V Gorici  30. avgusta 1884.
Te6aj_XVl
„So5a" izhaja vsak petek in velja
no poSti prejemana alt v Gorici na Horn
poSiljana:
Vae leto.....f. 1.40
Pol leta......,2 20
fjetvrt leta     .    .   .   .   ,.110 Pri oznanilih iu iak>> tudi vt-> ..}>u-
ttanieah" se placuje z*t navadno trisuip-
no mto:
8 kf. Ce se tiska 1 krat
Zav*h» #rk«» po pruwow
SOČA
Posamezne Stevilke se clobivajo po 8 kr. v tobakarnicah v. gosposki ulici blizu, ..trrb kron", na atarem trgu in .r'niiiMki ulici ter v Tretu, via Ca-serinn;'3.
Uopisi iiaj sc blagovoljno p'oSiljajo urctlniStvtf ..Sofic" v Gorici na Travniku 16,1., nai"Jouiua pa' opravaiStvu „So5e* Via della Cr6de St. 4. H.
Rokopisi se ne vrafajo; dopisi nnj se blagovoljno frankiijejo. — Delalcem in drugim iioprcm6Ldim sc narocnina xuiia, akoso oglaae pri opravnifctvu.
Ker nam je biia vcerajfinja #Soeatt  it. 35.  za« | radi vvoduega clauka „St4n in niuroduost" zapletijena, I Brno z doTolenjem drzavnega pravdnika napraviti drugi j natw, 6. g. naroeiiki naj blagovoljno oproste, da ni-smo mogli zaradi pomaujkanja Um  druz*ga vvodue-gft flaukft prfrkrbcli.             _  ^
Kratko porocilo o letini na Goriskem.
Zita so m letos po nasi deceit srednje dobro spenesla. Goriski okraj more biti uajbolj zadovoljeu, ker jedioe tu smeino reei, da je pienica dobro obro-dila. —
Koruua imajo letos nekateri krstji dosta, po-sebno goriika okolica oMIuje 2 njim; a na nasih hri-biti ka&e po riekater.h krajih posebno slabo; kar ga »i mraz vase), zdaj jako giijije in to tako, da ga bo-do nekateri kraji morali kupovati kakor n. pr.: Loin, Banjlcice itd.
Kupcija » koruiiom je biia lotos tudi jako alaba, ker Se kvintala po 2. til, nt bilo uwgoee prodati i>ti-uajcauoni. Nasi pridin goriski okolicani bodo bolje slonli, da od /daj naprej t> kromuirjetn dotaa krmijo svioje, ker imato slanina (Ipeb) iu sviujsko mes6 veduo dobro ceuo, kar ji* pri koruau ravoo nasprotno.
Fred 10 teti so goriSkt okolicani zgoduji korun prodajali cent Se po 8 — 10 h\ a daodanei kvituala {% ceuta) uu mot^Q po 3 fl. spraviti v d««ar. — Sadjt m je tudi le Motlujc obotslo. Murclic jc bilo malo iu j:m je bila zavoljo tvga dobra ceoa; raviio tako je %daj tudi /. breakvami.
Ceipelj je v uckaterib  krajili prav  veliko,  a v drugih zopei prav awio; cena jua jc kvmtal 4—6 fl. Z g r o 55 d j e m je pa leto» po celi dezeli vclika revS^ua.
Polovico Krasa jc lani to&i pobila a druge po-lovico letos in to tako moLuo, da se o pridclku tu-raaa Se govoriti ne more; izjemno bodo niorda pn-delali nekateri posestuiki jedno petioo uavadoega pri-deika.—
Kar se tiCe vipavske doline, tudi ni veliko na bo|j§em; kraj«aif ki pod Cavoum lezijo, uo stare trte izuirle, a novih je malo kdd nasadtS, tako da, ko bi biia tudi dobra vinska letina, ti kraji ne uorejo imoti pravega pridelka. —
Doroberg, Rifenberg i. t. d. se tud» ne bodeta mogla letos hvahti z obilann pridelkom kakor uavad* bo; kar ui toca vzela, bolezen moeno pobira iu to tako, da bodo pridelali komsj petino lanskega. —
Veliko na boljem tudi oiso Brici in Furlaai, ker tudi   tukaj   bode   grozdja   polofico maoje ko laui. | 0 pravem pridelku cibidioa v kaoalskem okraji i se tudi pri najboljii letini ne more govonti, ker se j je popolnoma zbogel in note vec obroditi; kaj je te-mtt krito, mi ni znano.
Ysekakor ga bodo morali zameniti s kako dru-go, za ta kraj sposobno trto. —
Sena smo sploh vec pridelali, kakor gnio me-seca maja mblili, in kar je Se najvec, smo tudi vse prav lepo spravili pod streho.
Na. trgu mu je zdaj cena l'OO — 1-40 gl. cent. Tudi otave kazejo dobro po celi deieli in, ako Bog di meseca septewbra lepo  vreme, je bodemo obilo natosili. —
Prve t u r 8 i c e dobro kazejo in tudi Cinkvantia, lepo naprednje; ako bodemo imeli gnrak September, aoremo upati prav obilega pridelka. —
Da bi naSa deieia vsaj toliko pridelala, kakor minolega leta, smeli bi biti zadovoljai: ker je pa glavni pridelek namrec" vino slab, nimajo naSi posest-niki iesa prodati, da bi placali ogromne davke.
Na§i hribovski deielaui so mnogo na boljem: pri njiii je- & i ˇ i Q a glavni pridelek. Ker pa ima zi-fina in. vse, kar dobimo od nje jako dobro ceno, za-to, jiU cenim sreenejse, kakor pa posestuike v vino-rodnih krajih, kateri morajo delavce jako drago pla-ievati, in kateri oie od leta 1876. niso imeli prave ?inske latine.                   .
O vinu in kavi.
Splsal dr. Ferdinand Hojic, zdravuik v Gorici. (Kooec)
Kako sko'lo pa napravita vinoinkava, akoweja v preveliki wnolini vziva? Odgovor:
I. Ako se vina prevec pijc, provzroci:
1.  da clovi'k kmali zastari, t. j. da kaze ve5 let, kakor jih v re«nici ima, n. pr. da kaze 30 kt, ko jih ima le 20.
2.  Da mu peikta razum in spomiu pred casom, izmed tclcsiiilt udov pa roke in noge.
8. Da so pijanci medli in bl«de zemleue barve; ali pa, ako so rejonf, d4 niso v resnici rejeni, tera-ve6 da so naduti, zabubli in zalgawe barve. — Med» lost od vina prihajajoco sem vide! posebno pri eui mladi zctii, ki je potem tndi umrla, v tuki stopinji, da ni mogla ve6 ne hoditi ne delati — pa vinu se vender le ni hotola odpovedati, fieravno sem jih po-vedal, da je viuo cdini vzrok nje bolezni.
4. Da pijauci vefijidel vaako jutrb na toSio vre-mi redno iz sebe mucwjo. In potent fe le, ko so se na to nacin Mintili, zamorejo iti k zajntrku iu po »vo-jih opravilib. To m pa godl tndl pri takth, ki ga lc redno prevcc pijejo, ba»z da bi jih bilo vze kedaj pod mizo spravilo. To je zloznano jutrnja bljuvanje pijan-cev, vomittis matutiuui potatorum, der Wastserkolk der Saufer imenovano.
:,. Da postone Clovok siluo A#.draLljtv, k jczi nagnjeu. To je najhujSo zlo po vsaki pijauosti, ktitcro izviia iz pokazunega zelodca, od vina »e ve da iu od lakote, ktero mu jo snodio viuo narcdilo, iu ktere on ne cuti kot lakot, teinvec samo ve, da mu je vse krivo in niL prav. Ako se takeinu clo-veku di dobre nasitljive jedi — pa ja n e kave — se potolazi in je celo dobre volje. Ako se mu pa kave da za zajutrk, tedaj je njegova jeza in razdrazlji-vost mnogo mnogo bujsa.
Dalje prihaja iz pijanosli se mnogo drugega hudega, ki se pa vse tu nagteti ne more.
Od kod pa pride, da pijauca vedno leja, bolj ko pije in da ne jenja, dokler ga ni vino popoluoma zmotilo? To od tod, ker vino prebuvljati pomiga in Olovck po njem lac«n postone, pa te lakoti ne Cuti on kot lakot, temvefi kot zejo, in bolj ko viuo pije, bolj Mm poHtaja, kar pa on vedno le kot veco 2ejo ob-iuti. Ko bi on namesti vina za &*jo ugasiti le mleko pil, bi svoj cilj dosegel, t. j. bi si zejo v resnici uto-laiil. Ker pa le viuo pije iu spet pije, postone ta sle-paraka z>ja vedno veca in ueugastljiva.
II. Kava je v svojih nasledkih hujia, kakor vino, a«o se je prevec pije. Ako clovek preve6 kave pije, pride vselej ob svoje meso, postone vselej me-del. Kava nadalje bolj razdra^i cutnice, 2ivce, kakor vino in odieue san tudi najbolj trudnemu filoveku, ako jo v tern stanu pije — se ve da na skodo telesa. Nasledke prevec v2ite kave se pri nas redko vi-di, ker je kava draga in se vedno se surogati — s kavo iz jecmena, ieioda, smokvi, pezika cikorije itd. — meia ali celo nadomes6uje, kar je Cloveskemu zdravlju silno v prid. Jaz &am sem malo takih sluca-jev videl, in to le pri zenakab, ki so lahko po lelji preskrbele si kave in mislile, Bog zna, kako veliko dobroto da store svojemu telesu, ako so kavo, in si-cer belo pet ali §e ve6 krat na dan pile in to na mesto druge jedi, ne pa poleg druge jedi. Tak slufiaj navedem: Prislaje k meni kmetica, ktere sin je mla«? duhoven in se t02ila, da jo dva dni sem skor vsake pol ure tezava napade, da moradol sesti, drugace bi padla. Vzroka ni vedla. Na vpraSanje s 6im, da si pa telave odganja, refie, da nosi vedno pri sebi stekle-nico bele kave in da jo proti te2avam pije in si jev resnici tudi odfcme, pa le za kratek «as! Razjasnii sem ji vzrok te2av in svetoval, naj precej kavo opu-sti. Oaa to stori in tezav ni vefi.
Kava in vino ikodujeta tedaj odraslemo.5 clovekS,
ako ja zavziva brez potrebe ali prevee. Kako je pa z
otroci glede vina in kave? Ako so otroci zdravi, imajo
tako dober iSelodec,  da jim ni treba nikake pomoci
, za prebavljanje. Glede tega se o njih celo prelepo re-
I % j .otcooijedi k«l«»H- \'^ Zatoljote$ated8|v tot ima-
jo otroci tako dober Belodec, se jim he time dajati ne vina ne kave, ktera jim nista potrebna in jim torej odividno Skodujeta Vino jo za otroko strup in ravno tako tudi cnia kava. Pa tudi bela kava jim skQdujo, zatorej se jim tudi to no smo dajati. Pa ako kdo vze nikako noce storlti od manj, da bi ne dal bele kave otcokom, tedaj naj vzame prav malo erne kave in jo mesa z mnogo mlekom in naj to >da otroka, pa le en krat na dan; dragace pa vselej le mleko.
Slovene!! ne pijte prevefi vina in kave in otro» kom ja nikako ne dajajtc; pa tudi ne puatito, da bi kdo drugi jim tega dal, ako ho8ete biti tnoctti, krep-ki in veseli, vi in vafte dru^ine.
Dodatek o pivu, in *gahjtt, Pivtt,(bira) reaejo navadno njegovl pivci, redi, zato ker se del* iz jecmena. Pa tudi to ni, res, fieravno se pivd iz jecm.Mia dela; od piva uatnrce samoga nikdo iivoti ne more. Pivo spuda k vpijancljiVim pijafatti take kakor vino, Sevavno je tnaogo&ibkeje, ker ima manj1 al-kohola, vinskega cveto, in je za tiste krajo, kjor vino ne ra»e. Tudi ono jo ljudem potrobno, ker pomaga ^•lodcu prebavljati. Ako ga pijemo za potmbo in ne prevec nam silno koristi; ako pa brez potrebe ali prevec, nam pa skoduje ravno tako kakor Vino, NaSa poiSresnoflt jc kriva, da se ga tudi v vinskih krajik mnogo popije.
Zganje je mnogo bolj motino kakor vino, pa' tudi hujse v svojih} nasledkih, kakor vino in zasluzl bvojo ime ne le od tega, ker se ga zge, tcmuft tudi ker ono zge, BVoje'pifce namreC ilk z vbo pravkio ga tudi divjaki v Ameriki imenujejo „ogujena voda*. Ono je za tiste kraje, kjer so hude zime, ali pa kjer ga druge krajne okoluosti zahtevajo n. pr. koder mrzlice razsajajo. Pri nas torcj naj bi se ga le v kudih mra-zovih po malem pilo, ali pa ako kaka taka bolezen npr: vjet, kolika, to tirja. Drugafie pa naj bi se ga le ven iz dezele prodajalo. Skoda ktero ono cloves-kemu zdravlju prizadene, ako se ga nepotrebno ali prevec pije, je mnogo veca, kakor od vine. Zaradi zganja obolijo izmed vnotranjih delov naScga telesa za zelodcem in Crevami najvet jetra in mozgane. Na An-gleskem imenujejo zdravniki neko bolezen jeter narav-nost: abolezen jeter zgaujarskih pijancev." Ta bolezen se pa zalibog tudi pri nas nahaja, Ceravno ne v toki meri. Njeu konec je navadno smrt. Glede mozgan opazim pa lc to samo: v zadnjih desetletjih smo zdravniki naftli, da se Stevilo norcev v posameznih deielah vsako leto mnozi in da prostora za nje v norniSnicah vedno veL primaojkuje in da je temu vzrok cdino le iganje, ki se zarad pomanjkanja vina v vedno veto meri pije.                 _«——
1S1.
V GoriCI, 27. avgusta. Mlado h ne. euo leto staro eecilijansko druStvo je imelo 25. t. m. y tukajg-njem bogoslovnem semeniS5i svoj drugi obeni zbor z muzikalno produkcijo. Da bi druStvo pokaznlo, da je eecilijansko petje tudi na deMi mogoce, je zacetkoma nameravalo napraviti veliko pevsko proddkeijo z me-Sanim zborom, kteri bi se bil vekrutiral iz cecilijan-skih poddruinic vCepovanu, v Sebreljah in v Oirknem ustanovljeoih. Zaradi nepricakoVanih over pa se je moraW to misel opustiti in* pevsko produkcijo samo a takim meSanlm zborom napraviti, v kierem bi bili *le defiki zastopani prav po zmisiu sv. cerkvfe. Ker se je bil po tern tokem pevski zbor jako skrcll, je odbor sklenil vso pevsko produkcijo v mali semeni§ki kapeli'in ne v preobselbi cerkvi pri sv. Ignaciju iz-vrSiti. Ali de6ki se do zdaj niso §e na1 dezelj urili v cecilijanskem] petji^ zatorej so se v naglici t morali sklrcati oni de5ki ufiencr, katete je prefi. g. P. Kon-stantin zaCel lani s Solskitt leto'ia podd5evati. Tern defikom so se^pridruzili se nekteritenoristiitfhasisti iz Sebrelj in Cirknegfc pod vodstvom pree. gg. A. Harmelja in I. Kbko§arji. Na predveeer oWnega zbo-raje biia mala poskaSnja,' P» Weri je Slo kakW po uavadi prav piSkaVo1, tkH6 da so nekteri jako dVomdi o dobrem izidtt.   Badovedni smo cakalidrtizega dne.
Ski kapeli, kjer se je bilo zbralo mnogo vernikov, po> sebno boljSib stanov, doraacih in tojih, diuStvenikov in gostov in njim nacelu — prevzv. knezonadSkof goriSki. Sv. maSo so peli pret. g. Fr. Vidic, dekan Kanalski, in azistirala sta mu prefi. gg. I. Bajc in J. Godnfo Da se je pri altarji prav po cerkvenih rubri-kah pelo, mi ni treba omenjati. Glavno oalogo v petji je imel aeSani zbor na kora, ktero je res castno izvrSil in cast cecilijanskega draStva tako rekod — reSil. Ako se pomisli, da so se decki komaj eno leto petja uJili, da so drogi moiki pevci tudi le kniecki siuovi, v naglici sklicani le eno nro sknpno poskusi'i, moramo takemn zbora castno odlikovanje priznati. Se ve da nnjveca zasluga gre C g. dirigentu P. Koustan-Unu, njegovemu adjutaoiu g. A. Hannelja in cerkve-ne glasbe popolnoma vescemn & g. J. KokoSarju, ki je petje na pomaojkljivih orgljab apretno sprenrijeval. Steble-jeva kr&soa in tu i tarn veli5astna mafia je vsem dopadala. Izmed gradoala in ofertorija so nekteri pr-vega bolj hvalili, izmed koralnih tock pa se je com-
fiunio po svojim drvrseuem predavanji odlikoval. — koda, da je alt veckrat detouiral, posebno takrat, ko je sam (solo) pel, in kakikrat napacne aotecipacije sledecega tona rabil. Ali kdo bode od uccncev, ki so se komaj eno leto ucili, dovrSenosti zahteval ?
Po koncani sv. maSi je bilo zborovanje v cen-tralnem semeniSci, kjer se je bilo zbralo preko 100 ndelezencev. Podpredaedoik poprosi po cecilijauski na* vadi navzeeega koezonadSkofa za blagoslov vaem po-sloSalcem, ter po sprejetem blagoslovu vae navzoSe druStyenike in goste (skladatelja g. A. Forsterja in S. g, Aljala, zupuika na Gorenjskem) prijazno pozdravi. Na to da besedo tajuika Dr. Sedeju, kateri svoje po-rocilo najprej v slovenskem in potem v italijanskem jeziku prebere. Iz tajuikovega porocila posoamemo, da je odbor od 1. obcnega zbora do II. imel 5 sej. Kaj in kako je odbor v njih deloval, je .Sofia" Die ob svojeiu casn porocala. VaznejSa tocka tajnikovega po-rofiila se nam zdi neka cerkvena peamaiica, ktero
Sisli odbor izdati za Slovenes goriSke nadSkofije. ilibog to za nas imenitno in prekoristno podjetje gre prav pocasi zaradi znane naSe malomarnosti in morda tudi apatije proti ceenj. draStva. Naj bi ven-dar nasprotniki cecilj. draStva enkrat spoznali, da ravno s tern draStvo noSe spodrivati narodnega cer-kv<mega petja, arapak reSiti in poboljSati, karje do-brega. — Iz tajnikovib ust smo nadalje zvedli, da so se uatanovile tri cecijj. poddruinice: v Cepovanu, v Sebrejjah in t Cirknem; da se je cecHj. petje gojilo in Sirilo y Gorici in okolici, po Brdih, v Kanalu, v Tolminu in ? recenih poddruznicab. Torej je ledina naCeta, treba samo oeustrasljive in previdno nadalje-vaii, kar se je a krepko desnico zacelo.
Poro&Iu tajnikovemu aledilo je porocilo blagaj-nikovo, iz kterega smo posneli, da je bilo droStvenih dohodkovl92 ft. 41 kr. (Ietnina 178udov, ktere Steje dru&tvo), stroSkovpa 9699. Poodbitib stroSkih osta-ja torej gotorine 95 fl. 42 kr.
Na to je sledil podncni govor, kterega je imel znani starosta goriSkih Cecilijaucev, velezasluSni ij. g. Adolf Harmel. Njegov govor je imel za predmet tri vpraSaoja; 1. Kaj Cecilijanci boCemo 2. Kaj smo do-segli 3. Kaka node na§a prihodnost.
0 tem govora za zdaj samo to omenimo, da je bil jasen, krepak in poien navdnienja in preprifianja za cecilijansko idejo. Ker je govornik v omenjenem govorn na kratkem eel program Cecilijaacev razvil, ga bodemo skasih drngi pot v »So«« prinesti.
Po konfianem tem govora se je voiil na predlog 9. podpredsedaika per acctamationem draStveni yred-sednik in sieer preC. g. Msgr. J. Dr. Gabrijevcic, ki je, zanasaje se na p<imofi odborovo in zahvaljevaje se za skazano mn zaupanje, predsedniStvo prevzel.
Pri zadnji tpLki 8posamezni nasveti" je g. Fr. Bajt, naiteU v Standrefi predlagal, naj bi se § 2 drastvenib pravil predrogacil (dase celd izpostijo be-sede: „na podlagi crkveoih doloieb in nkazov* I?) in naj bi draStvo svojo skrb v prvi vrsti na pciprosto Ijndsko petje obraealo; ali po dsdp, 2ivi debati se je ta predlog absotntno zavrgel.
H konen zborovanja poprimejo milostlj; knezo-nadskof za besedo ter govore bliso takole: sNisem nameraval do konca zborovanja ostati, ali sliiavSi od prec, g. govornika neke stvari, ki so mene zadevale, moram z daj eelo za besedo prejeti. Znano je, da so zaeetkoma t cerkvi samo duhovni ali pa kleriki peli in nikdar ne 2enske, To je priecip katoliSke cerkve. Ms je ta pnncip ntemeljen ali ne — prepustim vsa-kemu si misliU kar hodc. Jaz samo to tnkai nagla-Sani, da je ta katoliSke cerkve princip. Za torej sem odboru cec. draStva rekel, da ako bodo, kakor sem ™ I Sni Ie!8fa Prod»^»Je 2enske pele, ne bodem mogei udelezm se take prodokcije. Sicer sem pa tudi re-
dukcijo z 2enskim meSanim zborom napravilo, ker ie nie vse pnpravljeno. Ali odobriti bi jaz te produkcije ne m0gei s SVojo navzoSnostjo iz razoib cbzirov, po-^° }? °J*??.d0 G.°FiSkih P^bivalcev druge ntrSd-Ml Na deMt pa, kjer ni drugib pevcev razun ien-L• do!oli"Jem, da smejo tudi zenske peti, ge so |oboinc w posebno, Se so pod duhovskim vodstvom. &cer prasi B? pi8mo: ,a,iaden«t iQ deklice hvalite f-m* - m to 18 najaja samo jja ljudsko tfettpoo !
petje in ne na petje na kora. — Nadalje moram opom-niti, da se pri slovesni peti masi ne sme peti sloven-ski, ampak latinski, kakor sv. cerkev strogo 2ahteva. Ce bi torej to droltvo nameravalo pri slovesni peti masi peti slovenske maSe — bi jaz moral drultvo za-postiti zaradi naiela*"
S tend beaedami so milostlj. knezonadSkof zborovanje sklenili.
Ob 2. popoiodne bilo je obiskovanje sv. R. T: v semeu&ki kapeli, med kterim je zgoraj omeojeni mesani zbor pel razne slo*. in lat-nske motete. Pevci prej teb kosov oiso bi'i sknpno posknsili in vendar Je^Uf Tprecej dobro. Kaj bi brio §e le, ko bi bili prej poskoaili!
Po ton je bits v semeattei prosta zabava, med ktero so se vrstile navduiene napituiee, lepo ubraoo petje in igrauje na bannouij mojstro? g. A. Ffirsterja in c. g. Dr, Flappa. Le prehitro je potekel cas v ta-kt drnlbi, kjer vlada eilmost in nzajemnost, kjer se goji prava dnlna zabava — nmetnoat. Drogi obLni zbor nas je preprical. da cecilj. droltvo ni mrtvo rojeno dete, ampak Cilo, krepko, poloo duha in modi, ktereinu smemo torej obetati — lepo prihodnjost.
fat Mirna, 25. avgosta. —Pretecettonedeljo24. t. m. je imelo takaj drago veteransko draStto za Go-risko in GradiSeaosko prelepo patrijotidno slovesnost, ki se je prav dobro obnesla. Droltvo je namreL bilo sklenilo rojsuem god Nj. ?elieaostva, prcsvit" ce-sarja, drnitvn pokroviteija, kakor tudi rojstieni dan prestolonaslednjka, nadvojvode Rudolfa ter imendan nadvojvodinje Stefonije stovesno v Mtrnu pmznovati. — V ta namen jeveteranski oddelek gortgk^ga okraja z druStveno za^tavo in godbo ob 7. ori iz Goriee od-§el v Miren, kamor je po osmih dospel. Pri vbodu v Miren so veterane g. zupan se stareSini, preL. duhov-Sfiiua, nekteri tu staoojoci castni veteraoci in mnogo brojno Ijudstvo prijazno aprejeli in pozdravili. Gorii- ! kim veterancem so se tu pridruziii oddelki Mireoske-ga, Rifeuberakega in Grndi^caoHko-Devtnakega okraja i ter so skupno pod vodstvom grofa K. Lanthierija skozi j praznicno okiocani Miren k M. B, cerkvi naGradko-rakali. — Ob 10. dospel je tje tudi k'ti slovesnosti povabljeni paliticni zaptopiiik, gospod komisar G, Zuecb, kterega so med gromenjem topicev in ubranini zvo* neojem uavzoci gospodje spodobno sprejelt in ga v cerkev na pnpravljeno ran castno meato peljali.
Na to je bila sv. masa, pri kteri je veteranska godba igrala. Po dokoncani sv. masi je pre&, g. zup-nik, obdan z yefio asisteocijo, pred Najsvetejsim nTe Deum" zapel in po tem z Najsvetejsim priCujote bla-goslovil. H'koneo je zasvirala vojaSka godba Se ce-sarsko hiiimo, in tako je bila sluiba bozja koticana.
Po dokouCanem cerkvenem opravilu soveterauci pred cerkvijo zopet v vrste stopili. Ko je bilo vse v redu, nagovori druStveni predsedoik veteiance v pri-mernem slavnostnem govoru ter vse oavzoce povabi trikratni slava Njih Velie. presv cesarju in eesarii;iv c. k. Visokoatim Rudolfn in Stefaniji, nadvojvodi At-brechtu in celi presvitli cesarski rodbini zaklicati. Pd ti prifii zagiine na prijaznem holmci iz tisofi in tiso6 gri gcomoviti »4ivio«, .evviva8 in .hoch1*, moinarji za-pokajo, zvonovi slovesno zadon§, veteranska godba zasvira ceaarsko himrio, da so gri& in doltne na o-krog 6ule, kako udano Ijobi in spoStuje ijudstvo na italijanski meji svojega plemenitega vladarja in celo ceaarsko hiSo. Enak nepopisljiv prizor se je ponav-Jjal, ko sta na to grof Lantbieri v slovenskem in druStveni predsedoik v italijanskem jeziku na^oce pozi-yala, presvith cesarski biSi svojo zveatobo in udanost izraziti. — Po tem so veteranci pred politiduim za-stopmkom defilirali in korakaii v Miren, kjer so pred zupaoovo hiSo druitveno zastavo odd3«. Cas je bil uze priSel, ko v zvonikn in trebuhu poldan zvom. Veteranci so bili na druStvene troSke pogoseeni, drugi odlicoi gospodje pa so imeli ob I. skupni obed t vrtu g. Faganela, kjer je bil g. A. KurSen napravil pro-storno uto in jo z zastavami, cvetjem in zelenjem o-kincal. Med obedom so se vrstile razne navdusene napitoice cesarski rodbini, trzaSkemn namestciku, ve-teranskemu dmStvu in njega vrlemu pretfsedniku, itd. . „.?!? 4- so 8e veteranci na dano znamenje zopet zdruzilim se z neitevilno mnozico spremljevani podali k ljudski zabavi na g. Sinigojevo seuo2et, ktero je bil krajm veteranski predsednik pi. Bianchi z banderi, zastavami, lampijoni, Satori itd. okusno pripravil. Tu se je §e le zacela prava, prosta zabava. Tu si videl plezati faate na mlaje, tam tekati v vrecih in brez yrec, tarn zopet sukati vesele pare po godbinem ritmu ltd. — Ljudsko zabavo so pocastiii tudi odliSoi gospodje in gospe iz Goriee.
Ko je veselje ob 8. pri zaiiganji umetnib ognjev in bengaheni razsveUjavi krasno leieCe crkvicena Gradu do vrhunca doapelo, pride telegram, poslan od cesarske-gaadjutanta, kterega diustveni predsedoik veterancem precita in jih k trikratnemu „2moa cesarski bili v cast povabi. NavduSenost in krik nepopisljiv!
Ko so se na to se nektere ovacije odli«nim ve-terancem bile napravile in se mladi svet Se nektere-krate bil zasuknil, se je Ijudska zabava ob pol 10. sklenite. Veteranci so se podali v Mireu, in goriSki oddelek naprej v Garico, kamor je ob 11 veselo avi-raje dospel. TakiS je koacala prdepa p^trijoUfina ave-
canost, ktera je pokazala, da dinasticna udanost in zvestoba naSih veterancev in celega ljudstva vedno zivo klije v dneb Most! in veselja.
Iz Brd, 26. avgusta. ^ivo gibanje slovenske na-rodnosti, ktero se je pokazalo te dni zvlasti na me-jah naSe .velike Slovenije" (da rabim besede ,Cor-rierove") napolnuje nas z upanjem boljSe bodo5nosti. Razdraienost med Sloveoci na GoriSkem, ki so jo za-uetili goriSki irredentarji prve dni julija, borba in zmaga pri volitvah, ktero smo videli doe 8. in 19 t. m. pri naSih bratib ua KoroSkem in itajarakem — ne spricuje-li to, da se Slovenci ne dajo vec tlaciti v su-inost, oe pritiskati na steno, ne moriti z no^em na-rodne smrti ? —*
Viako iivljeoje, vsaka oaeba se brani smrti, in to brambo odobruje zapoved, ki kltfie; BNe ubivaj!' Ni toraj nobena cuda, U se tudi ttarod slovenetki brani smrti, osobito tam ob mejab, kjer ga naj bujie pntiskajo in morijo. Zato smo se oboroiili tudi mi brisk! Slovene! „z uma svitlim modem11 in vzeli za Scit §.19 ter zedinilise v straz&rsko 6eto, imenovano ,Slovenski jez*.
Ta 6eta se je veckrat i% zbrala v kolo in va-dila v svojem svitlem orozji. Gibcnost in srenost ra-stete pri vsaki vaji.
K tem vajam pristevam tudi nbesedo", ktero je napravilo to druitvo due 24. t, m. v Vipoiikem gradu,
Razun gg. clruStveoikov doSlo je k .beiiedi* mnogo izbranega obcinstva; vulika grajieinska dvu-rana bila je polna posluSalcev, tudi v strauakih »obab m bilo brez gostov. VrSila se je „beseda* po razgla-Senera sporedu. Vsi sodelovalci: godba, kapeiwik, go* vormki in pevci so se dobro obnesli. ObfiudovaU »mo zvlasti g. kapeluika, ker je zual 24 godcev v razli-(:w.a jii^tiuuieutih o tako kratkem ima toliko izuciti. V svojjh skladbah se je mojstra izkazal. OWna mu hvalat Po Bbesedi't je bila v dvoraiiah skupua vecerja z napituicami in petjem. N.ivzoC je bil tudi uaS po^-lauec Aud. Kucijaucic. Na zadoje pies; med plesovi-mt lockami skupao petje. V.ih je bilo dovrleno brez najmanjSifga nereda. Tako so pripravljajo Slovenci za duSevoi boj,
V Wedani, due 20. avg, - Sprejmi, drag* pSoca'S bJagovoljno to vrstice v svoje predale, da ue-koliko popiiem redko slovesnost, ki se je te dni pri nas vrliia.
Kakor tihi teden vae zaloje in vse komaj pri-2akuj« vesele velike noei, tako je nasa obei-na tisti tedeti, ko se ni Cul glas zvonov, nekako za-Lvala i» s te^kim sreem piicakovala dueva, da bi zasliSdla glaji nuvih zvonov. — Ali «uj I V pouede-ijek 11. 1. in. zagrmijo strelt iz mo2narjev, ter na-znanijo. da se bMajo novi zvooovi I Cela vas je bila po konci! Vse, mlado in staro, jt pohitelo, da bi po-sveCeue goatc prazniaao in dostojuo sprejelo I — Na vipoMki meji obstopijo domaci veterani v uoiformi z venci okiufiaue zvouove, dvanajset belo obleSunih de-klic drzi trakove ob straueh, ter med muogobrojuitn spremstvom druzega ljudstva p?raikajo se vozovi z bogatim zakladosu pd prevalski uesti pbti hribu Me-dani. Vrb hnba, kjer se dvoji ct-sta proti Karminu in Prevalu, fekaio jib je obeiusko stare&aatvo, iobka mladina in obilaa mnozica ljudstva, — Ko zvooovi vrb hriba dospejo, pozdravi jih prec\ goap. vtkarij 3 poljubijajem. — Sprevod se poteia dalje pomika proti vasi med vesefim pritrkovanjem aosedath vasi in med streljanjem m-jinarjev. Ko se vozovi pred cerkvijo ustitvija, stopi prec. g. vikarij ua vzfiieno mesto, ter z giuljivitni besedami zbraoemu ljudstvu razlaga po-mea zvooov in njih napisov, tako da je marsikomu solzica v oceh zaigrala.
Zvecer pred Veliktm Smarnom so zvonoii per-vikrat zapeii. Nepopisljtva radostl Veiifiaatni, milo vbrani glasovi so marsikateremu solzo veselja iz ofiesa privabili I
Zvonovi so bili vliti v livarni gosp. il Polli-ja & Broilija v Gorici in tehtajo 69 statib centov. V-giaabeui so v G, D, E. Livca zasluzila stasivao cast, ker sta delo res mojstersko izgotovila. Zatoraj ja za-moremo po vsi pravici terkveuiin ia oMiuskiui pred-stojoikom priporocati, ki bi Seieli uovih zvonov si omisliti.
Dae 15. avg, biia je tukaj cerkvena slovesnost, kajti tukajsua cerkev je posvecena M. D. Vnebovzeti. Obhajali smo toraj dvojao siovesuost. V cast nebeSki kraljici, na§i varuhinji, so tedaj zvonovi pervikrat za-dooeii. — Pri tem cerkvenem shodu je cast. gosp. kaplan Mih. Vuga v svoji izverstni pridigi obSirneje razioiil pomen zvonov in napisov, ki jih kincajo, — a tako giuljivo, da je vefiini posluSakev zaroailo oko. — Med krasnitni in potnenljiviim slovenskimi napisi nahaja se ua velikem zvouu tudi sledeci: .Apostola Ciril iu Metod, prosita za slovenski rod* (imenovani gosp. pridigar je pomen tega napisa s posebnim pov-darjeojem razlagal). — Medanci so nekako prisegli s tem, da bocejo ostati zvesti Bogu in mili nasi slo-veuski doraovini, — in to je tem bolj potrebno, ker stojimo na meji, kjer se je treba boriti proti tujeum nasilstvu z uma svitlim mefiem, V tem pomagajta nam «*v. slovanskft apostolal                                   ^
Ne morem si kaj, da bi ne omenil, koliko se je v teku zadnjih petoajset let z drufceno mocjo v ti ob-eioi izvrSilo. Leia 1869 sezidala se je nova prostorna cetkev, pred dvema letoma novi velicastui zvonik in Sola, zdaj pa so se napravili novi zvonovi. — Najveca zasluga gre prec. g. vik. Jos. Pahorju, ki je po svoji ueutrudljivi delavnouti in skrbaem gospodarstvu pri cerkvenib donodkik toliko prihrauil, da je za taka dela z zilatuo svoto pripomogel. Oast in hvala vseui obSinarjem posebno pa g. zupanu Iv. Nep. ToroS-u, ki se je z veliko pozrtovalnostjo trudil, da ec je za-moglo vse to tako licno doguati.
Cv.
Pri SV. Luciji, doe 19. avgusta. (Starine pri s?. Luciji.) Le itta 1880 meseca septembra price! je tukaj na polji, imetiovaaein .Ograjoica* tik jziiva Idrye v Soco Dr. Bizarro razkopavati grobi^Ca uasib prade-dov. Bazkni je cez 70 grobov, v katerih je nasel moogo lepib starin: nrne, brooteno in zelezno lepo-ticje v jako raziicnih oblikaU — iz kterik sklepajo, da so gr«»bovi w pred Kristove dobe, Najdene stvari braai g. Dr. Bizarro tarn; a najboljse bi bilo, da bi je izrocil kakemu muzeju v sbraiabo. Take stvari se oavadnci popoluoina razmetajo in pozgubijo, ee lastnik umrie. To se godi tudi zasebnim bibiijotekani: ,»tari ipehi", ki velikokrat branijo velike umotvore clove-skega dulia, sluzijo potem skoro gotovo za omeuj«mo elaumo ali kurilo.
Lftos pak je due 12. avgusta zacel nadaljevati razkopovaaje g. Dr. Karl Marekesetti, vodja trzaskega mestuega inuzeja. Uni je v tej stroki zelo izobrafem in tudi, rekel bi, tskiupuiozuo uataucen. Zanimiva je njegova koji^ica „La Necropoli di Vermo pre^so Pi-iiuo" Trieste 1884, v kten jako uceuo tam uajdeue starioe opisuje. — lUzkril je do dauasujega due o poludne fiez SO grobov ua jako inalem prostoru, kakib 4 teluje v dolgosti in lVt v airiui- Muugo urn jo g. vodja ohraail a svojo izvaureduu potrpeiijivustjo, g. Dr. Bum* je lake reci kar tya pa Ueb bacml. Le-pottfja je B»iogo dobil: broucene igle podobne ouiro vVertni, broncene zapouke v podobi coluica, pijavke (gondelformig, blutegelforwig) Datfe: prsteue posode, orat*. jako razliciiik oblife; veliki irebuhi v dijatnetru po AO'cuit.; kelihi prgteni z iepim poduozjutn ho tu; nabaiajo m oje*ne p» trdue .salcu", kot da bale za kafe a tudi iwvtduih skledtc m uwjnka, poduboim ootni iz kojib »mo mi v stanh fasib mocuik jedli, predao smo se Jikati zatelu Bkoda le, da ukljub opre-znwti deUvcev in g. vwdje muogo razpade zbag prs-veiike sttrosti. — Vae to prica, d& nali atari uiso bill tako zabtti, kot kedo imsli in pr&v ima g. Dr. Marcbesetti, kov omenjeni kojiiici tako lepoopomui: Daila copia dcgii oggctti, potr«te di ieggcri persua-dervi, cbe i ncwtri prugcmtoa nou possouo cbiauarsi barbart t< seWaggt, possedwiido ordiuameuti sociali ed ana coUura nou ittdifferenle, molu secoii prima cbe raaaile romaoe a noi veniBaero... 1
(To je: Iz obtlostt predmetov se lahko prepn-eate da se naii pradedi n« morejo imeoovati barbari in divjaki, imajo6i druibioske ustauove iu ohko ne malo vec MtoleUj pr«j» ko so nmski orii do aas pnSli.) Glavaa vsebioa teb grobov je: ogije m pepel seiganega mtUCa, in ie osiaie kosti, v &redi ujega poiSda per*ten», pod po»od# ieputicje brooteoo. De-narja m t'W, u»beaega znameaja kak«ga oroija. — Kai to orifia? Nalt pradedje mso ball brez oinike, btii so dobrega area, kar kale vehka pwteto do mrtvih ktwili trapta so tako skrbuo maten zemip izro^evaii; oni oiso imeli deaara; bill so miroljubai.
__jtt jBUite koiiterfcj modcruega Sioveuca.  Modemi
SioteE«e ima dobro, rablofiutao arce, vse rad odpusti, tndi kWute « r«k Itetnega brata, 6e tudi Se bolj skelijo. Dena»j» tudi audaj uiuiamo, saj sino reveii v praveti pomenu. In miroijuboi da nisuio, kdo bo to fcajil? Saj jtb od vseb auaoi dobivamo po brbtu vec aego kak iaSki — g&"- —
glasili neudelezitcv, narodnim RibniCanom, vladi in sporaznmljenju prijaznim Kocevarjem pa so rekli: „Storite' kakor boCete !B Tu neSim merodajuim kro-gotu iii bilo nid mari, bodi izvoljen prijatelj ali ao-vra2nik. Trije zagrizeni sowazmki so vam ljubSi, ko glas naroduega prvoboritelja v dezelneui zborul Na Hotraojskem ste vpibali razpor, sedaj se pa veselite zraage domactoa nad domadinom, Vrgli ste z nedo-stojoimi volilnirai zvija&ami le osebo, nacela nel^Euo-glasoa zaupuica dr. Vosujaku volilaib moi iz Postojine je dokaz, da Notranjci so kljubn terau proti onim gla-sovitim 600 gl. za nemsfiino na ljudakib Solab. Ako sedaj po Postojinskej volitvi nLjubljanski List* po-* nuja roko k spravi, bo naSel pri mislefiih raalo ver» nih, ker ob enem napoveduje vojsko u2e tretjemu po-slancu Notranjskemu. Tedaj prosit boj! Ce se ne bo enkrat vendar le dobro opekel ?                       St.
drzavnega poslanca v kmeckih obcinah slovenskih naN GoriSkem, p. n. c. duhov^ino, uditelje, zupane in po-sestnike k javnemu shodu v SEVANG dne 7. s e p-terabra 188 4. v dvorano gostilue Scaramanga — ob 3. uripopolndne, kjer polo2im raCun o svojem delovaojn v dr^avnem zboru. V Gorici dne 28. avgusta 1884.
Dr. Josip Tonkli m. p.
Za, slovenski otrodji vrt v Gorici je daro-val Slovenec v Lahih 5 gld. Hvala mu.
V Ljfibijaul, 27. avgusta.   Volitve v deielui
ibo? lo kottcaae. V pooedebek so volile kmetske ob*
6iue okraj^f Post^jiae in Logaica,  izvoljen je bil g.
Adolf Obreza, driafm poslanec, s 73 glasovi; vceraj
je bil izvoljen  za mesto KoCevje  in trg Ribnico g.
Faber,  straiten   ustavoverec  in  agitator  nem§kega
Scbulvereina", dobil je Siglasov; narodni vohlci so
oddali svoje glasove,  48,  g.  F.  Fortuni,   trgovcu v
Ljubliani. Danes pa so izvolili veleposestniki g. grofa
Ervina Auersperga  in barona  L. Lschtenberga,  oba
ustavoverost s 46 od 48 glasov;  narodna stranka se
je odlikovala z nenazocnostjo. Izid dopolnilnih volitev,
kakor se je uie naprej vedelo, je toraj:  1 o&roden,
g. Obreza,  in trije odioCni nasprotniki vlade  in na-
todae stranke.   Bgodm§i izid bi ne bil revno nemo-
go5,  da je bilo   merodajnim krogom  kaj  Mete na
njem.   Saj smo lani v veleposestvu propaii Ie s tem,
da so nem5urji dve nasi pooblastili zavrgli, kakor se
ie pozneje dokazalo, pmv po krivici. Razmerje glasov
v narodni Rtbnici in nem§kem Kofievji,  72:99,  pa
tadi ni tako obupno   za narodua   in vladuo atranko,
da bi res ne biii mogli vrefii fskcijoznega pristaSa.
Ali kaj to briga vlado ia izvrSevalai odbor kluba na-
FodQih delelnib poslaacev?  Za velepoaestvo kso pro-
Politidni pregled.
Tudi zadnji tcden je veljal v Avstriji no-vim ali dopolailnira voiifcvam v deielne zbore. V roestni skupini in v veleposestvu na Btajarskem voljeni so sami liberalci.
Na Zgornjem Avstrijskem prodrli sovvseh kmeckih obcinah kouservativci. Ali bode imel Zgornje-Avstrijski zbor konservativno ali libe-ralno vecino odvisi od veleposestva; prifiakovati je, da zmagajo sedaj konservativci, ker se med voliici veleposestva ne nahajejo ve5 oni, ki so le posestniki his, vknjiienih vdezelno knjigo, a ne pravi veleposestniki semljilc.
Na Notranjskem zraagal je vladni kandidat g. A. Obreza z 73 glasovi proti 28, katere je vdobil g. Ilinko Kav^ic. V incstui skupini Ko-Cevje-Uibnica propadcl jo narodni kandidat For-tuna proti liberalcu Faber-ju; v veleposestvu pa izvrk'vahu odbor uarodnih poslancev de^elnega zbora Eranjskega Se postavil ni nobenega kan-didata, ampak brez borbe popustil nemLurjem boj ne poljc. Znamcnjo sedanje „zlateK dobe!
8Wiener-Zeitungtt objavlja cesarski dekret, katcri sklicujo naslednje define zbore in sieer: eeSkega, Stajarskega, kranjskega in Slezijskega za 9. septein. gornjc- iu dolenje-avstrijskega in soluograskega za 15., koro§kega m 22. in tr-zaSkega za C. oktobra.
llrvaski zbor zboruje, ali Starcevid je ne-poboljsljiv; on dela vsako rairno, stvarno posve-tovanje in razgovarjanje se svojitni navadnimi fikacdali nemogocej in vsled tega neparlamcnta-rienega postopanja mora predsednik pogostoma seje pretrgati. Zboru je predlozeno porofiilo o novem volilnem zakonu; ali ker se zarad krat-kega zasedanja ne more izdelati in sklenitinovi volilni zakon tudi za nekdanjo Krajiuo, zato zbor vlado pozivlja, da naj ona v kratkem pred-lozi nov volilni nafirt za vso deMo, kateri bi imel obsegati tudi Marijin Dol in 2umberk.
Ker se kolera po LaSkem siri in dan za dnevom terja ve6 2rtev, ter je nevaraost tudi velika, da bi kmali ne prckora6ila avstrijskih mej, zato je ministerski predsednik sklicai na Dunaji viSi zdravstveni svet; ta je konstatoval koiero na Laskem epidemicno in spoznal za po-trebno, da se poostrijo vse previduostne nared-be ?- zcleznicnih mej nih postajah, posebno na meji proti Italiji.
Med Francozi in Kitajci je pri§lo do vojne. Slednji so prelomiii Tientsinsko pogodbo; Francozi so zato terj ali odskodnino 80 milijonov. Ker Kitajci niso hoteli zadostiti stavljenim po-gojem, raztrgala se je vsa diplomaticna zveza med obema drzavama, Francozi so zasedli rud-nike v Kelungu, bombardirali arzenal Fu-Cev, in kakor se glase novejSa poro6ila ga tudi razru-iili in potopili devet vojnih ladij in ve6 eonk kitajskih; Francozov ostalo mrtvih 6, ranjenih 27. Ruski car odpotuje prihodnji mesec v Var-gavo, in pri tej priloinosti mislijo se mu po-kloniti tudi podaaiki poljske narodnosti in mu izro&ti adreso, da mu izrazijo cute udanosti in zvestobe do njegovega prestola.
Domade in razne vesti.
Vabilo. Podpisani vabim prav uljudno vse p. 9, gospode prvotne volilce iu nolilae wole za volit^y
0.  kr. kmetijsko dniStvo nam je poslalo sledeCi program za de^elao razstavo sadja, vrtnin, grozdja in vina v Gorici.
1.  Razstava bo v prostoru pokritsga ter-ga, Piazza S. Antonio, (ki ga je v ta uamea uljudno pripustil slavui mestni magisfrat) dne 25, 26. 27. in 28. septembra t. 1, Odpre se opoludne 25. in se za-kljudi na veCcr 28. septembra.
2.  Sprejrao se v razstavo b pravico do daril:
a.  sadja in vrtnine vsakega plemena in bale, bodi si v frisnem stanu all pripravfjene in ohranjene, da so le v dezeli zrastle.
b.  grozdje belo in fierno, jcdilno iu m vino, do* inacih in ptujih tert, obdelanih v dezeli.
c vino belo in crno, staro in mlado enega leta, navadoo, lino in likcruato, pridelano iz tert ki so v deleli zrastle.
3.  Kdor ee vrielciiti ^cli s kakim pridclkoin te javne razstave, bo moral naznaniti tukajsajemu c. kr, kmetijskemudrustvu do 10. septembra, poaluzivsi se izkljufiljivo za to odmenjeue oglaBiiico, katere se od zdaj naprej dobe pri vsoh obfiinskib uradih na do-¦M\ in v pisarni tukaj$»ega e. kr. kmetijskega druStva.
Kazstavljavci naj navedejo v oglasnici vse date, katoa so. zabtevane v doticnili pridelkih.
4.  Cegar blago se sprejme v razstavo, dobi do-tiCnik pristopni izUtuek direktno po tukajSnem uradu.
5.  Vrtnine, sadje iu grozdje se bo tnoralo izro> citi v prostore razsrave ptosto vsakega stroika dne 24. septembra, in iloticmk bo moral sam skrbeti da jib postavi na prostor, vsakeuu ra^stavijuvcu od-meujeni.
Grozdje so mora izrociti na vejicah s porjom in ne manj kot tri grozdo vsuke baza.
Vsakt posamezen pridelek bo moral nontti listek, na katerem naj se jasno zapiSe vgaj navaduo ime do-ticuega pridelka.
6.  Vino se bo moralo izrofiiti uradu kmetijskega dcuStva od 19. do 22. septembra.
7.  Zbirke vina se raztjtavijo v navadnib dobro napolnjenih in dobro zatnasenih boteljkab, ua katerih se mora prilepiti listek z napisom, kaksno vino da je, koliko je staro, od kod da je vino in imc razstav* ljavcevo.
Vsake zbirke navadnega vina, belega ali eernega se bo moralo rastaviti ne manj kot 12 boteljk, za licna ali fiua vina 6, in likernatega 3 boteljke.
Vsa razstavljena vina so dovoljena javni poku§-nji, to pa proti placilu odSkodnine, katero bodo zahte-vaii razstavljavci od tistih, ki bodo hoteli viua pokusati.
Ta odSkoduina je dolocena na 10 kr. za vsaki kozaiec navadnega vina, ki bo meril % litra; 10 kr. za kozarec licuega ali fiaega viua, ki bo meril l/lO litra, in 10 kr. za vsaki kozarec likernatega vina, kateri bo meril Vso litra. Kozarce preskerbi tukajsno c. kr. kmet. drustvo.
8.  Da bo mogoce obfiiustvu pokusati vina, bo moral vsaki razstavljavec narociti osebo, katera bo imela nalogo tociti in deliti vino tistim, kateri bi ga zeleli pokusati. Ta oseba bo morala biti zanesljiva, trezna, postena in sna2no oblecena, ier po predsed-ni&tvu c. kr. kmetijskega druStva za ta posei sposobna pripoznana, in katere ime in priimek naj se v oglaa-nici na odlocenem mestu naznani. Osebam, katere bodo opravljale ta posel, izroCi tukajsnje c. kr. kmetijsko drustvo posebno znameoje.
Ako bi razstavljavec ne imel nikoga, ki bi zanj opravljal posel delitve vina pri pokuSnji, preskrbi to na razStavljavSeve suoske tukajsnje c. kr. kmetijsko drustvo.
PokuSnje se bodo versile v prostorih razstave, od 11 ure predpoludne do 5 popoldne 26. 27. in 28. septembra.
9.  Kmetijsko druStvo odlocl posebne osebe, katere bodo poobla§Leuepreskrbeti obcmstvumerzle jedi, prepovedano je torej razatavljavcera jedi v prostorih razstavtnih prodajati.
10.  Dokler bo trajala razstava, ne bodo smeli razstavljavci odnesti nobene razstavljeue stvari, ter se dolofii, da bodo nioratt razstavljavci tisti dan po raz-stavi, kar so razstavili, nazaj vzeti; kar ostanev raz-stavi, se bo obrajtalo kot zapnSceno, in kmetijsko druStvo se polasti zapuScenih stvari.
11.  Razstavljavci ne placajo nobene nagrade za prostor, katerega se vsakemu odmeni za oznanjene pridelke; kmetijsko drustvo priredi samo dostojno po* krite niize.
12.  Darila odloSena po tukajSnem c. k. kmetij-skem druStvu iz drzavnih podpor, obstojd iz svetinj prvega, drugega in tretjega razreda, Jastnih diplomov in denara.
2   "  daril ni dolofieno, ia se bodo podelile n^
tukajSnem c k. kuietijskem drnStva na podlagi dolo-citve posebne prespjeratee komisije, katera bo inreno-vaua p» glavceni odboni ttlkajSnjega c. k. kmetijske-ga drtStva.
Dafila se razglaaijo ob&nstvu, kadar 'ie razstava odpre, in slavnostri* podeHte? se bo vrSila opoladne sabote 27. septembra.
13. Vstop v razstavo bo javen in brezplacen, in razstava >tane odprta 04 poladne do 5 are popolu-dne 25. in od 9. predp; do 5 popoTude 26., 37. in 28. septembra^
DruStvo so aadeja, da so bo obttnatvp v veliki mnozM *dele$U> ie za nafo dpgefo wine ia preko-ristne razstave.
Obletaica smrti grofa Cbamborda se je nre-teklo Sobotb &3 t, m. na Kostanjevici slovesno obha-jala. Steals, kotone in ktopi franciskanske cerkve so bile ftroo prevlecene, na sredi pase je vzdigoval kras-no napravljen katafaik, okrafien z^enci in borbonski-ini gtbi, koncqjoi z baldahinom— umelno delo nekega Gnrtlrer-jt * Danajskega Novcga mesta. V prvib klo-peb sta bila tajoika Chamttordove udove in vojvoda Robert Pannski, necak ranjkega grab; ob stranskib klopeb po tern so Hneli svoja mcsta odlifai$Francozje ter politicni, vojaskt, sodnjiski in solski veljaki na-§ega mesta in njega aristokracija.
Pri pontifikalni nasi, ktefo so sluzili mil. kne-zonadSkof a azistenco p. n. gg. prosta in dveh kano-nikov, so peli P. KonsUntinovi de*ki P. A. Hribarjev requiem, kteri je ? obee dopadal. Znamcnje, da je cecilij. petje tudi aa kralje dobro.
Po sv. masi se je odpel pri tombi .libera" in dovrsile dotiine molitve za mrtve. Na to so se podali mil. koezonadskof z asistencijo ˇ katakombe pod crk-xijo ter so tarn blagoslovili in pokadHi kraljevo rakev. Tako je koncala zalostna svecanost. — Omcoimo Se, da je grofinja udova katafalkin krasne Crne paramen-te {& 00. FrantiSkanom podarife, da se bodo vaako leto ob letnici rabffi.
Novi kolki pridcjo v pronjet pgcenSi s, 1. dnem januvarja 1885. Od iatega doe naprej dobivali se bodo tudi slovenski merijiski blanket!, (menjice) kar jih je izpod goldinaija.
Zgubljen pea kofetaate barve mJad, dolg 92 c. m. visok 66 c. m. se nabaja bd due 21 t. m. v Kronbergu pod sv. Trojico pri Petru Kijavcu.
Andrej Kuftrin, pek v Gorki, umrl je 23 t. m. kot prvi redni podporhi ud ^slov.podpornega drustva v Gorici*. Ranjki bil jeblizo d?e leti Man na SuSici in vdobil od druStva v casn svoje bolezoi 142 gl. 80 kr. denarne podpore, zdratnika in zdravila, Pogreb Djegov je bil dostojen vkljub temo, dajc zdaj mnogo druitvenib odbornikov na pofiitnicah, in da si je biia ravao dan pogreba velika veteranska slovesuost v Mirnu, katere se je vdele^ilo muogo tudi naSib drudtvenikdY. Slovenski rojaki, ki §e niste v tern druStvu, preudarite dobro to-le ootico.                                     J—St.
TrLaSko podpornp drugtvo prestaviavojo pisarno \z Via del Torrente §c. 34. v. Via Feroeto St. 6, t II. nad&trepji,
Slovenski zgodovi^r gosp.Fr. §umi prosi podpore zanjeg^ovzuanatvenViasopis ,,Arhiv far. Hei-matkunde*. NaroCnina stanena leto 3 gld. 15 kr. Pri-poroCamo ta potrebni, znanstveni casnik Vsein prija-teljetn slovenskega zgodbvindznanstya.
Mati6arjem v opomin in pojasniio. Pod-pisani odbor flMatice Slovenske* je dolocil v svojej 62. beji kot koueCai obrok za vplaievanje letoSnje uduine dan 1. jnnija. Ker je tedaj omenjeni obrok Ie davno potekel in ker je Stevilo onib letnikov, ki so udoino Matici letos ie poslali, vkljub temu neprimeino nizko, opozprja odbor vse. dosedanje letnike, ki: le-toSnje udnine Se niso placali, naj bjagovole to v kia-tkem storiti, osirooia. naj ja?ijo. svoj izstop, Le jib ni veC volja, drustveniki bitu Posfibno pa pozivlje po verjenike, naj bi biagoYolili; zaostale. letnike svojega poverjeniSkega okraja opomniti, da uduioo, skoro 1-platajo, ter ob jedaeni delovati; na to, da pristopijo druStyu novi udje. Ciqi, rednejSe, je vplaCevaoje let-nine, tern lozje je tudi odboru zadovoljiti druStveuike, tern preje lahko dobc;druStvene, knjige. Ce druStve-niki tolikrat poydarjajo, da je, kar, odbor sam tudi rad prippznava, zeskrajni.eas, da.se j'amjejp dru§t-vene knjige redno in pravoCasnp razpoSiljati, naj tudi oni odboru, ki se resnotradi, po syojej ui^Ci ustre-zati Djibovim zahtevam, neVdelajo tezav in oyir zne-rednim vplaCevaojem. VjeC, matiiarje?.:je, 1 iejelo.iPojBBr , nila zarad leto§nje udoine. Bodi, Jim,, povedauo, da znaSa letoSnja udnina, kot, za,, droge. leta ,2 gld.' Vpra!-Sawje povisanja.z 2..n«.3..gldn se je:pa0 obSiiinp, pre^ tresalo v zadnjem.Casn v ob&Bih,LzbQrib^ odbprovih in od3ekovih sejabE vendar^ se.je.kopeCpp. skleui.lo, da oslane stvar Se pri starenj, Sieer bi bjlo.papoy^anje, Le bi bil nasvet tudi obveljal, itak imeio .veljayo Se le La prihodnje Ietor                                 Odbor^
Urednik 8Slov. Gospodaiia«, neustraSeni
rodoljub g. dr. Gregorec  je bil na 'jeco obsojen od Ccljskih porotoikov. Tozil ga ja dr. Glancnik (arednik : ,Kmetskega prijatelja*) t \mem tislega ucitelja Hen-kerja v Prevaljai, ki ga Prevaljci Se dobro pomnijo.
Narveda vinska trta na IlrvaSko^SlaTons-kero se skoro gotovo nabaja pri gostilniearju v Jvan-poljn pri Daruvaru v Slavoniji, kerta trta ima letos, kakor krvaSki «asoiki piSejo, 2000 popolnoma dobro razritib grozdov. Ako vzamemo da gre 500 grozdov na jeJeo hektoliter, ima saino ta trta 4 hK fi«; in «e raCuaimo W.po 8 gl, je pri-delek one trte vreden 32 gL
Listoica nred nistra: Dopis o slavnosti delal. podp. druJtva v T**rstu — odlozili za prihod-njift, ravno tako dopis iz sf. lacije. Dop. iz Tmove- 1 ga: Poravnajte sami nmi mho, ;saj imate pravico in dolinost. Dopisniktt iz Vedr. — prepozno; priporoea-mo se za drigikrat.
Podpisano predsedniStvo je doloiilo podeliti po javni drazbi HledeCa nodvzetja:
1.  prod&ja m«irztib j«di v ogcaji razstave sadja, Yertoiu, grozdja in vlqa o priliki javoa poku5uj« raz-Stavljenih vin, katera se bo \er5ila due ^6. 27. in 28. septembra t. I.;
2.  priskerbitev potrebaib hlevov in okermitev ti&tib govwi, kafcre priz>uejo razstavljavci Y Gorico na prcdvecer razstave^ kakor tudi okenuitev vseh raz-stavljenih zivali brez ra-.loLka eel daa razstave 28. se^tcuibra; iu
3. uiiza:.sko delo, s kterim ae ogradi in okiri^i pro -htor razstave na zivinakem tergu in oni na pokritem tergu (Piazza S. Antonio).
Kdor bi Lelel prevzeti eao ali drugo teh podv-zetij, jc uaptoseo, naj se oglast direktoo v pi^arni tukajSnjega c. kr. kmetijskega drustva <jne 5. ia 6, septembra p. m. od 10 do 12, ure predpoludue, kjer dobi vaedruge pozvedbe v ten) oziru.
0. kr. kmetijako druStvo
v Oorici  dm si),  avgusta 1884.
Prcdscdnik
Zahvala in n^nanilo.
Podpisani naznanja stem (est. p. n. obCtnstvu, da je Bluibo okrajnega obtiinskega zdr&vnika v Kana-lu odloiil iu se 28 U m. z dru^ino v Gorico v svojo hiSo v. gosposki ulici h. §t. 23 preselil. Ob tej pii-liki Steje si podpisani v dolznost, da se najtopljeje za^vaji za muogQ^rbjno zaupanje, ki ga. je viival v svojL 7Va letnt praksi v KanaHi od vseh strani ka-nalskega in tolmiriskega obraja, kakor tudi od Brtcev in beneikih Slovencev.
l Prej ki> se pa, stalno v. Gorici nasejj, poda. se. na Dunaj in sicerr -y^ 3p au^st^. t. I? ker. je bil od;ko Iegija. vseuCiIiSLaib: profeaorjev raedipiuske fakultete |'na Dunaji sprejet v operacijski zavod za poroduiStvo in Zenske bolezni, kjer ostatie sest mpsecev.
Jeinaje stem slovo, znancenriD.prijateijem kliie: ZiviU! Na syidenjel ;    V Gorici, doe fa avgusta 18B4.:
' Vsega zdravniStva Dr. ANDREJ LISJAK.
Podpisani si gtejem v prijetno dpinostzabvalhi se javno g. Josipu. Dr. Keuda, zdraynika v Vipavi, ki je mojo preljubljeno bier Toniko, za pljucuico boluo z nepopJaljivim. truUoxu.ia skrbjo zdravil iu }o s.svpjun uuiQitn raviiaDJem prezgodojeg^ groba otel. ' V Gorici 27. avgiusta. 1884
JUIHM02E, "__________________________trgovec y RaStefji.
Zahyala.
V tuinem 2alovapji po svojera neppzaTbljivem umrlein soprugu, zahvalujeta se slatn. odboru BSlo-venskega. bralaega in- podpornpga druStvav. Goricitf, idaje.;raojegaimpMvCaatt.ilJQgove dojgotiainetbolezni deuariiOj iu,jZdi-ayoiSko podpiraj, itt,;za ojegov/lep po-.gcetfskrbel. Kako da je to dru5tvo'prepotrebnot to jaCvnb priz'navam iibogftji 2ena v«^ otroCicev, ki sem dobivala podporo od' druStva. Zatega del vsem svo-jim rojakinjam slov. braluo in podp. drustvo toplo priporocam.
Ivana .KqStrin, '   odova.
Podpisani si Steje v Last naznanjati"] p. n. ob&nstvu, da je odprl v Rabati§6i (Via Babata) v Eitterjevi hi§i  §tev. 20. ¦ novo prodajalnico z raznim  kolonijaIrtimi?| 1 blagom; ob enem, da ima v zalogi mno-> govrstnih doraacili in druzih mok, vse po iiajm'M ceni.
Priporofa se za obi!no obiskovanje V Goriei, 20. argusta 1884.
Anton 2erjal.
Cudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprouto in nwivvno tdrftfUo je prara dobrodejna pomo( in ni treba. mno-gib fcosotU, da Hi' (iokftio njihova dudovita moC. be se lo rubijo nokoliko dm, olajfiajo preSenejo prav kmalu najtrdovratniitt la-line bolCHti. Prav izrrstno vfltmajo zo • per hemorojde, proti boleznim na jftrlb in na. vranipl, proti drureanim bolcznim in proti gliatam, pri Jcn«kih meaoCnih nadleinostib, zoper bolt tok, bojast, zoper bitjo area tor distijo pokvarjeno kri. One no pt-cgfrijajo namo omtmjonih bolezni, atnpok nam obvarujejo tudi prod vaako bcloznijo.
Prodajojo bo v vseh glavnih  lokarnicah na arotu;   za parotbo in pogil'atvc   pa edino r lokarnici Criatofoletti V Gorici, v Trstu, v lekarni C. Zanetti iu Q. B. ftovia  in v lekarni Alia Madonna   v Korminu, Kna Bteklenica trtano SO novcer.
Gotov pomoGek,
Ysadko dobi pladilo hitro inuiij,  ako bi oatal noj
gOtOYl
ROBORANTIUM      (pomofiek, da brada raste,)
bre/, uapeba. Ima tudi gotov uspob pro« ti plofii, izpadanju las, lu»ki-nasti glavi in osivljenju. las. Uttpob ja gotov po nckatorem drgoeoji. llJolujc^itro. lzvime Htoklonico nuponi-;a po 1 gl, 50 kr.. steklenico za poaku-njo po 1 gl. I. ii r 01 i c b v Drnit. Za* ogo: v Oorici: Criatofoletti, lekar; -¦ Trstu: Pavel Kocca, lekar v mcatni palaci; v Ljubljani: Ed. Malro; v /< a d r u: N. Audrovich. iii>ou>uatiam rabi so pogosto z uapohom. tttdi proii slabosti spoinina in boloati r gl.a.vi, kar se labko dokaze se apricovali in zahralami.
NB. Y imeoovanib zalogah dobi se tudi ustna karpa§ka voda Grolicbova, got ova pamai zoper vaakor3no bole"jo zob, neobhodno potrebna, da ae ohrani njib lepota, izvrstno sredstvo, da se ohranijo in 6i-stijo.zobjc, usra in Iesna, &esta.*ljena iz zdravilnib koranik moravakih Karpat; grate ateklenice po 60 kr.
Vazniuiiio.
Podpisani si usoja naznanjati p. n. obCin-stvu, da je odprl za kosarao, via Caserma, h. st. o, novo prodajalnico z raznim kolonijalnim in jedilnim blagom; ob enem, da ima v zalogi mnogovrstnih domafiih in druzih mok, vse po najnizji ceni, tako da se ne boji od nobene strani tekmovanja (konkurence).
Priporoca se za obilno obiskovanje, V Goriei, a. julija 1684.
Z odlienim spoStovanjem udani
Sreoko ]VIozot1o iz prvaakega mlina.
Podpisani gpspodaEskt svet naznanja, dn? se bode po stari navadi derzal semenj za zmnoia kramarijo pri svet. Egidiju nTilhliK v Sufci dne 1. septembra t. 1.
2iviua Je na, dye leti §3 prost%fitaatnine.
GOSPO&ARSSI SFETVSUTI
dne 16^ avgnsta 1884.
NaceJnik:   Jo2ef Luill.