AMmcAN in spmrr
IN UN6UA6« ON&?
AHtAjEjii te/» mi
LJLJ
OIVtE
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 24, 1968
SLOVENIAN
mqkhikq mttspj&m
STEV. LXVI — VOL. LXVI
Evropa se mora sama pobrigati za obrambo
Washington je sporočil svojim zaveznikom NATO v Evropi, da morajo sami poskrbeti za okrepitev svoje varnosti, če to smatrajo za potrebno.
WASHINGTON, D. C. — U-fadno so Združene države izjavile, da bo NATO odgovoril na Vsak poskus sovjetskega prodora skozi železno zaveso v skladu z določili in obveznostmi NATO. v tem pogledu se člani NATO v Evropi ne morejo kaj Pritožiti, toda za vsak učinkovit odgovor je treba imeti določeno število sil. Članice NATO v Evropi niso prav gotove, da ima NATO v Evropi dovolj sil za u-spešen nastop proti novim sovjetskim in satelitskim divizijam, ki so pretekli mesec vdrle v ČSR in tam ostale. Del teh divizij, govore o 12 do 15 sovjetskih, se je utrdil na meji z Zahodno Nemčijo.
V	Zahodni Nemčiji so postali Zaskrbljeni in kancler Kiesinger le predložil sklicanje vodnikov držav članic NATO na nujen posvet. V Washingtonu so svetovali Bonnu, naj se pomiri, kar pa la ob vedno novih “svarilih” in očitnih grožnjah iz Moskve ne Zmore. Tako so iz Washingtona sporočili Bonnu in ostalim zaveznikom v Evropi, da imajo oni trenutno še dovolj sitnosti v Vietnamu in ne mislijo svojih sil v Evropi krepiti preko določenega števila, kot je to javno povedal obrambni tajnik Clifford.
V	Washingtonu opozarjajo na dejstvo, da zahodnonemške divizije v okviru NATO na meji Proti Vzhodni Nemčiji in ČSR niso v polni bojni moči. Manjka jim 12% častnikov v bojnih oddelkih in okoli 20% v pomožnih vojaških silah. Če se v Bonnu res toliko brigajo za svojo varnost, naj to pomanjkljivost čim Preje odpravijo. Če bi radi imeli, Modernejše orožje za svoje čete, naj pripravijo zanj denar!
Moskva goni nemško politiko iz Zah. Berlina
BONN, Nem. — Nemška berlinska politika bo jeseni zopet postala kamen spotike na poti med Bonnom in Moskvo. Kot vsako leto, se namerava tudi letos sestati nemški parlament Zahodnem Berlinu vsaj za par dni, da tako pokaže, da Zahodni Berlin spada v Zahodno Nemčijo. To zasedanje je dosedaj zmeraj rodilo sovjetski protest. Letos namerava zborovati v Berlinu v novembru tudi nemška krščansko-demokratska stranka, ki jo vodi dr. Kiesinger. Seveda to ni Moskvi prav.
Oglasila se je še nemško naci-onalno-demokratska stranka, ki tudi hoče organizirati v Zahodnem Berlinu svojo “okrajno” konferenco. To je Moskvi preveč. Je že parkrat protestirala proti takim nemškim političnim provokacijam. Jezijo jo posebno nemški narodni demokratje, ki baje niso nič drugega kot prikrita organizacija nekdanjih nacistov, kar je vsaj deloma res.
Vse to je močno ohladilo stike med bonnsko vlado in Kremljem. Bonnska vlada ne bi rada loka prenapela in premišlja, ali ne bi kazalo stranke nemških narodnih demokratov sploh prepovedati, ako pristojna oblast dožene, da stranka ne spoštuje načel svobodne demokracije.
Vse kaže torej, da bodo med Bonnom in Moskvo švigale politične strele in vznemirjale ne le Evropo, ampak ves svet. Deloma ga že.
Oba doma odglasovala ftakazilni zakon o podpiranju tujine
Washington, d.c. — pre-
^kli teden sta senat in pred stavniški dom odglasovala naka-2ilni zakon o podpiranju tujine. ®enat je odredil znesek $1.97 bilijona, predstavniški dom pa le $1.62 bilijona, torej za dobrih vl-3 bilijona manj kot je predla-§ala administracija. Obveljal bo Verjetno Domov znesek. Je pa ^ najmanjša vsota, kar jih je Kongres do sedaj namenil pod-Piranju tujine. Ne pričakujejo, a bi se Johnson še naprej potegoval za višji znesek.
V Kongresu pričakujejo, da °do letošnji federalni izdatki 2a okroglo $12 bilijonov manjši 0cf prvotno po administraciji Predlaganih, torej $4 bilijone Več> kot je Kongres prvotno mi-
Nova levica začela
nagajati tudi v Franciji
PARIZ, Fr. — Ob začetku šol-kega leta so se prvi pojavili na študentovskih bar ikadah študentje na šoli lepih umetnosti. Šolo je zasedlo okoli 20 študentov, ko so jim pa drugi hoteli priti “na pomoč”, jim je to policija preprečila. Nemire so hoteli izzvati tudi študentje na medicinski fakulteti, pa so opustili svoj načrt. Ministrstvo za prosveto zaenkrat še molči. Prepušča policiji, da dela red.
Privilegij, ne pravira! Kongresniki se hitro
ohragajo, es je šreha
Hillsdale Colleg'e v Michiganu je vsem, ki so se vpisali, sporočil, da je možnost študija tam “privilegij, ne pra vica”. Komur tam ni všeč, naj gre drugam.
HILLSDALE, Mich. — V času nemirov, izgredov, štrajkov in raznih zahtev na visokih šolah dežele, ki motijo redni študij, so uprave visokih šol nekam neodločne, izjema v tem je Hillsdale College. Njegova uprava je povedala jasno in kratko, kaj pričakuje od slušateljev. Tistim, ki se s tem ne strinjajo in hočejo motiti miren študij, je svetovala, naj gredo kam drugam, ker študij na Hillsdale Collegeu ni pravica, ampak privilegij.
“Pravica lastnega mnenja je staro ameriško izročilo. Ta privilegij je vedno bil in bo upoštevan na Hillsdale Collegeu,” pravi pismo, ki ga je uprava šole poslala vsem slušateljem. Poudarja istočasno v njem, da prava ne more zanikati pravice tistim slušateljem, ki hočejo u-porabljati možnosti in sredstva visoke šole za svojo vzgojo.
Uprava nima pravice, ne formalne ne moralne, da bi del odgovornosti za vodstvo ustanove izročila slušateljem, katerih inteligenco in ustvarjalno silo ceni, katerih skušnja in sposobnost v upravljanju pa sta še preome-ieni.
V zvezi s temi načeli opozarja uprava, da bo vsakdo', ki bi motil redno delovanje ustanove z nezakonitimi dejanji, kaznovan, tudi izključen, če bo prestopek dovolj velik. Kaznovani bodo tudi tisti, ki bi take nezakonite dejavnosti zagovarjali.
Uprava visoke šole doslej še ni dobila niti od enega prijavljenih slušateljev sporočilo, da pojde drugam. Odgovor na pismo je bil nadvse ugoden, je izjavil predsednik dr. J. D. Phillips.
WASHINGTON, D.C. — Pred okroglo 10 dnevi je Domov odbor izglasoval zakon, ki ga je prej odobril Senat in ki omogoča Nixonu in Humphreyju skupen nastop na televiziji, ne daje pa iste pravice drugim predsedniškim kandidatom. Med tem je pretekli teden počila mala politična bomba: guverner Wallace bo lahko kandidiral v vseh 50 državah.
Kongresniki so hitro začutili, koliko bije ura. Vzeli so zakonski osnutek znova v pretres in besedilo tako spremenili, da ima iste pravice tudi Wallace. Vsi trije kandidatje bi torej lahko skupaj nastopili na televiziji. Domov odbor za trgovino bo radi nekega ugovora republikanskega kongresnika Springerja glasoval o novem besedilu šele prihodnji teden.
Sicer pa Domova hitrica ne bo kandidatom nič koristila. Dočim sta namreč Humphrey in Wallace za skupni nastop na televiziji, je Nixon proti. Pač še ni pozabil, da se mu 1. I960 ni obnesel podoben skupen nastop s pokojnim tekmecem J. F. Kennedy-jem. Zakon bomo torej imeli, skupnega nastopa pa ne bomo dočakali, ako si Nixon ne premisli.
Če si brezobziren pri vožnji, ne pozabi, da se boš zaradi tega kesal!
AFL-CIO uradno podprle Hump^"'eyjevo kandidaturo
NEW YORK, N.Y. — Glavni odbor AFL-CIO unij, ki šteje 150 članov, je pod predsedstvom G. Meanyja uradno podprl kandidaturo podpredsednika Hum-phreyja. Ob tej priliki je pa tudi skritiziral politiko reublikan-skega kandidata Nixona.
Pri unijah ni naravno našel milosti tudi guverner Wallace. Ni verjetno, da bodo vsi unijski volivci ubogali nasvete svojega vodstva. Nekatere lokalne unij-ske podružnice so že rekle, da bodo hodile svoja pota.
ZSSR VOLJNA UMAKNITI VEČJI DEL CET IZ CSR
V uradnih krogih v Pragi trdijo, da je Sovjetska zveza izjavila ČSR, da je do 28. oktobra, za 50-letnico ustanovitve ČSR, pripravljena u makniti iz ČSR 20 divizij, če seveda ČSR ustreže njenim zahtevam. Kakih 6 do 8 sovjetskih divizij naj bi ostalo stalno v ČSR.
PRAGA, ČSR. — Preteklo soboto je predsednik vlade O. černik napovedal, da se bodo zasedbene čete skoro začele umikati iz Češkoslovaške. Napovedan je bil obisk delegacije ČSR v Moskvi, kjer naj bi to vprašanje rešili in se sprazumeli tudi o zahtevah Moskve glede notranjega položaja v ČSR. Odhod delegacije ČSR je bil odložen najprej do danes, sedaj pa izgleda, da bo odložen še za nekaj dni. To pomeni, da obstoje še razlike o vsebini “novega” dogovora med Moskvo in Prago. Iz vladnih krogov je prišla včeraj vest, da je Sovjetska zveza pripravljena umakniti do 28. oktobra 20 divizij iz ČSR, če vlada in Partija poskrbita za ostrejšo cenzuro nad časopisjem, radiom in televizijo in spravita z njihovih položajev ljudi, ki jih Moskva ne mara. Težave morajo biti torej v teh dveh vprašanjih.
Narodna
skupščina CSR je pred 10 dnevi obnovila “začasno” cenzuro nad komunikacijskimi sredstvi, kot je to Moskva zahtevala, toda oblasti cenzure ne izvajajo tako strogo, kot Moskva želi. Časopisje in televizije ter radio so si v zadnjih dneh privoščili izjave in pripombe, ki niso bile Rusom prav nič všeč. Nekatere od njih so smatrali naravnost za izzivanje.
Še bolj težavno je nemara vprašanje oseb, ki jih Rusi nočejo. Moskva je ponovno zahtevala čistko vseh “protirevolu-cionarjev”, ki jih je naštela okoli 40,000. Vodniki vlade in Partije v Pragi so prav tako ponovno izjavili, da ne bodo nikogar prijemali zaradi njegovih političnih pogledov in mišljenja, vsem so jamčili osebno svobodo in varnost, v kolikor se drže zakonov in predpisov. Doslej so bili na pritisk Moskve odpuščeni notranji minister Pavel, podpredsednik vlade O. Sik in zunanji minister J. Hajek. Svoje mesto je izgubil tudi Cizar, ki ima posebno veliko podpornikov med študirajočo mladino.
Moskva bi rada odstranila z
Da političen obisk Humphreyja v Clevelandu ne bo pozabljen
Vremenski
prerok
pravi:
Delno oblačno, soparno z ver-Mnostjo neviht. Najvišja tem-Matura okoli 82.
CLEVELAND, O. — Če posnamemo precej obširna poročila na vseh komunikacijskih mrežah o političnem obisku predsedniškega kandidata Humphreyja v našem mestu, moramo reči, da ni nikogar iznenadil, ne optimistov ne pesimistov. Pričakovanje teh in onih je prišlo na svoj račun, pri tem so pa pesimisti bolje odrezali kot optimisti. To pa ni nič čudnega.
Političen obisk H.H.H. v Clevelandu ni pomenil za demokratsko stranko ničesar odločilnega, saj vemo, da ohajska država ni ravno demokratska, ampak republikanska trdnjava, le ohajska mesta delajo izjemo, pa še ta ne zmeraj. Humphrey ni torej prišel k nam, da “osvoji” našo državo, njegov prihod je imel skromnejši cilj: pridobiti za njegovo kandidaturo pristaše in prijatelje Kenned yjeve družine in senatorja McCar-thyja. Teh je precej, tega si noben stvaren politik ne prikriva. Ali je Humphrey dosegel ta cilj, je težko reči. Nekaj znakov kaže, da ga vsaj popolnoma ni dosegel.
Kdor se še spominja, kako so se pred 8 leti ohajski politiki demokratske stranke oko-
li takratnega kandidata J. F. Kennedyja sukali in je videl, kaj so počeli letos, je hitro o-pazil razliko. Takrat je prisotnost blizu Kennedyja bila za vsakega kandidata zlata vredna, zato so se tako gnetli okoli njega. Letos okoli Humphreyja ni bilo prevelike gneče. Seveda je gledal vsak politik, da ni bil predaleč od njega, stalno se pa ni sukal okoli H.H.H. Tudi gorečnosti za kandidata je bilo pred 8 leti več kot letos. Bilo je pa letos tudi par izjem. Nadvse dobro se je v družbi Humphreyja počutil na primer demokratski kandidat Gilligan, ki tega ni skrival niti trenutek. Tudi župan Stokes, ki ima dobro izredno lastnost, ki se imenuje hvaležnost, je gledal, da poudari pomen Humphrey-jevega obiska pri vsakem trenutku, ki se mu je ponudil. Črni clevelandski volivci so dobili jasno izraženo navodilo, koga naj v novembru volijo. Župan je prepričan, da bodo navodilo tudi vpoštevali. Okoli Humphreyja so se naravno sukali tudi unijski politiki, vendar se pa v kandidatovo družbo niso ravno silili. V vrstah političnih voditeljev narodnih manjšin so bile velike luknje. Ni bilo letos blizu
marsikaterega vidnega voditelja teh manjšin, ki smo ga pred 8 leti še videli. Res pa je tudi, da je marsikateri med njimi med tem že umrl.
“Ljudske množice” so se pa pri letošnjem obisku obnašale tako kot zmeraj. Kandidate, goste in govornike še ogledujejo, ne poslušajo jih pa s prevelikim zanimanjem. Tako je bilo pri Kennedyju, tako je bilo pri Humphreyju. Razlika je bila le v tem, da je letos radovednost za govore bolj popustila kot pred 8 leti. Zmeraj bolj se čuti vpliv televizije. Ljudje slišijo vse, kar želijo zvedeti, že na televiziji. Vedo, da na shodih ne bodo zvedeli kaj novega, to jih uči skušnja, zato poslušajo govore le deloma, česar pa ne smemo smatrati kot omalovaževanje kandidatov. Saj vedo vsi, da vsak kandidat pleše kot akrobat na vrvi. Pri vsaki besedi mora paziti, da koga ne zadene, če si je namreč postavil cilj, da mora biti “vsem vse”. Ne smemo pretiravati pomena poročil, da je Humphreyja poslušalo komaj kakih 10% vseh navzočih.
Humphrey je baje na kosilu rekel, da demokratska
stvar ne stoji odlično v ohaj-L lace-ja.
ski državi. To se lahko razume različno: da v stranki še zmeraj prevladujejo spori, da stranka zgublja pristaše, da jo zapuščajo simpatije nevtralnih volivcev itd. Humphrey tega ni razlagal. Imel je prav. Do volitev je še precej tednov, razpoloženje volivcev se pa še lahko spremeni, vsaj deloma.
Skratka: stanje ohajske demokratske stranke še ni rožnato, ni pa tudi že resno, tako bi rekli politični opazovalci, ako bi prišli s cesarskega Dunaja.
Ostro moramo obsoditi divjanje raznih rogoviležev, nasilnežev, kričačev in navadnih divjakov. Njihovo počenjanje dokazuje, da jih nihče ne more smatrati za gibanje, ki hoče v okviru zakona doseči svoje cilje. Tako divjanje je bilo morda še razumljivo v preteklem stoletju. V našem stoletju bi že morala policija poskrbeti, da se take motnje ne dogajajo. Ako sedanje politične uprave ne upajo dati varnostnim organom primernih navodil in pooblastil, bodo volivci v novembru izbrali druge politične voditelje, če treba tudi take, ki obožujejo alabamskega guvernerja Wal-
vodstva samega A. Dubčeka in tudi J. Smrkovskega, predsednika narodne skupščine. Vodstvo Komunistične partije in predsednik republike L. Svoboda sta to zahtevo zavrnila in stojita vStrajno za A. Dubčekom. Predsednik republike L. Svoboda je Rusom menda zagrozil z odstopom celotnega vodstva ČSR, če ne puste A. Dubčeka na njegovem mestu.
Med tem se je začela v Budimpešti pripravljalna konferenca za splošno mednarodno komu nistično konferenco, ki naj bi se začela v Moskvi 25. novembra. Rusi uvidevajo, da pri sedanjem razpoloženje v komunističnem svetu in v vodstvih komunističnih partij po svetu ne morejo računati na uspeh konference v Moskvi, zato bi to radi odložili za nedoločen čas, kot je priporočilo vodstvo Komunistične partije Italije. Moskva bi tako dobila čas, da se na nek način pobota s Prago.
LA.
Njujorške katoliške šole ponujajo pomoč učencem javnih šol
NEW YORK, N.Y. — Vodstvo katoliških nadškofijskih šol v New Yorku je ponudilo staršem otrok, ki hodijo v javne ljudske šole, svoje šolske prostore na razpolago, da ne bodo otroci o-stali brez pouka. Prostori bi bili seveda na razpolago le v času. ko ni v njih rednega pouka. Ponudba je torej le načelnega značaja, da pokaže dobro voljo na-pram staršem prizadetih otrok.
Med tem pa unija nadaljuje štrajk. šolski prostori so bili odprti komaj v tretjini vseh šol, toda v njih se je pojavilo komaj 8% učnih moči, učencev je pa prišlo k pouku komaj 4%. Pouk se je mogel vršiti le v zelo omejenem obsegu.
Wallace proti stalnosti zveznih sodnikov
TALLAHASSEE, Fla. — G. C. Wallace, bivši alabamski guverner in predsedniški kandidat, je v govoru tu označil zvezne sodnike za “žalostno moštvo” in obljubil, da bo v slučaju, če bo izvoljen, uredil tako, da bo moral Senat vse zvezne sodnike ponovno potrditi na vsakih 6 ali vsaj 8 let.
Sedaj so zvezni sodniki imenovani dosmrtno in jih je mogoče spraviti z njihovega položaja samo tedaj, če se jim dokaže o-čitno kršenje zakonov v zvezi z izvrševanjem poklica.
Iz Clevelanda in okolice
Družabni večer—
Društvo SPB Cleveland vabi v soboto, 5. oktobra na svoj družabni večer v farno dvorano k Sv. Vidu na 6104 Glass Avenue. Za ples bodo igrali mladi “Vandrovci”, na orglah pa bo :gral krasne melodije znani g. Mišmaš. Vstopnice so naprodaj pri vseh odbornikih.
Zadušnica—
Jutri, v sredo, ob 6.30 zjutraj bo v cerkvi sv. Pavla na E. 40 St. sv. maša za pok. Franka Strumbela ob 38. obletnici smrti. Asesment—
Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo po-airala asesment v sredo od 5.30 pop. do 8. zvečer v šoli sv. Vida.
V bolnišnici—
Dolgoletni naročnik AD Joseph Blaž, 2117 Ralph Ave., je / Evangelical Deconess bolniš-lici, kjer je prestal operacijo na očesu. Želimo mu naglega okrevanja.
Jutri zadnji dan—
Kdor še ni vpisan v volivni imenik, naj se vpiše danes ali jutri v glavnem volivnem uradu na 623 St. Clair Avenue. Jutri je zadnji dan za vpis za tiste, ki \očejo voliti 5. novembra.
Zadnje vesti
ASHTABULA, O. — Tu se je sinoči iztiril tovorni vlak, pri čemer je bilo 7 oseb ranjenih. Nihče ni bil ranjen nevarno. Iztirilo se je 5 lokomotiv in 65 r premogom naloženih voz.
DETROIT, Mich. — General Motors Corp. je včeraj objavila cene za svoje avtomobile letnika 1969. Te so povprečno le za 2% višje od letošnjih. Povprečno bo avtomobil 1969 kakih $70 dražji od enakega vozila 1968. Predsednik L. B. Johnson je pohvalil “zmernost” General Motors Corp., med tem ko je pretekli teden kritiziral Chrysler Corp., ki je zvišala cene svojih novih avtomobilov povprečno 5% ali celo več. Napovedujejo, da bo sedaj to zvišanje zmanjšala v skladu z GM.
MEXICO CITY, Meh. — Včeraj je prišlo do streljanja med policijo in študenti sredi mesta. En študent je bil menda mrtev, ranjenih pa je bilo tudi več policistov. Izgredi in boji so danes zjutraj še trajali. Izgrede in demonstracije vodijo skrajni levičarji. Demon-strantje so napadli ječo, kjer so zaprti še od leta 1959 nekateri znani komunisti, da bi te osvobodili.
WASHINGTON, D.C. — Večina zunanjih ministrov držav NATO se bo sestala 7. oktobra v New Yorku na obedu, ki ga bo za nje priredil D. Rusk tekom zasedanja ZN. Med udeleženci bo tudi nemški zunanji minister W. Brandt. Glavno vprašanje, ki ga bodo obravnavali, bo položaj, ki je nastal s sovjetskim vdorom v ČSR in zasedbo te s preko pol milijona vojaki.
NEW YORK, N.Y. — Danes se začne tu redno zasedanje glavne skupščine Združenih narodov. Včeraj popoldne se jo skupščina zbrala za zaključno zasedanje 1967-1968 in odločila, katera nerešena vprašanja naj bodo izročena v razpravo novemu zasedanju. Med glavnimi je kriza na Srednjem vzhodu.
Ameriška Domoviia
M *	v> m « yi i
6U7 St. Clair Ave — HEcderson l-062f — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA;
|U Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol let*; $5.00 za i K« Kanado in dežele izven Združenih držav: j $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 month* Canada and Foreign Countries:
[	$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 month*
Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 184 Tuesday, Sept. 24, 1968
mora loviti primerne besede in izraze, da nikogar ne priza dene. Nixon je v boljšem položaju; republikanci so navajeni, da svoje spore in trenja poravnavajo za kulisami, kar pri demokratih ni navada.
Če sedaj pomislimo, da mora vsak kandidat iskati še napake svojega nasprotnika in tekmeca in da pri tem ne sme mlatiti prazne slame, da se ne osmeši, potem se ne sme mo čuditi, da morajo kandidatje postati pravi akrobatje v besedah in mojstri v meglenem izražanju, ki nikogar ne zadene. To odbija volivce od volivne kampanje in jih goni v podcenjevanje vrednosti politike. To je pa rakrana naše svobodne demokracije. Naš volivec še ne misli, da moramo na svetu plačevati vsako stvar, tudi svobodo, na primer s potrpežljivim prenašanjem vsega, kar se godi v volivni kampanji.	I.A.
Pennsy 1 vanski prepihi
(Poroča Majk)
Pittsburgh, Pa. — Državna zakonodaja je glasovala za bodoči letni proračun, ki bo znašal nad 700 milijonov dolarjev in guverner Raymond Shafer ga je pred kratkim podpisal. Največji delež proračuna bo šel za šolstvo. Načrt določa, da bodo zgradili 315 novih šolskih poslopij vseh vrst v državi.
Pittsburgh in naš okraj Allegheny bo deležen od proraeu-
Nadloge naših predsedniških kandidatov
Ne delajmo si utvar! Naj nas sedanja volivna kampanja še tako zanima, smo jo vendarle že skoraj siti. Naveličali smo se poslušati, kaj so vsak dan rekli trije glavni predsedniški kandidatje, saj vemo iz skušnje, da je vsako njihovo stališče takoj kritizirano po nasprotnikih in tekmecih, nakar sledi običajno popravljanje in novo tolmačenje že danih izjav. Po navadi nas popravljanje in tolmačenje še bolj zmede in jezi. Delamo pa pri tem krivico kandidatom. Je pač njihova naloga, da razložijo milijonom volivcev svoje politične ideje, čeprav verjetno vedo, da jih ne posluša niti en odstotek.
Ni pa kandidatom lahko, da se znajdejo v vseh političnih problemih. Saj se da vsak problem razlagati po svoje, kar volivci izkoriščajo do dna: si razlagajo politične dogodke tako, kot to ugaja njihovim interesom. Ali so razlage pravilne, to jih ne briga.
Vse to briga kandidate, pa še kako! Ni samo njihova naloga, da pridobijo čim več volivcev zase, morajo gledati, da se zamerijo čim manjšemu številu volivcev. Pri vsakem stališču, ki se zanj odločijo, je zato merodajen odgovor na vprašanje, koliko volivcev bo za stališče in koliko bo proti.
Vzemimo na primer sledeči slučaj:
V	izraelsko-arabskem sporu vemo, da na milijone judovskih volivcev želi, da se naša dežela postavi na izraelsko stran, dočim arabskih volivcev skoraj ni. Pa vendar ni treba po arabskih interesih tolči z velikim batom. Arabci imajo namreč namesto glasov nafto, njihova nafta je važna za naše gospodarstvo. Kandidat mora torej biti naklonjen izraelskemu stališču, ne sme pa zanemarjati naših gospodarskih interesov v arabskem svetu.
V	podobno zadrego spravlja naše kandidate vprašanje vojskovanja v Vietnamu. V tem vprašanju je naša dežela razdeljena v tabor golobov in tabor kraguljev. Vsak kandidat mora naravnost plesati na politični vrvi, da se ne zameri preveč ne na levo in ne na desno. Pri tem je treba še vpo-števati, da nam pri iskanju miru v Vietnamu lahko veliko pomaga Moskva. Ne kaže nam, da bi se prepirali s Kremljem o stvareh, ki niso za nas izredno važnega pomena.
V	Afriki imamo celo vrsto držav, ki se sovražijo ali celo vojskujejo. Imamo tam tudi države, kjer vladajo državljanske in plemenske vojne. Vsaka med njimi ima v Ameriki svoje prijatelje, pa tudi svoje kritike. Kandidat mora torej tehtati besede, kadar govori o tem. Če reče preveč le eno besedo, lahko zgubi volivce.
Tudi naša domača politika je prepolna spornih problemov. Vse nas na primer jezi, da se odnosi med belo in črno raso ne zboljšujejo tako hitro, kot želimo. Vsi smo nezadovoljni, ker se takoj pojavijo demagogi, ki skušajo uničiti dosežene sporazume. Vsi smo slabe volje, kadar vidimo in slišimo, kako raste število zagovornikov nasilja na obeh straneh, ki svojih naukov ne širijo samo z besedo, ampak tudi z veliko zagrizenostjo prakticirajo, kar učijo. Kandidatje vedo za vse to, radi bi vse obsojali z nami vred, toda s tem bi se zamerili tam, kjer naše misli ne dosegajo vseh okoliščin, ki igrajo vlogo pri pravilni presoji položaja.
Tipičen je tak slučaj z vprašanjem, kaj je “zakon in red”. Seveda vsi mislimo, da smo istih misli o tem problemu, pa nismo. Črnskim zagrizencem se je namreč posrečilo ob izdatnem podptranju nove levice, prepričati precejšen del naših črncev, da za obrambo gesla “zakona in reda” tiči nekaj drugega, namreč nasilno preganjanje vsakega izražanja nezadovoljnosti črne rase. To seveda ni res, toda prepričanje obstoja in bo igralo svojo vlogo, kadar bodo črni volivci šli na volišča. Kandidatje se morajo ozirati na tako stanje. Najbolj se pri tem poti Humphrey, Nixon skuša o tem čim manj govoriti, zato pa Wallace gleda, kako bi svojima tekmecema ravno na tem vrašanju pripravil čimveč zadrege. Vsi trije se v besedah zvijajo, kolikor se le da, da ne bi sprožili viharja tam, kjer je gornje geslo prišlo najbolj do veljave.
Kandidatje morajo tudi paziti, da s svojimi izjavami ne delajo zmede v lastnih strankah in gibanjih. Najbolj srečen je v tem pogledu Wallace, ki je sam svoj gospodar, si lahko odreja taktiko po svoji glavi in volji. Nixon ima že težave med republikanci. Konservativnim pristašem je preveč liberalen, naprednim pa preveč konservativen, je pa o-kreten, kar ni njegov podpredsedniški kandidat Agnew, ki mu večkrat dela brez vsakega izrecnega namena precejšnje težave.
Revež je Humphrey. Demokratje se morajo že po naravi in tradiciji prepirati med seboj, letos so se pa medsebojni demokratski prepiri naravnost razbohotili, tako da mora Humphrey neprenehoma pozivati k edinosti. Kdor poziva k edinosti, mora dvakrat paziti na vsako besedo, ki jo izreče. Človeku se kar smili, ko ga vidi na televiziji, kako Turki> dolge lase nosijo in ku-
štrasti hodijo okrog vse bolj, kakor pa so v starem kraju nekoč hodili Brajdiči in Hudorovi-či. Ta imena spadajo v starodavna imena ciganskih rodov. Naj se kdo ne jezi radi tega. Zadnje čase že nosijo mladci, katerira kosmatina dobro odganja, že tudi brade in poteznice od ušes. doli, da ko jih opazuješ, ne veš, kam bi jih prištel med katera plemena bližnjega ali na 62 milijonov dolarjev, Drugo črnega Vzhoda. A tu so in gleda-
dobijo druga mesta in okraji.
Visok proračun pove, da dav ki bodo višji in višji. Davkoplačevalci se bomo praskali po glavah, ko bomo prejemali račune za nje. Toda, drugače ne bo šlo. Brez novaca ni muzike, pravijo!
JAVNOST VPRAŠUJE: Kje so razlogi, da je poštna postrežba bolj in bolj zanikrna? Ne stori se v teh ozirih pa nič — vsaj doslej se ni. Misliti bi bilo, da zdaj v teh časih, ko je prevoz pošte z brzim letalstvom in drugimi vozili, da bi morala biti dostava hitrejša in točnejša, pa je čedalje bolj počasna. Zlasti časopisi in navadna pošta prihaja tako počasi, da še nikoli tako. Take pritožbe se čuje od vsepovsod. Kje so vzroki? Tudi poštnina je dovolj draga.
Ko smo zadnjič o tem govorili za Matejevo baro, se mi je zdela kar na mestu Matejeva pripomba. Resno je izrazil: “V vse stvari po svetu vtikavamo svoje nosove, doma v lastni kuči pa ne znamo narediti reda in točnosti! Doma, doma je potreben najprvo red, potem ga prodajajmo šele drugim naprej!” — Ta izjava kar drži — da bi jo le čuli tisti, katerim gre!
* SENATSKA ZBORNICA je pred kratkim odobrila in glasovala za državno podpiranje stanovanjskih hiš ter za obnavljanje meščanskih središč in lokalov. To pomeni, da kjer je pomanjkanje stanovanj, bo vlada pomagala stanovanjskim podjetjem graditi stanovanjske hiše, ki bodo nudile ubožnim družinam cenejša stanovanja. Ta pomoč bo v nakazovanju posojil takim stavbinskim podjetjem na nižje in lažje obresti. Družinam pa, ki nimajo zadostnih dohodkov radi gotovih razlogov in slučajev, pa bodo nakazovali podpore za plačevanje najemnin in stanarin. Predsednik L. B. Johnson je priporočal v ta namen 7 bilijonov dolarjev. Senat pa je to vsoto znižal na 5 bilijonov in 400 milijonov. Številke so še vedno visoke. Če vzamemo, da točasno že šteje prebivalstvo naše dežele okrog ali že preko 200 milijonov ljudi, bo zgorajšnji znesek, ki smo ga sprejeli v ta namen in za te podpore, znašal na vsako mlado in staro glavo okrog 27 dolarjev. In če vzamemo, da vsi ne prispevamo z davki, eni prestari, drugi premladi, se to na vsako glavo, ki prispeva davke, še podvoji. To pa pove, da vse to bo stalo vse nas precej “knofov”.
PRETRESLJIVA NOVICA, ki pove, kam jadramo! Obnaša-na ameriških mladcev in mladenk zadnja leta bolj in bolj pripovedujejo, kam jadramo. Par let nazaj že so začeli naenkrat mladci in mladenke živeti in se obnašati po svoje. Mleko jim še gleda iz zob, pa kadijo kakor
ti jih moraš, ko sedijo poleg tebe na busu ali kje drugod. To, če ti je ljubo ali ne. Tako nekako se to da po domače povedati. Pomaga pa itak nič.
Ta zmedena “hipiška burkla rija” pa v več krajih pušča za seboj že kaj slabe posledice. Koncem julija je poročal naš PPG, da so v Titusville, Florida, trije biciklisti križali neko dekle. Joj, v dvajsetem veku kaj takega?! Vest pravi, da so jo silili, da naj gre ven in naj s pro-stituiranjem zasluži $10, katere jim naj prinese. Ker ni tega storila, so jo pribili za roke na palmovo deblo, kjer je tako pribita krvavela okrog 15 minut. Ni to grozna vest?
In kaj bodo naredili z njimi radi tega? Potrebni so, da bi jim dali občutiti naj ostrejšo palico. Ali jim jo bodo dali občutiti? Dvomim vsaj jaz. Najbrže jih bodo še pomilovali, češ saj naši “sladki fantki” kaj takega ne zaslužijo. Seveda, zato so pa taki, kakršni -so.
Naša Amerika je v marsičem dobra in posnemanja vredna. V teh ozirih pa ne. Ostrih postav in določb za take slučaje pa ne zna uvesti in uveljaviti. Zakaj ne, vedi Bog! A ne zna jih, ali pa jih noče. Zato pa ima toliko sitnosti in težav, ki bi jih ne bilo treba, ko bi gotovi ljudje vedeli in znali v naprej, kaka plačila jih čakajo za take lumparije!
Bo kar res, v teh ozirih ima izmed vseh letošnjih kandidatov alabamski Wallace najboljši program. To je, da razne bolezni je treba zdraviti z dobrimi blažilnimi zdravili, da olajšujejo bolečine. Take bolezni, kakor jih povzročajo, pa povzročajo vseh barv in plemen dolgolasi “hippies” in se jih najuspešneje zdravi z dobro, vitko brezovko!
Pa še drugič kaj. Vse lepo pozdravlja
Stari Majk
------o------
frfdieTeiJf jSojj Cafavei-Ij. Vidmar o "svobodni Sloveniji v Jugoslaviji’
lo ob 9.30 in po enournem letenju dospeli v Zuerich v Švici. Od tam nas je poneslo veliko letalo DC-8 švicarske zrakoplovne družbe naravnost v New York. Vožnja je trajala osem ur in petnajst minut. V New Yorku smo srečno pristali po krasni vožnji zvečer ob 21h. Na letališču me je pričakovalo več slovenskih duhovnikov in nekaj laikov. Spremili so me v slovensko župnijo sv. Cirila, ki jo vodijo slovenski frančiškani. Sedanji župnik je p. Richard Rogan. Župnijo je ustanovil pred 60 leti pater Kazimir Zakrajšek. Zvečer ob 23. uri po evropskem času sem opravil svojo prvo sv. mašo v A-meriki v cerkvi sv. Cirila. Bila je po mojem občutju polnočni ca, čeprav je bila tukaj šele 18. ura. Maševal sem za slovenske izseljence in vse verne Sloven ce, da bi razumeli in izpolnili duhovno poslanstvo, ki je na pomeljiv način izraženo v sv. bratih Cirilu in Metodu. Danes ob 11. uri po tukajšnjem času sem daroval v isti cerkvi sv. mašo za Slovence v New Yorku. Kljub počitnicam in delavniku se jih je zbralo lepo število, kakih 100, ki so med mašo peli slovenske pesmi. Imel sem kratek nagovor. Po maši smo se zbrali v lepi dvorani pod cerkvijo, kjer smo se zadržali nekaj časa v prijetnem domačem razgovoru.
V New Yorku živi okoli 4,000 Slovencev, ki so razkropljeni in zelo oddaljeni. Z župnijo sv. Cirila je povezanih kakih 1200 rojakov.
Danes popoldne odrinemo v mesto Bridgeport, kjer je večja slovenska župnija in bo jutri, v nedeljo, slovesna maša za tamkajšnje Slovence.
O nadaljnem poteku in vtisih potovanja po Ameriki bom poročal ob drugi priliki. Za sedaj pošiljam vsem rojakom v domovini iskren pozdrav in blagoslov.”	J. -S.
taesto zlate maše -spominska proslava
škof Držečnik opisuje svoj obisk v Ameriki
CLEVELAND, O. — Kakor je bil opisal predlanskim ljubljanski nadškof dr. J. Pogačnik svoj takratni obisk med nami v ljubljanski “Družini”, tako bo, sklepamo, tudi mariborski škof dr. Držečnik opisal v njej svoj nedavni obisk med rojaki v ZDA in Kanadi. V svojem prvem pismu, objavljenem v Družini od 15. sept. 1.1., opisuje takole svoje srečanje z rojaki v New Yorku;«	/
“Po srečnem prihodu v New York čutim potrebo, da pošljem vsem slovenskim rojakom v domovini iskren pozdrav. Potovanje je bilo zelo lepo in prijetno, četudi nekoliko naporno. V petek, 23. avg., ob petih zjutraj sem odpotoval iz Maribora
CLEVELAND, O. — Dne 22. rožnika 1.1. je umrl v trnovski bolnišnici v Ljubljani stolni dekan ljubljanskega stolnega kapitlja in papežev hišni prelat profesor na nekdanji škofijski klasični gimnaziji v št. Vidu nad Ljubljano Jakob ŠOLAR, rojen 28. aprila 1896 na Rudnem, župnija Selca nad Škofjo Loko. Dne 1. septembra je bilo 50 let, odkar ga je posvetil ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič v duhovnika. Samo nekaj dni več kot dva meseca mu je torej manjkalo do svoje zlate maše; opravil pa jo je, tako upamo, pri svojem nebeškem Očetu. Zato pa se je sedaj, kakor poroča ljubljanska Družina od 15. t. m., zbrala v nedeljo, 8. t. m., v čudovito lepi dražgoški cerkvi množica ljudi od blizu in daleč. Pomožni škof dr. Lenič je opravil sv. mašo in med njo spregovoril v spomin velikega Slovenca, znanstvenika in duhovnika rajnkega Jakoba Solaria-
“Že več kot eno leto so se nekdanji učenci in prijatelji profesorja šolarja,” poroča Družina, “veselili letošnjega 8. septembra. Profesor Šolar je namreč obljubil, da bo za Mali šmaren obhajal zlato mašo v dražgoški cerkvi, ki jo je projektiral njegov učenec inž. arh. Bitenc. Gospodar življenja pa je jubilanta prej poklical k sebi, a njegovi u-čeci so se ga hoteli spomniti prav na dan, ki ga je rajnki sklenil prebiti med njimi in svojimi, dragimi Dražgošam. Naprosili so škofa Leniča, ki je tudi u-čenec rajnkega Šolarja, naj bi daroval zanj mašo in spregovoril med njo v njegov spomin. — Zlato poznoletno popoldne je počivalo nad dolino in jelovški-mi gozdovi, ko se je zbralo božje
Josip Vidmar je za revijo Teorija in praksa, ki jo izdaja v Ljubljani partijska visoka šola za politične vede za junijsko in julijsko številko (6-7) napisal razpravo “Naš današnji problem”.
V njem med drugim navaja, da slovensko nacionalno čustvo “nikdar ni nikogar ogrožalo in da nas ni nikdar zavedlo v nasilja ali krivice nasproti drugim narodom. Gotovo je naš patriotizem tak zaradi naše majhnosti, zaradi naše nemoči; navzlic temu pa je vendarle brez greha nasproti komurkoli. To dejstvo tembolj opravičuje njegovo prisotnost v vsej naši zgodovini, pa tudi v sedanjosti, v kateri položaj našega naorda vendarle še ni do kraja razčiščen, razjasnjen in urejen”.
Zatem navaja, “da se je v naši zavedni politični preteklosti naše narodno čustvo izrazilo v dveh volivnih geslih, v katerih sta zajeta dva velika zgodovinska programa”. Prvo je geslo “Zedinjene Slovenije”, drugi pa je “pred prvo svetovno vojno z novim geslom zasnovan nov nacionalni koncept: koncept ‘osvoJ boj ene Slovenije’, združene z jugoslovanskimi narodi v enotno državno tvorbo. In kakor je prvi koncept vsebovan v drugem, tako sta oba sublimirana vsebovana v našem današnjem postulatu po “samostojni Sloveniji”, razume se, po samostojni Sloveniji v skupni socialistični državni tvorbi jugoslovanskih narodov, izven katere nam ni obstanka kakor ga ni nobenemu izmed naših narodov”.
Po teh ugotovitvah Vidmar nadaljuje:	“Taka samostojnost
Slovenije (ravno tako pa tudi vsake druge republike) v naši federaciji je najnaravnejši postulat našega današnjega narodnega čustva, ki je prepojeno s socialistično zavestjo. Kaj je njegov smisel? Misel, da se naj Slovenci v sklopu jugoslovanskega socialističnega sveta resnično u-pravljamo sami. Naša, z našim delom ustvarjena sredstva naj po odbitku prispevka za federacijo ostanejo nam, se pravi, bodo naj povsem na razpolago za naše potrebe in smotre, ki si jih bomo določali sami ali kakor si jih bodo odrejali sami. Kaj nasprotuje temu projektu? Vprašanje je vedoma formulirano brezosebno. Kajti bilo bi nesmiselno in nemara tudi nepravično spraševati se, kdo nasprotuje naši zahtevi, ki je tako naravna kakor naša eksistenca sama. Kaj tedaj nasprotuje našemu postulatu?”
Na postavljeno vprašanje Vid mar odgovarja, “da predvsem centralizem”, kolikor ga je v dr žavi “kljub decentaralizaciji še ostalo”. Ugotavlja, da je “nemogoče smotrno in zares smiselno iz središča države voditi in raV' nati vse potrebe in težnje, zlasti pa vso subtilnejša prizadevanja vseh naših narodov in dežel, v katerih je življenje tako zelo raznoliko in neizravnano v vsakem pogledu”. Priznava, da je v Beogradu tudi po decentralizaciji “ostalo še mnogo gospodarskih in drugih inštitucij, ki še vedno vodijo cele sektorje našega ekonomskega življenja in ki s tem dirigirajo in zbirajo mnoga sredstva naše celote v središču države, kar gotovo daje temu prekomeren vpliv na življenje naše skupnosti in vsakega njenega dela. V to kategorijo a-
nomalij našega življenja, ki nam pa je on že dva tedna v bolnišni-vzbujajo občutek nesamostojno- ci z rano na nogi. Prav lepo se sti, spada tudi široko znano in
|iroko obravnavano dejstvo, da nam naše državno knjigovodstvo nikakor še ni razloženo in da nam naš življenjski račun nikakor ni jasno pregleden, zaradi česar je tudi razumljivo, da ne moremo imeti zavesti o samostojnem upravljanju našega življenja od gospodarstva do njegovih naj višjih kulturnih oblik, ki pa tako in tako vse slone na go-spodartvu”.
Za konec ponavlja, “da bi bila taka zavest nujno potrebna za zadostitev in izpolnitev našega sedanjega narodnega čustva, ki ga označuje geslo o zedinjeni, o-svobojeni in samostojni Sloveniji v sklopu Jugoslavije”.
*
Z gornjimi svojimi zahtevami Josip Vidmar prav gotovo ni povedal nič novega v slovenski politični zgodovini. Saj je bila zahteva po enakopravnosti narodov v Jugoslaviji in po taki državni ureditvi, da bi v njej imeli vsi njeni narodi zagotovljen nemoten narodni, kulturni, gospodarski in socialni razvoj bistvo vse delavnosti in nastopanja zlasti Slovenske ljudske stranke in slovenskega narodnega voditelja dr. Korošca, ki ni opustil nobene priložnosti, , da ne bi vedno znova opozarjal na slovenski narodni program iri na,potrebo njegove izpolnitve.
Celotno izvedbo tega programa je preprečila samo druga svetovna vojna in njej sledeča komunistična tiranija v Jugoslaviji.
Veseli nas, da se je sedaj lotil rušenja in razbijanja komunističnega centralizma tudi Josip Vidmar, ki ga je sam pomagal med vojno in po vojni graditi ter utrjevati. Sicer pozno, pa vendar bolje, da sedaj, kot pa nikdar.	S. S. 1
IZ NAŠIH VRST
Val d’Ore, Que. — Cenjeno u-redništvo! Najprvo bodite lepo pozdravljeni! Poleti smo bilf v Clevelandu, žal se nismo spomnili, da bi Vas bili obiskali-V Clevelandu imamo več sorodnikov in prijateljev. Lepo je bilo in čas je prehitro mineval. Na poti domov, ko sem razmišljala o vtisih in dogodkih, o vsem, kjer smo bili in kar smo videli, se pa spomnim na Ameriško Domovino. Žal prepozno. U-pamo, da Vas obiščemo prihodnjič.
Prilagam denarno nakaznico za obnovo naročnine. Kanada je imela poštno stavko in zelo smo pogrešali Vaš časopis. Ko je bila stavka končana, so nam najprvo dostavili pisemsko pošto, potem šele časopise in revije. Ameriško Domovino smo nato prejeli vso naenkrat za vso dobo stavke. Sedaj imamo pa toliko za brati, da skoro ni možno vsega zaostalega branja pregledati. Jaz sem sicer bolj hitra. Najprej preberem novice, potem pa podlistek, povesti in romane, če so lepi. Te imava obo rada. Prosiva, priobčujte lepe povesti, saj vsi radi beremo kaj lepega in veselega.
Bodite vsi v uredništvu prav !epo pozdravljeni!
Družina John Kebe
*
Indianapolis, Tnd. — Spoštovani! Prilagam ček za polletno naročnino Ameriške Domovine-Oprostite, ker jaz ne bom tako lepo napisala, kot bi moj mož,
v | ljudstvo okrog svojega škofa in fesor Šolar.”
se poklonilo velikemu rajniku. — Po maši so razdelili med udeležence spominske podobice, ki jih je bil zamislil arh. Bitenc. V barvnem tisku podajajo detajl Kregarjeve freske iz dražgoške cerkve “Dražgoše v plamenih”. Plameni trpljenja in žrtve, v katerih je zgorel tudi ranjki pro->
D. K.
zdravi in upamo ter molimo za njegovo popolno ozdravljenje.
Moj mož zelo rad bere Ameri' ško Domovino, zato jo takoj obnavljam in Vam želim mnog0 k°žjega blagoslova pri Vašem delu.
Z naj lepšimi pozdravi!
Mrs. Frank Velikan
— V New Yorku živi 400,000 Portoričanov,
prek0

mu
[nas povabili v hišo na malico, rekli so ji — maljužino. Postregli so nam z različnimi dobrotami, kot so suhe klobase, domače [žganje, kruh, orehi in mošt-ja-
Iz slovenskega Toronta
Dušnopastirska vnema
in delavnost
Misijonar nam je pisal. Ob ob-etnici in sicer ob prvi, podaja ®v°jim misijonskim prijateljem . atek pregled dela. Misijonar |e jezuit oče Jože Kokalj, ki de-uje v Zambiji. V glavnem me-Lusaki je ustanovil pravo središče slovenske misijonske delavnosti, kjer izgoreva njego-Va in njegovih sodelavcev duš-^pastirska vnema. Kaj piše?
septembra 1967 je bila izučena slovenskim misijonarjem ^oskrbo naj večja župnija zamejskega glavnega mesta Lusa-e’ župnija Matero. Toda ne le ^stni del s 60,000 prebivalci, ®edmimi državnimi in štirimi atoliškimi šolami, ampak tudi Vfliko zaledje, ki se razteza 75
uometrov proti zahodu od Lu-Sake in kjer živi okrog 23,000 O Udi.
plat pa govori o narodni zavednosti. Sramovati bi se moral o-trok, ki zna samo jezik dežele, ne zna pa jezika svojih staršev. Še manj častno pa je za slovenske starše, da ne dajo svojim o-
svetlobi vidim napisano: “Katoličan mora v svet in njegovo življenje. Del tega življenja je tudi politika. Zelo razširjeno je med katoličani mnenje, po katerem je politika po svoji naravi nekaj umazanega — nekaj, v kar naj se katoličan ne vmešava, — ali
trokom tega, kar so sami prejeli nekaj kar lahko mirno prepušča
od svojih roditeljev.
Ob začetku misijona sta bila v Zambiji le dva slovenska mi-^jonarja — pater Rudež in pa-,e: Kokalj. V prvem letu pa se !irr‘a je pridružil še pater Toma-In> brat Rovtar, bogoslovec °zman in laična misijonarka iuka Hercog.
■®°gu smo, od srca hvaležni za ^Pešno preživeto prvo leto mi-ah°na, leto dolgih in dragih pokanj v misijone, leto učenja a-riskih jezikov, leto organiziranj3 misijona in graditve velike Cerkve v predmestju Lusake.
. Žetev na Gospodovem polju je bilo obilna. Krstili smo 1140 Judi, od tega 380 odraslih. Za sto število krščencev so prej po. rebovali dve leti in pol. Tudi ^°rok smo imeli v enem letu to-'ko kot jih je bilo poprej v 32 Mesecih. Obhajil imamo vsako nedeljo čez 500. Verouk smo po-nževali v vseh enajstih šolah Medtem ko so trije katehisti ^Sak dan zaposleni
s poukom
atehumenov, ki iih poučuieio
skupinah.”
Tole je čisto kratko poročilo o elu enega leta v tem slovenim misijonskem središču. Po-eJo res obsega samo nekaj atkih stavkov. Kakšno ogrom-g. belo pa je bilo opravljeno, to 1 Mhko misli vsakdo sam. Če ^ terjamo razmere okoli sebe tem, kar nam pove to kratko ;0r°čilo, potem se ,5n° čuditi in ^ako le
moramo res se spraševati: v —«	zmorejo?” Samo neiz-
v^Ua dušnopastirska vnema in ljubezen do duš in do j., Varnika, ki so ju polni sloven-1 misijonarji, moreta dosegati uspehe.
mlsljonslcib gara-” naj nas spominjo, ko se bli-^ misijonska nedelja. V Toron-jet Mariji Pomagaj bo tudi Ce°S P°sebuo slavje in vstopni-jjj, s° že naprodaj. Pridi, dragi eC’ in Prinesi sv°j bar. Ne-bii °rni misijonski delavci potre-Jejo tudi tvoje pomoči.
Misijonski por.
^acetek Slovenske šole
“29. oktober” ob 50-letnici
Letos je jubilejno leto enega naj večjih političnih dogodkov v zgodovini slovenskega naroda. “29. C/KTOBER”, praznik narodnega osvobojen j a bomo proslavljali z še večjim pogumom kot dosedaj. Praznik bomo obhajali skupaj vsi demokratični Slovenci doma in v zdomstvu. Oni doma bodo praznovali v u-panju. Praznično razpoloženje bodo nosili v sebi zaprto, ker se diktatura v strahu za svoje življenje še praznikov boji.
Zato pa mora priti do izraza praznovanje med svobodnjaki v svobodnem svetu. Ti morajo svetu povedati, da v borbi za pravo svobodo slovenskega naroda prevladuje ena sama volja, skupna volja, ki Slovencev ne bo popustila, dokler Slovenija ne bo spet svobodna in neodvisna.
Jubilejne proslave slovenskega narodnega praznika bodo letos v soboto, 26., in v nedeljo, 27. oktobra. V soboto zvečer, 26. oktobra, bo slavnostni banket v Slovenskem domu na 864 Pape Ave., ki naj bi združil demokratične Slovence iz vseh društev in ustanov. V nedeljo popoldne po bo v cerkveni dvorani na Manning Ave. proslava s kulturnim programom.
Tri spremljevalke naj nas popeljejo na te proslave:	hvalež-
nost, da smo svobodni, zvestoba slovenstvu in skrb za svobodo naroda.
,,.°uk na slovenski šoli v žup-
^Mrije Pomagaj se je začel
Petek uk 6h zvečer. Vsak
recje ko pouk za 3., 4. in 5. raz-
sta • vi in drugi razred pa bo-
dfmlrnela P°uk v sobotah ob 9.30 qoPoldne
dan i, _ ,
je povedal, da so že ja
Sprehod med svobodnim slovenskim tiskom
Odšel sem na sprehod, kar mi pride nasproti “Svobodna Slovenija”. Po>oča mi o sovjetskem napadu na Češkoslovaško in nazadnje pravi:	“Ali se svobodni
svet zaveda svoje odgovornosti pred zgodovino svojih narodov spričo nevarnosti, ki jo neprestano predstavlja svetovni komunizem za krščansko civilizacijo in svobodo sveta?” Pri tem vprašanju sem si tole mislil: Kaj pa med nami? Mnogi vidneži se odevajo s plaščem molka in se skrbno pazijo, da ne bi rekli česa proti komunizmu.
Koračim dalje, pa me sreča Glas” S.K.A. Vneto mi zatrjuje:	“Vemo:	danes je treba za
vsako idejo ali kulturno pobudo desetkrat več poguma in tveganja ter veselega vztrajanja kot pa pred desetletji. Vsak na svojem mestu mora delati in ustvarjati z zavestjo, da naš čas terja pogum od slehernika vsaj v desetkratni meri. ..” Kako bridka resnica. Kdor dela, ta ve, kaj se pravi, če mu letijo pod noge polena laži, če ga bičajo jezni pogledi in ga zapostavljajo, da niti na trkanje ne dobi odgovora ... Da, poguma je treba v desetkratni meri.
Nadaljujem prehod; kar se mi
“politikom” ... Ker gre v politiki za ustvarjanje reda in za oblikovanje države, je politično delo dejansko neobhodno potrebno za pospeševanje občega blagra. Ker pa moramo skrb za obči blagor nositi vsi, se morajo tudi vsi udeleževati političnega življenja.” To so misli koncila. Tisti torej, ki nas zaradi političnega delovanja gledajo postrani, ne čutijo utripanja življenja Cerkve.
Gornje mi je dalo veliko misliti. Komaj sem opazil, da se mi je približal “Vestnik”, glasilo slovenskih svobodnjakov. Hiti mi pripovedovati, da je letos že 25-letnica Turjaka in Grčaric in da je minilo že 25 let od ustanovitve slovenskega d o m o bran-stva. Na 32 straneh mi ima veliko povedati. Izmed vsega zanimivega pa so najlepše te-le misli: “25 let je za duha kratka dobo; za laž, za divjo propagando, ki so jo gnali, pa predolga, da bi mogla še živeti. Mislim, da je pri vseh obletnicah glaven duh. Iz njega raste vera, iz njega raste zaupanje, ki ne upada ob porazu, iz njega raste pogum, smisel za žrtve. In samo duh ostane ob koncu koncev . ..”
Ko se je “Vestnik oddaljeval, sem mu v srcu zaželel: “Dokler boš v tem duhu pisal, ne smeš umreti!”
Pogledal sem na uro in videl, da je čas za moj sprehod potekel. Vračal sem se globoko zamišljen. Kar rastlo je v meni. Ali ni zares lep sprehod med svobodnim slovenskim tiskom. Koliko ga je! Koliko znoja in truda v ozadju, ki ga nihče ne vidi! Kako živ in iznajdljiv je še vedno slove nski emigrantski duh: vrta, išče, uči se, ustvarja, opazuje, daje in hrani. Nihče ne bo zatrl tega svobodnega duha. Ko mi bo čas dopuščal, bom šel zopet na sprehod; prepričan sem, da bom srečal še marsikaj zanimivega. Bodite brez skrbi, zapisal bom in vam bom povedal, kar bom videl in kar mi bodo drugi dali vedeti.
Sprehajalec S.S.T.
vrsto, ki so se vršile ob priliki Toronto National Exhibition, se je plasiralo za v Mexico City pet telovadcev in telovadkinj. Nam je od teh najbolj poznan Barry Brooker, ki ga je učil inž. Frank Grmek na torontski univerzi, kakor tudi prej in potem. Barry, ki je po rodu Kanadčan, ima veliko Grmekovih gibov v sestavi svojih vaj. Sedaj trenira pri Harmonie klubu, nastopal pa je že tudi na Slovenskem dnevu in v Slovenskem domu ob priliki nastopa STZ.
Sokol se to pot ni udeležil izbirnih tekem, ker je nekaj v sporu z A.A.U. zaradi nepravilnega postopka. Amaterska unija je že poprej diskriminirala v slučaju naših fantov, ki so takrat tekmovali, včasih, ko so bili naši fantje na višku svoje moči, so pošiljali Kanadčani na olimpijado le po enega že v naprej določenega telovadca.
STZ Toronto
L. Ambrožič st.:
OBLJUBA DEU DOLG
LV.
bolčnik. Tudi kislo mleko je bilo na razpolago. V prijetni družbi in ob ob kupu dobrot je hitro mineval čas. Zlasti še, ker je |vmes zaorila marsikatera pesem. Kmalu sem opazil, da me obe,
STZ in mm podprla
Šsine m Slovake
O kod se je tako in razna dru- šivilja in učiteljica nekam pre-ga pretiravanja prikradlo k nam žirijivo pogledujeta. V začetku na Kranjsko, ne vem. Saj je kar se nisem dosti brigal za to, ko pa v redu, dokler si v domačem sem pozneje njima stavil kako krogu; niti ne občutiš ne ozkosti vprašanje in nisem dobil odgo-in pretiravanj. A ko stopiš čez vora, se mi je le malo čudno zde-mejo v tuji svet in vidiš vse bolj lo? Ko se je začelo mračiti, smo ljudsko, vse bolj odprto, pa zač- se začeli poslavljati in se zahva-neš premišljevati in če nisi do- Ijevati za res lepo popoldne. Ko volj trden in dobro vzgojen in smo se končno z vsemi veselo če si mlad — neizkušen, pa zač- rokovali, so mi vsi drugi poda-neš padati v razne dvome, kate- jali roke, le obe gospodični sta rih se je pozneje tako težko zne- mi jo odtegnili in se prav hote biti, zlasti zato, ker ti stalno pri- in vidno odvrnili proč od mene. livajo olje, da bolj gladko tečejo |Že med bivanjem v hiši sem na-in se vtihotapljajo v dušo.	skrivaj povprašal enega ali dru-
V Prevaljah in mislim, da je g6ga priiatelia. kaj sem se jima bila tudi po sosednjih župnij ah2"”	’ mi ^ Vedel
navada, da so fantje po vsej žup. 0dg0V0ra-Po potl domov smo se ni ji od hiše do hiše pobirali tisti P°gOV?rJal1 ° tem’ pa ms™° m°-teden pred Svečnico prispevke f 1 mC . ru2e§a ognati, kot to,
da se nisem nič ali premalo zanimal zanju. Potem smo uganili
za sveče za cerkveno svečavo na
oltarjih. Nič točnega ne vem, ka-,, ,	.	,	v
!	■	i ■	-ii- .	tako, da smo bili najbrž	povab-
ko je	bilo to	urejeno	m kakšni, , .	. .	ijuvq‘-'
Ijeni zato, da bi se katera — meni — oddala. Potem bi se morda
no vršil “cerkveni ples”, katere-l j623. drUg0 ^do vne3’ ^ •,az d.	,molelo +„mldal mcijativo. A jaz kmečka
so bili prispevki. Vem le, da se je potem naslednjo nedeljo ved-
ga sta se redno udeležila tudi župnik in kaplan. Čudno se mrl je slišalo, ko so me spraševali, če bom šel na cerkveni ples ali
TORONTO, Ont. — Ob priliki sovjetske zasedbe Češkoslovaške so bile širom Kanade, kjerkoli obstoje etnične skupine zlasti Čehov in Slovakov, številne demonstracije proti sovjetskemu nasilju. Etnični krog je na-topal precej složno. Poleg orne- mkoj ’ izlljuJena^e Te" šlTple^ IIL In le to me drŽi pokonci> da njenih dveh so bile na pozorišču sat v prevaijah je pa cerkev	^	U
Skandinavski socijalisti se veselijo zmage na Švedskem
LONDON, Ang. — Socijalisti na Danskem, Norveškem in Švedskem se še zmeraj čutijo povezane, akoravno živijo v treh ločenih državah. Zato jim je bilo hudo, ko so socijalisti na Norveškem zgubili 1. 1965 bitko pri parlamentarnih volitvah in morali iti v opozicijo. Prav tako jih je zabolela usoda danskih so-cijalistov, ki so tudi morali letos v januarju iti v opozicijo. Zato je sedaj veselje tem večje med njimi, ker so na švedskem zmagali socijalisti; dobili so 125 od 233 mandatov.
Zmaga ni ravno preveč blesteča, pa to ni važno. Važna je zmaga sama, kajti skandinavski politični opazovalci so mislili, da bodo tudi švedski socijalisti poraženi pri parlamentarnih volitvah. Zato so norveški in danski socijalisti zopet dobili pogum in že računajo, kako bodo zmagali pri prihodnjih parlamentarnih volitvah v njihovih deželah.
Neki politični šaljivec je svetoval švedskim socialistom, naj pošljejo Moskvi javno zahvalo za vpad v ČSR, kajti samo ta jim je pomagal do zmage pri volitvah.
grča in mrlič v‘tej zadevi se nisem zmenil za nič takega, zato so me zasovražile in od tistega
“svečarijo”, kakor so ta ples ne-|!fSa Sm° Si	p0polni tuj?-
.......u;1JDa> mnogim ženskam sem se ze
kateri imenovali. Pri nas je bilo, .n ,	-
dekle, članica Marijine ^
Slovenski ta nM
TORONTO, Ont. — Vabimo vas na ZABAVNI VEČER Z VEČERJO, ki ga prireja Slovenski dom 19. oktobra na 864 Pape Ave. v Torontu.
Praznovali bomo 20-1 e t n i co prihoda prvih “Špittalčanov” v Kanado.
Vse taboriščnike na to slavje prav prisrčno vabimo!
Vstopnice v predprodaji.
Za odbor:
Frank Arhar
„ Se je sin letos vrnil prvi prismehija nasproti “Ave Mari-n ^ šole
Vij
bilo
in hiti ponavljati:
je ki,en° uro latinščine. Ker mu ki premaga svet”
“Zmaga, ‘vera je
0£e znano, da se je njegov resnica, veličastna in tolažil-tin-^asih nekaj ukvarjal z la- na . .. človeku daje sredi njego-spra|lri0’ ga ie ves radoveden j vih nevarnosti in trudov zavest §0v evai> kako se latinščina iz- o njih in moč, da jih prestaja z Odgovor je bil zelo eno-'možato hrabrostjo; daje mu smi-j^tti 'Tako kot sloveščina, iz-j sel življenja in njegovih zadev, ^l.Ja nekaj malega.” In sinov, življenja in njegovih zadev, daje ljjv3abek je bil nadvse razvese-1 daje mu upanje v modri in po-šl0 ' ^-ako prav mi bo torej pri -1 steni dejavnosti; daje mu moč anje slovenščine.”	| za trpljenje in ljubezen.”
VfV
raktič:
psk
na korist znanja slo ! Odhajam naprej in pred me-
ega jezika je važna. Druga noj zasveti “Naša Luč”. V njeni
Telovadna zveza poroča
LOVSKA SEZONA 1- Z 21. septembrom se je odprla lovska sezona širom Ontaria. Dept, of Lands and Forests zahteva letos lovsko dovoljenje ($3), ki pride s številko, ki jo mora dotični nositi, za jelena stane sedaj lovce $10, za musa $15. Dne 21. in 22. septembra je imela STZ v Ban-croftu tekme za slovenske lovce. Udeležba je bila lepa, lovski plen še kar dober, podrobnosti bomo poročali pozneje. Za lov na musa sta pripravljeni dve skupini, ki bosta lovili v Elk Lake v prvih dveh tednih oktobra. Lanskoletna skupina je pripeljala domov dva musa. Tudi letos jim želimo srečen u-speh!
NA OLIMPIJADO! — Na tekmah za
tudi močne skupine Poljakov in Ukrajincev. Časopisje in TV je precej podrobno kazalo potek in moč teh združenih skupin. Češkoslovaško društvo Sokol, Ma-saryk Memorial Institute in Češkoslovensko združenje so organizirale demonstracije. Vodja “Češ koslovenskega združenja” Toni Dajčar iz Batawe je bil sprejet pri kanadski vladi, kjer so prosili za sprejem beguncev. Ottawa je tudi res sprejela ne-koj sto teh novih DP.
STZ je poslala Erwinu Šypta-ku, starosti Sokola, (ki je redni obiskovalec Slovenskega dneva), sledeče pismo:
Dear Starosta!
We wish to express our deepest sympathy regarding your national tragedy. Helpless and small as we are, we can only orally condemn the brutal Soviet Force against Czechoslovakia. 7/e believe it is Czechoslo-wakia who is rising the head now and not the communist Government, though that they are liberal reformers.
We have to become strong, we have to unite!
Do not despair brothers Sokols'.
Occupational force does not mean a total defeat; only when all hope is lost, the defeat is complete!
Naknadno smo zvedeli, da je tudi društvo SPB in STZ Toronto poslalo pismo simpatije in primerne vsebine Češkoslovaškemu narodnemu združenju.
Demonstrantje predstavljajo evropske naseljence, ki so pobegli pred komunizmom po drugi svetovni vojski iz svojega rodnega kraja in teh seveda ni malo. Predstavljali bi lahko veliko silo, če bi bili toliko pametni, da bi se v usodnih odločitvah združili.
Spori med Hrvati in Srbi, U-krajinci in Poljaki samo slabijo in smešijo emigracijo in seveda krepijo diktaturo. Ne smemo metati vse v en koš, so med nami tudi zdrave sile, ki delajo za slogo, so pa tudi razdiralci.
L. G.
priredila ples, na katarega sta vedno prišla oba gospoda in vsa dekleta iz Marijine družbe, pa ni bilo nič napak ... Kdo bi verjel?
Ravno v tistem času, ko sem bil jaz na Koroškem v Prevaljah, je bil v KpH&h odkrit spomenik junaku Malgaju. Bila je velika slovesnost, katere smo se v lepi slogi udeležili iz bližnje in daljne okolice v uniformah orli in orlice, sokoli in sokolice. Vse je nastopalo disciplinirano, v redu in prijateljstvu. Vse sovraštvo in idejno razliko so oboji pustili ob strani, pa služili le narodni stvari, veliki proslavi, katere se je udeležilo ogromno ljudi od blizu in daleč, kar je nem-
ne omagam pred jezo mnogih žensk, ki se jezijo na mene, ki pa dostikrat ne vem zakaj.
Kaj pravite, *li sta me oni dve v Prevaljah že pozabili in mi odpustili, ker se nisem nič zmenil zanje?
(Dalje prihodnjič)
Somalija se trudi za mir s svojimi sosedi
Pomirila se je s Kenijo in A-besinijo, rada pa bi se tudi s Francijo, dejansko gospodarico sedaj na pol neodvisne nekdanje Francoske Somalije.
NAIROBI, Ken. — Somalija čurje-prodane duše, tako razoča-N6 ^sJ;a država, ki ima svoje ro-ralo, da so se silno užaljeni sko- Jake raztresene pri vseh svojih raj popolnoma potuhnili, utihni- sedanpb sosedih, Keniji, Abesi-li in prenehali z raznimi grož-	p,rancijh Na vseh teh me-
njami, propagando in rovarje- Dak živijo somalijska plemena
njem. Nekateri so se, popolnoma na °keh straneh državne meje. obupajoč, izselili v Avstrijo, palTo daJe naravno povode za več-
morda tudi še kam drugam. Tam gori ob meji sem takrat videl, kaj pomeni skupni nastop vsega naroda brez razlike mišlje-
no gverilsko vojskovanje, kjer so pa somalijska plemena zmeraj premagana po rednih oboroženih silah somalijskih sose-
nja. Ob takem skupnem nastopu dov'
je zmaga že v naprej dobljena. To Je dobro spregledal sedanji
Limona je sladka?
FRESNO, Calif. — Limone se nam zde kisle in vendar vsebu-
Zato mislimo na to in naredimo somaTjski ministrski predsed-trdni sklep, da kar bo in kadar nik Mohamed Egal, ki je lani bo treba nastopiti v korist naro- prevzel oblast. Zato je gledal, da da, odvrzimo vse od sebe za tisti se tak°j pogodi najpreje s Keni-čas, pa naj bo kratek ali dolg, N0’pC)tem Pa še v Abesinijo o zdržati moramo do konca zmage vseh spornih vprašanjih. S tem in ostati kot en mož trdno sku- rečeno, da je mir zavarovan paj v zahtevi obstoja in v do- za zmeraj. Zaenkrat pa je in že brobit naroda.	to je dosti vredno. Mohamed
Jaz imam neko prirojeno ne- Pga^ sku^a sedaj doseči spora-srečo, da se prav mnogokrat za- zum ae. 2 generalom De Gaullom. merim ženskemu spolu. Nekoč	namreč od Aden-
smo bili povabljeni nekateri Iskam zalivu na pol neodvisno fantje orli, mislim, da nas je bi- dr2avo plemen Afari in Isa. Do-lo 10, k dvema sestrama na ma- čim se Afari ne menij° za Soma-lico v nedeljo popoldne. Starejša llJ°’ se pa Pleme Isa smatra za je bila učiteljica in tajnica orlic. SOrna^s^° *° P^eme bi Moha-mlajša je pa bila šivilja in tudi med Egval rad vključil v meje v orliškem odboru. Bila je pre- SV0^e države. Noče pa rabiti si-cej številna družina in v vsej o- ^e’ skyaa^ bo francosko vlado količi spoštovana. Njihova do-1 prep™ati, da ima prav. bro urejena domačija je bila Egalova politika je torej u-precej visoko v bregu, ki je 0b stvarda rrdr v delu vzhodne A-njihovi domačiji prehajal v bolj frike ob Indijskem oceanu, kar položno lego, na kateri so njiv- ved° ceniti vse nekdanje koloni-ski in drevesni sadeži dobro u- Jalne države. Zato raste ugled spevali. Vsa družina nas je že Somalije v mednarodni politiki, pred hišo počakala in nas zares kar: naravno koristi največ so-prisrčno prijateljsko in lepo malijskemu gospodarstvu, sprejela. Po kratkem razgovoru
in ogledu raznih naprav okoli I Amerika vodi V poljedelstvu še malo razgledali! Združene države
CLEVELAND, O.
Ženske dobijo delo
Iščemo snažilko Iščemo dobro snažilko za čiščenje uradov, od ponedeljka do petka, od 5. pop. do 9. zvečer. Dobra plača od ure. Kličite 361-4500.	(184)
Female Help Wanted
Barmaid Wanted
10:30 a.m. to 7:00 p.m.
FIVE SONS 4829 Superior Avc.
(184)
Help Wanted Cook’s Assistant Hours from 9 to 2 Ideal for neighborhood woman with children in school. Call 361-5214
SORN’S RESTAURANT 0036 St. Clair Avenue
(x)
Moški dobijo del
o.
Iščemo tovarniške delavce Obratovalce strojev z nekaj skušnje v kovinski industriji.
WOOD & SPENCER CO. 1930 E. 61 St. & Chester
(188)
MALI OGLASI
V najem
Na E. 71 St. pri St. Clair Ave. 6-sobno prebarvano stanovanje zgoraj. Cena $65.00. Kličite 475-6096.
(184)
hiše smo
kanadsko olimpijsko j k-
- ---- se se maio razgledali! z,aruzene države so v pridel-
jejo sorazmerno več sladkorja ! po daljni okolici, saj je bil lep ku živil daleč pred vsem ostalim ot breskve ali melone.	.'razgled na vse strani. Nato so-svetom.
V najem
Oddamo 2 stanovanji, 5 sob vsako, na tretjem, ena $50, ena $65. Kličite 881-5158.	(x)
Za vsa popravila električnih napeljav v vaših domovih se s polnim zaupanjem obrnite na rojaka
VLADIMIRJA NOSAN telefon 261-8489
Kličite ob vsakem času! Pridem takoj! Delo zajamčeno in poceni!
—(184)
Lastnik prodaja hišo
2-družinsko, 5-5, v okolici Grovewood, 2 opremljeni sobi na tretjem, prenovljeni kuhinji in kopalnici, vgrajeni štedilnik, preproge, čisto nova dvojna garaža, zamrežena porča. Kličite 486-0947.	(184)
i *
V najem
Odda se opremljena soba za moškega, mirno in čisto. Na 1189 E. 176 St
(186)
‘v.~. C
M:
k \
A




I
h
IZUM
spisala * METOD JENKO in VIKTOR HASSL
S tem je bila njegova usoda zapečatena. Lahko bi se bil branil, toda bil je vezan na dano častno besedo Stowerju. Prav ti listki so ga pokopali. V teh težkih trenutkih je mislil na svojo ubogo mamico, morda se bo moral za zmeraj ločiti od nje. Mislil je na svojo ljubljeno Anny, ki ga bo gotovo zapustila; mislil je na Stowerja, ki se s svojo družino boji za službo. Toda izdal ga ne
CHIGAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
DELI — GROCERY Archer & Oak Park. Good loc. Air-cond. Fully equipped. $6,000 or best offer. — 586-3076.
(186)
HELP WANTED
CLEANING WOMAN One day a week / Saugenash Area Will provide transportation Tel.: AV 2-4160
(184)
bo, rajši sam trpi in Stower bo gotovo znal ceniti njegovo žrtev. Pomagal mu bo še naprej in čas bo polagoma zacelil rano. Alfred ni zinil besede, bal se je, da bi se zarekel. Najboljši je molk, si je mislil, zakaj beseda da besedo in Stower bi bil izgubljen. Kaj bi dal, če bi mogel izraziti svoje misli! je uničen premišljeval Alfred. Premagal se (je. Stower je venomer opazoval 'Alfreda in videl, kako se bojuje sam s seboj; najrajši bi bil na glas zajokal. Toda ni smel pretočiti solze, če mu ni hotel škodovati. Alfredu je bilo, kakor da je zadrgnjen z verigo. Le nekaj besed in vsega bi se rešil, toda uničil bi drugega. Neizmerno težko mu je bilo, a zmagal je nad seboj.
Alfredov zagovornik profesor Colle je predlagal, da zaslišijo Alfredovo mater. To je bil Col-lejev zadnji poskus, da reši Alfreda. Sodnik je ugodil njegovi zahtevi in poklical gospo Krau-sovo. Pred razpelom jo je zaprisegel in s tresočim glasom je
HOUSEKEEPER
Lovely sub. family needs exp. hskpr. with A-l ref. from Wed. morning thru Sat. noon. Must like child. Own rm. TV. Phone 433-2667.
(184)
ROOM & BOARD In exchange for 3 hours child care. Monday through Friday.
392-5812
(185)
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
HOUSEHOLD HELP
TOP wages. Woman to do housework about 4 hours daily. AL 6-0712 or 251-4748. Mrs. Delaney.
(184)
MATURE WOMAN FOR GENERAL HOUSEWORK No cooking. Stay. Own room and bath. Congenial home. Good salary. Phone 338-0077
r	(134)
ALSIP — Brick California Contemporary. Cypress ceiling-beamed in liv. rm., natural firepl., din. area, 3 spacious bdrms., 5 closets, master bedrm. w-lge. dble. closets, tiled cab. kit., util, rm., new furnace, carport w-lge. full-length storage shed, patio, blacktop drive. Lot 100’ x 186’. Fully landscaped. Extras. $30,-000. FU 9-6260.	(184)
N.W. AUSTIN — By owner
6 rm. expandable brk. IV2 story. 3 bd., 2 ba., large L. R., formal D.R., mod. kit., full bsmt, 1st fir. utility room. 2 car garage. Good cond. St. Angela’s. Immed. poss. Open to offer. By appt.	ES 9-0793.
_______,	___________ (184)
ARLINGTON HEIGHTS — By Owner. 3-bdrm. split-lev. Air cond. Lge. lot. IV2 ba. Fully equip, kit. Frplcs. in liv. rm., pnld. fam. rm. Cptg., drps. Att. gar., patio. Lo $30’s. Wkdys. Aft. 4. 392-6428.	(185)
ponavljala sodnikove besede. Obstala je pred sodnikom in se plašno ozirala naokoli.
Sodnik jo je takoj vprašal, ali je bil Alfred tistega dne res razburjen in ali mu je res svetovala, naj si poišče službo. Z jokajočim glasom mu je pritrdila. “Morali ste vedeti,” je nadaljeval sodnik, kje so bili shranjeni ti lističi. Bili so v omotu poleg vaše oporoke. Kdaj je prinesel te listke domov in jih skril?”
Alfred in Stower sta nestrpno pričakovala odgovor, zakaj od njega je bila odvisna usoda dveh ljudi. Stowerju je kar sapa zastala, še nikdar ni doživljal tako težkih trenutkov.
Katarina Kraus je vedela, kaj lahko povzroči resnica. Ni se mogla odločiti, rada bi pomagala ljubljenemu Alfredu, a Stowerja ne bi hotela pahniti v
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
MAINTENANCE MM
required for 2nd shift,. who has experience with overhead bridge cranes, slitting and leveling equipment. Should be well versed in hydraulic air electrical and welding. Many company benefits.
Call Mr. Baumann for appt. at area code 312-827-5151 INTERSTATE STEEL COMPANY 401 Touhy Avenue, Des Plaines, 111.
(186)
FEMALE HELP
YACHT STEWARDESSES — 22-35. Swedish, German or French language helpful. Single. Travel South winter — North summer. Sal. and meals and tips. Reply (312)939-2491.
HELP WANTED
CHILD CARE — Live in. Own room & board. Mat. exprd. woman. Small sal. Bef. 5:30 call 726-7025. After 7 p.m., HE 6-2012— Jeppson.	(185)
BABY SITTER Mature, experienced woman. Live in. Good salary. La Grange area. 352-5262.	(185)
COOK—LITE HSKPG.
Expd. Refers. Prepare and serve dinner for working couple and occasional guests. 20 hrs. $2 hr. Call Sun. betw. Noon and 5 p.m. or Mon. 8 a.m.—Noon.	MU 4-5630.
(185)
MALE HELP

WE HAVE IMMEDIATE OPENINGS
Full time only, permanent day shift 8 A.M. to 4:30 PM Afternoon shift 4:30 P.M. to 1 A.M. — 10% bonus
PRESS BRAKE OPERATORS PAINT SPRAYERS SP0TWELDERS • GRINDERS
Apply PERSONNEL DEPARTMENT
READY METAL MFG. COMPANY
4320 S. Knox Avenue
Tel.
RE 5-5151
(184)
BUSINESS OPPORTUNITY
BEAUTY SALON By owner. Vic. near Midway Airport. 4 stations & wig salon. 581-1444
(185)
REAL ESTATE FOR SALE
FEMALE HELP
IMMEDIATE OPENINGS
REGISTERED NURSES AND LICENSED PRACTICAL NURSES
Desperately needed in our hospital-Nursing home complex: assignments are either hospital or nursing home, not jointly; attractive salary, routine increments,good v/orking conditions: 40 hours per week, any additional time paid at 1% times regular rate. Please write or call
OSSEO AREA MUNICIPAL HOSPITAL AND NURSING HOME
Osseo, Wisconsin 54758	Phone: 715-597-3121
(186)
South-Southwest —
EXCELLENT IMMEDIATE OPENING!
Account Receivable Clerk
MATURE Girl — Woman to operate accounts receivable posting machine and general office work.
Full Company Benefits — Good Pay — Permanent Position
General Motors Dorp.
Truck & Coach Div.
847-1700
1015 W. Pershing Rd.
An Equal Opportunity Employer
(186)
OAK PARK Home in. exc. cond. 4 Ig. bdrms. IVz baths, Ig. rec. rm., fam. size kit., lot 50’xl75’, nr. St. Edmund’s, Hawthorn school, Oak Park H.S., easy commuting. $34,000. 383-5997
(186)
BY OWNER — 2 flat. — Vic. of Austin & Roosevelt. Extra Ig. 6’s. htd. pchs., 2 car gar. Fin. bsmt. w/ sep. new furnaces. Xtras. A-cond. Upper 30’s or best offer. ES 8-4784 or ES 9-2585.	(185)
MORTON GROVE By owner. 7 yr. brk., 2 flat 3 bdrm., air-cond. Mod. kit. w/ bit. ins. Partial bsmt. Low tax. Nr. everything. $45,000.	967-8763.
(186)
LAKE FOREST — By Owner. Whispering Oaks, New Eng. Col. 4 bdrm., 3 ba. Fam. rm. w/ wet bar. On 1 A. beaut, landscaped wooded prop. $68,500. Appt. 234-8011. 730 E. Longwood.	(186)
SUBURBAN LIVING IN CHICAGO 2 flat brick, 2-3 bdrm. apts., 1 3-rm. garden apt., 2 car brk. gar. Close to school and transp. 4 yrs. old. Many extras. Reduced to $62,500. By owner.	625-4068
(185)
nesrečo. Obšle so jo silne duševne bolečine, lotevala se je je slabost in prosila je Boga, naj ji rajši koj vzame življenje, kakor da bi morala krivo pričati. Krčevit jok jo je pretresel.
Zagovornik je predlagal, da Katarino Kraus oproste pričevanja. Sodnik je razumel njeno zadrego, bila mu je zanesljiv dokaz Alfredove krivde. V zadregi pa je bil dr. Colle, ki ni nič vedel o teh listkih. Alfred mu iz obzirnosti do Stowerja ni hotel zaupati zadeve.
Samo Stower je molčal in komaj zadrževal solze. Alfred ga je opazil in težko mu je bilo.
Zvonjenje je pomirilo dvorano. Sodniki so se umaknili v sobo k posvetovanju. Napetost v dvorani se je prelila v nestrpno pričakovanje, kakšna bo sodba. Ugibali so, koliko bo dobil Alfred, prepričani so bili, da je ne bo poceni odnesel, saj je dokaz krivde uspel in ni več dvoma, da je Alfred premišljeno skušal umoriti Erwina. Alfredu je še vedno klonila glava, mati ni vedela, kje je, dr. Colle pa je opazoval Alfredov obraz in obžaloval, da mu Alfred ni vsega povedal.
Vrata so se kmalu odprla in sodniki so se resnih obrazov vrnili ter zavzeli svoja mesta. Dvorana je onemela, vse je pričakovalo predsednikovih besed. Doktor Johnson se je dostojanstveno dvignil in razglasil sodbo:
“Obtoženi Alfred Kraus je zakrivil poskus umora z namenom, da si prilasti tuje duševno delo. Na temelju dokazane krivde in izpovedi prič je obsojen na šest let težke ječe.”
Predsednikove besede so Alfreda strle. Plaho je pogledal mamico in iskal tolažbe. Jokala je, vendar junaško prenašala neizmerno hud udarec. Ni izgubila upanja, da se bo vendarle dokazalo, da je Alfred res nedolžen. Kaj, če bi Erwin ozdravel! Stowerju je Alfredova plemenitost pognala solze v oči in zaklel se je, da bo Alfredu pomagal iz ječe. Profesor Colle je komaj zadrževal solze, tako se mu je smilil Alfred, zakaj še vedno je veroval v njegovo nedolžnost.
Razprava je bila končana in ljudje so se začeli razhajati. Dvorana se je kmalu izpraznila.
je načrte. Stower si je njegove besede dobro zapomnil, zakaj vse mu je bilo sumljivo.
V dvorani so ostali še Alfred sredi stražnikov, Alfredova mati in dr. Colle.
Stražniki so pristopili k Alfredu in ga hoteli vkleniti. To pa je zakričal in se obrnil k svoji mamici: “Pustite me, prej hočem še objeti svojo mamico!”
Skrušena starka se je sama približala Alfredu, da bi se mu dala v objem in ga za slovo poljubila. Dr. Colle je pomagal mamici. Prisrčno sta se s sinom objela in nežno poljubila. Dolgo se nista mogla ločiti. Stražniki so začeli godrnjati, Alfred pa ji je še dejal: “Bodi mirna, mamica, saj bo kmalu minulo. Ti sama najbolje veš, da sem nedolžen.”
Tu ga prekine profesor Colle: “Toda, dragi Alfred, zakaj mi niste zaupali zadeve s temi listki?”
“Ne, gospod profesor, tega vam za zdaj še ne morem povedati, dokler te zadeve dobro ne premislim, ker gre pri tem za usodo še nekoga drugega. Prišel bo še čas, ko bom laže dokazal svojo nedolžnost, treba je samo potrpeti,” mu je odgovoril Alfred.
Profesor Colle je zmajal z glavo, ni hotel siliti v Alfreda, ker so bili pazniki že nejevoljni. Alfred in mamica sta se še enkrat objela in nato so ga vsega vklenjenega odpeljali. Alfred je še vprašal paznika, kje bo zaprt, ta mu je kratko odvrnil: “Sing-Sing!”
Zadnja sta odšla mamica in Alfredov zagovornik, ki je tolažil obupano starko. Starka se mu je iskreno zahvalila in s težkim srcem odšla proti domu.
Alfred je med potjo izpraševal, če so v tej kaznilnici dovoljeni obiski in pri tem mislil na mater. Stražnik mu je odvrnil, da so sicer dovoljeni, toda v začetku pod nobenim pogojem ne, šele čez nekaj mesecev, vse pa zavisi od kaznjenčevega vedenja. Obiski smejo trajati le četrt ure.
Na dvorišču jih je že čakal avtomobil. Bil je ves železen, kakor da v njem prevažajo nevarne zveri, ne pa ljudi. Alfred je počasi stopil v avtomobil, zdelo se mu je, kakor bi se za vedno ločil od sveta, motor je
Počasi in zamišljeno je odhajal zabrnel in švignili so skozi širo-
Stower, pogledal je še enkrat plemenitega Alfreda. Za njim se je hinavsko smehljal Blumen-herz, ki je nekomu izjavil: “Meni zadošča odmerjena kazen. Prav za prav mu nisem želel tolikšne kazni, vendar se bo dalo v tem času dosti napraviti.” Ko je Stower zaslišal te besede, se je obrnil, da bi videl, kdo jih je izrekel. Spoznal je Blumen-herza; spomnih se je, da je njemu Erwinov oče zaupal izvršitev Erwinovega izuma. Simonu je obraz žarel od veselja. Gotovo si je mislil, da je sedaj pri-
ka vrata.	,,
Dolgo so se vozili in Alfred bi bil najrajši zadremal, toda poleg sedeči stražnik ga je dregnil, kakor je zatisnil oči. Mislil je na trpečo mamico, ki bo morala toliko časa ostati brez njega. Po dolgi vožnji se je avto nenadoma ustavil. Nekaj trenutkov so postali, potem pa se peljali še nekaj desetin metrov. Zaslišalo se je močno škripanje. Odpirali so železna vrata ene naj večjih kaznilnic. Železna vrata pri avtomobilu so se hitro odprla in Alfred je videl, da ga
in resni stražniki in ga odpeljali.
Preden so ga zaprli v samotno celico, so ga še okopali in ostrigli. Kopel ga je osvežila. Po vsem tem je stopil v veliko sobo, kjer ga je pričakovala sprejemna komisija. Tu so Alfreda
zmerili, ga stehtali in slikali s treh strani. Nazadnje so si še napravili prstne odtise, zraven pa zapisali številko 8842 in im* 6-Prinesli so mu obleko, zazna* movano z velikimi številkam' 8842.
K S K j
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa
takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na, glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME ..................................................
NASLOV ...............................................
MESTO ................................................
DRŽAVA ............................... GODE ..........
tj*.
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
šel čas, ko bo lahko izpeljal svo- že čakajo. Obstopili so ga močni
Oglašujte v naših malih oglasih
•	ČE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo,
•	ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje,
•	ČE POTREBUJETE delovno moč,
•	ČE IŠČETE zaposlitev,
•	ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine —
dajte mali oglas v
AMERIŠKO DOMOVINO!
Pokličite HE 1-0628.
................. ...................................—
STA SE POSTAVILA FOTOGRAFU? — Tako vsaj izgloda, če ni jotograj na kak poseben način zbudil pozornosti samice tjulna in njenega mladiča v živalskem vrtu v Berlinu. Mladič je star komaj en teden.