štev. Z44 O Ljubljani, v sredo, dne 24. oktobra 1906. Leto xxxiv. Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26' — • ■ • i 6 50 220 za pol leta P za Četrt leta „ ia en mesec „ V upravniStvu: za celo leto naprej K 20' — za pol leta za četrt leta „ za cn mesec „ 10-5-1-70 Za pošilj. na dom 20 H na mesec. Posamezne Stev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat , , ■ . , 11 „ za trikrat . . . 9 „ za >>eč ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez - dvorISife nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne sprejemajo. ». Uredniškega telefona štev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ■ Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188. Dr. Susteršič o tfvetretjlnskl večini. D u 11 a j, 23. okt. 1906. Odsek za volilno preosnovo še vedno ni zgradil brvi, ki bi premostila »suhi graben«, kateri deli stranke v dva tabora. Večina zahteva dvetretjinsko večino v varstvo svoje posesti, manjšina se ji ustavlja ker tako zahteva njen politični ugled. Obojim pa je jasno, da v »suhem grabnu« ui političnih vrtincev, ki bi bili nevarni življenju. Vlada se trudi na vso moč, da najde obliko, ki bi zavarovala večino in manjšino pred očitanjem, da je ena ali druga podlegla. Doslej šc niso našli izhoda iz zagate, zato odsek nadaljuje razpravo, da s časom pride prava misel. Danes dopoldne je prvi govoril dr. Š u s-t c r š i č približno tako-le: Najprvo zavrača trditev poslanca Choca, da so člani »Slov. zveze« dne 21. julija kršili slovansko solidarnost. Tedaj jc bilo v odseku glasovanje o razdelitvi mandatov na Češkem. Zaradi tega vprašanja jc bila tolika napetost mej Cehi in nemško-češkimi poslanci, da je bila volilna preosnova sploh v nevarnosti. V zadnjem trenutku se je našla večina za kompromis, katera je preglasovala obe nasprotni stranki. V tej večini pa so bili poleg nekaterih nemških poslancev vsi slovanski člani odseka, izvzemši Cehe. Razun teh so torej glasovali za kompromis vsi Poljaki, Jugoslovani in tudi zastopnik jugoslovanskega naprednega kluba, kar sc mora izrecno naglašati. Da so volilno preosnovo rešili iz nevarne situacije, so slovanski poslanci, izvzemši češke, glasovali za kompromisni predlog. (Posl. Choc: Zakaj?) Da sploh rešijo volilno preosnovo, ki je bila v nevarnosti zaradi porazdelitve mandatov na Češkem, torej zaradi nasprotja mej Cejii in nemškimi poslanci s Češkega. (Posl. Za-zvorka: S privoljenjem Mladočehov!) To trdite Vi, jaz ne! (Posl. Choc: Torej govorite Vi neresnico ali pa drugi gospodje!) .laz sem toliko moža, da si sam ustvarim svoje mnenje, katero zastopam tudi v javnosti. Obžalujem gospod Choc, da ne najdem vedno Vaše pohvale, a to samo mc ne more motiti. To gotovo priznate! (Posl. Choc: Ali pa imate pravico, da nekaj vsilite Cehom?) Jaz imam pravico, da glasujem v odseku po mojem prepričanju. To sem storil dne 21. julija in te pravice si ne dam od nikogar kratiti. Glede S 42. pa jc »Slovanska zveza« žc pred tedni sklenila soglasno, da se z vso odločnostjo protivi dvotretjinski večini v varstvo volilnih okrajev. V soboto teden so pač vsled obžalovanja vredne žlobudravosti dunajski listi objavili neki sklep »Slovanske zveze« in ga tako tolmačili, kakor da bi sc klub ne upiral odločno proti dvetretjinski večini. To pa nikakor ni res! V zadnji seji »Slovanske zveze« je bilo sproženo Ic taktično vprašanje, kaj naj stori klub v slučaju, da odsek sprejme dvetretjinsko večino. Klub pa je sklenil s pretežno večino, da bi bilo jako nemodro in neprevidno, ko bi že preje izvajal posledice, preden mu je jasna in znana situ-vacija. Soglasno pa jc klub bil zopet mnenja, da mora odkloniti dvetretjinsko večino. In isto stališče zavzema klub tudi nasproti Malfattijevemu posredovalnemu predlogu, ker je še slabši od Lockerjcvcga. Ko bi moral voliti, glasoval bi preje za Lockerjev predlog kot manjše zlo, nego za Malfattijcv. Težje, da nemogoče je dobiti 310 poslancev za gotovo izpremembo, nego dvetretjini od polovice poslancev. Zato sem se čudil, pravi govornik, da so sc ustavljali Malfattijevemu predlogu tudi isti1 poslanci, ki so za Lockerjev predlog. Povsem pa pritrjujem dr. Kramaru in dr. Stranskemu, da jc vse to prcportio vprašanje brez praktične vrednosti. Tudi z navadno ve- čino jc izprememba volilnih okrajev, ki bi predrugačila politično moč mej Cehi in Nemci, brez znatnega Števila nemških poslancev izključena, nemogoča. Saj ni treba obstrukcije, ker more 233 poslancev močna nemška skupina tudi z drugimi parlamentarnimi sredstvi braniti svojo politično-narodno posest. Ako pa znatno število nemških poslancev glasuje za izpremembo, potem Nemcem prav nič ne koristi l.ockerjeva formula, seveda s pogojeni, da so edini slovanski poslanci. Kako nepraktično se presoja to vprašanje, dokazuje najboljše čudno dejstvo, da ravno iste stranke zahtevajo varstvo, ki imajo veliko večino v odseku in v zbornici ter jo obdržc tudi v bodočnosti. Ali ui čudno, da ravno večina zahteva tako varstvo? Torej varstvu proti sebi, sama sebi napravlja ta (nemško-poljska) večina ovire za slučaj, da bi kedaj pozneje hotela odločneje izrabiti svojo politično moč, nego bi jo mogla prenašati manjšina. Gospodje naj sklenejo mej seboj vzajemno zavarovalno pogodbo, da si hočejo zagotoviti narodno posest! Torej je to vprašanje bi cz praktične vrednosti, pač pa ic postalo vprašanje političnega ugleda. Zato jc tudi jasno naše stališče. S Cehi stojimo in pademo. Stvar pa jc dospela do mrtve točke, s katere sc nc gane. To vprašanje pa sc nc sme rešiti teko, da bi bili eni zmagovalci, drugi pa premagani. To veliko vprašanje sc more rešiti le potom kompromisa mej večjimi strankami ali pa ne bode rešeno. Zato je treba iskati drugo pot iz zagate, dobiti je treba drugo formulo, o kateri jc mogoče stvarno govoriti. Tako formulo pa jc mogoče najti, da bi ustregla koristim vseh strank. Oblika predloga bi morala zagotoviti varstvo vsaki stranki brez izjeme, da ne bode le slučajna večina odločevala o o temeljnih določbah in politični moči. Ko bi n. pr. slučajna večina 51 glasov proti 49 mogla odločevati o temeljnih zakonih in vprašanjih politične moči, bila bi to brezsmisel, ki nc ustreza nobeni stranki. Moja naloga pa ni, da bi iskal to obliko za rešitev prepornega vprašanja. Pač pa bi sc potrudil, da najdemo obliko, po kateri ne bode ne zmagovalcev, ne premaganih. Protiolkoholnl M v Mirnu. Slovenski abstinenti pišejo zopet lahko o lepem dnevu v svo.io kroniko, v prijaznem Mirnu ob vedno pomladni Gorici jc zboroval v nedeljo ondotni abstinenčni krožek. Vrli člani krožka so priredili cclodnevno protialkoholno zborovanje, na katero so povabili tudi centralno abstinenčno društvo iz Ljubljane. Ob II. uri dopoldan so pričeli zborovati zaupniki. Predsednikom dopoldanskega zborovanja je bil izvoljen na predlog tajnika absti-nenčnega krožka v Mirnu Luka Cotič, ki je pozdravil navzoče in dal besedo dr. Kreku. Predsednik društva »Abstinent« dr. Krek govori »Kako razširimo abstinenčno gibanje.« Abstinenčni krožek v Mirnu obhaja obletnico svojega obstanka. Navzlic raznim težkočam, ki so sc pojavile ob ustanovitvi, navzlic napadom, ki so iih imeli prestati pogumni mirnski prvoboritelji za abstinenčno misel, sc je krožek lepo razvil in misli žc danes lahko na to, da razširi svoj delokrog in svoje cilje. Cilj ab-stinenčnega krožka v Mirnu naj bo ta, da postane središče protialkoholnega gibanja za Goriško ki naj sc razširi po njem na Tržaško in Istro. Kot pripomočke v dosego tega namena priporoča govornik: predavanja, tisk, osebno agitacijo in pisano besedo. Težavno jc sicer delo agitatorjev za abstinenčno misel, ker sc morajo bojevati proti žc vkorcnmjcni navadi. Treba jc pred vsem velikcg., poguma, dobre volje in veselega srca. Agitatorji absti-nenčne misli naj sc vedno zavedajo, da je treba pri različnih ljudeh različno agitirati. Pri izobražencih drugače, kot pri picprostetn ljudstvu, pri ženskem spolu drugače kot pri možkctii. Vedno naj sc povdarja tista rana, ki dotičuika, katerega se hoče pridobiti za abstinenco, najbolj boli. Imamo nasprotnike, ki se poslužujejo napram nam ostrega orožja. V vaši neposredni bližini živi mož, ki se bojuje proti nam s pisano besedo. Govornik pravi: Nisem se dosti brigal za napade patra Stanka Škrabca, toda v zadnjem času postajajo njegovi napadi vedno bolj zanimivi. Rečem, ako bi meni kot profesorju filozofije kak bogoslo-vec tako nelogično dokazoval z dokazi kot jih ima pater Stanko na zadnjih platnicah dal bi mu iz logike dvojko. Tudi njegovo dokazovanje iz svetega pisma ui nič boljše. K debati, ki se jc otvorila po z navdušenjem sprejetem govoru dr. Kreka se oglasi tajnik društva abstinent, ki govori o podrobnem delu abstinenčnih društev in krožkov ter priporoča zlasti natančno evidenco o članih, predavanja, razširjanje brošur in slovenskega abstinenčnega glasila ter redni stik z člani, ki so oddaljeni od središča. Govornik pravi: naš boj proti alkoholizmu je v prvi vrsti socijalno delo, zato pa mora biti tudi naša organizacija temu delu primerna. Vse nasprotnike naših teženj moramo vprašati najprvo: ali delamo prav ali ne delamo prav, ko se borimo proti zlu, ki uničuje naše ljudstvo gospodarsko, fizično in morilno? Samo zaslepljen človek se more boriti proti nam. Samo človek, ki noče priznati našega strupenega sovražnika alkohola. Samo prepričanje, da je naše delo plemenito, potrebno in koristno nam daje ponosno samozavest, da gremo mimo vseh malenkostnih napadov z nasmehom na ustnih in šc z večjo ljubeznijo do naše stvari. Ko sc je še razpravljalo ali ne bi kazalo, da sc prenese delokrog osrednjega protialkoholnega gibanja v Gorico, sc je zaključilo dopoldansko zborovanje do 3. ure popoldne. Popoldansko zborovanje. Popoldansko zborovanje je otvoril predsednik delavskega društva v Mirnu g. C o t i č in predlaga za predsednika zborovanju dr. Kreka, ki navdušeno pozdravljen povzame besedo. Namen tega zborovanja jc prvič pokazati v javnosti, kako zanimanje vzbuja abstinenčni krožek v Mirnu, drugič pa vzbujati povsod med ljudmi misel, zakaj smo pustili alkohol. To zborovanje bodi klic na vse slovensko ljudstvo, naj mine žc moč alkoholove more in naj se prične povsod lep solnčcu dan treznega dela. (Odobravanje,) Gosp. dr. De r-inastia pozdravi zborovanje v imenu političnega društva »Sloga«. Vsak rodoljub pozna vedno sc razširjajočo pogubno strast pijančevanja, ki uničuje slovenski narod duševno iu telesno. Ce kdo, ima ravno politično društvo nalogo pozdravljati tako gibanje. Zeli, da bi zborovanje imelo obilo uspeha, da bi vsi ponesli od tod en glas, da se omeji pijančevanje na vse strani. (Odobravanje,) Dr. Krek se zahvali govorniku in društvu, v čegar imenu ic govoril ter želi, da bi sc po vsem Slovenskem dosegla prava sloga v boju proti alkoholu. Nato predava g. Iv. P o d I e s n i k, tajnik društva »Abstinent« »o protialkoholnih organizacijah«. Govori o abstinenčnih organizacijah in zgodovini protialkoholnega gibanja od prvih pojavov do najmodernejših organizacij. Omenja prvoboriteljev za zmernost, vzdržnost od žganih pijač in boriteljev za popolno abstinenco. S številkami dokazuje, kako so temperenčne in abstinenčne organizacije po raznih deželah in raznih delili sveta padale in rastlc in dokazuje na podlagi zgodovinskega razvitka, da so zmerne organizacije propadale, nasprotno pa sc dvigale organizacije, ki so bile zasnovane na podlagi popolne abstinence, ker le v popolni zdržnosti od vseh al koholnih pijač jc možen napredek ua tem polju. Govornik omenja, da so sc vsi veliki reformatorji človeštva iu vsi veliki duhovi, ki so hoteli svojemu narodu dobro, postavljali vedno, z malimi izjemami samo v teoriji, na stran temperenčnih iu abstinenčnih bojevnikov. Abstinente primerja govornik vojakom, ki stoje na straži za domovino in se bojujejo za dobrobit ljudstva, katerega hočejo iztrgati iz demonskih krempljev alkoholizma, v katerem propada gospodarsko, socijalno in politično. In vpraša se: ali delamo prav, ali delamo proti veri, ali smo v nevarnosti, postati brezverci, ako delamo iz čiste, nesebične ljubezni do bližnjega, do naroda za domovino, katero hočemo viditi lepo, srečno in ljudstvo zadovoljno v nji, kar pa smatramo za mogoče samo, ako zajezimo pot največjemu zlu alkoholu? Ali nc delamo po naukih naše vere-Ijubezni, ako hočemo zatreti povzročitelja milijonov solz, neštetih družinskih razpadov, pobojev in drugih nesreč in pregreh? Naša čast, naše prepričanje pravi, da delamo prav Zato pogumno naprej! (Veliko odobravanje.) Dr. Krek se zahvali iu povdarja, da se z zmernostjo ne da vprizoriti uspešen boj proti pijančevanju; edino sredstvo je boj za abstinenco: uadaljni uspeh abstinence je ta, da izdaja država zakone, ki omejujejo pijančevanje. Konečno pa jc abstinenca dosegla, da so povsod nastale gostilne, kjer se prodajajo le brezalkoholne pijače. Ti uspehi, ki so jih dosegli drugod, so veliki. Bog daj, da jih tudi mi dosežemo! (Odobravanje.) Gosp. V u k, tajnik abstinenčnega krožka v Mirnu, predava o temi: »Alkohol in delavstvo«. Delavec in alkohol sta po navadi vedno združena med seboj, akoravno bi si morala biti nasprotna. Vse, kar delavec sezida čez teden, mu podere na koncu tedna alkohol. Pijancev je več vrst. Oni delavec, ki v soboto zapravi svoji družini ves svoj tedenski zaslužek, ki ga ji ukrade, je živinski pijanec, brezvestni pijanec zapije pol zaslužka, kdor eno tretjino zaslužka ukrade svoji družini, je malo-vesten pijanec, kdor Ic eno krono, jc vesten pijanec; pijanci pa so vsi štirje. Eni pijo, ker imajo premalo denarja, da bi mogli plačati, kar bi morali, zato pa šc tisto zapijo, kar imajo; drugi pijo iz navade, tretji pa pravijo, da pijo iz potrebe. Vse to pa je ničevo. V Mirnu obstoji abstinenčni krožek že eno leto, pa so vsi člani ravno tako veseli iu zdravi, kot prej, ko so pili. Imamo abstinenta v Mirnu, ki sedaj celih 10 kron na teden več zasluži, odkar ne pije. Delavstvo, vdano pijančevanju, je škodljivo organizaciji. Delavstvo, ki vzdržuje celi svet, hočemo imeti trezno. Imamo abstinente, ki so bili pred enim letom popolni pijanci, danes pa so hvaležni, da so abstinentje. (Pritrjevanje.) Zmernost nc pomaga. Včasih so rekli: Pijanec se spreobrne, kadar sc v jamo zvrne; mi pa pravimo, da se pijanec Ic izpreobrne, kadar sc zvrne v naročje abstinence. (Veliko odobravanje.) Dr. Krek omenja besed, ki mu iih jc rekel ob priliki protialkoh. kongresa na Dunaju, židovski voditelj soc. demokracije dr. Adler: »Izpre-vidcl sem, da se v delavski organizaciji ne da doseči ničesar, ako niso abstinentje saj organizatorji. Odpovedal sem se zato alkoholu in sedaj opravljani lahko najtežja dela, ki bi iih poprej ne bil zamogel.« To jc vplivalo na govornika bolj. ko vse drugo. Temelj, na podlagi katerega zahtevamo zboljšanje delavskih razmer, jc h i g i je na. Alkohol pa je ravno ona zavira, da delavec svojega bednega stanja ne vidi: zato je največji zaveznik alkohola kapitalizem. Delavske organizacije naj sc združijo v klicu: Proč z alkoholom! V tem smislu pozdravlja predgovor-nika in sc mu zahvaljuje. (Odobravanje.) (iospa S p a c a p a nova je namesto zadržane gdč. Erženove na kratko razpravljala o temi: »Alkohol in žensko vprašanje«. Krepko ob zasluženi pohvali ie pozivala ženske v boj za abstinenco. Nato razpravlja dr. Krek o predmetu: »Alkohol in delo za narod«. Kratek smisel njegovega govora je ta-lc: Ali alkohol škoduje, ali pa koristi pri delu za narod. Cc koristi. podpirajmo ga, čc škoduje, pobijajmo ga. Delo za narod ima namen dati narodu tisto moč, s katero se bo lahko ohranil, da ga ne bodo požrli tuji narodi. Kar to zavira, to je škodljivo in temu mora napovedati boj vsakdo, ki ima srce za narod. Treba jc, da se Slovenci povsod zavedajo svoje narodnosti in da tej zavednosti primerno tudi delajo. V tem smo edini vsi, brez razlike strank. Zato pa je treba šol, mlade Slovence jc treba vzgajati v slovanskem duhu. To pa ni dovoli. Človek dozori, ko zapusti šolo. Tudi slovensko uradovanje jc silno važna stvar. A vpliv pisarn nc bo rešil slovenske domovine. Iz pisarn gre le papir, pa nc duh. Uradništvo, naj bo še tako slovensko, nam nikdar ne bo dalo tistega železnega duha, ki ga nam je treba. S slovenskim uradovanjem in s slovenskimi šolami je delo komaj započeto. To slovensko vzgojeno ljudstvo mora v vseh ozirih napredovati; mora iti naprej v duhu časa. Kdor pa hoče v tem smislu delovati, mora biti sam temeljito izobražen. Koliko pa jc slovenskih izobražencev, ki bi saj v enem letu prebrali eno znanstven;, knjigo. Jako malo iih je. Zato pa vkljub velikim talentom nimamo znanstvenega slovstva. Naše izobraženstvo se vtopi v krokarijan. »Dovoli moči in dovolj pravice imam, pravi govornik, da mečem to očitanje našemu izobraženstvu v obraz.« Cc hočemo izobraženo Inteligenco, proč od alkohola! Gospodarskega dela nam jc treba. Očita se našemu kmetu, da je konservativen, nezaupen proti vsemu, kar sc mu podaje. Ni čudno, saj ui nikogar, ki bi ga učil z lepo besedo, ga dvignil in mu pomagal. Lepi nauki sami ne pomagajo nič. Koliko pa jc takih, ki bi v resnično nesebičnem namenu šli med kmeta in ga podpirali, dvignili? Bore malo! Zakaj? Časa ni, ker se pije preveč, volje ni, ker sc pije preveč, znanja ni, ker se pije preveč. Dokler bo alkohol glavni znak naše izobražene družbe, takih delavcev ne bomo dobili. Središče vsega našega društvenega delovanja je: p i j a n č e v a 11 j e. Z mačkom izgine navdušenje, pridobljeno ob pijači. Cc hočemo res delati za narod, proč z alkoholom! V resnici narodne veselice morejo biti le tam, kjer ne gospodari kralj Alkohol. Cc bodemo tako delali, bomo rešili naše ljudstvo. Mladenič, ki gre v tuje mesto, bo ostal trden, če bo trezen, ln tako bodo mesta Reka, Trst, Gorica, Maribor, Celje, Celovcc, da celo Gradec postala v kratkem naša, ker vsa ta mesta vzdržuje slovenski narod. Sicer pa se utegne zgoditi, da ta mesta ne bodo ne laška, ne nemška, ne slovenska, ampak soc. demokraška. Ce je mogoče to soc. demokraciji, zakaj ne bi bilo nam? Zato proč od alkohola! Naš narod je kakor ubogi Lazar. Tega reveža dvigniti, jc naša dolžnost. Vsi voditelji in časnikarji pa ne bodo nič dosegli, dokler bodo vdani alkoholu. Vzrok podivjane polemike v listih je alkoholov strup. Iz najbolj neumnih člankov gleda večkrat — maček. Kakor je Sv. Peter rekel revežu — hrometi: Zlata in srebra nimam, kar pa imam, to ti dam: Vstani in hodi. Tako rečnio tud: mi slovenskemu narodu: Vstani in hodi! Damo ti zavest, da jc alkohol zate strup. Damo ti prepričanje, da sc vzdržiš le, če mu napoveš boj. Vstani in hodi! 'Burno odobravanje.) Zatem je g. Kosec v precej obširnem in skrbno sestavljenem govoru na podlagi številk lepo razpravljal: »Ali je abstinenca za našo deželo koristna ali ne?« S tem je bilo zaključeno zborovanje. Ob pol 8. uri sc ie vršila oevska veselica, pri kateri so se točile le brezalkoholne pijače. Zabava je nila vrlo živahna. ODSEK ZA VOLILNO REFORMO. Včeraj popoldne je S c h r e i 11 e r pohvalil Poljake, ki so se odločno izrekli za zavarovanje volilnih okrajev z dvetretjinsko večino ter polemizuje z Adlerjem, ki je dejal, da ljudstvo smatra zavarovanje volilnih okrajev za brezpomembno. Začek povdarja, da dvetretjinska večina za Nemce nima nobenega praktičnega pomena. G r o s s je pozval Cehe, naj opustijo pomisleke proti zavai ovanju z dvetretjinsko večino, da omogočijo volilno reformo, ki je tako ugodna za Cehe. G1 a-binski povdarja, da je za Galicijo postavno zavarovanje volilnih okrajev potrebno. Rusin V a s i 1 k o izjavi, da za gotovo ne ve, kakšno stališče bo proti volilni predlogi zavzel njegov klub, 011 sam da bo le tedaj za reformo, ako sc iz zakonskega načrta odpravijo izjemne določbe, ki se tičejo razdelitve kmečkih volilnih okrožij v Galiciji. — Danes ima odsek zopet sejo. PARLAMENTARNI POLOŽAJ. Vse kaže, da se volilna reforma ob vprašanju dvotretjinske večine ne bo razbila, Boj, ki se sedaj v glavnem bije med Cehi iu Nemci, je boj za razdelitev nacionalne moči v parlamentu. nekaka nagodba. Seveda hočejo Nemci imeti trdno garancijo, da sc jim prizna dosedanje posestno stanje in tudi ohrani, za Cehe iu Slovane sploh pa je volilna reforma, ki ni zavarovana z pretežno večino, ugodno za Nemce, najboljši pogoj za njihov nacijonalni razvoj, kar seveda Nemci smatrajo za krivično in nevarno ekspanzivnost. Cehom je predvsem odijozna ravno dvetretjinska večina, ker bi s tem razdelitev volilnih okrožij bila fiksirana in povzdignjena v vrsto državnih temeljnih zakonov, ki sc tudi nc dajo izpremeniti brez dvetrct.iinske večine. Nemci pa sedaj izjavljajo, da sc jim nc gre za sredstvo, ampak za cilj: ne kaprici rajo se na dvetretjinsko večino, ampak hočejo imeti le zavarovane vol. okraje bodisi žc kakorkoli. /„ato sprejmejo tudi zadnji kompromisni predlog, ki določuje gotovo število poslancev v zbornici, katerih navzočnost bi bila pri glasovanju o izpremembi volilnih okrajev potrebna. To usodno število je 340. Nemški barantači zahtevajo 360, Cehi baje koncedirajo samo 350. Poljaki seveda so s tem zadovoljni za drugo kronovinc, zase pa zahtevajo posebno določbo, da zatnore le večina galiških poslancev sklepati o izpremembi galiških volilnih okrajev in varstvu pluralne volilne pravice v galiških kmečkih občinah. Kakor sc vidi, niso Poljaki nič kaj posebno skromni. OGRSKA. — ZAKON O POSPEŠEVANJU INDUSTRIJE. Ministrski tajnik Szterenyi izvaja, da je samostojno ogrsko carinsko ozemlje lc tedaj mogoče, ako se bo opiralo na industrijo, ki bo izdatno poskrbela za najnujnejše potrebe konzuma. Tuji kapital ni Ogrski nevaren, ker bo omejil izseljevanje. Vlada bo podpirala zgolj poštena inozemska industrijska podjetja. Ta podjetja niso Ogrom sovražna, ampak bodo pripomogla k razvoju ogrske kulture. Szterenyi je potem polemiziral s poslancem Lengyelom. Tajnik je priznal, da jc vlada v teku osmih let Leonovi tovarni dala 300.000 K podpore in prepovedala drugim podjetjem, z i-dati okoli Leonove tovarne v oddaljenosti do 2 0 kilometrov druge tovarne! 'l ega odslej vlada nc bo dovoljevala. Ta tovarna je pošiljala napol izdelane fabrikate na Češko, da so jih tam izdelali docela. Toda ministrski tajnik meni. da je to v gotovih slučajih potrebno. Tekstilni tovarni Mautnerjevi je vlada res dajala podpore pod šest različnimi naslovi, toda to jc baje upravičeno. Ta tovarna je za Ogre silno važna, ker mnogo izvaža v Srbijo. Tajnik je izjavil, da vlada malih podjetij ne bo podpirala, ker so Ic podjetja z močnim kapitalom razvoja zmožna! Sicer pa bo vlada upoštevala želje nekaterih, naj se podpira tudi mala obrt iu zadružništvo. Končno pravi tajnik, da bo ta zakon izdatno pomogel k ourskl nacionalni državi. Ministrski svet se bo bavil z odstopom Goluchowskega. — Radikalni listi poročajo, da so vojaške oblasti prepovedale vojakom, prikazati se ob Rakoczyjevih slovesnostih na cesti. CARINSKI SPOR V SRBSKI SKUPŠČINI. Naprednjak Marinkovič napada vlado, ki hoče zaradi tvrdke Schneider izzvati carinsko vojsko z Avstrijo. Trgovinska pogodba z Avstrijo je mogoča in zato jo je treba skleniti. Vlada je ravnala nedosledno, ker je^po-slala vojaško komisijo k avstrijski tvrdki Škoda, dasi nr mislila nabaviti topov v Avstriji. S tem je dala Avstriji po nepotrebnem povod za razpor. Staroliberalec Kozovljanin je predlagal, naj skupščina izreče vladi zaupanje. Debata se danes nadaljuje in je razpor med vlado in mladoradikalci, ni ji očitajo nekonsekventnost. očit. SRBSKI TOPOVI. V Belgrad je došel zastopnik neke angleške tovarne za topove. Vlada misli na poziv princa Arzena Karagjorgeviča naročiti 5 baterij strojnih pušk za pet pehotnih divizij, dve za konjeniški diviziji in eno baterijo lafet. FRANCOSKA MINISTRSKA KRIZA. Novi ministrski kabinet bo sledeče sestavljen: Clemcnceau predsedstvo ii; notrame zadeve, Guyot Dessaigne pravosodstvo, Pi-chon zunanje zadeve, Briand naučno ministrstvo, Picauard vojno ministrstvo, T hotnson mornarico, Barthou promet, Doumerque trgovino, Ruaux, kmetijstvo, Viviani javna dela, kolonije Lacroix. Torej Millerand ne bo minister za notranje zadeve. S Picquartom naci-jonalci seveda niso prav nič zadovoljni in med vojaštvom ta intrigant tudi ni prav nič priljubljen. Briand bo največja opora za Cle-menceaujevo proticerkveno politiko. Sploh je ministrstvo radikalno in socialistično. Clemcnceau je odločen prijatelj Angleške in sovraži Nemčijo. Torej za mirni razvoj zunanje in notranje politike z novim ministrstvom ni nič posebno preskrbljeno. ITALIJANI O ODSTOPU GOLUCHOVV-SKEGA. Italijanski oficijelni listi spravljajo odstop Goluchovvskega v zvezo z potovanjem nemškega državnega tajnika Tschirschkega v Rim ter povdarjajo, da je v tem slučaju za Italijo ugodno znamenje, da je odstopil Goluchovvski. Upajo, da bo to ugodno uplivalo na trozvezo, Tschirschky je v Rimu dobro opravil ter obišče tudi papeža. RUSIJA, — RESOLUCIJA KADETSKE STRANKE. Pri volitvah v moskovsko gubernsko zemstvo so zmagali kadeti. —- V Irkutsku so ujetniki zbežali iz zaporov ter ubili več paznikov. V Moskvi so razpustili društvo poštnih in brzojavnih uradnikov. — Kadetski kongres v Helsingiorsu je sklenil resolucijo, v kateri ostro obsoja absolutizem in Stolypino-vo vlado, ki ni zmožna, da napravi v Rusiji konec anarhiji. Resolucija obsoja vojna sodišča, organizirane pogrome v Siedlcu in politiko vlade, ki v Kavkazu ščujc narodnost proti narodnosti. Resolucijo so objavile »Nov. Vremja«. Najbrž bodo voditelje stranke zaradi tega prijeli. Izvestje ministrstva za kmetijstvo poroča, da je letošnja žetev v Rusiji zelo slabo izpadla. KULTURNI BOJ NA ŠPANSKEM. Minister za zunanje zadeve, bo pozval Vatikan,, naj sprejme novi konkordat primeren »duhu novega časa«. Ministrstvo upa, da bo zbornica sprejela nov zakon proti kongrega-cijam, senat pa bodo razpustili, ako sc mu bo upiral. Škofje so zažugali s cerkvenim izobčenjem. Torej stvar ne bo šla tako gladko. Dneun? novic?. + Pri občinskih volitvah v Turjaku je »Kmetska zveza« zmagala v vseh razredih. Brgant je s svojimi liberalnimi pristaši popolnoma pogorel. +• Komanda s papirjem. »Slovenski Narod« ima pohlevno željo, naj bi politiko »Slovanski zvezi« določeval dr. Tavčar, menda zato, ker je doslej sijajno dokazal, kako zna zavoziti. »Narod« daie cel kup svetov, pomešanih z napadi, »Slovanski zvezi« in določa tudi kar naprei, kdo naj ostane še v »Slovanski zvezi« in kdo naj izstopi: ne zasveti se mu pa pri tem prav nič, da poslancev, ki so v »Slov. zvezi« nista poslala v državni zbor niti dr. Tavčar, niti g. Malovrh. V soboto jc »Slov. Narod« priobčil kar uvodni članek, da morajo štajerski poslanci izstopiti iz »Slovanske zveze«. To hočejo od štajerskih slovenskih poslancev »Narodovci«, ki so odkrito ali zahrbtno vedno proti tem poslancem in ki jih seve tndi volili niso. Ali liberalec ic predrzen in na papirju bi rad komandiral. ker drugod ne more. Za nas iu za vse razumne Slovence ni »Narod« nič druzega, nego kos slabega papirja, ki se ž njim osmeši vsak, kdor se resno sklicuje nanj. Njegova predrzna bahavost je zadnji reklamni poizkus pred konktirzom. + AH je res? »Ce so izrabljali liberalni prvaki naš učiteljski stan na desetletja, če so jim povrnili z zvestim delom le-ti tisočkrat vse one trohice, o katerih vč povedati »Slov. Narod«, da so jih priborili učiteljem jc po človeškem razumu vendar preveč, zahtevati, naj polože tudi naši učitelji zdaj svoje glave pod giljotine, ker bije smrtna ura liberalnim prvakom. Imej svojega prijatelja še tako rad, tak norec vendar ni nihče, da se potopi zato še on, ker je našel njegov prijatelj po lastni nerodnosti smrt v valovih. Nemški pisatelj Peter Altenberg pravi: »Človeka res rad imeti se pravi, mu delati v pogovorih toliko koncesije in toliko ozirov, da postaneš popolen kretin — in do takega brezpomembnega bitja brez lastne misli in političnega mišljenja so hoteli napraviti naši liberalci slovensko učiteljstvo. Zahteva po neomejeni udanosti bi imela smisel le tedaj, če bi poginila liberalna kot žrtev boja za učiteljstvo. Tako pa ni mogoče utemeljiti načina, s katerim je stopil »Slov. Narod« s svojim dr. Tavčarjem in Malovrhom v boj proti učiteljem, ko so le-ti odpovedali brezpogojno poslušnost, drugače, nego z brezmejno ošabnostjo in surovostjo.« Ker je »Učit, Tov.« odgovarjal »Slov. Narodu« je nastal tak boj, da ga je bilo žalostno gledati. Slovenskemu učiteljstvu, če tudi jc bil med njimi kdo, ki je morda šc dvomil, je bilo s tem jasno povedano, da mu ne preostane druzega, kakor definitivno se posloviti od liberalcev, tako kakor jc storila že vsa akademična mladina in na stotine starih, zvestih pristašev iz vseh slojev. Kot končana stvar se je toraj smatrala ločitev učiteljstva od liberalcev. Kot 110-kaj samoobsebi urtiljivega - saj jim je »Slov. Narod« takorekoč sam pokazal duri! Kako začudenje torej, ko je naenkrat izšla v »Učit. T.« in Slov. Narodu izjava, v kateri se izraža medsebojno obžalovanje vsled nastalega prepira. Ker sc o postanku te izjave tako vsestranski molči in se skriva vso zadevo v plašč molčečnosti, smatramo kot svojo dolžnost, obrazložiti malo širše, kako je nastala ta izjava, kot dokaz, da ima zgolj oseben značaj in pomen in da o kaki politični smeri te izjave ni niti govora. II. oktobra t. 1. je bil v Ljubljani shod zaupnikov liberalne stranke. Učitelja Jelene in Dimnik sta povzročila pri tej priliki silen, buren prizor. Liberalci so izprevideli, da je brez učiteljstva njih stranka obsoiena na smrt. Barantanje je pričelo na razne načine. Učiteljska zastopnika se nista udala v prav nobenem drugem oziru, kakor glede osebne poravnave z dr. Tavčarjem, ker sc jc trdilo, da je napadel v onem silovitem članku učiteljstvo le urednik Miroslav Malovrh brez vednosti dr. Tavčarja. O kakem »pobotanju« v smislu, kakor sc je že nekaj pisalo po nekaterih listih, pa žc vsled tega ne more biti govora, ker je ogromna večina slovenskih učiteljev trdno prepričana, da ni mogoče s pobarvanim liberalizmom pod Sl. Nar.« nič več na dan. Glavni urednik Malovrh jo je zavozil z dr. Tavčarjem tako, da ni več izhoda za plodonosno narodno delo. Slovensko učiteljstvo je prav tako prepričano kot vsa trezno misleča javnost da je ves trud, oživiti stare prvake, zaman, in da se novi struji in novi politiki ni več ustavljati«. — Tako »Naš List« 23. oktobra. Kogar zanima, naj preiskuje, kdo se laže, oziroma kdo se ne laže. + Pojasnilo je priobčil »Slov. Narod«, v katerem hoče prati dr. Tavčar svoj nesrečni reasumacijski predlog v volivnem odseku in meša dr. Ploja v celo zadevo. Nasproti temu stoji pribito, da je dr. Ploj proti poslancem »Slovanske zveze« sam poudarjal neumest-nost dr. Tavčarjevega predloga in smo to takoj lojalno pojasnili, ko se nam ie to zatrdilo od popolnoma zanesljive strani. Nobenega pomena ni torej »Narodovo« hinavsko intr.i-giranje, »da bi dr. Šusteršič dr. Ploja rad vto-pil v žlici vode«. Mi tega ne vemo, vemo pa, da dr. Šusteršič z našo notico pretekli petek o dr. Ploju ni bil v nikaki zvezi; ponavljamo še enkrat, da smo v soboto takoj pojasnili, da je »Narodov informator« zopet nesramno lagal. + Tržaška »Edinost« še vedno ni priobčila svojega »pisma«. Tctka je torej navadna falsifikatorica in podla strahopetka, ker je pogumna lc v obrekovanju. To naj bi bilo radikalno slovensko delo »tržaških rodoljubov«?! + Italijansko odlikovanje. Italijanska vlada je odlikovala dalmatinskega namestnika Nardellija z velikim križem italijanske krone. Finančnega ravnateljstva svetnik Hočevar in zadrski župan dr. Ziliotti sta tudi odlikovana od italijanske vlade z zaslužnimi križci . . . Z bolgarske umetniške razstave. Do- sle so bile prodane slovenskih umetnikov naslednje v Sofiji razstavljene slike: Berili o I d A.: »Devin«, fotografija; kupil knez. M a g o I i č S r cč k o : »Zima na Golovcu«, oljnata slika; kupila nadvojvodinja Klotilda. Marčič K.- »Gora pri Litiji«, oljnata sli-ak; kupil knez. Šantcl Saša: s Ob reki Savi«, oljnata slika; kupil knez. Domačim umetnikom, ki so slovenski umetnosti s svojimi proizvodi priborili odlično priznanje, iskreno čestitamo! + Učiteljske vesti na Goriškem. Josip Se-molič jc imenovan za definitivnega učitelja 2 razreda v Čadrg-Zalazu, Josip Prijatelj za det", nadučitelja 2. razreda na Grahovem, Ferdi- nand Gabršček za def. učitelja 2. razreda v Kalu, Josip Kenda za def. učitelja in šolskega vodjo 1. razreda v Ljubinju, Štefan Firm za def. učitelja 2. razreda v Logju - Robidiščah, Franc Peternel za def. nadučitelja 2. razreda v Šebreljah, Ivan Trebše za def. nadučitelja 1. razreda v Sedlem, Fr. Kokole za def. nadučitelja 2. razreda v Podbrdu, Karolina Pavšič za def. učiteljico 2. razreda v Podmelcu, Berta Pavliček za def. učiteljico 3. razreda v Bovcu, Matilda Boltar za def. učiteljico 2. razreda v Podbrdu in Rafael Fajgelj za def. učitelja 2. razreda v Spodnji Tribuši. + Imenovan je računski podčastnik prvega razreda Drobinnig od pešpolka št. 7. v Celovcu za davčnega pristava pri davčnem uradu v Vipavi. — Računski podčastnik prvega razreda A. Pogačnik, od pešpolka št. 17. je pa imenovan za fin. kanclista pri fin. upravi v Trientu na Tirolskem. + Obrtni zakon. Deputacija rokodelcev iz cele države se je danes podala v zbornico,, da konferira o obrtnem zakonskem načrtu s poročevalcem v gosposki zbornici, sekcijskim predstojnikom Exnerjem. Vnela se je dolga in burna debata, ki sta se jc udeležila tudi poslanca Finspinner in d' Elvert. Rokodelski zastopniki so izjavili, da bi izpre-memba načrta v gosposki zbornici zelo razburila ves rokodelski stan. Sklenili so odločno pozvati gosposko zbornico, r.aj zakonskega načrta, kakršnega je odobrila poslanska zbornica ne izpremeni in naj posebno pusti nedotaknjena paragrafa 37 in 38 a. Sklenili so naprositi poslansko zbornico, naj vztraja na svojem stališču ter nai v slučaju, da gosposka zbornica ovira hitro in ugodno rešitev priloga, z najskrajnejšimi parlamentarnimi sredstvi premaga odpor gosposke zbornice. — Teodo sedež vojaških oblasti v južni Dalmac ji. Vojaške oblasti se preselijo iz Ko-tora v T e o d o , kamor prestavijo tudi vojaško pristaniško poveljstvo. — Odpošiljanje blaga v Trst. Od danes dne 24. oktobra naprej sprejema in odpošilja se za Trst južno železnico vsakovrstno blago brez izjeme. — Zelje finančnih konceptnlh uradnikov. Odposlaništvo »Osrednje zveze avstrijskih konceptnih uradnikov« je izročila v ponedeljek finančnemu ministru Koryto\vskemu prošnjo glede časovnega napredovanja v službi, o ločitvi finančne službe pri politični upravi, o izpremembi kvalifikacijskih predpisov in o uvrstitvi visokošolskih študij pri odmeri pen-zij. Odposlaništvo je opozarjalo ministra osobito na slabo stanje finančnih konceptnih praktikantov. Finančni minister jc obljubil, da hoče upoštevati izražene želje. Lc glede ločitve referatov pri politični službi jc naglašal, da je tudi na Pruskem ločena politična od finančne uprave. — Zgled iinovitejšini Slovencem. Predsednik ljubljanske »Mestne hranilnice« in podpredsednik kranjske trgovske in obrtne zbornice, veletržec g. F r a n K o 11111 a 1111 je kupil na Bledu od g. Hudoverniga vilo »Triglav« skupno z opravo za 32.000 K. Imovitcj.ši Slovenci naj bi sledili vzgledu g. Kollmanna in v naših letoviščih na Bledu in Bohinju skrbeli za to, da se slovenski živelj okrepi iu da nc pokupi najlepših prostorov tujec. — Legar v Postojni. Iz Postojne se nam piše: Legar v Postojni traja že skoraj šest tednov in v zadnjem času čujemo vsak dan o novih bolnikih. Čudno se nam zdi, da nikdo ni poročal v časopise. Zdi se nam, da se ne motimo, ako trdimo, da imajo gospodje slabo vest. Danes je bil tukaj vladni zdravstveni referent g. vladni svetnik dr. Zupane. To nas veseli, toda, želimo, da bi dalje časa ogledoval postojnske zdravstvene naprave, potem se bo šele lahko prepričal, kako malo se skrbi od županstva, trškega oskrbništva, glavarstva in drugih v to poklicanih faktorjev za zdravstvene razmere. Naj sc potrudi gospod referent v »Majland« in videl bo kup gnoja pri kupu, in opazil bo, kako se odteka gnojnica po vsem trgu. Naj gre v takozvano »Kurjo vas« in videl bo tam mlakužo, ki stoji leto in dan in kuži zrak tako, da ni možno mimo ob vročih dneh. — Naj pogleda kanalizacijo, ki vsa vodi tja na neki travnik in po tem travniku se zgubi vse. Da je gospodarju všeč, je gotovo, ker zato trikrat kosi. — Naj bi se enkrat odprl reservoar tam pod »Sovičem« in upamo, da se bodo dobile v njem stvari, ki ne spadajo v vodo. — Opazujemo že dolgo dolgo časa, kako mečejo v obcestne kanale gostilničarja vse, kar jim je odveč, toda ni ga, ki bi jim branil. — Trpke besede nam še silijo v pero, toda, za danes dovolj. Čc pa naši mogočni gospodje ne bodo začeli drugače skrbeti za tiste, ki jim lahko imenitne službe plačujejo, potem bomo morali priti s tem gospodarstvom na dan. Danes se nam piše iz Postojne: Včeraj so našteli 22 bolnikov, vendar se sliši, da bo število šc večje. Umrli sta doslej dve osebi: v nedeljo, c. kr. sodni kancelist in v ponedeljek pa g. Šircclj, šolski sluga. Včeraj so radi le-garja zatvorili šolo. Otroci, ki ne prebivajo v Postojni, so se vrnili domov. Bolnišnica jc prenapolnjena. Govori se, da je zdravstveni poročevalec g. dr. Fr. Zupane pri inspiciranju poklicanim oblastim očital, da bolezni niso pravočasno naznanili na višje mesto. Bolezen se še širi. — Lov na medvede na Kočevskem. Lovca Konte in Schaffcr sta streljala 22. t. 111. na srne tri četrt ure od Kovlerjev. Ko jc ustrelil eden izmed lovcev srno, sta začula, da pokajo veje. Izkušena lovca sta takoi vedela, da se nahaja medved v bližini. Nista še nabila pušk s krogljami, ko sta sc pokazala dva medveda in ena medvedka. Schaffcr je hitro ustrelil s sekanci medvedko v stran, nakar so pobegnili medvedi v grmovje. Ko sta nabila lovca puške s krogljami, sta sledila krvavi sledi in našla obstreljeno medvedko v iami. S krog-lio sta nato medvedko popolnoma usmrtila. Ostala dva medveda sta pobegnila. Ustreljena medvedka tehta 91 klg. Pripeljali so jo v deželni muzej v Ljubljano. — Mlekarna v Mošnjah. Iz Mošenj se nam piše: Naša mlekarna je 19. t. m. ustavila svoje poslovanje. Poslopje ie zaklenjeno, članom se je pa prepovedalo donašanje mleka. Olavni vzrok tega je baje netočnost in zavlačevanje mesečnih skupičkov, ki jih zahtevajo člani za prodano mleko. — Prvi povod k splošni nejevolji nad tajnikom je pa bilo stran-karstvo iu samovoljnost, s katero je odklanjal mleko gotovih zadrugarjev, pa nesnažnost zadružnih posod. Prihodnjo nedeljo bo izredni občni zbor, ki naj napravi red. Splošno se govori, da je za to že prav skrajni čas. — Mrtveca našli v gozdu. Iz Doba se nam' piše: Dne 23. t. m. so dobili lovski psi v Krumperškem gozdu mrtvo truplo Ant. Mi-ša, po domače Primaškov iz Gorjuše. katerega so že blizo tri mesece pogrešali. Star je okolu 35 let. Od revmatizma ie imel hrbet sključen, tako, da je prav težko hodil. Samoumor je tukaj gotovo izključen, skoro gotovo se je zgodilo hudodelstvo uboja. Ljudje različno govorijo, kar se pa ne more vse vzeti za resnico. — Nesreča pri Sv. Luciji. Pri Sv. Luciji na Goriškem se je streha neke kolibe podrla ter močno ranila delavca Antonija Tonta, ki najbrž ne bo okreval več. — Novi vojaški predpis za obleke izide še tekom tega meseca. Uvedli bodo med drugim havelok za častnike in paradno opravo z dvema vrstama gumbov. Nesreča na morju. Dne 15. t. m. se je prevrnila v kanalu pod Velcbitom neka ladja, v kateri je bilo sedem oseb iz Starega grada. Tri osebe so utonile. Nesreča sc jc zgodila 100 in od brega. V zadnjih treh letih jc utonilo tam že 7 Starograjcev. — Večerna molitev jo rešila. Žena nekega častnika biva že nekaj dni v nekem dunajskem hotelu. Ko je molila predvčerajšnjim zvečer in se globoko priklonila, je zagledala pod divanom, da čepi ondi neka oseba. Začela jc kričati. Hotelsko osobje je izvleklo hotelskega gosta, ki se je javil kot zasebni uradnik .ložef Hlavac. Pod divanom so našli tudi ostro nabrušen kuhinjski nož nevarnega gosta. Na policiji so spoznali, da je nevarni gost 171ctni brezposelni kontorist Kari Robert Arazin, ki ga je nedavno obsodilo okr. sodišče v Ljubljani zaradi poneverjenja in napačnega jav-Ijenja v tedenski zapor. Iz Ljubljane je Arazin takoj odpotoval na Dunaj. Arazin pravi, da ni nameraval izvršiti nikakega napada, ampak je hotel Ic krasti. — Suspendiran odvetnik. Goriška odvetniška zbornica naznanja, da je bil odvetnik dr. Hektor Sandrini disciplinarnim potom na dva meseca suspendiran, v katerem roku ne sme izvrševati svoje odvetniške prakse. Slovenski zidarski mojster v San Frančišku. V San Frančišku v Ameriki deluje slovenski zidarski mojster Zajec. Govori sc, da sc je iz Ljubljane pobegli Župančičev, knjigovodja Golob zatekel k njemu, ker je zadnji čas dobil od zidarskega mojstra Zajca iz San Frančiška več pisem. Obsojen ropar v Trstu. Tu so obsodili Alfreda Lukovca iz Rodika v Istri na tri in pol let težke ječe. ker je 15. marca t. 1. oropal kurjača Lucchcta iz Trsta za 28 kron. Zagrebški vinski trgovci so sklenili povišati ceno vin za 20 odstotkov. — Most pri Javorniku čez državno cesto jc že dva meseca začasen, zgrajen v hitrici. Vozniki s težjimi vozovi se skoraj boje voziti čezenj. To ni nikakor prav. Davkoplačevalci odločno zahtevamo, naj se postavi hitro državni cesti spodoben iu trajen most. — Razmere selskih pismonošev so neizmerno žalostne. Na nas ne misli nihče. Je popolnoma prav da se potegujejo za izboljšanje plač poštni uslužbenci, pa tudi mi selski pis-monoše sc moremo zganiti. Lc pomislite! Najboljše med nami plačani imajo mesečno borih 24 gld. so pa tudi taki, ki imajo na mesec po 9 gld. In to je plača za celi inesec! Za pokojnino mora pa pustiti 1 gld. 95 kr. na ;iiesec, mu toraj ostane le še celih 7 goldinarjev in pet krajcarjev na plači. Tako ne more in ne sme dalje iti. Zganimo se in združimo, da i za nas nastanejo boljše razmere, kar je pa le mogoče, čc ustanovimo stanovsko društvo naše. Železnica Trebnie-Jt. Janž in Mokronog. Od strani Št. Janške družbe sc nam piše: Živahna želja mokronoškega prebivalstva da naj se nova železniška črta spelje tik Mokronoga, nam je popolnoma razumljiva. Nerazumljivo pa nam je, da se tem povodom napada naša družba, kakor da bi ona bila nasprotna koristim mokronoškega trga. Temu nasproti moramo pribiti, da tisto lokalno vprašanje, ki vznemirja Mokrožane, ni v prav nobenem stiku z našo družbo in njenimi težnjami. Za nas se gre samo za to, da se Št. Janški premogovnik zveže z Dolenjsko železnico. Podrobnosti železniške črte pa nikakor niso naša stvar, temveč dolenjskih železnic in železniškega ministrstva, pa tudi deželnega odbora, ki ima glede na deželno jamstvo brez-dvomni upliv na določitev železniške črte. Mokronožani so tedaj v zmoti, ako iščejo v naši družbi nasprotnika njihovih teženj, ki nasprotnica teh teženj niti biti ne more, čc bi tudi hotela, ker nima nikake odločitve o podrobnostih tc črte. Povdarjati pa moramo, da je izvršitev železnice Št. Janž-Trebnje lc tedaj mogoča, ako naša družba prevzame uprav velikanske žrtve za to progo. Le s temi žrtvami, koje zahteva od nas ministrstvo, jc železnica mogoča — drugače je sploh ne bo. Tako vsaj, žalibog, pravi vlada. Po našem mnenju je stvar deželnega od-i bora, posredovati med prizadetimi občinami — v poštev prideta osobito Mokronog in Št. Rupert — da se zedinijo glede dotičnega kosa železniške črte. Nihče ne bode sporazum-ljenja bolj vesel nego Št. Janška družba, ki iskreno želi, da nova železnica spolni vse želje in nade prebivalstva. (Op. ur.) Priobčujemo ta dopis, ki pojasnjuje, kako se nekateri trudijo zvaliti odgovornost od sebe, ko hočejo oškodovati ljudske pravice ob gradbi imenovane železnice. Naš list stoji odločno na njihovem stališču, zato pa opozarja iz priobčenega dopisa zlasti na to, da niti, ki inedejo, drže v deželni odbor. Tam pozor! Štajerske novice. š Političen shod v Poijčanah. Za minulo nedeljo je sklicalo slovensko katoliško politično društvo za slovcnjebistriški okraj političen shod k Gajšeku v Spod Poijčanah. Za predsednika shoda je bil izvoljen domači župnik g. C i 1 e n š e k, zapisnikarjem pa g. Habjan. Prvi je govoril g. Založnik, uradnik dr. Lemeža, odvetnika v Slov. Bistrici in zaupnega moža kranjskih liberalcev. Raztolmačil je najprej volilno postavo, potem pa zajahal starega liberalnega kljuseta ter napadal poslancc kranjske »Slovenske ljudske stranke«, ki je baje izdala pri volilni preosnovi nas obmejne Slovence Niti z besedo se pa ni dotaknil kranjskih liberalnih poslancev, ki se za volilno preosnovo sploh brigali niso. Cc zasluži kedo graje, potem jo zaslužijo v prvi vrsti liberalni poslanci, ki so bili leni, pa ne katoliški poslanci, ki so storili kolikor so mogli za Slovence. Več doseči pri sedanji premoči nemških poslancev pa ni mogoče. Slovenci smo, povprečno računjeno. mnogo več dosegli kakor Cehi. Takšni napadi so torej popolnoma nepotrebni in netaktni, ker se ljudstvo z razširjanjem takih — recimo enostransko izmišljenih vesti samo bega. (To je dostojno povedano. Kaj ne? Opomba poročevalca.) Zahteval je slednjič, naj naši štajerski slovenski poslanci obštru-irajo, čc se ne ugodi zahtevam štajerskih Slo-vencev, da dobijo en mestni mandat, iu koroškim Slovencem, da dobijo dva mandata. Svoje liberalne krvi pa podpredsednik slov. katoliškega političnega društva ni mogel krotiti ter je začel hvaliti novo stranko, ki sc imenuje »narodna«, čeravno žal (!) šc njenega programa ne pozna, vender pa je dobra, kolikor jc 011 slišal. Stranka, o kateri st samo sliši, se pač ne more priporočati. — Na njegova izvajanja mu ic odgovarjal drž. poslanec dr. Korošec: Nova volilna preosnova šc ima mnogo krivic v sebi. vsakdo od nas iih obsoja in jih bo pobijal ter skušal odpraviti. Kar sc tiče obstrukcije, pa naj g. Založnik pove, kedo bo obštruiral. Hrvaški, kranjski in primorski poslanci ne bodo. In štajerski poslanci? Ali misli kdo, da bodo vsi štirje obštruirali? In če bi tudi vsi štirje štajerski poslanci obštruiralL kaj opravijo proti stotinam drugih. Kaj iuh tudi pomaga mnogo poslancev, če pa so vse občine in okrajni zastopi v nasprotnih rokah. Tukaj ne more eden poslancc več ali manj nič opraviti. Podrobnega narodnega dela je treba, da dobimo vse zastopc v naše roke. Nato poroča g. poslanec, kaj se jc vse za nižje sloje koristnega sklenilo v tem kratkem času, kar je on na Dunaju. Posebno so živahno pritrjevali kmetje, ko je omenil kako vrlo in krepko so se potegnili za to, da se obvaruje cena živine. Znani boter nove narodne (beri liberalne) stranke dr. K u k o v e c iz Celja je najprej govoril o delovanju občine in njenega odbora, potem o slovenskih in nemških šolah, potem pa je zašel na svoje polje: liberalna stranka na Štajerskem. Ko mu jc pa dr. Korošec začel krepko ugovarjati, da se ne smejo izrabljati taki shodi, da se razdeva štajerska sloga in da je v sedanjem narodnem taboru dosti dela, da ni treba šc ustanavljati nove narodne stranke, ki hoče le razdor, je pa obmolknil. Slednjič je še g. dr. Korošec izjavil, da jc 011 proti novoustanovljeni stranki in da sc uc strinja z njenimi načeli. Nato je govoril še gosp. Peter Novak, ki je z njemu prirojeno krepko besedo pozival navzoče naj bodo edini, naj sc začnejo združevati. G. Založnik je na to predlagal sledečo resolucijo, ki se je enoglasno sprejela: »Kot odločni pristaši splošne ni enake volilne pravfce izražamo svoje ogorčenje nad krivičnim zapostavljanjem slovenskega ljudstva na Spodnjem Štajerskem in Koroškem pri snovanju nove volilne postave, pozivljemo slovenske državne poslance, da zastavljajo vse svoje moči, da se prepreči krivica, ki sc nam hoče prizadjati s krivično razdelitvijo volilnih okrajev, osobito uvrstitev slovenskih občin v emureškem in arveškem okraju iz nemških volilnih okrajev, ter pričakujemo posebno od štajerskih slovenskih poslancev'. da odločno in breobzirno zastopajo zahteve obmejnih Slovencev. š Slovenec — kapelnik Dauzerjevega orfeja. G. Josip M u n d a, doma iz Št. Jurja ob Ščavnici, jc angažiran kot prvi kapelnik v Danzerjevem orfeju na Dunaju. G. Munda jc izvršil večje glasbeno delo. ki sc uprizori na odru »Deutsches Volksthcatcr« na Dunaju. G. Munda je bil doslej kapelnik raznih nemških gledališč. Ali domovina za take svoje sinove nima prostora? š Novi okrajni glavar v Ptuju ne bo vitez Madeyski, temveč okrajni nadkotnisar pleni. Prahl, ki vodi sedaj posle okrajnega glavarstva v Celju mesto odstopivšega barona Ap-faltrerna. Ko se imenuje okrajni glavar za Celje, odide pl. Prahl v Ptuj. š V Ameriko jo je hotel odpeljati. Pred mariborskim sodiščem je bil obsojen mesarski pomočnik Anton Kaiser v dvamesečno ječo, ker jc hotel v družbi z Jurijem Tumpcjcm odpeljati v Ameriko 17 let staro gostilničar- jevo hčerko Marijo Stampfl proti volji njenih starišev. Tumpej je že v Ameriki. š Poštna avtomobllna vožnja Maribor-St. Lenart-Ptuj. Poštna uprava namerava za progo Maribor-Št. Lenart-Ptuj uvesti avtomobil-no vožnjo. Ta naprava bi znatno povzdignila in pospešila ves promet v Slov. Goricah, zato je tudi v prizadetih krajih vse vzradoščeno zaradi tega. Da se razne stvari v tej zadevi natančneje dogovore, je vrli gospod dcžclnosodni svetnik dr. Kronvogl sklical v Št. Lenart posebno konferenco. Naj bi imela najboljšega uspeha! š Ljudi kosil. 311etni Jakob Drevenšek iz Podlehnika je dne 28. avgusta t. 1. kosil otavo z Lovrencom Kodrič. Ko sta sc nekaj sprla, je začel Drevenšek s koso mahati proti Ko-driču in ga je pri tem težko poškodoval. Pri okrožnem sodišču v Mariboru je za to čudno košnjo dobil tri mesece težke ječe. š Potres v Brež:cah. Minulo soboto od 6. ure popoldan do 10. ure zvečer so čutili v Brežicah več precej močnih potresnih sunkov. Prvi sunek je trajal štiri sekunde. K sreči potres ni povzročil nobene škode. š Sv. Anton v slov. Goricah. Da se v zadnjem času večkrat čita ime tega kraja po časopisih, za to že poskrbe njegovi prebivalci. Toda žalibog, ni vselej častno za sv. Anton, kar sc nudi čitatelju po časnikih. Tako tudi mislim, bodo naslednje vrstice prccej pogrele nekatere glave tega kraja. Imamo pri nas novo veteransko društvo, vsa čast onim, ki so ga spravili v življenje. Pa menim, da njih delo pri naših veteranih ni rodilo tistega sadu, kakor so se ga nadejali ti vrli antonjeviški narodnjaki. Cujte torej, dragi sosedje! Naši veterani priredili so v nedeljo, dne 14. vinotoka t. I. v prostorih gostilničarja g. Alt-a vinsko trgatev. Bilo je lepo gledati te korenjake v krasnih novih uniformah, ko so se postavljali v vrsto, da jih je mladi svet kar zavidal, medtem ko so starejši z nekim zadovoljstvom gledali na svoje čile rojake. Pa kako smo strmeli, ko se naš trebu-šasti hauptman razkorači pred vrsto ter z debelini glasom zakriči: Hab tak! 'i ako torej to društvo, obstoječe iz samih Slovencev, ima nemško povelje! Debelo smo se spogledali Pa to iznenadenje se je poleglo, ko je naš rojak stotnik v živih besedah spodbujal vrle naše veterane h krepkemu delovanju. Zivio-klici so doneli vrlemu govorniku. Na to se je začela tombola, kjer so nekateri dobitki vzbujali občen smeh. Ko pa je že zabava prikipela do vrhunca, nastopi tudi neki mlad govornik. Nastala je tišina, kajti vsakdo je bil radoveden, kaj nam pove ta tuji gost. Pa, kako smo se začudili, ko nam ta z navdušenjem v jedernatih besedah oriše, kako naj delujemo, da ne bomo podlaga tujčevi peti. Prav ic imel, ko jc rekel: na svoji zemlji bodi Slovenec sam svo.i gospod Torej proč z nemškim poveljem pri veteranskem društvu, proč ž njim za vselej, saj ima tudi slovenski jezik dovoli izrazov za povelja. A kaj misliš, dragi čitatelj. da jc bila posledica tega govora? Nakrat se je slišalo nekoliko glasov teh od znanega »nemškega« Hojs-a na-hujskanih veteranov, ki so kričali: »Ven ž njim (namreč z govornikom), mi hočemo nemško komando, kje je govornik, da ga vržemo ven.« ln to sc jc zgodilo pri sv. Antonu v slov. Goricah, ne kje na meji našega sovraga, ampak v sredi slovenskega ozemlja. In kdo je tega kriv? Ti, kateri si domišljujeio, da so glave v naši fari, ki mislijo, da sc le s to »blaženo« nemščino osreči naše ljudstvo. Sramota, da se more kaj takega prigoditi v slov. sv. Antonu! Poglejmo si, kdo pa so ti »Velikonemci«? A, glejte, glejte, to pa je Vrbnjak, ki tako mogočno koraka po trgu ter svojim svinjam razlaga nemško gramatiko, ker drugi ga nc poslušajo; Hojs mora namreč pridno mizariti skozi teden, da lahko potem v nedeljo v družbi šc drugih »Nemcev« kakor n. pr. kramarja Klobasa slovenske groše zapravi. Kličemo vam torej, vi »Velikonemci«, le proč od nas, peljite se ta-loj v »rajh« ali pa vsaj v Apače, tam gotovo že pečejo golobe za vas, mi nc bomo žalovali za vami, imeli bodenio vsaj mir. Vam pa gosp. govor., obljubimo, da se hočemo dižati vaših naukov, da se vam izpolni želja, da, če pridete zopet čez nekaj let k nam, najdete tukaj vojaško veteransko društvo s slovenskim poveljem. Živela bodčnost! Koroške novice. k Skrajna predrznost! Celovški občinski svet je včeraj sprejel nujni predlog obč. svetnika Zicria iu tovarišev, naj sc na višjo poštno direkcijo v Gradcu pritoži proti upeljavi dvojezičnih poštnih tiskovin na Koroškem. To jc vendar skrajna nemška predrznost. Na Koroškem ne bi smele biti v rabi dvojezične tiskovine. kjer ie mnogo več Slovencev nego na Kranjskem Nemcev. Ce dvojezičnih tiskovin na Koroškem ne bo, moramo zahtevati samoslovenske tiskovine na Kranjskem! Koroška slovenska županstva protestirajte proti infamiji celovškega obč. sveta! Ljubljana, odgovori na mariborski in celovški sklep! k Novo slovensko društvo namreč »Slovensko katol. izobraževalno društvo »Lipa« za Veiikovec iu okolico« sc je ustanovilo zadnjo nedeljo dne 21. t. m. Pred kratkim so sc ustanovila enaka društva v velikovški okolici v Doberlivasi, Škocijanu in Vovbrah, sedaj jc pa prišla muha sama (Vclikovcc) na vrsto. K velikovškemu društvu je pristopilo takoj 50 udov. V odbor so bili izvoljeni čč. gg.: Trei-ber Fr., župnik in Dobrove Jožef, kanonik, gg. Carf J„ kolar, Jak. Sl., solicitator, Oraš L., posestnik, Lučovnik J., najemnik in Karpf P., krojaški mojster. Za zabavo so skrbeli izborili celovški tamburaši in pevci. Tako se probuja velikovška okolica. Kaj pa dela pli-berški okraj? k Jim vender preseda. Ravnateljstvo državne železnice v Beljaku je prestavilo pristava Oto Rosslerja radi službenih razmer v VVaidhofen. Prestavili so ga radi njegovega hujskajočega nastopa proti katoliški cerkvi. V prostem času je bil vedno glavni agitator za »svobodno šolo« in »svobodni zakon« in druge protikatoliške stvari ter se pridno vde-leževal zborovanj vsenemške stranke, katera stremi vedno po »svobodah«. Na višjem mestu jim je njegovo početje že presedalo ter so mu radi tega peroti malo postrigli. Strašno se pa nad tem hudujejo vsenemški listi ter groze, da bode Rossler prej politik in ljudski pisatelj postal, kakor pa da bi Beljak zapustil. k Odpad od katoliške vere. V Velikovcu je odpadel od katoliške vere znani pobijač oken na Šentrupertski šoli Ferdinand Sammer pisarniški pomočnik pri c. kr. okr. sodišču. Morebiti ga katoliška vera ni mogla braniti pred pobijanjem okenj? k Društvo »Svobodna šola« bodo ustanovili prihodnjo nedeljo v Velikovcu nemškutarji in socijalui demokrati, pri katerih je vera zasebna stvar. Slovenski okoličani, zapomnite si svoje prijatelje v mestu, kadar jim nosite denar in kadar pridejo k vam agitirat, češ, saj nimajo nič zoper vero. k Pogorelo ie zadnjo nedeljo celo imetje kmetu Mučcku v Šmartnu pri Velikovcu. Požarni brambovei so se silno neokretno obnašali. Seveda s samim hajlanjeni in popivanjem se ne bodo naučili ognja gasiti. k Umrl je 22. t. ni. popoldne \ Celovcu črevljarski mojster, hišni posestnik in svetovalec trgovske zbornice, Josip Grolč, oče nedavno umrlega učitelja veronauka in svetnega duhovnika Grolča, v 60 letu starosti. k Zelje po mesu. Vlomiti je hotel včeraj 22. t. m. po polnoči neki mesarski pomočnik v mesnico mesarja Razpotnika v Celovcu. To namero mu je pa preprečil stražnik, kateri je v kritičnem času ravno mimo prišel ter ga je aretiral. Pri zaslišanju na stražnici jc obstal, da jc pred nekaj dnevi tudi vlomil v mesnico mesarja Kunstlna, kateremu je dve !:ili mesa ukradel. k Radi goljufije iščejo v Celovcu 24lct-nega Karola Cerar, doma iz Moravč na Kranjskem. Imenovani je bil zdai od vojakov odpuščen ter je izvršil neko goljufijo pri gospodarili, pri katerem je pred vojaščino služil za hlapca. Slovensko gledališče Kar se pripeti malokdaj, zgodilo se je včeraj: gledališče je bilo polno. Jelo se je naposled svitati našemu občinstvu, da je napredek drame le takrat mogoč, če ima materi-jelno in moralno podporo. Brez drame pa je obstoi gledališča nemogoč. Igra je bila tudi včeraj kot premijera vrlo dobra, vendar pa kovati jo v zvezde, kot nekaj nedosežnega, ne gre. Nam je na tem, da bodo tudi ostale dramske predstave na isti višini, kot je bila »Figa«, zato bi nam bilo mučno, če bi igralce danes povzdigovali do nebes, jutri iih pa imeli za diletante. Gospod in gospa Taborska sta za naše razmere dve izredni moči, ki nam jamčita, da bomo imeli še marsikak lep večer, ko se bo odlikovala slovenska drama. Heroine namreč dobre smo doslej tako dolgo pogrešali. Sedaj jo imamo. Gospa Taborska, katere izredna marljivost jc posebne hvale vredna, bode kos vsaki vlogi. Zato le želimo, da se goji resna, najsi moderna ali klasična drama sedaj, ko imamo za to dvoje tako odličnih moči. G. Boleška je bil včeraj dober, kot prvič. Tudi g. N u č i č , ki je zamenjal vlogo Oginskcga z g. Baraktarievieem, je ugajal. Prav tako gdč. N o s k o v a s svojo mirno in premišljeno vlogo plemenite matere Marine. Interpretoni epizodnih vlog priporočamo malo elegantnejši nastop, ne tak kot v kaki vaški gostilni. Ljubljanske novice. lj I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani opozarja hišne posestnike, da naj o pravem času naznanijo prazna stanovanja v društveni pisarni, Kongresni trg št. 6, med 6. in 7. uro zvečer. Veliko stanovanj je šc praznih v Ljubljani, ker strankam, katere stanovanja iščejo, to ni znano. Z naglim razglaševanjem praznih stanovanj v pisarni bi ne bilo le posestnikom udom, ampak tudi strankam, posebno tujim, vstreženo. Društvo slovenskih profesorjev v Ljubljani priredi v soboto, 27. t. m., ob 8. uri zvečer prijateljski sestanek v restavraciji »Narodnega doma« (ne v hotelu Ilirija, kakor se jc enkrat poročalo). K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. li Prosekturo ustanove v deželno bolnišnico. Dotični predlog bo predložen deželnemu zboru, žc sedaj jc pa poverjena obdukJja trupel in bakteriologična preiskava v bolnišnici gospodu dr. Ivanu Plečniku. I j Repertoire slovenskega gledališča. Iz gledališke pisarne: V petek opera »Biseri«. — V nedeljo popoldne ob 3. uri »Mlinar in njegova hči*, zvečer pa opera. Pripravlja sc velika ruska opera v petih dejanjih »Ruslan in Ljudmila« ter veseloigra Hobitzerja »Na višavah« in Molierovi »Gizdavki«. li V pokritje deficita pri »Glasbeni Matici« se je po posredovanju g. dr. Iv. M. Hribarja obrnila sodna poravnava v znesku 10 kron v zadevi g. Josipa Urbančiča proti neki nasprotnici. li Tatvina. Prodajalcu premoga Valentinu Kugi sta bile ukradeni dve konjski odeji. Storilec je baje znan. Ij Pogreša se od I9.t. m. prostak c. in kr. pešpolka št. 27 Rudolf Lampert. Pridcljen je bil godbi. lj V Ameriko sc je včeraj odpeljalo z južnega kolodvora 123 Slovencev in 14 Hrvatov. li Na južnem kolodvoru jc bila izgubljena, oziroma najdena šetalna palica, ročna torbica, par galoš, dežnik in denarnica. — Mestni policijski stražnik Mihael Sitar je našel v Se-lenburgovih ulicah konjsko odejo. Ij Panorama Kosmoratna. Ta teden vidimo posameznosti svetovnega mesta Londona, kjer vlada večna megla kot v Ljubljani. Nekatere mogočne stavbe so res imenitne, posebno ogromna Westminsterska opatija, grad kraljev \Vindsor, Tower (napačno: londonski stolp). Znamenita je stavba parlamenta in cerkev sv. Pavla, razne razvaline opatij itd. Obisk te serije, kakor v obče, je priporočila vreden. Književnost In umetnost. * »Pijanec«. To dramsko skico gospe Zofke Kvedrove je hrvaško deželno gledališče odklonilo. * Ljeto u Bornosu. Porodični roman. Na-pisao Fernan Caballero. Ciena 1 K. Zagreb, 1906. Naklada »Hrvatskoga katoličkoga tis-kovnoga družtva«. Tisak Antuna Scholza. Priporočamo. Iz slovanskega sveta. sl Pokrovitelji balkanske razstave v Londonu. Odbor za balkansko razstavo v Londonu, ki jo bodo priredili prihodnje leto. je poslal kralju Petru poziv, naj prevzame pokroviteljstvo. Istotake pozive boste, prejela bolgarski in črnogorski knez. sl Nova srbska himna. Za novo srbsko himno je napisal besede novosadski profesor Jovan Živojnovič. Himna je že tudi komponi-rana po drugem znanem motivu pesmi »Od Bosne...«. Himna bo prepuščena javni kritiki. sl Odpor poznanjskih Poljakov proti nemškemu nasilju. Bojkot proti n. šolam je vedno bolj odločen. Poljaki se nemškim učiteljem ustavljajo z vso močjo. Oblast toži državnega poslanca Chrzanovskega, člana gosposke zbornice Koscielskega in več članov Sokola, ker so v parku Koscielskega imeli shod, ne da bi vprašali za dovoljenje policijo. Oblast pravi, da so udeleženci bili oboroženi. Bojkot se razširja celo na zahodno Prusijo. Iz Toma poročajo, da sc poljski šolski otroci z vso močjo ustavljajo nemškim učiteljem. Škof kulmske dijeceze je prosil naučnega ministra, naj dovoli pouk v veronauku v poljskem jeziku. sl Novi črnogorski denar. Novi črnogorski denar kujejo na Dunaju in sicer za zdaj samo iz bakra in niklja po 20, 10, 2 in eni pari. Polovica odrejene svote tega denarja jc že gotova. Pozneje misli Črna gora uvesti tudi svoj srebrni kronski denar. Načrt za črnogorski denar je napravil upravitelj dunajske kovnice sam, ki je po rodu Srb. Njegovo ime je Mite Popovič, doma iz Pančeva in prej je bil rudarski inženir. Vsled njegovih sposobnosti ga je pozvalo finančno ministrstvo na Dunaju in ga imenovalo za upravitelja tamošnje kovnice za denar. si Slovaški denarni zavodi. Na Slovaškem deluje 21 denarnih zavodov s 5 podružnicami. Vseh 21 zavodov jc imelo leta 1905 41,180.000 kron denarnega prometa. sl Češko prosvetno delo na Dunaju. V soboto se je vršil na Dunaju v prostorih »Slovanske besede« shod zastopnikov vseh čeških dunajskih društev v svrho organiziranja češkega prosvetnega dela na Dunaju. Shod jc sklical narodni svet spodnjeavstrijskih Cehov. sl Kako gospodarijo Lakatisti. Pruska na-seljevalna komisija, katere namen je, s kupovanjem poljskih posestev izganjati Poljake, je kupila posestvo Gurčin za 700.000 mark od Nemca Johova, ki jc bil to posestvo leto poprej kupil od Poljaka za 400.000 mark. sl Ženski gasilci. Kakor sc poroča iz K rakova, nastal je te dni v župnišču v Radomišlu na reki San požar, radi katerega ie bilo v nevarnosti celo mestece. Nevarnost jc bila tem večja, ker vsi moški v mestecu so zidarji, mizarji, tesarji in drugi stavbeni delavci, ki po leti gredo po svetu iskat zaslužka. Pri zadnjem požaru sta tainošnji župnik in učitelj sklenila ustanoviti žensko požarno brambo. V to svrho bodo v mestece poklicali gasiv-ce-strokovnjake, ki bodo žene in dekleta izurili v gašenju. si Napredna občina. V občini Lani na Češkem napravlja tvrdka g. Križika iz Prage električno vpeljavo za celo vas. Več nego 50 kmetov se je složno združilo v daljše, v ti občini že tretje društvo, ki bo oskrbovalo za celo vas vse najnovejše stroje gospodarske, električne mlatilnice, električno razsvetljavo, električne stroje za mletje žita, rezanje krme itd. Podjetje bode odprto začetkom avgusta. si Ustanova za češki bogoslovni oddelek v Pragi. Tc dni je g. dr. M. Karloch, višegrad-ski prošt, daroval češkemu bogoslovnemu oddelku 25.000 kron; od vsakoletnih obresti te svote se bode delila nagrada za samostalne znanstvene spise v češkem jeziku in sicer po le-ti vrsti: prvo leto za spis iz krščanskega modroslovja; drugo leto iz krščanske apologe-tike; tretje leto za spis, v katerem se bode razpravljalo o nekateri dobi ali dogodkih iz češke cerkve zgodovine zlasti iz husitske dobe iz dobe reformacije in protirctorniacije, četrto leto za spis iz krščanske sociologije. sl Turška in Crnogora. Turške oblasti so prepovedale kristjanom v novobazarskem saudžaku nositi črnogorsko obleko. Črnogorska vlada se je radi tega obrnila na porto z noto, v kateri opozarja, da tako postopanje ni pripravno za vzdrževanje miru ob meji. sl Nemška temeljitost. Imenitno blamažo je Nemcem napravil neki Edvard Engel, ki je na Dunaju izdal zgodovino nemške književnosti; v ti knjigi pisatelj trdi, da I. A. Ko-mensky je bil — nemški Oger (Deutsch-Un-gar). Pač nemška temeljitost! sl Stoletnico češke tehnike v Pragi bodo Cehi slovesno obhajali dne 10. listopada t. 1. Premoženje ruskega »Rdečega križa«. Glavni upravitelj ruskega »Rdečega križa« naznanja, da »Rdeči križ« je imel ob času rusko-japonske vojske 5 milijonov rubljev več premoženja; njegovo premoženje znaša sedaj 10 milijonov rubljev; v teku zadnje vojske je rusko občinstvo darovalo društvu 22 milijonov rubljev. Razne stvari. Kopniški junak je baje bivši pisar draž-danskega odvetnika Meisla, Schnitzcl. Osumljenec ima jako rad uniforme. Iz Draždan je izginil iu zapustil veliko dolga, nato so ga zaprli v Berolinu, ker je nosil neopravičeno uniformo. Sumijo, da se skriva Schnitzcl v Draž-danih. Berolinska policija tudi sumi, da je storil zločin kak slaboumne?, ali pa epileptik. Zaradi suma so zaprli že več »napačnih kopni-ških stotnikov«. Celo v Kodanju so nnrli nc kega napačnega kopniškega stotnika. I)rt>^e vesti trdijo, da je bil »kopniško stotnik« angleški slepar Palmer. Fotografični posnetek pobotnice »kopniškega stotnika« ie razstavljen v oknu našega upravništva. Kralj povozil moža. Angleški kralj je povozil z avtomobilom na potu iz Londona v Neu-Market nekega moža. Kralj ic takoj ustavil voz in sam nadzoroval prevoz povoženca v bolnišnico. Stavka čeških vseučliščnikov. Slušatelji praške filozofske fakultete stavkajo. Slušatelji so poslali natičnemu ministru protest, ker prostori ne zadostujejo potrebam. Pretep v gledališču. V monakovskem »Intimnem gledališču« so se stepli gledalci zato. ker so nekateri grajali umetnika Gurt-Ierja. Res prav »intimno«! Krivonosi bančni ponarejevalci pred dunajskim porotnim sodiščem. V četrtek se ie pričela na Dunaju velezanimiva razprava proti ponarejevalcem denarja. Poštcnjakoviči so sledeči: Nuhein Schapira, Abraham Fisch, Ei-sig Butternueich, Salomon Piepes, Jožef Baumgartncr in Chaim Schwalb Friedmann. Schapira je bil načelnik čedne družbe. Ker jc ponarejal ruske znamke že leta 1879 jc zaslužil v Tarnopolu 18 mesecev, leta 1883 je pa dobil 9 mesecev, ker jc poizkusil plačati neki dolg s ponarejenimi avstrijskimi in ruskimi bankovci. Zaradi krivega pričevanja je dobil I. 1886 v Londonu 12 mesecev prisilnega dela. V Londonu je začel razpečavati ponarejeni denar v velikem obsegu. Zaradi neke goljufije so ga obsodili na Dunaju v šestletno ječo. Vso zadevo je ovadil Chaim Schwalb, ki je leta 1902 ponaredil v Galiciji menjic za 30.000 K in pobegnil v London in se zapletel v Schapi-rove mreže. Obtoženci razven Schualba taje. Razprava je določena na 12 dni. Nesreča na želzniški progi. Turinski osebni vlak je zadel na postaji Collegno v tovorni vlak. Mrtev ie en železniški uslužbenec, ranjenih je pa 15 oseb, med njimi 4 nevarno. Močno so poškodovani en vagon tretjega razreda, poštni in en tovorni voz. Peklenski stroj je razpočil v grcnoblskem stanovanju poslanca Chion-Ducolleza. Poslan-čev nečak in nečakinja nista bila ranjena. Gospodarstvo. — Preskrba Dunaja z mesom. Pri seji glede preskrbe Dunaja z mesom, ki ji je na-čeljeval poljedelski minister grof Auersperg in ki so se jc poleg zastopnikov ministrstev in dunajske občine udeležili tudi zastopniki »Splošne zveze kmečkih zadrug« in pa nižje-avstrijskega deželnega kulturnega sveta, so sklenili sledeče: »Splošna zveza kmečkih zadrug« hoče uporabiti ves svoj vpliv, da se bo prodajala živina naravnost iz hlevov in organizira trajne zveze med živinorejci z dunajsko občino, oziroma z veliko klavnico. Nadalje se mora delovati na znižanje voznih tarifov za živino in meso in sc mora olajšati promet z živino. Dunajskemu prejemnemu uradu naj se prideli svet kmečkih zastopnikov, kakor tudi veliki klavnici. Vlada pospešuj živinorejo in pitanje živine. Ustanavljajo naj se po celi de-žavi živinske prodajalne zadruge. Izpopolnijo naj se ministrski odbori z zastopniki kmečkih zadrug, kmečkih zastopov in pa dunajske čboine. Zahtevajte »Slovenca" v vseh gostilnah! — Zahtevajte ..Slovenca" na Kolodvorih! Telefonska In brzojavna poročila BARON AERENTHAL NASLEDNIK GO-LUCHOWSKEGA. Dunaj. Cesar je že imenoval barona Aerenthala za ministra zunanjih stvari. Jutri prinese to imenovanje uradni I st. Cesarjevo odslovilno pismo Goluchovvskemu je jako milostno. Dunaj. V današnji avdijenci pri cesarju je baron Aerenlhal sprejel od cesarja mu ponudeno mesto zunanjega ministra. CESAR ZA VOLILNO REFORMO. Dunaj. Cesar je danes sprejel v avdijenci vse ministre enega za drugim. Cesar je vsem ministrom najodločneje naročal, naj skrbe, da se težave, katere dela odsek za volilno reformo premaguje indase volilna reforma na vsak način izvede. VOJNI MINISTER ODSTOPI. Dunaj. Vojni minister Pietreich odstopi. Njegov odstop je gotova stvar. Pietreich poda demisijo, ker Mažari niso hoteli privoliti, da se število vojaštva zviša. Naslednik Pietreichov bo domobranski minister Schčnaich. Dunaj. Pietreich je že podal demisijo. — Demisijo je cesar sprejel in za vojnega ministra imenoval SchOnaicha. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 24. okt. Zbornici je bilo danes predloženih več nujnih predlogov, med temi nujni predlog, naj se predloga o severni železnici takoj in nujno razpravlja. Nemški poslanec Sylvester je predložil nujni predlog, naj se postavno ugotovi število nemških delegatov iz Češke. Krščanski socialci so interpelirali radi odstopa Goluchow-skega. Na vrsto je prišla grajalna zadeva Onciul-Sternberg. Z veliko večino je zbor niča sprejela predlog, naj se preko zadeve Onciul-Sternberg preide na dnevni red. Nato je zbornica pričela razpravo o nujnem predlogu, naj se zboljšajo dohodki poštnini uradnikom. Prvi je govoril trg. minister dr. Fort. Dunaj, 24. oktobra. V zadevi odstopa Goluchovskega so danes interpelirale nemške stranke, ako je avstrijska vlada bila tako pravočasno v krizi obveščena, da je mogla varovati avstrijsko stališče, in če hoče skrbeti, da se avstrijski vpliv in kariteta tako varujeta kot to stori ogrska vlada. Ministrski predsednik bo skoro gotovo že v današnji seji odgovarjal na to interpelacijo ni pa izključeno, da se o tem v zbornici razvije debata. ŠENTJANŠKA ŽELEZNICA. Dunaj. Danes se je v zadevi šentjanške "železnice vršilo posvetovanje v železniškem "ministrstvu. Navzočen je bil železniški minister Derschatta, dalje posl. dr. Šusteršič, Šuklje, Povše, ki je zastopal kranjsko deželo in referenti ministrstev. Dolenjske železnice je zastopal baron Schwegel. Naprava te železnice je prišla sedaj v odločilni stadij, ker je tudi železniški minister izjavil, da hoče zgradbo pospeševati. Težave so le še v finančnem ministrstvu, vender je upati, da se vplivu poslancev „SIovanske zveze" posreči, tudi te težave premagati. RUSINSKA DEPUTACIJA V PARLAMENTU. Dunaj, 24. okt. V parlament je došla danes deputacija Rusinov v slikovitih uarod-nih nošah. Deputacija se je pritoževala, da ga-liško namestništvo zabranjuje snovanje rusin-skih telovadnih in gasilnih driištevtin rekurzev več mesecev in cel let ne reši! Ministri so obljubili odpomoč. NAPAD NA PRODAJALNICO JUVELOV. Vladikavkaz. Tu je roparska tolpa sredi mesta napadla prodajalnico juvelov. S streli je pregnala tolpa občinstvo in oro-paia dragocenosti. Prihiteli so vojaki, ki so streljali. Več oseb je ranjenih. STESELJ BREZ POKOJNINE Peterburg 24. Steselj ne dobi nobene pokojnine in tudi ne bo smel nositi uniforme. 120 000 PORTORIK UKRADENIH. Praga 24. V Landskroni so cigani iz železniškega voza ukradli 120.000 portorik. Ljubljanska kreditna banka zvišuje obrestno mero od vlog na knjižice in tekoči račun od 4% na 41/2%- — Začenši s 1. novembrom t. 1. ter jih obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. — R e n t n i davek plača banka sama. Motoorologlftno poročilo. Višin* n. morjem 306 3 m, srednji meni tlak 786*0 mm i Čm *p>-ntuli HUnj. bar.-■•In . m it T.iop« rt tura po l!«l«H' VateOTi jli L 23 9. 02 60 612 50 Delal... južne železnice...... 180 75 181 75 Državne železnice...... 676 75 677 75 Avstr. ogrske bančne delnice 1766- 1766-— Avstr. kreditno banke . . . 67125 672*25 Ogrske „ „ ... 81040 81140 Zivnostenske „ .... 241 76 243 75 Premogokop v Mostu (Brilz) . 704 — 706-— Alpinske montan...... 59 >-7b «97-75 Praške žel. indr. družbe . . . 2787- - 27*7-— 679-50 680 50 Trbovljske premog, druibe . . 280 — 282 80 Avstr. oroine tovr. druibe . . 667-— 668'— Češke sladkorne družbe . . . 149 75 150 75 ▼ a 1 a t a. 11-35 11-39 1913 19'1* 23-47 23-66 24 06 24-12 117-50 117-70 96 60 96-80 263 — 164- Dolarji. . 4-M » — Želod, divji kostanj, fižol, jabolka, suhe gobe, orehe, sploh vse deželne pridelke 2403 plača najdražje 5-1 Ant. Koleno v Celju. Kuharica z dobrimi spričevali išče službe; naj-rajše v kakem župnišču. 2407 2—1 Naslov pove upravništvo ..Slovenca". Učenec, kateri je dovršil ljudsko šolo, se sprejme z ugodnimi pogoji v trgovino na deželi. 2404 3-1 Kje, pove upravništvo ..Slovenca". Podružnica v SPLJETU. Delniška glavnica a,« sprejema od I. novembra vložne knjižice in / na tekoči račun po ^ v Ljubljani, Špitalske ulice št. 2 —. Rezervni zaklad Podružnica v CELOVCU. ------------ tekočega leta vloge na 01 ter jih obrestuje od dne vloge do 2 10 dne vzdiga; obenem zviftuje obrestno mero starih vlog na knjižice od sedanjih 4% na II 2 začenši s I. novembrom t. I. O 1 Rentni davek plača banka sama. 2291 253 Priloga 244« štev. f,S8ovenca" dnfc 24« oktobra 1906. Občinski suet ljubljanski. Ljubljana 23. oktobra 1906. Zadružni inšpetor za slovenske dežele. Obč. svetnik gosp. Franchctti nujno predlaga, naj nastopi občinski svet ljubljanski za zadružnega inšpetorja zmožnega slovenščine, ki naj bi uradoval v Ljubljani. Ko so ločili Kranjsko in Primorsko od graškega inšpeto-rata in ustanovili zadružni inšpektorat v Trstu so nam dali človeka, ki govori slovensko tako, da ga ne razume nihče. Obč. svet predlogu pritrdi. Društvo Samarltan. Poro čevalec g. dr. Majaron omenja, da sc namerava ustanoviti v Ljubljani društvo »Samaritan«. Po nameravanih pravilih bi volil obč. svet v odbor tri odbornike. Društvu bode namen, da podpira sramežljive ubožce, predvsem bolne iu pa za delo nezmožne. Ako se društvo razpusti, pripade premoženje mestni občini. Obč. svet nameravanim pravilom načeloma pritrdi. Stavbne zadeve. Poroča obč, svetnik g. Hanuš. Prošnja Franceta Kandareta za odobrenje razdelitve parcele št. 185/2 kat. občine Karlovsko predmestje na 10 parcel se odkloni. Svet je vlažen iu nepripraven za stavbišča. Obč. svet je tudi že 1. 1904 odklonil svoječasno Kaudaretovo prošnjo za porazdelitev in je odobrila dotični sklep dež. vlada. — Obč. svet odobri prošnjo Frančiška in Ivane Breceljnika za parcelacijo na 2 stavbišči parcele št. 250/63 kat. obč. 'Trnovo. Mesne cene. Podžupan g. dr. Bleiweis vitez 'Trsteniški poroča glede razmerja mesnih cen na ljubljanskem trgu v primeri z onimi 25 drugih mest. Ceneje meso kakor v Ljubljani imajo v Kra-kovu, Lvovu, Bolcanu. Razmere v Gradcu in Lincu so enake z onimi v Ljubljani. Mnogo dražje jc pa meso v Brnu, Inomostu, Iglavi. Ceneje je pa meso in sicer zdatno v Zagrebu, Oseku in Sarajevu. Nekatere občine niso ukrenile ničesar, druge imajo stojnice. Cena mesu bi se zdatno znižala le, ako bi odprli rumunsko, srbsko in rusko mejo. Z znižanjem cene mesu se pečajo osobito v Gradcu in na Dunaju, a poizkusi se niso obnesli. Priporoča se po nekaterih krajih, da bi prodajale meso občine, drugje zopet, naj bi sc navadilo prebivalstvo uživanja zajcev (Medklic: Pa s psi!) So zopet za odpomoč po morskih ribah. Do zdaj ni šc nič takega, kar bi vplivalo na znižanje cene mesu. Predlaga, da se vzame poročilo na znanje, da ostanejo stare odredbe glede napisnih tabljic o razvidu cenah, da izkazuje klavnica redno število zaklane živine, da se prodaja pod strogim nadzorstvom šc nadalje meso po stojnicah in da i nadalje obrača magistrat vso pozornost na to vprašanje. Obč. svetnik Hanuš pripomni, da bi bilo umestno, čc sc objavijo, kar se dela tudi drugod cene živine na trgu. Nadalje naj bi bilo na deskah tudi razvidno, ali sc prodaja meso pitancev, navadnih volov, krav ali bikov. Naj se tudi razglasi, če je bila živina prisiljeno zaklana, da se tako meso lahko poceni proda. Podžupan sc ne strinja z zadnjim nasvetom, ker ne gre, da bi sc zaklala crknjena živina in prodajalo tako ineso. G. Hanuš pripomni, da na prodajo mesa okužene živine on mislil ni. Misli le na tako živino, Ki jo za radi suma kake bolezni morajo zaklati. Obč. svetnik g. Elija Predovič priporoča nasvete g. obč. svetnika Hanuša, ki obveljajo. Za odpravo smodnišnice na ljubljanskem gradu. Poroča g. podžupan dr. Bleivveis vitez Trsteniški. Gospod župan sc je obrnil po znani nesreči, ko je razneslo odvagalnico na ljubljanskem polju na štacijsko poveljništvo, da naj sc preiščejo strelovodne naprave pri smod-nicah. Štacijsko poveljništvo je naznanilo, da so bili strelovodi preiskani 8. majnika t. I. in da je tudi strelovod razstreljene odvagal-nice še po nesreči bil intakten. Na županovo zahtevo pa, da naj se odpravijo tako nevarna skladišča za smodnik z ljubljanskega polja na vojaška oblastva in pa na prošnjo na deželno vlado, ki naj bi podpirala to prošnjo, do danes še 111 odgovora. Da se odpravijo zaloge za smodnik z ljubljanskega polja, so tudi prosile občine Jcžica, Moste, Spodnja in Zgornja Šiška. Poročevalec nadalje navaja, da je župan tudi odklonil zgradbo smodnišnice za domobranski polk na ljubljanskem polju. Ob eksploziji jc bilo poškodovanih jako mnogo objektov celo v mestu. Naj bi bile eksplodirale še ostale zaloge, bilo bi mesto Ljubljana iu sosedne vasi razvalina. Gospod župan jc priporočal, naj bi premestila vojna uprava zaloge za smodnik v doline Golovca ali pa v pogorje ob Gamcljnih, kjer bi ne bilo take nevarnosti. Obč. svet sklene: Dosedanji županovi koraki v zadevi odvagalnicc se odobrc, zahteva premestitev zalog vsaj 1. 1907 in odpravo shranjenja municijc na ljubljanskem gradu. Šolski odsek. Na znanje se vzame poročevalca g. Dimnika poročilo o učitelja Alberta Siča poročilu glede udeležbe risarskega ferijalnega tečaja, /a kar mu je dovolil svojčas obč. svet podpore 400 kron. Točka o imenovanju zastopnika mestne občine v c. kr. dež. šolski svet za novo šestletno dobo, se reši v prihodnji seji. Načrti iu proračun za novo drž. obrtno šolo. Gosp. občinski svetnik ravnatelj Scne-kovič poroča, da jc izdelal Vojteli Dvorak načrte za poslopje nove obrtne šole v Ljubljani. Stroške je preračunal na 821.451 kron. A nc pride v poštev stavbeno vodstvb in inventar, in zato bodo znašali najmanj 900.00 K. To je pa velika vsota in se mora misliti na podporo osrednje vlade, ki je zgradila drugod že sama take zgradbe. Zdaj znaša za šolo letna stanarina 10.424 kron, 1500 K prispeva dežela, 1600 kron pa Kranjska hranilnica, ostanek pa pokriva mestna občina. Poleg primernih prispevkov h zgradbi po deželi in Kranjski hranilnici naj se stori vse, da prevzame država vsaj polovico stroškov. Sklene sc: Načrti sc predlože naučneniu ministrstvu, posebna deputacija se poda h gosp. deželnemu predsedniku, ki mu priporoča zadevo, da vpjiva na ugodno rešitev pri osrednji vladi. Tivolsko drsališče. Poroča obč. svetnik g. Mally. Gre se, naj se li odda drsališče v najem ali naj jc pa ima mestna občina v lastni' upravi. Ljubljanski »Sokol« je sklenil v svoji seji 27. septembra t. I., da drsališča ne more prevzeti v najem. Splošna korist zahteva, da sc ribnik ohrani. Riziko je pa prevelik ?a najemnika in zato naj bi se poizkusilo eno leto z drsališčem v lastni režiji. V službi občine ostane dosedanji hišnik Dragotin Korošec. Nadalje je pa treba nekaj nujnih poprav. Napraviti sc mora nova zastava, vpeljati vodovod, potrebni so tudi novi čolni. To bi stalo 950 kron 88 vin. Obč. svetnik g. Meglič priporoča, naj bi vodil drsališče v sporazumu z določenim mag. činiteljem odbor drsačev. Ravnatelj obč. svetnik g. Senekovič sodi, naj bi s eprečitala, predno sc sklepa, nova ponudba »Drsališkega društva« za najem tivolskega drsališča. Društvo se ic zavezalo za objave v obeh deželnih jezikih, ponujalo najemnino letnih 435 kron za dobo 10 let. V svojem dopisu olepševalnemu odseku je g. župan pisal, da se mu zdi, da je ponudba sprejemljiva, ako društvo povsod postavi na prvo mesto slovenščino in šc nekaj drugih manjših predlogov. Pri sklepanju obvelja soglasno, da vodi za poizktišnjo mestna občina drsališče v samoupravi eno leto. Električna cestna železnica. Poroča obč. svetnik g. ravnatelj Senekovič. Dohodkov je imela železnica 1. 19(15 115.909 K 60 vin., preostanek jc pa znašal 193 kron 49 vin. Cestna železnica ima 13 motornih voz, en voz za posipanje soli, 50 do 57 uslužbencev in enega voditelja. Motorni vozovi so prevozili 408.997 km, kar jc več, kakor od zemlje do mesca. Vozilo se je 911.907 odraslih in 51.236 otrok. Meseca septembra sc je peljalo največ oseb, namreč 95.526, najmanj pa meseca januarja, namreč 63.147. Gosp. obč svetnik Hanuš pravi, da dokler nc izvedejo železnice proti Šiški in Viču, ni misliti, da sc poveča promet. G. župan pravi, da mu je ponujal pod jako ugodnimi ponudbami prokurist tvrdke Siemens & Halske železnico za odkup. Govorila sta tudi o izpeljavi v Šiško, a podvoz pod Južno železnico bi bil predrag. Tudi poročevalec ravnatelj Senekovič kaže na težke pogoje Južne železnice, čc bi ne izpeljali podvoza, marveč bi se križali progi. Motorni voz bi smel čez progo 5 minut pred iu 5 minut po vsakem vlaku. Tvrdka se boji, da čc izpelje progo v Šiško, bi rentabliteta šc bolj trpela, kakor zdaj Poročilo sc vzame na znanje. Vodovod na Rakovnik. Sklene se, da zgradi mestna občina vodovod do pod Rakovnika. Stroški so prora-čunjeni na 4800 kron, salezijanci so izjavili, da žrtvujejo polovico in da pokrijejo tudi stroške 900 kron za napeljavo cevi iz ceste v zavod. Naznanilo preselitve. Vljudno se a tem naznanja, da se jo preselila pekarija in trgovina z mešanim blagom podpisanega iz hiše št. 18 2355 3—2 v lilj£o št. 8, nekdanjo poštno hišo g. L. Kavčiča. Zahvaljujem tem potom vse svoje dozdajne odjemalce, ki so me podpirali, priporočajoč se jim, naj mi ostanejo zve-ti tudi v novem stanovanju, ker se bom pošteno trudil, postreči jim z najboljšim blagom. Obračam sa tudi do novih odjemalcev, priporočajo se, naj poskusijo, v čem jim bom mogel postreči. V Medvodah, dne 18. oktobra 1906. Julij Novljan, pek in trgovec. 2371 m 2 12. januarja 1905. Gospodu lekarju Piccoli Ljubljana. Prosim, pošljite rui 12 škatljic Yaših i zbornih sahnijakovih pasti!. Velespoštovanjem Julija Milischka, Dunaj XI V. J, Goldschlagstr. 1. Cena škatljici 20 vin. Manj nego 11 škatljic ki stanejo 2 kroni, se po pošti ne pošilja. Razpisuje se 2361 3 -2 služba organista Plača po dogovoru. Prosto stanovanje. Želi se zmožnost za posojilnično poslovanje ali kaka obrt. Oglasiti se je do sv. Martina. — Nastop s 1. februarjem 1007. Dckanijsko-župni urad Šmartno pri L litiji. Lepi lokali pripravni za vsako trgovino ali za pisarne dajo se takoj v na-1760 jem, ravno tako tudi 33 hlev za dva konja. Naslov izve se pri upravništvu .Slovenca". Zahtevajte zastonj In franko mo| veliki, bogato llustrovan Klovni cenik z nad 1000 slikami vseh vrsi nlkelnaatlh, nrebrniti In zlatih ur z znamko Ronkopf, Hahn, Ornega, Nchaffiiauseii, OlahoSMr kakor tudi vseh vol solidnih rlalnln ln irebrnln po Irvirnlti toiarnllkili cenab. . K 9 Mi* ^ i- 3 — ■T— 5-— jjr. i| Nlkel. remont, uia « 5 I ilst. Koukopl patent ura . , , črna |ekl. rem ura Svlc. Izvir. Roskopl pat. ura . . Ooldin rem. ura .Luna" koles|e . 7 ">0 erebr. . , .Oloria" . . 7«0 . , , dvojni pla£t . . 11-50 . oklep, verižica z rinčlco na pero In karab., is gr. leika v 2 50 mika Tula nlkel. ura s sidro z »Luna" koleBjem . . , 9'50 ora s kukavico K 3-50, budilka K 2 90, kuhin|ska ura K 3'— ivarcvaldska ura K 2 80. Z a vnako uro kletno pismeno Jamatrol Nlkak rialkot Zamena doroljena, ali denar nnr^i I Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1789 (BrUx) št. 654, Češko. 100 -21 či m naj le kurimo ? S Paulusovim salonskem briketom iz Kraljice Luizc premogokopa v Šleziji. \( najboljše .kakovosti premoga (8000 kalorij kurilne moči) brez vsake primesi, v kockah po 1 kg preŠan. Nobenega smraJu, prahu ali odpadkov, najpripravnejša kontrola in ureditev, za vsako kurjavo (1 ura = 1 viti.) izborno. Pošiljanje na zunaj jako pripravno, ker je brez embalaže, l.dini depot pri I. PAULIN, lastnik premogokopov, Ljubljana, Nova ulica 3. Tu tudi zaloga najfinejšega trbovljskega kosovnega in orehovnega, ter dolenjskega premoga. Slednje dvoje radi zelo nizke cene ja^o priporočljivo. Trbovljski orehovni premog ugaja v štedilnikih in pri likanju izvrstno. Na cele vagone po prcmogo- kopniških cenah. ....................................................................................... i o^to * A® * i > 1 > O ^ . niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiliiiiniillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiliiiiiiiiiiililiiiiT Sladki mošt in 2111 24-19 nova istrska vina rebula, muškat, belo vino, rdeče vino in teran se dobi naj zanesljiveje pri Motena jpVrlenti di CJicrgic, vinogradniku i> ^euinjti v Istri. Mlad, pošten • v 2390 3—2 ključavničarski p: močnik žeti vstopiti takoj v trajno delo pri kakem mojstru, bodisi na deželi ali v mestu. Jakob Gruden, kjnčavnlčarski pomočnik, Spodnja Idrija, p. Idrija. prbiteRt 16:2 ,8 Ferdinand Trumler oblast, konces. mestni stavb, mojster Ljubljana — Pred škofijo 3 prevzema vseh vrst stavbe kot nove zgradbe, prt zidave, adaptacije, prenovitve, rekon strukcije, dalje izdelavo načrtov in proračunov, merjenje in cenitve. Specialiteta cerkvene stavbe. Izvršitev umetnih načrtov za vseli vrst poslopja in izvedba perspektivnih risb za ista. Izrodno kulantne ceno in (oina izvršitev 4 (I 104—72 Leopold Tratnik LJubljana, St. Petra cesta 27 priporoča visokočastiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom svojo najstarejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in orodja. Vedno velika zalega. Prečastiti gospod! Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vsorce. Stare reči popravim, poslatim itd. Velika zaloga elektr. aveti' In klparaklh del. TO sami', ampak tudi skusiti sc mora ' ■• Stegkenjfp.rd liiijnn mlečnato milo"^3t Bergmnnn & Co.. Draždane in Dečin ob Labi prej Borgmannovo lilijno mlečnato milo (znamka 2 hribovca) za dosego nežne polti in odstranitev peg. Prodaja komad i 80 vin. v Ljubljani: Lekarna : los. Mayer. 1452 30 — 14 Drogucriji : A Kane in Victor Schiffrer Parfum.: 0 Fettih-Frankheim. 949 60 se dobč le pri SINGER Ko. akc družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta. Uissr Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujaio drugi trgovci pod imenom .izvirne Singcrce". Ker mi svojih strojev nikdar nc oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji" k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih Šivalnih strojev, za katere nc moremo niti prevzeti kakega poroštva, niti doposlntl posamnih delov. Prodaja ua debelo in drobno. MP i r is r & le iz kranjskega lanenega olja 1619 100-28 prodaja Adolf Hauptmann v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv firnežev, lakov in steklarskega kle- ja. Največja zaloga karbolineja in gipsa. nr-, mi^itb noil^DA združenih pivo v areh zalec m la»m DELNIŠKA DnU^tSA TRG v Ljubljani, telel. it 163. = = Zborno pivo v sodcih in steklenicah. - „__ Zaloga « Spodnji Šiški, talafono itav. 187. ————— m u-m Dobi se havelok zastonj ako se kupi za gld l^f sledečih 6 predmetov: m^^ za gospode I površnik ali zimsko suknjo, gorko podloženo I sukneno obleko, eleg.Jzgot., I posebne suknene hlače, ka- rirane ali progaste, I modern telovnik, najn. kroja, I klobuk, I Čepico 2116 26 Angleško sklon oblek 0. BERNATOVIČ Ljubljana, Mestni trg 5. Lepo donosno posestvo v večjem farnem kraju na Dolenjskem, v bližini železnice, pripravno za trgovino, gostilno, zalogo piva, za peka ali mesarja, se proda po prav ugodnih pogojih. Več pove 2347 6—3 pisarna za promet z zemljišči Jos, Perhauc v Ljubljani, Dunajska cesta 18. Samo SO vinarjev stane 1 kilo 1982 8 Olja proti prahu priznano najboljše vrste pri Adolfu Hauptmannu v Ljubljani tovarna oljnatih barv, firneža, laka in kleja. Prva zaloga železnine, stavbenih potrebščin, cementa, bičja za strope, strešne lepenke, traverz, železniških šin itd.; mlatilnic, gepel-nov, čistilnic, slamoreznic, stiskalnic (preš) za grozdje in sadje, sesalk (pump) in cevi za vodo in gnojnico ter najraznovrstnejše oprave za mlekarne je pri 1886 19-9 11 |» ■ «* v Ljubljani na Marije Terezije cesti št. I in na Valva- zorjevem trgu št. 6, nasproti križanski cerkvi. m €'«» ■■ x m ;■»«»*> !»«»*< ■■ «- trn V večjem trsu na Spod. Štajerskem se tako] proda vetju Krčmo - (iostilna) - Promet na leto - 22*000 kron. - Ide, pove upravnico ..Slovenca" 2192 10-8 Korieipijcnt vsestranski izurjen in zanesljiv, se sprejme Ponudbe pod „Koncipijent" na upravništvo tega lista. 2382 8 3 Istrsko vino, refoško, beli muškat in teran, 1832241» se dobivajo pri lastniku vinogradov Antonu Ferlan di Giorgio v Rovinju, Istra. m Cene in vzorci na zahtevo, m Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta! — Veliki cenik zastonj in poštnine prosto ! • " . . ' . . ' • Najcenejša, največja eksportna tvrdka! — Veliki cenik zastonj in poštnine prosto! . ■ . . ■ . . • . E H. Suttner, urar, Ljubljana Mestni trg nasproti rotovža. Na novo založena trgovina, blago najnovejše vrste! (Preje V Kranju.) Ccne bpez ^o"kurcnce- Mali dobiček, velik promet! Priporoča veliko, izborno zalogo finih švicarskih ur, brilantov, zlatnine in srebrnine v veliki izberi po najnižjih cenah. Šl. 786. Posebno fina precizijska anker-ura, trije prav močni srebrni pokrovi, jako fino najnatančnejše kolesje na 15 kamnov, gld. 19"50. Št. 800. 14-kar. zlataanker-rem. pripravna za monogram s tremi močnimi, zlatimi pokrovi,tjako"fino koleBjelna 15 kamnov gld. 58'-. Št. 743. Srebrna cil. rem. z dvojnatiin pokrovom, trpežnim kolesjem na 6 kamnov, gld. 6'75. Št. 7!>5. 14 kar. zlata anker-rem. z dvoj-natim pokrovom, fino kole3je na 15 kamnov, gld. 32'50. Št (>79. Nikelnasta anker-iem.-Roskopf s stanovitnim belim pokrovom, najtrpežnejše kolesje gld. 2'50. Št. 528. Srebrna anker-Roskopf z enim pokrovom brez pantov, gld. 3 90. Št. 517. Srebrna an' veliko prijaznost In uljudnost, katero imate s strankami, ki pri V.s naročajo. Povsod bom priporočal Vašo firmo kot jako solidno Andrc) Uršlč,