TRST, sreda 29. oktobra 1958
Leto XIV.. Št. 257 (4102)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 30 lir
Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82
Poštnina plačana v gotovini
SEDNISTVO:	UL. MONTECCHI št. 6, II. nad. — TELEFON 93-S08 IN 94-63« — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 29 —	NAROČNINA:	mesečna 480 lir - vnaprej: četrtletna 1300 lir. polletna 2500 lir, celoletna 4900 lw — Nedeljska Stev.lka mesečno 100 lir, letno1000
0GI ičo,7'338 ~ Podružnica GORICA: Ulica S. Peliico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338	— CENE	FLRJ: v tednu	10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390. četrtletno 195 din - Postni tekoči račun. ™
ASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda.	tržaškega tiska	Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana. Stritarjeva ul. 3-1., tel- 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani o - /	-
Včeraj popoldne je bil v konklavu izvoljen 263. papež
Beneški patriarh Roncalli je novi papež Janez XXIII.
Razen v Rimu so z veseljem sprejeli vesi v Benetkah in v Bergamu, kjer še žive v kmečki hiši trije papeževi bratje - V vatikanskih krogih precejšnje zaprepaščenje zaradi imena, ki si ga je izbral novi papež; Janez XXIII. se je namreč že imenoval protipapež, ki je bil odstavljen na koncilu v Kostanci I. 1415
28. — Danes popoldne je 51 kardinalov, zbra-pjpJ^onklavu od sobote 25. t. m., izvolilo za novega
ia, v3 rirnskokatoliške cerkve Angela Jožefa Roncalli-gjj^inala in beneškega patriarha.
kardinala
11 11° Je nekaj minut po
■ 1 ko se je iz dimnika S1kstinskc kapelo poja-.“Nh, ki je bil svetel,
je papež izvo-
lahko n<i dovolj- da bi d P° razočaranjih prvenci takoj množico prelito da
kaj1, ?°da ko so se čez ne-luči vCasa Pričele prižigati luč v ^at^anu in še zlasti Vojk nekem prostoru blizu 9) (j a. osrednjega balkona le vnsad;- bazilike sv. Petra, Pričat- Vsalc dvom izključen, j .“Kovalo se je še samo,
■anali
Prišel kardinal-diakon
kže k ?a,vh vest z osrednjo iil„ *3f'bke. To se pa ni zgo-<ki c hitro, kajti v sikstin-
,	-	m	u-
redaPeli je po izvolitvi ves lit0 hajal še približno eno
-Brž ko
1 ut ■ _________________
!«£'.y kapelo tajnik svetega
Sji«0 so v kapeli skruti-
Ptjjjj'* ugotovili izvolitev', so kole,:;v kapelo tajnik s'
Ht ursg. Di Jorio, pre-Ceremonij msgr. Enrico "sin ter dva druga ceremonij mojstra. Kardina'.-de-Siitois"ant se je približal •lJ;n,emu in ga vprašal po tteitn v latinščini, ali %rii? tzv°litev. Roncalli je : . «Sprejmem.» Takoj bj;. 5e Tisserant kot pred-šj: °brednik vprašal, kakš-4. e si bo nadel kot pa-K,10 dosedanji beneški pa-tbj mu je odgovoril: «Janez Sti^.^sgr. Dante je potem f ’1 zapisnik o izvolitvi. ijjSprevodu so kardinali Stai 1 novega papeža do lože bazilike. Pred W‘° sv. Petra je čakala a kakih 150.000 ljudi. ^ Elasno dajala duška svo-■* dal^ovoljstvu. Kmalu se Smi- , naokoli razlegel glas ‘Šil ?‘a Canalija. ki je spo-''O ii ie izvoljen in ka-
vstopil že «kot papežu.
Precej presenečenja in celo polemike pa je povzročila odločitev novega papeža, da si izbira za ime «Janez XXITI». V vrsti papežev je že bil eden s tem imenom, da ta je bil protipapež, katerega zgodovina omenja kot eno izmed najbolj korumpiranih osebnosti: Ta je bil za papeža izvoljen leta 1410, toda koncil v Kostanci ga je odstavil in cesar Sigismund ga je dal celo zapreti. Ko pa je bil izpuščen, je spet postal škof in kardinal in je leta 1419 umrl v Florenci. Njegov nagrobni spomenik sta napravila Donatello in Michelozzo in .stal je 20.000 zlatih florintov.
Več kot 500 let sl noben papež ni upal ali ni hotel nadeti imena Janez. Tudi Janez XXII ni bil pravi Krimski« papež, temveč eden izmed avignonskih papežev. Nekateri tolmačijo Roncaliijevo odločitev kot pogumno gesto. Čeprav v Vatikanu to odločitev tolmačijo na različne načine, pa je vendar res, da lahko pomeni vsaj prekinitev ene izmed tradicij, ki so pogosto v Vatikanu tako ukoreninjene, da pomenijo že skoraj zakon in se tisti, ki tako tradicijo prelomi, pokaže lahko vsaj kot nespoštljiv.
Ce je po eni strani Roncalli
eno tradicijo pretrgal, je pa po drugi strani drugo tradicijo vzpostavil: izročil je namreč kardinalski klobuk tajniku svetega kolegija Di Jori-ju, in sicer pra- klobuk, ki ga je on malo prej odložil. Razen tega je bivši beneški patriarh takoj povišal dva vatikanska funkcionarja Callori-ja in Natalli Rocca: to so bili že tudi prvi uradni akti novega papeža, ki je pričel izvajati svojo oblast s trenutkom, ko je izjavil, da izvolitev sprejme. Slovesno kronanje, ki bo čez nekaj dni sledilo, je le še zunanji akt'podelitve oblasti novemu papežu. Janez XXIII. je obenem določil, da morajo kardinali ostati v konklavu še do 10. ure jutrišnjega dne.
Razen v Rimu je zavladalo veliko veselje, ko se je izvedelo za izvolitev patriarha Roncallija za papeža tudi v samih Benetkah Beneški župan je v brzojavki papežu poudaril veselje BenetK, ki so v 50 letih dale že drugega papeža. Razen tega so se- izvolitve razveselili v Bergamu, blizu katerega je rojstni kraj papeža Sotto il Monte. Ta kraj, 14 km od Bergama, nima niti 2000 prebivalcev. V neki hiši prebivajo kot obdelovalci svoje zemlje trije papeževi bratje od katerih ima najstarejši 73, najmlajši pa 64 let. Papeževa ‘sestra, ki je vdova, pa se je preselila v predmestje Bergama. Vsega skupaj je
Utie ii>u
si je izbral.
■bi) v Za tem pa se je po-svojih belih oblačilih .	Množica	je zače-
Se .šeno vzklikati. Nato !tVeP, le prvič zaslišal glas
kaj '"^s podelil blagoslov. Ta-
otL; Papeža, ko je «urbi 1 Podelil blagoslov. Ta-u ato	sp ponovile
«c>ie
%	mnogo	ljudi_v
^Vedmnožlce-
, m fil— J •,	ljuui
r* s«, pdll° dogodkom na Tr.
,etra po radiu in te-N h č *akor so jim lahko ljj in ac'n sledili tudi po Ita-J Vi,.?uSod po svetu, h	so takoj pričele
Cestitke novoizvolje-
lh' Tu v ^ °d bUzu in aa'
Ježica Rimu mislijo, da bi -.brav tako z navduše-IiJfeEa etela tudi izvolitev Aao paPeža, ki ne bi bil tli' 'Sna Pr*mer Agagiania-v°i i^111 ze Pred nekaj )( a kali kot novemu i, tej-Armenski kardinal pa iie^ava .Poudaril, da se iz
Beneški patriarh Angelo Roncalli, ki Je bil včeraj izvoljen za papeža. Rodil se je leta 1881 v Sotto il Monte v provinci Bergamo. Kardinal Je postal 12. januarja 1953.
Vrne samo kot kar-\ii r v konklave
^ulles: Jspeha
Zmanjšana možnost ženevskih pogajanj
^"•vrišite vojne ladje se ustavljajo 50 milj od kitajske obale ?
^ Stališče kitajske do predloga ZDA za volitve na Koreji
I- b^ff^TON, 28. — Dul- in da zakrijejo dejstvo, da po na Gcirnvni b-r»n_	t^Hmh	hombardirania
il^ttci'Ifbes na tiskovni kon-Czve‘2javil, da je Sovjet-e^bikl ^udila Ilov dokaz »oJtUsov ^8. iskrenosti« glede
''as16 vs» 2 .Jedrskim orožjem 1] ajjevai^at sporočala, da bc
sv
<1 lavail Sovjetska zveza na-"i s^tohn, rske poizkuse po k otji ru, Je	jjuiies,
Vl-^Uov	va'e	možnost,
t^pkor V? svoje poizkuse, ^‘bitev ‘ ,se pogajanja za b l«Vai p°Izkusov v Ženevi !*■»
bo
svoje poizkuse po
bi® Pato izrekel upa-d°dai sP'emenila svoj
N« **da? ,pa te' da se s/ Sit prvnt^ odtegniti od ponudbe za pre-
Jfo ^®dila ' ne da b‘ s
binp® svoji propagandi. C* Pju . Dullesa je so-
ufial,aPe zmanjšalo t* iJ’ borV* ženevskih po-N Nlti:!1*1 filede prekinit-»V El*j 1 Poizkusov, kakor Nas PieJlebPičnih razgovo-ufrečitvi iznenadnih ,bjrbra se bodo začeli 10.
\ ‘k j’
Nl-etiamr.^>u"es izjavil, da iSllt v P • da bo Kitajska v JPrmoški ožini take
X iSSS'1’- kl w '* SS:
svetovno
NlNen1a^'|hje, kaj misli o
- otoulepu’ da b<ldo tik'1, IuEi a e obstreljevali VJt , dan, je Dulles iz-p ^itujci to skle-rešijo svoj prestiž
sedmih tednih bombardiranja niso uspeli povzročiti padca teh otokov.
Na vprašanje, kaj misli o tem, da so se formoške oblasti odpovedale uporabi sile kot sredstva za zavojevanje kitaj-ke celine, je Dulles izjavil, da ta odpoved epomeni novo, za daljši rok pomembno formulacijo poslanstva kitajske republike, ki temelji bolj na miroljubnih načelih kakor pa na uporabi sile«
Zatem je izjavil, da pripisuje malo važnosti umiku kitajskih čet s Severne Koreje. Dodal je, da sedanje okoliščine niso ugodne za umik ameriških čet z Južne Koreje.
Zatem je Dulles izjavil, da je po njegovem mnenju sovjetska ponudba za pomoč 400 milijonov rubljev ZAR za graditev asuanskega jezu predvsem propagandno dejanje, katerega dejanska gospodarska vrednost se ne ’ more še oceniti. Dodal je, da ta ponudba ni presenetila ameriške vlade.
V zvezi z NATO je Dulles izjavil, da se ta organizacija lahko mnogo nauči kar se tiče političnih odnosov in urejanja sporov, od Organizacije ameriških držav. .-
V zvezi s svqjim nedavnim govorom v Bostonu, v katerem se je zavzemal za posvetovanja med glavnimi tajniki regionalnih skupin, je Dulles iz-
javil, da mora prihodnji ko rak napraviti tajnik NATO Spaak, ki je dobil navodila od sveta NATO, da naveže tesnejše stike z drugimi zavezništvi.
Agencija sNova Kitajska« je sporočila, da je pekinška vlada zavrnila zadnji ameriški predlog za razpis volitev pod nadzorstvom OZN za združi tev Koreje. Agencija dodaja, da je namen ameriškega načrta razpisati volitve spod senco ameriških bajonetov, da se vsemu korejskemu ljudstvu vsili volja seulskega slamnatega režima ki ga nadzorujejo ZDA«.
Ta komentar je v zvezi ponedeljkovim pozivom predstavnika ameriškega državne ga departmaja, naj se dovoli nadzorstvo OZN nad volitvami na Severni in Južni Koreji za združitev otoka
V ameriških vojaških krogih v Tajpehu menijo, da je pekinška vlada že šest dni prenehala z objavljanjem Kresnih onominov«. in sicer po 40. o-pominu, zaradi tega, ker sse Američani trudijo izogniti se sleherni akciji, ki bi se lahko zdela izzivalna«. Pri spremljanju Cangkajškovih ladij ki oskrbujejo Kvepioj, so nastale namreč nekatere spremembe zato da ugodijo kitajskim zahtevam. Ameriške vojne ladje spremljajo Cangkajškove ladje "edaj samo do razdalje 50 milj od obale.
bilo v družini papeževega očeta 10 otrok.
Začetek šolanja v tako številni družini za mladega Roncallija. ki se je rodil leta 1881, ni bil prav lahek. Leta 1904 je bil posvečen, leta 1925 pa ga je Pij XI. imenoval za naslovnega škofa ter poslal v Bolgarijo. Tako se je začela Roncallijeva diplomatska kariera, ki se je pozneje zaključila v Parizu. Decembra 1944 ga je Pij XII. izbral za de-likalno misijo, ko ga je po-sal kot nuncija v Pariz, kjer je 1. januarja 1945 izročil svoje poverilnice De Gaullu. Mogoče so v Franclji s simpatijo sprejeli izvolitev Roncallija, ker je bil tam za nuncija, zlasti še, če se upošteva, da je moral pred njim to mesto zapustiti sedanji kardinal Valeri, katerega gen. De Gaulle ob svojem prihodu v Pariz ni maral niti sprejeti, ker je kazal preveč simpatij do okupatorjev Francije in kolaboracionistov.
Novi kardinal Alberto Di Jorio spada po letih že v skupino starejših kardinalov. Rodil se je namreč pred 74 leti v Rimu.
K. Popovič v Londonu
LONDON, 28. — Nocoj je prispel na uraden obisk v Veliko Britanijo državni tajnik za zunanje zadeve Koča Po povič. Na železniški postaji KVictoria« so Kočo Popoviča in ostale člane jugoslovanske delegacije pozdravili zunanji minister Selwyn Lloyd in drugi visoki funkcionarji britanskega zunanjega ministrstva, nadalje jugoslovanski veleposlanik Ivo Vejvoda. bri-tanski veleposlanik v Beogradu John Nicols in številni britanski in jugoslovanski novinarji.
V izjavi tisku je Koča Popovič izrazil svoje zadovoljstvo, da mu je bila dana priložnost obiskati Veliko Britanijo, in je poudaril, da se odnos med Veliko Britanijo in Jugoslavijo, ki so bili utrjeni v skupni borbi med drugo svetovno vojno, stalno zboljšujejo v duhu medsebojnega razumevanja in sodelovanja. Koča Popovič je poudaril, da so bili med obiskom Selwyna Lloyda v Jugoslaviji doseženi pozitivni rezultati, in je izrazil prepričanje, da bodo tudi njegov obisk in razgovori prispevali k še boljšemu razumevanju med narodi obeh držav, ki imata skupno željo, da se mednarodno sodelovanje razširi do najvišje stopnje zaradi zagotovitve miru in napredka v svetu.
Britanski zunanji minister Selwyn Lloyd je priredil nocoj slovesno večerjo na čast svojemu gostu in ostalim članom jugoslovanske delegacije. Jutri bo Koča Popovič in kosilu pri britanskem predsedniku vlade Mac Millanu.
Jutri popoldne se bodo v Foreign Officeu pričeli britan-sko-jugoslovanski politični razgovori.
  «»------
Sovjetski sindikalisti na obisku v FLRJ
BEOGRAD. 28. — Danes je prispela v Beograd delegacija sindikatov tekstilcev in delavcev industrije usnja Sovjetske zveze pod vodstvom tajnika centralnega oabora Aleksandra Novikova. Med 15-dnevnim obiskom bo sovjetska sindikalna delegacija obiskala tekstilne tovarne in tovarne usnja in obutve v Beogradu. Zrenjaninu. Zagrebu, Varaždinu in Mariboru. Dele gacija vrača obisk centralnemu odboru sindikata tekstilcev in usnjarjev Jugoslavije, katerega delegacija je letos obiskala Sovjetsko zvezo.
 k«-------
Včeraj so se začeli razgovori o ribolovu
BEOGRAD. 28. — Danes so se v Beogradu pričeli ju-goslovansko-italijanski razgovori o podaljšanju sporazuma o ribolovu. Jugoslovansko delegacijo vodi načelnik splošnega oddelka državnega tajništva za zunanje zadeve Vuksan Popovič, italijansko pa svetnik Lodovico Baratieri.
worth je bil obsojen na 90 dni zapora, ker . je organiziral gibanje proti rasističnim, u-krepom v mestnih avtobusih. Črnski pastor Phifer je bil obsojen na 60 dni zapora. 12 črncev, ki so se pridružili temu gibanju pa je biio obsojenih na lliO dni zapora pogojno. Zagovornik obtožencev je sporočil, da bo vložil priziv.
Francosko pojasnilo o De Gaullovih pismih
PARIZ, 2*j. — Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je izjavil, da je De Gaulle v pismih, ki j\i je nedavno poslal Eisenhowerju in Mac Millanu, zahteval «tesnejše sodelovanje in boljšo ko. ordinacijo» med politiko zahodnih držav ki imajo mednarodne interese in odgovornost. Piipomnil je, da to nikakor ne pomeni spremembo atlantske organizacije.
Predstavnik je nato izjavil, da v pismih generala De Gaul-la ni bila omenjena NATO. Pisma so govorila o vprašanjih, ki so «izven neposrednih geografskih meja atlantskega zavezništva«.
Na vprašanje, ali namerava Francija na prihodnjem zasedanju sveta NATO, ki bo v decembru. staviti predloge, da bi vojaška in politična struktura atlantskega zavezništva postala bolj prožna, je predstavnik odgovoril, da namera* vajo Francija in nekatere druge države NATO nedvomno sporočiti predloge ki naj omogočijo, da se bo zavezništvo lahko «bolje upiralo nevarnostim, ki mu grozijo«. Dodal je, da so bile druge države, med katerimi Italija in tajnik NATO Spaak, obveščene o De Gaullovih predlogih. To je v skladu s politiko francoske vlade, ki predvideva tesne stike s sosednimi in zavezniškimi državami.
Povsod dobro tram vajskih
uspela stavka uslužbensev
Rudarji zasedli rudnik živega srebra - Danes se sestane centralni komite PSI
RIM, 28. — Stavka nameščencev avtobusnih, filobus-nih in tramvajskih podjetij, ki so jo napovedale vse tri sindikalne organizacije, je po poročilu iz vseh velikih mest države dobro uspela. Stavke so se udeležili skoraj vsi nameščenci. V četrtek popoldne se bodo sestali sindikalni voditelji kategorij vseh treh organizacij, da bi sklepali o nadaljnji akciji. Hkrati poročajo, da so prefekture v vseh prizadetih mestih poskrbele za prevoz s številnimi vojaškimi prevoznimi sredstvi.
Iz Grossetta poročajo, da so v rudniku živega srebra v Siele pri Santafiora rudarji včeraj zjutraj zasedli jaške, kjer so ostali tudi danes, ter s tem nadaljujejo stavko ki so jo začeli že prejšnji mesec, da bi protestirali proti ukinitvi akordnega dela, ker so se zaradi tega znižale mezde. Jašek, ki ga je zasedlo 118 rudarjev, se nahaja 300 metrov globoko. Hrano jim prinašajo stavkajoči rudarji izven rudnika. Zasedba poteka bVez incidentov.
vo o sedmih proračunih hkrati. Poslanci se ukvarjajo s proračuni ministrstva za prosveto, za zunanje zadeve in za javna dela, senatorji pa s proračun zakladnega, finančnega, proračunskega in ministrstva za državne udeležbe.
Med poslanci, ki so kritizj-rali sedanjo šolsko ureditev je bil tudi demokristjan Leone, ki je zahteval v prvi vrsti ki je zahteval v prvi vrsti reorganizacijo srednjih šol. Socialist Codignola je ugotovil ve-liko krizo državnega šolstva, za kar mora vlada poiskati zdravilo. Komunist Alicata pa je napovedal, da bo poslanska skupina KP1 v prihodnjih dneh predložila zakonski o-snutek za enotno obvezno šolanje v vsej državi. Jutri bo govoril prosvetni minister Moro. Popoldne pa je bila zaradi izvolitve novega papeža seja prekinjena. Pred tem je govoril poročevalec zunanjepolitične komisije Vedovato, ki je med drugim povedal, da še ni prepozno postaviti kandidaturo Milana za sedež Skupnega evropskega tržišča, če pa to ne bo uspelo, bo
Tudi danes so poslanci in vlada vztrajala, da bi bil Mi-senatorji nadaljevali z razpra-|!an sedež vsaj nekaterih usta-
MOSKVA, 28. — Tass !av-lja. da je poljska delegacija, ki jo vodi Gomulka, odpotovala iz Moskve z letalom «Tu-104» na potovanje po Sovjetski zvezi. Najprej. bo delegacija obiskala Tiflis.
itiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiliiiiiiiiHHimniiiiniiiiiiiMiiimHiiiiiiiriiiliiiiiiiiiiliiliiiiiiiHiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiMiimniiiniiiiiiMimmiiiiiililiiiniiiiiHiiiiiMiiiiHii
Kronski goi/or kraljice Elizabete oh /anethu parlamentarnega /;i snila n ja
Laburisti	obsojajo
na Srednjem	vzhodu
Pozii/ vladi, naj so odpove razdelitvi Cipra in naj upošteva Makariosov načrt Mae Millan ne izključuje udeležbe Makariosa na morebitni kouierenci
nov SET. Po prekinitvi seje pa je demokristjanka Bontade zahtevala nove fonde za kzo-kon Aldisio«.
V' senatu pa je govoril tudi bivši predsednik vlade Far-ri, ki je pozval vlado, da v državnih podjetjih izvaja vsa tista načela, ki bodo omogočila zmanjšanje produkcijskih stroškov. Komunist Bertolli Pa je vprašal, ali je res, da se petrolejska državna družba ENI pogaja s Standard Oil za vstop ENI v mednarodni petrolejski kartel. Socialist Bonafini je govoril o turizmu ter povedal, da so privatniki vložili v hotelsko industrijo 583 milijard lir, medtem ko so državne investicije smešno nizke. Komunist Monta-gnani pa je zahteval, naj av-omobilska tvornica «Alfa Romeo« začne s proizvodnjo ljudskih avtomobilo^v kar ima že v načrtu; za bencin pa je zahteval znižanje cene najmanj za 10 odstotkov. Predvideva e, da bo razprava o vseh gospodarskih ministrstvih trajala še dva ali tri dni.
Jutri se sestane centralni komite FSI. Zato so se danes sestali zastopniki raznih struj. Levičarji — bivši Kmorandi-jevci« — so ponovno pregledali svoje poročilo, ki je bilo že objavljeno. Pristaši Lelia Bassa in Nennijevi avtonomisti pa so imeli le kratek pomenek.
—-«»------
LONDON, 28. — Kraljica Elizabeta je pri današnji otvoritvi parlamenta imela kronski govor, v katerem je izjavila, da se bo njena vlada še dalje trudila, da pride do sporazuma o razorožitvi.
V zvezi s Ciprom je kra- — ljica izjavila da je njena vlada «zelo razburjena zaradi položaja na otoku in zaradi človeških žrtev s tem v zvezi, ter bo nadaljevala napore za rešitev, «ki naj omogoči mirnost in napredek na otoku*.
V nadaljevanju svojega govora, ki ga, kakor je znano, zanjo napiše predsednik vlade, je kraljica izjavila v zvezi s Srednjim vzhodom, da je vlada pripravljena Ksode-lovati z Združenimi narodi m z državami Srednjega vzhoda jori vseh ukrepih, ki lahko olajšajo sedanjo mednarodno napetost na tem področju in ki naj upoštevajo težnje tamkajšnjih narodov«.
bo vlada skušala doseči jim večje sodelovanje v okviru Commonvvealtha in to v duhu nedavne gospodarske konference v Montrealu. Dodala je, da vlada pripravlja odločne ukrepe za zaščito možnosti dela prebivalstva na Malti ter izrekla upanje, da bodo razgovori s političnimi strankami na Malti omogočili Kzačrtanje poti za ustalitev položaja na otoku«.
• Zatem je kraljica sporočia. da bo prihodnje leto skupno s svojim soprogom obiskala več držav Commonvvealtha.
V zvezi z gospodarskimi vprašanji je izjavila, da misli britanska vlada odločno braniti črednost funta šterlinga doma in v tujini ter zagotoviti visoko stalno raven upo-
Kraljica je dalje izjavila,
IIII1IIHIII1H llllllll MII IIIIIIIIIIIIIIIIIIHMIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIHIIMIIIIIII tllllMIIIIIII Hill MlllliHH II
Brilej o protestih FLRJ
v zvezi s šolami na Koroškem
0 albanskem poskusu napada na teritorialno celovitost Jugoslavije
rabe delovne site. Ob sodelo- i panje, naj bi dve konferenci, vanju s Commonvvealthom bo ki se bosta te dni začeli v Že-
frnn
v ZDA
BIRMINGHAM (Alabama), Voditelj črncev v Birminghamu duhovnik Shuttle-
28
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 28. — Na današnji skupni seji obeh domov zvezne skupščine je pomočnik državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Jože Brilej, ki na-domestuje odsotnega Kočo Popoviča, v imenu zveznega izvršnega sveta odgovoril na nekatera vprašanja poslancev s področja zunanje politike.
Na vprašanje ljudskih poslancev Franja Gažija in Gregorja Klančnika, kaj je ukrenila jugoslovanska, vlada v zvezi z zadnjim sklepom koroške vlade, je dr. Brilej izjavil:
«Kot je znano, je jugoslovanska vlada protestirala proti korakom v zvezi s šolami na Koroškem predvsem tudi zaradi tega, ker se je to dogodilo prav v trenutku, ko so bili v teku razgovori o vrsti vprašanj iz medsebojnih odnosov. Avstrijska vlada je odbila ta protest. Državno tajništvo za zunanje zadeve se bo še nadalje trudilo, da bi avstrijska vlada rešila to vprašanje v interesu dobrih medsebojnih odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo.«
Na vprašanje drugih poslancev, kako zvezni izvršni svet ocenjuje gonjo, ki se vodi v Albaniji v zvezi s Kosmetom, je Brilej izjavil, da zvezni izvršni svet meni, da to ravnanje ne predstavlja samo najresnejše zaostritve klevetni-ške gonje, temveč direktno vmešavanje v notranje zadeve Jugoslavije in poskus neposrednega napada na teritorialno celovitost Jugoslavije. S tem svojim ravnanjem se albanska vlada postavlja v vrsto tistih činiteljev, ki spod-kopujejo napore miroljubnih sil v svetu na zboljšanje mednarodnega ozračja in vnašajo napetost med narodi v tem delu sveta. Ta akcija albanske vlade, je poudaril Brilej, ki dokazuje pomanjkanje vsakega občutka mednarodne od-
govornosti, je v globokem nasprotju z interesi tako jugoslovanskega kot albanskega ljudstva, ki sta zainteresirani, (ia živita v piijateljstvu in miroljubnem sodelovanju.«
Briiej je nadalje v imenu zveznega izvršnega sveta izjavil, da so neresnične vesti inozemskega tiska, da so bili Jugoslaviji odobreni inozemski krediti za izvedbo njenega investicijskega programa. KNasprotno, v naporih za izvedbo našega programa inozemskih kreditov in posojil, je poudaril Brilej imamo težave v zvezi z dobivanjem kreditov ,čeprav gre z« kredite z normalnimi pogoji. Tako pisanje tiska — je zaključil dr. Brilej — tem bolj preseneča, ker doslej nismo naleteli na zadostno pripravljenost, da se ta vprašanja hitro rešijo.«
Na isti seji je predsednik zunanjepolitičnega odbora zvezne skupščine dr. Aleš Bebler, vodja jugoslovanske parlamentarne delegacije na konferenci Interparlamentarne u nije v Riu de .Taneiru, podal poročilo o obisku delegacije v raznih državah Južne Amerike. Bebler je poudaril, da so člani delegacije imeli možnost razgovarjati se z visokimi državnimi funkcionarji, šefi držav, člani vlad in parlamenta in se sestati z uglednimi osebnostmi. Delegacija se je prepričala, da uživa Jugoslavija povsod velik ugled in simpatije kot neodvisna in dosledno miroljubna država, kot država, ki kljub težavam z velikim uspehom napreduje in ima vedno večjo vlogo kot činitej miru v Evropi in svetu. Delegacija je povsod naletela na veliko zanimanje za gospodarske stike z Jugoslavijo. Obisk jugoslovanske dele gacije v Braziliji, Urugvaju, Argentini in Cilu je prispeval k medsebojnemu razumevanju Jugoslavije z omenjenimi državami.	B.	B.
vlada skusala razširiti prekomorsko trgovino, t;ko v Evropi z ustanovitvijo ppdročja svobodne izmenjave, kakor tudi v vsem ostalem svetu.
Zatem je kraljica izjavila, da angleška vlada podpira v OZN predlog za drugo mednarodno konference o mednarodnem pomorskem pravu. V zvezi s konferenco o prekinitvi jedrskih poizkusov, ki se bo začela te dni v Ženevi, je kraljica izjavila, da britanska vlada upa. da bodo ta pogajanja uspešna.
Na koncu je sporočila, da namerava vlada revidirati in izboljšati sistem obveznih pen-zij, tako da se bodo zvišale starostne penzije. V pregra-mu vlade je tudi refurma srednješolskega, tehničnega in višjega pouka ter kazenska reforma.
Prvikrat v zgodovini Anglije so med lordi v lodrski zbornici bile tudi ženske članice. Prvikrat so to pot svečano sejo oddajali po televiziji.
Predsednik vlade Mac Millan pa je napovedal ukinitev večine gospodarskih kontrol, ki so jih v veliki Britaniji uvedli po vojni. Mac Millan, ki je predložil v spodnji zbornici svoje poročilo o otvoritvi parlamentarnega zasedanja, je sporočil, da bo vlada objavila jutri belo knjigo o ukinitvi teh nadzorstev. Mac Millan je napovedal tudi ukrepe, ki naj olajšajo nakupovanja stanovanj. N lada bo dajala vnaprej denar družbam, ki dajejo hipotekarna posojila privatnikom, in na ta način bodo omenjene družbe lahko povečale obseg svojih posojil.
Govoril je zatem o reformi sistema starostnih pokojnin in navedel uspehe, ki jih je dosegla vlada v gospodarstvu: stalnost cen in indeksa življenjskih stroškov ter povečanje zlatih in dolarskih rezerv.
V zvezi s Ciprom je Mac Millan izjavil, da ni zgubil upanja, da pride do konference z Grčijo in s Turčijo; konference naj bi se udeležili tudi predstavniki obeh ciprskih skupnosti. Omenil je, da je Velika Britanija uredlagala, naj bo na dnevnem redu te konference njen načrt za Ciper in razprava o dokončni rešitvi vprašanja. Doda! je, da njegova vlada ne izključuje možnosti, da se konference udeleži nadškof Makarios kot predstavnik ciprskih Grkov.
Povedal je zatem da je grška vlada sporočila, da se ne more udeležiti konference in da bo obrazložila svoje stališče jutri v NATO, ter je izrekel željo, da grški sklep ne bi dokončno odvrnil možnosti konference treh.
Predstavnik opozicije za vprašanja zunanje politike Be. van je tedaj predlagal, naj se Velika Britanija svečano odpove razdelitvi Cipra ker se je Grčija odpovedala priključitvi otoka.
O Sredngem vzhodu je Mac Millan izjavil, da intervencija v Jordaniji ni bila nepotrebna. Izjavil je dalje: ((Jasno moram izjaviti, da bomo ohranili vsa naša zavezništva in vse naše pogodbe na tem področju, vštevši našo udeležbo V bagdadskem paktu. Nobena od teh ne ogroža katere kol. arabske države.«
Mac Millan je zatem izjavil, da Velika Britanija ni prevzela nobene vojaške obveznosti v zvezi s Kvemo-,jem. Na koncu je izrekel u-
nevi. imeli uspeh
Voditelj opozicije Gaitskell je kritiziral politiko vlade na Srednjem vzhodu. Izjavil je, da je zelo dvomljivo, ali je in*ervencija v Jordaniji in Libanonu imela kak uspeh. Dodal je, da se vlada ne pripravlja, da ponovno nasloni svojo politiko na Srednjem vzhodu na podpiranje nekaterih arabskih držav proti drugim arabskim državam.
Gailskell je izjavil, da politika bagdadskega pakta ni imela drugega rezultata, razen da je oškodovala ugled Anglije.
Glede Cipra je Gaitskell izjavil da zelo obsoja, ker vlada ni sprejela ponudbe Makariosa. ki je predlagal neodvisnost Cipra z jamstvom OZN. Obžaloval je tudi, ker je grška vlada sklenila, da se ne bo udeležila konference o Cipru.
upanja
»
ŽENEVA. 28. — Prihodnje leto nameravajo izstreliti z Južnega tečaja Ksatelit upanja«, v katerem bodo podpisi več milijonov ljudi, ki se zavzemajo za mir in za večje prijateljstvo med narodi. Načrt si je zamislil Američan John Mc Connel, ki je v ZDA zbral že veliko število pristašev (med temi šo gospa Roosevelt, demokratični voditelj Stevenson, znani evangelist Billy Graham itd.). Sedaj išče tudi v Ženevi pristaše, ki naj bi podpirali Kizstrelitev sate-ki naj bQ_tudi poslanica miru Ttl bratstva«.
Mc Connel pravi, da so zbrali posebno mnogo podpisov med drugo konferenco o miroljubni uporabi atemske energije. Na stotine znanstvenikov in visokih mednarodnih predstavnikov se je z navdušenjem pridružilo njegovemu načrtu. Po zamisli Mc Connela naj bi bila graditev Ksatelita upanja« plod mednarodnega sodelovanja, izstrelili pa naj bi ga pod zaščito Združenih narodov.
 k«--------
RANGUN. 28. — Burmanski ministrski predsednik U Nu je danes odstopil in izročil oblast načelniku glavnega štaba burmanske vojske generalu Ne Vinu, ki bo v pričakovanju aprilskih volitev predsedoval upravni vladi.
MiiitiitiiHaiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiifiiiiiHiiiiiiiitiimiitiiiiiiiiiiiiiiitititiinir
Nobelovi nagrajenci za fiziko in kemijo
v
Cerenkov, Frank Tamm in Sanger
Boris Pasternak izključen iz sovjetskega združenja književnikov in tudi iz sekcije prevajalcev
STOCKHOLM, 28.
Šved- da je prišel do tega, kar imenujejo znanstveniki pravi milj-ni kamen na področju preiskav. namreč določitev strukture molekule in insuline. Znanstvenik je uspel ugotoviti, da se molekula insulina sestoji iz 777 atomov. Razumljivo je. da je Sangerjevo odkritje odprlo nove široke horizonte v vsej biokemiji.
Sange • se je rodil v Rend-combu v Gloucestershiru leta 1918. Takoj po diplomi na
ska akademija znanosti ie danes tudi uradno	sporočila,
da so prejeli Nobelovo nagrado 1958 za fiziko	sovjetski
znanstveniki Pavel	Alekseje-
vič Cerenkov, lira Mihajlovič Frank ter Igor Jevgenijevič Tamm ter Nobelovo nagrado 1958 za kemijo angieški znanstvenik Frederik Sanger.
KEfekt Cerenkov«,	ki je prinesel trem ruskim	znanstve-1 univerzi	v	Cambridgeu	leta
1943	je	pričel	preiskovalno
nikom Nobelovo nagrado za fiziko. označuje tisti fenomen, oo katerem prihaja luč iz e-lektrona ali katerega koli drugega z elektriko nabitega delca, ki se giblje v nekem sredstvu s hitrostjo, ki je večja od hitrosti svetlobe v istem sredstvu. Cerenkov je pričel preiskave, ki .so dovedle do odkritja tega efekta, nadaljevala in razvila sta jih pa Frank in Tamm. Efekt je velike važnosti za vsa vprašanja, ki se tičejo gibanja z e-nergijo močno nabitih delcev in pred kratkim je bil uporabljen za odkritje »akih dei-cev ir> za merjenje njihove hitrosti in energije. Odkritje antiprotona leta 1955 na univerzi v Berkeleyu bi bilo s<co. raj nemogoče brez aparatov, ki so se oslanjali na sefekt Cerenkov«. Razen tega je ta efekt osnova za nove metode pri študiju kozmičnega žarče-nja.
Metoda in odkritja novega Nobelovega nagrajenca San-gerja so odprle pot k določitvi notranje strukture proteinov, ki so. kot je znano, snovi, ki so bistveni funkcionalni elementi vsakega vlakna človeškega telesa. Mnogi raziskovalci so uporabili San-gerjeve metode ter dosegli važne rezultate.
Sanger je uporab«! 42 let,
delo najprej s profesorjem Chibnallom in nato sam, v laboratoriju za biokemijo na univerzi v Cambridgeu.
Medtem pa je sovjetska a-gencija TASS sporočila, da je bil Boris Pasternak, ki je pred dnevi prejel Nobelovo nagrado 1958 za književnost izgnan iz sovjetskega združenja pisateljev in da mu je bil odvzet naslov sovjetskega pisatelja. Ta sklep je predsedstvo sovjetskega pisateljskega društva sprejelo soglasno. TASS sporoča nadalje, da so se udeležili debate, ki je dovedla do izključitve Pasternaka, pisariji kot Nikolaj Tihonov, Valentin Katajev Ana Kara-vajeva. Boris Polevoj, Sergej Mihalkov in Aleksander Prokofjev.
Boris Pasternak pa je bil izključen tudi iz sekcije prevajalcev. Tako bo izgubil vse pravice, ki jih nudi pripadnost k združenju književnikov in bo moral odslej dokazati, da dela neko točno in kontinuirano delo. medtem ko pisatelji nimajo te obveze in lahko delajo doma. ne da bi bili vezani na kak delovni urnik ali sploh na časovno omejitev. Prejemal bo pa še, kar mu pripada po avtorskih pravicah. Tudi bo lahko še naprej stanoval y svoji vili blizu Moskve.
Vreme včeraj: Najvišja tempera-tura 15,6, najnižja 9,5 stopinje, ztačrvl tlak 1024,7, stalen, veter 20 lam na uro, vzhodnik, vlaga 56 odst., nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,6.
Tržaški dnevnik
Danes, SflEDA, 29. oktobra
Narcis, Svoboain	.
Sonce vzide ob 6.39 in 2» Lttna 16.56 Dolžina oneva 10.19. vzide ob 18.10 in zatone od Jutri, ČETRTEK, 3*. oktobra
Alfonz, Sonja	_
Sindikalni razgovori na uradu za delo
Ravnateljstvo Delavskih zadrug namerava postopno likvidirati to zadružno ustanovo
Za sedaj hočejo dati v zasebni zakup vse mesnice, in večino drugih prodajaln ter likvidirati oddelek za avtomobilske prevoze - Nevarnost odpustov za uslužbence in škoda za potrošnike
Na uradu za delo je prišlo do razgovorov med predstavniki sindikalnih organizacij in direkcijo Delavskih zadrug o stanju v tem pomembnem delavskem podjetju. Na teh razgovorih so predstavniki komisarske uprave jasno povedali, da obstaja načrt, da se postopno likvidira to podjetje. Predstavniki podjetja so namreč predložili v razpravo naslednje predloge:
1. V privatno upravo nameravajo predati vse mesnice in odpustiti vse zaposleno osebje. Na ta način bi bile Delavske zadruge samo še lastnik mesnic in bi pobirale najemnino, kot to delajo številni privatni lastniki s svojimi mesnicami. Odpadla pa bi vloga Delavskih zadrug pri naporih, da se znižajo cene mesa. V bistvu gre torej za korenito likvidacijo tega važnega sektorja dejavnosti Delavskih zadrug, pri čemer bi bilo odpuščenih deset delavcev.
Formalni razlog, ki ga je navedla direkcija, se nanaša na deficitnost mesnic, ker raj bi se znižala * prodaja mesa. Vendar pa je temu razlogu tczko povsem verovati, saj je znano, da privatne mesnice po mestu še zdaleč niso pasivne in zlasti ni mogoče govoriti o pasivah pri trgovini na debelo, ker je znano, da je meso v Trstu izredno drago in povrh še slabše kvalitete v primerjavi z drugimi italijanskimi mesti.
Obstaja torej razumljiv sum, da gre v bistvu za ukrep, da se prepusti ta sektor popolnoma v roke monopolistom in da naj bi tu tičali resnični razlogi. Pripomnit:	je tudi
treba, da ta namera direkcije predstavlja grobo kršitev delavske pogodbe od januarja letošnjega leta, kjer se je direkcija obvezala, da ne bo sprejela nobenih sklepov glede likvidacije mesnic, če ne bo prišlo do novih izrednih sprememb na trgu z mesom.
V teh mesecih m prišlo do bistveno novega položaja in torej direkcija nima nobenega pravega razlogi, da odpove to pogodbo, ki bi morala formalno veljati a mesecev.
Gre torej za zelo resno vprašanje že s sindikalnega stališča, ki pa je še mnogo
Mllllllllliaill III lili III lllllll MIIIIIIIIIMIIII MIHIH
Lik pokojnega dr. Ivana Plesa
Namesto njegovega umerjenega koraka po devinski gmaj ni prav sedaj okrašeni s čudovitimi barvami redko posejanih šopov kraškega reja, in skozi Crničje, kjer se je utapljal v svojo mladost, tehtal u-sodo te zemlje in slastno srkal lepoto oboževanega Devina, se je v soboto popoldne vila dolga procesija za krsto zvestega in plemenitega sina rodne zemlje dr. Plesa.
Javnosti je že dovolj znano njegovo plodno življenje, njegove sposobnosti in vrline na gospodarskem področju, njegov kremeniti značaj. Mogoče pa ni tako znana njegova vrlina, ki so jo njegovi sorojaki in tudi oni, ki so ga pobliže poznali, tako visoko cenili. Naj to izrazim s temi-le vrstami:
Dan pred njegovo smrtjo sva nekaj ur kramljala o tem in onem kot pač misli in govori starši rod. Njegova beseda je bila sveža in prožna. A naravnost mladostno je izzvenela, ko je razgovor nanesel na tukajšnjo življenje. Kar ni povedala beseda, sta do polnila poseben sijaj v njegovih mirnih očeh in nasmeh okrog usten.	Ni mogel,	da	bi nt	bil
prišel	v Devin	celo	samo	za
nekaj	ur. Letos	je	prišel	na
daljši	oddih, ki	ga	je bil	po
težkem in odgovornem delu tako zelo potreben. Prišel je v švoj Devin, kot se zateče dete
V materino naročje. Nikjer ni našel toliko sveiila in pobude kot ti svojem — jadranskem biseru. Nisem edini, ki je že ob prvem srečanju z njim občutil njegov utrip za to prgišče naše grude, ki je bila nekako svetišče v njegjvem srcu. Vse je imelo v njem svoj kotiček: od kamna in grmu, nebesne vedrine in morja — do ljudi in njihove usode. V naši črni povesti je bil kot svetal in topel žarek. Svojo i-skreno in nesebično navezanost na suoj dom ni zavijal v olepševalne fraze, ampak jo je čuval kot dragulj in jo o-čitoval z dejanji. Vso njegovo bogato dejavnost na gospodar, skem področju je v tej ali oni obliki spremljala le ena plemenita težnja:	lajšati usodo rojakov in celotne narodne skupnosti in utrjati temelje za boljše sožitje s soseščino. Njegov etično-moralni lik pa je odklanjal in sovražil vsako nepošteno nakano, vsak poskus sebičnega izigravanja. Za takšne račune ni bilo mesta p njegovem rodoljub ju.
Tako si je mogel utirati svo. jo življenjsko pot samo mož 'tvornih nagibov:	delavnosti,
nesebičnosti, požrtvovalnosti, poštenja, neomahljivega značaja. Zato je bilo v njegovi družbi tako prijetno.
Zaradi teh odlik je njegova prerana in nenadna smrt pretresla razen njegovih svojcev tudi sovaščane, Tržačane in Goričane ter velik krog njepo. vih znancev in prijateljev onstran državnih mejnikov.
Od njegove gomile smo se ločili s tem olajševalnim občutkom:	izpolnila se mu je
želja da počiva v ljubljeni do. tnači grudi.
JANKO FURLAN
bolj resno, ker gre v bistvu za važen nov korak k postopni likvidaciji Delavskih zadrug in objektivno pop itča-nje monopolistom.
2. Se resnejši pa je drugi predlog, ki se nanaša na prepustitev prodajaln z živili v družinsko upravo. S tem načinom bi izvajali oni del pogodbe, ki predvideva tak način uprave toda samo za okoliške vasi, kjer bi bil drugačen način upravljanja v praksi nemogoč. Po tem načinu prevzame v upravo prodajalno neka oseba, ki ima določeno neko minimalno plačo, poleg tega pa določeni odstotek pri prodanem blagu. Vendar pa ista določila zopet predvidevajo, da bi morala preiti v direktno upravo Delavskih zadrug vsaka prodajalna, ki preseže določeni dohodek.
Direkcija v tržaškem primeru predlaga, da bi predali v družinsko upravo približno 80 do 90 odstotkov vseh prodajaln in bi torej ostalo v direktni upravi komaj kakih deset prodajaln od 96 obstoječih.
Za delavce, zaposlene v teh prodajalnah, bi pomenilo izvajanje tega ukrepa; znižanje položaja za upravitelje in seveda tudi znižanje prejemkov, ali demisija in odpust' za one, ki ne bi hoteli pristati. Odpust za prodajalce in pomočnike prodajalcev, razen v redkih primerih, da jih najemnik ne bi odpustil in bi jih obdržal.
Posledice bi bile torej zelo občutne in bi zajele večji del osebja Delavskih zadrug. Vendar pa ne gre samo za to sindikalno plat vprašanja, temveč istočasno tudi za drug r ič manj pomembni korak, da se ta delavska ustanova dokončno likvidira. Čeprav bi imeli sicer formalno še vedno opravka s prodajalnami Delavskih zadrug, bi se namreč te prodajalne v bistvu spremenile v privatne prodajalne in bi v znatni meri izgubile svoj pomen, bi postopoma postajalč vedno manjše prodajalnice in bi torej tudi na tem važnem sektorju ne mogle vršiti svoje najvažnejše vloge; ne bi prispevale k zniževanju cen.
3. Končno predlaga direkcija popolno likvidacijo oddelka za avtomobilske prevoze in prepustitev teh prevozov privatnemu podjejju. Kaže, da so o tem že imeli razgovore m da je neko privatno podjetje že pripravljeno, prevze-t’ te prevoze in to na ta način, da bi delno tudi nakladalo blago v centralnem skladišču in ga razkladalo v prodajalnah. Na ta način bi torej vrgli na cesto približno 20 oseb, šoferjev in zaposlenih v skladišču, kjer bi bilo manj dela.
Ta predlog je po vsej verjetnosti v tesni zvezi z izjavami nekega bivšega člana u-pvavnega odbora, ki je dejal, ko je podal ostavko, da obstajajo okoli Delavskih zadrug veliki apetiti. Res je kaj malo verjetno, da bi neko privatno
prevozniško podjetje bilo kar čez noč sposobno opravljati isto delo mnogo ceneje, kot cddelek Delavskih zadrug, ki ima že vsa potrebna sredstva, usposobljeno osebje in dolgoletne izkušnje. To bi bilo e-dino mogoče (pa še v takem primeru malo verjetno), če bi novo privatno podjetje grobo kršilo vse delovne pogodbe in da bi šoferji b'U istočasno tudi razkladalci in nakladalci in da bi delali prekourno delo. Razumljivo pa je, da se s takim stališčem nikakor ni mogoče strinjati v nobenem primeru, niti če gre za katero koli privatno podjetje, še toliko manj pa če gre za zadružno organizacijo.
O teh predlogih direkcije je logično prišlo do dokaj o-stre razprave, ker jih pred-
stavniki sindikalnih organizacij nikakor ne morejo sprejeti Predstavniki sindikatov so namreč pričeli razpravo z že obstoječimi kršitvami delovnih pogodb, ker je v resnici nemogoče govoriti resno z ljudmi, ki te pogodbe stalno kršijo. Vendar pa so o teh predlogih razpravljali na predlog urada za delo in je nato predstavnik urada za delo pripravil svoj predlog, o katerem pa niso izdali nobenega poročila.
Včeraj se je o tem vprašanju sestal sindikalni odbor, ki je proučil predloge urada za delo in pripravil odgovor. Čeprav tudi o tem sestanku niso poročali, je vendar kaj verjetno, da predlogov niso sprejeli, ker so za sindikalne organizacije nesprejemljivi.
Za rešitev krize v ladjedelnici Sv. Jnsta
Delegacija delavcev
v
Včeraj dopoldne ob 10. uri so se v sindikalnem sedežu v Ul. Pondares ponovno zbrali na enotni skupščini suspendirani delavci ladjedelnice Sv. Ju3ta. Na skupščini so sindikalni predstavniki poročali , o razgovorih z lastnikom ladjedelnice. da bi drugače uredili turnuse za določene kategorije delavcev tako, da bi lahko zaposlili še delavce določenih kategorij. Kot smo že poročali. razgovor ni privedel do konkretnejših rezultatov.
Nato je bilo govora o korakih, ki so jih napravili, da pripravijo potovanje delegacije predstavnikov delavcev v Rim, kjer naj bi intervenirali za rešitev perečih vprašanj ladjedelnice. Delavcem ni u-spelo. da bi prišli do stikov s poslanci v Trstu, ker so poslanci odsotni, vendar pa jim je politično tajništvo PSDI zagotovilo, da jih bo sprejel minister za delo Vigorelli.
Delegacija delavcev je odpotovala v Rim včeraj zvečer ob 22.15.
•illtlHllUMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiimiiimifMiiimiiiiiitiiiiiiiiiimiiiitiitiiiiiiiminiiliiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiuititiiHHiitiiniiiiiHiiiiMtlliiliilii
Nadaljevanje pogajanj za sestavo občinskega odbora
Težave tudi v razgovorih
med demokristjani PSDI in PRI
Na včerajšnjem sestanku niso dosegli še nobenega sporazuma in bodo zato razgovore nadaljevali v prihodnjih dneh
Včeraj ob 13. uri so se se- skega odbora skupno z libe- ga, ko je neki voditelj tukajš
stali na sedežu Krščanske demokracije predstavniki KD, PSDI in PRI. Demokristjane so zastopali dr. Franzil, kot morebitni bodoči župan, namestnik pokrajinskega tajnika Stopper in tajnik občinskega odbora KD dr. Savona; za socialdemokrate sta bila prisotna pokrajinski tajnik prof. L. Lonza in njegov namestnik Pittoni; za republikance pa občinska svetovalca Cumbat in Geppi ter član vodstva tu-aaišnje sekcije PRI penne-stre.
Ob zaključku sestanka ie bilo objavljeno uradno poročilo (ki so ga, poslali samo svojim časnikom, kot' je to običaj pri demokristjanih), v katerem ni nobenih podrobnosti c razgovorih. V poročilu je samo rečeno, da so se predstavniki treh omenjenih strank sestali, da se dogovorijo glede sestave manjšinskega občinskega odbora. Da bodo na sestanku razpravljali o tem vprašanju, smo vedeli že včeraj. Toda zanimivo bi bilo vedeti tudi, kaj so pravzaprav govorili in o čem so podrobneje razpravljali, saj so sede-l skupaj več ur in gotovo niso gledali drug drugega.
Čeprav ni bilo mogoče niti v večernih urah do-biti kakšno »uradno« indiskrecijo glede stališča predstavnikov posameznih strank do sestava novega občinskega odbora, se je vendar zvedelo, da razgovori niso potekali prav v najboljšem vzdušju, zlasti ne baje zaradi nekaterih demokrist-janskih »očitkov« o »krivdi socialdemokratov«, da ni prišlo do sestave štiristrankar-
lli mini mn Milinimi iiniiiuii umu iiiiiMiliininiiHniiiiiiHimimiiiiiltiii m um m m miminr
Prometne nesreče
Lambreta v avtobus
vozača	v	bol
Trčenje med avtom in motociklistom brez posledic
Ze zgodaj zjutraj sta se dva fanta pripeljala a taksijem v bolnišnico, kjer sta prosila za zdravniško pomoč. To sta bila 20-letni Ermanno Bertuzzi iz Ul. del Friuli in 14-letni Egi-dio Brandolin iz iste ulice. Zdravniki so jima nudili vso pomoč in medtem ko so Ber-tuzzija nato odslovili s prognozo okrevanja v nekaj dneh, so njegovega znanca iz previdnosti poslali na opazovalni oddelek. Zdravniki bodo morali namreč še ugotoviti, ali ima kake kostne poškodbe v levem kolenu, in tako se bo moral zdraviti 3 ali v primeru hujših poškodb kar 40 dni.
Fanta sta se pripeljala od doma z lambreto, ki jo je vozil Bertuzzi, in oba sta bila namenjena v središče mesta. Na Trgu Liberta pa je prišlo do karambola med lambreto in avtobusom.
Sergij Filipčič od Sv. M. M. Sp. št. 1031 se je včeraj proti večeru usedel na svoje motorno kolo in se hotel odpeljati proti mestnemu središču. Prav tedaj ko je privozil do hiše s številko 806, je z nasprotne strani prišel avto, katerega je vozil 26-letni Umberto Ponti-ni ravno tako od Sv, M. M. Sp., in tedaj je prišlo med o-bema voziloma do trčenja ki se je seveda končalo s padcem Filipčiča na tla.
Sicer se je Filipčič precej prestrašil, zaradi česar se je odpravil v bolnišnico. Tu pa so ga potolažili in ga odslovili, češ da ni nič hudega. Iz previdnosti pa so mu priporočili približno teden dni počitka.
16 let stari Alfredu Buiatti iz Ul. Diaz je imel večjo smolo kot pešec, v katerega se je med vožnjo z lažjim motornim kolesom po Ul. Rismondo zaletel. Pešec je odšel in tako ni znano niti kdo je bil, Buiatti pa je moral v bolnišnico, kjer so mu razkužili rano na dalni leve roke in tudi na kazalcu ter ga nato odslovili. Fant se bo moral zdraviti v domači oskrbi in če ne bo komplikacij, bi moral ozdrave. ti že v 8 dneh.
Tok opekel električarja
Električni tok je včeraj tako stresel med delom 47-letne-ga električarja Renata Germanija z Drevoreda 25. aprila v Miljah, da je moral zaradi opeklin II. stopnje po rokah in obrazu oditi z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer je ostal na dermatološkem oddelku. Okreval bo v 20 ali 30 dneh.
Germani je izjavil, da se mu je nezgoda pripetila med
r«lci, ki bi imel gotovo večino. Kot smo že svoj čas pisali, so socialdemokrati odločno zavrnili kakršnokoli sodelovanje z liberalci, kar je prisililo demokristjane, da iščejo rešitev v tristrapkaiski manjšinski povezavi.
Toda tudi to vprašanje bi demokristjani radi rešili po svoji zamisli. Zdi se, da so tudi na včerajšnjem sestanku vztrajali za sestavo občinskega odbora, v katerem naj bi-b'le neposredno zastopane KD, PSDI in PRI. Ta odbor naj bi predvsem reševal le navadne upravne zadeve in naj bi se skušal izogniti vsem tistim vprašanjem, ki bi ga lahko postavila v manjšino, ali pa za rešitev katerih bi bil prisiljen sprejeti podporo levičarskih odnosno desničarskih strank.
Razumljivo je, da takšno stališče ne ugaja z’asti socialdemokratom, ki so pripravljeni sodelovati s Krščansko demokracijo in z republikanci v občinski upravi, da se o-mogoči sestava takšnega občinskega odbora, ki bo ustrezal politiki tako imenovane »demokratične levice«. Zato tudi socialdemokrati niso najmanj navdušeni, pridružiti se demokristjanom in republikancem v občinskem odboru. Najraje bi videli, da bi KD sestavila svoj enobarvni odbor, ki. naj bi upravljal občino z odkrito podporo štirih svetovalcev PSDI in dveh svetovalcev PRI. Obenem pa naj bi enobarvni demokristjanski odbor sestavil občinski program sporazumno s PSDI in PRI, ki naj bi vsai delno zadovoljil tudi PSI. Upoštevajoč dejstvu, da se KD v Trstu noče na noben način povezova-t s socialisti in da zato je skoraj nemogoče prisiliti jo, da bo sprejela odkrito podporo PSI, se socialdemokrati potegujejo za ustvaritev pogojev, ki naj" bi omogočili u-sfneritev občinske uprave na »demokratično levico«. Poleg tega pa je že obte znano, d^ socialdemokratom ne diši stopiti v občinski' odbor, ookleč ne vidijo, kako se bodo stvari v tržaški federaciji PSI razvijale. Ne smemo pozabiti, da sta bili tržaški federaciji PSI in PSDI lani najtesneje povezani v akciji za »socialistično enotnost«, ki se ni nadaljevala zaradi položaja, ki je nastal v socialistični federaciji, kjer je prišlo do precej ostrih nasprotij v zvezi s politiko do socialdemokratov.
Zato je tržaška PFDI usmerjena na takšno rešitev vprašanja občinskega odbora, kjer si ne bi neposredno vezala rok. Skratka, PSDI je pripravljena podpreti enobarvni de-
Skupščina trgovcev s sadjem na drobno
Potrošniki	lahk
neposredno v občinski tržnici
Kmetje pa lahko svobodno prodajajo svoje pridelke
Sinoči je bila nova skupščina trgovcev s sadjem in zelenjavo na drobno, ki so dokaj živahno komentirali ukrep občinskega prefekturnega komisarja, da lahko potrošniki odslej že od desete ure dopoldne kupujejo na centralni tržnici za sadje irv zelenjavo blago tudi na drobno. Tlovost na prvi pogled ni tako občutna, saj gre samo za spremembo urnika ker so do sedaj lahko kupovali šele od 11. ure. Vendar pa gre za važno spremembo, ker se bo sedaj kaj lahko primerilo, da bodo številne gospodinje šle neposredno na centralni tržnico, kjer so cene sadja in zelenjave razumljivo mnogo nižje in lahko torej pride do občutnega padca prodaj v trgovinah in stojnicah po mestu.
Na sinočnjem zasedanju so zato trgovci na drobno poslali trgovinski zbornici zahtevo, da intervenira, da se obnovi stari urnik. Vendar pa je to kaj malo verjetno, saj je do novega urnika prišlo prav na o-snovi izvajanja zakonskega dekreta o liberalizaciji trgovine s sadjem in zelenjavo na drobno in naj bi tudi omogočitev prodaj na drobno v stojnicah na trgu na debelo pripomogla do znižanja cen. Razumljive pa so bojazni okoli 1500 tržaških malih trgovcev na drobno, ki morajo vzdržati hudo konkurenco in ki imajo dokaj velike stroške. Vendar pa bi bilo pametneje, da bi prišlo do neposrednih prodaj okoliških proizvajalcev trgovcem na drobno, saj bi se na ta način izognili dragemu in v mnogih primerih nepotrebnemu posredovanju grosistov in tudi stroškom prevoza ter podobnim stroškom kar bi bilo v korist proizvajalcev, trgovcev na drobno in potrošnikov.
V tej zvezi ponovno obveščamo vse okoliške kmete, man-drjerje in druge, da odslej lahko svobodno prodajajo svoje pridelke, ker je odpadla obveza, da jih lahko prgdajajo samo v občinski tržnici. Pametno bi bilo. da bi prizadeta strokovna združenja pripravila o tem vprašanju ppdrobna pojasnila in da bi priredila tudi informacijska predavanja, kot tudi da bi prišlo do prvih korakov za organizacijo zadrug in konzorcijev, ki jih predvideva zakon.
nje federacije PSDI izjavil, da bodo skušali v vsakem primeru podpreti KD v naporih za sestavo občinskega odbora, da se prepreči ponovna komisarska uprava. Obenem pa je poudaril, da hoče PSDj od zunaj nadzorovati občinsko u-pravo, da hoče s svojim sodelovanjem v raznih komisijah ih v raznih občinskih podjetjih in ustanovah dokazali svojo dobro voljo, da se prepreči razpust občinskega sveta.
Ker ni izključeno da so predstavniki PSDI vsaj del lega svojega stališča povedali demokristjanom na včerajšnjem sestanku, je razumljivo, da ' je bilo ob zaključku se stanka, objavljeno poročilo, k: ne pove ničesar in ki obenem potrjuje, da razgovori niso potekli prav v najboljšem vzdušju. Zaradi tega tu di sporočajo, da se bulo razgovori nadaljevali v prihodnjih dneh. To nam potrjuje tudi demokristjansaa agencija «Giulia», ki je sinoči objavila poročilo o sestanku in v katerem ugotavlja, da novi predlogi, ki so bili predloženi na sestanku, zahtevajo od neke stranice podrobno proučitev. Hkrati pa agencija meni, da obstajajo še vedno ugodni pogoji za dosego sporazumi.
IIIHirmilllllHIHIIllllllllHIIIHnilllllHHIIHnilimillUIIIIIIIIIHIIHHIIItltlllllllinilltHIIItllHUlIlItllllllHHIIIIIIIIIIIIIflltlHIIIHHIIIIIIIIIIHIIIIIIHH
Nespremenjena dravinjska doklada
Draginjska doklada ostane za delavce in nameščence trgovskega in industrijskega
sektorja nespremenjena za prihodnji trimester november,
december in januar.
Vsedržavna komisija za u-gotavljanje življenjskih stroškov je namreč na včerajšnjem sestanku ugotovila, da je bii indeks življenjskih stroškov v trimesečju avgust, september m oktober 105,98 (osnova maj-junij 1956 enaka 100) proti 106.68 v prejšnjem tromesečju. Na osnovi veljavnih sporazumov o pregibni lestvici ostane zato draginjska doklada nespremenjena.
 «» :
Skupščina pomorščakov
Na sedežu nove Delavske zbornice bo danes zvečer ob 17. uri skupščina pomorščakov in upokojenih mornarjev FILM, kjer bodo razpravljali o pogodbenih zahtevah in o pokojninah.
 «»-------
Minister Tamkoni ne pride v Trst
Uradno so obvestili, da se minister za notranje zadeve Tambroni ne bo udeležil svečane proslave obletnice zmage, ki bo 4. novembra v Trstu. Minister Tambroni bo namreč .4 novembra odpotoval v Trident.
Zadnji koncert v Avditoriju
V petek ob 21. uri bo v Avditoriju zadnji koncert orkestra Tržaške filharmonije, ki ga bo dirigiral Ferdinando Guarnieri ob udeležbi klavirskega dueta Franco Verganti — Gian Luigi Franz. Na sporedu so skladbe Mozarta, Bu-gamellija, Wagnerja Verdija, Martuccija in Rimsky-Korsako-va. Danes se prične prodaja vstopnic v Pasaži Protti.
DAROVI Il\ IMtISIM
iVKl)
Namesto cvetja na grob Kocjančičevi mami daruje družina Bole 1500 lir za Dijaško Matico.
Namesto cvetja na grob pokojne Antonije Skok vdove Kocjančič darujejo družba «Financna» in njeni uslužbenci 15,900 lir za Dijaško Matico. V isti namen daruje Danilo Nedoh 1000 lir.
Priletna ženska si je zlomila nego
Čeprav so bile bolečine na desni nogi precej neznosne se 67-letna Alessandra Vigolla iz Ul. Carli ni upala oditi k zdravniku. 26. t. m. popoldne je namreč zdrsnila v svojem stadovanju in tudi nerodno padla, a je mislila, da bodo bolečine izginile same od sebe ali kvečjemu z obkladki. Toda ženska se je zmotila, ker je včeraj v bolnišnici, kamor se je končno zatekla z rešilnim avtom, izvedela, da i-ma zlomljeno stegnenico desne noge. Zdravniki so si pridržali prognozo.
Anici in Silvanu Mesesnelu se je redila ljubka hčerka
ERIKA
Svojima delovnima tovarišema iskreno čestita Založništvo tržaškega tiska. Čestitkam se pridružuje tudi Slovenska prosvetna zveza.
Izpred sodišča
delom na krovu parnika »Ma- t mokristjanski odbor, ki naj ria Rosa« v ladjedelnici Sv. bi imel tudi odkrito podporo Marka.	I	republikancev.	Ni	dolgo	od	te
Stavka openskega tramvaja
Včeraj so stavkali vsi usluž benci openskega tramvaja, tako da ves dan tramvaj ni vozil. Prefektura pa je organizirala tri avtobuse, ki so opravljali promet.
Za tatvino dežnega plašča
obsojen na 20 dni zapora pogojno
Oprostitev begunca, ki je bil obtožen simulacije tatvine Po mnenju prizivnega sodišča niso pile vlomilsko orodje
Luciano Rossetti iz Ul. Goz-zi je moral nekega deževnega novembrskega dne oditi iz gostilne na vogalu Ul. Geppa
z Ul. Trento brez svojega dežnega plašča domov. Nekdo mu je namreč ukradel plašč in izginil.
Rossetti se hi pomiril, dokler ni sredi decembra opaz-il ukradeni dežni plašč, ki ga je nosil 66-letni Antonio Cian iz Ul. Rigutti. Tedaj je moža ^prijavil in vko je moral Cian pojasniti policijskim organom, zakaj je vzel plašč z obešalnika. Deževalo je, je pripomnil Cian in ker se ni hotel zmočiti, je prosil nekega gluhonemega, da bi mu dal plašč. Ta mu ga je dal in on je odšel domov, prepričan, da je sinov. Sicer ga je sin opozo>’l, da ni njegov in ker ni poznal lastnika, ga je sklenil nositi, a ga je dal poprej še očistiti.
Fred sodniki je Cian ponoy vil isto, a tokrat so poklicali na pričevanje tudi gluhonemega Odda 'Mezzettija, ki_ je s pomočjo matere obrazložil, da ga je Cian prosil za dežni plašč ki je bil obešen za njegovim hrbtom. Misleč, da je njegov, se je dvignil s stola, snel pašč z obešalnika in ga izročil možu.
Cian je moral seveda vrniti plašč lastniku in tako so ga sodniki obsodili z vsemi olajšavami, ki jih predvideva zakon, na 20 dni zapora ter na 3000 lir globe.
26-letna Liliana Antonante in njena nekaj let mlajša sestra Maria, obe stanujoči v Cataniji, sta se junija 1950. leta zglasili v trgovini s čevlji Cuderi v Ul. Ginnastica in plačali kupljene čevlje z menico, ki sta jo podpisali tudi v imenu brata Giuseppa, ki naj bi jamčil za plačilo.
Nekega dne pa so Giuseppu, stanujočemu v Ul. Battaglia, prišli zaplenit pohištvo in tedaj je izvedel, da je do zaplenitve prišlo zaradi tega, ker je podpisal menico, ki je zapadla. Podpis je bil ponarejen in tako je mož prijavil zadevo policijskim organom, ki so uvedli preiskavo in ugotovili, da sta za Giuseppa podpisali njegovi sestri. Sicer ga je ses*va Liliana obvestila s pismom o nakupu čevljev z menico, a šele ko je bilo že prepozno.
Preiskava se je zaključila s prijavo obeh sester sodišču, prvič po dobtožbo poneverbe
javnega akta in drugič zaradi prevare.
Sodniki pa so bili mili z ženskama in so ju obsodili le na 6 mesecev in 10 dni ječe ter na 2700 lir globe pogojno in brez vpisa v kazenski list.
Nekega januarskega dne 1956. leta so policijski agenti prišli v begunsko taborišče pri Sv. Soboti in odpeljali na zasliševanje Milana Filipčiča, Draga Ljubiča Ivana Udoviča in Antona Vidriha. Vsi so bili osumljeni, da so ukradli Alojziju Maslu, jugoslovanskemu beguncu kot oni, 26.300 lir, medtem ko so skupno pili v gostilni «De Zan« nasproti taborišča. Do zasliševanja je prišlo zaradi Maslove prijave.
Begunci so seveda tajili krivdo, trdeč, da je Masjo prisedel k njim in pil vino. Sredi popivanja so ga povabili da bi tudi on segel v žep in plačal liter 'viša, na kar pa - je mož odgovoril, da je suh kot poper. Tedaj pa je Ljubic dvignil s tal nekaj stolirskih bankovcev in vprašal čigavi so. Denar je bil sicer Ljubičev, a begunec je s tem hotel preizkusiti Masla. Ker ni dosegel ničesar, je isto ponovil Vidrih, le s to razliko, da je dvignil s tal 4 tisočake. Tedaj je Maslo vstal in začel kričali, da so mu ukradli denar. Sicer tudi znesek ukradenega denarja ni bil vedno enak; bolj ko se je daljšal spor, večja je postajala vsota, zaradi česar je bilo jasno, da si je tatvino kratkomalo izmislil. Vrhu tega so policijski organi dobili informacije v taborišču, da je Maslo ži,vel revno in da ni imel nikoli-denarja zaradi česar šo ga prijavili sodišču pod obtožbo simulacije tatvine. Maslo pa je imel srečo, ker so ga sodniki oprostili zaradi pomanjkanja dokazov.
• * #
Giorgio Cotterle iz Ul. Manu. zio je lahko vi.še,, da so ga prizivni sodniki oprostili obtožbe posesti vlomilskega o-rodja, zaradi katere je bil a-priia letos obsojen na 9 mesecev zapora.
Cotterle je prišel večkrat navzkriž z zakonopi (sedaj je v florentinskih) zaporih v pričakovanju procesa) in ker so policijski organi supiili, da je on skupno z drdgimi osebami vlomil v zlatarno Antonia Marzarija, so mu pregledali stanovanje in mu našli nekaj
pil in nožev. To je bilo po njihovem in tudi po mnenju sodnikov vlomilsko orodje zaradi česar so ga tudi obsodili. Toda prizivni sodniki so prvo -azsodbo popolnoma spremenili, ker so Cotterla oprostili, češ da dejanje ni kaznivo.
Tudi Libero Alzetta iz Ul. Doda je imel precej sreče, čeprav ni mogel doseči popolnega zadoščenja. Alzetta je bil obtožen žalitve karabinjerskega podčastnika, do česar je prišlo marca letos v baru «K»n Domingo« na Trgu Goldoni. Posledica obtožbe je bila stroga kazen na 1 leto in 15 dni zapora.
S prizivom pa je Alzetta dosegel, da so mu sodniki sicer potrdili krivdo, a so mu kazen znižali na 4 mesece in 10 drfl zapora.
—_«»—,
Danes ni pouka
Zaradi izvolitve novega papeža bo danes na vseh šolah v Italiji pouka prost dan.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 28 oktobra se je rodilo v Trstju 10 otrok, umrlo je 7 oseb, poroke nt bilo nobene.
UMRLI SO: 86-Ietna Maria Vcr-zegnassl vd. Plet, 71-letna Bene-detta Franiceschinii por. Giambri, 38-1 etna Llbera Devescovi por. De Pinto, 77-letna Anna Bavea vd. Kranz, 48-1 etn 1 Ameideo Bonora, 65-letna Giuse-ppma Kert por. Zammattlo, 54-letna Ivana Mršnik por. Benčina.
NOČNA SLUŽBA LEKARN v oktobru
Clpolla, Ul. Belpoggio 4; Godb na Enea, Ul. Ginnastica bj Alla Maddalena, Istrska ulica 43; Piz-zul-Cignota, Korzo 14; Croce Az-zurra, Ul. Commeretale 26. Hara-baglta v Barkovljah In Nicoll Skednju,
JCDSKA PROSVETA
Prosvetno društvo »S. Škamperle« sporoča, da bo redni občni zbor danes 29. oktobra 1958 ob 20. uri v društvenih prostorih r.a stadionu «Prvi maj« — Vrdel-ska cesta 7.
Slovenska prosvetna zveza v Trstu obvešča svoje članstvo da bo njen občni zbor v nedeljo dne 9. novembra 1958 ob 8.30 na sedežu v Trstu, Ul. Roma 15.
DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV priredi v soboto 1. nov. ob 10. uri v Ulici Roma 15-11. deveti redni občni zbor.
RAZNA OBVESTILA
SLOVENSKI FOTOKLUB V TRSTU
Danes zvečer ob 20.30 bo sestanek v rednih prostorih v Ul. Koma 15-11. s pomenkom o temi »Osnove povečanja slik«. Nato kritika slik.
R A P I O
SREDA, 29. oktobra 1958
be; 14.05 Radijska stopnjo; 14.35 Kal^do^ n ih zvokov; *5- n.,.js prilcriL knjižni polici t5'čnn Koncert Pekel na Pacifiku. 1600 k po željah; 17.10	1=» ^
tih; 17.30 Z ljudski) pean. ]V; p ok ra j in ah J ugoel avl	j j Ih-e
18.00 Kulturna kronika. aMV(1a melodije — dva v®* ve z or-orkestra; 18.25 Sam P ^ggsaii. kestrom izvajata Das™. jnstru. der Kovač in Maf ^045 Raz?0-mentalni ansambel. _ JjLnjj|i;
vori o madnarodmh gM-
20.00 Ruggero Leonca	m »*■ meči; 21.15 Vrtiljak zaba SJU indij; 22.15 Orkester Ed pred terja iz Baden Sad«™ P ; 23.1° mikrofonom: Radna k ju
Nočni koncert.
televizija	i830
17.00 spored za otro	,.
Poročila; 18 45	Pa«!® i,rt
»Zdravilo bolnega deklot	,
19.55 Risbe beneških » poljskih zbirkah;	0seBl
21.00 Canzonissima;	il0 v
milijonov učencev se l legertf*
šolo; 22.30 Stvarn«* »čila. o Eleonori Duše;	^
( OLEPAjj^«
TEATRO nugvo	pl_
Danes ob 21. uri	b>
randellove komedije.	j
mo improvizirali«. Abonma
nADIO TRST A
'.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-cbvezno, drobiž od vsepovsod in... Zena in dom. obzornik za ženski svet; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Lahki orkestri; 13.30 Lahka glasba;
17.30 Plesna čajanka; 18.00 Radijska univerza: Giorgio Bernucci: Mednarodne organizacije:	(17) »Obrambna skupnost za Srednji vzhod«; 18.10 Maurice Ravel; «Otrok in njegov začaran svet«, lirična fantazija: orkester Suisse Romande vodi Ernest Ansernet, nato Pri klavirju Valentino Libe-raee; 19.00 Zdravstvena oddaja; 19.20 Pestra glasba; 20.00 Šport;
20.30 Zabavna glasba; 21.00 Ludvig Anzengruber:	«Krivoprisez-r.ik», igra v sedmih slikah; nato Orkester Franck Chacksifield; 23.30 Polnočna glasba.
RADIO TRST
11.30 Simfonična glasba; 12.10 Ansambli Carosone, Buscaglione ln Van VVood; 14.30 Tretja stran;
16.30 Dino Dardi »Srečanje z mladimi«; 17.30 Mozart:	«Don Juan«, I. dej.; 19.00 Italijanski pevski zbori; 21.00 Koncert violinista Andrea Gertlera in pianistke Diane Andersen.
11. PROGRAM
9.30 Popevke iz Piedigrotte 1958; 13.00 Pojeta Gino Latilla »n Carla Boni: 16.00 Tretja stran; 17.00 Glasbena revija; 18.00 Plešlle z nami; 21.00 Canzonissima; 22.00 Vico Lodovici: »Prebrisana kmetica«, slušna igra.
nAUlO KOPER
Potočila v slov.:	7.00, 7.30
13,30. l:> 00.
Potočila v ital.:	6.30,	12.30
<7.15. 19.15. 22.30
5.00-6.15 in 7.00-7 15 Prenos RL;
7.15 Glasba za dobro jutro’ 8.00-12.05 Prenos RL; 12.05 Opoldanski coektail; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.43 Od melodije do melodije; 14.30 Okno v svet; 14.45 Filmska glasba; 15.20 Lesičjakove pesmi; 15.40.16.00 Prenos RL; 16.00 Melodije iz filma »Sneguljčica ln 7 škratov«; 16.45 Ritmi in popevke; 18.15 Za prijatelje jazza; 19.00 Foje zbor Ray Charles; 19 30-22.15 Prenos RL.
SLOVENIJA 327.1 in, 282,1 m, 212,4 m
Poročila: 5.00, 6.00, 7.00	8,00
10.00,	13.01),	15,00.	17,00,	19,30
22 00. 22.55.
8.05 Koncertni valčki in operetne uverture; 8.30 Operni odlomki; 9.00 Je7,ikovni pogovori; 9.15 Zabavni potpourri; 9.35 Priljubljene skladbe iz solistične glasbe; 10.10 Sodobne slovenske zborov^ ske skladbe; 10.25 Anton Rubin-stein; Koncert za klavir in orkester št. 4 v d-molu; 11.00 Popevke s festivala v Opatiji; 11.20 V dvočetrtinskem taktu z orkestrom L.awrence VVelk; 11.35 Radijska šola za višjo stopnjo — Borut Plavšak: Vesti potujejo: 12.05 Trije utrinki iz orkestralne glasbe;
12.15 Kmetijski nasveti; 12.25 Ne-kzj narodnih Iz Bosne; 12 45 Poslušajmo trio Slavka Avsenika; 13.36 Iz slovenske solistične glas.
Escelslor. 16.00:
Erazzi, J. Fontaine# pe v barvah.	močn^'
Fenice. 16.0C: «Za;kon Lane, ci-
ga», G. Ford, S.
Na^rVoO:
sterja», Miche. Sim *
vine-	zid**
Arcobaleno. 16.00:
Curtis, S. Poitier. na rcKl Supercinema. 16.00:	^inne55'
Kwai», W. Holden* A- rev0 živci nem ascope. Jutri. ljen,ja».	«Vra«i
Filodramrnatico. 15t	r. Rya7
perutmib), John Way	* v Av*
Variete: «Gospa Jeu 6 stralijo>>- „ Ana iz
Grattacielo. 16.00:	V.	D*
klyna», G. LoHobrš Sica, A Nazzari D-Cristallo 16.00:	«Lovci»,
VVagner. May	45- »Mi^1
Capitel. 15.30, 18.45, 21- Brjn<Ki, levi«, Cinemascopc. •
M. Clift.	.	»Bližnji
Astra Koiano. 16.30. *
pekel«, R. Ivers. ^mutlo'16’1 Aiabarda. 16.00: «H Jerry Lewis. v,SiaS.5tc'lovJiW Aldebarža. 16.00:	«^l5o'Brien-
v Kitajski«, Ediridnfj. ar1gel Ariston. 16.00: «Nj^8° , Ma50*1'/' rmh», Lucille	inorJe**
Aurora 16.30: »Vroče 1°°
Gable. B. Lancaster- deSpet»-Garibaldi. 16.30;	scot!'-.v.
dosov«. G Ford, R. , pa j Ideale. 16.00:. «Do zadnjes mond Pellegrin.	fraPP'
Impero. 16 30: «VM&*
R. Lenerik in H	*
Italia. 16.00: «DivJa ,de Mla<k>lel Bardot, Jean Marais.
nim prepovedano	je	P
Mcderno. 16.00: «Mo~Ser. stil podpis«, Ellen F* dol etn im prepc*"*
S. Marco 16.00
ska», Cx~_____
seli. Ctnemascope
S» Eelltll ‘ f.
doletnim P^,Pove^2]><jana JL arco 16.00:	«Pr	>ane	K
, Cornet Wlld ' tecMiic<>
sen. Cinemascope, jz S>i(
Savona. 16.00: «icenSK- ard.
na«, D. Gelih, A^*J ^ Via',e. 16.00:	»Dvo**« -jo,
Bravo«, Vera	iflS,	>9'j!
Viltorio Veneto. 13.19, !etje». 22.00: «Dolgo vroče Woodward. technjer y p Bf>vedere. 15.30: “£3 tcfjLj, gozdu«. Dogodivšči' • v sr Marconi. 16.00: «Sonce P. Boone, S. Ib"«- -jitrva L|. Msšsimo 16.00: »Strah ja«, Rod Cameron, 6ljeno t. Novo cine. 16.00. sies ni zorje«, R. Col m an •, -rje in e,, Odeon. 16.00- «PuM?«Jr VlV Juana«, Errol FU'*"’ Lindfords.	»love*’' M«
Radio. 16.00: »MR®" e V. OTlara, John Wayn«. Laglen.
KINO V MfUlA Verdi: »Strah v zireP^.
po"
,ec»
MAL* O*
KRZNA, tace perzija^’1 ‘kjjjjj; pravljene ali P<> ‘Jjuca ^ Krznarstvo Ziliotto,
K-III.
S O Z A Dif gosp«;
Odbor Slovenske*-darskega združenja u « svojem imenu m y taJP.M jega članstva s®*8l)*b Mariju Kocjancicu izgubi njegove rt13
zahvala
Ganjen, ob sožalja se PrlSJ*!a katerl*aš*
jemo vsem, 7,?°,o0inin način počastil'	P	jnaiP
drage mame in s
Kristine Sito
'»1- SK"'7,
Posebna zahvala	je,	o
ki ji je laišaJa	vsero.	:jj
rovalcem cvetja	spre
so ljubo pokojnico na zadnjo pot.	Dra*°,et
Žalujoča sino	MioC,	j#
Stanko. hfer“?: iva^nJ* Slavko, nev«t sV*gi« Marija, vnuki,
Fani' s rodniki.
Sežana, Trst, 29-
Valute
	Milan	Rim
Zlati funt	5.850 —	6.150,—
Marengo	4.500 —	4.650 —
Dolar , .	623 —	627 —
Frank (rane.	133 —	137.—
Frank ivlcar.	144 —	146.—
Sterllng	1.720 —	1.750.—
Dinar ,	72.—	76,—
Sil ing	23.60	24-
Zlato , . .	707,—	709 —
Zah, il marka	148,—	149,—
mila
Dneva 26. tek. mj. nenadno je prirtiin
CVIJETA JADRONJA rod
Shrvani bolom daju tužnu vjesv supru* Josip, brat dr. Dinko Belamarič, *es ka, Anka, Jelka, Joška i ostala rodbina.
Trst, 29. oktobra 1958.
V starosti 92 let nas je za vedno zap dragi oče
TOMAŽ ADAM
Pogreb bo jutri 30. oktobra ob !<>• UId
žalosti v Nabrežini.
____________________________________________ _	-gg
Žalostno vest sporočajo sinova. *1^eJ^r04jstv° ^
zetje, vnuki, pravnuki in ostalo
lil.
Pablo Picasso —Mladi akrobat
POD PRITISKOM NOVIH ČASOV
Kolonializem se več ne izplača
Demokratično rešitev za Alžirijo - Angleški konservativci zavračajo energične ukrepe proti kolonijam, ki se upirajo
Kolonializem se ne izplača več. Tak je vtis, ki ga zapusti obisk dveh največjih kolonialnih velesil, Francije in Anglije. Obe sta v preteklosti ustvarili ogromno kolonialno cesarstvo, ki jima je dolgo bilo vir gmotnega blagostanja in politične moči. Ti viri pa so na tem, da usahnejo. Kolonije niso več to, kar so bile; korist od njih je vedno manjša, obveznosti do njih pa vedno večje. V Franciji kažejo s prstom na Alžir, v Angliji na Ciper.
Mnogim Francozom je neprijetno, ko se omenja Alžirija. To, kar se dogaja v Alžiriji in zaradi nje, ne izčrpava francoskega naroda le materialno, ampak ogroža tudi to, kar mu je najdražje; njegove duhovne vrednote, svobodo misli in demokratičnost njenih ustanov.
Za mnoge Francoze je prav v tem smisel nedavne spremembe. Kajti v letošnji krizi ni Slo za to, da bi Francija
ME L VI ALB AH ARI
NA ULICI
,a?aPa 1« ležala na ulici. V obk
Obl- se ie z(^e*0> kot bi jo kosti°^eVa'° ne*5ai oglodanih
t, l'..ki jih je veter pozneje ttJ?rs'V n*kjer pa ni bilo o-kai ' ki bi kapo začeli brcati, t ‘ med sprehajalci so bili ta>aE'' ljudje. Temni asfalt, L ate’-em je ležala, je pre-riVal madež, ki je bil podoji" htolekularno tankemu slo-lid'nafte’ ki ga tako pogosto le k0-0 na u'lcah. In madežev bilo več. Kar se pa ljudi .**• so ti pazili, da bi na ma-kQz ne stopili. Vprav tedaj, ^ sem tu obstal, je šel mi-j,,.. s*ar avtomobil brez ene jLn! kot bi bil brez enega o-^Sa: Iz dna te razbitine se žica kot živec, vsa pre-In do konca razpredejo' n3 trenutek, ko je avto-^ D-1 drdraje vozil mimo ka-ie zdelo, da je kapa to “Sbbljeno oko na asfaltu, oni ;i Pa da so tekočina, ki •e Iz očosa izcedila na as-
!facleži pa da so tekočina, ki
jfcilt:
>J^'a je to kapa modre bar-svl v;a Izlizana in od nošnje Sladka. Ležala je z j)0<jni obrnjenim nevz<ro- in ptj	a'tno težo kot pijanec
!je dojena na eno stran. Dan jl.j j hladen in vetroven. Bi-
Vi,*. netlcl.ia. Le redki so se
I	.	...	.	.
!V
za praznični sprehod.
'1* če p°larneSa zraka, ki ,ca noč pridrl, je bila uli-*rpe l<0 redka in pusta, da spominjala na epide-Sripe v šoli: na po! pra-razred in profesor, ki je tnvJs,° na kateder sede! v !tj 1 klop, nam bliže. Ulico razpoloženju moralo 'b]eg “vsti vzdušje najbliž-r'4<lh SOseustva, vzajemnega ’ he ravan3a. solidarnosti in 'tVa a zmagosiavja prijatelj-
ih
ki
se poraja iz ideje «tu-
lijjp1’ kot jaz, sva se v takj. spj, , Vremenu napotila na !vs- 0(l». Zaradi kape, ki je °samljena ležala na su-jkt j. ih hladnem asfaltu, so potegnili globoko za SfU* ovratnike in v žepe in la# Pozdrava hodili drug po-rUgega.
h*kih deset korakov od tu obstal. Nebo nad ulico je ‘heženo in sivo. Pogle-,	v kapo in čutil, da
‘tilj neltaj sili dnlie. da me ;hap oci l°d in hkrati, da me hevij na hekai veže. Na neki !?" ni
zla
niti se je trdno dr-
ko .raene, držala se je za ne-ta he premišljeno misel, •htlfit0 ne ugotovljeno i-bo , kacijo. Držala se je trd-ha ka besedo, ki je že prišla bi	jezika,	ki se pa še
,lhi{Sk * °d ust. Bil sem ne-Ul«Ce °vano zasužnjen, sredi te |j’..v Položaju človeka, ki pa r'i, da bi kihnil, kar mu
L Uspe.
tihoUf?'ie so na8lo korakali in Gl6(ta^mrkali v volnene šale. bUIriQ	1sem	jih, ko	so	hodili
I1! se	.Pe'	napeto	in	ne da
jih e °Z’rali stran, gledal sem btjv 0 da bo nekdo od njih M j *°lovo izgovoril besedo, toija	'ščem	in ki	me	muči,
It p^ovoril jo bo le enkrat, *bot(j glasno in samo zase, be	celo	v šepetu,	da je
Njtj.bht slišal niti razumel, hajai en sem skušal med spre-A , ' boriti onega pravega i Cnutek se mi je zdelo,
ba
Vj _*)lora biti človek, ki se b», d povprečnega meščana *«»o ta starka, ki je tov^lučene od mraza in klal*.. v majhnem zelenem
“Hči
h,
-V onikm°rda pa bo to eden 111 jj. h dveh vojakov, ki sta ' »bes °Sila nedeljski sprehod 'b to in st0pata v koraku n>e<i seboj tako odmak-lt,bhat- da tnurela nemoteno "k l»l z rokami. V trenutku C*1 i.hll zazdi, >la bi to mo-°blaJ . °ni najpovprečnejši S,J h-jCliski človek. Vtem ko 1« "°dili
lo kot tedaj, ko nepričakovano srečate znanca, ki si ga želite, vendar pa se zgodi brez presenečenja, kot' tedaj, ko i-ščete iglo v slami, iglo, za katero veste, da je tu in da jo :e treba najti. Čutil sem, da se to mora zgoditi, kajti kapo bo vsakdo videl. In ko jo bo zagledal, bo trznil z glavo v stran, toda le na pol, da bi še v istem trenutku pogledal dol in jo zaprepašče-iio pogledal. Toda skoraj neopazno, niti toliko ne dalj, kot je trajal prejšnji gib. Ta trenutek je bil vedno odločilen. Jezik mi je bil napet na nebu, kot lok: sedaj! sedaj! Toda človek je bil že mimo kape.
Vtem pa je kapa uporno terjala odgovor. In tedaj, v tem trenutku se mi je vrinila misel, ki se mi je v prvem trenutku zdela kot gotova rešitev, ki se je pa pozneje pokazala kot neuporabna, kot o-na, ki ti jo navdihnejo sanje. Spomnil sem se drobnega dogodka iz otroških let. Spomnil sem se kozarca za vino, v katerega sem nekega temnega poletnega večera z njihovih svetlečih se mrež ujel tri pajke. Stene kozarca so bile pokončne in gladke in ži-valice so se zaman skušale povzpeti na vrh. Ze po tret* jem »koraku* so padale nazaj, na hrbet, na ozko dno, druga polčg druge. Bile so vznemirjene, podivjane, divje. Iz klopka je vsaka potegnila k sebi svoje štiri pare nog, ponovno poskušala navzgor, v reber in ponovno padala na dno. Gledal sem jih in užival v igri, nato pa so me ooklicali na večerjo in jaz sem takoj odhitel in pozabil na to, da bi jetnike stresel skozi okno. In ko sem zjutraj poiskal kozarec, kaj sem opazil? Na steklenem dnu je bil le en pajek. Bil je ogromen, ves napihnjen in rdeč in moja prisotnost ga je komaj vznemirila. Vse okoli njega, na dnu in po stenah kozarca pa so rdele številne noge in lnskinice roževinastega skeleta, prilepljene na izkoreninjene madeže oele krvi, podobne sluzi, ki jo pušča poli z® seboj. To je bila ona misel, ki se mi je vrinila. Kapa me je spominjala na one nožiče in luskinice. V onih madežih na asfaltu pa sem spoznal sesirjeno človeško kri. Nekdo je bil torej tu, sredi ulice, pojedt...
In ko so mi tedaj prišle pred oči, ki sem jih skušal zaman zatisniti, slike one strahotne borbe brez glasu in klicev na pomoč, ko se je v strašni tišini slišalo le, kako kosmate noge strgajo po svetlečem se steklu in kako drobno poKa roženi oklep v velikem miru, kjer je mogla člo veka zajeti le omotica zaradi vrtenja Zemlje, tako sem tudi sedaj jasno gledal pred seboj rekonstrukcijo vsega dogodka na ulici, ob istočasnem vtisu, da se mi pod nogami ziba asfalt. Ta *lovek je bil zelo verjetno plešast in vsi so to videli, ko mu Je kapa zletela z glave. Gotovo mu je bilo takoj hladno in nenavadno, kajti izlltenosi kape in venec masti ter ohlajenega znoja po njenih robovih Jasno kažejo, da jo je redkokdaj potegnil z glave in da je kapo nosil včasih na prav, včasih narobe. Človek je bil visoke rasti, oblečen v sivo in slabo obleko, zarasel v dvodnevno brado in tega dopoldneva je nosil tudi zmečkan, zamazan, vsekakor pa svečan metuljček na pikice. Za razliko od enega treh pajkov v kozarcu je človek kriknil na v sp moč in njegov krik se je lomil ob kamnitih hišah ob
tegnili glave v plašče. In ker je bil krik vedno bolj prodoren in glasen, so ljudje umikali glave vedno globlje, dokler se niso skrili za plašči tudi njihovi nosovi. To je bil krik, ki ni klical na pomoč in ni pozival k milosti. Krik je bil poln le najbolj čistega sovraštva, bil jv skratka pravi človeški krik, krik vedno prvega, vedno nekompromisnega človeka; človeka, ki je preziral povprečnost, človeka, ki Je iztrgal samega sebe iz korenin, človeka, ki je skočil iz povprečnosti. Toda tudi to je trajalo le trenutek. Kriki so prenehali in slišalo st je le neprijetno šklepetanje. dolgih, koščenih moških rok, kot bi frfotala krila kake oskubljene ptice brez perja. In končno se je vse končalo. Ulica je nenadoma utihnila, kot je bi-12 prej vsa oglušena, kot tedaj, ko odpeto žico na kitari stisnemo med dva prsta. O-prezno potiskajoč glave izpod plaščev so si ljudje z rokavi brisali lica, ki so gorela in se kadila in se obračali po ulici levo in desno ter nadaljevali prekinjeni sprehod. Le kapa je ostala vsa osamljena na kraju dogodka.
In vprašal sem se, kaj bi bil storil jaz, če bi se bil znašel tu v trenutku, ko je moškemu kapa padla z glave? Kaj bi bil storil, ko so se kriki lomili ob hišah vzdolž ulice? Kaj bi bil storil, ko so zašklepetale roke, Ali bi bil pohitel na pomoč ali bi se bil spustil v pretep? Ali bi ne morda skril obraz v plašč? A-li pa bi morda samo obstal v strašnem dvomu Kot sedaj in iskal, nepremičen na mestu i-r.kal pravo besedo in gledal človeka, kako košček za koščkom izginja v zmrzli in odmrli ulici pod snežnim nebom
izgubila Alžirijo, ampak za to, da bi «Alžirci» osvojili Francijo, da bi koloni kolonizirali metropolo. Na referendumu je De Gaulle zmagal samo zato, da bi v Franciji ne zavladali «paras» in «ultras», kaKor imenujejo Massujeve padalce in alžirske šoviniste. Široko zaupanje, ki ga je De Gaulle dobil na referendumu, je generala napravilo neodvisnega od onih, ki so prek njega hoteli priti na oblast. In prvo, kar je v tem svojstvu napravil, je bilo to, da je alžirskim pučistom pokazal, da on ni to, kar so hoteli napraviti iz njega, in da pod njim ne morejo napraviti tega, kar so hoteli izvesti prek njega.
Toda obračun predsednika De Gaulla z, alžirskimi »dego-listi« ima tudi svoj globlji po. men. Gre namreč za to, da se v iskanju rešitve alžirskega vprašanja ne more po poti šovinistov iz Alžirije. Vprašanje je, ali bodo našli rešitev na tej drugi poti; jasno pa je, da je prejšnja pot vodila v slepo ulico. De Gaulle je dejal, da bodo rešitev krize našli po demokratični poti in ua je ta pot sedaj odprta. 2e prvi koraki te nove poti — neodvisnost Gvineje, priznanje Malgaške republike in zlasti De Gaullov poziv predstavnikom alžirske vlade — so več prispevali k dobremu glasu Francije in francoskim koristim v kolonijah, kot vse prejšnje metode kolonializma. Pa tudi splošno prepričanje, da te metode imperialistične preteklosti bolj škodijo kot koristijo, poboljšujejo možnosti, da utegne Francoska unija premagati sedanjo krizo.
Ciper je postal za Angleže skoro prav taka mora, kakor Alžirija za Francoze. Le-ta seveda nima niti približno takega pomena za Anglijo, kot ga ima Alžirija za Francijo; vendar pa narašča nezadovoljstvo spričo dejstva, da se je angleška politika na Cipru tako zapletla, da se iz tega ne more izvleči. Angleži sicer niso sentimentalni, toda represalije, ki so jih britanske čete izvršile na škodo grškega prebivalstva zaradi umora neke Angležinje v Famagusti, so doj-mile večino angleške javnosti. Za vojake se končno še najde opravičilo v dejavnosti »teroristov* na Cipru; ne najde se pa razumevanja tudi za položaj, ki zaradi Cipra spravlja v nevarnost dober glas Angležev. Nedvomno je, da je »povprečni* Anglež za to, da Anglija umakne svoje roke od Cipra.
Stalen porast popularnosti ministrskega predsednika Mac Millana, porast, ki ga beležijo ustanove za proučevanje javnega mnenja, komentatorji pojasnjujejo s prevladujočim prepričanjem, da bo Mac Mil-lanu uspelo izvleči Anglijo iz zagate, ki je nastala zaradi Cipra, kakor mu je uspelo to ob sueški krizi. V preteklosti so angleški državniki dosegli popularnost v osvajanjih tujih ozemelj; sedaj postajajo popularni s tem, da se jim odrekajo. Ko je Mac Millan postal predsednik vlade, so vsi govorili, da od njega ni moč mnogo pričakovati, ker je pri njem vse »povprečno*; po sueški blamaži se mnogim
Angležem zdi Mac Millanova «povprečnost» dobrodošla politična vrlina. Ker jih vodi zdrava pamet, so si na jasnem, da ni sila tista, ki danes druži narode, in da veličina neke dežele ni v podjarmlja-nju drugih, ampak v uveljavljanju z drugimi' lastnostmi civiliziranega naroda. Mnenja so, da morajo te lastnosti v mnogo večji meri prispevali k obdržanju angleškega vpliva v svetu, kot krčevito držanje nevzdržnih pozicij imperializma. Ko so na nedavnem kongresu konservativcev v Blackpolu nekateri kritizirali Mac Millanovo vlado, da «raz-
co do dela in do vsega drugega, kot da je Anglež. Kot matična dežela Commonweal-tha, ki obsega narode skoraj vseh ras, vseh veroizpovedi in vseh kultur in nekultur, mora Anglija biti strpna do vseh in odprta vsem Tako se je v poslednjih letih hitro povečalo priseljevanje črncev v Anglijo. London je danes bolj «črn» kot Pariz. Mnogim Angležem to ni všeč; angleško sodišče pa je ostro kaznovalo povzročitelje nedavnih črnskih izgredov v Londonu in nekaterih drugih krajih. A tudi Angleži dobivajo «črnski kompleksa, kljub temu, da ga
sipa cesarstvo* in zahtevali e-. energično pobijajo, ker dobro r.ergične ukrepe oroti koloni- j vedo, da vsakršen izliv nestrp-
jam, ki se upirajo, so jih iZ' gnali iz kongresne dvorane (Do nedavnega pa je konservativna stranka predstavljala žarišče britanskega imperializma).
Ciper ni edino razočaranje, ki ga je Angliji zapustil imperializem. v dobi borbe Ircev z britanskimi imperialisti za «Hcme rulea je Bernard Shaw dejal Angležem; «Prišel bo čas, ko se boste morali tudi vi boriti za Home rule v cesarstvu*. Vedno več je Angležev, ki se jim zdi, da je ta čas Že prišel. 'Na primer: Anglež ne. more - več iti svobodno.,: in kadar hoče v dežele Commonwealtha, toda Vsakdo 7z Commonwealtha more,
rosti rani občutljivost nebelo-kožnih ljudstev Commonweal-tha in pomeni vodo na mlin tistim, ki proglašajo matično
OB ROBU ZASEDANJA MDS V NEW DELHIJU
Zakaj ZDA ne marajo povišati cene zlatu
Na zasedanju Mednarodnega
denarnega sklada, ki je bilo te dni v New Delhiju in ki so se ga udeležili odposlanci vseh 67 včlanjenih držav, sta odposlanca Južnoafriške unije in Avstralije ponovno načela vprašanje cene zlata. Ko sta odposlanca predlagala, da bi ZDA končno pristale na povišanje cene, je ameriški odposlanec odgovoril z #nea. Po dolgoletnem upanju, ki se je razodevalo v tisku in v besedi gospodarstvenikov zahodnoevropskih držav, je odgovor ameriškega odposlanca za. del prisotne v živo. Ko so ga le preveč pisano gledali, je dodal, da bodo morda ZDA prevzele takšen ukrep po 1. 1961.
Finančni in gospodarski kro. gi držav članic Mednarodnega denarnega sklada se že dolgo let borijo za to. da bi ZDA pristale na višji odkupno in
domovino za mačeno in ji ho- [ prodajno ceno svetovnega zla-
čejo obrniti hrbet'.
Na tribunah v Hyde parku drže svoje govore skoraj izključno črnci, ki — zagrenjeni zaradi nedavnih izgredov — nimajo prav laskavih besed za Angleže.
— Anglija ni danes to, kar je bila včeraj. Danes ste vi bolj odvisni od nas kot mi od vas. Ce nas vi ,zienete od tod, vas bomo mi izgnali iz kolonij.
Tako govore črnci, Angleži poslušajo in molče. Nimajo
če hoče, priti v Anglijo, se I mnogo izbire; časi so se spre-v njej nastaniti in ima pravi-1 menili.
ta. Leta 1934, ko so se ZDA nekoliko opomogle od znane krize iz leta 1929, je vlada prevzela številne ukrepe, da bi preprečila podobne gospodarske prevrate. Med drugim ie določila stalno odkupno-prodajno ceno za zlato, in sicer v višini 35 dolarjev za unčo. Z drugimi besedami to pomeni, da je ameriška vlada kupovala — in še danes kupuje — katerokoli količino zla. ta po vedno isti ceni: 35 dolarjev za unčo. Kdor želi, lahko kupi od ameriške vlade oziroma Zaklada ravno tako zlato po isti ceni.
Toda držav, ki bi kupovale
zlato, je prav malo in še te kupujejo le manjše, priložnost, ne količine. Na svetovnem trgu z zlatom je torej »koraj edini kupec —- Amerika. Ta monopolistični položaj izrabljajo ZDA prav zato, da ponu. jajo ceno, ki najbolj ustreza njihovim koristim.
Druge države bi rade, da bi se cena zlatu povišala v skladu s sedanjim gospodarskim stanjem v svetu. Kljub prizadevanjem so brez moči' pred ZDA. Med vsemi je najbolj prizadeta Anglija, odnosno nekatere države Commenweal-tha, ki so bogate ležišč zlata. Ni slučaj, da sta na zasedanju Mednarodnega denarnega sklada nastopila odposlanca Južnoafriške unije in Avstralije, saj sta prav ti dve deželi najbolj prizadeti. C'e prištejemo šc Kanado, imamo tri države včlanjene v IJritanski skupnosti narodov, ki same proizvajajo 70 odst. vsega svetovnega zlata.
Podjetja, ki proizvajajo zlato, iščejo, kakor vsako drugo podjetje, svoj zaslužek. Ce se «splačaa, kopljejo rudo, če pa ne, opustijo. Njihov položaj pa je težavnejši nego položaj drugih podjetij, ki proizvajajo za svetovni trg: cena zlatu ng niha in je vedno enaka, podjetje mora torej računati vedno z istim izkupčkom. Najbolj je to vidno pri velikih družbah, ki kopljejo zlato rude v Južni Afriki, ker je ruda vedno enako bogata: na
Obiskali	smo
mednaiodni sejem knjig
(Posebni dopis)
BEOGRAD, konec oktobra — Tretji mednarodni sejem knjig na beograjskem razstavišču je tokrat potrdil, kako dobra, koristna in tudi potrebna je bila pobuda, ki jo je pred tre. mi leti dalo Združenje jugoslovanskih založništev. Ze same številke dovolj jasno govore: Prvi mednarodni sejem knjig, ki je bil leta 1956 v Za-gre bu, ni bil le prostorno skromnejši od sedanjega, ampak tudi po pomenu precej ciji. Na tedanjem mednarodnem sejmu knjig je razstavljalo 50 domačih, jugoslovanskih založitištev in 25 tujih jiredstavništev. Sedanjega beo. grajskega sejma knjig pa se udeležuje 65 domačih založni-štev in 42 predstavništev iz
lost», opremil pa slikar Luko-vac. Tretjo nagrado je žirija dodelila zbirki zbranih del Iva Andriča, ki sta jo izdali založbi sProsvetas iz Beograda in «Svjetlost» iz Sarajeva. To zbirko sta opremila Kravlja-nas in Nedeljkovič.
V zvezi s tretjim mednarodnim sejmom knjig v Beogradu bi lahko še več pove-
aranžerji pokazali več okusa siaš, imaš vtis, da listaš neleo-1 ^al', Pros(<ir natn tega ne do
,t„	1	ndn	levo	urejeno	^ušča,	toda	dogodek,	kakršen
je ta zasluži veliko pozornost,
in izkušenj Lansko leto so bile le redke stojnice zares lepo m prikupno nazorno urejene. Letos pa je vprav narobe, ker so le ledke stojnice po svojem zunanjem videzu bolj šibke. Kljub tej thsoki ravni pa moramo vendarle o-meniti nekaj založništev, ki se po zunanjosti svojih stojnic in izbiri del ločijo od drugih. Med temi je prav gotovo med najlepšimi razstava slovenske Cankarjeve založbe, nadalje moramo prišteti sem še založništva NOHT, Prosve. ta, Zora, Otokar Keršovan i. Svjetlost, Narodna prosvjetu, Kočo Racin. Jugoslavija, Kultura in še kako drugo.
Pa vendar bi bilo preozlto tolmačenje zanimanja, ki ga
ujine. Tu je v drugi hali no- j kažejo založništva za to mednega beograjskega sejmišča I narodno kulturno prireditev, razvrščenih nad lo tisoč naj-1 ie bi jemali v poštev le okus novejših in najbolj reprezen- prt aranžiranju stojnic in kio-tativnih domačih izdaj ter o-j skov. To zanimanje kažejo tu-koli 200 domačih časopisov di katalogi posameznih založ-
m revij. K tem pa je trebi' prišteti še nad 15 tisoč najvažnejših tujih publikacij. • Pa ne le to. Sejem je tokrat izredno dobro aranžiran, io pa zato, ker je tudi prostor primerneje izbran. Poleg rega je vsa prireditev letos še nc višji ravni kot sicer, ker so organizatorji in predvsem
r.ištev in človek dejansko tičiva, ko prelistava kataloge posameznih založništev in ko bere pojasnila, in informacije in dele posameznih kritik in podobno. So tu, katalogi, ki so tako dobro pripravljeni, da so povsem izgubili značaj trgovske publikacije ali reklam.
liko ožjo toda lepo urejeno ontologijo. To bi mogli pred-vsem reči za katalog Matice Srpske, Prosvete, NOL1TA in še kakega drugega založništva. Novost letošnjega beograjskega sejma je še to, da posamezna založništva imajo tudi sloje biltene in celo — časopise.
Ce smo doslej hvalili, bi niogli dodati še kako pripombo. Nekatera založništva so se predstavila s sicer okusnimi katalogi in prospekti, le da ti niso povsem popolni, ker so prestari in v njih ne najdemo marsikaterega dela, ki je že pred meseci izšlo. Poleg tega so nekateri katalogi bolj polni naslovov del, ki bodo šele izšla, kot tistih, ki so že v izložbenih oknih, knjigarnah in knjižnicah.
Kot vsako leto sc tudi najbolje opremljene knjige nagradili. Prvo nagrado v znesku 90.000 dinarjev je žirija, ki jo sestavljajo znani umetniki in književniki, prisodila opremi knjige »Ptica u oku s uncat Zvonimira Goloba. Knjigo je izdala zagrebška založba »Znanje,* opremil pa jo je slikar Ivan Picelj. Drugo nagrado je dobila knjiga nSto Vilkova* Grigora Vitezu, izda-
nega prospekta in ko ga li- la Sarajevska založba »Svjet-
»■iiii iiiiiimiit m ihiiiiiii ii i  ...................................................................................................................................................
1 mimo kape, se mi
obeh straneh ulice in vsi so el°, da se bo" to zgodi-1 ga slišali. Slišali so ga in po-
Silvester Godina v galeriji Lonza
'm-
m
tm ■"
mrni»si
***« -mm
...
Silvester Godina — Socerbski irad
Silvester Godina je ie kakih deset let sem postal reden razstavljavec po tržaških umetnostnih galerijah. Dasi po letih ne več mlad, je duhovno gibek in vedno v svojih težnjah neutrudno prizadeven. Temu je dal s to razstavo nov, še bolj otipljiv dokaz.
Skedenj, stara Sčedna, s tiho, dehtečo, intimno, rahlo folklorno domačnostjo in vsa v soncu in živih barvah blesteča pokrajina ža-veljske ravnine m vse tja gor po pobočjih do gorskih robov breške doline v vsej idilični, prirodni svežini, ki je še ni zajela hrupna industrializacija — to je Godinov likovno upodobljeni
svet, ki se vanj vedno vrača kot nežen zaljubljenec, če se je tudi za kratek čas zagledal v kako drugo pokrajinsko lepoto, kot se mu je to letos pripetilo ob izletu v Dubrovnik in okolico.
Bilo bi skoro odveč naštevati te lepe, romantičnosti dehteče izrezke škede njske pokrajine in okolice, ki nikoli ne dolgočasi. Intimno domača »Rdeča vrata* onstran bujnega tatnika, ki mu žareči sončni prameni rišejo zverile ne sence na vrtno stezico. Ali »Zjata jesen* med stoletnimi hrasti na Sv. PantaIonu, ki dihajo brezmejno tišino v samoti med plastičnimi debli.
»Močvirje* v Zavljah je bujna simfonija zelenega. »So-cerbski grad« je nežna, že skoro impresionistična slika v skrivnostnem somraku pred sončnim vzhodom nad zastrtim Bregom, kjer se le zobček socerbskega gradu na strmi skali že ostro Odraža v glorioli jutranjega neba.
Preveč bi bilo naštevati in opisovati iz zbirke 23 razstavljenih olj. Med njimi je osem krajin iz dubrovniške okolice, izbranih z istim romantično realističnim okusom, podanim z enako tehniko. Lepe so, vendar se sdi, da mu srce ni tako obviselo na njih kot ne domač ih.
Godina je samouk, ki ga nobena umetnostna akademija ni učila akademskega manirizma, niti ga ni pograbila moderna dob a z nemirnim iskanjem novosti za vsako ceno, pa četudi bi i-meta malo skupnega z u-metnostjo — vendar je tih iskalec, ki vedno teži za bolj krepkim izrazom za svoje toplo občuteno hotenje. ■
Ako mu je doslej kot rojenemu koloristu barvno o-bilje prekipevalo v romantično realistično zamišljeni krajini, je bila vendar oblika ostro poudarjena v plastični telesnosti. Sedaj je v doslednem razvoju napravil korak naprej v čisto barvno občutje predmetnosti. Oblika in plastična telesnost se raztapljata v eno samo bujno pestro barvno ploskev, sestavljeno kot mozaik iz debelo nanesenih barvnih krpic, ki šele iz večje oddaljenosti pokažejo harmonično bujno pestro sliko. Cist zgodn jepunktili-stični impresionizem, ki ga pri nas zastopajo Avgust Bucik, Stepančič in včasih Bambič. »Pot po gozdu» ali posebno «Samotna murva* sta krasna primera tega novega, občuteno doživetega slikanja, ki daje novo svežo noto njegovemu slikarskemu izrazu.
Naj ne bo kulturnega tržaškega Slovenca, ki si zanimive razstave ne bi ogledal. Razstava je odprta lese danes.
Z. JELINČIČ
HOROSKOP
 ZA DANES__
OVEN (od tl. 3. do 20. 4.)
Mogli boste zaključiti važen posel, toda morali boste uporabiti precejšnjo spretnost. Brzdajte svoje prvo nagnjenje.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) V zasebni korespondenci ne boste našli primernih prijemov. Dan je ugoden za krajše potovanje.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ne spuščajte se v diskusije finančnega značaja, če nočete zapraviti starega prija-teljstva.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Pretirane zabave utegnejo škoditi sicer precej trdni čustveni povezanosti z ljubljeno
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Zadržanje prijatelja vas bo ozlovoljilo.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Posel skušajte izpeljati sami; nihče bi ne mogel tega bolje napraviti.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ne idealizirajte svojih čustev. Vaš organizem potrebuje počitka.
ŠKORPIJON (od 24. 10 do 22. H.) Nasprotovanje ljubljene osebe vas bo prisililo, da boste spremenili načrt.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Bolje je, da odložite potovanje, ki je povezano * mnogimi težkočami.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Oseba, ki jo imate radi, bo uveljavila svojo voljo.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Srečali boste osebo, ki vam bo koristila s svojo vplivnostjo.
RIBE (od 20. 2. do 20. 3.) Naleteli boste na nerazumevanje. Ne izgubljajte ravnotežja
saj nam v začetku navedene številke veliko povedo. Da so se tega sejma udeležile vse aržave evropskega vzhoda, je zelo spodbudno. N t pa prisotna Ljudska republika Kitajska, vendar to ne iz kakega polemičnega namena, pač pa iz enostavnega razloga, da se kitajska knjiga izven Daljnega vzhoda še ne more brati, ker se kitajske knjige še vedno v glavnem tiskajo v njihovem starem črkopisu, ki sicer ni črkopis in zato večini sveta nedostopen.
M. H.
vsako tono rude pride E—6
gramov zlata. Edini način, kako povečati proizvodnjo, je
pospešitev izkopavanja in pre. delovanja rude. Te rešitve ao
še družbe oprijele že pred leti in so morale naložiti mnoge denarja za stroje, trdnejša ogrodja, strokovnjake itd. Za ta denar morajo družbe plačevati visoke obresti. Poleg tega se je življenje od leta 1934 do danes znatno po-Gražilo in družbe so morale povišati plače rudarjem in o-sebju. Stroški so torej naraščali, medtem ko so za zlato, ki so ga prinašali na svetovni ti g, izkupili vedno le po 35 dolarjev za unčo. Kmalu je rustala zguba, ki jo je morala kriti Anglija z denarjem, ki ga je jemala drugod doma jn v drugih državah Skupnosti .
Po vsem tem je razumljivo, da so Anglija m ostale članice Commonwealtha jezne na a-meriško vlado, ki vztraja pri »politični* ceni zlata, ki ni riti za las narastla skoraj 25 let. Tudi druge države, ki so včlanjene v mednarodnem denarnem skladu bi z veseljem sprejele novico, da zlato »gre gor*, saj bi vzporedno s ceno z! ata naraščala tudi njihova gospodarska moč odnosno njihova kupna moč na svetovnem trgu. Ob strani se držita le Švica in Zahodna Nemčija,
Amerikaneem se pa nikamor ne mudi. Njihovo denarno stanje je dobro: njihov za-k ad šteje 21.000 milijonov do. larjev čistega zlata, kar krije 45 odst. vsega papirnatega denarja v obtoku (medtem ko bi zadostovalo kritje 25 odst.). S tem, da držijo ceno še vedno pri 35 dolarjih za unčo, si zagotavljajo vsaj delno kontrolo nad gospodarstvom zahodnega sveta. To bi lahko bil razlog, ki ga pa ni treba precenjevati, da ZDA vztrajajo pri starem načelu. Pravi razlog je treba verjetno iskati drugje: če bi ZDA pristale na povišanje cene zlatu, bi se (pomogle skoraj vse države na Zahodu, ta več, ona manj. Z naraščajočo ceno bi morda ntoč Anglije preveč narastla, česar si Američani ne želijo. Toda v veliko večji meri bi se povečala gospodarska moč vzhodnega bloka s Sovjetsko zvezo na čelu. V Sovjetski zvezi imajo namreč mnogo zlata, saj Iga zlasti v zadnjih letih kar ponujajo Evropi in ostalemu svetu. Najbrž bo to pravi razlog. Tudi nesporazum, ki ga je netovariško vedenje Američanov do Angležev glede tega sprožilo sredi vsestranskega »prijateljstva* ; ctrjuje to domnevo. E. F.
lliliiiiHlilHiiimitmiiiiitiiiiimiliiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiitHiiiiiMiiiiiiiiimMillnilimiiiim
Fižolčki
Spisal in narisal Milko 'Bambič
(iHihihi!* se je pritajeno stresala Cilka. Dregnila te Minko in šepnila: «No, sedaj naj ti tvoji palčki pomagajo!* Fižolčkoma je bilo žal deklice, ki se bo morala v kotu kesati *a svojo nepasljjvost. Bala sta pa tudi huda na Cilko. Da hi ji pomagala, splezata Minki urno do ušesa in ji zašepečeta: «Ne u-g;baj, kdo sva, ampak brž ponovi: 5x3=15 + 2=17-Hitro, hitro!«
informacije
n
= Kje dobim informacije, gospodična?,
Razprava zaradi ropa v gostilni Brumat v Ul. Tomani
Državni pravdnik zahteval za roparja po tri leta in štiri mesece zapora
Orožnik Planiscig je prijatelju Pippu posodil službeni revolver, s katerim sta vdrla v gostilno Pippa je šel na kvesturo po «izgubljen» motocikel ■ Jutri nadaljevanje razprave
Kot vedno, odkar zaseda v Gorici porotno sodišče, je tudi včerajšnjo razpravo posesalo precej radovednežev, med katerimi je marsikdo, ki ni zamudil nobene razprave, včeraj sta sedela na zatožni klopi med dvema karabinjerjema dva roparja, ki sta v noči od d na 7. avgust z revolverjem v roki vdrla v gostilno Brumat v Ul. Torriani in odnesla okoli 6.000 lir.
Obtoženca sta 23-letni Mario Pippa s Trga pri Lesnem pristanišču 14 v Trstu, klepar, ki je bil pred časom že na zatožni klopi, vendar so ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov, ter 21-letn:	karabi-
njer Aldo Planinscig, ki je bil pri XIII. karabinjerskem bataljonu v Ul. Trieste Oba sta bila obtožena, da sta v gostilni Brumat z revolverjem grozila lastnikoma ter jima odnesla 6C00 lir. da sta prišla v lokal s sleparijo, da sta nekaj ur pred ropom skušala prisiliti Škerla Justina, da bi jima dal denar ali druge vrednostne predmete, da sta se pri tem posluževala Planinscigovega orožja; Pippa je bil poleg tega obtožen, da je nosil orožje, ne da bi imel orožni list.
Najprej se je začelo zasliševanje Planinsciga. Le-ta je rekel, da je omenjena dejanja delal v popolni pijanosti. Zanikal je trditev predsednika sodišča, da bi prišel s Pip-pom iz Trsta z namenom, da bi si v Gorici na nepošten način prislužila denar. Nasprotno, v Gorico sta prišla zato, da bi poiskala delo za Pippa.
Planinscig je sirota brez matere in očeta. Svoja otroška leta je preživel v zavodu O-done Lenassi, kjer je spoznal Pinat Marijo, poročeno Brumat, in njenega moža, ki sta zaposlena v ten zavodu. Planinscig ima tudi sestro Aure-lio, . ki stanuje v Trstu pri Pippovih. Mladi orožnik jo je hodil večkrat obiskovat, ker je nanjo zelo navezan. Pošiljal ji je tudi denar. V Gorici se je planinscig zelo navezal na družino Brumat, kamor je zelo pogosto zahajal. Pri njih je imel tudi civilno obleko. Vedel je za II j ud stanovanja kakor tudi za denar, vendar ni Brumatovim nikoli zmanjkala niti lira.
Nesreča se je za Planinsciga pričela, ko se je 6. avgusta pripeljal v Gorico .ta motociklu s svojim prijateljem. Fopila sta pivo, ki je Planin-scigu povzročila bolečine v želodcu. Potem sta popila še kavo s konjakom in to je bilo dovolj, da so ju obšle slaba misli. V Ul. Don Bosco-sta v nočnih urah srečala Škerla, ki je bil precej «o-kajen». Ustavila sta ga in mu pomolila revolver pod nos. Od njega sta zahtevala legitimacijo. Pospremila sta ga domov, kjer so ju pregnali Skerlovi sorodniki.
Potem sta svoje dogodivščine nadaljevala. V Ul. Torria-
ni sta našla gostilno, ki je bila po mnenju Pippe primerna za izvedbo ropa. Pippa je stopil v lokal in popil kozarec vina. Ko se je vrnil, je vzel Planinscigu revolver ib potrkal na vrata. Ko jima je gostilničarka odprla, sta njej in njenemu možu Giovanniju Brumatu naperila revolver na prsi, in medtem ko ju je Pippa držal v šahu, je Planinscig pobrskal po skodelicah kjer so imeli kovance in odnesel kakih 6.000 lir. Pod skodelico so bili bankovci, ki jih Planinscig ni videl. Ker se je gostilničarski par pričel upirati, je najprej zbežal Planinscig, krfialu za njim Pa še Pippa. Planinscig jo je ubral peš, Pippa pa z motociklom. V neki stranski ulici Drevoreda XX. septembra mu je zmanjkalo bencina Ker je vedel, da ju Brumatov sin zasleduje, je pustil motocikel na cesti in jo okoli ene čez polnoč mahnil k znancem planinsciga, to se pravi k Brumatovim v Ul. Čampi 43. Ob 6. uri zjutraj je prišel domov še Planinscig, ki je dal Pippu okoli 1.300 lir, to je polovico ukradenega denarja, 14-letnemu Brumatovemu sinu pa je rekel, če bi prišla policija, naj reče, da sta bila vso noč doma.
Pippa je v jutranjih urah odšel k frizerju in se ostrigel «na krtačko». S steklenico je šel k bencinski črpalki po liter bencina in odšel po svoj motocikel — ki pa ga ni bilo več, Pippa je med zasliševanjem trdil, da je po tem sklepal, da mu je policija na sledi in da je naibolie, če se sam prijavi. Policija pa je postregla z druge verzijo. Pippa je prišel na poli^jo, da bi prijavil krajo motocikla, a-1; da bi ga dobil nazaj. Ker pa so imeli na kvesturi dober r.os, so kmalu izvedeli, da je* Pippa lastnik motocikla in da je bil s tistim motoc:klom pri gostilni Brumat v Ul. Torriani.
Na včerajšnji razpravi so bile pojasnjene že nekatere podrobnosti v zvezi z ropom v gostilni in grožnjami z orožjem Škerlu.
Zagovornik Planinsciga odv. Blessi;
»Gospod predsednik, planin-rcig naj pove, kakšne pijače je zaužil tisti dan*-.
Planinscig:	«Brumat (zna-
nec iz zavoda Lenassi) mi je plačal pivo. Ker me je pričel boleti želodec, sem najprej popil kavo, potem pa še eno s konjakom. Pippa se je hotel vrniti v Trst, jaz pa sem rekel, da bom ostal v Gorici pri Brumalovih*.
Predsednik sodišča: »Kdo je predlagal, naj se napravi rop v gostilni Brumat?«
Planinscig: «To je predlagal Pippa. Pred ropom je šel, v lokal popiti kozarec vina. da bi se prepričal, če je lokal prazen*.
Ker se med izpraševanjem Planinsciga glede njegovega počutja po zaužitem pivu m
točno vedelo, če je bil pijan ali če ga je bolel želodec, je državni pravdnik dr. Marši vprašal, naj obtoženi to pojasni.
Predsednik sodišča: »Ali ste bili pijani ali ste ;meli fizične bolečine?*
Planinscig: «Počutil sem se slabo, ker sem pil mrzlo pivo*.
Predsednik sodišča:	«Tudi
jaz pijem mrzlo pivo, pa mi zaradi tega ne pride na misel, da bi šel krasta.
Za Planinscigom je prišel na vrsto Pippa. Tudi on je zatrjeval, da so prišli v Gorico iskat delo zanj.
Predsednik sodišča- «In ste iskali delo s popivanjem po gostilnah?*
Pippa je povedal, kako se je zgodilo s Škerlom. «Bil je pijan in glasen, pa sva ga pozvala, naj bo tiho. Ker ves dan nisem jedel in nisem i-mel niti denarja za bencin (vozil sem že z rezervo) sem predlagal, da okradeva gostilno in si tako preskrbiva denar. planinscig ni hotel iti. Sel sem v lokal in popil kozarec vina. Ko sem se vrnil, mi je Planinscig dal revolver. Pred vhodom sva pozvala gostilničarko, naj odpre. Na njeno vprašanje, kdo je, sva odgovorila: Policija*.
Branilec Pippe odv. Deve-tag: »Obtoženi je trikrat padel s kolesom ali motociklom in se potolkel po glavi. Njegovi predniki so bili umobol-ni*.
Predsednik sodišča-. »Ali je to res?»
Pippa: «Da, prednica moje matere je umrla v umobolnici*.
Predsednik sodišča:	»Zakaj
je umrla?*
Pippa smeje: »Ker je bila nora*.
Potem so prišle na vrsto priče. Najprej gostilničarka Matilda Lutman, por Brumat. Povedala je, kaj se je zgodilo v noči od 6. na 7. avgust. Povedala je tudi, da ji je pred dnevi odvetnik Blessi ponujal denar kot povračilo za škodo, ki ji je bila povzročena in da je ponudbo zavrnila, ker ji ni do denarja, ampak le za prestani strah, ki se ne da poplačati z denarjem.
Njen mož Giovanni Brumat je prav tako povedal, da je
dar ga ni hotel sprejeti, ker se je bal, da gre spet za kakšno potegavščino.
Predsednik sodišča: «Ce vam jaz sedaj rečem, da ne gre za nobeno potegavščino, ali tedaj sprejmete 16.000 lir, ki vam jih je ponudil odvetnik*.
Brumat; »Sprejmem!*
Just Škerl je tudi povedal, kako se je srečal z nepridipravoma. Rekel je, da sta ga spremila do doma. «Bil sem nekoliko dobre volje, pa sem pričel iskati sekiro, da bi se ju rešil*. (Smeh v dvorani.)
Marija Pinat, poročena Brumat je povedala, da pozna Planinsciga že dolgo let, da je bil pri njih kot doma in da ji ni nikoli zmanjkala niti lira. «Le odkar je spoznal tega nesrečnega Pippa, je postal tak. Nikoli ni pil. Ko je odrasel, sem mu nekega dne rekla: Sedaj ko si že tako velik, lahko popiješ koza-
rec vina. saj ti bo koristilo. Ugotovila sem, da vino ni zanj; postal je bled in pričel je gledati kot obseden*.
Na koncu je predsednik sodišča prebral še poročilo dr. Montalbana s kvesture, potem pa je opoldansko zasedanje zaključil, ki se je nadaljevalo ob 17. uri.
Na popoldanskem zasedanju je govoril državni pravdnik dr. Marši, ki je zavrnil zahtevo odvetnika dr Deveta-ga, podprto po odvetniku Bles-siju, naj se Pippa pošlje na zdravniški pregled zaradi njegovega umskega stanja. Se prav posebej je zahteval strogo kazen za Planinsciga, ki je prelomil besedo, ki jo je dal, ko je stopil v orožniški korpus. Državni pravdnik je rekel, da Planinscig m delal le sramote rodu vojske, kateremu je pripadal, ampak da je tudi zakrivil zločin in da zaradi tega ne more biti zanj nobenih olajševalnih okolno-sti. Oba je spoznal za kriva obtoženih dejanj ter zahteval, da se kaznujeta s sledečo kaznijo:
3 leta in 4 mesece zapora ter 30.000 Ur kazni, za pippo pa še en mesec pripora. Ker planinscig do sedaj še ni bil formalno izključen iz korpusa orožnikov, mora prestati kazen v vojaškem zaporu.
Razprava se nadaljuje v četrtek ob 10. uri z govori branilcev.
limillllimillllllllllMIINllllllMllinillllllHIIHIIIIIIIIIIIIIItlHIIIIIIMIIIIIHinMIMHMMIIIItlHHIIII
Trčenje motociklov v Ulici Aquileia
Na srečo se je poškodoval samo en vozač, ki se bo moral zdraviti 8 dni
Včeraj sta se v Ul. Aqui-1 no*. S tem bodo vse občine
V 54. letu starosti nas je za vedno zapustila naša ljuba mamica in draga žena
SLAVICA JELEN roj. ŽERJAV
Pogreb bo v četrtek 30. t. m. ob 10.30 na domače pokopališče.
ŽALUJOČI OSTALI
Fužine 29. oktobra 1958.
leia zaletela dva motocikla. E-den je prihajal, v Gorico, drugi pa je bil namenjen v Stan-drež. Na prvem se je peljal 28-letni Giuseppe Fontana, u-radnik iz Ul. Duca d’Aosta 15, ki se .pri nesreči ni poškodoval; na drugem pa se je peljal 31-letni Ercide I.ussin iz okolice Ronk. Takoj po nesreči so Russina z zasebnim avtomobilom odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ga pridržali na zdravljenju s prognozo 8 dni. Potolkel se je nad desnim očesom in po desnem sencu.
 «»------
OBVESTILO PREFEKTURE
Področje pokrajine proglašeno za pasivno
Goriška prefektura sporoča, da je ministrski odbor za izredna dela sprejel predlo? po-
bil pri njemu odv. Blessi in. krajine, naj se njeno področje da mu je ponujal denar, ven-1 proglasi za »ekonomsko pasiv-
naše pokrajine, torej tudi Doberdob. Sovodnj«, Gorica in Steverjan, deležne koristi, ki izhajajo iz tega zakona. Največ koristi si od tega zakona nadejajo voditelji doberdobske občine ker bi s tem zakonom lahko uspeli kriti občinski primanjkljaj.
— 1 ■
Kino v (»oriri
CORSO. 16.00: «Prgišče prahu*. Gary Cooper. Cinema-scope.
VERDI. 17.00: »Toplo morje* B. Lancaster, K. Gagle. VITTORIA. 17.00: «Modri zločin*. Louis Jourdan, Danni Carrel. Prepovedan vstop mladoletnim.
CENTRALE. 17.00: «Zver neba*. Jeff Morron in Mara Corday.
MODERNO. 17.00: »Veliki za
por*.
 «»-----
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje »es dan in ponoči lekarna Soranzo, Verdijev Korzo 17, tel. 2879.
Pred dvema mednarodnima nastopoma	*	—	  -	—
Danes	trening	kandidatov Mednarodna	rokoborba
zg A in mlado	reprezentanco med Mariborom in Trstom
V nedeljo dopoldne na tržaškem velesejmu
Vsi kandidati so v dobri formi . Odigrana bosta dva polčasa
FLORENCA, 28. — Kandidati, sklicani na prvi skupni trening v okviru priprav za tekmo Francija A - Italija A, ki bo 9. nov. v Parizu in za tekmo mladih Italija - Bolgarija, ki bo 8. nov. v Bologni, so se danes zvečer zbrali v Florenci, odkoder so skupno s tehničnim komisarjem Via-nijem in drugimi voditelji odpotovali v zvezni tehnični center v Santa Maria pri Cover-cianu kjer bodo nastanjeni Tehnični komisar Viani in član vodstva Mocchetti s*a izjavila, da bosta na jutrišnjem treningu, ki bo skoraj gotovo popoldne ob 14,30 na glavnem igrišču tehničnega centra, nastopili dve formaciji v naslednjih postavah:
Reprezentanca A:	Buffon:
Robotti, Sarti:	Chiappella,
Cervato, Segato; Lojodice. Bo-niperti, Firmani, Montuori, Barison.
Mlada reprezentanca:	Mat-
trel; Baccari (Burelli), Castei-letti; Cappa, Tagliavini, Fogli; Stacchini Di Giacomo, Nico-le, Sarpanesi. Pascutti.
Kandidati bodo odigrali dva polčasa po 40’ oz. 45’ in v drugem polčasu bo Viani vnesel v obe formaciji več sprememb.
Vsi sklicani kandidati so v dobri formi in v odlični fi žični kondiciji.
18. in 19. v Cerviniji: Zlat pokal červinijskih vzpenjač v smuku in slalomu za moške.
Italijansko prvenstvo v vseh moških in ženskih disciplinah in disciplinah za juniorke bo v Salce d'Ulzio, Sportiniji in Claviere od 28. februarja do 3. marca. Prvenstvo juniorjev za vse discipline pa bo v Bor-miu od 20. do 22. februarja.
V Courmeyeurju bo 15. februarja italijansko prvenstvo v zimskem dvoboju, italijansko prvenstvo v teku na 50 km pa bo 15. marca v kraju, ki ga bodo šele določili.
MILAN, 28. — V svojem stanovanju v Milanu je danes umrl zaradi zastrupitve z gorilnim plinom znani italijanski mednarodni nogometni sodnik Pino Carpani. Star je bi! 51 let in v svoji dolgi karieri je sodil nekaj važnih mednarodnih srečanj, predvsem v sezoni 1950-51
ATLETIKA
Nov državni rekord v štafeti 4x200 m
BARI, 28. — Mcštvo Fiam-me d’Oro iz Padove v sestavi D’Asnach, Pancera, Loddo in Boccardo je danes na stadionu v Bariju med prvenstvom članov Javne varnosti postavilo nov italijanski rekord v štafeti 4x200 m s časom 1’26”6. Prejšnji rehord moštev je imelo moštvo »Gi-glio rosso* iz Florence s časom 1’27”7, državni rekord pa nacionalna ekipa s časom 1’ in 27”3,
Vmesni časi ob vsaki predaji so bili naslednji: D’A-snach 22”4. Pancera 21"3 (43”7), Loddo 22”2	(1’05"9).
Boccardo 20”7 (1’28”6).
SMUČANJE
Med nastopajočimi bo tudi nekaj državnih prvakov
skega sloga. Ker ima dvo.^, predvsem propagandni ^
V nedeljo 2. nov. bo v telovadnici FIAP v paviljonu D tržaškega velesejma na Mon-tebellu mednarodni dvoboj prostega in grško-rimskega sloga med lokalnim društvom »Club atletic Triestino* in Železničarskim športnim klubom iz Maribora. Dvoboj organizira tržaški klub.
Mariborski rokoborci sestavljajo kolektiv, ki spada med boljše v Jugoslaviji. Vodi jih večkratni jugoslovanski državni prvak težke kategorije Ivan Pirher, ki je tudi sam še vedno aktiven. Proti njim bodo Tržačani nastopili s pomlajeno ekipo, ki je šele nedavno pod vodstvom starega olimpijskega borca Degiorgija obnovila svoje delovanje in začela redno trenirati. V tržaškem moštvu bodo štirje že znani in preizkušeni borci kot so Verona, Devescovi, Ruan in Degiorgi sam. poleg njih pa še nekaj mlajših, doslej še malo poznanih-
Program dvoboja predvideva štiri srečanja prostega sloga in štiri srečanja grško-rim
skega sloga. Ker ima dvobjj predvsem propagandni ^ bo vstopnina zelo m ysals lir), tako da si bolahk0 pri-ljubitelj rokoborbe lan“ za voščil ta, v zadnjem casu Trst. tako redek uzites. ^
Dvoboj bo dopoldne do 12.45, v Posamezmn j bah pa se bodo. med se pomerili naslednji D
Mušja kat.: Gersak Edo ^
- Franco Fulvio	Mu-slog; petelinja kat.. Degiorgi
dri (J.) - Giordano ertsBt (T.) — prosti_ slog. P* En. kat.: Ivan Močnik tJ-'. j0g; rico Rovis (T.) - P/0SJ, n nč lahka kat.:	Rudolf F'n _
(J.) - Umberto Rua"ednjelal>-grško-rimski slog^ sr ..	(J.)
ka kat.: Anton Gerecmk t
- Gaetano Devescovi Mih4 prosti slog: srednja K ” Za-Koprivnikar (J.) - ° slogt
ni (T.)	- grsko-rimski .^n
srednjetežka kat.. » ■ (j.) Rudič (J.) - Giorgio Ma
- grško-rimski s‘®“’ f)<car kat.: Ivah Pirher ^'.rimski
Verona slog
(T.)
 ..........................  um............
Italijansko košarkarsko prvenstvo
Poraz Stock proti Levissiffli kljub dobri igri Tržačano^
Poraz Don Bosca in tesna zmaga ženske vrste Stock v Mantovi
Pred časom J« pokrajinska uprava asfaltirala okoli 50« m ceste po Oslavju za okoli 4 milijone lir. Delo je zelo dobro opravljeno in so zlasti domačini z njim zelo zadovoljni, ker odslej ne bodo imeli prahu, ki je povzročal nepritike sadjarjem, ki imajo drevje ob cesti. Večji del ceste na Oslavju je sedaj asfaltiran. Kdaj bodo uredili še preostali del, predvsem pa pot v Steverjan, kar bi bilo zelo velikega turističnega pomena?
Italijanski mednarodni smučarski koledar
MILAN, 28. FISI (Italijanska smučarska zveza) je objavila koledar prireditev v smučarski sezoni 1958-59. ki se bo začela 20. decembra in zaključila 31. maja. Na programu so poleg nacionalnih, naslednja mednarodna tekmovanja:
JANUAR:
11. v Cortini d’Ampezzc: Trofeja Campari v skokih;
18. v San Martino di Ca-stro7.za:	Nagrada Dolomitov
za ženski tek;
25. v Val d’Aosta: Pokal sveta Val d'Aosta za tek na 15 km.
FEBRUAR:
1. v Schilpariu: Pokal «Eco di Bergamo* za tek na 15 km:
7. in 8. v Ortisei Selva: Pokal treh ladinskih občin za smuk in moški slalom;
13. in 15. v Madonna di Campigio: Pokal «3 Tre* za smuk, slalom in veleslalom za moške;
14 in 15. v Cortina d’Am-pezzo: Smuk in slalom za ženske:
14. in 15. v Limone Piemon-te: Trofeja Molinari za moški tek na 15 km in ženski tok;
22. v Courmayeu,g la '(Tulile: Svetovpo prvenstvo v modernem zimskem dvpb<*ju.
MAREC: '
8. vi Pontedilegno: Trofeja’ Pontedilegno V skokih?
22. v Cortini d’Ampezzo:
Nič novega v 4. kolu italijanskega košarkarskega prvenstva Prve serije. Simmenthal in Orartsoda Virtus sta z lahkoto premagala svoja nasprot. nika in tako ostala še naprej v vodstvu s štirimi zmagami in brez poraza. Simmenthal je imel lahko delo z Victorio iz Pesara, Oransoda pa je gostovala v Rimu proti Stelli Azzurri in jo odpravila s 13 koši razlike. Stella Azzurra je nudila močan odpor vse dokler se ni poškodoval Kristančič, ki je zaradi bolečin v gležnju moral zapustiti igrišče. Dotlej je bil v svoji ekipi najboljši in je tudi dosegel 22 košev.
Predvidevane zmage na lastnih igriščih so dosegli tudi lg-nis \ arese proti Santipasti, Livorno proii Laziu in Levissi-ma Cantu proti ekipi Stock iz Trsta.
Čeprav so bili v tem poslednjem srečanju domači lavori-ti, pa so jim Tržačani nudili nepričakovano močan odpor in po začetnin minutah celo ore vzeli ,vodstvo. Borba je bila ves čas izenačenja in je končna razlika previsoko izražena, ka*ti če bi Tržačani igrali več na odlično razpoloženega Montgomeryja, bi lahko tudi zmagali. Montgomery je namreč sam dosegel 24 košev in je bil najboljši igralec na i-grišču,
Srečanje med Motomorini-jem in Reyerjem je bilo preloženo.
Rezultati: Oransoda - »Stella Azzurra 73:60, »l.evissima Cantu - Stock 59:50, »Simmen. thal - Victoria 84:44, »Ignis Varese - Santipasta 65:49 *Li vorno - Lazio 67:50. Simmenthal	4	4	0	353	212	8
Oransoda	4	4	0	268	194	8
Ignis Varese	4	3	1	279	239	7
Levissima	45	1	253	217	7
Stella Azzurra	4	2	2	238	235	5
Vict. Pesaro	4	2	2	212	240	6
mu za moške;
27. in 29. na Etni: Veleslalom za ženske, slalom in veleslalom za moške.
APRIL:
4. in 5. v Abetone: Poka! Foemina za smuk in slalom za ženske;
Motomorini
Stock
Livorno
Santipasta Lazio Reyer
3 2	1	202	160	5
4 1	3	214	258	5
4 1	3	214	258	5
4 1	3	213	266	5
4 0	4	211,	349	4
3 0	3	175	225	3
V rtioškj A seriji je tržaški predstavnik Don Bosco doživel zasluženi poraz ha last-
kipa Fetrarca iz Padove.
Rezultati; »Ravenna - Gori-ziana 55:47, Libertas Biella -Varese 39:37, »Petrarca - OUS Firenze 75:43, *R1V Torino Itala 63:58, Udinese-*Don Be-sco 53:36.
Lestvica; Petrarca Udinese Lib. Biella Varese Goriziana RIV Torino Ravenna Don Bosco Itala
CUS Firenze
2 2 0 147 2 2 0 116
2 2 0
2	1	1
2	1	1
2,1 1 2	1	1
2	0	2
2	0	2
2	0	2
78
109
83	4
84	4
66 4 91 3
108 108 3 111,121, 3 107 119 3 89 114 2 98 135 2 72 114 2
V Ženski A seriji je tržaška Vrsta Stock gostovala v Mantovi in zmagala z razmeroma tesnim rezultatom 42:39, kar jo je pri enakem številu točk z Udinese in Stando iz Milana potisnilo na 3. mesto. Tržačanke so zmago zaslužile. Bile so vsestransko boljše, a so naletele na dobro razpoložene nasprotnice.
Rezultati• »Udinese - FIAT Torino 63:32. »OMSA - OZO Mil. 39:36, Stock - »Lubiam
Mantova 42:39, tovox Roma 75 Lestvica: Udinese Standa Mil. Stock Lubiam OMSA Faenza Talmone OZO Milano Autovox FIAT Torino S. Marinella
»Standa
:38.
2 0 12f 2 0 126 2 0 93
. AU-
1 1 1 1 1 0 0 2 0 2 0 2
1 0 1
7-l
7a * 59 } 71 3 87 3 38 3 102 2
113 3
53 1
odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst
KINOPROSEK-KffjS
predvaja danes 2®-
ob 20. uri fi|m
(Dormitorio ,„..delle adolescenti)
Igrajo: JEAN MA^ FRANCOISE ARjv' DENISA GRE*
predvaja danes 29. t. m. z začetkom ob 1*- ufl Metro barvni ci nemascope film:
Prepovedani planet7
(U pianeta proibito)
(.INemaScOPE
Igrajo: WALTER PIDGEON ANNE FRANCIs in LESILIE NELSEN
J. P. STAHL
'ftuziuika
9.
Pri teh besedah jo je pustil in se zasmejal, zasmejal tako, la jo je oblila kurja polt. Sel je spat v stari dvorec, kjer so rsi oni stanovali. Njegovi tovariši so storili prav tako. čez lekaj trenutkov je bila ona prav zanesljivo edina živa duša , gradu, ki ni spala. Ko se je o tem do dobra prepričala, si ie dejala: .Sedaj bežimo!’*
V tem hipu je sel začutil, kako je Maruškina roka tesneje itisnila njegovo.
»Kaj je?» Je vprašal.
Deklica je stavila prst na ustnice, kot bi mu hotela reči, naj bo tiho, pri tem pa mu je pokazala dvoje zelenih oči, ki ita se svetili v grmu ob stezi.
gel je imel težko gorjačo. Stopil je naravnost proti grmu.
»Pazi se!» je zavpila deklica.
Sel je že vtaknil svojo gorjačo v grm. Zaslišal se je čuden šum, nekakšno plahutanje velike ptice roparice, ki je vznemirjena v svojem skrivališču nerodno odletela in mrtva sko skovikala.
»Ali to pomeni kaj slabega?* je vprašala Maruška.
»Take stvari ne pomenijo slabega,* ji je pojasnil njen veliki prijatelj in jo nalahno potrepljal po licu
Maruška je nadaljevala:
»Da bi si opomogla, je mlada žena sedla ob skali, ki je bila vsa porasla z mahom in ki sta jo kot klešče oklepali dve korenini velikanskega drevesa. Na to skaio se je naslonila. Ni bila težka, vendar se je skala nenadoma vdala pod njenimi pleči in tako je padla vznak.*
«Oho!» je dejal sel, «to so bila vrata za razbojnike.*
«Da, to so bila neka čudovita vrata. iako jo je zbegal njen padec, da se nekaj trenutkov ni mogla ganiti. Kje je bila? Nad njeno glavo se je kot obok vzpenjal temno zelen hodnik, ki so skozenj prodirale le drobne pike svetlobe s tako tenkimi žarki kot lasje in je bilo videti le tu in tam majhne krpe modrega neba.
Ko je prišla do sape, je vstala, zaznamovala vhod z beiim kamnom in lepo modro odšla v grad, da bi se prepričala, kaj počnejo njen mož in njegovi tovariši.
Vsi so trdno spali, kakor pač spijo ljudje, ki so bili preveč napeli svoje sile. Po prstih je hodila od vrat do vrat, brez ropota porivala zapahe in zapirala oknice. Ta previdnost je bila nekaj vredna. In še neka druga nič manj: brz si je preoblekla belo obleko, ki jo je zmeraj nosila in jo zamenjala s črno. Potem je krenila meni nič tebi nič tja, kamor je bila položila beli kamen. Ko ga je našla, je vzdihnila: ,0 moj bog!’ Vendar ni bilo časa vzdihovati. Naslonila se je na skalo in se kot prvič zopet prekucnila. Visoka kamenita vrata, ki so bila pravzaprav skala, so bila najbrž tako narejena, da so se zapirala sama od sebe. Brž je skočila na noge, ko je stala pod hodnikom. Skraja je hodila, nato je ze kar tekla.
čez pol ure se je znašla na kraju, kjer se je stekalo deset poti vsaka iz svoje smeri. Po kateri naj krene? Težko se je bilo odločiti.*
»Kajpak,* je pritrdil sel.
»Stopila je nekaj korakov po eni poti, potem zopet po drugi in tako dalje, kakor bi jih hotela poizkusiti. Ni se smela zmotiti. Nesreča pa je bila v tem, da so si bile vse poti enake, zato ni bilo moči izbirati. Vendar je na eni opazila nekaj belega. Stekla je tja. Na tleh je ležal prelep robček, ki je bil zelo lepo obrobljen.
»Slišim, da gre nekaj za nama,* je prekinila Maruška svojo zgodbo. Tudi sel je slišal. Prijel je Maruško za roko, se vstopil pred njo in vzdignil gorjačo.
«0!» se je začudila deklica, «kako velik pes!*
Sel je tako bliskovito skočil, da Maruška ni mogla razločiti, kako je v hipu z gorjačo pobil žival, ki je komaj mogla obstati.
Kaj se je godilo med živaljo in možem? Sel je tiščal koleno k tlom. Ko je vstal, mu je zverina negibno ležala pri nogah.
»Volk je bil,* je povedal mirno deklici, »in najbrž ga je neusmiljeno pritiskala lakota, da nama je sledil od tako blizu.* Volk je bil mrtev.
»O,* se je začudila Maruška, «ti se pa ničesar ne bojiš!* «Seveda se,» je odvrnil sel, »bojim se vsega tistega, kar lahko zmoti tvoje pripovedovanje. Torej, razbojnikova žena je našla robec.*
«Da!» je potrdila Maruška. »Ko je videla ta tenki robček, ki je tako lepo dišal in ki ga ni mogel imeti kakšen moški, je začela razmišljati.
,Davi so šli tod mimo,’ si je dejala, ,in če je tako, potem nimajo tod nobenega opravka več. Torej moram it' po tej poti.’ Preden je zares krenila po tisti poti, ji je prišlo na misel nekaj dobrega. Obesila je na vejo, ki je gledala čez pot na nasprotni strani njene, lep rdeč trak iz svojega naprsnika. Tak trak se je že od daleč videl. .Videli bodo ta rdeči trak in me bodo zasledovali po tisti poti, koder nisem šla.’
»Ali se je slabo domislila, kako bi jim zmešala sled?* »Prav dobro se je domislila!* je potrdil sel.
»Zadovoljna je bila, ker se je tako domislila in zato se je kot srna pognala po poti, kjer je bil vezeni robček. Tekla je po njej ves dan. Prišel je večer. Bila je taka tema, da ni vedela, kaj je nad njo, ali skalni obok ali svod iz vejevja.
.Dalje, kar dalje!’ sd je prigovarjala, kadar jo je zmagovala utrujenost. 3og, ki me je pripeljal do sem, me ne bo zapustil.’ Tedaj se Je ob nekaj zadela: pot se Je na tistem mestu ostro zavila. Ni vzdihnila zaradi bolečine, pač pa bi bila najraje zakričala od veselja. Vse zvezde neba so ji v tistem hipu zasijale nad glavo. Nič vec ni težil nanjo skalni ali vejnati obok. Bila je na veliki jasi.
»O, hvala bogu!* je dejal sel, «še jaz sem tega vesel.* Namesto odgovora je Maruška odkimala z glavo in mu tesneje stisnila roko.
»žal, se žena razbojniškega poglavarja ni mogla dolgo* veseliti, kajti že je zaslišala čisto raziločno glasove, vpitje in peketanje konj v diru.
— — — ?
Kaj naj bi bila storila? Kam naj bi se bila za/ev pred°r7 ko naj bi se bila naredila nevidno? Da bi šla nazaj Niikakor! To bi pomenilo vrnitev v grad.	.	Id
Na tisti jasi je rastel velik hrast z gostimi veJ£ či'sto ale vse do tal. Kot bi trenil, je splezala po n; tra1.^
seg:
vrh
... ...v	j	c	nj M«'-,«.
.n. kot ibgubljena penica. Dobro je ukrenila, aa ^ pet>‘ časa. Takoj nato so se vsi razbojniki začeli vsiP. .Q(,i ali šestih poteh hkrati, kajti vse so vodile k tisti ja- • jjoHri ,Je kaj?’ je zakričal njej znani glas petim drug nikom, ki so pravkar prihajali.	. . • je K
,Nič!’ je odgovoril eden. ,Samo tole sem naS ’ zal rdeči trak.	r ved®*;
Za ta trak se	poglavar	še	zmenil ni. Ali	j®	?en je b
da njegova žena ni imela takega? Popolnoma hiau ob tem traku.
.Nikogar nisem videl,’ je poročal drugi.
.Nobenega sledu!’ je dodal tretji.
Drug za drugim vsi so tako	poročali.	n 9li 0
,še iščimo!’ je	vzkliknil	mož. .Najti	jo m?r£lv	te’tn!’ *,!
ali mrtvo! Naprej! Pojdimo! Rešitev nas vseh je v ^rti3^ Se ni izrekel besede, ko je nekaj zagledal. V ene	J
je bil s konja in se pripognil ter pobral s tal ne* • potem ogledoval.	j dal1ec-
.Robec!’ je vzkliknil, .ženski robe?! Kar ‘scer’?°’ nj pčbr »Jojmene!* je zastokal sel, »bolje bi bilo, aa robca, ko ga je potem izgubila!*	. ^ k?113,
»Tam okoli je bila gosta in velika trava. VM j^eči ^ preiskovati okolioo, eni z rokami in nogami, etn	teri »
sulicami; nekateri mendrajo grmovje s konji, n ^ n9 sekajo s sekirami, da bi se prepričali, ali si begunu* tam skrivališča.
Ničesar niso našli.	.. ffOSti
Mož je pogledal tudi v zrak, kjer je bil tis-t1 - ^
,To vejevje je zelo gosto,’ si je dejal. ,Vse ze ,	f
ptiči. Kdo ve, če moja žena ne tiči kje tam ■ vel®’ $ Vzel je kopje enemu svojih mož, splezal na„ za-b9^9 eno roko se je držal, z drugo je začel dregati m sulico skozi gornje veje.*	„ ,/gciU
(Nadaljevanje