SLOVENSKI VES1M CELOVEC PETEK 28. APR!L 1989 Letnik XLIV. Štev.32(2455) Izhaja v Celovcu ; Erscheinungsort ; Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. 1000 din P. b.b. Nesporazum? K izjavi Koroškega deželnega šolskega sveta, po kateri je ministrstvo za pouk, umetnost in šport ustanovitev konfesionalne privatne ljudske šole v celovškem mestnem območju, v kateri bi poučevali v obeh deželnih jezikih, ocenilo za nedopustno, so včeraj z Dunaja sporočili, da je vsa zadeva okrog prepovedi šole bila „nesporazum". Končno odločitev bo ministrstvo sporočilo v 14 dneh, Mohorjeva pa je poudarila, da bodo prijave za privatno šolo potekale normalno 3. maja in da bodo s poukom začeli ob začetku šolskega leta 1989/90. Več na 2. strani. Narodni svet ne more zasesti mest ZSO v sosvetu! Preuranjena poslušnost odgovornih funkcionarjev Narodnega sveta koroških Siovencev se jim očitno ne bo obrestovaia. Kot smo iz merodajnih krogov na Dunaju izvedeti, je ta čas v zvezi s sosvetom za koroške Stovence jasno, da Narodni svet koroških Stovencev ne more nadomestno zasesti tudi mesta ZSO v tem organu, „ker je Zveza stovenskih organizacij na Koroškem narodnopolitični faktor, ki ga ni mogoče obiti." Dodatno prevladuje tudi mnenje, da velja za NSKS oz. za ZSO enako načelo kot za stranke, namreč da lahko zasedejo le mesta, ki so jim bila dodeljena. Kot je znano, je NSKS prvi imenoval svoje člane za sosvet in s tem v zvezi tudi izjavil, da bo zasedel tudi mesta ZSO, dokler se ta ne bo odločila za vstop. Po zadnjih informacijah z Dunaja bo sosvet za Slovence konstituiran še pred poletjem; če ne bo prišlo do večjih komplikacij oz. zavlačevanj pri presojnem postopku nadrejenih oblasti. Očitno pa je, da Dunaj čaka tudi na politične odločitve na Koroškem v zvezi z deželnim glavarjem in sestavo koroške deželne vlade. Mu 2. strun/j PREBER!TE 2 Ljubljana: zborovanje proti uporabi jedrskih naprav 3 Janez Janša mora v zapor! 4 Heute im ..Slovenski vestnik" 5 Janko Messner bral v Gradcu in v Ceiovcu -Koroška v zrcalu 6 Koledar prireditev in Vestnikov roman 7 Radijski in televizijski tedenski spored 8 Ljubeljsko cesto so očistili - šport: ŠK Dob viceprvak G!asbena šo!a v Borovljah Glasbena šola na Koroškem je znova potrdila svojo življenjsko moč, ko je v sredo skupno z SPD Borovlje priredila koncert v boroveljski mestni hiši. Na sporedu je bilo 27 točk, ki so jih izvajali gojenci vseh oddelkov glasbene šole, torej s celotnega področja, kjer deluje ta naša glasbeno-vzgojna ustanova. Na sliki kvintet saksofonistov. Iniciativa za trojezicnost v osrčju DS Aipe-Jadran , ... v vv- ] - . 1 * + ID cLrttrstrt rfnčfilufm hi tfl nri^Mf^Vutd Italijanščina, slovenščina in nemščina naj bi bili obvezni jeziki v vseh šolah v Furlaniji-Julijski krajini, v Sloveniji in na avstrijskem Koroškem. Ta zahteva prihaja v času, ko zvezne in državne oblasti zavračajo celo ustanovitev privatne dvojezične ljudske šole v Celovcu. To vzorno iniciativo za boljše sožitje in spoznavanje med sosedi v osrčju Delovne skupnosti Alpe-Jadran in Evrope so v svojo resolucijo vnesli socialistični pokrajin- ski svetovalci Herbert Rosen-wirth iz Trbiža, Giuseppe Fir-mino Marinig iz Benečije, župan v Špetru Primo Marinig, župan v Camino al Tagliamento ter Gianni Nassivera iz Karnije in jo poslali predsedniku videmske pokrajinske uprave Venieru. Kot iz Vidma poroča dopisnik ..Primorskega dnevnika" so o resoluciji že razpravljali v komisiji za kulturo v videmski pokrajinski upravi. Tu bodo v kratkem stvar spet vzeli v pretres, ker podpisniki želijo, da bi našli soglasje vseh skupin. Kmalu zatem pa bo resolucija prišla v razpravo in glasovanje v pokrajinski svet v Vidmu. Podpisniki so prepričani, da bo resolucija sprejeta. Vsebino svoje resolucije podpisniki utemeljujejo z željo po medsebojnem spoznavanju šolarjev v treh sosednih deželah. Znanje jezika soseda, njegove kulture in njegovih običajev, prispeva k prijateljstvu in sožitju. Hkrati pa, je rečeno v resoluciji, bi to prispevalo k priznanju jezikovnih manjšin v omenjenih deželah, k uresničitvi juridičnih in ustavnih zagotovil o njihovi zaščiti kot tudi k odstranjevanju nacionalne napetosti. Podpisniki ta svoj predlog utemeljujejo tudi zgodovinsko, saj so te dežele v osrčju Evrope, na stičišču treh velikih evropskih jezikovnih skupin. Vsebino resolucije naj bi preučile pristojne deželne in 2 strun/) Z!ati znak Osvobodilne fronte Tereziji Prušnik-Miri Na predvečer praznika SZDL Jože Smolle predal priključila partizanom, po Osvobodilne fronte so v odličje v priznanje za njeno vojni pa ves čas zavzeto Skupščini SR Slovenije pode- delo, ki ga je opravljala kot opravlja delo odbornice lili zlate znake OF, najvišje aktivistka v NOB in kot Zveze koroških partizanov in priznanje Socialistične zveze narodnopolitična delavka vse Zveze slovenskih žena. Med delovnega ljudstva. Med leto- do današnjih dni. Terezija odlikovanci pa sta bila tudi šnjimi odlikovanci je bila tudi Prušnik-Mira (na sliki druga z koroška partizana inž. Rado rojakinja Terezija Prušnik- desne) seje že leta 1942 vklju- Lipičar in Pavel Grubelnik-Mira, kateri je predsednik čila v delo OF in se junija 1943 Pajo. VESTMKOV VEČER v gostilni Ženki, Podkanja vas, v petek, 28.4. ob 20.00 „ Vestnikov večer" je ugodna priložnost, da se s člani uredništva pomenite o poročanju Slovenskega vestnika in razpravljate o občinskem portretu Galicija. Vsi občani prisrčno vabljeni. LESERABEND im Gasthaus Ženki in Wiidenstein am Freitag, den 28.4. um 20.00 Nutzen Sie die Gelegenheit, sagen Sie am Leserabend den Redakteuren des Slovenski vestnik Ilire Meinung zum „Gemeindeportrat Gal-lizien" und diskutieren Sie mit uns andere aktuelle Fra-gen. ,,Ne ovirati šoio v Celovcu!" /7smnov/re//7cH AoM/as/oMa/ne privatne /fuJ.sAc S'o/c v Ce/ovcu, AfoAor/cvH Jružhr/, ye v prv/ reuAc/// aa prepovej a.sraaov/ae io/e s s7raa/ Deze/aega fo/.s^ega sv e ra oz. Zvezaega ^?a/a.srr.srva za poaA: /z/av//a, Ja AoJo A//JA reraa oh začela aa^/eJajega šo/.s^ega /era pr/če/r s poa/roar /a Ja /soJo J. ara/a /9/^9 prryave v šo/o pore/ra/e aorraa/ao. V posebni tiskovni izjavi dr. Anton Koren, direktor Mohorjeve, izjavlja, da ob predstavitvi ljudske šole Mohorjeve z nobeno besedo ni bila omenjenja ustanovitev dvojezične ljudske šole po določilih manjšinskega šolskega zakona za Koroško, temveč „ustanovitev konfesionalne privatne ljudske šole v Celovcu, v kateri bo potekal pouk približno v istem razmerju v slovenščini in nemščini." To predvideva tudi šolski zakon, ki omogoča pouk v različnih jezikih, je poudarjeno v izjavi, v kateri tudi piše, da na zveznem območju deluje več privatnih ljudskih šol te vrste. „Ker smo ustanovitev pravočasno, tri mesece pred pričetkom šole, javili in izpolnili vse zahteve in naloge, bomo jeseni pričeli z urejenim in nemotenim delovanjem šole. Prijave za 1. in 2. razred sprejemamo v sredo, 3. maja 1989 med 15. in 18. uro v Slomškovem domu, Tischlerjeva dvorana, 10. Oktober-StraBe 25, 1. nadstropje. Ker imamo že prijave za 3. razred, bomo pričeli s poukom tudi v 3. razredu", je zapisano v izjavi Mohorjeve. Starši naj prinesejo s seboj rojstni list otroka. Šolnina bo znašala 700 šil. mesečno (10 krat letno). K odločitvi Zveznega ministrstva za pouk, umetnost in šport je zavzela stališče tudi Zveza slovenskih organizacij na Koroškem. V tiskovni izjavi je rečeno, da je treba to prepoved videti „v sklopu s posebno drastično izvajano politiko ločevanja na Koroškem". To potrjuje tudi izjava poslevodečega predsednika Deželnega šolskega sveta na Koroškem, ki je dejal, da je v Celovcu možna ali nemška ali slovenska privatna ljudska šola, ne pa dvojezična... Zveza slovenskih organizacij v svoji tiskovni izjavi tudi protestira proti načinu postopanja v zadevi načrtovane privatne ljudske šole in od Deželnega šolskega sveta zahteva, da naj več ne ovira ustanovitev dvojezične ljudske šole v Celovcu. Nadalje je v izjavi rečeno, da je ZSO prepričana, da bi Celovec v smislu 7. člena ADP moral imeti javno dvojezično ljudsko šolo. ZSO s tem v zvezi navaja tudi pritožbe na ustavno sodišče, o katerih bodo razsojati predvidoma letos. Narodni svet pa v tiskovni izjavi poudarja, da to šolo nikomur ne bo uspelo preprečiti, tudi ne poslevodečemu predsedniku Deželnega šolskega sveta Kircherju, kateremu so dnevi predsednikovanja že tako šteti". Proti odločitvi zveznega ministrstva oz. Deželnega šolskega sveta je v tiskovni izjavi protestirala tudi KPA. Sosvet... (nHJa//cvnn)e.s /. struni) Predsednik Zveze slovenskih organizacij Feliks Wieser je v radijskem intervjuju podkrepil stališče ZSO, da mora zvezna vlada v smislu dogovora osrednjih organizacij z ministrom Neisserjem in Loschnakom najprej zagotoviti uresničitev dvojezične trgovske akademije v Celovcu, šele potem bo ZSO pripravljena za sodelovanje in resne pogovore o vstopu v sosvet. Pravtako paje Wieser tudi kritiziral FP in OVP, ki sta imenovali za sosvet ljudi, ki doslej še ničesar niso storili za slovensko manjšino in od katerih kaj takega tudi ni pričakovati. vodit/nega/no sodelavca/sodelavko za opravtjanje organizacijskega de!a Nudimo * stimulativno plačo po dogovoru * možnost nadaljnjega izobraževanja w možnost napredovanja * zanimivo delovno področje Pogoji: Znanje obeh deželnih jezikov, organizacijske sposobnosti. Nastop siužbe takoj po končanem razpisu. Ponudbe pošljite do 30. aprila pod šifro „Perspek-tivna služba" na naslov: Slovenski vestnik, Tarviser StraBe 16, 9020 Celovec/Klagenfurt. Interesenti/ke naj ob prijavi priložijo življenjepis in dokazila o izobrazbi. Vsi/e prijavljeni/e kandidati/ke bodo povabljeni/e na osebni razgovor. Proti uporabi jedrske energije Ob tretji obletnici katastrofe v Černobilu je bila v Ljubljani mednarodna manifestacija nasprotnikov jedrske energije, ki so se je udeležili pripadniki različnih strank, zvez, združenj in skupin iz Slovenije, Hrvaške, avstrijske Koroške in Furla-nije-Julijske krajine. Na protestnem shodu so sprejeli protestno izjavo, ki so jo naslovili vladam Slovenije, Hrvaške, Koroške in Furlanije-Julijske krajine. V izjavi je zapisano, da hočejo državljani Avstrije, Italije in Jugoslavije, aktivisti različnih ekoloških in mirovnih skupin, združeni v iniciativi „Alpe-Jadran brez jedrskih objektov" s tem dokumentom prispevati h krepitvi javne zavesti o planetarni ogroženosti zaradi uporabe jedrske energije, katere sim- bola sta Hirošima in Černobil. Z izjavo so udeleženci manifestacije postavili štiri zahteve: - Da vladi Slovenije in Hrvaške najkasneje v letu dni predložita javnosti načrte o strategiji izstopa iz industrijske uporabe jedrske energije, - Da vse vlade prepovedo proizvodnjo opreme za industrijsko ali vojaško uporabo jedrske energije, - Da vladi Koroške in Furlanije-Julijske krajine izdelata strategijo pomoči Sloveniji in Hrvaški pri izstopu iz industrijske uporabe jedrske energije najkasneje v dveh letih, - Da vlade vseh dežel oblikujejo strategijo znanstvenega in tehnološkega sodelovanja na področju racionalizacije uporabe energije in razvoja alternativnih virov energije in alternativnih energetskih politik. Podpredsednik slovenske skupščine Jože Knez, kateremu so na zborovanju izročili protestno izjavo, je dejal, da je Slovenija že dala pobudo za sprejem moratorija za graditev jedrskih elektrarn v Jugoslaviji do leta 2000. Andrea Wehrenfennig, deželni poslanec zelene liste v Furlaniji-Julijski krajini se je zavzel za to, da bi problem uporabe jedrske energije v skupnosti Alpe-Jadran postal prvi problem, ki ga je treba rešiti. Josef Mandl, predstavnik koroške alternative liste pa je dejal, da od jugoslovanskih politikov pričakujejo, da v Delovni skupnosti Alpe-Jadran sprejmejo razpravo o izstopu iz kroga uporabnikov jedrske energije. L.S. Dazne oddaje, ki jih je koroški radio prenašal v okviru „Srečanj )Sv Železni Kapli", so ponazorile in potrdile skrbi in probleme prebivalcev te občine: bojazen, da bi Tovarna celuloze Obir na Rebrci prenehala delovati, je velika, posledice pa bi bile porazne. Predvsem mali kmetje in polkmetje bi izgubili pomemben vir zaslužka, ogrožena pa bi bila tudi Thurnova žaga. Še huje pa bi bilo za delavce, ki bi izgubili delo v občini. Delovnih mest znotraj občine pa nikakor ne bi mogli nadomestiti. Tega se prebivalstvo prav dobro zaveda. Sicer ljudje z veseljem spremljajo, kako hotel Obir in občinsko zdravilišče uspešno poslujeta in po njuni zaslugi se stopnjuje tudi turizem v občini, toda hkrati se zavedajo, da samo ti dve podjetji in še tako razvit turizem ne morejo pokriti njihovih socialnih in gospodarskih potreb. Oddaje in mnenja pa so tudi pokazala, da s sožitjem obeh narodnosti v občini še vedno ni vse v redu, pa čeprav to nekateri funkcionarji in občinski predstavniki skušajo vedno znova prikazati v najlepši luči. Še vedno ni samoumevno, da bi na razgovore o gospodarstvu vabili tudi predstavnike slovenskega gospodarstva, še vedno ni vsakdanja praksa, da bi bila npr. slovenska beseda enakopravna tudi na uradnih sporočilih. Prikaz žul jev, skrbi in V čem pa je skušal ORF to nacifašizmu v sklopu prireditev stanje preseči? Prvič že v uvod- niso zamolčali. Pravtako pa tudi nem komentarju deželnega niso izpustili slovenskih gospo-intendanta, ko je dejal, da hoče darstvenikov, ki so si morali to ORF zavestno prikazati obe pravico sicer šele nekako izbori-kulturi kraja in področja. To mu ti, toda vsaj vključeni so bili. Ob je, to moramo priznati, v glav- prikazu športne dejavnosti raznem tudi uspelo. Tudi predvsem nih klubov lahko pripomnimo, slovenskega deleža upora proti da ni bil upoštevan tudi SŠK GEHEIMT1P FUR GESUNDHE1TSSUCHENDE KURBAD EiSENKAPPEL KURMITTELANGEBOT: Naturliche Kohlensaure VVannenbader Naturliche Kohlensaure Trockengasbader - Trinkkuren Moorpackungen Heilmassagen Unterwassermassagen Elektrotherapien - Inhalationen tn Eisenkappe! erfahren Sie die angenehmen Seiten eines Kuraufenthattes. A-9135 Eisenkappe! - Teiefon (0 42 38) 338 28. april 1989 3 ^ ^ Radio Karaten TREFFPUNKT " 21.-23. APPtL W ' veselja Kapeičanov Obir, ki ima v svojih vrstah vendarle tudi koroške prvake in odlične šahiste... Sicer pa je bil prikaz dovolj obširen in objektiven. Tako glede žuljev prebivalstva kot v zvezi z nerešenimi vprašanji sožitja obeh narodov. Pravzaprav je treba priznati, da je bilo v teh oddajah povedanega precej več, kot smo to sicer vajeni od koroškega radia ali drugih medijev. V povzetku bi tem „Srečanjem v Železni Kapli" ob rob lahko razpisali: bili so v bistvu stvaren prikaz, z vsemi skrbmi, željami, problemi in tudi veseljem. Andrej Mohar Koroški radio /e v Železni Kap/i priredi/ vrsto srečanj. Ma trgu so razstav/ja/i domači obrtniki /zgoraj), pri kopa/išču so se na „Krims-Kramsu" zabava/i predvsem otroci (levo), večina prireditev pa je poteka/a v bote/u Obir, diši srečanja in pnjatei/stva. Ma raznid prireditvah so nastopa/e tudi s/ovenske skupine /z občine, tako MePZ SPD Žaga /zgoraj), Obirski ženski oktet, kvartet bratov Smrtnik, ansambe/ Korenika ter bratje Pau/itscd. Posrečen nastop pri „ veliki možnosti m/adid umetnikov" pa je ime/ tudi m/adinski pevski zbor, ki je osvoji/ prvo mesto. V razne diskusije pa so se vkijuči/i tudi s/ovenski domačini, ki so posredovati svoje vsakdanje izkušnje v Železni Kap/i. Treftpunkt mit Sorgen und Freude Das zweisprachige Hotel Obir, das Haus der Be-gegnung und Freund-schaft, entwickelt sich in den letzten zwei Jahren au-Berst positiv. Die Nachti-gungszahl stieg im letzten Jahr um 25 Prozent, ftir heuer wird sogar noch eine bessere Auslastung erwar-tet. Logisch, daB auch die meisten Veranstaltungen des „Radio Karnten-Treff-punktes" in Eisenkappel/ železna Kapla groBteils im Hotel Obir stattfanden. Auch das gemeindeeigene Kurbad hat einen enormen Aufschwung erfahren, hat sich doch die Auslastung fast verdoppelt, und somit taglich 100 Patienten mit etwa 250 Theraphien be-handelt werden. Trotzdem aber hat die Bevolkerung von Eisenkappel groBe Sorgen: die SchlieBungder Zellstoffabrik Obir in Rechberg/Rebrca wiirde wohl einschneidende wirt-schaftliche Folgen ftir die Arbeiter, Holzlieferanten und auch fur die Gemein-dekasse haben. In einzelnen Beitragen und Diskussionen wurde aber auch noch auf ein an-deres Problem hingewie-sen: die Frage des gleich-berechtigten Zusammen-lebens beider Volksgrup-pen ist noch immer nicht ganzlos geregelt. Bleibt zu hoffen, daB der ORF mit seinen „Treffpunkt"-Sen-dungen zu einer Vertie-fung des ProblembewuBt-seins beigetragen und zu-mindest auch mit einigen Sendungen aufgezeigt hat, wie man an solche Fragen herangehen kann. Die Sendungen waren jeden-falls sicher ein Beitrag da-zu, zumindest die Probleme, Wunsche und auch die Freuden der Eisenkappler Bevolkerung aufzuzeigen. Maš dtsko-bar je od maja naprej odprt vsak dan. l/ašega obiska se vese/i naša Sonja. Dnsere Disco-Sar ist ab Mai tag/icd geottnet. Aut/dren Besucd treut sicd Sardame Sonja. Haus der Begegnung, Ihr Hotel im Zentrum Eisenkappels. Empfiehtt sich fur jede Art von Veranstaltungen und zum taglichen Besuch. Hiša srečanja, vaš hotel v centru Železne Kaple se priporoča za vsakovrstne prireditve in za Vaš dnevni osebni obisk. HOTEL OB/^ A 9)35 Eisenkappe) Železna Kapla Janšo bodo morali v zapor privesti! Novembra so štirje obtoženci Janša, Borštner, Tasič in Zavrl (ki so bili obtoženi izdajstva vojaških skrivnosti) dosegli odložitev izvršitve sodbe, sedaj, po izrabi vseh formalnih možnosti priziva, pa je bila sprejeta dokončna odločitev, da morajo na prestajanje kazni. Tudi na razširjenem kolegiju rapubliškega tožilstva Slovenije minuli ponedeljek niso sprejeli zaključka, da se izvršitev kazni ponovno odloži. Pravno stanje je takšno, da Janša ne bo več prejel nobenega poziva. Ko bo sprejel sklep višjega sodišča mora v zapor. Zoper ta sklep pritožba ni več mogoča. Janša napoveduje, da bo šel v zapor samo s privedbo, nikakor pa ne sam. Janez Janša na novembrski demonstraciji v Ljubljani Jubilejni kongres Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti je pretekli teden praznovala svojo 40-letnico obstoja prav v mestu, kjer je bila ustanovljena, namreč v Versaillesu pri Parizu. Jubilejni kongres FUENS je nekako rezimiral 40-letno delo v korist narodnih skupnostih in po besedah njenega predsednika Pierreja le Moi-neja ugotovil, da mnogo konfliktov v svetu izvira iz neupoštevanja narodnostnih skupnosti in da le Evropa narodov zagotovalja mirno in kreativno Evropo. Delo Fuensa in tudi podobnih organizacij je bilo uspešno, saj je ne nazadnje dobil status svetovalca pri Evropskem svetu v Strassbourgu. Preporod narodnih skupnosti je zdaj, po besedah predsednika soprireditelja kongresa 1NTEREG prof. Stingla iz Bavarske, zajel tudi vzhod. Po njegovi definiciji predstavlja Evropa napetost med enotnostjo in raznolikostjo. Jubilejnemu kongresu sta poslala pozdravne izjave avstrijski zvezni kancler Vra-nitzky ter italijanski državni predsednik Cossiga. Na iniciativo predstavnika bretonske narodne skupnosti v Franciji je le ta podpisala prijateljsko pogodbo s slovensko narodno skupnostjo v Avstriji, ki jo je za Narodni svet koroških Slovencev podpisal njegov predsednik Dr. Grilc. Jubilejni kongres FUENS je bil bolj manifestativne narave, saj razprav posameznih predstavnikov narodnih skupnostih ni bilo. Kongres je soglasno sprejel resolucijo, v kateri je podkrepil ustanovne akte FUENS ter med drugim urgiral pri Evropskem parlamentu, da sprejme Carto narodnostnih pravic. S strani NSKS, ki je član FUENS, so se kongresa udeležili: dr. Matevž Grilc in državni poslanec Karel Smolle s soprogama, mag. Janko Kulmesch, podpredsednik FUENS dr. Reginald Vospernik ter Cornelia Vospernik; s strani ZSO pa dr. Marjan Sturm ter dr. Franci Zwitter kot koordinator avstrijskih narodnosti. Iniciativa za trojezičnost (nuJa/jcvanjc^J. struni) državne vlade, ki bi seveda morale uresničiti to zamisel, saj je v vseh krajih šola v državni pristojnosti. Koroški in Avstriji se ob tej iniciativi ponuja edinstvena priložnost za revizijo desetletja trajajoče restriktivne ter manjšini in jezikom nenaklonjene šolske politike. S podporo in uresničevanjem videmske iniciative pa bi predvsem Koroška kot članica DS Alpe-Jadran dokazala, da se je pripravljena upreti nemškemu nacionalizmu v deželi in se odpreti Evropi. "Nesocialistični" deželni giavar bo znan 8. maja... Na Koroškem se nadaljuje mešetarjenje za politične pozicije. Pogajanja med Haiderjevo FPO in ljudsko stranko pod vodstvom novega kandidata za člana deželne vlade (ali celo za koroškega deželnega glavarja) dr. Zernatta v ponedeljek zvečer so se končala z dogovorom, da se bo vprašanje bodočega deželnega glavarja rešilo šele 8. maja. Do tedaj naj bi OVP in FPO v delovnih skupinah izdelali skupen vladni program. Zedinili pa sta se, da bo Koroška dobila nesocialističnega" deželnega glavarja. Po oceni političnih opazovalcev ima največje možnosti spet desničar dr. Jorg Haider, saj se je s tem očitno sprijaznil že tudi šef socialistov kancler Vranit-zky, ki je izjavil, da zaradi Haiderja ne bo novih volitev. HEUTE )M !nitiat