Poglejte na fttevilke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
Ust slovenskih delavcev v Ameriki.
Telephone: Ciidsea 3-1242
Kceatcred as Srtood CUm Matter September 53th. 1940 at the Post Office a* New York. X. Y- under Art of Congreos of March 3rd. 18?».
No. 48. — Stev. 46.
NEW YORK, MONDAY, MARCH 10, 1941 — PONEDELJEK, 10. MARCA, 1941
Volume XLIX. — Letnik XLIX.
JUGOSLAVIJA SE BO UBRANILA
OSISCA
Beograd se bo zbližal z Moskvo
Angleški poslanik je sedaj prepričan, da ni nobene nevarnosti, da bi se položaj med obema državama poslabšal. — Časopisje o razvojih.
1z Beograda prihaja poroči-1' Jo, da Imi Jugoslavija še ta te-; se pravilnosti svoje politik* ,
da je potrebno sodelovati / vsem! onimi državami, s katerimi je naša država zvezana po medsebojnem zaupanju iu spoštovanju. Nova Evropa se obrazu je; v njej bo Jugoslavija, močna, neodvisna, mirno in svobodno zavzela mesto, ki ji pripada v veliki zgradbi Kvrope, ki bo prišla."
Poučeni krogi pravijo, d a l>o Jugoslavija najbrž jiitii j xnlpisa I a nenapadalno i*>go-i 1i1k> z Nemiii jo in tla v»o Nemčija v kratkem napadla (trško -•kozi Bolgarsko.
D plomatski krogi trdijo,'da je Nemčija ponudila Se zadnjo priložnost, da sklene mir z I-talijo, da pa je Grška ponudbo zavrnila. Svoj napad na Grško bo Nemčija najbrže pričela z zračnim napadom na Solun.
Po Balkanu se je tudi razširila govor ca, da jo Bolgarska kot za v ran k'a držav v osi-šču zopet pričela zahtevati o-zemlje o<l Jugoslavije in Grške. Vsled tega se je tudi knez Pavle tako naarlo odločil, da »»klene z Nemčijo nenapadalno I>ogodbo.
Beograd in Moskvi >
den z Nemčijo podpisala ne-' napadalno pogodbo. Kraljev uamc-tnik knez Pavle se je * Hitlerjem u>|>ešno )>ogajal za kompromis in Nemčija je opu-*t la svojo zahtevo, da bi Jugoslavija ž njo podpUala tudi pogodl*> trozveze, kar *o storile večinoma vse druge balkanske države.
Vradnega |>otnlila jia o tem ni mogoče dobiti. Go\ori se tudi, da bosta ministrski predse* In k Cvetkovič in vnanji minister Cincar - Markovič v kratkem odpotovala v Berlin, da [»odpišeta nenapadalno j>o-godbo z Nemčijo.
Tekom seje kronskega sveta je knez Pavle obema ostalima regentoma, ministrskemu predsedniku, vnaujemu ministru, vojnemu ministru.4 šefu generalnega Stnrfba, mnistrskemu podpred*edniku dr. Mačku in *doven«kemu voditelju <1 r . Francetu Kuloveu povedal, dn je potrebno, da je podpisana pogodba z Nemčijo in da tega ni mogoče več odložiti. Povedal je tudi, da v»e nasprotje srbskih, hrvatskih in slovenskih voditeljev ne l>o nič pomagalo.
Po kronskem »vetu sta Cvetkovič in dr. Maček podala časnikarjem svojo izjavo, v kateri zagotavljata solidarnost celega jugoslovanskega naroda in odločnost vlade, da brani neodvisnost dežele.
f'asapisi v Beogradu so »pričeli prlpravljoti narod na nenapadalno pogodbo.
Listi, kot *o Vreme, Politika in Mačkov list Hrvatski Dnevnik zelo po vda rja jo "besedo "žrtvovanje" ter priznavajo, da so dogodki zadnjih dni postavili Jugoslavijo v zelo neprijeten položaj.
Angleški poslanik v Beogradu Ronald lan Campbell je seda* j prepričan, da ni n i kake nevarnosti, da bi se odnošaji med Anglijo in Jugoslavijo kaj poslabšali. Anglja ni nikdar skušala Jugoslavije zaplesti v vojno, ker bi to pomenilo za .T u go s1! a vii jo katastrofo in bi bila njena močna armada uničena, priiel pa bo čas, ko se bo Jugoslavija neoslabljena pridružila Anglji.
V svojem uvodnem članku pravi list "Vretne
4'Jugoslavija lahko s popoi-glede t bodoči
SENAT SPREJEL PREDLOGO H. R. 1776
— Poslanska
Glasovanje je bilo 60 proti 31.
zbornica bo zdaj glasovala o pogodbi s spre- jna OOlTOČila membami, ki jih je sprejel senat.	i	*_E._
Grki silovito napadajo ' Boji v Afriki
Senatna z1w>iniea je v sol*)-	~ "
to ]K>j>oldne sprejela predilnico ner, ki jo b i zadržan vsled bo II. R. 177«;. ki določa obsežno lezni. pomoč Angliji v orožju, mu-
nicij, ladjah in živežu in >ieci poslanski »bornici, da jo sprej-
Grška ofenzva na osrednji j Poročila iz Katre naznauja-
P red loga bo zopet vrnjena ! fro,,)i polagoma razvija v j jo, da Angleži prodirajo iz So-
najljutcjše l»ojc Štiri mesečni« malije v Abesinij. po milj
jo je sprejela v obliki, kakor je želela adm'nistracija. Glasovanje je bilo 00 proti '11.
Za predlogo je glasovalo 40 demokratov, 10 re<publikanccv !n en neodvisen senator, pro;i predlogi pa je glasovalo 13 de-niokratov, 17 republikancev i a en progresivec.
Pri glasovanju je bil od^o-ten newvorski senator \Vag-
Posb^ik Gavrilovič dosegel sporazum
Zosluga za dosego prijateljstva z Rusija gre v prvi vrsti jugoslovanskemu poslaniku v Moskvi (Milanu Gavriloviču, kajti ves čas, odkar je v Moskvi, se je trudil, da jo izboljšal od noša je med Rusijo iu Ju-srosIaMjo iu pri sovjetskih voditeljih je vedno našel poslušna ušesa, kadar se je zavzemal za interese Jugoslavije.
Nek vpliven čmogoHki politik, ki je prišel v Beograd, da prosi kneza Pavla, da poda izjavo, da se bo Jugoslavija postavila proti Nemčiji, je po razgovoru s knozom rekel: — "Ta teden bo najbrže za ves in rod odločilen, ker bo za jamčil za nas mir sredi 'vojne."
Nato pa je tiho pel črnogorsko bojno pesem: Sapa piha od te shrani Karpatov in na;* in Rusov je 200,000,000."
Zadnje dni so bili poklicani pod zastave vsi moški v starost! od 22 do 50 let. Vest o "spo-
mc skupno s spremembami, ki jih je predlogi priključi a sc-natska zbornica. Poslanska zbornica bo predlogo naglo potrdila, tako da jo 9h> mo^«d predsedn <k Roosevelt že v sredo podpisati. nakar bo postala postava in Ih> pomoč takoj mogla pričeti teči preko Atlantika v Anglijo.
stmmescene mali te i
vojne. (Irki napadajo utrdbe ,ian. Zavzeli so že Gabre-Tepelenija s treh strani in *'».(|Mrro. HO milj v notranjosti
zavzeli zelo važne strate- I . . . ..	. .	.
i Abe^inije. Do sedaj so H» An-
nad 30 odstot-
ze zavzeli trične višine. Angleški aeropla ni pa bombardirajo prometne
Priprave New Yorka na zračni napad
Župan New Yorka Fiorello La Guard i a je postavil jhjsc-bni odbor za obrambo mesta proti zračnim napadom po<l i-inenom Board of Disaster Control. Namen tega odbora je pre>krl>eti vse za zaščito pre-bvalstva za slučaj zračnega napada.
Ker mesto nima zadostnih sredstev t ta namen, se je La Guard i a obrnil na zvezno vlado, da določi potrebno vsoto za obrambo mesta. Župan je bil v
irlezi polastili z<
zveze in laške postojanke v o-|^ov laške Vzhodne Afrike ter zadju.	j vjeli 21,000 laških vojakov.
Kipar Gutzon Borglum
V petek smo poročili, da je y septembru, ko je konirro do-v Chicagi umrl znameniti ki- volil novo vsoto za veliko delo,j hovni poveljnik
MUSSOLINI JE BIL V ALBANIJI
Italjanski v jet i častniki »o povedali, da je v pričet kn prejšnjega tedna Mu-solni ob iskal italjandko fronto okoli obleganega Tepelenija.
Ti častniki so tudi povedali, da >ta v bojih padla dva člana italjanskega kab nota in sii-er minister za vzgojo Giuseppe Bottai in |K>dtajnik za korpo-racije Tullio Cianetti. Oba i bila pri diviziji Giulia, ki j<-bila uničena.
Mussolini se je na fronto pripeljal v oklopnem avtomobilu ter si je ogledal utrdbe malo prej, p red no ko Grki pričeli svojo veliko ofenz vo, v kate ri ste bili divizija Giulia in <ti neka druga divizija uničeni.
Italjanski častniki so tudi povedali, da je bil italjanski vr-general 1'iro
par Gutzon Borgltiiii^Star je bil je bila sprožena misel, da bi (i!> let. <>b času smrti so bili bil kipom »tir h jire^Lsednikov pri njem njegova žena, s i n 'dodan še en kip in te»laj j«* bi
I j neoln in hči.
John GutiZon de la Mothe Borglum je bil rojen 25. marca, 18<»7 v državi Idaho kot sin dr. Jamesa da la Mothe Bor-
lo dognano, da bi eelo delo veljalo $1,520,(K K). V i:? letih, ko je Borglum delal to velikansko delo, mu je bilo izplačanih $120,5!>7. Tedaj je bilo tud:
Tavallero poklican v Rim, ker «. svojo ofenzivo ni uspel; njegovo mesto pa je prevzel general Carlo Geloso, ]»oveljni-i 11. armade.
glum in Kristine Miclielsou | predlagano, da bi bil dodan k Borglum. Izšolal so je na Eeo- j štirim kipom tudi kip sedanje-le des Beaux Arts v Parizu ter ga predsednika Franklina I>. 1 na St. Mary's College v Kan- Roosevelta, toda Borglum in
I
Delavske vesti:
s asu.
Borglum je bil znan kot mož zelo trdega značaja in jako po-
Uspešno posredovanje
poslanika zl>oniica sta bila proti temu.
Borglum je pogosto po-egei ^ tudi v politiko ter je bil za|J
Naporom državnih in zveznih posredovalcev se je zahvaliti, da je bila tako hitro kon-ana stavka na Neville Island
razumu" z Berlinom m o pri-Iz vladnih krogov v Beogra- jateljsfci zvezi z Rus jo se je
du prihaja poročilo, da boste Jugoslavija in Rusija objavili -kupno izjavo prijateljstva ob času, ko bo podpisana nena-padalna In prijateljska pogodba med Jugoslavijo in Nemčijo.
Ministrski pred^ednflc Dra-giša Cvetkovič in vnanji minister dr.* Aleksander Olncar -Markovič 'bosta jutri odpotovala v Berlin, kjer bosta podpirala nenapadalno pogodbo in izjavo prijateljstva z Neni-čijo.Pogodbo med Beogradom in Berlinom bo najbrže objavljena v sredo ter jo boste o-znanili nemška uradna časnikarska agentura D. N. B. in jugoslovanska Časnikarska a-crentura Avala.
Že nekaj časa je bila prijateljska pogodba med Jugoslavijo in Rusijo pripravljena za objavo, samo obe vladi ste čakali na prafvi trenutek.
Izjava prijateljstva z Rusijo bo po celi Jugoslaviji izzvala velikan«ko veselje in veliko zadovoljstvo, poleg tega pa bodo tudi f>omirjeni radikal-ci in socijali«t;.
■■■H
raznesla po Beogradu in drugih mestih Jugoslavije z bliskovito naglico in navzlic mo-biliz rani armadi nikdo ne go-
za obrambo New Yorka, tem več za obrambo vseh me*t ob
pri Pittsburghu, stavkalo
950* mož
kjer je za-v Curt i vi.
četrtek v Washingtnu in je od-.XIian kipar. Njegova dela so j tudi v politiko ter bor za javna poslopja v po- raztresena po vseh Združenih svoje politično ali kiparsko V Planski Mborniei prosil za 150 j državah.	»mnenje pripravljen boriti se,
mil jo nov dolarjev, ne samo l>voje največjih njegovih u- če treba, tudi s pestmi.	Wriirht tovarni 7t nroooh.rio
•1-tniških del sta spomenik' Leta 1936 je bilo vlomiljeno	t<narm .Za *,roIM. i r,.t-
Wars of Amerika" in Lineo'- v njegovo delavnico v Stan-1^ Pogovarjanje zveznih in
državnih inured oval cev so se
dan stavke začeli topniki družin1
r>rvi olK'Ul ii ^ ee ni >miu h«, m itr mm i^viu- i'irmn-uM % »n-unu.11,1 »»"n .	... T_	,
"	u 11 .» 1 — - - '..............m organizacije. Ker sta obe
'stranki nekoliko popustili, je i bil kmalu sklenjen kompromis.
obrežju Atlantika. La Guardiajnov spomenik, oba v Newark, ford, Conn., in mu je bilo od-j^ '	.j d
je zatrjeval, da bodo kraji ob X. J- Wars of America je naj-, nešenih mnogo umetniških j vejovati z;'jsj obali Atlantika prvi občutiU večja sku|>'na, ki je bila izde- pre<lmetov v vrednosti <»koli • '
nemški zračni napad, vsled česar je dolžnost vhwle, da se še. pravočasno na to pripravi,
lana v bronu. Napravil je tu- $20,000. Nekaj stvari pa je l>i-di več kipov raznih ameriških lo pozneje najdenih.
predsednikov. Njegovi kipi se nahajajo v AVashingtonu, v Metropolitan muzeju v New , York u in drugod.
Nobene vojne politike | Najvw,jc njogovo vcscljo je
Nat'onal League of Women,bilo izdelati kak zelo velik kip Voters je vprašala predsed- a!i pa kako zelo veliko skupi-nfka Roosevelta, kakšno politi- j no. In tako je bil zelo vesel, ko ko bo zasledoval pri izvajanju je bil leta 1927 povabljen, da postave za angleško pomoč. 1 iz velikanske skale v gorovju Roosevelt je odgovoril pred-j Black Ilills v državi South l)a-vori o vojni. Tudi časopisi ne sednici Lige, Miss Maguerit-j kota izkleše velikanske k'pe pišejo o ničemur drugemu kot M. Weiss, da njegova politika predsednikov Washingt o n a. o miru in o "sporazumu" med pri izvajanju postave nikakor(Jeffersttna, Lincolna in Tlieo-Bcogradom in Berlinom.
ne bo "vojna politika."
dorja Roosevelta. Lansko leto
NEMŠKA VOJSKA NA ORSKI MEJI
Pušoice na zemlijevidu kažejo	kraje na Bolgarskem, ki jih je zasedla nemška armada, ki je prlSla čez Donavo iz	Rumunske. Na j vzhodne j«i kr a j, ki ga je oasedla nemška voj»ka, je Svilengrad, ki	je blizu turške meje. Mefaiik na zapadni strani pa je oddaljen od Soluna samo 60	raHj.
-------- - - __
Lepa starost
V Soxsaekic, N.
znovala prejšnji teden Mrs. j Anna Searless Wheeler svoj 108. rojstni dan. Ob tej priliki sta ji poslala predsednik Roosevelt iu governer Lehman brzojavne čestitke. Rojena je bila leta 1833 v Meadway ter j je telesno in duševno še izredno čila.
V., je pra- [ Poziv je zalegel
Pomanjkanje premoga na Švedskem
trgovinski depart
Voditelja produkeij>ke u-prave William S. Knudsen in Sidney Hilhnan^ sta pozvala člane International Brotherhood of Electrical Worker** (AFL), naj ne zaštrajkajo pri Consumers Power Company v Lansing, Mich. Članstvo je vpoštevalo poziv ter je stavko za nekaj dni odgodilo. Med tem se bodo nadaljevala po-gajanja me*l zasto»|)niki družbe in organizacije ter se bodo
,	- '	• i nedvomno ugodno končala, l e
nent poroča o resnem pomani- L ... , .. , , , . ' \
• ii	i-»i i^jrulin»!a stavka. In bilo
<ainu premoga in koksa na1 , ,	\
*	1	_	/ nt-ntdfn mu i . nt/u.4 ... ..no., . .
Ameriški ment k
Šved>kem. Želez" Ška uprava; je morala (xlpovedati več via-j kov. Tovame obratujejo le j po nekaj dni na teden.	.
Švedska je sklenHa z Nem- nn J^^l0^1 imh čijo pogodil ghHle dobave nor (lr/aVe Midiigan, von \\ a-
»remoga, toda Nemčija se iz-i??oner* govarja, da ga ji ne more do-j baviti zaradi prometnih ovir. t Dela,vci bodo počakali
devetsto malih me*t in naselij v južnem de Iu države Michigan brez plina in elektrike. Poleg Knndscna in Ilillma-

t V Ton na wanda, N. Y., j« nameravalo zaštrajkati 200 delavcev Buffalo Steel Co. Po 6 Po daljših konferencah med ur trajajoči konferenci z za-
Francija bo branila kolonije
maršalom Petainom in pro-konzulom Francosk« Afrike, generalom Maksimom Wrey-gandom je vlada v Vichyju naznanila, da bo Francija branila avoje kolonije brez vsake pomoči kake druge države.
itopniki družbe so delavci oklenili stavko za toliko časa odgodlti, da bo spravila koin-/panija v red svoje račune tet podala poročilo o dohodkih iu izdatkih. Delavci zahtevajo višje plače.

"3LA8 M Aft ODI"-Ne* fort
Monday, March ! 0, j 941
VStAHOVLJEN L. 1993
GLAS NARODA
W
(VOICR
by Blcreafe PnMlAlag C«ttpwmj, (A Oorporadoa).
Frank Hikwr. PmUtot; J. Lnpaba, See. — PUc« of basliMM of tta« iMoa ui tddrcMM of above officer«: 21« WEST 18tb BTBBET, NEW YORK. N. T.
48th Year
"OlM Naroda" la lamed every day except Saturdays, Sunday« and Holiday«.
Subscription Yearly $«.—. Advertisement on l|iiwt
Za celo leto velja Ust aa Ameriko In Kanado KI.— ; sa pot leta $3.—; aa Četrt leta 91.30. — Za New York aa celo leto 97.— ; sa pol leta S3.B0. Za inozemstvo ca celo leto 97.— ; sa pol leta $3.50.
"Glas Naroda" Izhaja vsaki dao levzem&t sobot, nedelj In praznikov.
"GLAS NARODA," Z1C WEST IStk STREET, NEW YORK, N. I Tekpbooe: CBelsea S—1142
RUSIJA SE JE SPET ZAKASNILA
Dopisa iz- domovine
Poljanska dolina začetkom februarja.
j t rud s pisanjem in pošiljat i pi-I sma v negotovost.	'
J Porok smo že imeli letos v Vem, da sprašujete, kaj je z dolini eez moro. Ženijo in mo-
nvenoj ker svoj ras sein bil z novicami bolj pogost. So sem
že se najbioe. da bi si s tem dolgeas in druge neprijetno>ti
med živimi in tako tudi Tomaž, preganjali. V ostalem xmo pa T>a so pa zadnji eas ne oglaša- j vosoli, da «e nahajamo v naj-va, je več vzrokov, ki so vsake- (mirnejšem kotičku na svetu, mu razumi ji vi, zato jih tudi ne Res ni pri nas vsega dovolj in onli njaim.	j za marsikaj so mora ver šteti,
"Glas Xaroda" dobivamo z kot smo bili navajeni. Toda večjimi ali manjšimi presledki,!mir je čez vse. Dal Bog, da pri dobimo pa vse. Po vstopu Ita-ltom ostanonyo. To je približno lije v vojno jo pošta iz Ameri-jvse. Bo^j podrobno bom pa i-ko nekoliko zaostala. Nekako.pi«ai, ko bo-prilika za to ■sredi avgusta smo prejoli pivo' pošiljat ve '4(ilasa Naroda" in drugih listov. Istočasno je tudi ta ali oni povedal, da je dobil pismo iz Amerike, ki jo bilo dolgo časa na "rajži." "01.
Poizdrav vsem Poljanconi in bralcem "Glasa Naroda."
J. B.
PESMARICA
"Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Čerin Stane samo $2.—
To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za mo&ki zbor. Pesmarica vsebnje 103 pesmi. — Dobite jo ▼ Knjigami Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.

eter
v
KOČLJIVEM POLOŽAJU
X«li >■•, da mj ru^ki diplomat je slični tistemu farmerju, ki je zač<»! zaklepati h lov šolo potem, ko so mu bili konji že
ukradeni.
«!»• i«.r»i ea*n >e j«4 govorilo, da si je izbral Hitler za >\«»j»> }iri!i.i«lnjo žrtev Bolgarsko. In pm-ej razločno jo bilo ročoito, «l«i •-«■ j«» Imi polastil s silo, čo ga no 1k> hotela prostovoljno ubogati.
Med Uii-i jo in Bolgarsko m> bili precej tosni ■stiki, in . «• drugega i m j«- bilo /r v ni j pričakovati, da bo Moskva ]>o-vedala, kiii-iio -t al i ><'■«' l»i zavzela napram nemški okupaciji (»olgurskegu ozemlja.
To -"tališ«V bi mogla pojasniti ž** prod meseci ali pa že \ saj takrat, ko >o žareli graditi Nemci ]>ontoiiske mostove preko Doiiiivc ter so koncentrirali ob (bolgarski meji nad pol .niiijomi v o.: h kov.
Toda Ku-ija je molčala. In molčala je tudi, ko jo sredi ,iie>eta t -Šmarja po>ebni ruski odposlanec Soboljev obvestil bolgai ko vlado, da Ru-ija no bo intervenirala, če l»o Nemčija zahtevala prosto pot skozi Bolgarsko.
Poudariti je treba, da »Soboljev ui govoril po naročilu luske vlad", pač je pa le izrazil svojo osebno mnenje. Že vsaj taki;.t bi morala ruska vlada povedarti, kaj in kako, toda iz Moskve ni bilo niti zanikanja, niti potrdila Soboljev i h be*ed.
S« le /daj, ko so nemški vojaki že na bolgarskih tleh, . e j<> go^pola v Mosk v: zganila. P o« 1 kom mar Višinski je namreč ozmerjal Bolirar-ko, ker je dovolila nemškemu Vojaštvu
prehod.
Ozmerjal je Bolgarsko, to jo—žrtev, dočim ni imel za napadalko, to je Nemčijo, nobene trpke besede.
Gloile niešetarij v Monako vem še veti no kroži govorica, ki se zdi precej verjetna.
Rusiji*. je bila baje takrat pripravljena z vsem svojim \plivom in z vso svojo močjo pomagati Cehoslovaški, kajti ž nj0 j° j1' vezala pogodba, pa se jo v zadnjem hipu premislila in sicer nato, ker jo francoski in angleški državni omalovaževali, oziroma jo .sploh ignorirali.
Kakšif kozle so streljali takrat angleški in francoski državr.iki, iti natančno znano, in se tudi ne ve, kaj so Angleži zdaj zakrivili, da Rusija ni pravočasno pojasnila svojega stališča.
Tek^m burnih dni, ko je Urila na tehtnici usoda (Vhoslo-vaŠke, je bi'a ruska vlada navidez brezbrižna.
&ele 21. septembra 19.'i8— to je tistega dne, ko je čelio-slovaška vlada naznanila, da je ugodila Hitlerjevim zalite vam glede Sudetov—jo Litvinov, takratni sovjetski komisar za vnanje zadevo, izjavil prod skupščino Lige narodov:
— Mi nameravamo zadostiti nišiin obveznostim, ki nam jih nalaga pogodba, ter obenem s Francijo pomagati Cehoslovaški, kolikor je v naših močeh. Naš vojni komisar je pripravljen l.i'koj začeti posvetovanja z zastopniki francoskega iu čeho.-lovaškcga vojnega ministrstva ter se dogovoriti ž njimi irledo odro<llbe, ki »bi bile sedanjemu času primemo.
Nol>enrga jasnejšega ugot<tvila si ni mogoče predstavljati, toda Litvinov ga jo prepozno podal.
Nekaj sličnega se je zgodilo zdaj v slučaju Bolgarske. Rmija svari Bolgarsko pro<l dogodki, ki so so že završili.
MURRAY IN POSREDOVALNI URAD
Naroda'' prihaja navadno po 5 tednih. G in tudi 10 tednih, včasih od dveh ali treh tednov skupaj, seveda ne zaporedno. Istotako je tinti s pi^mi a gotovosti tudi ni.
Od k <<1 k nam prihaja pošta iz Amerike, ne v< mo. Pravijo, tla čez Rusijo, drugi, da čez Portugal, kar nas veliko ne briga.
Zadnji čas se je odprl zračni promet čez Portugal. Pristojbina je 17 din za 10 gramov težne in «šo 4 din navadne poštnine. Koliko časa vzame pis-
V tem je razlika
Ameriški trgovinski department jo izdal naslednje poročilo : Laške gospodinje morajo vrača t i prazne pločev i na st o konserve, kot vračamo mi v Ameriki prazno steklenice mle- /ači li uporabljati še letos spo-ka; v Nemčiji *e vrši vse "ea-nanje" v steklenicah; angleške gospodinjo «e pri vknha-vanju sadu poslužujejo so-
NOVA ZRAČNA PROGA ČEZ ATLANTIK
Družba Pan-American Airways pripravlja novo zračno progo za polete čez Atlantik. Ta pot poj«lp iz Lizbone prpko Portugalske Gvineje in Trini-dada naravnost v New York. Družba pričakuje samo še odobritve ameriških oblasti, potem so -bo na tej progi začel redni promet po izraku. »Računajo, da bodo novo pot
,|e pismo. Springs, Wyo., po zračni pošti G. dec prispelo som IG. januarja. Za zračno pošto se da pisati le ufalo in na tanki papir. Drugače te stane pismo 40 din ali pa tudi več. Pomagati hi se daio s pisalnim >trojeni, ki ga pa malokdo ima.
'Novic veliko, da jih bilo vredno opisovati. Snega in mraza imamo za potrebo. To-plonfler je kazal, kadar je bilo najhujše, 21 stopinj pod ničlo. Predpufit imamo, kot vedno ob tem času. je pa precej jalov. Manjka pod »palcem in kar je, mora biti za drugo.
Po novem letu jih
dnega hikarbonata namesto sladkorja; Japonci grade svoje bojne ladje iz lesa, ker jim manjka jekla; v vsej Evropi je skoro nemogoče kupiti tiov
mu za pot, ne vem. Vem pa,	.	.
da je Pismo, po-lano iz Rock ^tomobilski obnoe, pa naj b,
človek ponudil še toliko zanj. V tem je raz>i'ka med Amo->ko in drugimi državami.
BOMBE NA PODZEMSKO ŽELEZNICO V LONDONU.
mladi. Vozili bodo znani Yankee Clippei ji. Najsi je nova pot dvakrat dal>a kakor vožnja lin proti.Lizbon—Bermuda —New York, vendar pravijo da je si«riirticjša, ker na nji ne vladajo tako močni viharji v zimski dobi kakor na d rim i h atlantskih progah za pro konto r-ske polete.
BEOGRAD DOBI MODERNO LADJEDELNICO.
V najkraj* m času začno z
Pri zadnjem velikem nemškem napadu na London je udarila, kakor smo poročali, težka bomba v enega izmed hodnikov po«kzen|ske železnico, kjer J** povzročila veliko razdejanje in zahtevala mnogo človečkih žrtev. Londonski poročevalec švedskega iista "Sven-ska Dagbladot" poroča o tem .	strašne podrobnosti. Po vsej
.H' uc i (priuči j0 bomba zadela na eno
snfrt preroi pobrala, "»^najvc"-*!, oos.nil, križii-- v I.on žensk. Na Brdih sta umni Ru-
žena in Zetinka, v Lornu stara
JoloMsca, v Tlotovljah kstara Za-
garca, na Dobravi Kozaretova Jerica, ki ima sorodnike pri Bohineevih v Pennsvlvaniji. Staro Simičevko iz Brbovnice je
donu, v Piccadilly Circus, mogoče pa tudi na Trafalgar Sq. ali na Charing Cross. Iz poročila to ni razvidno. Švedski novinar piše:
Bonihe, ki so vdrle do liodni-jka za pdšce pod enim najživan-
deli veliko ladjedelnice v Beogradu. l>oslej je na jugoslovanskem ozemlju obstojalo le delniško društvo "Ja-enica" v Smederevski Palanki. ki pa je moglo le popravljati manjše rečne parni ko. Pred mesecem dni pa je bilo v Beogradu ustanovljeno Dnnav-ko brodarsko društvo, ki so ga podprli jugoslovanski denarni zavodi. Dovozna pota in železniške tire do ladjedelnice bo zgradila diža-va in bodo zaradi te«a samo investicije za ladjedelnico dosti manjše. I^adjedolniea bo mogla izdelovati v see vrste rečnih parni kov, tako za tovorni kakor za potniški Diomet. .
i
To jo bolj predpustna nego postna zgodba, pa sem so j.-malo prepozno spomnil, <la ui prišla o pravem času na vrsto.
Jaz imam namreč tudi razne druge skrbi kot samo za kolono j/šarit i. Pa še koliko drugih skrbi in kakšnih!
Zdaj na primer razmišljam, če bi šel konec zime preživet v Florido ali v ('alifornijo. I)oll* l sem ponudbe raznih hotelov in zabavišč, kamor me vabijo za plačilo borih dvajset dolarjev na dan, pa so mi zde ponudbe preveč poeeni in -e š../ nisem odločil.
Precej sitnosti mi povzroča tinti avtomobil, ki mi ga je (ie-neral Motors zgradila po in< ri in naročilu, pa ga ni v vsej Hudson 'county mehanika, ki bi spravil komplicirano inaši-nerijo v tek.
Pologa treb staJiVb tajnikov sem moral najeti še tri finančne izvedence, ki mi sestavljajo poročilo o dohodninskemu davku. Cele kupe papirja -o že počečkali pa .še niso sešteli vseh mojih davku podvrženih ti>o~ čakov.
V posteljo ležem ves utrujen in izmučen šele ob treh zjutraj, ker me od polnoči pa do dveh zjutraj učita dve mla-
li argentinski plesalki najino-
do smrt, povoz.l avto v Polja-]	londonskih t SQ
_ nah, ko je sla k sv. .Tastu ua vzro~n; enf) najtedyih nesm,
it^bozjopot Na Bukovem vrhu bo^ne vojno. Padle Ko narav-isarie umlr star, z.v.n^i mesetav Ji0gt na vozi^? pH <Vmer s0 jo
I*hilip Murray, predsednik CIO, je obvestil Sidneya Hill-mana, ravnatelja produkcijske uprave in načelnika delavske-
r od n i ra\-natelj CIO.
Murray pravi, da bi bil predlagani urad naperjeji -proti de-la'\"stvu in da bi bil njegov cilj
ga odbora narodno obrambne vzdržati sedanje razmere
komi-i je, da CIO odločno nasprotuje ustanovitvi delavskega pes red val nega urada, ki bi se bavil s upori v obrambnih industrijah.	;
Iz zanesljivega vira se je zvedelo, da bi se Delavska federacija zadovoljila s takim o<lborom, ki bi bil po njenem mnenju 'vsekakor boljši kakor pa strožje postave, katerim bi se moralo delavstvo brezpogojno pokoriti.
Hillman je prepričan, da bo mogoče dobiti kako sred no pot in zadovoljiti CIO, na kar bo že po nekaj tednih ustanovljen posredovalni urad.
Murray je stališče svoje organizacijo pojasnil v obliki spomenice, katero je poslal iiiiimann Allan Haywood, na-
Posredovalni urad bi najbrž pogubno vplival na postavo gle de delavskih odnosajev, na me-zdno-urno postavo ter n a Walsh-Healeyevo postavo, katera prepoveduje izročati vladno kontrakte industrijam, ki se ne pokore določbam Wagner jeve delavske postave.
Namen p redlaganega urada je preprečiti stavke v narodno obrambnih industrijah.
Oib koncu je Murray namignil, da delavci nikdar brez vzroka ne zastavkajo. StaVka je njihovo najuspešnejše sredstvo za izsiljenje upravičenih zahtev. Ako bi delodajalci v-poštevali^stalisce delavstva ter dali delavcem, kar jam gre, bi no bilo nobenih stavk in nobenih sporov.
in kmet Bukovec, v Hotovljah tudi stari Žagar (tako sta umrla oba z ženo.) Pri Vrhniki je pa zmrznil občinski ubožec Ja-nrz MWliški.
VaS znanec Andrejecv Tone je tudi še pri življenju. Veselilo ga je, ko ga Peter Zgaga o-menja v svoji koloni. Rekel mi jo: "Janez, še bova pi.-ala!'* Toda danes je nemogoče imeti
SIVALKE, —
izvežbane na moških slamnikih na male in box stroje dobe delo pri:
BOLIVIAN HAT CO. 663 BROADWAY NEW YORK CITY Tel.: GRamarcy 7-5132
3—7, 10,11

STRAHOTE
VOJNE
Času primerna
KNJIGA Spisala Be rta pl. Suttnerj 228 strani
Cena 50 centov
Dobite jo pri
KNJIGARNI SLOVENIC
PUBLISHING 00. 216 W. 18 St, New York
sesula vsa cesta in se je mnogo ton betonskih ter jeklenih konstrukcij zrušilo na ljudi, ki so bili v podizemnem hodniku. Koliko jih je bilo ubitih, ni znano, toda število mora biti gotovo prav veliko. Žrelo, ki se jo tu odprlo, je eno največjih v Ijondonu. Štiri velikansko žerjave so »postavili ob njegovo robove in ti dvigajo neprestano mpgočne betonske klade na tovorne avtomobile. Uporabili so varilne aparat'*, da bi prerezali jeklene »bloke in dospeli do ponesrečencev.
Tudi druge švedsko priče poročajo o strašni n učinkih zadnjih velikih napadov na London. Oblasti so mobilizirale o-grommoštevilo gasilcev, ob bregovih Tenfze so nastali novi o-gromni .požari. Oblasti so pod-vizele nove ukrepe, da bi zmanjšale nevarnost požarov. Tako so v vseh mestnih delih nakopičili vreče s peskom okrog pouličnih svetilk in izdale eo navodila, naj 'bi s tem peskom vsak mimoidoči pomaigal gasiti zaržigalne bomjbe. Vozačem so naročili, naj vozijo vreče s peskom s «eboj, da bi mogli v primeru pot robe pomagati. Kazenske odredbe za pomanjkljivo požarno službo v praznih hišah ali trgovinah so poostrili ker nastaja velik del požarov še vedno zavolj takšne pomanjkljivosti. Izšel bo mfenda zakon, po katerem v takšnih pri-merJh lastniki pogorelih poslopij ne t>odo 'imeli pravice do državne odškodnine. »
Naš zastopnik
Naročnikom v zapadni Pennsvlvaniji priporoča m o našega zastopnika Mr. John Ž usta, da mu gredo na rofco. Pri njemu lahko dobite Blaz-nikovo Pratiko za leto 1941. Obenem Mr. Žust tudi zastopa znano tvrdko za poljska in vrtna semena in saHno in drugo drevje.
Uprava "O. N."
Cudachy y Madridu
Bivši ameriški poslanik *• Belgiji, John Cudahv jo dospel v Madrid, odtam bo pa z letalom poletel v Berlin.
Cudachy ni več v diplomatski služb', pač pa zastopa razne ameriške časopise in poroča o evropskem položaju.
ROJAK V BOLNICI.
Ze nekaj časa -e na>haja v Kings County bolnišnici znani roiak Mir. Frank Mokine, stanujoč na 1055 Greene Avenue v Bvooklynu. Kot som doznal. so posebno zadnje čase nahaja v kritičnnm položaju. Nahaja so v Ward 7-A, 7. nadstropje.
»lernejših plesov, in >e vsako ju tro sproti zlasata za čast, katera me bo spremila 'lomov.
Spim samo do enajstih ter do dvanajstih razmišljam, katero izmed svojih petinštiridesetih oblek bi nataknil nase, da bi ne delal sramote svojemu stanu. Za zajtrk pojem kosec k s kaviarjem namazanega kruha in s španipanjem poplak-nem, nato grem dve uri jahat perzijskega konja, ki mi ga je lani dal v dar v znak občudovanja perzijski š«h.
Ob šestih zvečer pridejo brivec, maser in manikirka, ki mo po dveurnein prizadevanju napravijo že vsaj na videz zu dostojnega člana človeške družbe.
Temu sledi večerja, gledališče, trije ali štirje nočni klubi, rumba in tango, pa je noe v kraju, in jo treba zl/mti moči za naslednji dan.
Z ozirom na vso to, ni prav nič čudnega, če mi ne ostaja kaj prida časa za pisanje kolo-no in če vča>i kakšno stvar po-zabim pravočasno objav t i. kot sem na pri uier pozabil pred-pnstom objaviti pričuj o č o zgodbo o — kočljivem položaju.
Ni posebno čedna in zanimiva zgodba, lahko mi verjameš, draga bralka, in če jo pre zreš ter namesto nje kaj drugega bereš, ne boš prav nič zamudila, mojo pošteno besedo ti dam, da ne boš.
Stvar se jo zgodila v prelepem ribniškem trgu, ki ima še ve'lno sv. Štefana za patro-na, za javno varnost je pa fkiil>el friste čase policaj Ma-tevželj, ki je iniel na kifeljeu pod vratom številko 8, da je ž njo plašil tuje ravzarje, č«» jih jo slučajno zanesla pot v lepo Ribniško dolino. Opazivši pod Matevžovem
podbnulkom število 8, so si mislili: — Fantje, tukaj pa ne bo varno. Najmanj osem policajev imajo!
In so jo odkurili drugam po svojih nečednih in nepoštenih opravkih.
Glavno in takorekoč edino
Tz srca mn na tem mostu že- vloS° »S™ v t('i storiJi -pošto-n, da *bi po možno-1 i čimpre j vam » ibniski t ržan Cene Ha-
lim
svojo bolezen prebolel tor<>e povrnil k svoji družini, kakor tudi med svoje prijatelje in znance.	> Anthonv Svet.
DARILNE POSILJATVE
v JUGOSLAVIJO in ITALIJO
1M DIN --------- $ 2.0$
2* MN.___$ 3 JS
3— DIN.----$ 5.75
s— DIN.--$ 9.ot V DINARJIH
lSSt DIN.______$17*9
2SM DIN. __________ $34.06
5M DIN. ___________ fg2*t
59 UR________$ Ltt
109 LIR___$ 4J5
Z99 LIB___$ 9JS9'
V T. T P A n 399 m--$133«
v	5#t UR---$21.75
UM LIB____$43.99
2999 LIB_____$85.99
Ker zaradi položaja v Evropi pa miki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa enim, ki žele, da je denar naglo izplačan, . priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDEB, za kar je treba posebej plačati
▼M finer v Impi ni ■—!■ v JagwlsvO ta Italijo ukazati denarja v DOLARJIH, tcvci mm ▼ «MrJk «. link, lata vdJa ta« m ne 4rag» e»-npdu Mam
SLOVENIC PUBLLSIiING CO.
n t POTNllK! 9SPILII i n 216 West 18tt> Street, New Y*rk
ee, ki jo s svojo ženo ter Ln-bekom in To rekom v malimi stanoval.
Kako je bilo ime njegovi ženi sem že pozabil, spominjam -e pa, da je bilo njegovemu psieku ime Lufbek, marku pa Torek, to pa zato, ker je bil v torek zagledal luč tega sveta.
Cene Ilaee je bil velik in *u-hoten, dolgih brk in podoIg<n-stega obraza. Stalne službe in stalnega dela ni imel, bil je pa poraben za vsako lažje delo.
('o je bilo treba kam stopiti, kdo naj stopi? I, Cene Hace! ('o so si moški in ženski elani ribniške aristokraeije kdaj kaj prepovedanega pisarili, je Nace Hace pismo prenaša i. Če je bila v gonilni kakšna pomoo, potrebna, niso nikogar drugega najeli kot Ceneta Hace ta.
Sebe in svojo družinico jo preživljal s priložnostnim za-šlužkom vse dotlej, ko so ga na velikem ribniškem banketu postavili za .strežaja, natakarja ali kako bi se že reklo.
■No, naj se reoe tako ali tako, takrat je bilo pa konec Hace-tove dlave.
Še enkrat te opozorim, dra-žestna 'bralka, da ti ni treba brati te zgodbe do konea« ker ti jutri in mogoče še pojutrišnjem res ne bom kaj posebno zanimivega in tek vzbujajočega povedal.
_
_._ -

- ___
a« axaoar4
— Ne* ¥ orfc
Monday, March 16, 194 j
SSTANOVEjeN L. 1898
REN NI KOV:
predmestnem tramvaju, oknu slabo zasedenega |nKvija si sodita nasproti go-M in damn. Gospod eita ru-iiovine, iu zdaj pa zdaj so ja*ujoče ozro na lamo, ki |<ia to]K) skozi okno na ulieo. so pa približa sprevodnik-ro vzame drobiž iz ročne tor-i*
ko sprevodnik pristopi, moi ma v loniljoni francoščini -o, da hoče |»oljati do išo-f^ra }>ostaja isča blizu Rui di Carnot. Sprevodnik 110 ime dobro in gospod so brž nudi za tolntnča. Slednjič |bj dama svoj v< zni listek, Item pa nervozno zapre ročno rbieo in pri tem ji pade iz rok ^žon Ii - tok, ki ga gospod 11-bžno pobere. Odda ga dami pri toni opazi, da jo popisan ruščini. In tnko brž naveže "'jr ivof*:
"Ali. če #io no motim, rojnki-in * Iu očividno ne poznate |obro tega niostnegn okraja."
»'Seveda ne! Stanujem sn-|i Pariza. Hvala vam!"
4'Tudi jaz stanujem sredi šesta, pa so slučajno pogosto h./1,m, sem k znancem. Toda Oprostite, takoj sto so mi zdeli inani, čim ste sedli. Ali niste ordn iz Pi trograda * C'o so no fnotiin, -0111 vas tam nekoč že idol."
'Seveda sem iz Potrograda. 'am smo into!i svojo hišo. O-enmajst sob.*'
"Torej so 111 >0ni; zmotil. — Morda sva se tam tudi srečava« la pri >kupnih znancih ali v družin. Ijota tako hite. Toda zanimive obraze si človek zapomni."
*"Jo že mogoče, čeprav som zahajala >arrK> v visoko družbo
h kne^inji Gagarini, h Galicv-novum, h Korčakovim ..."
Glej, no glej, torej se ujema. Tudi jn<z sem zahajal tja. Kot polkovnik k irasi reškega polka Njenega Veličanstva som zahajal v grofovske in knežje hiš« in pri pokojnem Sv jat o-poRku \Iirskem sem bil kftkor doma. Da, prosim, to so bili časi! — Dobra plača, lahka *du-'žba, nismo se nwogli pritoževati!**
'"Ah, torej sto gotovo hodili tudi na dvorne plese. Ah, to so moji najlepši spomini. Naša rodbina .jo bila vodno povabljena. Ah, ta sijaj in to zlato v dvornih palačah V Tn koliko skrbi je bilo s toaletami! Saj gotovo sami dobro vcete, ko smo be-žali iz Potrograda, sem pustila tam sedem omar. polnih plesnih toalet. T11 teb pla-ščev in kožuhov koliko sem imela! — Zdaj pa — tale edini!'
44Da. da, tudi jaz se težkega srca opominjani starih časov. Vi boste najlažje razumeli milosti va gotovo veste kako krasna jo bila gala uniforma gardnega k i rasi rja z zlatimi našivi in epoletaini, z zlato ob-
robljenimi in lakastimi škornji — in pa gala predstave v Mtari-jinskein gledališču. Kamor je človek stopil, povsod krožki krasnih dam okrog ni<ga, in ti dekoltoji. briljanti in parfumi!*
44Seveda, kako bi tega ne vedela! Uniformo gardnih častnikov so mi vodno posebno u-gajale. čeprav so bili s svilo obrobljeni fraki ministrov in senatorjev tudi zelo elegantno in chie. Jaz srnina sem nosila na dvornih plenih bnljantno rodbinsko ogrlico, ki jo jo mati vedno pripeljala pred plesom iz banko, kjer je bila shranjena. Tn*oia je nad sto dragih kamnov in veljala je nad 150 tisoč rubljt v. Doma je seveda niro mogli pustiti legati. In teh znanih dostojanstvenikov koliko se jih je .sukalo okrog 1110110. Vsi chie. A vaš papa, dovolite mi vprašanj« , ali jo bil general, ali je služil 11a dvo:n ?'
i4'Ne. ni bil na dvom, č prav hI lahko bil, bil je veleposestnik v pskovski gubemiji. De-s«t ti-oč oralov polja smo imeli, pot tisoč oralov gofcdov in travnikov, sladkorno tovarno smo imeli, skratko vzorno gospodarstvo. Moj papa ni hotel nol>enih javnih funkcij, čeprav so ga silili v nrinistr-tva, v sonat, v parlament. — En njegov prednik je služil že pod carico Katarino Veliko. Doma smo imeli še velik gramofon, ki 11 m ga je bila podarila. Od drugih carjev je pa večkrat dobil v dar zlato ure z velikimi orli.' '
144 Vi sto torej i-z p-kovske gu-vernije, milostiva ? To me zelo veseli, ker sem jaz tudi. Doma som namreč iz mesta Pekova, saj to gotovo poznate. Krasno starinsko nie-to, črrprav se ne more primerjati s Petrogra-dom."
14'Tista krasna cerkev na hribu nad reko krvkor straža pravoslavna — še pred vojno sem bil tam in ni tnm bilo dijakona Grigor ja Kondvreva. — Neizbrisen vtis, saj vendar poznate P-kov!"
44Samo površno, vozila som se nekajkrat skozenj na naše voloposostvo. Toda dijak on glavnega hrama ni bil Kandv-rov, temveč batjuška Vasilij Boljavkin. V tem pogledu se motite."
144Kaj še! O vaših vclepose-fitvih v pskovski gubemiji no vem nič točnojšoga. kar so pa tiče p-ovskoga volehrama, se pa ne nlotiin. Njegovo dnhov-ništvo sem poznal zelo dobro.''
■"Ja-z vam pravim, da so motite. Za dijaikona je bil tam čisto gotovo do prevrata batjuška Boljavkin. Nikar so ne prerekajte z menoj, prosim!"
144Saj mi niti na misel no pride prerekati se 7. vami, milostiva, toda povedati vam moram, da som so učil v semoni-. šču v Pl-kovu, saj sem vendar sin ondotnega cerkovnika."
: "A. vi ste najbrže sin cerkovnika Kondvreva 1 Jaz sem pa dijakonova hči, da boste vedeli Beljavkina sem. Petindvajset let je bil moj oče dijakom, vi mi pa hočete tu nekaj razlagati. — (Ugrizne so v jezik.) — Toda jaz sem že na svojem postajališču, če se ne motim — (vstane in se nervozno ozre naokrog )
44 Bože moj, batju&ka Vasilij je 'bil vas oče! — Vi ste torej Anjuta, saj sem vas poznal še čisto nfajlino. Zato tore j ste -e mi zdela tako znana ..."
144No. smo že tu!" Zbogom."
" Ana Vasi 1 je v na, dovolite, da vas spremim, draga rojakin-
11 ju!"
"'Ne, ne. mudi so mi. Na svidenje!"
GORE ČUTIJO SNEŽNO BREME.
iZnanost je izumila horizontalno nihalo, s katerim meri goro. S to pripravo so odkrili malo nepričakovano dejstvo, «la se gore pod težo snežne odeje za malenkost znižujejo. Ob času, ko so sneg taji, so spet dvigajo. Tt -promenibe so v razmerju z višino gora seveda zelo majhne, na oko in z običajnimi aparaturami bi jih nikoli ne opazili, toda horizontalno nihalo jih .beleži z neo-vi gliivo točnostjo. Rrzliko m<ed zasneženim in kopnim sorskim vrhom znašajo po nekoliko centi nietrov. To dviganje in nazadovanje zbuja .skoraj vti knkor da gora diha.
ODDELEK MEHANIZIRANE AMERIŠKE ARMADE
r
f>kkoli' 2000 tankov in vojaških trnkov drugo-ameriške mehanizirano armade se pomika po velikem 'vojaškem vežbališča v Fort Benning, Ga.
Nap d na "illustrious"
Poročevalci, ki so prisostvo- Iga admirala, ko jo obšel palu-valš napadu nemških strnio-j-lavcev na britansko matično
ladjo "Illustrious" med bitko v Sicilskem kanalu, opisujejo borbo kot primer hrabrosti in vzornega reda v času najhujšega bombardiranja.
bo, da ugotovi poškodbe na ladji. Dejal je. da je bilo to najdaljših pet minut v njegovem življenju. Na -krovu je bilo polno najrazličnejših predmetov. Iz razbitih cevi jo -i kal a voda kakor iz vodometov. Naj-
Bitka v Sicilskem, zalivu je j prej so obvezali ranjence. Med trajala s presledki celih sedem item pa se je enajst nemških str-111*. To je bil doslej najhujši .nioglaveev vedno znova tradi-napad na kakšno ladjo s strmo- lo, da bi ponovno napadii ladjo, glavci. Protiletalska obramba 1 Protiletalski topovi pa so bruna matični ladji ni niti za tre-,hali v zrak cele salv, tako da
bližati prot i
nostjo in disciplino.	mraku se je treskanje zares
NENADNA SMRT ROJAKINJE.
Slučaj jo tako nanesel, da se zopet s pismom obračam na vas, ali danes z žalostno novico. Dne 6. marca popoldne je šla Mrs. Johana Nepode v vas pogledat bolnega Vinca Janezi ča. Domov grede je nekaj v trgovini kupila ter nato šla domov. Ko je prišla na cementni jpločnik. je naenkrat padla, ter
ŽA UBOJ V NAKLEM
5 LET JECE,
Neka gostilna v Naklem pri Kranju je bila prizorišče strašnega krvavega dejanja. V to gostilno sta prišla samski zidar .'>1 letni Vinko Lahovoe in nje-gov znanec čevljar Slavko Me-štrovič, 33 letni družinski oče, oba stanujoča v Strabi 11 ju. Me-štrovič je bil uot čevljar zaposlen pr"» nekem čevljarskem podjet ju v Ljubljani hodil pa jo ob sobotah domov. Že podnevi sta popivala in baje zavžila velike količino a koholuin pijač.
V nakelski gostilni sta pogovarjala o draginji in jo Slavko menil, tla so postali čevlji zelo d rang i in bo svoji ženi napravil čevlje, vredne do 500 dinarjev. To pripombo je slišal Lojze Golob, ki je sedel pri sosednji mizi z domačimi fanti.
Vpade I jo v pogovor in pikro pristavil. "Za tvojo ženo >0 dobre eoklje." Te izzivalne besede .so nuzburile Lahovca. začel se je prepir. Lahovcc je Goloba najprej udaril, ga nato začel lasati in daviti za vrat. Nato je odnehal in skočil za tovarišem Slavkom, zahtevajoč: 4 Daj mi nož!' Slavko ufu jo izročil čevljarski nož S tem je napadel Goloba in ga strašno obdelal. Prerezal mu je glavno odvodno žilo tako, da se je Golob zgrudil na tla in po nekaj minutah izkrvavel. Slavko je v
nutek odpovedala. Mornarji so j se letala niso mogla pril se borili z izrtdno hladnokrv- matičnemu brodu. Sole
(Angleška vo;na mornarica jt
končalo in "Illustrious" io od-
prod napadom spremljala skozi Iplul v pristanišče, kjer so izkr-
se nekoliko udarila na nosu in |te,,t *">J« Podpihoval tovariša.
čelu in takoj je bila pri priči mrtva. Mrtvo so jo potem prinesli v hišo. Poklicani zdravnik je rekel, da ji je ravno tam srce obstalo in je morala pasti doli.
Žalostna smrt Lojzeta Goloba jo napravila pov-od v okolici Kranja glob; k vtis.
•Državni tožilec je obtožil V. j Lahovca zločina uboja, Slavka 'Mestroviča pa .zločina podpiho-
'I
The
Modem Encyclopedia
KNJIGA VSEBUJE:
22,000 RAZLAG in 1200 SLIlC
Najncvctffta, ivrtmt INOSLOPEDU. » kateri latiriiigfciM poklica najti. nr w njegovo strok*.
lag* ink«
KNJIGA VSEBUJE 1334 8TRANI in JE OKUSNO
dNO v platno vezana — skoro neverjetno
JK^b JE, DA JE MOGOČE TAKO NAJPOPOLNEJŠO
, V KNJIGO DOBITI ZA TAKO ZMERNO CENO.
(Poštnina pUCnnm.)---
CENA SAMO
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING GO.
NlftVdrilf -V.Y. " * " ■ -

A ne samo gore kažejo takšne spremenVbe, temveč vsa naša zemlja. Tako mesec ne povzroča samo na morjih plime in o-seko, temveč tudi na kopninah.
Plinle pritiskajo s svojim večjim vodnim bremenom ob temelje celin in jih potiskajo nižje, za časa oseke se celine spet dvigajo. Te premike so ugotovili zvezdoslovci s sekundnim nilia-lom. Zavoljo privlačnosti meseca na nihala, gredo uro dvakrat na dan malo naiprej in dvakrat na dan so ta pospešitev izenac nje « tem, da ostajajo ure za pravim časom. Da gre iu za razlike, ki znašajo komaj 135 milijotinko sekunde, kar praktično sploh ne prihaja v poštev, vso ono ne more zmanjšati znanstveno vrednosti toga dognanja.
•Tinrfbolj znanost mori, tem bolj ugotavlja, da ni na svetu nič stalnega in trdnega. Tako so odprave na Himalajo, ki velja za eno najnilajših gorskih verig na zemlji, ugotovile, da se to eorovje, še vedno dviga, in sicer vsako leto za nekoliko centimetrov. S tem so podaln tudi nov dokaz, za pravilnost teorijo prof. Alfreda Wegener ja o plavajočih zemeljskih celinah, kajti posledica , tega plavanja celin je tudi dviganje gorovij. V ostalem so natančne meritve že prej ugotovilo, da se razdalja nncd Evropo in Grenlandijo stalno veča in isto tako tudi razdalja med Evropo in Severno Ameriko. Amerika se od Evrope vsako leto oddalji za 80 cm do 4 metrov.
iKakor se na zemlji vse -stalno spreminja, tako je tudi v ve^ soljstvu. Rimska cesta, zvead-ni sistem in tudi na-: planetni sistem «e stalno širijo: Od «a-četka geoloških dob se je vesoljsko razširilo na dvojni iznos, kajti po ugotovitvah astronomov se vsakih 20 milijonov let poveča za kakšno stotinko fcvoje velikosti. .
srednji del Sredozemskega morja ladje, ki so vozile vojaštvo in vojni material. Kmalu sta se nad konvojem* pojavili dve torpedni letali. Nato je prišel! glavni napad. Trije nemški strmoglavci tipa Junkers 87 so planili izza oblakov. Topovi na ladjah so ot vrnili proti njim
caii ranjence.
Rojena je bila meseca jum-jvanja k zločinu in do.ian*ke po-ja let-i l^fifi v Hotederšiei prijmoči, ko je dal prvemu v roke Logatcu na Notranjskem. Zn-!"ož. Mali kazenski senat jo o
AMERIKA PLAVA V ZLATU
Dotok zlata v Ameriko jo bil lansko leto v resnici ogromen. V Združene države je prišlo za $4,749.00«>.000 zlata v palicah
1 pušča moža Johna, enega -ina in tri hčere, vse poročepo.
John /ust. Midwav, Pa.
<ia ]e
lanski dotok zlata za 1 milijar- sa Naroda" v Vaši nasel-do in 200 nilli Jonov dolarjev večji o<l dotoka v 1. IDHO.	i
bin
i.
Poučni spisi


Uff.T


..... 1114^ i4 - t Koledarje in Pratike do
>.ajve<-.;i ye bil dotoic zlata iz!	J
strahovit-zapomi ogenj. Prvim britan-kega iinyierija. St;i1 is-	pY[ zastopniku Gla-
trem stmloglaveem so se pri- tični podatki kažejo, da je bil5 družila zda j še Štiri enaka letala. Nebo fia pokrili oblaki izstrelkov. Letala so švigala na vse strani.
Vodja nemških letal sr j; spustil proti brit-ki matični ladji v strmem poletu ter je vrgel 1000 funtov težko bombo. Padla je v morje blizu krmila. Pitji nemška bomba je zadela ladjo Šele v trenutku, ko se j« zadnje letalo dvignilo s palube. Brod je pretresla silna eksplozija. 500 kg težka bomba se je razpočila tik pod mostom, k sreči pa ni povzročila posebne! /škode. Takoj zatoni je padlo v j ntorje poleg ladje krilo nekega nemtš-k^ra letala. Zrak je bil nasičen od dima eksplozij. Topovi na matični ladji niso niti za trenutek nehali streljati proti letalom, strnfoglavei pa so tse spuščali tako nizko, kakor da hočejo pristati na ladijski .palubi. Bombe so tre skale neprestano.
Nemški piloti so bili zelo drzni. fctedili ko bombe ter jili od-idetavaK v zadnjem« trenutku. Toda tudi obrat^ba ladjo je bila vzorna.
tem uboju razpravljal nad .1 ure. Obtoženca sta v bistvu
priznavala očitana jima dejanja. Zagovarjala sta se na popolno pijanost. Zslwmih je bilo do 10 prič. k? ui-o mogle potrditi. da bi bila obtoženca do pijana. Za.ndi uboja Lahove'e obsojen na "> let ječe, Slavko Meštrovič pa zaradi pomoči k zločinu in l podpihovali ja na 1 leto joče.
nezavest i
j jo bil Vinko
!"
Po končanem napadu so se visi oddahnili. Nekaterim dopisnikom se je zdelo, da je trajal napad celo večnost, pomirila pa jili je Lzjava poveliujoče-
"*GLAS NARODA'
feoiiijasno v stara tla g tnovino. Kdor ga ho- 8 Že • naročiti
za
avoje
£ porodnik* ali prijak^- 1 lahko stori. - ® 2 Naročnina za star stane $7. — V foaliio lista ne po** S l^am«1	I
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. SesinvU dr. F. J. Kern. Vezao^	Cena $2.00
noaodl DRŽAVLJANI naj ovoi* knjitico — "How to ktNM ft ^iicn of Um United
States".
V tej knjigi so »m pojaanlla In aako-
nl tt Daseljeor	CCDS 35C-
110.MAC I Ž1VKNOZDRAVN1K, spisal Franjo Dular. 278 atranL Cena trda ves Cena $1.50 Zelo koristna knjiga za vsakega ilvlnorejea; opis raznih bolezni in adravljenje; slike.
GOVEDOREJA. Spisal M. uepart 143 atranL S slikam*
Cena $1._ KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.t Ves.
C«a .75c
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani
Cena 50c.
ODKRITJE AMERIKE, spisal ki. MAJ AR. Trlja
deli: KEJ, 141, 133 strani. Cena »oebko »os Poljuileu In natanCen opis odkriti« novega sveta. Spis se Cfta kakor xaoinlva purest tar je sestavljen i»o najboljUli rlHh.
Cena 50o
PRAKTIČNI RAČUN AR. Trda r«. Ml «... Priročna knjižica, ki rsebnje vse. kar Jo pri oakapn tn prodaji notrebno.
Cena 75a
PROBLEMI SODOBNE ITLOZOWJS Spisal dr. F. Veber. 341 atranl. Knjigo toplo priporočamo vsakoaear, ki so hoče sezosaKl a glavnimi čruuni sodobna * filozofije.
Cena 50e
SLOVENSKO-NEMSKI SLOVAR. SestatU Dr. F. Bradač. — C25 strani.
$1.25
MLEKARSTVO. Spisal Anton Pere. 8 attkaatl 168 atranl.
sa mlekarje la ljubitelje ssleksrstva sploh.	. ..
Cena .50c
UMNI ČEBELAR. Spisal Frank Lakmajer. 103 strani.
Cena 50c
NAJVEČJI SPISOVNIK. — 1B6 »t rani.
MASE ŠKODLJIVE ŽIVALI v PODOBI la
8EDL Opisal Fran Erjavec. 224 atranl. Bro*.
25c
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 2S8 atranl. Ves... Knjiga je namenjena v prvi vrsti za atavbno,
umetno in strojno ključavničarstvo t»r iele-sol i varstvo.
Cena
$1-
VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. Sestavil H. PodkrajSek. — 437 strani.
C— $1.—
VELIKI VSEVEDBŽ. 144 atranL
Zbirka aanlmlvlb In kratkočasnlb spretna-stl; bnrke ln Šaljivi poskusi: vedeSevalna tabela; pnnktlranje; zastavice.
$1-
ZDRAVILNA ZELIŠČA. «2 stranL
Ceaa
Naročite pri:
Sloveiile Pnbfislting Company
25c
216 W. 18th Street
New York, N. Y.
rt tj

Monday, March 10, 1941
VBTANOVLJEN L.
■ JJBIlllll'llllllMWWWMWKa
:—: ROMAN :—: Francoski spisalr CHAMPOL. — Preložil: LEVSTIK.
ttrwcsni"jPujisiMiiiiiii.. :„.:,;!iifliiii;M:i®aiitefl*33 3 ^^»-T^inimiUimiiniifnttmauiTimtoinimiawawiimiUsmpiirLLriniiatftE:ri!ai«::i:?:.;:s?tPSi
S tistim povratem k sebi sami, ki ga kdovezakaj opažamo v vseli naših čustvih, j eSimona ganjena zaporedoma motri-h otročje obrazke, vsakega post *M>j. in mislila na Georgeja in Made oino. Ena Izmed miniatur, ki je vis-ela maio bolj na strani v posebneon okvirju, -e ji je zdele celo nekoliko podobna sestrici. Bilo j;- i-to debeluhnsto in veselo lice, z istim izrazom moči in zdravja, ki žal da ni vedno zagotovljeno za bodočnost.
4*To je Ribani, moj poslednji otrok," je dejala lady Eleanor, "tisti, ki me jo stal morebiti največ trpljenja."
Brzo >e jo obrti:la in odšla iz sobe. Simona, ki ji je molče <!edi a. k«*r si ni upala motiti njenega .-poinina na to veliko žalost. je bila z« K* pre-eiiečena, ko jo videla zaviti v nov hodnik in zaslišala njene l»osede.
Pokazati vam hočem Še kapelico, ki jo jo sezidala moja prababica, katoličanka, krfkor vi. Vhod je od zunaj, do tri-'»Ulie )>n so pride tudi odto<l."
Ta predion je bii vidoti zelo neumesten, zakaj lady Klea-tor jo bila ž trudi a; komaj ?e je vlekla dalje in le trudoma je >o|>'a. Vrh tega jo bil čas že »lokaj pozen, in človek bi si bil mi- i!, da <e že bliža mrak. dasiravno ni bilo mnogo čez t i. Ozka trihuuu, zaprta z gosto ograjo, jo bila malodane lomna. ko *ta Žensk' .-topili vanjo, in v kapelici, ki sta jo za-.:V<iali. -o / naraščale sence korovih stebrov, rišoče se na be-ill kamonitih stenah.
S pobo/nim čustvi m so jo ozirala Simona po .-kromimni svetišču ki it* nekdaj služilo njeni veri in kamor že dolgo časa ifdvomuii ni bilo nobenega molivca. Nato pa jo nj. n pogled n nadurna obstal in ubstrmol. Kapelica ni bila tako zapuščena, kakor bi si bil e'ovek mislil. ('i-to tam spodaj, v ozadju ji vstajala klevoča j»ostava, ki jo je .>11111 bližajočih se korakov m dvomno zmotil v njeni molitvi. .
Lady•Kluinor. 1:5 očividno ni bila zapazila ničesar, je nadaljevala ^voje razlaganje, toda Simona je ni več noslušala. Obstala je pritiskajoča obraz k ograji, žile so ji silovite utripalo in i *i -o se j: odpira e, hotečo premsigali razdalje z nezadostno bi>tr< .*>t,io svojega poglida. .
Mož, ki je k leč ! taut, je bil visoke rasti; to je bilo edino, •t čemer -e je mogla prepričati. Zapustil jo svoj piostor, da bi s" odstranil. in je k >ral.al zdaj okrog kora, zadaj za oltarjem;) toda v par treuutk.h se j,, mora! prikazati znova, in prodno
/z Slovenije
•	'<« Humi d \ i n-	.	.... rsiisKf) ee
. Ko so j, okro~	Sl-.vonc: v .la - pnSli v	,
lilo. so jo z nabit?.	b" ""-0	v f1«1**- ^^'U k
Plazil proti hiši	"'"T"" 1">1"Z"' S" f	« b so bi
J .	tronte v rnyne cantilnn 10	1 * ""
pride iz kapelice, ga j v vedla edina pot mimo tribuno, pod polno svetlobo širokega okna. Topot Simona ni gojila niti najmanjšega dvoma. da njena negotovost razjasni
iV tem trehotku jo jo nekaj sunkoma potegni o nazaj. Tetina roka/ki je počivali! na njeni, je bila postala težka, kakor .'►'klena, iu jo jo z nrpu nvagljivo silo vb la nazaj, »ločim jo je vnraštla s -vojini običajnim glasom, čeprav nekolik tišje: "Ali morete čiiati minis tegale starega škropilnika Priksli-a jo deklico, dn j liio-ala ob: niti pogled ob ograji ki jo je poleg te ur a še zakrivala njena močna postava, in se .-k oniti čez starodavno kanienito posodo z nečitljivimi vdolbinami. Tako jo je držala par trenutkov, nato je dejala: "'Utrujena sen.; pojdi ve!" In hrozoltzirno ,;o je vlekla seboj.
Kakor hiti o >ta zapustila tiibuno, jo ladv Eleanor izpustila Simonino roko in obstala za nekaj hipov, prodno se je
napoti.a dalje. 1 >11. ji je pohaja! in znojne kaplje so ji stopale soseda Šešerka, ki jo imel zanj aa čelo. Zdelo se je. da mora vsak čas omedleti.	pripravljeno nabito puško, ven-
Toda ukrotila ie to slabost tako nairlo, da je S'niona niti "
UBOJ ZARADI STAREGA SOVRAŠTVA.
Tz Sv. Jurija ob Ščavniei poročajo: — Na tukajšnjem pokopališču je bila te dni izvršena sodna olwlukeija Alojzija Doikla, posestnika z Ženika v Slov. goricah, ki je padel zvečer kot ž: tov starega sovraštva. Med pokojnini l>oklom in Jurijem Šešerkom na Žrniku, katerih doma ^ta oddal iona drug od drugega kakili 15 korakov, jo prišlo pred loti do mejnega spora in tožb, kar jo imelo za posledico hudo sovraštvo, ki so je zlasti pri Šešerku stopnjevalo od leta do leta, dokler ni doseglo vrhunca.
Pred dnevi je nastal med njima spor zaradi nekega drevja, ki raso ob moji. Ker se Doki k Šešerkom ni hotel prepirati in so je odstranil, je Šešerko storil v sebi sklep, da napravi vsemu konec 18. uro stoični
puško tiho splazil proti hi A'ojza Dokia ter preža 1 na >vo-jo žrtev pred oknom, dokler so ni pojavil v sobi pri mizi. Tedaj »o Šešerko ustr< lil s puško, nabito z jeklenimi kosci in zdrob-oi kose, pmti l>oklu in ga zado! v g'avo. Doki se je zgrudil in kmalu izdihnil. Zdravniška pomoč bi mu ne bila mogla rešiti življenje.
Zločinec jo nato izginil v tonpio noč. Sum je takoj pa-d;l nanj, ker jo že poprej večkrat izrazil grožnjo, da 1*> napravil k one« večnim prepirom, čeprav je bil vseh teli prepirov kriv le SrtŠerko. Možak so je bil piod leti vrnil iz Amerike k svoji ženi, ki jo gospodarila na Ženiku. S svoiimi številnimi pravdami jo Šešerko svojo polovico posestva za pravd al in je to polovico prod loti na javni sodni dražbi kupila njegova žena. Kliub tetini je ženo spodil od liiše in sam gospodaril naprej. Prepiral so je brez konca in kraja z vsemi. Ko so ga izda i zaradi strašnega zločina aretirali, jo hladnokrvno izjavil. da jo storil svojo dejan:o zaradi tega, da napravi večnim p: op i ro m konec.
ništvu. Oilšel je na I Mina j skoraj br ez sredstev in se vpisal za medicino. Na Dunaju se je oženil in si ustvaril prijeten dom, ki je bil gostoljubno zatočišče, tudi za vse njegove slovenske tovariše in rojake. Za doktorja je bil promoviian leta 1911. Njegovo prvo službeno mesto jo bilo v Tstri, odkoder so je presolil v Trbovlj?.
Izbruhnila je -votovna vojna. Dr. Tono Jamar je bil vpoklican mod prvimi* L. 1914 so se začela njegova osebna trpljenja njegovega plemenitega življenja. V Galiciji jo bi! na fronti z Janezi in si nakopal bolezen na pljučih. Loto dni je kot frontni zdravnik nudil zdravniško pomoč slovenskim fantom. Po porazn avstrijske vojsko v okolici Lvova jo z nadčloveškimi napori in ob tveganju lastneara življenja pomagal ti-
LJUDSKA KUHARICA
Nejn o ve j 5a zb i rka napodil z* lenbinjo
inw>m. Cena 50c
Naročite pri:
KNJIGARNI
SLOVENIC
PUBLISHING
COMPANY
216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.
vol jo od dobrote blagih ljudi. Potom! se jo pridružila še i>ole-zen, ki ga je primorala, da si je poiskal zemsko zavetišče pod Ruško cesto, kjer jo deij časa in mrzoval do oneino-niu ni dopuščala, da bi se bil -dvignil in hodi!. V bolnišnici so ugotovili, da ima po vsem telesu tvore.
STREL NA ULICI SREDI KOČEVJA.
V Kočevju je na ulici prišlo do streljanja, ne ve pa se Še, kakšno ozadje ima dogodek. V mraku so se zbrali na nekem vogalu 17 letni pekovski vajenec Anton Šurl. 16 letni mesarski vajenec Ivan Butina t« r 17 letni mesarski vajenec Aimrej n lagal, s spoštovanjem hvalež- jZagar. Stali so zunaj precej ni. Po prevratu so jo dr. .Ta-'časa, naenkrat pa so se pričeli mar naselil v Ljubljani in od-1 razgovarjati 'glasneje. Hip na pri zdravniško ordinacijo v to jo Žagar potegnil samokres Prešernovi ulici. Užival jo in ž? sta počila dva strela. Pr-breznrfpjno zaupanje ne samo va krogla jo pogodila Surla v svoiih pacientov, temveč tudi levo nogo, Butino pa je zadela ljudstva.	krogla v de-no stran prsi. Ža-
fronto v razno sanatorije, k jot je dr. Tone Jamar bi! obenem bolnik in zdravnik in je rnšo-val življenja neštetih ranjencev. Naposled jo prišel v Ju-deriburg. kjer jo ostal do prevrata. Kar je dr. Tono Jamar storil za slovenske vojake v lotih strahoto, so no da preceniti. Tn kljub temu ni nihče slišal samohvale iz ust toga skromnega. slovenskega zdravnika. Zadostovala mu jo zavest, da so mu vsi, ki jim jo kakorkoli po-



Pošljite nam
.j in mi vam bomo pošiljali j
2 meseca	|
"Glas Naroda" Jj
in prepričani smo, da boste potem jj
stalni naročnik.
II
Pokojni Alojzij Doki jo Štel 47 let in je bil znan kot miroljuben človek. Sosedje so ga zmerom opozarjali, naj se čuva
rapazila ni.
D klica jo stopala naprej, zamišljena in molčeča; v glavi -C ji je vrtelo, kakor j>o prehudem razburjenju. Ničesar ni vi-lola niti vedeli:, in vendar je bila zagotovljena, da je bil tam doli on, da je on korakal mimo nje, on, m znanec, tisti skrivnostni -trah, ki m' j" * eiidi*r že enkrat vtelesil in se hotel pokazati. Zdaj s<* ji je zdelo. da mora vznikniti piod njo ob vsakem koraku in vsakem ovinku koridorja in tako je bila pripravljena na i< .sre-anjo, da ji ni bilo treba premagovati niti -♦rahu, niti presenečenja, ko je stopila v salon ladv Eleanor
in se nenadoma znašla pred njim. ki ga je pričakovala.
# * *
Spozna a ga j • net.mdoiua. Spoznala jo v njem visoki Rtas pmwH-negn izpronavilca in skrivnostnega molilca v kapelici, -poznala je fine min-'teniško nežne i»ot«^zo mladega moža, ki jo je s]>rejel ob njenem prihodu, in spoznala g as in izrazovito vrovorico m-znaiiega za-št itnika, ki je posredoval za njo pri ladv Kleanor in ki ga jo ladv E'eanor poslušala. .
'iil je isti človek, ki so ji je prikazal štirikrat v raznih oblikah, kakor so ji je vodno dozdevalo in edino čemur se je čudila jc bilo to, da so je pojavil mračni zagonetnež na tak enostaven i.i navaden način, ki jo bii domalega podoben vsakdanjosti.
(Mladenič se ji > poklonil z vneto spoštljivostjo, ki je bila kaj malo podobna njegovemu oholemu in nepristnemu vedenju ob prvem srečanju; na to je stopil k lady Eleanor, pomolil ji roko in rekel z glasom, ki je bil vdan in zaupen obenem.
"flotovo vas nadlegujem s svojim obiskom, teta, ko vas motim v tako ljubeznivi družbi, toda hotel sem vam pred koncem leta izraziti sveje čestitke ..."
V> e to ni bilo nikakor podobno <lram>it in vendar je navdalo Simono neko tragično čustvo, docim se je njena pozornost obrnila na ladv E'eanor.
Starka jo silovito sunila z rokami naprej, kakor bi hotela pahniti obiskovalca od >obe, in prekinila ga je z odurnim vzklikom, ki se je i z vil iz globine njenih prsi in je bil bolj podoben kriku ali rjovenju, nogo besedi. .
Ne da bi mu upadel pogum ob tem čudnem sprejemu, je on nadaljeval 7 i-tiru nasmehom na ustnicah in s prepričujočo i jubeznivost jo:
44Ne, draga teta, ne delajte tako hudega obraza! Moja dolga odsotnost vam ie morala pustiti dovolj časa, da pozbite svoj >»:d. za katerega bi vi pravzaprav baš tako težko našli iz->r, kakor jaz."
jevanjs prihodnjič.)
dar ni mislil, da ie sosed ros sposoben izvršiti tak zločin.
DR. JAMAR UMRL.
Novica o Miirti dr. Toneta Jantarja je vso pretresla. Dr. Tone Jamar se je rodil na starega lota dan 1882 v Škof ji Loki. Bil je sin poso>tnika in aro-stilničarja "Pri Cenetu". Ljudsko šolo je obiskoval v Škof ji Loki. gimnazijo pa v Kranju. Maturiral jo v Beljaku. Medtem mu je umrl oče. Tone Jamar se je moral vrniti in pomagati dnmia svoji materi v gospodarstvu. Loto dni je vztrajal v Škof j i Loki, potem pa je
ONEMOGEL DELAVEC V DUPLINI NAD DRAVO.
garje nato izginil, oba ranjenca pa so na vpitje prenesli ljudje v iiišo in ju že snoči prope-Iz Maribora poročajo: — Poilj\lli v Uobljanriro bolnišnico. Mariboru se je lazšinla novica' *i anjonca pravita, da se ne o žalostni usodi 2G letnega brez- znve<iata kako 10 P1"1^0 do stre" poselnoiga delavca Franca Par-;lianja' an tu<h 110 vpsta' ah 1°
krša iz Limlbu^a. V mrzli no-
ibila nesreča ali pa je Žagar na-
či je slišal Franc Selinšek iz'la^ strc'jal- Uvedena je bila
BRATOV ZAKLAD JE ODNESEL.
Studencev, ko *e jo vračal do- sevcda Vikava. inov, neke čudne vzdihe, ki so prihajali s strmega dravskega nabrežja pod Ruško cesto. Postal je ob železni ograji in i »Pred dnevi ise je vršil na Do-poslušal. Vzdihovanje ni bilo lenjskem zanimiv lov, ki ga je zmota. Spustil se je po strmi- vprizoril posestnik Janez Zore ni nabrežja. Pri.šel je do skal- iz Zabukovja, ko je lovil svojene dupline, pred katero je ob-!ga Tirata Alojza, ki mu je ušel stal z groznim i občutki.	i proti Novemu mestu. Lov je
V dup itii jo ležal mlajši moški. Bil je popolnoma obnemo-2Te in ni mogel niti prav govoriti. Le s težavo je (Selinšek izvedel za njegovo i Tire. Takoj je stekel po stražnika, ki je poskrbel. da so rofševalci onemoglega in vsega premraženega reveža, ki se je v mrzlih nočeh zatekel v -kalno duplino, takoj prepeljali v bolnišnico, kjer si je Parku« kmalu opomogel. Bil je takorekoč v zadnjem trenutku reišen žalostne smrti zaradi lakote in mraza.
Franc Parkuš ne pomni, kdaj je ■zadnjič zavžil toplo hrano.
sledil notranjemu glasu, ki nra Po Mariboru je iskal dela in^.a-je veleval, posvetiti se zdrav-1rfllžkllf ^ pa nI	ž;.
Veliki Atlas sveta
Vo ju joči se narodi v Evropi vstvarjajo zgodovino. Svetovnih vesti pa ne morete razum-no zasledovati brez velikega in zanesljivega zemljevida, kot je naprimer Hammond's New Era Atlas of the World. "Res," boste rekli, "toda po končani vojni zemljevidi, ki so sedaj izdani, ne bodo več dobri." Toda vse drugo je res, kot ta trditev, ako vpoštevamo ta atlas. Iti tukaj pride poglavitna stvar. Z atlasom boste prejeli izkaznico, s katero boste proti plačilu 25 centov dobili dodatne zemljevide, ki kažejo preme njene meje vseh držav, ki
bodo prizadete vsled mirovne pogodbe, in jih boste prejeli tekom 60 dni po zaključku vojne in ko bodo podpisane mirovne pogodbe. (Listek, ki je treba izpolniti in poslati naravnost na zalagatelja, je v vsakem atlasu.) Ti dodatni zemljevidi vam bodo do zadnje natančno sti izpolnili vaš svetovni zemljevid, ki bo natančno kaša) Evropo pred vojno in po vojni v celi knjigi. Ta atlas velja samo $2.75 za Združene države in $3.— za Kanado. Ta veliki atlas dobite pri KNJIGARNI "GLASA NARODA", 216 West 18th St., New York.
POSESTNIK, KI GA PREGANJA NESREČA.
Posesti'i*ku Avgustu Žagarju na I»žnici pri Celju jo p/t d nc-" k i. j teuni poplava uničila skoraj vse poljske piidelke. ('e prav mora skrbeti za ženo iu za dev( t otrok, pa ni dobil od občino nobeno podpore zaradi ve-ike (škode, ki mu jo ie povzročila poplava. Prod kratkim je sledila druga nesreča. Enega izmed dveh konj, > katerima je prevažal premog, jo moral izročiti konjaču. Ko je tedni vozil z drugim konjem premog, je konj na poledenelem cestiču padel in si zlomil levo zadnjo nogo. Žagar je moral sedaj tudi tega konja izročiti konjaču. Tako je ostal nesrečni posest-1 nik v zimi brez sredstev za preživljanje svoje številno rodbine.
ČE ŠE NE VES, ZDAJ IZVEŠ:
da je letos znimrzuil Oeresund, po katerem ie zdaj mogoče priti peš iz Švedske na Dansko
id a je na otočju Vi vari v Ita-
liji umrl neki 7.1 letni starec, 1 jc pojedel vsak dan samo 70 k mesa in je zapustil 8 mi ijouoi lir gotovine;
■da so v Joneviereju blizl QuelK'ca v Kanadi zgoreli štirjl otroci v stare»sti od A do 7 let] inedt lil. ko sta se roditelja re| šPa s skokom skozi okno;
da je švedska kraljeva lodhil na podpisala 205,000 kron vojl nega posojila;
da bedo morali v Franciji >«|j bolj skrčiti potniški promet J ker indijo samo še za dva te-1 dna premogovne rezerve;
da je bivši av-tro-ogrški ge-l neral Danki, ki je umrl te dni v Tnomostu. rojen v Vidmu;
da čaka odstopi vsi runruii-ski kralj Carol se vodno v Portugalski na dovoljenje za r, d potovanje v Ameriko, kamor jo prispel že dol njegovega spremstva;
da je umrl nekdanji pove j-nik 3. armad nega zbora avstrijsko vojske v svetovni vojni, general Bruderman, v f>l letu ~vo-je dobe;
da so imeli v Rumuniji pro-šlo dni 36 stopinj mraza.
trajal skoraj cele tri ure in je bil povsem brezuspešen. Alojzij Zpre, ki ga je zaradi potepu-štva iščejo razne orožniške postaje, je po zadnji tatvini, ki jo je izvršil na škodo nekega ljubljanskega trgovca v Gornjih Kamencah, blago razprodal, na to pa priišel v vas Zabukovjc,' kjer <e je zgiasil pri svojem j bratu Janezu, ki poseduje malo domačijo. Alojzij je nekega dno -opaizil, kje njegov brat Janez skriva denar. V ?voji tatin ski naturi tudi bratu ni priza-nesel. V bratovi odsotnosti je šel pod kozolec, kjer je ime! brat Janez denar zakopan s škatlo vred, pa je vse skupaj odnesel. Bilo je nekaj cez 1300 din. Oškodovani brat, ki je takoj opazil tatvino, je hotel dobiti svoj zaklad za vsako ceno nazaj. Brž jo ie ubral za tatinskim bratom, katerega je lovil do Novega mesta. Tu pa se jc za brzopetim bratom Alojzom, zgubila vsaka sled. U-žaloščen in -zdvojen se je brat Janez zgiasil pri orožnikih, kjer je brata prijavil. .
O
n n n n
m *
Rojake prosimo, k o pošljajo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES • oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno
0
O 0
04 !!
M
i: 0
00
00
'f #
0
h i 0 0 0
9
SLOVENSKO - AMERIKANSKI
T/	1	H	" ZA LKTO ::
Koledar i94i
Pestra zbirka kratkih povesti, zanimivih člankov in poljudnih razprav iz zgodovine, zemlje- in narodo-pisja; kratkih zanimivo-sti iz vseh dob in delov sveta • • . Informativna knjiga za vsakega rojaka, ki zasleduje svetovne dogodke.
Citajte zanimiv članek:
"O LOVU IN LOVCIH/'
ki ga je spisal Fr. Troha.
Slovenic Publishing Company
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Cena 50c
Vaoto lahko poiljete r snamkab po 2 am. t cente, «e prebivate ▼ Združenih dritevah.
M
I
Posebna priloga:
Trije icailjevidi t barvah: EVROPA LETA 1914.; EVROPA PRED SEDANJO VOJNO; EVROPA L. 194«
NAROČITE GA ŠE DANES
S
Slovensko Amerikanski Koledar za L 1941, Velita Blaznikova Pratika za L 1941, in Priročni Atlas (38 barvanih zemljevidov) —
t&taČtfiidS^&SS:A' la..: .