ZA IZBOLJŠANJE USTA -OltiNartda- aH t* m> Vmm hm bt«l«> it t: m GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. ★ OTATHJf OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. 8 tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskusu j o. TELEPHONE: CHelse« 3—1242 Entered m Sereiid CUm Matter September llrt, 1993 at the Port Office * Ne« Yerk. N. ¥, nad« Act ef I'aucreM •( Marrfa 3rd. 187». ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 7. Stev. 7. NEW YORK,TUESDAY, JANUARY 10, 1939 -TOREK, 10. JANUARJA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVII. v ... .......————-— ,, VOJAŠKA POGODBA MED ITALIJO IN NEMČIJO MUSSOLINI BO CHAMBERLAINU NATANČNO POJASNIL ODNOŠAJE MED LAŠKO IN NEMŠKO VLADO Vojaška pogodba je bila sklenjena pred čehcfelo- važko krizo. — Italija in Nemčija sta si obljubili pomagati v slučaju vojne. — Določbe pogodbe tvorijo Berlin-Rim os. LONDON, Anglija, 9 januarja. — Navzlic u-radnemu zanikanju in izjavam vsa znamenja kaže jo, da bodo tekom razgovorov med ministrskim predsednikom Chamberlainom in vnanjim ministrom lordom Halifaxom ter italijanskim ministrskim predsednikom Benitom Mussolinijem in vnanjim minstrom grofom Galeazzom Cianom poglavitni in mogoče edino važni predmet odnošaji med Angljo in Italijo. Angleško-francoska antanta je tako močno utrjena v temeljnem stališču, da je bodoče sodelovanje za mir med Anglijo in Italijo nemogoče, akc tudi Francija ne postane članica kakoršnekoli zveze med Anglijo in Italijo. ^ Na konferenci bo tudi mnogo razpravljano o Španski, toda tudi to je nemogoče brez razprave o sporu med Franciji in Italijo. Kot zagotavljajo nekateri krogi, je Chamberlai-nov poglavitni namen preiskati politični položaj ter najti novo možnost, kako bi nadaljeval s svojim "pomirjevalnim" načrtom, ki je bil postavljen na monakovskem sporazumu. Ta njegova politika je bila zelo ovirana vsled preganjanja Zidov v Nemčiji in vsled spora med Združenimi državami in Nemčijo. Toda to še vedno ostane skupna politika Ckamberlaina in Daladiera. Oba sta odločna v tem, da bosta napela vse svoje sile, da dosežeta mir, ne da bi kaj popustila brutalni sili. samo ako diktatorja priznata enakost demokracij. Toda vse Chamberlainovo poizvedovanje v Ri mu bo brezuspešno, ako mu Mussolini naravnost in natančno ne pove, kakšne obveznosti ima Italija do kanclerja Hitlerja. Z drugimi besedami: Rim in Berlin morata Chamberlainu natančno pojasniti, kako daleč gre njuna medsebojna zveza. To bo Muesolini Chamberlainu najbrže pojasnil pod pečatom molčečnosti, toda nekaj je znamo v javnosti o nemško-italijanski zvezi, ki nosi ime os. Diplomatom je znano, da je bila koneČna oblika osi dosežena leta 1937, četudi so bile poglavitne točke sestavljene šele poleti I 938. Kolikor je znano, vsebuje tajna zveza med Nemčijo in Italijo naslednje točke: 1. Stranki sta pripravljeni med seboj vzdrževa ti odnošaje prijateljstva in zaupanja in nikdar skleniti kake zveze, ki bi bila naperjena proti eni ali drugi. 2. Stalno se bode posvetovali o vprašanjih političnega in gospodarskega značaja, ki predstavlja skupne interese. 3. Ako postane katera stranka žrtev neizzvane agresivnosti kake druge sile, ji -mora druga stranka priti na pomoč z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago, ako je naprosena za to. 4. Ako katero stranko, ne da bi izzivala, napadete dve ali več velikih držav ob istem času, se mora druga stranka takoj smatrati v vojni z napadalnimi silami. 5. Stranki boste preskrbeli, da bo podpisana vojaška, mornariška in zračna pogodba, da bodo izvedene gorenje obveznosti. 6. Ako katera stranka s pomočjo druge doseže zadoščenje za svoje zahteve po teritorialnem pove- Martin bo organiziral Fordove delavce POLOŽAJ NA ŠPANSKEM Na jugu je republikanska armada prodrla daleč v sovražno ozemlje. — -General Franco je odstavil prvega generala. H EN DAY K, Francija, 9. januarja. — Španska republikanska vlada naznanja, da je njena armada prodrla daleč v Badajoz provinco in zavzela 8 vasi in ujela več tisoč vojakov, navzlic temu da so dobili fašisti močna ojačena. Tudi ojačena armada generala Franca ni mogla vstaviti ofenzive generala Miaje na 175 dolgi fronti v Estramadu- FRANKFURTER BO ZASLIŠAN Senatorji hočejo vedeti, kakšno stališče je zavzemal napram Roose-veltovemu predi o g u glede najvišjega sodišča. ri. general Glavni stan republikanske armade na ju^u v Andujaru naznanja, da so republikanci prodrli skoro 50 milj globoko. Republikanci so prekoračili reko Zujar, ki tvori mejo med provincama Badajoz in Cordoba in so zavzeli Azuago, Oranja de Torre Hermosa in Pe-raleda de Zuaceo. Republikanci tudi obkoljujej:* rudarsko središče Penarrova in Pueblo Nuevo. Na severa, na katalonski fronti, pa fašisti se vedno nekoliko napredujejo, ter so vr gLi republikance iz njihovih postojank ob reki Segre. Odstavljeni general Gonzales Queipo de Llano je pogosto po radiju naznanjal fašistične operacije ter vodil fašistično propagando. Kot pravi neko poročilo iz San Sebastiana, bc na njego \o mesto imenovan Miguel Vigon. Queipo de Liano je bil naj-siikovitejši častnik v armadi generala Franca. Ko je general Franco pričel revolucijo, je de Liano s peščico vojakov za sedel Seville. Pozneje se je polastil Malage v južni Španski ob Sredozemskem morju. Gen. Franco- je stal pred izbiro: ali bo izgubil velike rudnike x>ri Penarroji in bo doživel velik poraz na jugu, ali pa more s severnih bojišč s katalonske fronte poslati v Estra-maduro večje število vojaštva, ter bi moral opustiti svoje prodiranje proti iSredozemskemn morju na severu. Tega pa ni hotel opustiti in je od generala de Liana zahteval, da naj v. vsemi silami in za vsako ceio vstavi republikansko prodiranje. Toda udarec republikanske armade je bil prehud, da bi ga mogel zdržati in se je moral umakniti, kar je imelo za posledico, da ga je general Franco odstavil. WASHINGTON, D. C., 8. januarja. — Felix Frankfurter, profesor prava na Harvard univerzi, ki ga je predsednik imenoval za člana najvišjega sodišča, bo te dni poklican v Washington ter bo zaslišan pred posebnim senatnim odborom. Kot znano, je predsednik leta 1937 predlagal, naj se število članov najvišjega sodišča poveča od deset na petnajst. Njegov namen je bil jasen. Najvišje sodišče je namreč o-vrglo več postav, ki so bile sprejete po nje^o^em priporočilu, čim bi se to ne zgodilo, če bi imel v sodišču več pristašev. Ta predsednikov predlog je prepadel. Kmalu nato je odstopil sodnik Van Devanter, na čigar mesto je imenoval odličnega pravdnika Blacka, pokoj nemil sodniku Cardozu je pa postavil Frankfurterja za naslednika. Sedaj želi senat izvedeti, če je bil Frankfurter za tisti predlog ali ne. ('e je bil zanj, si je po mnenju nekaterih skušal u-gladitli pot na svoje »sedanje mesto. Sliši se, da bo zaslišanje samo formalno, in da je Lil Frankfurter ko i predsednikov svetovalec proti omenjenemu (predlogu. Njegovo imenovanje bo te dni predloženo senatu v potrditev, in bo nedvomno potrjeno. Frankfurter^ bo zaslišal odbor, sestoječ iz štirih demo kratov, treh republikancev in enega nec*d'\ls.nega senatorja. Odboru predseduje senator M. M. Neelv, demokrat iz West Virgin i je. f!lllHtf||||Hi|!(IHIIl||Hi||!lllll||||.l|||llll||||| (||t '••HIM'1* ••iiiiiiifl,"i|»!|im!l,'*lhj|Hi|jii'l|{| POZOR! Rojake opozarjamo, da lahko, ko naročijo posamezne komade Slovensko-Amerikanske-ga Koledarja za 1939, namesto, da pošljejo svoto — 50c v gotovini ali Money Odru — priložijo k naročilu znamke po 3 oziroma po 2 centa. :anju, ali pa po razširjenju vpliva, je druga stranka opravičena zahtevati enako pomoč za sebe, da doseže sorazmerno povečanje ozemlja ali vpliva. 7. Stranki se obvezujete, da pogodba ne more biti objavljena brez obojestranskega dovoljenja. Pogodba je sklenjena za nedoločen čas, toda more biti končana 3 predhodnim obvestilom enega letat VROČI BOJI MED ČEHI IN MADŽARI Madžari so zopet pričeli z napadi. — Odbor za uravnavo meje je poizvedovanje odgodil. PRAGA, Oehoslovaška, 9. januarja. — IMadžar>ki teroristi so ranili nekega ukrajinskega carinskega uradniku vzhodno od Uzhoroda, madžarski vojaki pa so streljali na čehoslova-ške poslance blizu meje in ranili policijskega poročnika Ha cho. Madžarske oblasti so ustavile železniški promet na Halmci Cernv-Argov progi, ki veža Rokunsko z Ukrajino skozi madžarsko ozemlje. Seje madžarske in čehoslo-vaške komisije za preiskavo in ureditev meje so bile odgode-ne za nedoločen čas. Na madžarsko zahtevo, da se čehoslovaški vojaki umaknejo 2 kilometra za svoje postojanke pri Munkaču, kjer so bili v petek vroči boji, je ukrajinska vlada bila pripravljena umakniti vojaštvo, toda je zahtevala, da ostanejo na meji policija in orožniki in da se madžarski teroristi, ki se v velikem številu zbirajo okoli Mun-kača in Uzhoroda, ravno tako umaknejo dva kilometra za svojo črto. Uradno poročilo ukrajinske viable pravi, da so madžarski teroristi, katere so vodili častniki madžarske redne armade, prvi kršili mejo, priznava pa tudi, vseh Fordovih tovarnah v Združenih državah imeli pravico do kolektivnega barantanja. Zdi se, da je Martin ugladii pot kar na svojo pest. Člani izvršilnega odbora United Automobile Workers so sklicali "H0B0KENSKI RELIEF PRED SODIŠČEM" Tako je izjavil sloviti odvetnik Leibowitz, ki bo zagovarjal siromaka, kateri je v jezi in obu- pu zabodel stra." m poorma- JERSE CITY, N. J., 9. jan. — V bližnjem mestu lloboken. N. .1., je upravljal do lanskega februarja vse reliefne zadeve Harry h. Barck. Znan je bil pod imenom "poormaster?\ Določal je, kdo naj dobi po<\poro in koliko. Za j »od poro je pnjsil tudi 27 letni zidar Scutellaro, ki je i-mel ženo in več otrok. Barck mu je dne 2H. januarja slednjič nakazal -5.70. Majhna vsota je mnogoglavi uružini kmalu pošla. Minil je teden, dva, tri, toda nadaljnega čeka ni hotelo biti. Scutellaro je bil obupau. Družina je stradala. Nekega februarsekga dopoldne se j< odpravil v urad ' pooriiiastra'. Cc bi bil počakal doma le še par minut, bi bila preprečena velika žaloigra. Ko je namreč on korakal proti mestni hiši, je pismonoša pri neseJ njegovi družini nadaljni č« k. Scutellaro je stopil v Bare-kovo pisarno. Bila sta samn. Po kratkem prepiru je pograbil Scutellaro s pisalne mize nož za odpiranje pisem in ga zasadil Bareku v prša. Barck je po nekaj minutah izdihnil. Proces proti Scutellaru se je danes pričel. Zagovarjal ga bo brezplačno sloviti newvorski odvetnik Samuel S. Leibo-wi tz- Leibowitz je rekel: — Nikdar ne bodo mogli -dobiti dvanajst porotnikov, ki bi spoznali fScutellara krivim. Na zatožni klojpi Bo pravzaprav hobc-ken&ki relief. za današnji dan sejo, in pri tej priliki bo moral Martin pojasniti, pod kakšnimi pogoji je začel pogajanja, kako so pogajanja napredovala in kakšen dobiček si obeta od njih. Nekateri izvršilni uradniki namreč domnevajo, da namerava Martin zapustiti CIO in UAW ter ustanoviti povsem novo unijo, v kateri bodo -a-mo Fordovi delavci. Martin se je zadnje mesece večknufc posvetoval z Ben net-torn, osebnim zastopnikom Henry-a Forda. Podrobno-ti teh posvetovanj niso nikomur znane. Glavni uradniki unijo avtnili delavcev, katerim ni Martin nickaj (pri srcu,-se boje, da Homer Martin nekaj snuje, kar bi bilo CIO v Škodo. Reče-jno je bilo celo, di namerava •Martin načelo vat i uniji Fordovih delavcev^ Ta unija bi bi-la po svojem bistvu povsem navadna kompanijska unija. Martin je to obdolži t ve odločno zanikal. — To je zlobno natolcevanje, — je dejal. — S tem siini-ničenjem so nekateri glavni u-radniki dokazali, da niso upravičeni govoriti v imenu mednarodne unije. Na vse mogoče načine skušajo preprečiti vre-sničitev mojega namena, ki je: ustanoviti pravilne odnošaje ne le s Ford Motor Company, pač pa z vsemi drugimi. Po njegovem mnenju je zaenkrat seja izvršilnega odbora brezpotrebna. To bi bili le nepotrebni stroški. George Addes, tajnik in blagajnik UAW, je zelo ogorčen. — Homer Martin, — je rekel, — ni imel nobene pravice pogajati *e na svojo roko. V-e, kar se tiče celotne organizacije, se mora izvršiti z vednostjo glavnega odbora. Kam bi i pa prišli, ee bi vsak rinil v svojo smer. Da se je Martin pogajal z Benettom, je znano, ne se pa, (če je bil pri (pogajanjih oziroma posvetovanjih tudi Henry Ford na v zim". I Nekateri domnevajo, da bo I Martin priznan kot edini pogajalec za vse Fordove delavce in da pogodbe ne bodo pistne-1 ne, pač pa us t me ne. Pogodb* /liri bile veljane le tako dolgo dokler bo Martin predsednik .United Automobile Workers. Ford bo Henry plačeval baje I najvišje mezde v avtni industriji. Neko drugo poročilo pravi, da je Martin obnovil svoj boj j s CK) in bo postal načelnik no-.ve unije, v katerih bo največ •Fordovih tw4hjžbenc$v. 41 ii 't. . 'i.; . "G L A B IVA ROD A"—New York SItOVTSNE (YUGOSLAV) DAILY t* GLAS NARODA (ima or thi pboplb> owum mud fn*>U«bero»([u s* oel® leto .. ST..M Za (n>1 ieta ................fXt.&il Hubarripiiaa Yearly U.~ -«JI.A» KAJUH'A" IZHAJA VSAKI l>AN IZVZKWSl NEDKIJ *N FRAZKIKOV -otAk nakopa-, zif vmrr isth stbekt, new yokk, k. y TELEPHONE: CHc4mw 1—1242 pet bogatih deklet Znune kanadske i>etorčiee -e od dne do uiic bolj bog-die. S« »lanes jili obi we vsak delavnik najmanj tri tisoč oseb, ob sobotah in nedeljah pa osem tis«*"-. Mnogi jih žele fotografirati, SA kar j«' pa treba precej dosti ,phnčati. IVkJice imajo že danes nad en milijon dolarjev in bi imele še znatno več, č«> bi ne bil ujih zdravnik dr. I.)a foe prodrl v predlogom, da morajo biti reklamni' poldne, sklenjene \ njihovem imenu, zares pristne. Kirma, vij«» zdrob uživajo za zajtrk, jim plača vsako k lo iu tovarna, rije miio uporabljajo, pa *T>0,(MH». Precej dobe tudi od izdelovalcev igrač, jH-rila in raznih patentuili zdravil. Na vsakem izdelku je seveda aiihova slika iti primemo priftoročilo. Film 4*The Country Doctor" jim j«- prinesel $50,(MM>. C V IkmIo dek'iee živele, bo vsaka oh svoji polnoletnosti iu- le milijonarka, pač pa večkratna milijonarka. o oddane že za par tednov vnaprej. 4M> \»MKK4VATE liliJSK AIL hVKTQ V\Q R*XST\\«>. V\\IJ£ TA UMU*\ III \ Kn«U1L D^O i'i> ! !tt«t \ - OGROMNOST SVETOVNE RAZSTAVE V NE V TOMU 10 SLENER NEGA PRESENETILA Izšel je Slovensko- Amerikanski KOLEDAR 1939 povesti zgodovina humor zemuepbje gospodinjstvo ! naravoslovje raznoterosti navodila ^J^^C « poiinino Nt zamudit« M prilike! Pubfehing Co. VOJNA NA KITAJSKEM Japonsko vojaštvo vdira v kitajsko mesto, ki so ga zažgalo bombe, vržene iz japon. letal BLAZNIKOVA Prati ka za leto 1939 Cena 25c a poštnino vred. Glas Naroda" 216 West 18th Street New York. N. Y. Peter • • H zgodovina priseljevanja DRAMATIZIRANA NA RADIO. Velika »selitev -narodov 'preko| zgodovina Iz novica vidika r morja« na aiibcriško obal in od | poudarki« m na priseljen«' naro Pi*,slušalei na radio en je jo i tam pn ko kontinenta do dru-gega oeeana — nutscljevanje Anufle/^'V, Spatijecv, lret'\, Skaiwlinax ee\\ XcintM'V, Italijanov, Slovannv in ilrugib dogonlek brr.z primere v elove-ški zgodovini — tvori predmet d ran Lat i en i h mdio prireditev s -trani federalnega pro sA'etnega urada in Columbia BroadeaKtin.sr sistenui v s-ndi-l vanju z dm.iriini prosve.tnini'ii or.^kiiizaeijaiiii. Ti broadcast i »rredo pod imenonf. "Ameri PMJiis AM, I migrant ^ A1T' in se d"jejo vsako nedeljo popoldne « b 2. uri Ka.stern Standard Time -»'»i nnira ob <-ni j m »| k ► 1 < I r n' (4entral Tim<* ali 11. zjutraj Paeifie 'Pime. Prebivalstvo Z«.lriižen:h dr žav j41 že v koloni jalni dobi, da -i |»ojjlavitno amirleške^-i' izvo ra, veHiovdo ljudi iz \seh de lev sveta. < »d leta 1X2*». k<» je Ziteele držati redne zapiske o irni^raeiji, ]•• ve«* k,"t * M MI priseljencev prišl" v Zdru žene ilržave. Vrsta radio pri re<»ve iz niinnhxsti — vrisk Indijancev, p«»zi\'t* Irurileev z:i versko in državijaausko svobo- (DopidjL Milwaukee, Wis. Vsak doj)i>nik prične z delavskimi razmerami, jaz jili pa SODNIJSKI OGLASI iz stare domovine. < )£ ;>4 38 r V K DBA POSTOPANJA ZA PR< KILASITKV MRTVIM Magi-ter Franc, rojen 2.">.11. ne bom u-pusoviLl, ker .so itak |lsf<> v Ljubljani, Trnovska nli-.dabe. Bati bi pa napisal nekaj prist, v Ljubljano, rim. do, pravdanje in barantanje j <> smrti mojega bratranca Eu- kat. vere, samski, pri vatni i: \oznikov j>o pu-ea\i in bro- ijeiia Šimenca, kateri je umrl radnik, zak. sin Magister Iva-"a rje v po reki Ohio, polilwno dne G. decembra 1938 v Wir-na »» dere rojene Tihovnik na člen, 111. Pogreb se je vršil 9. zadnje stanujoč v Ljubljani, decenlbia, katerega smo >e Tržaška cesta 24 je odšel leta udeležili sit deči rojaki iz Mil- v Severno Ameriko ter je wauikee: John Veišnik, polbrat zadnjic pisal svojim starišem poku j nega; Matija Šimenc, <»'> prihodu v Ameriko in sicer bratranec; Albin Zaleznik, '"Ue Madeire iz Bnen<»-svak in njegova žena. Pogreb Airesa. Od tedaj si ni več ;» . Crnecl |,.|,H| (|v<. na n,|od sr--kt-m in li Mi' tfii iskem v\ vl.^'iiju, ji' poudarila ena izmed prireditev. Prireditev dne 2a. dre. l!f.'!K je bita p< sveeena fran co-kn ^ovon'rim Ijmlstvom Zdni/cnili držjivah Hii.^eno lom, lirliii jc»*ut. franc-ostkim Švica rj»'iii e«»/,om. \ iiiuuaria jo hi| 24. decembra v ob- »t. 2. o.d.z. >c uveiie na prošnjo rini (iozd, < *rna pri Kamniku l^ržtiviie^a pravobranilstva v NTajpr» j je delal v Oonijcm Ljubl jani postopanje za pro irradu. potem pn 1(1 let v Tr- ^lasiteT mrtvim, ter se izda bovl jali kot .premolar. L«'ta poziv; da se o [»oj^rešaneu ;po-11M M i je prišel v Ameriko. Prva i*<""*a -odišrii ali > tem postavit ta je živci v Milwaukee, Wis., Jjeneniu skrbniku, •gospodu Ma potrm dve leti na Aldridire, bister Vinku, <• jc preselil v Ljubljani, KavAkova priredil vali ne-eca \Vi,.|en, III., kjer je ostal dol MACISTKR FRANC i ...... i ■ i . . * " 1'jv/pravijaio '» ^vojc smrti. Zapušča žt no An- se |»oziva. da se z-gla-i liri |mmi- rcili. X« mcili in Skandinaveil., j (oni^ jM (tem Slovaudi v Ameriki rionl ilcili, Italijanih in drugih -kupinah. Z ključu«- j-rin-di tve IwnIo }H*i>p4*vki' pri -e|jene«*v v i ud osi riji. znanosti, iimel ir-lih. rok< I« Istvn in so ci ialnein napredku. To je poskus iMtvscm nove vr.-te ua (H»l ju radia in olvarja nove m ^o«'-nosti za |Mdjudn«» /abavo iu vzirojo. Napravil' tudi rekordi /•• šo|~k«» od i s če na odločilo '> i .i* br;.i|o r-' bo. P»ro-airira na lletek ll radio prireditev, je bila pripravijo ua za Urez plačil d>-tr:buci jo. Pisani ali dopi>nica, naslovi je Tra n;f Americ Ali, Trumi irrants All". Washinirton. O.C. vam prinr.se tji> brošuri<*«> po povratni pošti. ČUDODELEC ALI SLEPAR? Iz Londou.t porfH*ajo, da .se anirleški zdravniki trenutno silno zanimajo za nekega Josefs i Martona, ki trdi o ^ebi, da ima izvrsten sj>emin. Baje zadostuje, da preleti stran lista ali knjiire v nekaj minutah, nato pa pove ves na izust. Zdravniki se zelo interpsirajo, če je mož rtv takšen fenomen ali če se |>oslužuje kakšnega sleparskega trik« i 4 pošiljamo v staro do p ^ movino. Kdor ga ho- A ^ce naročiti za svoje p ^sorodnike ali prijate- p ^ljef to lahko stori. — M ^ Naročnina za stari f i^ kraj stane $7.— V s b (talijo lista ne poši- 4 Žiieon. I. »•, (»i; s:; ::s 3 To je pa »trasno krvava zgo-dba: M«>ž je imel mračen obraz iu njegove rok«* so bile krvave. V roki j«' držal dol**, osti o nabrušen nož in j^e krvf»l«»čiio vihtel po zraku. Dekle je uprlo vanj svoje pravljično lepe on in krotko dejalo: — Ali nimate prav nič srpa? — Nič, — ii j« z globokim glasom odgovoril in prsti nje irove desnice so >«■ krčeviteje »»prijeli morilnega orožja. Tedaj je dekle malodnšno od prlo ročno torbico in vdano vzdilinilo: — ... potem mi pa dajte pol kile ledvic! Na svetu je bilo že dosti ljudi. ki so mislili, da >o več nego dru.iii ljudje, pa je svet hitro pozabil nanje. Mlad in simpatičen v>e žen razpravljal o ženski zvestobi ter se pritoževal. — Vrag naj vzame vse žen ■*ke! .laz jih poznam, jaz jim vidim v dno srca. Iu ženska zvestoba! Larifari! Ženske av^stobe ni na svetu. Žensk;« sploh ne more iu ne zna 1>iii zvesta. Jaz veni, ker govorim iz lastne skušnje. Imam lepi , mlado ženo in še tri ljubice po I«»g nj«', pa me vse štiri varajo z drugimi fanti. Na neki proslavi -«» pred stavljali tudi žive slike: inla'ta dekleta v vlogi S\obode, Pij: \ icc, Sužujosti itd. Nastopila je lepa deklica v vlogi Pravice. V levici je drža hi tehtnico, v desnici pa meč. Oči je imela prevezam* z b«*lo obvezo. Ko je stala na odru, ji je pa obveza zdrknila na Ii i*e. Pokazalo se j< levo oko. Hitro je zamižala iu mižala do konca prizora. Ost«*r, toda pravičen kritik je zapisal: 1—I Vsa «"*ast gospodični, ki je predstavljala Pravico. Bo lj«1 j«* ni nioirla kot jo je. ha, taka je pravica v današnjih dneh: desno oko :iiia zavezano, levo pa zatisne. I Xe bom rekel, «la sem s«>- SMRT VDOMOVINI. S "GLAS NARODA"p CVKI>BA ; M »STOPANJA z A PR< KrLASITKV MRTVIM Rabuzin Jakob, rojen 17.7. 1SS1 v Potoški vasi 1». rim. kai. ver«*, oženje.n. «lela\«'c v /;, g«»rju «»b Savi št sin Andr«*- ------'ja iu Neže rojene Žibert, pil Sporočamo, da smo spr«*jeli stojen v Zagorje ob Savi, siez žalostno v ess t, thi j«1 umrl na ■ Litija je odšel leta 191'J v Se-Kaču pri Knežaku na Not ran j-.verno Ameriko. Zadnje pisint skem naš oče Valentin Kette,'je ipisal leta If 14. Od tedaj «la-]*> vahIu Vrliničatn in «>-'lje ni nobenega glasu več od rodili k Dragotina Kette ja,'nje-a. Nazadnje je pisal iz /rranega slovenskega pcsnika.'Herminie, West Moreland, 01) smrti je bil st-ar 72 lot. \\ S. A. — Vsa do-e-Ranjki^e je ponesrečil na lo-jdanje poizvedovanja za njim vu iu sicer si je wlstrclil dva so ostala brez uspeha, pitata na roki, kar je T>o\-zročiloj Ker je potemtakem snmtra-aastru«i>l.jonje kr\^i, kateremu je ti, da bo nastopila zakonita do-po*e je pred krat-'iz et ne- buzin AngeIi v Zagorju ob Sa «loraKlih otrok. Zapušča tudi več vnukov in vinu k in j in dve sestri v Aleksandri ji. Ak*> še kdor od bratov pokojnika živi, nam ni znano. Bodi mu lahko ro«lna zemlja! Valentina Kobal, roj. Kette, 1100—10th St. No. Chicago, III. ADVERTISE fN "GLAS NARODA* vi, Jugoslavija. RABI ZIN JAKOB se poziva, iudirektno diktirajo armadam. Kdo je naprimer j»ovzročil, «la je bilo poslaniSi na stotiso-<"e ameriških vojakov v Evro pot Nihče drugi kot ženska na a-meriškem denarju. t'uirl je ugleden mož. Vrsi so-sedje >o ga šli kropit in izrazit lepi in mladi vdovi sožalj«. — Ali si ga že perkropil? — je vprašal Pope boječega i.i raztresenega Jožeta. — >Se ne, — je odvrnil Jože. — Sam ne vem, kako bi ji re kel. — I, kaj bo to! V hišo i>r»jdi in ga -pokropi. Potem pa stopi jk vdovi, ji podaj roko in ji reci : — (Moje sožalje, gospa. T*i-ko ji reci, pa je konec kome-ilije. Zdaj pa pojdiva enega pi kazali svoje prazne očesn-e votline, drugi *%'oje stale, trčit ji zoi>et grozne rane itd. l)va koraka dru# »od drugega so sedeli bolj podobni mrličem kakor živim. Strašno se je razlegal njihov krik: f*Pomagajte nam ubogim pohabi jot »ceni, pom^a jte! Vrata usmiljenja -so se odpirala, kajti "k to nih«*e ni mogel mimo n jih, ne da bi -vrgel kak dar v iztegnjene roke. Pa zaprosi drug s še grozaiejšini glasom: 4'»(Jtospod, pomagajte ular/vu, pomagajte, vsaj eno kronieo . , S pokiopalisea je prihajalo vedno več žalovaloev; danda-tie- je •ftacnree toliko mrl i če v, trliko nesreč; nin^iro kronic in tn in tam Še več je pjdlo v klobuke. Zvečer, ko ie čuvaj }*>k<*pa-li:ča / uprl vrata, je najpohah-I.H^irjši l»<»rač za k I ical nazaj: '4 M traeuii I Po vr*ti je šel ta ukaz. Pa •o prihajali beraoi, oblečeni v -mrdl ji ve cunje, drug za drugim k [poglavarju ter vsul i dnevni M izkupiček" v leseno skrinjico. Xito je poglavar viko nreštel ter razdelil denar, vsmkenwi svoj del. Ko je vsak dobil sv j delež, je hitro spravil denar v žakeljček. ki je vi-»•el f m m I umazano srajco, ter <»dhit< I proti mestu. Večkrat pa je na-tal prepir, kadar .so k iterrga za-aeili pri gol jufiji ali kadar |i* »glavar ni pravično razdelil pr i be ra ee n eg* denarja. Vselej je liilo že |»ozno zveri r. ko je čuvaj kopališkega skladišča prevzeme 1 od liera-«"ev vozičke, stolčke, od «i«*ka-t«*ri h eolo eiuij«', v katere so ne-d dnevom saviti, nafto so r*e pa odpeljali « tovornim avtom — proti dobremu plačilu *eveda - - proti mestu. DiVma jih je čakala topla večerja — poglavar j*- imel namreč la>tno hišo — in marsikateri, ki ni pn več zapn*vljal, je imel tie- BERAČI I nar naložen v banki, drugi p.i po-1 s!amuja. Nekega jutra ,ko so we že razpostavili pred pokopališkim vhodom,zapazili pomilovanja vrednega moža. Na. njegovem eohjatcni telesu je visela lobkika, toda poznalo se ji je, da je bila tudi takrat njegova, ko je bila še nova, In tudi to .se je videlo, d'a mu je bila že dolgo preohlapna. Mož je stal na koncu vrste in je neprestano, «4tronm» in boječe i/itegovai svojo i'oko: "Pomagajte, že štiri dr: ""*sein ničesar %auž£l." Poleg njega .stoječi e-notiogi berač ga je pogledal, sunil sva-ieira sogeckj^ ta zopet svojega in to znamenje je potovalo — f:<» vrsti — do poglavarja. ki ie že postal pozoren, čakal je -anj'> še, tla .si žaluioča množi -en olajša .svoje mošnjičke. '' Kdo vas je postavil »semkaj? Kako se prcdrznete stati tukaj f Vi, da, vi! Kdo ste?" je kričal poglavar. Nesrečnež ni takoj opazil, da govore o njem, ok-c mo je gledal v kn»g, toda poleg stoječi eno-nogi berač ga je sumil v hrbet s svojo bergljo, drugi s svojim stolčkom m tako so ga porivali ter suvali — |»o vrsti — do f »oglavarja. Ta je znova zakričal. "Kdo va.s je seinkrj postavil?" Revež je zaplaikal. "Beda. Upravitelj sem bil v tekstilni tovarni. Reducirali so me; radi bolezni, ki sem jo nakopal v vojni. Medtem ie tudi tovarna propadla. Vse in vsa4c propada, saaito revščina nam še ostane." Pogledal je okrog, če H kdo odobrava, f*aj te govoril tudi o njihovi nesreči. (Vnooblečena dama je prišla j >o k" pal i šč*. N^rečnc^ža .so potihnili nazaj, poglavar ?»a je zakričal z drugimi vred: * Pomagajte, pohabljencem!' Padlo je nekaj drobiža v njihove klobuke, žalujoča dama pa je odšla . nag™ Najboljši prijatelj v nesreči vam je: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otrok^ do 16. leta starosti. Poglavar pokliče ob strani stoječega moža. 44Tukaj ne morete stati. Pojdite pred "bolnišnico ali magistrat, tukaj na« .je, že preveč. Pojdite, pojdite!" Sunil ga je, enonožni berač ga je porinil s s v o. jo štulo. tudi drugi n-iso zacstaiali ih tako so ga spodili. Toda mož je prišel tudi naslednje dni, prosil je, rotil, pla-kal, omenjal svoje lačne otroke, pokazal svoj izsušen jezik, invalid-ko legitimacijo, abi turi jentsko diplomo, raibil ponižne besede, toda :;rr" ni pomagalo. . Nekega, dne pa mu reče poglavar: "(Spišite prošnjo!" V-boiri mož je spisal prošn jo na pa k ovni papir h svinčnikom. "KpfŠtovano beraško združenje. Prosim . . ." itd. Odslovili >o na »škodi, ste vi. Ostanite pri enem imenu, namreč pri onem, pod katerim boste natural iziran. Ponesite obe svoji karti na lokalno podružnico Social Security Board tako da bodo tam »spojili v enega vaša oba računa. To je ja-ko važno, tako da se drži popo-len zapi-e*k o vaših zaslužkih v «vrho starostnih pokoj-nin. do katerih boste en dan vpra-vičeoi, ikakor tudi radi vaših pravic do odškodnin v slučaju nezaposlenosti. . I SMRTNA KOSA ČLANSTVO: 50.000 PREMOŽENJE: $7,500.000.00 , » i • Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Aye^ Chicago, 111. Cešk ofclo v Mišk i mi niste r za narodno obrambo ge^ieral Sy-rovy se je te d»ni poslovil od bivwga šefa, francoske voja&ke misi.ie v Prag^, generala Fau-chera, 'ki je zaradi razpusta misije odst^ipil in odnotoval do nimv v Francijo. Oerwiral Fauelier je Kil tisti Framcoski oficir, ki se ji' z vso ljubeznijo oklenil (1ešfeo^lova-ške fer se k» v zm-r.ni septembrski fcrizi tudi stavil praški vladi ves na razpolago, »^k1! je celo tako daleč, da je podal ostavko na svoj čin v francoski voi-k'i ter s4 iirili jorvov ljudi. ne u|»ošte-vjimo Kitajske, je ii'arasl<» število prebivalstva na vsem svetu lani okroglo za 18.000.000 ali za 1.1 odst. Dobra, polovica viseli ljudi /ivi v Aziji, ikier šteje sainio Indija 375.000,000 firebivaleev. Japonce\- je yy n»vd 72,(K>0,000. vse japonsko ec-fiKstvo Št p je 1lt\ VSTOPNINA S VSTOPNICO 25r — BRKZ VSTOPNICE »f am svuttisjt; vam kliči-: — odhoi; .v Nemčiji zdaj 7 zdaj okrog 130,000,. .luž ,ei. Belgiji. Luksemburku ua hia Amerika pa okrog 90,000, 000. Prva letu po vojni je število rejritev in umiranja skoraj v vseh državah padal . Rojst« v je bilo znatno manj, kakor .smr Norveškem. i Hi ADVERTISE IN ' GLAS NARODA* Virginia, Minn. Na Virginia, Mimn. je umrla Mary Panijan. Stara je bila 59 let. Rojena je -bila v fari Metlika v Beli Krajini. Zadeta ji je srčne. kap. V Ameriki je bila kakih 38 let in na Virginia je bivala kakih 10 let. Zapušča 3 sinove in 3 hčere. Vsi so poročeni. Naj v miru pooiva! Virginijski zastopnik. t^* Naročite se danes S. A. Koledar za leto 1939. Spisi Josip Jurčiča: I. ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhar« — Domen. — Dva prijatelja. II. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir — Grad Ro-jinje. — Goliaa. m. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet. IV. ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. VI. ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugomer. VII. ZVEZEK: Lepa Vida. — Pipa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Prar:1«* med bratoma. VIII. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdivš. — Ženitev iz nevošeljivosti- — opomini starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kota rje v Peter pokoro delal, ko je krompir grade;. — Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseaiška. 10 zvezkov $10 Tunel (Spisal B. Kellermann) Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAlan vodi ogromno delo. Cele armade delavcev se zari-vajo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisocč in tisoče delavcev. Toda železna volja MaeAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem. J, ki mestoma knlminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tu nel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva. 259 strani . . . $1.20 Ivan Pregelj: Izbran Spisi STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. — Tolminska novele. 253 strani. V Štefanu Golji nam podaja Pregelj edinstveno sliko trpljenja našega naroda v časih graščanske mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinske slike stoji klena postava župnika Štefana Golje, ki da v pravem pomenu besede "življenje za svoje ovce." Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med drugim tudi originalni, že splošno zasloveli pridiki "Pustina pridiga," in "Pulver und Blei" ter biser naše ncvelistike: ^ "Gospoda Matije zadnji gost." Cena $1.50 Naročite pri: Knjigarni Glas Naroda 216 W. 18th STREET NEW YORK, N. Y. vec Jernej (Spisal Ivan Pregelj) Pisatelj je posegel v dobo, ko se je začel širiti protestan-tizem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opisal. Romanu so dodana do-trebna pojasnila. Cena $1.50 ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lanspreskega. 269 strani. V tem m. zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu delu tvori že pred leti napisana večerniška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno sliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri Čebelah, na njegovem gradu Lanšprežu, kjer mu sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja sama. Cena $1.50 ! "'O LIB WK BOD A"—New Tot* ~ r % - Tuesday, January ,10, 1939 SLOVENE TTUGOSLAVT DAILY SLEHERNI >oe Werderja, se resnost umfakne z uradnikovega obraza. Werderja in njegovo hčer so v hotelu dobro poznali in ko se Ounter izkaže, da je Werderjev tajnik, tedaj ao se proti njemu vsi hotelski uslužbenci spoštljivo obnašali. Sobe so bile krasno opremljene; kot palača, si misli. Ounter si naglo očisti prah, se skoplje in se obl^^a v praznično obleko. Ko pozneje v obednioi kosi, tedaj mnogo ženskih oči občuduje njegovo postavo. Gun ter to dobro opazi in ga veseli; toda malo trpkega občutka ima pri tem vseeno. Obleka na- Angleška vlada je naročila pri Loekhead Aircraft korporaciji v Kaliforniji 200 bombnikov. JNa sliki vidite prvi bombnik, ki bo poslan v Anglijo. NEPODPISANA PISMA V ZGODOVINI. PiiSina brez podpisa, od neke- • . * ^ - • , * i -i - , ~ Sa neznanega pošiiiatelia ni pravi človeka, si pravi; prej, ko sem bil se reven, te premo- ____s * wlJa» 111 i .i ... * . cfl ~ - tako novo sredstvo za dosego derne ženske za mene ne bi imele nobenega očesa. Strazm- __ 4 ki se mu klanjajo, m nm zalo uljudno dajejo pojasnila na ZT^?* ^ Ah pjgova vprašanja glede zabavišč, zimskih športov, večjib dru- k® J-^ presen cl°vek ,ta" žabnih prireditev, o prometnih zvezah z raznimi kraji zim- u • 1110 6p » a naj se -kega športa in o drugih takili stvareih. Guiiter je hotel J °Zlra nanj? Frava težava l:ar največ o tem izvedeti, kajti že prihodnji dan bo prišel gospod Werder s svoje hčerjo in vsled tega mora biti o vsem dobro poučen ter mora *%Epjo s lužbo kot dru-žaibnik in +ainik dobro in zadovoljno pričeti. Iz teh razlogov zvečer tudi obišče nek zelo eleganten prostor, kjer je za ples igrala izvrstna jazz godba. Vse kar je tukaj videl, ga je skoro oslepilo. Krasne obleke, pravljično dragi inaikiti; in tato so v čudni in se vsled tega zelo razlikujejo od izred nih postav .nekaterih Poljakov in Ita'1 janov. Bilo je tudi mnogo zapeljivo krasnih ženskih obrazov, ki so najbrže pripadali velikim filmskim velikankam in tu in tam tenmopolte dame z krasnimi briljanti v spremstvu indijskih knezov. Gunterja mika, da bi kako zapeljivo lepo damo povabil iia ples. Ko vstane, se dvigne brez števila ženskih vanj in gotovo marsikatero srce -prične burnejše utripati. To je bil lep mladettiid! Utrjen in drzen pri športu, knežji in pazljiv pri občevanju z damami. To je mož, ki pri ženski m? ceni samo zunanjega sijaja,, temveč tudi notranjo vrednost, značaj in obnašanje. In ne traja dol^o, ko že vrti krasno žensko ob prijaznih zvokih tanga. . Kako mehko, kako gorko je telo njegove plesalke! Kako omami ji v vonj parfuma, ki vstaja iz njene obleke in veje okoli njega! Kako njene velike oči izziv-aijoče »n 1 odkrito nagnjenostjo iščejo njegove. Čuti, da nm kri hitrejše pluje po žilah, toda naenkrat — kot bi bila prikazen — se dvigne pred njim podoba pravljične vile in kramah je premagana, -.skušnjava. Plea je končan Hladno in uljudno pelje Gunter svojo plesalko k njeni mizi. <**u«ti njeno vprašujoče poglede, toda ostane hladen. Njegovo s roe je mislilo na drugo. Že zgodaj zvečer se vrne v svojo hotelsko sobo, da se dobro prespi, da bo prihodnji dan spočit in živahen. . Prihodnje jutro prvič poskusi «kije ter drči celo po skij-«ki poti v Malo jo ter se prepriča, da more svoje telo še vedno dobro obvladati. Samo nekaj vežbanja in bo zopet izboren drsač na ski je. Gunter je zgodaj zjutraj m* železniški postaji; na hčer svojega gospodarja je vendarle zelo radoveden. Nemirnih korakov hodi po poetaji. Slednjič pripelje vlak, dolg vlak brez konca, z modernimi spalnimi in jedilnimi vozovi, ki je pripeljat samo goste je v item, da ne veš, ali je pismo podpisano, ali ne, dokler ga 'nisi odprl. Ko pa. je že odprto, je pa pač težko premagovati radovednost in nemir, kaj je v njem. Tako se zgodi, da se tudo nepodpisana pisma kljub splošnemu odporu proti njim le vsa preberejo. S tem jim je pa že odprto široko polje za sla ho, le redko kda j koristno učinkovanje. Z »golj zasebnega stališča bi bilo treba v vsakdanjih zadevah taka pisma v celoti odkloniti in se varovati, da bi upoštevali njegovo vsebino, ki jo je večinoma narekovalo častihlepje, ne vošči ji vost, osebno .sovraštvo ali strast do obrekovanja, Škoda, ki jo tako pismo more povzročiti, je nepregledna. Najbolj podli obrekovalec, ki je vdrl pod vamtvom nepoznanosti v hiši more kruto motiti zakonski mir ali druge zaufme odnosa je, vedno po načelu: Nekaj le ostane. Zgodovina pa pozna tudi cele postopke za pridobivanje anonimnih pPsem, ker v njih se večkrat naslovijencu izražajo tudi politični nameni ali nakane zoper to ali eno zasovra ženo politično osebnost. Beneška republika je na višku fcvoje moči naravnost vzgajala svoje podanike, da so nepodpisano aboru desetih riaznanje-vali zločine zoper trdnost države. Se danes na mnogih krajih kažejo posebne nabiralnike, ki so bili namenjeni samo anonimnim pifemom, naslovljenim na državne inkvizitorje. Te nabiralnike so imenovali '*levja žrela". V palači dožev v Benetkah še danes pred vhodom v dvorano, v kateri so zborovali deseteri velmožje, kaže- Werderja, katerega, je lahko spoznal po njegovih modrih naočnikih . Steče preti železniškemu vozu in pomaga svojemu gospodarju iastopiti Werder gia pozdravi in pravi Gunterju: "Prosim, pomagajte moji- hčeri." In obrnivši se proti mlademu dekletu, ki je še vedno staio za njim na hodniku voza, nadaljuje: . *metn predstaviti: gospod Gunter Bertram, moj tajnik in tvoj Sportm družabnik za g t. Moritz." Popolnoma navadna predstavitev! Werder pa skrbno opazuje Gum ter je v obraz. Jo«na se popolnoma obvladuje; *aj je bila pripravljena na to srečanje. Navzlic temu pa ji stopi globoka rdečica na obraz, ko prijazno prikloni glavo. Gunterju pa rag:ne vsa barva z obraza. To, to — to je widar toda ne! Ni mogoče! To naj bi bila Werderjeva hči T To je vendar — njegova pravljična vila! Gunter nrkli, da se mu bo razpočilo srce. Stoji in niti ;ie \hx*kusa mladi dami stopiti iz vosa; preveč ga je prevzel veseli stratfi m neizmerno presenečenje. V divjem vrtincu drv« nasprotujoča si čustva akozi srce. Blaženi občutek z nenadno urainežljivostjo. Zadrega se bori rasel jem xa prvenstvo. •e »trezni Joana in ponudi Gunterju roko. * - j prto žrelo so razni "prija.teji metali nepodpisane ovadbe. Ko je 24. junija 1797 prišla na krmilo bolj demokratična vlada, je ljudstvo ta levja žrela razbilo. Le nekaj se jih je o-hranilo, ki kažejo, kakšno vlogo k^o nekdaj nepodpisana pisma imela v tej republiki. V palači dožev ohranjeni nabiralnik ima nuad odprtino napiis* "Tajne ovadbe v zadevah države srečilo na svojo stran pridobiti nekaj komisarjev, katerim je bila poverjena straža nad visokim ujetnikom. Z denarjem so si odprli pot do kraljice, da so se natančneje dogovorili o njenem begu in o begu njenih o-trok. Vtee je bilo že lepo pripravljeno, poučene straže postavljene na stražarskih mestih ki 'bi ob odhodu ujetnikov eno oko zatisnile, da bi ničesar ne videle. V veliki jetnišnici pa je bil »še komisar Sinton, ki za vse te namene ni vedel. Xa večer pred begom dobi nepodpisani ILiftek, na katerem je bilo pisano, da bo poveljnik straže 44nocoj zagrešil izdajstvo." Komisar Simon je s tem listkom hitel v glavni svet komune, ki mu je takoj dala. pooblastila za vse nadaljnje ukrepe. V nekaj trenutkih je bil v ječi, ukazal je zamenjati Straže in ves dobro »pripravljeni načrt je zgolj zaradi tidtega listka padel v vodo. Do danes zgodovina še -ni ugotovila, kdo ^a je pisal in tako kraljici Mariji Antoinetti preprečil beg. Po drugi strani pisma marsikomu prinesla tudi rešitev, večkrat prav v zadnjem trenutku V novejšem času so anonimna pisma mskemu carju Alexandra II. zagrenjevala življenje do njegove istra hot ne usmrtitve. V Rusiji je bil takrat nihilizem v cvetu, napadi na krono so se vrstili drug za' drugim in večkrat jo car ušel smrti le z zvijačo. Taiko je nekoč prazen dvomi vlak tik pred Moskvo naletel na mino in zle-tel v zrak, vladar pa se je istočasno nepoškodovan vozil v po-ftebnem oddelku navadnega o-sebnega vlaka. Ob neki dru^i priliki so gostje dvora samo zaradi zamude d^vjoHnega vlaka ušli ^mrti. ki so jo zarotniki pripravljali za 25-letnico car-rVega vladanja. Toda vsa previdnost ni pomagala. Ni hi listom se je po zvezah s stražo in VSE PARNIKE m linije ki so važne za Slovence zastopa: SLOVENIC PUBL CO. YUGOSLAV TRAVEL DEPT. 216 W. lttb SU New York. N. Y čilo nepodpisana pisma spraviti carju prav v roke. Bila to polna groženj in srainotitev, da car ni imel mirne ure. Po petkratnih ponesrečenih poskusih se je 13. marca 1881 nakana posrečila, po pregledu čet je bomba oarja raztrgala na kose. Tud i zgodovina razmerja med velesilami beleži nepodpisano pismo, ki je.močno vplivalo na njihove medsebojne odnoša.ie. Prejel ga je angleški kralj Edvard VII. nekaj dni prej, preden je stojwl na prestol. Med Anglijo in Nemčijo že itak ni vladalo bog ve kako prijazno .razmerje. Ijeta lfWX) -se je takratni princ Wa-leški mudil pri svojih sorodnikih v Kopenhagenu. Nekega dne prejme nepodpisano pismo pisano v francoščini, ki mu razodeva, da Nemčija skuša Rusijo in Francijo naščuvati, da bi tse polakstiti velikih angleških predelov v Afriki in Aziii. Pismo je še navajalo, da je neki nemški general izdelal že natančne načrte za napad na Indijo in Egiipt. Kdvard je pismo prebral in mu pripisoval tak T*>men, da je pri nemškem poslaniku v Tjondonn v tem sjnislu poizvedoval. Nobena o-miljevanja- niso pomagala nezaupanj«1 se je ni md al je bolj poglabljalo. ; Tudi sodišča ima.jo večkrat posla z nepodpisanimi pismi in v postopnikih so natančna določila, kakšen pomen jim je pripisovati, keir so navadno dvorezen meč. V delovanju ameriških gangteterjev je nepodpisano pisano že kar običajno zgodovinski romani SVETOVNOZNANEGA POLJSKE-GA ROMANOPISCA Henrika Sienkiewicza PO POSEBNI CENI KRIŽARJI I- in 11. zvezek, broš. . . . $3.75 MALI VITEZ Vezano $3.25 POTO P I. in II. zvezek, broš. . . $3.50 QUO VADIŠ !. in II. zvezek, broš. . . . $3.— ZA KRUHOM Broširano . . . 25c Z OGNJEM IN MEČEM Mehko vezano $2.— (Poštnino plačamo mi.) Slovenic Publishing Company 2 f 6 W. 1 8th Street New York redko kdaj dosežejo popolen uspeh. Tako se temni nameni izraža ?.o na listkih, ki jih poštni aparat verno prinaša nawiov-ljeneem, tu pa je nemir ali celo nesreča. višjimi uradniki vedno posre- sredstvo za izisljevanje in ne- ZAKAJ SO KORZICANI ZA FRANCIJO. Zantmianje za Korziko .se je po nedavnih političnih dogodkih v italijanskem parlamentu in v italijanski javnosti znatno povečale. Dober poznavalec razmer na Korziki, ki je dolgo živel tam, pripoveduje, zakaj se Korzičani, ki niso Francozi in zelo pogosto francoščine sploh ne znajo, kljub temu proglašajo za Francoze. .Jasno je. da je narodni značaj korziške-ga prebivalstva v veliki meri mešan, kakor je težko ločiti južnega Francoza od Italijana. Res je pa, da se na Korziki nmi^o rabi italijanščina, ki j«' razširjena neprimerno bolj kakor francoščina. ■Korzičani to pod francosko upravo zelo zadovoljni. Davkov jim ruanireč sploh ni treba plačevati. Na Korziki je življenje razmeroma j>oceni. Zavojček tobaka, ki stane v Franciji 12 frankov, dobite na Korziki za 3 franke. Posebno poceni so pa na Korziki zemljišča, hiše, vile iitd. Vilo ob morju z gospodarskim poslopjem in velikim vrtom dobiš le za 10.000 frankov. Zato ni čuda, da se Korzičani boje izpremem-be trežima, l\er mislijo, da bi morali potem plačevati davke in da bi dobili mnogo strožjo upravo. V tem se nemara nt? motijo. Najbrž so ugmlne razmere vzrok, da se proglašajo Korzičani za Francoze in da nočejo biti Italijani, čeprav m» jim po svojem n-arodnt 111 zna-čaju in jeziku bližji. MILO IZ KAVINE GOŠČE. Kemija zna izkoristiti vs<*. Njene umetnijo prekašajo spretnosti najslavnejših čarovnikov. Iz kavi ne gošče se m«'-da na primer brati samo bo«l<»č-nost, temveč še zanesljiveje je mogoče iz nje pridobivati olje in tolščo, iz česar se da pripraviti pipet milo. Doslej je bilo zbiranje tka vi ne gjošče zvezano le s prevelikimi zamudami in stroški, čeprav so v neki berlinski kemični tovarni že do danes izdelovali milo iz kavine gošče. Tovarna je dobivala "sirovi.no'* iz gostinskih velo-obratov. Sedaj so bitlerjevske oblasti odredile zbiranje kavine gošče po berlinskih šolah, prav za prav v Beri in u-Tem pel h ofu, kjer sto.ii omenjena» tovarna. Na vseh šolskih dvoriščih sloje posebna vedra, v katera zlivajo šolarji vse ostanke svoje domače kavine produkcije. Tega je posebno vesel tudi tisti oddelek berlinskega magistrata, ki skrbi za kanalizacijo, kajti doslej jo bilo tako, da so gospodinje kavino goščo zlivale v odtoke^ pa se je zbirala in lepila na ceveh, kjer jo je bilo težko spraviti naprej. Prav tako so v dobi francoske revolucije nepodpisana pisma marsikomu ugasnila luč življenja. V takratni nemirni dobi, polni najbolj razbrzdanih strasti, je nepodpisanih pisem na oblastnike kar deževalo. Tako je nepodlprisani listič "kraljici Mariji Antoinetti preprečil dobro organizirani beg iz Tem-plea, kjer so jo revolucijonarji imeli zaprta Nekaterim prija-^Ijem dfvora se je namreč po-i V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetni« ških slik. Naročite jo se vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — n. KNJIGARNA "GLAS NARODA" Bohinjsko jezero 216 WEST 18th STREET. NEW YORK