sverski barcelonski ro-i, požigaici in morilci.
Špansko kraljestvo meji ob francosko Jiudovlado. Znano je »Domoljubovim« iiiavcem, da vladajo na Francoskem liberalci, ki so zapodili s Francoskega vse redovnike in redovnice, iznauo tudi, da kiuto preganjajo katoličane. Ker smo že o ivseni tem v »Domoljubu« obširno razpravljali, nočemo odkrivati znova ran, ki so jih in jih še prizadevajo francoski liberalci katoličanom.
Francoski brez verski liberalni duh je zašel tudi na špansko. Francoski liberalni brezverci bi radi, da bi tudi Španci delali /tako, kakor delajo francoski brezverci. Na španskem dela veliko francoskih delavcev. Brczvcrski liberalni Francozi skrbe itudi za to, da po časopisju zastrupijo in ■navdajo Spance s katoličanom sovražnim duhom.
ISicer to ne gre tako hitro, ker so Španci globoko verni katoličani. A po orezverskih francoskih liberalcih vsejano n'"C \c.y'c te dni rodilo na španskem pro-konl vihar' kakršnega svet ni priča-
Vsa, naravnost divja -jeza prati katoličanom se je pojavila v španskem mestu «aiceUoni, ki leži ob morju in kjer se je osoibito delavstvu vcepilo najdivjejše sovraštvo proti katoličanom.
španei imajo zdaj v Afriki vojsko1 z »mnačini, ki se zovejo Kabili. Tu namreč grade španiski bogataši. neko železnico. Hvaibili iso pobili -nekaj španskih delavcev, na to se pa zbrali in hočejo pognati Špance s svoje zemlje. Španska vlada je zato nagrabila za orožje, da maščuje pobite Španske rojake.
iProiti vojski je pa nastalo veliko gi-anje osobito po španskih mestih. Brez-
,verski soe. demokratje, anarhisti in po .najnovejših poročilih tudi španski liberalci .so hoteli ribariti v kalnem. Pričeli so nastopati z izgredi, ki so podobni lanskim neumnim ljubljanskim septemberskim dogodkom. ki so jib priredili kranjski liberalci za to, da zopet nalove kaline v svoje ■mreže, češ, kako da smo narodni.
Če bi bil pa kdo mislil, da bodo barcelonski anarhisti, soc. demokratje in liberalci zdaj -pokazali svojo nevoljo le vladi in bogatašem, ki so bili pravzaprav .vzrok, da se je pričela vojska, se je jako motil. Ne proti vladi in tudi ne proti bogatašem niso nastopili španski liberalci in .njihovi zavezniki, nastopili so proti menihom in nunam, proti katoliškim duhovnikom, proti cerkvam in samostanom. Vprašamo se, ali bi bilo kaj takega tudi pri nas mogoče?
Natančnih poročil o divjanju liberalcev proti barcelonskim katoličanom ni. J jih je le nekaj, a ta so tako grozna, da se moramo povprašati: »Ali bi bilo kaj takega mogoče pri nas?«
V ponedeljek, dne 26. julija, ko je odbila ura devet, so sc napolnile barcelonske ceste. Divja množica se je drvila po ulicah. Zaprte so bile vse tvornice, delavnice, iprodajalmce. Voditelji so ljudi toliko časa hujskali, da so jih nahujskali na samostane in cerkve. Poživinjeni liberalci >in njihovi zavezniki soc. demokratje in pnarhlteti niso1 prej mirovali, da je podivjano, zapeljano ljudstvo požgalo vse samostane i-n vse cerkve v Barceloni. Ali bi /bilo Ikaj -takega mogoče tudi pri nas? i Barcelonskim liberalcem pa ni zadostovalo, ko so gorele katoliške cerkve in .samostani. Videti iso hoteli kri onih, ki jih -najbolj zaničujejo, kri katoliškega duhov-mika, kri katoliškega meniha, kri in živ-Merrje in čast katoliške redovnice. Upiia-nili so ubogo ljudstvo z žganjem, da ni ,več znalo, kaj da dela. 'Neki duhovnik,
ko jc videl, kako da brezvestni liberalci -in njihovi zavezniki ljudstvo hu-jskajo, je miril s križem v roki uboge ljudi. A niso ga poslušali, pobili so ga na tla, ga raz-isekali, mučenikove okrvavljene kose pa •nosili kot znamenje zmage po Barceloni! -Ali bi bilo kaj talkega tudi pri nas mogoče?
Junaško so se obnašali katoliški duhovniki. S 'križem v roki, z lastnimi telesi so krili najsvetejši zakrament, ko je vdr-Ja po liberalcih in njihovih bratcih zapeljana množica v cerkve. Ali bi bilo kaj takega tudi pri nas mogoče?
Napadli so neki nunski samostan in ga zažgati. Ko so pričele klicati pri oknih nune na pomoč, so se jim divje krohotali .in jih pometali v pogorišče, kjer so žive zgorele! Ali bi bilo kaj takega tudi pri ,nas mogoče?
Mrliče in pokopališča vsak spoštuje, .v katerem tli le še najmanjša človeška iskrica. Liberalci i'n njihovi zavezniki v Barceloni so tudi na spoštovanje mrtvih j>ozabi'lli. Po njih nahujskano ubogo ljudstvo se -je drv-ilo na pokopališče, razbilo /vse križe in sploh vse, kar jih je spominjalo na križanega našega Odrešenika. Ali je kaj 'takega 'tudi pri nas mogoče?
Lepo oblečeni liberalci so nagnali ,ubogo ljudstvo na Marijino samostansko šolo. Nirne in uboge otročiče so zapodili y samostansko kapelico, kjer so morali /gledati, kako so razbili oltar, onecas-tili -najsvetejše, razbili kipe svetnikov, nato ,pa zažgali šolo s kapelico. A mislil bi kdo, da so neusmiljeni požigaici dovolili, da smejo nune ali vsaj učenci zapustiti šolo. sKaj še! Razdivjani ubogi zapeljani ljudje go imeli svoljo zabavo in so se divje krohotali, ko so uboge nune in ubogi otročiči ,milo plakaili in jokali, ko so živi goreli. A'li je kaj takega tudi pri nas mogoče?
Stari župnik pri Sv. Antonu je ravno maševal, ko se je pridrvila zaslepljena
li
Izhaja vsak Četrtek. Cena mu le 3 K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 vin., za Ameriko in druge tuje države t K 60 vin.) — Posamezne številke se pro-== dajajo po 10 vin.	—
Spisi In dopisi se pošiljajo: Uredništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice 2. Naročnina, reklamacije in in-serati pa: Upravništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice štev. 2.
V Ljubljani, dne 12. avgusta 1909

Sv;
i A J 71/,
7,„GAUZ!n
Muaptona.	i
Vff/j


TaSa/Llid

laTtdmtr
KAST/L/,
G O/V i
-'J-7, 'r//? f.
V
MufifdJ M (ž o
DtASseo/a

v,;-,;
. vtajerifj/i.
šinite %mhff
M V K C
xO t/R
.Mureta*
'rjSaAfocas /^iT <.
(.Ser,//* l



'LA R 0 K KZS.
'.-C.
r///' f//Tonoen
rim/m*
Časa v> revčka pretepa vfc. Le: *< a1 rit jc- prhek t: na porm*. siir> fcu	m ministramofra. Podivjani
Jfttdje so p, da ga /.a to Ifjfeoajelo« pribil! na križ, ifjer ie revež med groznimi modami umr . Ali bi bilo kaj takega tudi yrj pas n ?
-ari!'/- j Dobrega Pastirja« v Barcelom ie načelovala prednica, stara, tast tljiva gospa, ki ie darovala celo svoje .vei.ko premoženje barcelonskim revežem. Pralno v, /.ažgaii njen samostan, so jo
|j;,:.rai.ii/ ;:; mihovili bratcii nu-hujskani J. 'de- na Krožen način umorili. Vrel, .'az-
i	,,. len syl-.ee so ji toliko časa viivali v t--ta. da le revica v groznih bolečinah i-mrla. Ravno tako neusmi.jeno so trpinči ,1 tudi o--.tale nune v samostanu -Dob-e « Pastirja«, j i) onečaščal; 'n rt!'.r-'i. Ali je k a i talke;,'a tudi pri nas mogoče?
Dovolj barcelonskih zlodejstev. Vpraa.no ie le, aii bi bilo kaj takega tudi pri nas mogoče? Od k r. to odgovarjamo, da naši liberalci niso prav nič bolj 1. kakor barcelonski. Naj bi nastale tk': r ./.mere, kaka vojska, kakor na špair i ' in, bi poizkusi i liberalci ves c-.voj g;: je v, vso svojo e/.o izpustiti na katoličane m o/,bito na katolike duhovnike. Saj nc prejo naš liberalci nič manj strupeno, l-.akor špa.iski. Sovraži-!') <li:liov-
ii	kc nič manj, kakor španski. I lj, to bi bilo zanje, ko bi smeli iu mogli nvoriti in trpinčiti duhovnike, menihe in redovnice. Pri nas bi jim morebiti ne sledili soc. demokrati, ker niso tako prešinjeni anarhističnega duha kakor španski. (iotovo bi na m liberalci, ako bi se ne bali ljudstva, z največjo slastjo kakor nij.hovi španski bratci morili, pa trpinčili in sežigali ter pribijali na križ katoliške duhovnike, ,me-žnarje«, ministrante, redovnice in menihe. S.:j okna so že tako pobijali našim ško-ff'in. Duhovščino, nune, menihe in vse, kar je katoliškega, pa liberalci, bodisi liberalni šomaštri. bodisi libcral. Stacunarj-i, bodisi liberalni birtje že zdaj lako sramote, da se prav nič ne čudimo, da si žele barcelonskih dni.
V svojem Slovenskem Domu« z veliko slastjo, /. vidnim veseljem pripovedujejo, kako da je divjalo proti katoličanom v Barceloni po liberalcih nabiij-skaiio ubogo ljudstvo. Odkrili so svoje srce, hinavsko zavijajo oči iu pišejo, da se boje, (Ja tudi pri nas na Slovenskem lahko pride do tega, kar se doigravalo v Barceloni.
»Slovenski Dom«, ki ga tako vsiljujejo kmetom, bi rad videl, da bi tudi .po slovenskih gričih in ravninah gorele cerkve m župnišča, da bi tudi pri nas liberalci pobijali, morili, sežigali in pribijali na križ duhovnike, nunie, ministrante in mežnarje.
Taki so naši liberalci. Sami povejo, kaij da nameravajo. Zato v boj proti »Slovenskemu Domu«, ki naj ga pošljejo kmetje liberalcem nazaj. Boj liberalcem!
Glasovi z Velehrada.
Vsem vam jc /.runo, Slovenci, da «.e : r.-afiaHi nu Turškem, Srbskem, Bolgarskem in Ruskem še nad 100 milijonov .j <.-; di, večj del naših slovanskih bratov, ki i niso združeni z nami v fcitolilki cerkvi, • mrmh so raz.--:obliki, ker ncčejo priznati j vrhovne nadobiasti svetega očeta in nekaterih drug h verskih resnic. Da bi -e pogovorili. kako bi zopet pridobili lazkolne biate za katoliško cerkev, se je zbralo j v začetku tega meseca okoli 300 učenih Slovanov, v prvi vrsti duhovnikov, na Ve.ehradu na Moravskem.
Velehrad ni ravno vel.ka vas; šteje samo okoli 600 prebivalcev. Toda pomen te vasi je že tisoč let sem za Slovane večji kakor kakega velikega mesta. Pred tisoč leti namreč sta tja prišla z Grškega
še dandanes opravila pri večni Slova. nov.
Danes, tisoč let po smrti svetih bra. tov, pa je le majhen de! Slovanov Se zve" zan s pravo katoliško cerkv ; drugi so razkolmk.. Zato se je učenim .t ./e:;; /c|e. lo, da nt- morejo lepše proslaviti tis člet. n:ce svetih bratov kakor s tem, da sami nadaljujejo delo, ki sta ga onadva začela da poskusijo pridobiti vse SI' vane za pra* vo vero. Ker sta onadva živela na Vele." ftradu, zato so tudi te možje zbrali Vele. brad, da se ob gr"bu sv. Metoda posve. tule jo o svojem delu.
Na tem shodu je bilo tudi več prave, slavnih Rusov, ker je tudi tam že nogo takih, ki prihajajo do spoznanja, da je v katoliški cerkvi resnica.
Vendar kdor začne kako vel:!; delo ta potrebuje denarno pomoč in pcm č mo!
I
Zemljevid Španske in dela sosednje Afrike.
dva sveta brata; njihova imena vsi poznate: bili a sta sv. Ciril in Metod. Sveti Ciril je umrl v Rima, kamor je prinesel ostanke svetega papeža Klementa; sveti Metod pa jc .pokopani na Velehradu, kjer je bil za nadškofa. Seveda Velehrad takrat ni bil revna vas, kakor je danes, ampak precejšnje mesto, ki so ga kmalu po Metodovi smrti raizdejaM Ogri. Pomen svetih bratov je velik zato, ker sta sama Spreobrnila k kaitohčanstvu Moravane, Cehe in vehk del Slovencev, pa tudi zato, ker sta prva pisala v slovenskem jeziku in iznašla posebne črke, ki so dandanes v rabi v cerkvenih knjigah tam, kjer se bere glagolska maša. Njihovi učenci so se razkropili po Balkanu, posebno med Bol-gar(. Slovanska služba božja pa; za katero sta dobila dovoljenje od papeža, se
Ktve. Tega jc potreba tem možem, da bodo mogli res kaj uspešnega narediti.
V ta namen se je sedaj pri nas (to ste črtali že v »Domoljubu« in »Bogoljubu«) ustanovilo »Apostoistvo sv. Cirila ■in Metoda«, kjer bo vsakemu Slovenca omogočeno, da z molitvijo podpira plemeniti namen mož, ki se zbirajo na Velehradu; pripomniti moramo, da so v prvi vrsti menihi, ki že delujejo na Bolgarskem kot misijonarji. Po Apositolstvu, po ti bratovščini, pa bo vsak dal tudi svoj prispevek, ki ga bodo ti možje porabili v namene, za katere bodete obračali svoje molitve k nebu, prispevek 2 vinarjev na mesec, ki je tako majhen, da ga zmore tudi najrevnejši.
Slovenci smo vedno radi podpirali « svojimi prispevki misijone v Afriki m
Ameriki; še s toliko večjim navdušenjem moramo torej pristopati k Apostolstvu, kjer se gre za naše brate Slovane. Oglejte si še enkrat v tilstem dopiisu v »Domoljubu« ali »Bogoljulbu«, kolikih milosti boste za vaš mali trud deležni, premislite pa posebno. da 'so Rusi. Srbi in Bolgari, za katerih osrečenje se ta denar porabi in pristopite v velikem številu k apostolstvu; to bo tudi narodno delo.
jvfaj vam povem na,zadnje še, da imajo tudi Cehi svoje Apostolstvo, ki že zelo lepo prospeva. Vsako leto ima to apostol-stvo velik sbod na Velehradu. Tudi letos ga je imelo. Ko bi bili vi videli ta slovesni prizor! To je 'bilo ljudstva, da je bila cerkev, ki je večja, kakor vsaka kranjska cerkev, premajhna. Zato se je tudi božja služba vršila na prostem na velikanskem trgu, (ki je pred cerkvijo. Maševal je po slovanskem 0'bredu sam rusinski nadškof n l.vova v Galiciji, katerega škofija je že par sto let zvezana z Rimom. Mi nimamo sicer Velehrada, kjer bi Apostolstvo imelo svoje shode, ko bo postalo mnogoštevilno; imamo pa drug kraj, to so Brezje. Na velehradskem shodu se je posebno priporočalo češčenje presv. Srca Jezusovega in Matere Božje. Velehrajska cerkev sa-la ima v velikem oltarju Marijo, pri nas pa so najslavnejše Marijino svetišče Brezje; tja naj se zateko naše molitve.
Upam, da ste po tem kratkem sestavku ispoznali 'veriki pomen Apostol-stva, pomen, kakoršnega v gotovem oziru nima nobena druga bratovščina.
litra pregled.
Preosnova ministrskega kabineta.
Dobro poučena »nemško - narodna korespondenca« objavlja, da odstopijo finančni, justični in delavski minister. Finančni minister Bilinski pa izjavlja, da sedaj ne bo odstopil. Ce bi bil pa Bobrzyn-ski, gališki namestnik, njegov naslednik, hoče pa on kako drugo ministrstvo prevzeti. Lahko se pa zgodi, da ne dobi ne tega in ne onega ministrstva.
Nemci in slovanska obstrukcija.
Kakor znano, je odločen nastop Slovanov, na čelu jim S. L. S., Nemcem popolnoma zmešal glave. Cel gozd nemškega časopisja jadikuje, kaj bo z Avstrijo, ce dobijo Slovani z vstopom poljskih poslancev v »Slovansko Jednoto« večino v državnem zboru, kaj šele, če dobijo veči-"o v ministrstvu. Seveda, gosposkemu narodu nemškemu, ki misli, da je že po izročilu poklican v to, da gospoduje nad arugimi narodi, ne gre v glavo, da bi zabili tudi drugi avstrijski narodi postaven potom že dolgo zajamčeno enakopravnost. Zato pa podtikujejo slovanski "ostrukciji vsakovrstne namene. Ze toli-jokrat zavrnjena trditev, da hoče postati voditelj S. L. S. minister, je še vedno na ranevnam redu. Nemški poslanci v alpskih uezelah, ki so se pred kratkim zbrali v »lariboru, so uganili, da se S. L. S. ne gre ■a bosanskega kmeta, tudi ne za to, da
postane dr. Šusteršič minister, temveč se gre slovenskim poslancem za dosego popolne enakopravnosti Slovencev. Tega namena Slovenski Ljudski Stranki sicer ni treba podtikati, ker hoče ta cilj res izvesti, čuditi se moramo le nemški nadutosti in nestrpnosti, ki je tako zarita v svojo gospodstvaželjno postopanje, da bi jo moral skoraj soseden narod prositi dovoljenja, kadar bi se hotel povzdigniti in dospeti do enakopravnosti, ki mu je ustavnim potom zajamčena. Vrhunec podtikanja doseže mnenje, da je 'dbstrukeija naperjena proti kroni sami.
ŠPANSKA.
Španija je še vedno zapletena v vojsko z Maročani. Doma na Španskem pa izrabljajo vojskin položaj revolucionarne stranke za izgrede, kafcoršnih so zmožni lc ljudje, ki so popolnoma podivjali. Glavno torišče anarhistovsko - dernokraških svobodomiselnih grozodejstev je Barcelona, od tod pa se je razširilo revolucionarno gibanje več ali manj tudi v pokrajinska mesta. Razvidi se iz počenjanja jasno, kakor beli dan, da tiči za vsemi opravičenimi in neopravičenimi težnjami demokratov hrepenenje, uničiti katoliško cerkev. Najbolj žalostno je pa dejstvo, da je javna oblast dolgo časa mirno giedala divje izgrede ter nastopila šele, ko sc ji je šlo za lastno kožo.
Slika iz Barcelone.
Brzojavka, oddana v Mauresi, poroča, da izgleda v Barceloni tako, kakor da bi bii sovražnik ravnokar z bombardiranjem vzel mesto. Cele ulice leže v razvalinah. Ulice so na več krajih preprežene z barikadami, za katerimi so se vstaši branili in napadali, ter pokrite z lužami krvi, ki razširjajo smrad po mestu.
Vojaštvo in izgredniki.
Med vojaštvom in izgredniki vladajo tu in tam prijateljske zveze. Ker so revolucionarni nazori našli pot tudi v vojaške vrste, imajo izgredniki tudi med vojaštvom privržence. Kaj čuda potem, da je ljudstvo vojake, ki so prišli preganjat vstaše, pozdravljalo ter jih obdarjalo in da so se vojaki branili streljati na ljudi. To postopanje izvira deloma tudi od tod, ker so revolucijonarci in vojaštvo nasprotni vojni v Afriki.
Besnost demokratov
se kaže zlasti v nastopu žensk pri razdi-ranju hiš, gradnji barikad in v boju z vojaštvom. Ko je nastopilo konjeništvo, da razžene revoiucijonarce izza barikad, so se žene revolucijonarcev vlegle s svojimi otroci na tla ter tako zadrževale prodirajoče konjenike. Neka de rti okraska žena se je sama hvalila, da je ustrelila štiri policiste in več drugih ranila.
Detnokraško in anarhistično delo.
V Barceloni je dična anarhistično-demokraška svobodomiselna banda požgala in razrušila 54 cerkva in samostanov. Brez strehe je 7000 oseb, ki so se preje preživljale pod samostansko streho. Socialno-demokratični kulturonosci so za-
žgali znamenito stavbo samostana San Antonio in dragoceno samostansko knjižnico, obsegajočo 100.000 knjig in spisov. Uničili so naravoslovni zgodovinski muzej in umetniško-obrtni muzej. Patriciju Duracu so demokrati in anarhisti odrezali kožo na glavi, ga nato ubili ter oropali njegovo hišo. Sploh so oropali več zasebnih hiš, kjer so čutili kaj dragocenosti.
Tolovastva nad duhovniki in redovniki.
Kakor hijene 'so demokrati izkopali 17 umorjenih redovnic iz grobov, jih 12 obesili na barikade pred mestno hišo, 5 pa pred durmi milijonarja Gucela. Vso divjost so revolucijonarci razlili nad duhovniki. V cerkvi sv. Antona jc stari duhovnik ravno maševal, ko pridrvi nahujskana poulična druhal v cerkev, pobije duhovnika in dva ministranta, cerkovnika pa, ki je hitel na pomoč, pribije na križ. Prednico samostana San Pasto so divjaki usmrtili na ta način, da so ji vlivali raztopljen svinec v usta. V Barceloni ni nobenega samostana, nobene cerkve več. Po socialnih demokratih in anarhistih nahujskana druhal je požgala vse cerkve in samostane. Katoliška cerkev ima nad sto novih mučeni-kov. »Daily Telegraph«, ki mu nihče ne more očitati klerikalnih aspiracij, objavlja poročilo svojega poročevalca o muče-niški smrti več katoliških duhovnikov. Razdivjana druhal jih je pomorila več, ki so s križem v roki čakali, da so jih pobili, drugi so pa z lastnimi telesi branili oltarje pred podivjanimi anarhističnimi in social-nodemokratičnimi skrunitelji. Nunske samostane so zažgali, zapahnili vrata in ko jc došel oddelek »Rdečega križa«, da reši redovnice, so rešitelje zapodili. Ko so se pokazale na oknu redovnice, so jih zapodili nazaj v plamen. Po bolnišnicah so metali iz postelj bolnike in najsurovejše postopali z redovnicami, bolniškimi strežnicami. A omejili se niso zgolj na duhovnike, redovnike in redovnice. Divja tolpa je oplenila cele mestne dele! Niti mrličev niso spoštovali. Anarhisti in socialni demokrati so udrli na pokopališče, kjer so razbili vsa znamenja krščanstva, podrli kapelico, odstranili križe z gomil. Sodrga je navalila na Marijino šolo, spodila redovnice in otroke v kapelico, opustošila oltar in jo nato zažgala. Zgorelo je ob tej priliki veliko redovnic in otrok. Razdivjana druhal se je ob teh krvoločnih prizorih smejala . . .
Kraljeva rodbina.
Tudi kraljeva rodbina v Madridu je v nevarnosti, da jo revolucijonarci ne napadejo in usmrte. V ta namen je pripravljena vedno angleška vojna ladja, da odpelje kraljevo rodbino v slučaju skrajne sile.
Konec izgredov.
Poročila prejšnjega tedna poročajo, da se je resnemu nastopu vojaške vlade posrečilo kolikor toliko omejiti revoluci-jonarno postopanje. Več sto vstašev je pobitih in barikade zasedene. Promet se je zopet oživil, dočim je bil nekaj časa popolnoma prekinjen. Vstaši so pretrgali brzojavne zveze, rušili železniške proge in ropali vlake. Nekega dne ni cel dan šel noben vlak iz Španske na Francosko. Se-
3»
daj so prometne zveze zopet popravljene in prodajalne odprte. Do tisoč revolucijo-uareev je v Barceloni zaprtih.
Vo'ska v Afriki.
Ljudstvo v Španiji je odločno proti vojski. Odtod se je deloma pričela tudi revolucija, ki je seveda pozneje pod vodstvom demokraških in anarhistiških huj-skačev zadobila značaj protiverske gonje. Pri vsakem odhodu vojaštva na bojišče sc dogajajo burne demonstracije, ker hoče ljudstvo vojaštvo doma obdržati.
Na bojišču v Afriki.
Stališče Španske jc vedno slabše. Maroška armada se je zelo ojačila in močne čete Kabilov neprenehoma napadajo španske vojake. Španija ne odjenja, temveč pošilja šc vedno čete na bojišče in zahteva od Maroka, da ii povrne škodo, ki so jo Maročani zadali Spancem v bitki pri Melili.
TURČIJA 2UGA DATI GRŠKI l/LTI-
MATUM.
Najnovejša vest iz Aten poroča, da zahteva Turčija od Grške, da ta izjavi, da odstrani vse grške zastave od Krete in da ■ne podpira nobene akcije, s katero bi Grška anektirala Kreto.
VOJSKA MED JAPONSKO IN KITAJSKO.
Sedmega avgusta je poslala Japonska radi zgradnje mandžurske železnice uiti-matum Kitajski. Vsak čas zna izbruhniti vojska med obema velesilama. Kakor sc vidi je Japonski silno zrasel greben.
SRBIJA.
Kralju Petru je znano, da hodijo člani staroradikalnega kluba po deželi ter prirejah shode, kjer oznanjajo, da so dnevi sedanje kraljeve dinastije na srbskem prestolu šteti. Tudi srbski častniki so proti kralju Petru, ker se ta noče zvezati z Bul-garijo. Izročili so prestolonasledniku ad-reso, podpisano od 166 častnikov, ki ga poživlja, naj začne akcijo proti Petru.
PERZIJA.
Perzijska vlada ponuja odstavljenemu šahu 15.000 funtov na leto. Dogajajo se neprestani spopadi med privrženci sedanje vlade in šahom.
CESARSKI OBISKI.
Ruski car in angleški kralj se podasta v Carigrad, kjer bodeta imela s sultanom važne pogovore.
LISTEK.
Zadnji dnevi Jeruzalema.
(Lucij Flav.)
Zgodovinski roman. — Spisal J. Spillmann D. J.
(Dalje.)
DESETO POGLAVJE.
Ben Kajfov konec.
Kakor hitro Tit uvidi, da se mesto kljub
vsem poizkušnjam in kljub govoru
Flavija Jožefa neče podati, zapove takoj naskok na trdnjavo Antonijo. Štiri legije naj naskočijo skupno, peta naj jim služi, če treba, v pomoč. Z nedopovedljivo hitrostjo delajo legije vsaka na svojem mestu nasipe in dosežejo obzidje gradu sedemnajsti dan, vse skoro istočasno, čeprav so jih med delom često obsipale raz zidovje raznovrstne pušice in so bili tako često zadržani pri svojem delu. Ze hočejo poriniti stolpe in razdirajoče priprave na obzidje in naskočiti grad.
Toda obleganci niso opazovali njihovega dela brezdelno. 300 metalnih strojev je metalo neprenehoma pušice nad oble-galce in mali naskoki, katere so napravili semintja, so bili le postranska stvar, da bi z njimi zakrili že zdavnaj skrbno pripravljeni glavni napad.
»Mi moramo kopati njim nasproti,« pravi Eleazar Janezu iz Gishale, ko stojita oba na strehi severnozapadnega stolpa gradu Antonije in opazujeta jedva dobro začete nasipe. »Štiri točke, katere hočejo doseči, lahko določimo žc sedaj popolnoma natančno.«
»To seveda ni nikaka čarovnija, kajti svoje nasipe delajo popolnoma ravno,« mu odgovori Galile'ec. »Toda kako in kje naj jim mi kopijento nasproti?«
»Pod glavnim obzidjem.«
»Da nas podsujejo, še preden začnejo Rimljani s svojimi naskočnimi stroji?«
»Nikakor! Napravimo ozek rov skozi dvajset komolcev dolgi zid in zunaj obzidja razpredemo rove in hodnike na desno in levo, dokler ne dospemo prav pod nasipe.«
»Kako pa moreš spoznati spodaj v temi, da si ravno pod nasipi?«
»Uho mi pove. Oni, ki bodo kopali, bodo natančno razločili, kdaj delajo Rimljani ravno nad njihovimi glavami, in potem bodo sledili sluhu in kopali naprej v ravni smeri in tako po svojih močeh iz-podkopavali nasipe. Seveda morajo vse korak za korakom dobro podpreti. Slednjič vtaknejo v te rove les in smolo in ko začno Rimljani zgoraj že potiskati svoje stroje na obzidje, tedaj zažgemo mi ravno pod njihovimi nogami in izročimo tako vse njihovo delo v last rdečemu zublu in potem boš vesel, ko boš videl, kako uničuje ogenj nje in njihove peklenske naprave.«
»Seveda, če bi bilo z besedo že vse storjeno, bi jih bil ti že zdavnaj požrl vse na en mah!« ga zavrne neverno Galilejec.
Jezni blisk švigne iz temnega Elea-zarjevega očesa. Vendar premaga še za enkrat svojo jezo in reče: »Vsaj pusti me, da to poskusim! Ce se ponesreči, ne bo drugega zgubljeno kakor delo, in to hočem preskrbeti jaz s svojimi Gorečniki.«
»In če se podvrtano zidovje vdere?«
»Potem me sineš živega pribiti na tempeljska vrata!«
»Dobro. Kopiji torej s svojimi Gorečniki. A zapomni si dobro: če se podere zidovje, umrješ ti pod mojo roko, kakor gotovo upam na rešenje Izraelovo!«
Takoj začne Eleazar z rovom in kopljejo ponoči in podnevi; in sam vodi delo Kakor hitro se utrudijo eni, pridejo na njihovo mesto sveže, krepke moči in pre-
den dosežejo nasipi obzidje, je Eleazar že pod njimi in po šumu, ki ga delajo Rimljani z zabijanjem kolov, z lahkoto določi smer vseh štirih nasipov. 2e ima rova 300 komolcev, ko pripelje Tit na ravnokar dovršene nasipe težke stolpe z napadalnimi stroji.
Rimljani so srečno dovršili svoje delo. Jasnega dbličja so se veselili dovršenih nasipov in srce jim ie veselja hitrejše tolklo, češ, zdafzdaj naskočijo mesto in dosežejo sijajno zmago. Toda ravno v tem času stopi zopet Eleazar k Janezu iz Gis-hale na streho severozapadnega stolpa in mu slovesno naznani s ponosom in ies-nobo na 0'bra'zu, da se bodo nasipi podsuli že v naslednji uri. Galilejcu se to zdi neverjetno. zato Eleazarja niti ne pogleda ne.
»Veruj ali ne, kakor ti drago,« pravi Eleazar, »samo da zapoveš, da sc pripravijo tvoji in moji bojevniki k skupnemu naskoku na sovražnika. Tudi ben Gioro moramo obvestiti o tem. Ce naskočimo Rimljane z vso močjo, kar jo imamo, medtem ko se bodo podsiipali njihovi nasipi, potem moramo in tudi bomo ne samo uničili njihovega dolgotrajnega in trudapol-nega dela, ampak vso njihovo voj.io silo borno potolkli do zadnje glave.«
»Do'bro, rald ustrežein tvoji želji. Pripraviti hočem bojevnike za naskok in obvestiti o tem tudi Simona; toda vedi, vse se ti >bo smejalo, če sc ti poizkus z rovi iponesreči,« mu odgovori Galilejec in da 'takoj uikaz vojakom. Brž ko opazi Eleazar, da je vse pripravljeno za boj; zamahne z roko in da s tem znamenje, naj zažgo v rov.1i.
Na nasipih medtem kar mrgoli Rimljanov, ki v potu in znoju pod varstvom svojih ščitov, z dvigali in drugimi pripravami porivajo stolpe vedno bližje in bliže obzidju. Janez zapoveduje svojim, naj na obzidje dvigajo težke skale, s katerimi naj porušijo sovražnikove obrambene strehe; clbenem pa delajo vsi metalni stroji in pošiljajo sovražniku tisoče in tisoče ostrili pušic.
»No, t>o kaj kmalu? Kje je ogenj? Se kaij kmalu razrušijo nasipi? Se kaj kmalu odpeljejo Rimljani z vsem, kar imajo, proti peklu?« vprašuje Janez zaničljivo in zbadljivo Eleazarja.
Mrzlo je sprejemal Eleazar nekaj časa. zbadanje in zaničevanje. Toda žc mu postaja vroče, z zobmi začne škripati in več ne more prikriti svoje nevolje in nemira. Sobice se je dvignilo več kakor za eno uro, odkar je zapovedal, naj zažgo v rovih, in vendar ni še znamenja, ki bi pričalo, da se je njegova zapoved uresničila.
»Ošafbnost ti!« zakriči nad njim Galilejec. »Pojdi sedaj sam in povej ben Giori, kako krasne uspehe si dosegel s svojim delom.«
Cuj, o groza, naenkrat strašen pok in tresk, oibupni vzklik, vpitje! O, gorje Rimljanom! Eden izmed nasipov se je porušil in pokopal vse moštvo in vse bojne priprave. In zdaj zopet tihota?! O ne, že se kaže grozen dim in strašen vzduh preveva ozračje in že se prikazuje iz zemlje prasketajoči ogenj, že objema z vidnim ve-
scfjem bojne 'priprave Rimljanov, jih požiga, uničuje in v malo minutah je vse v
ognju.	. x
Že pri prvem poku padajočega nasipa qP ie zveselil Eleazar svojega zmagoslav-h in dal duška svoji radosti v glasnem v/k iku ki je odmeval od vseh stolpov in .idov '»Ha, tepec 'Galilejski! Ali vidiš sedaj moje podzemeljsko delo?« je kričal
Janezu.	.
(Dalje prihodnjič.)
Ob stoletnici slavnih tirolskih zmag.
Zmagoslavna bitka »a gori Izel od 13. do 15. avgusta 1809.
V gorati Tirolski se vrše velikanske ipriprave, da kolikor mogoče veličastno orosave junaške zmage tirolskih kmetov mad silnim Napoleonom ipred sto leti. Slavnofcti se bodo vršile koncem meseca avgusta. K njej pride cesar z dvanajstimi nadvojvodi ter na tisoče strelcev. Slavnost obeta zares biti veličastna. Kaj tace-ga se vidi redkokedaj. Ozrinvo se nekoliko ,za sto let nazaj k onim dogodkom, ki so povcJ tem slavnostiin.
Strahoviti Napoleon je premagal nad-, voda Karola »aspernskega leva« na krvavem bojnem polju pri Wagramu. Tej -Napoleonovi zmagi je sledilo 1.'. jul. 1809 .premirje v Znaimu, vsled katerega so mo-rac avstrijske čete zapustiti Tirolsko. Mogočna Avstrija je bila ponižana; drugi knezi in naredi so upognili svoj tilnik mr-itirajc pred Napoleonom — edmo-lc mala Tirolska je kljubovala groznemu samosil-nikti. Že dvakrat so vrli tirolski brambov-ci pognali vojske »nepremagljivega« iz dežele. Sedaj, ko je imel Napoleon proste roke, je hotel s silo zdrobiti malo uporno deželico. Poslal je v gorato Tirolsko 50 ■tisoč zmage vajenih vojščakov z jezdeci iu mnogimi topovi, da ponižajo Tirolsko in jo 'strogo kaznujejo. Vrhovno poveljstvo jc izročil zopet maršalu Lefebvre. Ponosni poveljnik je zahteval takoj, da naj mu vsi Tirolci izroče orožje ter vodje tirolskih bojev, med njimi na prvem mestu Andreja Hoferja, seveda brezuspešno. Francoski maršal je prodrl koncem julija v deželo od več krajev. Odpora je dobili le malo. Le poleg mosta ipri Taksenbachu je -100 junaških Tirolcev pod hrabrim Antonom NVallnerjem sedem ur zadrževalo ,7000 Bavarcev; odbili so ipet strahovitih naskokov. Dne 30. julija je zasedel francoski maršal že glavno mesto Inomost; .njegova silna vojska je taborila krog mesta in v okolici. S trdimi odloki je plašil Maršal ljudstvo; vsakemu pametnemu se je zdel odpor nemogoč. Tirolska je bila cd .celega sveta zapuščena; ipovsodi sta vladala strah in breznp nos t. Toda Bog Tirolske ni 'zapustil; v najhujši stiski jej je prišel na pomoč. Andrej Hofer, prav od Boga iPosIan, je 'zopet krepko dvignil zastavo .domovine; okrog njega so se zopet jeli Obirati liraibri Tirolci. Po deželi so razpisali oklic Hoferjev, ki se je glasil: »Ljubi bratje in sosedje! Kviško, zgrabite za
orožje proti sovražniku časnega in večnega. Nihče naj se boju ne odtegne! Zauipajte popolnoma na Boga! Mi smo že velika dela doprinesli, ne s človeško močjo, pač ipa z očitno pomočjo od zgoraj! Edin klic naš naj bo: Za Boga in cesarja! — Ali zmagati ali umreti!« Ta oklic ie zopet vnel upala srca; zbirati so se jele cd vseh strani močne tirolske čete pod vrlimi poveljniki; 'zopet so bili med prvimi Peter ,Mayr, Spekbalier, Haspinger. Dne 4. avgusta so zastavili pot francoskemu generalu Rouycrju, ki je hotel z 2000 možmi ,na jug, da se združi z glavno vojsko. V tako imenovani saksonski soteski blizu Franzensfeste je zadel na odpor. Ko se je nahajala sovražna vojska v soteski, so se ti s u 1 i kupi skal, dreves nanje; kakor toča so se usipale tirolske kroglje nanje. Francoski general se je moral umakniti; zgubil je 53 častnikov in 1200 mož; poleg .tega se je moralo podati Tirolcem 683 Saksoncev pri Oberau. Ta zmaga je dvignila zopet ipri Ti rokih pogum in navdušenje. Andrej Hofer se je prizadeval, da zbere kolikor mogoče mnogo brambovcev krog sebe. »Lc hitro! Le tliitro!« tako so se glasili oklici njegovi. Tirolski junaki so se pripravili na odločilni boj ter prejeli pobožno svete zakramente.
Srdil se je in z zobmi je škripal prevzetni maršal Lefebvre, ko jc čul o porazu v saksonski soteski in pri Oberau. Takoj se je podal s 7000 možmi in desetimi topovi proti Sterzingu, kjer je bila zbrana glavna tirolska moč. Hofer in Spekbalier sta ga sprejela z vso odločnostjo. Francoski vojaki so silno trpeli pod vročino jn žejo; povsod so jim bili krajev vajeni tiroski strelci za petami ter so jih obsipali S svinčerikami. Ponosni maršal sc je moral umakniti. Tirolci so ga zgrabili za hrbtom pri Maulsu ter silno pritiskali na umikajočega se sovražnika. Sam maršal si je komaj rešil življenje; ko je bežal, jc zgubil na poti svoj plašč in generalski klobuk. Tudi drugim francoskim armadam se je slabo godilo. Tako jc bil oholi francoski maršal temeljito ponižan. Namesto novic o pričakovanih zmagah so prihajale lc slaba poročila o porazih njegovih čet. Stiskan od vseli strani se je francoski maršal začel pogajati s prej zaničevanitn Ho-ferjem; rad bi pa tudi prido!bil časa, da bi se izmuznil iz nevarne pasti. Ponoči dne 10. avgusta se je jela umikati vsa njegova vojska preko Brcnerja proti Inomostu. To je bil sramoten beg prej talko ponosne armade. Hofer jc bil sovražniku vedno za petami; v hrbtu in od strani so predrzno napadali hrabri Tirolci upehane sovražne čete. Maršal sam se je vozil v vozu; ko je pa več tirolskih krogel prifrčalo v voz, se je skrival na begu med dva konja, zavit v .plašč navadnega dragonarja; bled kot smrt je hodil peš. Po desetiirnem, strahovitem begu je dospel Lefebvre v zelo Žalostnem 'stanu, brez klobuka, ves prašen in blatnaist, v Inomost. Očividec je ta nliod v imesito tako-le popisal: »Lastniki brez čet, vojaki brez poveljnikov, konji brez jezdecev, konjeniki 'brez konj, top-ničarji brez topov, psi brez gospodarjev, čudna mešanica ... so dirjali naprej kakor vihra, preplašeni.
Sedaj je bilo treba zadati sovražniku ,še zadnji odločilni udarec. Hofer je nekoliko omahoval in to opravičeno. Sovražnik je še vedno štel okrog 25 tisoč mož, je imel še mnogo topov in konjenikov, kar je /pa Tirolcem manjkalo. Primanjkovalo je Tirolcem tudi živeža in streliva. Toda Spekbalier in Haspinger sta trdila, da je treba železo kovati, dokler je žareče. Tako so v vojnem svetu tirolski vodje sklenili, da bodo 13. avgusta na vse zgodaj sovražnika napadli na gori Izel — kakor so to dvakrat zmagonosno storili — in da ne .bodo mirovali prej, dokler ne preženo francoskih us.ljencev iz dežele. Ta sklep so tudi -zvesto izvršili. Ze o polnoči 13. .avgusta so Tirolci — kakih 15 tisoč mož /zasedli svoje postojanke. Na 300 krajih je ;plamtel tirolski ogenj v okrožji Inomosta proti jasnemu, zvezdnatemu nebu. Tirolske čete sto bile polne ognja in prepričane, da se bliža dan rešitve za domovino. Vsako uro so prihajali novi brambovci. Ker je bila nedelja, se francoski maršal nič ni nadejal napada. Toda zmotil se je. Ako Tirolec hoče kaj posebnega doseči, začne na nedeljo ali praznik.
XXX Raz cerkvenih stolpov so se ob četrti uri zjutraj začuli pretresljivi glasovi k naskoku. Vojaški duhovniki so maševali; pri sveti maši so bili vsi splošno navzoči ter so iskreno molili za zmago tirolskega orožja. Ko so prvi žarki jutranjega solnca .zlatili vrhove gora, so duliovn.ki podelili zadnji blagoslov hrabrim bojevnikom. Ho-.fer je uredil vojsko ter jel prodirati proti gori Izel. Prvi jc posegel v boj junaški Peter Mayr. Pričela se je velika, odločilna ibitka. Grom 24 topov je Stresal okolice; ,v višavah so se ustanovili Tirolci kakor Žugajoča vihra. Povscdi se je dim valil proti nebu', žvižgale so križem kroglje. Celo najpogumnejšim se je treslo srce. Hrabri Peter Mayr jo je udi 1 naprej s svojimi strelci, ki so bili vsi mladi, vročekrvni fantje. Na vsej črti so naskočili Tirolci. Kmalo se jc razvila bitka v grozno klanje. Na nevarnih krajih so tiroski brambovci dirjali kakor divji t narobe obrnjeno puško ter s puškinimi koipiti mlatili sovražnike po glavah. Višave so imeli Tirolci kmalu v rokah; le v nižavah niso mogli naprej, ker so jih sovražniki obvladali s topovi. Bitka je naprej divjala, Tirolci so si dajali pogum s klicem: »Naša vjuba Gospa nam pomaga!« Krog poldneva so sovražni topovi jeli grozno divjati; Ii-rolci so se pred strahovitim ognjem morali umakniti. Ko je francoski maršal to opazil. je ukazal silovit naskok na središče tirolske vojSke. Nevarnost je bila vel.ka; celo hrabre pasajske kompanije so začele pešati. V najnevarnejšem trenotku je posegel zopet Hofer vmes ter navdušil svoje ljudi s par bodrilnimi besedami; prihitele so pomožne čete. Tirolce je navdal nov pogum. Navalili so z vso silo na sov -až-nika. ki se je naposled začel umikati in divje bežati. Se enkrat so napadli Bavaici višave, toda vrniti so se morali s krvavimi glavami. Tirolci so stali kakor nji-jiove skalnate gore. Proti koncu krvavega dne se je odlikoval še posebno Spekbalier, ki jc pognal zadnje ostanke sovražnika iz
.višin na desnem bregu reke Sil ter je zavzel most čez to reko. Sovražne trume so omagale; polje in gozd je bi'l poln mrličev in ranjencev. Francoski maršal .je spoznal, da je vsalk naskok na višave brezvspešen. Tirolci pa niso hoteli v nižave. Borba je bila končana. Glasovi večernih zvonov so se milo - otožno razlivali po širnem, krvavem bojnem polji.
Naslednji dan (14. avgusta), je deževalo; obe stranki ste mirovali. Francoski maršal je uvidel, da je zmaga nemogoči. 13 tisoč njegovih mož je bilo mrtvih ali ujetih. Pogum mu je upadel. Sklenil je, da se 'hoče umakniti iz teh prekletih gora, ikjer je užil toliko sramote. Ponoči od 14. do 15. avgusta se ie umaknil iz Inomosta.
Andrej Hofer je zvedel o umikanju sovražnika zjutraj na Veliki Šmaren. Bil je takrat ravno pri sveti maši. Po svetem opravilu se je podal s svojci na goro Izel .'ter je tam pokleknil, z rožnim vencem v roki. Vsi so storili ravno tako ter so za-iivalili Vsemogočnega ter sv. Mater božjo iza islavno zmago. Pri tem prizoru ni .ostalo su'ho nebeno oko. Hofer se je na to podal v Wi'iten. Tukaj ga je sprejela množica z godbo in vriskanjem, vsi so ga slavili koit junaka dneva. Ko pa veselega klicanja le ni bilo konec, je pokazal junaški mož s prstom proti nebu, rekoč: »Pst, pst! — Ne vpijte več! Ne :az, ampak tale tam gori je to naredil!«
Ob 11. uri se je peljal Hofer s Has-
ipingerjem v Inomost v vozu, pred katerim so 'bili v.preženi štirje belci, ugrabljeni sovražniku; spremljale so ga pasajsko .kompanije; .zvonovi so zvonili, topiči pokali, ljudstvo je vriskalo. To je bil slavnosten sprevod na dan Velikega Šmarna, praznika nebes Kraljice in varuhinje Tirolske!
Par dni pozneje so Francozi popolnoma zapustili Tirolsko. Tirolci so si priborili prostost z lastno in božjo pomočjo ier zmagali silnega sovražnika. , Kaj premore narod, ako se edino bori ,za svojo prostost in svo'e blaginje! Posnemajte, mili Slovenci, junaške Tirolce v navdušenem boju za Boga in domovino!
Teotim.
Razgled po domovini.
»Orel« je poletel v nedeljo v Kamnik. Na tisoče in tisoče oseb je privabil, ki so njemu v čast in slavo obiskali Kamnik. Vrli naši telovadci so se izkazali za krepke, vztrajne, pridne telovadce a tudi za verne katoličane. Pohiteli 'so med nje tudi prevzv. ljub. knezoškof. Želimo iz srca, naj nam »Orel« še priredi veiko takih lepih dni. Naj bi ne bilo kraja na Slovenskem ker bi nc bilo telovadca »Orla«!
Nove razglednice »Slovenske dijaške zveze«. »Slovenska dijaška zveza« je zopet založila dvoje vrst razglednic, katerih ena se nanaša na njeno izobraževalno, druga na njeno narodno obrambno delo. Razglednice jc lično izdelal domači umetnik g. Maksim Gaspari. Prijatelji, segajte pridno po njih! Tovariši, razširjajte jih povsod! Zlasti opozarjamo nanje obram-bene odseke po naših izobraževalnih društvih. Cena jim je 10 vinarjev za l.^niad. Naročajo se pri: Stanko Alasič, Ljubljana, Zalokarjcva ulfca št. 10.
Tretji evharistični shod v Dubrovniku. Dne 3., 4. in 5. avgusta t. 1. se je vr-šii v Dubrovniku tretji evharistični shod, za katerega so se delale minole dni velike priprave. Udeležili so se tega shoda nc le duhovniki in posvetnjaki iz dalmatinskih škofij, marveč tudi iz sosednih hrvaških in slovenskih. Govorili so med drugimi tudi škofje, in sicer dubrovniški, ljubljanski in makarski. Izmed Slovencev so govorili štajerski župnik Fr. Sal. Gomilšek, profesor dr. Jožef Jerše in župnik Kalan. Sijajna je bila procesija s sv. Rešnjim Telesom. Mesto je bilo v zastavah, vse hiše lepo razsvetljene. Najsvetejše je nosil premi). g. knezoškof dr. Jeglič. Navzočih je bilo deset škofov in nad 300 duhovnikov. Slovenci so Hrvatom imponirali s svojimi govori in lepim petjem.
Katoliško-narodno dijaštvo v Spl etu.
V nedeljo zvečer je 300 hrvaških in slovenskih dijakov pod hrvaško trobojnico korakalo m zagrebških ulicah na kolodvor, da se s posebnim vlakom odpeljejo v Dalmacijo. Občinstvo je navdušeno pozdravljalo dijake. V ponedeljek zjutraj je posebni vlalk katoliškega narodnega dija-štva srečno dospel na Reko. Dijaštvo je v i'mpozaintnem sprevodu z razvito hrvaško zastavo korakalo skozi Roko do obale ter takoj 's posebnim parnikom oidplulo proil 61
Spil;etu. Med krasno vožnjo so veselo prepevali. Hrvatje po Dalmaciji so> jih pozdravljali iz bregov in čolnov. Italijanaši v Zadru so jih kakor običajno napadli s kamenjem ter tri dijake ranili. V Spljetu je pozdravil kongres župan. Vseh udeležencev je bilo 800, med njimi 120 Slovencev, katere so povsod navdušeno pozdravljali.
Zaupnica »Slovenskemu klubu« se je izrekla na nedeljskih shodih, katere sta imela dr. Hočevar in dr. Lairripe na Dobro-vah ob Krki in v Št. Jerneju na Dolenjskem. Poslanec dr. Hočevar je poročal o dogodkih v državnem zboru, kjer je šlo za to, da se onemogoči odiranje bosanskega sotrpina kmeta po mažarski agrarni banki, ki je nastavila zelo visoke obrestne mere na posojila. »Slovenski klub« je hotel preprečiti osnoviftev te banke in je stopil v obstrukcijo, ki je popolnoma opravi čena. Da'ije jev zavračal napade nasprotnikov na dr. šusteršiča radi obstrukcije, kateri napadi pa le še bolj utrjujejo vez, ki veže nanj druge slovenske poslance, ki odebrujejo brez ugovora njegovo odločno nastopanje. »Slovenski klub« bo vztraal še nadalje na tem opravičenem stališču. Dr. Lamipe se je pa bavil z gospodarskimi težnjami deželnega odbora. — Sprejela se je soglasno resolucija, ki izraža popolno zaupanje poslancem S. L. S. in odobruje njih odtočni boj v državni zbornici.
Deiavstvo c. kr. tobačne tovarne ljubljanske je priredilo romarski vlak na Sveto Goro pri Gorici. Udeležencev je bilo nad 400. Na grob nepozabnega kardinala Missia je delavstvo položilo lep venec.
Župnija Lesce je podeljena č. g. Ivanu Lovšinu, župniku na Rakitni nad Borovnico.
Velika nesreča na morju. Iz Trsta poročajo: Iz pristanišča je silen vihar pognal na morje dve ladjici, v katerih je bilo več oseb. Parniki so hiteli na pomoč. Pri Sv. Andreju so dobili prevrnjen čolniček, na katerem se je krčevito držal neki mož. Le s težavo so moža rešili. Povedal je, da se piše za Guština, da je faltin, in da sta dva njegova tovariša, ki sta bila ž njim skupaj v čolnu, Lovrenc Bizjak in France Buda, izginila v valovih. Tri osebe iz dru-
ge iadjice je rešilo moštvo parnika »Fedc-rico«, četrta oseba je pa padla tudi iz te ladjice še predno je prišla pomoč, v morje in utonila.
Shodi S. l. S. so povsod dobro obiskani. Ljudstvo odobrava odločni nastop naših vrlih poslancev v državnem zboru. Dr. Lampe je imel shod v Št. Petru pri Novem mestu. Deželni poslanec Mandelj je govori'! na shodih na Jančem in na Pre-žganjtt. — Dr. Hočevar in dr. Lampe sta imela izborno obiskan shod na Dobravi pri^Škocijainu, dr. Hočevar poleg tega še v št. Jerneju. Dr. Šusteršiču in ostalim poslancem se je povsod izrekla zaupnica. — Zahrbtno rovanje liberalcev zlasti Hribarja in štajerskega Ploja se vsepovsod navo'd'1 cčn e jše oibso j a.
Semič v nevarnosti. Iz Scmiča sc poroča: 2. avgusta je po polnočni uri izbruhni' na do sedaj neznan način ogenj pri županu Tomcu v Stranski vasi. Zgorelo jc vse — hiša in gospodarsko poslopje in tudi erto tele, drugo živino so rešili in golo življenje. Ogenj se je širil hitro, ker je vse tako suho vsled neznosne vročine. Med drugim zgorela je tudi oprava bodoče neveste, domače hčere, ki se namerava v kratkem poročiti. Na pogorišče sta došli požarni brambi iz Semiča in iz Gradaca, ki sta z velikim trudom omejili ogenj iu rešili sosede preteče nevarnosti.
Veseli pojavi med kranjskim učitel> stvom. Pred kratkim so bili še skoraj vsi kranjski učitelji člani »Učiteljske zveze«, katere glasilo je znani protiverski list »Učiteljski Tovariš«, v katerem imata gla vno besedo liberalna učitelja Gangl in Luka Jelene. Ona peščica pogumnih učiteljev,, ki se niso hoteli udati uprav divjemu terorizmu Zvezarjev in so bili včlanjeni v »Slomškovi zvezi« krščansko-mislečih učiteljev, so morali veliko pretrpeti. Sam deželni šolski svet je pomagal preganjati »Slomškarje«. Zvezarji niso hoteli niti občevati s Slomškarji, imenovali so jih sramoto učiteljskega stanu in so jih ovajali pred predstojniki. Zvezarji so se pa tudi izrekli na svojih vsakoletnih skupščinah za brezversko šolo. Sedaj je pa kar naenkrat začelo pokati v tej, nekdaj tako mogočni zvezi. Učitelji, ki še niso zamorili vsega krščanskega duha v sebi, so začeli uvidevati, kam jih vodita Luka Jelene i"
Gangl, spoznali so, da kot zvezarji igrajo lc ulogo suženjske staiaže crkajoči liberalni stranki, začeli so se oproščati terorizma in posledica je, da so vrste Zvezar-icv redkejše in redkejše, med tem ko je ustanovila »Slomškova zveza« v kratkem času že drugo podružnico. V sami Ljubljani. kjer je mestni šolski svet popolnoma rncralen, je že večina učiteljstva v »Slomškovi zvezi«. Sedaj, ko je terorizem razbit in ko se kranjsko učiteljstvo postavlja na lastne noge, je upanje, da bo kmalu večina kranjskega učiteljstva v »Slomškovi zvezi«. To bo ljudstvu in učiteljstvu samemu v korist.
Spremembe v tržaški škofiji. C. gosp. Arbanasich, dosedaj kaplan v Brezovici, prestavljen je v Buje kot prvi kaplan; v Hrezovico nastavljen je na novo za kaplana č. g. Frančišek S. Magdič. Pomanjkanje duhovščine v tržaški škofiji je letos zelo občutno.
Nesramnost štajerskih liberalnih učl-tei ev. » Narodni Dnevnik« vedno trdi, da si deželna poslanca Ozrnec in Mcško nista ogledala ogromne škode, ki jo je napravila toča in jima skuša na ta način vzeti zaupanje pri volivcih. Mi smo že ponovno zavrnili to nesramno trditev na naša poslanca in povedali, da sta si Ozmec in Me-ško takoj drugi dan po toči ogledala skoro vse poškodovane občine in storila na podlagi svojih opazovanj vse potrebne korake m kompetentnih mestih. Pod predsedstvo:'! poslanca Ozmeca sc je tudi sestava I i omožni odbor za nabiranje darov za poškodovance. Vemo, kdo pošilja »Narodnemu Dnevniku« te nesramne dopise. To so liberalni učitelji, kateri izrabljajo grozil i i.csrečo, ki jc zadela uboge kmete, za ."apade na naše poslance. Liberalni učitelji seveda nc čutijo te nesreče, sedeli bodo tudi tedaj, ko bo poškodovani kmet stradal, pri polnih skledah. Ljudstvo, ki je bilo priča, ko sta si Ozmcc in Meško ogledovala škodo, je ogorčeno nad takim postopanjem liberalnih učiteljev, ki so s tem izgubili še tisto trohico zaupanja med ljudstvom. ki so jo imeli. Prišel bo čas, ko bodo liberalni učitelji zopet moledovali za zvišanje svojih plač. Takrat naj se blagovolijo spomniti na njihove sedanje nesramne napade na naše poslance.
Na Velehradu, odkoder sta sv. Ciril iii Metod razširjala katoliško vero med Slovani, se je vršil pretekle dni shod katoliških učenjakov, ki delujejo na zjedinje-nje ruske cerkve s katoliško. Velikega pomena je, da so se letos tega shoda udeležili tudi zastopniki nezjedinjene ruske cerkve. Izmed slovenskih duhovnikov so Mi s Kranjskega navzoči: državni poslanec dr. Krek ter profesorja dr. Perne in dr. Grivec.
Odlikovanje. Gospod Josip Frankč, oče č. g. vikarija oseškega, bivši nad-učitclj v Šempetru na Dolenjskem, sedaj v Pokoju v Oseku, je bil te dni odlikovan s častno svetinjo za štiridesetletno službovanje. Vrlemu možu čestitamo od srca 'n mu kličemo: Na mnoga leta!
Sestanek treh kranjskih škofov, Na domu premil. škofa Trobca so se 29. m. "i. zbrali trije škofje: Jakob Trobec iz St. Cloud v Minnesoti, Jožef Stariha iz Leada
v Južni Dahoti in knezoškof dr. Anton B. Jeglič. Škof Trobec odpotuje 15. t. m. nazaj v svojo škofijo v Ameriko, škof Sta-:iha, ki je, kakor znano, radi bolehnosti resignira.1 na svojo škofijo, se pa stalno naseli v Ljubljani.
Stanko Peharčeva knjižnica. Javna ljudska knjižnica »Slovenske dijaške zveze« v Črnomlju se bode imenovala od sedaj naprej »Stanko Peharčeva javna ljudska knjižnica Slovenske dijaške zveze v Črnomlju«.
Učenci kmetijske šole, ki dovrše šolo z dobrim uspehom, imajo pri vojakih pogojno pravico do dveletne prezentne službe. Ce namreč zadoste svojim vojaškim dolžnostim prvi dve leti brez graje ter dokažejo, da bodo po izstopu iz prezentne službe kmetovali na svojem ali svojih sta-rišev domu, smejo na podstavi odredbe c. kr. vejnega ministrstva z dne 22. malega srpana 1895, št. 4643, prositi proti koncu drugega vojaškega leta, da se jim odpusti tretje službeno leto.
Staro rimsko grobišče so zasledili v bližini Rudnika pri Ljubljani. Odkopavali so zemljišče in prišli na sled rimskim gro-
bovom, od katerih so jih odkrili pet. Grobišče leži na stari rimski cesti med Emono in Siscia. V bližini te rimske ceste so že večkrat našli kake rimske starine, kakor rimsM denar iz časov cesarja ^Trajana in pri tovarni šotnega prahu v Škofljici pa denar cesarja Avguština. Prišli bodo na sled še marsikateri zanimivi stvari iz rimskih časov, posebno na dolenjski strani ljubljanske okolice, kjer so bile rimske postojanke.
Kmečka banka v Gorici, ki je popolnoma v liberalnih rokah, mora že presneto slabo stati na nogah, da delajo tako kričečo reklamo za njo. Sedaj trobijo v svet po »Kmečkem glasiJu«. da je bila ustanovitev te banke prvi korak k izboljšanju kmetijstva in odpomoči kmetskemu stanu. To sc zelo lepo sliši. Sedaj naj pa pove »Kmečki Glas«, katera banka dela bolj za kmete, ali ona, ki posojuje denar za pol odstotka cemejc, ali ona, ki posojuje za pol odstotka dražje? Smo radovedni, za katero se bodo končno slavni Sočebranci odločili. Čudimo se goriškim kmetom, da
so tako zaslepljeni, da gredo na limanice Gabrščekovi »Soči« in liberalnemu lističu »Kmečki Glas«, 'ki je eden najslabših zakotnih listov.
Prevalje. — Občni zbor posojilnice razveljavljen. :C. kr. deželno kot trgovsko sodišče je odklonilo prošnjo prevalj-ske posojilnice za registracijo novih, nem-čurskih odbornikov, ker je bil občni zbor sklican 'popolnoma nepostavno, in je razveljavilo tudi tiste nasprotne deleže, ki so bili tik pred občnim zborom sprejeti brez odborove seje. Vršiti se bo moral torej nov občni zbor. Radovedni smo, kaj bo ukrenila sedaj celjska zveza, da ne pride z njeno krivdo posojilnica kot prvikrat v roke našim narodnim nasprotnikom.
Mladeniški shod v Št. Lovrencu na Štajerskem je bil zelo lep. Govorili so gg.: deželni in državni poslanec dr. Korošec, deželni poslanec in župnik Ozmec, kaplan Zorko, mladeniči Šut, Kolman, Ver, Duc-man, Fric. Po litanijah v farni cerkvi so se tantje zopet zbrali v mlekarni, kjer je g. dež. poslanec Ozmec razložil razvoj šentlovrenške mlekarne in razni ustroj v mlekarni. Mladeniči so z zanimanjem sle-
dili njegovim poučnim izvajanjem. Shod bo ostal dolgo v lepem spominu.
Z Iga. — Volitev župana v »svislih«.
Dne 2. avgusta se je imela vršiti volitev novega občinskega starešinstva za občino Matena - Iška Loka. V zadnjem času je županoval tej občini Anton Jere, mož, kateri je bil ob začetku županovanja čisto črn »klerikalec*, tekom časa svojega županovanja pa je postal velik prijatelj liberalnih gosposkih škricov in ponižni somišljenik ljubljanskega dr. Novaka, kateri ga pridno zalaga s svojo modrostjo. Za občinski blagor je skrbel posebno s tem, da si je kot novoizvoljeni župan napravil gostilno in je za drag denar pridno napajal žejne popotnike podnevi in ponoči brez ozira na policijsko uro. Ljudje so komaj čakali, da ga pošljejo v penzijon. Zupan je čutil nevarnost, zato pa je skušal čas novih volitev kolikor mogoče prikriti. Stara navada je bila, da se jc volitev vedno postivno oklicala, a sedaj pa je župan kar napopal razglas novih volitev na desko in le svojim najboljšim prijateljem zaupal to
Zeml.evid bojišča pri Melili.
veliko skrivnost. Možje S. L. S. so zvedeli za volitev šele dan pred volitvijo. Drugo jutro ob določeni uri se zbero na volišču. Volitev bi sc imela pričeti ob 9. uri. Lakaj J komisarja iz Ljubljane do pol 11. ure. Na poziv enega volivcev, ali je županstvo povabilo komisarja k volitvi, izjavita župan .'n njegov tajnik, da je županstvo zahtevalo komisarja dne 18. julija pod tek. Štev. 123, a prejelo ni nikakega odgovora. Na to izjavo podpišejo vsi volivci S. L. S. protest, da 'bi se volitev vršila, ga odpošljejo na glavarstvo in skupno zapuste volišče. Kje pač tiči vzrok, da ni bilo uit! g. komisarja, niti nikakega sporočila od glavarstva? Ali je c. kr. okrajno glavarstvo za ljubljansko okolico tako malomarno, da ljudem napravlja toliko nepotrebnih potov, dela, truda in razburjenj! Zahtevamo pojasnila! Ko so volivci S. L. S. odšli z volišča, pa je Anton Jere začel s svojimi prijatelji volitev. Ko so med seboj izvolili nov odbor, takoj se je zbral polnoštevilno v Jcretovih svislih in tamkaj so privatno potrdili Jereta za župana še z:i tri leta. Radovedni smo, kaj poreče k tej volitvi v svislih c. kr. okrajno glavarstvo?! - - Volivec.
Svobodomiselno početje na Španskem presega vse meje. Opozarjamo čita-telic na tozadevno poročilo med politič-nimi vestmi. Naši liberalci in socialni de-nokratje kajpada hvalijo in proslavljajo zverinske morilce, ki so morili nedolžne rcdovnice in redovnike in jih sežigali. 'lakih časov si žele liberalci tudi pri nas.
Velikansko škodo je naprav^a mlnoli teden toča po naši deželi. Pobijala jc po kamniškem okraiu, v ljubljanski okolici, v škocijanu pri Turjaku, v župniji Borovnica na Notranjskem, v Rakitni, v šmarski m žalski župniji ter po raznih drugih krajih dolenjskih. Ubogi kmet!
Umrl je v Hošnici na Štajerskem g. Franc Mlakar, veleposestnik in soustanovitelj Kmečke zveze«. Njegov pogreb je priča!, kako ga je vse ljubilo in spoštovalo. Nad tisoč oseb se ga jc udeležilo. Pogrebna govora sta imela domači gosp. župnik Medved ter državni poslanec dr. Korošec. Vrlemu možu svetila večna luč!
> Gospodarska zveza v Ljubljani« kupuje suhe gobe letošnje letine po najboljših cenah. Tozadevne ponudbe in vzorci so za poslati direktno na »Gospodarsko zvezo«.
Sovensko liudstvo ! Nepopisna nesreča jc zadela dne 24. julija naše brate v ormožkem okraju in nekaterih občinah mariborskega in šentlenartskega okrasa. .Nenavadno huda toča je naredila velikansko škodo na poslopjih, na vrtovih, njivah, vinogradih in travnikih. Škoda znaša na milijone. Zemlja izgleda kakor opustošc-na. Kar je pustila suša še zelenega prikliti iz zemlje, pobila jc sedaj toča. Ljudstvo jc zbegano in prestrašeno. Beda in pomanjkanje zreta mu že iz bližnje bodočnosti grozeče v oči. — Da se priteče poškodovancem vsaj nekoliko na pomoč, r snoval se ie spodaj podpisani pomožni odbor, ki sc obrača do vsega slovenskega ljudstva s srčno prošnjo, da pomaga hudo prizadetim prebivalcem. Vsak dar se bo hvaležno sprejel. Naši bratje so v stiskah 8i
in nadlogah, pritečimo jim brzo na pomoč, aokažimo jiin dejanski svoje sočutje! — Darovi se naj blagovolijo pošiljati na naslov: Josip Ozmec, župnik in deželni poslanec, Št. Lovrenc na Dravskem polju. Objavili se bodo v slovenskih listih. — Maribor - Št. Lovrenc, dne 2. avg. 1909. — Josip Ozmec, župnik in deželni poslanec v Št. Lovrencu na Dravskem polju. Jakob Laf, dekan v Št. Tomažu; Josip Keček, župan na Hardeku; dr. Korošec, državni in deželni poslanec v Mariboru; Tomaž Korpar, živinozdravnik v Oslu-šovcih; Anton Meško, župan in deželni poslanec v Lahonciih; Ivan Meško, župan v Trgovišču; Ivan Roškar, predsednik »Slovenske kmečke zveze«, državni in deželni poslanec v Malni.
Uinrla je pri Sv. Duhu v starološki župniji soproga Dolinarjevega Tineta, pobožna in jako skrbna gospodinja in mati. Priporoča se v molitev.
Mesto provizoričnega sadjarskega inšpektorja s sedežem v Novem mestu razpisuje deželni odbor kranjski do I. septembra 1909. Podrejen bo vodstvu kmetijske šole na Grmu za praktični pouk na .zavodu in za popotni pouk. Polmesečna ■piača SO K, dijete^ potnina in voznina. Po .poskusnem letu sc lahko definitivno namesti s prejemki VIII. plačilnega razreda. .Natančne si 'podatki se nahajajo v -Razpisu« v »Kmetovalcu« in »Narodnem Gospodarju«. Poizve sc pa tudi lahko pri deželnem odboru v Ljubljani. — Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 21. julija 1909. — Za deželnega glavarja: Dr. Lairvpe.
Zemljevid »Slovenske Matice«. Pred končno ureditvijo zem evida prosim vse .prijatelje pravilnega nazivanja naših krajev, goira in rek itd., da bi »Matici« sporočil:, kako sc med ljudstvom imenuje o i'n kako se običajno pišejo sledeči kraji: I. Na Koroškem: Pustritz nad Velikovccm (Pu'stica?); Klanz pri Vctrinju (Erjave?); Gurlitsch: Kurliče, Hornstein: Kutnorf; Unter-Klairz pri Sp. Pravogr.; Stchanik Gupf; Ebcnvvein pri Libciičah; Limperc Gupf pri Labudu, Hiibuer Kogel vzli. od Labuda, Zeil pri Labudu, Ettendorf, Krot-itendorf, Lambrechtsbreg, Plestattcn; — Schvvarzer Bcrg severovzhodno od Zab-nicc, \Vagenbach (potok, ki se izliva pri 'Kokovem v Žilico). — II. Na Kranjskem: .Schoneck (1828 m) južnozaliodtio od Fužin na Gorenjskem, Eschaltal (.309 m) južno vzhodno od Trbiža; — Stružcvo (Stra-ževo) pri Kranju, Javorjev .vrh (doslej Ja-verkov); — potok Božna pri Polhovem ■Gradcu; vrhi Pasirovan (sev. od Lrnega •Vriia), Koiušk (pri Drenovem Griču), Sop .(pri Rakitni), Morat (severno od Idrije), Klenoven vrh (sev. od Prapretnega Brda) Smrečcn (jugovz. od Pokofišč), Sekoreni (pri Košara), Bagunc (j. od Male pristave Uri Smihclu), Milonca (1098 m), Prinoh ■(pri Prezidu), Spigni v. (blizu D.), Pevk-•nm vrh (pri Mrzli Planini); mlin: Lapavc M. (vz. od Idrije); grad Freudenati pri So lu; potoka: Lakavc (vzh. od vasi Ravno •m Koren Dol.), Senuše (blizu Mlaševa se ■izliva v Krko). — IU. Na Šta;erskem: ■Grad Horberg (Podsreda); Lehn-Berg južno od želez, postaje Ribnica ob konški
železnici; Gallenhofen pri Slovenjem Gradcu; — severno od Drave: Nalirad pri Gornji Kaplji; Wortischberg pri .Svičini; Grusehenbergn pri Spičniku; Trautcnbur& pri Liičanali; Altenbach pri Remštiiku; .Ober-Fahrenbach sev. od Lučan; Karner-berg pri Lučanah; Gersdorfn pri Spieifel-■du; Lind pri StraBu; Platsch, Altcnberg, Zieregg, Steinberg, Ratock, Sulz, Ottcn-berg pri Spielfeidu; Bagec, Sterglegg, ■Olatein, Wugitz, Haag, Adelsdorf, Wug. gau, Kitzddorf pri Ivnici; Altenbach južno od Ivnice, Heidenberg sev. od Bistrice ob koroški železnici. — Dr. Fr. 11 e š i č.
Zahvala.
Dne 2. t. m. uničil mi je požar vsa moja poslopja, ki so bila zavarovana pri domači vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. Dne 3. t. m. se je škoda po odposlancu omenjene zavarovalnice cenila in drugi dan, 4. t. m. v mojo popolno z a d o -voljnost izplačala.
Vsled kulantnega postopanja in tako hitrega izplačila štejem si v dolžnost to edino domačo slovensko zavarovalnico vsakomur, ki ima kaj zavarovati, najtopljeje priporočati.
St. Vid pri Zatičini, dne 4. avgusta 1909. 2170 i-i	Hna Pajk, 1. r.
Gorenjske novice.
Iz ljubljanske okolice.
Zvest posel je bila Marija Mavčič, ki je 29. julija t. I. v župniji Dobrova (vas Kožarje 4) umrla za ostarclostjo. Dvajset let stara je prišla v službo h Kocijanovini v Kožarje in ostala jc v hiši celih ; cdeni-deset let. Sedaj jc bila stara nad 90 let. Takih zvestih in vztrajnih poslov bi potreboval kmečki stan, potem bi bil rešen.
Na božji poti na Dobrovi pri Ljubljani je v nedeljo, 1. avgusta ponovil svojo novo rnašo č. g. Janez Tomažič, kojega mati jc bila Dobrovčanka.
V $koci}anu, občina Lipljcne, je v torek zvečer toča pobila vse poljske pridelke in sadje oklestila. Hitra pomoč je sil
no potrebna ubogim Škocijancem.
Na Dobrovi, starodavni božji poti, bo bogoslužbeni rod med šmarnimi mašami, to je med Velikim Šmarnom in praznikom Marijinega Imena, naslednji: Ob delavnikih bosta stalni dve sv. maši, in sicer ob šestih in osmih. Ob nedeljah in praznikih 'pa bodo ®v. maše od 5. t:re zjutraj do 11. ure dopoludne vsako uro, in sicer bo ob šestih z blagoslovom, ob devetih slovesna, druge tihe. Pridiga bo ob pol 6. in ob 9. uri. Izpovedovalo se bo pred praznikom od 4. ure popoludne dalje in na praznik zopet od 4. jutranje ure dalje. Izpovedniki imajo toliko oblast, kakor misijonarji ob sv. misijonu.
Vlak na Sveto Goro - Gorico - Trst bo šel na angeljsko nedeljo ob 11. dopol-
dne iz Medvod, to je 29. avgusta, ker je direkcija v Trstu sporočila ,da od 13. do 27. avgusta ne more dati posebnega viaka.
Iz selške doline.
e Po sedmih letih se je vrnil iz Rima, dovršivši svoje študije g. doktor Ciril Ažman. Njegov oče je doma v Železnikih. 7ato si je izbral gospod doktor Železnike, da opravi sv. mašo prvo nedeljo zopet-nesa svojega bivanja na Kranjskem. Imeli smo torej dne 25. julija nekako novo ma-
Domači g. župnik je predstavil gospoda' »novomašnika« ljudstvu in govoril nato o radostih in bridkostih duhovskega stanu Govoru je sledila sv. maša. Bila je sicerp0 želji gospoda doktorja — preprosta a vkljub temu prisrčna slovesnost. Gospodu doktorju želimo, da bi kot bodoči profesor novomeške gimnazije s pridom rabil svoje obsežno znanje v korist učeče sc mladine, ki je naša prihudnjost in naša liada.
ig Celih 12 cm in 3 mm je dolg dopis
v	»Gorenjcu«, v katerem Štupica hvali samega sobe in se slika kot največjega dobrotnika selške doline. 13 let da je učitelj na dveh šolah (Ce bi bil 20 let, bil bi še bolj za—služen, ker v 20 letih se več ■zasluži kot v 13), M da je organist 4 in pol leta (aha! Zdaj vemo, zakaj je tako hud na gospoda župnika, organistovske kronice so mu ušle .zato ni čuda, če je jezen). Dalje pravi, da vodi moški in mešani in tamburaški zbor... Zares velikanske zasluge! Mi sc le čudimo, da šc ni^do-bi! zasiužnega križca. Da, gospodine Štupica, če jc liberalizem v resnici sreča za ljudstvo; če je nauk, da je človek iz — afne, pardon — iz opicc, resničen, če je res, da sveti Trije kralji niso svetniki, da torej sploh nobenega svetnika ni in da torej tudi vi ne boste nikoli svetnik . . . No, če jc vse to resnično — kakor učite
vi	potem ste pa vi res največji dobrotnik selške doline, ker tako vneto razbijate s kmečkih rok težke suženjske verige rimske. — Vendar pa upamo, da sc boste poboljšali, ker tako pridno berete »Domoljuba«. Ni pes, da bi se vas kaj dobrega nc prijelo, zlasti ker ste v prejšnjih letih,
—	ko ste bili šc organist, — kakor sami pravite, tako zelo spoštovali — fajmoštre.
—	Selškega gospoda župnika pa le lepo pri miru pustite, kajti on si je stekel velikih zaslug za selško dolino glede živinoreje. To priznavajo vsi kmetje. Da bi si bili vi pridobili toliko zaslug, to bi zijali Po »Gorenjcu«! Sedaj pa porogljivo govorite o kravah in o Rožniku — mesarju. To "i lepo, s tem se boste presneto malo prikupili kmetom vkljub vsem vašim zmešan i m zborom. Zato pa le lepo tiho, pa roke na klop!
g Enooki in enouhi »Gorenjec« piše, da je dobil selški organist samo dva dni zapora, ker je nekoga nevarno ranil z nožem. Selški organist ni nikogar ranil z nožem, dobil je 24 ur radi kalenja nočnega miru. Mi to gotovo obsojamo. Ampak če si ie »Gorenjec« postavil nalogo, da pometa smeti, zakaj pa ne gre z metlo tudi Pred svoj prag?! Zakaj ne piše, da je do-°{J njegov pristaš in falirani oštir, »slavni« »beraliii gromovnik železniški Peter Pri-
možič cele tri dni zapora pa en post. ker je obrekoval g. Rožnika, da je ukradel hranilno knjižico? In da bi bil dobil celo od enega do šest mesecev, če ne bi bil sam g. Rožnik govoril zanj... Za to dobroto se je pa potem »lepi« Peter hvalil po Železnikih, kako je Rožnika zmerjal v Loki! Tu, »Gorenjec«, tu so smeti, tukaj pometaj!
g Cukasti železniški Sokol nekaj čuka v »Gorenjcu«, da so »železniški« Orli pretepli svojega načelnika. O tem v Železnikih ni nič znanega. Pač pa je javno znano, da so sokoliči ob pol 2. po polnoči butali ob vrata našemu pristašu in mu prav po pobalinsko pobili okna. Zares, lepa družba sokoliška! Čudimo se le, da gospoda Anton Globočnik in Thaler, kot poštena in dostojna moža, zidata gnezdo takim — tičem!
g In zopet železniški vahtma'ster!
Rodil se mu je otrok, na poziv župnikov je .-uradno in v nemškem jeziku naznanil rojstvo župnemu uradu. Kmalu nato je
enega najbolj zagrizenih gostilničarjev te stranke. Nam se čudno zdi, da je dacar samo v družbi Pengova ali pa v družbi gostilničarjev. Čudimo se tudi, da deželni užitninski urad tako slabo nadzoruje našega dacarja. Ljudje opravičeno trdijo, da mora dežela pri takih dacarjih imeti izgubo pri užitnini. Brali smo, da misli deželni odbor urediti plače dacarjem. Vsiljuje se nam vprašanje: s čem? Ce je tako, kakor pri nas, potem seveda le z der.arjem davkoplačevalcev. Na naš račun ne pu-istimo. da 'bi se redili lih. agitatorji. Gostilničarji in štacunarji liberalci in dacar liberalni agitator, to se lepo vjema, lepa sloga med dacarjem in plačevalcem užit-nine. Zato pri nas občinska naklada na žganje ne nese. Dacar lovi mušice, komarje pa spušča. Po štacunah lahko prodajajo vino in žganje brez vsake kontrole. Imeli smo že liberalnega dacarja Piškurja, vendar si ni upal tako izpostavljati se, kakor ta. Takega dacarja, ki ima največ sposobnosti za liberalnega agitatorja, naj
Pristanišče melilsko
■ l..'-julu___. U...1U".:
Trdnjava od suhe strani
-j—i, rr
V';,-1.....;■-................................1.........
Melila z morske strani
£3Df
Slike z bojišča pri Meliii.
zopet uradno in v nemškem jeziku prosil za uradni rojstni list. Ko mu je župni urad vrnil nemško vlogo, češ, da uraduje slovensko, je zopet uradno nemški odpisal. Vprašamo: Ali sme g. vahtmajster v čisto zasebni — družinski — zadevi občevati uradno z župnim uradom? Ce sme, zakaj občuje nemško? Ce ne sme, zakaj je torej prikrajšal pošto za 30 viharjev? In to dela vahtmajster Slovenec!!! O tužna nam majka! Naprednjak tak, da mu ga ni para, nemškutar pa še večji. Potem pa ti ljudje očitajo nam, da smo brez-domovinci in v zvezi z Nemci. Pojdite se solit!
g Zadnji »Gorenjec« piše: Ta teden so šli gospodje na planine in nimajo časa pisat v »Domoljuba«. Železniški dacar se je na RatMovcu ponesrečil (no! malo opraskal, kakor govorijo, sta ga s tovarišem malo cuknila). Pri tem je seveda pozabil zapisati, da je dacar dični pristaš tiste stranke, ki ne vemo, ali je liberalna ali socialno-demokratična ali liberalno-socialnodemokratična, in da je bil v družbi
prepusti deželni odbor banki »Slaviji«, bo pač najbolje. — Kakor slišimo, so se železniški Sokoli preselili s svojim šumom iz salona v kabernov. G. Thaler se je srečno odkrižal nočnega šuma tistih ljudi, ki majo dosti časa, pa malo denarja. Zdaj bodo pa motili počitka potrebne delavce. — Seveda se železniški stražmojster hudo briga za cesto, cestarje in ccstni odbor, za red in mir v Železnikih se pa ne sme brigati, ker se boji tistih, ki so ga že enkrat pregnali. — Sadovi sokolske izobrazbe se nam vedno lepše kažejo. Železniški sokoli učijo na prostem v Sori sokolice plavati vpričo šolske mladine. — »Ta veliki gospod« je sedaj v Železnikih gospod krojaški pomočnik Pengov. Še celo sodnik Dev ima rešpekt pred njim. Pengov je tožil po krivem železniške žene, da so ga razžalile. Priče so dokazale, da sokol Pengov laže. Pengovova čast je tiščala, da naj se žene obsodijo. Nato se Dev odkrije in reče Pengovu: pa vi sodite, priče so dokazale. V drugem slučaju seveda se je Dev umil, kakor Pilat in ob-
82
sodil neko ženo v tri dni zapora, ker je baje razžalila sokola Pengova. — Zdaj se liberalci zahvalite tistim, kr nas vedno zbadajo v neumnem »Gorenjcu«. Gospodje so doma in pišejo!
Iz Križa pri Tržiču.
Iz Križa pri Tržiču. — Obesil se je
Franc Markun, 32 let star revež. Otroci so ga našli 17. m. m. v gozdu pri Sebe-njali. Viseti je moral že več dni, ker je bil ■r.e poln črvov. Ljudje govore, da ni bil nikoli pri pravi pameti in 'si je gotovo v zmešan ost i 'končal življenje.
Čebele so opikale 5. t. m. konja nekemu posestniku v Križali 'tako, da je bil ves otekel in je poginil. Privezan jc bil pri čebelnjaku, pa je kako razdražil čebele. Vsule so se nanj in na tisoče jih leži sedaj mrtvih po t eh. Izgubile so lastno življenje, ker so končale konja, a posestnik ni 'zato nič na b oljem, ker tudi čebele so bile njegove. Pred par dnevi šele je bil v Ljubljani kupil kenja im odštel zanj 410 kro-iiic. Pomilovanja je vreden.
Katoliško izobraževalno društvo se je udelcž.lo otvoritve »Ljudskega doma« v Kranju v obilnem številu. Več članov je z zastavo pohitelo tudi v Kamnik na •veliko s avnost »Orlov«. Odbor resno misli na to, da bi se še letošnjo jesen v društvu ustanovil tudi ženski odsek. Prav tako! Veliko deklet dela v tržiški predilnici in veliko je delavskih žen tukaj. Kakor drugod taki odseki med ženstvom veliko dobrega store, bo brez dvoma tudi tukaj •ženski odsek prinesel novega življenja v diuštvo in pokazal svoj blagodejni vpliv na vse strani.
Nova šola še sedaj ni končana. Občinskih doklad je letos 80 od sto. Jeziki ne mirujejo in ugibajo, kako se je šo'a zidala in sumničijo, da ni šlo vse po poštenem potu, da nihče nc ve, koliko šola stane. Čuti se, da je nekdo zadaj, ki šunta iu hujska. A povemo mu, da pride čas, ko bo vse jasno in tedaj bodo obsojeni tisti, ki sedaj predrzno sodijo. Doklade niso samo za Šolo. Gospodar v občini je občinski odbor. Za svoje gospodarstvo mora dati vsako leto odgovor in računi morajo biti vsakemu na vpogled skozi 14 dni. Kdcr se zanima za gospodarstvo v občini, naj pregleda račune, in .potem naj zabavlja, čc bo imel kai vzroka, — pri prihodnjih volitvah pa dobro premisli, koga bo volil v odbor.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g iz Žabnice. Vil. pobinkoštno nedeljo, dne 18. julija t. 1. je bila pri nas nova maša, druga od ustanovitve župnije. Daroval jo je č. g. Anton Porenta, po domače Bilbanov iz Spod. Bitnja, absolvi-rani bogoslovec III. letnika v Ljubljani. Za to slovesnost jc bilo zunaj in znotraj cerkve vse ovenčano ter z mlaji, napisi in zastavami okrašeno. Pred pričetkom duhovnega opravila sta gospoda novomaš-nika pozdravili pred župniščetn dve družici s pomenljivima nagovoroma in mu izročili svež šopek in sv. razpelo. Slovesni novomašni govor v cerkvi je imel preč. g. Jan. Sušnik, ki je v jedrnatih besedah opisal namen, nalogo in pomen božje usta-72
nove mašništva in duhovništva. Bog mu povrni! Pri sv. maši je levitiralo in asisti-ralo devet duhovnikov in štirje bogoslov-oi. Cerkveni pevci, ki so se za to siavnost naučili posebno latinsko mašo, so bili docela kos svoji nalogi. Lepo je bilo pogledati veliko, vseskozi z zelenjem okusno prevlečeno lopo, v katero se je spremenil pod na novomašnikovem domu, kjer se je vršil obed. Vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da se je vsa slovesnost nove maše njej primerno izvršila, bodi izrečena topla zahvala! Novomašnik pa, kateremu so letos tekom treh mesecev umrli oče in dva strica, med poslednjima g. Fr. Porenta, župnik v Križ/h pri Tržiču, tolaži se v .Gospodu in spominjaj dragih ranjkih pri nekrvavi daritvi!
g Stara Loka. Nagla smrt je zadela v Virmaših pri Stari Loki dne 31. julija delavca Miha Habe. Delal je pri zidarjih, pa mu je prišlo slabo. Dejan v sveto olje, je po hudih bolečinah izdihnil na vozu, ko so ga peljali domov. — Jože Pintar, posestnik na Križni gori, jc prodal svoje posestvo precej natrkan v gostilni »Na kazini« g. Dolcincu iz Sp. Luše za 10.000 K, dasi je vredno prccej več. Drugo jutro, spoznavši kaj je storil, mu je bilo strašno hudo. Ker mu ni kazalo posestva zapustiti, je nesel denar, katerega je za posestvo že prejel, g. Dolencu nazaj. Oj ti nesrečni alkohol, kaj vsega nc narediš!
—	Pri podružni cerkvi sv. Uršule v Pevnu delajo zvoniku novo streho. Stara žc ni več kljubovala vremenskim nezgodam.
—	Zdravstveno stanje v starološki fari je jako ugodno, od 23. maja pa do 27. junija ni bilo mrliča v fari. — Služba organista je razpisana do konca septembra. Ker je ljudstvo vajeno lepega petja v cerkvi in ker je dovolj pevcev na razpolago, je želeti, da bi se oglasil organist, ki je vešč v orglanju in petju.
Iz Šenčurja pri Kranju: Kako daleč so izurjeni naši kmetiški fanltje, nas je prepričala težka igra »Andrej Hofer«, ki so jo igrali dne 4. in 18. julija. Z vseh strani so prišli ljudje, iz oddaljen,h krajev so prišle cele deputacije. Veliko je bilo zanimanje res, drugo nedeljo še večje kakor prvo. Kako so pa fantje nastopali in igrali svoje u'lcge! Bilo je veselje jih opazovati. Posebno hvalevreden je bil fant v ulogi Andreja Hoferja. Igral je s pravim čutom in se popolnoma uglobil v svojo težko ulogo. Bil je docela vrl igrailcc, kakor tudi drugi. Vsa čast! Požrtvovalni so res naši kmetiški fantje. Pri tem težkem delu na polju in vrhutega naučiti se še takih uioig, — 'to nii karsibodi. Treba je za io prccej požrtvovalnosti in veselja. Upamo, da nam bodo šenčurski fantje še dostikrat v igrah nudili tak užitek in ostali še nadalje tako požrtvovalni in navdušeni. — Dne 18. julija je bila poleg igre »Andrej Hofer«, tudi še burka »Pri gospodi«. Tudi ta igra je bila vseskozi i zborno igrana,
g Brdo. Naše društvo je priredilo v nedeljo, 1. avgusta, veselico, ki je prav dobro izpadla. Naši fantje so uprizorili lepo igro: »Novi zvon na Krtinah«, pri kateri je nastopilo tudi nekaj novih igralcev. Pri šaloigri: »Zamujeni vlak« je bilo občinstvo kaj dobre volje. Pri predstavi je
pohvalno pel moški zbor, ki se je prvič okorajžil nastopiti na odru. Pomagalo je pri zboru par dobrih pevcev iz Doba. Hvala jim! Za srečolov se je zbralo mnogo lepih dobitkov; na ta način se je za-inoglo pogorelcu v Dupeljrtu izročiti precejšno svoto. Čast takemu društvu!
Iz Stoba. Pri nas smo imeli hudo uro pretekli leden. Pripodili so se težki sivi oblaki in 'takoj po prvih kapljah dežja se je usula grozna toča, debela kot lešniki in orehi. Uničila je vse poljske pridelke v vaseh: Doleno, Trzin, Dopalavas, St'ib, Domžale, Študa in en dd v gorški občini. Ze dve leti suša in kar ni suša in kobilice ipobrale, je sedaj toča. Kaj če početi sedaj ubogi kmet! Pomoč je sila potrebna!
Iz tuhinjske doline nam piše vil kmečki mladenič: Bil sem pri nekem ■znancu, 'kateri jc prejel novi 'list z imenom »Slovenski dom«. Radoveden kakšna da •je ivegova vsebina ga pogledam pa spoznam takoj, da je sovražnik ki seje I j n I i k • >. On napada naše poslance, duhovnike in škofa. Kdor črta in podpira protiversko časopisje, dela naravnost zoper vero in •Boga. Kdor clbrckuje duhpvski Stan ni vreden imena kristjan. Dolžnost kristjana je braniti vero. Proč z liberalnim časopisjem, ki sramoti vero ter se nam vsiljuje. Saj itnamo dovolj raznovrstnih katoliških knjig jin časopisov, te si naročimo!
Vranja peč. Naročnik »Domoljuba« se pritožuje nad poštnimi razmerami, ki so skrajno žalostne. List dobivajo naročniki šeie v ponedeljek ali torek, dasi prihaja pošta trikrat na teden. Želeli bi tudi, da bi upravitelj pošte bil nekoliko prijaznejši in bolj postrežljiv s strankami.
Z Bleda smo dobili daljši dopis, v katerem se Blejci poslavljajo od g. kaplana Temeljna, ki je odšel v št. Vid nad Ljubljano. Zele mu v novem delokrogu niuu-go blagosiova božjega.
g Blagoslovljenje nove brizgaine v Lešah se je dne 25. julija izvršilo z največjim sijajem. Udeležilo se ga je nešteto ljudstva. Ob dveh je gasilno društvo iz Leš sprejelo kumico, gospico Marijo Cvenkelj. Pozdravil jo je gospod Franc Valjavec ml. Nato je društvo sprejelo društva iz Begunj, Radovljice, Tržiča, Mo-šenj, Ljubncga, Krope in Duplan. Po popoldanski službi božji je veleč. gospr>d župnik Franc Bleivvcis blagoslovil briz-galno. Pred blagoslovom je z navdušenimi besedami nagovoril društvo, veseleč se lepe sloge, ki kraljuje v njem in izražajoč željo, da bi ostalo vedno v podpoio vaščanom, polno one ljubezni do bližnjega, ki jo priporoča sveta vera. Po blagoslovu je tajnik društva, g. Fr. Valjavec ml., pozdravil društva in se zahvalil častiti duhovščini, kumici in društvom. Nato je sledila zabava. Pri slavnosti je svirala godba gasilnega društva iz Krope.
g Iz Stare Loke. Ob grobu prerano umrlega črnomeljskega župnika gospoda Stankota Peharca žaluje tudi starološka župnija. Čeravno je minulo že sedem let, kar so se poslovili od nas, so še vselit faranom v zelo dobrem spominu. Bili so blizu pet let pri nas in storili mnogo lepega in dobrega za našo faro. Ustanovili so mladeniško Marijino družbo, katera je pod
njih vodstvom lepo vspevala. Upeljali so v cerkvi glasno molitev pred Najsvetejšim jn v vzpodbudo se je vedno tudi sami udeleževali. Ustanovili so tudi farno knjižnico in čebelico. Tako 'so si postavili neminljiv spomenik med nami. Upamo, da jim je Bog že ves njih trud, ki so ga imeli tukaj, obilno poplačal v nebesih. Svetila jim večna luč! — Umrl je nagle smrti v Vinuaših pri Stari Loki dclavec Miha Habe, znan pod imenom »Brunčk«. Delal je pri zidarjih, pa mu je naenkrat prišlo siabo. Dejan v sv. olje, je po hudih 'bolečinah izdihnil. Bil je tudi prijatelj alkohola. — Jožef Pintar, posetnik na Križni gori, je prodal precej vinjen svoje posestvo v gostilni »Na kazini« gosp. Dolencu 'iz Sp. Luše za 5000 K, dasi je vredno šc enkrat toliko. Drugo jutro, spoznavši strašno prevaro in prisiljen tudi od domačih, jc nesel denar* katerega je žc prejel za posestvo, gosp. Dolencu nazaj. Oj ti nesrečni alkohol, kaj vsega ne narediš?! - - Zdravstveno stanje v starološki fari jc jako ugodno, od 23. maja pa do 27. junija ni bilo mrliča v fari. — Pri podružni cerkvi sv. Uršule v Pevnu delajo zvoniku novo ostrešje in streho. Stara streha je že težko kljubovala vremenskim nezgodam.
g Z obrežja kamniške Bistrice nam
nekdo piše: Dne 29. julija smo sc zbrali v Domžalah posestniki ob Bistrici ležečih parcel, da si osnujemo vodno zadrugo, v svrho uravnave kamniške Bistrice, za katero so se žc od strani občin in posameznikov delale prošnje in peticije vlagale na razna merodajna mesta, ter se jc vedno tožilo o velikih škodah, ki jih povzroča Bistrica. Sedaj pa, ko sc jc enkrat pričelo resno delati na to, da se uravnava izpelje, ter pozvalo interesente, da prispevajo 8 odstotkov k stroškom, se pa kar naenkrat izražajo, da nam Bistrica nc dela škode in da ne potrebujemo nikake_ regulacije Bistrice. zlasti posestniki iz Štnarce, iz katere občine je bilo tekom časa največ pritožb in vloženih prošnja, so bili soglasno proti vsakemu, tudi najmanjšemu prispevanju, tako je bilo tudi deloma šc s par drugimi občinami. Nam sc to nc zdi prav. Zakaj če bi tudi tu pa tam kakemu interesentu nič ne koristilo, bi morali pomisliti, tla je blizu že drugih deset, ki uravnave neobhodno potrebujejo ter bi moral vsak prizadeti že iz stanovskih ozirov kar največ mogoče stvar podpirati, ne pa ovirati. Naši Kranjci premalo poznajo vzajemno delo in nimajo nič veselja do naprav, koje bodo šele tekom čas donašale obilne kori-s''j ampak so navezani preveč na hipne dobičke in koristi. Možje, ne protiviino se prispevkom in vpišimo se vsi v vodno zadrugo. Stvar, za katero smo že leta in leta stremili in hrepeneli, ne smemo zavirati, ampak pripomoči, da se hitro izpelje. Ako Smarca ne odneha, naj se pa projekt skrajša, mesto do Duplice, le do Radomel-. jezu in se tako oprosti Šmarčane "i Vovčane vsakega prispevka.

Dolenjske novice.
Belokranjske novice.
d Hud udarec. Popolnoma nepričakovano nais je zadela žalostna vest o smrti preč. gosp. Stankota Peharc, župnika v Črnomlju. Vsa črnomaljska fara vč, kaj je zgubila, zato je tudi žalost splošna. Kakšen red, mir in sloga je vladala za njegovega župnikovanja, ve vsak povedati. Ta dobri glas pa ni ostal le doma, ampak se je tudi raznese! okoli. Vsa Belokrajina je znala povedati o njegovem modrem delovanju. Bodite si toraj v svesti črnomaljski župljani, da žaluje z Vami za preblagim gospodom ves Belokranjski narod. — Ti pa, predragi g. župnik, uživaj 'plačilo, ki si si ga zaslužil — gori nad zvezdami!
d Veselica. V prid Ciril in Metodove družbe se jc vršila v nedeljo 1. avgusta veselica v Gradacu v prostorih gosp. F. Maizelleta. Vkljuib veliki vročini je pri? I o zelo ve.iko Hudi iz Črnomlja in Metlike v Gradac. — Dobe se gotovi ljudje, ki v cerkev nočejo iti, češ. da ne morejo stati in da je notri prevroče. V Gradac iti pa ni prevroče. Tam se vrteti veš čas tudi ni prevroče. Na dnevnem redu je bil namreč samoobsebi umevno tudi ples. Saj naša inteligenca liberalna brez istega živeti ne more. F'les ji je menda pol hrane, potem naj si bo v pustnem mrzlem času ali pa v pasjih dnevih o največji vročini. Še nismo dobro pozabili žalostne smrti 'gosp. župnika in žc sc vrše veselice, čudni so nekateri ljudje!
d Ogenj. Dnč 2. avgusta ob 1. urr p opolnoči jc začel goreti pod g. Tomca, 'župana v Stranski vasi pri Krupi. Zgorelo tiru je vse gospodarsko poslopje razun enega poda. Tudi krma, žito, živež in eno tele je tudi zgorelo. — Sodi sc, da je zažgala zlobna roka. Za gospodarja je bilo jako mučno, ker ga še doma ni bilo, ampak jc bil v Gradacu na veselici.
d Uganka bo kmalu postala »Belokranjska železnica«. Kakor je zadnjič »Domoljub« iporočal, da bi,do še enkrat merili, se jc tudi zgodilo. Bog ve, ali bo iscdai konec merjenja ali ne. Po drugih 'krajih so tudi delali železnice, pa ni bilo nikdar nič slišati o merjenju. Glas je počil: »Tu in tu delajo železnico.« Pri nas pa je toliko pripravljanja, kot bi biii kje v Himalaja gorovju v Aziji in ne v ravni Belo-Ikrajini. Poslanci pustite druge malenkosti in storite kaj za Belokranjce. Podrezajte iza to na vplivnem mestu. Ljudstvo je že mnenja, da se saimo igra in šali z njim po pregovoru: »Obljubiti in dati sta dve reči«.
d Novost. Metlika bo dobila tam blizu cerkve lepše lice. Gosp. Jutraž se je vendar ralzlkorafjžil in sezidal novo čedno Ihišo, ki bo, upamo do jeseni popofnoma igotova. — Opazovalec. i
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Iz Tržišča na Dolenjskem. Kanonič-no umeščen je bil 1. avgusta na župnijo Sv. Trojica v Tržišču č. g. Franc Vidmar. Lep sprejem so napravili tržiščk' farani svojemu novemu župniku, ki so se v so-
boto ob 11. uri dopoldne pripeljali v spremstvu č. g. 'krškega župnika Renierja in leskovškega dekana č. g. Sclnveigerja. Župnika je na čelu velike množice nagovorila Ivanka Prijateljeva. Poklonil se je novemu dušnemu pastirju občinski zastop z županom na čelu in cerkveni ključarji. Nato je šel veliki sprevod v cerkev, kjer so dali gospod župnik blagoslov z Najsvetejšim. —■ Poverjeništvo naše domače »Vzajemne zavarovalnice« za naš okoliš je sprejel gospod Franc Kobal, kmečki sin v Gabrijelah pri Tržišču, ki bode .strankam z svetom glede zavarovanja vedno na razpolago. Upamo, da se bode ljudstvo oklenilo našega zavoda.
d Prežganje pri Litiji. Dne 1. avgusta po prvi maši je imel g. deželni poslanec Josip Mandelj v šolskih prostorih dobro obiskan shod. Navzočih je bilo nad ste volivcev iz domače župnije, pa tudi iz Janč in Javora pod LjubHano. Domači župnik otvori sliod, razloži pomen volitev in da besedo g. poslancu. Ta v jedno ure trajajočem govoru prav po domače in poljudno razloži delovanje državnega in deželnega zbora v zadnjem času; razlaga vzroke obstrukcije naših državnih poslancev, ki so se potegnili proti vladi za revnega bosanskega kmeta. V kratkem omeni tudi starostno zavarovanje, da je bila predloga za kmeta nesprejemljiva radi visokosti vplačil. Preide nadalje na delovanje deželnega zbora v zadnjem času kaj je vse storil koristnega, odkar ima večino Slovenska Ljudska Stranka: ustanovitev trgovske šole. šola za mlekarstvo in gospodinjstvo na Vrhniki, desetmiiijon-sko posojilo v svrho melioracij za ceste, vodovode, napredne naprave v prid izboljšanja kmetijstva. Omenil, kako jc treba povzdigniti živinorejo in svinjerejo. da bo plodonosneja. Opozarjal, da je ta kraj posebno pripraven za sadjarstvo, koliko bi dobili za črešnje, ako bi se zadružnim potoni prodajale itd. Z zanimanjem so poslušali navzoči zborovalci poljudno razlaganje in mu marsikje glasne pritrjevali, — Nazadnje so poslancu iz-raževali svoje želje in potrebe, zlasti, d; bi se jim kaj pomagalo k potrebni vodi posebno v vasi Volavlje in Prežganje. Gospod poslanec je obljubil po svoji moč za to skrbeti in prej kot mogoče poslat inženirja. — Popoldne je odšel gospod n; Janče, kjer je tudi imel shod.
d Iz Šmarija. Ze zadnjič smo pokazali nevoljo radi vodovoda, toda stvar postaja vedno slabša. Čas je torej, da se oglasimo glasneje, tako, da izve tudi javnost Najprvo vprašamo vodovodnega odseka predsednika, zakaj je nedavno izročil-ključ od hldrantov takemu, ki se na vodovod nc razume? Nadalje .zakaj je privolil, da se jc voda zaprla posestnikom, ne da bi prej naznanil, tako da so ljudje in živina krivico 'trneli. Kdor več plača, ima gotovo tudi več pravic. Ali ne, gospod predsednik? Zakaj pusti, da teče voda na koritu celo noč, ko jo nihče nc rabi in da se razliva po potu in bližnjem travniku? Ker pa je že predsednik vodovodnega odseka, ima 'tudi pravico, da se nekoliko informira, kaj se počenja z vodo po hišah, kjer imajo lastno vodno napeljavo. Zakaj
62
ne stori tega?! Čemu imamo vodovodni odsek; mani samo radi formalnosti? Vodni nabiralnik v »Za curku« je odprt, dostopen vsakemu otroku. V njem se poleg vode nabira listje, blato in slednjič pri-roma še kaka ž.va'1'ica v vodo. Vsako leto se 'nabirajo prispevki baje za dolg in popravo. Poprave ni 'nobene in dolg. Ne vemo, če bode šlo tako naprej. Zahtevamo reda pri našem vodovodnem odseku, in sicer temeljitega. — Več nezadovoljnih davkoplačevalcev.
d Iz Št. Vida »a Dosnjskem. Strahovit požar ie uničil v nedeljo 1. avgusta v Št. Vidu trem gospodarjem popolnoma vsa gospodarska poslopja s hišami, hlevi in kozolci vred. Ogenj je nastal okrog ene ure popoldne na južni strani, kjer je, ne ve se še kako — najbrže po otrocih — začel goreti Strmeče*' kozolec, do vrha poln žita. Plamen je v strašni vročini v dobri četrt uri imel v svoji strahoviti oblasti tri hiše, tri skednje s hlevi in dva kozolca. Pogled na celoten požar je bil pretresljiv. Vročina neznosna, vode nobene, ljudstvo zbegano, strah in krik nepopisen. Sreča največja, da je pihljal le lahen vetriček od vzhoda proti zahodu in jc tako ogenj uničil samo zapaden del vasi, ker sicer bi bila ob tej suši in pomanjkanju vode brez dvoma uničena vsa vas s cerkvijo vre J. Živino so rešili razun treh prešičev, ki so zgoreli s hlevom vred. Tudi človeških žrtev, hvala Bogu, ni bilo. Velika sreča je bila tudi, da jc čakalo ravno mnogo zunanjega sveta na popoldansko službo božjo in so tako zlasti dekleta s pridnim donašanjem vode pripomogle, da sc je požar omejil. Zgorelo jc vse gospodarsko poslopje Gerbčevo, .lurjcvo in Havpt-manovo ter Stermečev kozolec do tal. Ker so imenovani v trenutku prišli ob ves imetek, je beda tem večja, posebno še, ker so bili le za malenkostne svotc zavarovani. Priporočajo se usmiljenim srcem za blagohotno podporo. Sv. Florijan! varuj nas časnega in večnega ognja!
d Shod v Št. Jerneju. Preteklo nedeljo sta prišla popoldne ob J. uri državni poslanec g. dr. Hočevar in deželni odbornik dr. Lampe poročat o političnem položaju. Dr. Hočevar omeni najprej novoustanovljene vinarske zadruge in meni, da bi bilo najbolje, da se za krški in kostanje-viški sodni okraj ustanovi ena krajevna zadruga s sedežem v Krškem, ki je pri železnici. Nadalje poroča o minulem zasedanju državnega zbora, pojasni pomen in namen slovanske obstrukcije in razloži natančneje pravila nameravant bosanske agrarne banke. Slovenski klub se je prvi uprl tej oderuški banki in pod njegovim vodstvom se je ustanovila Slovanska Jednota, ki bo v kratkem združila vse Slovane v državnem zboru v močno opozicijo, kateri bo Bienertliova vlada morala podleči. V svojem imenu in v imenu svojih slovenskih tovarišev napoveduje vladi v jeseni brezobziren boj, dokler nc pade sedanja protislovanska vlada, ki noče poznati upravičenih jugoslovanskih teženj. Dr. Lampe v uvodu v kratkih besedah označi vel,k o moralno vrednost odločnega stališča slovenskih poslancev v državnem zboru za bodočnost Slovanov v Avstriji. 52
Preide potem na domače razmere. Nismo taki, da bi vse obljubili, a nič storili; kar obljubimo, bomo tudi držali in spolnili. Naše geslo je: ljudstvo naj samo po svojih zastopnikih pride do besede in pravice v deželi in proč z jerobstvom. Seveda zato dosedanji »jerobi« kriče in zabavljajo, a zastonj, maliki bodo padli, ker stoje na lončenih nogah. Ljudstvo mora dobiti besedo v okrajnih šolskih svetih, da bode vzljubilo ljudsko šolo, ker bo imelo tudi odločiven glas pri njej. Učitcljstvo morebiti sedaj s tem ni zadovoljno, toda bodočnost bo pokazala, da ga bo ravno to tesneje združilo z ljudstvom in ga priv-edlo do boljšega umevania ljudskih teženj. Spremenil se bo občinski volivni red in potem bodo res odločevali v kmečkih občinah kmetje in v mestnih obrtniki, ne pa kakor se sedaj večkrat godi, par magua-tov, ki ne poznajo dela za ljudstvo, ampak za lastni žep. Deželna banka bo s cenenim kreditom prevzela in brez dobička razbremenila kmečka posestva. Deželna zavarovalnica za ogenj in živino bo vzela zaslužek judovskim zavarovalnicam in tujim agentom. Seveda trotje, ki bogate iz ljudskih žuljev, vpijejo in nasprotujejo, pa zastonj, ker pravica mora biti za vse ied-naka. — Shodu v Št. Jerneju je predsedoval domači župan g. Novoselc. Navzočih je bilo nekaj nasprotnikov — učiteljev in par drugih - ki so mirno poslušali izvajanja gg. poslancev, le g. Alartin Volovec, tukajšnji trgovec, je skušal na vsak način z neslanimi opazkami priti do veljave. Liberalni shod v Kostanjevici ga je namreč odločil za nekakega poverjenika šent-jernejskega liberalstva. Ko ga jc pa drug poslušavec povabil, naj stopi na oder in pove, kar ima na srcu, je pa utihnil in jo odkuril. Ze lanske občinske volitve so marsikomu odprle oči, sedanji nastop je pa navzoče može še bolj prepričal, da Volovec ne mara nič klerikalnega — tudi denarja ne!
d Sv. Križ pri Kostanjevici. Dve novi sv. maši zaporedoma smo imeli pri nas. Dne 18. julija jo je daroval č. g. Anton Komlanec, dne 1. avgusta pa č. g. Janez Bazilik. Pri tej priliki so prvič v uniformi nastopili naši Orli. Sokoli so z zavistjo gledali krepke fante. Menda bodo sokoliči enkrat izprevidoli, da Orel vzgaja poštene, krščanske in značajne fante. Kako je s Sokolom, je pokazal zadnji ponočni napad njihov na Orle. — Pri obeh novih mašah je prepeval pevski zbor izobraževalnega društva, ki je sedaj obenem cerkveni zbor pod vodstvom kaplanovim. Prejšnji organist je namreč popolnoma prav naredil, da jc odstopil. Prvič je bil kot samouk popolnoma nesposoben, drugič pa tak, ki ima sina pri Sokolih in čegar hči streže pri sokolskih veselicah, ni za cerkveno službo. Zato pa dobrodošel nov organist novi cerkvi, ki se ponaša sedaj z veličastnimi novimi orglami, h katerim je prava radost sesti!
d Iz Loškega potoka. Novo požarno ibrambo 'smo dobili, ker stari prejšnji je bila glava tako zaspala in zakimala, da je kar sama odpadla. Kjer pa glave ni, pa se ustavi kar vse življenje. Gospod župan pa je sklical na novo občni zbor; vpi-
salo se je lepo Število novih članov, ki so si izvolili novo načelstvo, nov odbor. V novom vodstvu vidimo nove krepke moči, ki nam dajejo nado, da bo oživljeno prenovljeno požarno hrambo vodilo krepko, vztrajno bi samostojno. Vztrajnosti in navdušenja želimo voditeljem kot moštvu, saj če kje, je požarna brarnba potrebna pri nas, ko imamo tako velike vasi in gosto postavljene hiše. Le krepko, vztrajno po vašem geslu: Bogu v čast, bližnjemu na pomoč!
d Janee. V nedeljo, dne 1. avgusta, je priredil gospod deželni poslanec Mandelj shod na Jančein. V šolskem prostoru so se zbralii možje iz cele župnije in z zanimanjem poslušali, ko jim je gospod poslanec. pojasnjeval delovanje »Slovenske Ljudske Stranke«. Gospod govornik se je vsem zborovalcem jako prikupil in prepričali so sc. da so izvolili pravega moža za svojega poslanca, moža, ki ima srce za kmeta.
S Kuma. Po vsakoletni navadi bo v petek, soboto in angeljsko nede jo, to jc 27., 28. in 29. avgusta, na sv. Kumu veliki shod. Vsalki dan bode več svetih maš. tudi spovedovalo bode več duhovnikov, da vsakdo lahko dobi tolažbo svoji duši. Po stari navadi pride že v soboto popoldne 12 godcev k Sv. Neži in Sv. Joštu, da bodo zagodli kako lepo.
Dolenjske žene in dekleta! Zadnjo nedeljo so v Obilnem številu na Zaplaz pri-romali možje in mladeniči. Bila jih je velikanska^ procesija. Prihodnjo nede'jo na Veliki šmaren pridite žene in dekleta počastit Marijo Dcvico. Proslavite tudi Ve stoletnico zaplaške božje poti, pridite v obilnem številu na Zaplaz na dan, ko sc bo obhajalo zaplaško žegnanje. Ob pol deseti uri gre slovesen sprevod s Čateža na Zaplaz, kjer bo Slovesna sveta maša. Popoldne ob drugi uri pa je na Zaplazu pridiga za žene in pete litanije. — Zupni urad Čatež pod Zaplazom.
Notranjske novice.
Vipavske novice.
n Vipavski napredni vinogradniki pri
»Nemško-slovenskcm domu«, kakor gg. mesar Hrovatin, graščak Majer in učitelj Mrcina so ogorčeni, ker niso dobili večjega zastopstva pri deželni vinarski zadrugi. Nam je vseeno če so ti gospodje »vinogradniki« ogorčeni ali nc. Zadovoljni smo, da je kmetom-vinogradnikom po volji, da zastopa vipavsko dolino v deželni zadrugi mož-strokovnjak g. Uršič iz Št. Vida, katerega sami hvalite kot edinega razumnega župana. Cela vipavska dolina pa ima v deželno vinarsko zadrugo popolno zaupanje, čeprav se jezi trška gospoda, da ni za podpredsednika »veliki vinogradnik in kmet« dr. Žerjav. S hujskači pa bode vipavski kmet sebi v korist pošteno obračunal, čeprav spadajo med »napredne vinogradnike«.
n Liberalna slapenska posojilnica se baje prav dobro razvija, kar morajo seveda takoj razbobnati. Le to ni pogodu
| našim liberalcem, da se ne trosi s kme-| čkim denarjem kar tja v en dan. Zato pa dajo razumeti po »Slovenskem (?) domu« g. Punčuhu, naj vendar začne trositi denar v liberalne namene. Toda, zavedni vipavski kmetje! Ne dajte liberalcem prilike, da bi po svoje gospodarili z vašim denarjem. Pristopajte v kmečko hranilnico in posojilnico, ki ima svoj urad nasproti liberalne ter vam nudi več ugodnosti kot pa Punčuhova.
u »Slovenski dom« hoče tudi po Vipavskem zgago delati. Zato pa naj ga do-tičniki, ki so ga prejeli, takoj vrnejo s pripombo, katero naj napišejo na ovitek: Nazaj! Se ne sprejme! Mi že imamo edino slovensko kmečko glasilo »Domoljub«, katerega naj bi imel vsak Vipavec.
n Klet »Kmet. društva v Vipavi« si je minoli mcsec ogledal g. Skalicky. Bil je z vsem očividno zadovoljen. Bodi pri tej priliki omenjeno, da sc dobi v omenjenem društvu še mnogo izbornega vina, na kar sc opozarja prijatelje dobre kapljice in gg. gostilničarje.
n Velik vihar s točo smo imeli minoli teden. Precej debela toča je klestila okrog Cola in Podkraja. Napravila je precej škode zlasti na žitu. Vendar ni toliko škode kot po Štajerskem ali pa po Gorenjskem. Ubogi kmet!
n Mrtvoud je zadel vipavskega cerkovnika Janeza Kodreta. Zadnje čase sc je mudil v bolnišnici, sedaj pa mora bili zopet v postelji. Da bi le kmalu okreval!
NAŠE MLADINE DAN.
Lep praznilk je 'praznovala dne <S. avgusta v Kamniku na Gorenjskem slovenska krščanska mladina. Moramo reči, da je bila častno zastopana tudi goriška mladina. Prav gotovo ga ni nikogar, ki jc bil navzoč pri tem lepem slavlju naše mlade armade, iki nc bi spoznal velikanskega 'pomena naše 'krščansko-sociallme mladinski organizacije. Bolj ko vsi govori m vsi časopisi govore m prepričujejo taki shodi, take slavnosti. Na Goriškem nam je siin:? 'Potrebno, da ustvarimo trdne organizacije katoliške slovenske mladine. Ne pomaga nič: brez tega bo vse drugo delo podobno nisi, zidani na pesek. Skrbeti nam je za uf.dočnost, in ta sloni na naši mladini.
Zakaj govorimo o tem? Zato, da opozorimo na slavnostni dan goriške mladine, ki se bo dne 22. avgusta vršil v Mirni! pri Gorici. Želimo prav iz srca, naj 'bi se ta dan zbrale v Mirnu stotine slovenskega ljudstva iz goriške okolice in iz ostale Goriške, da 'bi se Obrali ta dan tu I!aisi, 01(1 v'sc''1 strani, da poneso misel krščanske mladinske organizacije v zadnjo vas slovenske Gorišlke. Povdarjati moramo, da je mirensko društvo eno prvin na Goriškem, ki si .je postavilo svoj lastni dom. Naj bi vzgled požrtvovalnosti »kusala 'posnemati društva tudi drugod!
-V sledečem priobčujemo vabilo in spored.
Dne 22. avgusita se otvo'ri društveni 00,111 »Katol, delavstkega društva « v Mir-
Iz raznih krajev Notranjske.
n Iz Logatca. Priobčite, velecenjeni gospod urednik, tudi iz našega, sicer mirnega Logatca, par rožic. Nahajati se namreč v Dolenjem Logatcu dve osebi, za kateri bi se niti ne zmenili, ako bi ne vtikala ta dva gospoda svojih prstov v stvari, ki jih popolnoma nič nc brigajo-. Pričeli smo že z delom «Doma». Toda glej! Kar naenkrat so nam zidanje ustavili na pritožbo našega »dienega, za olepševanje Logatca tako vnetega« g. Mu!leya in Hodnika. Ne bi se pritoževali, ko bi imela kak razlog in ako bi bila moža spoštovanja vredna. Ni nam sicer za osebne napade, toda ljudem, ki hočejo igrati nekako vlogo v javnem življenju, se mora vzeti še tisti ugled, katerega imata drugje. Za sedaj hočemo omeniti samo eno značilno potezo teh dvelh kolovodij. G. Hodnik in Mulley, ali sta že brala članek v vašem vsiljivem listu »Slovenski Dom« »Materinski naš jezik slovenski?« Ali naj ga citiram? Evo ga: »Zato ne moremo umeti onih, ki za-metavajo svoj jezik, ki ga zaničujejo in ki se sramujejo pred svetom priznati, da govore slovensko in da so Slovenci. To so izmečki (g. Hodnik, Mulley), to so narodni odpadniki, ki niso vredni, da jih nosi domača zemlja in da jih ogreva solnce. Takšne izrodke, Slovenec, zaničuj in preziraj! Kdor se sramuje jezika, ki ga je naučila skrbeča mati, ta ne zasluži tvojega prijateljstva in spoštovanja, marveč samo zaničevanje.« Mogoče pojdete kmalu kako
GORIŠKI,
mi. Ob tej pnilOki se vrši vel ika celodnevna manifestacija goriških krščansko-so-cialnih izobraževalnih društev ter okrožna javna telovadba goriških »Orlov«. — Dnevni red te prireditve jc ta-le:
Dopoldne: 1. Od 8. do pol 9. ure sprejem bratskih društev in gostov. Nato skupen odhod na bližnji Grad nad Mirnom, kjer bo olb 9. ur.i sveta maša. Po sv. maši odhod v novi »Društveni dom«. 2. Ob desetih blagoslovljeire novega »Društvenega doma«. 3. Ob pol 11. ur: mladeniški shod s Sledečimi predavanji: a) Fr. Krem-žar predava: Skrb za naraščaj; b) dr. Le-nard predava o mladeniški organizaciji in protialkdioinem vprašanju; c) Fr. Terse-gJav pa o predmetu: Krščanska misel trdna vez naše organilzacije.
Papolidme: 1. Ob 4. javna telovadba. 2. Mami festaciij.sk i shod. Govore na shodu: dr. Brece''j o naši društveni organizaciji, iin dr. Dermastija o zmagujoči krščanski misli. 3. Ljudska veselica z godbo, petjem lin tomboJo.
Po kosilu 'si gostje lahko ogledajo razstavo v »Črevljarski zadrugi«, ki se priredi ta dan.
Vsa društva vabimo, da se udeleže te slavnosti z zastavami in pevskimi zbori. Posebno prosimo društva, naj pošljejo na to slavnost mladino, da se navduši za krščansko organizacijo. Valbimo pa tudi vse naše somišljenike, da pridejo in vidijo dosedanji vsipeh naše mladinske organizacije. Treba je, da vidijo, kaj srno do-
skušnjo delat, starosta sokolov, da vas tako lepo in požrtvovalno uči nemščine celo po logaških ulicah bivši župan. Seveda slovenščina, katero govori kmet, je pregrda za bivšega župana in starosto sokolov. Toda g. Mulley ima svoje pridige tudi v prodajalni g. Brusa. Tu razlaga svojo učenost stenam v blagi nemščini. Gosp. Brusu le svetujemo, naj nc trpi v svoji prodajalni takega učitelja, ker mi, vaši odjemalci, ne maramo poslušati njegovih čenč. Seveda pri prvi veselici bo hotel starosta v kozarcu piva požreti vse nemčurje in bo mogoče še klofute delil onim, ki bi se predrznil spregovoriti eno besedo v nemščini. Kako blago pa sedaj vpliva blaga nemščina na blago srce staroste sokolov? Ne mislita torej, da imamo zaniašena ušesa, da ničesar ne izvemo. Vemo še kaj več, g. Hodnik, toda za enkrat bodi zadosti. Omeniti pa moramo tudi naše Sokole. Vprašamo pa ne sokole, ampak stariše, če jim je vseeno, ali gredo otroci in vaši sinovi k sveti maši ali ne. Prejšnjo nedeljo so bili kajneda vsi pri sv. maši, tudi naraščaj, ki je mencal na Vrhniko. Spomniti sc pa moramo tudi nekaterih ponočnih ptičev, namreč sov. Skoro vsako noč sc sprehajajo, nekatere »zastarele frajlice« po mirnem Logatcu ter se produciraijo 'kot operne pevke. Seveda nemškutarijo tudi te, akoravno nastopajo pri veselicah kot dame narodne. Ce ne bo kmalu konec teh neumnosti, bomo posvetili še malo bolj in navedli tudi imena.
segl! v naši, do zadnjega časa zanemarjeni goriški okolic i.
Ljudstvo ilz oikolice rado obiskuje naš •Grad pri svetih Stopnjicah, odkoder je tako lep razgled po celi goriški okolici, Fur-laniji, Brdili in vipavski dolini. Zato smo odredili, da imamo sveto mašo gori na Gradu in s tem damo ljudem priliko, ogledati si lepo solncno Goriško'. Vabimo pa tudi brate, da si ogledajo naš lepi »Društveni dom« in da vidijo, k alj zmore krepka organizacija. Naj bo ta dan posvečen razvoju krščanske organizacije na Goriškem. Bratski pozdrav! — »Katoliško delavsko društvo« v Mirnu.
K tema vabilu ob sklepu pristavljamo: Naj ho 22. avgust slavnostni dan krščanske slovenske mladine na Gorskem!
Iz raznih krajev.
g Javiia zahvala. Podpisani se zahvaljujem kar najprisrčneje vsem dobrotnikom, ki so mi prihiteli pri in po požaru na pomoč ali so mi z darili pomagali zmanjšati veliko bedo. Pred vsem se zahvaljujem onim, ki so dosegli, da je naše društvo priredilo meni na korist srečolov in da mi je potem dobro društvo izplačalo izmed vseh dobrotnikov največjo vsoto. Enako se zahvaljujem č. g. župniku, slavni posojilnici in gospodu notarju na Brdu. Bog povrni! — Luka Brnot, Dupeljne pri Kamniku.
SvedoCba gospoda profesorja dr. L. H o 11 e r p l. S u li u t h a l. profesor za :dra\. ;>r.pravljahii murk na e. kr. univerzi / Gradcu.
Gospodu
1. Serravallo
Trst.
.laz setn Vaš izdelek Serravallo kina ino z železom v razlicutih slučajih to-nanikainja krvi in pri pojavih slabosti s irav dobr -in uspehom vporabljal in lahko stega najbolje priporočam.
Grad e c , 22. septembra 1^)5.
V,P r o f. d r. L. p 1. H o f f e r.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec. 7. avgusta 1909. 85, 37, 38. 66, 77.
Dunaj, 7. avgusta 1909. 40, 44, 78. 72, 54.
y	| - «fi|£fT- se kol naravna
£ ~ ^n^Oll^^amiznavoda
liSil^lrvflmte in kot zdravilna »oda
ti a	zoper felkoče organskega dihanja in icper
bolesti želodca in mehurja najbolje priporoča.
Ravnokar je izšla ^Ji
Družinska pratika'
m leto 1310.
Jobiva se skoro po vseh trgovinah. Ijer bi je ne bilo, naj se narcci na-~ irrm ravnost iz Ljubljane.---
Podpisani preklicujem vse žalitve, s katerimi sem razžalil gosp. Matija Dolničarja, posestnika in trgovca z vinom v Smartnem ob Savi v gostilni pri Nacetu na Martinovi cesti v Ljubljani, jih obžalujem, prosim gosp. Dolničarja odpuščanja in se mu srčno zahvaljujem za njegovo dobroto, da je odstopil >d tožbe proti meni.	2168 1—1
V Ljubljani, dne 4. avgusta 1909.
Janez Mihelič m. p.
po domače Prinčov Jatiče, posestnikov sin v Smartnem,
iBl

CM tucatov obrobljenih rjuh brez šiva, lii« cm Širokih, 215 cm dolgih, Iz zajamčenega platna, jc vsled preobilne zelo clobie Kakovosti K 2 .10, priina kakovosti )>o K L' KO vsak kos naprodaj. Najmanjše naročilo jc II kosov. Dalje oferiram: 40(10 metrov platnenih ostankov, primernih za najfinejše perilo, telesno In posteljno; dolžina ostankov je Io 20 metrov, meter po 50 vin. Najmanjše naročilo jc 25 metrov, Najfinejše brisače iz (istega platna in damasta no lun cm S5/II« cm MUK cm K o .v,	k io - K 18 - vsaktucat.
Brisače za posode iz čistega platna
K n - vsak fncat. Razpošilja vse v najsolidncjšl kakovosti, zasebnikom po povzetju, Kar ne ugaja, vzamemo nazaj in vrnemo denar.
2160	Tkalnica plafna	2-1
H. Willig, Kronow, jyfettau, Češko.
po K 4 - do
ARo hočete suole dete
imeti zdravo, veselo ln duševno se živahno razvijajoče, dajte nui dr. Hommel.o« Haemat gen. Ne dajte si pa usiliti nobeno Izmed mnogih ponarejanji	522 1
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trn
razpošilja: ure, nino in srebrnino
na vse kraje sveta, obrnite se zanesljivo na domačo slov. tvrdko !
cel zasloni.
Novost:
Ploičnata, tsnka, prava nikeinasta finksr-Ros-
KOpf lira na 6kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 36 ur idoča.
:: K 4-50. ::
Srebrne ure od 6 K naprej.
Večletno jamstvo - Ako blago ne ugaja, se denar vrne nazaj
Soholshe »nižine s slov. travi
nikelnasta K 1*20, srebrna . ,, 5*—. 2172	21—1
SINGER
ilvolne strole
kupulle le v naših trgovinah, ki se vse poznajo po tem-le gruu:
Ne dajte se zapeljati po naznanilih, ki Imajo namen , kazaje na ime Slnger, postaviti na prodaj že rabljene stroje aii pa take zastarelega sistema, kajti (tuši šivalni stroji se ne oddajajo pre-kupcem, marveč jih prodajamo naravnost 161 občinstvu. 15-1
Singar Co.
akc. družba za šiv.
stroje, Ljubljana, Sv. Peira cesta št. 4
Naročajte
sS!o¥8nca"!
PREKLIC.
Podpisani iz srca obžalujem, kar nem lažnji-vega in žaljivega govoril zoper gosp. inltelja Fran Fabinoa iz Svibua in zoper gospodično Metko Peterimi iz Škofjo Loke, ju prav ponižuo prosim odpuščanja in so j.ma zahvaljujem, da sta s tem preklicem za dovoljna.
Svibno, 25. julija 1909.
Franc Kraetič
2200	po domače Jurčkov Francel iz Svibna št. 57
2167 1-1
se išče
na malo župnijo na Gorenjskem. Oženjeni in rokodelci imajo prednost. Letni dohodki 300—400 K; prosto stanovanje in nekaj drv za vsekati. Kje, pove uprava »Domoljuba«.
■ Ig _ v dobrem stanu z vsem gospodarskim orodjem dva vinograda, gozd, posestvo za 12 mir., je na prodaj. Cena 5400 K. Josip Lešnjak, vas Selška gora, pošta Mirna, Dolenjsko. 2158
Proda se pod ugodnimi pogoji 2174
hiša v Postojni št. 24
z velikim vrtom. Več se poizve pri g. Fr. Petrovčiču in Jernej Kranjcu v Postojni.
Sprejme se
krojaškega pomočnika
pri Jožefu Humar v Podmelcu na Goriškem. Plača po dogovoru. 2173 3-1
Lepo hišica s 3 sobami
predsobo, verando In pritlkljajl se pod jako ugodnimi pogoji proda. Pri hiši je prostorno dvorišče in z sadnim drevjem zasajen vrt. Natančneje sc poizve v Kožni dolini št 154, ccsta V (5) pri Ljubljani.	2077 (8-1)
Potrebujem
pri gradnji velike železniške proge proti dobri plači in naj sc pismeno zglasijo pri podpisanem samo oni, ki so že delali pri vrhnji grad bi (Oberbau). - Pismene ponudbe na g. Ivan Vogler, podjetnik v Belgradu, Zorina ul. 54.
Razširjajte Domoljuba.
¥ polu svojega obraza naj ti
ne jeS samo kruli, ampak tudi postaneš zdrav — tako se sicer glasi, ko se mora vsako prehlajenje, vsako lnipavost in zaslizenje odstranjati še z znojtiim zdravljenjem in pitjem. In v postelji se potiti v vročem poletnem času — lepa hvala! Tu imamo mi vendar boljše: vzamemo Fayeve pristne so-denske mineralne pastile, ter si s tem prihranimo vse nepriročnosti in naši katari bodo proč, ne da bi sc vedelo pravo, kako sc pravzaprav naredi. Kupi sc jih za K 1"25 škatljica v vseh zadevnih prodajalnah, ne pusti si pa pod nobenimi pogoji podriniti ponarejanj. Glavno zastopstvo za Hvstro-Ogrsko: W. Th. Guntzert, Dunaj IV/I, Grosse Neugasse 17.	3131 (32)
Ml
h %
se je ustanovila s sedežem v ISU I P°rcču	vpisana zadruga z
o. j. pod imenom „ENOPOLIO
ISTRI J1NO", katere delokrog obsega celo deželo in katere namen je direktno »nnnSn prodajati vino, producirano od |\|iHI|j
njenih članov. — V to svrho ■---------—
ii um\M
ki bi želeli prevzeti prodajo v različnih središčih konsuma. »ENOPOLIO« se bavi tudi z razprodajo namiznega grozdja. Pridelek 180.000 hektolitrov belega, rudečega, finega in namiznega vina. Pogoji po sporazumu. Resne ponudbe z referencami naj se pošljejo na »ENOPOLIO ISTRMNO« v PoreCu, (Istra).
Zajec & Horn
tovarna umetnega kamenja Ljubljana Dunajska cesta 73.
:; Podružnica na Pešati, p. Dol pri Ljubljani. ::
priporoča solidne tlakove za cerkve in veže, stopnice, podboje, grobne spomenike, cevi za kanale, umetni marmor in prevzema betonska dela po najnižjih cenah. 1827 1 — 1
Ugoden nakup ostankov! 25 metrov
perilnega kambrika (tiskovine) temno ali 1910	svitlo pisano:	10—i
prve vrste 25 metrov K 12'50 (meter 50 vinarjev) druge » 25 » » 10'— » 10 »
pisano blago za srajce: 25 metrov prve vrste K 14'— (meter 56 vinarjev) 25 » druge » » 1150 » 46 » 25 * slabe » » 750	30 »
25 » močne bele kotenine K 10, meter 40 vin., se pošilja vsakemu naročniku proti postnemu povzetju tako dolgo, da ostanki ne poidejo.
MPjšla trgovina R. liklauc.
Ljubljana — Stritarjeve ulice štev. 5. tt-JST ICŽT Obstoj tvrdke «0 let.	-»JI
"v c&mvri/eo Materi telijo *)&l>ri>. po ceni in r*metsl/itMr potovali na/se obrne/«
V $ubQani MbloSuorsJke ulice20. ""	"	vesel*?***
Istotam sprejemajo se dobri in zanesljivi zastopniki.
1948
Prodajo se:	6-1
1 mlatilnica in 4 slamoreznice
nove, vsled razprodaje prav ceno pri H. Sušniku, zaloška cesta. Za dobro blago se jamči. V proti-račun se vzame dobro vino.
HMBORG - nmmm - LIKIE.
(D
z najnovejšimi leta 903 In 1906 "BmovSIra" 24.000 zgrajenimi velikanskimi parniki ■■fllUCllKu ton
Jaiserin Aupusta-Victoria" ^„°r,d°s
Pojasnila daje zastopnik: z 8-12000 tonami 383 26-1
Fr. Hg, Ljubljana SSS
Ceno posteljno perje.
1 kg sivega skubljenega perja K 2, polbelega K 280, belega K 1, finega K 6, najboljšega skubljenega K 8, sivega puha K 8, belega K i o, prsnega puha K 12, od-5 kg nadalje poštnine prosto.
Dovršene postelje S|X!0i£a«io
gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega ali rumenega inlet-nanking-blaga, 1 pernica vel, .80(116 cm z 2 blazinama, velikost 80/ 58, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 20, s puhom K 21: posamezne pernice K 12, 14, 16; blazine K 3, K 3'50, K 4. Proti povzetju razpošilja poštnine prosto pri naroČilu od 10 K dalje.
HI. Berger v Dešenici št. 1011. ČeSki les.
Za neugajn|oCe denar nazaj ali sc blago zamenja. — Ceniki o žimnicnh, odejah, prevlekah In vsem drugem F 7i7 posteljnem blagu zastonj lil pošt. prosto. 52—1
FILIP FMDIGA
zaloga pohištva
i, Sv. Pelra cesla SI. 19.
1647 6-1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega pohištva po najnižjih cenah.
: Suhe
češminjevo lubje, arniko, lipovo in bezgovo cvetje, sladke koreninice, korenine in perje od beladone in malih noric (lesjaka), je-ternik, tršljik, podlesek i. t. d., kupuje
V. H. Rohrmann
v Ljubljani sv. Pelra cesta št, 28 in v Novem mestu, Ljubljanska cesta št. 37. 2068 t
Kje se dobe najboljši poljedelski stroji, kakor mlatilnice, gepeljni, čistilnice, preše za sadje i. t. d.
1703
Edino le pri:
26-9
FR. STOPICA
v Ljubljani, Mar. Terezije cesta št. 1., Valvazorjev trg št. 6.
in zakaj: zato, ker so dotični stroji: iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povsod jako priljubljeni. — Obračajte se na inojo tvrdko pri nakupu stavbenih potrebščin, portland-cementa, traverz, železniških Sin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic.

torej brezplačno dobi vsak človek v lekarni 7rnkoczy poleg rotovža lepo tiskano deset zapovedi za kmetovalca; tudi po pošti se brez-j plačno razpošiljajo. 3258 12-1

Za košnjo priporočamo najboljše ameriške kOSilHB StrOjB i. MIK
kateri so ne samo po izreku enega samega, nego na Kranjskem že od več sto posestnikov, ki te stroje že več let vporabljajo kot najboljši in za naše kraje najpripravnejši spoznani. Vsakdo naj se torej sam prepriča in kupi le kosilni stroj MC. CORMICK. Opozarjamo posebno na naše nove nože z gostimi zobmi, ki posebno globoko režejo, za nizko in redko travo.
Edina zastopnika za Kranjsko:	2737
Karol Eavšeka nasl. Schneider &VER0VŠEK, Ljubljana, Dunajska cesta 16.
Al
Ponudimo vsako poljubno množino:
zarezane
prve vrste
zidake, lončene peči, portland-cement najbolje vrste, samotne plošče za tlakovanje cerkva, hodnikov i. t. d.
f. p. ViDIC k KOMp., LJUBI j AN A.
Na zahtevo pošljemo radevolje vzorce in prospekte takoj brezplačno.
490 1
1961
---Ustanovljeno 1832. -
I« v
52-4
Frisoiiijšoeijitebaii
zmlele s stroji nojtiovcjSo sestave, prekašajo vsako konkurenco po tir.osli, ki omogočijo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošiiju po nizkiii ccnah
AdolS Hauplmann, Ljubljana
prva kranjska tovarna oljnatih barv, tirneža, laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov.
Ilustr. ceniki sc dobe brezplačno.
izdelane postelje


iz rdeCega posteljnega inlela Prav dobro napolnjene. Pernica ali blazina INO
cm dolga, 110 cm Široka K i o-12-, i."r— in IS'—; 3 »i dolga, tiocmširoka K 14 , ln—, ik—, L'I -. Zglavnik M)cm dolg, 68cm Širok K :f , :i BO in I —'; VOcm d >lq, Tiicm širok k 4 f»o in .vtiu. Izdelujem tudi po kakršnikoli dnini meri. Tridelni modrocl iz žime za eno posteljo K'J7 —, boljSIKM- . Pošilja sc poštnine prosto po povzetju od K Iu -naprej. - Zamenja ali nazaj se vzame proti povrnitvi poštnih stroškov. 2U2G6-I
Benedikt Sachsel,
Lobes 910 pri Plzirn, Ccskc.
Puške!
Lar.caster . od K 26'— FlobartpuSke . . 860 PIStole . . . . 2-Sarnokrnsl . „ „ 5-—
Poprave ceno. Illustrl-rani cenik franko. 870
r. Dušek, Opočno 123, Češko.
Najnižje cene pri Janezu' na Vodnikovem trgu!
Priporoča se slav. občinstvu domača trgovina
JANKO ŽELEZNIKAR
Ljubljana, nasproti Vodnikovega spomenika
kjer jc vedno velika izbrana zaloga vsakovrstnega
•"sfeiaga za moške Id ženske obleke»■>
od na jceneje do najfineje vrste, dalje vsakovrstnih rut, nogavic, predpasnikov, najboljše kotenine itd. NHJNIŽJE CENE! NHJBOLJŠE BLKGOl Ta trgovina ni v nikaki zvezi z ono pri . Janezu" v Lingaijevih ulicah
V Ameriko
zložna, cena in varna
e°2927 * Cunard Line
Bližnji odhod iz domače luke
Trsta: l!ltonia 24. avgusta, Pannonia 7. septembra, Carpathia 21. septembra 1909.
IzLiverpola: Lusitanfja, (najboljši, največji in najlepši parnik sveta) 28. avgusta, 18. sept., 16. oktobra, Mauretania 14. avgusta, 4. septembra , 25. septembra, 23. oktobra 1909.
Pojasnila in vožne karte pri HndreJ Odlasek, Ljubljana, SlomSkoveul.25, blizu cerkve Srca Jezusovega.
Dva vrtnarska vajenca
sprejme takoj J. VVider, vrtnar, Ljuljbana.
2034 3—1
MIZARSKA STAVKA
na Dunaju je potom pogodbe končana. Ker je 24 tednov stnto delo v vseh delavnicah, se je isto silno nakupičilo. Mizarji dobe dober in trajen zaslužek. Pojasnila daje: »Hrbeitsnachweis«, Dunaj IV. Pressgasse 25. Uradne ure od pol 8—3. 2090 3-1
NAJBOLJŠI ČEŠKI IZVOR! Ig^J
Ceneno posteljno perje!
1 kg sivega skubijenega, dobrega perja 2 K; 1 kg boljšega K 21 <10, polbelega K 2 so, belega 4 K, belega skubljenega ^	K 6 10, i kg izredno finega,
^^	snežnobelega, skubljenega K
7Vt\G 4>» in 8 K; 1 kg sivega puha 'G K in 7 K; 1 kg belega puha 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. - Pri odjemu 5 kg se pošlje franko	1908 50 -1
Dovršene postelje jako trpežnega, rdečega, modrega
belega ali rumenega nanking-blaga, i pernica, 180 cm dolga, llGcm široka z 2 blazinama, vsaka 80 cm dolga in !8cm širok.t napolnjena z jako lepim, mehkim perjem IG K, z izredno finim polpuhom iO K, z najfinejšim sivim puhom 24 K; j)osamezne pernice i0, 12, 14 in IG K; blazine K, 9 ;«0 in 4. —/a neprim. denar nazaj Zamenjava dopustna. To povz. od 12 K višje franko
S. BENISCH v Dešenici štev. 71, Čechy.
■	Ceniki zastonj in franko. ========
10.000 kron nagrade
golobradoem ln plešaatlui.
Pristni danski nMos-hulziiin" je pro-
vzročil, da je zrasla brada in lasje tekom K dni. Mladi iu stari, gospodje iu gospč uporabljajo „Mn\-bulz(iin", da jim rasle brada, ohrvi in lasje, ker jc učenj, dokaz, da je nHlos-butzum" nI/mi sredstvu moderne znnnm.ll, katero letnim ><—H (Inl vsled vplivanja ua brbonCIte orovzroči, da prirno lasje takoj rasli. Neškodljivost j« zajamčena.
- 10.000 kron v gotovini -
ptalamo uolobradeii uit pteiastema nI/ Imujocemu n itko hisovje, h t Je brezuspešno ii/ioriibl/nl „Monbiitzuin" fesi tednov. hii<.n tvrdka ji' edina, ki rla tako jamstvo, Zdravultkl ophl In priporočila. Svarimo nujno pred pori n -rejanjl Poizkus z Valim ,,/rio-. balzamom" se je obnesel. 'tekom k dni , .	- —	f I" pokazala rasi Id?, In vzllr lernu,
rta HO bul »vetll In rnelikl, bo bili dovolj trdni. Tekom tednov s» |e razvila naravna I,V,a brade In sedaj je bil viden učinek Va*e>|n I,nI/. I dr, I v/e rti, Kodnn) ('odpis, priporočani uporabo pri',In rieprekosljlv. dariskerja ,,/flos-balz.'' vsakomur, kdor Zeli, da mu /m-
, 7, teden, uporabi „Mot-' . /Inderseri, Uii Vester-
..........- ... M prtjplnčl »n povzetju.
Hntnr.n se pri nnjve/t spet. Irifivlltl no svelui	'/.V/l I I
|f<opisriP» frnnkirafl z Hi vin. znamkami, pl«m« s '//, vin.)
- - LYRA KOLESA - -
• ' uporno« pn-.tn. nepreKosl|lv. dariske-ja /č.ov-hm*." vsskormir, I r.tejo novi lasje. Izpadali so ml l«s;e, da so nsslala oo;s mesta p o '.t balz." so pričeli lasje rasli, r,ostali/ so >iosti Ir, t'?kl 'ispdč. tli. r /t (/>ide \ Kodarij / r.ovnl „M'it" vetju l'i K hi,kr. p;,',lljarij» proti p Mnročfl se pri nujve/jt nppt. I
Mos-Mauasinsl, CopenliaBSii 4/1). fltaark,
Priznano najboljši lzdelok. Nodosežona v kakovoHtl in
opremi. Odlikovan z zlato kolajno. 3 letno jfimst. gl. kiilnloga.

Kolesarske ln športne potrebščine, nre, orožja, mazlkalijc, šivalni stroji, jeklene, usnjene ln lnk-snsne reči.
..........OUSliO lOI
Najboljša Ivnrlno, lepo delo, tek lahek so znaki Lijra koles.
N«)niije't»ntis'c carine prosto ^z^J^^.^Vš^i
C. kr. poSlar M. Jiinger v St. piše: Vn5 Izdelek v obCe dopada. Č udili ne moramo res, <la zauiore tovarna spraviti na svetovni trg z	zahtevam nove dobe ustrezajoče, lahko
1836
■ ,............... ........... .,'.111 /.UII
lekoče kolo po tako nizki ceni.
LYRA-FAHRRAD WERKE, Prenzl^n Postfach 679 a.
- Zahtevajte moj centk breiplačno.
P
Izdajatelj in otUjr>vo;rii urflriik: Dr. lqntir)) ZltnIJc.
Tiskala Katoliška tiskarna.