L 0.40 Štev. 143 V Ljubljani, v sredo, 25. junija 1941-XIX Leto VI IcfcI jBČna pooblažčenka za oglaševanje italijanskega in tojega izvora: Unione Pnbblicita Italiana S. A, Milana Uredništvo ia opravai Kopltarteva 6, Ljubl|ana. Redazlon«, Ammiaistrazionei Kopitarjeva 6, Lublana. | Concessionaria e sel ušiva per ia pubblicitA di provenienza italiana ed estera: Unione Pnbblicitt Italiana S. A, Milano. Operacije na Vzhodu potekajo po načrtu Neuradna nemška poročila javljajo prodore ruskih obrambnih črt ter neprestane letalske napade na razne vojaške cilje Berlin, 25. junija, s. Uradno poročilo nemškega vrhovnega poveljstva pravi včeraj: Na Vzhodu se operacije nemških oboroženih sil pravilno nadaljujejo z velikim uspehom. Berlin, 25. junija, s. Neuradno poročajo, da so nemške sile predrle važno rusko obrambno črto v sredini vzhodnega bojišča, in sicer po hudih bojih. Poročajo, da so Rusi med prvimi napadi nemških čet proti utrjenim črtam imeli v bojih stotine mrtvih in da so pustili v nemških rokah nekaj tisoč ujetnikov. Nemško letalstvo je predvčerajšnjim v budih napadih na ruske oddelke uničilo sto ruskih tankov. Do snoči se še ni vedelo za natančno število ruskih tankov, uničenih na vzhodnem Berlino, 25 giugno. II Comando Supremo delle torze amate tedesche comunica: AU’est le operazioni, condotte dalle lorze armate tedesche, proseguono regolarmente con grande successo. Berlino, 25 giugno. Forze tedesche hanno sfon-dato un importante linea di iortificazione sovietica al centro del fronte orientale dopo violento com-battimento. Un sottomarino germanico ha affondato il 23 giugno dopo breve combatfimento nel settore marittimo di VVindau un sottomarino sovietico. Nella parte orientale del Mar Baltico un eae-ciatorpediniere sovietico ha urtato contro una mina tedesca ed h affondato. Le forze aeree germaniche hanno attaccato ripetutamente i collegamenti di retrovia dell’eser-cito bolscevico. Durante la giornata del 23 giugno furono disturbati con lancio ripetuto di bombe e con fuoco di mitragliatrici linee ferroriarie, sta-iioni, strade d’accesso, ponti e colonne in marcia. In un punto furono fatti crollare due importanti ponti che servivano alle trnppe sovietiche per accedere alle loro posizioni. L’aviazione tedesca ha fatto tacere pure, col suo bombardamento, le artiglierie antiaeree avversarie. L’aviazione sovietica ha pure tentato delle in-cursioni con forze debolissime, senza ottenere aleun pratico risultato. Berlino, 25 giugno. Si apprende che durante i primi attacclii portati dalle truppe tedesche contro le linee russe, 1’avversario, costretto al com-battimento, ha avuto centinaia di caduti ed ha laseiato in mano dei germanici parecchie migliaia bojišču, poročajo pa, da je poleg omenjenih sto tankov pri nekem prodoru nemško letalstvo uničilo še 180 nadaljnjih nasprotnikovih tankov. Z bojišča v Besarabiji poročajo, da so se tam nemške in romunske sile zapletle v boj z močnimi sovjetskimi oddelki. Posrečilo se jim je zlomiti njihov odpor ter jim prizadeti zelo hude izgube. Od začetka operacij na vzhodnem bojišču je, kakor poročajo s pristojnega mesta, nemško letalstvo izvedlo nepretrgano vrsto obsežnih napadov na nasprotnikove vojaške in industrijske cilje: letališča, železniška križišča, skladišča goriva, tovarne vojnih potrebščin. Vse je bilo bombardirano in uničeno. Eno samo nemško letalo je predvčerajšnjim uničilo cel vlak goriva in streliva, namenjen na bojišča. di prigionieri. Ieri, inoltre, 1’arma aerea tedesca ha distrutto durante il giorno in violenti attacchi, portati contro le formazioni nemiche, cento carri armati rossi. II numero complessivo dei carri armati sovietici finora distrutti sul fronte orientale non e ancora esattamente conosciuto. Unitk tedesche sono riuscite, come si apprende da fonte competente, a penetrare in profonditk nelle posizioni russe distruggendo ben 180 carri armati oltre i cento distrutti ieri daU’arma aerea germanica. (Radio Stefani.) Truppe tedesche e romene si sono impegnate in eombattimenti contro poderose forze sovietiche, Rim, 25. junija, lp. Uradno vojno poročilo št. 384 pravi: Severna Afrika: Italijanska in nemška letala so včeraj bombardirala utrdbe in zbiranje oklepnih sredstev v utrdbi Tobruk. Po očiščenju bojišča pri Sollumu se med zaplenjenim angleškim orožjem nahaja v rokah čet osi tudi 249 tankov, od katerih je 12 v odličnem stanju. Vzhodna Afrika: Dne 22. junija so čete posadke v Uolšefitu pod poveljstvom polkovnika Go-nelle z drznim napadom vdrle globoko v sovražne črte in prizadejale nasprotniku velike izgube in Berlin, 25. junija, s. 23. junija zjutraj je bil popolnoma uničen oddelek ruskih bojnih letal, ko je poskusil napasti vzhodno Prusijo. Nemški lovci so prestregli oddelek na meji ter so v kratkem boju zbili dvajset letal. Na nemški strani ni bilo nič izgub. Petnajst ruskih letal je prestreglo oddelek nemških bombnikov, ki so se vračali od napada na neko rusko letališče. V kratkem boju je bilo dvanajst sovjetskih letal sestreljenih. Včeraj zjutraj je sovjetsko letalstvo s šibkimi silami skušalo vdreti nad vzhodno Prusijo, toda nemško protiletalsko topništvo je ta poskus onemogočilo. Zaradi tega so morali sovjetski letalci odnehati ter so njihove bombe padle na odprto polje riuseendo a stroncare Ia loro resistenia ed a pro-durre loro grarissime perdite. Dall’inizio delle operazioni sni fronte orientale, secondo quanto si informa questa sera da foute competente, 1’aviazione germanica ha effet-tuato una serie ininterrotta di attacchi in grande stile contro obiettivi militari ed industriali del nemico: aeroporti, centri ferroviari, d e po s iti di carburante, fabbriche di materiale bellico sono stati bombardati e distrutti. Ieri nn solo apparee-chio germanico 6 riuscito ad annientare un treno carico di carburante e di muniiionj, diretto al fronte- ! zajele mnogo vojakov ter zaplenile topove, orožje in strelivo. Oddelki iz Amhare in s planote so se posebno odlikovali. Tri angleška letala so včeraj izvedla nižinski polet nad Sirakuzo. Bombe so zadele bolnišnico Rdečega križa in ena ženska je bila ubita. Vpoklic italijanskih dijakov pod orožje Kakor je bilo določeno, bodo dne 1. julija vpoklicani pod orožje mladi dijaki, ki so sposobni za brezpogojno službo. Omenjeni vpoklie bo isveden postopno saradi zahtev, ki se nanašajo na vežbanje. Vendar pa se bodo svojim okrožjem dne 1. julija predstavili: a) vsi, ki so diplomirali, kateregakoli letnika, rasen tistih, ki so bili na medicinski, kirurški, farmacevtski in iivinozdravniški fakulteti: b) vpoklicanci s letnikom 1917 in starejši, razen tistih, ki go na medicini in kirurgiji v petem ali šestem letu, tistih, ki so na farmaeiji v četrtem letu in tistih, ki so na šivinozdravniških šolskih zavodih v tretjem ali četrtem letniku. Za tiste, ki bodo ostali, bo vpoklie postopno odrejen in sicer po določbah, ki bodo čim prej objavljene in raiglašene. Te določbe se ne nanašajo na Ljubljansko pokrajino, kjer po Ducejevem statutu vojaška služba ni obveina Nemško vojno poročilo Berlin, 25, junija. Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Na morjih okoli Anglije so bojna letala potopila angleško stražarsko ladjo in poškodovala hudo dve sovražni trgovski ladji. Pri poskusu angleških letal, da bi podnevi preletela na zasedeno ozemlje, je bilo sestreljenih 22 sovražnih letal. Pri teh letalskih bojih smo izgubili štiri letala. Daljnostrelna topniška baterija je obstreljevala sovražne ladje v rokavskem prelivu. Ponoči je letalstvo bombardiralo pristaniške naprave ob izlivu Temze in v vzhodni Angliji. Nastali so veliki požari. Angleška bojna letala so ponoči metala na zahodno in severnozahodno Nemčijo manjše število rušilnih in zažigalnih bomb, ki so ubile ali ranile nekaj civilnih oseb. Več stanovanjskih hiš je bilo zadetih. Nočni lovci so sestrelili osem, mornariško topništvo pa dve bojni letali. Skupina nočnih lovcev je dosegla svojo 200. nočno zmago, skupina lovskih letal pod poveljstvom podpolkovnika MOlderja pa je dne 22. junija dosegla svojo 750. letalsko zmago. Zagreb, 25. junija, s. Pavelič je sprejel zastopstvo hrvaške Katoliške akcije, kateremu je zagotovil, da akcija v borbi za vero in moralo ne bo ostala sama. Dalje je rekel, da je bilo v zadnjem času že mnogo storjenega in da bodo v tem smislu izdani novi, posebno strogi ukrepi, da se bo zlo zajezilo že pni korenini, ker le na ta način bo mogoče dvigniti odporno silo in čast naroda. Deset norveških trgovskih ladij z nad 40.000 tonami so potopile nemške podmornice. Ladje so bik v službi Anglije. Minister Pavolini se je vrnil v Rim Rim, 25. junija, s. Včeraj ob 16.30 je iz Berlina priletel v Rim minister za ljudsko kulturo Ekse. Pavolini. Pred odhodom iz Berlina je bil sprejet pri Hitlerju in imel z njim dolg razgovor. L Eccellenia Pavolini tornato a Roma Roma, 25 giugno s. Ieri alle 15.30 h giunto in volo da Berlino il Ministre della cultura popolare Ecc. Pavolini. Prima di partire da Berlino e stato ricevuto dal Hitler, con cui aveva un lungo e oor-dialissimo colloquk>. Trojna kazen za poslušanje hijih in nevtralnih radijskih postaj Rim, 25. junija, s. Uradni list prinaša zakonski ukrep, po katerem se kazni, določene v členu 340 vojnega zakona za poslušanje sovražnikovih ali nevtralnih radijskih postaj ali za razširjanje novic, sprejetih od takih postaj po radiu, zvišujejo na trojno sedanjo mero. Le pene per 1’audizione delle radiostazioni nemiche o neutrali, triplicate Roma, 25 giugno. La Gazzetta Ufficiale pub-blica il R. D. Legge col quale le pene stabilite ai sensi delPArt. 340 della legge di guerra ap-provata con R. D. 9 Luglio 1938-XVI N. 1415 eon-iro coloro che in vielazione del divieto conte-nuto nelFArt. 8 del R. D. 16 Ggiugno 1940-XVIII N. 765 fanno nso degli apparecchi di radioaudi-zione per ascoltare le stazioni di radiodiffusione e di radiocomunicazioni nemiche o nentrali o per propalare le notizie ricevute sono triplicate. II decreto entra in vigore da oggi Vesti 25. junija Zastopnik španske vlade je izrazil včeraj časn: karjem zadovoljstvo nad začetkom vojne proti Sovjetom, skupnemu sovražniku. Dejal je, da se je mnogo Spancev že oglasilo, da b» stopi}) v posebno protiboljševiško legijo. • Zastopnik japonske vlade je včeraj na tiskovnem sestanku v Tokiju povedal, da ne moire biti govora o kakem japonskem posredovanju med Nemčijo in Sovjeti in da bo Japonska v kratkem dala posebno izjavo tej- da bo ostala zvesta prevzeti obveznosti. V prestolnici francoskega Maroka, Casablanci, je bil prijet ravnatelj za marokanska vprašanja Busset, ker je deloval proti francoskim koristim za Angleže in za generala de Gaulleja. Poveljstvo švicarske vojske je izdalo nove ukrepe za zatemnitev. Vsi švicarski kraji bodo morali biti zatemnjeni od 23. zvečer do 5. zjutraj. Protiletalsko topništvo pa bo zdaj lahko brez opozorila streljalo na vsako tuje letalo. Finska vlada je povabila poljsko poslaništvo v Heteinkiju, naj zapre urade ter neha s sle-' hernim delovanjem. Nemški poslanik v Sofiji je zaprosil v imenu svoje vlade bolgareko vlaido, da zastopa nemške interese v Rusiji. Bolgarski zunanji minister je takoj sporočil bolgarskemu poslaniku v Moskvi, da stori vse potrebne korake. Amerikanska vlada je dala nalog vsem obmejnim oblastem, da ne smejo pustiti nobenega Italijana iz Združenih držav, poroča agencija Stefani. Nemški poslanik v Tokiu OH je bil sprejet pri zunanjem ministru in pri admiralu Suetougu, s katerim je imel daljši razgovor. Prve strani bolgarskih listov so posvečene vojni proti Rusiji. Listi pišejo, da se je Sovjetska Rusija hotela polastiti tudi Balkana, razširiti svoje področje do Jadranskega morja ter zasužnjiti tudi Bolgarijo. Bolgarija bo pretrgala diplomatske zveze s Sovjetsko Rusijo. Japonski poslanik v Moskvi je odločil, da mo-.rajo sovjetsko prestolnico takoj zapustiti žene in otroci vseh japonskih državljanov in odpotovati domov. Nemci so v Biskajskem zalivu s sestreljenega angleškega letala vrste »Sunderland« rešili nekaj članov posadka pa angleškega generala Tavernerja. Novice s Hrvaške Zagreb, 25. junija, s. Po ukazu ustaške poli rije bodo judje odslej nosili kovinast znak namesto dosedanjih dveh znakov, ki so bili narejeni iz blaga. Novi znak bo okroglasta pločevinasta ploščica v rumeni barvi, katero bodo judje nosili na levici. To tablico bodo morali imeti vsi judje, ki so starejši od 14 let. Zagreb, 25. junija, s. Ustanovljena je bila Hr-vaitska družba za goriva, ki bo imela izključno pravico do izvoza in uvoza vseh vrst goriv, kakor tudi izključno pravico do prodajanja na vsem Hrvaškem. Država bo imela pri novi družbi 60% vseh delnic. Zagreb, 25. junija, s. Japonski princ in predsednik vlade Konoje je poslal poglavniku zahvalno brzojavko za prijateljske besede, ki so mu bile poslane ob pristopu Hrvatske k trojnemu paktu. Konoje pravi v brzojavki, da želi hrvaškemu narodu pod Paveličevim vodstvom vso srečo in pravičen delež pri novem evropskem redu. Zagreb, 25. junija, s. Kakor menijo strokovnjaki, bo letošnja žetev na Hrvatskem v celoti pokrila potrebe prehrane vsega hrvaškega prebivalstva. Računajo, da bo žetev po kakovosti in količini dobra. Žito bodo potem pravično razdelili med vse ljudske sloje in bodo predvsem upoštevali socialno šibkejše sloje, obenem pa poskrbeli, da se bo zadostna količina žita prihranila za bodočo setev. Bollettlno No 384: Vittorioso contrattacco in Africa Orientale II Quartler Generale delle Forze Armate comunica: NelTAIrica Settentrionale, velivoli italiani e tedeschl hanno ien bombardate opere fortificate e un concentramento di automezzi nella piazza di Tobruk. In seguito al rastrellamento del terreno della battaglia di Sollum, i carri armati inglesi rimasti nelle mani delle truppe delTAsse hanno raggiunto il numero di 249, di cui 12 in perietta eiiicienza. Neli’Africa Orientale 1'audace puntata eliet- tuata Q giorno 22 da truppe del presidio di Uol-cheffit al comando del tenente colonnello Gonnel-la, i penetrata profondamente nelle Unee nemiche, infliggendo notevoli perdite • catturando prigionieri cannoni armi e munizioni. In tale azi-one si sono particolaraente distinti il gruppo bande Amhrra e il gruppo bande Altipiano. Tre apparecchi britannid hanno ieri compiuto nna in-cursione a bassa quota su Siracusa; i stato colpito 1’ospedale della Croce Rossa ed una donna i rini asta uccisa. (Stefani.) Zakon o sestavi hrvaške vlade Vlada bo imela predsednika, podpredsednika, dvanajst ministrov, zakonodajnega komisarja in lahko neomejeno število državnih ravnateljev Zagreb, 25. junija, s. Objavljen je bil zakon o sestavi vlade nezavisne hrvaške države. Zakon vsebuje štiriindvajset členov. Najvažnejši od njih so: 1. Hrvaško vlado sestavljajo predsednik, podpredsednik in ministri. Posebna ustanova v vladi je zakonodajni komisarijat 3 predsednikom, ki ima stopnjo ministra. 2. Poglavnik postavlja in odstavlja ministre z odlokom, ki mora imeti tudi podpis predsednika vlade. Predsednik, podpredsednik rna. V petek je neki blagajnik, ki je drugače star in izvežban strokovnjak, po napornem de hi imel smolo, da se je vštel in da je neki stranki izplačal za dinarske tisočake kar 2000 lir več. Drugi dan je skušal uvesti poizvedbe in skušal dognati, kje naj bi se bila izvršila pomota. Kar je pristopila k blagajni starejša ljubljanska dama in nagovorila komisijo, da prinaša nazaj 2000 lir, ki jih je prejšnji dan prejela preveč za zamenjane tisočake. Vsak si lahko predstavlja, kako je bil odgovorni blagajnik srčno vesel in hvaležen pošteni Ljubljančanki. Priznal je odkrito: Cast Ljubljančanom in Ljubljančankam. So pošteni ljudje! —d. Zaradi konjske tatvine obsojen cigan Novo mesto, 24. junija. Na Dolenjskem živ! mnogo ciganov, med katerimi sta najbolj znani družini Brajdičev in Hudo-rovičev. Ti ciganski družini povzročata Dolenjcem mnogo neprilik, sodiščem pa s svojimi tatvinami, med katerimi so zlasti Številne konjske tatvine, obilo posla. Tako je bila danes pred malim senatom novomeškega okrožnega sodišča razprava proti 22 letnemu Juriju Brajdiču, ki ga je državni pravnik obtožil konjske tatvine. K razpravi so cigana pripeljali iz tukajšnjih preiskovalnih zaporov, v katere so ga morali vtakniti, ker bi sicer izginil in bi bilo vpraianje kdaj bi ga mogla oblast zopet dobiti v roke in mu odmeriti zasluženo kazen. Razila.pravo , je vodil predsednik kazenskega senata 7 :fr; Čerček. obtožbo pa je zastopal državni tožilec J. Prijatelj. Obtožnica je očitala Brajdiču, da je dne 2. maja letošnjega lega v družbi s ciganom Jurijem Hudo-rovičem v večernih urah posestniku Antonu Ceglarju v Osredku ukradel dva konja, ki sta bila vredna 8000 dinarjev. Posestnik je slutil, da je tatvino izvršil kak cigan in se zato takoj podal na pot, da pregleda ciganska naselja. Na tej poti je 4. maja na Malem Lipoglavu srečal Brajdiča, ki je s seboj vodil neznanega konja. Ciglar j« mlademu ciganu pričel izpraševati veet. Povedal mu je, da je konja zamenjal za svojega konja, ki ga je dobil podarjenega od Jurija Hudoroviča, pri nekem posestniku v Sadnji vasi pri Ljubljani. Ceglar je s ciganom takoj odšel tja in pri posestniku Fr. Klemenčiču res našel konja, ki ga je spoznal za svojega. 0 drugem konju je Brajdič trdil, da ga je odpeljal njegov ciganski tovariš, ki ga doslej s konjem vred niso mogli iztakniti. Brajdič je orožnikom, ki so ga takoj zaslišali, priznal, da sta skupaj s Hudorovičem konja ukradla, na sodišču pa se je zagovarjal, da mu je Hu-dorovič konja podaril in da pri konjski tatvini ni niti sodeloval, niti ni vedel, da »ta bila konja ukradena. Senat ga je po kratkem posvetovanju obsodil zaradi naklepnega sodelovanja pri tatvini na 5 mesecev strogega zapora. V to kazen se mu všteje tudi preiskovalni zapor. Posestnika Ceglarja, ki je kot slabo zameno za svojega drugega konja dobil nekega ciganskega konja, je senat napotil na pot civilne pravde. Cigan je bil t sodbo vidno zadovoljen in jo je brez oklevanja sprejel. V Godešifah se je pripetila huda nesreča. 11 letni Antoniji Hafnerjevi se je vnela obleka. Zaradi hudih opeklin je revica umrla. Kakor je odločil hrvaški prosvetni minister dr. Mile Budak, bodo na Hrvaškem zaprli vse srbske in češke osnovne šole in zabavišča. 80 pevcev iz Maribora, Ptuja in Celja je priredilo več pevskih koncertov v Monakovem. V treh vrstah... 1.70 lire stane v Trstu liter mleka. Ta cena pa velja le za mleko, ki ima 3% mlečne maščobe. 200.00 met stotov sladkorja bo Italija dobavila Romuniji, kajti do nove letine je zmanjkalo Romunom sladkorja. Hrvaška in Nemčija se bosta sestali na teniškem dvoboju, ki bo odigran na Dunaju od 27. do 29. t. m. Za Hrvate bodo nastopili Punčec, Mitič, Pallada in Branovič, za Nemce pa Henkel, Koch, Gies, Buchholz in Gulcz. Avto se je prevrnil. Alojzij Zurn, doma iz okolice pri Mokronogu, se je vozil proti domu. Avto se je na nekem ovinku prevrnil in je dobil Zurn hude poškodbe. Zaradi večkrat naraščajoče Save, je le-ta iztrgala precej zemlje ob bregovih pri Tomačevem-Reka je naredila ob bregovih velike peščine. ^Vaterpolisti Nemčije in Madžarske se bodo srečali 19. in 20. julija v Monakovem. Občina Štrigova in Razkrižje sta bili te dni priključeni Madžarski. Na Štajerskem divja tako imenovana svinjska kuga, ki je zajela že precej okrajev. Izšle so odredbe o brezplačnih zivinozdravniških pregledih ter zdravljenju svinj. Samo še danes lahko plačujete svoje račune v gostinskih podjetjih z dinarji. V četrtek se namreč konča zamenjavanje dinarske valute v lire. Vse cene v gostinskih podjetjih so namreč že označene izključno v lirah. Čebula na ljubljanskem trgu se je pocenila. Doslej je bila po 16 din, sedaj pa je po 12 din. Na trgu so bile tudi prve breskve. Stanejo pa 48 din za kilogram. Tudi prve kumare so prišle že na trg. Stanejo 30 din za kilogram. Med Kostanjevico in Novim mestom je vzpostavljena avtobusna zveza. Avtobus vozi dvakrat dnevno, pa tudi ob nedeljah in praznikih. Na novomeškem stadionu so izkopali nekaj starinskih posod, katere bodo poslali v ljubljanski muzej, kjer jih bodo obnovili. Italijansko ministrstvo za gozdove In kmetijstvo je izdalo prepoved, da se jajca odslej ne smejo uporabljati za izdelavo sladoleda in drugih luksuznih slaščic. Strela je zanetila poiar na kozolcu posestnika Jožeta Muhiča iz Čermašnjic in ga povsem uničila. Zgorelo je mnogo krme. Tudi sosedna poslopja so bila v nevarnosti, toda razširjenje požarja so gasilci preprečili. Igralca SK Ljubljane, Ceglar in Erber, bi sta bila te dni na preizkušnji pri tržaški Triestini, sta preizkušnjo dobro prestala, če pa bosta pri klubu ostala, še ni določeno. Bat’ova tovarna v Vukovarju dela, toda samo pet dni tedensko. Ima pa tovarna velike težave s surovinami, kajti skoraj vse surovine mora dobivati iz inozemstva. Ali more alkohol obvarovati človeka pred obolenji? Zdravniška veda dokazuje, da pivci hitreje obole kakor abstinentje 2e od nekdaj je med ljudstvom vkoreninjena vera, da se z alkoholnimi pijačami moremo obvarovati raznih okuženj ter da se že nastala okužen j a pod vplivom alkohola hitreje in lažje dajo ozdraviti, kakor pa če alkohola ne uživamo. Mnogi ljudje si kaj enostavno predstavljajo delovanje alkohola pri okuženjih. Mislijo namreč, da alkohol kužne klice kratkomalo uniči ali pa jih vsaj toliko oslabi, da nam ne morejo več škodovati. Kaj pa pravi k temu naziranju veda? Za razjasnitev tega vprašanja je treba najprej vzeti v roke statistike. S pomočjo statistik je namreč mogoče ugotoviti potek okuženja pri raznih skupinah bolnikov. Tako so na primer opazovali na neki veliki bolnišnici v Chicagu pri 340 primerih pljuč, nega vnetja, da je znašala umrljivost hudih pivcev zaradi te bolezni 50%, pri zmernih pivcih 34%, pri tistih pa, ki ne pijejo nobene alkoholne pijače, pa samo še 22%. Enako nam poroča sam Robert Koch, da so leta 1884 oboleli na koleri, ki je nastopila takrat kot epidemija, ravno tisti, ki so bili hudi pivci. Pri neki prejšnji epidemiji kolere je umrlo od abstinentov samo 19.2%, dočim je znašala umrljivost pri drugih, ki se niso bali alkohola, nad 90%. Pri takih številkah, ki bi jih lahko navedli še cele vrste, se pa že moramo resno zavedati škodljivosti alkohola, posebno še, če je okužitev tukaj. Učenjaki so se pri reševanju teh vprašanj zatekli tudi k živalskim poizkusom. Robert Koch je pri poizkusih pri kuncih ugotovil, da so alkoholi- zirani kunoi prej poginili kakor pa drugi, ki nisi bili. Isti uspeh je bil pri morskih prašičkih. Ugo tovili so, da je od okuženih prašičkov poginilo 55% takšnih, ki so bili alkoholizirani, in le 35% drugih, ki niso bili podvrženi alkoholu. Učinek alkohola pri okuženju je z znanstvenega stališča torej jasno dognan. Dognan je tako pri ljudeh, kakor pri živalih. Zakaj pa so alkoholizirani bolniki mnogo manj odporni proti bolezenskim klicam? Neki ameriški učenjak je opozoril na dejstvo, da se pod vplivom alkohola zelo zmanjšajo obrambne sile človeškega organizma. Tudi mikroskop je pokazal, da se je na kraju okužbe pri živalih, ki niso dobile alkohola, tvori kot normalna in zdrava reakcija organizma gost nasip novih belih krvnih telesc, dočim pri alkoholiziranih živalicah ta reakcija ni nastopila ali pa vsaj zelo nepopolno. Tudi so se v celicah alkoholiziranih živalic pojavile bakterije v velikem številu, nikakor pa ne v nasprotnih primerih. Iz vsega navedenega, čeprav samo statistično dokazanega, vidimo, da se obrambni ustroj okuženega organizma s pitjem alkohola ne okrepi, kot marsikdo misli ampak ravno obratno, poslabša. Iz vsega navedenega je treba povzeti nauk, da se pri nevarnosti okužitve in seveda tudi že pri sami okužitvi ne sme uživati alkoholnih pijač. To naj si zapomnijo posebno tisti ljudje, ki kaj radi primejo pri pojavu bolezni za čašico žganja, da si sami pomagajo ozdraviti in bolezen že v »kali ! zatro«. Njihovo mnenje je zmotno, kajti nemalokrat je taka čašica bila za obolelega usodna. Berlinski list o izjavi državnega podtajnika Sumnerja Wellesa Berlin, 25. junija, s. Izjave, ki jih je podal podtajnik v ameriškem zunanjem ministrstvu Sum-ner Welesl, niso v Berlinu vzbudile nobenega jx>-sebnega zanimanja. Časopisi se omejujejo na nekatere porogljive pripombe k dejstvu, da je ameriški državni podtajnik smatral za potrebno, da v bistvu ponovi Churchillovo ugotovitev, da so se demokracije sedaj znašle na skupni liniji s So-vejt&ko Rusijo. »Boreen Zeitung« pravi, da bi se iz njegovih izjav dailo sklepati, da je Nemčija in ne Sovjetska Rusija tista, ki hoče zagospodovati vsemu svetu, in da je bila Nemčija tista, ki je zasedla baltiške države, del Finske in Besarabijo in je hotela stegniti svoje grabežljive roke tudi na Dardanele in na Bolgarijo. Ne Moskva, temveč Nemčija naj bi bila tista, ki je ljudstvo pahnila v suženjstvo in narode tlačila s surovostjo, ki nima primere. Po ameriških navedbah Rusija ni prekršila določil nemško-sovjetske pogodbe, niti ne bi bila Rusija tista, ki je vihtela svoje kopje proti Nemčiji in izzivala v boj. Toda Nemčija je nekaj časa vse to trf>ela, končno pa je morala zaradi svoje evropske vloge naredi (j temu početju konec in odločno poseči v stvar. Le v zlobnosti in nespameti, kakršno goji njegova klika, je mogel Surrmer Welles izjaviti, da za voditelje Nemičje vse pogodbe niso nič drugega kakor sredstva za prevaro in v temo zavit predznak za sovražne na-klepe. Sedanja nemška vlada, vpije Sumner Welles, ne pozna besede čast. Z ljudmi njegove vrste — zaključuje berlinski list — se ne izplača razpravljati o pojmu časti, Anglija se druži s Sovjetsko Rusijo Rim, 25. junija, s. Debata, ki se je v angleškem spodnjem domu razvila o spopadu Osi s Sovjetsko Rusijo, dokazuje vse licemerstvo angleškega političnega življenja. Vsi krogi zbornice, od skrajnih konservativcev pa do najbolj gorečih pravovemikov, vidijo v Rusiji nenadejanega zaveznika Anglije, našli pa so se tudi ljudje, ki so opiozorili vlado, naj sklene zvezo s Sovjetsko Rusijo. Bivši vojni minister Hore Belisha, ki je bil vedno črnogled glede vojaških sposobnosti Rusije, je izjavil, da »jx>meni Rusija sedaj za Anglijo čas oddiha, s katerim se morajo Angleži okori- stiti«. Enako koristolovsko nastrojen je bil tudi govornik liberalne stranke Harris, ki je rekel, »da pomeni vojna med Nemčijo in Rusijo izrabo zalog nemškega streliva«. Zunanji minister Eden je vse to v celoti povzel in izjavil, da je vlada Velike Britanije prišla do mnenja, da je treba sodelovati s Sovjetsko Rusijo vojaško in gospodarsko. Pristavil je, da mora obveljati načelo, da bodi medsebojna pomoč enaka, kaikor se je izjavila tudi vlada Sovjetske Rusije. Vojna na evropskem vzhoda daje Združenim državam nove razloge, da ostanejo izven viharja, čeprav si ameriški komunisti in njihove organizacije prizadevajo, da bi Združene države spravili ob bok »velikih demokracije, ki jih tvorita angleški imperij ter Stalinova diktatura, je izjavil ameriški senator Norman Thomas. Trojica Churchill-Stalin-Roosevelt kaže, da se sovražniki človeštva družijo v zadnjem, obupnem poskusu za odpor. Poskus pa ne bo rešil ne kapitalizma ne komunizma, zakaj zveze, ki so preveč proti naravi, so jalove ali pa rodijo p>ošasti, ki ne ostanejo pri življenju, piše Mario Appelius v »Fopolo d’Italia<. Španska vlada je pod vodstvom generala Franca imela dve dolgi seji, na katerih so bili sprejeti važni sklepi. Švicarska vlada je kupila nov velik parnik, ki bo vozil blago iz Lizbone v Genovo. Razen tega bo skušala švicarska vlada konecmese-ca urediti redno zvezo s tovornimi avtomobili od švicarske meje do Lizbone. S temi utr epi si skuša Švica zagotoviti dovoz najpotrebnejšega čezmorskega blaga. Ker po zadnji seji japonske vlade ni bilo izdano nobeno p>oročilo, vidi japonski tisk v tem dokaz, da namerava Japonska vsaj v začetku razvoj položaja le opazovati. Občini štrigova in Razkrižje pod Madžarsko Občini Štrigova in Razkrižje sta v zadnjih treh dneh prejšnjega tedna prišli pod madžarsko oblast. Omenjeni dve občini sta spadali že pred letom 1918 pod Madžarsko. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je po dolgem in težkem trpljenju, previden s tolažili svete vere, umrl JERNEJ CUNTA posestnik in župan občine Hotedršica v ponedeljek, 23. junija ob 10 zvečer v Leonišču v Ljubljani. Njegovo truplo bo prepeljano na njegov dom, kjer bo pogreb v četrtek, 26. junija ob 10 dopoldne na farno pokopališče. Hotedršica, dne 24. junija 1941. Marjanca Cunla roj. Turk, žena; Marija por. Kogovšek in Ivana por. Leskovec, sestri; Alojzij Leskovec, nečak. Ud?ar VVallare: Na sever, potepuh! »Vila v Cannesu... kako krasna misel! Vidim te, kako se tam staraš, tvoja zunanjost postaja naravnost svetniška. Včasih nekoliko igraš, a ne za dobiček, le v zabavo. Alanu bo mogoče nekoliko dolgčas. Toda saj on lahko potuje... Kaj bi prav za prav v Ameriki odgovarjalo angleškemu Avlesburvju?« Ladv Georgina ga ni takoj razumela. »Avlesburv? Ali misliš veliki lovski revir?« On pa se je zopet nasmehnil. »Ne, ne mislim na lovce. Mislim na tiste, ki so ujeti. Ali si že pozabila, da je v Avles-burviu kaznilnica — za ženske? Ali nisi nikoli pomislila na to, da bi tudi ta kraj bil prijeten, čeprav ne tako, kakor francoska Riviera. Bil sem nekoč tam ... dolga vrsta žensk, oblečenih v sive obleke, hodile so v krogu in gledale v tla. Žive pokopane!« Ladv Georgina se ni prestrašila. Dvignila je glavo, ga pozorno pogledala. »Ali je to grožnja?« »Nikakor ne. Spomnil sem te le na neko možnost. Ničesar še ne vem, ker se še nisem odločil. Občudujem tvoj pogum, Georgina. še neko ozko rešilno pot imaš pred seboj — v Newyorku — v pristanišču, kjer čaka parnik na pravične in nepravične. Odračunaj svoje nepoštene dolgove, v ostalem pa zaupaj moji velikodušnosti. . Ona pa se je samozavestno napotila k vratom. »Lahko noč,« je dejala. »Lahko noč. Ali te smem prositi, da odideš kolikor mogoče tiho skozi vežo, ker je dr. Evigton zelo bolan.« Georgina je obstala in se okrenila. »Evington... dr. Evington? Kaj naj to pomeni?« »Zelo je bolan,« je zamrmral Robin. Ona pa je zmedeno gledala po sobi in na-mršila obrvi. »Tukaj?« »Pravkar se je vrnil iz pekla,« je dejal Robin. »Trideset let pekla, ali celo štirideset, če se ne motim. Predstavljaj si lo, Georgina! Več kot trideset let se je potepal okoli. Koliko je prestal v tem časul Nevarne vožnje na strehi vlakov, smrt in blaznost, tepen, zaprt, zaničevan; prosjačil je od hiše do hiše... in vse lo le zato, ker je neka lahkomiselna gospodična hotela doživeti senzacijo, da se je poigrala z ubogim profesorjem anatomije.« Strgal ji je krinko z obraza. Georgina se ni mogla več obvladati; vsa skrušena in stara je stala pred njim. »Lažeš, Robini Gotovo si nekje slišal to neumno zgodbo...» »Ali nisi bila nikoli v tej hiši.« Na njenem obrazu je čital priznanje. »Ali je ne spoznaš ve?« »Enkrat... samo enkrat,« je zajecljala. Bila je že napol uverjena. »Gospa, ki ti je odprla vrata, je njegova hčerka, kateri si tudi uničila življenje. Njena mati pa je umrla pred nekaj leti.« »Kje je?... Hočem ga videti!« Robin je bil presenečen. »Saj je to vendar nemogočeI« »Na vsak način ga hočem videtil« Planila je k vratom in jih mukoma odprla. V sobi, na nasprotni strani veže. je zagledala luč; toda preden je dospela do nje, ji je stopila miss Ellen naproti. »Ali ste vi hčerka dr. Marka Evingtona?« Miss Ellen je prikimala. »Jaz sem Georgina Loamer... ladv Georgina.« Miss Ellen je iztegnila roko proti steni, da ne bi padla. Ob slabotni svetlobi petrolejke, je Robin opazil, kako je prebledela. Oktober je stopila za njim v vežo. »Rada bi videla vašega očeta... Ali je res, da je tukaj?« »Da, res je.« Njene besede je bilo komaj slišati. »Ali me hočete peljali k njemu?« Miss Ellen je vdano sklonila glavo in jo odvedla po stopnicah. »Zakaj ga hoče videti?« te zašepetala• Oktober. »Ne vem... Mislim pa, da je bolje, da grem tudi jaz gor.« Stekel je po stopnicah in dospel do bolnikove sobe prav v trenutku, ko je ladv Georgina vstopila. Vrata so ostala odprta. Starček je ležal vznak in začudeno gledal obiskovalce. Miss Ellen je vsa trepetajoča stala ob vznožju postelje s sklenjenimi rokami. Bila je prava podoba potrpežljivosti, vdanosti in golega fatalizma. Stara služkinja je sedela v kotu in z ne-voljo gledala neznanko »Saj to je vendar Julija!« Ladv Georgina se je vsedla na posteljo in vzela bolnikovo roko med svoje. V njenih očeh je bil izraz, kakršnega Robin še nikoli ni videl v njih. »Markvl« Njen glas je bil na pol zadušen od solz. Robin je tiho zaklel... Saj to so bile le sanje! »Julija! Stari dolgin se je vedno smejal mojim prikaznim, a ti si vendar tukaj, ljubljena! Vedel sem, da boš prišla... odpeljala se bova proti zahodu... ujela bova tovorni vlak v smeri proti Chicagu. Nato brzovlak. Na strehi se bova skrila. Poznam zelo primeren kraj, kjer bova izstopila... skoraj v vsaki ulici mestna kuhinja ... vroča kava in vse, kar ** poželiš...« Zaprl je oči in zdelo se je, da je zaspal-Cez nekaj časa se je znova oglasil. »To. gospodje, je izreden primer... opazil* ste, da je pacient...« . Zopet se je njegov glas izgubil, čez nekaj časa pa je začel spet govoriti o Juliji in o onem »prekletem lumpu«, ki ga je vrgel z vlaka. Georgina ni spregovorila nobene besede. Še vedno je držala njegovo roko v svojih in mu nepremično _ zrla v obraz. , Robin je razmišljal, kaj je neki ležalo med obema. A tega nikoli ni izvedel. Nekje v preteklosti teh dveh ljudi je bila romantika. • • nenavadne vezi, katerih njegov razum ni mo-gel spoznati. Nemogoče je prodreti v človeško dušo do dna. Kar leži v globini srca jo nemogoče proučiti in presojati. , »Vesel sem, da te zopet vidim! Zelo vesel sem, da te vidiml« Bolnikov glas je bil zelo razločen, Boj se nečistega sadja in zelenjave! Ljubljana, 25. junija. Glavni vir vitaminov, to je tistih dodatnih snovi, ki jih poleg običajne hrane tako nujno rabi človeško telo, zlasti v času rasti za uspevanje in pravilen razvoj, je zelenjava ter sadje. Zato ni mogoče dovolj priporočiti vsakodnevnega uživanja teh hranil, zlasti surovega neolupljenega sadja. Zato tudi ne bo odveč, če se malo pogovorimo o važnosti čistoče sadja. Oglejmo si samo, kako nam trgovec dobavlja sadje. Izbrano in zato drago sadje ima spravljeno v zabojih za izložbenimi okni in tako zaščiteno — čeprav ne vedno pred muhami — pa vsaj pred cestnim prahom in kar je Je bolj važno, pred otipavanjem često bolnih ljudi, ki kašljajo in pljujejo okrog sebe. Poceni sadje, ki ga lahko kupi skoraj vsak, pa prodajajo ljudje mnogokrat na javnih trgih in cestah na način, ki ne odgovarja niti najpreprostejši čistoči. Človeku se kar sline cede, ko vidi na trgu cele skladovnice lepega sadja. Premnogi ga kupijo brez premisleka, ga pojedo še preden pridejo do čiste vode, kjer bi ga morali oprati. Pa si oglejmo sadje malo bližje: vlažno lepljiva površina jagod ali češenj je navadno pokrita z debelo skorjo umazanije, ki vsebuje ogromno klic, tudi mnogo kužnih, ki povzročajo težke črevesne bolezni: tifus in grižo. Kako pridejo bakterije na sadje? Že sam zrak ima v sebi neštete bolezenske klice, po6edno v gosto naseljenih mestih. Velik mestni promet, mimo-hiteči ljudje, ki kašljajo in pljujejo po tleh, avtomobili, kolesarji, vozovi in cestni pometači pa dvigajo s prahom vred nešteto klic, ki najdejo ravno na razstavljenem sadju primeren kraj za svoj obstanek in razmnoževanje. Tam je zanje dovolj vlažno, prijetno toplo in hrane tudi na pretek. Po večini sicer te klice niso življenju nevarne, toda lahko včasih postanejo. V. nekaterih primerih se izkažejo te klice kot prav nevarne kužne kali, ki lahko povzročajo zelo trdovratne in nevarne bolezni, kot je n. pr. vnetje sečnega mehurja, trebušne mrene in zlasti pri otrocih črevesne katarje, ki so podobni lahki griži, in se pojavljajo predvsem v jeseni, ko pobirajo otroci zrelo sadje z umazanih tal v bližini gnojišč in stranišč. S poizkusi v posebnih laboratorijih so ugotovili, da ostanejo tifusne in druge kali na sadju tako dolgo žive in strupene, dokler je sadje še kolikor toliko užitno in da poginejo šele potem, ko je že povsem zgnilo in so se na njem razmnožile v ogromnem številu gnilobne klice. Iz navedenega sledi dvoje: uživanje surovega neolupljenega sadja moremo zelo priporočati, je pa lahko silno nevarno! Vedeti moramo zaradi tega, kako se bolezni ubranimo. Najbolj preprosto bi bilo, če bi mogli sadje obvarovati pred okuženjem. In vendar je to najtežje ter ne bo izvedljivo vse dotlej, dokler bodo kupci in prodajalci neovirano z rokami otipavali sadje, brezobzirno kašljali in kihali vanj ter pljuvali vse naokrog, in dokler bo sadje na javnih prostorih brez zaščite izpostavljeno prahu in bakterijam. Edini izhod iz teh neprilik je, da temeljito očistimo sadje, preden ga užijemo. Zadostno je, če sadje dobro operemo v res čisti tekoči vodi. Večje sadeže pa operemo vsakega zase. S tem odpravimo klice s sadežev. Če že moramo uživati verjetno okuženo sadje, je najboljše, da ga razkužimo z vlaganjem v raztopino klorovega apna za 20 minut. Tako razkuženo sadje je čisto neškodljivo. Če pomislimo, kakšne množine surovega in neopranega sadja pojedo ljudje, si približno tudi lahko predstavljamo ogromne množine bakterij, ki pridejo na ta način v človeško telo. Sedaj, ko se bo začelo Obvestila mestnega prehranjevalnega urada Za mesec junij določeno količino riža in testenin bo prebivalstvo dobilo pri svojih trgovcih od 28, junija t. 1. dalje. Cena riža v prodaji na drobno je 15.20 din, za testenine pa 17.50 din za kilogram Z rižem in testeninami bo mestni preskrbovalni urad akoniiral vse trgovce na drobno. Zato naj se trgovci zglase v mestnem preskrbovalnem uradu, in sicer oni z začetnimi črkami svojega imena od A—M 27. junija od 8—12, 27. junija od 8 do 12 pa od N—Ž. Trgovci bodo dobili nakaznice na grosiste, kjer bodo blago plačali in ga prevzeli. Obenem opozarjamo tudi, da naj 25. t. m. vsi trgovci brezpogojno vrnejo prejete sezname potrošnikov zaradi poprave in naknadnih vpisov. Trgovci naj vrnejo mestnemu preskrbovalnemu uradu tudi vse ostale karte z navedbo, zakaj niso bile oddane. sadje, domače in južno, prodajati v naših krajih in uporabljati, moramo storiti vse, da preprečimo oku-žitev. Predvsem bi se dalo mnogo storiti proti tistim nevarnim bakterijam, ki prihajajo iz ust pri kašljanju, iz nosa pri kihanju in iz rok pri izbiranju ter otipavanju sadja. Kupcem bi bilo moralo biti pod takojšnjo kaznijo strogo prepovedano prijemati sadje v prodajalnicah in na stojnicah, prodajalci pa bi ga ne smeli prijemati z rokami, saj bi mogle preproste lesene klešče (kakor služijo za dviganje kumaric iz steklenic) zlahka nadomestiti prste pri prijemanju večjih sadežev, pri manjših sadežih (n. pr. češnjah in jagodah) pa bi mogla opraviti isto delo kot roka mala lesena ali kovinasta lopatica. Končno je treba poudariti, da lahko kupec sam prisili prodajalca k upoštevanju čistoče in sicer mnogo hitreje kot najboljši zakon s tem, če umazanega sadja enostavno ne kupuje, kar bo pač najbolj uspešna kazen za nečistega prodajalca. Zapomnimo si naslednje: tudi na videz povsem čisto sadje ima lahko na sebi ogromne množine bakterij in more biti okuženo s povzročitelji težkih črevesnih bolezni. Prav gotovo je šlo sadje skozi več rok in kdo bi vedel, ali so bile te roke zdravih in čistih ljudi? Če bomo torej brez izjeme temeljito očistili vsako sadje pred uživanjem, nam bo to zagotovilo, da smo odstranili večino bakterij in s tem že precej storili proti okuženiu. Nestalno vreme Ljubljana. 25. junija. Vreme je od dneva do dne bolj muhasto. Povečini je zjutraj megla, ki se pa kmalu dopoldne dvigne. Potem sonce močno pripeka in postane soparno tako, da bi <-e človek skoro skuhal. Popoldne pa se privlečejo od te ali druge strani temni oblaki, zastrejo nebo in že imamo dež s spremljavo gromov. In tako je skoro vsak dan. Človek, ki ima po mestu opravka in mora biti na cesti, mora imeti vedno dežnik s seboj, pa čeprav sije najlepše souce. In tako vreme je bilo tudi včeraj. Zjutraj kakor opisano, popoldne vroče, pozneje temni oblaki, ki so se pripodili od severa, kar je malo čudno, ko smo pa navajeni, da pridejo deževni oblaki po navadi od juga, nekaj dežja in spet lepo. Hudo pa je moralo deževati v kamniškem okraju. Planin sploh ni bilo moči videti, ker so bile zavite v težke temne oblake. Težki oblaki so se vlekli nato ob planinah proti zagorskim hribom. Tudi nad temi hribi so se odprle nebeške zapornice. Moče je bilo torej tamkaj več kot dovolj. Danes smo se prebudili v meglenem jutru. Obnovljena dela pri šempefrski zapornici Ljubljana, 25. junija. Z deli pri zatvornici so spet začeli. Ljubljanica je upadla in tako so dela spet omogočena. Polovica Ljubljanice pri šentpetru je skoro suha, ostanek vode pa črpajo s črpalkami. Odkopano ilovico odvažajo s samokolnicami na sredino Ljubljanice in jo nalagajo na velike kupe. ki naj bi onemogočili, da bi voda prišla v nižje ležeče predele, kjer delajo in kopljejo globoke jame za cementne temelje. Srednji železobetonski nosilec zapornice je že trdno usidran. Delavci pridno delajo, ker stalnega lepega vremena ni in ni. Upamo pa. da bo imelo podjetje pri delih več sreče kot doslej, ko ie moralo z deli nekajkrat prenehati in je voda vse, kar so naredili, spet podrla, da so morali vse skupaj začeti spet znova. Ko bo zapornica dograjena, bodo lahko vodno stanje Ljubljanice vedno uravnavali kakor bo potrebno in kakor bodo to zahtevale zdravstvene prilike in potrebe Barja. Ljubljanica bo s tem postala globlja in mesto bo precei pridobilo na lepoti, ko tujci ne bodo mogli gledati dna reke, v katerem se nabira najrazličnješa ropotija, katero ljudje odmetavajo v rečno strugo. Z Goriške in Krasa V gradič pri Rifenberku je v ponedeljek proti večeru udarila strela. Ogenj se je hitro razvnel in zajel tudi nekaj zraven stoječih gospodarskih poslopij, med njimi kozolec, v katerem je bilo polno sena. Na pomoč so takoj prihiteli goriški gasilci, ki so ogenj omejili, preden je zajel vso okolico gradu. Največ škode je v gospodarskih poslopjih, ker je zgorela skoraj vsa živinska krma. Grad je last barona Levetzowa. Trije mladeniči so utonili zraven Vidma. V nedeljo so se mudili v Vidmu trije mladeniči, ki niso bili domačini. Velika vročina jih je premamila, da so se šli kopat v bližnji bajer, v katerem se sicer ljudje ponavadi ne kopljejo. Proti večeru so popotniki našli trupla vseh treh mladeničev in zato nihče ne ve, kako se je nesreča pripetila. Menijo pa, da je enega od trojice zadela v vodi kap, nakar sta mu druga dva priskočila na pomoč. Ker pa je dno bajerja blatno, sta reševalca verjetno pregloboko zagazila vanj in tako našla smrt navzlic obupni borbi za življenje. Istega dne je voda zahtevala še četrto smrtno žrtev. Utonil je 12-letni deček, ki se je spustil v sredo rečnega toka, pa ga je valovje pograbilo in odtiralo s seboj. — Pred železniško postajo v Vidmu pa je vlak povozil neko 10 letno deklico, ki je prečkala progo. Deklič je bil na mestu mrtev. Kovice iz Države Hrvaška gospodarska delegacija se že od ponedeljka nahaja v Rimu. Vodi jo podtajnik v hrvaškem gospodarskem ministrstvu dr. Košak. Hrvaška delegacija tvori del stalne mešane hrvaško-italiianske gospodarske komisije. O gospodarskih odnošajih med obema prijateljskima državama bodo govoril: tri dni. Hrvaške goste so ob prihodu v prestolnico Italije sprejeli zastopniki zunanjega in finančnega ministrstva. Albanija proizvaja mnogo olja. že 1. 1939., ko je Italija zasedla Albanijo, je bilo v Albaniji toliko letnega pridelka olja. da je pokril vso domačo porabo. Takoj po prihodu Italijanov pa se je proizvodnja povečala in je znašala lani skoro 300.000 stotov. Ta količina pa je bila že precej večja kakor pa letna domača potrošnja in so zato oljčno olje izvažali v Italijo skozi pristanišče Porto Edda. Večimma je to olje šlo v čistilnice v Bariju. Lahkoatletski nastop Lahkoatleti so se, kakor kaže, prebudili. Saj razen nekaj nastopov letos še niso kaj ve-likorat prišli na tekališče in pokazali svoje zmožnosti, pokazali ali jim je zimski odmor škodoval ali pa so ga dobro izrabili. V soboto popoldne in nedeljo dopoldne se bodo torej zbrali najboljši slovenski atleti, da se pomerijo med seboj. Spoprijeli se bodo na lahkoatletskem nastopu, ki ga bo priredil ŽSK Hermes na telovadišču v Tivoliju in za katerega so priprave že v polnem teku. Prireditelji so namreč sklenili, da bodo priredili vzorno organiziran nastop, kot ga v Ljubljani še ni bilo, samo da dvignejo pri nas zanimanje za lahko atletiko, ki se po pravici imenuje »kraljica športa«. Na mitingu bo zato predvsem poskrbljeno, da bodo prišli na svoj račun posebno gledalci. Da bodo mogli sproti in vedno na istem mestu zasledovati tekmovanje, bo skrbel napovedovalec, ki bo stalno seznanjal občinstvo z doseženimi rezultati. Razen tega pa bodo nameščene še mnoge druge tehnične naprave, ki jih doslej v Ljubljani še nismo videli na športnih prireditvah, ali pa v zelo skromni meri. s pomočjo katerih bo gledalcem še bolj omogočen pregled tekmovanja. Lahko pa ste tudi prepričani, da ne bo na višku samo organizacija, ampak tudi samo tek- Pri današnji osmrtnic! Marija Zupančič roj. Šeme, se je vrinila pomota. Pravilno se mora glasiti: žena čevljarskega mojstra, ne pilarskega. movanje, za katerega so se prijavili že mnogi najboljši slovenski atleti. Na start bodo prišli tudi večkratni balkanski prvaki in rekorderji. Ker bo vstopnina propagandno nizka (2 lire za odrasle in^ 1 lira za otroke) upamo, da boste gotovo prišli in si ogledali naše najboljše atletske moči. Na svidenje torej na telovadišču v Tivoli jul SARTORIA MILITARE CONFEZIONI ACOTTRATE " SKRBNA IZDELAVA MAGAZZINI „LA ©IVISA FASCISTA« - VENEZIA - S. LUCA 45M A KROJflfNICA ZA VOJAŠKE OBLEKE Koledar Danes, sreda, 25. junija: Viljem, opat Četrtek, 26. junija: Evh. Srce Jez. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer R., Sv. Petra c. 78. 27. t m., v petek, ob 21. uri bo v frančiškanski dvorani Literarni večer mladih. Svoja dela bodo brala: Emil Frelih, Ivan Ribič, Zdravko Ocvirk in Damjan Vahen. Pesmi umrlega Jože Šeliga bo bral član Narodnega gledališča v Ljubljani, delo Rudolfa Kresala pa bo bral Vaclav Deržaj. Dobiček od prodanih programov je namenjen za sirote umrlega Jožeta Šeliga. Izbor orgelskih skladb bomo slišali na sklepni produkciji Glasbene akademije in Srednje glasbene šole dne 25. junija ob 19 v Hubadovi dvorani Glasbene Matice. Gojenci ter slušatelji Heybal, Ogrinova, Zapletal, Rupnik, Adamič, Mele in Capuder iz šol profesorjev Premrla ter Rančigaja bodo izvajali vrsto zanimivih skladb skladatelja Bacha, Chiese, Plu-ma, Frescobaldija, Dentelle, Regerja, Bossija, Rheinbergerja, Mengazollija, Premrla, Kimovca in Tomca. Vstopnina za občinstvo 10 din, za dijake 3 din, za vojake 5 din. Sporedi so v predprodaji v Matični knjigarni Na zanimivo produkcijo opozarjamo. »Trio italiano« je najpopolnejše umetniško komorno združenje, ki ga imajo Italijani. Tvorijo ga slavni umetniki Alfred Casella, Albert Poltronieri in Arturo Bonucci. Ti trije umetniki bodo koncertirali v Ljubljani pod pokroviteljstvom Visokega Komisarijata v ponedeljek, dno 30. t. m. ob 20.30 v veliki Filharmonični dvorani. Izvajali bodo naslednja dela za trio (klavir, violina, čelo): Vivaldi-Casella: Sonata, Clemen-ti-Casella: Trio, Casella: Sonata, Pizzetti: Trio. Ker so to umetniki svetovnega slovesa, ki so nastopali po vsej Evropi in Severni Ameriki, opozarjamo na koncert znamenitega komornega združenja. Gostovanje Rimske opere v Ljubljani. Dno 8. julija zvečer prispe gostovat v Ljubljano Kr. rimska Opera, ki bo izvajala v ljubljanski Operi dne 9. in 10. julija »Traviato« in »Madame But-terfly<. Rimska Opera je poleg milanske Skale najpomembnejše italijansko operno gledališče, katerega člani so najprominentnejši italijanski umetniki. V ansamblu, ki bo gostoval v Ljubljani, je 214 oseb- solistov, članov orkestra, zbora in baleta. Med drugimi odličnimi pevci bo tudi Benja-mkno Gigli. Scena za to gostovanje je bila v Rimu posebej napravljena in prilagojena našim odrskim dimenzijam. Javne produkcife glasbene Sole »Sloga« bodo zaključene danes v sredo dne 25. t. m. z zadnjo produkcijo, ki bo ob 17 v šolski glasbeni dvorani, Pražakova ul. 19. Nastopijo gojenci raznih oddelkov. Vstopnine ni. Počitniški tečaji r glasbeni šoli »Sloga«. V juliju in avgustu bo v glasbeni šoli »Sloga* več počitniških tečajev, in sicer: tečaji za igranje na razna glasbila (praktično tolmačenje skladb in navodila za njih izvajanje, oblika), solopetje, operna šola,^ osnovna teorija, pripravljalni tečaj za harmonijo (nadaljevanje letošnjega tečaja in obnovitev novega), harmonija (nadaljevanje),' komorna glasba, mladinsko zborno petje, orkestralna igra in po potrebi tudi drugi tečaji. Pouk bo tudi za razna ^ glasbila v načelu skupinski in praktičen. Počitniški tečaji se bodo pričeli z mesecem julijem, le tečaj solopetja in operne šole se bo pričel z avgustom. Pristop k tečajem je treba prijaviti v šolski pisarili, Pražakova ulica 19, do vštetega 28. junija. Pričetek posameznih tečajev bo objavljen na šolski deski dne 30. junija. Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Sreda, 25. junija: Romeo in Julija. Izven. Cene od 14 din navzdol, četrtek, 36. junija: Trideset sekund ljubezni. Izven. Cene od 14 din navzdol. Petek, 27. junija: Okence. Premiera. Izven. Igrajo slovenski mariborski igralci. Cene od 20 din navzdol. OPERA. Začetek ob 20. uri. Sreda, 25. junija: Don Kdhot Red Sreda. Četrtek, 26. junija: Seviljski brivec. Red Četrtek. Gostovanje Anatola Manoševskega. Petek, 27. junija: Zaprta Manja Zajc( Zg. Kašelj 105 je našla na Celovški cesti večjo vsoto denarja. Kdor je izgubil denar, naj se oglasi pri njej. & pMfr/ u*GEHTi Dospejo na naslov ob istem Sasu kakor ekspresna pisma, oddana na pošti istega dne in ob isti uri. Sprejemajo jih v vseh krajih in za vse kraje Kraljevine Italije in kolonij. Potujejo z direktnimi in pospešenimi brzovlaki. Na dom so dostavljeni najhitreje, takoj ko dospejo na namenjeno postajo Charlie Chan v San Franciscu »Nekaj zelo čudnega... Govoril mi je o neki deklici.„ ki sem jo nekoč poznala.« »In razen tega?« »To je cela tajna. Deklica, o kateri sva govorila, je izginila. Odšla je neko noč m ni nihče nikoli več izvedel zanjo.« Čez nekaj trenutkov molka je gospodična Morrow vprašala: »Ah 6e je to izginotje dogodilo v Peshawarju v Indiji?* »V Indiji? Nel« »Torej... to pomeni, da v Nici. Menda imate v mislih Maxy Lantellv?« »V Nici? Ne, Mary Lantefly? Ne vem, o kom govorite?« Gospa Andoerry je nagrbančila svoje lepo čelo. Besedo je povzel Charlie Chan: »Koliko časa je minilo od takrat, ko ste zadnjikrat videli svojo prijateljico?« »Počakajte... da premislim... sedem let... da, ravno toliko bo.« »Ali se je to dogodilo v Newyorku?« »Da.« »Pisala se je Jeimy Jerome. Ali ne?« »Da! tako 6e je pisala.« Chan je vzel svojo torbico in potegnil iz nje časopisni izrezek, ki ga je izročil gospodični Morrow. »Se enkrat in mislim, da bo to zadnjikrat, vas prosim, da nam glasno preberete ta časopisni izrezek. Obraz nadzornika Flaneryja je postajal čezdalje bolj krvav. Gospodična je glasno brala: »Kaj je z Jenny Jerome? Jenny Jero meje bila po poklicu tisto, kar imenujejo v Franciji maneken, in je delala v veliki modni trgovini Dufour v New Yorku. Ta prikupna mlada ženska je bila nepozabno lepa. Čeprav je le kratek čas delovala pri tvrdki Dufour, pa je bila zelo priljubljena pri bogatih m odličnih odjemalcih te trgovine. Neki znameniti slikar, ld je videl njeno sliko v časopisih, ji je ponudil ogromno nagrado, če bi mu služila za slikarski model. Zdi 6e, da je Jenny Jerome pristala na njegovo ponudbo, ker je nekega večera povabila skupino prijateljev k sebi na večerjo, da bi proslavila ta svoj srečni dogodek. Ko so prišli, so gostje našli vrata njenega stanovanja na stežaj odprta. Miza je bila pripravljena, sveče prižgane, sploh je vse kazalo, kakor da je svečanost najlepše pripravljena. Toda... gostiteljice ni bilo nikjer. Telefonistka v hiši, v kateri je stanovala, je izjavila, da je nekaj trenutkov pred prihodom gostov videla, kako je Jenny zdrvela po stopnicah in naglo izginila na ulici. Njena delodajalka, ga. Dufour in slikar, katerega je njena lepota osvojila, sta storila vse, kar je bilo v njuni moči, da bi jo izsledila. Njuni napori pa so bili brezuspešni. Jenny Jerome je bila izginila, kakor bi utonila. Ali gre tu za ugrabitev? Ni znano, da bi bila v kakršnikoli zvezi s kakšnim moškim. Ali je bila ubita? Morda. Gotovo je, da je Jenmy Jerome izginila, ne da bi pustila za seboj kakšno sled in tako je s stvarjo že celih sedem let.« »Spet ena!« je vzkliknil Flanery, ko je gdč. Morrow nehala brati. »Moj Bog, kako daleč smo že zabredli!« »V pravi labirint,« odgovori Chan m mirno spravi izrezek v svojo torbico. »Kaže že tako,« je zamrmral Flanerv. »Vi ste poznali Jenny?« je vprašala gdč. Morrovv E liano Aiidberrv. »Sem, saj sem tudi jaz delala pri Du-lourju kot model. Tam sem delala, do- kler nisem spoznala svojega moža, ki je bil tedaj uradnik pri Cookovi agenciji v Newyorku. Dovolite mi pripombo, da članek, ki ste mi ga prebrali, pretirava tisto o njeni lepoti. Jenny je bila čisto lepo dekle, pa vendar nič posebnega. Točno je, da ji je neki slikar ponudil, da bodi njegovi model, toda taksne ponudbe smo dobile vse po vrsti.« i »Pustimo vstran njeno lepoto,« je z * nasmehom predlagala Morrovv. »Ona je torej izginita, ali ne?« »Da, to je točno. Jaz sem bila ena izmed povabljenk na njeni večerji in ta del članka iz časopisa je popolnoma verodostojen.« Ali vam je sir Frederik govori o tej mladi ženski?« »Da. Vedel je, da sem se družila z njo... Od kod pa ie to vedel, vam pa res ne bi vedela razložiti. Vprašal me je tudi, ali bi jo pre x- — le 6re<" videli niku? »!n kaj ste mu vi odgovorili?« »Odgovorila sem, da je nisem videla. Prosil me je, naj še malo premislim. Nisem videla razloga, zakaj bi bilo to potrebno. Prepričana sem bHa popotaoma, da je nisem videla.« »In od takrat je nikdar več niste srečali?« »Nisem.« Gospodična Morrovv se je dvignila: hvala vam> £osPa Andbenv. Mislim, da smo končali, g. nadzornik?« »Jaz nimam nič pripomniti,« je odgovoril nadzornik. Gospa Andberry ni prav nič prikrivala, da ji ie odleglo pri srcu in je sunkovito vstala s stola, na katerem je sedela. »Njen mož ji je z odločnim glasom dejal: »Pojdiva, Eliane!« Oba sta odšla. Ostali štirje pa so ie počakaii v pisarni ki presenečeni gledali drug drugega. »Sedaj imamo še eno, ki še ni bila v našem številu. Ta je morebiti izginila, da bi prejšnji dve, izginuli poiskala,« je vzkliknil Flanery. »Eva Diran, Marv Lantelly in sedaj Jenny Jerome! Kar tn! Če ne verujemo svojim ušesom, bi morale biti vse tri predsnočnjim v Kirko-vem nebotičniku. Ne vem, kaj vi o tem mislite meni pa je jasno, da gre tukaj za najbolj nesramno podtikanje.« Razne zanimivosti iz stare Ljubljane kakor jih je popisal nekdanji ljubljanski župan Henrik Costa Nekdanji ljubljanski župan Henrik Costa, rojen 1796, umrl 1870, navaja v svoji knjigi »Reise-erinnerungen aus Krain« (1848. leta) razne zanimivosti iz stare Ljubljane. LJUBLJANSKI GRAD je zgradil v 11. stoletju kranjski mejni grof. Vojvoda Ulrik III. je medtem povečani grad leta 1261. odstopil patriarhu Gregorju oglejskemu, kralj Otokar je grad osvojil, a Rudolf Habsburški mu ga je zopet vzel; leta 1579. in 1580. so obdali grad z okopi in nasipi ter s trdnjavskimi stolpi. Dne 14. avgusta 18813 so Francozi vse utrdbe porušili. V drugi vojni s Prusi so bili na gradu' pruski vojni ujetniki, ki so umirali na nalezljivi bolezni ter so jih pokopavali po bivših trdnjavskih jarkih. Po letu 1815. so zgradili ob gradu znova lesen stolp za stražo in uro; ta stolp so po letu 1848. nadomestili z zidanim. Na tem stolpu zvoni vsako jutro ob sedmih od leta 1034. Zvo-nenje vabi k molitvi proti turški nevarnosti. Od leta 1814. so zapirali na gradu zločince iz Kranjske in Koroške, obsojene do deset let. V letih 1914 do 1918 so bili na gradu italijanski vojni ujetniki in politični kaznjenci. Kapela sv. Jurija je bila ljudstvu dostopna le na dan sv. Jurija in naslednjega dne. Grad so spremenili sedaj v stanovanjske prostore in je tudi zaradi tega kapelica sv. Jurija skoraj vsak dan dostopna. Po stenah so naslikani grbi deželnih glavarjev do leta 1714. Sv. Jurij je patron gradu in Ljubljane. Svetnika Hermagoras (Mohor) in Fortunatus, prva razšir-jevalca krščanstva po ozemlju Kranjske, pa sta patrona Kranjske, sv. Jožef je pa patron vse Ilirije. »Steza norcev« Ulice. Današnja Volfova ulica se je imenovala nekdaj Kapucinska, kasneje Gledališka ulica. Današnje Rebro (Reber) se je zvalo nekdaj Nar-rensteigc . j. Steza norcev. Cernu? Ali je bila tam blaznica ali pa so jo imenovali po zaljubljenih »norcih«, ki so hodili v goščo pod gradom? Trgi v letu 1848 so bili; Glavni (sedaj Mestni trg), Žabji, Sv. Jakoba, Novi (pozneje Turjaški, sedaj zopet Novi), Nemški (potem Valvazorjev, sedaj Napoleonov trg), Kundschafts,Platzchen (kje?), Dvorni, Stolne cerkve in Šolskj, dalje Marijin, Tržni in Kongresni trg. Drugih trgov ni bilo. Spomeniki. Spomenik Marijin na Sv. Jakoba trgu s štirimi svetniki: Jožef, Leopold, Ignac in Franc Ksav., so postavili najprej kranjski stanovi leta 1682. iz sivega marmorja; kasneje so kipe ulili v bronu in jih postavili po načrtu Valvazorjevem. Leta 1844. so spomenik odstranili, da so zgradili nov kamenit podstavek. Spomenik sv. Trojice (pred kavarno Evropo sedaj Nunsko cerkvijo) je dala 1722. postaviti Konštancija grofica Auerspergova; ker se je rušil, so ga na mestne stroške leta 1843. obnovili. Od kod imajo ljubljanski kovači pravico nositi za procesijo baldahin Spomenik na današnjem Ambroževem trgu so postavili leta 1622. v spomin na procesijo, ki so m|jna sv. Telesa dan napadli ljubljanski protestantje. Ljubljanski kovači so protestante zapodili. Zato imajo kovači pravico, nositi prt šeotpeter-skih procesijah baldahin, kovaški pomočniki pa majo čast nositi baklje. Na križu s škofovskimi insignijami (spomin na škofa Tomaža Hrena, preganjalca protestantov) so napisi s Hrenovim geslom. Leta 1828. je križ razpadel in so ga 17. aprila 1843. postavili znova. Spomenik tik mostu čez Grubarjev kanal ob Karlovški cesti spominja izkopanje tega kanala in na obisk cesarja Franca I. ter cesarice Karoline leta 1835. Zaradi tega kanala so prenehale zabavne vožnje s čolni po visoki Ljubljanici, a Barje se je vsaj deloma osušilo. Frančev most (pred Frančiškansko cerkvijo) so zgradili leta 1842. iz 88.000 centov obsekanega kamna. Robbov vodnjak (obilisk s tremi vodo izlivajočimi možmi in delfini) so postavili leta 1733. Kipar Francesco Robba je prejel honorar 2400 goldinarjev, a ga je delal skoro deset let Razen plače so mu dali še meščanstvo in sedež v sve-tovalstvu. Stolnica na mestu kapelice nekdanjih ribičev Stolna cerkev sv. Nikolaja je bila zgrajena na prostoru nekdanje kapelice ljubljanskih ribičev. Začeli so jo zidati leta 1699.; a kupolo so zgradili šele leta 1841. Slikarji Julius Qualia, Carlo Carlini, domačin Matej Langus ter kipar Francesco Robba i. dr. so okrasili cerkev. Frančiškanska cerkev je bila zgrajena leta 1646. na stroške barona Konrada Ruessensteina, in sicer na razvalinah leta 1499. po Turkih razrušene Avguštinske cerkve, ki jo je bil leta 1366. zgradil deželni glavar grof Celjski. Avguštince so leta 1784. (12. junija) odstranili, cerkev in samostan zaprli; a že 1. novembra 1784. so prevzeli cerkev in samostan Frančiškani, ki so še danes tukaj. Frančiškani so bili dotlej v poslopju kasnejše nekdanje stare gimnazije (Liceja) na današnjem Vodnikovem trgu. Tam so imeli cerkvico. I Pozneje je potres gimnazijo razrušil ter se je po- I slopje podrlo. Slikarji Langus, Goldenstein, Val. Mencinger, Potočnik, Herlein, Frohmiiller, kipar de Georgio so okrasili cerkev s slikami in kipi, oziroma skulpturami. Uršulinsko cerkev in samostan je dal zgraditi ljubljanski trgovec Jakob pl. Schellenburg. Nakupil je vrtove kneza Auersperga in kneza Eggenberga ter Fabjaniča ter začel zidati 1. 1713. samostan, leta 1718 pa cerkev. Zidanje je bilo šele leta 1748. gotovo ter je stalo le 93.547 goldinarjev. Veliki oltar sam pa je veljal 11.136 goldinarjev in 39 krajcarjev. Schellenburg in njegova žena Katarina imata svojo grobnico v tej cerkvi. Sv. Petra cerkev je zgrajena na prostoru, kjer je stala že prej cerkev enakega imena, ki so jo pa Turki leta 1472. zažgali in razrušili. Današnja cerkev je bila zgrajena leta 1700. Župnik je bil vedno takratni škof. Okoli cerkve je bilo včasih pokopališče, dokler se ni začelo pokopavati pri sv. Krištofu. V cerkvi so slike Mencingerja in Jelovška i. dr. Cerkev sv. Krištofa je iz leta 1497. Pokopališče je bilo tudi od leta 1779. 4. maja je bila prva pokopana neka Marija Brecelj. Dne 10. marca 1797 so pokopališče razširili. Turška »šanca« za cerkvijo sv. Krištofa Za pokopališčem je bila včasih tako zvana turška šanca, jarek z utrdbami. Tu so baje Ljubljančani leta 1581. premagali turško tolpo. V spomin na to zmago so včasih vsako leto na velikonočni ponedeljek ljubljanski meščani z zidovja obmetavali v jarku se loveče dečke z jabolki in pomarančami. Cerkev nemškega viteškega reda stoji baje na mestu rimskega Neptunovega templja. Zgrajena je bila baje že leta 1292. od templjarjev in leta 1313. sprejeta v last nemškega viteškega reda. Toda cerkev je sčasoma razpadla ter #o jo leta 1714. porušili ter nadomestili z novo, današnjo. Zgradil jo je Benečan Domenico Rossi v obliki malteškega križa. Oltarske slike so Mencingarjeve. Cerkev na Rožniku. O njenem postanku ni nič znanega. V zakristiji nad vrati je številka 1742 in neki napis pravi, da jo je posvetil leta 1747. knezoškof Ernest Amadej, grof Attems. Florjanska cerkev je iz leta 1660.; njen stolp iz leta 1672. Trnovska cerkev sv. Janeza Krstnika je postala 1785 župna cerkev. Leta 1848. je bila še zelo neznatna in podobna slabši vaški cerkvi. Olepšala, dozidala in povečala sta jo župnika Karun in Vrhovnik. Magistrat je iz leta 1718. že tretjič v Ljubljani stoji na prostoru Rotovža, ki so ga podrli leta 1717. Škofji dvorec je zgradil škof Ravber leta 1512., razširila in dvignila pa škofa Buchheim in Herberstein. Botanični vrt, kolizej, javna razsvetljava... Botanični vrt ob Karolinški cesti (sedaj Ižanska cesta) so ustanovili Francozi leta 1810. Prst so dali tja prepeljati iz vrta bivšega Kapucinskega samostana. Kolizejsko poslopje so odprli leta 1846. Lastnik je bil arhitekt Jos. Bened. Withalm, tovarnar iz Gradca. V poslopju je bila velika kavarna, ja-hališče, pekarna, plešišče in deloma tudi kasarna. Kolizej je bil včasih elegantno zabavišče; danes služi le še za stanovanje. Razsvetljava. Mesto je dobilo prvo razsvetljavo (petrolejke) dne 1. januarja 1793. Leta 1847. je gorelo po mestu že devetdeset latern, po pred-mestih pa 212. V sedanji Zvezdi nekoč rimska javna kopel V rimski dobi je bila tam, kjer je zdaj Zvezda, javna kopel; v srednjem veku (1602 do 1608) je stala tu kapucinska cerkev s samostanom. Leta 1810. so Francozi rabili samostan za kasarno. Nato so samostan s cerkvijo porušili in po letu 1822. je nastal drevored »Zvezda«, spočetka iz samih akacij. Tu je bilo otroško igrišče, javna promenada in prostor za javne koncerte vojaških orkestrov. »Zvezdo« je dal zasaditi guverner baron Schmidburg. Latermanov drevored so zamislili Francozi in izvršili že natančne načrte za razvrstitev drevja. Ideje pa niso več izvršili, a jo je uresničil general Lattermann leta 1815. dne 1. marca. Grad Podturn so leta 1847. restavrirali in povečali. Prej je stalo ondi manjše poslopje. Imenuje se Podturn, ker je stal više v gozdu tura (stolp) viteza Jurija Apfaltererja. Tisti stolp (menda trdnjavski) je leta 1440. grof Friderik Celjski porušil. Spodnji grad je zgradil škof Hren in so ga leta 1703. prevzeli jezuitje. V njem so bile tudi dijaške gledališke predstave, baje celo prve slovenske predstave. Gradič Leopoldsruh (cekinov grad) je dal zgraditi leta 1720. deželni glavar Leopold grof Lamberški. Potem je gradič kupil ritmojster pl. Zegoni (po katerem ga še dandanes imenujejo »Cekinov grad«). Nato je gradič prehajal iz rok v roke, dokler ni ostal Koslerjev. Najstarejši hotel je bil »Bidelmonov« (der Wilde Mann, t j. Hera-kles) na glavnem trgu štev. 313. (tik Magistrata — na levi). Hotel »pri Slonu« se je včasih imenoval Misbaba. Prisilna delavnica je obstojala od leta 1847.; tam je bil včasih Gadnerjev mlin. Poslopja na levi so še ostala po mlinu. Kazina je bila zgrajena na pobudo Karla grofa Welsperg Raitenaua. Zidati so jo začeli leta J836. in jo 1838. dovršili. Stala je 70.000 doldi-narjev. Strelišče je obstojalo že 14. julija 1562.; strelsko društvo je bilo zelo odlično, elitno. Hiša je večkrat prezidana. Kasneje so služili spodnji prostori za javno ljudsko in študentovsko kuhinjo, zgornja dvorana s stranskimi prostori za elitne plese, za razstave kot gledališče i. dr. f! f,, ■ Py r II momento, nel quale il siluro scivola verso la nave nemica. Trenutek, ko je torpedo zletel proti sovražni ladji. Gli Alpini si arrampicano sulle cime per rag-giungere nuove posizioni. — Alpinci se vzpenjajo po gorskih strminah na novo postojanko. 45,169.524 prebivalcev ima že Italija V enem mesecu se jih je 36.66T več rodilo kot pa umrlo Uradni list od 21. junija prinaša zadnje podatke o gibanju prebivalstva v 98 pokrajinah evropske Italije. Novo osvojene dežele, kakor Ljubljanska pokrajina, ki nosi številko 99, Dalmacija in druge, potemtakem niso vštete. Porok je bilo v mesecu maju 15.879. Živih otrok se je v istem mesecu rodilo 79.892. Ljudi je umrlo 43.225. V letošnjem maju se je potemtakem 36.667 ljudi več rodilo kakor pa jih je umrlo, v domovino pa se jih je vrnilo 3466 več kakor pa izselilo. Na dan 31. maja letos se je število prebivalstva v 98 pokrajinah dvignilo že na 45,169.524. Hitler osvobodil ujetnike, ker so pomagali gasiti požar Pred nedavnim so britanska letala metala razdiralne in zažigalne botnbe na neko vas v zahodni Nemčiji in povzročila požare na stanovanjskih hišah. Pri gašenju požara, ki je ogrožal vso vas, so Nemci zaposlili med drugimi tudi francoske vojne ujetnike. Devet Francozov se je pri tem delu še prav posebno odlikovalo. S svojo neustrašeno-stjo so rešili več ljudi smrti v plamenih. Ko je Hitler zvedel za to požrtvovalno človekoljubno delo francoskih ujetnikov, je ukazal, coln da jih takoj izpuste na svoboda Letni pridelek soje Po podatkih, bi jih navajajo gospodarski listi, se letni pridelek soje na vsem svetu — tako poroča agenzija »La Italia d’oggi« — lahko ceni na približno 18 milij. ton. Med prvimi deželami, ki pridelujejo sojo, so zlasti Mandžurija (6 milij. ton), Kitajska (3. milij. ton). Japonska in Koreja (2 milijona ton), USA (800.000 ton), nato pa sledita švedska ki Holandska Indija. Luknje« v sovjetski vojski Vsi časopisi pišejo o vojaškem položaju na nemško-ruski fronti ter z omalovaževanjem govore o rdeči armadi. Tako poroča med drugimi »reuiile d’Avis de Lausanne«, da je bila ofenziva izvedena, preden so Rusi mogli poklicati rezerviste pod orožje in preden so mogli popraviti napake in zamašiti »luknje«, ki so se pokazale začasa finsko-ruske vojne. Med drugim je — pišejo časopisi — še nepopolna tako imenovana ruska Magunotova črta, ki se vleče v daljavo kakšnih 2000 lan in ki naj bi jo do konca zgradili prihodnj mesec, ali vsaj v naslednjih mesecih. (Piceolo) Maršal Italo Balbot Italijanski reji nad svetom Stormi d'lta!ia aal moado Jaz pa ji razložim, da imajo po mojem osebnem prepričanja samo žene nalogo nositi sreča Žene, prijazna bitja, najšibkejša bitja v stvarstvu. Moški ze to delo ne štejejo. Paolino pa je moški. Toda žena vztraja pri svojem. Moram odnehati. Tudi Paolo bo dobil svojo podobico na plošči. Slovo je kratko. Letalci si ne dajejo preveč opravka s srcem, ki se hoče raznežiti. Objem. Ko se kmalu nato pomikam a hrumečim strojem od ustja reke proti gori, vidim nekaj metrov od mostišča na letališču svojo žena Iztegnem roko skozi okence in rečem v kratkem trenutku »Zbogom!«. Ko stroj naglo drsi po vodi in ko se čolni zdaj dotikajo tekočega površja, zdaj pa že ne, ko smo že v trenutku, da se bo letalo zavihtelo v zrak, začutimo pod desnim čolnom zamolkel udarec . K«j se je zgodilo? Nekaj trdega je udarilo ob stroj, ki že drvi z naglico nad sto dvajset kilometrov na uro. Trenutek zastanka. Imamo sreča pa smo v zraku. V Orbetellu bomo ugotovili, da je bakrena plošča, ki pokriva spodnji del čolna, močno vdrta. Najbrž je na reki plaval kos lesa in zadeli smo vanj, ko se je letalo ravno dvigalo z vode ter se je je komaj še dotikala Ce bi bili trčili ob les kako sekundo prej, ko je bil čoln še do treh četrtin v vodi, ali ob začetku odleta, bi bil udarec usoden, čoln ne bi bil zdržal. Nesreča bi bila neizogibna, vsaj za stroj. Blagohotna muhavost usode, na vso srečo! Trideset minut leta. Glej Monte Argentario in jezero v Orbetellu. Stroj nalahno podrsne ob vodi. Na velikem belem četverokotu vodnega letališča so v dveh vrstah in v po dveh skupinah razporejene posadke za polet. Posadke pripadajo prvemu in drugemu roju. Za njihovim hrbtom rasejo ogromni srebrni obrisi vodnih letal, razporejeni zunaj lop v treh ravnih vrstah. Ogrodja prvih osmih strojev se v čudni igri perspektive spletajo z ogrodji osmih naslednjih letal. S poslednjih se v višini bleste kovinske veternice in mečejo srebrne bliske. Motorji imajo na sebi nekaj zračnega, ko se tako dvigajo nad belimi, razpetimi krili. Te krilate pošasti z geometrično arhitekturo skoraj docela zakrivajo čelo hangarjev. Posadke segajo komaj do črte čolnov. Prizor je slikovit in veličasten. Na ploščadi vodnega letališča se oglasijo znamenja za pozor. Žareče, negibne in trdne oči se lesketajo kakor zvezde. Vse je preprosta pa hkrati slovesna General Pellegrini mi predstavlja »sto jeklenih src«. Odgovorim s kratkimi besedami ter se držim golega bistva dogodka. Vsako govorniško nasilje bi pri tem motilo; »Častniki, podčastniki, prvi letalci! Od danes prevzemam poveljstvo nad vašimi osmimi oddelki s trdnim sklepom, da jih bom vodil do zmage na nebu nad severnim Atlantskim morjem. Prvo moje dejanje naj ba da posvetim ljubečo misel tovarišem, k| jih je smrt iztrgala naši stotniji. Oni, ki jih vodi nepozabljivi polkovnik Umberto Maddalena, bdijo iz neskončnosti nad usodo našega ponosnega podviga. častniki, podčastniki in prvi letalci, vam vsem pošiljam svoj pozdrav kot poveljnik in kot tovariš. Dobro poznam vašo veljavo, veljavo vseh od generala do poslednjega strokovnjaka ter vas bom vodil s popolnoma mirno dušo. Ne prikrivam si ogromnih težav, ki nas čakajo. Vem pa, da lahko računam na vašo popolno udanost do slavnega italijanskega letalstva. Vsi boste zatrdno razumeli, kakšno poslanstvo za narodni ugled in za človeški napredek smo si naložili. Zato sem pre- pričan, da ne boste nevredni usode, ki nas čaka, pa naj bo kakršna koli, ker bo vedno usoda pionirjev, častniki, podčastniki, prvi letalci! Pod sinjim nebom domovine ponavljamo še enkrat prisego, da bomo vredni vojaki zmagovitega Kralja v ozračju rimske veličine, katero je ustvaril Duce fašistovske Italije. Tovariši: »A noi!« Odgovori mi en sam krik; »A noi!« Veter in srce nosita njegov odmev s te samotne obale po vsem nebu nad morjem, ki ga domišljija odpira pred našimi očmi. To je mogočna godba čustva, ki odmerja čas z utripi krvi v naših sencih. To je zbor duš, ki so brezpogojno pripravljene do zadnje žrtve. Toda trepalnice so vsem suhe in negibne. Teh sto petnajst mož kaže možata skoraj trdo krinka Zdaj stopi naprej don Carlo Ferrari, letalski kaplan, tako domač našim posadkam. Božji blagoslov se spušča na ljudi in na stroje. še enkrat trobenta. Sestav se razbije. Mladi piloti so vsi okoli mene z nasmehom, ki žari v očeh. Letal, določenih za polet, je štiri in dvajset. Je pa še pet in dvajseto za rezervo, ki naj nas spremlja samo do Reichiavica, pa njegovi možje upaja da bodo z nami dopolnili ves polet. Tako je letalcev za čez Atlantsko morje sta Tem se pridružuje še drugih petnajst, častnikov in podčast* nikov, ki bodo tudi odšli z nami z Orbetella. V mojem stroja je major Pezzani od letalskih inženircev, čigar tehnična *kn-šenost je tolika, da bo lahko med poletom svetoval po radia je potrebno ukreniti ob morebitnih nenadnih nujnih potrebah v zraku. Dalje je med temi spremljevalci podporočnik inženir Antonio Chiodi, nadomestni pilot, ki je prosil in tudi dosegel, da bi letel z nami, da bo ves čas poleta skrbel za kinematografsko službo na krovu. (Nadaljevanje aledl.) Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani; Jože Kramarič — Izda Mesečna naročnina je 6 lir, za inozemstvo 10 Lir — Uredništvo ijatelj: inž. Jože Sodja — Urednik: Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/111 — Uprava; Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana -- Telefon štev. 40-01 do 40-05 — Podružnica: Novo mesta