60. številka. V Trstu, v soboto 26. julija 1880. % Teiai XV. „E D I N O S T zhaia <1 vukrnt na tpdon. vnako 6re^0 t aototo oh 1. uri pnpnludnf. „Edinost" stane: «a vkb leto gl. H.— ; irven A'«t. 9,— <1. za polu lota „ H.—: . , 4.50 „ za četrt lera „ 1.50: „ „ 2 25 „ PoRnniirno številke ce dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trste po ."> nov.. ▼ Oorici in v Ajdovščini po «* hot. Na naročtoe \jrez priložene naročnino se ipravniitvo ne ozira. Oglasi in oznanila »O ra^nno po H nof. vi-Hiim v petitu ; z« naslove r «l«h»»limi črkami ho pla£ujo prontor, kolikor bi (»» ob*<>i*lo navadnih vrstic. Poslana, jame zahvale, osmrtnica itd. mru ne po pogodbi, V*i dopi«) poAilj.ijo ur»dni*t * a v u lio« Carintia št. 25. Vsako pi*mo mora biti irankovano, kor iinfiaiikovunu «<■ no sprejemajo. Rokopisi «e no vračnjo. Naročnino. ri ni incoi i pre-jonia upravniitvo V ulici Carintia -8. Odprto rokjamaei jt»/ *n proste poštnin«. Glasilo slovenskega političnega družtva za "Krinnorsko. V »dimst je m £ Vabilo na naročbo. Prvo poluletje tekočega leta je završeno. Stare naročnike prosimo nujno, da pravočasno ponove naročbo, da ne nastanejo neredi pri odposiljanju lista. Prijatelje našega lista t'idi prosimo, da gledajo nam pridobiti novih naročnikov. Cena je razvidna na čelu lista. Upravništvo „Edinosti". Politično društvo „Edinost". Prihodnje leto bode zrlo pomenljivo 7.A Tržaške okoličansko Slovencu: vršile se bodo volitve v državni zbor. Nekateri ne dajo tej stvari Se nobenega pomena, češ : čas je so na to misliti ! Res je. da imamo še dovolj časa do prihodnjili državno-zborskih volitev in misliti moramo tudi, da imaruo drugači polne roke narodnega dela! Ali mislite pa, da naši sovražniki sedaj spe ? Nikakor ne; ti ljudje delajo neprestano, toda skrito. • Oni vedo dobro ceniti veliko važnost rečenih volitev; oni vedo, koliko da bi pridobili, ako vržejo gosp, Nabergoja raz sedež državnega zbora ! Seveda : dokler nas živi ljubi Bog in dokler štejemo med nami lepo število narodnjakov, katerim bije iskreno srce za narodno idejo, Btnemo upati, da se to no zgodi ; ali molčati in roko križem držati vendar ne velja. Poglejmo le naše nasprotnike, katerih generalni stab je magistratna garda. Pri zadnjih državnozborskih volitvah propali protikandidat Nabergojev, znani Polde Mauroner, ne miruje in enako no mirujejo njega pristaši. O tem nam priča njega izvolitev poslancem II. okraja v Tržaški mestni svet, oziroma deželni zbor. To je bil lo začetek napovedano vojne. Da je to istina, je razvidno iz tega, da je bil imenovan uprav rečeni Mauroner načelnikom okrajne blagajne. Postavili so ga na to mesto poznani gospodje, da si tem potem pridobi več upliva pri ljudstvu. Z enakim delovanjem in s svojim kapitalom pridobi ni lahko nasprotna stumka mnogo glasov od strani nevednega, po znanih agentih zaslepljenega ljudstva. Čeravno bi ne bilo to za na* usodepolno, bilo bi pa pomenljivo — in naši nasprotniki bi zadobili s tem večji pogum do na-daljnega, vstra jnojšega delovanja. Proti nakani naših nasprotnikov nam je treba vspešno, nentrudljivo delovati. Vsi tržaško-okoličanski rodoljubi naj s} podajo roke v bratsko slogo, združijo naj se tuko rekoč skupaj v jedno tvrdnjavo, na kateri-j naj vihra zastava „p o I i t i č-negadruštva „E d i n o s t". Za to prevažno društvo se je menda dosedaj premalo skrbelo od sttani naših rodoljubov. In vendar ima biti tako rekoč uprav politično društvo „Edinost* mati vsih tržaško-oko-ličanskih društev. Društvo pridobilo si je že velikih zaslug se svojimi shodi, tabori itd. Na enakih taborih in shodih se ljudstvo probuja in navdušuje, videče zbranih veliko število domačinov; to dajo navadno povod ustanovitvi pevskih, oziroma bralnih društev. Toraj tržaško-okoličanski veljaki na noge! Mnogo najdemo med Vami poznanih rodoljubnih imen, katera pn žalibog no delajo časti imeniku udov političnega društva „Edinost". In vendar jo tako mala svota, katero se žrtvuje na sltar domovine | — udnina znaša za jedno leto le 1 gld. 20 nvČ. Italijansko istrsko politično društvo deluje gotovo uspešno, ali njega udje delujejo vztrajno ter plačujejo letni donesek 4 goldinarjev. Naj bi našle uaŠe besede odziv pri nekaterih tržaških in okoličanskih rodoljubih, kateri menijo, da je s tem vse storjeno, ako povsod kričo, ki pa so neizprosni, ko je treba segniti v žep na korist domovine ! Koliko je po okolici, v mestu in bližnjem Krasu možakov — kateri so | sicer nazivljejo rodoljube in kateri morda ! zanimanjem čitajo, koliko je ta fl]j oni podaril za narodno stvar — kako to ali ono društvo napreduje — sami se pa boje šepniti v žep, sami pa neso udje dotičnoga, gotovo prepotrebnega društva ! Enako je tudi v Istri ; z bolestjo nam je javiti, da šteje polit, društvo „Edinost" premalo — jako malo udov med isterskimi rodoljubi ! So celo „zaupni možje", postavljeni po tem društvu, neso vpisani kot udje slednjega! Toraj rodoljubje v Trslu, okolici, ugasne — še enkrat močno vzplamti. — Društva sama bi nas te/.ko rešila narodnega pogina! Zatoraj ni prezgodaj, ako se začenjamo že sedaj pripravljati za prihodnjo državnozborske volitve — vsaj dela imamo dovolj ! Združimo se krepko, z živo eneržijo okoli političnega društva „Edinost", katero bodi naš steber, našo ognjišče! Veljava tega društva fce ima pokazati uprav pri imenovanih volitvah — in v vc- Zavod v zavarovanje delalcev v Istri in na Krasu, vzdramite se ! Pri- lj»vi tega društva se bodo pokazal sad stopa jte pridno k temu društvu, katero! trudoljubivcga znojnoga dola — naših ro-edino predstavlja skupno Primorsko n»-■ dol jubov ! „X." rodno tvrdnjavo. Prihodnje državnozborske volitve so za nas neprecenljive važnosti! Tu se bode prav za prav pokazalo, je-li napredujemo ali nazadujemo mi tržaško-okoličanski Slovenci. Boj bode brez dvojbe silovit; naši nasprotniki bodo poskušali Proti neBffodani za Trst, Primorje vse, da vržejo ta skupni ~ in edini na-] Kranjsko i.i Dalmacijo, rodni steber okolic*.. Kako veljavo bi še: Zakon o zavarovanju proti nezgodam imeli Tržaško-okoličanski Slovenci pred veleva vsem zavodom v zavarovanju proti zunanjim svetom, ako bi ne imeli svojega nezgodam, da morajo ministerstvu za notra-lastnega narodnega zastopnika v državnem nje stvari vsako leto predložiti poročilo o zboru ? Menda nobene, kajti to b« potrdilo delovanju zavoda. Temu poročilu jo pred-fikcijo, da mi Slovenci v Trstu nesmo ložiti račune, račun o prometu in po mini-pravoveljaven faktor, kakor vedno trdo storstvu predpisani izkazi. „Zavod v zava-naši nasprotniki. Ali dokler imamo med rovanje delalcav proti nezgodam za Trst, seboj moža, državnega poslanca, „očeta Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo" pri-oitolice", kateri sa poteza za naše pravico ložil je nedavno po ces. kr. namestništvu — ako je treba tudi na najvišjih mestih svojo poročilo, kakor mu velevajo njega — lahko smo šo ponosni ! Mož ta je živa pravila in postava. Poročilo to se dotika priča, da smo pravi Tržačani in da se dobe od 1. novembra do 31. dec. 1889. tudi zavedamo narodnosti svojo. Knj je Iz tega poročila da se posneti: Da naš državni poslanec g. Ivan N a b e r-' Zavod so jo konstituiral v seji pred-goj v očeh nafih nasprotnikov, misli si sodništva, dne 31. julija prošloga leta, pri lehko vsakdo ! In njega torsj — te^a možai katerej i.o izvolili tudi dotične funkcijo-oČeta okolico — na katerega obračamo vsi narje. (Načelniku, njega namestnika in člane svojo pozornost, bi radi strmoglavili in upravnega odbora.) V sledeči seji predsed-ugonobili naši nasprotniki! Da, oni znajo* ništva, dne 530. avgusta pr. 1. posvetovali, kaj bi si s tem pridobili ! i so se o statutu zavoda in so sklenili se- Potem no bilo bi niti treba več go- staviti ta statut po uzoru onoga, ki ga je voriti o Tržaško-okoličanskih Slovencih — izdalo c. kr. miniaterstvo, Upravni odbor zastonj bi bil vsak ugovor — vsako na- so je takoj p> prijel osnovanja zavoda ter daljno upiranje; naša narodna društva javno razpisal mesto uradnika-voditelja in bila bi potem enaka sveči, katera — predno | knjigovodjo. Dne 2fS. septembra mogel je PODLISTEK. Ne pozabi me! List iz činovniku ; spisal J. M. K vir £ o v. (Dalje). Ponudila mi je roko, kntero sem hlastno prijel ter molče pritisnil na ustnici svoji. Duh moj bil jo potrt, da nesem mogel pogoditi ni jedno besedice v njeno in — svojo tolažbo. Vse moje upe in vse moje nado zrušila jo kar na mah kruta osoda. Vesel je kmet, zroč na pisano svojo polje, vesel, ker se smo nadejati obilo setve. Ali nenadno pride huda ura in v oihIo minutah je bujno opisano polje opustošeno — veselje kmetovalčevo spremeni se v tugo in morečo skrb za bodočnost. Taka so je godila tudi meni z mojimi upi in nadejami, „Poj v a Filip! je že kasno" reče mi mirno. In odšla sva. Govorila neava, kajti nesva mogla. Krvavelo je nama srce in neopisna duševna bol udufiila nama jo vsako besedico. Spremil sem jo do vrtnih vrat. Pri vratih se ustaviva. Sklenivši roki j svoji vskliknem : „Jelica, je-li torej res, j je-li res, da so morava ločiti? Torej je ' ni več poti, po katerej bi mogla rešiti bo-j dočnost mojo, srečo mojo? Torej vse iz-! gubljeno, vse ?" „Filip ! — odgovori mi šo dosti mirno — sklop moj je nezrušljiv: jaz hočem biti pokorna hči starišem svojim. In ti nesem žo povedala, da vsa bodočnost, da ! celo obstanek hiše naše odvisi od mojega sklepa! Pojmiš-li vse to? Res je: velika žrtva je, katero doprinesem, ali doprinesem jo v velik, vzvišen smoter." „Torej-, z Bogom Jelica, z Bogom!*' j * a t — odbežati sem hetel, kajti zdelo se mi je, da stojim na samej žrjavioi. „Da, z Bogom, Filip ! Ali še jedno samo besedo dovoli mi. Rekla sem ti po- pred : Pozabi kar jo bilo, to jo jedini svet, ki ti ga morem dati. — Ne, to ni prava moja želja. Moja želja je, da misliš na-me, ali tako, kakor se misli na predrago ranjen! Ostani zvest mojemu spominu! Torej: Ne pozabi me!" r i Po tem vskliku ni je bilo več; izginila jo izpred mene, da sam no veui kako. Nekoliko časa stal sem na mestu kakor okauienel — prod očmi delala se tni je tema, grozna tema. Zdelo se mi je, da so tni vpahnili vsi življenja viri. Slednjič so vender ujunačim, hoteč oditi proti domu. Ali šo enkrat sem hotel videti oni kraj, na katerem sem doživel toliko rajskih tre-notkov. Obrnem korake svoje proti lopici! Ali kako prazno, pusto je bilo sedaj tu : menil sem, da mi mrtvaški vzduh veje nasproti; žuborenjo vodometa dozdevalo so ini je kakor do srca segajoča jeremijada na razvalinah sreče moje, Vse življenje bila jo žalostna razvalina, nastala po groznoj elementarnoj nesreči. * * * Počasnih korakov lezel sem domov. Slečem se in ležem v postelj. Ali za danes so mi bila zaprta vrata do Morfejevoga naročja. V duhu svojem motril sem vse svojo življenje; premišljeval sern o siromašnih svojih mladih letih in o smrti matere svoje, ko me je ostavila kot siromašno, zapuščeno Biroto ; kako se me je vsmilil dobri stric tam v mestu in kako se nii jo življenja tek nenadno zasukal na veselejšo stran. In v kakej bujnej krasoti vidila se mi je bodočnost, ko sem so seznanil z ono deklico! Ali bliščoča ta zvezda bila je le duh nmj varajoča nočna prikazen : izginila je, kakor se ju liila prikazala.Vse moje nadu zgrudilo so se v zevajoči, strašni propad. — — — — Celo noč nesem očesa zatisnil. Hoteč zjutraj vstati, zgrudil sem se zopet v postelj — toliko sem oslabel. Obolel som, prav zares obolel. 1'oslali so po zdravnika. Bolezen moja jo bila huda in dolgotrajna. Postrežnik moj mi je pripovedoval, da sem razno in čudne stvarij bledel v nezavesti, „katere pa — tako je pristavil dobri mož — nesem razumel. Slednjič sem vender ozdravel. Ne, nosem ozdravel: taval som okoli lo tako mehanično, ali prejšnoga trdnega zdravja ni bilo več. Cuvfii pozneje, da jo Jelica odpotovala v ptuje mesto, storil sem sklep, da dam učenju slovo in grem — v vojake. Želel sem si duševnih in fizičnih naporov, uverjen, da le ti mi morajo dati pravega leka bolezni mojej — pozabljenja in srčnega miru. Prosil sem, da me vsprej-mejo v kadetsko šolo. Bil sem srečen: vsprejeli so me. O Jolici nesem dolgo ničesar čul; nekoč pa — ko sem se slučajno srečal z Jvanotn — mi pove, da ona živi .... da pa ni posebno srečna. Srečanje to bilo jo zame usodepolno : vsa, šiloma zamorjena čutstva, vse prejšnje strasti razvnele so se zopet v meni. rečeni odbor predsedništvu staviti defini- hodke prejšnjega leta - kamor pravo za zume, da nesmo toli naivni, da bi kaj tivne predloge glede nameščenja uradnikov, pravo spadajo —, ampak da je te pri- tacega storili. Na drugej strani pa dobro Tako je bilo vse preskrbljeno za pi-j »pevke všteti mej dohodke tekočega leta. vemo, da nikakor ni v našej moči zabra- earnično službovanje. Naloga upravnemu, V prvej prometnej perijodi uvrstilo se je niti ta preobrat; in zato moramo biti pri- v predpisanem roku (20. januvarij 1890) pravljeni n a n a j h u j š e. Nikaka even- komaj 15 odstotkov računskih obrazcev, tualnost nas ne bode preseneti I a. Posrečilo katere je bilo predložiti, in od skupne se nam je sicer — seveda sodelovanjem vsote premij, katere naj bi se bile vpla- parlamentariških naših zaveznikov — zrušiti čale — okoli 20.000 goldinarjev —, vpla- pravljico, kakor da se v Avstriji ne more čalo seje samo okolu 5600 goldinarjev, vladati brez Nemcev, o čemer nam naj- odboru je bila sedaj ta, ila je pretresal došle prijave o p r o m e t i h in razvrstil te promete, ki so prisiljeni do zavarovanja, v odgovarjajoče nevarnostne razrede in odstotke. Mnogobrojne so bile težkoče pri klasifikovanju promotov ; na tem pa je bila največ kriva nepopolna To prigovarjanju in po postavi dovo- jasneje priča ravnokar završeno desetletje; sastava dotičnih piijav, ker se jih je moralo Ijenih kaznih, dosegel je zavod vender ali če vender-le menijo, da nas morejo vrniti političnim oblastim I. instance, da toliko, da je nedostajalo še samo kacih! pogrešati: no, mi se jiui ne bomo vsilje- jih popravijo in popolnijo. To, in pa tudi j 200 računov in da bo vplačane premije vali, za to vidimo se sami sebi predobre, istina, da je miogo prijav zavodu došlo presegle svoto 1800 gl. Vseh skupaj pri- Ali priti mora čas in prišel bode kmalu, kasneje, po predpisanem roku (20. sep-! javilo se je zavodu 1975 prometov. Od teh ko se bodo zopet spomnili naroda češkega tembra 1889) je zakrivilo, da bo klasifiko-j pa je bilo samo 1665 v zavarovanje za- jn tudi postopali žnjim po njega vrednosti, vanje v zavarovanju prisiljenih prometov vezanih ; druzih 310 ni zadela dolžnost, ki katero reprezentuje pri vzdrževanju države, završili še le n koncem decembra pro- jo nalaga postava o zavarovanju proti ne- Iz Prage javlja brzojav, da se bode šlega leta. j zgodani. Skupnega števila delalcev pri re- vsled naredbe cesarjeve z letom 1891. na Velika večina prijavljenih prometov j čenih prometih ni bilo moči poizvedeti, češkem vseučilišču vstanovila češka teo- spada v vrsto gospodarskih prometov, ozi-j ker so bili računi o doneakih, iz katerih bi logiska fakulteta. rouia v vrsto onih prometov, ki po mini-, bile razvidne dotične številke, deloma ne-sterijalnej naredbi z dne 22. maja 1889 popolni, deloma jih pa niti predložili neso. sicer pripadajo industrijalnim prometom, Približno je bilo delalcev kacih 40.000. kateri pa so v tesnej zvezi s kmetijstvom in ki so v uradnem okrožji zavoda v rokah kmetskih podjetnikov. (Stiskalnice za olive, žage itd.) Ne smemo se čuditi, da mnogo podjetnikov ni pravočasno predložilo svojih prijav, kajti znano jo, da se ti krogi težko in le polagoma seznanijo z novimi posta- Vnanje države. Parižki dopisnik ruskega lista „Mosk. Vjedomosti* zvedel je od zanesljivo diplomatiške strani, da se bode Bolgarski knez Ferdinand brezdvoj- beno odpovedal. List trdi, da se že vrše obravnavanje mej posamičnimi kabineti radi vravnanja atvari v Bolgarskej. Dunaj- . . . . , . , . , ski kabinet da želi, da bi do revizije onega valo se je trajno nezmoznost zaprislužek, , , „ .. , ,, .. 7., n , 10 , . ... . r dela Berolinske pogodbe, ki se tiče Bol- v 10 slucanh pa samo začasno nezmožnost. . _ . ....... Do dne 31. decembra 1889 dogodilo se je 119 nezgod, in sicer: v Trstu . . , 38 | na Kranjskem . 12 v Primorji . . 69 j v Dalmaciji . . — Pri 95 nezgodah ni se odmerila nikaka odškodnina; v 7 slučajih konstato- slučajih pa samo začasno nezmožnost, , „ , ... ,. , garske, v Bolgariji vladali trije, po ljudstvu voljeni regentje. Mi sicer ne veru- j ,, . .i t, . , . .. jemo, da bi bile stvari že tako dozorele, statnosti tej. Zavod zaukazal je svojemu Pri zavodu zavarovani prometi so na- * j. j^gj odposlancu, da o priliki poizvedovanj o slednje razvrščeni: vami; skrb upravnemu odboru pa je bila toda trajajočo nad 4 tedne. Umrl je jeden vedno, da odpomore, kolikor moči, nedo-j vsled pripetivše se mu nezgode. nezgodah poizveduje tudi v tem pogledu. 1 In res se je pokazalo, da mnogo prome- j tov ni prijavljenih, da-si so po postavi v j to zavezani. Odposlanec zavoda našel je tudi industrijalna in celo čisto fabriški prirejena podjetja, ki neso storila svojo J dolžnosti. V I. kategorijo spada 565 prometov II. III. IV. V. VI. 112 167 504 52 265 Skupno . . 1665 prometov Zavod se neprestano trudi, da spravi j Od teh pripada 155 mestu Tržaškemu v svoj delokrog vsa podjetja, katera so mu jn okolici, 515 Primorskoj, 816 Kranj-po postavi podredjena; gleda pa strogo na 8kej in 179 Dalmaciji, to, da ne prekorači onih mej, katere so 1 mu označene po postavi o zavarovanju' -- proti nezgodam in da prizna dolžnost do' zavarovanja le pri onih podjetjih, katera v : tem pogledu odgovarjajo postavnim dolo-, čilam. — Nepoznanje postave in nebrižnost j dotičnih krogov do postave o zavarovanju proti nezgodam prouzročila sta zavodu je hudo razburilo vse kroge po I ta mnogo sitnosti in zakrivila, da večji del Ji j i. Politični pregled. Notranja dežela. Razpuščenje društva „Pro Pa tria" ne dvomimo, da bo knez Ferdinand danes ali jutri šel, ker bo mornl iti. Procvit Bolgarske je nemogoč, dokler i bode mlada država ta v takem protislovju z Rusijo, kakor je sedaj. Narod Bolgarski bode izvestno prišel do tega spoznanja in potem no bodo pomagala več vsa silovita sredstva, s katerimi se vzdržujeta knez Ferdinand in njega tiran Stambulov. V Srbiji močno vre, odkar je raz-kralj Milan pretil pri znanem banketu profesorjev visoke šole in od kar je glavar naprednjakov, gospod Garašanin, zloglasnega spomina, začel zopet ruvati meneč, da so pozabljena vsa zlodejstva in vse krivice izza njegovega vladanja. Mož vara sebe in vara vse one druge, ki mu še kaj verjamejo. In takih zaslepljcncev je menda so nekoliko po Avstro-Ogerskej. Narod črti „naprednjake" in črti tudi Milana in zato bodo vsi napori teh dveh moramo zahvaliti na zvezi srednje-evropskih držav, ker pred vso Evropo Jakliče • Avstrija nam mora biti poslužim, ali pa zvezi' ne bo! Glejte — kako Bizmark na naše stroške pomižikuje Rusiji. Ne bi mogli mi enkrat na lastne stroke tega poskusiti? Ne bi hoteli vplivati na urad za zvu-nanje stvari. Tudi nesmo tako drzni, da bi menili, da tam uvažujejo glasove časnikarstva. Ali vender: kako bi bilo, ako bi mi kopirali poklone Bismarkovc Rusiji, ako bi ponovili prastare prijateljstva in bi sicer ne oživili prastarih nasprotstev, ali jih vsaj čisto ne pozabili?« Da, to je prava beseda kateri je izrekel Graški konservativni list. Prijateljstvo in spora-zuml je nje z Rusijo ublažilo bi dokaj pereče orijentalno vprašanje. Toda prijateljstvo to bi morali gojiti neposredno in ne po poti, ki vode skozi Herolin. Gospodje v Berolinu neso nič kaj odkritosrčni. V Bruselju praznujejo te dnr dvojno slavnost; 25 letni jubilej kralja Belgijskega in 60 letnico Belgijske neodvisnosti. Kralj Leopold II. je jako priljubljen pri ljudstvu, ker pokazal se je vsekdar modrega vladarja in vzornega človekoljuba. doneskov, došlih za dobo od 1. novembra' do konca decembra 1889 neso zaraeu- Listi vseh barv bruhajo jezo svojo mož ostali brezvspefini. Nadeje, katere goje na avstrijsko vlado. Že ta jeza priča, da razni neprijatelji naroda Srbskega — z ozirom na ruvanja Milanova in Garaaani- društvo to je bilo velike važnosti za Ita- _ „„?„„ i i ti -i ' ---- ------- ----------------učtivi« im i u v u m u juiiauova 111 uaiasnin- A T 1 ;e-:%ne onkraj meje. Da vzdrže simpa- nova, ne bodo se izpolnile nikdar. Ne kateri didT Za^U'.da °ne d0neske' "je avstrijskih Lahov do Italije, vstanovili „ se pa čudili, daje Milan tako ne-kater, dojdojo po 20. januvarju vsacega 80 v profilom letu društvo .Dante Alighieri«, izrečeno hud na radikalno vlado; stvar leta, n, smeti več vpisat, mej do-; katero naj bi bilo navideztlo lc znanstveno, ima jako prozajiško stran. „Beri. Tag- „ ~ iv reanici Pa Je vzajemno z našo „Pro blattu" namreč pišejo: Po Evropi majajo Postal sem oficir, dosegel sem torej Patrio" delovalo v politifikih obzirih, Prav z glavami, ker se je Milan povrnil na svoj smoter in bil bi lahko srečen in za- dobro pravi Dunajski „Vaterland«, ki piše : Srbsko; ne morejo prav razumeti, kaj da dovoljen. Al, onega ni bilo, česar bi bil j Vsi liberalni Italijani, začenši pri kralju je prisililo pohotnega in lehkoživnega moža, najsilneje potreboval. Zdravje poprejšnje II u m b e r t u doli do zadnjega anarhistiš- da je ostavil zabavni Pariz ter ga zameni se hotelo vrniti. Stanje se mi dan na kega težaka, goje fiksno idejo, da vse one njal z dolgočasnim Beligradom, ko je mo-dan hujša in sedaj sem prišel v to-le ko- j dežele, v katerih se govori deloma itali- val vedeti, da ga bodo tu po strani gledali, pelj iskat si polajšanja. Toda bojim se, janski — in če tudi le manjšina ta jezik Stvar se pfl da pojasniti jako prozajiškim da meni ni rešitve: prav dobro čutim, kako mi ginevajo življenja moči; čutim, govori — pripadajo italijanskemu kra- potom, čemur so pa ne smemo čuditi, po-Ijestvu. In celo italijanski državni zakon znajoči dragocene razvade bivšega Srb-kako mi počasi a stalno ugasuje življenja! priznava to: kajti postava ta p r i- »kega kralja. Milan se namreč nahaja v plamen. Kmalu bode vsem konec; — živel znava državljanstvo vsem r o- jako slabem financijelnom položaju. Dasi jakom rečenih dežela, ne da bi dobiva iz Srbijo jako dostojno svoto kot se morali podvreči predpisom, apanažo, vender ne more izhajati. V Pa-ki so veljavni za tujce. j rizu je neki zapustil 1 Vs milijona frankov Vest, da hoče Rieger odstopiti s dolga. Šel je v Beligrad, da dobi denarja, političnega pozorišča vznemirila jo vender a>:i vlada ni hotela o tein ni6 čuti. Misliti le vladne kroge, da-si nočejo tega kar si morete, da je bila Milanova nevolja naravnost pripoznati. Vladni naši krogi proti vladi velika, kajti vemo, kje ga če-vedo dobro, da, ako gre Rieger, gre za velj tišči. Od todi prihaja tudi srd proti njim tudi sprava in tudi staročeška' vladi, katera je pa pravo pogodila, koje sem, a smotra svojega neseni dosegel. In uprav to me boli. Vprašam čestokrat samega sebe: Čemu si živel ?!---- Prijatelj! bila je prav božja volja, da sva se tu tako nenadno Bešla. Ćuj mojo prošnjo — vsaj prijatelju, bližajočemu se brzimi koraki grobu svojemu ne bodeš odrekel zadnjo želje: Ko ti doleti glas o smrti mojej, prihiti in vzemi njo podobo, katero bodeš našel na prsih mojih in vzemi tudi ta le prstan, katerega mi je dala onega strašnega večera ; večera najine ločitve. Hrani ti dve stvari zvesto in verno dokler se kedaj ne snideš žnjo. In ko se snideš žnjo, izroči jej ti stvari in reci jej, da sem jo ljubil do zadnjega izdiha — — — da nem odpustil. (Dalje prihodnjič). energično odklonila njegovo zahtevo. Ako ne bi bila to Btorila, ustvarila bi bila pre-cendenčni slučaj, kateremu posledice se stranka. In ko se bode to zgodilo, zrušil se bode tudi sedanji zistem — če tudi morda ostanejo iste osebo na krmilu. Nekaj tacega sluti prvo glasilo staročr ške' niti ne da jo pregledati.M stranke, ki piše: Nemci nameravajo zopet! Oni senzačni članek v „Hamburger obleči državno obleko, katero so za nekaj' Nachrichten" provzročil jo živo diskuzijo let kot nepotrebno v kot vrgli. Abotnolpo vsem evropskem Časopisju. Konserva-bi bilo, ako bi hoteli v očigled temu pre^tivni „Grazor Vollksblatt" vsklikne: Ej, obratu oči zatisniti. Samo ob sebi se ra- kak« ljubko je to, da mož, kateremu se Domače vesti. Poroka nadvojvodinje Valerije. O priliki poroke nadvoj. Valerije bode dno 31. t. m. ob 9 uri zjutraj slovesna sveta maša s Te D e u m v cerkvi sv. Antona starega. — Odbor „Delalskega podp. družtva* je v zadnjoj svojej seji sklenil: a) da se na predvečer poroke razsvetle družtveni prostori, b) da se dan poroke razobesi društvena zastava, c) da odide posebna deputacija k gosp, namestniku izražat častitke društva in d) da se odpošlje posebno deputacijo k slovesnej službi božjej. Zvršetek šolskega leta na zavodih družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu slavil se bode dne 28. t. m. Ob 8. uri je sv. maša, pri katerej bodo otročiči peli. Po sv. maši bode izpit v posamičnih šolskih sobanah. K tej slavnosti povabljeni so v prvej vrsti stariši otročičev in za tem vso slavno občinstvo. „Pro Patria* v municipalne] delegaciji. Municipalna delegacija imela je dne 17. t m. svojo sejo. V tej seji prečitali ao pismo predsednika bivše „Pro Patrijeu, dr. Ant. Atilija Coflerja, s katerim občini odstopa pohištvo otroškega zabavišča na Greti z vsemi pravicami, izvirajočimi iz dotične pogodbe, toda s tem pogojem, da mestni zastop skrbi za nadaljni obstoj zabavišča. Delegacija vsprejela je hvaležno ponudbo dr. Coflerja in zajedno sklenila priporočiti mestnemu svetu, da se otvori zabavišče na Greti na stroške občine. Zadeva prido v roke šol komu odseku, Eksekutiva bode dobila na'og, da v sporazumi jenju z d.rom Coflerjeiu prevzame poslopju in opavo in da v spora/.umljenju s hišnim gospodarjem pogodbo prepiše na ime občine. Slovenski abiturijentl vabijo na b e-s e d o, katero prirede 4. avgu-ta t. 1. na večer ob 8, uri v prostorih ljubljanske čitalnice na korist velikošolskim.i zalogoma na Dunaji in v Gradci. Vsebina: Dijaško življenje v podobah, koncert z vojaško godbo in ples. Vstopnina se plačuje na večer besede pri blagajni. Oseba plača 30 kr. Prostovoljni prispevki se ne ome-jujejo. Pri blagajni dobivajo se ob istem času tudi natančni vsporedi. Pravica za vse. Pod tem naslovom piše tukajšnji list „L' Adria" : O priliki razpuščenja društva „Pro Patria" napadali bo tukajšnji lokalni listi kaj strastno slovensko društvo sv. Cirila in Metoda, podtikajoč jej panslavi8tiške namene ter očitajoč jej, da dobiva denarne podpore iz Pcterburga, Moskve in od drugod. Ako menijo ti listi, da bodo s takimi lažmi pri vladi česa opravili ali jo proti k"tuur-koli nahujskali, gotovo se varajo. Itečen.i družba ima eisto vest, o gospoda, in zato se prav eisto nič ne boji. Ali grdo je, da se jo pri vsakej priliki neosnovano napada in žali s takimi podlimi očitovanji. Takim orožjem ne bodeto nikogar uničili in žalostno je tako postopanje proti narodu, kateri je pri vsakej priliki in v vsakem trenutku z dejanji — in ne samo z besedami — sijajno dokazal udanost svojo do vladajoče hiše ter dokumentiral, da je veren sin avstrijske domovine. Narod ta mora biti užaljen do dna svojega srca videč se tako sumničenega in obukovanega pred vsemi pošteno mislečimi. Družbi sv. Cirila in Netoda ni ,namen raznarodovati — kakor so namerovali drugi — ampak bo bori za obstanek svojega prava, katero je priznano vsakej narodnosti: da ohrani b v o j m a t e r i n i j e z i k. In na tem so lahko ponosni. Naša zadnja beseda „Slovencu*. Prav imate : pri onih trgovcih, ki imajo „dobro voljo", ni moči hujskati. Kaj pa z onimi, ki danes še nemaj o dobro voljo in glede katerih pa jo naša sveta dolžnost, da jih v namerno za našo stvar? Vidite pri teh jo treba skrajne opreznosti; izogniti se je treba vsakej besedi, katero bi ti-lc mogli tolmačiti na dobro svoje mlačnosti. In takih trgovcev in obrtnikov naših — ki še nemajo „dobre volje" — je še na stotine po Tržaškem mestu. In tudi te bodemo polagoma priveli — o tem no dvomimo — v naš krog, ako previdno postopamo. Veseli nas in radi verjamemo Vašemu zatrdilu, da Vam ni do osebnosti, ali pretnje Vašega poročevalca : „d a s e b o n e k d o p r e h 1 a-d i 1" si nesmo mogli drugače tolmačiti. Knjižnici pevskega društva „Adrija" v Barko v ljub je daroval g. O t o k a r dr. It i b a r 16 primernih knjig. — Nadaljno knjige vsprejeuia tajnik, gosp. Franjo G o d n i g, tiskarna Dolenc. Dva Tržaška Italijana nam pišeta v imenu več družili : Slavno uredništvo! Več nas Tržačanov — Italijanov in Slovanov — pisali smo tukajšnjim lokalnim novinam menenje svojo o razpustu gnjusuega društva „Pro Patria*. V pismih teh izrekli smo svoje zadovoljstvo na tem činu slavne vlnde, zajedno izrazujoči protest proti pisavi tukajšnjih novin, osobito lista „II Piccolo", koji je trdil, du je vse meščanstvo užaljeno radi postopanja vla-dinega proti „Pro Patriji". Ali žal, pisem teh neso hoteli prijaviti. Ministarstvo imelo jo popolnoma prav, daje razpustilo društvo, katero je širilo tu v mestu, kakor po vsem Primorskem krive nazore, uprizorjalo proti-avstrijske demonstracije in po svojih šolah preparilo mladino za italijansko zjedinjeuje. Ali to krivo in zlobno njih nastojanje ne sme imeti iu ne bode imelo nikdar vspeha, kajti oni nam kažejo svojo civilizatorično silo po metanju bomb in petard, s katerimi čini sramotijo nas, zvesto sinove svoje domovine. Nadejamo sc, da se bode slavna vlada vender enkrat energično poprijela dela, da pomete te ameti iz našega mesta. Naših poslancev v državnem zboru pa je dolžnost, da povzdignejo besedo svojo v ta namen, da so zatro škandali, ki se že dolgo časa vrše v našem mestu. Pravično bi bilo iu bi tudi odgovarjalo zakonom, da bi se podelile vsem jednake narodne pravice in da ne bi se dovolilo, da jedna narodnost krati jezikovne pravico drugej narodnosti, kakor so namerovali kolovodje bivše „Pro Patrijo". Slovenskim trgovcem in obrtnikom! Naproseui ste, da so snidete v nedeljo dne 27. julija ob 4 uri popoludne v prostorih „Dela Is k. podpor, društva" k važnemu posvetovanju. Odbor „Edinosti", političnega društva z u P r i m o r s k o, apeluje na Vašo ro-doljubje in se nadeja, da se vsi odzovete njegovemu pozivu. Žid v cerkvi. Ker jili je vlada krenila po prstih glede snovanja šol in lahonskih vrtov v slovenskih krajih, razpuativii jim „Pro patrio", spravljajo se tržaški krivo-nosniki na cerkev. Zid in cerkev se toliko podajata, kot vrag in znamenje sv. križa. Vendar se nek krivonosec, odet v jagnje-tovo suknjo, drzne vtihotapiti se tudi v katoliško cerkev ter tu zapovedovati in učiti slabo vero. Židovski sinček „II Mat-tino" prinaša namreč članek, polen strupa na katoliško cerkev, osobito pa proti čč. duhovščini v Trsiu. Ncobrezanca namreč jezi, da so v vseh Tržaških cerkvah ob nedeljah zjutraj pridiguje slovenski. Hotel bi za Italijane posebno reservatno cerkev. Nema je !i v starem mestu po starem židovskem obredu? — Na to navaja neko gorostasno laž, da je duhovščina v prestolnici sv. Justa za pretila mežnarju, da se mora priučiti slovenščini, sicur ga odpusti iz službe. Priporoča magistratu, naj podpira čč. oo. kapucine, ki pridigujejo zgolj v liščini, kajti samo oni so vzorni duhovniki brez politične barve ne nasprotujejo italijanskej narodnosti, liki Mandić in drugovi. Okoličanom svetuje, naj gredo v svoje cerkve k maši ter naj je pustć Tržaško Lahe — v miru „in časa nostra"! Tiča ko pozna po perju, enako se pozna dopisnika za — nesramnega Juda, koji bi pač bolje storil, da gre molit svojega Jehovo v staromestne sinagoge, nego da nadleguje verne Tržaške kristijane s svojimi prismodarijami! — Tržaški junaki so nekda uganjali svoje navadne „otročarije" o pril ki.... razpusta „Pro patrio". Na večer, kadar se je razglasil ministerski odlok, so neki zbrani udje „Uuione ginastica" obhajali s tem, da so v telovadnici svirali neke prepovedano komade. Isti večer so se tudi maščevali nad nedolžnimi cesarskimi orli na poštnih skrinjicah. — Čuden štrajk. Ni treba zatrditi, da smo tudi mi veliki prijatelji glasbe, kajti le zloben človek more jej biti neprijatelj* Ali, da se je ribičem Barkovljanskim odvzel prostor za sušenje mrež samo v ta namen, da inore na istem mestu enkrat ali dvakrat na teden meščanska godba svirati, to so pa no da opravičiti, kajti kruh in zaslužek sta vender-le prva. Zato pa jo dotični sklep mestnega &veta hudo razburil vse Barkovljane, ker je pričal, da magistrat Tržaški nema srca do okoličanov. Razburjenje v Barkovljah se še ni poleglo 'in se javlja pri vsakej priliki. En tak pojav — kateri pa ima tudi svojo smešno stran — doživeli smo pretočeno sredo. Dosedaj je bila navada, da so pri sviranju godbe Barkovljanski otroci držali svetilnice in so dobivali za ta trud vsaki po 2 kr, Rečenega dne pa so se bosonogi otroČaji odločno vprli ter odpovedali imenitno svojo službo, pridružu joč se tem potom čutstvovanju vseh druz;h Barkovljanov. Slavna občinska oblast samn, vtelesjena v še slavnejšem Barkovljanskem capovilli, ponižala se jo ter posredovala pri imenitnem tem štrajku, hoteč povišati plačo od 2 na 8 kr., nudeč jo še (horribile dietus) v slovenskem jeziku. Ali vse to ni pomagalo ; tudi Barkovljanski otročaji imajo trde butice ter so se odločno zoperstavili sladkoj vabi slavnega capoville. Završetek te tragikomedije je bil ta, da bo bi vrli godci morali sami držati svetilnice. Ker pa tudi to ni šlo, preselili so se v gostilno „Da Fragola", kjer so koncertovanje nadaljevali. nCelj8kega Sokola" pravila je vlada potrdila. Osnovalni shod bode prihodnji toden, osnovalna slavnost pa dne 7. septembra. Zanimanje in navdušenje za važno to društvo jo veliko. Tudi mi stražarji ob bregovju Adrije zakličemo najiskrenejši svoj pozdrav najmlajšemu sobojevniku ob severnej pereferiji ožje domovine naše, žoleč mu iz globine dušo svojo bujnega ruzevita in sijajne bodočnosti. Delal8ke zveze slovenski oddelek (Con-fedorazione Operaia) ulica Farneto Št. ]., in.; va-golobiea I a -t t vica m.; glas praznoto I. nadstropje, priredi jutri v nedeljo ob lec po ledu 11-0 ni.; konj tekalec 12*fi m.} 5. uri popoludne razgovor o političnih hudournik 14 3 m.; brzovlak 16- strankah in delavskem vprašanju. K tem lovi v oceanu 21 6 ni.; poštna razgovoru vabijo se z bratskim pozdravom preleti 27 metrov; orkan 45 m.; udje in prijatelji dela. 07 metrov.; najhujši ciklon 11») Iz sv. Križa se nam piše : Ne bojte se,1 zraku prehiti 290 m.; zrak v ne bodemo več govorili o slovesnej pro- 337 m.; topova krogla 500 m.; val v plimi cesiji sv. Petra in Pavla dan. Nego javiti 800 m.; kamenje i/. Pic de Teneriffa 1 ki- n a m je o nekej čudnej bolezni, ki seje lometer; luna prevesil 1 kilom.; razpok lotila našega gospoda župana: bolezen ta strelnega bombaža 58.; solnce 7'fi; zemlja javl ja sc v tem, da ne more videti slo- 20 5; zvezdni utrinki poprečno 40; kabelni venske zastavo. Omenjenega dne se je tok 4000, brzojavni tok 11 '690; indekcijski razi juti I videč poleg mnogih avstrijskih tok 18-400; električki tok 36-000; blisk zastav — katere so razobesili vrli naši 200 000 m svetloba preleti 300 000 kilom, narodnjaki, kazoč stem, da so zvesti stra- vsako minuto sekundo. Modri, mož ki je žari ob meji Tržaške okolice — tudi slo- vse to preračunil, vzel si je za podlago vensko narodne ter zahteval, da jih spra- znanega počasneža polža, na to pa prešel vimo v temo. Toda ni mu pomagala nje- koj na človeka; pri temu je pa zračunil gova jeza; avstrijske in narodne zastave mero jednoga koraka; vendar pa ni misliti, plapolale so veselo celi božji dan. Mi pa da vsak človek v vsakej sekundi stori korak prosimo lloga, da bi našemu županu skoraj Lenuh stori jih par stoprav vsako minuto, odlegla ta cikorijaška bolezen. Ali mi Iieciiuo, da človek vsako minuto naredi 10 vprašamo: kaj dobrega so nam prinesli korakov; prehiti tedaj 75 metrov na min. sem privandrani Lahoni, ki imajo med na v tem ko polž prelože v minuti stoprav 1 ustnicah in strup za zobmi ? Po njih klet- decim. V poštev jemavši pa človeške vinah in njih petju pohujšali so tudi našo velike noge nasproti polževim in pokoro, mladino. \ sreo nas zaboli, ko Čujemo iz ki je ima polž, noseč vedno s seboj svojo ust pobalinov umazane kletvine. Zadnji hišo — zaključimo lehko, da je človek iz- ča8 je, da se skupno upremo strašnemu datno počasnejši in lenejSi od polžu. Na bogokktstvu, otresivši se grde zavisti, ki bolho, ki izvestno bolj hiti nego najboljši vlada mej nami. Naši mlačni narodnjaki konj, je modri ra<»ž pozabil, se sicer jeze, da jih preveč rešetamo po listih, ali zdrava pamet nam veleva, da Tržno poročilo. i i j* Cene ne rn/.uiiio, knkur se prodajo na debulo blairo tako delamo. j Zft gotOT denar). Vabilo h koncertu v proslavo Nje c. _ .. Cen"od for• do ,or- Kava Moocft...... ltio L) i m e r jnko lina kr. Visokosti gospe nadvojvodinje Marije Valerije in Njega c. kr. Visokosti nadvojvode Franc Salvatorja nevenljivemu spominu vzvišene poroko v izvršitev najuda-neje poklonjenomu po p e v s k em d r u š-t v u v S t u r i j i v nedoljo 3. avgusta 1890 na vrtu g. Josipa Širca. Vspored : 1. Nagovor. 2. Nedved : „Pozdrav*, možki zbor. 3. Radoslav Silvester: Prolog. 4. Cesarska. 5. Sattncr: -Studcnčku", mešan Cassia-lignr ▼ Macisov cvet zbor. 0, Vašak : „Oj radostno potovanje", osmospev. 7. Sattner: r,Majniku v pozdrav", mešan zbor. 8. * * * „Mlatiči", 9. Nedved : „Popotna", osinospev. 10. Snt-tner : „Opomin k petju", mešan zbor. 11. Zaje: „Frankopanka", moški zbor. 12. Nedved : „Na goro", mešan zbor. 13. A. Kržič: „Zamujeni vlak", veseloigra v petih oddel-| kih. V vedrilo potem nadaljevanje petja 100 K. 13-2.— 134.— Java. Biintos tinti .... „ srednja . . Ouiituiiinln .... 1'ortoricco..... San Jugo do U uIm . Cejlon platit, (iim . Javu MuliHig. zulunn Cauipinns .... Kin upiiuiii . . . „ I um . ... . srednju . . . zabojih . Inger llengul...... Papar Singnjioro..... IVimnjj...... Datavia...... Piment Jiiiuniku..... Petrolej ruski v sudili . . „ v zabojih . Ulje bombažno mnorik. . . Locce jedilno j. f. gnr. dnlmat. s curtifiknt. . namizno M.S.A.j.f. gnr. Aix Viorgo .... - fino..... IOO K. na vrtu. Začetek ob }£6. uri zvečer. — Roiići puljefiki ..........„ • Uetopnina 20 kr., sedež 10 kr. K prav Smokve Juljlsko Tlodtii '. " obilnoj udeležbi vabi ODBOR. « v vencih . „ ciImmmjIiI • l n- 1 ^ Limoni Motnim......zaboj Štipendij iz ustanove Girolnmo Greg i r0meranfie Tuljesko..... 'letnih 300 gl. za učence tukajšnje trgovsko *»ndlji Jtari I .a.....100 K. ... , , ... ' t, , . ' dal in. I.ti, s cort. „ in nautiske akademijo je razpisan. Prošnjo pignolli ......... „ je doposlati do konca avgusta mestnemu najtlnoji ... * i . . . in srednji ... „ magistratu. | Kangooii extra| ... j Zapuščena kuhanca. Na švicarskih " 111 carinom „ vseučiliščih je bilo lani vpisanih 183 žen- Sultanin; do * / . ; skih, namreč 132 medicinaru:, 45 modro- suh0 grozdje (opaia) ... slovkinj in 6 pravoslovkinj. Satro škoda. Oiloebe..................„ da jim je zaprta pot v večji del javnih Slaaikl Vnrmoutli .... sod služeb, sicer bi kmalu dočakali smešen Pol.novk. srodno velikosti 100 K. prizor — ženskega doktorja pri bolnem sladkor contrilug. v vrefah " možu in mladenču, ženske poučevajoče cortifUk. ... „ filozofijo v srednjih iu vifijih šolah in ženske P»*olCokH . . . . ff . . . „ odvetnike, katere bi se smelo nazivati „je- Maadoloni...... žične 12.5.-111 - 107.-IH,-13-J. — I h5. — j:s 11H. - 114.- 100.-29.5 > 390. ->_ 06:- 54.— 55.— :K5) 7.50 s;.o 3i-41.— 44. - 53. -04 -Ho — 8. - 15.50 11.— 127.-115.-10H. — 120.— »31.— 137.-1 0.-119 - 115.-108.— 30.— 40J.— 23. -07 - 55.— 56.-H9— Mt,— 42 -15.-5t.-00. - 10- 12,- 105- 106. svotlorudofi . , toiunorudeči . . bohinjski . . . . kanarČuk , . . . beli, veliki . . zoleni, dolgi . . „ okrogli . moHuni, štajerski Maslo . ...... Seno konjsko..... „ volovsko . . . . Slama ....... 0 I. -lit, 17..V) 10,-] >. O 1 .'.• 5 4='. -21. - 34 31 -10.5'J H ^ .'i0 71.-19.35 18.-l«.r>0 10.-12.50 42- Kh) U— 0."»0 7,— 6.25 h.— 92.— 3. 3,— 3.— 91.-3.20 3.10 ■A 40 Št. 1028 Hitrih korakov že stopamo proti dobi babe-moža. Uboga kuhanca! Bosenski vojaki. Dne 13. priti. m. bode prišlo v Trst dva bataljona bosenskih vojakov v svojej posebnoj obleki. Od tu «e odpeljejo na Dunaj, k jer bodo vojaško vaje in pregled. — Požar se jo vnel v sredo po noči v skednju g. Malalana št. 242. na Opčinah. Zgorel je skedenj in 25 stotov Bena. Škodo jo okolu 1500 gld. — Različna brzina. Ako merimo hitrost ljudi, živali, strojev in naravinih pojavov v metrih, dobimo sledečo podatke, gledč brzine njihovega kretanja. Po teh podatkih prelezo polž v jednej sekundi 0-0015 mtr. poti; človek naredi vsak korak 1*25 ui. dolg; drsalec po ledu preteče 2-95 m.; naj z ]etllo p|a{0 gtjri sto (400) forintov. bolj deroča reka predere 4 metre; zračni j Podpirano vodstvo vsprejema prošnje balon pri mirnem vremenu 8 4 m.; naj » potrebnimi prilogami do konca, teko-boljši tekalec 71 m.; muha preleti Hm.!{^a meseca. najhitrejši parobrod 8-5 m.; biciklist pre- Vodstvo družbe SV. Cirila in Metoda Razpis službe. Ma slovenskem /abavi^ei družbe pri sv. Jakobu sv. Cirila in Metoda V Trstu je izpraznjeno inento otroške vrtnarice kolesi 07 m.; torpedni čoln I I -5 ni.; trka- v Ljubljani 15. julija 1890. Lekarna ,_,0 FRANZONI ulica s>. Anton št. 5 (pri cerkvi). Velika zaloga vsakovrstnih zdravil. Gotov laslužek. Vsak priden mož more si na jako dostojen način 111» dnu prislužiti 5 do 10 goldinarjev, ako prevrniti lukrativno zastopstvo za nek povsodi v domačen artikel. Ajcentje nastavljajo se po vseh mestih monarhije in ako so rabljivi, dobe tudi »talno plačo. Ponudbe je pošiljati: 4 — 10 J. Lowy, Rudapest, Ilatvanergaase. t asi tinm jo preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providjenu, JEDINU SLAVENSKU TISKAHU U TRSTU Ista prima i obavlja svaku iiarnčbn bilo koje vrsti knjigotiskarskoga posla te preporuća se osobito za ove vrsti tiskan ic kno n. pr.: za župne urede, okružnice, račune, list. artlju I zavitke s napisom, preporučne karte, posjetnice, laručne i vjenčane objave, pozive, razporede, uln-inice, oglase, pravila, izvješće, zaključne račune, roiištnike. punomoći, cienike. jestvenike. svako-vrstne skrižaljke. izpovjedne cedulje, knjige itd. Uvjmava se jf? n. občinstvo, da će nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom. I)rži u zalihi (skladišču) sve potrebne tiskanice i knjige /a crkvene urede. Onda ima na prodaj sliedoee kn jige : Kmetijsko berilo za nadaljevalne tečaje ljudskih šol in gospodarjev v pouk c ena prije SO »vo. sada IO tvrdo vezana......n. WO Sodnijski obrazci sastavil 1*. Trnovec . . n. ^O Viliin Tel, prevod Cegnera ..... n. 40 Ljudmila prevod I Lubaua.....n. Filip prevod Križmana.......n. 2© Antigona pri*vod Križmana......n. 1BO Trst in okolica od Sile •......n. 30 Pjesma o zvonu preveo A. K. Istranin . n. 90 Istra pjesmu „ A. K. ... n, <0 Ove su knjige jako prikladne za durovo o praznicih zato ih si. občinstvu proporučamo. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuča se Tiskara Dolenc Via Carintia br. 28 u Trstu. Živic in družb, v Trstu imajo v svojej zalogi, ulica Zonta Št 5, vsakovrstne stroje /a kmetijstvo iu vsako drugo rabo, kakor tudi vse za stroje potrebno. Posebno priporočajo a e s a 1 k e (pumpe) ta kalanje vode, pretakanje vina, gašenje požarov, škropljenje trt in drevja; cevi za vodovode in vsako drugo rabo izlirega in kovanega železa, svinca, kaučuka, lana : mlatilnice in čistilnice 7,a žito, mrvil-nice za koruzo, nlamoreznice, stiskalnice in inaatilnice za grozdje itd. Prodajajo le iskušeno izvrstno vnanje in domače, garantirano blago po niskih cenah, ter je razpošiljajo prosto carine po deželah. 3 Za zdaj posebno omenjamo mlatilnice in Čistilnice 7.a žito, z opazko, da stroje, pri nas kupljene tudi popravljamo, kadar je potreba. Scllivitz & Conip. P. n. gospodi, ki želi poletni čas prebiti v zdravem in prijetnem kraji na deželi, kjer je posta iu v bližini železnično postaje, naznanjam, da imam na razpolago tri spodobno urejene sobe v I. nadstropji. Postrežba, hrana itd. po sporazum-ji. Marija Stavar ■-» krčmarica v Zagorji pri Št. Petru. Mejnarodni promet prve Primorske družbe za prevažanje meblev KONRAD EXNER via S(|uero Nuovo št. 7. skladišča via Ferriera št. 0 (Telefon At. 2H5) v Tratil. CONRAD EXNER Spadition ScbiTahrt A Muboltrainr Znaten postransk zaslužek, ki se vedno vekša in ki dolgo let trnja, morejo si pridobiti pripravne in zanesljive osebe (odsluženi žandar j 1 imajo prednost), katere so v vednej dotiki z občinstvom. Vprašanja je pošiljati: „(i. S. 1890* OrBz, poRtlrtgemd. 15 — 25 Avgust Brunner TRST V i a C o 111 i številka 6 a. Tovarna strojev in ielezolivnica Avgusta Brunner-ja i prevzame vsa sem spadajoča dela kakor: STROJE, PREŠE, SE- SALKE, ŽELEZNA OMREŽJA, STOLPE, CEVI, večja in manja POPRAVLJANJA. I ) Za notranje deželo prosto carinu. ^ Telefon ftv. 291 Dio Maschineu-Fabrik um! EiscngieHserei von August Brunner iibernimmt allo einschlii-gigen Arbeiten nls : JMASCHINEN. P HESS EN, 1'UMPKN, niTTElt, SaULEN, ROM REN. grusaore umi kleinere REPARATUREN. Nacli dem Inlande zollfrei. 1 - 12 iii i i^l Riccardo Dinelli nra Lffi Via S. Lazzaro št. 15, Trst. j^J! Zaloga alabastra vsake kvalitete jlkl in oblike. LT m 1 Tovarna za gips B IrTTI različnih vrst na drobno in debelo. I "O j|{ Izdeluje kipe iz gipsa po nizkih j=jj fil'1 cenah. 20—44 j[rs) Podružnico v Palji, Gcrici, na Reki in v Opatiji Zavod za shranjevaje meblev in efektov. Prevažanje mćblev vzprojemlje se na vso strani. — Razpošiljajo iu vzprejemljejo se v verstvo kovčegi, zaboji, koši itd, 7 rgorintka agentura, državnih železnic. — Spedicijtki burean r. kr. južne železnice c OPATIJI. | Redna dovažanjn in odvažanja do in od pamikov. — Nakladanja in razpošiljanja no vso strani. — | Z stopioki v vseli mestih doma in v inozemstvu. Služba za poštne in hitre pošiljat ve in pošiljntve 8—(5 pri l jage. Glavna agentura paroplovnih družb za Istro in Dalmacijo. NB. Prazni vozovi zn prevažanje mfcblov odpošiljajo se točno na vse postajo. Informacije točne in gratis. Vprašanja jo stavljati direktno na centralo v Trstu. 1- H K W IZBE korneburšk živinoredilni prašek za konje, govejoživino in ovce. Ako se daje živini redno žjvinorejn prašek, je vsled mnogoletne izkušnje izvrstno sredstvo proti slabemu teku, mol-ženji krvi in za izboljšanje mleka. Cena mali škatljici 85 kr., veliki 70 kr. K wizcli» krcpčajo&t krma /a konje i rt govedo za brzo pomoč onemoglo živini! in pospeševanje reje. — V zabojih po 0 in 3 gld. in omotih po 30 kr. Ivwi/(le svinjski prašek za pospeševanje reje in brzo pomoč onemogle živine. — 1 v« liki omot gld. 1.20, mali 03 kr. Pristno se dobi po vseh lekarnah in pro-dajalnicah mirodij avstr. og. monarhije. I)a so varuje pomot, prosimo p. n. občinstvo, da zahteva o kupovanji teh sredstev vedno K w iz de preparate in pa se pazi na gorenjo varnostno znamko. Pošilja se po pošti proti povzetji vsak dan po glavnem skladišči: Kreis-apotheke Korneuburg pri Dunaju Fran/ Joh. K\vizdu, c. Kr avstrijski iu kralj, ruinuiiski dvorni dobavitelj za živinozdravniške preparate. Creolina Pearson priporočena po odličnih zdravnikih in higijenikih kot apučifi£u-> neotrovano, najizdat'nejšo in nnj-cenejšp sredstvo, ki uniči vsako okuženje že v kalu in odstranjuje neprijetni in škodljivi duh in vzhlap in kateremu gre prednost pred ogljen-ćevo kislino zaradi lastne mu splošne VBpušnonti proti parazitom iu mrčesom. Creolina Pearson v svojej najkori-dnejšej porabi kot Milo (žnjfa) alla Creolina podaja hišnemu gospodinjstvu najboljše, nujzdra-i vej Se iu najcenejše milo za dišavo in toaleto: je pravo milo bodočnosti. ! Kdor poskusi te izdelke, kateri se dobe pri j lekarn i carji h in drogistlli, in jih porablja, ta uvažajo glavna pravilu zdravstva, previdnosti in varčnosti. 5 10 5-40 Najboljša Brnska sukna razpošilja po originalnih tovarniških cenah tovarna finega sukna Sigel-Imhof v Brnu, Za elegantno pomladno in poletno moško obleko zadostijo % o o žrebanje, 14. avgusta SAMO 1 gold Prva Brnska firma za razpošiljanje man itak t urnega blaga Bernhard Ticho — Brno 18 - 20 »1 u I na u i' k t št. — razpošilja po poštnem povzetju. Srečke dunajske razstave Z RAJE CREPE čista volna, dvojna širokost 10 metrov gld. S. glavna dobitku vsaki v vrednosti 50.000 J« a. vr. NOUVEAUTES snovij za ženske obleke: z modnimi črtami in ourroaux, dvojna širokost, 10 111. gl. H PISANO praktična snov za hišne obleke 10 metrov gld. -I, SIFON 1 k o m .80 vatlov I. vrste g.I» 50 najboljšo kakovosti g. O.."»O Drugo žrebanje 15. oktobra Sreoke po 1 gold. V Trstu pri: Giuseppe Bolaflfio, Alessanclro Levi, Daniel Levv i drug., Morpur^o i drug., Ign. Nou-niann, Enrieo Sehiffmann in JMarco Ni^ris. (1'adkoharveua moderna snov v vseh novih barvah dvojna širokost lOmot.gld. J».— CHEVRON novo vrste, črtana snov, dvojno širokost lOtn.gl ii*50 Trožica (Dreidraht) dobre kakovosti lil m. g.'i'HO ČRNI TERNO saksonski fabrikat, dvojna širokost 10 m. gld i r>0 DOMAČE PLATNO 1 komad 30 vatlov gld. i r.O 1 H 30 B , &|4R SO KANEVAS 1 k. 30 vatlov lila gl. l'SO. 1 k tfO vatlov rudoe gl. 5*20 Kane ivas iz niti 1 k » vatlov lila in rudeč gld. <1 — RAJE-RIPS v vseli barvah, 10m. gl.3 50 OKSFORD ki se more prati, dobre kakovo-vosti, I kom. 30 vatlov gld'4'oO KINQ-WEBE bolji« nego platno l kom. &[4 širok,3o vatlov gld. O. Zefir za srajca najboljše, kar so moro priporočati, 1 kom 30 vatlov gl.0'50 BOSTON ki so more prati, najnovejši doHonl, 10 metrov gld. II' - Jedna Rips garnitura obstoječa od'.' pognn jal za poste Ijoin 1 za mizo, se svilenimi fran zaini gld. I — Tunis-portiere za 1 oknn,kompletiio'iJ delaf,3'5t Tedna garnitura od jute 2 posteljna ili I namizno pregri-njulo z 1'runžuni gl-l.it.SO |Zastor od jute turški vz »rec, kompletni zastor ^M 3 :n» ITolamlsko dolge preprogs (o-| stanki) 10 ■ i'J met. dnine i o-stnaek gld » «« Najnovejši francoski voili, kisi morejo prati, krasnih nnfirtov, I d| metrov gld 3 5» Rjuhe brez šiva iz dobrega domačega platna .1 kom. giil. SITLO Platneni Java-robci z zavozlani mi franžami M kom, gld. 'J IO Ženske srajce izšii'onninplanini s lino štikarijoH kom. gld. 'S'ftOl Ženske srajce iz trpežnega plat. ibrohljono sčipkami dk, g Si JI Možke srajce lastnega izdelka be-j e ali barvane 1 kom, I vrste g'd. I HO II. vrste gld. ■-%<> Srajce zadelalce i/, riimburšk-gnl oksl'orda, kompletne, velike. 3| kom. gld - Normalna srajca kompletna veli kn, i kom.g 1.50Normalne hla6e| komp. velike. 1 kom gld I 5(>| l Poletnoogrinjalo"|,