fcnlpic St^vfc© L&U&Uana, AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN : IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 283 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 6, 1939 LETO XLII. — VOL. XL11. Miller odstopi od vodstva, če bo to v korist stranke TODA POZIVLJE NA BOJ, DA SE STRE GONGWERJEV STROJ Ray T. Miller je sklical v pon-deljek večer svoje pristaše, da ž njimi napravi program za leto 1940. Miller je zlasti poudarjal in poživljal svoje pristaše na boj do konca proti Gongwerju in Mrs. Bernice Pyke pri primarnih volivah v maju 1940. Miller je prosil za izvolitev samo takih precinktnih načelnikov v vseh 1132 preoinktih okraja Cuyahoga, ki se bodo zavezali, da bodo proti Gongwerju in ki se bodo (izjavili proti vsem demokratskim kandidatom, ki ne podpirajo Millerjevo stranko demokratov. S tem je Miller ubil vsako možnost sprave med obema grupama demokratov, Gongwerjevo in Millerjevo za volivno kampanjo leta 1940. "Mi bomo podpi- rali samo tiste kandidate," je rekel Miller, "ki podpirajo našo organizacijo. Nasprotna stranka prosi za premirje, pa ne iz srca, ampak samo zato, ker se boji za svojo kožo. Jaz osebno sem pripravljen odstopiti od vodstva, kadar se bo to od mene zahtevalo in če bom videl, da je to v korist stranke. Jaz ne kujem kapitala od stranke, kakor nekateri voditelji." Robert F. Mooney je bil izvoljen, da bo vodil kampanjo za izvolitev precinktnih načelnikov. Ta bo imel pripravljeno listino, na kateri bodo vardni vodje zapisali ime, narodnost, vero in zaposlitev kandidatov za precinkt-ne načelnike. Vardni vodje pridejo lahko v glavni urad stranke vsak dan od 3 do 5 popoldne. Rusija pravi, da se požvižga na Ligo narodov Geneva, Švica., 5. dec. — Rusija je danes izjavila, da se ne bo udeležila zasedanja Lige narodov, ki je sklicana za 11. decembra, da razmotriva o finsko-ruskem sporu. Finska bo pri Lisi narodov zahtevala, da se uvede sankcije proti Rusiji. Rusija Se Pa pripravlja, da izstopi kot članica Lige. Sovjetski premier Molotov je sporočil tajniku Lige, Josipu Ave-nolu, da je sklicanje Lige k seji, da sliši pritožbo Finske, razžalje-nje za Rusijo. Pritožba Finske je nezakonita, trdi Molotov, ker se Rusija ne nahaja v vojni s Finsko in je tudi ne ogroža. (Po Molotovem mnenju je bombardiranje finskega prebivalstva čisto navadno kepanje z snegom, op. ured.). Dalje trdi Molotov, da finska vlada, to je "bivša finska vlada," nima nobene pravice do pritožbe pri Ligi narodov, ker te vlade ni več. Na njeno mesto je stopila ljudska vlada, ki jo je Rusija priznala. Tri poškodovani Včeraj je nastala razstrelba v novi mestni napravi, kjer izde.-lujejo asfalt. Trije delavci so bili nevarno poškodovani, med njimi Louis Mervar, iz 2333 E. 74th St. Ožgani so bili po obrazu in Po rokah. Izredna seja Danes zvečer ob 7:30 se vrši izredna seja direktorija Društvenega doma na Recher Ave. Razmotrivalo se bo glede kegljaške tekme, ki se vrši 9. decembra nied direktorji tega Doma in direktorji SDD na Waterloo Rd. Nemške roparske ladje delajo velike preglavice zavezniškim ladjam London, Anglija, 5. dec. — že odkar se je pričela vojna med zavezniki in Nemčijo, iščejo zavezniške ladje nemški roparski, ladji Admiral Scheer in Deutschland, ki sta bila nalašč zgi*ajeni tako, da lahko utečeta vsaki drugi bojni ladji in da se lahko postavita v bran hitrejšim križarkam. Ti dve ropa-rici križarita po morju, danes tukaj, jutri tam in prežita na zavezniške ladje. Na 2. oktobra je Admiral Scheer potopila angleško ladjo Clement ob brazilski obali. Nekaj časa zatem je potopila angleški tovorni parnik Africa Shell v Indijskem oceanu. Deutschland je zajela, kot znano, ameriški parnik City of Flint in ga odpeljala v rusko pristanišče Murmansk. Na 23. novembra je torpedirala in potopila angleško ladjo Rawalpindi v severnem Atlantiku. Zasledovale so jo angleške bojne ladje, toda jim je ušla v megli in viharju. Od takrat se ni slišalo o njej. Umrl po tepežu Petra Hodonowitza je njegov sostanovalec včeraj tako pretepel, da je Peter za poškodbami umrl. Stanujeta na 3244 St. Cl"air Ave. Storilca so prijeli in na policiji je priznal, da je Petra večkrat udaril. Frevzetje trgovine Frank Bercan naznanja, da je začel čistilnico na 4505 St. Clair Ave. Mr. Bercan je nečak poznanega Frank čoža. Podjetje toplo priporočamo. CLEVELAND PRESS PRIREDI ZA BOŽIČNICO HEVNIM DRUŽINAM LEPO PRIREDITEV V petek večer 8. decembra ob osniih zvečer bo v mestnem avdi-t°riju dobrodelna predstava, pri kateri bo imel glavno vlogo priljubljeni filmski igralec George Raft iz Hollywooda. Mr. Raft je fin plesalec in igralec in bo vo-dll kakih 25 lokalnih talentov v nastopih. Glasbene točke Zanimive vesti iz slovenskih naselbin V Colorado Springs je bil obsojen na smrt Martin šuklje, star 30 let in rojen v Ameriki. Obsojen je bil zaradi uboja svoje žene in nekega Jacka Russella. Po izvršenem dvojnem umoru je šuklje pobegnil v hribe, toda pozneje se je sam javil policiji. V Cornwall, Pa. je umrla Jennie Petelin, doma iz Hrušice pri Novem gradu v Istri. Tu zapušča moža in tri odrasle hčere. V Prestu, Pa. so pred slovensko dvorano razstavili ogromnega medveda, katerega so ustrelili slovenski lovci. Tehtal je 350 funtov. V Fort Smith, Ark. 1 je umrl Josip Blatnik, star 66 let, rojen v Jurjevem Kloštru pri Celju. Bil je samski in v Ameriki ne zapušča nikogar. V Chicagu je umrl John Za-košek, star 56 let, doma iz Krške vasi pri Cerkljah na Dolenjskem. Tu zapušča ženo, sina in tri hčere. V gostilno Steve Stoiča v So. Chicagu je vstopil pozno zvečer mlad Poljak, mu pokazal samokres in zahteval denar. Toda Stoič je potegnil izpod bare svoj samokres in ustrelil roparja v nogo, nakar je poklical policijo. V Garyu je vlak povozil 48 letno Kato Vukovič. Hotela je preko proge, ko je bila pregraja že spuščena. Mislila je prehiteti vlak, toda ta je bil hitreji in svojo neprevidnost je plačala z življenjem. Na Eveleth, Minn, je umrl Peter Junke, star 73 let. Doma je bil od Starega trga pri Kočevju. V Minnesoti je živel 49 let in zapušča tukaj ženo, dva sinova in tri hčere. V Fredericktown, Pa. je umrla Ana Molk, roj. Vala, stara 64 let, doma iz Pečuha na Ogrskem. V Detroit, Mich, je umrl Frank Vihtelič, star 51 let in doma iz Vrhnike pri Ljubljani. Tu zapušča ženol in tri - odrasle otroke. Pred leti je bival v Clevelandu, kjer ima brata Matha. Vihtelič je bil dober tenorist in se je mnogo udejstvoval pri pevskih društvih. V San Franciscu je vlak povozil Margareto Pešel, staro 76 let, ki je bila doma iz Jelenje vasi pri Starem trgu na Dolenjskem. V Great Falls, Mont, sta umrla John Prevaršek, star 73 let in Mary Peček, stara 33 let. Švedska mobilizira proti Rusiji Naša božična izdaja Kakor vsako leto, bo tudi letos izšla Ameriška Domovina v povečani izdaji za božič. In kakor druga leta, bomo tudi letos poslali na vašo zahtevo božično številko na vse kraje, zlasti pa v staro domovino. Prilika se vam tudi nudi, da za raai denar priobčite božične in novoletne pozdrave svtJjim sorodnikom, znancem in prijateljem. Za božično izdajo bomo računali 15 centov, če jo pošljemo kamorkoli iz mesta. Za božične pozdrave, kot je to običajno pa 50 centov. Kdor namerava poslati božično številko, ali priobčiti pozdrave, naj ne odlaša, ker moramo vedeti v naprej, koliko izti-sov moramo tiskati. Po operaciji Mrs. Louis Kraje, 1095 E. 67 St. je srečno prestala operacijo v Glenville bolnišnici, kjer se sedaj nahaja, želimo ji skorajšnjega okrevanja. Rooseveltova izjava glede kandidature bi cepila demokratsko stranko Washington, I). C. — Vplivni senator Norris iz države Nebra-ske apelira na predsednika Roosevelta naj se zaenkrat še ne poda pritisku, da bi izjavil, če bo drugo leto ponovno kandidat za! predsednika. Če bi Roosevelt to j napravil, trdi senaitor Norris, bi' bila to velika napaka od strani: predsednika. Taka zahteva ne' prihaja od Rooseveltovih prija-! teljev, ampak od njegovih nasprotnikov, trdi Norris. Norris prizna, da potrebuje Roosevelt ob koncu tega termina počitek, toda koristi progresivnih državljanov v tem času zahtevajo, da bi se Roosevelt začasno še ne izjavil, če bo kandidat ali ne. Norris ni s tem hotel povedati, če bo Roosevlta podpiral, ako bi ta postal kandidat za tretji termin. Samo rekel je da ni nobenega kandidata na vidiku v tem času, pod katerega zastavo bi vladala taka sloga med poštenimi, progresivnimi, patriotičnimi državljani. Roosevelt je edini mož, ki lahko drži progresivno demokratsko stranko skupaj in tako omogoči, da bo tudi v letu 1940 izvoljen progresiven predsednik in ne reakcijonarec. Vile rojenice Družini Mr . in Mrs. Joseph Sterk, 736 E. 93rd St. se je rodil sinček. Dekliško ime matere je bilo Rose čielesnik. Mati in dete se dobro počutita v Glenvil le bolnišnici, čestitamo! |SpormedBnrtonomin Brickerjem postaja vedno bolj očiten Columbus, O. — Governer Bricker je ostro zavrnil napade iz Clevelanda, Toledo in drugih mest, ki mu očitajo, da nalašč ne skliče izrednega zasedanja postavodaje, da bi preskrbela denar za relif. Bricker je napadel administracije teh mest, da niso storile pravočasno potrebnega koraka, da bi se dobil denar za relif. "Pač je lahko mestnim uradnikom leteti v Columbus ali v Washington po denar," je rekel governer, "potem pa se lepo vsesti in čakati, kdaj pride ta denar. In če ne pride, pa se daje v časopise izjave, da vlada v Columbusu in Washington u ne marata prispevati za relif. Mestne vlade pa ne poskušajo napraviti ničesar, da bi rešile relifno vprašanje, ki je vendar v prvi vrsti lokalna za-"rleva vsakega mesta." Politiki smatrajo, da je ta 'spor med županom Burtonom in governerjem Brickerjem samo tekma za senatorski ali go-vernerski stolček. Burton bo drugo leto najbrže kandidat za governerja ali za Senatorja. In to relifno vprašanje, pravijo politiki, je samo pretveza za reklamo. S to izjavo je pa governer Bricker pokazal, da je pripravljen priti nasproti Burto-nu, če bi si poželel governer-skega stolčka. -o-- žalostna vest Mildred Šlogar je dobila tele-foničnim potom žalostno vest, da ji je po dolgi in mučni bolezni umrl 4. decembra ljubljeni oče. Pokojni zapušča ženo Antonijo, sina Franka, hčeri Josephine in Mildred poroč. šlogar, brata Jožeta, v Bridgeport, O. V stari domovini pa zapušča brata Franceta in sestro Ano. Pokojni je bil rojen v Trebči vasi pri Žužemberku. Pogreb se bo vršil v petek 8. decembra. Pokojni zapušča tudi mnogo prijateljev v Clevelandu. Mir njegovi duši, preostalim pa izrekamo iskreno sožalje. Iz bolnišnice Z želetovo ambulanco je l^la pripeljana na dom Mary Lustig, 378 E. 156th St., iz Lakeside bolnišnice. Prestala je operacijo in se priporoča prijateljicam za obisk. Obenem se lepo zahvaljuje za obiske v bolnišnici. Poročila trdijo o finskih zmagah, V glavnem mestu pričakujejo, da bodo prišli Rusi nanje z strupenim plinom. SKANDINAVSKE DRŽAVE SE POSVETUJE-JO ZA SKUPNO OBRAMBO PROTI RUSOM Na skrajni severni točki Finske se Rusi pripravljajo za naskok na mesto Petsamo, kamor je priplulo nekaj ruskih bojnih ladij. Ker ti kraji niso daleč od švedske meje, se čuti Švedska ogrožano in je začela z mobilizacijo. Petnajst letnikov rezerve je bilo poklicanih pod' orožje, švedska vl^da je pripravljena, da zapusti glavno mesto Stockholm, če bo potreba. Uradna finska poročila pa zatrjujejo, da so finske čete v ju-žnovzhodnem delu v dveh krajih potisnili Ruse nazaj in da so jim prizadjali velike izgube. Ljudje se še vedno nahajajo v glavnem mesu Helsinki, čeprav vsak Čas pričakujejo, da pridejo Rusi nanje z strupenimi plini. Snežni viharji so pomagali Fincem, da se z uspehom upirajo Rusom na južni meji. Severno od jezera Lagoda in polotoku Ka- relian so Finci izkopali globoke jarke, da, ruski bojni tanki ne morejo naprej. Iz Moskve se pa poroča, da so Rusi zasedli otok Hoiagland in potopili eno finsko podmornico. Medtem se pa skandinavske države pripravljajo na skupen nastop v obrambo svojih dežel. Norveški minister zunanjih zadev, je poklical švedskega in danskega ministra k posvetu v Oslo, Norveška. Pogovorili se bodo tudi glede nastopa pri seji Lige narodov, ki se prične v pondeljek v Genevi, Švica. Naravno, da so skandinavske države zelo razburjene. Dočim upajo, da se bo Stalin zadovoljil s Finsko, pa se vseeno boje, da bo šel še naprej, v švedsko in Norveško, švedska ima 50,000 mož stalne armade, toda nje rezerva šteje 570,000 mož. Finci razbili Rusom 60 letal Helsinki, 5. dec. — Finski letalci so napadli rusko zrakoplo-vno pristanišče pri Murmansku in uničili Rusom 60 popolnoma novih letal. Murmansk se nahaja 60 milj odfinske.meje v Ai-kti- čnem morju. Drugo poročilo tu di zarjuje, da so finski letalci j napadli Paldiski, estonsko prista-j nišče, 45 milj onstran finskega j zaliva. To pristanišče >so vzeli v j najem Rusi, da od tam napada-1 jo z letali Finsko. Nadaljna poročila zatrjujejo, da so Finci v šestih dneh boja uničili Rusom že 64 bojnih tankov in da so Rusi dozdaj izgubili nad 2,000 vojakov v spopadih. Rusi z vso silo pritiskajo na finske brambovce, ki so se v nekaterih krajih umaknili pred mnogo številnejšim sovražnikom. Finski letalci kljub slabemu vremenu napadajo sovražnika in mečejo bombe na rusko bojno fronto. Odličen Rus proti vpadu na Finsko bo litzi Proizvajala 100 članska Wur-er godba in Herbert Voges bo J£ral na mogočne orgle v avditoriju. Namen te predstave, ki jo pri- reja The Cleveland Press, je dobiti denar za živila, obleko in igrače elevelandskim revnim otrokom, da bodo tudi ti imeli nekaj veselja o božičnih praznikih. Vstopnina je po 25 centov. Nekaj rezerviranih sedežev je po $1.00, ki se lahko kupijo vnaprej v uradu The Cleveland Press na 9. cesti in Rockwell Ave. Prireditev bo nekaj zelo zanimivega, zato vsakemu priporočamo, da se je udeleži in s tem tudi pomaga dobri stvari. New York, 4. dec. — Aleksander Kerensky, bivši ruski premier in vodja ruske revolucije, ki je marca 1917 strmoglavila rusko carsko vlado, je izdal na ameriški narod apel, naj ne zamenja Stalinovega vpada v Finsko s pravimi željami ruskega naroda. Vsi ruski demokratje in vsi pravi ruski patriotje protestirajo proti sramotnemu in nepoštenemu vpadu Stalina na Finsko, je izjavil Kerensky. "Nekatero evropsko časopisje piše te dni, da ruski narod doma in v tujini odobrava ta Stalinov korak. K temu jaz odločno protestiram, ker se ruskemu narodu godi velika krivica, če se devlje v en koš boljševi-ško diktaturo in ruski narod. "Do Stalinove pogodbe z Hitlerjem so nekateri smatrali Stalina kot branitelja demokracije. Mi, ruski demokratje, nismo tega nikdar rekli, ker Stalina dobro poznamo. Stalinov vpad na Finsko se je izvršil brez privoljenja ruskega naroda, da, celo brez njegove vednosti. Ruski narod nikdar ne ve o odlokih v Moskvi. "Med ruskim in finskim narodom je vladalo vedno največje prijateljstvo. Car Nikolaj je sicer nekoč poskušal priviti samostojnost Fincev, toda med ruskim narodom je bil tak sen- timent proti temu, da je moral car odnehati, "Ko je letii 1917 padla ruska carska vlada, je dala nova demokratska vlada Fincem popolno samostojnost, sicer ne prostovoljno, kot to trdijo bolj-ševiki, ampak po vročem boju in potem ko so Finci zadušili domačo vstajo, katero sta hotela vprizoriti Lenin in Trocky leta 1918. "Ta Stalinov vpad na malo, svobodno Blnsko, je pritisnil pečat sramote na nas Ruse, ker da sovražnikom Rusije v roke nov vzrok agitaciji proti moji domovini Rusiji, ki je žrtev najbolj barbarske strahovlade v zgodovini Evrope." Papež apelira za mir za praznike Beflin, 5. dec. — Odlična oseba iz cerkvenih krogov je potrdila, da so papeževi poslaniki v Berlinu, Parizu in Londonu izrazili željo papeža Pija, da bi se na zapadni fronti ustvarilo premirje čez božične praznike. Nemška vlada zanikuje, da bi o tem kaj vedela. Smrtna kosa V mestni bolnišnici je premimi! Joseph Bismis, star 58 let, rodom Hrvat, stanujoč na 2622 St. Clair Ave., kjer zapušča soprogo in sina. Ranjki je bil pohabljen, brez ene noge zadnjih 20 let. Pred 20 leti je imel trgovino z grocerijo in mesom. Doma je bil od Požega, občina Kap tola. Pogreb se bo vršil v četr tek iz pogrebnega zavoda A. Gr-dina in Sinovi v cerkev sv. Pavla ob devetih zjutraj. Pokojni je bil član društva Makabejcev št. 1286. Naj v miru počiva, preostalim pa naše sožalje. Nov grob Danes zjutraj je preminila na svojem domu, 952 E. 70th St. dobro poznana Mrs. Frances Russ, roj. Hočevar, stara 75 let. Pogreb ima v oskrbi Frank Zakraj-šek. Cas pogreba in drugo poročamo jutri. Letna seja V četrtek 7. decembra se vrši letna seja kluba Slovenskih vdov v navadnih prostorih. Po seji bo domača zabava. Pridite vse članice ! Rusija prizna samo komunistično vlado na Finskem Moskva, 5. dec. — Sovjetska vlada je danes razglasila, da je finska vlada pobegnila iz dežele, zatorej ne pridejo v po-štev nobena pogajanja, na katera je hotela napeljati švedska vlada v imenu Finske. Sovjetski premier Molotov je povedal švedskemu poslaniku, da Rusija ne prizna finske vlade kot pravomočne, ki je odšla iz glavnega mesta Helsinski ne-znanokam. Rusija prizna edi-nole "ljudsko vlado," ki se je stvorila v Terijoki in s katero se bo Rusija pogajala. (Ta vlada, ki se je organizirala v Terijoki, sestoji iz finskih komunistov.) Ta izjava ruskega premierja Molotova je začudila diplomatske kroge, ker takrat, ko je bila ta izjava obelodanjena, se je nahajala finska vlada še vedno v Helsinski. Papež bo dal v petek apostolski blagoslov Rim, 5. dee. — V petek, na praznik Brezmadežnega Spočetja Marije, bo dal papež Pij XII. apostolski blagoslov na vernike vsega sveta. Obredi se bodo razposlali po radiu po vsem svetu. V Rimu bodo obredi v petek ob 12:30 popoldne, elevelandski čas med 6 in 6:30 zjutraj. r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER tll7 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second class matter January 5th, 1909, Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. at the Post Office at No. 283 Wed., Dec. 6, 1939 Odjek ruskih bomb Kakor je svet vedno pripravljen na razne nepričakovane dogdke, pa je ruska invazija na Finsko globoko prestresla ves svet in vzbudila v srcu slehernika veliko nevoljo nad to neprimerno brutalnostjo. Še nikdar ni bil svet tako edin v obsojanju posamzenega zločina. Ni sicer toliko čudno, če to početje obsojajo baltiške države: Švedska, Norveška in Danska, ker so indirektno ogrožane radi bližine ruskih čet. Francija in Anglija, ki sta točasno do vratu zapleteni v vojno z Nemčijo, se tudi ne moreta dosti brigati za svojo okolico, vendar je angleško in francosko časopisje za trenutek posvetilo tudi tej tragediji na severu svojo pozornost, da piše in pozivlje narod še k odločnejšemu naporu, da se Evropa reši enkrat za vselej brutalnih sil, da bo zopet postala varen prostor za življenje. Za Zed. države je podal predsednik Roosevelt najod-ločnejši izraz nevolje, kar ga je še izjavil tekom t% vojne in odločno obsodil barbarsko početje Rusije. Liga narodov, ki je bila že dlje časa popolnoma mrtva,, je naenkrat oživela, in je bila sklicana k zasedanju 11. decembra, da razmotriva rusko invazijo na Finsko. Totalitarne države, ki so v preteklosti zakrivile podobne zločine, kot ga vrši danes Rusija na Finskem, z gnusom obsojajo početje Sovjetije. Japonsko časopisje simpatizira javno s Finci. V Italiji je fašistična mladina priredila demonstracije pred finskim poslaništvom, kjer je vzklikala bodrilne besede Finski, obenem pa izvižgavala Stalina pred sovjetskim poslaništvom. ' f Kdo je, ki še odobrava ruski vpad v Finsko ? To je Nem čija, ki je javno odobravala Stalinovo politiko napram Finski. Toda iz Moskve se poroča, da je nemško poslaništvo ze lo nasprotno Hitlerjevi politiki v tem oziru, ki je doprinesla izdajstvo nad finskim narodom, ki je bil že od nekdaj velik prijatelj Nemčije in jih vrgla v žrelo starega nemškega so vražnika, Rusiji. Tajna poročila prihajajo iz Rusije, da se Stalin boji celo sodbe lastnega naroda, zato povprečen Rus ne ve skoro ničesar o Stalinovi kampanji na Finskem. Moralna prepoved izvoza letal Rusiji iz Zed. držav, kakor je ukazal Roosevelt, morda ne bo imela začasnih koristnih posledic. Je pa pot, ki kaže, da se je Stalinova vlada moralno popolnoma izolirala od ostalega sveta, kar bo imelo za posledico veliko in pomembno oslabelost ruske moči. Značilno je, kako ruska vlada obvešča ruski narod o situaciji na Finskem. Po radiju se je naznanilo iz Moskve, da ie finski narod strmoglavil svojo vlado, in da se je ustanovi ja nova finska vlada, ki je prijazna Rusiji. Toda Moskva je previdno zamolčala, da se ta nova finska (komunistična) vlada nahaja še vedno v Moskvi in da nima za seboj niti 5 odstotkov vsega finskega naroda. Ruski narod, verjame svoji vladi, ker drugih poročil sploh ne dobi. Toda ostali svet pa pije čisto vodo. Zopet bomo veseli V soboto 9. decembra priredi društvo sv. Janeza Krstnika št. 37 KSKJ veliko veselico pod imenom "Snowball dance" in sto po-setnikov bo deležnih posebnih nagrad. Veselica se vrši v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. ičflani in članice sv. Janeza Kr stnika in cenjeno občinstvo od blizu in daleč ste prav vljudno vabljeni, da posetite to našo prireditev, ki bo v vseh ozirih nekaj izrednega. Zagotavljam vsem in vsakemu posamezno, da ne bo nihče šel domov žalostnega obraza, ampak da bo vesel in zadovoljen. Za vse bo preskrbljeno. Svi-rala bo dobra godba in sicer Eddie Zay orkester, oni pa, ki bodo čutili žejo ali lakoto, bodo do bili pa v kuhinji in pri točajih jedila in pijačo. Postrežba bo prvovrstna, zabave in razvedrila bo na koše, zato ne pozabite tega večera in pridite vsi med naše Janeze, ki vam bodo postregli po pravi kranjski navadi. Posebno pa apeliram na vse člane in članice, da gotovo pridejo na to veselico in pripeljite tudi svoje soproge in može s seboj in ne pozabite tudi svojih prijateljev in znancev, pripeljite jih s seboj, da bodo vsaj videli kako znamo mi postreč. Več ne bom opisaval o veselici saj vam je že znano, da pri nas je vedno vesela družba. Pridite vsi in vse, vas vabi, John Zalar, podpreds. -o- Naši lovci dvorani na Prince Ave. Igral bo Johnny Pecon in njegov orkester. G. A. Segulin, tajnik. -o- IzGirarda Amerikanci ne marajo Rusije Na Roosevelta se vedno bolj pritiska, da pretrga diplo matske odnošaje z Rusijo in odpokliče ameriškega poslanika iz Moskve. Roosevelt in državni tajnik Hull pazno zasledujeta položaj na Finskem, toda kaj drastičnega ne marata ukreniti prehitro. Vendar v prihodnjih par dneh se bo Roosevelt odločil, najbrže še ta teden. V tem je pa republikanski narodni odbor dal v javnos mnenja raznih republikanskih državnikov v preteklosti, ki so vedno nasprotovali priznati Rusijo. Med odličnimi republikanci, ki niso hoteli A'-zpostaviti diplomatskih odnošajev z Rusijo se imenujejo bivši predsedniki Harding,. Coolidge in Hoover, dva bivša državna tajnika Zed. držav, Charles Lvans Hughes (sedaj predsednik najvišjega sodišča Zed držav) in pokojni Frank B. Kellogg. Med sedanjimi senatorji, ki zahtevajo, da se prekine di plomatske odnošaje z Rusijo, je senator Vandenberg iz Michigana, možni kandidat za predsednika Zed. držav na republikanski listi. Charles Evans Hughes je izjavil 21. marca 1923, ko je bil državni tajnik, da bi priznanje Rusije dalo pogum Sov jetom, da bi planili na druge narode in jim zadali strahoVla do, kakor so jo ruskemu narodu. Kako so se te njegove be sede sedaj izpolnile! Predsednik Coolidge je rekel: "Naša vlada ne bo stopila v prijateljske odnošaje z vlado, ki ne prizna svetost medna rodnih obligacij." Predsednik Harding je imel glede Rusije pripravljen govor, ki ga pa ni imel radi bolezni in poznejše smrti. Govor je bil že spisan in se glasi: "Jaz vidim v Rusiji samo največjo tragedijo in nevarnost, proti kateri se moramp boriti, če ho čemo obvarovati svojo svobodo." Ko je predsednik Roosevelt uradno priznal Rusijo in imenoval prvega ameriškega poslanika za Moskvo, Williama C. Builitta (sedaj poslanik v Franciji), je vstal v senatu senator Vandenberg iz Michigana in svečano izjavil: "čas in razvoj dogodkov bodo pokazali korak predsednika Roosevelta v luči, da se bodo ti diplomatski odnosa ji z Rusijo izkazali samo kot navaden kos papirja!" * Večkrat čitam kako gredo drugi lovci na lov, da so pa tako srečni pa nisem verjela in se nisem tudi zanimala za to. No, sedaj pa verjamem, ker so bili naši sosedje — lovci zelo srečni, ko so šli na lov in so prinesli kar dva zajca ta teden. Prvega je prinesel Frank Rechar, drugega pa Mr. Frank čerček starejši, ki je prinesel enega prav mladega, da je bil zelo okusen. Prav nič se mu ni poznalo, ker ga je zadel v glavo (namreč zajca). Tako strelja le dober lovec. Menda je to le lovska sreča, da bomo imeli na naši mizi kar dva zajca v enem tednu. Celo naš č. g. župnik, ki so nas prišli malo obiskat, so rekli, a bi se tudi gostili s zajcem, če bi se jih kdo spomnil. Ker je moj. stari ata ravno naredil klobase, je divjačina prav prišla. Vsakega malo pomešanega, pa je vse bolj okusno. Sedaj imamo pa še srnjaka obljubljenega (pa ne celega) in če bo šlo vse po sreči upam, da se bomo gostili tudi s srnjakom. Sedaj pa ne bom več pisala o pojedinah, da ne bo kdo preveč težko sline požiral. Pozdrav vsem, Lucinka Terškan. Leto se bliža h koncu in to nam pove, da se je približal čas za letne društvene seje. Tem potom obveščam vse članstvo samostojnega društva Slovenski bratje, da se gotovo udeleže letne seje, ki se bo vršila'11. decembra v Slovenskem domu. Predsednik bo otvoril sejo točno ob pol osmih zvečer. Po seji bo prosta zabava. Torej na svidenje d 1. decembra, Štefanija Turk, tajnica. -o- Društvo Presv. Srca Jezusovega (Sam.) Ram jadramo? Največji državniki in diplomati ne vedo kam svet drvi, ali kje se bo ustavil in začel zopet normalno misliti in delati. Vsak je, da v vsej Evropi nimajo ene dobre vlade, ki bi bila v korist ljudi in tukaj v Ameriki pa ima mo trošenje denarja, kdor več letna seja podružnice št. 3 Slo-[zapravi tisti je bolj spoštovan Na sejo podr. št. 3 SMZ V četrtek 7. decembra se vrši venske moške zveze v Sloven- Noben pa tega ne premisli, skem domu na Holmes Ave., pri- kaj bo pa potem, ko vstajajo no- četek točno ob sedmih zvečer. Ker bo to zadnja seja v tem( vi preroki, ki pravijo, da bi bil svet odrešen, če bi se dajala ve-letu in je poleg volitve odbora še'lika starostna podpora. Včasih, več važnih stvari treba rešiti za prihodnje leto, je članstvo vljudno vabljeno, da se udeleži v polnem številu. Dolžnost vsakega člana je, da se vsaj letne seje udeleži in s tem pomaga pri sklepanju stvari in načrtov za boljši napredek in uspeh, ki bodo v veljavi za bodoče leto. Vsi člani vemo, da je uspeh odvisen o skupne aktivnosti članstva. Pri tem naj omenim, da se naša podružnica resno bavi z načrtom, da priredi v bližnji bodočnosti eno igro. O vsem tem bo odbor poročal na prihodnji seji. Vse kar potrebujemo je, skupnih moči in naš napredek je zagotovljen. Zato pa vsi na sejo v četrtek ob sedmih zvečer. Po seji Se bo serviralo tudi prigrizek in nekaj drugih okrepčil. Na svidenje na seji, Chas. Benevol, tajnik. Miklavž pride Da si malo osvežimo svoje spomine na one srečne dni, ko smo nestrpno pričakovali sv. Miklavža, vas prav vljudno vabi podru žnica št. 21 SžZ v West Parku, da vsi gotovo udeležite Miklavževe prireditve, ki se vrši v soboto 9. decembra v Narodnem domu v West Parku. Pričetek ob sedmih zvečer kakor vsako leto, tako tudi letos ne opustimo te lepe navade. Da se razveseli malčke, pridite vsi in pripeljite tudi svoje otroke. Vsak bo deležen svojega darila. Tudi za nas, ta stare, bo dovolj razvedrila, ker nam j ki je ravno požiral njegovo lis*' nico. Brž mu je iztrgal listnico izpod zob, toda žival je medtem že požrla 1500 din v bankovcih ter polovico usnja. —Tragične smrti je umrl v Doliču 5 letni sinček posestnika Grušovnika. Mali Jožek se igral pod kozolcem, kjer je bila prislonjena velika lesena tru^a za prevoz gramoza. Otrok je Pla" zil po njej, pa se je naenkrat povrnila ter ga pokopala pod s0-boj. Pritisnila ga je tako ob ti s svojo težo 90 kg, da ni moge kričati ter ga zategadelj doma^ niso mogli več ur najti, dasi . ga iskali vse naokrog ter pod kozolcem, šele potem_ mati spomnila na trugo. ^ jo dvignili, so našli otroka ze zavestnega. Kazal je se nekaj znakov življenja, P» K „. umrl. Ubogi malček se je ^ di hudega Pritiska-jamu^n^^ tudi se J'e Ko so že ne- nekaj dihati, zadušil v *amummitt»»HmHtH!»»»»n»»»«»»»»iM»»i>»»»t>»»»»i»»nMii»»mtmtmi WINNET0U F« nendkun Urlrmlk* K. M»y» tmumtu»mt»i»i»iit»ii:»ii»iiiii:inniiuj.'j;iiiiirnnnrniitiiiMi)imn:iiiiiii!i»i častnik sem, torej poglavar med svojimi. Zahtevati smem in zahtevam, da se me povabi k posvetovanju, v katerem se nas bo sodilo." Strogo in ponosno ga je zavrnil poglavar: "Kdo ti je dovolil, da smeš govoriti? Ako govori Beli bober, morajo drugi čakati, da skonča! Zahtevaš, da te zaslišimo. Zaslišali smo te, Old Death je govoril s teboj in te zasliševal. Dokazano je,'da ste Juarezovi vojaki. Mi pa smo prijatelji Napoleonovi, torej ste naši sovražniki. Vprašal si, kdo da so tile štirje belokožci. Povem ti, da so Pogumni, pošteni bojevniki, že ttmogo zim prej, nego smo vas srečali, smo spoznali Qld Deat-ha. Dobro ga poznamo in vemo, da je naš prijatelj. Zahteval si, da te moramo poklicati na naše posvetovanje. Povem ti, niti Old Deathu nismo tega dovolili. Bojevniki Komančev so možje, ne potrebujejo paketi in zvijače belokožcev, sami vejo, kaj je pametno in kaj ne, kaj je prav in kaj ne. Sicer pa ne bo nobenega posvetovanja Več, ker smo se že posvetovali in sklenili vse, kar je bilo treba. Prišel sem k vam, da vam po-vem, kaj smo sklenili. Poslušati me morate in besedice ne smete ziniti, kajti —." "Kadili smo calumet z vami!' je ugovarjal častnik. "Če mislite vkljub temu sovražno ravnati 2 nami, bomo —." Jezno ga je nahrul poglavar: "Molči, pes! žalitev si hotel izreči. Pomisli, da te obdaja pet sto Komančev! Reci le še eno besedo, pa vas vse v trenutku uni- Dobili ste calumet, ker ste nas Prevari!!, nalagali. Toda bojev niki Komančev poznajo voljo velikega Duha. Dobro poznajo postave in navade, ki veljajo pri njih, in jih tudi cenijo. Dobro tudi vejo, da vas ščiti calumet in ^a vam ničesar ne morejo, dokler ste v varstvu calumeta. Rdeča je prst, iz katerega je izrezljan calumet. Rdeča je barva luči, dneva in ognja, ob kate rem prižgejo calumet. In ko ta rdeča luč ugasne, velja sklenjeni, mir, dokler iznova ne zašije. Ko pa bo zasijal dan, je ugasnil J g^varju mir in naše zveze je konec. In do Sedli so. Komanči so poglasili ognje in polegli v štirikratnem krogu o-koli belih. Od vseh strani so bili obkoljeni, nobeden ni mogel uiti. Old Death mi je mignil. "Pojdiva! Obšla bova tabor!" Nihče nama ni branil. V. Med dvema kamenoma. Stopila sva iz kroga in počasi odšla po dolini. "Mislite, da je Gibson končno najin?" sem vprašal scouta. "Ne more nama uiti, — če se ne pripeti kaj izrednega." "Najbolje bi pač bilo, če bi ju ko j nocoj vzela v najino varstvo. Za vse slučaje —." "Ni mogoče." "Zakaj ne? Beli bober ju je vendar izročil —." "Tista vražja mirovna pipa ju nocoj še ščiti. Najina sta, nama ju je izročil, to je res. Pa prod jutrom se ju ne smeva dotakniti. Jutri ob zori pa ju prevzameva, ju lahko kuhava ali pečeva, poju-žinava brez vilic ali z vilicami, kakorkoli se nama poljubi." "Dejali ste, če se ne pripeti kaj izrednega —. ,Se bojite, da bi se kaj pripetilo?" "Zelo se je treba bati! Kalku-liram, da-sta tista dva Topija-Apača zvabila Komanče v grdo past." "Torej res mislite, da sta Apa- ca "Obesiti me smete, če nista! že to se mi je sumljivo zdelo, da bi bila prišla od Rio Conchosa, kakor pravita. Topija pa od Rio Conchosa —! Tako neumnost lahko kdo natveze rdečemu Ko-manču, meni, staremu scoutu pa ne! In ko sem ju videl, se mi je sum še bolj utrdil. Indijanci rodu Topija so napol civilizirani ljudje, z mehkimi, zalitimi potezami v obrazu. Poglejte pa si tale dva rdečkarja! Njune ostre, drzne obraze! In šele, ko sem ju cul govoriti —! Njuna izreka ju je izdala. In ko sem starejšemu v obraz povedal, da je Apač, — ali mi ni z vsem svojim obnašanjem priznal, da sem prav uganil —?" "Kaj pa če se motite?" "Ne! Rekel je, da je Winne-tou najslavnejši poglavar Apa-čev tako govoril o njihovem po- 9 Kaj poroča polarni raziskovalec V ribiški vasi Vaitolahti, na zahodnem jeziku polotoka Kola-ha, kjer je najskrajnejša severna konica meje med Finsko in Rusijo, sem videl v juliju zeleno, cvetočo trato, ki je postajala tem lepša in vabljivejša, čim bolj si stopal po zeleni preprogi. So dnevi, ko počiva Ledeno morje vse nedeljsko, ko je modro kakor Sredozemsko morje. A že prihodnji dan se utegne zgoditi, da grmeče pljuskajo zelenobeli, peneči se valovi vzdolž obrežja. V mirovnem sporazumu v Dor-patu (1920) je bila vas Vaitolahti neusmiljeno razdeljena. Potoček bistro žebra po kammtni strugi prav skozi sredo vasi in se izliva nekaj metrov proč od ceste v Ledeno morje. To je meja med Finsko in Rusijo. Na ruski strani je nekaj žensk zaposlenih s čiščenjem rib, komaj 20 m od nas, a morajo biti tiho. Strogo jim je prepovedano, da bi se pogovarjale preko potočka — čez mejo! Vaitolahti je videti premožnejša vas kot so druge ribiške vasi ob Ledenem morju in ob f jordih. Moja gospodinja, 70 letna Nor-vežanka, ne more prehvaliti "dobrih, starih časov," in bajno obilnih lovov na ribe in ptice. Opolnoči sem prispel v vas Ti-fono ob f jordu Pečamo. Vas ima siv, mrk videč. Oster vonj po ribah zaudarja naokoli. Krog majhnih, bornih koč visijo — kakor skalpi — ribje glave, ki so posušene jako dobra klaja za živino. Vrata so odprta, dozdeva se, ko da nihče ne spi in da vse dela. Smej oče se ženske plezajo na čolne, da nalovijo svežih slanikov za zajtrk. V temačnem soju polnočnega sonca se ribe svetlikajo kakor biseri. Velika doba rbijega lova je mimo, mi pojasni,ribič. Lov na sla-nike, ki zavisi od močnih morskih tokov, se začenja konec meseca marca in se konča sredi poletja. Med 20. in 25. novembrom vidijo sonce poslednjič. Šele zad- nji teden v januarju spet vzide.'ralcev zlata. Pridobivanje zlata Toda v jasnih, zvezdnatih nočeh,'je malenkostno: 2 do 2.5 grama ko na nebu plamti severni sij, je i na dan in osebo! časih bolj svetlo ko podnevi. čim se ribiči predramijo iiz zimskega počitka, gredo na lov na ptiče. Lansko zimo so iz Pe-cama razposlali več ko 100,000 jerebic. Odkar je zgrajena velika cesta prav do Ledenega morja, so se tudi selišča pomnožila. Vendar je kultura ob Ledenem morju starejša kot si mislimo, že konec 15. stoletja se je kakemu portugalskemu piratu izplačala ekspe-dicija v te kraje. V tistih časih so bili tu zastopniki vseh narodov severne Evrope. Rusi sami so se dobro zavedali, kaj jim morejo nuditi ti kraji blizu Skandinavije. Menih Tifon je dobil leta 1556 ukaz, naj ondi postavi samostan, poleg je zgradil mlin in žago. A kaj kmalu je nastal spor s Finci, ki so se (kakor v teh dneh), zbali "vdora od vzhoda." Zatorej so leta 1600 pomorili pravoslavne menihe in vpepelili samostan. Šele čez 150 let kasneje so samostan obnovili. Ledenomorski samostan, polnočno sonce in arktična priroda privabijo vsako leto mnogo turistov. Finska, dobro zgrajena, 550 km dolga cesta, drži od najsevernejše železniške postaje Ro-vaniemija do Liinahamrija, je sploh edina vozna pot do Ledenega morja. To cesto so zasnovali Rusi kot strateško, vojaško cesto, a šele po vojni, leta 1920, jo je Finska izgotovila. Med kratkimi poletnimi meseci je na tej cesti redna avtobusna vožnja. A pozimi se postil j on s svojim vozom z neznansko težavo ubada v temi preko meter visokih kopic snega in to dan na dan. Takrat se voziš iz Rovani-emija do Liinahamrija teden dni. Zgodi se, da mora postil j on kaj živo kresati s pištolo, zakaj volkovi so blizu. » Na Ledenomorski cesti je tudi za spoznanje zlata in niklja. Krog teh najdišč je nanizanih mnogo bajk o velikih zlatih zakladih in žalostnih usodah izpi- V najsevernejših delih švedske že stoletja živi ljudsko pleme : Laponci. Ti se glede na po-koljenje, jezik, način življenja, šege in navade razlikujejo od drugih prebivalcev dežele. Priselili so se s severa ali vzhoda, nihče zanesljivo ne ve, kje jim je tekla zibelka. Njih najvažnejši posel je reja severnih jelenov. Z železnico in s cestami, s šolami In preskrbami v nesreči je prodrla nova kultura v te kraje, želeli so Laponcem, da bi imeli hiše, urejeno družinsko življenje, da bi se seznanili s snago, da bi se oblačili po naše. Vse to pa se ni dalo spojiti z načinom življenja nomadov. In ker se Laponci niso mogli prilagoditi novim življenjskim pogojem, so se morali umakniti. Kmalu pa se je zgodilo, da je bil obstoj Laponcev resno ogrožen. Izdali so posebne odredbe, da bi bilo pravice Laponcev zavarovane. švedski vladi se je na čudovit način posrečilo rešiti vse v blagor svojih varovancev. "Severnojelenski" Laponci so svobodno, samostojno ljudstvo. Nič niso potrebni sočutja, ki z njim mnogo ljudi gleda nanje. Laponec se zna čudovito prilagoditi ostremu podnebju. Tudi gospodarsko je severnojelenski Laponec dobro preskrbljen. So družine, ki premorejo 200—3000 jelenov. Brezuspešno bi bilo, če bi Laponca vprašali, koliko glav šteje njegova čreda. Vsako zimo se severni jeleni preselijo v gozdnate pokrajine na obali. Ko pride pomlad, pa spet odrinejo v hribe. Laponec mora slediti svoje jelene, če hoče čre do obdržati "v svojih rokah." Laponska vsebuje neizmerno bogastvo — in sicer železne rude. Najbolj znane so železnorudnati hribi: Gallivare, Malmberget, Kierunovara (ki je največje naj dišče železa na svetu) in Luossa-vara. Mimo tega je še mnogo manjših hribov železne rude, ki jih še ne izkoriščajo. Rudo prevažajo z vlakom v Narvik in Luleo, s parniki pa daje v Nemčijo, Anglijo, Ameriko itd. Več ko polovica vseh železnih rud na svetovnem tržišču izvira iz švedske Laponske. ;,R i k s gransbanan" (državna železnica), ki pelje od Lulle ob potniškem morskem zalivu skozi sredo Laponske v Narvik (Norveško), je najbolj severna električna železnica na svetu. To je vorha moderne inženirske umetnosti in je nastala v orjaškem 30ju z divjino. -o- KONJ JE DESETKRAT VEČ KAKOR MOTORNIH VEZIL Pogosto se sliši trditev, da so konji prišli iz mode. Res je sicer, da konj iz velemestnega prometa izginja, a danes je na svetu, kakor pravijo neki londonski podatki, še vedno desetkrat več konj kakor motornih vozil. Medtem ko znaša število motornih vozil z avtobusi in traktorji vred približno 6.5 milijona, je konj še zmerom nad 80 milijonov. Is-i podatki pravijo tudi, da je na zemlji okrog 1540 milijonov kokoši, ki znesejo letno okrog 70 milijard jajc. Ovc je 670 milijonov, goved pa 620 milijonov. 3a je samo 220 milijonov svinj, gre pač na račun tega, da ščeti-narjev po svetu nimajo povsod enako radi. To velja tudi za koze, ki jih je na vsem svetu samo SO milijonov , , . i Saj pravim, življenje stavim, tedaj bodete naši gostje. Od ju- d& gta Apata tn dalje pa bo sovraštvo med na- «Vaši razlog. gQ vgekakor zelo mi in med vami. tehtni! Ampak kar občudovati Lahko sedite tukaj in lahko ju je treba, če je res, kar pravi tudi spite tukaj, nihče se vas ne te! Sama se drzneta med Ko-bo dotaknil. Ko pa se bo naredil manče! Kaj če bi ju kdo spo-dan, dobite časa, ki se pri belo- znal —! kožcih pet minut imenuje, in po- "O, Winnetou pozna svoje lju tem vas bomo zasledovali. Lah- di! Poslal je take ljudi Koman-ko obdržite vse, kar tje vaše in čem naproti, ki se na nje lahko lahko tudi vse s seboj vzamete, brezpogojno zanese." prijeli vas bomo in ubili ter "Mislite, da ju je Winnetou po-vam vse vzeli. slal?" Tista dva pa, ki ju hoče ime- "Gotovo! Senor Atanasio na-ti Old Death, tista dva bodeta ma je pravil, da je preplaval Rio tudi naša gosta vse do jutri zara- Grande južno od broda Eagle ^a, ker sta z nami kadila calu- Pas. Izključeno je, da bi že bil toet miru. Ne bodeta pa snfcla z na Rio Conchosu in še celo z vse' vami jezditi, ostala bodeta, izro-| mi svojimi bojevniki, kakor sta eili ju bomo Old Deathu in nje- tista dva laži-Topija natvezla Sova ujetnika bodeta. Stori naj Belemu bobru. 2 njima, kar hoče. Ne! Kolikor ga poznam, je Tako smo sklenili in to sem jezdil naravnost sem v Bolson de Vam moral povedati. Beli bober, Mapimi in zbral apaške rodove, P°glavar Komančev, je govoril, ki tu prebivajo. Nemudoma je ^owgh!" tudi razposlal oglednike Koman- Odšel je. čem naproti, da jih poiščejo in Gibson je šinil pokonci. zvabijo sem v puščavo. In taka "Kaj —? Tistemu staremu dva oglednika sta tudi tale dva dedcu me bodete izročili—? Nje- laži-Topija. Komanče sta nala-e°v ujetnik da bom —? Kaj ?" gala, da je Winnetou odšel s svo lastnik ga je miril. jimi bojevniki na Rio Conchos'ln "Tiho bodite! Kar je pogla- da so tukajšnje apaške vasi brez Var povedal, je povedal in ne da brambe. Zvabila sta jih sem v Se Več spremeniti. Poznam rdeč-|tole kotlino, — Winnetou pa jih kor so pripovedovali so istega dne nabrali nekaj gob, ki so jih priredili za kosilo. Ker pa niso gob dovolj poznali, so tako za-vžiii tudi strupene gobe. Zdravniki so jim takoj izprali želodce, kljub temu pa je njihovo stanje zelo nevarno. —Sv. Križ pri Trstu. Nedavno so karabinerji poklicali rešilno postajo iz Trsta, da bi dala prvo pomoč 40 letnemu Francu Magajni, ki so ga našli na cesti težko ranjenega. Zaradi nevarnih ran je bil ponesrečenec takoj prepeljan v tržaško bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da je verjetno, da ima počeno lobanjo ter pretresene možgane. Zaradi tega je njegovo stanje skrajno nevarno. čeprav so ga večkrat vprašali, ni znal Magajna dati nobenega odgovora v tem pogledu in tudi karabinerji ugibajo, kdo ga je ranil. —Gorica. Kmetje iz Grgarja so našli v bližini Prevala v ne-kem grmu truplo finančnega stražnika (brigadirja), ki, je bil umorjen že pred enim letom. Domnevajo, da je bil ubit s strelom iz revolverja. S preiskavo nadaljujejo. IZ PMMORJA —Nagrobni spomenik slovenskemu pisatelju, dekanu msgr. V. Beletu. V nedeljo, dne 22. oktobra je bil na pokopališču v Sempasu postavljen nagrobni pomenik prerano umrlemu slovenskemu pisatelju in kanalskemu dekanu msgr. Beletu, ki počiva tam v varstvu vitovske Matere božje ob strani svojih staršev. Nagrobnik je okusno umetniško delo. —Postojna. Pred kratkim se je pri nas pripetila velika nesreča. Iz Trnja proti Sv. Petru je vozil vojake vojaški ka-mijon. Po neprevidnosti vozača se je avto na strmini, ko so mu odpovedale zavore, prevr-lil, in pokopal pod seboj 40 vojakov, Od teh se jih je 5 ubilo, 35 pa več ali manj nevarno poškodovalo. —II. Bistrica. Anton Gržina iz Dol. Zejnena je 8. oktobra iz maščevanja zažgal hišo svojemu sosedu. Bistriškim gasilcem, ki so bili poklicani na po moč, je usp Nadškof Francis J. Spell-man U Y.orka bo najbr-že prihodnji ameriški kardinal. MALI OGLASI Gostilna naprodaj licenca za vino in pivo. Za naslov se poizve v uradu tega lista. (284) Odda se stanovanje 5 sob, kopališče, fur-nez, vroča voda. 1051 Addison Rd. Telefon HEnderson 9264. (284) V najem elo po hudem na- se odda opremljena spalna soba ■Predsednik in Mrs. Roosevelt s par prijatelji v Warm Springs, Ga., kamor hodi predsednik rad v toplice. k,a: rJe in njihove navade! najbrž že kje tod čaka. Pripra- '• Prepričan pa sem, da bo nje vil jim je zasedo in jih bo z enim ^dela usoda, ki so jo nam na- samim udarom vse uničil." j^ili. Ni še minila noč —! Do j^j i se lahko še mnogo pripeti. °rebiti je rešitev bliže, nego si ®limo." "Vraga —! Torej sedimo Komanči vred v pasti! In Apa-či nas bodo z njimi vred uničili —!" poru požar lokalizirati, da se ni razširil tudi na gospodarsko poslopje, škoda znaša 12,000 lir ter je v teh težkih časih in tik pred zimo še občutnejša, ker ni krita z zavarovalnino. Oblastem je uspelo par dni po zločinu krivca prijeti. —II. Bistrica. Prošli teden je bil prodan na sodni dražbi dobro znani bivši hotel "Ilirija" danes hotel "Monte Nevoso," last podjetnika Ivana Novaka. Hotel je kupil podjetnik Kumar, veletrgovec z vinom iz Gorice. Ponudena cena ni bila tolika, da bi bili kriti vsi interesi upnikov. —Izpred goriškega sodišča. 59 letna Marija Mislej roj. Primožič in njena hčerka Veronika iz Vrhpolja sta bili kaznovani na 3000 lir denarne kazni, plačilo sodnijslcih in carinskih stroškov, ker so jima finančni stražniki našli pod podom v seniku 100 gramov saharina. Mož flenrik Mislej je bil oproščen. — 1659 lir denarne kazni je dobil 20 letni Ernest Furlan iz Rihemberka, ker je kuhal žganje. — 780 lir denarne kazni je dobil Bernard Kcrševan z toploto in kopalnico. Poizve se v uradu tega lista. (284) Delo dobi dekle za splošna hišna dela. Mala hiša in dobra družina. Pokličite KEnmore 5424. (284) Odda se spalna soba z vso udobnostjo, poštenemu moškemu; lahko tudi s hrano in perilom. Vprašajte na 1246 Addison Rd. Dva stanovanja se oddasta, vsako po 5 sob; fur-nez in podstrešje. Vprašajte na 1235 Addison Rd. (Dec. 6, 8, 11.) Gostilna naprodaj se proda po ugodni ceni radi odhoda iz mesta. Vprašajte na 1169 E. 76th St. K seji! 'čilanicam društa Srca Marije staro) se tem potom naznanja, da se bo vršila glavna ali letna seja v nedeljo 10. decembra ob dveh popoldne v navadnih prostorih, v stari šoli sv. Vida. Pridite na sejo polnpštevilno vse brez izjeme. Izvzete naj bi bile tise, ki so na bolniški listi. Pri-iz Doberdoba zaradi žganje- dite, ker bo več važnih zadev za Takole izgleda pa 'bojno polje" pri ameriškem žogometu, aH žogobrcu. igro med univerzama Yale in Harvard. Slika kaže kuhe. —Z gobami so se zastrupili. S težkimi krči so pripeljali v rešiti in ukreniti za .dobrobit članstva in društva za prihodnje lete. Obenem bo tudi volitev od- tržaško bolnišnico tri osebe, in; bora za leto 1940. S pobiranjem sicer 16 letnega Leopolda Gri- asesmenta se bo začelo že ob eni žona in njegovo mater ter Ma-'popoldne. Sestrski pozdrav, rijo Živčevo. Zdravniki so u-j Frances Novak, tajnica, gotovili težko zastrupitev. Ka-I (Dec. 6, 8.) SiSB mirn »MtwAt Prvih 60 modernih, novih motornih husov sedaj v službi V teku zadnjega tedna so stopili v službo VABILO NA clevelandski novi motorni busi. V meseca bo vozilo 60 novih motornih busov na progah skozi mesto. Ta nova oprema, dodatno k sto Moderna, udobna notranjost Mehki sedeži . . . dovolj prostora, za noge ... ti motorni busi so zadnja instanca udobnosti. Razsvetljava je bila zasnovana od najboljših ameriških, inženirjev Dvajset-svečna luč na vsakem sedežu, da se lahko čita in vidi. Izboljšano zračenje Dovolj svežega zraka gre skozi te nove motorne buse. Prostornina prezrakoval-nega sistema -je dvakrat tolika kot pri prvih busih. Nič motornih plinov Vsak bus je opremljen z uničevalcem plinov, da uniči skoro vsak dim. Za večjo varnost in udobnost, se devajo uničevalci plinov k vsem busom ulične železnice, kakor hitro je to možno. pet in dvajset motornih busov zadnje leto, je samo en korak k večjemu moder nemu programu, ki ga namerava Cleveland Railway družba izvesti, kakor hitro bodo dopuščale okolščine. THE CLEVELAND RAILWAY COMPANY KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O Angleška kraljica Elizabeta je obiskala prodajalno, kjer pohabljeni vojni veterani prodajajo razna božična darila. "NAZNANILO Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem začel ČISTILNICO OBLEK Ako vam ni mogoče prinesti obleko k nam, pokličite in mi jo pridemo iskat, čez dan ali zvečer. Garantirana točna postrežba in zmerne cene. Se toplo priporočam FRANK BERCAN CLEANER and TAILOR 4505 St. Clair Ave. ENdicott 3882 vo in si počasi gladil lase. "Kako jih ukrotiš?" je rekel s prostodušnim glasom in uprl za hip svoje umne sive oči v šujske-iga ter jih takoj zopet povesil. Izraz njegovega obraza je bil nedoločen. "Jako preprosto! Ali nimaš ječ?" "Ječe so že, a kdo mi bo mladce lovil in zapiral?" "A!" je zategnil šujski ironično, "nima kdo? No, če je tako, potem je očividno treba, da po-I prosim Moskvo pomoči; poslali bi vojnih ljudi sem, kolikor je Ko so hrasti iumeli -—- ZGODOVINSKI ROMAN "Ti? K nam?" je siknil Vasilij in z očmi ošinil mršavo postavo prosivca. "Pa moreš ubiti komarja na en mah, ali ti je treba trikrat po njem počiti?" Smeh je zagrmel naokrog. "Oster jezik imaš, Vasilij Petrovič," je odgovoril rusec, "da bi ti bil tudi um tako oster. Morda ti bom tudi jaz lahko še kako koristen!" Rusec je izrazito po-tresel z roko. "S čim mi boš koristen?" "Ognje bomo zažigali z njegovo glavo!" se je oglasil Djakon. "Pij, dragec, pij, ščenek moj!" "Vse zmore moja glava!" je odgovoril rusec. "Tu zažge ogenj,' a tam tudi z rdečim petelinom opravi!" "Govori kakor kakšen pame ten!" je pripomnil Vasilijev sosed. "E, kaj, bomo videli," je odvrnil poslednji, "No, sedi, rusec bo naš. A kako se kliceš s krstnim imenom ?" "Za Andreja me je pop krstil," je odgovoril rusobradi in narejen oskromno in pomenljivo sedel na klop med skupaj pomek-nivše se klateže. "Nalijmo hlapcu božjemu, Andreju, korec žganja in naj ga iz-pije do dria!" je vzkliknil eden sosedov, podajaje mu korec, do roba nalit z žganjem. "Izvoli, prosimo ponižno!" Rusec je vstal, se nizko poklonil vSem navzočnim, vzel korec in začel hlastno vleči iz njega. Iz-pivši korec, ga je obrnil, potrkal s palcem po dnu, udaril zviška z njim po mizi in sedel na svoje mesto. Obraz in oči so se mu vidno zalili s krvjo. "Piti ume!" so se slišali glasovi. "Sedaj pa pesem, pesem!" so kričali na drugem koncu mize. Zadonela je plesna pesem. E-den mladcev je skočil na noge, dvignil roke, lete pretekel krog lini začel 'prožiti kolena predse. Djakon je zdajci zmajal z glavo, vstal, snel čepico z glave, jo počil ob tla, juhnil in se spustil med splošnim krohotom, vpitjem in priteptavanjem v "prisjadko." Dolgo, skoraj prav do poldne, je bilo z dvorišča Vasilija Petroviča daleč naokoli slišati pesmi, krike in topot nog. Priletni ljudje, ki so šli mimo vrat, so postajali, poslušali nekaj časa, grajajoče majali z glavami in šli svojo pot naprej. Tretje poglavje Pskov, kakor tudi starejši brat njegov, Novgorod, je bil v opisanem času, svobodno mesto. še je zvonil na trgu njegov ve-čevski zvon, narod je, kakor prej, vladal posadnik, toda že ga Moskva prisilila, da je sprejel njenega namestnika, Vasilija šu-n j enega namestnika, Vasilija Šujskega, in čakala prilike, da konča z nemirno republiko. šujski se je oblastno vmešaval v zadeve Pskova. Razdraženost zoper njega je bila pri ljudeh splošna. Razumni posadnik, Ivan Ki- CHRISTMAS SEALS rilovič Tenšin, je razumel igro moskovskega postavi j enca, ki se je očitno trudil, da izzove razpor s Pskovom, in vedo, da za odkri-j to borbo z Moskvo Pskov nima1 moči, skušal pomirjevati strasti, ne dajati povoda za vojno in kolikor mogoče odlagati odločilni dan. V njegovem glasu je zvenela grožnja. V Tenšinovih očeh se je posvetil vznemirljiv plamenček, a je takoj zopet izginil; obraz mu je zavzel še dobrodušne j ši izraz. "No, Moskva je daleč, čemu bi V prostorni, svetli sobi Ten-sinove velike hiše, gledajoče z| griča na ustje ozke reke Pskov,j je sedel z gospodarjem moško v-J ski namestnik, ki je bil prišel po veliki maši v stolnici k njemu. I . . . v šujski, mož nevisoke rasti,1 »te, dasi je težko: saj ves, kak poln, z dolgo črno brado, pada-!8«11 ta nfrod sefJ jočo mu kakor klin na prsi, jeI Preden pride do vojske, nas lah. zajemal med iz srebrne kupice'/"»j56.™ in zvedavo gledal posadnika a jo, delajo tako, pogani!" ga je presekal šujski. ^ "Saj se tudi meni zgodi, da me ne pozdravijo!" je nadaljeval Tenšin. "Kaj hočeš, da napraviš?" "Ti vodi svoje račune, kakor hočeš!" je rekel šujski trdo, "moja zadeva pa je posebne vrste stvar. Ne meni se tvoji norci ne klanjajo, temveč velikemu knezu moskovskemu: jaz predstavljam tu njegovo presvetlo osebo!" šujski je udaril s pestjo po mizi in se zravnal. "Res je . . . to ni v redu!" je rekel Tenšin, majaje z glavo, kakor bi s pomišljal. "No, dobro, veš, kaj narediva: Jutri otvori nemški dvor trg, in čeprav se približujejo prazniki, se je na-teplo v mesto naroda kakor morskih valov in se ga v nobenem slučaju ne smemo dotekniti, si- svojimi črnimi, kakor z lakom prevlečenimi očmi. "Ukroti, Ivan Kirilovič, ti pravim, te svoje prostovoljce, uženi jih)" je govoril s hripavim glasom Šujski. Visoki in zastavni Tenšin je zdaj stiskal obriti podbradek široko belo roko, zdaj je nalahko sklanjal plavo, močno osivelo gla Šujski je prezirljivo zamahnil z roko. i "Le nikar ne zamahuj!" je poprijel zopet Tenšin, "ti meriš vse po Moskvi, toda vedi, da je tam pri vas narod prestrašen: postavi mu palico velikega kneza, pa se ji bo klanjal, a pri nas ni tega ! Praviš, da ti ni všeč, če greš po cesti, pa se še šapke ne dotaknejo, pojo in se derejo? . . ." "Za jezo in da me zasmehuj e- tja pošiljal!" je vzkliknil. "AlijCer oba ne uideva živa. A poča nisva midva, bojar, prijatelja?] kajva dva, tri dni in jaz potihem Le govoriva midva tako, po pra-' pograbim tiste, ki so malo večji vici, a da ti ustrežem, storim vse kričači . . . Dobro, kajne?" Šujski se je namrščil; želel bi < si od posadnika bolj odločnih in očitnih dejanj, toda obenem je spoznal, da Tenšin besed o njegovi osebni varnosti ni govoril tja v en dan; svojega življenja pa Šujski nikakor ni hotel tvegati. "No, kaj hočemo! . . ." je zategnil. "A ti. je znano," je hitro vprašal, "da se napravljajo od vas uškujniki v Vjatsko zemljo?" "No?" je začudeno vprašal po- in dolgo nepremično gledala drug drugega, šujski je prvi umaknil oči. "Odkod veš to bojar?" je izpre-govoril Tenšin. "Ves svet govri!" je odvrnil šujski zmajavši z rameni. "Glej, ako pustiš, da ti uidejo, boj se nesreče od velikega kneza! Viš, kje vam sede ti vaši razbojniki!" se je poploskal z roko po vratu. "Pa saj ne hodijo k vam, temveč v Vjatsko zemljo, h Kamnu hodijo zmerom uškujniki!" "A po čigavih zemljah gredo, če ne po naših?" je rekel šujski. "Na kočevnike gredo a naše po poti požigajo in plenijo!" Posadnik je od začudenja razprostrl roke. "No prava nesreča!" je rekel. "Kako pa veš, kam in po kaj se kdo napravlja! Bodi tako dober in odvrni, če je to res, jezo velikega kneza . . . Vsega ni mogoče videti!" "Zato pa glej bolje. ..." je iz-pregovoril šujski. "Ako ti je svojih dvoje oči premalo — najemi si tuje! . . . Toda zasedel sem se pri tebi... čas je, da grem!" se je nenadoma spomnil, vstal in se jel križati pred svetimi podobami. Nato se je poklonil gospodarju: "Zahvalim za pogostitev!" "Vedno dobrodošel!" je odvrnil, klanjaje se tudi posadnik. "A kdo zbira tolpo, nisi slišal?" "Slišal. J. . Vaška Ščekin!" je odvrnil šujski odhaja je. Posadnik je spremil gosta prav do spodnjih stopnic predvežja in sadnik in se nagnil nazaj; oba!se vrnil v hišo. Njegov obraz je sobesednika sta se,srečala z očmi'bil v skrbeh. Komaj da je stopil to Protect Your from Tuberculosis UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena .d! O flQ in stane samo: ^ Naročila sprejema (ytteiv Sail Dance v sobo, so se na desni odprla dru-' ga vrata in iz njih se je pokazala visoka, Tenšinu podobna, si-njeoka, plavolasa deklica. "Je že zvedel, prekleti!" je' vzkliknil Tenšin, ko jo je zagledal. "O čem pa?" je vprašala ona z nizkim, a prijetnim glasom. "O naši nakani, o Vasiliju!" "Kako o nakani?" je vprašala deklica in nalahko izpremenila obraz. "Vsega seveda ne. . . . Zvedel je, da nabira Vasilij prostovoljce." "Nate ne misli?" "Ne, še sumi ne, kakor je videti____" "No, poterfi pa še ni taka nesreča!" je odvrnila, upokojivši se, ona. Posadnik se je namrščil in molče hodil iz kota v kot. Deklica je postala pri mizi, kakor da bi ča- kala nadaljnjega razgovora, nato pa je pobrala kupice in čutaro z medom ter se napravljala, da odide iz izbe; toda posadnik jo je ustavil. "Veš kaj, Grunjuška," je rekel, "pošlji, pošlji takoj kako hišno k Vasiliju, naj se oglasi pri meni, kadar se stemni, toda tako, da ne opazi nihče!" "Takoj, papa. . . ." je odvrnila in polagoma, kakor je delala vse, odšla iz sobe. * * * Zvečer istega dne sta v zad-njj sobi posadnikove hiše sedela Tenšin in Vasilij ščekin. Pred njima je na mizi mežikaj e gorela voščena sveča. Nekoliko vstran, v somraku, je bilo opazit' Grunjo; naslonila se je s hrbtom na peč iz raznobarvnih pečnic in ju poslušala. (Dalje prihodnjič.) v ki ga priredi društvo sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSRJ V SOBOTO 9. DECEMBRA V SND NA ST. ctAIR AVE. ob osmih zvečer IGRAL BO ORKESTER EDDIE ZAY Vstopnina bo 25 centov