| Ljubljana,
sobota, 13. septembra 1952
Številka 37 — leto xiii — cena 15 dinarjev
Izhaja vsako	aoboto	— Izdaja	risfcuvul Kouzorol) »Ljudske
pravice« -	Direktor	ko n porcija	In odirovorni urednik Tomo
orejc UiedniStvo: Tomšičeva ulica V Oprava: Kopitarjeva Ulica 2 - Telefon uredništva St .19 KI --59-89. uprave 52.61—52-65 ^ ,Lefo?	oddelka	St 3» 3« - Telefon oglasneita
oddelka St	36	85 - *tev ček	rakuna 604 90321-0 - Mesečna
?I»hi 1,8 51'dln; »>-tn>e*Wina 165 din polletna Siki din celoletna ""O rim - Postni predal 43 - Tisk tiskarne .Ljudske oravice.
Proletarci vseh dežel, »družite se/
PRAVICA
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE
TOMŠIČEVA, ŠERCERJEVA, CANKARJEVA, GUBČEVA
udarna pest naše ljudske revolucije
&
dgovorimo na udarec z udar-Cern, uničimo okupatorsko zalego na naših tleh! — to je bilo borbeno geslo, s katerim je šel v neenako, pa vendalre zmagovito borbo ves slovenski narod pod vodstvom svoje Komunistične partije. Ko danes proslavljamo deseto obletnico ustano-vitve prvih slovenskih brigad, ki so Zrasle iz majhnih partizanskih čet in °dredov v organizirano oboroženo Pest naše osvobodilne borbe in ljudske revolucije, se s ponosom spominjamo velikih dejanj borcev prvih brigad in našega ljudstva, dejanj, ki s° nam omogočila, da svobodno gradimo svojo socialistično domovino.
Tomšičeva, Šercerjeva, Cankarjeva, Gubčeva. Koliko junaških bojev, slavnih pohodov, koliko žrtev ln veselja ob doseženih zmagah je Zvezano s temi imeni naših prvih °rigad. V njih se je v neprestanih borbah gradil lik borca, lik napred-nega slovenskega človeka, ki zna ljubiti in braniti svojo svobodo. Brez resnične ljubezni do svobode svojega Naroda in ljudi, ki so postavili vse ®yoje osebne interese ob stran, ki so blii pripravljeni žrtvovati vse, pa tudi svoje življenje za svobodo svo-|fcga naroda, ne bi bila mogoča naša ljudska revolucija. Samo taki ljudje So bili lahko polni vere v neizčrpne
daleč, ko so mlačneži in kapitulanti vseh vrst jokali, da nas je premalo, da še ni čas, da je slovenski narod dolžan le čakati. Taki ljudje, ki so resnično ljubili svobodo svojega naroda in verjeli v svoje sile, so bili prav borci naših prvih brigad.
Prav zaradi tega so bile naše prve brigade ne samo velikega vojaškega, marveč hkrati tudi političnega pomena za ves razvoj naše osvobodilne borbe, ljudske revolucije. S svojimi boji so dvigale upornega duha slovenskega ljudstva, kazale so mu pot, ki je bila edina pravilna. Pod vodstvom naše Komunistične partije so bili borci prvih brigad močan nosilec spoznanja in prepričanja, da je osvobodilna borba slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov ne samo možna, ampak tudi nujna, da nimamo samo dovolj sil za tak težak in odločilen boj, marveč da nas edino oborožena borba lahko reši uničenja, da je napočil čas, ko si slovenski narod skupno z vsemi jugoslovanskimi narodi more in mora kovati svojo bodočnost.
Doba, v kateri so bile ustanovljene slovenske brigade, se da označiti s splošno ofenzivo okupatorja in domače reakcije proti osvobodilnemu gibanju, ki je do tedaj ustvarilo že svoje prvo osvobojeno ozemlje in začelo razvijati novo ljudsko oblast. Nad 70.000 italijanskih, nemških in belogardističnih vojakov je bilo angažiranih za izvršitev brezplodnih načrtov fašističnih zločincev, ki so si zadali cilj, da enkrat za vselej opravijo s partizani in z osvobodilnim gibanjem. Njihovi načrti so bili dobro pripravljeni, njihove sile pa tako po številu kakor po opremi in sredstvih v ogromni premoči. Pretaknili so skoraj vsak kotiček naše slovenske zemlje in v preranem zanosu že sporočali svetu vest o svoji zmagi. Toda to so bile le papirnate zmage, zmage, ki so. nastale v fantaziji italijanskih fašističnih generalov. Res je, italijanski fašistični zločinci so pobili na stotine
set tisoče slovenskih ljudi. Z grozovitim terorjem so hoteli pokoriti naše ljudstvo, toda le-to jim je tudi tokrat pokazalo, da se ne boji nobenih žrtev za svobodo, da zna na vsak udarec odgovoriti z udarcem.
»Hoteli so nas uničiti, pa so nas okrepili,« je takrat zapisal tovariš Kardelj. Prav v času splošne itali-jansko-nemške, belogardistične ofenzive so bile formirane naše prve brigade, ki so k&j kmalu pokazale okupatorju, da je narodnoosvobodilna vojska neuničljiva.
Veliko italijansko roško ofenzivo so poskušali vsestransko izkoristiti
Formiranje prvih slovenskih brigad je eden številnih dokazov pravilne ocene političnega položaja ter naših in sovražnih moči s strani vodstva naše slavne Komunistične partije. Imena tovarišev Kardelja, Kidriča, Leskoška, Mačka, Avblja, Kraigherja in drugih so neločljivo povezana z ustanovitvijo prvih slovenskih brigad in z vsem našim narodnoosvobodilnim bojem. Prav zasluga dolgoletne borbe Komunistične partije je, da smo imeli ob prihodu okupatorja ne samo ljudstvo, ki je bilo pripravljeno boriti se za svoje pravice, marveč tudi vodstvo, ki je
KO JE GLAVNO POVELJSTVO SLOVENSKE NARODNOOSVOBODILNE VOJSKE ^PREJELO SKLEP O FORMIRANJU PRVIH SLOVENSKIH BRIGAD, JE IMELO PRED OČMI IZKUŠNJE LJUDSKE VSTAJE V SRBIJI, NEMŠKA OFENZIVA V SRBIJI JESENI 1941 JE TUDI KONČALA S TEM, DA SO SE IZ PARTIZANSKIH ODREDOV, KI SO BILI VEC ALI MANJ VEZANI NA DOLOČEN TEREN, RODILE PRVE PROLETARSKE BRIGADE, KI JIH JE USTVARIL TOV. TITO IN KI SO POTEM POSTALE UDARNO JEDRO NOV JUGOSLAVIJE. IZKUŠNJE Z USTVARITVIJO SLOVENSKIH BRIGAD SO PONOVNO POTRDILE PRAVILNOST IN PRAKTIČNO EFIKASNOST UKREPOV, KI JIH JE TEDAJ STORIL TOV. TITO V SRBIJI. PROCES STALNEGA IZDVAJANJA BRIGAD IN VIŠJIH REGULARNIH ENOT VOJSKE IZ OSNOVNIH PARTIZANSKIH ODREDOV, TO SE PRAVI PROCES USTVARJANJA REGULARNE ARMADE IZ BORBENIH ORGANOV LJUDSKE VSTAJE, JE V JUGOSLAVIJI DOBIL TAKO REKOČ KLASIČNO OBLIKO.
KARDELJ
belogardistični in plavogardistični izdajalci slovenskega naroda. Klerikalna reakcija je mobilizirala vse svoje sile in skupno s fašističnimi hordami skušala zanetiti bratomor-
dalo za ta veliki boj pobudo in bilo sposobno stopiti na njegovo čelo ter ga privesti do popolne zmage.
Komunistična partija je bila tista, ki je poslala v, naše prve parti-
no vojno za svoje ozke anacionalne,, zanske formacije svoje najboljše to' razredne interese. Svoj zločin nad
slovenskim narodom so hoteli pokriti s plaščem boja za vero. Velik del slovenske duhovščine, ki je vedno v najtežjih momentih narodove zgodovine stala na strani tujih in-
variše, njeni člani so tvorili najbolj zavesten del naših brigad. Tomšičev proletarski bataljon, jedro Tomšičeve brigade, je temu najboljši dokaz. Naše. prve slovenske brigade so
energije našega naroda in samo taki , nedolžnih žrtev, katerih edina kriv-ijudje so lahko resnično globoko ču- da je bila ta, da so bili Slovenci, “li potrebo oborožene borbe tudi Požgali so številne slovenske vasi, takrat, ko je bila zarja svobode še odpeljali v internacijo in zapore de-
interesov, je stopil odkrito v službo zapisale v slovenski zgodovini naj-okupatorjev. Fašistični teror pa jim slavnejše strani. Kdo ne pozna veje bil eno osnovnih sredstev za na- likih borb in zmag v Jelenovem biranje pristašev. Zrasle so pošto- ž!ebu. Žužemberku, Ajdovcu, Bre-janke bele garde. Naše brigade pa z°vi rebri, Kočevju, Velikih Laščah, so tudi temu poskusu sovražnikov ^°vem mestu, po Notranjski, Beli slovenskega naroda kaj kmalu na- krajini, Gorenjski. Povsod so naše pravile konec. Z odločnim udarom Prve brigade s svojo jekleno močjo pc beli gardi so naše brigade prekri- razbijale sovražnika. Tomšičeva, žale načrte fašistov in njihovih hlapcev o bratomorni vojni in tako utirale pot še večjemu poletu borbe.
France Kosmat:
A/A PARTIZANSKO ZDRAV/E/
Na zdravje, na zdravje, čašo izpijmo do dnal Aa partizansko zdravje, za svet brez sužnjev in meja!
Ej, mlado vino tele v čaše, svobode mlado vino naše!
Na zdravje lepe domačije, osvobojene težkih spon, prostosti sonce večno sije naj v src ponosnih milijon.
Naj bo čez sto let čaša vina okusov čislih, brez pelina.
Naj deca naša kakor svatje gorice plodne gre obrat, topoli — sinji, soncu bratje, a hčere, breskev sočen sad.
Naš kres v prihodnost jarko sveti, zato ne moremo umreti.
Sc bele litostroje zveži med sabo klopčič gladkih cest! Centrale z rek, po gosli mreži, luč v sredo najtemnejših gnezd!
Heroji, vam pozdrav ob čaši, vi mojstri mrtvih straž, bombaši. Nagnite vetri vrbe, breze, dišita, brin in rožmarin, v čast neporušne srčne zveze z junaki sredi korenin.
0 bratje z juga, v bojni črti smo eno — v zmagi ali v smrti. Gore in reke in gorice smo družno tisočkrat prešli, v svetlobi iste smo resnice in v ritmu skupnih melodij.
Ej, mlado vino teče v čaše, svobode mlado vino naše.
Od Bele krajine do Zile in od Prekmurja do morja svobodna kri naj teče v žile sinu iz očetnega srca.
Na zdravje, na zdravje, čašo izpijmo do dna.
Na partizansko zdravje, ta svet brez sužnjev in mejal
Šercerjeva, Gubčeva, Cankarjeva so bile strah in trepet okupatorja ter njegovih hlapcev, hkrati pa največji ponos in ljubezen našega ljudstva.
Pohod na Štajersko. Najslavnejša epopeja narodnoosvobodilne borbe na Slovenskem. V tem pohodu so si skovali borci Tomšičeve, Šercerjeve in drugih brigad nesmrtno slavo. Vsak grob padlega borca, vsako drevo, vsak kamen, vsaka dolinica in hiša iz teh slavnih borb je našemu ljudstvu svet spomin na junake, ki so šli tu iz juriša v juriš, ki so lačni v snežnem metežu in viharju razbijali sovražne zasede in nakljub nečloveškim težavam zmagali. Tu so nastala imena, kot je Gora jurišev, tu je bilo prizorišče herojskih dejanj, ko je po nekaj
lačnih in zmučenih borcev preganjalo stotine Nemcev.
Naše brigade, ki so bile sestavni del oborožene sile vseh jugoslovanskih narodov, so bile hkrati tudi nosilec bratstva in enotnosti. V skupnih akcijah z bratskimi hrvatskimi partizani v Zumberku, na svoji poti preko Hrvatske, na vsakem koraku so kovali krvno vez, ki je neuničljiva. V borbah je nastajalo tisto pristno tovarištvo, tisto bratstvo naših narodov, ki je ena največjih pridobitev naše ljudske revolucije.
Iz prvih slovenskih brigad so zrasle nove. Vsak dan so se množile vrste partizanskih borcev, naša vojska pa je dobivala čedalje bolj jasno obliko redne armade. Iz prvih štirih brigad je v dobrem letu dni partizanska vojska zrasla v divizije, VII. in IX. korpus, Štajersko operativno cono itd. Tomšičeva, Šercerjeva, Gubčeva in Cankarjeva brigada pa so bile neizčrpen vir partizanskih komandirjev, komandantov in komisarjev. Le-ti so prenašali tradicije prvih brigad med nove borce, jih vzgajali in učili na primeru borcev prvih brigad. Tovarištvo, požrtvovalnost, pogumnost in odločnost, ljubezen do svoje domovine in sovraštvo do okupatorja, te osnovne značilnosti borcev prvih naših brigad so postale last vseh slovenskih partizanov.
Žrtve prvih slovenskih brigad, ki leže v grobovih po vsej slovenski zemlji, niso padle zastonj. Z njihovo krvjo je bila priborjena svoboda, na njihovih primerih se naš narod uči, kako' je treba braniti svoje pravice.
Ob primeru naših prvih slovenskih brigad naj se zamislijo tudi tisti, ki jih zgodovina še ni dovolj izučila in ki še vedno gojijo pohlepne želje po naši zemlji. Naš narod je bil enoten v boju proti fašističnemu okupatorju in prav tako enoten je vstal v obrambo domovine pred sovjetskimi poskusi zasužnjevanja. Naj bo kdor koli, vsak, ki bi ga še kdaj premagale skomine po naši Zemlji, bo občutil to, kar so občutili' italijanski in nemški okupatorji — našo pest. Naše ljudstvo svobode ni dobilo podarjene in jo zna zato tudi ceniti in braniti. Prav tako pa lahko služi primer prvih brigad kot opozorilo tudi vsem tistim posameznikom, ki se nikakor nočejo sprijazniti z dejstvom, da svobodni gradimo socializem. Deset tisoči naših ljudi, ki se te dni zgrinjajo na proslavo v Dolenjske Toplice, so najlepši dokaz jalovosti njihovih upov.
Borcem in vsem, ki bodo te dni svečano praznovali desetletnico ustanovitve naših prvih brigad, čestitamo k velikemu partizanskemu prazniku, ki je praznik vseh, ki so kakorkoli sodelovali v narodno-
v
osvobodilnem gibanju — to je pa vse slovensko ljudstvo.
, Nikolaj Pirnat: Junaki so zvihrali v boj
TOMŠIČEVA
Pfsmo Vide lomšiC borcem. Komandantom In poiititnim delavcem brigade Toneta Tomšifa
Spomini na Ifotaria
Po prihodu na Štajersko je bila Tomšičeva brigada močno zdesetkooana, vendar pa slej ko prej borbena. Udarec, ki ga je zadala brigadi silovita februarska ofenziva, je po vzpodbudnih besedah tovarišice Vide Tomšičeve — njeno pismo je prišlo izmučenim borcem v roke v pravem času in šlo je iz rok v roke! — brigada lažje prebolela in se ob znatno zmanjšanem številčnem stanju kmalu nato s podvojeno silo vrgla na sovražnika. To dokazujejo številne ofenzivne akcije Tomšičeve po Štajerskem in Gorenjskem tako rekoč ne posredno po njenem prihodu na Štajersko.
Dragi tovariši!
Pošiljam plamteče pozdrave,, vam, mojim dragim tovarišem, junaškim borcem brigade Toneta Tomšiča.
V najtežjih dneh, ko me je dušila bolest in nemočen gnev med zidovi italijanskih ječ, mi je bil spomin na vas in na vaše junaške boje najsvetlejša misel. Nisem vedela mnogo o vas — veliko je bilo med vami in menoj debelih zidov in zamreženih vrat — toda vedela sem, da ste in da prav tako prezirate smrt, kakor jo je preziral Tone.
»Izroči pozdrave našemu Centralnemu komiteju in vsem našim borcem!« mi je rekel tisto majsko jutro, tisto kratko zadnjo minuto, ki so jo nama dovolili, preden so ga odvlekli v Gra-rtiozno jamo. »Povej jim, da ni lahko umreti mlad, poln sil in poleta, toda za tako veliko stvar, kot je naša, to ni težko in za njo rad umrem.«
Pri Tonetovi smrti so si podali roke gestapovci, italijanski fašisti in domači izdajalci. Izdan od belogardističnih hlapcev, mučen od gestapovskih in fašističnih krvnikov, je padel prerešetan »(^.krogel iz strahopetnih italijanskih fašističnih pušk. In tako so padli vsi, cvet naših borcev.
Strahopetne italijanske fašistične puške so utihnile, pobesneli so v svoji onemoglosti gestapovci in domači izdajalci pa so se iz strahu pred svojim narodom še bolj udinjali nacističnemu okupatorju. Oblačijo se v razne barve, a srce jim je eno samo, ena sama misel jih vodi: uničiti vse Tonete Tomšiče, Slavke Šlandre, Šercerje, vse, kar je močbega v našem narodu, ki si upajo zoperstaviti se fašističnemu zverinskemu pohlepu, vse, ki si upajo dvigniti uporno pest za pravice svojega naroda. Toda njihov račun je bil napačen. Vsak dan več jih je, ki so pripravljeni dati svoje mlado življenje, dati vse za našo svobodo. Vsak dan več jih je>, ki vedo, da je bolje stoje umreti, kakor živeti kleče pod fašističnim bičem in lizati noge, ki gazfjo naše glave. In namesto ustreljenih in pobitih Tonetov Tomšičev in drugih so stopile stotine in tisoči naših borcev. Tone Tomšič je dobil v vas tisoč rok, ki neusmiljeno vračajo udarce in gonijo fašistične pse iz naše zemlje.
Tudi v ječah so hoteli, naj hi delali za fašiste, zato da bodo še krepkeje vihteli svoj- bič, da bodo lahko izdelovali še ostrejše krogle za vaša telesa. Nismo jim hotele delati in niso nas uklonili niti glad niti mraz in ne samota celic.
V dolgih urah, ki so se leno pretakale v mračnih celicah, ko se je dvi-
VSE REPORTAŽE IN RISBE SO PONATISNJENE IZ BRIGADNIH GLASIL NAŠIH PRVIH BRIGAD, KI JIH HRANI MUZEJ NOB.
galo iz mraka predme vse, kar so nam naredili, ko sem gledala v mislih vse, ki so nam njih pobili, takrat sem pohitela k vam in hodila z vami po naših_ slovenskih ostah: Vidiš fašista?
—	Bij! Glej izdajalca! — Bij, kolji! Nemška kolona! — Bij, kolji, dokler ne bo naša sveta zemlja svobodna golazni, dokler ne bomo uredili svojega doma sami po svoji volji, za boljše življenje naših otrok.
Srečna sem, da lahko v tem boju in v tej veličastni gradnji naše nove Svobode sedaj zopet in neposredno pomagam tudi jaz. Temelji naše stavbe niso običajni — to je kri naših naj-bedjših, zato tudi naša stavba ne bo običajna — to bo svoboda, ki že vstaja P.red nami tako, da je vidna in otipljiva tudi za tiste, ki prej vanjo niso verjeli. Danes imamo našo vojsko, naše osvobojeno ozemlje, našo narodno oblast. Zgradili smo in s krvjo zapečatili bratstvo vseh južnoslovanskih
narodov, bratstvo vseh slovanskih narodov, bratstvo vseh narodov sveta.
Tako se uresničuje tisto, kar je kazala naša Partija, za kar so Tone in njegovi tovariši živeli in delali leta in leta in za kar so dali življenja.
Pred nami je še borba in delo, pred nami je še najostrejša zadnja bitka. Gestapovski krvniki so postali besnej-ši, zahrbtnejši, drznejši kot kdaj koli prej. Poiskali so_ si svojih zločinskih pajdašev med našim narodom in z besnostjo potapljajočega se bijejo okrog sebe in uničujejo vse; Nas pa njihovo divjanje ne more ustaviti. Uničili so nam mnogo — enega ne morejo: naše v°lje, da osvobodimo svoj narod, da maščujemo zločine. Pod vodstvom naše Komunistične partije se bomo borili naprej, neizprosno in dosledno, brez usmiljenja do sebe in brez usmiljenja do tistih, ki bi se nam postavljali na pot.
»Delala bom in vsi bomo delali tako, kot si delal Ti, Tone,« sem mu odgovorila tisto majsko jutro. Vsak dan in danes to ponavljam.
In ponavljam, ko vam prek naše uporne domovine prožim in stiskam roko, moji dragi tovariši!
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Februarja 1944.
VIDA TOMŠIČ, I. r.
Tomšičev glas, glasilo I. SNOUB T. T. št. 12, 20. junija 1944
Odgovor tovarišici Vidi Tomšičevi Članici predsedstva SNOS
Na položaju, meseca marca 1944. DRAGA TOVARIŠICA!
Nadvse prijetno presenečeni smo prejeli Tvoje iskreno bodrilno pismo. Iskrena Ti hvala za pismo in za borbene pozdrave!
V_ zadoščenje nam je, da je fašistični in zverinski nacistični okupator za mučeniško, a samo telesno smrt našega velikega vodnika in Tvojega pokojnega moža in tovariša v neumornem delu za- svobodo in pravico našega naroda sprejel vprav od borcev brigade Tonetovega imena brez števila udarcev, s katerimi smo in sejemo smrt v vrste fašističnih zveri in njihovih psov — domačih I^karjotov — na vsakem njihovem koraku.
Dn brigada Toneta Tomšiča dosega toliko In tako pomembne vojaške uspehe v borbi za osvoboditev slovenskega naroda, je v prvi vrsti neposredna zasluga Tonetovega dela. Že ob ustanovitvi brigade Toneta Tomšiča se je v brigado priglasilo mnogo Tonetovih sodelavcev, po drugi strani pa je KP takoj spočetka dala brigadi mnogo junaških in predanih članov-borcev ter je tako po njih zgledu ostala v brigadi tradicija nedopovedljivih in neštevil-nih junaštev. Tako mora ostati tudi v bodoče. Partijci in skojevci v Tomšičevi brigadi ne bodo z ostalimi junaškimi borci prej odjenjali sejati smrt okupatorju, dokler ne bo osvobojena poslednja ped združene Slovenije v okviru demokratične in federativne Jugoslavije.
Mučeniška smrt velikega Toneta Tomšiča je po njegovih borcih obilno maščevana in skoraj bodo uresničeni
veliki ideali, za katere se je boril in prelil svojo kri. Ta čas je blizu.
Sprejmi, draga tovarišica, iskrene borbene pozdrave od vseh borcev in funkcionarjev brigade, ki bi bila zelo srečna, če bi Te mogla ob kaki priliki osebno pozdraviti;
Smrt fašizmu — svobodo narodu! Politkomisar:
LADO MIŠICA, 1. r. Komandant, major:
IVAN KOVAČIČ. 1 r.
Tomšičev glas, glasilo I. SNOUB T. T. št 12, 20. 6. 1944
Ljubo*
MATI
Vsi se še spominjate našega tovariša Sulja, komandirja čete. Spominjate se onega sončnega zimskega dne na Biču. Snega je bilo do kolen, mrzlo pa, da je kar v kosti rezalo. Razporejeni po hišah se grejemo in počivamo.
Naenkrat:
»Uzbuna! K orožju!. Na položaje!«
Kaj je? Italijani in bela garda!
Zavzeli smo položaje nad Bičem. Komandir Suljo zaseda s svojo' četo položaje okoli cerkve v vasi. Sovražnik daje močan ogenj iz vseh vrst orožja: krogle žvižgajo, dum-dumke pokajo, zrak pretresa eksplozija min in granat.
■	Z naših položajev smo opazili, kako se po zasneženi planjavi premikajo postave v strelski vrsti.
Kdo so? Beli? Nel Saj imajo nahrbtnike.
Naši so! Suljo je, ki beži s svojo četo od cerkve proti gozdu. Obupno dejanje! Kako boš pred takim ognjem, pred tako točo krogel, pred cevmi mitraljezov brez žrtve prišej preko več kot 400 m kot miza ravne planjave, pa še brez vsakega kritja? Sovražnik je naše opazil in odprl nanje peklenski ogenj, mitraljeski snopi so kar orali sneg. Tovariši padajo, vstajajo, IrČejo in zopet padajo... Srca se nam stiskajo ob tem žalostnem prizoru, a brez moči smo, ne moremo pomagati, ker smo sami brez krit ja in še od treh strani obkol jeni. Edini zaklon je sneg.
Kdo bo ostal? »Suljo, Suljo, beži!«
Tik pred. gozdom je bil ranjen v noge. Tovariša, ki ga je hotel prenesti v gozd. je zavrnil rekoč: »Padla bova oba, 'kar pu,sti me, se bom že sam priplazil!«
* Nppiaa-l to»«ri8 Ljubo AnkinftiS, ki ,ie padel oh kapitulaciji Italije pri Ribnici, zadet od belogardistično krogle iz zasede.
Po snegu dežuje toča krogel — ena je končala tovarišu Sulju mlado življenje. Nič več ga ne bo med nami; njegovo prešerno veselje bomo močno pogrešali. Tudi on je dal svoje mlado življenje za svobodo in tako povečal število onih, ki bodo nezdrobljiv temelj naše srečnejše bodočnosti.
Minilo je precej časa od takrat. Za nami so borbe, trpljenje in samopre-magovanje, pa tudi zmagoslavje in veselje. Zime ni več, tudi pomlad je že odcvetela, vse kipi v obnavljajočem se življenju.
Kje si sedaj, Suljo, gremo v patrolo skozi tvojo rojstno vasi Kako bi bil srečen, če bi s teboj lahko obiskal tvoje drage. Tako pa oklevam.
Tovariš je slišal, da bi Suljeva mati rada kaj več izvedela o sinovi smrti in o njegovem grobu. Ali naj se oglasim? Bolje bi bilo, da se je izognemo in da ne obnavljamo solza in žalosti. Ko zavijamo okoli vogla, nas pokliče ženski glas:
»Kam pa kam, fantje?«
Ogovorila nas je preprosta kmečka ženica, prijaznega obraza — Suljeva mati!
»Dober dan, mamica! Gremo malo v patrolo.«
»Tako, tako. Saj vas je težko spoznati: ti si pravi Italijan, ti si jugoslovanski žandar, ti pa imaš belogardistične hlače. Ko sem vas od daleč gledala, sem bila kar malo v skrbeh.
1	i, ki si preoblečen v Italijana, se mi nekam znan zdiš in tudi domačo govorico imaš.« ,
»Bil sem že pri vas doma, pozimi s Suljora.«
»Da, da, sedaj se spominjam, takrat Seni zadnjikrat videla mojega Ludba. Kot bi slutil, da se ne bova več videla, se Je ob slovesu trikrat
vrnil in mi segel v roko, še celo poljubil	me je, kar	pri	nas	ni v	navadi.
Vem,	nič več ga	ne	bo,	padel je ta
moj fant.«	.
»Mamica, vsem nam je tako hudo za njim, tako smo ga imeli radi, toliko časa smo bili skupaj...«
Ko	smo povedali,	kako in	kje je
padel	njen sinko	in	kje	smo	ga po-
kopali, smo govorili še o tem in onem. Povedala je, kako hodijo Italijani v vas po hrano, kako se nas boje in kako preprosti vojaki željno čakajo konca. Proti nam, pravijo, se ne bodo borili, ker so tudi oni za partizane. Belogardisti pa povešajo glave in si ne upajo pogledati človeku v oči. Dobro se zavedajo, da so izdajalci.
Ko so to našo mamico izpraševali, zakaj rte nosi črne rute, ko je sin padel, je ponosno odgovorila:
»Zakaj bi hodila v črnem, zakaj bi tako žalovala, saj moj Ludbe je padel za svobodo, bil je partizan. Ponosna .sem, da sem njegova mati. V njem se je pretakala moja kri, kri upornikov, borcev. Naš narod ne sklanja glave in ne bo nikoli upogni! tilnika!«
S spoštovanjem in ponosom smo poslušali besede te junaške slovenske matere,, ki je izgubila sina, a ni klonila. Njene besede so nam vlile v srca vedrost in trdno vero, da je naša pot prava. Te njene nesebične besede so utrdile v nas sklep, da nam nihče ne bo strgal orožja iz rok, dokler ne bodo vsi naši cilji doseženi, dokler ne bo zadnja solza naših mater maščevana. Odšli smo naprej globoko uverjeni: dokler bomo imeli take matere, naša borba ne more'propasti.
Slovenska mati I Tebi se plete v tej krvavi, a sveti borbi trnjev venec, ki bo po vojni- postal venec časti in slave ter trajen spomenik Tebi, slovenski materi, mučenici.
Tomšičev glas,
Glasilo I. Sl. N. U. B.
Tone Tomšič, št. 8, 20. julij
Tako legendarno popularnih junakov svojevrstnega kova, kot je bil naš tovariš kapetan Kotar, je res malo. V vseh borbah, ki jih je vodil on, komandant 2. Tomšičevega bataljona, je vladalo med našimi že tako hrabrimi borci čudovito borbeno nastrojenje, ki ga je s fajinstveno mirnostjo'in na-turnim humorjem znal mimogrede ustvarjati samo on. Neusahljivim dovtipom našega dragega Kotarja se je do solz smejal ves njegov bataljon, vsa brigada. In ravno v borbi njegov humor ni poznal meje. Našel je vedno pravo besedo in kretnje, da je v najhujših juriših sovražnika sramotil in smešil na vse mogoče načine; to posebno, kadar je fašiste gonil in zasledoval.
Nizu velikih junaških dejanj pokojnega tov. Kotarja pa je poleg prirojenega humorja dajalo svojevrsten pečat tudi dejstvo, da je ne samo mrzil fašističnega okupatorja, temveč ga tudi iz vse duše zaničeval.
Le tako moremo doumeti tisoč Rotarjevih srečanj s sovražnikom, ko nikdar ni v toči njegovih krogel, granat in bomb iskal posebno varnih zaklonov, temveč ga je kot močan magnet, ki se mu ni moči upirati, vedno vleklo v največje nevarnosti, čim bliže sovražniku, pogosto v sredo njegovih vrst, samo da je laže in zanesljivo ubijal zločince in uničevalce slovenskega naroda. Tak je Kotar bil od vseh po-četkov, ko je prišel v partizane, ko je s, svojim mitraljezom sejal smrt sovražniku; ko je dolgo s svojo najiskrenejšo ljubico težko bredo kot za stavo kosil gestapovske bandite; ko se je njegova, iz divjega krvnega maščevanja izvirajoča mržnja in zaničevanje stopnjevala vse drugo leto njegove bogato poplačane službe narodu, potem ko so tnu zverinski fašistični banditi ubili najdražje na svetu — tako ljubo mater in sestro. Največja nagrada za vse napore in nevarnosti mu je vsakokrat bilo zadoščenje, kadar je z lastno roko gotovo in neusmiljeno pobiral krvne obresti. To zadoščenje in zadovoljstvo po borbi pa mu je podžigalo osnovno lastnost njegove nature
—	neusahljiv humor.
Težko je opisati neštete njegove junaške in zabavne zgodbe; tako, kot so se zgodile, kajti ob vsaki Kotarjevi kretnji smo se morali smejati.
Bijo je v borbi pri Danah, ko se je Kotar ves nasmejan izza grma oglasil in v italijanskem jeziku fašističnemu mitraljezcu zaklical: »Speta un počo!« in je italijanski vojak res prenehal streljati, vtem ko je Kotar planil k njemu in mu izpred nosa odesel težki mitraljez, ki ga je takoj nato obrnil proti sovražniku.
*
Kakor pravi tovariš dr. Lojze vsakemu tovarišu »Kori«, tako je naš Kotar — sicer vedno dostojen do tovarišic — vendar vsako nazival >žen-kica«.
Bilo je v borbi pri rušenju belogardistično - fašistične postojanke Sela —šumberk. Po 6tari navadi je napeto prežal ob svoji težki »bredi«, da so mu fašisti prišli čisto blizu. Tedaj pa je Kotar dobro pomeril, pritisnil na gumb in sejal smrt med fašiste. Pri tem je bil ranjen, fašisti so se sicer umaknili, toda videz je bil — kot se je pozneje izkazalo — da bodo ponovno •pritisnili na naše položaje. Odmor v borbi je Kotar izrabil, da se je prišel v bližnje »zaledje« obvezat — komora je namreč kot vedno znala poiskati edini mrtvi kot, to pot pred granatami in šrapneli 28 sovražnih topov. Brž ko ga je bolničarka obvezala, je hotel °diti^ nazaj k svojemu mitraljezu na položaj; zato ga je resno pozvala, češ da je ranjen, zato naj ne hodi nazaj v ogenj. Kotar pa se je prikupno zasmejal in dejal: »Ljuba ženkica, rad te imam, rad bi ostal pri tebi, toda
mojo »Bredo« imam še rajši!« — In je odšel nazaj na položaj.
*
Ko je Tomšičeva napadala prvo plavogardistično postojanko na starem Ortneškem gradu, je imel Kotar sila zanimive pogovore s plavimi Iškarjoti. Med našimi in plavimi je razdalje 20 metrov. Oni imajo varne zaklone. Ko bi vsaj glave ven pomolili, potem bi
že šlo. Zato jih prične Kotar ogovarjati. »Povejte, zakaj se sploh borite?«
—	Odgovor: »Za kralja in otadžbinu!«
—	Kotar: »Za otadžbino bi se lahko borili pred razpadom Jugoslavije! Sedaj pa se borite,res za kralja, toda za italijanskega in za 10 lir na dan!« — Nekaj neumnih plavogardističnih butic le pogleda izza skal in Kotar je prišel na svoj račun — z nenadnim rafalom je vse prevrtal.
*
Ko nas je prišla na Plešivico na Hrvaškem obiskat dolga kolona ustašev, je Kotar vzel to za »špas«. Najprej j,e s točnimi zadetki min v koloni napravil paniko, potem pa jo je z eno četo ucvrl za njimi in jih gonil do samih bunkerjev v postojanki Zlatar. Spotoma pa jih je zmerjal in vpil za njimi! »Zajci ustaški, samo bežite in znajte, da vas goni najkrvoločnejši slovenski partizan Kotar! Zapamtite ime: Kotar!«
Pri eni izmeti švabskih zased v tritedenski februarski ofenzivi — bilo je ob cesti pri Blatniku — je Kotar, potem ko je z bataljonom hitro pognal močno nemško zasedo v beg, vdrl y bližnjo sumljivo mu hišo in tam res zasačil še tri Wehrmanne. ki jim j® kot v opravičilo v hrvaškem jeziku in v povečanje njihove smrtne groze zavpil: »Izvinite, Kotar je danas po-ludio!« Nato pa jih je, ko so že dvigali orožje, z rafalom poslal na drugi svet. Potem pa je našim borcem kot i* kioska metal polne švabske nahrbtnike. Pripomnil je: »Zato so imeli nahrbtnike v hiši spravljene, da so laže bežali I«
In tako dalje. Pripovedovanje veselih in junaških dogodivščin našega Kotarja je brez kr^ja; pripovedovali jih bodo partizani svojim otrokom, pisal1 jih bodo nemara še trPeni pisatelji " tako pristno kot so jih doživljali njegovi vojaki. In vem, da se bo. kot njegovi vojaki. In vem, da sle bo, kot se jih je mnogo ob Tvoji smrti, dragi Kotar, tudi ob poznejšem spominu na Te utrnila še prenekatera solza Tvojim soborcem, čeprav prekaljenim v neštetih borbah.
Nova beseda, glasilo štajerskih in koroških partizanov, št. 3, 1. julij
Braškar
ŠERCERJEVA
Brigada Ljuba Šercerja v dolini
Pohorje je skoro nenaseljeno ter ne vidiš daleč naokoli nobene hiše. Vendar je bilo gori tiste dni prav razgibano življenje. Tri brigade XVI. divizije so bile zbrane na enem mestu. Ob tej priliki sem dobil povelje, naj zapustim Tomšičevo in grem v Šercer j evo brigado. S tem se je zame začelo novo življenje z novo tovarišijo.
Življenje na Pohorju je bilo drugačno kakor v dolini, in sicer v začetku še lepše, ko nas je pa začel dež močiti, je prišlo tisto »boljše« v vprašanje, vsa] pri nekaterih. Nekateri so si izbrali za streho smreke, drugi šotorsko krilo, tretji padalo itd., tudi železni cilindri, v katerih je letel material izpod neba, so koristno služili nekaterim, da so se kar »zabubili« kot gosenice, preden postanejo metulji, ali pa kot tisti v »železnih pljučih«, o katerih smo toliko brali po časopisih.
Z vstajanjem tudi ni bilo kot navadno; nekateri so bili namreč zelo zgodnji, posebno oni, ki so imeli nebo namesto šotorov, so se drug za drugim zbirali okoli ognjev, da bi tam zbrisali sledove dežja na svojih oblekah. Dež pa, čeprav je precej padal, ni kalil raz-
BREZOVA KEBER
, Po celonočnem maršu smo v dopoldanskih urah prišli v vas. Po nočnem dežju se je zjasnilo, sonce je ogrevalo Namočeno zemljo in sušilo naše mokre obleke.
Kuhinja, ki je že prejšnji večer odšla v vas, nas je pričakovala z izdatnim zajtrkom. Utrujeni tovariši so
a.K°j po jedi polegli po sončnih vrto-Vl“- Nekateri so spali, drugi so se s?*uli. se preoblačili in stikali v pe-riIu za nevšečnimi živalcami.
Slekel sem srajco in se ravno hotel osvežiti z mrzlo vodo. ko odjekne ne-*aJ strelov. Trenutek nato zažvižga rafal mimo hiš, v bližini eksplodirajo dum-dumke.
, »Uzbuna! Belogardisti!« čujem krik ,z vasi.
Srajce ni bilo več časa obleči. Le uknjič sem nataknil v največji, na-t L-' Zu"a>	zaropotala naša zbro-
Jevka. Naši fantje so se takoj znašli.
Naglo zftpnem pas. torbo z muni-£>Jo čez ramo in že sem s puško v roki Za komandantom Jožetom iz hiše. Izza ogla se oglaša mavzerica, komisar prve £ete že strelja na bele. ki se pomikajo strelni vrsti proti vasi.
Brez večjega razburjenja in ner-°ze zavzema brigada položaje okrog asi j„ sprejema borbo. Prvi bataljon i » °Z' vas na levo krilo in zaseda Položaj za vasjo, proti glavni cesti. yva puškomitraljezca hitita v zvonik. Urugi bataljon je že na položajih nad vasjo. Takoj sem pri njem.
Naši puškomitraljezi sipljejo ogenj , a slabo krite belogardiste. Desno vri'° se pomika naprej, da jim pade bok in jim zapre pot. Tik nad hi-sarni s.e je oglasila naša težka »Breda« svojim močnim ta-ta-ta. Napadamo av Vse.j črti. Z zvonika se že oglaša as Puškomitratjez.
,'Juriš. hura! Naprej!« Brigada se Požene v naskok. Beli so se zmedli.
i inva že beži. Onim, ki še oklevajo, F^ jžejo pot naše bombe. Naše čete „ t dobile svoj polet. Celo mitraljezci v	»Bredo«	jurišajo, že so na no-
em položaju v kritju za kupom sve->rv’a Snoja. Z močnimi rafali pomaga v reda« belim do hitrejšega >premika« smeri Semiča. V paničnem begu izginjajo prek gričevja za grič. Streli •o ponehali. lam za gričem kliče beli ^^andant Svabič s piščalko svoje do te PrePlašene in razkropl jene idio-
*	umiku. Prepozno. Umik so1 jim
že dali naši mitraljezi. Prvi bataljon zasleduje premagance, a mi se vračamo, pobiramo orožje in ogledujemo padle belogardiste. Eden je še živ; čeprav smrtno ranjen, je pri polni zavesti.
»Ne ubijte me! Jaz nisem streljali Jaz sem za vas, saj sem bil vaš zaščitnik,« moleduje z ubitim glasom.
»Tako? A kako da imaš prazne nabojnice, ako nisi streljal? In puškina cev je vsa zakajena od smodnika, a okrog tebe prazni tulci. Ne lažil Ali veš, kaj zaslužiš?«
»Da, vem. Zaslužim strel, ker sem služil tujcu proti svojemu narodu!«
»Od kod ste prišli in koliko vas je bilo?« ga vprašam dalje.
»Iz Semiča. Bilo nas je 85 s komandantom Svabičem vred. S seboj smo imeli tri puškomitraljeze. Bili smo obveščeni, da je prispela na Brezovo reber partizanska kuhinja in komandant nam je naročil, da vas moramo vse žive ujeti. Vem, da sem kriv, ker sem šel proti vam.«
Podlež, slabič. Vedel je, da je na krivi poti in da se mi borimo za pravico, a kljub temu ni imel toliko vesti, da bi vrgel s sebe izdajstvo in stopil na pravo pot. Z zavestjo krivice je služil tujcu ter pri tem našel smrt, kakršno je zaslužil.
Mitraljezci se vračajo z »Bredo« proti vasi. Veseli so uspeha, ciljač Kamat mi pripoveduje:
»Ravno sem čistil mitraljez, ko so jeknili prvi streli. Kar zmetal sem dele skupaj, le minuto in že sem bil na položaju. In vendar je »Breda« dobro delala, kar požirala je okvire.«
Pri prvi hiši obkroža cela truma tovarišev vodnika Staneta in se inu smeje. Ob napadu je čistil hlače belih krvosesov in je v naglici oblekel hlače narobe. Tudi on se smeje: »Ni smešno to, glavno je, da smp jim pošteno dali lekcijo.«
Prvi bataljon se vrača z zasledovanja. Niti vrag jih ne bi več ujel, tako so bežali čez drn in strn. Po polju so merili v sveže razoranih njivah njihove korake z rekordno daljino skoraj dveh metrov. In vsepovsod krvavi sledovi njihovih ranjencev. Pomnili bodo, kdaj so lovili partizane po Brezovi rebri.
Povprašam po naših ranjencih. Tovariš Beli iz I. čete je hudo ranjen, druga dva sta lahko ranjena. Kmalu nato je Beli podlegel rani skozi prsa.
Sovražnik je začel v popoldanskih urah streljati iz Semiča z lahkimi topovi. Po bregu pod vasjo se slišijo rahle eksplozije »štofeljcev«, kakor pravijo partizani tem granatam.
Iznenada pa zatuli nekaj težkega
Po zraku. To bo pa nekaj težjega! opadamo po tleh, hip nato strahovita eksplozija sredi vasi, prav v kuhinji pionirske čete. V zrak se je dvignil oblak prahu, opeke in grušča. Okrog 20 tovarišev je tam počivalo, ko je treščila mednje težka granata (18 cm), jih zasula z zemljo in kamenjem, da so se komaj izkopali izpod njega. A dva sta ostala negibna. Težke kame-nite stopnice so ležale razmetane kakor papirnate škatlice. Domačini se plašno stiskajo v kleti.
Hitro povelje in v nekaj minutah so naše čete ven iz vasi, v gozdu, v mrtvem oglu.
Proti mraku je kanonada ponehala, vračamo se v vas. V mraku pokopljemo padle tovariše. Zastava se sklanja nad odprti grob, nemo izkazuje postrojena četa zadnjo čast svojim padlim tovarišem. Otožno odmeva po pokopališču »Žrtvam« in »Vigred se
povrne«. Vzklik »Slava padlim tovarišem!« in »Slava jim!« odmeva v noč.
Sele drugi dan smo zvedeli število mrtvih in pogrešanih belogardistov: 12 mrtvih, najmanj toliko ranjenih in toliko tudi pogrešanih, ki so se raztepli na vse vetrove in so šele po dveh dneh pricapljali nazaj v Semič.
Semiški belogardisti, pridite nas še lovit, pričakujemo vas!
Radoš Ivanov
List brigade Lj. Šercerja »Udarnik«, št. 4, maj 1943
položenja. Vsi smo čutili na ramah eksploziv naših zaveznikov in to je pomenilo, da se mora v kratkem nekaj zgoditi.
Ze smo krenili proti vzhodu, a smo se še istega dne vrnili. Vse je nestrpno čakalo, kaj bo: namreč povsod so se videli sledovi spuščanja vojaškega materiala iz avionov. Tam vidiš šotor iz padala, tam košček padala, tam vrvi, tam železna cilindra, tega z angleško brzostrelko, one z angleškimi puškami, a vsepovsod vreče z eksplozivom. Eksploziv bo treba porabiti, to je čutil v sebi vsak. In res, krenili smo proti dolini.
17.	junija zvečer smo krenili s Skomarja čez cesto Vitanje—Konjice— Vojnik na Kamno goro, kamor smo prispeli zjutraj. Borci so imeli ta dan počitek, v štabih pa so ropotali pisalni stroji in bili sestanki funkcionarjev. Povelje o podelitvi nalog je bilo izdano. Zvečer je vsaka brigada krenila v svojo smer.
Naša Šercerjeva brigada je tudi dobila svoj delež pri tej nalogi divizije. Zvečer smo krenili skupaj v Tičevo, tam se je pa tudi naša brigada podelila in odšla po grupah v raznih smereh po svojih nalogah.
Da vidimo, kaj se je zgodilo pri posameznih grupah:
1.	in 2. četa I. bataljona sta imeli čast, da sta dobili najvažnejšo nalogo, namreč porušiti predor pri Lipoglavu. Obe četi sta krenili iz Tičeve proti postojanki pri predoru, kamor sta dospeli ob enih ponoči. Z eno četo je bila blokirana postojanka, druga četa pa je blokirala dohode k predoru. Ker ni bilo pri predoru nobenega odpora, je tovariš Viktor, ki je vodil četo za zavzemanje predora, vkorakal s kolono v predor. Kmalu se je zaslišal vzklik:
»Haiti*
Ker se pa Viktor bolj razume na besedo »stoj«, se za »halt« ni zmenil, ter je šel s kolono naprej. Zaslišalo se je tiho govorjenje, kar je pomenilo, da sta v predoru najmanj dva človeka Tretji poziv »halt« je pa komandanta Viktorja vendarle ustavil, to pa zato, da je streljal z brzostrelko on namesto Švaba, ki ga je ustavil. Nato se je za-čulo tiho stokanje, potem je pa zopet kmalu vse utihnilo.
Čuvarji predora so bili nato parkrat pozvani na predajo. .Ker pa niso dali odgovora, jih je tovariš Viktor pozdravil z bombo, ki jo je vrgel proti vdolbini v zidu. Ker je ostalo vse tiho, je krenila patrola skozi predor do kraja in se spet vrnila nazaj. Vodja patrole je bil zopet Viktor. Med potjo je ob-svetljeval stene predora in kmalu zapazil premikanje v eni Izmed vdolbin. Ko se je patrola dosti približala, sta se oba stražarja, ki sta bila notri, predala brez odpora. Eden je bil laže ranjen v roko. Oba sta bila odvedena v štab brigade, kjer je ranjenega obvezala in previla bolničarka.
Sedaj je pa prišel na vrsto miner Marjan. Kmalu je našel v ddu minske komore, katere je še jugoslovanska vojska pripravila za miniranje in katerih zelena vratca so bila seveda zaklenjena. Odprl jih je brez ključa, na minerski način ... Mala eksplozija in vrata so bila odprta. Nato se je začelo polnjenje komore v največje zadovoljstvo minercev in borcev. Mi-nerci' so se veselili učinka, borci so se pa rešili bremena, ki so ga nosili. Kmalu je završalo, strahovita eksplozija in tuljenje po zraku, potem pa
—	vse tiho je bilo. Predor je dobil še eno odprtino v navpični smeri. To se je ponovilo še na drugem mestu, tako da ima sedaj predor štiri izhode, od katerih sta dva navpična.
Junaka dogodka, komandant Viktor in minerec Marjan, sta bila po delu podobna dimnikarjem.
Vrnimo se k drugi četi, ki je ob-
kolila postojanko. Bombaši »o se približali postojanki in vrgli nekaj bomb skozi okna, nato pa pozvali posadko na predajo. Ker ni bilo odgovora, je komandir Franc s četo jurišal na hišo. Približali so se hiši in domačin jim je odprl vrata, a ko je Franc vstopil, je za njim padla bomba iz gornjega okna. Košček bombe je spomnil Franca, da se je treba umakniti, kar je tudi storil ob spremljavi brzostrelk iz okna. Nato je tovariš politkomisar brigade Miha poslal enega ujetnika iz predora, naj on pozove posadko na predajo. Ta je res šel k postojanki, toda poskušal je stopiti v hišo in se pridružiti posadki, Miha ga je z brzostrelko spomnil, da je že ujetnik.
Posadka je štela samo šest mož, napadala je pa ena čete. Okoli so se zbrali člani raznih komand, a postojanka ni padla. Kaj je bilo temu vzrok? V hiši so bili domačini, teh pa Švabi niso pustili ven, ker so vedeli, da je to njihova najboljša zaščita. Ko je edini moški poskušal odpreti vrata, ga je eden iz posadke na mestu ustrelil. Ze zdanilo se je, a civili so bili še vedno v hiši. Na kraju se jim je le posrečilo, da so šli v klet in skozi kletno okno ušli ven. Bili sta dve ženi in štirje otroci. Posadka jih najbrž ni opazDa, ker ni streljala po njih. Ko je ostala v hiši samo posadka, se je začela druga pesem. Minerec Stefan je odnesel zabojček s 15 kg eksploziva naravnost v kuhinjo. Kmalu je zagrmelo, še bolj pa se je pokadilo. Eksplozija je močno poškodovala stavbo prav na nasprotni strani od sobe, kjer je bila posadka. Po eksploziji je bil Viktor prvi, ki je vpadel v postojanko. Posadka je tako položila orožje, oblegovalci so se pa razkropili po sobah in razvalinah, od koder so izvlekli dve brzostrelki, šest pušk, pištolo, 26 bomb in precej obleke.
Glavna naloga naše brigade je bila izvršena. Predor je bil tako poškodovan, da bodo Švabi potrebovali morda mesec dni, preden bo mogla speljati dvojna proga na tem mestu.
Pa tudi drugi naši niso mirovali. Na primer 3. četa I. bataljona je iz Tičeva krenila proti Ločam. Tam je najprej postavila straže in zasede, ostanek čete pa je napadel postojanko, katere posadka je štela šest policistov. Bili so v enonadstropni hiši. Takoj v začetku napada je bila stavba minirana, eksplozija ni imela dosti učinka. Potem so bila razbita z minometom vrata, skozi katera so potem skočili tovariši Ivan, Fride in Maks. Tam so, našli nekaj bomb, katere je pustila posadka, ki je zbežala v prvo nadstropje. Naši tovariši pa, ker niso mogli gor. so minirali stopnice, tako da tudi oni niso mogli dol. Se enkrat so naši poizkusili minirati stavbo, toda mina ni eksplodirala. Ker se je že zdanilo, so morali zapustiti postojanko. Toda prej so še zažgali v kleti drva in premog, to pa menda zato. da onih v prvem nadstropju ne bi zeblo. Pozneje smo izvedeli, da je dobro gorelo, a od posadke je samo eden ostal nepoškodovan, drugi pa so bili vsi hudo ranjeni.
Prva četa II. bataljona je imela pri tem nalogo, naj zavaruje smer Ponikve —Sv. Jurij. Da ne bi sedeli brez dela. so pa mimogrede z eksplozivom popravili križišče proge. Na cesti so napravili barikade in krepili proti našim, ki so bili v predoru. Med potjo pa so še na več mestih pretrgali progo, da bi tudi Švabom nekaj dela ostalo.
Druga, nekaj tretje čete in del minerskega voda so krenili na progo proti Ločam, da bi zadržali Švabe, ako bi hoteli priti iz Konjic nadlegovat naše pri predoru. Proge in ceste so naši seveda minirali. Da ne bi prišli praznih rok, so izvršili v Žičah rekvizicijo po hišah izdajalcev in nato krenili v sestav brigade.	Smon
glasno brali pri političnih urah vsem partizanom v četah. Prva številka je izšla 5. januarja 1942. List je izhajal z nekaterimi izjemami dnevno Zal je skega partizana« izšla že v oktobru doslej ohranjenih v Muzeju narodne
Prvi volaškl listi parllzanshin enot
skih^v, ^ese^*etnici naših prvih sloven- Ker je torej prva številka »Sloven-
nirv? ®ad bo morda prav, če se spom-	 «•*—'-------------••	—
jale	na časoPise> ki so jih izda-
So h.?a^e Prve partizafiske enote, saj
Sfc lle.vprav te jedro, iz katerega so	^^ piauie »	iC	zeiu
šč iVile naše brigade, udarna in ma- kazala potreba po takšnem vojaškem čitljive. 16. številka je izšla 24. janu ‘na pest našega naroda.	glasilu.	Zato so v prvi polovici leta arja 1942. Po ustnih podatkih je list
izhajal do meseca marca 1942, in sicer na 4—8 straneh četrtinke pisalne pole.
1941 in je v naslednjem II. letniku izšla prva številka šele junija 1942, se je pri posameznih partizanskih enotah po-
osvoboditve v Ljubljani le prvih 16 številk in še od teh so prve številke, ki so pisane s črnilom, le zelo težko
Ni
daial' SICer namen tega sestavka, da bi teh i- Podrobno analizo vsebine vseh tek *ov> temveč hoče podati le kratim' ^re?*®d, katere liste so pred dese-1 ieti izdajale naše enote in o čem 80 v njih pisali.
2a^a',no poveljstvo slovenskih parti-znal	*ak°j	v	začetku	spo-
t;,= °'da mora za dviganje svojih par-Vseh^ 6et izdajati list, ki bo s svojo borovo *n Sradil borca za svobodo. in ki bo s svojo politično zrelostjo (j. azSledanostjo, s svojo ljubeznijo do skim°V'ne- ter s P°sebnim -r- partizan-rnn načinom bojevanja kos tehnično Dn,0?? močnejšemu sovražniku. Glavno ie	slovenskih partizanskih čet
ia-H ° ?e v oktobru 1941 začelo izda-> svoje glasilo »Slovenski parti-Liiiki- P^v.a številka je bila izdana v stil .^ani in izdelana v eni izmed ciklo-rai tehnik, ki jih je tedaj organizi-ini. Centralna tehnika CK KPS. V letu
1942
Je izšla prva številka »Sloven-
■ .ga Partizana« šele v juniju na osvo-lenem ozemlju in so izšle v tem letu na nadaljnje štiri številke. Glasilo je izhajalo redno ves čas narodno-,,Rodilne borbe, spremenilo je le z ' številko (septembra 1944) III. let-
nika
■svoj naslov v »Naša vojska*.
glasilu. Zato so v prvi polovici leta 1942 začele posamezne vojaške enote same izdajati liste, ki naj bi nadomestili »Slovenskega partizana«. Se posebej so čutile to pomanjkanje tiste vojaške enote, katerim je bil v tedanji hudi zimi in zaradi sovražnikovega budnega zasledovanja precej otežkočen stik z Ljubljano, kjer so tedaj izhajala naša osrednja glasila.
Tako vidimo, da je začel štab bataljona Ljuba Šercerja izdajati svoje bataljonsko glasilo »Partizanski vestnik«. List je urejal Jcomisar bataljona ter so vanj pisali komisarji čet in drugi partizani.
List je pisan z roko in je izhajal samo v enem primerku. Zato so ga
VESTNIK * 5	*	*	ti, 2.* |ta«
«tJ A \ACA
• —■ - t
,0 Pl—k ^	Vršud'
*L/»*
• r>y*. tr&
4 C i- Im KM
'Ji,
v	——	^
•<	v-
0
\^ y o'-)***!* •*- MA***—
Ker je list prav gotovo eden izmed prvih ohranjenih tovrstnih listov, naj citiram tu uvodne besede, ki jih je napisal tedanji politkomisar bataljona, saj spoznamo iz njih namen in pomen lista:
»Dragi tovariši! Kot politični komisar vas pozdravljam ob izidu 1. številke ,Partizanskega vestnika*. Namen glasila je, da vam nakaže in tolmači smernice vojaškega ter političnega dela. Ker smo razdeljeni po svojih barakah, nimamo možnosti, da bi na skupnem sestanku razpravljali o naših nalogah in dolžnostih. Zato bo .Partizanski vestnik* na kratko pojasnjeval potrebna vprašanja, kar naj vam služi za podlago v razgovorih pod vodstvom vaših političnih komisarjev. Glasilo bo prinašalo tudi novice, ki nas v sedanjem življenju zanimajo. Upam, da vam bo ta skromni listič v okrepitev borbenega duha in v razširitev političnega obzorja.«
V ohranjenih številkah lista se tore: zrcali vse življenje bataljona. V njem so važni politični članki o vprašanjih, ki so tedanje borce zanimala ali pa so jim bila nerazumljiva, dalje so v njem dnevna povelja, članki o službi v taborišču, o straži in dežurstvu. Objavljene so nadalje vesti s slovenskih in svetovnih bojišč, ki so še posebej dragocen prispevek za zgodovino naše narodnoosvobodilne borbe.
Ko je Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet ustanovilo s svojo na-redbo z dne 30. marca 1942 odrede in grupe odredov, se je na ozemlju Notranjske in Dolenjske formirala III. grupa odredov, ki je imela v začetku v svojem sestavu tudi novoustanovljeni Notranjski odred. Ta se je ustanovil
• 0 « • •
Kjnumm tacTB&ciB »»me nvKKtvuakM nsfimmtM Sat
/SLOVENSKI 1 ^ PARTIZAN
\ v -N
©LAS V? [PAIMrOMH®V
oLjsijt stasi
~"•	:' z~--HlUA..:..'.!JjLl
»-	*	r	-w	‘	/
l6 •	•«!>.	mu
iz raznih čet, ki so tedaj operirale na Notranjskem. Sijajne zmage teh novoustanovljenih enot so spomladi 1942 ustvarile tudi obširno osvobojeno ozemlje in s tem so bile dane večje možnosti za sprostitev najraznovrstnej-še dejavnosti na tem ozemlju. Na osvobojenem ozemlju so nastale nove ciklo-stilne tehnike, ki so ponatiskovale naš centralni tisk, ki je ta čas še izhajal v Ljubljani. Tudi vojaške enote, ki so do tedaj izdajale le skromne na roko pisane liste za lastne potrebe,'so začele izdajati svoja glasila, razmnožena na ciklostil.
4
LJUDSKA PRAVICA, 13. SEPTEMBRA 1952
CANKARJEVA
BorSa II. bafaliona pri Sadu
Po borbah pri Žužemberku so se preselile brigade na sektor okrog Sel — Šumberka. Naš bataljon je zasedel položaje nad Rdečim Kalom, od koder smo šli takoj rušit progo. Železni most pri Radohovi vasi je zletel v zrak. Drugi dan smo se premaknili v bližino vasi Sada ter zasedli položaje na zahodni strani. Ponoči se je oglasil v neposredni bližini vasi italijanski mitraljez; dum-dumke so začele pokati po vasi. Rezko so se oglasila povelja in bataljon je v največjem redu zasedel položaje.
Toda komandir tovariš Kalčič se je ob pravem času znašel in prestregel nakano. Prva četa je prišla v neposredno bližino sovražnika ter z bombami ju-rišala nanj. Mitraljezcu Bojcu je prav tedaj začela pohajati municija. Italijani se srdito branijo; pade komanda »Naprej!« a on ima samo še nekaj nabojev. Pijan belogardist se zakadi proti njemu ... Ta-ta-ta! se mu zagrize rafal v trebuh. Dobil je svoje. Naprej, pa kar bo, bo! si misli hrabri mitraljezec ter juriša s tremi metki z mitraljezu. Tedaj pa zakriči njegov pomočnik tovariš Petrič: »Municija, municija!« In že razbija zaboje municije, ki so jo pustili umikajoči se Italijani za seboj. Nabrala sta si polne žepe municije, da, celo za srajce sta jo na-
Po nekaj rafalih iz naših mitraljezov so se Italijani pomaknili nazaj in se tam začeli ukopavati.
Spraševail smo se, kako nas je mogel iznenaditi, a smo kmalu ugotovili, da izvidnica, ki je bila na Rdečem Kalu, ni v redu opravila svoje dolžnosti.
Ostali smo na položaju vso noč Topovi so nas obsipali z granatami, proti jutru so začele deževati mine Prednje straže so nam javile, da se sovražniK bliža našim položajem. Prišli so že čisto blizu.
Nenadno zadoni po gozdu: »Juriš«! In pognali smo Se proti Italijanom. Tretja se je zagrizla v nasprotnikovo čelo. Italijani ji hočejo priti v bok.
p.aKtC&aHSke.
dh.a&tCne
Padlemu borcu
Nekje v veferu je zapel otožno zvon, ko smo ob grobu Tvojem tiho stali; nad nami so gozdovi šepetali — Tvoj in nah veliki slovenski dom.
Bil velik borec si in pravi mož! Dokaz je Tvoje delo, žrtvovanje; da uresničimo stoletne sanje, ki dali zanje smo krvavih rož...
Na pragu novih dni si dal življenje, a misel Tvoja z nami gre naprej! Ponesemo jo preko daljnih mej, ki jih skovala sužnost sta, trpljenje.
A ko utihnil zadnji bo rafal, odprla Ti srce bo Stara gora, da posvetila vanj bo mlada zora; mi pa prinesemo Ti vest — narod je vstal!
Kljusov Joža, IV. bataljon
Obveščevalna pafruvo
V daljavi je bila ura. Ves nestrpen sem štel udarce. »Ze šest,« sem vzdihnil. Obrisal sem si potno čelo ter se kradoma ozrl proti tovarišema. Nerodno mi je bilo, če bi opazila, da sem truden. Dolgo pot smo imeli za seboj, še daljša je bila pred nami. Zdelo se mi je,‘kakor da bi bilo vse zavito v meglo, saj sem hodil mimo požganih vasi in' bral z lic vaščanov vse prestano gorje, toda na dnu tega gorja sem vendarle videl iskrico upanja v lepšo bodočnost.
Važna je bila naloga, ki smo jo morali rešiti. Cez par ur se bo začel napad na postojanko Ig in poizvedeti je bilo treba, koliko sovražnikov je v vasi, kje so nastanjeni in iz katerih bunkerjev se bodo branili. Zavedali smo se, da nam ne sme ostati neznana nobena ovira, ki bi zapirala pot našim borcem. Bili smo že čisto blizu postojanke. Pred nami se je vila kot tanka. črta žica in za njo je iz bunkerjev molela stroj-
nična cev. Zdrznil sem se. »Naprej!* sem rekel sam sebi. »Samo še nekaj korakov in odprt bo pogled na precejšen del sovražnikove utrdbe.« Počasi sem se pomikal, korak za korakom, tiho in zvesto sta mi sledila tovariša. Vendarle smo prispeli. Hitro smo vzeli skicirko in črtali v že pripravljeno skico sovražnikove položaje. Še pogled na rodno zemljo, na kateri se skriva pohlepni izdajalec, in že smo hiteli nazaj.
»Kaj je novega, obveščevalci?« so nas spraševali znanci. Vedno vsakega zanimajo novice, ki jih prinašamo, a ni časa. Naprej mi veleva dolžnost. Končno smo vsi upehani prispeli v štab. Še nekoliko minut tihega pogovora in že je krenila kolona za kolono, dobro, obveščena v borbo proti izdajalcem.
Miran, OC
»Borec«, periodično glasilo Cankarjeve brigade, maj 1944.
JUNAŠTVA SKOJEVCEV
lužila, da jima ne bi zopet pošla. Sedaj pa naprej! Italijani beže kar v gručan. Glej, glej, tamle bo zopet lepa tarča, si mislita in že kosi Bojc po gruči Italijanov, ki se kar valijo po tleh. Beže kar se le dš, in ustavili so se komaj na kak kilometer oddaljenem griču. Bojc pa kar sam za njimi in jim je iz neposredne bližine dajal lekcije: Drrrrr-drrr-drrr...
Po ‘ kratkem oddihu smo prešteli plen. Bilo je čez deset tisoč komadov municije, 70 min za metalec, 4 mule in mnogo šotorskih kril in odej. Italijani so imeli za ta dan dovolj. Niso več poizkušali priti v našo bližino. Omejili so se na to, da so zdaj pa zdaj spustili s svojih položajev kak »pozdravček«.
Pomnili bodo to borbo, saj jih je poginilo tedaj čez 30. V vsem jurišu nismo imeli prav nobene izgube!
Lojze Colarič politkomisar II. bataljona
»Borec«, glasilo 5. SNOUB »Ivan Cankar«, št. 3, september 1943
Eden najmlajših, toda najhrabrejših skojevcev v naši brigadi je 16-letni tovariš Gato iz 1. čete I. bataljona. Takole je njegovo junaštvo:
Položaji I. bataljona so tako blizu bloka Novega, da naši lahko kontrolirajo vsako sovražnikovo kretanje. V zgodnjem jutru je opazil tovariš Gato nekega belogardista, ki se je plazil ob Krki proti vasi Brodu, kjar je doma. Videl ga je, kako je vstopil v domačo hišo. Nekaj trenutkov nato je že stal pred hišo s puško »na gotovs’«. Domačinka mu ni hotela povedati, kam je šel belogardist. Zahteval je, naj mu odpre klel, a se je izgovarjala, da je ključ izgubila. Zaletel se je v vrata in jih podrl. Zmagoslavno je pregnal iz kleti skritega belogardista.
Nenadoma se je belogardist obrnil in mu skušal iztrgati puško. Gato gi
je udaril s puškinim kopitom po plavi. Vendar	h ni	n	•; j ■ i
Zgrabil	je Gata, ga vrgel	na	tla in
zbežal. Gato se je hitro znašel in pomeril za bežečim belogardistom. Pridružil se mu je tovariš politkomisar, ki je opazoval dogodek. Po prvih strelih je belogardist obležal.
Puškomitraljezec Žabjek in njegov pomočnik Turk sta na patrulji proti Malim	Brusnicam naletela	na	sto
Nemcev in belogardistov, ki	so	ju	sku-
šali obkoliti. Hitro sta se znašla, skočila v zaklon in vžgala po njih. Zaradi energičnega odpora se je sovražnik hitro umaknil in odnesel s seboj mnogo mrtvih in ranjenih. S tem hrabrim dejanjem sta dokazala, da je s hrabrim in odločnim nastopom kljub sovražnikovi premoči mogoče doseči velike uspehe.
Iz hronihe 2. Cele I. bafaliona
12. junija 1944. — Ob dveh zjutraj smo imeli zajtrk. Nato smo krenili na odrejeno mesto in, ko smo prišli do vojaške ceste, ki pelje proti železniški progi, se je zdanilo. Ustavili smo se ob tej cesti v gozdu, da se do popoldne odpočijemo. Vreme se je le zjasnilo.
Cez dan smo dobili še podrobnejša poročila o naši nalogi, ki je bila v tem, da pomagamo minerjem pri njihovem delu. Pred nami sb odšle na položaj vse ostale edinice, mi pa smo krenili z mi-nerci in minerskim materialom. Med moštvom je vladalo navdušenje v nadi, da bo akcija uspela. V neposredni bližini mostu smo se ustavili in se raz-
Na mizi se kadi skleda žgancev, politih z mlekom, Okrog nje partizani, med njimi tudi Daki. Iznenada zunaj streli. Straža je odprla ogenj Daki vrže žlico na mizo, zagrabi puško in v naglem diru mimo okna vpije v sobo: »Žgance lahko pojeste, mal' mleka mi pa pustite/«
Nekje v gostilni (ime vasi zamolčimo) sede partizani pri cvičku. Iz Novega mesta začenjajo nabijati topovi. Granate udarjajo okrog vasi. Gostilničarka stoji v strahu za pečjo. Janez iz III. bataljona naše brigade se hoče pobahati. Vzame puško in stopi k oknu. »Ustrelil bom v granato, da bo pred vasjo eksplodirala.« Gostilničarka pa vsa v strahu: »Ježeš, nikar, Italijani bodo puško slišali.«
m
delili v majhne skupine, da bo šlo delo hitreje od rok. Miniranje je vodil minerski inženir, neki major.
Po likvidaciji bunkerjev, in ko so naši pregnali posadke, smo kar najhitreje šli z vozovi eksploziva proti mostu. Razložili smo material, ki je bil naložen v zabojih. Minerji so minirali pokrivače minske komore, ki pa se zaradi močne vzidave niso dali odstraniti. Da ne bi ostala akcija brez uspeha, smo minirali betonski nosilec, razvili vrvice ter se umaknili do prvih zaklonov. Detonacija, ki je temu sledila, je potrdila uspeh našega dela. Prav mra-čiti se je začelo, ko smo se vračali na tisto mesto, kjer smo bili dopoldne. Tu smo večerjali, nato pa skupno z ostalimi enotami odšli na novo mesto.
20. junija 1944. je brigada krenila iz Krke proti Lobč-ku-Zagradcu. Naš bataljon je zasedel položaje ob cesti in železnici, ki pelje iz Grosuplja. Petnajsta napada Križko vas, mi pa moramo zavarovati prodiranje iz Grosuplja. Ponoči je deževalo. Naša četa je imela desetino za izvidnico na Boštanjskem gradu, nekaj moštva v patruljah, ostalo pa ob progi.
21. junija 1944. — Sovražnik je krenil iz Grosuplja z oklopnim vlakom proti našim položajem Daleč niso prišli, ker smo jih kmalu odbili. Zatem smo nekoliko menjali položaje, kar se je kmalu pokazalo kot uspešno. Sovraž nik je odprl na naše položaje hud top
Zaradi teh hrabrih dejanj je brl-gadni biro SKOJ sklenil pohvaliti te naše tovariše in jih staviti za zgled vsem borcem in skojevcem naše brigade.
»Mlade sile«, mladinsko glasilo V. SNOUB IC, št. 1, marec 1944.
No pololain
Megleno zimsko jutro je. Sneg je že tu in tam skopnel, da se poznajo kopne lise. Kmalu po zajtrku začujemo pokanje v smeri prvega bataljona. Vse kaže, da bel: spet rinejo iz mesta. Pri' pravljamo se za dostojen sprejem Švabov in švabobrancev. Kmalu zatem zaslišimo strele že bliže, to pot pa iz nasprotne smeri. Kar naenkrat se vsuje toča krogel v vas. Hitro odpravimo komoro ven iz vasi, čete pa zavzamejo položaje nad vasjo. Medtem ko zavzemajo čete položaje, se postavi mitraljezec Jože na konec vasi in sipa na soviažnika toliko časa, da se čete utrdijo, nato krene za ostalimi, ne meneč se za krpgle, ki mu švigajo okrog ušes. Švabi so vrgli nekaj min za njim, pa so bile vse prekratke. Zdaj so hoteli vžgati še s svojim težkim mitraljezom, pa je naš lahki minometalec spustil nekaj min in mitraljez je takoj utihnil-Kakor smo pozneje izvedeli, so naše mine zadele v polno. Kmalu nato je zavladala tišina.
Ze smo se začeli dolgočasiti, kar se nekdo spomni, da je žejen, vino pa je ostalo v vasi. Takoj sta se javila dva prostovoljca, da gresta ponj. Ko sta prišla do vasi, je spet zaregljala nem-ška strojnica, vendar sta tovariša srečno prinesla vino na položaj. Vino nas je segrelo, takoj smo postali boljše volje. S sosednjega griča, kjer je težki Ob devetih zvečer minometalec, se je oglasila harmonika z veselim petjem. Pritegnili smo še mi-V odgovor je spet zapel nemški mitraljez. Naša breda mu besno odgovori, nato pa na oni strani vse utihne.
Zakurili smo ogenjček, da bi se ogreli. Dolgo pa nismo tako sedeli Prišel je kurir in povedal da so jo Švabi že odkurili in odvlekli s seboj nekaj ranjencev.
Vrnili smo se v vas Kosilo, dasi neslano, nam je izborno teknilo Glavno je, da smo prepodili Švabe in njihove prirepnike. Dobili so zopet krepko brco od nas, da jih v bodoče ne bo več skominalo po II. bataljonu. Če bodo P8
nase ^uiu^eije uuu Lup-	,	.	.	«	« V , *7 7	----, In
niški in minometni ogenj. Bruhali so	. J P.r ?	bodo doživeli	še	lep»
zaman, niti najmanjše škode nam niso	ln	°Snjevite.jši	sprejem.
povzročili.
»Borec«, periodično glasilo Cankarjeve brigade, Št. 5, leto 2.
Maruša, II, bataljon.
»Borec«, glasilo SNOUB Ivana Cankarja, št. 3, aprila 1944.
Tako je štab III. grupe odredov začel Izdajati svoje glasilo »Glas partizanov«. 1. številka je izšla 15. maja 1942 na dveh straneh velikosti pisarniške pole. Ta kakor naslednje številke vsebujejo predvsem kronologijo partizanskih borb Notranjskega in Dolenjskega odreda, dalje razne vesti z osvobojenega ozemlja, opozorila civilnemu prebivalstvu in sestavke o prvih pojavih bele garde na terenu ter dnevna povelja štabov. Od tega glasila so doslej ohranjene tri številke, ki so vse izšle v maju 1942.
Tudi bataljoni odredov so začeli izdajati svoja lastna glasila. Tako je štab
II.	bataljona Notranjskega odreda, katerega komandant je bil Vasja Ižanc — Jože Klanjšek, politkomisar pa Ante Novak, izdal 18. maja 1942 1. številko svojega glasila »Partizanski vest-n 1 k«. Tudi to glasilo je po vsebini podobno prejšnjemu, z razliko, da navaja poleg borb tudi Imena tovarišev, ki so padli v borbah bataljona s sovražnikom. Po ustmenih podatkih je bila 1. številka razmnožena v ciklostilni tehniki, ki je bila v skalni duplini nad Belci na Kočevskem. Ohranjenih je prvih šest številk. Vse številke so bile razmnožene na ciklostil.
Štab bataljona Miloša Zidanška Je začel izdajati svoj informativni vestnik »P a r 11 z a n«, ki se je od 2. številke dalje Imenoval »Notranjski partizan«. 1. številka - je izšla dne
28.	maja 1942, zadnja, t. j. 6. številka, pa 4. julija 1942. V prvi številki sta komandaht Slavko Smeli — Stanc Kovač in komisar Florjan Notranje Cveto Močnik takole utemeljila izdajanje bataljonskega glasila:
»Zakaj? — Zato, da preprečimo neutemeljene in lažnive alarmantne vesti, katere razširjajo med našim narodom protiljudski in protinarodni podleži ter fašistični plačanci v teh odločilnih trenutkih slovenskega naroda in vsega sveta, se je štab bataljona Miloša Zidanška odločil izdajati informacijski vestnik, kateri bo točno in vestno prinašal vse važnejše dogodke na domačih in svetovnih bojiščih. Obenem pa bo neusmiljeno razkrinkaval vse tiste narodne izdajnike. ki so danes posredno in neposredno v službi fašističnih morilcev in požigalcev ali pa v službi bivše protiljudske jugoslovanske čarši-
[i p > 01
rt—•,w*r-rw.	^
-v ‘
f IpARTiZPffjK
«*	•	um	-
je, ki poskuša izrabiti vse protiljudske elemente le z enim ciljem, da bi se povzpeli na oblast in znova začeli z izmozgavanjem delovnih ljudstev Jugoslavije.
Poleg tega bomo še priobčevali navodila slovenskemu narodu, kako naj se bori proti fašističnim okupatorjem,
različne razglase, posamezne doživljaje iz partizanskega življenja in kolikor bo dovoljeval prostor, tudi pesmi slovenskih partizanov, ki morajo postati narodne pesmi slovenskega naroda.«
S tem sta nakazala vsebino lista, katere se je list tudi dosledno držal Da bi dosegli čimvečjo naklado, je bil list razmnožen na ciklostilu in na opa-lografu ter je izhajal na dveh straneh velikosti pisarniške pole.
Glasilo 1. bataljona Ljube Šercerja Notranjskega odreda, katerega komandant je bil Luka Suhadolc — Tone Vidmar, je imelo naslov »K r i m«. Prva številka je izšla 7. junija 1942. Bataljon Ljuba Šercerja je bil najstarejši bataljon ln je bil osnovno jedro poznejšega Notranjskega odreda, ki je v juniju 1942 imel že pet bataljonov. Ze v začetku leta 1942 je izdajal ta bataljon, kakor smo že videli, svoje glasilo »Partizanski vestnik«. Vsebina lista je podobna že prej naštetim bataljonskim listom. Doslej je ohranjena v MNO samo prva številka tega lista.
V.	bataljon Notranjskega odreda, katerega komandant je bil Srečko, politkomisar pa Šimen, je izdal svoje glasilo, imenovano »Pogorišča«. Prva številka glasila je izšla 11. junija 1942. Časopis je bil mišljen kot tednik in sta izšli še 2. in 3. številka (20. in
27.	junija 1942). List je bil obsežnejši, saj je izhajal na štirih straneh formata pisarniške pole ter je bil tudi ilustriran. V uvodnih besedah glasila here-mo med drugim tudi te-le besede, ki nam pojasnjujejo, zakaj so dali listu tako ime:
»Čeprav so vsi naši trgi in vasi gospodarsko izmozgani, nam gredo na
roko in nam nudijo vsega, kar premorejo. Tudi prebivalci pogorišč nam prožijo v pomoč ono, kar so znova ustvarili ali kar so jim podarila usmiljena
U .'VI!) >)aWkk-A(V*
srca. Seveda njihovo pomoč če le mogoče odklanjamo, čeprav upoštevamo njih dobro ^voljo in še sami skrbimo po vseh svojih močeh za te osirotele nesrečnike. Tako se na teh pogoriščih poraja prava slovenska vzajemnost, resnično bratstvo slovenskega naroda, kakor še nikoli v njegovi zgodovini. Ta pogorišča so postala simbol naše združitve v borbi na življenje in smrt za narodno osvoboditev, vžigajo in netijo plamen, ki bo izžgal sledove barbarov iz slovenske zemlje.
Zato si je naš list izbral ime .Pogorišča*.«
List je prinašal poleg vojaških poročil z bojišč tudi preproste, a globoko občutene literarne prispevke in partizanske pesmi. Prav o teh pesmih je napisano v prvi številki glasila tole:
»Vsak večer dorvijo v taboriščih naših čet nove slovenske pesmi. Morda so kdaj po slovenski zemlji valovile misli slovenskih tlačanov, ki so bile sorodne vsebini partizanskih pesmi. Zamrle pa so v srcih potlačenih prednikov. Kadar v poletnih večerih poslušaš te osvobodilne pesmi, šelestijo mednje svoje melodije stoletne bukve in burji
kljubujoči bori, pa se ti zdi, da tem našim popavkam pripevajo v davnin1 neizpeto pesem ...«
Tudi vojaške enote, ki so operirale na Dolenjskem* so izdajale svoja gla' sila. Tako je začel izhajati »Dolenjski partizan«, ki je bil glasilo D°' lenjskega odreda, v začetku junija 1942. potem ko je bilo razširjeno osvobojeno ozemlje tudi na predele na levi strani Krke, to je okoli Šmarjete, Škocijan8 in Stv Petra pri Novem mestu. Tu«1 glasilo Dolenjskega odreda je prinašalo v glavnem iste stvari kot drugi listi-List je bil tudi ilustriran in je izhaja* na dveh do šestih straneh pisarniške pole.
Informacijski vestnik štaba II. Krupe odredov slovenskih partizanskih čet »Naša pest«, katerega prva številk® je izšla 19. maja 1942, je prinesel v tel številki obširno poročilo o bojih II. S>rU' pe z Italijani okoli Muljave ln z<°J' njem toku reke Krke v dneh od 6. “O
11	junija 1942. II. grupa odredov, katere komandant je bil tedaj Stane Ml1' nar — Franc Rozman, politkomisar P9 Tomaž Poljanec — Dušan Kveder, Je kmalu nato (konec junija) odšla prek0 Notranjske in Gorenjske na Štajersko' Razen 1. številke tega glasila ni doslej več ohranjenih.
Ko je v juniju 1942 na osvobojenem ozemlju začelo izhajati zopet glas110 Glavnega poveljstva »Slovenski ParV' zan«. so ta bataljonska glasila izgub1}8 svoj prvotni namen in zato prenehal* izhajati. »Slovenski partizan«, ki je se' daj izpolnjeval vrzel, ki se je pojavil8 v zgodnji spomladi 1942, ko ni izhaja1* takole piše v 3. številki (ki je izJla sredi julija 1942) v članku z naslovorfl
GUBČEVA
Borci Gubčeve nosilo ranfcncc
Ahcita pri Sfampetovcm mosfo
Junaško srce partizana je premagalo jeklo in vesela pesem se je razlivala preko doline. Brigada je zapustila te Položaje in krenila proti Jelenovemu žlebu.
Dolga kolona se vije po cesti v mesečno noč. Borci so utrujeni in lačni, Vendar glasovi harmonike dvigajo njihov truden korak. Zmaga nad sovragom jih navdaja s ponosom in prešer-nostjo. Na čelu koraka Cankarjeva, za njo pa Gubčeva brigada.
Nenadni rafali zasekajo v noč. Sovražna zaseda! Komandanti Milan in Dragan z ostrimi povelji razporejajo edinice. Komandant bataljona Gubčeve brigade Peter Brajovič v sijajnem manevru udari Italijanom v hrbet ter v kratki, a ostri borbi zasede najvišjo koto, razbije italijansko predhodnico in s tem odloči izid borbe. Vrh griča, okoli katerega je peljala cesta, je bil trdno v rokah bataljona, ki je med tem časom dobil pomoč ter v močnem mi-traljeskem ognju užgal na sovražnika. Fašisti so dajali srdit odpor. Borba je divjala od skale do skale, sredi grmovja in gostega drevja. V tej začetni borbi so naše edinice sklenile popoln obroč, medtem ko sovražniku ni uspelo niti pravilno razporediti svojih sil. Z bombami si naši borci krčijo pot in Potiskajo sovražnika proti cesti, ki je 2e iz obeh strani zaprta z našimi težkimi bredami. Izza skale laja sovražnikova težka breda Coban se kot mačka Priplazi z njeno bližino in zabriše krasu jevško bombo v njeno ognjeno žrelo. Težka breda je naša! Coban jo obrne «1 neusmiljeno žge po fašistih. Malo bolj desno se Saša bori z italijanskim ^■traljezcem. Puška proti mitraljezu! Fašist neutrudljivo kosi okoli sebe. Saša sklene: »Ta mora biti moj!« Po-®s'v se plazi in medtem odvija bombo, skoči naprej, jo vrže. toda zgreši. Fašist strelja, da Saši lasje vihrajo po zraku. Saša vrže še eno bombo in mitraljez utihne. S ponosom zgrabi Saša 2a lahko bredo in zavrisne.
Naši borci vedno močneje potiskajo sovražnika na cesto in v nenadnem Jurišu poženejo fašiste v divji beg. preplašeni črnosrajčniki drvijo kar v gru-
se težke brede. Kolikor jih ni obležalo na poti, poskačejo v divjem strahu v edino smer, ki jim je še preostala, v prepad.
1
Cah
na cesto, kjer jih kosijo hahljajoče
Po najveličastnejši zmagi, kar jih pomni zgodovina partizanskih borb na Slovenskem, se je Gubčeva napotila v Podpresko pri Loškem potoku, kjer je bila nekaj dni na počitku. Brigada je imela nalogo, transportirati vse ranjence iz Tomšičeve, Sercerjeve ter Can-
Vasi nore
30. aprila, ko so po vsej slovenski Zemlji goreli kresovi v proslavo 1. maja, sta I. in II. bataljon Gubčeve brigade °bkolila Dobrovo.
Domobranec stoji na straži in napeto gleda v temno noč. Napenja ušesa, "a bi slišal vsak najmanjši šum. Tu pa lam se nasloni na drevo in včasih zazeha.
"Naprej!« se zamolklo začuje komandantov glas. Naši hrabri partizani ®e Počasi plazijo proti sovražni postojanki. Stražar zasliši šum, se zdrzne in Zakliče: »Stoj! Kdo je?« Drrr... Iz strojnice je naš odgovor. »Bombaši, na-Preji« Naše strojnice pojejo, da je ve-®elJe, in trosijo smrtonosna zrna na sovražnikova gnezda. Minometi vržejo Prve mine, ki se s silovitim pokom azpočijo v sredini postojanke. V zrak mejo rakete, ki osvetljujejo noč, da je svetlo kot podnevi. Napad se je začel.
Svabobranci so z različnimi grdimi esedami psovali naše tovariše in jih Pozivali, naj se predajo. V odgovor so , ojnice bolj zapele. »Hura, juriš, -^ra, juriš...!« zakriče vsi partizani.
akor velikanski plaz so se spustili Partizani proti vasi. Na čelu je bil °mandant tovariš Cah' in mitraljezca °variša Boltes in Pižmek, ki sta oba ““ada, neustrašena skojevca. Švabi in vabobranci se nekaj časa upirajo, nato P? se zapode v divji beg. »Hrabri« belč-', m Švabi pomečejo s hrbtov svoje anrbtnike. Naši mitraljezci iz zased apadajo bežeče sovražnike in jih po-
dirajo. Le nekaterim je v temni noči uspelo pobegniti.
V	vasi smo dobili mnogo plena. Pobrali smo vse. kar je bilo koristno za vojsko, in prepevaje odšli proti Žužemberku.
Prvega maja smo se pripravljali za napad na utrjeno postojanko Žužemberk. Zvečer smo začeli s topovskim obstreljevanjem. Zadetki so bili dobri in naše granate so rušile cerkvi pri Zafari in Cviblju, ki so ju beli spremenili v bunkerje. Vso noč je trajalo obstreljevanje.
Drugi dan dopoldne smo zaslišali brnenje avionov. Nenadoma so z divjo hitrostjo pridrveli nad naše položaje. Krožili so nizko nad vasjo, tako nizko, da bi se skoraj zadeli ob zvonik reber-ške cerkve. Nekaj časa so krožili in opazovali, nenadoma pa so začele vži-galne in rušilne bombe padati na kmečke hiše in na cerkev v vasi Reber.
V	trenutku je bila vsa vas v plamenih. Bobnelo in treskalo je. da je bilo groza. Prestrašeni civilisti so begali po vasi, otroci in ženske so jokale in vpile na pomoč. Zopet so Švabi pokazali svojo visoko kulturo. Avioni so odleteli. Začeli smo reševati podsute. Vas gori, rušijo se zidovi, v daljavi pa pojo paše strojnice, treskajo mine in bombe, ki nam oznanjajo novo zmago.
Dragica, štabna četa »Nova mladina«, glasilo mladine Gubčeve brigade, št. 13, 1. junija 1944.
karjeve brigade, kakor tudi svoje lastne v bolnišnico sredi Kočevskega Roga.
To je bil eden najtežavnejših pohodov, kar jih je kdaj koli izvršila brigada od njene ustanovitve pa do italijanskega razpada. — Borci, izčrpani vsled neprestanih borb in napadov na Ribnico pa do Jelenovega žleba so omagovali. Brigada je nosila ranjence ves dan in vso dolgo noč. Nebo -je bilo oblačno in zdaj pa zdaj je rosilo. Skozi vejevje je zažvižgal hladen pomladanski vet?r, da so kapljice padale z dreves in orosile lica izmuče-lih partizanov. Kolona z ranjenci, ki so jih nosili od komandanta bataljona pa do poslednjega borca, se je pomikala ves čas skozi prostrane in temne kočevske gozdove. Vsakdo je nosil s seboj zapljenjeno municijo iz Jelenovega žleba, svoje orožje, zaboj s šar-žerji, večina pa še ranjence na nosilih ali pa kar na hrbtu. Tako težko obloženi so se borci, ki so prenašali ranjence, od prevelike utrujenosti menjavali vsakih 5 minut.
Glad se je vsesal v obnemogla telesa borcev in ranjencev, žeja je zamorila poslednje moči in slabo in napol oblečena, raztrgana brigada je zadrgetala ob najmanjšem pišu sredi mrzlih kočevskih host. Brez besed je drsela kolona, le kdaj pa kdaj je zmotil to tišino pridušen vzdih ranjenca, ki ga je obdajala temina meglene spomladne noči. Trudna misel je vrtala v možganih vseh in odganjala pomisleke ter dvome, če ne bo morda tam nekje v soteski zaregljala strojnica in odprla nove rane, zasekala nove bolesti in odgrinjala nove grobove. Zvestoba za vsako ceno je bil odgovor tem mračnim slutnjam zvestoba do poslednjega diha in. ranjenci so zaupali tem neizrečenim besedam tovarišev borcev.
Kakor pri vseh akcijah smo tudi sedaj dobili minerci važno nalogo: razrušitev Stampetovega mostu. Vedeli smo, da je ta akcija izredno važna in svetovnega pomena. Nad 80 vlakov, naloženih z vojaštvom in motorizacijo, je vsak dan vozilo po dvotirni progi prek tega mostu.
Ze prejšnji dan nas je zgodaj poklical tovariš komandir Rifel: »Halo, minerci, vstanite, vstanite na delo!« Bili smo še vsi zmučeni od dolge poti, toda šli smo z veseljem pripravljat material, s katerim bodo še danes razrušili progo in most.
Zvečer smo odšli v bližnjo vas, se tam odpočili, zjutraj pa smo krenili z dolgo kolono proti cilju. Dolgočasna je pot, ki pelje skozi temne, obširne notranjske gozdove. Vse je tiho, le tu pa tam zaslišiš šepetanje posameznikov, ki se menijo o akciji. Visoko na nebu žare sončni žarki. Dolga kolona hrabrih, ki so vsak trenutek pripravljeni na borbo, se je ustavila.
Tovariš komandir razdeli minerce po skupinah, ki ima vsaka svojo nalogo. Pri naši skupini je tudi tovariš komisar. Vzamemo mine, nato odidemo po vijugasti poti proti dolini, po kateri pelje proga. Sto metrov pred progo se ustavimo, pregledamo položaj, nato začnemo z delom. Udarci s krampi odmevajo po dolini, ker je cesta silno trda. Čakali smo, da bo vsak hip zapel sovražni mitraljez iz bližnjega bunkerja, toda delo smo opravili v rekordnem času. Na dveh krajih smo zaminirali cesto, s tem smo motorizaciji za nekaj časa zaprli pot. Prav tako smo napravili
na drugi in tretji cesti.
Končno je na vrsti proga. Tovariš komisar je imel kratek nagovor, med katerim je dejal: »Ta proga, pred katero stojite, je izredno važna sovražnikova prometna žila, zato jo moramo prekiniti, s čimer bomo dosegli, da bo sovražnik za nekaj časa ustavil prevoze. Zatorej, fantje, na delo!«
Vzeli smo vsak svoj eksploziv in odšli po cesti proti Dolnjemu Logatcu. Ostali tovariši pa so šli proti Stam-petovemu mostu in na druga mesta. Komaj smo se približali progi, smo že zagledali vlak. Crna lokomotiva vleče vagon za vagonom. Srdito gledamo na številne vagone in mislimo: »Ne boš dolgo vozil, ti švabski vrag! Občutil boš trdo partizansko pest in to prav kmalu!« Priplazimo se še bliže k progi, že se vidi dvotirna železna cesta, a na vsakih 200 metrov utrjen bunker, v katerih so se glasno smejali Švabi in njihovi hlapci. Sonce je že visoko na nebu; bilo je nemogoče, da bi se nevideni približali progi. Morali smo počakati, da se je zmračilo. Stisnili smo v roke vsak svoje mine in se po trebuhu plazili na progo. Hitro smo pod-minirali vse štiri tračnice, zažgali mine in se umaknili v bližnji zaklon. Ze se sliši eksplozija in dolgi kosi tračnic frče po zraku.
Kmalu zatern zapojo z vseh bližnjih bunkerjev mitraljezi, kar se nam je zdelo kot zabava po končanem delu.
Franc Kranjc, miner.
»Nova mladina«, glasilo mladine Gubčeve brigade, 14. julija 1944.
no-ruh
Bil je mrzel februarski dan. Po večdnevnih akcijah smo utrujeni in pre-mraženi spali na toplih pečeh ali pa kar po tleh. Kdo bi nam zameril, saj si tako malokdaj privoščimo toplo peč in zakurjeno sobo.
Vas se je zdela kot izumrla, le tu in tam so se zamenjavali stražarji ali pa so se vrteli okrog kotlov kuharji, ki so pripravljali večerjo za speče borce. Proti večeru se je začelo živahno vrvenje. Delili so hrano. Ko so pojedli, je bil takoj zbor celotnega bataljona. Tovariši ki so prišli v zbor, so bili to pot obloženi ne samo s puškami in mitraljezi, ampak tudi s koli raznih dolžin, s krampi in z železnimi drogovi.
»Kam?« so spraševali borci.
»Na progo, rušili bomo,« je bil odgovor.
Krenili smo. Spuščal se je že mrak. Da bi se ogreli, smo hitro stopali po
uglajeni stezi. Povsod je bila tišina, le tu in tam je zapel mitraljez iz sovražne postojanke ali pa je švignila v zrak raketa, ki naj bi po željah švabobran-cev prepodila partizanske duhove okoli postojanke.
Po dveurnem pohodu smo prišli na progo ter se ob njej razmestili, nekaj jih je šlo pa v zasedo. Takoj smo izkopali luknje, v katere smo vtaknili kole, in že smo na povelje »ho-ruk« začeli vzdigovati. Hrbti so se upognili, mišice napele, ko smo se upirali v progo, kajti
Pohvale
V	brigadnem biroju SKOJ dne
18.	junija so bili pohvaljeni naslednji tovariši:
Stanko Pižmoht, mitraljezec, in Matija Kastelic, vodnik iz I. bataljona, sta na Ilovi gori jurišala iz vasi ter z ostalimi tovariši prebila obroč.
Jakob Mljač, desetar, mitraljezec iz
I.	bataljona, je na Blokah s svojim mitraljezom v družbi komandirja zadrževal sovražnikovo kolono, ki je hotela obkoliti četo, toliko časa, da se je četa brez žrtev umaknila in za hrbtom napadla sovražnika. Sam je pri tem pobil dva sovražnika in tri ranil.
Ivan Peroša, politdelegat iz I. bataljona, je kljub temu, da je sovražnik trmoglavo jurišal na njegovo bredo, vztrajal na položaju in pri tem pobil šest sovražnikov.
Lojze Brezovšek iz I. bataljona je prav tako vztrajal na svojem položaju, odbijal vse sovražne juriše in s tem preprečil obkolitev ceste. Pobil je tri sovražnike in jih šest ranil.
Navodila o partizanskem tisku in zbi-hju propagandnega materiala na sv°bojenem ozemlju«:
o,	*X. ®asu, ko je svobodno slovensko si]6 6 že^e nastajalo, so imela gla-(bat .P°sameznih partizanskih edinic ataljonov, odredov in grup) svoj sml-*■ Utemeljena so bila zlasti s tem, r,a..So morale partizanske edinice sto-v , v tesnejše stike s civilnim prebi-_ tvom, dalje, da na ozemlju, ki so _ ?sv°bajale te edinice, še ni bilo or-
*	nizirane civilne oblasti, in zlasti še da glasila, ki so prihajala z ^osvobojenega ozemlja, niso mogla Postevati novega položaja na osvobojenem ozemlju.
na T° svo'° utemeljitev pa so glasila rtizanskih edinic izgubila, čim se je osvobojenem ozemlju organizirala
Ca/opi/
liri' .°^ast OF, čim so prevzeli po-ai/t-0 ’.n organizacijsko delo na terenu j tivisti OF, in zlasti še, čim so za-eia na osvobojenem ozemlju izhajati
*	'jsila »Slovenski partizan«. »Delo«, in
■	.venski poročevalec«. Nadaljnje lz-aianje glasil bi pri današnji vojaški, P°‘itični in organizacijski situaciji na svobojenem ozemlju pomenilo nera-■onalno trošenje materialnih stedstev |^aPir, matrice itd.) in neracionalno izkoriščanje siL Oviralo bi pa tudi enot-
nost in udarnost partizanske vojske.«
Da pa kulturna dejavnost v slovenski partizanski vojski ne bi povsem prenehala, daje ista številka »Slovenskega partizana« navodila za pisanje in izdajanje stenskih časopisov v vojaških enotah. Takole beremo v sestavku z naslovom »Stenski časopis«:
.. Vzgoja partizanov ne sme obstojati samo v sprejemanju tega, kar jim povesta politkomisar in osvobodilno časopisje. Partizanska vojska bo popolna, če bo partizan aktivno sodeloval. Temu naj služi stenski časopis, ki ga je treba uvesti v vsaki partizanski edinici.
Stenski časopis naj bo živ in privlačen. Pri njem morajo sodelovati vsi partizani cele edinice. To sodelovanje bo merilo in barometer njegove zavednosti in sposobnosti ter zrelosti. Nekdo bo sodeloval s tem, da bo napisal aktualen članek, drugi bo nanj odgovarjal, tretji bo napisal sliko iz partizanskega življenja, četrti bo napravil dobro risbo ali karikaturo, peti bo sodeloval s tem, da bo v njem objavil dobre šale ali šaljivo zgodbico iz partizanskega življenja, itd.«
Da je ta članek spodbodel k takemu delu tedanje partizane v naših vojaških enotah, vidimo iz tega, da so v sami italijanski ofenzivi začele izdajati nekatere čete stenske časopise. Tako nam je znano, da je začela 1. četa Za-padnodolenjskega odreda že septembra 1942 izdajati »Stenski časopis«, glasilo 1. čete Zapadnodolenjskega odreda, katerega prve tri številke je uredil tov. Janez Perovšek - Pelko, od četrte številke dalje, ki je izšla 3. januar-
ja 1943, pa je urejal ta časopis tovariš Vasja Ocvirk.
Tudi naše novoustanovljene brigade so že takoj v začetku začele izdajati
take časopise. Znano je, da je Cankarjeva brigada že v pozni jeseni 1942 začela izdajati list »Cankarjev bobnar«, katerega urednik je bil pozneje od Italijanov ustreljeni pesnik Ivan Rob. Zal pa doslej ni ohranjen noben primerek tega lista.
Ta sestavek naj bi bil le kratek pregled našega partizanskega vojaškega tiska iz prve dobe naših vojaških enot, kolikor nam je doslej ohranjen. Jasno je, da pregled ni popoln, saj so tudi druge vojaške enote še posebno na Gorenjskem in Štajerskem že v prvi dobi izdajale svoje liste, ki so bili pisani z roko ali pa razmnoženi s strojem, ciklostilom ali na šapirograf. V težkih razmerah, ki jih je preživljalo naše narodnoosvobodilno gibanje in še posebej naše vojaške enote, so ti listi po večini propadli. Morda kakega od njih le še hrani kak posameznik, ki mu je gotovo drag spomin. Vendar prosimo prav te tovariše, da dajo take primerke na razpolago Muzeju narodne osvoboditve v Ljubljani, ki vestno zbira in hrani ter proučuje te najdragocenejše dokaze naše herojske borbe.
K. J.
Mak? Dergan iz 2. čete III. bataljona je na Bloški Polici sam zadrževal sovražnika po številu 250 mož, ko se je četa že vsa umaknila. Pri tem je tri pobil in 7 ranil.
Janez Brolih, mitraljezec iz III. bataljona, je na Bloški Polici užgal na sovražno patruljo. Pri tem je pobil sovražnega mitraljezca. Izkazal se je tudi, ko so belci, ki jih je bilo 150, juri-šali na naše položaje. Z mitraljezom jih je prisilil, da so se umaknili. Pobil je
4	sovražnike in 3 ranil.
Tovariš Metod, mitraljezec, vodnik iz III. bataljona, se je posebno izkazal pri vasi Radljek. Sel je z devetimi tovariši proti sovražniku, ki je bil na vrhu hriba. Pregledovat je šel na cesto položaj, poklical ostale tovariše in zapovedat juriš. Sli so v strelce proti belim, ki jih je bilo okoli 300. S svojimi tovariši na eni strani in z drugim vodom na drugi so pregnali številnega sovražnika. Pobili so štiri sovražnike, 10 pa so jih ranili.
Tovariš Metod se je odlično izkazal drugi dan borbe pri Žužemberku. Beli so prodirali iz utrdbe v koloni 70—80 mož. Metod je takoj užgal s težko bredo in je najprej potolkel oficirja in konja. Beli so še naprej prodirali, toda Metod je žgal, žgal, žgal... Na bojišču je obležalo 9 mrtvih in 12 ranjenih. Podrl je tudi mulo, ki je nosila težko bredo.
Tone Mavlje iz III. bataljona je
30.	aprila na Rebru dokazal, da je odličen skojevec. Ko so se Nemci vračali s tankom iz Rebra, jih je Tone čakal z mitraljezom. Ko je privozil tank mimo, je spustil rafal in podrl Nemca, ki je gledal skozi lino. Dva rafala pa je spustil na luksuzni avto ter ga poškodoval.
Rudolf Cok in Rudi Železnik, oba s Primorskega, sta šla v patruljo pri Radljeku in sta prišla na nekaj metrov do zasede, kjer je čakalo 200 do 300 sovražnikov. Nista se ustrašila številnih sovražnikov, ampak sta oddala nekaj strelov in zavpila ostalim tovarišem, naj jurišajo Umaknila sta se šele, ko so sovražniki odprli hud mitraljeski ogenj. Naši so nato zasedo z jurišem pregnali.
»Nova mladina«, glasilo mladine
Gubčeve brigade, št. 14, julij 1944
I
primrznjeni pragovi se kar niso hoteli ločiti od tal. Po zasneženi planjavi se je neprestano razlegal zategli »ho-ruk« tovarišev, nad nami pa glas komandanta, ki je že star specialist za rušenje proge. Odjeknilo je še nekaj krepkih ho-rukov in pragi so se začeli dvigati.
»Fantje, še malo!« je vpil politkomisar. »Pritisnite!« Se bolj smo se uprli in novi ho-ruki so porušili spet nekaj metrov proge.
»Sedaj bo šlo, samo malo še pljunimo v roke, fantje! Vsi naenkrat!« se je drl bataljonski obveščevalec. »Ho-ruk, skojevci!« je pozival sekretar SKOJ.
Proga se je začela počasi dvigati. Cez nekaj sekund so bili pragovi na tračnicah. Veselje je zavladalo med nami, ko smo videli, da nam gre delo dobro od rok. Do tretje ure zjutraj smo obrnili okoli 200 metrov proge.
»Zdaj pa -le pojdimo, dovolj smo napravili za danes!« je rekel komandant. In smo se vrnili.
Ko smo prišli domov, se je že precej svetlikalo. Pozajtrkovali smo, nato pa sladko zaspali v zavesti, da bodo imeli sovražniki več dela kakor mi, če bodo hoteli popravljati porušeno progo. Mene pa je v sanjah ves dan spremljal tisti zategnjeni »ho-ruk«.
Zan, IV. bataljon.
»Tovariš«, glasilo IV. SNOUB »M. Gubec«, št. 16, febr. 1944.
Ob 10. obletnici ustanovitve prvih slovenskih brigad iskreno čestita
LJUBLJANA
KOLEKTIV ZAVODA ZA URBANIZEM IN KOMUNALNO TEHNIKO
Osnutek Statuta Komunistične partije Jugoslavije
Komunistična partija Jugoslavije je organizirana vodeča politična sila delavskega razreda Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Komunistično partijo Jugoslavije vodi v njeni dejavnosti teorija znanstvenega socializma.
Komunistična partija Jugoslavije se je kot zavestna avantgarda najnaprednejšega družbenega razreda — delavskega razreda — tesno povezala z najširšimi množicami delovnih ljudi mesta in vasi, kazala je pot ter vodila delovno ljudstvo in zatirane narode v borbo za osvoboditev izpod jarma izkoriščevalcev in zatiralcev, za osvoboditev iz suženjstva tujih zavojevalcev, za odpravo oblasti kapitalističnih izkoriščevalcev in zatiralcev, za nastanek oblasti delovnega ljudstva z delavskim razredom na čelu, za razvoj bratstva, enotnosti ter enakopravnosti narodov Jugoslavije in za obvarovanje nacionalne neodvisnosti jugoslovanskih narodov kot nujnih pogojev za zgraditev socialistične družbe in za zmago komunizma. Zaradi tega so ljudske množice Jugoslavije sprejele Komunistično partijo Jugoslavije kot svojo ljudsko Partijo.
Komunistična partija Jugoslavije je pobudnik, organizator in voditelj borbe jugoslovanskih narodov za zgraditev socializma, za ohranitev nacionalne neodvisnosti, bratstva, enotnosti in enakopravnosti narodov Jugoslavije. Komunistična partija Jugoslavije je voditelj vsega delovnega ljudstva — delavskega razreda, delovnih kmetov, ljudske inteligence in drugih delovnih ljudi, združenih v veliki večini v Ljudski fronti — v borbi za zgraditev novih, socialističnih družbenih odnosov, za nenehni razvoj in poglabljanje socialistične demokracije, za večje sodelovanje neposrednih proizvajalcev v gospodarskem, družbenem in političnem življenju države, za zmago socializma in komunizma.
Komunistična partija Jugoslavije vzgaja množice v duhu socializma in se nenehno bori za njihov politični in kulturni dvig. Hkrati razvija pobudo in dejavnost ljudskih množic za njihovo čim širše sodelovanje v gospodarskem, družbenem in političnem življenju dežele ter v nadzorstvu množic nad delom družbenih organizacij, gospodarskih in državnih organov.
Celotna dejavnost Komunistične partije Jugoslavije je po pravilu javna. Pri svojem delu naj bodo Komunistična partija Jugoslavije in partijske organizacije čim trdneje povezane z delovnimi ljudmi. Sodelovanje delovnih ljudi pri sprejemanju sklepov Partije in nadzorstvo množic nad delom partijskih organizacij naj bo osnovna delovna metoda partijskih organizacij.
V	borbi za interese delavskega razreda in vsega delovnega ljudstva se je Komunistična partija Jugoslavije skovala v čvrsto, enotno organizacijo, povezano z zavestno disciplino, enako obvezno za vse njene člane. Moč Partije je v njeni pravilni politični liniji, v borbi za interese delavskega razreda in delovnega ljudstva, v pravilnem Izražanju njihovih želja in teženj, v njeni čvrsti povezanosti, v enotnosti volje in akcije vseh njenih članov in organizacij. V Komunistični partiji Jugoslavije nimajo prostora idejno tuji in sovražni elementi, niti ne tisti, ki kršijo partijsko disciplino, program, partijske sklepe in statut Partije. Prav tako je članstvo Partije nezdružljivo z religijo in opravljanjem verskih obredov.
Vsak član Komunistične partije Jugoslavije je dolžan aktivno in požrtvovalno delati za ustvaritev programa ln za izvajanje statuta Partije, aktivno sodelovati pri sprejemanju in izpolnjevanju vseh sklepov Partije in njenih organov, politično delati med ljudmi v množičnih družbenih organizacijah In združenjih, boriti se za krepitev enotnosti partijskih vrst, za ohranitev pridobitev ljudske revolucije ter za utrjevanje bratstva in enotnosti narodov Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Komunistična partija Jugoslavije razvija in krepi bratske internacionalne odnose s proletariatom in z delovnimi ljudmi vsega sveta. Komunistična partija Jugoslavije prav tako sodeluje v naprednih, demokratičnih in narodnoosvobodilnih gibanjih vsega sveta.
I. Člani Partije, njihove dolžnosti in pravice
1. Član Komunistične partije Jugoslavije je, kdor priznava program Partije ter se iskreno, nesebično in aktivno trudi za izvajanje programa statuta In vseh sklepov Partije, kdor dela v eni izmed njenih organizacij in plačuje članarino.
2. Član Partije je dolžan:
a) nenehno dvigati svojo komunistično zavest ln osvajati osnove teorije marksizma-lcninizma;
b) boriti se za socialistične odnose med ljudmi, za zgraditev nove, socialistične družbene morale, biti v delu in življenju zgled drugim delovnim ljudem In prednjačiti v Izvrševanju vseh družbenih obveznosti;
c) dnevno aktivno politično delati med ljudstvom za dvig socialistične zavesti, politične in kulturne ravni množic, razlagati in objasnjevati linijo Partije, razvijati aktivnost In pobudo množic pri sprejemanju sklepov, pri nadzorstvu nad delom partijskih ln družbenih organizacij ter organov ljudske oblasti;
d) aktivno sodelovati pri sprejemanju sklepov Partije ter jih izvajati do-
'"»•mo jp
S. član Partije ima pravico:
a) sodelovati na partijskih sestankih in v partijskem tisku pri razpravljanju o vseh vprašanjih partijske politike in vplivati na njihovo rešitev;
b) na partijskih sestankih kritizirati vsakega člana Partije;
c) voliti in biti voljen v organe Partije;
d) osebno sodelovati vedno, kadar razpravljajo in odločajo o njegovem delu in vedenju;
e) obračati se z vprašanji in s predlogi na katero koli partijsko vodstvo ali organ, vključno Centralni komite in kongres Komunistične partije Jugoslavije.
4. V članstvo Partije se sprejemajo zavestni, aktivni in socializmu vdani delovni ljudje. Članstvo v Partiji ne daje nikakršnih družbenih privilegijev.
Sprejem v članstvo Partije se vrši samo posamezno z dovršenim 18. letom.
V	članstvo Partije sprejema na svojem sestanku osnovna partijska organizacija na predlog članov Partije, delovnih ljudi ali na osebno zahtevo tistega, ki želi biti sprejet.
Potem ko je osnovna partijska organizacija sprejela novega člana, dobi član Partije člansko partijsko izkaznico.
Partijski staž se računa od dneva, ko je osnovna partijska organizacija odločila o sprejemu v članstvo Partije.
Pismeni sklep o sprejemu v članstvo je poslati okrajnemu ali mestnemu, odnosno komiteju njune stopnje.
5. Vsak član je pri prehodu iz nekega kraja na stalno ali daljše bivanje v drug kraj dolžan javiti se partijski organizaciji kraja, kamor pripada, ta ga pa vključi v eno izmed' svojih organizacij.
II.
Ustroj Partije, notranja partijska demokracija
6. Partija je organizirana na. načelu demokratičnega centralizma, ki sestoji:
a) v volilnosti vseh vodilnih organov Partije od najnižjih do najvišjih;
b) v obveznem polaganju obračuna partijskih organov o svojem delu pred organizacijami in pred organi, ki so jih izvolili;
c) v pokoravanju manjšine sklepom večine;
d) v obveznem Izvajanju sklepov višjih organov po nižjih; višji organi morejo razveljaviti sklepe nižjih partijskih organov, ako ti niso v skladu s programom, statutom in z linijo Partije.
7. Višji organi so dolžni pomagati nižjim organom In osnovnim organizacijam pri razvijanju samostojnosti v njihovem delu; vse partijske organizacije so samostojne na svojem delovnem območju.
8. Najvišji organi Partije so: za osnovno partijsko organizacijo splošni sestanek, za občinske, rajonske, okrajne, mestne, oblastne, pokrajinske in podobne organizacije konferenca, za Komunistično partijo Jugoslavije in za komunistične partije ljudskih republik pa kongres.
9. Splošni sestanek osnovne partijske organizacije voli sekretarja odnosno sekretariat, konferenca in kongres pa volita komite; ti so njihovi Izvršni organi.
10. Volitve partijskih organov so tajne in se voli posamezno vsak kandidat. Člani Partije imajo pravico povedati svoje mnenje o vsakem predloženem kandidatu in dajati predloge.
11. Dolžnost in pravica vsakega člana Partije je, da v svoji organizaciji sodeluje pri obravnavanju in reševanju vprašanj partijske politike. Samo na podlagi notranje partijske demokracije se more dodobra razviti borba mnenj ter svobodna, zdrava kritika ln samokritika ter utrjevati zavestna partijska disciplina.
12. Organizacijski ustroj Partije je naslednji:
a) za ozemlje FLRJ kongres Komunistične partije Jugoslavije In Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije;
b) za ozemlje ljudskih republik kongresi komunističnih partij ljudskih republik ln centralni komiteji komunističnih partij ljudskih republik;
c) za pokrajino, oblast pokrajinska, oblastna konferenca ln pokrajinski, oblastni komite;
d) za mesto, okraj, rajon mestna, okrajna, rajonska konferenca ter mestni, okrajni komite;
e) za občino občinska konferenca ln občinski komite;
f) za podjetje, naselje, vas, enoto JLA In podobno splošni sestanek osnovne partijske organizacije.
III.
Najvišji organi Partije
13. Najvišji organ Komunistične partije Jugoslavije je kongres Komunistične partije Jugoslavije. Redni kongresi se sklicujejo najmanj enkrat v štirih letih. Izredne kongrese sklicuje Centralni komite na lastno pobudo ali na zahtevo nad polovice skupnega števila članov Partije ali na zahtevo najmanj treh komunističnih partij ljudskih republik.
Sklicanje kongresa (tako rednega kakor izrednega) In dnevni red kongresa morata biti objavljena najmanj dva meseca poprej.
Kongres odloča polnoveljavno, če so navzoči delegati, ki zastopajo najmanj dve tretjini skupnega itevila članov Partije.
Ključ za volitve delegatov in način volitev za partijski kongres določa Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije.
14. V primeru, da Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije ne skliče izrednega kongresa v roku, ki ga določa 13. člen tega statuta, imajo organizacije, ki so zahtevale sklicanje izrednega kongresa, pravico sestaviti organizacijski komite za pripravo in sklicanje izrednega kongresa.
15. Kongres:
a) posluša poročila Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije in centralne revizijske komisije ter odloča o njih;
b) sprejema program in satut Partije ter določa spremembe v njih;
c) določa politično linijo Partije;
d) voli Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije in centralno revizijsko komisijo.
16. Število članov Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije in centralne revizijske komisije določa kongres;
17. Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije sklicuje seje po potrebi, najmanj pa enkrat letno.
Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije more sklicevati tudi razširjene seje s partijskimi delavci, ki niso člani Centralnega komiteja, ti pa imajo samo pravico posvetovalnega glasu.
18. Centralni komite Komunistične Partije Jugoslavije voli kot svoj izvršni organ Politični biro z generalnim sekretarjem Partije na čelu. Iz sestava Političnega biroja voli Centralni komite svoj sekretariat.
Število članov Političnega biroja in sekretariata določa Centralni komite.
Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije voli centralno kontrolno komisijo, si odloča o prekrških proti programu in statutu KPJ, kakor tudi o pritožbah.
Pri partijskih vodstvih se sestavljajo potrebni pomožni organi za izvajanje tekočih nalog Partije. O tem, kakšne organe je treba sestaviti in pri katerih vodstvih, odloča dokončno Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije.
19. Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije vodi v času med dvema kongresoma vse delo Partije ter zastopa Partijo v odnosih do tujih partij in organizacij.
20. Centralna revizijska komisija nadzoruje materialno in finančno poslovanje Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije.
IV.
Partijska organizacija v ljudski republiki
21. Vsi člani Komunistične partije republike sestavljajo Komunistično partijo ljudske republike. Partijske organizacije Komunistične partije ljudske republike se ravnajo pri delu po sklepih kongresa in Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije.
22. Najvišji organ Komunistične partije ljudske republike je kongres Komunistične partije ljudske republike.
Redni kongres se sklicuje vsaka tri leta. Izredni kongres sklicuje Centralni komite Komunistične partije ljudske republike na lastno pobudo ali na zahtevo nad polovice skupnega števila partijskega članstva. Sklicanje kongresa (tako rednega kakor tudi izrednega) in dnevni red morata biti objavljena najmanj dva meseca vnaprej.
Kongres odloča polnoveljavno, če na njem navzoči delegati zastopajo najmanj dve tretjini skupnega števila članov Partije.
Ključ za volitve delegatov in način volitev za partijski kongres določa Centralni komite Komunistične partije ljudske republike.
23. Kongres:
a) posluša poročila Centralnega komiteja Komunistične partije ljudske republike in revizijske komisije ter odloča o njih;
b) v okviru politične linije Komunistične partije Jugoslavije določa politično linijo Partije ljudske republike;
c) voli Centralni komite in revizijsko komisijo Komunistične partije ljudske republike.
24. Število članov Centralnega komiteja Komunistične partije ljudske republike in revizijske komisije določa kongres.
25. Centralni komite Komunistične partije ljudske republike vodi vse delo v obdobju med dvema kongresoma.
26. Centralni komite Komunistične partije ljudske republike voli kot svoj izvršni organ Politični biro Centralnega komiteja. Iz sestava Političnega biroja voli Centralni komite svoj sekretariat. število članov Političnega biroja In sekretariata določa Centralni komite. Centralni komite Komunistične partije ljudske republike voli kontrolno komisijo, ki odloča o prekrških proti programu in statutu KPJ, kakor tudi o pritožbah.
Centralni komite Komunistične partije ljudske republike sestavlja potrebne pomožne organe za izvajanje tekočih nalog Partije, in to v soglasnosti s Centralnim komitejem Komunistične partije Jugoslavije.
27. Centralni komite Komunistične partije ljudske republike sklicuje seje po potrebi, najmanj pa dvakrat letno.
Centralni komite Komunistične partije ljudske republike more prirejati razširjene seje s partijskimi delavci, ki niso člani Centralnega komiteja Komunistične partije ljudske republike, tl na
imajo samo pravico posvetovalnega
glasu.
28. Revizijska komisija Komunistične partije ljudske republike nadzoruje materialno in finančno poslovanje Centralnega komiteja Komunistične partije ljudske republike.
V.
Pokrajinske, oblastne partijske konference
29. Najvišji organ pokrajinske, oblastne partijske organizacije je pokrajinska, oblastna partijska konferenca, ki jo sklicuje pokrajinski, oblastni komite najmanj vsaki dve leti, izredno pa jo sklicuje po odloku pokrajinskega, oblastnega komiteja ali na zahtevo tretjine skupnega števila članov organiza^ cij, ki so v sestavu pokrajinske, oblastne organizacije.
Pokrajinska, oblastna konferenca posluša poročila komiteja in revizijske komisije ter odloča o njih, voli pokrajinski, oblastni komite In revizijsko komisijo.
30. Pokrajinski, oblastni komiteji volijo za tekoče delo med sejami biro pokrajinskega, oblastnega komiteja; število članov biroja pokrajinskega, odnosno oblastnega komiteja določa pokrajinska, odnosno oblastna partijska konferenca.
31. Pokrajinski, oblastni komite sklicuje seje po potrebi, najmanj pa vsake štiri mesece.
Razširjenim sejam pokrajinskega, oblastnega komiteja morejo po odloku pokrajinskega, oblastnega komiteja prisostvovati s posvetovalno volilno pravico partijski delavci, ki niso člani komiteja.
VI.
Mestna, okrajna, rajonska, občinska partijska konferenca
32. Mestno, okrajno, rajonsko, občinsko partijsko konferenco sklicuje mestni, okrajni, rajonski, občinski komite najmanj vsaki dve leti, izredno pa po sklepu teh komitejev ali na zahtevo tretjine članov njihove organizacije. Mestna, okrajna, rajonska, občinska konferenca posluša poročila mestnega, okrajnega, rajonskega, občinskega komiteja in revizijske komisije ter odloča o njih, obravnava in ocenjuje dosežene rezultate v izvajanju partijske politike, sprejema sklepe za nadaljnje delo ter voli mestni, okrajni, rajonski, občinski komite in revizijsko komisijo.
33. Mestni, okrajni, rajonski in občinski komiteji delajo kolektivno in sprejemajo sklepe na sejah, na katerih sta navzoči najmanj dve tretjini članov. Za tekoča dela volijo mestni, okrajni in rajonski komiteji iz svoje sredine sekretariat do pet članov s sekretarjem na čelu.
število članov okrajnih, rajonskih, mestnih komitejev določa okrajna, rajonska, odnosno mestna partijska konferenca, največ pa do 27 članov.
Mestni, okrajni, rajonski in občinski komiteji morejo sklicevati razširjene seje, na katerih lahko prisostvujejo tudi partijski delavci, ki niso člani okrajnih, odnosno občinskih kotnitejev.
VII.
Osnovne partijske organizacije
34. Osnova Partije so osnovne partijske organizacije.
Osnovne partijske organizacije se postavljajo v tovarnah, rudnikih, zavodih, podjetjih, samostojnih obratih, vaseh, krajih, enotah JLA, naseljih itd. Osnovno partijsko organizacijo je mogoče organizirati, če ima najmanj tri člane Partije.
Člane Partije, ki delajo v družbenih organizacijah, združenjih in podobnem, morejo partijska vodstva po potrebi organizirati v partijski aktiv v okviru organizacije, v kateri delajo, ne glede na to, h kateri osnovni partijski organizaciji spadajo.
35. Za vodenje tekočega partijskega dela voli osnovna partijska organizacija sekretarja in namestnika za leto dni. Velike partijske organizacije se lahko razdele na partijske oddelke, v tem primeru pa je treba za vodstvo tekočega dela izvoliti tričlanski sekretariat. V podjetjih, zavodih ln tovarnah, kjer je več osnovnih partijskih organizacij, se voli komite podjetja, tovarne, zavoda in podobnega na leto dni. število članov teh komitejev določa partijska konferenca, a največ do petnajst članov.
36. Splošni partijski sestanek osnovne partijske organizacije se prireja praviloma enkrat mesečno.
37. Osnovna partijska organizacija je najneposredneje povezana z množicami delovnih ljudi, zato je njena osnovna naloga:
a)	nenehno se krepiti s sprejemanjem v Partijo najboljših delovnih ljudi iz vrst delavskega razreda, delovnih kmetov in napredne inteligence;
K največjemu prazniku slovenskega naroda — iskrene čestitke
b) dnevno in neutrudno vzgajati svoje članstvo idejno in politično;
c) gojiti v članih Partije vse tiste lastnosti, ki krase lik komunista revolucionarja:	Iskrenost, požrtvovalnost,
skromnost, zgledno osebno življenje, tovariške komunistične odnose in vse tiste lastnosti, ki so za zgled drugim delovnim ljudem;	,
d) utrjevati med člani Partije poli' tično budnost za borbo proti sovražnim in tujim pojmovanjem; krepiti se in odstranjevati iz svojih vrst razne ka-rieristične, malomeščanske in druge elemente, ki s svojim stališčem in vedenjem škodujejo Partiji;
e) nenehno izpopolnjevati metode svojega dela, se dalje razvijati in se krepiti kot politična organizacija ter zagotavljati najraznovrstnejšo in najširšo povezanost z množicami delovnih ljudi kakor tudi vso aktivnost vsakega posameznega člana v družbenem in političnem življenju;
f) dnevno vztrajno politično delati z množicami, razlagati linijo Partije, dvigati politično-ideološko zavest delovnih ljudi na raven Partije, zagotavljati s svojim delom čim širše sodelovanje delovnih ljudi v družbenem, političnem in kulturnem življenju;
g) partijska organizacija v celoti kakor tudi vsak njen član posamezno naj bo vedno v središču borbe delovnih ljudi za razvoj organov samoupravljanja in naj se brezkompromisno bori skuppo z delovnimi ljudmi preti vsem ostankom razrednega, sovražnika ter pojavom birokratizma, ki bi želeli zaustaviti in zavirati razvoj socializma in socialistične demokracije;
h) celotna dejavnost osnovnih partijskih organizacij naj bo praviloma javna, sklepe naj sprejema na sestankih, ki jim prisostvujejo tudi delovni Ijudje-nečlanl: dejavnost osnovnih partijskih organizacij naj se odvija P°“ čim večjim nadzorstvom in ob sodelovanju množic.
VIII.
Partijska organizacija v JLA
38. Strukturo In organu ’?jske oblike dela partijske organizacij . TugO" slovanski ljudski armadi predpisu,,- CK KPJ v smislu tega statuta.
IX.
Partijske kazni
39. Osnovna partijska organizacija
—	ali višji organ — je dolžna izdajati proti vsakemu članu disciplinske ukrepe, če ta ne izvaja programa in statuta Partije, ako krši partijsko disciplin0’ če je neiskren in dvoličen do Partije, če ravna v nasprotju s komunistično moralo, če ne plačuje partijske članarine ali na kakršen koli način škoduje interesom Partije.
Član Partije preneha biti, kdor ne plača članarine tri mesece, kdor neupravičeno dva meseca izostaja s partijskih sestankov ali se izmika povezavi s partijsko organizacijo.
Partijske kazni za člana Partije opomin, ukor, strogi ukor, strogi ukor z zadnjim opominom in Izključitev •* Partije.
Partijske kazni Izreka članom Partije osnovna partijska organizacija na sestanku, o tem pa obvešča mestni, okrajni komite, odnosno komite njune stopnje.
Centralni komiteji ljudskih republik morejo izdajati disciplinske ukrepe tud* proti posameznim osnovnim partijski*0 organizacijam in partijskim komiteje«*1. Disciplinske kazni za partijske organi' zacije so: opomin, ukor, strogi ukor i° razpust v primeru, če je bila z njih°' vim delom prizadejana Partiji večJ® škoda.
Po razpustu osnovne partijske or-ganizacije se izvrši posamezna regis*r®' cija članstva. V primeru razpusta Pal" tijskega vodstva se hkrati sklicuje •*' redna partijska konferenca za voli*ve novega vodstva. '	J||
Vse prekrške članov Partije je treh* raziskati najskrbneje in najvestneje’ Partijske kazni so vzgojnega pomen®-
Vsi kaznovani člani Partije lm»J® pravico do pritožbe pri katerem k® partijskem vodstvu, to pa mora obve*' no izdati sklep najkasneje v treh ***®' secih po prejemu pritožbe. Pritožbe J mogoče predložiti najkasneje v dveh mesecev od dneva, ko Je bi* kaznovanemu sporočena kazen.
40. Partijske kazni je mogoče «■**' veljaviti na zahtevo kaznovanega, 0 pobudo partijske organizacije ali _ stva, ki je kazen izreklo, odnosno P®1^ tijske organizacije, katere član je k®' znovani.
X.
Partijska denarna sredstvo
41. Partijska denarna sredstva s® stavljajo članarina in drugi dohodki-
Člani Partije plačujejo članarino, znaša določen odstotek njihovih doho kov, tega pa določa Centralni kom* Komunistične partije Jugoslavije.
Beograd, 9. septembra 1952
CENTRALNI KOMITE Komunistične partije Jugosl®v
Industrijski servis
TEKSTIL - USNJE — GUMA
LJUBLJANA
Dokler tu so brigade
• ••
Vsem borcem partizanski pozdrav
Skupina borcev Cankarjeve brigade%s komisarjem bataljona x Janezom Vipotnikom
Gornji sliki: Nande Kav Hi, prvi politkomisar Tomšičeve brigade. Čoban v letu 1942, obveščevalec Gubčeve brigade
Tomšičevci po kapitulaciji Italije v Ribnici
y napad
Štab Tomšičeve brigade ob pohodu na Štajersko maja 1944
Zgoraj: Na poloiaju — Stara tomšičevca Daki in Ris Spodaj: Borci Gubčeve brigade v .borbi pri Bosiljevem
Desno: štab II. bataljona Šercer-jeve brigade maja 1943 — Kulturna skupina Cankarjeve brigade z mulo, o kateri je Tone Seliškar napisal znano povest »Mule* — Na Vinico so pripeljali hrano za borce
®	LJUDSKA	PRAVICA,	13.	SEPTEMBRA	1952
PRED KONGRESOM A KP JUGOSLAVIJE
V Preseda ie pogrebno teč kolektivnega deia C anov Pari fe
Sl vnfca se uvršča med naprednejše vasi
Odprtega partijskega sestanka v Spodnji Slivnici pri Gro-
stankov in sej. Mladina, ki bi se nja so vnesli v program bodo-morala v še večjem številu čega dela OPO in množičnih or-delovne enote ganizacij na čast VI. kongresu
Na zadnjem odprtem partij-	nobene. V Partizanu je delal sa-	čaj. Organizirali bodo razna kme-	supljem so se udeležili poleg	vključiti	v razne d
skem sestanku' v Preserju pri	mo en član Partije. Vseh članov	tijska predavanja, ki bodo tudi	članov še predstavniki krajevnih	v kraju,	je zadnji čas pričela z	KPJ in za uspešno socialistično
Ljubljani so člani Partije ocenili	Partizana je le nekaj čez 30. O	za Starejše. Spomladi bodo orga-	množičnih organizacij in precej	delom v	nogometni sekciji. Od
POlitiČnO situacijo ’n 11i	 i	•	~	i	j	rn7.1T*ali	na	Hr7avnn	Irmotli.	rr«-»	AKAind+Tro	Tnr«n V»nr TC7. ip ČpI \t tJmntnp tP7,
graditev vasi.
in ugotovili, teh problemih so razpravljali nizirali izlet na državno kmetij- ostalega občinstva. Iz izčrpnega bor KZ je zašel v gmotne tež- Na podlagi diskusije so bili da so bili doseženi lepi uspehi tudi prisotni nečlani. Sklenili so sko posestvo, najbolj verjetno v poročila, podanega po tovarišici koče, ki bodo v kratkem odstra- sprejeti sklepi, od katerih nava-povsod, kjer se člani zavedajo organizirati v mesecu dni usta- Ponvice.	.	.	,	sekretarki, posnemamo, da je {V®116’ ker bo na bližnjem mno- jam0 najvažnejše: za dvig ideo-
svojih dolžnosti. Tako je občin- novni občni zbor Partizana. (Do-	s? nekateri problemi, ki imelo tesno sodelovanje članov zicnem sestanku sprejet nov, loške politične zavesti bodo uved-
ski ljudski odbor dosegel že ler>e slej .1e bila tu le četa društva so	obravnavali prisotni. Pro- OPO z ostalimi množičnimi or- uspešnejši načrt dela. Prosvetno ie OPO redne študijske sestanke^
uspehe pri raznih komunalnih	Podpeč.) Razen telovadbe bi	fran?..	? ]e s bl?° sestavljen,	ganizacijami precejšen uspeh pri	društvo, kl imelo pet dram-	na katere bodo povabljeni tudi
delih na primer Dri moZ u	vključili še dramsko družino,	^vrSitev tega pa zahteva res od-	splošnem delu na vasi.	Tako je	*kih nastopov, si pa skuša naba-	elani množičnih organizacij. Do
J „ pL„™ LP popravilu k. zbof . takQ da ^ parj govornega kolektivnega dela vseh bila z vzajemnim delom s Fronto viti opremo za oder, na katerem 30. septembra 1952 bodo sestavili SOI v freserju, na Jezeru m v	tizan trdna organizaciia v ka_	članov' Partije, se prav posebno,	postavljena železniška	postaja,	Je tudi solska mladina uprizorila	še preostali del krajevne kronike
Rakitni, pri kanalizaciji, graditvi	teri se bo izživliaia miadina na	er ?e °Paža> ,da so razni kleri-	nabavljena najnujnejša	oprema	eno odrsko delo in uspešno iz-	iz NOBi popraviii še ostale javne
IrlatmiPO	Dv	mr f	n	Jn	..	....	    1	Ir n 1 Tl 1 olomonti t t mrlninrrt	"-t	  •	:   x/oHl a lavno nvAolatrci	...	,	v	i	_	1	_	„	\f
je priredila ku-	Vsi člani Partije, ki so že delali	^aceii so ze mišim na oocin-	cevanje Koloradskega hrosca.	Ze-	imeio v jem letu eno prireditev,	belili tudi šolske stavbe -
harski	tečaj,	Novoletno jelko in	pri telovadbi in v kulturno-pro-	s	,Y itve\ 2*ara£i tega boao	ne so obdarile otroke in organi-	Iz poročila je poleg ostalega raz-	pravili vrtno ograjo. V zvezi s
obdarila ob začetku šolskega leta svetnem delu ter imajo veselje	.	J1}.	Par^eAY	nen^hni	zirale kuharski tečaj. Organiza- ^idno, je_ ?! premalo skr- sanitarno inšpekcijo in tovari-
učence prvega razreda ZB ie	c*0 tega, so dolžni vstopiti v Par-	po ,	,1 aktivizaciji take	pojave	cija RKS je povečala število	bela za ideološko vzgojo svojega	šem zdravnikom bodo poskrbeli
priredila nroslavo 22 iuliia od	tizan.	razkrinkavati m v celoti	prepre-	članstva, se več pa bo prispevala	članstva Iz OPO je bi izključen	za zboijšanie higienskega stanja
P id piubiavu z z. junja, oa	čiti njihove nakane. V bodoče se h gradnji zdravstvenega doma v sicer dokaj delaven član zaradi vasi H krajevnim delovnim sku-
Krua spomenik padlim borcem	V zimskem času bodo organi-	bodo morali mnogo bolj	potru-	Grosupljem; v okviru šole pa je	ideološke mlačnosti in nepravil-	pinam bodo pritegnili čimveS
itd. Pri vsem tem so bili člani	zirali kmetijsko nadaljevalno šo-	diti, da bo udeležba na	odprtih	uspešno deloval tudi podmladek	nega odnosa do misticizma, dru-	mladine. V kraju "bo ustanov-
Partije	prvi	in	so dajali- zgled	lo za kmečko mladino. Za dekleta	partijskih sestankih večja, ker	RK. Tukajšnji vojaški vojni	in-	gemu pa je bila zaradi podobnih	ijena samostojna organizacija ZB.
XTA"—	—!—”	vzporedno tudi kuharski te-	na	tem ni bila zadovoljiva. P. A.	validi se redno udeležujejo	se-	prestopkov izrečena zadnja ka-	ža izvedbo sklepov so bili zadol-
zen pred izključitvijo.	ženi posamezni člani.
Ker je bil sestanek vestno H' koncu je bilo sklenjeno, pripravljen, se je po točkah, na-	naj se čimveč vaščanov udeleži
kazanih v poročilu, razvila pre-	proslave ustanovitve slovenskih
drugim Članom organizacij.
Pri oceni politične situacije je bilo ugotovljenih več pomanjkljivosti, ki jih bo morala partijska organizacija odpraviti. Da niso bili doseženi še večji uspehi, je glavni vzrok to, da ni bilo kolektivnega političnega dela vseh članov Partije. OPO ima
Odprti parllfshl sestanki v Konticah in okolici
Te dni so bili na področju tudi za to, da se zadruga gospo- Govorili so še o raznih gospo- ce]' živahna diskusija. Obravna- brigad v Dolenjskih Toplicah, konjiške občine, kjer je pet OPO, darsko utrdi z nabavo raznih darskih vprašanjih, kar je popol- v .s0 Predvsem gospodarska Po dosedanjih ugotovitvah je
...	...	<	1	...	^	X7nrocnmn T-Tjnr-iTrlinli nr, in/]; rt nr\ —: t •________________ t	r__•_____________ nvtfa-
odprti partijski sestanki in vo- strojev, litve vseh partijskih vodstev ter Dobro
pripravljeno je bilo
noma razumljivo, saj mora dati ypra.*a!iMa’ razpravljali pa tudi o 60 prijavljencev. Krajevna orga partijska organizacija v kraju ideološki vzgoji vaščanov, kajti le nizacija RK bo organizirala prv tudi o tem svoje mnenje. V OPO Petično zreli bodo najuspešnejši pomoč.
»Konus« pa so precej razprav— m u	kem	področju.	Prvi	odprti	partijski	sestsne^
17 članov. Razen teh je še 18 delegatov za okrajno partijsko zlasti poročilo OPO Stranice, ki ,^onust SQ	raZprav-	---- ~ ——-..................... —......-	-	——
članov Partije, ki so partijsko	konferenco.	Splošen pregled nam	je precej nadrobno razčlenilo	vso	Kali 0	zadnjih dogodkih v tej to-	Treba bo zboljšati higienske raz-	v kraju je bil zaključen z željo
povezani v podjetjih in ustano-	P°kaze, da	so bili precej dobro	politično dejavnost tega kraja.	varni	Delno je kriva za to vse-	mere na vasi in P°množiti član-	prisotnih, naj bi vnesli v vas še
vah v Ljubljani in v Podpeči,	pnpravljteni,	udeležba nečlanov	Iz tega je bilo lepo razvidno,	ka-	kakor'	tudi 0p0 ki po]itično ni	stvo v gasilskem društvu. K	več borbenega duha za zgraditev
Od vseh članov pa je le nekaj	Pa P°tr-iu.ie	dejstvo, da se ljudje	kom koliko so člani Partije	de-	bila dovolj aktivna. Večino dela	uspešni diskusiji so pripomogli	socializma pri nas, v korist kraju
aVtnmih	tr	Afrfoni-roAi-	živo zanimajo za delo svoie Dar— ^li v raznih organizacijah ih jg opravljalo le nekaj članov	nečlani. Sklepe razpravlja— in domovini.
aktivnih pri delu v organizaci- ^vo zanimajo za delo svoje par-	».iniuv,
jah, vtem ko so drugi le člani, tijske organizacije na vasi ali v	vtem	ko	50	drugi sicer priha-iali
ki hodijo na partijske sestanke. Podrtju oziroma v tovarni. “la ^ 0P0 Knn?irV .Wn ™ na sestanke- nis0 se Pa 5utili od'
,	ivunjice-ieren,	ven-	govorne	za	izvajanje sklepov, ki
— nar na Qn crn \r niolrnonon	.	...	...	.	._	_
hodijo na partijske Po taki oceni je bil sprejet sklep,
Takoj v začetku lahko ugoto- dar pa so ga v diskusijah šte-
kf	51ani	Pr+rtije’	Vim° t0’ d\S0, bile POli^ne Pt	Ž8?0	dOPOlnili--Tudj	zaradi Teg^^M?'^zadSem	V St. Juriju pri Celju je imela množični sestanek obeh organi*
ki živijo na tem terenu, politično	prave ponekod pomanjkljive.	Ni	Poročilo OPO tovarne usnja	m	5asu izkijučeni kar trije člani	Pitijska organizacija odprt se-	zacij, razpravlja na njih o vseh
udejstvovati v življenju mnozič-	bilo tiste žive agitacije, ki naj	bi	bilo dovolj dobro pripravljeno	m	opo.	stanek, na katerem je podala ob-	problemih kraja in tudi o skle-
Močno je prišla na sestankih	,račun. svoiega. deIa v preteklem	pih, sprejetih na tem odprtem
do izraza demokratičnost. O vseh	sprejela	vrsto dobrih partijskem sestanku. Hkrati bo^
Najbolj jasno sliko o delu po- predlaganih kandidatih so na ši- smemic za bodoče uspešno delo. na teh sestankih OF ln ZB p'
^ ^ ^	  i	...i	.	i	■	i.	...	,	  a	t___r _	.	^ ^ j  ----
Ploden scsloneh v Sl. Jurija
pritegnila na sestanek širši krog n* zajelo vsega dela OPO med
letom.
nih organizacij.
Člani Partije premalo raz- nepartijcev. To se je najbolj vi-
pravljajo z ljudmi o raznih no- del° Y Špitaliču, kjer na prvi se- -------------------------------------------------------------------------------------------------------------           -	---------------
notranjih in o zunanjepolitičnih stanek> kl 1° bl1 sklican v ne- sameznih članov KP pa je sko- roko razpravljali o njihovem do- Sam potek konference je po- menjali nedelavne člane obcm problemih Pri ra/nravlianin mn- del]’°’ ni bil° skoraj nobenega raj povsod dala diskusija. Tisti sedanjem delu, s tajnimi volit- kazal, da organizacija razume skih in vaških odborov z novimi.
J J	npr*1 ana pputav	tnmTraicnil	Moni H en r-xvJ oim-inm /lolu «. ..nM:	xi«>:	 ms	i_j	o^rnia	nn	in	delavnimi	ljudmi.
V Št. Juriju je bil lani dogra'
so
ure-
raio te nrohlomo tudi	ne^'ana’ čeprav imajo tamkajšnji člani, ki so pri svojem delu v vami pa so člani izvolili tiste, ki svoje naloge, saj se je diskusija
Mnn?i	^ te kmečke okolice v ne- množičnih organizacijah aktivni, so po njihovem mnenju najboljši Izogibala drobnih in neplodnih	.  _______________________
‘n Hni ^ 7 ajo’. Ker c!~	deljo	največ časa. Ko je bil	par-	ki na razne načine skrbe, da si	in jim . lahko zaupajo vodstvo	razčiščevanj	malenkosti in je re-	jen zadružni dom. Takrat
lajo dnevnega časopisja in Ljud-	tijski	sestanek zaradi tega	pre-	izpopolnijo znanje in ga prena-	organizacije. Lahko trdimo, da	sevala važne	probleme na svojem	sprejeli sklep, da bodo letos
ske pravice. Ljudsko pravico ima	ložen	— na drugi strani so	tudi	šajo na množice, ti vedo tudi o	so bili povsod izvoljeni za sekre-	področju. Sestanka se je razen	dili prostor pred zadružnim	do'
naročeno le šest članov. Zave-	člani Partije znali ljudem bolje	raznih težavah in problemih, ki	tarje,	za člane	birojev, kjer so,	članov Partije udeležilo 70 čla-	mom, odstranili kapelico P«o
zali so se, da bodo bolj čitali ča-	raztolmačiti njegov pomen — pa	so o njih pripovedovali na se-	in za	delegate	na okrajno kon-	nov OF, ki so široko posegali v	njim, ki je zavirala pregled nao
sopise in se nanje naročili. V po- ie bilo nekaj dni pozneje, v če- Stankih. V razpravo samo so ferenco najboljši komunisti, ki razpravo in tudi sami dajali cestnim križiščem, ter ves Pr0' moč za razpravljanje o proble-	trtek zvečer, na sestanku kar 54	aktivno posegali člani OF, kar	imajo	za seboj	uspešno politično	predloge za izboljšanje na poli-	stor uredili v park, kamor hi
mih bodo organizirali razprave o	članov OF- med njimi lepo šte-	je močno prišlo do izraza v OPO	delo.	Vsekakor	pa bodo morala	tičnem, prosvetnem in gospodar-	pozneje postavili spomenik P»d'
raznih vprašanjih, na primer- o	yil0 mladine. To je popolnoma	v vaseh. Na Stranicah so na pri-	nova	vodstva	in celotne OPO	skem področju.	lim borcem. Neki član OF je kri'
zadružništvu, upravlianiu eosno- - ji- dokaz.’ ,da ™rajo ,1,\ud^e mer zelo na široko razpravljali skrbeti, da na sestankih sprejete Zelo kritičen je bil pregled tiziral, da delo še vedno ni g darskih Dodietii o liudskih nd	vede*i> zakaj je sestanek sklican,	o delu OF, LMS, ZB in o kme-	naloge, ki so temeljile na izkuš-	dela odbora	OF in odbora ZB	tovo, ter grajal občinski odbor«
J	  nn1i	njah dosedanjega dela, uresni- Nekateri člani obeh odborov, da ni uredil potrebnih formalno-
ra7nraw hndn nn-irahiit lezoa na sestanKU uru Konjice- *•------------------------	--	'r--:-'—j'^0. ^er n? ^a na''in zagotovijo, med njimi člani KP, so bili ostro sti> da bi lahko odstranili kaP^
razprave ooao povabili t<j	§tg	geda	z	oddelkom	litičnega dela. Te bo tamkajšnja da bo Partija v Konjicah in oko- kritizirani za svojo nedelavnost. «co. Prav tako so kritizirali bi
lane-	 ^--------j	OPO vsekakor morala unoštevati. lici v hodnčp šp	L.	V.	Zaključek je bil, naj se skliče rokratsko zavlačevanje okrajnega
Sveta za komunalne zadeve, ker
Ali obsfoii pri nas žensko vprašanje
(Z RAZPRAVE ZENA V SLOVENSKI BISTRICI
tr! tedne ni rešil pritožbe. Spr8' jeli so tudi sklep, naj se stvar čimprej reši. Danes je na osn°v te kritike formalna plat urejena, kapelica že odstranjena, ves Pr0'
.» .. .	.	....	stor	pa	bo v kratkem ureje.
pričati in pripraviti do tega, da čimer bo kraj močno pridobil n
Na te
tudi nečlane.	UP*]n‘dr¥avnim“^sestVom'‘nad opo vsekakor morala upoštevati, lici v bodoče še močnejša,
Precej so razpravljali o delu 60 članov. Na sestanku v Stra-KZ. Tu so člani Partije premalo nicah sta manjkala dva člana, pomagali upravnemu odboru KZ od katerih je bil eden nedavno in premalo utrjevali zadružno opozorjen na to, da je sodeloval demokracijo. Sklepi zbora za- pri cerkvenem pevskem zboru, družnikov in upravnega odbora Poročila o delu, ki so jih se-
so ostali 'samo na papirju, ker stavile večinoma povsod posebne Nedavno je bil v našem listu delavskem svetu nobene žene. .	___________________W111C1 ^lcl. IIlucnu
jih člani, predvsem pa nekateri komisije, v manjših OPO pa se- Ponatisnjen članek tovarišice Vide Toda tak položaj ni samo v teh bo otroške doklade dal res za svoji zunanji podobi uslužbenci, niso izvrševali. KZ kretarji, so prikazala številne	Tomšičeve »Ali	obstoji pri nas	organih delavskega	upravljanja,	otroka. Zene v Rušah pa so'pred-	Dasi	je Št Jurij velika občina
1-J	::u	n—__________-i_ 7Pn5lrn vnracamo* A W / \y nb-rmn K n or* Kiln tt	 i	u:	um,-	__I_____ ^	•'	 wt
je samo trgovina z som, pa še to slaba, tudi trgovina predmet upravičene kritike vseh potrošnikov, jetjih. V samih Konjicah je pre-	tudi v Slovenski Bistrici in se je	so ju skoraj vsi črtali. Tu očitno	kalna podružnica ali pa kaka	kino^n^ato m "so* sklonih Driredi'*
Za dvig kmetijske proizvodnje so cej aktivna ZB NOV, OF, pa tudi	3e udeležilo 42 žena odbornic or-	ne gre za kakršno koli vprašanje	druga oseba, ki bo poskrbela, da	nabiralno akciio Drivatnih daro'
storili prav malo. Po taki oceni v sindikatih se je delo močno	ganizacij AFZ. Plodna razprava	demokracije pri volitvah itd.,	se otroške doklade izkoristijo v	valcev kmetiiske zadruge trgoV'
so sprejeli sklep, da bodo člani razmahnilo. Slabše pa je z mla-	3e določno pokazala na nekatere	marveč za nerazumevanje, za	pravilen namen. Kot važen pro-	skega podietia Preskrba in osta'
Partije pnri, ki bodo uresničevali dinsko organizacijo in AFZ, ki	pojave, proti katerim se bo treba	ostanek- preteklosti v glavah ti-	blem so žene navedle tudi vpra-	ljh lokalnih podietiVter še letoš'
sklepe zadnjega zbora zadružni- jima je Partija nudila premalo	bori,t] in 3ih odstranjevati.	stih članov KP, ki na svoje to-	šanje vzgoje naše mladine obeh	njo jesen zbrati notrebna sred'
kov, in sicer: okrepili bodo stroj- Politične pomoči. Tudi mestni	. Eden glavnih	vzrokov izpada-	varišice_ gledajo še	vedno pod-	spolov. V Slovenski ^istrici se	stva v	znesku 1 700 000 din	za
ni Dark uredili drevesnico dali ljudski odbor s svojimi sveti še	nJa zena iz aktivnejšega politič-	cenjujoče, kar jim je	zapustil ka-	je dvignilo število nezakonskih	nabavo	lastne kinoanarature.
ra7iskatl 7pmlin ra ncnoJnpičo ie v zadnjih mesecih že utrdil,	^ega dela in iz	raznih forumov	pitalistični družbeni	red s svojo	otrok, pa tudi pojavov nezakoni-
.	.	....... Vse premalo pozornosti pa je je malomeščansko gledanje moža navlako. Podoben položaj naj- tega abortusa je bilo več. Razna
gnojenje, uvean seieKcijo živine Partija posVočala splošni KZ v na ženo. Le-ti na splošno postav- demo tudi v drugih odborih in v znanstva in poroke na hitro roko in gradili zadruzm dom. To so Konjicah. Nič čudnega ni torej,	trditev,	da	imajo	ženo	zato,	občinskem ljudskem odboru v brez pravega medsebojnega spo
tega abortusa je bilo več. Razna 1nv^e ^'turno-umetniške de' ^	Javnosti je konferenca zad.
člane OPO, naj še aktivneje
kot
—	JA.UiiJH.CJXl. iN i\J LUUiiCftd lii LUICJ,	-’»--- j	w	-v..«	  J--—ijuuoiiviu	v	uiti ^iOVCgd iilCUaC UU JI ItT&U Jj^U- Hrioloi	„	•	t	i,	11TY1C^'*
obširne	naloge,	ki	bodo	izvršene,	da je v	njeno vodstvo	uspelo	da	jim gospodinji, da skrbi zanje	Slov.	Bistrici,	kjer	tudi	ni	no-	štovanja kaj kvarno vplivajo na	.V. -1 "fa]° v . kulturno-u ^
ker	se	zanimajo	zanje	vsi	za-	priti tudi	posameznikom,	ki jim	m	za družino, da pa se vsega	bene	žene,	čeprav	je ženska	or-	družino ln so pogosto tudi vzrok	ln ^ zl5"n(.erte-
zadružni razvoj ni pri srcu. Ven-	ostalega žiljenja zaradi tega ne	ganizacija	v	tem	kraju	izmed	za ločitev zakona. Podobni pojavi	rJr.„ , * ? avl-10 Pevske	y
.......... -	-	-	................ ..................so tudi med kmečko mladino' ki	^^^TT-^nfoČemi'
živi ŠP mnr^ikip.mrfnn	.	P°magati ze doslej delujoče«* .
družniki.
Kiln	n	dar'je večina poštenih zadružni- more udeleževati. Tako stališče, vseh najbolj aktivna,
rriiidir.	ri	rTT7T\	^ov	kmalu odkrila njihove na- ki uklepa ženo zgolj v ozko oko- Zaradi takih pojavov so žene živi še marsikje .močno pod vpli-	ZG	.	ae*HnraV$
z mladino predvsem v TVD mere Jn .jh izkljueila iz svoiih Ije kuhinje in gospodinjstva, ji predlagale, naj bi podobne disku- vom klera. Zene v Slov. Bistrici	^ ii odseku in prip
Partizan. Prav tem problemom vrg^ na izrednem občnem zboru, onemogoča širjenje obzorja ter sije, kakor je bila njihova, pri- so skušale te pojave reševati na	" ■	nva^j v . -'u ,	te
so posvečali doslej premalo skrbi. Novi zadružni odbor, ki je bil iz- razumljivo tudi vsakršno druž- redili tudi s člani KP in z de- različne načine, z vzgojnimi pre- "T,1- la Predavanja naj ” e*r\	v	»»i	f	i	i i  i:  ________i	______ ____________ hprm in	i t ?	ianio	lavri	:_i:..: j______s __________ začela	po najvazneisih jesen
Največkrat so samo kritizirali voljen pred dvema mesecema, beno in politično izživljanje. lavci. delo Partizana, pomoči pa ni bilo pa bo moral vsekakor skrbeti Pr' ženah pa, ki so še nadalje Razpravljale so tudi o pro-
ostale aktivne v gospodarskem in blemu morale in vzgoje. Pojavi,
davanji, z Individualnimi razgo-	? vso
vori in nasveti, kar se je deloma P. } .	ln traJala v
tudi obneslo. Za mlada dekleta in 0 Q0D0-
se kih zim'
S sesfanha na 0L0 KoCcvje
političnem udejstvovanju, se kaže kot so nemoralno žjvijenje, pijan- matere, ki so pri vzgoji še ne-	Živahna je bila diskusija. k
zadnji čas nekaka naveličanost,	čevanje, lahkouma ločitev zakona	vešče, so organizirale njim pri-	ko	Poživiti dejavnost	mladins
ki jo le-te običajno opravičujejo	itd., kvarno vplivajo na okolico	merna predavanja. Določile so	organizacije. Sprejeli	so S,K1 L
z izgovorom, češ, zakaj moramo	in nikakor ne morejo biti karak-	tudi nekaj žena, ki obiskujejo	da	so dolžni vsi člani	Partije ^
Na odprtem partijskem se-	mere, ko je zaveden državljan	delati vedno samo me, za druge,	teristika človeka, za kakršnega se	mlade matere	na	domu	in jim	tu	starosti	24	let	aktivno delat*
stanku Okrajnega ljudskega od-	dal krstiti otroka na prigovarja-	predvsem za žene krajevnih	bori naša družba. Prav tako pa	nudijo	praktično	pomoč	in	na-	mladinski	organizaciji.	■
bora Kočevje, katerega se je ude- nje babice, čeprav prvotno ni funkcionarjev, pa velja, da se se bo treba odločno boriti proti svete. Vzgoja naše mladine, po-	Dalje je bil sprejet sklep. n.
ležilo tudi precej nepartijcev, so imel tega namena. Neki tovariš posvete le svoji družini. Tako	pojavu, ki ga večkrat zapažamo	sebno odraslejše, je vprašanje, ki	na	zboru volivcev	predlagaj
ugotovili, da so komunisti do- je dejal, da babice prejemajo gledanje sedaj aktivnih žena je v Slov. Bistrici, pa tudi drugod — ’— *—	 --	 ->	»•	•	----
segli kljub določenim slabostim	plačo od vseh državljanov, ne pa	prav gotovo nepravilno in izvira	Možje in žene, ki bi morali pred
tudi dobre uspehe.	od cerkve, in da je treba proti	iz njihove nizke razgledanosti,	stavljati napredni del družbe,
takšnim ostro nastopiti. Ce se	Res pa je, da ni mogoče opravi-	uporabljajo v govorjenju želo
babice prejemajo	gledanje sedaj aktivnih žena je	v Slov. Bistrici, pa tudi drugod,	mu bo treba posvetiti večjo po-	sprejem občinskega samoprisPfL
državljanov, ne pa	prav gotovo nepravilno in izvira	Možje in žene. ki bi morali nred-	zornost in tudi poiskati ustrezne	ka za podporo nepreskrbljen^
oblike.	ker so tozadevna sredstva P° °^,
RazDrava ki ie sledila neko-	uaswjnu.	>~c	sc	Va	je,	ua	m musure upravi- u^u.uuijaju v govorjenju zeio Mladinska organizacija, kakor činskem proračunu izčrpana- .j
liko nredolcemu noročilu ie do-	n°eej° ravnati tako, naj jih od-	čitl in da je prav tako in še bolj	slabe in grde izraze, in to celo v	ugotavljajo žene v Slov. Bistrici,	Prav tako bi v tej humani ak^J
kazala da si moraio člani Par-	pustc in PrePuste tistim, ki jih	nepravilno delo tistih funkcio-	javnih lokalih in vpričo mladine,	v tem kraju ni dala prave vse-	pomagala tudi kmetijska
tiie z’ večio vnemo pridobivati	vPletai° v sv°j° agitacijo.	narjev, ki svojih žena ne pustijo	Zato se danes ne postavlja samo	bine dela. Le-ta prireja preveč	ga, in razna druga podjetja. Y
ideološko znanje. Tudi v ostalo Dalje so kritizirali krajevnega k javnemu udejstvovanju, od vprašanje vzgoje žena, ampak je raznih zabav in plesov, ki nimajo Ta odprti partijski sestan vzgoio bodisi politično ali stro-	zdravnika dr. Romana Vidmarja,	drugih pa zahtevajo prav na-	nujno vnašati razne oblike vzgoje	nobene politične vsebine in ob	je pokazal svojo dobro stran
kovno' se niso dovoli poglobili.	ker pri pregledu nepošteno rav-	sprotno. Pri teh je očito, da si	tudi v vse naše družbeno in po-	takih prilikah mladina največkrat	prav posebej zaradi tega, ker ,
Odtod' tudi nezadosten politični	na z delovnimi državljani. Prav	sanu niso na jasnem o vlogi in	1't^no izživljanje, skrbeti, da	tudi popiva. Predlagale so, naj bi	na njem člani Partije in C1j,
vpliv komunistov zlasti pri po-	tako smatrajo, da ne more biti	položaju zene pri nas in da se	bodo, razne organizacije in dru-	mladinska organizacija posvetila	Fronte složno sodelovali v Pr
slabiianiu demokratičnih ukre-	uslužben pri Okrajnem ljudskem	prav zaradi tega gredo na zunaj	stva svoje člane vzgajale v socia-	vpčjo pozornost raznim športnim	logih, kako izboljšati razne o
dov liudske oblasti	odboru nekdo, ki ni niti član neko uradno politiko, doma pa lističnega človeka.	sekcijam, izletom in podobnemu, ke političnega, ljudskopros^
~--------------------------.	—	—	noania-ir, nnirr. n=tri^v^ir,n«t Zene so v razpravi pokazale Zene tudi ugotavljajo, da bi bilo nega, gospodarskega in s°£p0
Zelo	clnhoon	1	d	Ar\	nnrtn	+
odboru nekdo, ...   _____________________   .	.
Fronte. Ostali uslužbenci pa naj uganjajo neko patriarhalnost.	.	..	.	,	------—  __________________________
V	diskusiji	so	člani	Partije	in	pojgg	rednega	dela	nudijo	več	Dejstvo je, da zgledi vlečejo, toda	na zelo pogoste pojave slabega	treba	za	mladino od 14. do 18.	nega značaja. Gotovo bo
-lani	razpravljali	o	religiji	in	pomoči	raznim	organizacijam	in	taki zgledi lahko	vlečejo le na-	ravnanja z otroškimi dokladami,	leta najti drugačne oblike dela	uspela te sklepe z aktivnim
znj, ne pa naprej.	Le-te starši dostikrat porabijo za	kakor	za	starejšo.	lom množičnih organizacij	g
Nerazumevanje	enakopravno-	popivanje in za druge stvari, ki To	je	nekaj problemov, ,ki so	uresničiti tako kakor Pre^	V,ri
nečlani razpravljali o religiji in pomoči njenem nazadnjaškem vplivu pri državljanom, uslužbencih. Prisotni so govorili
usiuiueuuu. riisuim au muvuuii	koncu	so	izvolili	novo	par-	eiidKopjaviiu-	m	oruge	sivari,	ki	10	je	neKaj	prooiemov,	,ki	so	uresničiti tako kakor P1 w 0ri
o delu okrajnih babic. Babice so ... . vodstvo in deleeate za sti in Podcenjevanje žena pa se niso v korist otrok. Predlagale jih ugotavljale žene v razprav- leta, kljub velikim težavam V odgovorne po upravni liniji, toda okj.a1no Dartiiskd konferenco ter kaže tudi drugod; na pHmer v so, naj bi v takih primerih po- Ijanju ob članku »Ali obstoji pri nabavi materiala in kreditov pa med njimi tudi takšne, ki	£lep£	nadaljnje	delo.	tovarni Impo1
med svojim delom vnašajo cerkveno propagando. Imamo pri-
v Slov. Bistrici, seglo vmes podjetje ali sindikal- nas žensko vprašanje«. Treba bo gradila zadružni dom, ponos
šent'
 ______________________   r	»us
kjer je zaposlenih tudi okoli 300 na^ podružnica ter skušalo takega vztrajnega dela za njihovo re- jurško Partije in vseh tamkjJJ£
D. D. delavk, ni v upravnem odboru in delavca, družinskega očeta, pre- šitev.
njih množičnih organizacij-
Gospodinjske šole odpirajo ženski mladini nove poklice
Pošolsko izobraževanje, pri nas bolj znano kot nadaljevalno šolstvo, vsepovsod po kulturnem svetu cenijo in braževalnih tečajev, strokovnih tečajev po tovarnah in podjetjih, lepo število predavanj in- tečajev v okviru ljudskih univerz, nekaj kmetijsko-gospodarskih šol po podeželju in v zadnjih letih tudi skromno število gospodinjskih šol in tečajev pri nas priča, da se pomena nadaljnje izobrazbe ljudi, ki so že v poklicih, zavedamo tudi mi. Ko v zadnjem času pogosto opažamo, da je pripravljenost naših deklet na naravni poklic žene kot bodoče matere in gospodinje zelo pomanjkljiva, se pogosto spomnimo posebno na gospodinjske šole kot eno izmed vej pošolskega izobraževanja. Pri nas te vrste šolstvo ni brez utrjene tradicije, četudi je res, da je bilo gospodinjsko šolstvo pred vojno Po svoji ideološki plati hudo reakcionarno pobarvano. Toda končno, mar ni bilo tako z vseh vrst šolstvom? Z naprednim, naši družbi primernim učnim programom, z boljšo mrežo gospodinjskega šolstva po delavskih središčih, ne samo po podeželju, ter z izobrazbo primernejšega in naprednega učiteljskega kadra bi vse to kaj hitro popravili, ne da bi se morali zato odpovedati sami misli na gospodinjske šole in končno tudi tistemu, kar je bilo v teh šolah dobrega; tu mislimo predvsem na dobro praktično usposabljanje deklet.
Gospodinjske šole so oživljale po vojni zelo počasi in skromno šele s šolskim letom 1950/51. Zdi se, da se v tej Počasni rasti izraža tudi nejasnost v glavah nekaterih proti izobrazbi žena, Poglobljeni v gospodinjstvo, nego otroka, higieno prehrane itd. Sele lansko šolsko leto smo dosegli dve enoletni kmetijsko-gospodinjski šoli za kmečka dekleta, ko bi jih bilo zelo potrebnih nekako sedem, če bi bile razporejene Premišljeno po vsej Sloveniji, tako da bi lahko zajemale dekleta iz vseh predelov Slovenije, ne da bi jim bilo treba zato hoditi daleč od doma, kar je pri kmečki mladini skoraj redno ovira.
Se bolj kakor gospodinjsko šolanje za kmečka dekleta smo zanemarjali te Vrste šolanje po mestih in industrijskih središčih. Zadovoljevali smo se z nekaj večernimi tečaji, ki so jih obiskovale predvsem mlade, že poročene delavke ali nameščenke po dva- do trikrat tedensko. Z njimi smo torej očitno samo reševali zadrego, saj so se zbirale v njih največ mlade matere in gospodinje, od katerih je življenje terjalo, da se spoprimejo poleg službe tudi z materinskimi in gospodinjskimi posli, pa so se čutile zanje popolnoma nepripravljene. Ce bi imeli po mestih in delavskih središčih že prej organizirano sistematično razporejeno gospodinjsko šolstvo za mlada dekleta, bi seveda zadrega izostala. Stvar se kaže Posebej pomanjkljiva, ker vemo, da Predvsem mlada dekleta, ki se po osemletni obvezni šoli odločijo za delo v tovarni, leto ali dve ne vedo kam. Obvezno šolo dokončajo skoraj vse s štirinajstim letom, tovarna pa sprejema šele po dopolnjenem šestnajstem letu. Tudi dekleta, ki se odločijo za uk v obrti, pogosto ne najdejo takoj ustrezne stroke. Za ene in druge bi pomenila nadaljevalna gospodinjska šola s primernim, našemu času ustreznim učnim Programom in z dobrim kadrom predavateljev, ki bi se zavedali, da ne gre samo za praktičen pouk, marveč prav toliko tudi za moralno pripravo mladih, še slabo oblikovanih in nedozorelih deklet na življenje — večkrat pravo rešitev. Danes pa se nam prav takšna dekleta brez prave zaposlitve potikajo sem in tja in tako ne samo brez koristi izgubljajo čas, marveč se nam pogosto tudi moralno kvarijo. Podobno bi tudi za dekleta, ki študirajo naprej, posebno za tiste v internatih, lahko našli primerno obliko za pripravo na bodoči naravni poklic žerje, ne da bi jih pri
tem preveč obremenjevali na škodo njihovega splošnega ali strokovnega študija. Življenje teče pač tako, da se mora skoro redno, prej ko slej tudi mlada zdravnica, profesorica, inženirka, kemičarka ali kar koli je že, znajti tudi v odgovorni vlogi matere in gospodinje ter tiste osebe, ki napolnjuje družinsko življenje s prijetnim, toplim vzdušjem. Pomen tega predvsem za duševno zdravje ljudi pa nam danes ni več neznan.
Morda bomo sčasoma po zgledu drugih držav spoznali, da je tudi v javnih ustanovah lepo število mest, ki terjajo v gospodinjsko smer temeljiteje izobraženo žensko. V Švici na primer lahko postane dekle, ki je opravilo predpisano enoletno gospodinjsko šolo, domača oskrbovalka. Domače oskrbovalke imajo tamkaj svojo organizacijo in po tej se dekleta zaposlujejo predvsem kot dobra in izšolana pomoč v gospodinjstvu. Izobražene so toliko, da lahko nadomeščajo mater in gospodinjo, kadar je ta odsotna ali je zbolela in bi* dom ostal brez njene čuječnosti in spretnosti.
Prav zanimivo imajo gospodinjsko pomoč organizirano tudi na Švedskem, kakor je že objavil tov. Pavčič, ki se je pred kratkim mudil tamkaj. Leta 1920 so ustanovili šolo za javne gospodinjske sestre, v katero sprejemajo od 20 do 25 let stara dekleta ali žene, ki so dokončale vsaj popolno osnovno šolo ter so že vsaj dve leti delale v gospodinjstvu, bodisi doma, bodisi pri tujih ljudeh. Šolanje traja zdaj že 18 mesecev. 15 mesecev se gojenke uče gospodinjskih predmetov, kakor živiloznan-stva, kulture stanovanja, gospodinjskega knjigovodstva, higiene, nege bolnikov, nege dojenčkov, vzgojeslovja, psihologije in petja. Razen teoretskih predmetov se praktično uče kuhati, vkuhavaj, peči, urejati stanovanje, prati, šivati in negovati otroke. Nato morajo za tri mesece v prakso bodisi v bolnico, bodisi v dom za onemogle ali v kak otroški dom. Po praksi morajo opraviti zaključni izpit, potem pa jih občine sprejmejo v službo. Leta 1944 je namreč švedski parlament sprejel zakon o javnih gospodinjskih sestrah. Odtlej jih plačujejo občine, družine pa, ki jim je pomoč gospodinjske sestre potrebna, se zglase pri občinskem socialnem uradu. Javna gospodinjska sestra more biti pri eni družini najdalj dva meseca. Nagrado zanjo plača družina uradu in se odmerja po dohodkih vsake družine. Leta 1944 so imeli na Švedskem 500 javnih gospodinjskih sester, leta, 1950 pa že 2950. Za oskrbo starih in onemoglih oseb imajo posebne gospodinjske sestre. Zadnji čas zelo resno razmišljajo tudi o tem, kako bi zaposlenim ženam zagotovili trajnejšo pomoč gospodinjskih sester.
Seveda ne gre za preprosto prevzemanje, toda ob primerih bi se prav gotovo splačalo razmisliti o ureditvi podobnih prepotrebnih poklicev pri nas, seveda v skladu z našimi razmerami.
Kolikokrat se znajde mati in gospodinja tudi pri nas pred podobno zadrego! Mora v bolnico ali bi šla rada enkrat sama na počitnice, h komu na obisk ali bi morda rada dopolnila svoje poklicno znanje v kakšnem tečaju ali kar koli že, pa se nima kam obrniti po pomoč. Kolikokrat bi si takšno strokovno izvežbano in vzgojeno pomoč želela tudi redno, ko se mora danes zadovoljiti z vsakim dekličem, ki pride neuko od nekod s podeželja. In končno, saj ne gre samo za potrebe privatnih gospodinjstev. Mar ne bo nujno, če bomo hoteli kdaj dvigniti raven naših različnih javnih ustanov, ki skrbe za človeka, in vnesti vanje nekaj tiste domačnosti, ki si jo vsak človek tako želi in jo pogreša, tudi v mnogih izmed njih nastavljati nekakšne gospodinje. Za takšna mesta bi gotovo prišle v poštev
najprej menze, dijaški in drugi internati, naselja mladih delavcev in delavk, gospodinjski in kuharski obrati po letoviščih, zdraviliščih, bolnicah in tako naprej.
Seveda so vse te misli šele navržene in bo potrebno temeljito razmisliti o njih, saj so doslej vse naše gospodinjske šole še neuzakonjene in torej ne dajejo nikakršne kvalifikacije. Toda ko človek tolikokrat sliši in bere, da je za zaposlitev žensk večja stiska kakor za zaposlovanje moških in da bo zadrega še narasla, ko se bo konec šolskega leta število mladink, ki bodo končale nižje in srednje šole, dvignilo na nekaj tisoč, se mi še celo zdi vredno, da bi razmislili o tem. Stvari bi se pri denarnih in materialnih sredstvih — kakor je to običaj — zares ne smele ustaviti. Vodstva različnih tovarn in podjetij, zavodov in javnih ustanov, pa tudi sami okrajni in občinski odbori morajo razumeti, da samo dejstvo, da tudi v javnih ustanovah dvigamo do-mačnostnega duha in skrbimo poleg drugega tudi za poglobljeno materinsko in gospodinjsko izobraženost in verzi-ranost mladih delavk in nameščenk ali žena delavcev in nameščencev, ne pomeni nič preživelega ali malomeščanskega. Potem seveda tudi pri dajanju pobud za ustanavljanje te vrste šol in pri dajanju sredstev za njih vzdrževanje ne bodo skoparila. Da nekateri tudi po terenu še čutijo potrebo po takšnem šolstvu, kaže prav lepo primer iz Trbovelj, kjer prvi na lastno pobudo pripravljajo enoletno gospodinjsko šolo. S podobno mislijo ie ukvarjajo tudi v kranjskem okraju.
Razen pri denarju in materialu se stvar okoli gospodinjskih in sploh vseh vrst nadaljevalnih šol rada zaustavi ob predavateljskem kadru. Seveda se redno obračamo najprej na učiteljstvo. Zal pa moramo spoznavati vedno bolj, da smo z našimi dosedanjimi učnimi načrti po učiteljiščih naše mlade učitelje le slabo pripravili za opravljanje takšnih nalog. Če se kaže to kot pomanjkljivost že tedaj, kadar bi jih hoteli izkoristiti tudi pri pošolskem izobraževanju, je stvar resnejša, kadar govorimo o tem, da bi bilo nujno elemente gospodarskega in gospodinjskega izobraževanja ter pripravo mladih ljudi na konkretno življenje vnesti že tudi znatno v splošnoizobraževalne šole. Nobenega smisla nima, da se že v splošnoizobraževalni šoli teoretizira, ljudje pa se slabo pripravljajo na opravljanje stvarnih življenjskih potreb in dolžnosti. Ce bi pri nas gnketno ugotavljali, kako v naših šolah pripravimo ljudi na življenje, bolje, kako se v življenju obnesejo absolventi različnih naših šol, bi najbrž hitro spoznali, kaj je treba spremeniti v učnih programih. Prav verjetno bi ugotovili, da preveč učimo in zato malo naučimo, še manj pa ljudi vzgojimo.
Razmišljanja o gospodinjskem šolstvu ni mogoče zaključiti, ne da bi se ustavili ob šoli za učiteljiee gospodinjskih šol. Ze nekaj let pripravljamo enoletno učiteljišče za učiteljice kmetijsko-gospodarskih in kmetijsko-gospo-dinjskih šol. Za sprejem se terja diploma na učiteljišču, dve leti učiteljevanja in praktični učiteljski izpit. Zahteve torej niso majhne, pa seveda najbrž ne bo dobrega odziva, dokler priglašenkam ne bomo zagotovili po zaključenem šolanju tudi primernega naziva.
Solo pripravljamo v Mariboru- in bo zaradi praktičnega dela v kmetijski proizvodnji vezana na Srednjo kmetijsko šolo. Nastanjena bo po vsej verjetnosti v bivšem učiteljskem domu in prav zato, ker prostori ne bodo pravočasno izpraznjeni, ne bo mogla začeti s poukom pred oktobrom. Prav tako so precejšnje težave tucji še z denarjem za popravilo stavbe in za nabavo inventarja.
7
*ovxxKilw.a
septembrska trojka
to so tri septembrske številke »TOVARIŠA«, ki so posvečene 10. OBLETNICI SLOVENSKIH BRIGAD
je razprodana!
Nekaj malega smo rezervirali za one, ki žele naročiti »Tovariš^« vsaj do konca leta (skupno s trojko 375 din) in pa za one, ki bi radi razveselili s »Tovariševo trojko« svojce v inozemstvu ali po drugih naših republikah. Za inozemstvo stane »trojka« 100 din, mesečna naročnina pa 160 din. Naročila je treba oddati takoj obenem z zneskom. Naš tekoči račun pri NB je 604-90321-1.
Organizacije, ustanove, kolektivi, ki bi naleteli na težave pri razpečevanju večjih naročil, naj le-te takoj znižajo brzojavno in pismeno, dokler jih lahko še oddamo drugim interesentom. Več tisoč naročnikom namreč ne bomo mogli ustreči, ker je naklada omejena. Zato ni treba, da bi komu kak izvod obležal, toda zato tudi ne bomo mogli pozneje jemati ostalih izvodov nazaj v obračun.
Uprava »>TOVARlSA«, Ljubljana, Kopitarjeva 2,
KEM0PR0IZV0DI
PROIZVAJA:
plavilo za pranje perila, črnilo, predtiskarski papir, perl tuš, litografski tuš, autografski papir, čistilo za semiš usnje, pastelne barve, krojaško kredo, litografsko kredo // Naši proizvodi so znani po dobri kvaliteti
Kolektiv podjetja »ODPAD« iskreno čestita k prazniku slovenskega ljudstva — k 10. obletnici slovenskih brigad
j
PODJETJE ZA PROMET Z ODPADKI
LJUBLJANA, Parmova ulica 33
t PRED VI. KONGRESOM KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE
Slovenske meSčanshe sfranke v bo|u proli progresivnemu gibanju med dvema volnama
Ivan Kreft
(Nadaljevanje#
Krfslci pakt (julij 1917) kot kompromis med srbsko vlado in Jugoslovanskim odborom je srbska vlada priznala samo deloma, dočim ženevske deklara-C1ie kot kompromisa med Pašičem na eni strani ter Narodnim Viječem in Jugoslovanskim odborom na drugi strani srbska vlada sploh ni priznala. Tako Je razumljivo, zakaj delo Jugoslovanskega odbora ni moglo imeti tega uspeha. kakor ga je na primer imel Masa-rykov Narodni svet ter Masarykovo in Beneševo delo sploh. Toda ne glede na jo je. jasno, če poznamo način, kako so Italijani prišli v Trst, da so se bali od-P°fa s strani Jugoslovanov. V tržaško Pristanišče si namreč italijanska mornarica ni upala vpluti, dokler ni sprejela poziva iz samega Trsta, a v ostala večja mesta je prišla italijanska vojska P°d zaščito bele zastave (Gorica). Seveda je italijanska okupacija uspela Predvsem zaradi tega, ker so jo odobrile zapadne velesile. Proti zaveznikom pa je bilo tedaj nemogoče organizirati odpor. Tako so italijanske vojne enote mogle brez odpora okupirati Slovensko Primorje in Hrvaško Istro, to je celotno področje reke Soče z Gorico ter Istro s Trstom, Reko in Pu-Ijern. Tak je bil položaj v Sloveniji in na naši zahodni meji, ko so se sloven-®ki delegati Narodnega Viječa sporazumevali p obliki združenja s kraljevino Ktbijo in Crno goro.
Zavedajoč se italijanske nevarnosti so se vsi slovenski delegati izjavili za združitev s Srbijo in Crno goro. V tej skupni državi naj bi vladala regent in Državni svet, dokler ne bi konstituanta z dvetretjinsko večino sprejela dokončne oblike in ureditve nove države. Državni svet naj bi na svojem prvem sestanku ratificiral sporazum med srbsko vlado in Narodnim Viječem. Predstavniki SLS so izjavili, da so zadovoljni s predlogom Narodnega Viječa, toda dodali so posebno izjavo, v kateri naglašajo, da so proti monarhiji,
o	kateri bo definitivno odločila konstituanta, njene odločitve pa ni mogoče prejudicirati. Predstavnik slovenskih socialnih demokratov pa je dodal, da ne more pristati niti na začasno regent-stvo ali monarhijo. V Sloveniji se je še pred tem večina vlade, in sicer predstavniki SLS in Jugoslovanske so-cialno-demokratske stranke izjavila v korist republike in proti monarhiji. V Narodnem Viječu v Zagrebu pa so medtem slovenski delegati nepričakovano glasovali proti predlogu Stjepana Radiča, ki je zahteval federativno ureditev novo nastale države.
Dne 1. decembra 1918 je regent Aleksander proglasil združitev Narodnega Viječa Slovencev, Hrvatov in Srbov s kraljevino Srbijo in Crno goro v kraljevino Srbov, flrvatov in Slovencev z dinastijo Karadjordjevičev. O
ratifikaciji tega akta s strani Državnega sveta ni bilo govora, ker se tak svet ni nikoli osnoval, šli so celo preko predvidene dvetretjinske večine pri glasovanju za ustavo.
Po prvem decembru 1918. leta so bili nemiri na Hrvatskem, posebno v Zagrebu, medtem ko je prebivalstvo Slovenije ostalo mirno. Toda s tem nočemo trditi, da so Slovenci odobrili ta važen državni akt.
Po združitvi je slovenska narodna vlada demisionirala in novo vlado za Slovenijo je imenoval že kralj odnosno regent. Ko je slovenska vlada nameravala sklicati slovensko skupščino, je naletela na energičen odpor osrednje jugoslovanske vlade v Beogradu. Socialno demokratske stranke beograjski veto ni ustrahoval, pač pa je SLS prenehala podpirati zahtevo po posebni slovenski skupščini, medtem ko je SDS (JDS) to zahtevo naravnost sabotirala.
Eden od glavnih razlogov, zaradi katerih Beograd ni pristal na sklicanje slovenske skupščine, je bil ta, da bi ugoditev slovenske zahteve predstavljala prejudic za sklicanje hrvatskega sabora. To pa so hoteli vladajoči krogi na vsak način preprečiti, da bi tako ostalo pri centralizmu. Slovenske meščanske stranke so tako prvič izdale interese hrvatskega in slovenskega ljudstva v korist beograjske klike. Razen tega so slovenski predstavniki v osrednji vladi sami začeli ovirati slovensko vlado v njenem delu s tem, da so dajali paralelne naloge. Tako so zelo olajšali delo Protičevi vladi, ki se sama zaradi slabe organiziranosti in nepoznavanja slovenski razmer v začetku ni mogla kdove koliko vmešavati.
V	Protičevi vladi (od 7. XII. 1918 do 16. VIII. 1919) sta bili nekaj časa zastopani obe slovenski meščanski stranki. SLS sta zastopala v vladi dr. Anton
Korošec, ki je bil ves čas podpredsednik vlade, od 23. II. do 2. IV. 1919 pa tudi zastopnik ministra za gozdarstvo in rudarstvo, in končno od 7. IV. do
16.	VIII. zastopnik ministra za industrijo in trgovino ter Josip Gostinčar, ki je 2. IV. 1919 postal namesto hrvatskega socialista Vitomira Korača minister za socialno politiko. Slovenske liberalce pa je v tej vladi zastopal doktor Albert Kramer, ki je bil minister za ustavodajno skupščino in izenačenje zakoriov, v času od 14. III. do 16. VIII.
1919	pa je zastopal tudi ministra za poljedelstvo.
Jasno je postalo, da odločujoči krogi v Beogradu ne bodo dopustili posebne slovenske samouprave. Beograd je lahko v Sloveniji računal na pomoč demokratske stranke. Opozicije s strani SLS se ni bal, ker vodstvo te stranke ni bilo odločen in načelen borec za samoupravno Slovenijo.
28.	decembra 1920 so bile volitve v ustavodajno skupščino. V Sloveniji so bile resnična slika radikalizacije širokih ljudskih množic. Stranke z radikalnim programom so dobile večino glasov, medtem ko je do takrat najmočnejša slovenska stranka SLS dobila znatno manj od svoje predvojne absolutne večine, čeprav je obdržala relativno večino.
O	suverenosti konstituante ne moremo govoriti. Po volilnem zakonu ni mogla sama določiti niti svojega lastnega poslovnika. Z ozirom na to vprašanje so se beograjski odločilni krogi: radikali in dvor sklicevali na Krfsko deklaracijo, ki je glede drugih vprašanj niso upoštevali, če jim je to bilo v škodo. Smatrali so, da je akt združenja prvega decembra 1918 1. konsti-tucionalni akt, o katerem konstituanta ne more več odločati, a prav tako, da je monarhistična oblika vladavine iz-
ven vsake diskusije. Slovenske stranke so se kljub kršitvi demokratičnih načel in narodne suverenosti udeleževale dela v skupščini. Volilni zakon za ustavodajno skupščino in volitve je razpisala prva Vesničeva vlada (od
17.	maja do 18. avgusta 1920). V tej vladi je bil dr. Anton Korošec prometni minister, dr. Vekoslav Kukovec pa minister za socialno politiko. Volitve pa je izvedla druga Vesničeva vlada (od 18. VIII. 1920 do 1. I. 1921), v kateri je dr. Korošec ostal do 14. XII.
1920	prometni minister, dr. Kukovec pa minister za socialno politiko, ki je ta resor obdržal tudi še v prvi (od 1. I. do 26. III. 1921) in drugi (od 26. III. do
24.	XII. 1921) Pašičevi vladi.
Druga Pašičeva vlada je vsilila Vidovdansko ustavo in v njo je bil sprejet Ivan Pucelj kot poljedelski minister na osnovi obljube, da bo s svojimi osmimi poslanci glasoval za ustavo.
Od slovenskih strank sta tako za centralistično Vidovdansko ustavo glasovali Jugoslovanska demokratska stranka in Samostojna kmečka stranka (SKS). Jugoslovanska demokratska stranka je dobila pri volitvah v Sloveniji tri mandate, medtem ko je SKS, nastopajoč pri volitvah z radikalnimi zahtevami za agrarno reformo v korist malih kmetov in kmečkega proletariata, dobila kar osem mandatov, SLS, 15 socialnodemokratska stranka 6 odnosno 7, ker prof. Favaju, izvoljenemu na komunistični listi, mandat ni bil priznan, medtem ko so kandidatu na socialistični listi Bernotu izplačevali vsaj dnevnice, KPJ 6 oziroma 5 (brez Fa-vaja), narodno socialistično stranko pa sta v skupščini predstavljala dva poslanca. Za ustavo je glasovalo 11 poslancev, proti ali vzdržalo se je pa 29 poslancev.
liaf nag bi lsrcfasa pravilo zairsii? 0b mednarodnem zadružnem dneiu
Zakaj bi si zadruge ne postavile za svoje poslovanje določenega statuta, nekakšnega lastnega notranjega zakona, po katerem se ravnajo posamezni zadružniki, organi in uslužbenci zadruge? To vprašanje postaja vedno bolj važno, ko odstopamo od šablonskih pravil, ko iščemo v posameznih zadrugah najboljše oblike poslovanja, primerne glede na razvojno stopnjo zadruge, zavest, terenske razmere, kulturni razvoj in še druge pogoje, če so bila doslej pravila več ali manj formalnost, ki jo je bilo treba izpolniti v zvezi z registra-: cijo zadruge, že uvidevajo zadružniki, da je treba načela poslovanja napisati, da bo povezoval nek red zadružnike v močno gospodarsko organizacijo, kjer ni mesta za samovoljo nekaterih špe-kulantskih elementov.
Družba mora imeti določena jamstva za družbeno upravičenost posameznih združenj kmetov v zadrugah, ta garancija pa mora biti razvidna iz pravil ter poslovnikov, ki si jih postavljajo in izvajajo zadružniki. Seveda morajo biti pravila v skladu z našo družbeno-ekonomsko ureditvijo. Izvajanje pravil ter poslovnikov v kmetijskih zadrugah in v delovnih zadrugah bo nedvomno zelo povečalo zaupanje članov v zadruge. Tudi delo nadzornih organov bo veliko lažje, če se bodo lahko pri kontroli sklicevali na zadružna pravila. Pomen pravil pa ni samo v tem.
Pravila so odraz konkretnega reševanja razvojnih problemov našega kmetijstva, zato tudi pravila niso statičnega pomena; stalno bodo zadružniki vnašali vanja nove elemente, ki bodo odsev vedno večje zavesti kmetov in naprednejših prijemov v socialistični graditvi naše vasi. Ko uveljavljajo zadružniki v zadrugi razna načela, je treba imeti pred seboj jasno perspektivo za razvoj kmetijstva v sklopu razvoja našega celotnega gospodarstva. Kakor bi bilo napačno vsako prehitevanje in sektašenje, bi bilo prav tako slabo, če bi ne videli tistih ključnih elementov v razvoju, ki jih je treba utrjevati, četudi se zde včasih nepomembni. Vrsta primerov potrjuje, da zaradi določenih sprememb nastane cela vrsta izboljšav v poslovanju zadrug; n. pr. zadružniki delovne zadruge v Bočni so proučili in rešili problem zakupnine, pa pravijo, da so se zaradi tega bistveno izboljšale razm°re v zadrugi. V trgovskih odsekih mnogih kmetijskih zadrug so uvedli novi način nagrajevanja po učinku in so se promet, dohodki ter kulturna postrežba bistveno zboljšali.
Ko so v KZ Dobrepolje kljub odporu pretežnega dela članov upravnega odbora le nabavili traktor in se prepričali o njegovi koristnosti, so šli še naprej in kupili mlatilnico ter druge stroje, da se rešijo nekakšnega divjega odseka, ko 8 kmetov s svojo mlatilnico izkorišča ostale kmete. V mnogih delovnih zadrugah, kier so n. pr. v živinoreji uvedli nagrajevanje po proizvodnji, je nastala vidna sprememba v proizvodnosti živinoreje. Sploh se opaža ob pravilni uvedbi gospodarskega računa tako v dejavnosti kmetijske kakor delovne zadruge cela vrsta sprememb v proizvodnji in v odnosu do dela, kar pa je vse odraz menjanja določenih načel dosedanjega poslovanja. Kakšne ; spremembe so povzročile v miselnosti zadružnikov in v pripravljenosti za napredni razvoj nekatere investicije, n. pr. obnova v KDZ Fojana, v Brdih, v Smarjeti pri Mariboru in drugod z nabavo strojev, z, gradnjo raznih objektov itd. N. pr. pri obnovi kažejo kmetje tam, kjer so videli koristnost kompleksne obnove, velik interes, da združujejo svoja vinogradniška zemljišča, jih skupno obnavljajo, delno skupno obdelujejo, pri tem pa dohodke po pokritju stroškov dele po vloženi površini.
Napačno bi ocenjevali kmeta, če bi rekli, da ni za napredni razvoj našega kmetijstva. Četudi je njegova navezanost na svoj kos zemlje posebno v Sloveniji velika vendar čuti vedno bolj, da prihaja ža tako imenovano dobo konjunkture kmetijskih pridelkov obdobje s tendenco znižanja cen kmetijskim proizvodom. Ta tendenca je delno rezultat vseh novih ekonomskih ukrepov, ki pa se bo stopnjevala še predvsem zaradi uvajanja vedno več strojev v kmetijstvo in sploh zaradi modernizacije kmetijske proizvodnje. Proizvodnja n pr. v moderno obnovljenih vinogradih in sadovnjakih bo brez dvoma veliko cenejša od proizvodnje v starih ali slabo obnovljenih vinogradih in sadovnjakih. Kako bo kon-, kuriral vinogradnik, ki porabi na 1 ha 230 dni, vinogradniku/ ki bo porabil 70 dni za obdelavo lha!
Kdo bi mogoče trdil, da bo kmet vztrajal pri svojem individualnem zastarelem gospodarjenju, izoliranem od kakršnega koli zadružnega sodelovanja, pa četudi bo to šlo na račun njegovega standarda. To je delal v kapitalistični Jugoslaviji, ko je pomenilo vztrajati tudi v težkih pogojih na svoji zemlji, imeti vsaj boren kos kruha, kar je bilo še vedno več kot pa biti brez imetja in brez dela. Industrija se ni razvijala, ni nudila presežni delovni sili iz kmetijstva zaposlitve, odločitev za odhod v tujino, katerih je bilo tudi mnogo, pa je bila prav tako težka. Te stvari so danes pač bistveno drugačne. Razvijajoča se industrija bo potrebovala iz leta v leto deč delovne sile, ki bo prihajala iz vasi, tem pa, ki ostanejo v kmetijstvu, ne preostaja drugo, kakor da zamenjujejo zastarele oblike gospodarjenja z naprednejšimi in postanejo sposobni kriti rastoče pofrebe nekmečkega prebivalstva. Gospodarski razvoj bo zahteval, da bodo kmetje mislili, kako v različnih oblikah zadružnega sodelovanja najti način za boljši dohodek, brez bojazni, da bi zgu-
bili zemljo, ne z večjim garanjem, ne kot na boben spravljen kmet — pozneje dninar pri vaškem bogatašu, temveč kot svobodni zadružniki, ki uporabljajo napredno kmetijsko tehniko in moderen način gospodarjenja, organiziranega v svoji kmetijski zadrugi.
Struktura našega kmetijstva se bo nujno — kakor je to v vsaki državi, ki se industrijsko razvija — spreminjala vzporedno z naprednim razvojem ostalega našega gospodarstva. Vedno bolj bo postajalo važno, po kakšni ceni posamezni obrat proizvaja kmetijske proizvode. Dalj časa se bo neka vas branila mehanizacije, dalj časa bo odlašala s kompleksno obnovo, z graditvijo raznih objektov, z dvigom živinoreje itd., tem slabše bo živela, tem teže bo prebolela ekonomski proces v kmetijstvu, ki je pred nami.
Ce si bodo zadružniki tako postavili z jasno perspektivo naloge v pravilih in se predvsem dnevno borili zanje, uspeh ne bo izostal in to v korist družbe, predvsem pa v njih lastno korist. Če bomo gledali razvoj zadruge s tega stališča, imamo tudi odgovor na vprašanje nekaterih zadružnikov, ali naj zadruga akumulira ali ne. Če se hoče zadruga razvijati, mora marsikaj zgraditi, za to pa potrebuje znatna sredstva. Tako že kaže praksa, da se zadružniki radi odločajo za ustvarjanje prebitkov ne samo v trgovini in odkupu, temveč tudi v drugih dejavnostih. Zakaj bi n. pr. pri strojnem parku zaračunavali samo stroške strojev v ceno uslug, zakaj ne pp konkurenčnih prostih cenah, ki veljajo za te usluge? Doseženo akumulacijo bo pač lahko koristno uporabiti za nabavo novih potrebnih strojev.
Laže bo vzeti s kupa, kakor pa na kup šele dajati. Torej — v pravilih zadruge bo treba zelo določno povedati, kako in kje se ustvarja akumulacija in kako se uporablja. Zastarel načih delitve prebitka med člane ob koncu leta pač ne bo našel mesta v pravilih zadruge. Kmetijska zadruga bo razvila vrsto dejavnosti, ki se bodo v svojem poslovanju izpopolnjevale. Napačno bi bilo, da bi se iz odsekov razvila nekakšna zadruga v zadrugi brez vsake povezave med seboj, kar bi lahko vodilo tudj k razbijanju enotne kmetijske zadruge, katere moč je prav v tej povezavi, v koncentraciji materialnih in ljudskih sil zadruge. Ni pa s tem rečeno, da ne bodo odseki razvili čimvečje iniciative, da bi ne imeli lastnega gospodarskega računa, da bi ne predlagali ali v določenem obsegu sami razporejali dosežene akumulacije. Gre torej za povezavo med odseki in to predvsem za ekonomsko povezavo, kar je treba registrirati tudi v pravilih.
Hkrati z borbo za pošteno in napredno poslovanje bodo urejala pravila tudi pravice in dolžnosti članov ter organov zadruge. Zajamčena mora biti popolna demokratičnost upravljanja. Naloge kakor tudi sistem dela, ki bo sankcioniran v pravilih, bo zahteval, da bodo v vodstvu zadruge pošteni in napredni zadružniki. — Naštel sem samo nekaj problemov, ki jih bodo zadružniki upoštevali pri izdelavi svojih pravil. Včasih bodo vsebovala pravila tudi nadrobnejšo ureditev, vsekakor pa je nujno, da zadružniki vsake zadruge sami v skladu s svojimi možnostmi in pogoji prikroje pravila, saj bi vsaka šablona lahko škodovala razvoju zadruge.	Jo|e Novinšek
V nedeljo, 14. septembra, proslavlja Mednarodna zadružna zveza že tridesetič svoj mednarodni zadružni dan. Od leta 1923 dalje je vsako leto druga nedelja v septembru posvečena svetovnemu zadružnemu pokretu in idejam, za katere se bori Mednarodna zadružna zveza. Te ideje so proklamirane s posebno deklaracijo, ki jo je Mednarodna zadružna zveza objavila za ta praznik.
V svoji deklaraciji izraža ta najvišji predstavnik svetovnega zadružnega gibanja trdno prepričanje, da bodo tista načela, za katera se je borilo zadružništvo več kot eno stoletje, obrodila uspeh ter da bodo postala jamstvo miru in izboljšanja življenjske ravni vseh narodov. Ta načela pa so; svobodno in prostovoljno združevanje, pravični gospodarski odnosi in demokratično uveljavljanje vsepovsod po svetu.
Mednarodna zadružna zveza poziva svoje včlanjene organizacije, naj podpro njeno politiko, in roti te organizacije, naj danes, ko se opaža stalni In splošni strah pred novo vojno, dosežejo te organizacije pri svojih posameznih članih večje razumevanje za pogoje, pod katerimi je mogoče ohraniti mir. Te pogoje pa je razglasil XVIII. mednarodni zadružni kongres lansko leto v Kopenhagenu takole:
V vsaki državi naj uživa ljudstvo v najširšem obsegu svobodo govora, pravico samouprave, svobodo združevanja, svobodo gibanja po svoji državi in izven nje;
v slabo razvitih deželah naj se izboljšajo življenjski pogoji, tako da bodo izginile razlike; ki obstoje med temi in bolj razvitimi deželami;
države-članice naj iskreno podpro napore Organizacije združenih narodov
Varčujmo z družbenimi skladi v trgovini
S	prehodom od distribuiranja na prosto trgdvino se je kaj kmalu izkazalo, da so naša trgovska podjetja močno obremenjena z nekurantnim blagom, ki jim leži ter veže sredstva, tako da ne morejo pravilno poslovati. Vsa trgovina v Sloveniji, ki je imela skupno 31. marca za 6.738,551.000 din zalog, je od tega izkazala za 3.010,531.000 din ali 45 % celotne zaloge kot neku-rantno blago, iz česar se vidi, kako pereč je bil ta problem.
Velik del tega nekurantnega blaga je izviral še iz časa distribucije ter so ga nova občinska trgovska podjetja prevzela še od bivših okrajnih magazinov. Delno pa je nastal že po sprostitvi trgovine, ker je začela proizvodnja naglo izboljševati kvaliteto svojih izdelkov, tako da je prihajalo na trg vedno kvalitetnejše in cenejše blago, vtem ko so prejšnje zaloge ostajale ne-razprodane in izkazane v previsoki vrednosti. Da bi se podjetja teh zalog znebila in sprostila vanje vezana sredstva, ki so onemogočala pravilno in enakomerno preskrbo prebivalstva, so po odločbi Gospodarskega sveta vlade FLRJ dobila trgovska podjetja iz državnega proračuna subvencijo, s katero naj bi znižala cene temu blagu primerno tržnim pogojem in ga tako razprodala. Vsa trgovska podjetja so prejela 1.029,230.000 din subvencije. T*o pomeni, da je država subvencionirala 15 % celotne zaloge v trgovini. S sprejeto subvencijo pa je mogla trgovina znižati cene povprečno za 34 %, kar je približno v skladu s sedanjimi razmerami na našem trgu.
Kako pa so trgovska podjetja uporabila pomoč države?
Prva nepravilnost se je pokazala že v prijavljanju nekurantnih zalog. Trgovska podjetja so namreč prijavila v stremljenju, da bi dobila čim večjo subvencijo, mnogo višje nekurantne zaloge, kot so stvarno bile, ter računala kot nekurantno tudi nesezonsko blago in prevelike zaloge iz letošnjih nabav.
I	ako so na primer deta jlisti v Celju prijavili 80 % vseh svojih zalog za ne-kurantne. Trgovsko podjetje Sevnica je prijavilo kot nekurantne 78 % svojih zalog, Kostanjevica 77, Krško 71, medtem ko je prijavila trgovina Senovo, ki dela v približno enakih pogojih, le 40 % nekurantnega blaga. Trgovska podjetja so torej že vnaprej računala . na to, da bi s čim večjo subvenci jo znižala cene bolj, kakor ustreza tržnim pogojem in našim proizvodnim možnostim. Nekatera podjetja pa so sploh nameravala subvencijo uporabiti v druge naipene. Tako je na primer trgovsko podjetje Mengeš prejelo subvencijo 687.000 din, dejansko pa ceri blagu sploh ni znižalo, temveč posameznim predmetom cene celo dvignilo, da bi dobilo sredstva za investicije. To kaže, da temu podjetju subvencija sploh ni bila potrebna. Druga podjetja pa so s prejetimi subvencijami znižala cene blagu daleč izpod sedanjih cen v proizvodnji. Tako je na primer grosistično podjetje »Gorica« v Št. Petru prodajalo s potujočo trgovino po Primorskem kravate, ki stanejo v Ljubljani ca. 300 din, po 5 dinarjev eno, niki majice po 200din (v Ljubljani so trikrat dražje), deške Hubertus plašče po 1500din. trgovsko podjetje »Potrošnja« v Krškem je prodajalo emajlirane dvolitrske lonce po 200 din (normalno 600 do 700 din) itd. S tem so si na splošno podjetja pokvarila trg in onemogočila prodajo tudi drugim trgovskim podjetjem, ki so prejeto subvencijo pravilno uporabila. Prodaja blaga jč zastala, ker sp potrošniki pričakovali nadaljnjih znatnih padcev cen, dejansko pa prihaja novo blago iz proizvodnje po precej višjih cenah, kajti industrija ne more proizvajati po tako nizkih cenah. Zaradi tega se je tudi izplačalo prekupčevanje ter so mnoga trgovska pi djetja — in celo grosisti —
raje nabavljala blago v trgovski mreži kot pa v industriji, kakor se je to dogodilo na primer v Grosističnem podjetju Most na Soči, ki je nabavilo razno tekstilno blago od trgovskega podjetja »Gorica«. Tudi mnoge konfekcijske delavnice so začele nabavljati blago v trgovski mreži, kjer so ga dobile mnogo ceneje kakor v proiz-vodnji.Po javila so se tudi nesorazmerja v višini cen odvisno od tega, katero podjetje je dobilo višjo subvencijo. Tako so mogla zgoraj navedena podjetja iz okraja Krško, ki so izkazala nad 70 odstotkov svojih zalog kot nekurantna, znižati cene mnogo bolj kot trgovsko podjetje Senovo, ki je izkazalo le 40% zaloge kot nekurantno. Zato so potrošniki opustili nakupe v Senovem in je že samo to dejstvo grozilo uničiti podjetje. Trgovska podjetja so torej zniževala cene predvsem glede na lokalni trg, na katerem ni bilo mogoče plasirati velikih količin blaga, ki so ga preveč nabavila v lanskem, pa tudi v letošnjem letu. S sprostitvijo trgovine se namreč pojavlja vedno močnejša tendenca, da si potrošnik nabavlja tekstilno blago in trajnejše dobrine le V večjih središčih, kjer ima boljšo izbiro, bolj vsklajene cene ter zaradi hitrejšega obračanja tudi novejše in kvalitetnejše blago kakor v manjših krajih. Zaradi tega so tudi KZ, ko so oddaje svoje nekurantno blago državni trgovski mreži, v mnogih primerih sploh prenehale prodajati tekstilno blago (n. pr. Tolminska, Goriška itd.), medtem ko so ga grosisti še nadalje nabavljali, računajoč na nakupe KZ. Zato je• to blago moralo nujno tudi pri grosistih (večinoma grosistih-detajlistih) postati nekurantno. S tem so nekatera podjetja hotela izkoristiti položaj, da bi si povečala promet in seveda s tem tudi dohodek ter plače na račun drugih podjetij in družbenih fondov, ne računajoč na negativne posledice za lastni promet in dohodek v bodočih mesecih. Prav v tem pa se je pokazalo, da naša trgovska podjetja ne poznajo niti svojega lokalnega tržišča niti ne možnosti naše industrije. Zato trgujejo prav nestrokovno in celo mazaško, pri čemer jim je edino vodilo le trenutna lastna korist, ne glede na skupnost. Ta vtis pa moremo še podpreti, če pogledamo, kako je prišlo do tako visokega odstotka nekurantno sil.
Primer trgovskega podjetja Senovo nam to jasno pokaže. Vtem ko je imelo trgovsko podjetje v zadnjem kvartalu 1951 še normalno zalogo (24,890.000 din), primerno svojemu prometu (31,853.000 din), pa je v prvem kvartalu 1952 promet padel za 30 %, zaloge pa narasle za 44 % zaradi velikih nabav (41 milijonov din, vtem ko promet znaša le 31 milijonov din). Podjetje je torej nakupovalo ne glede na stvarne možnosti svojega okoliša vsevprek in čez mero. Tako pride od celotne zaloge nekurant-
nega blaga okrog 70 % na blago, ki je bilo nabavljeno že letošnje leto, zlasti v prvem tromesečju. Takšnih primerov čezmernih nabav je več, kar dokazuje nepreudarnost in nestrokovnost vodstev naših trgovskih podjetij. Tudi trgovsko podjetje »Gorica« je letos vsevprek po Jugoslaviji nabavljalo velike količine novega blaga ne glede na stvarne potrebe svojega teritorija in na zares potrebni sortiment.
Taksno poslovanje in vrtoglavo zniževanje cen z namenom, doseči kratkotrajni, čeprav navidezni uspeh, je seveda moralo privesti podjetja na rob propada.
Trgovsko podjetje Senovo je imelo že pred prejemom subvencije negativne razlike v cenah (kar je dejansko izguba!), ki jih s sprejeto subvencijo ni, pokrilo, temveč je cene blagu še nadalje znižalo, tako da se je izguba celo povečala. Kljub temu pa so njihove cene mnogim artiklom še vedno višje kot v ostali trgovski mreži krškega okraja. Po približni oceni ima danes podjetje ca.
6	milijonov din izgube, v katero je vračunan tudi primanjkljaj ca. 800.000 din v eni izmed njegovih poslovalnic.
Tudi grosistično podjetje »Gorica« v St. Petru je imelo že pred podelitvijo subvencije ca. 3,700.000 din negativnih razlik, ki jih s prejeto subvencijo I3‘ milijonov ni pokrilo, temveč se je ta dejanska izguba še povišala na ca. 8 milijonov 800.000 din, kar je posledica vrtoglavega zniževanja cen in neprimernega nabavljanja blaga.
Obe podjetji sta sedaj tik pred stečajem in dolgujeta težke milijone ,ne samo Narodni banki za kredit, temveč tudi mnogim grosistom in dobaviteljem ki so ju kreditirali, a sedaj ne bodo mogli dobiti poravnanih svojih terjatev, ker delata podjetji z izgubo. Kdo bo kril to izgubo? Prebivalci občine ustanoviteljice teh podjetij na ta način, da bi občina poravnala izgubo iz svojega proračuna in zato znižala izdatke za komunalne naprave itd., ali pa dobavitelji iz svojih fondov na ta način, da bi ne dobili izplačane celotne terjatve do teh podjetij? Kaj porečejo na to dobavitelji, kaj prebivalstvo občine ustanoviteljice in kaj naši delovni ljudje? Ali niso delno krivi tudi okrajni in občinski ljudski odbori, ki niso sodelovali niti pri dodeljevanju subvencije niti niso kontrolirali njene uporabe, čeprav so'mogli na kraju samem takoj iigotriviti divje zniževanje cen. tako da je na to morala opozoriti šele Narodna hanka. Zakaj okrajni ljudski odbor Krško ni storil ničesar za sanacijo trgovskega podjetja Senovo, čeprav ga je Narodna banka opozorila na to že lani v novembru? Kaj so delali delavski sveti v teh podjetjih? In koliko je še takih primerov v Sloveniji? Ali ne meji (ako poslovanje že na kriminal? Kaj poreče na to Javno tožilstvo? F. I,.
LJUBLJANSKA TOVARNA HRANIL
LJUBLJANA - Šmartinska 30, tel. 23-56
opozarja na svoje prvovrstne proizvode;
»PROJA«, kavin nadpmestek, pražen in zmlet Iz najboljšega ječmena z dodatkom cikorije in drugih prvovrstnih surovin RŽENA SLADNA KAVA, posebno prikladna za otroke, ker vsebuje slad
OVSENI KOSMIČI kot zdravstveno priporočeno hrano za vsakogar, posebno pa za otroke, bolnike in rekonvalescente »AVENA« OVSENI RI2, ki za vsa jedila dobro nadomešča pravi riž »PUDING«, kakao in vanilijev
VANILTJEV SLADKOR — JEDILNO SODO — SUMEČE PIJAČE V PRAHU — FOSFATNO MOKO
za izboljšanje zdravja, varnosti in blaginje človeštva;
izdelovanje vseh vrst vojaškega materiala naj se postavi v vseh deželah pod učinkovito mednarodno nadzorstvo.
Deklaracija se zaključuje z obljubo Mednarodne zadružne zveze, da bo v imenu sto šest milijonov članov iz 33 držav v celoti podpirala Organizacijo združenih narodov, ki jo smatra za najmočnejše obstoječe orodje miru. Veruje, da bo OZN uspela, in goji upanje, da bodo njeni organi storili vse, kar je v njihovi moči, da podpro razvoj pravih zadružnih organizacij, zlasti tudi s tehnično pomočjo nezadostno razvitim deželam.
Slovensko in jugoslovansko zadružništvo se v celoti pridružuje tej deklaraciji.
Ne gre tu le za formalno članstvo našega zadružništva v Mednarodni zadružni zvezi, gre predvsem za politiko miru in za močno podporo OZN, ki jo Mednarodna zadružna zveza zastopa in za kar se tudi naša država vztrajno bori.
Pri tem se moramo zavedati, da predstavlja Mednarodna zadružna zveza močno svetovno organizacijo. V njenem članstvu je 61 organizacij iz 33 držav, ki predstavljajo nad 106 milijonov zadružnikov in njihovih družin. Ti zadružniki so včlanjeni v 370.500 zadrugah. V potrošniških zadrugah je včlanjenih 59,564.000 članov, v proizvajalnih in obrtniških 834.000, v gradbenih in raznih drugih zadrugah 1.802.000, v kmetijskih 18,738.000 in v kreditnih zadrugah 25,237.000 zadružnikov.
Mednarodna zadružna zveza tesno sodeluje z mednarodnimi organizacijski, kot so: FAO, Mednarodni urad dela, Mednarodna federacija kmetijskih proizvajalcev, UNESCO'itd. Od leta 1946 dalje se udeležuje tudi sestankov nekaterih svetov OZN.
Močna je tudi tradicija Mednarodne zadružne zveze. Njeni početki segajo v dobo Roberta Owna. znanega angleškega socialista utopista, pod čigar vplivom je tudi bila ustanovljena prva zadruga »poštenih ročdelskih pionirjev« leta 1844 v mestecu Rochdale na Angleškem. Ta potrošniška zadruga, ki jo je ustanovilo 28 tkalcev, je bila prežeta z Ownovimi idejami, polnimi reformističnih in utopističnih sanj o ustvaritvi novega, pravičnega družbenega reda, ki ga bodo zgradile le zadruge same. Ustanovitev zadruge je bila posledica surovega izkoriščanja delavcev po nastajajočem kapitalizem. Tej zadrugi je sledilo vedno močnejše
1	zadružno gibanje, tako v Angliji kakor tudi v drugih državah, in sicer vzporedno z rastočim kapitalizmom.
Ownov poskus, da bi ustvaril mednarodni zadružni organ, ni uspel Do ustanovitve Mednarodne zadružne zveze je prišlo šele leta 1895. ko je bil njon prvi kongres.. Od takrat je bilo že 18 kongresov, zadnji septembra 1951 v Kopenhagenu, ob udeležbi tudi našega zastopstva.
Res je, da je značaj našega zadružništva drugačen, kot ga ima zadružništvo v kapitalizmu, in da je obdržala Mednarodna zadružna zveza še mnogo prvotnih, Ovvnovih idej. Vtem ko je bilo zadružništvo, zlasti v začetku, samo obramba malega človeka — delavca, kmeta, obrtnika -1 proti kapitalističnemu izkoriščanju, je naloga zadružništva v socialistični državi zgraditev socializma. To, o čemer so mogli roč-delski tkalci le sanjati in zmotno predvidevati, da bodo mogle ustvariti njihove zadruge brez razrednega boja in z močnim poudarkom politične nevtralnosti, zgolj z domnevanim ekonomskim razvojem, za to so dani danes pri nas ob obstoju ljudske oblasti vsi pogoji.
Našp kmetijsko zadružništvo, zlasti splošne kmetijske zadruge, so tista oblika, po kateri je mogoče ustvariti boljše življenje našemu kmetu. Velika kmetijska posestva — vse to je znana stvar
—	so edino sposobna za mehanizacijo in druge napredne načine kmetovanja. Gospodarsko najbolj razvite države (ZDA, Anglija, Danska, Holandija itd), so ob veliki industriji ustvarile tudi velike kmetijske Obrate ter dvignile in pocenile s tem proizvodnjo. Medtem ko je bil v teh državah ta proces v spreminjanju malih kmetov v dninarje in ob povečanem kapitalističnem izkoriščanju, se vrši vse to pri nas brez izkoriščanja.
Splošne kmetijske zadruge povečujejo sredstva za kmetijsko proizvodnjb posebno s pridobivanjem zemljiške posesti, z ustanavljanjem farm, pleme-nilnih postaj, raznovrstnih predelovalnih obratov, skupnih silosov, itd. Zadruga bo postopoma povečala kmetijsko dejavnost in zajela vsa zasebna gospodarstva v eno veliko socialistično gospodarstvo. Ob podpori države, v času obnove našega sadjarstva in vinogradništva, hkrati pa ob rastoči zavesti kmetov zadružnikov, ki jih bodo satni gospodai^ki pogoji k temu silili, bo naše kmetijsko zadružništvo sposobno opraviti to svoje veliko poslanstvo.
Ta proces zanima močno tudi zastopnike Mednarodne zadružne zveze, ki prihajajo k nam iz različnih držav proučevat zlasti kmečke delovne zadruge kot svojstveno obliko kmetijskega zadružništva, ki se danes bistveno razločuje od sovjetskega kolhoza.
O medsebojnem spoznavanju zadružnih oblik si uslvci lamo tudi v krogih Mednarodne zadružne zveze, priznanje in pripravljenost, da nam pomagajo kot tehnično zaostali državi.
Ob tridesetem zadružnem dnevu želimo iskreno tudi slovenski zadružniki, naj se uresničijo težnje Mednarodne zadružne zveze po ohranitvi svetovnega miru in okrepitvi OZN.
BEL] E - največje državno posestvo
GOSTINCI RAZPRAVLJAJO
TRAJNI UKREPI PROTI SUŠI IN OSTALE ZANIMIVOSTI
Velike so površine državnega posestva »Belje« v Baranji. Človeško oko ga ne more niti zdaleč obseči. Vidimo ga lahko v celoti le na zemljevidu v pisarni Glavne direkcije državnega posestva Belje v Kneževem, nedaleč od Osjeka. Zanimiva je bila izjava mojega vodnika, ko sem konec letošnjega avgusta obiskal Belje. Rekel je: »Državno posestvo Belje predstavlja sedmo republiko v Jugoslaviji, saj ima 20 kmetijskih in 21 industrijskih naselij z nad 2C.000 delavci. Na njem bi se lahko sestali vsi ljudje vsega sveta in bi se
je zanimiva glavna postaja železnice, ki vozi po celotnem državnem posestvu Belje. Na vsaki upravi, tako v Brestovcu, Jasenovcu, Kozjaku itd. sem dobil ob veliki množini lepo vzrejenih živali nove vtise. Videl sem številke, navodila, tekmovalne tabele in ogromno proizvodnjo, tako da sem imel vtis, da sem v velikanski kmetijski tovarni.
Po vojni so imeli na državnem posestvu v Belju vsega le 27 konj in nekaj nad 100 goved. Še pred letom 1945 so tu živeli delavci kot nekdaj pod fevdalnim gospodom. Gospodarstvo, ko-
Naprava za umetni dež v obratu. U metni dež pada m zemljo kot fina
megla
lahko pogovorili o miru in delu, na Vsakega človeka pa bi prišel četrt kva-' dratnega metra.«
Obiskal sem več uprav državnih posestev na Belju, in to: Kneževo, Beli Manastir, Sokolovac, Kozjak itd. Te Uprave so med seboj oddaljene po 30 40 km, zato nam je služila kot prevozno sredstvo motorna drezina na ozkotirnih železniških tračnicah ali pa vlak, včasih pa vagonček, v katerega Je bil vprežen konj.
Najprej sem obiskal Kneževo. Tu najdeš čredo simentalcev, veliko perutnine, najbolj pa so me presenetile raz-sežne strojne delavnice, ki so bile kot nekakšne tovarne, kjer popravljajo vse kmetijske stroje od najbolj zapletenih do najpreprostejših na tekočem traku.
Tudi lepo zrejenih prašičev, konj in nekoliko tisoč gosi ne manjka.
V okviru posameznih uprav državnega posestva je po 1600 ha samo orne zemlje. Na vseh teh upravah pa vidiš
...	.;	>&:	"	v	.	,V	•&.
b.	..-v-,s.
l§!l^'^V : t> v	-	’■	v	•*
j- ..	'	■	-	-
.x;irS£;/
■ t*
• M-'
I'«	-	,>-1
■ '.-Steiši
Nenamakana površina — slab pridelek
Velike zemljevide, ki ti ponazorujejo Posamezne parcele. Zanimive so agro-Pedološke karte, na katerih so z barvarni označeni tipi tal ter potrebne oličine umetnih in naravnih gnojil za Posamezne parcele. Za oddelke pa so ^delana bonitiranja v obliki zemlje-■>d°v in velikih stenskih seznamov, 'er so označene številke posameznih Parcel, tip zemlje, pridelek iznad in •Pod povprečja, amplituda variacije, >vfred zemljišč, kako so se razvijale Posamezne kulture in vrsta drugih značb. Pripominjam, da so na državam posestvu v Belju table (površine, ,.jfr goje samo eno kulturo) zelo ve-Ke, saj obsegajo do 38 ha orne zemlje, v Malem Kneževem imajo izločena Plemenska teleta in krasen goveji na-int’ 3 v ®e^ern Manastiru mlekarno tovarno za predelavo mesa, zlasti pa
1*  ............................................
lobar, živina ter vse poslovanje je imelo pečat velike zaostalosti in kapitalističnega izkoriščanja. Takrat so bili delavci prisilno naučeni na slabo življenje. Sedaj pa je ta velika »kmetijska država« kot jo imenuje delovni kolektiv, prešla v upravljanje teh ljudi.
Danes gojijo na državnem posestvu merino-ovce (Merino-precoce, Merino-Rambouillet, nabavili pa so tudi Ham-shire- in Southdown-ovce). Uspešno tudi križajo domačo cigaja-ovco z uvoženimi za izboljšavo volne in rasti. Pa tudi domačo seniško ovco s križanjem dokaj izboljšujejo. Doslej je dajala ci-gaja povprečno 2,40 kg volne in tehtala 42 kg; Hampshire daje 4,80 kg volne in tehta 60 kg, križanci pa, ki so jih vzgojili na tem posestvu, dajejo povprečno 3,60 kg, volne in tehtajo 60 kg. Na državnem posestvu v Belju tudi zelo uspešno umetno osemenjujejo ovce in se je od skupne črede osemenjenih ovac ojagnjilo 99,2%; od tega je bilo 35,2% dvojčkov.
Nekdaj so delavci na tem državnem posestvu dobivali le ob prirejanju lova kapitalistične gospode skromne miloščine kot napitninq. Lani pa je bilo nagrajenih 854 delavcev, pohvaljenih 422, 2 sta bila proglašena za racionali-zatorja, 153 pa je bilo udarnikov. Delavci in vodstvo se zavedajo, da je sedaj posestvo njihovo in da si grade novo življenje v tem velikem delovnem kolektivu, zato ni čudno, če svinjerejcu Janošu Gadu ni poginilo od 1000 pujskov niti 2%, če v mehanizaciji stalno tekmujejo individualno in v kolektivu, če v transportu presegajo za 15% normo pri vseh kmetijskih delih, da prekoračijo dnevni plan molže za 10 do 20% zaradi pravilne vzreje živine, da pri pitanju prašičev presegajo normo celo do 30%.
Danes državno posestvo Belje pravilno vsklaja rastlinsko in živalsko proizvodnjo. Na velikih kompleksih proizvajajo kvalitetna semena, ker je državno posestvo Belje med največjimi proizvajalci semen v Jugoslaviji in to zlasti za povrtnino, žita ter za industrijske in krmske rastline.
Letošnje leto je državnemu posestvu Belje prizadejala suša veliko škodo. V borbi proti suši so uporabljali razne agrotehnične ukrepe in dosegli- tudi znatne uspehe. Zanimiva je njihova naprava za umetni dež, katero so uporabljali zlasti na upravi državnega posestva v Kozjaku pri namakanju. Prototip te naprave so uvozili leta 1946 iz Češke. V lastnih strojnih delavnicah na upravi v Kneževem so pa to napravo izboljšali in popolnoma na novo izdelali po lastni zamisli vrtljiv razpršil-nik za vodo, ki ga prikazuje spodnja slika. Prednost tega razpršilnika je v tem, da se vrti in s pomočjo posebno izdelanega vrtljivega lopatičastega kolesa razpršuje vodo, da dobimo dež kot’fino meglo, ki pada na zemljo, pri čemer pa zemlje ne zbije in ostane v boljši strukturi kot' po rahlem dežju. (Glej sl. 2!) Zmogljivost te naprave za umetni dež znaša 1880 litrov v minuti, namaka pa zemljo v krogu, katerega
polmer znaša 50 do 60 m, tako da lahko naenkrat namaka 7800 do 11.300 kv. m zemlje. Kot pogonski stroj se lahko uporablja traktor ali drug motor, proizvesti pa mora vsaj 4 do 5 atmosfer pritiska. Kar se tiče rentabilnosti, je zgoraj omenjena naprava za umetni dež zelo donosna, saj stane namakanje za 1 ha zemljišča le 2000 do 2800 dinarjev, če pri tem upoštevamo delovno silo, uporabljeni material in amortizacijo strojev. Kot primer naj navedem, da so letos, ko je na posestvu bila velika suša, kakršne ne pomnijo niti najstarejši ljudje, proizvedli za 1000 do 1600 kg več suhe detelje na hektar kakor na nenamakanih površinah in se je namakanje splačalo, saj so dobili pri detelji za 13.000 do 22.000 dinarjev več čistega dohodka. Praktično je pri tej napravi za umetni dež še to, da se lahko cevi uporabljajo tudi za navadno namakanje zemlje. Doslej so cevi izdelovali iz železa, sedaj so jih pa začeli izdelovati iz duraluminija, tako da bodo cevi znatno lažje za transport in zemlja pod njimi ne bo stlačena. Na državnem posestvu v Belju so imeli torej že letošnje leto s to napravo znatne uspehe, in to predvsem pri povrtninah ter krmskih rastlinah, saj so dosegli pri kumarah za 76% večji pridelek, pri paradižniku 70%, pri papriki 65%, pri krmskih rastlinah pa ca. 45%. Uspehe namakanja nam prikazujeta spodnji sliki. Uspeh bi bil še večji, če ne bi imeli tolikih izgub zaradi elementarnih nezgod: prejšnjo zimo sploh ni bilo snega, nato je napravila veliko škode slana, nadalje izredna množina miši, nato pa je sledila še tri in pol meseca trajajoča siiša z visoko vročino nad 37 stopinj Celzija.
Obiskal sem tudi upravo v ’ Orlov-njaku, kjer goje konja-noniusa, ki bo najbolje ustrezal tem predelom.
Od goved goje prvenstveno simentalsko pasmo, pri kateri je glavno težišče na povečanju pitovnosti in mlečnosti, dosegli pa so povprečno mlečnost po kravi 3300 kg letno. Nabavili so tudi čredo vzhodnofrizijskega goveda, ki ga goje na petih upravah. — Govedo se je dobro prilagodilo, saj vidno narašča mlečnost: imajo celo krave, ki dajejo do 6000 litrov mleka letno.
Najštevilneje goje prašiče in to na vseh upravah pa tudi v gozdu pri gozd-
m
K prazniku delovnega ljudstva iskreno čestita kolektiv
 _________________i-------
>Les> Ljub Hana
mf
0 narešCain, obrestni meri. prenotninski tahst in pravočasni propagandi za nasiednio sezono
Namakana površina kumar — pridelek večji za 76%
nih upravah. Najbolje je zastopana črna slavonska svinja (fajfarica), nato mangalica. Od plemenitih svinj pa je zastopan berkširc in deloma jorkširc, za dosego plana pitanja pa tudi industrijsko križajo primitivne domače pasme z oplemenjenimi prašiči plemenitih pasem.
Do leta 1947 je bilo na državnem posestvu Belje le 300 kokoši brez druge perutnine. Zastavili pa so si program, da bo kombinat »Belje« postal vzreje-vališče perutnine za vso državo. Sedaj so v glavnem končana dela na epi največjih perutninarskih farm v Evropi pri upravi posestva Mece, ki že oskrbuje s plemensko perutnino zadruge in druga posestva.
Razen kmetijskih panog ima kmetijski kombinat »Belje« zelo razvito industrijo za predelavo vrtnin,, sadja, olja itd., velike so tovarne špirita, sladkorja, dalje predilnice in tovarne gradbenega materiala, žage in opekarne, tako da na kraju samem predelujejo surovine v končne proizvode.
V ogromnih ribnikih nalove letno nad 100 vagonov rib, vtem ko goje v gozdovih nedaleč od Kneževega nad 3000 jelenov, mnogo srn, divjih prašičev in ostale divjadi.
S tem je podana le najbolj skromna podoba državnega kmetijskega posestva Belje.	Ing.	Vladimir Kincl
Na ustanovni skupščini republiške gostinske zbornice so predstavniki članov v živahni diskusiji nakazali bodoče naloge zbornice in dali upravnemu odboru smernice za sestavo in izvršitev delovnega načrta, ki ga je ta sprejel na svoji prvi seji zadnje dni avgusta.
Med vsemi nalogami, ki jih zajema delovni načrt, je najvažnejši problem strokovnega kadra v gostinstvu. Vprašanje vzgoje kadrov je bilo prav v tej panogi zelo neurejeno in so ga skušali rešiti z raznimi kratkimi tečaji. Ti ljudje si niso na tečajih in pozneje v praksi pridobili' tistega znanja, ki jim je potrebno, da spravijo gostinstvo na primerno, kulturno stopnjo in da (z redkimi izjemami) aktivno sodelujejo v vodstvu podjetij. Zaradi tega se tudi dogajajo nepravilnosti, ki večkrat dovedejo podjetja v deficit. Nič manj važno ni vprašanje vzgoje učencev v gostinski stroki. Mladina, ki se želi izučiti v tej stroki, je po dosedanjem načinu učenja ogrožena, da se kaj kmalu naleze slabosti nekaterih gostov (pijančevanje, prerekanje, preklinjanje in podobno), razen tega pa je za otroka 14 let delo v gostinskih obratih 'prenaporno. Prav tako ni danes še urejeno vprašanje usposabljanja strokovnih kadrov za odgovornejša dela v podjetjih, predvsem onih, ki imajo stalen stik z inozemskimi gosti. Prejšnja leta so posamezniki odhajali na prakso v inozemstvo, medtem ko danes še Rimajo te možnosti, doma jim pa tega še ne morejo nuditi.
Za rešitev teh vprašanj je upravni odbor sprejel sklep, naj ves zaposleni kader v gostinstvu, ki nima primerne strokovne predizobrazbe, opravi letošnje leto strokovne izpite. Tistim uslužbencem, ki za te izpite nimajo zadostne podlage, bo izpopolnitev omogočena v daljših tečajih pod dobrim strokovnim vodstvom. Glede vzgoje novih kadrov je bil dan predlog vladi LRS, naj se v bodoče vajenci šolajo samo v gostinski šoli ter šele.po končanem triletnem šolanju gredo na prakso v podjetja. Da pa ne bodo preveč odmaknjeni od praktičnega dela, bo potrebno šoli dodeliti primeren gostinski obrat, kjer bi naj bil tudi praktični pouk. Na ta način bo zagotovljena zadostna splošna, strokovna in politična vzgoja bodočega go-stin.#ega kadra. Glavno breme bodo morali prevzeti predavatelji, ki so dolžni učence zainteresirati za prizadevnost pri učenju in jim vliti ljubezen do tega poklica, ki je v kapitalistični družbeni ureditvi precej zapostavljen. Izvedba te naloge bo težavna, če bo odbor za strokovni dvig kadrov v gostinstvu pri republiški zbornici pravilno usmerjal delo šole.
Z vzgojo in s strokovno izpopolnitvijo kadra je tesno povezana tudi njegova pravilna zaposlitev. To velja predvsem za sezone, ko v naših največjih turističnih področjih primanjkuje tega kadra, medtem ko se podjetja, ki nimajo sezone, ukvarjajo s problemom zaposlitve presežne delovne sile. Da se ta nenormalni pojav odpravi, je bilo sklenjeno, naj si podjetja priskočijo na pomoč, upoštevajoč sezono in dejanske potrebe. Ta način sodelovanja s pomočjo zbornic bo omogočil pravilno in v več primerih tudi stalno zaposlitev strokovnega kadra.
Pri obravnavanju gospodarskih vprašanj se je upravni odbor dotaknil predvsem vprašanja 7-odstotne obrestne mere, in prenočninske takse, ki zadeneta predvsem sezonska gostišča. Nedvomno je določena obrestna mera pozitivno vplivala na angažiranje sredstev ob sprostitvi trgovine, ker je bilo s tem preprečeno kupičenje nepotrebnih rezerv. Vprašanje pa je, ali ta mera ustreza še danes, ko je konec sezone in ko morajo podjetja ohraniti drobni
inventar na zalogi za drugo sezono, čeprav bo neizkoriščen, medtem ko se ostala podjetja ne morejo založiti s potrebno žimnico in z vinom (količinsko in po asortimanu). Grozi nevarnost, da bodo zaradi tega ostala podjetja brez potrebnih zimskih zalog in asorti-mana ter da bodo še vnaprej prisiljena kupovati pri trgovskih podjetjih, ki bodo skušala to odvisnost izkoristiti in uveljaviti svoj monopol. Glede prenočninske takse je upravni odbor zavzel stališče, da je to vprašanje treba rešiti na drug, primernejši način. Gostinska podjetja so imela namreč precej neprijetnosti predvsem z inozemskimi turisti, ker so se le-ti čutili prizadete s tem, da so morali plačati prenočnino za 200% dražje kot domači gostje. V tistih primerih, kjer je osebje znalo pravilno tolmačiti ta ukrep, ni bilo večjih komplikacij, povsod tam, kjer pa to ni bilo, je prišlo do negodovanja gostov. Brez dvoma se morajo najti viri za pospeševanje turizma, vendar je treba najti način, ki bo najbolj primeren. Mnenje članov zbornice je, naj se uvede turistična taksa. Višino te takse naj bi določali občinski ljudski odbori, ki naj bi z zbranimi zneski tudi prosto razpolagali za pospeševanje turizma.
Zelo pogosto prirejanje veselic po raznih društvih in organizacijah tudi znatno vpliva na dejavnost redne gostinske mreže. Ker te prireditve danes niso obdavčene, lahko prireditelji nudijo obiskovalcem gostinske storitve pod ugodnejšimi pogoji kakor gostinski obrati. S tem niso prizadeti samo delovni kolektivi v gostinskih obratih, temveč tudi državni proračun, ker ne odvajajo 12-odstotnega davka. Najvažnejše pa je, da se zaradi nizkih cen alkoholnim pijačam širi pijančevanje. Z uvedbo primernih taks na veselice bi se omejilo njih prirejanje in s tem v zvezi tudi zmanjšala potrošnja vina, ljudski odbori bi pa lahko prišli do finančnih sredstev za ureditev komunalnih potreb.
Verjetno bodo glede teh vprašanj pri drugih organizacijah deljena mnenja, zato je zaželeno, da s svojimi predlogi pripomorejo k pravilni rešitvi nakazanih problemov.
Vrsto drugih problemov, ki se v gostinstvu pojavljajo iz dneva v dan, bodo morali temeljito reševati za to usta ' jeni odbori pri zbornici. Tako je že začel delovati odbor za strokovni dvig kadrov, ki ima prav sedaj, pred začetkom novega šolskega leta in ob izidu Uredbe o strokovnih izpitih, zelo odgovorne naloge pred seboj, kakor tudi odbor za gostinsko-turistično propagando, ki bo moral storiti vse potrebno, da tudi pri nas začnemo pravočasno in plodonosno propagirati za prihodnjo sezono. Prvi sestanki teh odborov so dali dobre rezultate, ker se člani zbornice zavedajo, da le od njihovega udejstvovanja v reševanju celotne gospodarske problematike lahko pričakujejo tudi izboljšanje v svoji stroki. Ves trud zborničnih organov in zbornic samih bo pa zaman, če se delovni kolektivi ne bodo sami preusmerili v dosedanjem načinu dela in po svojih izvoljenih predstavnikih pomagali zbornicam. Ne gre tu toliko za materialno pomoč, čeprav je le-ta podlaga za obstoj zbornic, kolikor za sodelovanje vseh članov v vodstvu in delu zbornic samih, zakaj le na ta način bo mogoče probleme pravilno reševati v skladu z interesi skupnosti in članov samih. Zato bodo pri tem imele svojo vlogo tudi partijske in sindikalne organizacije, in sicer ne z vmešavanjem v konkretno delo zbornic, pač pa s pravilnim tolmačenjem njih vloge v socialistični družbeni ureditvi, kar bo vplivalo na pravilno delo in razvoj teh organizacij.	I.	J.
K prazniku slovenskega ljudstva, k dnevu slovenskih brigad iskreno čestita
LJUBLJANA LJUBLJANA - EXP0RT
Tomšičeva 2
PODJETJE ZA UVOZ IN IZVOZ
Tovarna testenin
LJUBLJANA
LJUBLJANA • Centrala za FLRJ
čestita ob prazniku slovenskih brigad vsem borcem in aktivistom narodnoosvobodilne vojne
MIRAN 1ARC Teden
koroških študentov na Ravnah
Minilo je deset let, odkar je padel pesnik Miran Jarc. Dan njegove smrti ni točno ugotovljen — zgodilo pa se je to med 24. in 28. avgustom 1942 V roški ofenzivi. Padel je nekje blizu Pugleda, dva meseca po tem, ko so ga partizani z napadom na italijanski vlak, ki je peljal naše jetnike v Italijo, rešili pred internacijo. Rešen iz italijanskih
klešč je Jarc takrat — skupno z mnogimi — odšel v svobodne gozdove. Bilo je to 28. junija 1942 pri Verdu — dan, o katerem je zapisal, da mu bo ostal večno y spominu in da je bila ta čudovita rešitev »doživetje za leta in leta«.
V	partizanih se je Jarc čutil srečnega, ker se je tam znašel »med dobrimi, našimi ljudmi, ki dele z nami vse«. Se posebno pa ga je veselilo, da je tudi v partizanih imel literarno druščino in sebi ustrezno delo. V pismih svoji ženi je sporočal, da v gozdovih pridno recitira in literarno dela. Toda to delo ni več obrodilo literarnih sadov, prehitela ga je smrt.
V	vasi Pugled, kjer nekje je padel Jarc, bodo v teh dneh vzidali spominsko ploščo, v Novem mestu pa bo dne
12.	septembra literarni večer partizanskih pesnikov, posvečen njegovemu spominu. Tako ta spominska prireditev sovpada z velikim praznikom slovenskih brigad in to sovpadanje ni zgolj zunanje in slučajno. Kajti čeprav je bil Jarc, vsaj spočetka, nekak kozmičen sanjač in metafizični fantast, je vendar vse njegovo zrelejše delo tako po svoji socialni kakor tudi domoljubni vsebini povezano z vsem tistim, za kar so se naše partizanske brigade pognale v zmagoviti boj.
Rojen je bil Jarc v Črnomlju leta 1900. Šolal pa se je v Novem mestu med prvo svetovno vojno. In ta svoja mladostna leta zorenja v razrvanem in revolucionarnem času je popisal v romanu »Novo mesto«, ki je med njegovimi proznimi deli najpomembnejše. Vendar je. Jarc bolj kakor pisatelj znan kot pesnik. Leta 1927 je izdal svojo prvo pesniško zbirko »Človek in noč«. Bila je to ekspresionistična lirika, katere prvi zastavonoša pri Slovencih je bil prav Jarc. Ta lirika je bolehala na vsebinski nejasnosti, izrazni nabuhlosti in je bila skrajno subjektivna. Toda z leti je postajala čedalje bolj stvarna in človeško topla. Zbirka »Novembrske pesmi« (izšla leta 1936) je skoraj že brez nekdanjih vsemirskih blodenj in abstraktnih umovanj, pač pa v njej krepko zazveni socialna, lahko bi rekli celo — proletarska nota (»Hlapec Jernej«, »Pesem o družbi«, »Sin« itd.). Jarc vidi, da je buržoazna družba do tal gnila, krivična in obsodbe vredna, in že v slutnji gleda, kako zgodovinsko pozomico osvajajo nove družbene sile
—	proletariat. Toda čeprav si revolucije želi, ga je vendar — vsaj takrat —
nekako strah pred njo. Toda zakaj? Odgovor na to najdemo v njegovi enodejanki »Vergerij«, ki jo je napisal še leta 1929. V tej enodejanki v verzih je postavil svojega dvojnika Vergerija pred izbiro: ali naj se odloči za umetniški poklic ali pa za dolžnost sodelovanja pri revolucionarni preobrazbi družbe. To kajpak ni nikaka stvarna alternativa, nikak realni konflikt, kajti umetništvo in socialistična dejavnost se dasta prav lahko združiti. Za Jarca pa je bil to takrat stvaren konflikt, kajti socialistično družbo, ki si jo je sicer želel, si je očitno predstavljal kot nekako sivo »uravnilovko«, kjer so ljudje samo kolesca mehaničnega stroja, kjer vlada toga razumskost in torej ni mesta za domišljijo, za svobodno osebnost, skratka tudi ni mesta za umetnost. Podobne predsodke o socialistični družbi je svoj čas imel tudi Heine, ki je klical revolucijo, hkrati pa se bal, da si bodo v bodoči družbi branjevke iz njegovih pesmi zvijale škrniclje. Nekaj takih in podobnih predsodkov je imel tudi Jarc in s tem si pojasnimo, zakaj v svojih »Novembrskih pesmih« sicer dela križ čez gnilo buržoazno družbo, a ne z občutkom zadoščenja, temveč prej z žalostjo v srcu.
Toda dogodki v svetu so se med tem naglo in usodno razvijali. Ni šlo več samo za alternativo, ali umetništvo ali socialistična politika, temveč za večje stvari: za življenje ali smrt celih narodov in zlasti še našega. Cez Evropo je zagazil nemški vojni stroj in drobil v prah države in narode. Neurje se je naglo bližalo tudi nam. Skrb za usodo slovenskega naroda je Jarcu takrat narekovala klene »Slovenske sonete« (Zbirka »Lirika«, 1940), s katerimi je pesnik dokončno stopil iz meglenih sfer v sredino resničnega, razburkanega življenja (pravzaprav je to v veliki meri storil že prej — v »Novembrskih pesmih«). Bližajoča se nevarnost je v Jarcu zbudila željo po odporu:
In če še vendar nočemo umreti, usodovec, pokliči nam vodnika, ki naše nam poslanstvo naj razgrne, da zadnji še dvomljivec se spreobrne, ker sila mračnih časov je velika, ■ ker moramo in hočemo živeti!
In ta klicani vodnik je vstal: bila je to Partija, ki je dvignila ljudstvo v boj za biti ali ne biti, za življenjski obstoj in s tem tudi za ohranitev našega jezika in kulture. Med partizane je prišel tudi Miran Jarc in tam se je čutil kakor prerojenega. V razgovoru z Matejem Borom je dejal: »Ali ni naš čas kakor velika goba, ki je zbrisala z naših otroških tablic naše smešne čečkarije? ... Hodili so ljudje po svetu z voščenimi maskami na obrazu. Pa je prišlo veliko sonce in maske so se začele topiti. Pod najlepšo masko se je zarežala spaka, pod najgršo pokazal angelski obraz ...» Toda to veliko sonce je Jarcu sijalo le nekaj tednov, zato se pod njim ni mogel do kraja literarno razcvesti. Toda tudi tisto, kar je dotlej ustvaril, je dovolj pomembno tako zgolj v izraznem kakor tudi družbeno-etič-nem smislu.
V	letih neposredno pred drugo svetovno vojno je bil Jarc med našimi ustvarjajočimi pesniki poleg Grudna eden najvidnejših. Pri Jarčevih socialnih pesmih se je učil na primer mladi Kajuh. (Pesem »Delavci s kmetov« je Jarčeva iz zbirke »Novembrske pesmi«, ne pa Kajuhova, kakor je to s pripombo »Iz Kajuhove zapuščine« napisano v »Slovenskem berilu« za VII. razred gimn. str. 298.) Matej Bor pa je o Jarcu zapisal: »Bil je dokaj starejši od mene, iz prve povojne pisateljske generacije; njegove pesmi sem s skrivnostnim občudovanjem prebiral še kot pe-tošolec, njemu sem strahoma prinesel svoje prve stihe — zdaj (to je v roški ofenzivi) pa sem čutil potrebo, da ga varjem kot otroka...« Ko v roški ofenzivi Jarc zaradi upehanosti in izčrpanosti ni več mogel naprej, so ga partizani skrili v neko skalovje in prekrili z vejevjem in listjem, da ga sovražnik ne bi našel. Nekaj kasneje se je tjakaj vrnila partizanska patrulja, a Jarca ni več bilo v skrivališču. Menda se je pridružil dvema partizanoma, ki sta se prebijala z Roga proti Pugledu, tam pa je zašel v laško zasedo in padel. Tako je pred desetimi leti končal pesnik Miran Jarc, s partizanskim imenom Janez Suhi.	L.
Trije dnevi — od 27. do zadnjega avgusta — ostanejo za udeležence prireditev »Zveze koroških študentov« na Ravnah nepozabni. Cvet zamejske koroške inteligence, pa tudi vse tisto naše izobraženstvo, ki čuti in razumeva koroška narodnostna in gospodarska vprašanja in ki nosi v srcu željo za napredkom Koroške, je prišlo te dni na Ravne. Preteklost, sedanjost in bodočnost so si po njih podajale roke.
Brez posebnega zunanjega hrupa so doživljale Ravne te tri plodovite delavnike, ki so pa tako razgibali prebivalstvo Raven, da so zadnje dni že začeli spontano izobešati zastave v znak praznika, ki ga je prinesla mladina v novo porajajoče se industrijsko mesto. In kakorkoli so si prireditelji s tovarišem Jankom Sušnikom na čelu zastavili te dni kot ure trdega študija razmer v svobodni in zamejski Koroški, je bila to tudi lepa slavnost.
Za to priliko so obiskali Ravne razen študentov Korošcev z ljubljanske in zagrebške univerze še dolgoletni borec za pravice in svobodo koroškega človeka ing. Zavcar Pavle-Matjaž, član CK KPS, Ivan Bratko, član CK KPS, Lojze Ude, direktor Instituta za mednarodna vprašanja pri univerzi v Ljubljani, zamejski znani koroški javni delavci dr. Petek, Karel Prušnik-Gašper, dr. Franci Zwitter in dr. Mirt Zwitter, Aichholzer, nekdanji učitelj Prežihovega Voranca, Kuper, zastopnik Zadružne zveze iz Celovca, naš konzul iz Celovca tov. Mitja Vošnjak, dalje Bojan Lubej, načelnik obmejnega oddelka pri IOOF, tov. Sturm, član GOS, dr. Stanko Škerl, dr. Jurij Felaher, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani, dr. Lavo Čermelj in Rejec, zastopnika Trsta in Primorske, Rudolf Mencin, Anton Brandner, predsednik Kluba koroških Slovencev v Mariboru, profesor Franjo Baš, ravnatelj Tehničnega muzeja v Ljubljani, dr. France Kotnik in dr. Janko Kotnik, Luka Kramolc, koroški skladatelj, pa mnogi zastopniki okrajnih oblasti in organizacij, zastopniki večjih podjetij Mežiške doline itd.
Večidel so bili zbrani že v sredo zvečer in njih na čast je ob udeležbi mnogih Ravenčanov odigrala v lepo osvetljenem parku gimnazije godba na pihala lep koncert, s katerim bodo v kratkem gostovali pri Korošcih v Pliberku.
Četrtek dopoldne je že prinesel tako v predavanju tov. Lojzeta Udeta kakor v razgibani razpravi osvetlitev položaja koroških Slovencev, popoldne je predaval tov. Sturm o socialni demokraciji. Veliko zanimanje je pokazalo prebivalstvo za večerno predavanje dr. Julija Felaherja »O Koroški«, spremljano s skioptičnimi slikami. Tega dne so ves dan prenašali predavanja tudi po mestnih odnosno tovarniških zvočnikih in mnog delovni človek je intenzivno sledil zanimivim razpravam m govorom.
V petek so bili prepeljani gostje in akademiki ter ravenski višješolci v idilični Rimski vrelec, kjer je član CK KPS tov. Bratko zanimivo obdelal temo »Vloga inteligence v FLRJ«. Iz nje se je izcimila dolga vrsta problemov, ki so prešli tudi na naloge Kluba koroških Slovencev. Udeleženci so popoldne počastili z obiskom grob pokojnega pisatelja Prežihovega Voranca in njegovo domačijo ter pozdravili vdovo Marijo.
Popoldanski program pa je zajemal bogato snov: »Osvobodilna borba koroških Slovencev«. O njej je v pojoči pristni koroški besedi mnogo povedal njen prvoborec Karel Prušnik, predsednik PO za Slovensko Koroško. Tov. Žolnir je pa tudi žel zanimanje s podajanjem dogodkov in z ilustracijo dokaznega gradiva »Iz osvobodilne borba Mežiške doline«. 1
V petek zvečer so Ravenčani spet napolnili dvorano Titovega doma. Vsait-do je želel slišati predavanje dr. Mirta Zwitterja »Položaj koroških Slovencev«. Tokrat se je razgrela koroška kri in zavest, da smo vsi eno, val navdušenja m spontanega odobravanja je prešinjal občinstvo. Prijeten intermezzo so tvorile glasbene točke tov. Lampreta in tov. Zeleznikarjeve Cvete in črtica nadarjenega študenta, mladega literata Janeza Mrdavšiča »V pregnanstvo«.
Sobota dopoldne bi morala imeti dvajset ur, ko bi hoteli izčrpati vse gradivo, ki se je še ponujalo. Jaro Sešel je pokazal na arheološke zanimivosti Mežiške doline, ing. Pavle Zavcer je pojasnil »Vlogo Partije v FLRJ«, Boris Florjančič je orisal zgodovinski razvoj železarstva pri nas in sedanje stanje ter perspektivo ravenškega železarskega giganta, prof. Franjo Baš je pa dal napotke o ureditvi Tehničnih muzejev in pojasnil njih pomembno vlogo. Prikupen zaključek tega študija je bila »Dikcija Mežiške doline«, katero je sijajno nakazala mladinka Mar. Osojnik.
Popoldne so podale ekipe za zbiranje zgodovinskega materiala prof. Bašu in vodji Tehničnega muzeja Ravne prof. dr. Sušniku poročilo o ugotovitvah in o zbranem materialu s terena. S pomočjo teh ekip so prišli Ravenčani že zdaj ob pričetku na zgodovinske redkosti, vendar čaka pridnih rok še mnogo, mnogo neobdelanega gradiva.
Prvikrat so Ravne letos doživele pravo »brucovanje«, ki so ga pripravili akademiki in študentje že kar sijajno za male koroške razmere. Pa smo videli, da izpiti pred Zelenim carjem in ob slani vodi niso mačje solze. Tudi k temu slavju je navrelo več stotin ljudi.
Da, bili so to dnevi prisrčnega snidenja, temeljitega dela in tudi zdravega razvedrila.
Marsikateri referat in koreferat i* Koroškega tedna bi bil tako važen, da bi moral najti mesto v brošuri, katere izdajo so tudi predlagali.
M. H.
Miran Jarc:
S 1
(It zbirke >Novembrske pesmi«)
Moj ded je izoral vse tod okrog in zasejal, gozdove zasadil, zemljo je le z ženitvijo razširil, zapite bajtarje pognal na boben...
Vse mu je blagoslovil ljubi Bog, ker ni bil kak pojol deseti brat... Cesarju vdan in Cerkvi vernik zvest mogočno si zamejil je posest.
Moj oče je le dalje vrgel mreže; zajel vinograd, kupil mlin in žago ... in prižupanil pol vasi... Na vago ni dal vesti kot vojni liferant.
In rasel je: družabnik, delničar, predsednik d. d. To smo se vozili v ekspresih, v avtu... ložo smo imeli in guvernante in — srce sočutno.
A jaz sem v tej družini bil izrdd: ■ svoje srce in glavo sem ubogal.
Izrval sem se iz vsiljenih zablod, rodil se iz'sebe v novi, spodnji svet, začutil, da sem zdavna vanj že vjet, pomešal se med brate z blatnih cest in našel v katakombah novo vero... Moj sin ne bo več vedel za — posest.
f S.&
B. Jakac: Miran Jarc
Miran Jarc:
ELEGIJA
O, posvečena zemlja ta, kjer kri.je napojila tla. Umrl je zvonjenja glas, zaman tod iščeš rojstno vas. Pod milim nebom nem postoj. Čuden prevzame te pokoj. O, srkni vase slani duh te zemlje — to ti bodi kruh. In šum gozdov, ki vse vedo, naj poje ti popotnico. Kam naj se obrnejo noge, poslej — sred ti naj pove.
V________________________J
Maksim Gorki o literaturi
Vidmarjev prevod člankov Maksima Gorkega o literaturi smo dobili v 6a.su, ko naša literatura Išče poti in sredstev, da bi adekvatno odrazila našo socialistično stvarnost, prav kakor je v zadnjih letih Gorkega iskala sovjetska literatura nova pota. Vsi članki, ki jih vsebuje knjiga, so nastali med leti 1928 in 1936, to je od zadnje vrnitve Gorkega v Rusijo Pa do njegove smrti. Gorki je pisal te razprave z željo, da bi sovjetski literaturi pomagal najti pravo smer, ki bi ustrezala novim družbenim razmeram. Prevajaleo Josip Vidmar je napisal delu obširen uvod in razlago, kjer se dotika problematičnih plati pisateljevih dognanj. Gorki je novi literaturi skušal dati pravo smer s sintezo realizma in revolucionarnega romantizma, čemur je dal ime socialistični realizem. Vidmar ugotavlja, da pa je v tej sintezi od tistega produktivnega realizma, ki ga je Gorki postavljal za zgled, odpadel njegov bistveni sestavni del, namreč njegova kritičnost. To je glavna napaka osrednje teze Gorkega o novem literarnem slogu, a temu so se kasneje pridružile še nekatere druge hibe, ki so sokrive današnjega klavrnega stanja v sovjetski litera turi. Vzrok, zakaj je Gorki zametaval kritično komponento v socialistični književnosti in priporočal romantično slavilni realizem z utopičnimi primesmi, je po Vidmarjevem mnenju iskati v tedanjem družbenem procesu in v intimnem odnosu Gorkega do tega procesa, kajti z zmago proletar ata nad buržoazijo je bila zanj revolucija dokončno izbojevana, o možnih notranjih nasprotjih mod vodstvom in proletariatom kot celoto
pa ni imel slutnje. Zato je iskal in teoretično tudi našel za literaturo nove naloge in prijeme in njegovi zaključki 60 doslej edinstveni v svetovni književnosti. Gorki se je boril proti vsem. socializmu 6ovražnim buržoaznim idejam in še posebno proti buržoaznemu pojmovanju književnosti. Res se je v marsičem tudi zmotil, toda mnoga njegova dognanja so vendar tako pomembna, da mimo njih ne bo mogel iti noben teoretik napredne literature.
Iz njegovega zbornika »O literaturi«, ki je izšel pri Cankarjevi založbi, priobčujemo dva odlomka: Prvega, ki smo mu dali naslov ‘Klasiki — naši učitelji«, smo vzeli iz razprave »Delavski razred mora vzgojiti svoje mojstre kulture«, drugega z naslovom »Malthusova idejica« pa iz »Pisem pisateljem začetnikom«.
Klasiki —naši učitelji
Vprašanje o odnosu do literature klasikov je v bistvu vprašanje o mojstrstvu. Za vsako delo je potreben mojster. Star pregovor je popolnoma pravilno ugotovil, da »se vsako delo mojstra boji, ta ali oni mojster pa se boji dela«. Da se ne bo bal dela, je treba dobro proučiti gradivo, ga obvladati. Dela se boji samo tisti, ki ga ne zna ali ki ga zna slabo. Taki ljudje se plaše posla in so kajpada nesposobni, da bi ga razvijali; zato ga skušajo poenostaviti. Rezultat poenostavljanja je navadno takile:
»Zbil, skoval, pa je kolol Sedel, se
odpeljal, eh, lepol Ozreš se nazaj, same šprikle po tleh.«
V	razred tistih, ki poenostavljajo, spadajo nenadarjeni, netalentirani ljudje, prav tako pa tudi »komolčarji«, človečki, ki se jim mudi zavzeti vidne položaje, zajedalci, ki so se delavskemu razredu že zaredili okrog njega in v njegovih vrstah.
Ali se morajo izbranci delavskega razreda, mladi književniki, učiti besednega živopisja pri starih mojstrih? Popolnoma jasno je, da se morajo, ker je neogibno potrebno, da si prisvoje in usvoje prijeme dela, »skrivnosti« mojstrstva. Leningrajski delavci so si nabavili vzorno opremo amerikanske pekarne; ko pa so preštudirali popolne stroje tehnično, so sklenili, da bodo enake izdelali s svojimi rokami. Niti najmanj se no bom čudil, če te stroje še izpopolnijo. Ko so gradili »prizidek« z 90 tisoč silami k centrali z 20 tisoč 9ilami, so delavci povabili nemške mojstre, da bi postavili kotel. Nemci so postavili prvi kotel v šestih mesecih. Drugi je bil s pomočjo ruskih delavcev postavljen za mesec dni prej. Tretji, četrti kotel sta bila postavljena še hitreje in delavci so mi rekli, da šesti kotel postavijo v petih tednih. To «e pravi učiti se mojstrstva in od tod si moramo jemati analogije in zglede, iz območja razredne tvornosti, ne pa iz nejasne, nedomišljene »utvare«, ne iz strahu pred delom, ne iz meščanskega anarhizma!
Pri nas je navgdno veliko kritike, ki nima nič skupnega s samokritiko kritikov, s kritiko osebnega, individualnega ravnanja, s kritiko lastnih
mnenj in lastne samozavesti. Ljudje, ki so se komaj naučili pismeno pisati in bolj ali manj spretno nizati citate iz tujih knjig drugega do drugega, si že domišljajo, da so nekaj takega kakor »duhovni vodje« delavskega razreda. Prezgodaj. In nekoliko nespametno. Treba se je zelo dolgo in z vnemo učiti, da dobiš pravico previdno svetovati. In ko svetuješ, moraš vedeti, da ne veš vsega in da čim dalj živiš, tem teže veš vse, zlasti v našem času, ko se resničnost spreminja s tako besno naglico.
Pri nas se je nakopičilo in se še kopiči vedno več živega, praktičnega dela. V njegovi gmoti stoji na enem izmed prvih mest naloga oborožiti mlade pisatelje-začetnike z znanjem mojstrstva, z znanjem literairne tehnike.
0 Malthusovi idejlci
Hočete me prepričati, da sta se »Karl Marx in Lenin motila«, in »kategorično« izjavljate, da »socializma na zemlji ni mogoče zgraditi«. Za dokaz te nemožnosti navajate naslednji račun:
»Zemeljska krogla more hraniti samo 8 milijard ljudi, zdaj jih živi na njej dve milijardi. Se pravi, čez sto štirideset do sto osemdeset let bo zemlja dosegla zlokobno številko — osem. Kaj bo takrat?«
Zahvaljujem 6e Vam za Vašo skrb glede razsvetlitve moje pameti. Rajši se učim, kakor učim druge, kar iskreno želim tudi Vam. Toda povedati Vam moram, da učite — slabo. Vaš račun
ne dokazuje, da »socializma na zemlji ni mogoče zgraditi«, marveč govorit da socializem lahko eksistira na zemlji samo 140 do 180 let. In kaj bo potem-Lahko Vam odgovorim docela prepri' čano; ne bo več tepcev in nevednežev-Morebiti bo čez pet, deset let ufflo malopismeni nevednež, ki Vas je učil razglabljati o socializmu tako, kakor to delate.
Ta malopridnež bi Vam moral P°' vedati, da je pred kakimi stotride-setirai leti, leta 1708'Anglež Thomas Malthus objavil knjigo »Izkušnja 0 zakonu populacije«: V tej knjigi kazuje, da se prebivalstvo na zemeljski krogli minoži hitreje kot 6redstva z® njegov obstoj. Njegovih dokazov m ovrgel samo k. Marx in to popolnoffl8i temveč tudi meščanski učenjaki Carey« Bastiat, Herbert Spencer. Njihovi pr®" tidokazi se dado v glavnem reducirati na misel: čim razumnejša, intelektualna je žival, tem počasneje množi. Slon daje enega mladiča v 20 do 24 mesecih, merjasec oplodi do samic, svinja pa nosi samo štiri mesece in vrže do deset mladičev.
V	človeški družbi vidimo isto stvar-čim manj kulturni so ljudje, tem vec imajo otrok; prebivalstvo vasi J® zmeraj in povsod bolj plodovito ko prebivalstvo mest. Kmetice rode skoraj vsako leto, bogata in premožna bur* žoazija pa se vedno širje poslužuj sistema »dveh otrok«. Iz tega izhaja' da je nesmiselno razmnoževanje l.i . mogoče regulirati in da se že regul>r z razumom.	.•
A ne gre samo za to, marveč tu®, za naslednje dejstvo: ko je P'sW
LJUDSKA PRAVICA. 13 SEPTEMBRA 198*
13
Nazoren pouk
Stara izkušnja uči, da vselej ni dobro verjeti v kaj. preden tega sami ne vidimo. Martin Andersen-Nexd pa je očitno verjel prej, preden je videl. Nexo, slavni danski pisatelj, čigar umetniško delo in boj za socialno pravičnost občudujemo kljub njegovemu nekritičnemu odnosu do Sovjetske zveze, je nekako pred pol leta zapustil svojo domovino, da bi poslej vdihaval »svoboden« zrak. Naselil se je blizu Dresden«, očitno v slepi veri, da v sovjetski coni Nemčije pihlja sveži vetrič svobode.
Zdaj pa se je Nexo odločil, da se spet vrne v »nesvobodno« Dansko. Svojo hišo v Kopenhagenu, ki jo je, prepričan v dokončnost svoje izselitve, prenagljeno prodal, je s pomočjo svojih Prijateljev ponovno odkupil. Pol leta nazornega pouka je torej zadoščalo za to, da pisatelju posreduje podobo resničnosti in ?a spravi nazaj v domovino.
»Jugoslovanska tragedija«
Ob priliki nenadnih podelitev stalinskih nagrad v Moskvi je bil z nagrado III. reda nagrajen tudi roman Gresta Maljceva »Jugoslovanska tragedi-Ja<- Pravzaprav je to bolj zloben politični pamlfet kakor roman. Pisan je T obliki zapiskov nekega sovjetskega oficirja Zagorjanova, ki je padel v Nemško ujetništvo, pa potem pobegnil k jugoslovanskim partizanom, da bi nadaljeval borbo proti fašizmu. Z nji-J?i se je boril v letih 1944 in ■	1945.
Joda slikovito življenje in trde borbe Jugoslovanskih partizanov v gozdovih Bosne in Srbije služijo avtorju samo za ozadje. Glavna tema pa so tisti dogodki, ki jih je diktirala sedanja in-formbirojevska linija: izdajstvo maršala Tita, Edvarda Kardelja in Moše Pi-jade. Ti in njih najbližji pristaši se samo navidezno bore proti Nemcem, v fesnici pa so že tedaj poskušali, sedaj Pa tudi že uspeli uničiti jugoslovanske komuniste, ki so zvesti moskovskim voditeljem. Posrečilo se jim je prodati 'Jugoslavijo Angležem in Amerikancem. — Neki ameriški komentator je naglasil. da ta roman nima prav nobenih drugih kvalitet — niti jasnih značajev nastopajočih oseb, niti zanimivih zapletov, niti jezikovnih vrednot. Vsa njegova odlika je v tem, da je Maljcev znal prepisovati moskovsko partijsko linijo, kar je bilo dovolj za podeiitev stalinske nagrade.
Valentin Vodnik: Uganke
SLAVČKI V KLETKI
Film priljubljenega francoskega gle- ki« sestavljeni iz dveh filmskih zgodb dališkega in filmskega mojstra Noel- in v tej obliki morda ponekod preveč Noela je izšel pred petnajstimi leti. razvlečeni, po svojem načinu pripove-Pripoveduje nam o francoskih »ptič- dovanja vsebine že zastareli. To pa kih brez gnezda«, o tako imenovanih seveda ne ubije osnovne lepe misli, zanemarjenih in izprijenih otrocih, ki tem manj, ker je delo prepojeno vse-
jih lovi policija po ulicah francoskih mest in — mlade potepuhe — odganja v vzgajališča.
Toda vzgajališča...!
Prav to vprašanje pa zanima Noel-Noela. Kakšna so vzgajališča, pravzaprav poboljševalnice z rešetkami in trdno zaklenjenimi železnimi vrati, v katerih naj bi prevzgojili »izprijene« otroke v delavne, poštene ljudi! Torej vprašanje, ki ga poznamo iz starejše literature vsaj po Dickensovih romanih, v novejšem času po znameniti Makarenkovi »Pedagoški pesnitvi«, iz filma pa v prejšnjem desetletju predvsem po enem prvih ruskih zvočnih filmov »Pot v življenje«, ki smo ga gledali pri nas — če se prav spominjam — leta 1933 v »Elitnem kinu Matici«.
Noel-Noelovi »izprijeni« otroci niso v razliko od mladine v »Poti v življenje« žrtve neurejenih družbenih razmer, revolucije ali vojne. Pravzaprav niti ne vemo, od kod so se vzeli in v čem — razen v drobnih' deških pobalinstvih — je njihova izprijenost. Noel-Noela to vprašanje ne zanima. Svojo skrb posveča razmišljanju o tem, kako je treba otroke vzgajati: z grobo, trdo roko, ali z ljubeznijo, z vero v dobre strani njihove narave. Zato krutemu, topemu in sebičnemu ravnatelju zavoda zoperstavi sebe — rahločutnega, vere v življenje polnega, pravega vzgojitelja. Namesto palice in temnice, v kateri žro podgane na smrt preplašene otroke, uporablja mladi učitelj dobro besedo, pohvalo, duhovit domislek in najmočnejše vzgojno sredstvo — smiselno delo. To delo pa je zanj in za rijegove »izprijence« petje. Pojejo s.vojemu ravnatelju na-kljub, pojejo, čeprav ne verjame, da »pobalini« vobče znajo peti, in ko iz te — nekdaj tako zakrknjene in preplašene druščine — nastane sijajen mladinski pevski zbor, je spet direktor tisti, ki skuša njihov uspeh izkoristiti sebi v prid. Noel-Noel, režiser in glavni igralec v filmu, neusmiljeno zaostri karikaturo zastarelega in podlega ravnatel ja-birokrata do skrajne mere: medtem ko odide ravnatelj na velikonočne počitnice v mesto po odlikovanja, popeljeta učitelj in šolski t sluga »zanemarjeno« mladino skozi železna vrata in rešetke vzgajališča v svobodo — v cirkus. Izbruhne požar in vsi so prepričani, da je pokopanih pod ruševinami šestdeset otrok. Toda otroci se pojoč vrnejo z izleta. Zaradi »nezaslišanega kršenja discipline« nažene ravnatelj mladega učitelja iz službe, kajti »administrativno-disciplin-sko« bi bila morala ostati mladina v zavodu in z njim vred zgoreti...
Delo je tedaj na eni strani ostra kritika napačnih odnosov do »zanemarjene in izprijene« mladine, na drugi pa vneta pobuda in veren kažipot v pravi način vzgajanja mladine vobče. Prav v indirektnem Noel-Noe-lovem spoznanju, da ni bistvene razlike med »nezanemarjeno« in »zanemarjeno« mladino, v ugotovitvi, da so najbolj »nepoboljšljivi izprijenci« v bistvu dobri, je namreč jedro svojevrstne človeške topline in nepremagljive vere v življenje, ki preveva Noel-Noelovo delo.
skozi z duhovitim, značilijo francoskim lagodnim humorjem. — Kdor je gledal povojno Noel-Noelovo delo, ki so ga prikazovali pri nas pod naslovom »Očka« in ki pripoveduje o osvobodilnem boju Francozov, bo seveda ugotovil velik napredek v Noel-Noelovi filmski umetnosti. Tudi v »Očku« je Noel-Noel režiser in glavni igralec.
Medtem ko so bili »Slavčki v kletki« redko predvojno delo o vprašanju vzgoje ptičkov brez gnezda, je nastala po vojni v različnih deželah vrsta fil-
Evropi«, poljska »Obmejna ulica« in pa vrsta italijanskih novelističnih filmov, od »Tatov koles« do »Čistilcev čevljev«, v katerih je dobršen del pozornosti posvečen težkemu povojnemu življenju mladine, ki jo razrvane druž-beno-politične razmere vlečejo v tolmun bede in zločina.
Vzgojni problem »zanemarjene in izprijene«, po vojni prizadete mladine je živ tudi pri nas, po naših vzgojnih zavodih, po naših mestih in na podeželju, čeprav ni v njem morda nasprotij, o kakršnih nam pripovedujejo »Slavčki v kletki«. Za njegov karakter vedo predvsem vzgojitelji po teh zavodih in strokovnjaki po oddelkih za socialno skrbstvo. Zato mislim, da je tudi izdelava filma o tolikanj živi vse-
S
mam
m
Prizor iz francoskega filma »Slavčki v kletki«
mov, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo z mladino, prizadeto po vojnih strahotah. O tem problemu sta že spregovorila n. pr. nemška filma »Nekje v Berlinu« in »Dečki iz Pratra«, prvi umetniški film države Izrael »Očetov dom«, film B. Balazsa »Nekje v
bini — o mladini, prizadeti po vojni — neplačan dolg in še neizpolnjena naloga naše filmske proizvodnje. Tembolj, ker se je že posrečilo izdelati film za mladino, čeprav film o času odmaknjenem,' romantično pravljičnem mladem junaku Kekcu. frb
Ljubljanska Drama v Brdih
Za najzapadnejši del naše domovine — sončna goriška Brda, za kraje, kjer je krivična mirovna pogodba zarezala najbolj nesmiselno in žaljivo v naše narodno ozemlje, je bilo gostovanje ljubljanske Drame preteklo nedeljo in ponedeljek gotovo izreden kulturni dogodek. Gledališki ansambel je imel namen, da s svojim gostovanjem počasti veliki praznik Bricov — dan briških brigad. Zal so zaradi slabega vremena odpadle vse priredUve na prostem in tudi nastopov domačih ljud-skoprosvetnih skupin ni bilo, čeprav je bilo vse pripravljeno.
Ljubljanska Drama je gostovala v Fojani, Humu pri Kojskem in v Medani s Kreftovimi »Celjskimi grofi« in Finžgarjevo »Razvalino življenja«. Ljudje so do zadnjega kotička napolnili prostorne dvorane zadružnih do-
K.DO IMA TAKO IME,
DA GA NOBEN IZRECI NE MORE KAKOR ON SAM?
Mladinska knjiga je izdala 29 ugank Valenta Vodnika 2 ilustracijami Ivana Romiha v .
nikove uganke so preproste in domače, obenem pa jr<j oreh Ia mlade glavice. Romihove 'lustracije srečno dopol njujejo tekst, ker so §e *n»le približati Vodnikovi domačnosti, z jasno rlsho P* *udi otroškemu predstavnemu svetu.
>Slavčki v kletkic pa so pravzaprav mov, ki so jih marljivi Brici zgradili
  ± 1*	  *	V	   •	•	1_	• rm n/tlilri	.	C	rr	TO	n	n	Tt 1^+jV* in C
povest, ki jo napiše po svojih zapiskih učitelj, izgnan iz poboljševalnice. Zato se poglavitna zgodba — kakor pravimo — »odvija«. Gledamo jo, medtem ko- bere povest učiteljevo dekle svoji materi. Zgodbi za okvir pa je svojevrstna usoda ljubezni brezposelnega vzgojitelja in pisatelja, ki mu po nenavadnem naključju pomaga njegov prijatelj, sluga v veliki založbi. Njegovo povest prične tiskati popularen list. Torej so »Slavčki v klet-
althus in celo ko je pisal Marx, ~i a mogla slutiti pravljičnosti na-ega razvoja znanosti in tehnike, ki , nenehoma razvijata in vedno bolj avfa*lta človeštvo. Zaradi uporabe in 0tD°kil°v so postali konji nepotrebni So ??.romna prostranstva zemlje, ki . a posejana z ovsom, rode zdaj Vee,nico in rž. V poljedelstvo posegata g. mikrobiologija in kemija, ki sta ^Postavili ?a smoter zvišati pridelek, da[ Z ,]sPehom tudi dosegata. Kemija trp£|. ogromno število melioracij, izbil	škodljivce	—	mrčes, ko-
itd'Ce’ ^etrudnika, »hessensko muho« poj’ Prav tako pa tudi glodalce: suslika, v jsko mig jn druge Zvišati pridelek a> množino hranil je že v moči in
množi. Nadalje so dokazovali isto kakor Vi: ni nobenih sredstev in načinov, da bi se izboljšal bedni položaj delovnega ljudstva, z ničimer mu ni moči pomagati, da bi živelo bolje, in mu tudi nima smisla pomagati. Malthus je celo družbeno pomoč siromakom proglašal za škodljivo; bil je mnenja, da samo plodi berače.
Take ideje tedaj pripovedujete Vi, kmet iz »krivotrebušne« gubernije, kakor mi pišete. Zelo pomilujem ljudi, ki jim dopovedujete te idejice. Človek, ki je te ideje dopovedoval Vam, pa je po mojem mnenju malopridnež in sovražnik delovnega ljudstva.
Namesto da bi pridigali nekoliko
y	111(11111	jc	/.C v I1IUV.1 in	i.	v.«
~*Ji človeka. Vi, ki ste kmet, bi mo- podle bedarije, bi se rajši lotili česa
bil' VSe *° vedeti. In to vedeti bi Vam čun .Te^>ko koristnejše, kakor pa ra-na!! J Porast prebivalstva, in še to čisf000' m	stvar	in	Vam	je
kak	Potrebe »šinilo v glavo«,
i.je govoril odlični poznavalec
takega.............................  ■
UsPenski.
odlični življenja, pisatelj
Gleb
ki Vas je seznanil s teorijo ta ! sa' ^am n* povedal, da je bila ^ i °rija zelo pogodu nemškim fa-Da*l ••*0m 'n sP*°h bogatim ljudem, za k *jm ,e mo?nost valiti svojo krivdo ]a ec*° delovnih ljudi s sebe na de-'n kmete same; sklicujoč se na aitliusa, so bogataši dokazovali, da r r°k bede v kmečkem in delavskem Sf/5 ! n' premajhna zemeljska pole i a^' .slaba obdelava polj, ne ma-delovni zaslužki, skratka ne * ah>i--l j,\ cf bogiH Tev, temveč samo da e>e delovno ljudstvo prehitro
to.
drugega. Pomislili bi, koliko nepotrebnega grmovja in drevja, ki ni za nobeno rabo, izčrpava zemljo, koliko njenih dragocenih sokov vsrkavajo plevne trave, kako škodijo žitu, koliko orne zemlje uničujejo usadi, koliko je pri nas močvirij, ki jih je treba izsušiti, koliko je presušenih predelov, ki bi jih bilo mogoče namakati z vodovjem rek, namesto da brezplodno izginjajo v morje, — in še o marsičem ni morali Vi kot kmet premišljevati. In treba se je učiti. Vi pa kritizirate Marxa in Lenina, niste pa brali ne tega ne onega in nimate nikakršne predstave o znanstvenem socializmu.
Med drugim bi lahko premišljevali tudi o tem, kako drobno, individualno gospodarstvo izčrpava zemljo, in da bi si lahko izračunali, kako je velika za državo škoda nekulturnega, neveščega izkoriščanja zemlje.
z veliki žrtvami v zadnjih letih in s katerimi se lahko postavijo pred marsikaterim osrednjim predelom naše domovine.
Kdor koli je v prvih letih po vojni obiskal te kraje ali pa je imel celo priliko od blizu opazovati njih borbo v narodnoosvobodilni vojni, ta se bo prav gotovo vse življenje živo spominjal, s kakšnim velikanskim navdušenjem, s kakšno silno vero v svetlo bodočnost so se ti stoletja zatirani kraji lotevali boja in dela za svojo narodno, gospodarsko in kulturno obnovo. Seveda so zdaj nastopile velike težave, na vsak način večje, kakor je kdor koli v tistih letih navdušenja utegnil pričakovati. Tista meja, ki je pretrgala najbližjo zvezo z ostalimi predeli Slovenije in ki pelje preko Gorice, njihovega prirodnega središča, je prav gotovo ena največjih ovir za njihov gospodarski in seveda tudi kulturni razvoj.
Razumljivo je, da je prav ljudsko-prosvetno udejstvovanje v teh krajih tisto področje, ki ima največji pomen tudi za politično aktivizacijo, za še večji dvig nacionalne in seveda tudi nove socialistične zavesti.
Ljudje so tod, zlasti v Kojskem in okolici, silno nadarjeni za petje in glasbo, skoraj ne najdeš človeka, ki bi ne imel posluha in ki bi celo ne igral kakega inštrumenta. Nedvomno bi bila izredno hvaležna naloga vsakega ljudskega prosvetarja, ki bi to veliko naravno prednost tako usmerjal, da bi ne služila samo plehki zabavi, ampak tudi drugim kulturnejšim ciljem. Prav tako imajo marsikje v Brdih tudi veliko veselja do gledališkega udejstvovanja, skoraj povsod imajo igralske družine, ki pa so vsaj v zadnjem času bolj malo aktivne. A veselje je tu in mladina prav gotovo ni vsa brez kulturnih potreb, čeprav sloni takšno delo v precejšnji meri še na tistih starejših ljudeh, ki so doraščali v letih pred fašizmom. Končno se moramo zavedati tudi, da bo kmalu odrasla šolam tudi tista mladina, ki se šola v novih razmerah po osvoboditvi. In prav delovanje šole,
učiteljev je v teh krajih izredno pomembno. Učiteljstvo in drugi ljudski inteligenti, ki živijo v teh krajih, morajo vsekakor postati tista najmočnejša žarišča, okrog katerih se bodo zbirale vse kulturne sile. To bo tudi preprečilo reakcionarni vpliv duhovščine. Seveda ima učiteljstvo do tega veliko volje in veselja — a v veliki večini deluje tu še mlad in neizkušen kader, ki je prišel v te kraje poln navdušenega zagona in se danes bori z velikimi težavami. Povečanje njih števila in prihod vsaj nekaj izkušenejših učiteljev bi omogočila njih večje izven-šolske napore in uspehe pri prosvetnem delu.
Kljub nekaterim skeptičnim pogledom na kulturne potrebe zlasti mladine, pa so vendar polne dvorane štirikrat s pridržanim dihom spremljale izvajanja ljubljanskih igralcev. Prav gotovo so se marsikje obudile misli za poživitev domačih igralskih družin, za napredek in razvoj domače slovenske revolucionarne kulturne dejavnosti. Žareči obrazi, silni aplavzi in ne nazadnje tudi zanosni verzi briškega ljudskega poeta Zorzuta, ki so pozdravljali goste — so nedvomno dokaz za to. -bg-
NATECAJ SARAJEVSKEGA GLEDALIŠČA
Uprava Narodnega gledališča v Sarajevu je te dni razpisala natečaj za najboljšo dramo in opero (za libreto in glasbo) in določila nagrade v skupnem znesku 300.000 din. Prva nagrada znaša 100.000, druga pa 50.000 din. Rok za oddajo rokopisov za dramo je 31. januar 1953, za opero 31. marec l')53. Razen tega je uprava sarajevskega gledališča sklenila, da ob koncu vsake sezone podeli po eno nagrado za najboljšo režijo drame in najboljše dirigiranje opere ter dve nagradi za najboljši igri ozir. solistični partiji v operi.
FILM O KNJIŽNICAH
Švedska vlada je «kupno t nacionalno ko misijo za UNESCO Izdala film o švedskih knjižnicah, ki prikazuje delovne metode v vzornih ljudskih knjižnicah, predvsem v Mestni knjižnici v Malmdju, Film je sinhroniziran v angleškem, francoskem in španskem jeziku.
Zbrana dela slovenskih
pisateljev
J. Jurčič — Peti zvezek
Dela, ki jih je urednik Mirko Rupel zbral v tej knjigi (Lipe, Pipa tobaka, Moč in pravica, Županovanje v Globokem dolu, V Vojni krajini, Telečja pečenka, Ivan Erazem Tattenbach, Bela ruta, bel denar, Na kolpskem ust|u, Doktor Zober), so nastala v razdobju, ko je sit stradanja, pobegnil z Dunaja, pustivši na cedilu Mladiko in Stritarja, in se zakopal v uredniško delo pri »Slovenskem Narodu« in »Siidslavische Zei-tung« v Sisku. Uredniško delo ga je v tej osemletni dobi (1868—1876) tako izčrpavalo, da prenekatero leto ni napisal nič ali kvečjemu kako drobno povest, dasi je prej snoval in objavljal po več leposlovnih del hkrati. Ves čas se je ukvarjal z zamislijo, da bi začel, odkar je prenehal Stritarjev Zvon, izdajati novo leposlovno glasilo. Medtem je začela v Mariboru izhajati bolj publicistično urejevana »Zora« pod Trstenjakovim uredništvom, zato se je radikalni Jurčič umaknil. Pozneje, ko je sam prevzel mesto glavnega urednika »Slovenskega Naroda«, je njegova zamisel dozorela v »Slovensko knjižnico«, ki je po programu izdajala domača in tuja beletristič-na dela. Kot prvi zvezek je izšel njegov »Doktor Zober«, s katerim se je po dolgem času spet povrnil k čisti literaturi. Zgodbe, objavljene v tej knjigi, kažejo zrelejšega Jurčiča, ki se je po slovstvenih in življenjskih izkušnjah priboril od nekdanjih mladostnih romantičnih zgodb do realizma. Ne išče več napetega dejanja, ampak se poglablja v značaje svojih oseb. Namesto originalov nastopajo vsakdanji povprečneži s svojo ponavadi tragično usodo. Medtem ko je prej svoje junake iskal med kmečkimi ljudmi, jih izbira zdaj iz malomeščanskega okolja, ki se je prav v Jurčičevi dobi začelo uveljavljati v slovenskem javnem življenju. Iz te dobe so tudi njegove krajinske povesti, ki je v njih prikazal svoje pojmovanje jugoslovanske ideje. Knjigo je izdala Državna založba Slovenije.
Fran Levstik: Zbrano delo II
Štiri leta so pretekla, odkar je izšel prvi zvezek Levstikovega Zbranega dela. škoda, da to, za našo literarno zgodovino tako pomembno delo tako počasi napreduje, zlasti še, ker predvojna izdaja ni bila dokončana. Tudi druga knjiga je posvečena Levstikovemu pesniškemu delu. Prvi del uredniku dr. Slodnjaku ni delal posebnih preglavic, ker je tvoril organsko celoto s Pesmimi iz leta 1854, ki sta jim bila priključena cikla Toninih in Fra-njinih pesmi. V drugi knjigi pa je stal urednik pred težko nalogo, kajti pri razporejanju pesniškega gradiva ni mogel najti nobene jasneje izražene pesnikove kompozicijske misli. Zato je urednik gradivo razdelil v več motivnih ciklov: Lirika, Epika, Pesmi za mladino, Prigodnice in Satire I (do 1870). Seveda je ta razdelitev včasih preveč nasilna, toda temu se ni bilo mogoče ogniti, kajti treba je upoštevati Levstikov svojevrstni ustvarjalni temperament, ki druži ostro kritiko z najbolj vročim čustvom, otroško preprostost z obupnimi in temnimi mislimi. Najlepši biser v knjigi so njegove mladinske pesmi, tako z vsebinske kakor oblikovne plati. Knjigo je izdala Državna založba Slovenije v svoji zbirki »Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev«.
ZGODOVINA LJUDSKE REVOLUCIJE NA MORJU
Redakcija listov in časopisov Jugoslovanske vojne mornarice je izdala brošuro o pomorskih borbah v čast desetletnice ljudske revolucije in desetletnice ustanovitve naše vojne mornarice. Brošura prinaša nekoliko popravljene članke, ki so bili objavljeni v mornariškem časopisju, naredbe in različne dokumente iz borb ter razvoja mornariških enot in ladijskih objektov Jugoslovanske vojne mornarice, kakor tudi drugo gradivo, ki se nanaša na vojno mornarico. Gradivo je bilo tiskano v posebni brošuri, da bi pripadniki vojne mornarice in naša javnost laže spoznali posamejne dobe in momente iz razvoja Jugoslovanske vojne mornarice, ^benem pa naj bi služilo kot podlaga in pobuda za delo na njeni zgodovini.
NOVA FAKULTETA SARAJEVSKE UNIVERZE
V študijskem letu 1952/53 bo začela delovati v okviru sarajevske univerze ekonomska fakulteta, ki jo je s posebno uredbo pred kratkim ustanovila vlada LR Bosne in Hercegovine. Nova ekonomska fakulteta je sedma fakulteta najmlajše jugoslovanske univerze, ki ima pravno, filozofsko, matema-tično-prirodoslovno, medicinsko, veterinarsko in poljedelsko-gozdarsko fakulteto.
GOSPODARSTVO SVETA V ATLASU
V pripravi je »Gospodarski atlas sveta«, ki ga je sestavil prof. Stane Zrimec. Na številnih kartah tega atlasa bodo vsi gospodarski pojavi prikazani z enotnimi znaki tako, da bo čitanje kart poenostavljeno.
Vabimo vas, da ta atlas" prednaročite, ker bo naklada majhna in vam bo žal, če boste zamudili rok prednaročila. Cena bo 480 dinarjev.
Sporočite naslov: DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE v Ljubljani, Mestni trg št. 26, da vam pošlje brezplačno in brez-obvezno prospekt.
ka/vgx
Z jugoslovanskimi parlamentarci po Grčiji
Čeprav sem preživel v Grčiji le skromnih trinajst dni, sem se vendar vrnil s tolikšno obilico vtisov, da mi jih je težko v nekaj dneh po povratku smotrno urediti, niti v glavi ne, kaj šele na papirju. 2e zaradi tega namreč, ker so ti vtisi, čeprav nekateri zelo globoki, le bežni in fragmentarni in se ne bi usodil samo po njih že tvoriti celovitih slik o današnji Grčiji. Vendar, novinarska dolžnost me obvezuje, da vsaj nekaj napišem o tej deželi, ki sem jo kot slovenski novinar imel prvi priložnost obiskati po tej vojni. Tokrat le nekaj splošnih zapiskov, ki naj bralcem dopolnijo poročila našega dnevnega tiska o obisku jugoslovanskih parlamentarcev v Grčiji.
Prijateljstvo, ki ni od včeraj
Novinarji, ki smo spremljali jugoslovanske parlamentarce po Grčiji, smo imeli možnost biti skoraj povsod z njimi na potovanjih in na sprejemih. Le kdaj pa kdaj so nam okoliščine preprečile, da bi jih spremljali. Tako nismo mogli obiskati otoka Krfa, kjer se je pred prvo svetovno vojno spletlo toliko prijateljskih vezi med grškim prebivalstvom in srbsko vojsko, ki se je tjakaj umaknila preko albanskih
ljajoč nas in sprašujoč za Mošo Pija-dom in Svetozarjem Vukmanovičem, ki ju je hotel vsakdo osebno videti. Tu so nas postregli za mizami, ki so jih na hitro nanesli na trg iz vseh bližnjih gostiln, s svojim slovitim korintskim grozdjem »sultanino«, ki je brez pečka. Gostoljubnost, ki je doma med grškim ljudstvom, je izročilo njihovih prednikov, ki so, kakor so nam pravili, vsakega prišleca najprej tri dni gostili, šele potem pa so mu dali besedo, da pove, kakšne vesti je prinesel. No, sedaj niti nam niti njim čas ni dopuščal, da bi se držali tega izročila. Mi smo jim takoj sporočili, da jim nosimo prijateljstvo naših narodov, oni pa so sprejemali to vest z radostjo.
Od Korinta do Miken, od Miken do Nafpliona in od tu do Epidavrosa in nato na poti do Lutraki smo večkrat nepričakovano zavozili skozi špalir, ki so ga napravili prebivalci krajev ob teh poteh. V Argosu so nam celo zaprli pot, tako da smo se morali ustaviti in izstopiti. Predsednik tamkajšnje občine se je vzradoščen nad svidenjem z nami opravičeval zaradi tega, ker so nas tako »nasilno« zaustavili, in nas povabil v bližnjo gostilno, da vsaj za
predstavnik ZDA, da plačuje Madžarska od sklenitve premirja Sovjetski zvezi na račun reparacij, restitucij in okupacije okoli 35 % narodnega dohodka.
Na ta način si je Sovjetska zveza zavarovala dobre gospodarske pozicije v madžarskem gospodarstvu. Te so dobile svoje legalni status v tako imenovanih sovjetsko-madžarskih delniških družbah. Po izvršenih demontažah (vrednost demontiranih objektov, lokomotiv, vagonov in drugega, kar je odvlekla sovjetska armada, se ceni na 124 milijonov dolarjev), ogromnih izplačil reparacij po stvarno nižjih cenah, po osnovanju mešanih družb zmanjšanje reparaeij-skih obveznosti sredi 1947 ni imelo nobenega učinka več.
Vsekakor je bila najbrezobzirneje in najbojj okradena Vzhodna Nemčija Računajo, da so tam demontirali 55% vse industrije. Demontirali in odvlekli so tovarne velikane, n. pr. Siemens, Telefunken, Borsig in druge. Skupna vrednost demontiranih tovarn znaša okoli 1,6 milijarde dolarjev predvojne vrednosti Reparacije iz tekoče proizvodnje znašajo četrtino skupne vrednosti proizvodnje in okoli dve tretjini industrijske proizvodnje. Reparacijsko blago obračunavajo po cenah iz 1. 1944 te pa so znatno nižje od današnjih.
Še danes je v sovjetskih rokah okoli t50 velikih vzhodnonemških gospodarskih objektov iz najvažnejših industrijskih panog. To so železarne, jeklarne, rudniki premoga, kemična industrija. Vse te tovarne zaposlujejo okoli 300.000 delavcev, vrednost njihove skupne proizvodnje pa znaša 25% celotne indu-
strijske proizvodnje Vzhodne NemčiJ • Vse ladjedelnice grade nove in popraV' Ijajo stare ladje za Sovjetsko zvezo-Vzdrževalni stroški sovjetske okupaC1J. ske vojske znašajo najmanj 2 milijar nemških mark.
Ko je Sovjetska zveza okrepila sv°J pozicije v satelitskih deželan, ko 1 ^ odstranila vse, ki so nasprotovali br®z' pogojnemu pokoravanju diktatom vjetske zveze, je nastopil preobrat tu v trgovinskih odnosih. Medtem ko J^ Sovjetska zveza dotlej sklepala s sv jimi sateliti v glavnem kratkoročen, trgovinske pogodbe, je po ustanovit' Ekonomskega sveta v Moskvi zacj' sklepati dolgoročne trgovinske pog°f'1 za obdobje 5—6 let (od 1950—1955)-7.e samo dejstvo, da se te p°č^. ® glede na obdobje ujemajo z obdobje nove sovjetske petletke, nam pove. so bile sklenjene predvsem na za • ljitev sovjetskih gospodarskih koris
Nenehno nara&čanje trgovine s Sovjetsko zoezo Zaustavimo se najprej pri trgo v inskega prometa satelitov s S.0'’!1 sko zvezo. V obdobju 1947 — 1950 je ^ rasel trgovinski promet Poljske * nad dvakrat. Češkoslovaške ip Ma o8,), ske petkrat, Romunije štirikrat in ji garije dvakrat. Po podatkih OZN je . .
r],.i..". c„.	   .,	-....;;	treovl«1
sa
arije uvaKrat. ro ponaiKin v//.n J ,-nj elež Sovjetske zveze v zunanji trg®'!, a teli ts k ih dežel leta 1950 v odstotki
	Uvoz
Češkoslovaška	29.2
Poljska	39,9
Madžarska	22,6
Romunija	48,8
Bolgarija	67,4
Ob odhodu iz tovarne »Keramikos« so se delavci zgrnili okrog naših ■parlamentarcev, da bi imeli za spomin nanje vsaj tole skupno fotografijo
gora, izmučena od bojev, lačna in premrzla. Na bližnjem otočiču Vidu so zakopane kosti deset tisoč srbskih vojakov, nad katerimi se sedaj dviga grobnica. Na njene kamne so ob obisku v Grčiji naši parlamentarci položili vence z napisom: »Padlim borcem za svobodo domovine 1914—1918.«
Naši parlamentarci so nam pravili o ganljivem srečanju s prebivalci Krfa, katerih starejši se še dobro spominjajo dni iz prve svetovne vojne in srbskih vojakov. Peljali so jih tudi v stavbo Ahilion, v kateri so se srbski vojaki zdravili. Prijateljstvo, ki se je v tistih dneh kovalo med srbskim ljudstvom in grškim, pa ni živo samo na Krfu, ampak tudi po drugih krajih Grčije. Toda prav zato, ker so bili prvi stiki grškega ljudstva samo s Srbi, se često pripeti, da Jugoslovane nasploh imenujejo »Servi«.
Čeprav torej osebno nisem bil na Krfu, sem vendarle lahko spoznal iz drugih srečanj, številnih razgovorov in zdravic, ki so bile izpite na čast jugoslovanskim parlamentarcem, da se v Grčiji vsak rad spominja na prijateljstvo in na skupne boje z našimi narodi, da je v teh čustvih do nas precejšen razlog za sedanje tako uspešno in hitro zbliževanje med Grčijo in Jugoslavijo. Toda ne gre tu samo za čustva, ki so nastala v prvi svetovni vojni in pred njo. Prav tako, če ne še mnogo bolj, je čutiti vsaj med preprostimi ljudmi občudovanje nas zaradi naših bojev med to vojno, zaradi hrabrega odpora tujim osvajalcem. Grki, ki so se v tej vojni borili proti istim sovražnikom, nas cenijo zaradi naše hrabrosti in poguma. In danes, ko obojim grozi nevarnost z iste strani, si pač v Grčiji žele imeti ob sebi takega bojnega zaveznika, kot so Jugoslovani. To razpoloženje med grškim ljudstvom je tako močno, da ni danes v Grčiji nikogar, ki bi si upal nasprotovati prijateljstvu med Grčijo in Jugoslavijo brez škode za, svoj politični vpliv. Zato tudi vse stranke soglašajo v tem. da je Grčiji potrebno zbližanje z Jugoslavijo.
Srečanja na Peloponezu
Spored obiska naših parlamentarcev v Grčiji, ki so jim ga pripravili grški tovariši, se je krajevno omejil v glavnem na Atene in Pirej. Le dva dneva sta bila določena za obisk starinskih krajev na Peloponezu, en dan za Krf, dva spet za ogled slovitega letovišča otoka Rodosa ter en dan za Solun. Ceprajf smo torej odpotovali na Peloponez zato, da bi si ogledali Korint, Mikene in Epidavros z njihovimi znamenitimi spomeniki starogrške kulture, je bilo to potovanje za nas dragoceno predvsem zaradi srečanj, ki smo jih imeli tamkaj z grškimi ljudmL Od Aten do Korinta so nam često slučajno ob cesti postajajoči ljudje mahali v pozdrav, ko so zagledali na avtomobilih jugoslovanske zastavice. Tudi bradati starec, ki je sedel na visokem grškem dvokolnem vozu »susti« in priganjal osliča, nam je presenečen toplo pomahal, otrok ob njem pa vzklikal: *Zito Tito!«
Ko smo zavozili na majhen korintski trg skozi slavoh k / napisom »Kalos •Ithnte«. k n r norne " t*o hhšc > Dobro-Jošlis, so ua» ubauii .ac.,iitni, pozdrav-
trenutek posedimo z njim in spregovorimo nekaj besed. Prebivalci Argosa so se poslovili od nas z navdušenim vzklikanjem.
Ta srečanja na Peloponezu so bila za nas res velika spoznanja. Na otočiču Burdži, ki je bil nekdaj trdnjava in je varoval vhod v pristanišče Nafpliona, prve grške prestolnice po osvoboditvi leta 1821, je v odgovoru na pozdrave predstavnikov Peloponeza Moša Pijade izrazil čustva vseh nas, ko je dejal, da se naše simpatije do grškega naroda spreminjajo v pravo ljubezen, poudarjajoč; da so osebni stiki mnogo več vredni kakor branje poročil in tudi debelih knjig.
Ljudje z Rodosa
Toda še večje doživetje je čakalo naše parlamentarce na Rodosu. Zal tudi tu nismo mogli biti novinarji vseskozi z njimi. Odpotovali smo tjakaj en dan poprej in se en dan prej tudi vrnili. Spremljali smo jih pravzaprav samo na poti z letališča do Rodosa, toda že na tej poti smo doživeli nekaj radostnih trenutkov, ki nam ne bodo zbledeli v spominu. V vaseh Kremasto in Trianda so nas pričakali vaščani, stari in mladi, s slavoloki, na katerih so bile razobešene grške in jugoslovanske zastave z napisom »Kalos el-thate« s šopki, z mirtinimi vejicami in košarami oleandrovih cvetov, s katerimi so nas obsipali. Neka preprosta kmečka mati iz vasi Kremasto je pristopila z otrokom v naročju k Moši Pijadu in mu ga izročila, da bi ga pozibal na rokah. Večjega
Sovjetizaci;a Vzhodne Evrope
(Nadaljevanje in konec)
Reparacije	v	Parizu Willard Thor^ je izjavil
23. septembra 1946. da je Romunija plačala na razne načine 1050 milijonov dolarjev Sovjetski zvezi na račun reparacij in drugega: do 1. junija 1948 je ta vsota dosegla že 1785 milijonov dolarjev, kar je 84 odstotkov romunskega narodnega dohodka.
Ce imamo pred očmi gornje podatke, nam postaja razumljiveje, zakaj so prav v Romuniji sovjetske delniške družbe najštevilnejše. Zajele so tako rekoč vse gospodarske panoge in nadzirajo okoli dve tretjini celotne gospodarske dejavnosti. Seveda se vzlic vsemu temu trudijo sovjetska propaganda in moskovski plačanci v Romuniji na vse načine, da bi dokazali »veliko in nesebično pomoč« Sovjetske zveze.
Madžarska je morala plačati svoje reparacije Sovjetski zvezi 83 % v industrijskem blagu in 17 % v kmetijskih proizvodih. Po oceni UNRRA je delalo 1945. leta okoli 94 % proizvajalnih kapacitet industrije kovin in strojev za izplačilo reparacij Sovjetski zvezi. V madžarskem proračunu za leto 1946/47 je bila vsota, določena zn reparacije, osemkrat večja od izdatkov za rekonstrukcijo. Ameriška nota sovjetski vladi od 23. VII. 1946 ugotavlja, da gre polovica tekoče madžarske industrijske proizvodnje za potrebe Sovjetske zveze, a v nekaterih panogah (premog, železo, stroji) celo 80—90 %. Na mirovni konferenci v Parizu je trdil
Vendar, bi bilo pred opisom teh oblik nujno dati Leka.; podatkov o reparacijah Sovjetski zvezi, kajti te so dale osnovni pečat nadaljnjemu gospodarskemu razvoju teh držav. Pomenile so tudi začetek močnih gospodarskih pozicij Sovjetske zveze v teh državah. Reparacije so bile za Sovjetsko zvezo velik vir dohodkov, za te dežele pa ogromna obremenitev.
Razen tega je še treba naglasiti, da je sovjetska vojska po prihodu v osvojene vzhodnoevropske države demontirala celo vrsto industrijskih in drugih objektov. Za vojni plen so proglasili vse, kar bi lahko koristilo Sovjetski zvezi. Vrednosti teh »akcij« sovjetske vojske ni mogoče in ne bo mogoče oceniti. Dejstvo pa je, da vse to ni bilo obračunano v reparacijah.
Romunija je morala plačati Sovjetski zvezi reparacije v skupni vsoti 300 milijonov dolarjev, kar znaša po današnji vrednosti 700—800 milijonov dolarjev. Od te vrednosti pride 50 odstotkov na petrolej in derivate, 32 odstotkov na ladje in lokomotive ter industrijsko opremo, 18 odstotkov na poljedelske proizvode in les. Kot dodatek reparacijam je morala Romunija plačati Sovjetski zvezi še restitucije. 100.000 vagonov življenjskih potrebščin, 260.000 glav goveda, 5500 vagonov sladkorja in 250 traktorjev.
Delegat ZDA na mirovni konferenci
nji, čeprav so nam s tem v mnogočem izpopolnili predstave o grškem gospodarstvu. In zanje smo se seveda tudi mi zanimali, tako kot je bilo tudi njim mnogo na tem, da se spoznamo z grško jjroizvodnjo. Kakor smo iz teh razgovorov, pa tudi iz besed, ki so bile povedane drugod, lahko razbrali, si v Grčiji žele širših in močnejših gospodarskih vezi z Jugoslavijo. Poudarjali so, da bi lahko Grčija, ki ima precej razvito lahko industrijo — tovarne, ki smo jih obiskali, so bile tekstilne, kemične in živilske — in Jugoslavija, ki hitro razvija težko industrijo, zelo koristno sodelovali na gospodarskem področju. Zato ni naključje, če je bilo v našem sporedu predvidenih toliko obiskov tovarnam. Toda mi smo jim hvaležni za tak spored, ker smo se ob obisku tovarn spoznali ne samo z grškimi proizvodi, temveč tudi z grškimi ljudmi, ki žive po njih, in z zadovoljstvom ugotovili njihove simpatije do Jugoslavije.
V Grčiji so bili sprejeti naši parlamentarci res nenavadno toplo. Ta toplina ljudi se je prilegala tudi toplini podnebja, saj so takrat zabeležili v Grčiji 42 stopinj vročine. Ko smo odpotovali v Grčijo, smo v vlaku, na vožnji od Beograda do Soluna, zaznamovali šele 39 stopinj. Prav ta vročina v Grčiji je poslužila Moši Pijadu na nekem sprejemu za prav primerno opazko, češ, čim dlje smo v Grčiji, tem topleje nam je pri srcu. In kako bi nam ne bilo ob tolikih lepih srečanjih z grškimi ljudmi?
Kaplja pelina
Toda, tako pravijo, ni veselja, v katerega bi ne kanila kaplja pelina. Sicer pa nihče od nas ni pričakoval, da bomo v Grčiji naleteli samo na prijatelje. Nikogar, mislim, ni treba prepričevati, da so v Grčiji tudi taki, ki jim ni pogodu prijateljstvo z Jugoslavijo. Kot novinar moram ugotoviti, ne v čast novinarstva, da so bili prav
S sprejema pri predsedniku grške skupščine, kateremu so naši parlamentarci izročili v spomin kiparsko delo Rukljača — »Prenos ranjenca«.
-»Kalos ellhate« — »Dobrodošli«. S tem pozdravom so nas pričakali prebivalci starega Korinta.
nekateri grški tovariši, bolje je, da jih sploh ne imenujem tako, tisti, ki so skušali kaliti prijateljstvo med Jugoslavijo in Grčijo. Tako so se prav v tistih dnen razpisali o namišljenem intervjuju, ki naj bi ga imel Nikola Minčev, poslanec iz Makedonije, ki je bil tudi v parlamentarni delegaciji, s turškim novinarjem, kateremu naj bi zatrdil, da je Solun prestolnica Makedonije, seveda takega intervjuja ni Nikola Minčev nikoli imel. Toda glavni strel prp*1 nam je šele sprožil članek, ki je izšel v listu »Embros« s prav bombastičnim naslovom: »Z odprtimi kartami, Tito.«
Kakor je že znano, je »Embros« izrabil izid Petrovičeve knjige »Mednarodna geografija«, ki je izšla julija v makedonskem jeziku. Prva izdaja te knjige je izšla v srbskem jeziku ze leta 1949 in je bila pozneje v drugi izdaji v celoti predelana in dopolnjena. To knjigo iz preteklosti je t°reJ »Embros« našel, da bi vlil v grške ljudi dvome o iskrenosti našega prijateljstva, čeprav se je od takrat, od leta 1949 pa do danes, marsikaj spremenilo ne samo pri nas, ampak tudi in zlasti pri njih. Namera, ki jo je imel »Em-bros«. je bila pač jasna, čeprav jo je skrival, prisiljen zaradi negodovanja v samih grških krogih, za željo, da se razčisti vse na poti do čim odkrito-srčnejšega prijateljstva med Jugoslavijo in Grčijo. Ta članek v »Embrosu« so hkrati nekateri novinarji izkoristili kot iskano priložnost, da so celo med nami novinarji stikali za odgovori na raznovrstna vprašanja, ki nikakor niso bila postavljena z namenom, da pride do razjasnitve nečesa, temveč za to, da bi v čaše prijateljstva, ki so bile izpite v Grčiji ob našem obisku, pri* lili nekaj trpkega.
Ko pa jim je spodletel tudi ta poizkus — kajti pisanje »Embrosa« so javno obsodili predstavniki vseh strani in tudi tisti, za katerih politiko se tEmbros« često zavzema, češ da nobeii resen list ne bi nikdar dovolil, da R1 se mu dogodila taka »napaka« — so brez sramu posegli po nesrečnem naključju, ki se je pripetilo našemu^ b°' ksarju Pavliču ob srečanju z grškim tovarišem Vanvakosom. Ta je v boju z njim nesrečno padel, tako da je p°' zneje zaradi pretresa možgan umrl' V tistih dneh. ko je bila naša parlamentarna delegacija v Grčiji, so namreč v Atenah gostovali boksarji tizana« iz Beograda. Ta nesreča, ki nas je vse močno prizadela, posebno pa Pavliča, ki je zaradi tega nesrečnega pripetljaja sklenil, ves potrt, da da sploh slovo boksarskim rokavicam, je poslužila nekaterim brezvestnim novinarjem zn to, da ob njej izpovedo svojo nenaklonjenost do Jugoslavije-
Morda bi se zaradi teh slabih ,z' kušenj, ki smo jih doživeli jugoslovanski novinarji z grškimi novinarji' vrnil nekoliko zagrenjen iz Grčije, ce bi ne vedel, da so razen teh, ki "f tako mislim — niso v večini, tudi taki*
ki diijo nekaj na svojo novinarsko čast in ki so — imel sem priložnos spoznati jih — želeli, da pride do čim večjega zbližnnja med Jugoslavijo i° Grčijo, in ki so nam zagotavljali, °a bodo skupno z nami delali, dn se grsK in jugoslovanski narodi čim bolje spO' znajo med seboj.	1.	Tao(&r
dokaza ljubezni pač ni moglo dati prebivalstvo te vasi. In ko smo prišli v Rodos, nas je v hotelu »Rože« počastila skupina okoliških fantov in deklet z narodnim plesom ob spremljavi cimbal. Tudi Čiča in Tempo, kakor so naši poslanci tovariško nazivali Mošo Pijada in Svetozarja Vukmanoviča, sta se pridružila njihovemu plesu ob splošni radosti.
Novinarji- pa smo se tisti dan popoldne že vračali v Atene. Ob ponovnem snidenju z našimi parlamentarci smo zvedeli, da smo zamudili nekaj lepih srečanj, ki so jih bili deležni zlasti na poti iz Rodosa do Lindosa, v vaseh Afando, Arhangelos in Malan, kjer so prebivalci od navdušenja dvignili na ramena Mošo Pijada in Svetozarja Vukmanoviča ter sprejeli naše parlamentarce z nepopisnim veseljem. Govorniki iz teh krajev so pozdravljali naše parlamentarce z besedami, ki so bile povedane res iz srca. Rodos je pač otok, ki je bil šele po tej vojni vrnjen Grčiji in njegovi prebivalci so več kot trideset let živeli pod italijansko zasedbo. Zato sp še tembolj cenili naš boj za neodvisnost. Odkrito so izražali svoje odčudovanje do Jugoslavije, še posebno zaradi tistega novega, ki se pri nas ustvarja. »Mi vemo, kaj delate v Jugoslaviji,« so pravili našim parlamentarcem ljudje teh vasi. »Prav zato smo tudi prijatelji Titove Jugoslavije.«
Med pirejskimi delavci
Vsi ti postanki v raznih krajih, skozi katere nas je vodila pot po Grčiji, so bili pravzaprav izven uradnega sporeda, ki nam je bil predložen. V samem sporedu pa je bil predviden ogled kar trinajstih tovarn; ene na Krfu in dveh v Solunu, drugih deset pa v okolici Aten, predvsem v Pireju, ki je industrijsko središče države. Ogledi teh tovarn so bili seveda zelo bežni, saj smo si jih ogledali v nekaj urah po več hkrati. Zato pogosto niti ni bilo časa, da bi navezali razgovore z delavci, včasih tudi možnosti ne, ker grško nihče ni znal izmed nas, v francoskem jeziku, ki je sicer med atenskimi meščani skoraj drugi govorni jezik, pa se skoraj ni bilo mogoče z njimi sporazumeti. Vendar, česar nam niso mogli povedati z besedami iz kakršnih koli razlogov že, so nam povedali s tem, kako so nas sprejemali. Skorajda ni minil obisk, ne da bi se skupno z nami fotografirali. Ko smo hodili skozi njihove delavnice, so nas delavke in delavci pozdravljali z navdušenim ploskanjem in vzklikanjem. Iz oči jim je lahko bilo brati veselje, da smo med njimi.
Res škoda je, da so nas spremljevalci, ki so nas vodili po tovarnah, preveč zaposlili z razkazovanjem naprav in s pripovedovanjem o proizvod-
Kongres britanskih strokovnih zvez
NAGIB NA KRMILU
V začetku tega meseca je zasedal v Margatu 84. kongres britanskih Strokovnih zvez, na katerem je 938 delegatov zastopalo 183 strokovnih organizacij z nad 8 milijoni članov. Pravijo, da je bil to najvažnejši kongres Po vojni, kajti to je prvi kongres, odkar so se konservativci vrnili na oblast in odkar je konservativni finančni minister pozval na omejitve pri zahtevah Po zvišanju mezd. Vznemirjenje delavcev je postalo še večje, ko so zvedeli Wk pred začetkom kongresa, da so delodajalci, menda v soglasju z vlado, odbili zahtevo Zveze kovinarskih in ladjedelniških delavcev po • zvišanju mezd.
Med delegati kongresa so se pojavile v glavnem tri skupine: skupina, ki Prevladuje v vodstvu in ki več ali manj zastopa Atleejevo politiko laburistične stranke, bevanisti in komin-lormovci. Ze dolgo so se slišale govorce, da bosta glavni vprašanji na kongresu vprašanje mezd in oboroževanja; v angleškem meščanskem tisku so celo Prerokovali nevarnost, da se bodo strokovne zveze razcepile pri teh dveh zadevah, kar pa se je izkazalo za precej Pretirano.'Najbolj živa razprava je bila okrog še bolj važnega vprašanja, ki danes muči angleške delavce: to je vprašanje denacionalizacije nekaterih Važnih gospodarskih panog, zlasti jeklarstva in cestnega prometa, ki jo že dalj časa obeta Churchillova vlada in ki bi pomenila propad največjega uspe-”a, kar so jih britanski delavci dosegli Za časa laburistične vlade. Delavstvo se zaveda, da je to vprašanje najpomembnejše za bodoči razvoj britanske družbe.
Delegati so ne samo obsodili konservativno vlado, ki hoče vrniti važne Jndustrijske panoge zasebnikom'. Nasprotno, sprejeli so resolucijo, v kateri Pozdravljajo deklaracijo laburistične stranke o nadaljnji razširitvi družbene lastnine; resolucija poziva Generalni ®vet, naj prihodnjemu kongresu predloži načrt za razširitev družbene last-£lne, zlasti v tistih panogah, ki so pod kontrolo monopolov, in za demokratizacijo nacionalizirane industrije. Resolucija je bila sprejeta, čeprav Generalni svet z njo ni bil preveč zadovoljen, ker pomeni njeno izvajanje »zelo težko nalogo«.
Drugi zaključek kongresa, ki je v sedanjih mednarodnih razmerah edino Pravilen, je sklep o vprašanju oborožitve. Kongres je sprejel predlog resolucije, ki jo je predložil Generalni svet.
esolucija podpira politiko Združenih narodov za ohranitev miru in za odpor Proti napadalnosti; oborožitev zahodnega sveta je edini način, da se vojni lzogne, s Sovjetsko zvezo pa se lahko 5°§aja samo na osnovi enakopravnosti, pa v duhu kapitulantstva zaradi
pripomnilo, naj vlada raje poveča davke na dobiček in zmanjša deleže kapitalistov od letnega dobička; edino na ta način bi se namreč breme oborožitve pravilno razdelilo na vse; dokler plače stojijo na isti ravni, cene pa stalno skačejo, so namreč oškodovani samo delovni ljudje.
Kongres je sprejel še več drugih sklepov. Med drugim je zahteval ukinitev dodatnih plačil za zdravniške preglede, ki jih je naložila konservativna vlada, ter priporočil vladi, naj bolj poskrbi za rešitev stanovanjskega vprašanja. Kongres je zahteval od vlade, naj nadaljuje politiko laburistične vlade za razvijanje mednarodne trgovine, zlasti trgovine med Vzhodom in Zahodom; predstavnik' Zveze rudarjev je ob tej priliki poudaril, da vlade Sovjetske zveze in satelitskih držav ne kažejo nobene želje za mednarodno ti'govinsko sodelovanje po Organizaciji združenih narodov in da se obljube gospodarskega posvetovanja v Moskvi ne izvršujejo. Delegati so soglasno obsodili južnoafriško vlado zaradi kršitve deklaracije Združenih narodov o pravicah človeka; zahtevali so, naj se pošlje protest predsedniku južnoafriške unije Malanu, in izrazili zaskrbljenost zaradi zapiranja vidnih osebnosti sin-
dikalnega gibanja ter zaradi politike rasne diskriminacije; v resoluciji so obljubili tudi vso podporo borcem za svobodo in pravico v Uniji.
Na volitvah novega Generalnega sveta Strokovnih zvez so kominformi-sti tudi doživeli poraz; noben njihov kandidat ni bil izvoljen. V novem svetu so samo laburistični predstavniki. Za novega predsednika so izvolili Toma 0’Briena, ki je tudi laburistični poslanec ter član Generalnega sveta Mednarodne zveze svobodnih sindikatov.
Še ena stvar je značilna za margat-ski kongres: glas socialistične Jugoslavije je močno prodrl v svet. Nekajkrat so delegati govorili o njej. Predstavnik Zveze ladjedelniških tehnikov, ki je sicer branil pacifistično stališče, je v razpravi o oboroževanju ostro obsodil Sovjetsko zvezo, med drugim tudi zaradi njenega pritiska na Jugoslavijo. V razpravi o razširitvi mednarodne trgovine pa je delegat Zveze rudarjev podčrtal željo, naj bi zahodne sile povečale gospodarsko sodelovanje z Jugoslavijo, in obsodil gospodarske sankcije, ki jih sovjetska vlada izvaja proti Jugoslaviji. Poudaril je tudi, da je v Jugoslaviji delovno ljudstvo prevzelo sredstva za proizvodnjo v svoje roke.
M. Z.
Čeprav uživa Nagib vso podporo vojske, iz katere je odstranil Faruku vdane in podkupljive oficirje, ne moremo reči, da je njegov položaj rožnat. V deželi je še vedno precej ljudi, ki ki si žele povratek v staro. To je predvsem 13.000 veleposetnikov, ki imajo v rokah skoraj 40 odstotkov obdelovalne zemlje in se ne strinjajo z agrarno reformo, ki jo je uzakonila sedanja Na-gibova vlada. Čeprav jim namerava v 30 letih izplačati popolno odškodnino za odvzeto zemljo, je ne bodo radi odstopili. Tudi uvedba progresivne davčne lestvice, s katero bo polagoma uspelo omejiti nadaljnje kopičenje bogastva na eni strani ter rastočo revščino kmetov in obrtnikov na drugi, je naletela na nasprotnike. Vendar pa je Nagibu z železno roko uspelo preprečiti vsakršen poskus zarote svojih sovražnikov.
Nedavni spopad policije z delavci v tekstilnem središču Kafr el Davaru je vsekakor pokazal, da Farukovi pristaši ne mirujejo. Nagib je sicer z ustanovitvijo naglih sodišč te manire v kali zatrl, a dva delavca sta bila pred nekaj dnevi obsojena na vešalih. Vsekakor bi bilo umestneje kaznovati glavne zakulisne povzročitelje neredov, kot pa postavljati pred sodišče nahujskane in zapeljane delavce, ki so doslej s simpatijami spremljali Nagibovo delo.
KRATKE VESTI
ne
Se dve Industrijski veji »sovromi-
zirani«. — Avgusta so v Bukarešti podpisali pogodbi o ustanovitvi še dveh mešanih sovjetsko-romunskih delniških družb — »Sovrom-petrolejske naprave« in »Sovrom-ladjedelništvo«. Sovrom-petrolejske naprave« bo obsegala vse tovarne, ki izdelujejo naprave za petrolejsko industrijo, Sovrom-ladjedel-ništvo pa vse štiri, romunske ladjedelnice (v Turn Severinu, Galcu, Braili in Kostanci). V uradnih sporočilih ne omenjajo oblike in velikosti sovjetskega kapitala. Medtem ko v poročilu Ager Pressa razlagajo zadevo kot »bra-sko pomoč« Romuniji, pa je dejal predsednik planske komisije Konstantine-scu ob podpisu pogodb, da gre za »zadovoljitev sovjetskih teženj«.
Vključitev romunskih ladjedelnic v sovrom družbe pomeni dokončno uresničitev teženj sovjetskega kapitala v Romuniji. Ladjedelnice je že leta 1945 vzela v zakup mešana družba Sovrom-transport za trideset let. Preklic pogodbe iz leta 1945 in ustanovitev posebnega sovroma za ladjedelništvo sta razgalila moskovske pohlepe po povečanih dobičkih: po prejšnji pogodbi je na ladjedelnice odpadlo 50 odstotkov beneficij, sovjetski in romunski strani v Sovrom-transportu pa je ostalo po 25 odstotkov, v Sovrom-ladjedelništvu pa pripada sovjetskemu kapitalu 50 od-sto" v beneficij.
Stara pesem na nov napev — Resne gospodarske težave silijo varšavske voditelje, da krčevito iščejo izhoda. Njihova najnovejša »linija« je prišla
kastnih slabosti. Predlog resolucije »pristašev miru« informbirojevskega kova, ki se po atari navadi zavzema zlasti za sporazum petih velesil, za splošno
zmanjšanje oborožitve in za prepoved ____________________   „__	 v_	-----
atomske bombe, ne govori pa seveda o do izraza nedavno v teoretičnem ča-teir>, da preti glavna nevarnost vojne sopisu Centralnega komiteja Združene Prav od tistih, ki so jo že zanetili na poljske delavske stranke »Nove drogi«. Koreji, je doživel poraz. Prav tako pa Clan CK ZPDS Tepiht je obdelal v kongres ni sprejel predloga bevanistov, obširnem članku današnji gospodarski °aj bi se zmanjšal britanski proračun položaj Poljske, pri čemer se je seveda 2a oborožitev; to bi namreč pomenilo izognil resničnim vzrokom težav, in Podcenjevanje vojne nevarnosti, kar prišel do zaključka, da je za Poljsko
p,a bi lahko dovedlo do usodnih po- J!-- —-1*—	......-------
sledic.
Tretje sporno vprašanje, pri kate-em pa ni prišlo do najboljše rešitve, bilo vprašanji mezd. Kongres je Prejel resolucijo, ki jo je predložila veza trgovskih pomočnikov in jo je Podprl Generalni svet; v njej sicer obožuje konservativno vlado, da vodi gospodarsko politiko izključno na račun
'Pretiranim mezdnim zahtevam«, ker ega »sedanji angleški gospodarski po-zaj ne dovoljuje« Poročilo General-ega sveta o gospodarskem položaju arnreč trdi, da bi znatnejše zvišanje ezd privedlo do povečanja proizvod-
i se, da
zavzema trgovina s
  _________ 1952	povprečno
60% zunanjetrgovinskega prometa
ni vj!‘tsk° zvezo leta v7!	60% zunanjetrgc ,,	,
.'odnoevropskili držav pod rusko do-tninnojjo.
try^a drugi strani pa tempo povečanja Kovinskih odnosov med samimi vzhod-^e'’ro|)skimi državami daleč zaostaja tir' PQvečanjeni trgovine posameznih arwv S Sovjetsko , zvezo. Moskovski Vin m> dovoljujejo vsestranske trgo-, e med sateliti, čeprav so za to objek-lVl>t* možnosti.
Kako postopoma raste gospodarska v’snost satelitov od Sovjetske zveze. n n’ Pokaže naslednji primer. Od skup-sk^ l,v,)za Poljske je poslala Sovjet-
a <veza:
1947
1948 1950
Volne In lanu
5i>%
71%
80%
železne rude
. z\%
49%
65%
podobnih ..
v!.M’ **•.milobo
VS(
podatkov je mogoče oaza razne izdelke in za
posebno n« <o mnogo indu
sateliti, v Sovjetska propaganda
5r,.,k« Piše o tem kak. dr' ** °Preme in strojev pošilja v t *ave svojega bloka, Poljsko navaja » j 1 naštevanj„ na prvem mestu Ven-te*r ?^r|eil>|o. kako stoje stvari. Med-i'1,* ko se je poljski uvoz strojev in ( ustrijske opreme od 1948. na 1950. 1. 10^ o /f’ ^ ' se i’’ '/voz povečal za /o. Seveda o teh dejstvih sovjetska pr°Paganda molči.
na Poljskem doslej niso dovolj pazljivo izvajali raznih administrativnih ukrepov. Kakšni naj bodo še bolj pazljivi administrativni ukrepi, je vprašanje, kajti na Poljskem svobodnega trga že tako ali tako ni, saj obsegajo vse kmečke pridelke obvezni odkupi.
Narod, ki je obsojen na propad — Na daljnem področju Altajsko-Sajan-skega gorovja, okrog izvirov Jeniseja, je naseljenih nekoliko majhnih turških narodov kot samoten turški otok na jugu Sibirije. To so Ojroti, Cakasi in Tuvanci, ki skupaj štejejo okrog 530 tisoč ljudi. Vsak izmed teh narodov ima mučno zgodovino.
Tuva je bila v prejšnjih stoletjih kitajska, od 1727. leta pa je tudi Rusija zagovarjala nekatere svoje pravice do nje. Leta 1912 je carska Rusija zasnovala protektorat nad Tuvo. Leta 1921 je Sovjetska Rusija dala Tuvi samostojnost, ki jo je le-ta ohranila do leta 1944. Takrat pa je Tuva spet postala plen Moskve, ker so Tuvanci od 1941. leta v vojni na strani Sovjetske zveze s krvjo plačali vpisnino za sprejem v »bratsko družino« in ker so »delovni ljudje Tuve zaprosili Vrhovni Sovjet ZSSR, naj sprejme Tuvansko ljudsko republiko v sestav Sovjetske zveze«. Kremelj seveda ni ostal ravnodušen do področja, na katerem je mno-
go zlata in azbesta in ki lahko daje dobre živinorejske proizvode. Tuva je dobila status avtonomne oblasti v sestavu Rusije. Od tedaj so Tuvanci okusili na lastni koži vse dobrote sovjeti-zacije. Silili so jih, naj bi čez noč postali, iz pradavnih nomadov »napredni kolhozniki«; toda v petih letih sovjetski specialisti za kolektivizacijo niso uspeli, da bi v kolhoze zajeli več kot 40 odstotkov gospodarstev in odpravili nomadski način življenja, čeprav je pisala Pravda 11. oktobra 1949, da so v Tuvi »vsi pogoji za prehod nomadov na ■ stalno naselitev«.
, Ni težko predvideti, da Tuvance v bližnji bodočnosti čaka usoda sosednjih , Ojrotov, ki so v svoji avtonomni oblasti že leta 1933 obsegali le še 37 odstotkov prebivalstva, medtem ko se je število Rusov dvignilo na 52 odstotkov. Ojroti postopno izginjajo kot samostojen narod; to kaže med drugim izginjanje njihovega imena iz naziva oblasti. Najprej se je imenovala Ojrotska avtonomna oblast, nato Ojrotsko-altajska avtonomna oblast, nazadnje pa enostavno Zgornjealtajska avtonomna oblast. Tudi glavno mesto te oblasti Oj-rot-Tura se sedaj imenuje Zgornji Al-tajsk. Tako v tem kraju centralne Azije neopazno propadajo mali turški narodi. (Jugopres)
Kitajci pri moskovskih mandarinih
edina rešitev NEP (nova ekonomska politika, ki so jo začeli izvajati Sovjeti v obdobju prehoda k mirnemu delu za ohranitev narodnega gospodarstva leta 1921.) Pisec članka je moral priznati, da se poljski kmetje upirajo vladnim ukrepom in da je stanje kmetijstva zelo slabo, podobno onemu v Rusiji pred uvedbo NEP.
.  sunitu	---------------- Toda bilo bi napačno misliti, da gre
delavskega razreda, toda nasprotuje tu za neki preobrat, ki bi bil v bistvu
nov. Nov je le po imenu, važno je pa samo to, da na poljskem »pristojnem mestu« priznavajo neuspeh dosedanjih
poskusov za ublažitev gospodarskih težav. Iz članka se jasno vidi, da ne gre
  	_________ za odstopanje od ostrih administrativ-
nitl stroškov, zaradi česar bi Britanija nih ukrepov in da vlada ne bo izpu-m°rala zapustiti zunanja tržišča, kar stila iz rok »meča z dvema ostrinama«, Pa bi spet dovedlo do padca življenjske ki je z ostrejšim rezilom obrnjen proti ravni. Več delegatov pa je pravilno kmetom. Se več; Tepiht pravi celo, da
i V letih 1951 in 1952 se je dvignilo Spremembe v strukturi zunanje trgo-1?,™° Povprečje zunanje trgovine sate- vine pod vplivom zadovoljevanja po-piskih držav s Sovjetsko zvezo za 25 do treb Sovjetske zveze kažejo še tile po-
D
Čeprav je Nagib že od vsega začetka zatrjeval, da ni njegov namen, vmešavati se v politične in državniške vladne posle, je kljub temu sedaj sam prevzel predsedstvo vlade. Premišljeno je izbral člane svoje vlade, ker je moral paziti na to, da ne bo zamere tako pri Vafdistih kakor tudi ne pri Muslimanskih bratih. Vafdisti so si sedaj okrepili položaj v vladi, eno ministrsko mesto pa so dobili Muslimanski bratje, ki v bodočnosti ne bodo hoteli igrati več podrejene vloge.
Ali Maher je podal ostavko predvsem zato, ker ni mogel slediti ostremu tempu, ki ga je ubral Nagib. Ni se mogel sprijazniti s tako obsežno agrarno reformo in je okleval s sprejemom zakona. Tudi s čiščenjem državnega aparata je bil še vedno prepočasen in nič kaj se mu ni mudilo najaviti dan bližnjih volitev, ki naj bi potrdile Na-gibova dejanja, ki za sedaj še ni^o pokazala znatnih uspehov glede izboljšanja gospodarskega položaja dežele.
Zato je Nagib v svoji poslanici »narodu Nilske doline« pozval ljudstvo k mirnemu zadržaniu in poudaril, da njegova vlada ne bo delala razlike med bogatimi in revnimi ter med majhnimi in velikimi; množice naj podpro novo vlado, ki predstavlja skupnost vojske in ljudstva, in naj počakajo tako dolgo, da bodo vidni rezultati dela, ki mora temeljiti na socialni pravičnosti.
Zanimivo je, da ob prihodu Nagiba na čelo vlade ni bilo v Egiptu večjega vznemirjena, ker je vsakdo vedel, da je stal Nagib tudi za predsedniškim stolom Ali Maherja.. Dvakratni sestanek med bivšim predsednikom vlade in Nagibom v zadnjih dveh dneh pa skoraj kaže, da je bil ta odstop, oziroma zamenjava, že v naprej dogovorjen.
Brž ko je bila sestavljena nova vlada, pravzaprav že v noči pred tem, je egiptovska vojska začela energično čistiti politične stranke, predvsem Vafd, ki ga je Nagib hotel očistiti že davno Aretacije 76 vodilnih osebnosti Vafda, med katerimi je tudi glavni tajnik Serag el Din (predsednik stranke Mu-stafa -Nehaš je v hišnem zaporu) je vsekakor pokazalo, da vojska ne pozna šale. Kmalu zatem pa je nova vlada potrdila zakon o čiščenju v vseh političnih strankah, kar dejansko pomeni razpust in ponovno organizacijo vseh strank v deželi. Vprašanje je, kako bodo tiste vodilne osebnosti strank, ki so še na svobodi, odgovorile na ta ukrep.
Trenutno Nagib podpore strank še ni izgubil, vendar pa se zna zgoditi, da se spremeni dosedanje sodelovanje strank v odpor proti njemu. General je sicer ustanovil novo Demokratsko stranko, katere hrbtenico tvori vojska, vendar pa se ta do volitev, ki so-predvidene za mesec februar v prihodnjem letu, najbrž še ne bo mogla razviti v pomembno politično silo. Do takrat bo pa moral predvsem z delom in uspeht na političnem in gospodarskem področju dokazati upravičenost nadaljnjega obstoja svoje vlade.
V inozemstvu menijo, da po tej vladni spremembi ne bo prišlo do kakšnega preokreta v egiptovski zunanji politiki, ki bo verjetno le še trdneje ubrala nevtralistično smer, ki jo je Nagib tudi doslej vedno poudarjal. Po vsej verjetnosti, predvsem glede na nedavno sklenjeno pogodbo o vojaški pomoči z združenimi državami, ki jo je sicer podpisala Ali Maherjeva vlada, bo tudi Nagib raje zasukal krmilo vsaj za nekaj stopinj proti zahodu, kakor pa da bi zajadral v hladne sovjetske vode.
Vsekakor pa je prva in najvažnejša naloga generala Nagiba, da upostavi v deželi politično enotnost, ki pa se na noben način ne sme spremeniti v vojaško diktaturo, ker bo le tako dosegel vso podporo množic pri reševanju zunanjepolitičnih in notranjepolitičnih vprašanj. Okrepiti bo moral tudi razrahljano gospodarstvo dežele, vzrok bednemu življenju številnih Egipčanov, ki pričakujejo, da se bodo Nagibove obljube kmalu začele spreminjati v dejanja in se pokazale v izboljšanih življenjskih pogojih.	E.	R.
datki. V izvozu Češkoslovaške, Madžarske in Romunije po drugi svetovni vojni se je povečal delež končnih proizvodov v slcupni vrednosti izvoza. V Češkoslovaški je prišlo leta 1937 na izvoz končnih proizvodov 71% skupne vrednosti izvoza, leta 1948 82%, a 1949 že 85%. Delež končnih izdelkov v skupnem madžarskem izvozu je znašal leta 1938 30%. 1. 1948 54%, 1950. leta 57%. Romunski izvoz končnih proizvodov se je povečal od 2,2% v 1938. letu na 15,6% od skupne vrednosti izvoza v 1. 1947.
V uvozu se vidi povečanje uvoza surovin in živil, in to: v Češkoslovaški 1937. leta 70% od skupnega uvoza, leta 1949 že 79%, v Madžarski od 43% v 1937. letu na 50% v 1. 1949. V Romuniji se je uvoz surovin povečal od 20,4% v 1. 1938 na 30,5% skupne vrednosti uvoza v letu 1948.
Sovjetski trgovci na delu
Vendar bistvo trgovinskih odnosov med Sovjetsko zvezo in sateliti ni v obsegu in strukturi trgovinskega izvoza v Sovjetsko zvezo oziroma uvoza iz SZ. Bistvo so cene in pa pogoji, pod katerimi trguje, odnosno ki jih enostransko diktira Sovjetska zveza. Sovjetski ekonomisti pišejo, da Sovjetska zveza in sateliti zamenjujejo blago po »pravič nih cenah«, ki jin določajo po »skupnih sporazumih«.
Poglejmo nekaj konkretnih primerov kakšno je v praksi to sovjetsko pojmovanje »pravičnih cen«.
Romunija mora prodajati cement So-
vjetski zvezi po ceni 0.30 leja kilogram, medtem ko so proizvodni stroški 5 lejev. Na notranjem romunskem tržišču prodajajo cement po 20 lejev. Proizvodna cena para čevljev znaša 1400 lejev, prodajajo pa jih po 4000, a Sovjetska zveza jih plačuje po 600 lejev I Meter blaga dobiva Sovjetska zveza po 1500 lejev, proizvodna cena pa je 2200 lejev. Leta 1950 je Sovjetska zveza prodala Romuniji večjo količino penicilina, ki ga je kupila v ZDA po 45 centov za 2000 enot, in to po 1 dolar in 35 centov I
Češkoslovaška je plačala žito iz SZ l. 1948 mnogo draže, kakor so bile cene na svetovnem trgu. in sicer: pšenico 48 KCS za mtc, rž 67 KCS, Koruzo 35 KCS, oves 81 KCS, a ječmen 143 KCS za metrski stot. Skupna izguba, ki jo je imela Češkoslovaška samo pri tej kupčiji zaradi »pravičnih« sovjetskih cen, ie znašala milijardo 800 milijonov KCS. Na drugi strani pa je Češkoslovaška primorana prodajati po 170 kron Ba-tove čevlje, katerih proizvodna cena znaša 300 kron.
Bolgarija tudi trguje s Sovjetsko zvezo po »pravičnih« cenah. Te so tako pravične, da SZ, ki odkupuje štiri petine bolgarskega tobaka, proda ta tobak med drugim Italiji za 35% izpod bolgarskih cen na inozemskem trgu. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi na ameriškem tržišču. Bolgariju je namreč uudiln svoj tobak v ZDA po 7 šilingov za 1 angleški funt teže. In so se hitro vmešali Rusi in ponudili bolgarski tobak za 1.5 šilinga ceneje. Seveda so ga tudi prodali.
Tudi Madf.arska se seveda ni mogla izogniti ruskim »pravičnim« cenam.
Skoraj celotna madžarska proizvodnja koles (okoli 140.000) gre iz tovarn naravnost v Sovjetsko zvezo. Medtem ko znašajo proizvodni stroški za kolesa po 1000—1200 forintov, jih Sovjetska zveza plača (kolikor jih res plača, je seveda še vprašanje) po 600—800 forintov.
Podobne podatke bi mogli naštevati v nedogled.
Hujši od kapitalistov
Trgovinske pogodbe med Sovjetsko zvezo in njenimi sateliti se ne razločujejo od klasično kapitalističnih. Rusi se niso odrekli klavzule »največjih pooblastil«, ki izraža načela monopolističnega kapitalizma. Na široko vnašajo v trgovske pogodbe načelo reeksporta in podobno. Vendar gredo ruski trgovci v praksi še dalje. V trgovinskih mahinacijah in manipulacijah se dogajajo stvari, ki jih v trgovini med kapitalističnimi trgovci Zapada ni.
Sovjetska zveza je n. pr. 1. 1948 razveljavila romunsko naročilo radijske oddajne postaje v Češkoslovaški. Romunija je nato »sklenila« pogodbo za nakup postaje v Sovjetski zvezi. Radijska postaja je bila dvakrat dražja in plačana v dolarjih. Vprašanje je tudi. od kod je bila ta »ruska« radijska oddajna postaja. Najverjetneje je bila v Sovjetski zvezi samo prebarvana ali pa še to ne.
Bolgarija in Češkoslovaška sta sklenili pogodbo ?a činkov koncentrat, in to po ceni 144 dolarjev za tono. Vendar so Cehi čez nekaj časa razveljavili to pogodbo. Kaj je bilo po sredi?, Sovjet-sko-romunska mešana družba je ponu-
dila Cehom bolgarski koncentrat po 77 dolarjev!?
Treba je pač priznati, da je v zad njem času takih primerov vedno matij Ekonomski svet v Moskvi je že vse
stransko razvil svojo dejavnost, diripi ranje iz moskovskega centra se je /t močno izpopolnilo, a slepa pokorščin;' in strah pred organom, ki vse »vsklajn-v sovjetskem bloku, je tolikšna, da taki mahinacije sovjetskih trgovcev ne pri
i
dejo več v javnost.
Atrakcija?
V informbirojevskem časopisju dne' no srečujemo hvalospeve »bratskim odnosom med državami sovjetskega blo ka. »Skanteja«, organ infornibirojski partije Romunije, je napisala ob oblet nici ustanovitve Ekonomskega sveta ' Moskvi: »...odnosi novega tipa, ki jih je upostavila Sovjetska ztfez.a, so pri vlačna atrakcija v deželah kapitalistu' nega sveta...« Nič se ne bomo začudili če se bodo podobne propagandne tirade slišale tudi na XIX. kongresu KP Sovjetske zveze.
Danes piše vse vzhodnoevropsko časopisje po direktivi iz Moskve, da se imajo zahvaliti vse te države za svojo »neodvisnost«, za svoj »nagli ekonom ski razvoj« in podobno samo in edinoli Sovjetski zvezi. Samo ona je »jamstve nenehnega napredka«, samo v »skupnem taboru s Sovjetsko zvezo je bodočnost teh držav itd. la strahoviti moralno psihološki pritisk ima seveda svoje ra/ loge. To je nujna faza in del poti za priključitev - za aneksijo.
Ivo Pelicon
Iz Armade se bodo vrnili
■ ■
Vozni red vlakov ob proslavi brigad
V teh mesecih bo prišlo iz naše prekaljene kovačnice socialističnih kadrov JLA na tisoče mladih ljudi v tovarne, ustanove in kmetijske obrate. Tem tovarišem moramo posvetiti vso skrb, da bodo povsod sprejeti kot naši najboljši graditelji.
Množične in prav posebno partijske organizacije imajo s prihodom mladincev nov rezervoar kadrov za poživitev dela svojih organizacij. Prihajajo polni delovnega in političnega poleta, pripravljeni, da pokažejo svoje znanje, ki so si ga pridobili v naši JLA.
Večkrat se je že dogodilo, da se za te mladince nismo dovolj brigali in so zaradi tega tudi zapadli sovražnim vplivom. Mogoče so bili spočetka aktivni, pa so počasi odnehali, posebno tam, kjer niso dobili zadostne opore partijskih in množičnih organizacij.
Ponekod se bo pojavilo tudi to, da ne bodo dobili takojšnje zaposlitve, ker so na njihova delovna mesta, medtem ko so bili na odsluženju kadrovskega roka, namestili druge delavce in nameščence. Tu bo potrebna vsa skrb sindikalnih organizacij, delavskih svetov in upravnih odborov, da jim zagotovijo primerna mesta. Prav tako jih je treba tudi politično aktivizirati pri delu raznih organizacij.
Se bolj pereče je politično delo na vasi. Ti mladinci dobijo v JLA tako politično vzgojo, ki bi si je na terenu zlepa ne pridobili. Vendar pa postanejo kaj kmalu nedelavni, če jih zanemarjamo. To prav posebno velja za člane Partije, ki so bili sprejeti v JLA. V nekaterih partijskih organizacijah na vasi prevladuje mnenje, da je v JLA lahko prišel v Partijo, ker ni take raz-
redne borbe kakor na vasi, ni vpliva reakcionarnih elementov, vprašanja religije (predvsem vpliva staršev) itd. Menijo, da je v JLA dovolj le, da je kdo izvrsten vojak, pa že pride v Partijo. Res je, da v JLA ni takih okol-nosti, kot so doma na terenu. Vendar je biti dober vojak tudi težka stvar. Potrebna je borbenost, razredna zavednost, učenje itd., saj opravi vsak novi član večkrat še težje, naloge, kakor bi jih na terenu, in s tem dokaže pripadnost Partiji, ki ga za njegovo delo tudi sprejme v svoje vrste. Prav gotovo ni primera, da bi kdo prišel v Partijo zato, da bi užival razne privilegije, ki naj bi jih imeli člani Partije. Taki bi prav hitro odpadli, ker ne bi izvrševali nalog, ki jih imajo člani KP v JLA.
Sedaj se pa postavlja vprašanje, zakaj ti člani popustijo, ko pridejo domov. Vzrokov za to je več. Eden prvih, gotovo najvažnejši, je ta, da jih partijske organizacije ne vključijo takoj v svoje vrste. Pogosto prihajajo ti člani redno na sestanke in tudi izvršujejo zadane naloge. Ako vidijo, da vsi člani ne izvršujejo svojih nalog, in se jim pri tem popušča, postanejo tudi sami pasivni. Se slabše pa je, če se partijska organizacija ne sestaja redno. Takrat pa lahko pričakujemo, da bo rezultat takega dela odpad teh članov, ker niso dobili zadostne pomoči od OPO pri preusmeritvi iz JLA na teren, v čemer je bistvena razlika. V JLA so bili naučeni na večjo disciplino in odgovornost za izvrševanje nalog. K temu glavnemu vzroku pa vpliva še to, da pridejo pod vpliv staršev in sorodstva, a med temi tudi niso vsi taki, da bi dajali pobudo za delo svojemu sinu, bratu ali sorodniku. K temu pa lahko
Priprave za nov popis prebivalstva
Najobsežnejša in najvažnejša statistična dela, ki jih vrše vse države po svetu, so popisi prebivalstva. Take velike in drage akcije, seveda niso mogoče vsako leto, ampak v določenih razdobjih, navadno vsakih deset let. Ker so vojni dogodki onemogočili mnogo štetij prebivalstva ob rednem roku, so države po vojni izvedle najprej kratke popise, kakor smo ga tudi pri nas imeli leta 1948, nato pa čez nekaj let običajni redni popis. Med zadnjimi v vrsti rednih popisov, ki so bili okrog leta 1950, bo prihodnje leto 31. marca izvršila splošno ljudsko štetje tudi naša država.
Popisi se vrše najpogosteje v letu, ki se končuje z nič ali ena (na primer 1950 ali 1951). Tudi pred vojno je Jugoslavija štela prebivalstvo v letih 1921 in 1931, v letu 1941 pa to že ni bilo več mogoče. Ker je bil naslednji popis leta 1948, v letu 1951 še ni bilo take potrebe po novem popisu, kajti obdelava prejšnjega popisa tedaj še; ni bila končana, čakanje do prihodnjega novega rednega termina pa bi bilo predolgo. Ne glede na to, da ni dal popis 1948 vseh podatkov, ker je bil le kratki popis, je dinamika razvoja našega prebivalstva tako velika, da je zaradi sprememb ekonomskega značaja sestave prebivalstva in s tem v zvezi njegovih precejšnjih lokacij velika potreba po novih in aktualnih podatkih. Nov popis moramo izvesti po takih vidikih, kakor so ga izvršili povsod drugod, da se bomo s tem vključili v krog drugih držav glede obsega in aktualnosti statističnih podatkov o svoji državi.
Izvedba nekega popisa ni golo tehnično delo pri zbiranju podatkov in nato pri njihovi računski obdelavi. Treba je dobro pripraviti ves sistem popisa, določiti njegovo metodologijo, planirati njegovo organizacijo, urediti terensko službo, pripraviti vsa potrebna tehnična sredstva. Ze sama odločitev, kakšno prebivalstvo naj se popiše, je težavna. Gre za to, ali naj se vsakdo popiše tam, kjer stalno biva, ali pa v tistem kraju, kjer ga popis zateče. To nikakor ni vseeno; leta 1948 je bila za vso LRS kot celoto razlika med stalnim in prisotnim prebivalstvom ža 16 tisoč ljudi, če pa se oziramo na posamezne kraje, bi bila razlika še neprimerno večja. Za nov popis je v skladu s prakso drugod predvideno, da bi popisovali prisotno prebivalstvo, ker je ta način tehnično laže izvedljiv in je pri njem manjša možnost napravljanja napak, daje pa resnično sliko o stanju prebivalstva po posameznih krajih ob času štetja. Nadalje je treba odločiti, ali bo popisan vsak posameznik zase ali pa v okviru svojega gospodinjstva, in temu primerno izbrati formularje za popis. Leta 1948 je vsakdo dal svoje podatke na posebnem listu, kajti to je bilo potrebno zaradi ročne obdelave. Moderni popisi se vrše s pomočjo kolektivnih obrazcev, ker pri načinu strojne obdelave oblika obrazcev ni važna. Naši statistični uradi so že opremljeni s posebnimi stroji, s pomočjo katerih se obdelava izvrši hitro, brez napak in v poljubnih kombinacijah. Zato je možno ozirati se na ekonomičnost tiskovin. V samih formularjih je treba izbrati pravi način postavljanja
vprašanj in jih omejiti na primerno število. Pri popisu bi različna oblastva, znanstveni zavodi itd. radi dobili odgovore na najraznovrstnejša vprašanja, kar pa je treba omejiti na pametno mero glede na stroške in obremenitev prebivalstva z odgovori. Vse polno takega dela je treba opraviti, preden se sploh začne konkretno izvajanje organizacije popisa.
Popis, ki ni na terenu dobro pripravljen, je že vnaprej obsojen na neuspeh. Tedaj ne bomo dobili točnega niti osnovnega števila, koliko ljudi ima naša država. Pri nas so priprave na terenu še posebno potrebne zaradi tega, ker nimamo urejenih nazivov krajev in oštevilčenja hiš. Prejšnja pripadnost Slovenskega Primorja Italiji je povzročila, da imamo tam italijanski sistem numeracije, med vojno so Nemci na Štajerskem in Gorenjskem uvajali svojo numeracijo, Madžari pa v Prekmurju. Ti znaki tuje okupacije še niso izginili in so pri hišni numeraciji in označevanju krajev še danes vidni. V Sloveniji imamo po pravkar zbranih podatkih 29.959 hiš, ki imajo na svojih tablicah krajevna imena v tujem jeziku. Zadnji čas je, da se to odpravi; če prej to ni šlo, mora biti ob pripravah za popis vse urejeno. Razen tega so tudi pogoste upravno-teritorialne spremembe vzrok, da marsikje nume-racija ni v skladu z veljavnimi predpisi in s sedanjo ureditvijo naše republike v upravnem oziru. Od 249.989 poslopij, kolikor jih ima LRS numeracijo ali bi jo moralo imeti, ima oštevilčenje v redu samo 96.267 hiš.
Za popis je treba na terenu določiti posebne okoliše, v katerih oprali svoje delo po en popisovalec. Ta mora imeti že vnaprej napravljen seznam vseh hiš, da bo imel točen pregled nad svojim okolišem, da ne bo pri popisu stanovalcev izpustil kakšne hiše ali je dvakrat štel. Za napravo takih seznamov je seveda pogoj izvedena numeracija hiš. Prav sedaj delajo na tem. Občine morajo v enem mesecu po izidu zakonskih predpisov o označevanju hiš in krajev urediti stanje v svoji občini. To je potrebno ne le za popis, ampak sploh za nemoten potek poslovanja uprave, pa tudi zunanji videz naših krajev je treba urediti še v tem pogledu. Predvsem je treba končno odstraniti table z nazivi krajev v tujih jezikih.
Med važnimi deli za popis je tudi priprava kartografskega gradiva. Te dni je izšla karta Slovenije po zadnji upravni razdelitvi, katastrski uradi pa izdelujejo okrajne karte v manjšem merilu, kjer so označene tudi katastrske občine. Posamezni občinski ljudski odbori bodo morali skrbeti za izdelavo še bolj natančnih kart za svoj okoliš. Dobro bi bilo, da bi bili popisni okoliši uvrščeni v meje posameznih katastrskih občin, ki so stalne, in bi nato po rezultatih popisov mogli zasledovati razvoj prebivalstva v nekakih trajnih mejah. Popisnih okolišev za prihodnje popise ne bi izpreminjali in bi se terenska organizacija za taka štetja naslanjala na neko stalno mrežo. Ko se že pripravljamo na tako veliko delo, kakršno je popis prebivalstva, naj bodo priprave temeljite in take, da bodo dale trajne vrednosti.	S.
pridamo še podtalno delo bivših klerikalnih in liberalnih veljakov, župnišč, cerkvenih ključarjev itd., ki imajo še marsikje ugodna tla za svoje razdiralno delo. Ko se vse to spravi na mladega člana Partije, mora biti precej močan in dobiti zadostno pomoč od drugih, da vzdrži na svojem mestu.
Take so ugotovitve partijskih organizacij. A kaj sedaj napraviti, da takih pojavov ne bo ali pa da se zmanjšajo na najmanjše število? Sama ugotovitev, »da ta ne dela in nič ni z njim« je naj večja napaka in oportunizem.
Prav gotovo se bo večje število teh mladincev odločilo za delo v tovarnah. Večina izmed njih pa bo ostala še vedno na vasi. Največ jih bo delalo na posestvih KZ, KDZ in na domačih kmetijah. Imamo najrazličnejše možnosti za vključitev teh tovarišev v množične organizacije, v KZ, društva itd. V zimskem času bodo občni zbori teh organizacij in društev, pri katerih bodo izvoljeni v vodstvo najboljši. Možnosti so pri kulturno-prosvetnem delu, telo-vadno-vzgojnih društvih »Partizan« itd. Mnogo jih je že pred odsluženjem kadrovskega roka in v času JLA sodelovalo v telovadbi, športu, kulturno-prosvetnem delu itd. Skoraj vsak kmečki fant ima veselje za kmetijstvo in se odloči za posebno panogo, n. pr. za sadjarstvo, živinorejo, poljedelstvo itd. Tu imamo kot nalašč odseke KZ, v katerih se more tudi on uveljaviti; deloval bo s starejšimi praktiki in dobival pametne nasvete. K izboljšanju bo pripomogel s svojo trdno voljo, z veseljem do dela in prenesel v domačo vas, kar je videl v krajih, kjer je bil v JLA. Tu pa tam se bodo pojavljale pripombe, da je še premlad za delo v gospodarstvu, zato pa naj mu nudijo starejši vse. da bo postal strokovnjak pri svojem delu.
Ko bodo demobilizirani borci vključeni v praktično delo in organizirani v najrazličnejših organizacijah in društvih ter jim bodo zaupane tudi težje naloge, bodo tudi sami čutili potrebo po partijskem življenju. Tudi nečlani Partije bodo iskali pomoč pri partijski organizaciji. Pri članih pa ne bo pasivnosti, ker bodo polno zaposleni v družbenem življenju in jim bo to dajalo še večje veselje do dela.
P.
			o
		4)	rt
			• 52
> H		83 Ol N O	N O - a
	rt *		> 2
edna vlaka	c rt S*M o O to o*	Ss r o>	TJ £ o a £2 u »
OS	>	O	CU
e m
ft-S
s
at:
I!
S
M
T3 u O >
€&
O
Vstopanje in izstopanje bo na postajah:
Ljubljana
Vrhnika
7.14
8.11
9.35
15.41
11.42 12.02
10.30
12.50 12.44
14.14
13.31
10.50 13.08
9.57
11.36
13.02
12.52
0.40
19.15
15.34 14.22
17.00
17.55
18.11
18.20
19.20
19.34 19.25
Uršna sela povratek po naročilu Straža
13.15	20.40
16.37
16.05
13.50
17.19
20.48
21.54
22.02
21.53
Novo mesto Straža Uršna sela Novo mesto Straža Straža
Uršna sela Soteska
Straža Soteska Straža Novo mesto
Soteska
Straža
Soteska Straža Novo mesto
18.39 23.08 Soteska 19.15 23.16 Straža 14.40	0.22	Soteska
18.28
18.00
14.40
18.52
19.00
14.10
23.00 21.20
22.26
0.01
21.54
22.01
1.25
23.00
0.17
3.17
0.20
3.00
4.48
0.30
0.30
0.14
2.03
Straža
Novo mesto Straža
1.39 Soteska
2.50 2.58 2.44
4.04
4.12
5.18
5.26
5.09
6.32
6.40
6.22
3.01
5.51 6.03
Soteska Straža Novo mesto
Soteska
Straža
Soteska
Straža
Novo mesto Soteska
Straža Novo mesto
Uršna sela Uršna sela Uršna sela
Soteska	18.05
Novo mesto	16.55
Straža	19.19
Soteska	17.06
Novo mesto	18.26
Straža	18.51
Soteska	19.27
Soteska	18.13
Soteska	0.23
Straža	0.15
Soteska	23.26
Straža	23.01
Novo mesto	20.46
Soteska	21.55
Straža	21.47
Soteska	20.41
Straža	20.33
Novo mesto	23.14
Straža	1.29
Soteska	1.37
Straža	2.43
Soteska	2.51
Novo mesto	1.42
Straža	3.57
Soteska	4.05
Straža	6.11
Soteska	5.19
Novo mesto	4.10
Straža	6.25
Soteska	6.33
Straža	7.39
Soteska	7.47
Novo mesto	6.38
Straža	8.53
Straža	9,08
Novo mesto	9.06
Uršna sela	18.40
Uršna 6ela	20,30
Uršna sela	23.50
Vse postaje od Vrhnike do Ljubljane
Ivanjkovci
4 Ljubljana
5 Ljutomer
6 Brežice
7 Ljubljana
8 Ljubljana
9 Ljubljana-Šiška
10 Dobova
11 Ljubljana-Rakovnik
12 Celje
13 Sežana
14 Kamnik
15 Dravograd
16 Tržič
17 Videm-Krško
18 Kranj
19 Maribor
20 Zagorje
21 Ljubljana
22 Brestanica
23 Središče
24 Domžale Kočevje
25 Mur. Sobota
26 Sava
27 Tržič
28 Beograd
29 Ljubljana
30 Maribor
31 Kranj
32 Ljubljana-Siška
33 Maribor
34 Postojna
35 Trbovlje
36 Jesenice
37 Jesenice
38 Sevnica
39 Metlika
40 Metlika
41 Metlika
ODHOD
Vlak številka 1 vozi v petek, 12. septembra.	1alci
Vlaki številka 32, 35, 37, 38, 39, 40, 41 vozijo na proslavo v nedeljo. Vsi ostali via vozijo v soboto.
POVRATEK
Vlaki 2, 4, 5, «, 7, 8, «, 10, 1», 14, 15, 1«, 17, 18, 1», JO, 19. 40, 41 *e vračajo v nedeljo.
14. septembra.
Vsi ostali vlaki v ponedeljek.
Brežice
Divača, Pivka. Postojna Holmec, JarSe, Domiale Vse postaje od Dravograda do Smartna ob Paki Vse poitaje od Tržiča Kranja
Brestanica. Blanca
Škofja Loka _	,
Od Maribora do Črešnjevca Trbovlje, Hrastnik, Zidam most, Radeče
Vse postaje od Središč® do
Pragerskega
Trzin. Črnuče
vse postaje od Kočevja
Grosuplja
Litija, Kresnice, Jevnica, Laze, Zalog	...	..
Vse postaje od Tržiča Kranja
Vse postaje od Poljčan do Rimskih Toplic Medvode
Vse postaje od Postojne d° Borovnice
Vse postaje od Jesenic do Podnarta
Vse postaje od Sevnice do Krmelja
Vse postaje od Metlike do Rožnega dola
K 10. obletnici ustanovitve slovenskih brigad in prazniku vsega slovenskega ljudstva iskreno čestita delovni
kolektiv podjetja
LJUBLJANA, Vodnikova cesta 42
ZVEZDA
spec. ročno izdelovanje modnih čevljev
Tekstilna tovarna
CELJE
izdelujemo: oksforte, flanele, brisače, flanelo za pidžame, flanelete in tapetniške vrvice ter trakove
Ob zgodovinskem prazniku slovenskih brigad pošiljamo borbene pozdrave in čestitke vsem borcem in aktivistom i NOV in POJ
DELOVNI KOLEKTIV
TISKARNE »JOŽE MOŠKRIČ«
PODJETJE
Elektro - Celje
DIREKCIJA CELJE
s svojimi obrati
dobavlja električno energijo industriji in široki potrošnji
gradi in vzdržuje daljnovode ter krajevna omrežja
projektira in izvršuje elek-troinstalacijska dela vsake vrste in v vsakem obsegu
K prazniku slovenskega ljudstva, 10-letnici slovenskih brigad
čestita
KOLEKTIV
INDUSTRIJE NARAVNEGA IN UMETNEGA KAMNA
Ljubljana, Titova 48
Sekcija za vzdrževanje cest - Celje
čestita vsem borcem prvih slovenskih brigad
Za dan slovenskih brigad in prazniku vsega slovenskega naroda čestita vsem
Slovenija-les
PODJETJE ZA IZVOZ
LJUBLJANA. Titova la/ll
Trgovinska zbornica za LRS
LJUBLJANA
SE S SVOJIMI ČLANI PRIDRUŽUJE NAPOROM ZA OHRANITEV MIRU IN DVIGANJU BORBENOSTI ZA OCUVANJE NEDOTAKLJIVOSTI NAŠIH MEJA V DUHU TRADICIJ NAŠIH SLOVENSKIH BRIGAD
Tovarna kovanega orodja
izdeluje in nudi industriji ter grosističnim podjetjem s kovinskimi izdelki naslednje artikle priznane kakovosti:
Za leto 1953 prevzemamo tudi naročila za plužne dele za patentne pluge
Za odlično kakovost jamči zaščitna znamka
tovarne:
Dvostranske matične ključe Matične ključe za avtom, kolesa Nasadne ključe
Razne klešče in škarje za pločevino Francoske ključe
Železa za montiranje avtom, gum Štajerske primeže (kovaški) Ročne primeže (precepi)
Izvijače
Nova zaščitna znamka
Sekače in prebij ače Kladiva za kovače, ključavničarje Bate za kamen
Kladiva in babice za klepanje kos Sekire
Mlinske oskrdi in kronska kladiva Torbe z ročnim orodjem za avtomehanične delavnice
Zahtevajte ponudbe in predajte
Stara z.a<s<sLtna znamka pravočasno naročila za leto 1953
Vsem borcem, zbranim na proslavi 10. obletnice slovenskih brigad, pošilja borbene pozdrave delovni kolektiv
»ALKO«
DESTILERIJA IN TOVARNA LIKERJEV
Delovni
kolektiv
LJUBLJANA
Predilnice In žhalnKc
f Maribora
čestita k 10. obletnici ustanovitve slovenskih brigad, zavedajoč se pri tem velikih žrtev, ki so bile potrebne za našo osvoboditev in ki so nam omogočile mirno graditev naše socialistične domovine
Vse lesene objekte in opremo vam po individualnih in tipiziranih načrtih ekonomično in trdno zgradi podjetje
gl«T E S A R»|g
Telefon 45-06, 23-79
TESAR
LIUBLIANA Parmova ui.45
v svojih tesarskih in mizarskih obratih z garantirano zdravim in suhim lesom
ČESTITAMO K DESETI OBLETNICI SLOVENSKIH BRIGAD!,
TRGOVSKI DOM
SLOV. KONJICE
nudi v svojih prodajalnah v Slov. Konjicah in v Zrečah bogato izbiro manufakturnega blaga, konfekcije, galanterije, špecerije, usnja, usnjenih izdelkov ter železnine. — Solidna postrežba - konkurenčne cene!
mm
mm
mm
mm
mm
DELOVNI KOLEKTIV
TOVARNE VOLNENIH IN VIGOGNE IZDELKOV MARIBOR
čestita k 10. obletnici slovenskih brigad ★ Borba, ki so jo izvojevali borci slovenskih brigad, nam je omogočila, da lahko v miru gradimo našo socialistično domovino ter tako dopri-našamo svoj delež v borbi za mir v svetu
Delovni kolektiv industrijskega podjetja
ff
VINOCET"
TOVARNA ZA KIS IN PREDELAVO POLJSKIH PRIDELKOV V LJUBLJANI
čestita starim borcem partizanom k prazniku brigad! Nasvidenje v Toplicah!
Pošiljamo borbene pozdrave vsem borcem »Tomšičeve«, »Cankarjeve«, »Gubčeve« in »Šercerjeve« brigade — zbranim na proslavi 10. obletnice ustanovitve slovenskih brigad
Kolektiv tovarne »šumi«
LJUBLJANA
TOVARNA USNJA Produkti:
KONUS
SLOV. KONJICE
USNJARNA, JERMENARNA, PIKERIJA USNJARSKI REMONT '
USNJARNA: Podplatno usnje: goveje, svinjsko (vege-tabilno in kromno, za zbito, šivano in lepljeno uporabo)
Zgornje usnje: goveje: vegetabilno, kromno, kombinirano (celo, polovice, »hehti«, vratovi, stranice)
telečje: vegetabilno, kromno, kombinirano
svinjsko: vegetabilno, kromno, kombinirano
konjsko: kromno
Tehnično usnje: goveje, telečje, bivolsko, svinjsko (vegetabilno, kromno, kombinirano in transparentno za pogonsko in šivalno jermerije, tekstilne utenzilije, sedlarstvo, galanterijo, ortopedijo, tapeciranje, zobata kolesa, tehnične valje in športne potrebščine)
JERMENARNA: Pogonsko jermenje: vegetabilno, kromno, kombinirano (za vse vrste pogonov, v vseh dimenzijah in specialnih izdelavah)
Šivalno jermenje: goveje in svinjsko
Specialne športne vezi
PIKERIJA: Tekstilne utenzilije vseh vrst za vse potrebe tekstilne industrije
ČEVLJARSKA POMOŽNA SREDSTVA
Politure, apreture, voski itd.
UMETNO USNJE: za notranjke, opetnice, podplate za hišne čevlje itd.
USNJARSKI REMONT: Izdelovanje, rekonstrukcija, re-montiranje vseh usnjarskih strojev in oprema za usnjarsko industrijo
Delovni kolektiv Tovarne metalnih konstrukcij
FRANC LESKOŠEK
MARIBOR
čestita k dnevu slovenskih brigad
Podjetje projektira, proizvodi in montira vse vrste jeklenih konstrukcij — zakovičene in zavarjene:
Mostove železniške in cestne '
Industrijske hale, hangarje, perone, zgradbe, strehe, žerjavne proge, podeste, stebre za-električne vode in radio, konstrukcije za rudarstvo, okna, vrata, stopnice, stojala za kolesa itd.
Cisterne, rezervoarje, bunkerje, silose, plašče za industrijske peči, cevovode, plinovode
Kompletne žerjave: ročne in električne, mostne, portalne, konzolne
Okretnice, prenosnice
Transporterje
Hidromehanska oprema: rešetke, čistilne stroje, zapornice: tablaste, segmentne, sektorske itd.
Zakovice, matične vijake, izolatorske opore, podložne ploščice, tračne žeblje
Dobro sadje in vedno svežo zelenjavo dobite po konkurenčnih cenah pri
RASTLINA
LJUBLJANA - Titova 36
Telefon 27-48, 32-49
K dnevu slovenskih brigad — prazniku delovnega ljudstva čestita kolektiv
Sekcije za vzdrževanje cest
LJUBLJANA, Parmova ulica 33
Ograd
CELJE, Kovinska ulica 6
Telefon št. 21-29
IZVRŠUJE NIZKE IN VISOKE GRADNJE V CELJU IN OKOLICI. — ZA SOLIDNO IZDELAVO JAMČI DELOVNI KOLEKTIV!
5 PRAZNIKU SLOVENSKEGA LJUDSTVA ISKRENO ČESTITA OB DESETLETNICI SLOVENSKIH BRIGAD
ELEKTROENERGETSKI SiSlEM SLOVENIJE
»P A PIRIN V	E	S	T«	čestita vsem borcem
....	1 .	. .	prvih slovenskih
podjetje za izgradnjo industrije	papirja	br-gad Qb obletnici
LJUBLJANA	njihove ustanovitve
Kmetijska zadruga
Tovarna avtomobilov
inniBOH
ima naslednja obrtna podjetja:
Priporočamo se!
OPEKARNO
KOVAČNICO
PEKARNO
TRGOVINI
POSLOVALNICO 1 IN 2 CEMENTARNO SEDLARSKO DELAVNICO MESARIJO
ZADRUŽNO GOSTILNO LESNI ODSEK
RAZSTAVLJA NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU NAJNOVEJŠI TIP AVTOBUSOV IN KAMIONOV, REZERVNE DELE, UTOPNO KOVANE ODKOVKE, ODLITKE IZ SILU-MINA, PNEVMATSKO, SPECIALNO rezilno, KONTROLNO IN MERILNO ORODJE
OGLEJTE SI NJEN RAZSTAVNI PROSTOR
' J