OSNUTEK Oktober 1986 SKUPŠClNA OBCINE LJUBUANA-ŠIŠKA Izvršni svet RESOLUCIJA o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986-1990 v letu 1987 Za uresničitev sprejetih srednjeročnih nalog v družbenem planu občine Ljubljana-Siška za obdobje 1986-1990 določamo z reso-lucijo o politiki izvajanja družbenega plana v letu 1987 naslednje usmeritve in aktivnosti: - nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, - dinamično in stabilnejšo gospodarsko rast na osnovi uve-Ijavljanja kakovostnih dejavnikov gospodarjenja, - boljšo izkoriščenost razpoložljivih kapacitei, znanja in sred-stev, - večje vključevanje v mednarodno menjavo s poudarkom na širjenju asortimenta za izvoz na konvertibilno področje in pove-čanje deviznih prilivov, - zaostrovanje odnosa do organizacije, ki poslujejo z izgubo; razreševanje izgub se mora opraviti predvsem v okivru DO in SOZD in ne sme prihajati do trajne socializacije izgub, - ustvarjanje pogojev za nadaljnji razvoj organizacij združe-nega dela širšega družbenega pomena (na področju komunalne energetike, komunale in mestnega potniškega prometa) na eko-nomskih principih, pri čemer ne sme biti cena edini vir financi-ranja, - spoštovanje skupno dogovorjene politike oblikovanja in rasti I cen - uvajanje sodobne informacijske tehnologije za moderniza-cijo poslovanja v organizacijah, skupnostih in upravnih organih, - prilagoditev vseh oblik porabe realnim možnostim ustvarje-nega dohodka, - ohranjanje dosežene ravni življenjskega standarda, - odpravljanje neupravičenih razlik v osebnih dohodkih, ki niso rezultat dela; uveljaviti moramo načelo, da za približno enako delo in rezultate dela sledi približno enako plačilo, - omejevanje ekstenzivnega zaposlovanja, - zagotavljanje smotrne rabe prostora in varovanje okolja, - določitve prednosti razvoju vzgoje in izobraževanja, otroš-kega varstva, osnovnega zdravstvenega varstva in raziskovanje, - razvijanje vseh oblik prostovoljnega dela, - krepitev vseh oblik sodelovanja z občinama Kardeljevo in Kavadarci, - nadaljnjo krepitev splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite za učinkovitejšo obrambno pripravljenost. Za zaustavitev negativnih trendov gospodarjenja in za dose-ganje stabilnih finančnih in drugih gospodarskih tokov moramo v letu 1987 s polno mobilizacijo subjektivnih sif dosledno izvajati sprejete ukrepe ekonomske politike ter s tem doseči povečanje proizvodnje in izvoza, zaustaviti potrošnjo, zaustaviti osiroma-šenje materialne osnove združenega dela in inflacijo. V letu 1987 bodo sistemski ukrepi ekonomske politike opredelili norme poslovanja in aktivnosti na področjiti obračunskega sistema, sanacij in stečaja, razširjene reprodukcije, denarnega in monetarnega sistema, sistema davkov in prispevkov ter sistema družbene kontrole cen. Sočasno bo potekalo usklajevanje s spre-membami delovne zakonodaje. Za doseganje hitrejšega gospodarskega razvoja in s tem pove-čanje proizvodnje in izvoza bomo v letu 1987 s selektivnim pristo-pom podpirali tiste organizacije združenega dela, ki imajo per-spektivne in ekonomsko upravičene razvojne programe, organiza-cije ki povečujejo proizvodnjo za izvoz na konvertibilno področje in organizacije.ki imajo skupne razvojne programe. Podpirali bomo tiste organizacije združenega dela, ki imajo visoko produktivne proizvodne programe, bolje koristijo obstoječe kapacitete, dose-gajo relativno manjšo potrošnjo energije in surovin na enoto pro-izvoda, uvajajo večizmensko delo, nadomeščajo uvoz opreme in materiala z domačimi surovinami in opremo, ter dopolnjujejo svojo proizvodnjo z vključevanjem drobnega gospodarstva. Osnovno nalogo povečanje izvoza, zlasti konvertibilnega, bomo dosegli z večjim povezovanjem in motiviranostjo organizacij zdru-ženega dela za izvoz, zlasti z združevanjem, specializacijo in delitvijo dela na enotnem jugoslovanskem trgu. Nadaljevali bomo politiko višjih oblik dodelovanja s tujino (predvsem s skupnimi vlaganji s tujimi partnerji doma in v tujini,) z izvozno usmerjenimi kooperacijami, s proizvodno-tehničnitn sodelovanjem in inženiringom. Z ukrepi ekonomske politike bomo skušali doseči čimboljšo uravnoteženost odnosov na trgu, ki bo vplivala na upočasnitev rasti cen in ustalitev odnosov med njimi. Rast cen bomo preprečili z racionalnim povečanjem ponudbe ob istočasnem zmanjševanju stroškov proizvodnje in poslovanja. Gibanje cen bo pod družbeno ali neposredno kontrolo. Z ukrepi monetamo kreditne politike bomo pospeševali proiz-vodnjo - predvsem proizvodnjo za izvoz, kmetijsko proizvodnjo, proizvodnjo lastnih energetskih surovin in energije ter proizvodnjo osnovnih surovin in materiala, ki nadomešča uvoz. Prednost bodo imeli skupni programi proizvodnje za izvoz z največjim neto deviz-nim efektom. Preprečevali bomo kreditiranje zalog, zlasti zalog neuporabnega blaga in zalog, do kalerih prihaja zaradi zviševanja cen. Vodili bomo politiko realnega tečaja dinarja in realnih obrestnih mer. S finančno konsolidacijo oziroma s saniranjem tehnoekonom-skega in finančnega stanja gospodarstva, bank in drugih uporabni-kov družbenih sredstev bomo zagotovili ekonomsko objektivne pogoje gospodarjenja, kar bo omogočilo boljše gospodarjenje in nadaljnji razvoj materialne osnove, s tem pa realizacijo planiranih srednjeročnih nalog. Odpraviti moramo činitelje končne potrošnje brez realnega pokritja, sanirati finančni primanjkljaj, odpraviti fik-tivne vrednosti v bilanci OZD, okrepiti finančno disciplino in prepre-čevati nastajanje novega primanjkljaja. Zaio je potrebno zagotoviti realne bilance OZD in vseh uporab-nikov družbenih obratnih sredstev ter formirati odgovarjajočo informacijsko osnovo. S posebnimi ukrepi bomo krepili lastna obratna sredstva, pove-čali koeficient obratnih sredstev ter dosegli večjo mobilnost in inte-gracijo sredstev v primeru reševanja izgub. Za zmanjševanje inflacije je potrebno spremeniti način plani-ranja splošne in skupne porabe, ker je sedanji način planiranja porabe na osnovi deflatorja predstavljal enega od generatorjev inflacije. Primanjkljaji v proračunih se ne smejo pokrivati z novimi posrednimi davki in prispevki ter novim obremenjevanjem gospo-darstva s carinami in carinskimi davščinami. Osebna, splošna in skupna poraba mora zaostajati za rastjo družbenega proizvoda. Sredstva za osebne dohodke se bodo gibala v okviru doseženih rezultatov dela in v skladu z določili družbenega dogovora in branžnih sporazumov. Na področju socialne politike moramo njeno vlogo in pomen vključiti kot sestavino razvojnih planov in programov razvoja OZD. Posebno pozornost moramo posvetiti življenjskemu standardu zaposlenih in občanov iz sredstev skupne porabe. V Ljubljani bomo v ta namen izvajali osnovne programe druž-benih dejavnogti na osnovi svobodne menjave dela, ki bodo zbrana po enotnih prispevnih stopnjah iz osebnih dohodkov in iz dohodka. I. MATERIJALNI OKVIRI RAZVOJA V LETU 1987 SO: - rast družbenega pnzvoda 2,5% ob rasti industrijske proiz-vodnje 4,5 % - povečanje zaposlenosti za 1 %, predvsem na področju proiz-vodnega dela, izobraževanja in znanstveno-raziskovalnega dela, - povečanje skupnega izvoza za 9%, ob povečanju konverti-bilnega izvoza za 8 %, - uvoz s konvertibilnega področja bodo organizacije uravna-vale v odvisnosti od višine konvertibilnega izvoza in zunanje likvid-nosti države kot celote, - investicije v gospodarstvu bodo usmerjene predvsem v nabavo nove opreme za povečanje izvoza in prestrukturiranje gospodarstva, - zaostajanje rasti sredstev za osebno in splošno porabo za rastjo družbenega proizvoda. II. NALOGE IN USMERITVE NA GOSPODARSKEM PODROČJU 1. Ekonomski odnosi s tujino V letu 1987 je ena izmed klju&nih nalog na področju ekonom-skih odnosov s tujino povečanje izvoza blaga in storitev na konver-tibilno področje. Povečani izvoz bo osnova za nujni uvoz surovin in reprodukcijskega materiala, za vračilo zapadlih anuitet in za uvoz opreme v skladu s potrebami tehnološke posodobitve gospodarstva. Na osnovi ukrepov ekonomske politike in z uveljavljanjem trznih meril moramo vzpodbujati obetavne in v konvertibilni izvoz usmer- jene programe ter razvoj in uvajanje proizvodov višjih cenovnih razredov. Za preprečitev tendenc zniževanja deleža konvertibilnega izvoza v skupnem izvozu bo potrebno realnejše vrednotenje tečaja dinarja do konvertibiinih valut in predvsem do obračun-skega dolarja. Organizacije združenega dela bodo povečale skupni izvoz blaga in storitev za 9 % glede na doseženi izvoz v letu 1986, izvoz na konvertibilno področje pa za 8 %. S tem bomo dosegli 97 % pokrivanje konvertibilnega uvoza z izvozom. Organizacije s področja gospodarstva morajo: - povečati izvoz na konvertibilno področje in povečati devizne prilive, - zmanjšati uvozno odvisnost na področju surovin, reproduk-cijskih materialov, tujih storitev, znanja in opreme, - izdelati konkretne izvozne in uvozne plane, plane deviznih prilivov in odlivov, konkretne programe vračanja tujih posojil ter sprejeti obveznosti za njihovo izvajanje, - razvijati proizvodno in tehnično-tehnološko sodelovanje, industrijsko kooperacijo, finančno sodelovanje in skupna vlaganja ¦ tam, kjer je smotmo in prinaša dolgoročne koristi, - vključiti drobno gospodarstvo pri izvozno usmerjenih pano-gah in pri preprečevanje uvoza v večji meri. 2. Energija Preskrbo z«nergijo obravnavamo na območju Ljubljane enotno. V interesni energetski skupnosti vseh Ijubljanskih občin usklaju-jemo realne potrebe uporabnikov po energetskih storitvah, za-gotavljamo racionalno izkoriščanje energetskih virov, zagotav-Ijamo zliruževanje dela in sredstev ter odločamo o energetski bilanci, o cenah in standardih ter normativih. Zaradi izpada sredstev, ki so bila s samoupravnim sporazumom o temeijih srednjeročnega plana energetske skupnosti Ijubljanskih občin predvidena v letu 1986 in zaradi spremenjene finančne kon-strukcije pri financiranju priključevanja obstoječih objektov na si-stema daljinske oskrbe s toplotno energijo in plinom.bo potrebno izdelati rebalans srednjeročnega plana energetske skupnosti. V , tem planu moramo upoštevati kot prioriteto ekološke investicije. V energetski bilanci oskrbe bodo ohranjli svojo dosedanjo vlogo elektrika, plin, nafta, premog in vročevodno ogrevanje. Za zagotavljanje zadostnih količin premoga moramo nadaljevati z zbiranjem sredstev za obnovo in razvoj premogovnikov v SR Sloveniji in izven republiških meja. EGS, Savske elektrarne TOZD Hidroelektrarna Medvode bo rekonstruirala dvigala in agregate ter posodobila naprave v elektrarni. DO Energetika bo izvajala obnovo in adaptacijo omrežja za zamenjavo mestnega z zemelj-skim plinom. V Komunalni energetiki Ljubljana bodo zgradili na-pravo za termično pripravo vode ter nadaljevali z vgrajevanjem raz-delilnikov toplotne energije in termostatskih ventilov v posameznih stanovanjskih enotah. Tako bodo uporabniki ekonomsko stimuli-rani za varčevanje z energijo. Petrol DO Zemeljski plin bo zgradil metrološko servisno enoto in s posodabljanjem in z zamenjavo opreme obdržal tehnološki nivo plinovodnega omrežja. Vse organizacije združenega dela morajo obvezno v svoje planske dokumente vgraditi plane varčevanja z vsemi vrstami energije ter predvideti ukrepe za varstvo zraka. Delovne organizacije Elektrogospodarstva Slovenije, Savske elektrarne - TOZD Hidroelektrarna Medvode, Petrol DO Zemeljski plin in DO Energetika morajo zagotoviti čimvečjo obra-tovalno pripravljenost naprav. Varčevanje in racionalno obnašanje pri uporabi energije mora dobiti svoje mesto pri poslovnih določitvah in v vsakodnevnem življenju. 3. Industrija Organizacije s področja industrije bodo v letu 1987 prevzele največji del bremena za rast družbenega proizvoda in večino izvoznih obveznosti. Organizacije načrtujejo 4,5% rast fizičnega obsega proizvodnje, predvsem z večjim prilagajanjem proizvodnih programov izvoznim usmeritvam, s hitrejšim uvajanjem sodobnih tehnoloških postopkov, ki so rezultat lastnega znanstveno-razis-kovalnega dela, z boljšo delitvijo dela ob tesnejši medsebojni povezanosti, z boljšo oskrbo z reprodukcijskim materialom in rezervnimi deli, smoternejšim izkoriščanjem delovnega časa, domačih surovin in obstoječih kapacitet ter z aktiviranjem investicij v teku. Prav tako je potrebno dosledno varčevati z vsemi vrstami mate-riala in energije. Ker je oprema v veliki meri izrabljena, bo za dose-ganje planirane rasti proizvodnje potrebna selekiivna obnova in posodabljanje obstoječih proizvodnih zmogljivosti s poudarkom na panogah, ki imajo najvišo stopnjo odpisanosti osnovnih sredstev. Prav tako bo potrebno uvajati večizmensko delo in izvesti moder-nizacijo in rekonstrukcijo v tistih organizacijah, ki deiajo za izvoz in imajo zagotovljene domače surovine in reprodukcijski material ter zagotavljajo najhitrejši neto devizni efekt. Zagotoviti moramo dinamično proizvodno rast predvsem tistim industrijskim panogam, ki so izvozno usmerjene in imajo največje potencialne možnosti za razvoj. Za zagotovitev boljše preskrbe z reprodukcijskimi materiali in surovinami bo potrebno v letu 1987 aktivnejše dohodkovno pove-zovanje in združevanje sredstev v reprodukcijskih celotah. Organizacije s področja industrije morajo poiskati možnosti za povezovanje z drobnim gospodarstvom družbenega in zasebnega sektorja, da bi zmanjšale svojo uvozno odvisnost in prenesle v drobno gospodrstvo maloserijsko protzvodnjo. Zaradi uspešnej-šega vključevanja v mednarodno delitev dela in zagotavljanje večje družbene produktivnosti dela in sociaine varnosti delavcev bodo pospeševale vse oblike proizvodnega in poslovno-tehnič-nega sodelovanja. V svojih razvojnih programih morajo na osnovi lastnega znanja in aplikativnih dosežkov znanosti predvideti nado-mestitev proizvodov, ki so že na koncu svoje življenjske dobe. Količinsko povečanje proizvodnje ne sme povzročati dodatnega onesnaževanja okolja, zato morajo organizacije združenega dela preprečevati emisijo škodljivih snovi z izboljšanjem tehnoloških postopkov in izgradnjo čistilnih naprav. S politiko investiranja bomo nadaljevali in pospešili strukturne spemembe v razvoju gospodarstva in negospodarstva občine. V okviru gospodarskih investicij bodo posebno težo nosili programi vlaganj v panogo industrije, na osnovi katerih želimo intenzivirati rast družbenega proizvoda in izvoza občine. Gospodarske investi-cije na področju komunalne infrastrukture neposredno sicer ne vplivajo na dosego teh dveh ciljev, posredno pa bodo dvignile nivo standarda za to področje. Pri načrtovanju investicijskih namer bodo investitorji upoštevali dogovorjene usmeritve glede strukturne namembnosti vlaganja v gospodarstvo - v okviru tega v proizvodno dejavnost oziroma v komunalno infrastrukturo - in v negospodarstvo - v okviru tega za splošne in za skupne objekte z upoštevanjem zakonskih ome-jitev veljavnih za leto 1987. Investicije bodo dobile družbeno verifikacijo glede na višino predračunske vrednosti in glede na pomembnost naložbe z vidika uresničevanja republiških, regijskih ciljev in ciljev posameznih organizacij združenega dela. Industrijske organizacije združenega dela bodo načrtovana vlaganja iz leta 1986 prenesle v leto 1987: 1. ZPS Titovi zavodi Litostroj - TOZD Obdelava - proizvodnja energetske opreme 2. DO Avtomontaža - TOZD Tovarna vozil - proizvodnja zračno vzmetnih avtobusov 3. ISKRA Mikroelektronika - mikroelektronika III. 4. ISKRA - TOZD Tovarna televizijskih sprejemnikov TV Pržan - povečanje in posodobitev proizvodnje tiskanih vezij, ureditev odplak in zagotovitev potrebne energije 5. ISKRA Elekirozveze - LOS 11 — gradnja proizvodnih in razvojnih prostorov 6. ISKRA Center za elektrooptiko - center za elektrooptiko III. 7. ISKRA ZMAJ TOZD Baterije - uvedba redne proizvodnje litijevih baterij 8. IMP DO IKO TOZD TRATA Avtomatika - razširitev in modernizacija proizvodnje regulacijskih naprav 9. LEK TOZD Farmacija - modernizacija farmacevtske prioizvodnje III. etapa 10. PIVOVARNA UNION TOZD Proizvodnja - izgradnja varilnice piva II. faza , ' 11. TEKSTIL TOZD Tkalnica Vižmarje - dograditev barvarne - suha apretura 12. TEKSTIL - TOZD Predilnica Medvode - modernizacija predilnice 13. TEKSTIL TOZD Tekstilna Medvode - rekonstrukcija proizvodne hale in nakup opreme 14. RAŠICA - TOZD Pletilnica - nabava računalnika 15. ELEKTROVOD - izgradnja skladišča Organizacije s področja industrije načrtujejo, da bodo v letu 1987 pričele naslednje investicije: 1.UNITAS - dodatna oprema h kovaškim stiskalnicam - modemizacija tehnološkega procesa - priključitev na toplovodno omrežje 2. KOT - posodobitev proizvodnje 3. ELKOM - TOZD TIBA - povečanje proizvodne hale 4. ISKRA ZMAJ TOZD Baterije - modemizacija proizvodnje leclanche baterije 5. ISKRA Avtoelektrika - TOZD Tovarna žarnic - modernizacija proizvodnje 6. ISKRA Avtomatika - TOZD Tovarna naprav za energetiko in teleinformatiko - industrijska avtomatika II. faza 7. PAP - TOZD Proizvodnja - izgradnja skladišča in stavbe za razvoj - posodabljanje in razširitev proizvodnih zmogljivosti 8. GORENJE TIKI - tehnološka sanacija srednjelitražnih grelnikov vode 9. ŽG MOSTOVNA - TOZD Podjetje za izdelovanje jeklenih konstrukcij in dvigal - varilnica tirnic 10. ŽG - Centralne delavnice TOZD za vzdrževanje voz in strojev Šiška - rekonstrukcija in modernizacija osnovnih sredstev 11. COLOR - TOZD Premazi - izgradnja silosov za polnila in pretovorna postaja 12. COLOR - TOZD Smole - nabava in montaža procesnega računalnika v sintezi smol 13. DONIT - izgradnja in ureditev skupnih skladišč, delavnic za vzdrže-vanje ter proizvodnjo zračnih filtrov 14. DONIT - TOZDTesnit - povečanje proizvodnje in ureditev brežine reke Save 15. SLOVENIJALES - Tovarna SORA Medvode - modernizacija strojne opreme 16. DEKORATIVNA - modernizacija strojne opreme 17 RAŠICA - TOZD Pletilnica - nabava elektronskih pletilnih strojev 18. TEKSTIL - TOZD Galant proizvodnja - rekonstrukcija in modernizacija proizvodnje ' . ' 19. FRUCTAL - TOZD Alko - modernizacija osnovnih sredstev 20. PIVOVARNA UNION - preselitev polnilne linije 21.ŠOPRTOPREMA ¦ ' - postavitev nove lakirnice, rekonstrukcija montaže skaladišč-nega kompleksa 22. AVTOMONTAŽA - servisno sprejemni center. Investicije v enajstih organizacijah združenega dela, katerih nadaljevanje je predvideno za leto 1987, se po predračunski vred-nosti nad 500 mio din uvršča v naložbe republiškega značaja, v treh organizacijah pa regijskega značaja s predračunsko vred-nostjo med 150 in 500 mio din. Za 22 novih investicij je struktura spremenjena, tako da le sedem organizacij načrtuje vlaganje v predračunski vrednosti nad 500 mio din in 5 organizacij v vrednosti med 150 do 500 mio din. Deset novih investicij pa ostaja po pomenu na nivoju odločitev temeljnih oziroma delovnih organizacij za posodobitve proizvod-nih postopkov. 4. Kmetijstvo Na področju kmetijstva načrtujemo, da bo v letu 1987tržna pro-izvodnja enaka kot v letu 1986. Najpomembnejše količine proizvodov in kultur v tržni proizvodnji bodo: - 1,850.000 1 mleka v dmžbenem sektorju in 5.000.0001 pri združenih kmetih - 2.100 kom mlade pitane govedi v družbenem sektorju in 340 kom pri združenih kmetih - 386 t pšenice na zemljiščih Agroemone, 250 t na družbenih zemljiščih Mercator - KZ Medvode in 3251 pri združenih kmetih - 250 t koruze v zrnjih in 55 t oljne ogrščice na družbenih zem-Ijiščih Mercator KZ Medvode, na zemljiščih Agroemone pa 951 oljne ogrščice - združeni kmetje bodo pridelali 2550 t krompirja kot semenski merkatilni in industrijski krompir. Nadaljevali bomo z agro in hidromelioracijami. Taka dela bomo izvajali ob potoku Poljšku na površini 653 ha ter v Polhograjskih Dolomitih in nižinskegm predelu občine. Izvajali borflo tudi priprav-Ijalna dela za melioracijo kmetijskih zemljišč v Podutiku na povr-šini ca 60 ha in za komasacijo na Seniškem polju na površini ca 60 ha. Kmetijska zemljiška skupnost bo v letu 1987 nadaljevala z deli za izdelavo agrokarte. Sklad družbenih kmetijskih zemljišč bomo še naprej večali z odkupom kmetijskih zemljišč in na njih organizirali tržno proiz-vodnjo. Posebej bomo skrbeli za obdelanost kmetijskih zemljišč in za vzdrževanje že izpeljanih melioracijskih sistemov. Skupnosti za pospeševanje kmetijstva bo v prihodnjem plan-skem ietu pospeševala tiste akcije, ki bodo povečevale tržno proiz-vodnjo mleka, mesa, krompirja in pšenice. Rejcem bo regresirala nakup plemenske živine in izgradnjo silosov in sušilnih naprav ter obrestne mere pri kreditih za kmečki turizem. Še naprej bo posve-čala posebno skrb razvoju kmetijstva v Polhograjskih Dolomilih ter bo v mejah finančnih možnosti pospeševala nakup plemenjakov, urejanje kmetijskega prostora, preskrbo hribovskih vasi s pitno vodo in druge naloge iz omenjene študije. Emona, Agroemona - TOZD poljedelstvo-govedoreja in Mer-cator KZ Medvode morata zagotoviti nemoteno oskrbo kmetijskih proizvajalcev in družbenega obrata z zadostnimi količinami repromaterijala, semen, gnojil in zaščitnimi sredstvi. KZ Medvode bo v letu 1987 nabavil kmetijsko mehanizacijo in sodelovala pri obnovi govedorejskih objektov v zasebnem sek-torju. Varovali in izboljševali bomo vse bolj ogrožene gozdove zaradi njihovih splošno koristnih funkcij in zaradi gospodarskih učinkov. Gozdno gospodarstvo Ljubljana bo v skladu z gozdno gospodar-skimi načrti gozdove negovalo, obnavljajo in izkoriščalo, zlasti naj-bolj prizadete (jelove, bukove in kostanjeve gozdove). Že v na-slednjem planskem letu bo potrebno poskrbeti za čistejše ozračje in zmanjšanje obremenitve gozdov s škodljivimi snovmi, z divjadjo in z prekomerno sečnjo. 5. Promet in zveze Nekajletni trend padanja deleža železniškega tovornega prome-ta in naraščanja cestnega moramo v letu 1987 prekiniti. Relativno nizke trenutne cene naftnih derivatov lahko povzročijo še večjo preusmeritev na cestna vozila, kar pa je družbeno nesprejemljivo. Ob nepopolni izkoriščenosti železniških prevoznih kapacitet pov-zročajo težki tovornjaki veliko škodo na dragem cestnem omrežju. Potrebna bo široka in enotna družbena akcija za ustrezno delitev dela med obema vrstama prevoznikov. V Vektorju TOZD Izredni prevozi so si za naslednje leto zadali nalogo še večjo specializacijo in širitev programa storitev, kar bodo dosegli z dvigom kadrovske in tehnično-tehnološke uspo-sobljenosti in povečanjem kapacitet. Zagotovili bodo pogoje za čimvečji direktni izvoz storitev s področja izrednih in splošnih prevozov. Tudi KOMPAS TOZD Hertz Rent-a-car bo v ta namen obnovil svoj vozni park. Konvertibilni prilivi od transportnih storitev bodo v letu 1987 nižji, ker je Integral Tovorni promet TOZD Ljubljana dokončal investicijo v nove prostore v občini Vič-Rudnik in prenesel svoj sedež izven naše občine. Integral DO LPP ne razpolaga z zadostnimi sredstvi za realiza-cijo svojega srednjeročnega plana glede enostavne in razširjene reprodukcije. Ob koncu letošnjega leta bomo morali v Ljubljani razrešiti vprašanje sistemskega financiranja enostavne in razšir-jene reprodukcije na nivoju Ljubljane in občin Ijubljanske regije. DO LPP bo v letu 1987 posodobila opremo za servisiranje avtobusov mestnega in obmestnega potniškega prometa. Organizacija mora izkoristiti vse notranje rezerve in pripraviti program smotrne organiziranosti poslovnega in tehnološkega procesa. 6. Trgovina Trgovske delovne organizacije morajo nadaljevati z že začetimi aktivnostmi za hitrejši pretok blaga in zagotavljanje kakovostne in celovite oskrbe trga. Ob tem morajo Irgovske organizacije s trajnimi dohodkovnimi povezavami s proizvodnimi organizacijami zagotoviti učinkovito delovanje na področju oskrbe in prodaje na domačem in inozemskem trgu- Na področju preskrbe ostaja kot glavna naloga zagotavljanje kvalitetne osnovne preskrbe. Ob tem morajo trgovske organizacije sodelovati s potrošniškimi sveti. Še naprej bomo zagotavljali možnosti zasebnikom, da v soglasju s sveti potrošnikov v posameznih KS razširijo trgovsko ponudbo. Izmed groslstičnih organizacij bo Metalka TOZD Skladišča v Vižmarjih zgradila skladiščno-prodajne prostore. DO Zastava avto TOZD Zastava bo končala v letu 1986 začeto izgradnjo prodajno-servisnega objekta v občini Vič-Rudnik. V Medvodah bo ABC Pomurka Loka TOZD Prodaja na drobno pridobila vso potrebno dokumentacljo in odkupila zemljišče, tako da bo v letu 1988 pričela z gradnjo blagovnega centra. 7. Turizem in gostinstvo Turistično ponudbo bomo izvajali na osnovi programa celovite turistične ponudbe Ljubljane. Največji poudarek mora biti pri uresničevanju kvalitete in pestrosti turistične ponudbe ter pri izboljšanju odnosa do gostov. Posebej je treba poudariti potrebo po medsebojnemu povezovanju turističnih in gostinskih organi-zacij združenega dela med seboj ter povezovanju teh organizacij s trgovinskimi, kulturnimi in športnimi organizacijami in društvi, kajti le na ta način pride do celovite turistične ponudbe. Organizacije in nosilci samostojnega osebnega dela s področja gostinstva morajo spoštovati odredbo o poslovnem času, preprečiti pa moramo zapiranje gostinskih lokalov ob vpadnici in na turističnih točkah v času letnih dopustov. Turistična društva bodo s svojimi aktivnostmi skrbela za ureje-nost naselij, za boljšo informiranost in za integriranje interesov nosilcev gostinske in turistične dejavnosti. Sredstva iz turistične takse, ki se združujejo na ravni mesta, bodo omogočila društvom poživitev dejavnosti, niso pa namenjena za investicije. Na obstoječih objektih bodo v naslednjem letu gostinske organi-zacije opravljale le adaptacijska dela, le v Kompas motelu Medno bodo z nadgradftvijo pridobili nove prenočitvene kapacitete. V letu 1987 bomo pričeli s pripravljalnimi deli za preureditev hotela Bellevvue. 8. Gradbeništvo Glede na predvideno dinamiko investiranja v letu 1987 in zaradi upadanja deleža gradbenih stroškov v tehnični strukturi investicij bo potrebno problem presežka gradbenih kapacitet še nadalje reševati z zmanjševanjem števila zaposlenih v panogi, z izboij-šanjem izobrazbene strukture delavcev ter s preusmerjanjem dela kapacitet v druge dejavnosti. Bolj dinamičen razvoj lahko gradbeništvu omogoči le dodatno angažiranje v tujini, vendar pa se morajo gradbene organizacije postopno specializirati, krepiti panožno in medpanožno poveza-nost, da bodo sposobne pridobivati dela v tujini in na domačem trgu. Stanje stagnacije v gradbeništvu bodo posamezne gradbene organizacije še naprej reševale organizacijsko s povezovanjem interesov gradbenih organizacij znotraj delovnih in sestavljenih organizacij in poslovno-tehnično z modernizacijo proizvodnih procesov z uvajanjem novih tehnologij. Organizacije morajo posebno pozomost posvetiti odpravi nera-cionalnosti v poslovanju, izboljšati organiziranost dela, povečati sinhronizacijo del na posameznih objektih, kvaliteti opravljenih del in spoštovanjem pogodbenih rokov. Delovne organizacije s področja gradbene operative v letu 1987 ne predvidevajo večjih investicijskih vlaganj. SGP Gradbinec Kranj — TOZD Gradbena operativa Ljubljana bo obnovil opremo in drobno mehanizacijo, SGP Stavbenik Koper TOZD Gradbena operativa pa bo izvršil rekonstrukcijo in prenovo centralnih obratov za doseganje boljše produktivnosti in ekonomičnejšega poslo-vanja celotne temeljne organizacije ter DO Standard operativa za povečanje obsega proizvodnje. Stanovanjska in komunalna skup-nost bosta pod enakimi pogoji vključevale gradbeno operativo s področja Šiške k izvajanju del. 9. Drobno gospodarstvo Na področju drobnega gospodarstva je temeljna usmeritev za leto 1987 povezovanje organizacij združenega dela z enotami drobnega gospodarstva zasebnega in družbenega sektorja na osnovi delitve dela, specializacije, kooperacije in daigih oblik poslovnega sodelovanja, kar bo dalo drobnemu gospodarstvu tudi večje možnosti za vključevanje v izvozne tokove. Pri krepitvi dolgoročnejšega sodelovanja organizacij združe-nega dela z enotami drobnega gospodarstva, ki naj bi temeljilo na vzajemnem interesu in dohodkovnih odnosih, bo potrebno tudi sodelovanje obrtnega združenja Ljubljana-Šiška. Na področju drobnega gospodarstva načrtujejo investicijska vlaganja v letu 1987 v gradnjo novih poslovnih prostorov DO Elektromehanika, POZD Belplast in Usluga. Zaradi vse večjih potreb samostojnih obrtnikov po prostih stavbenih parcelah za gradnjo stanovanjsko-delavniških objektov bomo vse proste lokacije po posameznih zazidalnih otokih v sodelovanju z ZIL — TOZD Urejanje enota Šiška ter z Obrtnim združenjem dodeljevali posameznim zainteresiranim obrtnikom. Proste poslovne prostore, s kalerimi razpolaga Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana-Šiška, bomo preko na-jemniškega odnosa oddali v uporabo tistim samostojnim obrtni-kom, ki v okviru svoje dejavnosti neposredno zadovoljujejo potre-be občanov. Racionalna uporaba leh prostih lokalov bo možna le v tesnem sodelovanju tako krajevnih skupnosti, samoupravne sta-novanjske skupnosti kot tudi združenja samostojnih obrtnikov. V skladu s postopno rastjo števila obratovalnic samostojnih obrtnikov pričakujemo tudi povečanje števila pri njih zaposlenih delavcev. Samostojni nosilci osebnega dela morajo prevzeti odgovornost za zagotavljanje vzgoje lastnih kadrov s politiko štipendiranja, za kar so z odlokom o davkih občanov predvidene tudi davčne olajšave. Z izdajanjem potrdil o deficitarnosti posameznih obrtnih dejav-nosti bomo tudi v letu 1987 omogočili samostojnim obrtnikom najemanje posojil za obratna in osnovna sredstva pod ugodnejšimi pogoji (z nižjo obrestno mero). Davčna politika bo še naprej stimulirala naložbe in zaposlovanje novih delavcev. III. RAZVOJ V PROSTORU IN VARSTVO OKOLJA 1. Prostorski razvoj Aktivnosti v letu 1985 na področju prostorskega razvoja so bile v skladu z zastavljenimi cilji v družbenem planu občin za obdobje 1986—1990 usmerjene predvsem k tistim nalogam, ki zagotavljajo izvedbo opredeljenih investicijskih namer predvsem na področju razvoja proizvodnih dejavnosti, uresničevanju programa stano-vanjskega gospodarstva in komunalne infrastrukture. Zato smo že v letu 1986 sprejeli programske zasnove za posamezna ureditve-na območja, kot dopolnitev družbenega plana občine, ki so osnova za izdelavo in sprejem prostorskih izvedbenih dokumentov. Ravno tako smo naročili izdelavo prostorskih ureditvenih pogojev za območja, ki se urejujejo z Iokacijsko dokumentacijo, in to za tista območja, kjer imamo načrtovane posamezne posege. Vse te aktivnosti, ki so bile pričete že v letu 1986, se prenašajo tudi v leto 1987, predvsem v postopkih razprave in sprejema. Razen pridobivanja prostorske izvedbene dokumentacije bomo v letu 1987 nadaljevali z aktivnostmi na področju varstva naravne-ga in kulturnega okolja, z izvajanjem sanacijskih programov na področju zaščite vodnih virov, onesnaženja zraka in prekomerne-ga hrupa. Aktivnosti na zaščiti vodnih virov, predvsem v prvi in drugi varstveni coni, se bodo nadaljevale v okviru programov samoupravnih skupnosti materialne proizvodnje, ravno tako pa tudi ob realizaciji nalog opredeljenih v samoprispevku IV., kjer načrtujemo v občini naloge za: — gradnjo povezovalnega sistema mestnega vodovoda, ¦ — izgradnjo lokalnih vodovodnih sistemov, — sanacijo oporečnih lokalnih vodgvodov, — izgradnjo centralne čistilne naprave V letu 1986 pričete investicije na področju stanovanjskega gospodarstva se bodo nadaljevale v skladu z začrtanimi programi, prizadevali pa si bomo zaključevati posamezna območja v celoti z vso pripadajočo infrastrukturno opremo in spremljajočimi progra-mi. Posebno pozornost bomo posvetili ustvarjanju pogojev za nemoten razvoj zastavljenih nalog ob smiselnem povezovanju skupnih interesov posameznih nosilcev planiranja, aktivnemu varovanju kvalitetnih kmetijskih zemljišč ter zagotavljanju pogojev za boljši in humanejši način bivanja. Ob realizaciji programov prostorskih izvedbenih dokumentov bomo skupno s Kmetijsko zemljiško skupnostjo zagotavljali nado-mestna kmetijska zemljišča, zlasti za tiste kmete, ki jim je ta dejavnost osnovni vir za preživljanje. Nadaljevali bomo s postopki sprejemanja prostorske izvedbene dokumentacije za posamezna območja na osnovi opredelitev v programskih zasnovah (družbenem planu): ŠO 9, ŠR 9/1 ŠS 3/5, 7 ŠS3/4 ŠO 6, Šl 6, ŠP 6/1 ŠO7 ŠR2 ŠP1/1 ŠP2 ŠP14 ŠP1/2, ŠP4 ŠP8/1 Medvode center Podutik Podutik Šentvid Tacen Hermes Union ob Gorenjski progi Vodice ob Celovški cesti Rašica Dokončali bomo izdelavo in sprejeli posebne strokovne podlage za naslednja območja: — ŠS 10/2 — ŠS 9/5 — ŠS 12/3 — ŠP 9/2, 3 — ŠS 1/1 — ŠS 8/2, 3 — ŠS 8/4, 5 — ključne lokacije Šmarne gore Pirniče Wel) Sora Žeje Preska Stara Šiška Podutik Gameljne Sprejeli bomo prostorske ureditvene pogoje za planske celote: Š2 ŠS7 I8 Š9 Š10 Š12 Litostroj Tacen—Šmarino Gamelj ne—Rašica Medvode Pimiče Zbilje ter naročili izdelavo prostorskih ureditvenih pogojev za: — š 1 Spodnja šiška — Š3 Podutik — Š4 Dravlje — Š 14 Vodice Nadaljevali bomo z izdelavo nalog na poaročju evidence na-ravne in kulturne dediščine ter opredelitvami varstvenih režimov urejanja. Sodelovali bomo pri skupnih nalogah širšega družbenega pomena na nivoju mesta Ljubljane, posebno še na področjih: — razvoja informacijskega sistema, — vrednotenja obsavskega prostora in možnostih njegovega energetskega potenciala, — preveritvah območja poselitve Skaručenske gmajne in urba-nistične in krajinske ureditve Rožnika in Šišenskega hriba — izdelavi krajinskih zasnov za območje Polhograjskih Dolo-mitov. 2. Komunalno gospodarstvo Programi za obdobje 1986—1990 pogojujejo program del in nalog za leto 1987, katerega bo sprejela Komunalna skupnost Ijubljanskih občin. Prioriteto pri tem bodo imele že začete ali nedokončane naloge iz programa za leto 1986. Pri tem bomo upoštevali načelo, ki velja za izenačitev komunalnega standarda na območju mesta Ljubljana. Realizacija nalog pa bo odvisna od pritoka finančnih sredstev. Ta so pogojena z izvajanjem samo-upravnih sporazumov SIS materialne proizvodnje. Ena izmed glavnih nalog na tem področju je, da bomo tudi v bodoče vodili, skupaj s KSLO, vse aktivnosti za prevzem v vzdrževanje novozgrajenih objektov in naprav kolektivne komu-nalne rabe. Prizadevali si bomo za nadaljnjo sanacijo Tivolija, šišenskega hriba in Rožnika; Pot spominov in tovarištva pa vključili v prioriteto vzdrževanja. Posebno skrto bomo posvetili pravočasnemu opremljanju novo-zgrajenih stanovanjskih in ostalih objektov s komunalnimi napra-vami, prav tako pa tudi pripravi in opremljanju stavbnih zemljišč. Tako bomo v prihodnjem letu nadaljevali s pripravo zemljišč: ŠS 1/4, 5 (ŠS 9) Koseze, ŠS 4/2 (ŠS 10) Draveliska gmajna, ŠS 5 (ŠS K 6) Poljane, ŠS 4/1 (ŠS 8/1, 2) Dravlje, SP 6/2 (ŠP 8) Skip ter ŠP 5 (ŠP 3) Iskra — IMP, ŠP 4 (SP 4, ŠP 5) ob Celovški cesti. Obseg naložb, ki jih bo zajemal program izgradnje omrežja ulic in cest, bo odvisen zlasti od možnosti združevanja sredstev in prispevka od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ter sredstev občanov. Naše aktivnosti bodo potekale skladno z letnimi programi SIS za izgradnjo cest in planov komunalne skupnosti Ijubljanskih občin. Naloge s področja komunalnih naprav individualne rabe so podrobno opredeljene v letnem programu komunalne skupnosti Ijubljanskih občin za vodovodno in kanalizacijsko omrežje, v programu energetske skupnosti pa za plinovod, vročevod, elektri-fikacijo in PTT. Del sredstev od prispevka za nadomestilo uporabe stavbnih zemljišč bo potrebno nameniti za vzdrževanje obstoječih komu-nalnih objektov ter skupno s sredstvi samoprispevka IV izboljšati ekološke razmere. Nadaljevali bomo s programom priprave in razširitve pokopališč v Šmartnem in v Smledniku ter zgradili mrliške vežice na obeh navedenih pokopališčih ter v Vodicah in Preski, kar pomeni prenos nalog iz leta 1986. 3. Stanovanjsko gospodarstvo Kompleksna stanovanjska gradnja bo potekala po srednje-ročnem planu občine Ljubljana^Siška za obdobje 1986—90, s tem da bodo najprej realizirane tiste naloge, ki ne bodo dokončane v letu 1986 in tiste naloge, ki bi se morale po planu pričeti v letu 1986, pa se njihov pričetek prenaša v leto 1987. Tako bomo v naslednjem letu v družbeno usmerjeni stanovanj-ski gradnji pričeli z izgradnjo 632 stanovanj v večdružinski gradnji, 77 stanovanj v organizirani enodružinski gradnji in 20 slanovanj v neorganizirani enodružinski gradnji. Iz leta 1986 prenašamo v naslednje leto pričetek izgradnje 168 stanovanj v soseski ŠS 9/7 (Mes 8/1) Svetje, 28 stanovanj v Šentvidu z nadzidavo objekta, Prušnikova 3-15 in 41 stanovanj s pozidavo podstreh. Načrtujemo gradnjo 350 stanovanj v soseski ŠS 3/4 (ŠS 12/2a sever) Podutik in gradnjo 45 stanovanj v Stari šiški. Predpogoj za to gradnjo pa je, da bodo izdelani in sprejeti prostorski izvedbeni akti. V organizirani enodružinski gradnji načrtujemo začetek gradnje 40 stanovanj v otoku ŠS 10/2 (MeS 16/3) Pirniče, prav tako pod pogojem, da bo izdelan in potrjen zazidalni načrt. V neorganizirani enodružinski gradnji bo dograjenih približno 30 stanovanj v izvenmestnih naseljih. Stanovanjska skupnost bo skupaj s skladom za urejanje stavb-nih zemljišč pravočasno zagotavljala pripravo zemljišč, ki so namenjena za stanovanjsko gradnjo in s tem zagotovile kontinui-teto gradnje stanovanj. Kupci družbenih stanovanj bodo vse informacije o nakupu stanovanj lahko dobili na enem mestu, to je na ZIL, TOZD Inženiring. Na ta način se bodo tudi lažje organizirali in s tem zagotovili vpliv na gradnjo stanovanj in tudi na oblikovanje cen stanovanj. Racionalneje bomo uporabljali obstoječi stanovanjski fond. Diferenciranje stanarin bo povzročilo zamenjave stanovanj, tako da bodo stanovanja bolje izkoriščena. Pospeševali bomo tudi preurejanje podstrešij in ostalih neizkoriščenih prostorov v stano-vanjske prostore. S solidarnim in vzajemnim združevanjem sredstev v samo-upravni stanovanjski skupnosti bomo odpirali možnosti reševanja stanovanjskih problemov delavcev z nižjimi dohodki in upokojen-cev. V okviru možnosti si bomo prizadevali za reševanje problema-tike barakarskih naselij in odprave stanovanj VI. in VII. kategorije. 4. Požarna varnost V skladu s srednjeročnim programom SIS za varstvo pred požarom občine Ljubljana-Šiška bo delo požarne skupnosti na-dalje usposabljati delegate zbora izvajalcev in zbora uporabnikov za uspešno delo na področju požarnega varstva. Sodelovala bo pri sofinanciranju Gasilske brigade Ljubljana, skupnem programu investicij Ijubljanskih občin, programu Mestne gasilske zveze Ljubljana, stroškov skupnih služb pri Zvezi SIS mesta Ljubljane, gradnje rezervoarjev za požarno vodo ter nabave gasilskih orod-nih vozil. Prav tako bo požarna skupnost financirala izdelavo načrta požarnega varstva občine Ljubljana-Šiška, nabavo gasilske opre-me in orodja ter nabavo UKV zvez in dopolnitev alarmnega sistema s selektivnimi programi. Občinska gasilska zveza kot operativni izvajalec SIS za varstvo pred požari v občini Ljubljana-šiška bo v okviru interventne dejavnosti usposabljala ustrezne kadre (seminarji, tečaji, preda-vanja, tekmovanja) za ukrepanje v primeru raznih nezgod (požari in druge naravne nesreče) in nudila strokovno pomoč na tem področju. Skrbela bo za vzdrževanje obstoječih vodnih virov ter hidrantov. IV. SOCIALNI RAZVOJ Na področju socialnega razvoja bomo v letu 1987 v globalu ohraniii obseg programov družbenih dejavnostl iz leta 1986. Pri tem bomo še nadalje namerili osrednjo pozornost financiranju prednostnih programov s področja otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja, osnovnega zdravstva in raziskovanja. Glede na to, da predstavlja socialni razvoj občine sestavni del socialnega razvoja mesta Ljubljana, bomo sredstva za financira-nje programov SIS družbenih dejavnosti zagotavljali v okviru svo-bodne menjave dela in enotnih stopenj, upoštevajoč enotna merila in kriterije za njihovo vrednotenje. OZD družbenih dejavnosti morajo intenzivirati napore za nadaljnje izboljševanje organiziranosti delovnega procesa pri izvajanju posameznih programov s poudarkom na povečevanju osebne odgovornosti in discipline deia. Sredstva za vzdrževanje obstoječih objektov družbenega stan-darda bomo zagotavljali iz sredstev združene amortizacije in tudi s prostovoljnirn delom učencev osnovnih in srednjih šol v okviru delovne vzgoje. Pri tem moramo zaostriti odgovornost do soupo-rabe družbeno pomembnih objektov s strani zunanjih uporabnikov in krepiti odgovornost do nadaljnjega ohranjevanja skupne druž-bene lastnine. Financiranje mejnih dejavnosti bomo izvajali na podlagi samo-upravnega sporazuma, s katerim bo opredeljena struktura in obseg programov ter obveznosti posameznih SIS do njihovega sofinanciranja. Na področju socialnega razvoja bomo posvečali posebno pozornost življenjskemu standardu delavcev v OZD družbenih dejavnosti in zagotavljali pogoje za tekoče izenačevanje osebnih dohodkov teh delavcev z delavci v gospodarstvu. Na celotnem področju svobodne menjave dela, kot temeljne oblike šamoupravnega povezovanja materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti, moramo še bolj poglobiti in utrditi delovanje delegatskega sistema SIS družbenih dejavnosti, v cilju sprotnega usklajevanja interesov med uporabniki in izvajalci ter tekočega razreševanja najbolj perečih vsebinskih problemov. V letu 1987 bomo: - dokončno uredili prostore v osrednji knjižnici Šiška ter v podružnični knjižnici v KS Vodice, - dokončali začeta dela pri ureditvi podstrešnih prostorov v Vod-nikovi domačiji iz sredstev občinske kulturne skupnosti, - nadaljevali dela za dokončno ureditev stadiona Ljubljana iz združenih sredstev mesta Ljubljane, - izdelali projektno dokumentacijo za izgradnjo prizidka pri OŠ Hinko Smrekar iz sredstev III. samoprispevka, - pospešili bomo aktivnosti za pričetek gradnje telovadnice pri Srednji šoli tehniških strok Franca Leskoška-Luke, iz sredstev ŽG pa bomo pri Železniškl srednji šoli zgradili prometni kabinet in manjkajoče učilnice, - na podružnični osnovni šoli Janez Kalan - Topol bomo iz sred-stev združene amortizacije izvedli najnujnejša adaptacijska dela. Po posameznih področjih družbenih dejavnosti bomo v skladu z družbenim planom občine namenjali osrednjo pozornost uresniče-vanju naslednjih prednostnih nalog: 1. V skupnosti otroškega varstva bodo izvajalci vzgojno-varst-vene dejavnosti izdelali programe optimalne zapolnitve prostor-skih zmogljivosti. V družbeno organizirano varstvo predšolskih otrok bo še nadalje vključenih okoli 55 % vseh otrok v starosti do 6 let. V letu 1987 bo povečan obseg programa priprave otrok na vstop v osnovno šolo za otroke, ki niso vključeni v VVO - od 180 na 240 ur. Preprečiti moramo nadaljnje upadanje števila otrok, vključenih v organizirano predšolsko vzgojo, in pri tem razviti dodatne programe, v katere bodo VVO vključevale tudi otroke, ki niso vključeni v VVO. Te programe morajo VVO prilagajati intere-som staršev z vidika njihovih potreb in zaposlenosti. V okviru občinske skupnosti otroškega varstva bomo v skladu s samo-upravnim sporazumom tekoče valorizirali vse oblike družbenih pomoči otrokom in izvajali regresiranje šolske prehrane. Pro-gram skupnih nalog, ki se nanaša na varstvo materinstva, pa bomo uresničevali v skupnosti otroškega varstva Slovenije. 2. Na področju izvajanja osnovnošolskega pouka bomo v celoti uresničevali prenovljeni program življenja in dela osnovne šole od 1. do 8. razreda, s poudarkom na poglabljanju socialističnih vzgoj-nih smotrov v okviru celotnega vzgojno-izobraževalnega procesa. Posebno pozomost bomo namenili nadlajnjemu podružbljanju vzgoje in izobraževanja in pri tem krepili povezovanje osnovnih in srednjih šol z družbenim okoljem na vseh ravneh. Ob zagotovlje-nem programu bomo ohranjevali dosedanji obseg in kvaiiteto dosežene stopnje razširjenega programa, ki vključuje celodnevno osnovno šolo, podaljšano bivanje, jutranje varstvo, šolo v naravi in interesne dejavnosti. Kvaliteto osnovnošolskega pouka in znanja učencev bomo izbolj-ševali z razvijanjem in uveljavljanjem sodobnih oblik in metod pedagoškega dela in s krepitvijo vzgojne učinkovitosti osnovnih in srednjih šol, kot dveh kategorij vzgojno-izobraževalnega dela, ki sta med seboj vsebinsko neposredno povezani. Glede na to, da je možno v okviru obstoječih zmogljivosti šol-skih kuhinj zagotoviti šolsko prehrano vsem učencem osnovnih in srednjih šol, bomo temu vprašanju namenili posebno pozornost z vidika kontinuiranega vključevanja vseh učencev v šolsko pre-hrano. Vse štiri srednje šole bodo izvajale pouk v skladu s programi in predmetniki za posamezna področja. Pri tem se bo še nadalje soočala z največjim prostorskim primanjkljajem Železniška srednja šola. Srednji šoli za elektroniko bomo v letu 1987 zagotovili sredstva za ureditev učilnice za kemijo in fiziko ter sredstva za nakup manj-kajoče opreme za učne deiavnice. Poseben poudarek bomo na-menili aktivnostim za izgradnjo telovadnice pri Srednji šoli tehni-ških strok Franca Leskoška-Luke. Glasbena šola Franc Šturm bo izvajala načrtovani program v okviru danih prostorskih kadrovskih zmogljivosti v centralnem objektu in 5 podružnicah na območju občine Šiška ter v 3 podruž-nicah na območju občine Bežigrad. Iz sredstev Mestne izobraže- valne skupnosti bomo zagotovili pogoje za postopni nakup manj-kajočih instrumentov, ki jih potrebuje glasbena šola za izvajanje obveznega predmetnika. Izboljšanje družbenoekonomskega položaja pedagoških delav-cev in njihovega izobraževanja pa bo opravičevalo in zahtevalo tudi večanje odgovornosti za kvaliteto in učinkovitost njihovega vzgojno-izobraževalnega dela ter stalnega preverjanja doseženih rezultatov. Zato morajo strokovne službe Zavoda za šolstvo in drugih institucij izpopolniti obstoječi sistem pedagoškega sveto-vanja in nadzora v predšolski vzgoji ter v osnovni in srednji šoli z vidika nudenja ustrezne strokovne pomoči pedagoškim delavcem pa tudi z vidika ugotavljanja ali posameznik izpolnjuje pogoje za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela. 3. Na področju razivkovalne dejavnosti bo občinska razisko-valna skupnost v letu 1987 intenzivno sodelovala pri izvajanju pro-grama raziskovalnih nalog, ki je bil dogovorjen v Mestni razisko-valni skupnosti in na nivoju Ijubljanske regije. ORS bo sofinanci-rala skupni raziskovalni program, ki obsega aplikativne rešitve za preseganje tehnološkega zaostajanja v SR Sloveniji in se nanaša med drugim tudi na naslednje raziskovalne naloge: - robotizacija, - optimalni razvoj informacijskega sistema za potrebe služb skupnega pomena, - razvoj tehnološke opreme za procese bogatenja primarnih in sekundarnih mineralnih surovin in njihove regulacije, - prestrukturiranje družbenih dejavnosti, - osnove za ohranjevanje gozdov v procesih osnaževanja goz-dov, - sodobne metode in sistemi projektiranja, graditve, vzdrževanja in revitalizacije objektov. Za nadaljnje uveljavljanje inovativne dejavnosti in vključevanja raziskovalnega dela ter raziskovalnih dosežkov v neposredno pro-izvodnjo morajo vse OZD, ki tega še niso storile, sprejeti pravilnike o inovativni dejavnosti ter ustanoviti komisije za spremljanje te dejavnosti. OZD morajo povečati prizadevanja za razreševanje ključnih tehnoloških in organizacijskih problemov ter zagotoviti ustrezno nagrajevanje uspešnih inovatorjev. Praktična uporaba znanja, izumov in odkritij mora biti povezana z ustvarjalnim delom čim širšega kroga delavcev ob pozitivnem odnosu poslovodnih in vodilnih delavcev do inovativnosti. Pri poglabljanju in širjenju inovativne dejavnosti bo ORS inten-zivirala aktivnosti v zvezi z nadaljnjim usianavljanjem raziskoval-nih krožkov v osnovnih in srednjih šolah, da bi tako v to dejavnost, v okviru učnovzgojnega procesa, vključili čim večje število mla-dine. 4. Na področju osnovnega zdravstvenega varstva bodo imele še nadalje prednost preventivne usmeritve s poudarkom na priza-devanjih za krepitev zdravja, preprečevanje bolezni in invalidnosti ter učinkovitega zdravljenja in rehabilitacije. TOZD osnovnega zdravstvenega varstva Šiška mora povečati skrb za nadaljnje poglabljanje zdravstvene vzgoje in zdravstvenega varstva deiav-cev v neposredni prolzvodnji. Pri tem mora dispanzer za medicino dela intenzivirati sodelovanje z delovnimi organizacijami (in obratno), da bi učinkoviteje odpravljali škodljive vplive v posamez-nih delovnih okoljih, ki pogojujejo obolevanja zaposlenih delavcev in povečujejo bolniški stalež. V okviru izvajanja preventivnih programov mora imeti prednost zdravstveno varstvo materinstva, otrok in mladine, na področju nege in zdravljenja bolnikov na domu pa mora TOZD osnovnega zdravstvenega varstva Šiška izboljšati pogoje za delo patronažne službe. V skladu s cilji dolgoročne gospodarske stabilizacije mora ZD Ljubljana, TOZD osnovnega zdravstvenega varstva Siška še do-slednje racionalizirati organizacijo dela v okviru vseh enol ter obratnih in šolskih zobnih ambulant za celovito izrabo prostorskih zmogljivosti, opreme in smotrnega razporejanja kadrov. 5. V vseh samoupravnih interesnih skupnostih, ki se povezujejo v skupnost socialnega varstva, bomo nadaljevali z uresničeva-njem socialne politike, ki bo podpirala prizadevanja posameznikov. in družin, da si zagotovaljajo socialno varnost z delom. Zato bomo zagotavljali socialno varstvene pomoči le tistim posa-meznikom in družinam, ki si z delom socialno varstvenih pravic ne bodo mogli zagotavljati. Občinska skupnost socialnega varsfva se mora pri razreševanju perečih problemov socialnega varstva intenzivneje povezovati s skupnostjo socialnega skrbstva, stano-vanjsko skupnostjo, s skupnostjo za zaposlovanje, s skupnostjo invalidsko pokojninskega zavarovanja ter s posameznimi social-nimi službami za sprotno razreševanje najbolj perečih problemov. 6. Na področju socialnega skrbstva bomo tekoče valorizirali družbeno denarne in druge oblike pomoči. Kriterije in merila za socialno varstvene pomoči bomo usklajevali na nivoju Ljubljane v skladu z že sprejetim samoupravnim sporazumom. V celotnem sklopu uresničevanja programa socialnega skrbstva bomo še nadalje podružbljali socialno delo v KS in OZD. Pri tem mora Cen- ter za socialno delo intenzivirati nudenje strokovne pomoči social-nim komisijam v KS in OZD pri razreševanju socialne problema-tike, Dom starejših občanov pa mora dopolniti program izven-domske dejavnosti pri nudenju in zagotavljanju prehrane, dnev-nega varstva in drugih uslug starejšim občanom, ki niso vključeni v domsko varstvo kot redni oskrbovanci. 7. Na področju zaposlovanja bomo nadaljevali z izvajanjem politike produktivnega zaposlovanja in uresničevali politiko nagra-jevanja, ki bo spodbujala strokovno, ustvarjalno in proizvodno delo. Zaposlovanje bo večje v gospodarskih dejavnostih, v družbenih pa se bo število zaposlenih povečalo le v primerih, če bi se pove-čal obseg dela. Več bodo zaposlovale predvsem tiste organizacije združenega dela, ki so izvozno usmerjene in, ki povečujejo izvoz na konvertibilno področje Ocenjujemo, da so v industriji možnosti novega zaposlovanja - v uvajanju novih izmen. Ob novem in nadomestnem zaposlovanju bomo prednostno upoštevali ustrezno strokovno izobrazbo in usposobljenost, ker bi na ta način izboljšali kvalifikacijsko strukturo zaposlenih. Organizacije združenega dela bodo nadaljevale z zaposlova-njem pripravnikov in povečale njihovo zaposlovanje za nedoločen čas. V sodelovanju z izobraževalno skupnostjo bomo izvajali šti-pendijsko politiko, ki bo stimulirala mladino za izobraževanje na čim višjem nivoju za proizvodne in zlasti za deficitarne poklice. Posebno pozornost bomo namenjali razvijanju vseh oblik in metod dela za prekvalifikacijo in dokvalifikacijo delavcev, zlasti v primerih ekonomskih in tehnoloških viškov. Skupnost za zaposlo-vanje bo v skladu z zakoni zagotavljala pravice in zavarovanje za primer brezposelnosti. Z raznimi oblikami priprave na zaposlitev bomo razreševali strukturna neskladja med potrebami OZD in iskalci zaposlitev. Poseben poudarek pa bomo namenjali uspo-sabljanju invalidnih oseb. 8. Na področju kulture bomo v skladu z družbenim planom občine ohranjevali doseženo raven vseh oblik Ijubiteljskih kultur-nih dejavnosti v obstoječih društvih in kulturno umetniških skupi-nah. Program Vodnikove domačije bo obsegal izvajanje likovnih, muzejskih, glasbenih in knjižničnih dejavnosti. V drugem letu teko-čega srednjeročnega obdobja bomo razrešili pereče vprašanje prostorskega primanjkljaja centralne knjižnice Šiška in podruž-nične knjižnice v Vodicah, da bi tako zagotovili ustrezne pogoje dela na tem področju. Poseben poudarek bomo namenili varstvu spomenikov NOB in socialistične revolucije, pripravi razstavo »Občina Šiška v NOB in v času prve petletke« ter nadaljevali z naslednjimi spomeniško-varstvenimi akcijami, ki se nanašajo na: - obnovitvena dela na gradu Smlednik, - obnovitev fresk v cerkvi na Jeperci, . - dokončanje obrambnega zidu na šmarni gori. 9. Na področju telesne kulture bomo dograjevali sistem organi-ziranosti telesne kulture, tako v občini, kot na ravni mesta. Prednostni poudarek bomo še nadalje namenjali vsem množičnim oblikam telesnokulturnih aktivnosti. Pri tem bodo imele prednost organizirane akcije v vzgojno-varstvenih organizacijah, osnovnih in srednjih šolah ter v OZD. Izvajanje vseh programov športne rekreacije in vrhunskega športa bomo spremljali v osnovnih telesnokulturnih organizacijah, na podlagi enotnih kriterijev in meril dogovorjenih na nivoju Ljub-Ijane. Posebno pozornost bomo še nadalje namenjali vzdrževanju obstoječih telesnokulturnih objektov in v ta prizadevanja, razen razpoložljivih sredstev amortizacije, vključevali tudi prostovoljno delo. V. KRAJEVNE SKUPNOSTI Da bo čimširši krog delovnih Ijudi in občanov vključenih v samoupravno odločanje, bomo krepili in razvijali delegatski sistem in delovanje krajevne samouprave. Posebno pozornost bomo posvetili financiranju krajevnih skupnosti. Ob podpori SZDL se bodo na nivoju mesta Ljubljane nadaljevale aktivnosti za obliko-vanje enotnih meril in kriterijev za zagotvaljanje sredstev delo-vanja delegatskega sistema in organov krajevne samouprave. Na podlagi skupnih meril in kriterijev bomo pripravili sporazum o meri-iih in kriterijih za delrtev sredstev proračuna občine Ljubljana-Šiška za delovanje delegatskega sistema in organov krajevne samouprave. Uveljavljali bomo družbenoekonomske odnose na podlagi združevanja sredslev organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti za zadovoljevanje potreb in interesov delovnih Ijudi in občanov. Samoupravne interesne skup-nosti bodo združevale sredstva na podlagi predloga samouprav-nega sporazuma o medsebojnih obveznostih in odgovornostih za sofinanciranje delovanja delegatskega sistema SIS v krajevnih skupnostih. Krajevne skupnosti bodo sklenile z organizacijami združenega dela sporazum o združevanju in uporabi sredstev za izboljšanje materialnih pogojev za delo v krajevnih skupnostih. Krajevne skupnosti se bodo dogovorile za združitev sredstev amortizacije. Z združenimi sredstvi amortizacije ter sredstvi orga-nizacij združenega dela bodo krajevne skupnosti hitreje reševale prostorsko problematiko krajevnih skupnosti. Na podlagi zaključkov razprave o organiziranosti in delovanju delovne skupnosti krajevnih skupnosti se bo delovna skupnost reorganizirala, tako da bo zagotovljeno uresničevanje pravic in dolžnosti, obenem pa dosežena večja racionalnost, ažurnost in kvaliteta pri opravljanju del in nalog za potrebe krajevnih skupno-sti. VI. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Usmeritev organiziranja in delovanja splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite bo potekala s ciljem krepitve obrambne in samozaščitne sposobnosti delovnih Ijudi in občanov kol sestav-nega dela družbenopolitičnega in ekonomskega razvoja občine. Delo in aktivnosti bodo potekale v skladu in na podlagi družbe-nega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986-1990. Zavzemati se bomo, da se bo koncept splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite še vnaprej in globlje uveljavljal kot del samoupravnih pravic in dolžnosti delovnih Ijudi in občanov v sistemu socialističnega samoupravljanja. Teritorialna obramba Nadaljevali bomo utrjevanje borbene pripravljenosti posamezni-kov, štabov in enot teriotiralne obrambe. Z načrtnim usposablja-njem starešin, štabov in poveljstev bomo skušali doseči čim višjo stopnjo usposobljenosti za vse vrste oboroženega delovanja zoper eventualnega napadalca. Vzporedno z usposabljanjem pripadnikov teritorialne obrambe bomo skrbeli tudi za vključevanje in usposabljanje pripadnikov narodne zaščite za vključevanje v oborožene oblike odpora. Usposabljali jih bomo za skupno delovanje s teritorialno obrambo. Enote in štabe teritorialne obrambe bomo opremljali v skladu s programom, doseženo stopnjo prjpravljenosti in opremljenosti ter z razpoložljivimi finančnimi sredstvi ter po osnovni namembnosti posamezne enote. Obrambno načrtovanje Ažurnosti obrambnih priprav bomo posvečali posebno pozor-nost. Na podlagi že posredovanih priporfiočkov za dograjevanje in ažuriranje obrambnih in varnostnih načrtov v krajevnih skupnostih in organizacijh združenega dela bomo strokovnim delavcem nudili neposredno strokovno pomoč. Pri načrtovanem nadzoru v KS in OZD bomo skušali skupaj z nosilci obrambnega in zaščitnega načrtovanja in delovanja sprotno odpraviti pomanjkljivosti, tako da bo pri izdelavi in dopolnitvi obrambnih in varnostnih načrtov sode-lovalo čim večje število za to odgovornih in pristojnih subjektov. Vztrajali bomo, da bo z obrambnimi pripravami ter z načinom delovanja ob naravnih nesrečah, izrednih razmerah, v neposredni vojni nevarnosti in v vojni seznanjeno čim večje število delovnih Ijudi in občanov. K obrambnemu načrtovanju bomo pritegnili tudi druge stro-kovne strukture kot so: milica, mestni sekretariat za Ijudsko obrambo, zvezo rezervnih vojaških starešin v občini, posamezne upravne organe v občini in vse družbene ter družbenopolitične organizacije. Civilna zaščita Usposabljanje za delo štabov in enot civilne zaščite bo perma-nentna naloga v letu 1987. Posebej bomo posvetili skrb za kadrovsko izpopolnitev specializiranih in splošnih enot civilne zaščite v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Preko občinskega štaba za civilno zaščilo bomo izpopolnjevali sistem opazovanja, obveščanja in alartniranja v slučaju naravnih in drugih nesreč. Združeni odred civilne zaščite v občini bomo reorganizirati s ci-Ijem zagotoviti čim bolj usposobljen kader, največjo možno mobil-nost in strokovnost za detovanje v primeru potrebe. Usposobljenost za delovanje štabov in enot civilne zaščite bomo preverjali tako, da bomo organizirali tekmovanja posamez-nih enot s področja prve medicinske pomoči, RKB, gasilstva in podobno ter na vajah NNNP. Narodna za&čita Samoupravna pravica in dolžnost delovanja v enotah narodne zaščite še vedno ni prodrla v zavest delovnih Ijudi in občanov. Naša skrb bo torej, da bomo organiziranju, usposabljanju in delo-vanju narodne zaščite v krajevnih skupnostih, organizacijah zdru-ženega dela ter drugih organizacijah in skupnostih posvečali veliko pozornost. Vztrajali bomo, da bodo v krajevnih skupnostih in organizacijah ažurirali varnostne načrte na podlagi obstoječih varnostnih razmer, temu primerno pa organizirali narodno zaščito. Pri tem jim bomo nudili potrebno strokovno in tehnično pomoč v mejah možnosti: Organiziranost in usposobljenost za opravljanje nalog bomo preverjali ob vajah teritorialne obrambe in civilne zaščite, pri tem pa bomo vzpodbujali aktiviranje narodne zaščite tudi ob drugih pri-ložnostih, na primer ob začetku šolskega leta osnovnih šol in podobno. Usposabljanje Na področju obrambnega in zaščitnega usposabljanja se bomo angažirali v naslednjih osnovnih smereh: 1. Splošno usposabljanje delovnih Ijudi in občanov, kjer bo pou-darek na najširšemu in splošnemu obrambnemu in zaščitnemu usposabljanju v delovnem in bivalnem okolju. Program uspo-sabljanja bo prilagojen republiškemu in mestnemu programu izobraževanja in bo nadaljevanje že obdelanih tematskih skle-pov v prejšnjih letih, 2. Strokovno izobraževanje in usposabljanje pripadnikov terito-rialne obrambe, civilne zaščite in narodne zaščite. Ti programi bodo prilagojeni zahtevam in sposobnostim vodstvenega kadra, posameznim specializiranim enotam in splošnim eno-tam. Za usposabljanje bomo poskušali pridobiti sposoben predavateljski kader in sodobne učne pripomočke, ker bomo le na ta način animirali slušatelje k aktivnemu sodelovanju, kar pa seveda pomeni maksimalen uspeh usposabljanja ter varnostne in borbene pripravljenosti delovnih Ijudi in občanov v različnih situ-acijah. Materialna opremljenost Skladno s strokovnim delom na področju obrambe in zaščite bomo vse specializirane in splošne enote v krajevnih skupnostih in občini materialno in tehnično opremljali. Pri tem bomo upošte-vali dosedanjo opremljenost posameznih enot, nujne potrebe dru-gih enot, ravnali pa se bomo v skladu s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana-Šiška za obdboje 1986-1990. VII. DAVČNA POLITIKA IN SPLOŠNA PORABA Sredstva splošne porabe bo občlnska skupščina oblikovala skladno z zakonom, odloki in družbenimi dogovori, tako da bo splošna poraba zaostajala za nominalno rastjo dohodka gospo-darstva. Sredstva namenjena za proračunsko porabo občine in mesta Ljubljane se bodo oblikovala z enotno davčno politiko. Za vodenje in izvajanje enotne davčne politike v občinah in mestu Ljubljana bodo skupščine občine sklenile dogovor. Z dogovorom bomo poleg opredelitve elementov davčne politike dotočili enotne davčne stopnje in merila za oprostitve in olajšave posameznih vrst davkov. Določili bomo način spremljanja izvajanja enotne davčne politike in ukrepe, ki bodo zagotovili njeno izvajanje, smotrnejšo organizacijo, boljšo kadrovsko zasedbo in tehnično opremljenost uprave za družbene prihodke. Dogradili in izpolnili bomo računal-niško podprt informacijski sistem za kvalitetnejše opravljanje nalog. Za izvajanje boljše organizacije in racionalizacije dela bo uresničena pobuda za opravljanje nekaterih davčnih zadev v skupnih medobčinskih organih (inšpekcija družbenih prihodkov). Splošno porabo bomo oblikovali in razporejali po enotnih krite-rijih in merilih. V ta namen bomo sklenili dogovor o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Lju-bljana. V letu 1987 bomo dograjevali merila in kriterije za obliko-vanje in razporeditev sredstev splošne porabe med posameznimi občinami. Za skupne naloge, o katerih so se Ijubljanske občine dogovorile oziroma za tiste, ki jih po določilih statuta in drugih normativnih aktih financira skupščina mesta Ljubljana, bomo iz sredstev prora-čuna občine namenili dogovorjeni delež v breme splošne porabe občine. Iz občinskega proračuna bomo zagotovili sredsfva za racio-nalno in kvalitetno delo upravnih organov in temeljnih pravosodnih organov, izvajanje programov dela Ijudske obrambe in družbene samozaščite, teritorialne obrambe, delegatskega sistema in kra-jevne samoupravne v krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, drugih organih in organizacijah ter skupnostih, ki se financirajo iz splošne porabe občine. V skladu s sprejetimi dogo-vori in sporazumi bomo sofinancirali izvajanje programa za zem-Ijiško kmetijsko skupnost, RTC Krvavec, krili razliko v ceni Dnev-nika in druge naloge, ki so določene s sklepom skupščine in izvršnega sveta. V okviru enotne bilance splošne porabe v Ljub-Ijani in razpoložljivih sredstev bomo financirali izgradnjo postaje milice v Šiški. Uporabniki proračuna morajo uporabljati proračunska sredstva ekonomično in racionalno. Iz proračuna bomo izločili posamezne odhodke, ki ne sodijo v splošno porabo. Izhaja od leta 1964 namesto Občlnsklh razgledov, kl |lh Je leta 1961 začel izdajatl občinskl odborSZDL L]ubl]ana-šlška. Nasiov: »Javna tribuna«, Ljubljana, Trg prekomorskih brlgad 1, soba 405 — Gradivo pripravlla za tlsk: Skupna strokovna služba občine Ljubljana-šlška — Tlsk: Tiskarna Slovenija, Ljubljana — Po mnenju sekretarlata za Informaclje Izvršnega sveta SRS št 421/1/72 z dne 7. II. 1974 je Javna tribuna oproščena prometnega davka.