jgjo XLIX - št. 17 - CENA 110 SIT Danes SNOVANJA Današnja Snovanja so v celoti namenjena predstavitvi Tedna slovenske drame. Festival se začenja v četrtek, 7. m,arj:a\ do 16. marca pa se bo na odru Prešernovega S edališča zvrstilo deset predstav. Otvoritveno in obenem f.rexm'erno predstavo pripravljajo v Prešernovem gleda- je Kranj - Izgubljenega sina dramatika Andreja slenga. Na sliki: posnetek z vaje za Izgubljenega sina. Foto: Gorazd Šinik °Pust%^' feoruarJa ' P° dveh mesecih, odkar Je ogenj Trev . *n fim vze* * hišnega gospodarja, so pra^L?' *z Laniš krepko zavihali rokave. Dom ne zraste zQto nitro, zlasti če je pri hiši ena sama delavska plača, Hm S° Trevnovi globoko hvaležni vsem ljudem, ki so pjf*L denarno, materialno ali na z delom obtiai^! na pomoč. Več o tem, kako Trevnovi VeifiJaJ° svoj dom in kako se bodo tega lotili pri "tonjevih, si preberite na strani 7. • D.Z. "•COlHTOUUHCARIdolilnaVrol Sfi*-a-ear *mmmm mm |ftyi0ln,8*«> «n naročila: l(»HGC0MER0id.oj. T «"C.DuB848la188tU za^ mobitel URADNI WNI POKUČlI PRODAJALEC ZDAJ1 KIDRIČEVA 6b/KOROŠKA 3R0ŠKA 26, KRANJ j 88,4MHz POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure Gorenjska Banka Kranj, petek, 1. marca 1996 UPOKOJENCI - odprite račun na katerega želite prejemati pokojnino pri nas Na Brdu zasedala Alpska konferenca Podpisali protokol o gorskem gozdu Alpska konferenca, ki je zasedala na Brdu, obsega 8 držav, v katerih je 43 regij in 5800 občin. Sloveniji so predsedništvo podaljšali še za dve leti. Brdo, 1. marca - S podpisom protokola o gorskem gozdu, kar so storili ministri za okolje ali njihovi pooblaščenci iz Nemčije, Francije, Švice, Italije, Liechensteina, Monaka in Slovenije ter Evropske unije, se je končalo 4. zasedanje Alpske konference. Avstrija se je vzdržala in bo protokole podpisala, ko bo sklenjen dogovor tudi glede prometa. Usklajen je tudi protokol o turizmu, kjer je bilo najbolj sporno umetno zasneževanje, ki bo podpisan kasneje, pred uskladitvijo pa je tudi protokol o prometu. Če bi bil^ na voljo več časa, bi protokol uskladili že na Brdu, tako pa ga bodo na izredni seji junija ali julija na Dunaju. Dogovorili so se tudi o vzpostavitvi enotnega sistema opazovanja in informiranja v Alpah. Za večino držav je problematično umetno zasneževanje ah dosneže-vanje. Posebej Bavarska Po podpisu protokola o gorskem gozdu. Za Slovenijo ga je podpisal minister za okolje dr. Pavle Gantar (tretji z leve). - Slika G. Šinik meni, da ga na območju Alp ne bi več širili, saj bi to pomenilo ogrožanje varovanja okolja. Sicer pa je umetno zasneževanje zadeva nacionalnih zakonodaj, ki bi zasneževanje dovoljevale pozimi in v primeru nizkih temperatur, vendar ob maksimalnem upoštevanju okoljevarstvenih ukrepov. J.Košnjek Župan Gros posegel v državno pristojnost Bo gradbena dovoljenja v Kranju izdajala občina? Dosti hujše posledice od poceni nabiranja političnih točk z izgonom državnih uslužbencev iz kranjske občinske hiše in povračilnimi ukrepi države utegne imeti neko drugo Grosovo dejanje, v medijih bolj ali manj prezrto. Tri dni pred "usodnim" 19. februarjem je namreč kranjski župan dal iz oddelka za okolje in prostor upravne .enote Kranj odnesti vse prostorskoizvedbene dokumente in planske akte za območja občin Kranj, Naklo, Preddvor, Cerklje in Šenčur. STRAN 5 Februarja inflacija 0,9-odstotna Kranj, 1. marca • Februarja letos so se v primerjavi z januarjem maloprodajne cene povečale za 0,9 odstotka, življenjske potrebščine pa so se podražile za 1,2 odstotka. Med blagom, ki se je podražilo za 0,8 odstotka, so se najbolj podražila živila in sicer za 1,6 odstotka, med 1,3 odstotka dražjimi storitvami pa so se stanovanjske podražile za 5,6 odstotka in varstvo otrok za 6,9 odstotka. V prvih dveh mesecih letošnjega leta je bila inflacija 1,9-odstotna, februarja letos v primerjavi z lanskim februarjem pa 8,5-odstotna. Današnje višje cene električne energije za 8,6 odstotka in naftnih derivatov za 0,8 do 6,9 odstotka - nova cena 98 oktanskega bencina je 82,20 tolarja, pa se bodo odrazile v marčevski inflaciji. M.V. Krajše poštne številke Kranj, 29. febr. - S 1. marcem slovenska Pošta uvaja nove, štirimestne poštne številke, kar naj bi dokončno uveljavili do letošnjega novembra. Pošta je ob tem izdala poseben priročnik, ki so gaTazposlali tudi gospodinjstvom. Nove poštne številke so krajše, saj so dosedanjim odrezali prvo številko, kije v bivši Jugoslaviji označevala Slovenijo. Če torej vzamemo za primer Kranj: doslej je imel številko 64000, po novem pa ima številko 4000. Posebne poštne številke pa so uvedli za velike uporabnike in tako ima denimo kranjski Merkur poštno številko 4501, Sava pa 4502. RAČUNALNIŠKI KLUB 4*<> si"« / mi |> v,\;>0 SIT ,ili h ''(i.iMi M I ncsvCrn'' Tel.:064j221-040; Fiii:0647223-792 II KABELSKA TV {JU \ KAMNIK - DOMŽALE CATi* Maistrova 16, Kamnik telefon: 061/817-313 VAŠE OČI IN UŠESA Tel. 79-30 TDfltolS Prodaja tekočih in trdih gcriv telefon 064 77 081 064 53 429 p E1 m O L UGODNO! KURILNO OUE PO NIŽJIH CENAH NAROČILA: skladišče Medvode tel.:061/611-340, 611-341 B.S. Radovljica tel.:064/7l5-242 NAROČILA SPREJEMAMO 24 UR NA DAN Ullsi IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Usklajevanje po novem Februarske pokojnine enake kot januarske Ko se bodo plače zvišale za vsaj 0,5 odstotka, bodo višje tudi pokojnine. -Datum upokojitve ni več pomemben. Ljubljana, 28. februarja - Kot je na seji v torek ugotovil upravni odbor pokojninskega zavoda, glede na novo zakonodajo o usklajevanju pokojnin še niso izpolnjeni pogoji za povišanje. Nova ureditev velja od 22. februarja -usklajena pokojnina gre upokojencem od meseca, v katerem je bil objavljen podatek o spremembi ravni povprečnih plač in ne več od meseca, v katerem naj bi bila pozitivna gibanja plač dosežena. Poračunov torej ni več. Če bi veljala prejšnja ureditev, bi se na podlagi statističnega podatka 0,7-odstotne porastu lanske decembrske plače morale februarske pokojnine skupaj z dvomesečnim poračunom zvišati za 2,1 odstotka. Povprečna pokojnina za polno delovno dobo bo, če bo državni zbor razmerje med njo in povprečno plačo zadržal na spodnji, petinosemdeset odstotni ravni, v januarju presegal za 0,5 odstotka lansko povprečno plačo, povečano za ocenjeno januarsko in februarsko rast življenjskih stroškov glede na preteklo povprečje. Če bo 0,7-odstotna ocena rasti življenjskih stroškov potrjena, bodo pogoji za dvih januarskih pokojninskih zneskov izpolnjeni šele, so bodo letošnje plače zrasle za več kot 0,5 odstotka. Člani upravnega odbora pokojninskega zavoda so tokrat obravnavali tudi zaključni račun za preteklo leto, ki kaže, 1,6 milijarde nepokrite izgube. Pričakovana izguba je sicer nekoliko nižja od napovedaney saj znaša 12,4 milijarde tolarjev, člani upravnega odbora pa so v razpravi ob tem opozorili na dejstvo, da je glavni razlog za lansko izgubo neporavnavanje prispevkov. Vsota teh namreč znaša dobrih 14 milijard tolarjev, kar pomeni, da presega lansko izgubo zavoda. • M.A. V nedeljo v Cerknem ine Partizanske smučine Jubileji Kranj, 1. marca - Občina Cerkno neguje tradicijo spomina na prve partizanske smučarske tekme v okupirani Evropi 20. in 21. januarja v Cerknem. V nedeljo bo že dvajsetič organizirana prireditev Partizanske smučine Cerkno 45 v Smučarskem centru Cerkno. Med pol deseto in dvanajsto uro bodo smučarska tekmovanja udeležencev NOB in slovenske vojske (veleslalom, tek, paraski), opoldne bo vaja reševanja izpod plazu, v kateri bodo sodelovali gorski reševalci in vojaki, med 14. in 16. uro pa bo v hotelu Cerkno tovariško srečanje, razglasitev rezultatov in zaključek prireditve. Republika Slovenija MINISTRSTVO ZA EKONOMSKE ODNOSE IN RAZVOJ Tržni inšpektorat Republike Slovenije Ljubljana, Parmova 33 razpisuje prosto delovno mesto TRŽNEGA INŠPEKTORJA za območje enote KRANJ Pogoji: - VII. stopnja strokovne izobrazbe pravne ali ekonomske smeri - 5 let delovnih izkušenj Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tudi splošne pogoje, določene z zakonom o delavcih v državnih organih (Ur. I. RS, št. 5/91, 16/91, 22/91, 2/91-1, 4/93). Delovno razmerje bo kandidat sklenil za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, Tržni inšpektorat Republike Slovenije, Parmona 33, Ljubljana. Kandidate bomo pisno obvestili v 15 dneh po izbiri. Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA JESENICE C. m. Tita 78, 64270 JESENICE Tel.: 064/81-040, Fax: 064/85-039 objavlja prosto delovno mesto SVETOVALCA I - VQDJE REFERATA v Oddelku za okolje in prostor Pogoji: Poleg splošnih in posebnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - končana VII. stopnja arhitekture, gradbeništva ali prava - 4 leta delovnih izkušenj - strokovni izpit - obvladanje dela z računalnikom Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom s trimesečnim poskusnim delom. Kandidat, ki nima strokovnega izpita za delavce v državnih organih, ga mora opraviti v roku enega leta od sklenitve delovnega razmerja. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih zaposlitev pošljejo v roku 8 dni na naslov: Upravna enota Jesenice, Kadrovska služba, C. m. Tita 78, 64270 Jesenice. Prijav brez dokazil ne bomo upoštevali. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po opravljenem postopku. Državni zbor odločil glede slovenskega deleža v dolgovih bivše Jugoslavije Plačali bomo 822 milijonov dolarjev Zakon o prevzemu dela dolga in izdaji obveznic je državni zbor v sredo zvečer sprejel kljub dvomom in nasprotovanju opozicije, da nimamo trdnih zagotovil, da ne bi plačali več. larjev. Slovenija bo izdala za tega razloga ni smiselno. Iz- poudaril, da se bo pa o drugih to vsoto obveznice. koristiti je bilo treba trenutek, stvarnih vprašanjih delitve in Poslanci so se v dvodnevni ko so tudi upniki pristali, da nasledstva Jugoslavije še treba razpravi zavedali pomemb- Slovenija samostojno plača Ljubljana, 1. marca - Zakon o prevzemu dolga in o izdaji obveznic zaradi zamenjave dolga po Novem finančnem sporazumu (NFS) iz leta 1988 nas bo bremenil do leta 2006, Slovenija j>a naj bi se s tem tudi finančno osamosvojila. Po zakonu, ki ga je v sredo sprejel državni zbor, naj bi Slovenija plačala 18 odstotkov lociranega in alociranega dolga bivše Jugoslavije, dejansko pa se lahko zgodi, da ga bomo plačali okrog 15 odstotkov. S takim načinom reševanja soglaša velika večina komercialnih bank - upnic. Za soglasje bi bilo potrebno dvotretjinsko soglasje bank, dejansko pa z novim sporazumom soglaša 95 odstotkov komercialnih bank upnic. Po stanju 15. januarja je skupna visina glavnice dolga bivše Jugoslavije 4 milijarde 396 milijonov dolarjev, obresti pa je za milijardo 180 milijonov dolarjev. Slovenija naj bi prevzela za 974 milijonov dolarjev lociranega in alociranega dolga. Ker so izločene tako imenovane "povezane osebe" in upniki, ki ne sodelujejo pri sporazumevanju, znaša skupni slovenski prevzeti dolg 822 milijonov do- nosti odločitve, tako tisti, ki so zagovarjali takšen sporazum, kot oni, ki so menili, da bo šla Slovenija "žejna čez vodo" , ker ni zadostnih zagotovil, da smo res poravnali vse svoj dolg, ločeno od drugih članov bivše skupne države. Podrobnosti in možne scenarije ter posledice so na zahtevo poslanca Slovenske ljudske stranke dr. Janeza Podobnika obravnavali na zaprti seji, pomembno pa je bilo razmišljanje poslanca dr. Franceta Bučarja (Demokratska stranka), da so pojasnila predlagateljev zakona preskopa, da se ne more odločiti niti za niti proti in da bi moral v takih primerih pred državni zbor sam predsednik vlade in zastaviti svojo besedo in ugled, da so predlogi resnično dovolj premišljeni. Sedaj, ko smo dosegli sporazum, je minimalna možnost, da bi nas kdo od upnikov tožil. Nesmiselno bi bilo čakati, da bo končana zapuščinska razprava po bivši Jugoslaviji. Vsota dolga se zvišuje. Obresti tečejo in čakanje tudi zaradi skupno ugotovljen dolg, je dejal poslancem finančni minister Mitja Gaspari. Postavljeni smo bili pred izbiro: vzeti ali pustiti. Vzeli smo, ker je ta sporazum prvi finančni pogodbeni dokument Slovenije z mednarodno skupnostjo, je zagovarjal zakon guverner banke Slovenije dr. France Arhar. Pri tistih, ki so se pogovarjali in dogovorili z nami, ni nevarnosti, da bi nas tožili. Pričakujemo, da bodo enotno nastopili zoper tiste, ki našega sporazuma ne sprejemajo, je dejal guverner in pogovarjati in problem samo z vračilom dela dolga ne bo rešen. Vseeno, je dejal Arhar, dela Slovenija pomemben korak k finančni osamosvojitvi in slovesu od bivše Jugoslavije. Previdnost pa kljub temu ne bo odveč in opozorila opozicije je treba jemati resno: v tajnih uradnih listih bivše Jugoslavije marsikaj piše in tudi marsikdo v drugih delih nekdaj skupne države meni, da je soliranje Slove; nije nesprejemljivo, in da W morala Slovenija plačati več, kot se je tokrat uspela dogovoriti. • J. Košnjek Načelniki sestankovali Ljubljana, 1. marca - Kot sporoča "Urad vlade za informiranje so se v začetku tedna sestali načelniki upravnih enot, ki imajo sedeže v mestnih občinah, z generalnim sekretarjem vlade Mirkom Bandljem. Na sestanku, ki so ga terjali načelniki, so obravnavali problem prostorov za delovanje upravnih enot po dogodkih v Kranju, kadrovsko problematiko upravnih enot, saj se je zaradi nove zakonodaje obseg dela povečal, in problematiko finančnega ter materialnega poslovanja upravnih enot, saj letošnji državni proračun ne zagotavlja financiranja povečanega obsega dela. Načelniki so obsodili ravnanje kranjskega župana in sklenili, da bodo o celoviti problematiki organizacije in delovanja upravnih enot obvestili javnost in predsednika vlade dr. Janeza Drnovška. Predlog desetih poslancev propadel Jožef Školč ostaja predsednik Poslanec Demokratov dr. France Bučar je menil, da vodijo predsedujoči seje državnega zbora celo premalo avtoritativno. Ljubljana, 1. marca - Jožef Školč (LDS), ki je na mestu predsednika državnega zbora, najvišjega zakonodajnega telesa v državi, nasledil Hermana Rigelnika, ostaja se naprej predsednik državnega zbora. Poskus desetih poslancev Slovenske ljudske stranke in Socialdemokratske stranke Slovenije, da bi ga zamenjali, v sredo ni uspel. Za zamenjavo je bilo 19, proti pa 39 poslancev. Školču «° očitali nekorektno in arogantno vodenje državnega zbor&i še posebej sporno pa je bilo njegovo vodenje tiste seje državnega zbora, na kateri je premier Drnovšek predlagal zamenjavo gospodarskega ministra Tajnikarja, ta pa je potem sam odstopil, Školč pa je zaključil razpravo, čeprav je bilo prijavljenih še nad 10 poslancev. Razpravo je ocenil za brezpredmetno in jo zato zaključil. Branitelji Školča, predvsem iz vrst LDS, so poudarjali, da so obtožbe predsednika državnega zbora brez argumentov, v slogu-jaz te obtožim, ti pa se brani, predlagatelji razrešitve pa s° ocenjevali, da se je državni zbor pod predsedovanjeifj Školča spremenil v podaljšano roko vlade, Rigelnik pa je bJ» čisto drugačen, je dejal med drugim dr. Jože Pučnik. Pr France Bučar pa je za razliko od "napadalcev in braniteljev" menil, da je vodenje seje državnega zbora se premalo avtoritativno, in da bi morali predsedujoči zbora preprečevati razprave, ki so podobne zmerjanju ali se nanašajo na probleme, ki niso na dnevnem redu. • Košnjek J. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVlCfL Zveza za Gorenjsko Nov izziv na volitvah Kranj, 1. marca - Osebni pogovori so pokazali, da razumni ljudje z naklonjenostjo sprejemajo oblikovanje nove stranke, Zveze za Gorenjsko, ugotavlja eden od pobudnikov za ustanovitev Emil Milan Pintar. Odbori se oblikujejo v Domžalah, Kamniku, Kranju, Radovljici, Škofji Loki in drugod. Izdelan je osnutek programa, ki bo v začetku marca dopolnjen na zboru, obenem pa bo sprejet tudi statut. Ob 200 overovljenih podpisih bo to pogoj za registracijo stranke, ki se bo potem lahko začela pripravljati na državnozborske volitve, na katerih bodo deželne stranke nastopile kot Zveza deželnih strank, vsaka Zveza sicer s svojimi kandidati na svojem območju, na državni ravni pa z nacionalno listo, če bodo te še dovoljene. Osnovni cilj Zveze za Gorenjsko je pris- pevati k skladnejšemu in hitrejšemu gospodarskemu in kulturnemu razvoju Gorenjske, ki bo ohranjal in razvijal gorenjske posebnosti, kar je ob sedanjih centralističnih težnjah nemogoče. Združena lista socialnih demokratov Kranj Konferenca območne organizacije Kranj, 1. marca - V ponedeljek, 4. marca, ob 17. uri bo v sejni sobi mestne občine Kranj konferenca območne organizacije Združene liste socialnih demokratov Kranj. Gost konference bo predsednik sveta Združene liste socialnih demokratov dr. Rado Bohinc. Organiziranost v mestni občini Kranj se je okrepila. Ponovno so zaživeli krajevni odbori Vodovodni stolp in Zlato polje, kamor so povezani tudi člani iz Struževega. Na Kokrico se povezujejo člani z Goric, Golnika in Predoselj, stražiš- ki odbor pa povezuje člane z desnega brega Save. Organizaciji delujeta na Primsko-vem in na Planini, dejavni pa postajajo tudi odbori v Cerkljah, v Naklem, Preddvoru in Šenčurju. Na konferenci bodo vodstvo kadrovsko okrepili in popolnih, sprejeli dopolnitve organiziranosti, govorili pa bodo tudi o aktualnih vprašanjih in dogajanjih v kranjskem mestnem svetu. • J.K. Izjave, sporočila Slovenska nacionalna desnica sporoča, da je bila s posebno pogodbo ustanovljena Zveza sokolskih društev, sestavljena iz sokolov iz Kranja, Ljubljane, Maribora, Velenja, Krškega in Kamnika. Predsednik Zveze je Kamničan Anton Vidmar, blagajnik pa je Blaž Bergelj iz Šenčurja. Sokolska zveza naj bi bila enakopravna z ostalimi že ustanovljenimi zvezami. Zveza podpira rav- nanje županov Kranj* ^ Maribora". Poslanski Liberalne demokracije rača zahteve po razre predsednika državni.3 zbora Jožefa Školča in men»> da vodi seje državnega zbor korektno, tudi sejo, na kater, so razpravljali o razrešil ministra Tajnikarja. zav-Šitvi Obvestila Občinski odbor Slovel* kih tov krščanskih demokra Kranj bo v petek, 8. mar1' j ob 19.30 v sejni dvofl" kranjske občine priprav" P govor s predsednik stranke Lojzetom Pe1e 0. tom in ministrom za ^ tranje zadeve Andrej Šterom. Obravnavali vo temo Slovenci, kam: na p kan ali v Evropo. . . ;h Združena lista sociain demokratov Kranj va |j v torek, 5. marca, ob 18. ^ j gostišče Dežman na K°KcU, na klubski večer ob 8. ma£ mednarodnem dnevu žen • iT 'r[ GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Pirfk. a Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, ^ jja Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica ZavrT-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava za tisk: Mje J Art, Kranj / Tisk: DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: 0°4/222-VA Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in Pe£ p0 Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni dave* v stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 110 SIT POČITNIŠKA REPORTAŽA GORENJSKA OD TORKA DO PETKA Tečaj angleščine in smučanja v Bohinju Angleščina kot zimsko veselje Bohinjska Bistrica, 28. februarja - Tistim, ki mislijo, da angleščina preveč spominja na šolo in da nikakor ne sodi v prekratke zimske počitnice, bo zagotovo oporekala skupinica devetih šolarjev, treh fantov in šestih deklet, zbranih z vseh koncev Slovenije. Ta teden so preživeli v počitniški hiši kranjske Pineste v Bohinju, se ob dopoldnevih na sproščen nešolski način učili angleščine, ob popoldnevih pa so smučali na Kobli. Program zimske šole angleškega jezika je zanje pripravila Ljudska univerza iz Škofje Loke, ki ima večletne izkušnje s poletnimi šolami. Zimsko prirejajo prvič, je povedal strokovni delavec Mare Žvan, letošnja pa bo služila kot model za prihodnje leto, zato se tudi ne vznemirjajo preveč, ker se je odzvalo le devet slušateljev. Otroke (od 5. do 8. razreda) poučujeta dva profesorja, Zimske počitnice so za počitek in užitek, na šolo je ta čas najbolje pozabiti. več je ukrojeno po individualnem programu. Na začetku so sicer pisali uvrstitveni test, da vidijo, kolikšno predznanje imajo posamezni učenci. Podoben test je tudi na koncu, kaže pa, koliko so šolarji v tednu dni pridobili. V njihovem programu je veliko pogovora, učijo se prek slik in kaset, slovnico oplazijo le mimogrede, vmes se vrstijo igrice in tekmovanja. Priredili so denimo kviz, se igrali "treasure hunt" (iskanje zaklada), gledali film brez podnapisov, vse to pa tečajnikom obogati besedišče. Njihov angleški učitelj Stephen jim je veliko povedal o Angliji. D.Z.Žlebir Mateja Prevodnik in "native speaker" Stephen Mavland, popoldne pa so pod skrbnim nadzorom smučarske vaditel-jice Nike Debeljak. Mateja Prevodnik pravi, da njihovo učenje angleščine ni podobno šolskemu, tem- Kam med počitnicami? Počitnice, čas za neštete nepomembne stvari . Škofja Loka, 28. februarja - Torek je bil v Škofu Loki, tako kot po vsej Gorenjski, še posebej lep dan. Šolskih skrbi ni bilo več, vreme je bilo čudovito, počitnice pa so se tudi šele prav začele. In če smo se še tako trudili, nismo našli nikogar, ki bi se pritoževal, da mu je med počitnicami dolgčas. Ko pa je toliko drobnih stvari, ki v vsakodnevni bitki s časom odlagamo iz dneva v dan in počitnice so prava priložnost zanje. Zoran Šubic, osnovnošolec, 12 let: „ - V "Zjutraj vstanem že ob osmih, ker Jl&t- med počitnicami obiskujem računal- T niški tečaj na Trati. Potem ko pridem domov, se grem sankat na Kamnit-nik. Seveda tudi med počitnicami gledam televizijo, včasih se grem sprehajat, ali pa na obisk k bratrancu." Žiga Balog, osnovnošolec, 12 let: "1\idi jaz hodim na računalniški tečaj in se rad sankam. Pridno gledam televizijo, drugače pa sem, ker sem edinec, bolj sam, ko so starši v službi. Kljub temu se ni bati, da bi bile počitnice prekratke." Katarina Žagar, dijakinja srednje ekonomske šole Kranj, 16 let: "Danes sem vstala ob desetih, včeraj pa ob pol enih. Pekla sem piškote, po kosilu pa še kokosove kroglice. Berem Victorio Holt, smučat bi šla, pa... Malo grem ven, malo gledam televizijo, zvečer grem pa v kino. Ne, dolgčas mi pa res ni." Vida Kalan, dijakinja trgovske šole, 18 let: "Počitnice bom letos izkoristila za obvezno prakso v trgovini. No, jutri sem vseeno prosta, malo se bom odpravila na potep po Ljubljani, sicer pa non stop gledam televizijo. Za smučanje mi že zmanjkuje časa." Martina Sink, osnovnošolka, 14 let: "Vstajam okoli poldneva, gledam telvizijo, s prijateljicami grem ven, ta čas, ko so počitnice, tudi na treninge odbojke ne hodim. Kljub temu en sam teden nikakor ni dovolj. Časa za vse, kar bi rada počela, mi vedno primanjkuje." M.A., foto: Jurij Furlan Prostega časa ni nikoli dovolj Eni smučajo, drugi posedajo pred televizijo, tretji berejo, četrti pa so se odločili za badminton. Jesenice, 29. februarja - plačno smučanje, pa tudi za počitnicami pa so se udele- Zimskih šolskih počitnic je drsanje v hali na Jesenicah Žili v glavnem tisti učenci, resda le za en sam kratek ni bil potreben denar. Šola ki še obiskujejo pouk na teden, kar pa ne pomeni, nogometa je potekala na nižji stopnji. Kot je povedal osnovni šoli Tone Čufar, v Aleš Kalan, eden od učitel- osnovni šoli Koroška Bela jev, so se otroci, ki so po pa so tokrat, letos prvič, večini začetniki, v prvih med počitnicami organizir- nekaj dneh veliko naučili, ali tečaj badmintona. Nekaj je tako dobrih, da so Udeležilo se ga je okoli jih že sprejeli v klub, dru- štirideset učencev, prvi so gim pa igranje badmintona deve da se ta čas ne splača nič pametnega početi. Večino mladih je zares razveselil sneg, ki ga je prvič po mnogo letih povsod dovolj za pošteno smuko. Ampak ker bela odeja ni edini pogoj za tovrstne zimske radosti, otroci, katerih starši si ne morejo privoščiti dopusta, potrebujejo še kaj drugega. Po gorenjskih šolah so se temu različno odzvali. Jeseniška mladina ima tako vsakdan za šolo na Blejski Dobravi organizirano brez- začeli prihajati že ot tih, telovadnica osnovne šole pa je bila z navdušenimi športniki zasedena vse do enih popoldan. Šolo je pripravil pred pol leta organizirani Badminton klub Jesenice, ki je sicer namenjen tako otrokom kot starejšim, šole med pač pomeni prijetno, poceni in zdravo razvedrilo. Sicer pa so na Koroški Beli v letošnjih zimskih počitnicah poskrbeli tudi za tiste, ki nad športom niso pretirano navdušeni. Za takšne učence je bila tudi med počitnicami odprta šolska knjižnica. M.A. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 trgovina s pohištvom, spodnja besnicajh Počitnice na snegu "Mami, lej mene..." se je slišalo po bregu ob bližnji cerkvi v Crngrobu, kjer je ta teden potekal smučarski tečaj za otroke iz podružnične osnovne šole v Zabnici, pridružili pa so se tudi mnogi otroci iz Stražišča in Trate. "Po nekaj zimah brez snega smo letos imeli pravo srečo tako s snegom kot z vremenom in kar veselje je bilo pogledati, kako so vse te dni otroci uživali," je dejal Še ena vratica pa bom v cilju Brane Tavčar, ki je glavni organizator smučarskega tečaja v Crngrobu. Na tečaj, se je letos prijavilo kar 72 otrok, ki so bili po svojem znanju razvrščeni v šest skupin. Otroke sta na vrh pobočja vozili dve vlečnici "na štrik", za katere sta skrbela tamlada dva Porento-va, tečaj je namreč potekal na hribu ob kmečkem turizmu Porenta, najbolj pestro pa je bilo, ko so na smučišče prinesli topel čaj, za katerega je vsak dan poskrbela gospodinja Marija. "Otrokom se pozna, da zaradi slabih zim niso veliko smučali, manjka pa jim tudi kondicije. No, vsi se bodo naučili toliko, da bodo brez problema šli na kater- okoli slovensko smučišče," je povedal učitelj in soorganiza-tor Janez Oman. Prava fešta bo v soboto, ko bodo za otroke pripravili veleslaloms-ko tekmo, z medaljami za vse otroke, udeležbo pa je obljubil tudi smučarski šampion, domačin iz Dorfarij, Andrej Miklavc. "Mi smo v tretji skupini in je prav fino. Ponavadi na začetku malo "štamfamo", da se ogrejemo, potem pa samo še z žičnico. Sicer nas je malo strah sobotnega tekmovanja. A, katera je boljša? Bomo videle v soboto," so v vrsti za vlečnico pripovedovale Alenka, Karmen, Katarina in Tanja... Kakorkoli že, za 3.000 tolarjev, kolikor je starše stal enotedenski smučarski tečaj, so otroci v Crngrobu doživljali nepozabne trenutke, ki jih še dolgo ne bodo pozabili. Igor K., foto J. Furlan AMZS V tehnični bazi AMZS v Kranju smo dobili podatek, da so v tem tednu opravili 16 vlek poškodovanih vozil in nudili le 5 pomoči na kraju nezgode samem. GASILCI V tem tednu niso imeli gasilci preveč dela. Iz Gasilsko-reše-valne službe v Kranju so nas informirali, da so opravili prevoz pitne vode na Jošt in posredovali pri prometni nesreči na Jezerski cesti. Poklicni jeseniški gasilci so imeli stražo v gledališču Tone Čufar. Radovljiški gasilci pa so v Begunjah pravočasno preprečili požar v stanovanjskih prostorih, tako da je tudi materialna škoda minimalna. GORENJSKI NOVOROJENČKI Od torka do danes smo Gorenjci dobili 17 novih prebivalcev. V kranjski porodnišnici se je rodilo 10 deklic in 4 dečki. Tokrat pa sta oba rekorda odnesli deklici, najtežja je tehtala 3.750 gramov in najlažja 2.900 gramov. V jeseniški porodnišnici sta na svet prijokala dva dečka in ena deklica. T\i pa sta si rekorda prisvojila oba; najtežji deček je tehtal 3.880 gramov in najlažja deklica 3.050 gramov. URGENCA Počitka pa niso imeli jeseniški bolničarji. Na kirurgiji so poskrbeli za 154 pacientov, na internem oddelku za 45 pacientov in na pediatričnem oddelku so poskrbeli za 19 malih pacientov. SMUČIŠČA Iz vseh smučišč smo dobili informacijo, da je vreme prečudovito in smuka izredno ugodna. Prav tako tudi naprave na vseh smučiščih obratujejo. Višina snežne odeje pa je sledeča: Krvavec 120 cm, Kranjska gora od 60 do 80 cm, Vogel 180 cm, Zelenica od 70 do 150 cm, Kobla do 150 cm, Soriška planina 120 cm, Velika planina 140 cm, Cerkno 120 cm in Rogla 180 cm. Na vseh smučiščih je dosti obiska, vendar posebne gneče BI M O, d.o.o., Kranj Gorenjesavska 48 objavlja prosto delovno mesto TRGOVSKE ZASTOPNICE Pogoji: - SSI ekonomske ali komercialne smeri - izpit B kategorije - zaželene izkušnje Prošnje pošljite v 8 dneh na naš naslov. Informacije po tel.: 064/311-422. Z GORENJSKIH OBČIN Še drugi podžupan Kamnik, 29. februarja - Občinski svet je na redni seji v sredo na predlog župana Toneta Smolnikarja imenoval še drugega podžupana občine Kamnik. To bo poslej Tone Štele iz Kamnika, po izobrazbi svečar in z izkušnjami na področju obrti in turizma. S tem področjem se je ukvarjal tudi kot član izvršnega sveta občine Kamnik. Tone Štele bo v županovi odsotnosti zastopal in usmerjal politiko na področju malega gospodarstva in turizma v občini Kamnik. • A. Ž. Da za Mestno knjižnico, ne za ravnatelja Kamnik, 29. februarja - Občinski svet Kamnik je na seji v sredo dal soglasje k statutu Matične knjižnice Kamnik. Soglasje bo objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije, velja pa od srede, 28. februarja, ko ga je sprejel občinski svet. Občinski svet pa ni sprejel predlog sklepa o soglasju za Janeza An-drejašiča k imenovanju ravnatelja Osnovne šole Stranje. ♦ A. Ž, Doprsni kip Pavleta Zidarja Koroška Bela, 29. februarja - Minuli četrtek so s krajšo kulturno slovesnostjo na osnovni šoli na Koroški Beli odkrili doprsni kip Zdravka Slamnika - pisatelja Pavleta Zidarja, ki se je rodil na Slovenskem Javorni-ku. Kot je dejal slavnostni govornik profesor Jože Šifrer, je bil Zidar eden najbolj plodovitih slovenskih pisateljev, ki se sprva svojih mladostnih dni na Javorniku ni rad spominjal, v kasnejših delih pa se je vedno rad vračal v leta svoje mladosti. Kip so postavili po prizadevanjih domačega foto krožka in prispevku Acronija, izdelal pa ga je akademski kipar Jaka Torkar. • D.S. Marjan Zupan, avtor zbornika o vasi Podhom Domačini so knjigo lepo sprejeli "Pisal sem kot 'lokalpatriot', z upanjem, da se tako kakšna zgodba, ki so jo poznali moji številni sogovorniki, ohrani za nas in za naše potomce." Podhom, 29. februarja - Marjan Zupan, domačin iz Pod-homa, je dobro desetletje raziskoval, zbiral in urejal podatke o svoji vasi. Pred kratkim je v samozaložbi izdal blizu tristo strani dolgo knjigo. Napisano sistematično, pregledno, dopolnjeno s tabelami, povzetkom, skratka vsem, kar sodi k pravilno opremljeni strokovni publikaciji. Kljub temu da Marjan Zupan ni formalno izšolan na tem področju. Kaj vas je takrat, pred dobrimi desetimi leti, vodilo k temu, da ste začeli zbirati material o domači vasi? "Začel sem seveda ljubiteljsko in skromno, seveda, tako kot so skromni vsi začetki. Prve stare fotografije sem dobil od stare mame, ki jih je hranila še iz časov svojega otroštva, in od domačinov v vasi. Da jih ne bi imel kar tako, sem si začel zapisovati, kdo je na fotografiji, kdaj in zakaj je bila posneta.... Potem sem se pač navdušil nad vso stvarjo, nabiralo se je vse več materiala in teksta, ki sem ga sproti pisal. Hodil sem po Sloveniji in v svoji knjižnici zbiral knjige s podobno tematiko. Tam sem videl, kako so drugi obravnavali in razvrščali svoje ugotovitve in materiale. Ko je bilo vsega skupaj že kar zajeten kos gradiva, sem se odpravil v Radovljico, kjer so me seznanili z zgodovinarjem Jožetom Dežmanom. Takrat se je pa začelo bolj "zares". Posredoval mi je veliko strokovne literature, jaz pa sem pregledal številne arhive, župnijsko kroniko v Gorjah in večino jesenskih in zimskih večerov tako posvetil Podnomu." Delali ste deset let - je delo potekalo v različnih skoncen-triranih obdobjih ali skozi ves čas enakomerno? "Seveda so bila določena obdobij a bolj intenzivna kot druga, drugače pa sem več ali manj delal vedno, kadar sem le imel čas. Včasih so me doma malce postrani gledali, češ ali nimam drugega dela kot da brskam po arhivih, starih domačijah in pišem... Ampak na koncu so mi vsi zares stali ob strani in posebej ženi sem dolžan zahvalo, da je prijazno tolerirala moje občasne odsotnosti." Kako so na nastajanje knjige gledali domačini? "Vedeli so že, da se ukvar- jam z zbiranjem podatkov o Podhomu, niso pa vedeli, da bo iz tega nastala knjiga. Šel sem v kakšno hišo in koga kaj povprašal; v sproščenem vzdušju so mi pripovedoval svoje prigode. Še najbolj zanimivo je bilo, kadar sta se dobili po dve starejši ženici in druga drugi pripovedovali dogodke iz mladosti. Jaz pa sem seveda pridno beležil... Ali pa tisti možak, ki je tako rad pripovedoval, "kako je bilo včasih," pa so doma že vsi tolikokrat slišali njegove zgodbe, da ga nihče več ni prav z veseljem poslušal. Razen mene... No, domačini so me na koncu, ko je bila knjiga pripravljena, podprli. Predvsem v krajevni skupnosti, na občini in v turističnem društvu. Podhomci se vidijo v knjigi in so jo zato lepo sprejeli. Zadnjič je knjigo pri meni doma, kjer jo je moč kupiti, naročila tudi neka gospa iz Ljubljane, katere predhodniki izvirajo od tod." Za vami je več kot desetletje trdega in ustvarjalnega dela. Zdaj verjetno že načrtujete, česa se boste lotili v prihodnje? "Posebnih načrtov še nimam, prav gotovo pa ne bom ostal križem rok. Se bom že še česa spomnil. Rad bi, na primer, svoje znanje povezal z delom na področju turizma, saj menim, da je Podhom s svojo prelepo okolico tujcem in celo domačinom čisto premalo znan." M.A., foto: Jurij Furlan Od danes dalje v t Dražje oskrbnine v vrtcih V prihodnje bodo cene usklajevali z rastjo d rob no prodajnih cen. Bled - Občinski svet je na seji prejšnji četrtek soglašal s predlogom Vzgojno varstvenega zavoda Radovljica, da bi s 1. marcem v vrtcih na območju blejske občine povišali cene oskrbnih dni za otroke. V jaslih bodo sedanjo ceno 11.440 tolarjev na mesec povečali na 12.230 tolarjev ali za 6,9 odstotka, v odddelkih z otroki, starimi od dveh do sedem let, pa z 10.550 na 11.300 tolarjev oz. za 7,1 odstotka V prihodnje bodo cene usklajevali z rastjo cen na drobno. Primerjave z drugimi občinami kažejo, da bodo vrtci v blejski občini tudi po podražitvi (zadnja je bila 1. maja lani) med cenejšimi na Gorenjskem. V Kranju je oskrbnina za otroka v jaslih 17.630 tolarjev in za otroke od dveh do sedmih let 12.827 tolarjev, v Skofji Loki 18.554 oz. 12.858 tolarjev, v Kamniku 16.789 oz. 14.200 tolarjev, v Tržiču 11.141 oz. 10.943 tolarjev, na Jesenicah 12,72o oz. 8.130 tolarjev - in tako dalje. Blejski vrtci bodo letos za delovanje potrebovali skoraj 106 milijonov tolarjev, od tega bo 101 milijon zagotovila občina iz proračuna, 4,8 milijona pa bodo prispevali starši. ♦ CZ. Krtače, koši, cekarji Moste, 29. februarja - V Mostah in sosednjih Suhadolah ter Žejah so včasih med obrtmi prevladovali izdelovanje krtač, košev in cekarjev. Po izdelavi cekarjev je bila poznana Marija Ovijač iz Most. Iz pšenične slame spletene kite so bile podlaga za izdelavo cekarjev, ki so bili lepo obarvani z različnimi ornamenti. Ovijačeva mama, ki je zdaj stara 89 let, ne plete več cekarjev, vendar pa jih je v Ihanu nekaj naučila, ki zdaj nadaljujejo to tradicijo. Danes tovrstne cekarje največkrat zasledimo le še pri narodnih nošah. • A. Ž. Gasilska kiobasna tombola Moste, 29. februarja - Med najbolj delavnimi, so poudarjali med obiskom v Mostah, so v krajevni skupnosti gasilci. Društvo, katerega predsednik je Viktor Nograšek in ima okrog 100 operativnih članov, je bilo ustanovljeno pred 67 leti. "Z vzponi in padci je delalo vsa leta od ustanovitve. 1952. leta je društvo dobilo prapor, potem smo od 1963 do 1965 prezidavah dom in 1986. smo dobili novo avtocisterno. Dobili pa smo tudi orodno vozilo. Ko smo dobili avtocisterno, smo morali prostor za delovna srečanja spremeniti v garažo in smo tako zdaj brez prostora za sestanke." Med krajani ima društvo veliko pod- Eoro. Gasilci jih obiščejo ob koncu leta s oledarji. Včasih so organizirali veselice,-zdaj pa jih že nekaj let nič več. Ne obnesejo se. Zato pa v začetku leta, običajno februarja, ko imajo občni zbor, organizirajo tradicionalno Klobasno tombolo. Vse poteka tako, kot na pravi tomboli, za nagrade pa so klobase. Včasih so jih gasilci po vaseh "nafehtali". Zdaj pa jih kupijo za organizacijo prireditve. Poleg izobraževanja in preventive dosegamo lepe rezultate tudi na tekmovanjih, kar je zasluga predvsem poveljnika društva Marjana Koncilja in podpoveljnika Andreja Gašperli-na. A. Zalar Viktor Nograšek, predsednik PGD Moste GOSTILNA IN PIVNICA MarinšeK NAKLO, tel.:48-220 Vam nudi: # nedeljska kosila - 900 SIT praznovanja # poroke s poročnimi meniji od 2.000 do 5.000 SIT v posebnih sobah za 20 do 80 oseb VOLITVE BREZ MEJA PIŠE: JOŽE DEŽMAN ~~~ Dunaj - Beograd -Ljubljana Georgij Va-lentinovič Plehanov je napisal razpravo k vprašanju o vlogi osebnosti v zgodovini. V njej piše o ljudeh, ki vidijo dlje od drugih in je njihovo hotenje močnejše od drugih. Tak človek "odkriva nove družbene potrebe, ki jih je ustvaril predhodni razvoj druibenih odnosov; on daje pobudo za zadovoljitev teh potreb", je heroj v tem, "da je njegova dejavnost svoboden izraz tega nujnega in nezavednega toka. V tem je ves njegov pomen, v tem je vsa njegova sila. Toda ta pomen je orjaški, ta sila je strašna." Naš namen ni, da bi pregledovali velika dela svetovnih velikanov, ki opredeljujejo planetarna razmerja. Pri nas v Sloveniji so razmerja drugačna. Majhni smo in vsak nemir nam zatrese barčico. Na še neoblikovana razmerja med ■ državo in lokalno avtonomijo lahko usodno vplivajo špetirji, kot je zadnji med državno upravo oz. vlado in kranjskim županom. Zato si oglejmo ta spor še v eni luči. Ob Vitomirju Grosu je neizogibno potrebno postaviti tudi vprašanje o tem, kateri socialno politični vetrovi omogočajo njegov anarholi-beralni spev. V zadnjem stoletju so bile naše državne metropole Dunaj, Rim, Beograd (pustimo štiri leta berlinskega in delno budimpeštanskega gospostva vnemar). Pod Dunajem smo užili svojo Mitteleuro-po, dobili smo svoj prevladujoči kulturni genotip (to pot se izognimo razprave o Belih in Črnih Kranjcih) in še kaj. Pod Dunajem in proti njemu smo se ogreli za panslovanstvo, začelo se je tipanje za morebitnim slovanskim bratstvom in edinstvom. Rim nam je med obema svetovnima vojnama na Primorskem jasno pokazal, da z njim ne bo dobro češenj zobati. V mon-arhični Jugoslaviji smo sicer pridobivali nekatere nacionalne emancipacijske vsebine, a iz Beograda smo čutili bolj srbski škorenj kot pošteno pokroviteljstvo, zavohali smo Balkan. V Tite-jevi Jugoslaviji nama je šlo osamosvajanje razmeroma dobro od rok, naši fantje so se krepko zasidrali pri krmilu, Vendar tako, kot se nismo sprijaznili z Dunajem in Rimom, tako se nismo niti z Beogradom. Z nekdanjimi botri si še nismo prišli na čisto. Z Rimom nam slabo kaže, Z Dunajem prav tako, geopolitičnih kombinacij o Zagrebu, Beogradu in Moskvi pri nas trenutno ni najbolj zdravo razvijati, niti Vatikanu ne cvetijo rožice, Berlin in Washington lebdita nekje v zraku. Torej so naše geopolitične navezanosti zelo nedoločene. Ne vemo, komu bi posvečali svoja čustva, kdo bi bil naša zvezda vodnica (zato so edini naši svetovni smerokazi CNN, MTV, Car-toon Network in podobne institucije). In če ne moremo več rovariti zoper Dunaj, Rim ali Beograd, nam preostane samo Ljubljana. Nanjo prenašamo čustva oz. odnose, ki smo jih prej prenašali na tiste državne pokrovitelje, ki bi se jih radi čimprej znebili-Ljubljana postaja metafors-ka država, ki jo je treba zgristi, jo zmrcvariti na dolgo in široko. Če genij Vitomirja Grosa računa na ta prakomunistiČ-ni protidržavni revolt, zakoreninjen med Slovenci, potem se mora država krepko zamisliti. Fevdalizacija ministrstev, provizijske verige, nesramnost in nesposobnost uradnikov, njihovo nebrzdano množenje, neusklajenost med resorji, politične špekulacije za lastni žep itd. itd. so vsekakor neprijetni prizori, ki spremljajo rojstvo slovenske državice. In vse to rojeva natančno take nagajivce, kot je Vitomir Gros. Kaj lažjega kot iz Kranja narediti gorjačo, ki mlati P° Ljubljani. In za kranjskim je še vrsta njemu podobnih županov, ki raje razsuvajo državo, kot pa da bi sami s svojo pametjo pomagali najprej svoji občini in s tem tudi državi. In s svojim vzgledom spodbujajo še marsikoga k temu, da z državo ravna kot s crknjenim psom- Moj volilni izbor. Volite ljudi, ki so pripravljeni urediti državo tako, da bo sposobna na grosistične vragolije odgovoriti takole: Spoštovani Vitomir, mi imamo svoje stvari urejene, pometi najprej pred lastnim pragom. Le urejena država zmore toliko moči, da pove nesposobnim županom, »a ni dolžna, da jim menja plenice in zagotavlja cucelj- Skratka, volite ljudi, k1 znajo ustaviti revolveraše (pa naj bodo v vladi, na občinah ali za šanki), »i streljajo takoj, ko rečeš. Država. IZ GORENJSKIH OBČIN S 13. seje sveta mestne občine Kranj Tenetišani bodo iz Kranja dobili odškodnino Prebivalci 29 hiš v krogu 700 metrov od meja komunalne deponije odpadkov v Tenetišah bodo od lanskega februarja naprej dobili od mestne občine Kranj po 140 mark v tolarjih mesečne odškodnine ter 70.000 mark enkratne odškodnine za nazaj, ki pa se ji lahko odpovedo v korist krajevne skupnosti Tenetiše. Kranj, 1. marca - V sredo popoldne je bila 13. seja sveta mestne občine Kranj, na katero je predsednik Branko Grims uvrstil tudi zahtevek krajevne skupnosti Tenetiše za odškodnino zaradi onesnaževanja z bližnje komunalne deponije odpadkov. Zahtevek krajanov, ki so ga posredovali že v začetku lanskega februarja, "osvežili" pa po slabem letu dni, je jasen; 100.000 tolarjev odškodnine za nazaj, od lani naprej pa mesečno po 200 mark na vsako hiso (skupaj 10.000 mark) ter brezplačen odvoz smeti. Večalimanj znano je tudi obnašanje kranjske oblaste, ki. naj bi odločala o zahtevi. Zupan vitomir Gros jo je lanske spomladi posredoval občinskemu svetu, ta pa je zahteval najprej kriterije upravičenosti do odškodnine na podlagi strokovnih analiz škodljivih vplivov deponije na okolje ter odgovor, iz katerih virov naj o« šla odškodnina. To nalogo naj bi opravila občinska uprava z županom Grosom, ki pa ni z odpadki. Dovoljenje v Tenetišah se namreč izteče že čez slabo leto. V razpravi so svetniki kritizirali predvsem župana Grosa in njegovo (občinsko) upravo, ki v zvezi s to problematiko kljub sprejetim zadolžitvam v enem letu ni ničesar naredila, čeprav ima baje župan v svoji pisarni "pok dokumentacije", kot je dejal na Erejšnji seji sveta. S takšnim reševanjem, ot v primeru Tenetiš, občinski svet pristaja na kavbojski način urejanja problemov v mestni občini, odloča po občutku, namesto po strokovnih podlagah, kar za ohranitev verodostojnosti odlok o plačevanju odškodnin zaradi za sveta ni dobro. Bo moral svet reševati ekološko prizadetost, in to po kriterijih, občinsko upravo tudi v drugih podobnih ki jih obljublja ministrstvo za okolje in zahtevah, ki se utegnejo pojaviti? Zlata poroka Pavle in Antona Rezek Mešanica dolenjskega veselja in strpnosti, pa gre Naklo, 1. marca - V ponedeljek bo mimo že petdeset let, kar sta se za skupno življenje odločila Pavla in Anton Rezek, Dolenjca, ki že štirideset let živita v Naklem. Po ključu števila prebivalcev petih občin, nastalih iz prejšnje kranjske, od koder prihajajo odpadki v Tenetiše, odpade na mestno občino Kranj 69,95 oziroma okroglih 70 odstotkov odškodnine, to je 140 mark v tolarjih na mesec. Preostali znesek naj bi po istem ključu pokrile občine Šenčur (10,68 odstotka), Preddvor (4,81), Cerklje (8,16) in Naklo (6,40). prostor. Odbor tudi predlaga, naj mestna občina ne dovoljuje pozidav na območjih, na katerih bi kasneje morala stanovalcem plačevati odškodnino. V zvezi z zahtevo krajevne skupnosti Tenetiše po enkratni odškodnini 100.000 -F'ava z županom urosom, ki pa in f« r.""------- nc^init predlagal preiozue naredila ničesar, kot se je pokazalo na mark v tolarjih za nazaj je Janez Usomue Jaslednj0 se:0i do katere naj bi se obe Prejšnji sosveta, ko je zahteva krajevne dejal, da odbor.na strani kolikor mogoče usk so njegov predlog podprli. skupnosti Tenetiše zaradi grožnje nasil nega zaprtja deponije spet postala žgoča. Nasprotno, župan je konflikt samo Podžgal. Predlog za sredino sejo je tako nastal v odboru sveta za prostorsko ^ejanje in gospodarsko infrastrukturo. -*\iaujc in gospooarsKO lnirasuuMuiu. wu»v^ v "redsednik Janez Osojnik je povedal, da Tenetiše odgovora in ga je prepustil članom sveta. Na mestno občino Kranj bi glede na število prebivalcev odpadlo 70.000 mark. Tudi na to zahtevo so svetniki pristali, izpustili so samo zahtevo za brezplačni odvoz odpadkov v krajevni skupnosti V zvezi s spremembo in dopolnitvijo planske in prostorske dokumentacije mestne občine Kranj so stališča odbora za prostorsko urejanje in gospodarsko infrastrukturo toliko različna od županovega predloga, da je Janez Osojnik predlagal preložitev razprave o tem na naslednjo sejo, do katere naj bi se obe strani kolikor mogoče uskladili. Svetniki Je odbor v pomanjkanju strokovne pre-?.°Je oblikoval svoje kriterije. Enota za jzačun odškodnine naj bi bila stanovanjska hiša v krogu 700 metrov od robov SKUPINA069:S G S Company (069/23-507). AvtoRajh(069/81 560) Tnotehna(069/75-074) URADNI ZASTOPNIK PROGRAMA FORD ZA SLOVENIJO: Summit motors Ljubljana d.o.o. SEJEM ALPE-ADRIA Ljubo doma... DOM Vse za dom, interierji. gradbeništvo in stavbno pohištvo, \rt in vrtnarjenje, hobi program, keramika in kopalniška oprema od 4. do 9. marca 1996 od 9. do 19. ure • Navdih sveta... TURIZEM, ŠPORT IN UMETNOST S sejmom ALPE ADRIA potekata hkrati tudi 13 slovenski sejem ribolova in lova z. mednarodno udeležbo, sejem RIBOLOV IN LOV, ter 5. sejem sodobne umetnosti in antikvitet, AAF - ARS A.\TIQl'ITAS FAIR. od 18. do 23. marca 1996 od 9. do 19. ure • Ko pohvale dežujejo... KULINARIKA Prehrana, oprema za gostinstvo in gospodinjstvo ter oprema trgovin od 1 do 6. aprila 1996 od 9. do 19. ure • Vse tri sejme ALPE ADRIA, vključno s sejmoma RIBOLOV IN LOV ter sejmom sodobne umetnosti in antikvitet - AAF si lahko ogledate na Gospodarskem razstavišču po enotni eeni, z vstopnico za 1200 SIT Sejma ALPE ADRIA in ALPE ADRIA - KILINARIKA si lahko ogledate po enotni ceni z vstopnico za 900 SIT. Za ogled posameznega sejma ALPF ADRIA stane vstopnica 600 SIT. vstopnica s popustom, ki jo lahko kupijo šolska mladina, študentje in upokojenci pa 300 SIT. Vstopnice so v prodaji pol ure pred pričetkom in pol ure pred zaključkom delovnega časa sejmov ALPF ADRIA. Tudi na sejma ALPF ADRIA - DOM in ALPF ADRIA se lahko pripeljete ceneje s Slovenskimi železnicami! LJUBLJANSKI SEJEM Pomagamo družinama Treven in Velikonja Fomagamo aruzmama ne v Namesto tarnanja so se do vratu zakopali v delo Tik pred novim letom je ogenj opustošil hišo, ki so jo Trevnovi iz Laniš z odrekanjem gradili celo desetletje. Samo nekaj dni prej je rdeči petelin uničil tudi skromno domovanje Velikonjevih v le nekaj kilometrov oddaljenih Hobovšah. r. jAiin« da pomoči sosedov, sorodnikov in WSggSKK&KHBSBBEHBSM& SHfttrJ " JimmmmmmmtššSSŠ mojstrov za gradbena dela opravili Ban??' - 28, februari,a ' Usodi obeh družin iz Poljanske doline sta srep • na^b Dra,cev» ■ smo jim pred dvema mesecema potrkali na odn'raj pornaSaj°* pn Rdečem križu v Škofji Loki so za družini pogorelih mat .P.oseDen ž»ro račun, poleg denarja pa so zanje začeli sprejemati tudi Dren "8 m° pomo^ Ko smo se te dni odpeljali do Laniš in Hobovš, smo se so v ? da T^™0^ in Velikonjevi ne držijo križem rok. Zlasti Trevnovi še dm Vkf h'Še že °Pravi" vel»ko obnovitvenih del. Pri Velikonjevih pa Praznijo hišo, v kateri po požaru ni ostalo več kaj dosti uporabnega. „ 'P" Rdečem križu v Škofji Loki žiro računa. Doslej je ^ P^abljc- vestno beležimo kdo vse ie Drispe- n h natanko 670.425 tolarjev, na u«t«w, ... ■ v^adr^rfewn^vcffja. zadnje za vrata in za shkopleskarska 5aka še brušenje m^S^S^i^SmR dela Obnova v Hobovšah bo trši zato sem vesela . -^ralo se je že blizu dva milijona dela ln Pol, ta denar pa je zbralo več kot oreh dvesto darovalcev," je povedala sekretarka Rdečega križa v Škofji )tt Marjeta Žagar, ki nas je, I , °^0rJena s prehrambenimi zavoji *a Trevnove in Velikonjeve spremi-la k družinama. "Prispelo je tudi Jeliko materialne pomoči, ki je ta fj8 §e shranjena v našem skladišču, fužini si bosta sami izbrali, kaj od tega je zanju uporabno, za ostalo pa srno se z darovalci dogovorili, da Srnemo ponuditi tudi komu drugemu- Pri prevozu te opreme so nam Pomagali nekateri prevozniki, Milan Martinčič iz Poljanske doline pa Je v tej dobrodelni akciji postal tako rekoč, naš stalni šofer. V Lanišah so trevnovi pred časom že začeli z obnovo pogorele hiše, zato smo že Zaceli črpati sredstva s posebnega Obnova v Hobovšah bo trši zaradi snega še ne morejo začeti z delom, predtem pa bodo morali urediti še lastninske odnose." Ganljiva pomoč znanih in neznanih ljudi Trevnova hiša stoji na samem začetku vasi. Letnica nad hišnimi vrati priča, da so jo začeli graditi leta 1985. Desetletje potem, ko sta Helena in Rado Treven položila temelje, je dom uničil ogenj, v njem pa je tragično končal tudi hišni gospodar. Ožgano ostrešje in počrnelo pročelje še pričata o opustošenju, v notranjosti pa je le še na nekaterih mestih videti škodo, ki jo je pred dvema mesecema napravil ogenj. Trevnovi so ob že veliko dela. Tudi ob našem prihodu so bili sredi opravil. Vdova Helena je z mlajšim sinom Matejem in tastom Janezom pospravljala po hiši, v preddverju je bilo videti do polovice položene keramične ploščice, v sobah pa sveže položen parket. Oče Janez bi rad, da bi bilo čimveč dela opravljenega še pred koncem zime, preden se zunaj. začnejo kmečka dela. Helena, sicer delavka sovodenjskega Termopola, v tovarni dela. le popoldansko izmeno, da lahko ob dopoldnevih pomaga pri obnovi. Tudi oba sinova, starejši srednješolec in mlajši osmošolec, sta pri hiši v veliko pomoč. Ta teden so v šoli počitnice, vendar njuna mama z obžalovanjem ugotavlja, da od njih na žalost nimata veliko. Starejši sin Jaka je bil tega dne zdoma. Izpit za avto dela, je ponosno povedala njegova mama in dodala, da so mu 20 ur za vožnjo darovali v avto šoli AMD Škofja Loka. "Že nekaj časa imamo vsak dan delavce v hiši," pravi Helena. "Položili so ploščice, montirali kopalnico, položili so parket, zdaj ga Veliko dela je, zato sem vesela, da so mi šli v Termopolu toliko na roke, da lahko delam v popoldanski izmeni. Iz hiše moževih staršev pol ure hoda od tod, kjer prebivamo po požaru, grem vsako jutro domov zakurit, da ne delamo v popolnem mrazu. Opoldne se vrnemo na kosilo (za hrano poskrbi mama pokojnega moža), nato pa znova nazaj v dolino na delo. Pozimi grem kar peš, poleti navadno s kolesom. Srečna sem, ker nam je v nesreči pomagalo toliko znanih in neznanih ljudi. Do solz me je ganilo, ko so se kmalu po požaru pri nas pojavile sodelavke in mi prinesle posteljnino. Tudi sosedje so prišli pomagat. V Termopolu so nam namenili izkupiček solidarnostnega dne v višini 700 tisočakov. Prihranili jih bomo za spomladi, ko bomo obnavljali izolacijo, popravljali streho, fasado in balkonske ograje. Vsem, ki so darovali, še enakrat lepa hvala. Seveda pa slišim tudi kako pikro besedo, češ koliko bomo s to pomočjo zaslužili. To me res boli in nikomur ne privoščim nesreče, kakršna je pred koncem leta doletela nas." Gorje, ki je doletelo Trevnovo družino, jim pomaga premagovati tudi delo. Oče Janez se je izkazal pa je slika po požaru še veliko bolj Žalostna. Po dobrih dveh mesecih, kolikor je minilo od požara, Velikonjevi še niso uspeli odstraniti vseh posledic decembrske nesreče. Ko smo jih obiskali, je Velikonjev mlajši fant Franci v družbi s prijateljem Marjanom Burnikom odstranjeval zoglenele ostanke hišne opreme. "Veliko dela je še: najprej je treba izprazniti notranjost hiše, potem pa •**-------------x;ij ;„ tudi delo. uce janež kot dober organizator, ostali kot bomo pogorišče verjetno porušili in pridni delavci. Mama Angelca ima vse skupaj na novo sezidali," je dejal mladenič, ki zaenkrat še nima zaposlitve. Starejši brat dela v Termopolu, mama pa je zaposlena kot snažilka v škofjeloškem Peksu. Samo s skromnima plačama hiša verjetno ne bo prav kmalu pod streho. Najhujše prve dni po požaru 1"'""' —;-----------------o na skrbi gospodinjsko delo. Vsak teden speče osem ali devet hlebcev kruha, da nahrani delavce. Pri Rdečem križu so jo enkrat že oskrbeli z moko in nekaj drugimi živili, ta pomoč pa bo gotovo še potrebna. Ta čas, ko so drugi zaposleni z obnovitvenimi defi, mama Angelca skrbi tudi za kmetijo z 18 glavami živine. Helena je sinovoma zdaj začasno pod njihovo streho, vendar bi radi čimprej spet živeli na svojem domu, zato tudi tolikšna naglica pri obnovi. Žalostno pogorišče Pri Velikonjevih, kjer mama prav tako živi sama z dvema sinovoma, Zbilje imajo spet jezero Odstranjevanje blata z dna jezera je tako rekoč končano. V drugi fazi pa je zdaj na vrsti ureditev novih površin. iezera°?e' feDruavrJa - Prva faza sanacije Zbiljskega namene, na ponedeljkovem n°vona^f i oraJ končana, zdaj pa je na vrsti še ureditev pogovoru pa ni nihče dema-PreČrno«8^ £ L rnetrov dolge obale, ki so jo pridobili s nitral opredelitve, naj bi i«« Toircnn ie hilo v program na tem prostoru PfeČrpava^ meirov d0,8e ooaic, ki »o ■« v n""ede|iet m b'ata lz Jezerskega dna- Taksno je bilo v program' na tem prostoru dvode fSporo5il10 predstavnikov Savskih elektrarn in HE uresničevalo in upravljalo >čana • drzavne8a sekretarja za energetiko Borisa na podlagi koncesije Turis-kasneie "0Vlnarski konferenci v prostorih HE Medvode in tično društvo Zbilje. Seveda pa je za takšen program zainteresirana tudi občina Medvode, ki bo tudi v prihodnje, tako kot je pred njo občina Šiška, morala uresničevanje programa v tem delu opredeliti tudi v v nu. nn £i »"Hpan mata iz jezersKtga ^d«Uek sporočilo predstavnikov Sov leJe na ogledu Zbiljskega jezera. SeP° Približno 20 letih, ko so hektara novih rekreacijskih {"*u"*no zu letin, ko so nemaia iiu>m '««•-"{- LZa,čeli Pogovori in hkrati zemljišč s 600 metri obale Jjn že priprave na sanacijo Medtem ko se je lani ob faprojenega in zamuljenega nemotečem delovanju za onredelil grškega dna v Zbil ah, je okolje odvi alo čiščenje je- tem delu opredelil ^ersko dno v načrtovanem zera'v tako imenovani prvi občinskem proraču 2°segu in sprejetem projektu fazi sanacije, je zdaj na vrsti župan občine Medvode :50rai končano. Zbilje so druga faza iz finančnega dela Stanislav Žagar je na pone- aKo snet Hr.k;i«____: „„utn^n^ 900 milnonov j„ixm»m nnonvnru z novi se govoril državni sekretar Boris Sovič, del je ovrednoten na okrog "Ql glavni namen, da se kraj 80 milijonov tolarjev, ko bo na°I°S9 ponovno uredi ter končan pa bodo turistični — . Strinjal pa se je na P^lagi občinskih in kra- delavci oziroma krajani im- ^ ^ ^ i dokoncni bodo" turistični ^^J^"'' ^Podlag1 občinskih in kra- delavci oziroma krajani im- ^diimid b pri dokončni Jevnih programov ter hotenj eli v Zbiljah urejen prtostor WJH t- fc Krajanov in Turističnega za rekreacijsko turistične de- "res™ dda m tudi težav; javnosti. >--•- Jgfcva Zbilje začne z ures »icevanjem načrtovanega Programa. Ta pa ' nedvomno [azvoj, saj jezeru nem' ima zdaj lepo osnovo za je ob "preroje-nastalo dva rs»u i»«t slednjih nenazadnje tudi zar-Čeprav bo zemljišče last komunaino infrastruk-Savskih elektrarn, so le-te povezave z novimi že same v program«jpredu- ob jezeru. . a dele novonastale površine k v rekreacijsko turistične ^a«a* UDSKA ("več kot plesna šoia ) VKranjuTšk^ Radovljici, Kamniku in na Jesenicah. pisuje začetnike in dobre plesalce S 064/41-581 RADIO 104.5 105.9 t- 107.3 U IIII U 107.5 91.2 v v OGNJIŠČE tal. 15M1-26 f«x. 1S2-13 62 TRENCA d.o.o. znam brati91 berem 1 so Velikonjevi preživeli pri sorodnikih v Žireh, zdaj pa so spet doma. Namestili so se v tesnem prizidku, ki je v požaru na srečo ostal nepoškodovan. Tudi Franci Velikonja je ob obisku dobil paket Rdečega križa z različnimi živili. Mama ga bo zagotovo vesela, zdaj ko je poleg domačih treba nahraniti tudi katerega od ljudi, ki pridejo pomagat pospravljat pogorišče. • D.Z.Žlebir Savska cesta 34, 64000 Kranj oddaja v Stražišču, Gasilska ulica 5, prostore v I. nadstropju urejene poslovne stavbe, s samostojnim vhodom, centralnim ogrevanjem in parkiriščem. Velikost ok. 110 m2, od tega 5 pisarn, dodatni spremljevalni prostori: sanitarije, garderobe in arhiv v izmeri 50 m2 pa so že vključeni v ceno najemnine, če bodo prostori v celoti oddani v najem. Najemnina 10 DEM/ mesečno. Interesente prosimo, da pošljejo pisne'ponudbe na naslov: TRENCA, d.o.o., Savska cesta 34, 64000 Kranj. OSNOVNA ŠOLA DAVORIN JENKO CERKLJE in OBČINA CERKLJE razpisujeta delovno mesto HIŠNIKA za osnovno šolo in občino Cerklje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in enomesečnim poskusnim delom. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - IV. stopnja strokovne izobrazbe mizarske ali elektro ali ključavničarske smeri - večletne izkušnje pri vzdrževanju zgradb in parkovnih površin. Kandidati naj oddajo prošnje z dokazili na naslov: OSNOVNA ŠOLA DAVORIN JENKO CERKLJE, Krvavška c. 4, v roku 8 dni po objavi razpisa. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Prešernovi nagrajenci 1995. V galeriji Mestne hiše je odprta retrospektivna razstava akad. slikarke Mire Pregelj (1905-1966). V galeriji Bevisa razstavlja akad slikar Lojze Spacal. V preddverju Iskratel razstavlja akad. slikar Klavdij Tu t ta. V hotelu Kokra na Brdu razstavlja slikarka Eva Gerkman Scagnetti. V galeriji Pungert so na ogled otroške ilustracije Prešernovih pesmi iz Likovne šole ZKO Kranj. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je odprta stalna razstava Prešernovih portretov in portretov Čopovega kroga z naslovom Iskanje Prešerna delo akad. slikarja Vladimirja Lakoviča. V razstavnem salonu Dolik je na ogled skupinska razstava likovnih del članov Dolika. KRANJSKA GORA - V Liznjekovi domačiji je med zimskimi počitnicami vsak dan, razen ponedeljka, med 10. in 18. uro odprta razstava Kranjske gostilne v 19. stoletju. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja fotografije Peter Škrlep. BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavlja slike Saša Hribernik. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega gradu" je odprta etnološka razstava Noša in oblačilna kultura pri Zilji avtorice dr. Marije Makarovič. V Kašči na Sp. trgu razstavlja likovna dela akad. slikar France Mihelič. V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike Žarko Vrezec. Zbirke Loškega muzeja so v zimskem času odprte le ob sobotah in nedeljah med 9. in 17. uro. V galeriji Fara razstavlja slike Franc Berce. V Knjižnici I. Tavčarja razstavlja ilustracije za slikanico Istrske beštijce akad. slikarka Maja Šubic V mini galeriji Upravne enote Škofja Loka razstavlja fotografije na temo Beneške maske Boštjan Pleško. V kapeli Puštalskega gradu so na ogled slike nastale v slikarski koloniji ob 90-letnici smrti slikarja Antona Ažbeta. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava Slovenski kozolec. KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled razstava o življenju in delu Valerije Hevbal, znamenite operne pevke iz Kamnika. MENGEŠ - V Klubu Oranžerija je odprta prodajna razstava -unikatna poslikava in oblikovanje lesa Majde Ogrinc. LJUBLJANA - V Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad) je odprta razstava o Soški fronti. LJUBLJANA - V galeriji Equrna razstavlja akd. slikar Marko Tušek. LJUBLJANA - V galeriji Commerce razstavlja akad. slikarka Alenka Kham Pičman. NAJBOLJŠI ESEJ Založba Mihelač tudi letos objavlja javni razpis za nagrado Marjana Rožanca za najboljšo esejistično zbirko, ki je bila v knjižni obliki natisnjena med 1. majem 1995 in 30. aprilom 1996. Avtorji se na razpis lahko prijavijo do 30. aprila letos, za žirijo pa je treba poslati tri izvode knjige. Žirija v sestavi Milan Dekleva, predsednik, Alenka Zor Simoniti in Vesna Matajc, članici, bo izbrala v ožji izbor tri kandidate. Nagrajenca bodo razglasili 29. junija letos na Rožančevi domačiji v Volčjem gradu pri Komnu. Višina nagrade je 700.000 SIT. Janko Tišler o žalostnih dogodkih medvojnega Tržiča Zveza kulturnih organizacij Kranj ln Prešernovo gledališče Kranj SOBOT A MATI EM Otroški kulturni cuntor ix Ljubljanu! TEKMOVANJE V HUDI LUKNJI sobota, 2. marca 1996, ob 10. uri, v Kinu Storžič MESTNA OBČINA KRANJ Kranj 0 U DaO L, GLAS V-DIDAKTCI ZALOŽBA DIDAKTA PREDSTAVLJA AMON NEMŠČINA 1 - TUDI S POMOČJO RAČUNALNIKA V Didakti smo pripravili nov računalniški program za učenje nemščine. Računalnik zastavlja vprašanja, in če je učenec v zadregi z odgovorom, mu Amon pri tem pomaga. Za vsak odgovor si računalnik zapomni njegovo uspešnost. Računalnik učenca ne utruja z nalogami, ki jih obvlada, vztrajno in potrpežljivo pa ga poučuje o nalogah, ki mu delajo težave. Na disketi NEMŠČINA I je 360 nalog. Umetna inteligenca v računalniškem programu je tista pomembna lastnost Amona, ki računalnik spreminja iz nečutnega robota v učenčevega prijatelja in pomočnika. Cena diskete je 3.465,00 SIT in jo lahko naročite na naslov: DIDAKTA, d.o.o. Kranjska cesta 13 64240 Radovljica ali po telefonu (064) 715-515. oz. telefaksu št. (064) 715-988. VSAKA VAS IMA SVOJO ZGODBO Tržič, 29. februarja - Pred tednom dni so tudi Tržičani dočakali predstavitev knjige, ki je v Celovcu izšla že v začetku decembra. Napisal jo je domačin Janko Tišler, uredil pa Jože Rovšek. Delo, z naslovom Mauthausen na Ljubeju, je dopolnjeno s številnimi fotografijami in dokumenti, ki jih je avtor petinpetdeset let pazljivo zbiral in hraniL^_ Lani sem nato dobil P°zlV«! celovškega šolskega urada, c sem pripravljen sodelovati n seminarju za vse učitelje i Knjiga govori o koncentracijskem taborišču na slovens-ko-avstrijski meji med drugo svetovno vojno. Taborišče je nastalo zaradi potrebe po delovni sili pri gradnji cestnega predora skozi Karavanke. Pošiljali so jih iz Mauthausna, in tako je pod Karavankami nastalo taborišče, urejeno po vseh esesovskih načelih. Janko Tišler je imel kot član skupine, ki je delala pri meritvah za gradnjo ceste Tržič - Sopotnica na Koroškem in predora na Ljubelju možnost prostega gibanja po deloviščih. Ves čas je zbiral dokumentacijo in pisal dnevni, dogodkom okrog gradnje predora pa je posvetil dobršen del življenja. Leta 43 se je povezal s francoskimi interniranci in vzdrževal zvezo z njimi vse do pobega v partizane. Po vojni se je odločil za študij geologije in po postdiplomskem študiju v Franciji postal naftni strokovnjak. Med drugim je bil dve leti svetovalec pri alžirski vladi, pred upokojitvijo je bil tri leta direktor konzorcija petih evropskih naftnih podjetij v Ga-bonu, bil je jugoslovanski predstavnik v sekciji za nafto pri OECD. Vsa leta pa se je redno vračal v Tržič, kjer od lani tudi stalno živi. Kdaj ste se odločili, da bo iz dokumentov, ki ste jih zbirali in urejali toliko časa, nastala knjiga? "Pred kakšnimi desetimi leti, ko so se o tem, da bi se bilo dobro posvetiti tej temi, pogovarjali zgodovinarji na ljubljanskem inštitutu. Dobro sem se namreč zavedal, da sem edini, ki ima na voljo ves dokumentarni material, poleg tistega, ki ga hranijo v Londonu. Ob vsem tem pa še osebni dnevnik, v katerega sem natančno zapisoval takratna dogajanja." Vsa vojna in povojna leta ste s presenetljivo natančnostjo zbirali dokumente, podatke, dokaze. Imate izjemen spomin za datume - je to posledica urjenja, nekaj, kar vam je bilo dano? "Občutek za red in natančnost sta mi dala šola in pa Nemci, seveda. Ti so bili najpomembnejši, ko gre za vprašanje discipline in natančnosti. Prav gotovo mi je to pomagalo pri pisanju knjige. Poleg tfega sem ves material dvakrat ali trikrat pretipkal... Začel sem že v partizanih. Napisano je moralo biti pravilno po obliki in vsebini in to prav gotovo zahteva obilo samodiscipline. Pri spominu pa je največ Eripomogla šola. Spomnim se, ako sem se v četrti gimnaziji pripravljal na maturo. Seveda smo takrat morali znati precej pesmi slovenskih pesnikov na pamet. Jaz sem trinajst poletij v svojem življenju preživel na Bistriški planini, kjer je bila moja mama za majerico. Pasel sem, tudi do petinšestdeset glav živine in kaj bi človek takrat drugega delal, kot ponavlja. Vse veroučne pravljice sem na primer znal na pamet, pa še kaj drugega tudi. Najbolje gre, če si sam, v planini, ko dežuje... Poleg tega sem sodeloval v tržiški igralski skupini." Kljub očitnemu nagnjenju do družboslovja in umetnosti ste se nato, po vojni, vendarle odločili za tehnični študij. Kako to? "Po naključju, tako kot je naključnih veliko stvari v življenju. Planiramo lahko, kolikor hočemo, življenje pa vedno obrne po svoje. Vedno sem bil dober učenec. Ker sem bil odličen v osemletki, me je tukajšnji kaplan dal v gimnazijo. Mati si tega ni mogla privoščiti. Franc Cerkovnik je bil to, po enem letu je bil premeščen na Dolenjsko v Šentjernej, kjer je bil kasneje eden od organizatorjev bele garde, nato obsojen na smrt in ustreljen... Po njegovem odhodu sem si denar za šolanje služil z ministriranjem in in-štrukcijami. Potem se je enain-štiridesetega začela vojna in do konca nisem prestopil šolskega praga. Sem pa takrat delal pri merjenju cest, kar je že bil del stroke, s katero sem se potem poklicno ukvarjal. Nekaj zelo dobrih inženirjev je bilo tam, od naših najboljši ing. Vinko Čerin iz Kranja. Ob koncu vojne bi pravzaprav moral oditi na študij medicine v Francijo, kamor me je povabil eden od kaznjencev, ki so delali na Ljubelju. Celo dovoljenje sem dobil z ministrstva za prosveto v Beogradu, potem pa RAZSTAVA "POKRAJINA'96" Fotografska zveza Slovenije, Foto klub "Andrej Prešern" Jesenice, Geografsko društvo Gorenjske in Osnovna šola Koroška Bela razpisujejo bienalno fotografsko razstavo za mlade fotografe "POKRAJINA '96". Tema razstave je pokrajina. Na razstavi lahko sodelujejo mladi fotografi iz Slovenije, mladi zamejski Slovenci in Slovenci iz tujine in sicer v dveh starostnih skupinah: 1. skupina do 16 let in 2. skupina od 16 do 21 let. Vsak avtor lahko pošlje na razstavo 6 črno-belih ali barvnih fotografij. Fotografije naj bodo formata od 18 x 24 cm do 30 x 40 cm. Fotografije manjše od 30 x 40 cm naj bodo nalepljene na tanko podlago velikosti 30 x 40 cm. Na zadnji strani vsake fotografije naj bodo sledeči podatki: naslov fotografije, ime in priimek avtorja ter starostna skupina (1 ali 2). Fotografije naj avtorji pošljejo na naslov: Osnovna šola Koroška Bela, Cesta talcev 2, 64270 Jesenice najkasneje do 20. aprila 1996. Prireditelj bo žiriji predložil v izbor in ocenitev samo dela, ki še niso bila razstavljena na razstavi POKRAJINA '92 in '94. S fotografijami bo organizator ravnal skrbno, dela pa bodo razstavljena pod steklom. Dela si organizator razstave dovoljuje objaviti v katalogu ali drugih publikacijah, če avtor objave posebej ne prepove. Otvoritev razstave POKRAJINA '96 bo v petek, 17. maja, letos ob 18. uri v Osnovni šoli na Koroški Beli. Sponzor razstave je Foto video KONTRAST z Jesenic, organizator pa želi mladim«fotografom dobro luč in veliko lepih posnetkov. Lojze Kcrštan mi tu, v Sloveniji, niso dali potnega* lista..." Ste misel na knjigo v času, ki ste ga preživeli kot strokovnjak za nafto, opustili? "Material sem shranil, vsako leto, ko sem prihajal v Tržič na dopust, pa sem ga dopolnjeval. Za cele police se ga je nabralo. Nadrobno sem popisal in dokumentiral prav vse, kar se je med vojno dogajalo tod naokoli. Prišel sem do izjav nekaterih domačinov, izdajalcev, sam sem šel gledat, kako so pokopavali ustreljene talce, si zapisoval, kdo jih je pokopal in podobno. Mnogo takšnih podatkov se je nabralo, za katere so takrat želeli, da se ne objavijo. Mnogo je takšnih, za katere še danes mislim, da še ni prišel čas za to." Knjiga je na koncu izšla v Celovcu? "Tako je, po zaslugi celovške univerze pravzaprav. Na oni strani meje namreč nikoli niso spregovorili o tem, da je bilo tudi tam taborišče. Nato se je neki učitelj v slovenski šoli v Borovljah odločil, da bo na to temo napisal magistrsko delo. Ker nikjer drugje ni našel nobenih dokumentov o obstoju taborišča, so ga napotili k meni. V začetku nisem bil prav navdušen, potem pa je vse skupaj steklo in po naročilu svojega profesorja mi je vsak del naloge posebej nosil v preverjanje. Ko je bilo jasno, da vsa stvar postaja resna, se je za problematiko vse bolj začel zanimati tudi njegov mentor, jaz pa sem mu dal na razpolago tako rekoč celotno gradivo. Napisana magistrska naloga, v nemščini, je zbudila veliko zanimanje. Založba Drava jo je v knjižni obliki izdala aprila lani, istočasno pa je z gradivom, ki sem ga prav tako po večini posredoval jaz, celovška univerza pripravila spremljevalno razstavo. Zanimanje javnosti je bilo zelo veliko. Glede na to, da imam ves čas stike s francoskimi kaznjenci, sem jih na prošnjo sosedov povabil sem in v spremstvu TV ekipe smo šli po poti od taborišča na naši strani do Bistrice v Rožu. profesorje zgodovine na oške. Tudi njih sem peljal na Ljubelj. Lani je bilo pote"1 prvič tako, da je bila uradna prireditev tudi na avstrijski strani takrat, kot smo se taborišča spomnili pri nas. Zdaj tudi na njihovi strani stoji pano, na katerem je v Štirih jezikih pojasnjena kratka zgodovina taborišča, zraven pa je tudi načrt. Glede na velik porast zanimanja za to problematiko tudi na Koroškem, je Slovenski vestnik objavil petindvajset mojih člankov o taborišču na Ljubelju. Potem je tudi založba Drava ugotovila, da bi bilo dobro, če bi temu posvetu' vso knjigo." Ste zadovoljni z njo? . "Osebno sem zelo zadovoljen, ker so tako na enem mestu objavljeni vsaj vsi osnovni podatki. Sicer se je pri men«, brez dokumentov, nabralo 1.600 tipkanih strani in urednik je imel ogromno dela, daj* vse skupaj spravil v knjigo, ki je izšla 19. decembra. Sicer pj je delo namerljeno predvsem internirancem, njihovim svojcem in TržiČanom." , Materiala za delo naprej r torej najbrž še dovolj? "Veliko vem in vse je dokumentirano. Na primer o paIl' zanskih akcijah na Ljubelju, r* o ljudeh, ki so omenjeni na spominski tabli v Kovorju, kjef je napisano, da se domačim triindvajsetih ljudi spominjaj0 z bolečino in spoštovanji^ Jaz sem analiziral prav vsakeg od njih in lahko povem, da. J bil med njimi tudi nekdo, ki J bil policist, pa drug, ki ima n vesti 13 domačinov, ki so F bil policist, pa drug, ki ima n vesti 13 domačinov, ki soj poslali v Dachau in Auscn^j Štirje od njih se niso vrn .' no po drugi strani ime, zapis ^a na partizanskem obeležju-njim se skriva zgodba o* do činu, zaradi katerega s0 ..u. Dunaju obglavili trinajst J di... Dela je še preve: vprašanje je, ali bom vseg konca zmogel." • M.Ahačič NAGRAJENI ZBIRALCI PESKA Na 9. Video festu v Berlinu je nagrado za najboljši v'°^ prejel slovenski kratki film Zbiralci peska avtorjev Neve Korde in Zemire Alajbegović. Zbiralci peska so nastali lani v produkciji V.S. Videa/Fo,^ Ljubljana in Umetniškega programa TV Slovenija. Film goV y umetnici in zbirateljici umetnosti, kakor se je spominja san;nec samoti in starosti in kakor jo pripoveduje njen z° -^j psihoanalitik. Spomini na mladost se prepletajo z razh j pogledi na vlogo umetnosti in umetnikovega poslanstva v H ^ polovici tega stoletja. Film, ki ga je omogočilo Minis^rst v kulturo, je bil posnet v Strunjanu in Završju, v Ljubljani Studiu VPK. Tako režiser Korda kot scenaristka Alajbegovi se že dlje časa ukvarjata z videom. Sta tudi avtorja ve^njh števila glasbenih dokumentarcev, glasbenih spotov, p videov, oddaj o umetnosti in videofilmov. Njuni videopr J so bili predstavljeni na' številnih mednarodnih festivali ja predvajani na televizijskih postajah po svetu. Doslej sta P a£jo Že vrsto nagrad, kot so Zlata ptica, Videomix 001, JRT, nag ^ za najboljši eksperimentalni film na berlinskem festiva nagrado Premiere TV. Na TV Slovenija bodo Zbiralci v $ predvajani marca v oddaji Umetniški večer, ki bo posv obema nagrajenima ustvarjalcema. ŠTUDENTI Z MOLIEROM Jesenice - Na odru Gledališča Tone Čufar bo v nedeljo, * marca, ob 19.30 nastopili študentje dramske igre AGRFT,Z Ljubljane. Uprizorili bodo Molierovega Žlahtnega meščana. Predstava je nastala pod mentorskim vodstvom profesorje* Jožice Avbelj in Borisa Cavazze. Pri scenografiji f sodelovali vsi nastopajoči, glasba je delo Uroša in D°mnd Rakovca. Kostumografka je bila Sabina Bužon. Nastopaj0" Uroš Furst, Vesna Slapar, Barbara Medvešček, Moj£ Simomč, Tadej Toš, Marko Mandič in drugi. Predstava J* za abonma in izven. Poslovno podporni center BSC Kranj Podjetniški center na Laborah končno zaživel Kr»nj, 27. febr. - Zamisel o centru je nastala v okviru Projekta Phare, kot tehnična pomoč malih in srednje veli-wn podjetjem, Gorenjska pa Je pila izbrana kot pilotska reg«ja, oktobra 1994 so cen-fer slovesno odprli v prostorih Iskre na Laborah. Že tedaj Je bilo jasno, da stvari niso Povsem razčiščene, saj so odPrtje spremljala nasproto-vjnja in spori. Vendar je °ostal in po letu in pol lahko jecemo, da je z letošnjim . tom kadrovsko zaseden in Januarja je praktično začel reano delovati. BSC Kranj je po eni strani Poslovno inovacijski center, K1 bo pomagal pri rasti inovativnih podjetij, pri trženju "J J novih inovacij, zlasti v luJini. Deloval pa bo tudi v poratni smeri, da bodo naša P0aJetja osvajala in tržila tuje inovacije. p0 drugi strani pa 00 center pospeševal mednarodno sodelovanje s pojejo poslovnih stikov in ^operacij, poiskal bo us-D ■ ne poslovne partnerje, Pri tem pa se ne bo omejeval "a velikost podjetij. Poleg [gj. Pa bo dobil tudi vlogo v gijskega centra za pospeše- nJe malega gospodarstva, S *ar.bodo skušali pridobiti glasje gorenjskih občin. rrnalno prepreko pa previ, a,.Ja tudi sestava ustano- zaht ki ni takšna> kot i° val a strategiJa pospešeni^3 mreže za malog js^podarstvo, ki jo je lansko 1 n sPrejelo ministstvo za 6°Spodarske dejavnosti. Po dolgotrajnih pripravah in začetnih težavah je BSC Kranj januarja začel z rednim delom V BSC Kranj ima zdaj 35-odstotni ustanovitveni delež pospeševalni center za malo gospodarstvo pri ministrstvu za gospodarstvo, 30-odstot-nega ima tehnološko razvojni sklad pri ministrstvu za znanost in tehnologijo in 35-odstotnega gorenjske občine in območne obrtne zbornice z Gorenjske, razen jeseniške, ki pri ustanovitvi centra ni hotela sodelovati. Ustanovitve centra pred letom in pol tudi Gospodarska zbornica Slovenije ni podprla, zdaj pa že izraža Željo, da bi se pridružila kot ustanovitelj. Edini pridruženi član evropske mreže Čeprav je center redno začel delovati januarja letos, ko je bil tudi kadrovsko ustrezno zaseden, je nekaj aktivnosti uspešno izvedel že v drugi polovici lanskega leta. Tako je postal pridruženi član EBN mreže poslovnih in inovacijskih centrov v Bruslju in s tem dobil dostop do vseh informacij in aktivnostih, ki jih znotraj Evropske unije organizira združenje EBN. Vanj je vključenih 120 centrov iz držav EU, nekaj tudi iz Vzhodne Evrope. Kranjski BSC pa je prvi in edini pri nas, ki se je vključil v evropsko mrežo. Drugega centra s takšnim konceptom pri nas namreč še ni, obstajata pa dva tehnološka parka, v Mariboru in v Ljubljani, verjetno Direktor BSC mag. Bojan Možina in direktor SPX dejavnosti mag. Bogo Filipič. bosta EBN. tudi postala člana Kranjski center še nima prostorov Za delovanje poslovno inovacijskega centra so seveda ključna stvar prostori, kranjski BSC jih še nima, saj ima na začetku v najemu le nekaj pisarniških prostorov v Iskri na Laborah. Tovrstni centri po Evropi namreč razpolagajo s poslovnimi prostori, ki jih za nizke najemnine lahko ponudijo novim, inovativnim podjetjem. Poleg tega podjetniki lahko uporabljajo tudi skupne prostore in tehnične storitve centra. Ko v treh do petih letih prerastejo inkubator, se izselijo in naredijo prostor novim. Pridobiti bomo skušali vsaj do 2 tisoč površinskih metrov poslovnih prostorov, pravi direktor Bojan Možina. Možnost, da bi jih s pomočja sklada za razvoj pridobili v Iskri na Laborah, je padla v vodo, zato ostaja možnost, da bi jih kupili pred ali v stečajnih postopkih Iskrinih Kranj bi tako dobil zaokrožen podjetniško poslovni center, ki bi bii razvojnega pomena za vso Gorenjsko. Z mednarodnimi projekti so sredstev EU Tudi Kranj je staro industrijsko središče, zato so razmere mariborskim. Po razpadu Iskre in propadu Iskrinih podjetij je dosti strokovnjakov izgubilo delo, nekateri so že uspeli s svojimi podjetji. V centru bi lahko pomagali mnogim, s poslovnimi načrti, financiranje, iskanjem trga itd. Radi bi privabili podiplomske študente in mlade raziskovalce, ki bi ostali v Kranju ali prišli sem iz Ljubljane, ki ni daleč. Skupine inženirjev bi lahko razvile programe, ki jim danes v velikih tovarnah na obrobju, in nastala bi nova podjetja, pravi direktor Možina. Ustavljati nameravajo tudi dislocirane oddelke centra, o čemer so se že pogovarjali v podjetij, za kar bi seveda Tržiču Škofji Loki. V Tržiču morali zbrati denar. Druga možnost, o kateri so se že pogovarjali s kranjskim županom Vitomirom Grosom pa je, da bi jim občina namenila komunalno opremljeno zemljišče, kjer bi lahko zgradili prostore. Ker nove prostore išče tudi Območna obrtna zbornica v Kranju, bi se lahko povezali in te dejavnosti združili na enem mestu. bi lahko ob Peku nastala množica manjših izdelovalcev obutve, ki zaradi manjših serij za veliko tovarno ni rentabilna, Peko pa bi te delavnice oskrboval s material, poskrbel za dizajn, trženje. Tako bi lahko dobili kvalitetne izdelovalce modne obutve. Z italijanskim podjetjem so se že pogovarjali o pripravi projekta razvoja škofjeloških hribov, kjer naj bi izkoristili naravne možnosti, ne da bi jih onesnažili. Prek takšnih mednarodnih projetkov bi lahko pridobili sredstva EU, vanj je namreč običajno po eden ali dva partnerja iz EU in eden iz zunanjih držav. Pospešitev obmejnega * sodelovanja zlasti s Koroško Posebno pozornost nameravajo posvetiti obmejnemu sodelovanju, predvsem s Koroško, kjer je možnosti brez dvoma vliko, saj je zdaj razvito bistveno manj kot na Štajerskem. Odkar je Avstrija vključena v EU ima Koroško možnosti, da dobi sredstva, ki jih znotraj EU namenjajo nerazvitim območjem. Na začetku Korošci niso bili najbolj spretni, toda brez dvoma se bodo v prihodnje bolj potrudili, da dobe ta sredstva. Sodelovati nameravajo seveda zlasti s koroškimi Slovenci, seveda pa tudi z drugimi in stike so že navezali s centrom Euro-nova v Podkloštru. Že lani so se uspešno vključili v projekt Ouver-ture, kjer je sodelovala mestna občina Kranj in v njem imenu tudi BSC. Vzpostavili so stike z italijanskim mestom Firenze, špansko Cordo-bo, portugalskim Portom in z madžarskim mestom Pecz, na naši strani pa se je poleg Kranja vključila tudi Ljubljana. • M. Volčjak O S 2 oo co '> CD >(/) CD O CD I— TO £ O LU CD c CD ca ■==. o c w > cd c: o % o o" -co CM CO SS ca jo CD ' C/5 CO > o 2 >i o - 2 co "c CD 3? cd > o cd © cd-2 CO P CD (7jO-CQ ca čo E C JO CD Ki>o>č7) c E C J9 ca J? XJ 00 8 si. t- cd ca co ~ TJ §£m ca o) cd ca CD 0 3 E 9 fc.JZ.C0_ »§ > 2 < cd a. ta •*& w »O CO tj a. C C o £ co ^ CO M O © ~ o S N TJ CD © -> co _ TJ CD a.* I © O) o jfCD CO cd CL>N 3 O >N -> LU < Z QQ LU LU Z < -J O CL 1 (/) < -D Z LU rx o o < z >o z *s < C/5* 3 23 O Ou. J(o uj O _j < zto>< < LU uj 3 — to — O UJ co g > o t: uj co OluO-o LU = t? «5 iri CM iT) C0 "C (D E JQ CD 00 CM co" CO > (0 C 8> o O LU Z O CO en O o> h (£ LU O.Z = < 3 is LU 1 cc w ^ Z OLU -l ££ OO OO (6 CM o 00. CD 2.0. .2,10 O. CM 8 o -i o o CM ~ « S2 'U co X) > o ca ^ c cT CD 2 o 0 O 1 s .o o o co ca c t; o 2 N ČO §> S JO CD "O >Q O ca ^ co > co čT CD C o O a> c _ Jo (D O) "c * W o 9 3 c„ o > 9 E © ČLi- S ._ 3 a is CL (U W — li z> 11 LU bu 1- D rr = UJ UJ -J co cd CM »o z o> □s O co UJ I- Lu > co >z tS ZjO 0> LU lil Qzo o. o. 1,1 m Z H^UJ o O CD 2coco cc m C) Q)CO CO S Csj C\j ^ £ co co Jo ^ •gcMCN S !5 S TJ TJ TJ OOO .C .C -C "C C TJ a. a. o č E c o. o. o. 3 3 3 j*: jsc ^ C/5 CO CO CD > CO CO O) CD 2£ CO .£ m >o cn JD OJ :=,C\i CD t-co . ra csj CD ca c •^tj CD . s c O. CO co » e£ CD 1 N > CD CD > o TJ C °io H- O co ^ O 9 £ cd C N TJ CD CD ~i tn — II a.* 5 m O) o jfCO 2 a> 9->n => o KO CO co 5 tt s — C U CD s S co 2 i ji o n > o -CZ co c "5 is O CO o« ca cd 1aC= N f8 to°? WCM C ^ Jo O CD C CD TJ *J CD >CO CD ' . r- CO c c 2 JD O) >o CO . CO co c co •= — ™ > TJ1^ 2 co O-CD cn iS o c CD J5, F 0. LU -J CO =i fO «lil O cm 0) > 5 c ca TJ C 3 o —o © CD — £jo t 0_ o co a CD C N © 213 °>čo co © CE.E_ . >0 CD Zot D Čl rs w > > i2 co cog> 1 icvi 0 O co cocvi . C o O C 1- •o -o —10 J2 © tj^.co ca ■ o Z »to CD ©* E'» >o "E xi c o ° CD :=• cd co c l'"5 © o > £ ^ a, .iS. CD ^ O C = C o >o 1 © 0 > Cfl .2. JO ^00 c: CO co >co ,12. to o t/>2-cd ca C ^ Jo P XI —1 O M r^CJ U = 0 o ca > E ©',9 V >co co O. C 3 OiS' cd 5 .52 o >co c CD CD B E 3 0) ■ĆD.E — CD g CD > C TJ CO — CL. C 1 co co 0 co ca ca 2= cd c -j= cd 1-1» o co co CDgi CD CL»0 >o« p XI C O 3 a rff S" ,0 2 TJ co ao o o a Sit S fl d .9ico e ©^ E'S o.^: co CO CO CD O T- I C JD >o .S. co 1.2 cm ° CM — CO tO ra cd « c 2 CD r . CD CO X) lO CD CD O O « © bi O F "E o cd cd co > TJ O 2 .- ■■ o, lisi co © co o .. >| |a « CD CL C tO »O O Srn > CD _^ 5 o © > TJ-S C © > TJ ca cd CD rsl CO O 0 co « 3 C -M — O CD TJ C o .S, c o So- cl «2 CO ca cf-o o co CD TJ S O o cCD TJ -— . O »O co rE-gcD ca c c c CD 3 3 >N >0 >0 CD CO © Cfl *— »- o 2 g 52 co JO ca to CD > S .2. CD § m" o co CD Is co ^ CO' 0) ca cd .y 5-§ T-" CO r- fO _ ČO XI j? >£>o CD g O o 4! S ca co - -4e 5 ca E§c!| ^cBjUcI o 5 c .-a 2 2 m »co 42 E^ CD »C/J Q .. CO «5 ca o c > TJ jO co f3>0 Pt ca O CD.-^ om-CD čo a? - c E t- J3 « CM »O C O C o CD > co CD co C Jo XI o ca C CD čF C CL CO E CD C TJ N © "ČD O CD l2 ,C0 CM CD ca » CO C ■J) o "-CD co _ o?: E CD © c I © E »o o cm ca JO o > $4 . C n © 2»jo cB o co ^ 2 © 0.2 2« ~ CD C N TJ © © "Ji co _ 1 n O) o CO (D Ct,N 3 O •N-J o o. cjjco" co o O. CQ - o CM UJ CO d O .CD. o m CD m -a co 2 o co >- »o ©Ji E j| S.o«»co TJ O. b « ^ -2 ca ~ iliil CD tLfO -2 »O co .w .. . |Eco S E c ca o J2 ro CL C CM-»O C Zdravstveni dom Škofja Loka RADIO ŽIRI in rcJJ©3MGLAS pripravljajo HUMANITARNO AKCIJO v dobro otrok, ki so oboleli na dihalih (bronhitis) V ta namen smo se odločili zbrati prostovoljna finančna sredstva za nakup posebnega aparata - inhalatorja "INHALOG II", ki pomaga otrokom, ki so zboleli za to hudo boleznijo. Teh obolenj dihal je pri naših otrocih približno 10 %, kar pomeni 1.200 otrok na območju stare škofjeloške občine. V sami Škofji Loki je okrog 700 teh bolnikov. Znano je, da so obolenja dihal najpogostejša od vseh obolenj pri predšolskih in šolskih otrocih. Otroci, ki so oboleli za to boleznijo, postanejo nemirni, težko dihajo, hropejo, piskajo in celo lovijo sapo. Skratka, dušijo se, ker je oviran vdih in izdih zraka. Prav iz zgoraj navedenega smo se odločili, da podpremo akcijo za nakup inhalacijskega aparata, kajti tak aparat pomeni res veliko olajšanje za te male in hude bolnike. Zato vas vljudno prosimo, da podprete našo akcijo. Zaključiti jo nameravamo v škofjeloškem kinu Sora skupaj z narodnozabavno prireditvijo Radia Žiri, ki je potekala vse preteklo leto. Na tej veliki narodnozabavni - humanitarni prireditvi bo nastopilo 11 narodnoza-bavnih ansamblov z gosti, ki so bili lanskoletni zmagovalci lestvice "ZLATI MIKROFON" Radia Žiri, ki je bila vsak torek objavljena tudi v Gorenjskem glasu. Prireditev z naslovom ZA LEPŠI JUTRI bo 15. marca, ob 20. uri v KINU SORA Škofja Loka. Že vnaprej se zahvaljujemo vsem, ki boste prispevali finančna sredstva za nakup inhalacijskega aparata. Vse donatorje bomo imenovali tako na sami zaključni prireditvi kot tudi v Gorenjskem glasu ter na Radiu Žiri. Zato še enkrat v imenu bolnih otrok ter v našem skupnem imenu iskrena zahvala. Nastopajoči: 1. GORENJSKI MUZIKANTJE: Danes tu, jutri tam 2. BLEJSKI TRIO: Kriška gora 3. J. SKUBIC IN SLAPOVI: Ne reci nikdar 4. PTUJSKIH 5: Pa brez zamere 5. TONI VERDERBER: Čaša sreče 6. OBZORJE: Prazniki nas zadružijo 7. ANSAMBEL BRATOV POUANŠEK: Pojte zvonovi 8. GLAS SLOVENIJE: Naša Škofja Loka 9. NIKO ZAJC: Rada me imej 10. BLEGOŠ: Življenje je zaklad 11. NAGEU: Na božič nihče ni sam Dosedaj so akcijo podprli: Trg. Fortuna dom, Agromehanika Krmelj, Diskoteka "Fajn club", Trg. Kostanj, Kajbi d.o.o., Brelih d.o.o., Tapetništvo Bokal, Žikplast, Pizzerija Klementina, Gostilna na Vidmu, Gostilna pr' Boštjanu, SAT Vrhovnik, Oblikovanje Križaj, Trgovina Mateja, Katom, Elektroinštalaterstvo Triler, Okrepčevalnica Freising, Avtoprevozništvo Kržišnik, Sitotisk Deiiing, Stavno mizarstvo Jugovic Tine, Tapetništvo Kos, Profil s.p., Čarman šport, Steklarstvo Stojilkovič, Trg. Nada, Paulus servis, Kava bar "Charlie", Avtopralnica Pivk, Menjalnica Talon, Pizzerija Oliva, Gostilna Pri Godcu, Kamnoseštvo Šubic, Trg. Cegnar, Avtokleparstvo Rešek Rado, Aipdom, Avtoprevozništvo Šemic, Pletilstvo Strojan, g. Ivan Oman - poslanec, Jože Bokal Avtoličarstvo, Avtoprevozništvo Homan Franc, Mizarstvo Peternelj Janez, Mesarija Štajnbirt, Avtoprevozništvo Habjantransport, Trg. Al-market, Starman d.o.o., Trg. Omnia - Mark, Embalažno grafični servis, Loka avto, Trg. Hlebček, TOPO, Avtospar, Pizz. Palermo, Poivcom, Orodno kovaštvo Krmelj, Almas d.o.o., Kleparstvo Kožuh Franc, Rutar - izd. harmonik Nova Gorica, Pišek d.o.o., Krisma d.o.o., Orodjarstvo Bergant Gregor, Eltex d.o.o., Porenta nahrbtniki, Ogrevalne naprave Derling Oton, Livarstvo Berčič Leon, Fitness studio "Vltal". Predprodaja vstopnic: TD Škofja Loka, tel.: 064/620-268 Trgovina Fortuna dom, tel.: 064/681-234 Bazen Železniki, tel.: 064/66-381 Vabimo vas, da akcijo podprete z zbiranjem sredstev na ž.r. Radia Žiri št.: 51510-603-32291 sklic na št. 200 in s pripisom za humanitarno akcijo. GLASOVNICA GLASOVNICA GLASUJEM ZA LETNEGA ZMAGOVALCA LESTVICE "ZLATI MIKROFON" Radia Žiri Najboljši ansambel n.z. pesmi: Naslov: Glasovnice pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg svobode 2, 64226 Žiri MDCCCLXXXIV SLOVE NIC A Zavarovalniška hiša d . d . S^socCeCovanju vabimo ambiciozne in komunikativne sodelavce, zavarovalne agente za honorarno delo z možnostjo kasnejše redne zaposlitve za zastopniško mrežo v naslednjih krajih: Kjanj z okolico, %adovljica, Bled, Lesce, 'Begunje, (Bohinj, (Iržic, Škofja Loka, Žiri, Železniki, Jezersko, Jesenice, Žirovnica, kranjska Qora, 0\[aklo, %amni% (Domžale, Mengeš Če imate najmanj srednješolsko izobrazbo, veselje do deta s strankami, ste vestni in pošteni, živite pa v enem od navedenih krajev ali v neposredni bližini,^ pošljite pisne prijave do 11.3. na naslov: SLOVENICA zavarovalniška hiša, cl.d. Koroška c. 2 64000 KRANJ %p previdnostpostane modrost I < co<< & cio.. lil jI =: T" CD 2 2. CD 3 PT CD I a %% o S- CD S* Ti 3 cd" < 3 g> ig. KI O — co« K Cfl CD ■■*=•• ,n CD - CD Cfl < *3 J 2. 3 05 d w cd trgr CD P g. CD M * • D) Stjcd"* CD m Cfl CD SE. t*»—■ cp o< O CD CD Cfl r c« _ O c CD T3 CT 3 CD O 3 Cfl O £.CD 2. O 3 _ O) O § CO^O C KJ Cfl« CD Cfl o| a 0) CD — ?o» g? OT N3 CD* 3 O« - O CD <0<3 O CD CD 5" cp_ cu ar* 3 čB zcs. d O CD >=■ CD 5 9 <-CD CO CD Cfl CD 3 O« Cfl CD & 3JO = < ^ CD CD ■ CL O) 9" Cfl _ 3 Ef O = < C M < CA o co o 2T = Z' __cd 5- < CD1" CD 2. I »i. § N cfl Qw 31 o * < JU cd' < 3 CD Cfl ?T C »TJ 3 O .Cfl ^ o < 3 8-1» 3 W ĆD O M^ o« 05 5- CDM J 3 m CO CD __ CA CO 3 CD < CD t* CD -; Cl£J. cd' cd' 3 CD CA c TJ 3 O Cfl <•> =§ i 2 2. o 2. =*. N =■§. o o 5*0 CD CD W =QJ O N 2 M 3 3 - " 0 8 O O m * 3CD 3 CO a o < cd rt' O" 3 CA ^!°oc5 CD CD CD • •' 7Š CO CU ČD ti cd 2. »S C TJ 3 O Cfl O ^ CT31 g-cu 3 o 3 NJO CO " 9_'^ o *|f f; 3 W tu 2. j CD fn CA f/) 1 O < CD < 1 O- CD «=: fi>> -: sr j-, sr; n?;o 7:1 CD -n — 3 1 O. JU JD O CD'^ CD CT < 3" < i0 CD O CD -Q CA O CA CD C C CD" "O !L-0 ca 2 2! 2 O CA < CA & CD =*. 3 g "ČD CD 5" S. 55 3 CD CA jr c 3 O C o< g CD Cfl CD N) O ™ S" H ca CO JU CD m ^ i m II 5 CD < 3 c_ r; Cl o „ 2 < S- spi O 3 _. < S~ 3 S© < 9-o o Ž 3 co« ° 2. (D « nI. < cu jjj- &|§! 2:5 g -3 g i < ri 5§ 2. 0» O CD tt g g Cfl" "TS® CD 3 a O tt O" N) 3 o< O CD O« 3 ro'tt 3^ li CD CD i! ^ 2 3 CD m' CA CD ^ 3' 0 2F< tt<"° » 2. i. " 3 < Ocu S. CD =: c|§3- CD X 33 2. CD N —• CU cd CD • 1 S <&° CO o Q< o. I?" cu P CD 3 "c-2 m CD tt < ^ W CD CD T=: CO -n ? o acD i i %š is tt a o -°r< CD O 2<§ O CU CD CD 3 O a n o O) S < ?l 03 CD §2! —. CD C_ CD < o 3. CD S i! CD !l CD CD n3 CD CA ST C TJ 3 O CA O O 1-O 0) < o CO' CA CD O- ca c -L i? IP g_ o. cu 2 3 CD CD CTJ cd -o • cr o« cd g- CT) 7T Cfl ■H ca 3 < JD J o c_N< O C CD tU CO3 O ca 0) r+ D) O CD O« ^ • O CO O« 3 J£J cd O _. 3 3 3 CD " CA N -F* S CU I^CD £ ttE§ o<< 03 CD CA O 3 < =-O CD O 37t ZT O M COZ.2. as J 5. 9' o 2.f 3- CD 3" CA E* CA 2. ?I 2T cd c TJ (J)n O CD s g* ^.CD Cfl < CD CD tt' O CT O« Cfl 2'c C CD "o r« C^o " O co 30 3 =*co \2. ca« tu 2 r* Ši — CA C_ CD cd a. S 3. CD =: CD O JT CO a CD 3 TJ O O cr < c_ o«tt ad — CD < < O CD _l 3 2. CD 1-3 tu I* CD < O o' co o< cu 3 CD (Ji < CD r+ CD 7; 3 cd' < 3 CD Cfl 7T C TJ 3 O Cfl cd3- 2 cd 0 3 srg N Cfl CD CD 1 <. CD Jd O w cr o« 3 cd 8« 3 cdCO CD 7Š z i W CA CD ^ O O CA CD CO o. " 3 —l —■ O) cl _i 2. 00^ - Cfl -i-"O co cu - a roju Po' ro CA ri 3 CD T O« o * O" =r O čo« c" 2 CD CD CA« S < • a < a O CQ < DJ O CO tt CT) 3 CO O) CA CD = <: ^ol - 3 3 § tt CD CD CD 2. O § ĆU o N CA tt. CD 3 o cu = = " S1 CD 3 3 3 2.' o I o« 2. tt'co < 3 CD tt Rt CA tt «a co? ?s tt Cfl o| Cfl li O Cfl CD z*. O) O Ol tt cn tt o>2 55 Sa - CD ■vi"-' O Cfl 3'f 5 2: CO« Cfl« CD 2 CD CA« o § gr tt O N r+ OJ N qj Cfl 2 o'cd 3 3 < W CD 2.0 OO g Sreo § 3 o« £1< as-? CD' f CO Cfl P < m g| CD_ CD •o| O CD CD CD O < o < o« o t'i 4» (D < O o sr =; 3 s s? O (D ĆD ST . tt ) Cfl 2. c^ < O CL CD 3 CA 3 O CD II CD 3 < 3- CD C C« o ' CT tj2< O 3 CD — 1» cd2 O 3 ST 2.* N CA CD CD CD' < 3 2. tt>5: O CJ 3 CD 3 i 8. 2 CD 3 O ^4- Cfl CD < O <3 ^ CU K3 O« cu" CD 00 < CD cu i s < Z) CD cn C T3 3 o co m Nf<9 CD 3 |tt < O. CD = = 0 2 5-S" 2 cd co < 3 2, cu ću co cd ~ -1 — ju i5 CD CD C TJ a co o z*. n8 ~0ju X 2 2 ca g-3 CD Ćtw S CD O O 3 CT^: O 3 O " O CO ^-2'2! =r CD cd i3 2. O CU CD CA CO CD < CD t? O« CD CU CD |i Cfl Cfl O C ?3 ao o a O -TJ cow o is i ^. O CD »tj w tt.w CD CD N<3 < Pl ttO«o- Š 3 w CA O O« j2< gr CD 3 tt£ li .= CD ^3 g tt. a 3 3 CD P CA TJ C O. "O ttO 3 CA cd =r. CD O 5, s". CD' 3 ^ CD 3 3 3 2 CD CD 3 N ^ fD. CD 3 (0 & 3 o j2« CD (U Cfl CD TJ (V a 3 o X ! GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Okrogla miza o trženju blagovnih znamk Izgrajevanje blagovne znamke je tek na dolge proge blagovna znamka je identiteta, ki kupcu pove, kaj kupi. Je razsežnost, ki jo le stežka uničiš, če je le pravno zaščitena. A njena pravna zaščita je slovenska šibka točka, to znajo povedati v ajdovskem Fructalu. P°ve kupcu, kaj kupi fD7fJe blagovna znamka identiteta, ki pove kup- cu le-ta kaj bo z njo kupil, in da se je St* *"a' M" februarJa • 8« marca bo minilo 50 let, odkar se je Dr°^na tovan,a Kranj uradno preimenovala v Iskro. Danes tride VSe^ ?Pre,memDah v tem koncernu povezanih skoraj jeio SCt P?dJe*'J' v svojih proizvodnih programih združu-Hold IC"e izde,ke in storitve. Svojo obletnico je Iskra Eko '"^ Za^C' Praznovat' že v sredo, ko je v Modri dvorani olj n°mske fakultete v Ljubljani organiziral dobro obiskano sodel ° mizo "Trženje blagovnih znamk", na kateri so ja trv°Va .u8,ea"' gospodarstveniki in strokovnjaki s področ-"enja in odnosov z javnostmi. Ovna Znamka kljub vsem njegovim pripeti- jam onkraj oceanske luže še vedno vztraja med tremi najbolj uveljavljenimi proizvajalci smučarske opreme, je poudaril direktor Patentne pisarne Vlado Potrč. Izgrajevanje BZ pa se začne s pravno zaščito, kar za slovensko področje dosežemo že z njeno prijavo na Urad za intelektualno lastnino. Vsako večje in ambiciozno podjetje pa mora svojo BZ tudi mednarodno zaščititi preko t.i. Madridskega aranžmana pri Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino v Ženevi, je zaključil Potrč. V razpravi, ali bi slovensko gospodarstvo moralo bolje izkoristiti Elanovo uveljavljenost in pod njegovo znamko prodajati tudi druge izdelke, je mag. Janez Damjan, predavatelj na EF, dejal, da je Elan sicer res paradni konj, ki pa slovenskega gospodarstva ne more potegniti. Ta vloga bi zaradi njunih širših programov prej pripadla Iskri ali Gorenju. dol razv*K.'n uveljavlja zelo da ^°'-*a ko J*t0 usPe' se Je ne * uničiti, je dejal predsednik £%Iskre Hold^ Dušan kar • najbolje Pa t0 Pove biltemf11?"' ki je opisan v oh kl 8a Je Iskra izdala no- uoetnici- Takole Je zapisana Rt"!' študenti trženja LinKi- nomski fakulteti v lir Jani nikoli niso videli «ionetfa,-og,asa' ampak SO m«^-••, an njeno zgodbo v Slh- Kljub temu Iskro sloveni? med najuglednejše j nske znamke." dol*! nadaljujemo tezo o g^soročnem uveljavljanju izraWVlr° teTm jedrnat0 sor na V, Miran Jurše, profetu l t .tkonomsko poslovni dejal v Mariboru' ki Je tek ^a Je izgraJevanJe BZ ■ na dolge proge, za katerega \ Potrebna primerna strategija m e'iko sredstev. Vsekakor pa izS ifa BZ stati zel° dober vri«' ' ki je odvisen od kako-JJ1 razvoja podjetja. tudi Un,Č1Jivost BZ je vidna ju Pn Elanu, paradnem kon-našega gospodarstva, ki Koliko je sploh vredna BZ? Toda, kako težko je sploh uspeti s svojo BZ, je pojasnil Rudi Krebl iz Gorenja, ki na zahtevnem zahodnem trgu pod svojo znamko proda okoli 55 odstotkov svojih izdelkov, ostalo pa pripade produktom, ki so skriti pod eno izmed 25 znamk, ki jih ima Gorenje registriranih. Ali drugače povedano, če bi Gorenjeve izdelke prodajali pod kakšno dobro uveljavljeno znamko, bi zanje iztržili mnogo več kot sicer. Krebl se je o tem domiselno izrazil: "Nič samoh-valno ne govorim, če rečem, da Gorenje izdela vrhunski izdelek, ki pa ima eno lepotno napako - poceni je." Toda moč Gorenjeve BZ je tudi v tem, da bi brez nje morali svoje izdelke prodajati še ceneje. Na okrogli mizi je sodelovaL tudi sekretar za industrijo pri ministrstvu za gospodarske dejavnosti dr. Vlado Dimovski, ki je poudaril, da so naša podjetja na svetovnem trgu umeščena v srednji blagovni razred, kjer pa s svojo ceno težko konkuriramo. Cena naše delovne sile je namreč tako višja od cene delovne sile v Vzhodni Evropi, da ji nismo več konkurenčni. Naša kakovost pa ni tako višja od vzhodnoevropske, da bi se lahko poznala v višji ceni izdelkov. Zato je potrebno v podjetjih razvijati strategijo. Ker pa so naša podjetja zadnja leta porabila ogromno energije za reševanje problemov privatizacije in prestrukturiranja, kar za sodobno podjetje niso normalni problemi, za strategijo ni preostalo nobene energije. Se pa Dimovski ne strinja s splošnim mnenjem, da naši menedžerji niso sposobni oziroma ne poznajo trga: "Naši menedžerji so zelo zaslužni, da se je substitucija trga v slovens- kem gospodarstvu tako hitro izvedla, čemur se čudijo mnogi tuji gospodarstveniki.." Dimovski je spregovoril še o vrednosti BZ in za primer vzel na okrogli mizi največkrat omenjeni Elan: "Bankirji vrednost Elana ocenjujejo na 35 milijonov mark, lastniki pa ga prodajajo za 70 milijonov. Razliko prinaša moč njihove znamke Elan." V Sloveniji je pravna zaščita BZ slaba Pri uveljavljanju BZ se vse začne in konča pri denarju, vendar se še enkrat vračamo na njeno pravno zaščito. Kot je dejal Vlado Potrč, je na Zahodu stopnja zaščite visoka. Pravica do BZ je monopolna pravica, ki da podjetju pravico, da svojemu konkurentu, ki posnema njegovo BZ, prepreči nastop na trgu. To se zgodi hitro, saj so tamkajšnja sodišča stroga in hitra, objava primera v medijih pa podjetje-posne-movalca tudi poslovno uniči, saj tam vlada visoka poslovna morala. Potrč nadaljuje, da kaj takega naše sodstvo na žalost ni sposobno, in da bo potrebno na tem področju marsikaj spremeniti. Poseben primer na tem področju je predstavila direktorica Fructala Cvetana Rijavec, ki je prav tako sodelovala na okrogli mizi. V Ljubljani se je namreč neko podjetje registriralo z njihovim imenom in celo njihov proizvodni program je podoben Fructalovemu. Ajdovsko podjetje je seveda vložilo tožbo, ki pa jo je, verjeli ali ne - izgubilo. • S. Subic ^EGP Škofja Loka rezultati slabši od pričakovanj "omemben premik k zahtevnejši proizvodnji ^tosnji ostanek iz tekočega poslovanja je trikrat manjši od lanskega in ne dosega 2 odstotkov prodaje P°d!er^°!ta' kbr- - V škofjeloškem Embalažno grafičnem odS(0Ju Je lani fizični obseg proizvodnje upadel za 5 ^htev»ki venaar Pa so .napravili pomemben premik k poras|ane-!s' Pro'zvodnji. Vrednostno je prodaja stvarno večji m Zf ^ odstotkov, vendar pa so učinek pokvarili dosti Prodal iria,m str°ški, ki so imeli kar 55,2-odstotni delež ttJe> leto DOnrei nn dH.2. nrKtnfni Žal poprej pa 48,2- odstotni. !°i.e Ures.ničile poletne v neposredni bližini, med katerimi je tudi EGP. Na slovenskem trgu se vse bolj pozna liberalizacija uvoza širokopotrošnih izdelkov, kar gre seveda na škodo domačih izdelovalcev, ki zato potrebujejo tudi manj embalaže. Bližnji tuji trgi pa so zaradi nizkih cen in drugih pogojev prodaje zelo vprašljivi. Previdnost pa seveda narekuje tudi finančna nedisciplina pri nas, saj je prodajalec pri neplačilih prepuščen sam sebi. Zaposlenosti in plač ne morejo kar tako prilagajati, zato poslovanja ni moč organizirati v smislu izkoriščanja prednosti ekonomije obsega in kot drugo predvsem ern a?° oskrbuje možnost zato povečujejo tehnike ki _ naše največje izvoz- nološko zahtevnost obstoječe-placniki PiiSOpravilorna sla°i ga programa. Sem seveda sodi IKfati pa so cenovno tudi pridobitev certifikata ISO 9001, ki pa vseh pričakovanj glede izboljšanja kakovosti poslovanja še ni upravičil. Vendar moram delničarje pomiriti, da je kljub problemom, skupni rezultat vendarle boljši, pravi Žakelj. Vrednostno je prodaja lani stvarno majhnih porasla za 10 odstotkov, ven- Pral!!apovedi' da'se'bo'pov-laži JInje po kartonski emba- SShSShhkrati pa bodo obseo ?dni stroški- ?izični upadel * c Proizvodnje je Qeu»nH odstotkov, kar je 0b4a n° *lede na gibanje Sirokn proizvodnje blaga za vsoseH?0turošnJovSloveniji in jejc72f.J* drzavah, ki obliku-2-odsaLtrg' saJJe bil padec do đfUŽbe ^krt ravnatelj Jure % FGP škofja Loki ShvninHi ,j- Samokritično j'm deiav ,8 Pr,PlsuJe notran-ob tem m om' vendar Pa so premik tdose8,i pomemben vodnji zahtevnejši proiz-EGP 2el0 Ža občuti c* največR Krepitev dele' P° sebi 2 d0-PCeV Zat0 samo norej Unožir«l_hitro preusmeriti na JtOl ne\J5 d°bro, seveda pa se Se ni moč0hi;--0dpOVedati-saJ nenehno muanjšin kuPcev- Zato b'Potnn0bfaja "varnost, da dD0 tudi množico Lanski rezultati so slabši od pričakovanj in z njimi kljub številnim objektivnim razlogom nismo zadovoljni, kljub izboljšanju nekaterih pogojev poslovanja bomo morali svojo prakso pospešiti in v marsičem spremeniti, da ne bi zapadli v razvojno krizo, pravi Jure Žakelj, ravnatelj družbe EGP Škofja Loka. dar pa je dosežek pokvarili dosti večji materialni stroški, ki so imeli 55,2-odstotni delež v prometu, leto poprej pa 48,2-odstotnega. Kljub zmanjšanju plač in drugih stroškov je bil ostanek iz tekočega poslovanja trikrat manjši od ustvarjenega leto poprej in ne dosega 2 odstotka prometa. Izgledi so boljši, saj se tečaj popravlja, obremenitve se zmanjšujejo, znižala se je carinska zaščita, morda bo država kaj napravila tudi v smeri enakih davčnih bremen. Ne kaže pa biti navdušen nad konjunkturo v Evropi, še vedno nam tiktaka likvidnostna ura, bližajo se volitve itd. Želimo si več urejenosti in boljšo preglednost trga, bolj zdravo klientelo, ki bo do embalaže gojila naklonjen odnos, saj v bistvu pospešuje prodajo, kar bi nam povečalo proizvodnjo in zaposlenost, pravi Žakelj. Glavno delo pa nas seveda čaka v podjetju, saj imamo še vedno težave s prilagajanjem ekonomskim zakonitostim in tržnim razmeram. Zahteve zaposlenih naraščajo, rezultate pa bomo morali povečati za trikrat, da bomo ujeli povprečje razvitih, ki imajo dvakrat boljše dohodke. Kakovostna zanesljivost, ki je še nismo dosegli, naj bi nas postopoma pripeljala do specializacije, na vrh naše dejavnosti, ki po uspešnosti in donosnosti ne more tekmovati s trgovino, finančnimi storitvami ali z zasebnim sektorjem, vendar pa z nadpovprečno uspešnostjo lahko zagotavlja normalno obnavljanje in pomlajevanje. • M.V. Petrol še vedno čaka na uradno potrditev rezultatov javne prodaje V kratkem prva pisna obvestila Petrol bo najprej obvestil delničarje, ki imajo usklajeno stanje, vse pa predvidoma do konca marca. Kranj, 29. febr. - Petrol je javno prodajo svojih delnic končal že 29. novembra, znano je že, da bo obdržal le približno 30 odstotkov vrednosti posameznega vpisanega certifikata. Vse kaže, da uradnih rezultatov pred koncem marca še ne bo. Skoraj 100 tisoč delničarjev Petrola že od 19. novembra lani čaka na uradne rezultate javne prodaje delnic, zategadelj je razumljivo, da so nezadovoljni, in da vse pogosteje pri Petrolu in Novi Ljubljanski banki sprašujejo, kdaj bodo dobili obvestilo. Uradnih rezultatov še ni, ker ministrstvo za ekonomske odnose namreč še vedno preverja bazo podatkov, obseg je seveda velik, saj javno prodajo Petrolovih delnic lahko o obsegu primerjamo s kar 150 predhodnimi javnimi prodajami. Splošne podatke o vsakem vlagatelju morajo namreč preveriti na ministrstvu za notranje zadeve, hkrati pa preveriti tudi stanje na njihovih evidenčnih računih pri agenciji za plačilni promet. Dela imajo veliko, saj so imele javne prodaje v drugi polovici lanskega leta poleg Petrola tudi druga velika slovenska podjetja, denimo Krka, Union. Pri Petrolovih vlagateljih so v prvem krogu preverjanja podatkov odkrili skoraj 16 tisoč napačnih podatkov. V glavnem je šlo za neusklajenost med vpisanimi zneski in stanjem na certifikatnem računu, za napačne matične številke ali podvojene serijske številke lastninskih nakaznic. Večino napak so že odpravili, trenutno pa rešujejo trdovratne napake, kakršna je denimo urejanje dokumentacije v primeru dedovanja certifikatov medtem umrlih vlagateljev. Petrol bo v kratkem obvestil svoje delničarje, ki imajo stanje že v celoti usklajeno, na dokončno obvestilo o številu kupljenih delnic oziroma natančni preostali vrednosti certifikata pa bo treba počakati predvidoma še do konca marca. Obrtniki pri ministru Dragonji Kranj, 29. febr. - Minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja je v ponedeljek, 26. februarja, sprejel predstavnike slovenskih obrtnikov, ki so mu predstavili trenutne razmere v slovenski obrti. Obrtniki so ministru povedali, da je neuresničena vrsta zahtev slovenskih obrtnikov, ki so jih pred letom in pol poslali vladi in parlamentu, natančno le sedem od šestdesetih. Nekaj jih vlada sicer še uresničuje, vlada na primer pripravlja ustreznejši zakon o izvršilnem postopku, ki je ključnega pomena za izvedbo finančne discipline. Ministra so opozorili tudi na težave, ki nastajajo pri izvajanju obrtnega zakona, saj nekatere upravne enote ne uresničujejo podzakonskih predpisov, ki jih je pripravilo ministrstvo za gospodarstvo. Predstavili so tudi stališča in poglede obrtne zbornice na pospeševalno mrežo za malo gospodarstvo, ki je bila prvič predstavljena na lanskem jesenskem obrtnem sejmu, ter problematiko razvojnega sklada oziroma sistema za oblikovanje finančne pomoči malemu gospodarstvu nasploh. Minister Dragonja se je strinjal, da je potrebno namenjati večjo podporo dobrim razvojnim programom, zanje zagotoviti tudi dodatne finančne vire in oblikovati rizični sklad, ki bonovim obrtnikom omogočal najemanje ugodnejših kreditov in dajal zanje potrebna poroštva. GLEJTE PROGRAM GORENJSKE TELEVIZIJE :■: TEKSTILINDUS KRANJ, p.o., v stečaju Savska c. 34, 64000 Kranj Objavlja javno prodajo za: - gasilska cisterna, Creina Kranj, typ CMD 32, leto izdelave 1983 - traktor Zetor Cristal 8045 s plugom, leto izdelave 1982 - kombi IMV ESPACE 2000, leto izdelave 1987 Ponudbo s ceno v absolutnem znesku pošljite do 15. 3. 1996 v zaprti kuverti z označbo "za stečajnega upravitelja". Prometni davek ni vračunan v znesku ponudbe in ga plača kupec skupaj s kupnino pred prevzemom. - rezervni deli tkalskih strojev - ležaji, tesnila, vzmeti - elektromotorji Ogled in nakup je možen v ponedeljek, sredo, petek od 7. do 12. ure Vse informacije pri g. Rakovec - g. Šmid, telefon: 064/222-451. POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK NA ŠTIRIH KOLESIH] Navtična akademija v Portorožu DAF v dirkalni podobi 11,6-litrski šestvaljni motor, ki zmore več kot 1000 konjskih moči, in navor 4000 Nm, prenos na pogonska kolesa pa je narejen s pomočjo petstopenjskega samodejnega menjalnika. Tovornjak so seveda odeli tudi v agresivne barve. • M.G. Dirke posebej predelanih tovornjakov so v tujim posebna atrakcija. Nizozemska tovarna DAF je za letošnjo sezono tovornjaških dirk za evropsko prvenstvo pripravila dirkalno izvedbo svojega modela 85. Atraktivnemu dirkalniku so vstavili orjaški Avtomobilski salon Ženeva 1996 Konec prihodnjega tedna se bodo odprla vrata 66. mednarodnega avtomobilskega salona v Ženevi. Pod salonskimi reflektorji bo tokrat sicer nekoliko manj svetovnih in evropskih premier, kot je v navadi za avtomobilstično pomlad, pa vendar bo zloščene pločevine in paše za oči dovolj. Med glavne novosti sodijo novi citroen saxo, audijev roadster TTS, morda tudi že prototip novega audija A3, BMVV-jev roadster Z3 v športni različici M, Mercedes - Benzova vizija novega terenskega avtomobila AAVision ter enoprostorski viano in modela C in E v karavnski podobi, Hondin civic kupe, Tovotin prenovljeni starlet, Oplova enoprostorska limuzina sintra in še kaj. Ne gre pozabiti tudi spremenjenih, dopolnjenih in delno obnovljenih modelov, posebna atrakcija pa bo že tradicionalna razstava avtomobilskih veteranov. Na 83.000 kvadratnih metrih razstavnih površin bo razstavljajlo 80 blagovnih znamk avtomobilov, organizatorji pa v desetih salonskih dneh pričakujejo kar 650.000 obiskovalcev in kar 4000 avtomobilističnih novinarjev iz vsega sveta. Več o letošnjem ženevskem salon bomo pripravili v barvni prilogi AS, 22. marca. • M.G. Ljubljana, 29. februarja - Na torkovi novinarski konferenci v Holidav Innu v Ljubljani so predstavniki podjetja Logos, d.o.o., iz Kranja in Srednje pomorske šole iz Portoroža predstavili program Na v lične Akademije Cristopher. Navtični turizem v zadnjem času tudi v Sloveniji doživlja vse večji razmah in izobraževanje, kot ga ponuja Navtična akademija Cristopher, je vsekakor dobrodošla novost. Na tečajih, ki bodo v posameznih terminih potekali od aprila do junija v Portorožu, si bodo ljubitelji morja in plovbe lahko pridobili znanje in izkušnje, ki so potrebni za pridobitev izpita za upravljanje čolna, za voditelja motornega čolna in za mornarja motorista (skipperja). Za prvo in drugo stopnjo šole jadranja ter tako imenovani program vikend jadranja je podjetje Logos v sodelovanju s profesorji srednje pomorske šole pripravilo tako teoretični kot praktični del izobraževanja. Pri vseh oblikah jadranja bodo tečajniki bivali na udobnih Elanovih jadrnicah, v ceno, od 300 nemških mark za vikend tečaj do 1500 mark za tedensko šolo jadranja, pa je vključena tudi celotna namestitev. • I.K. Društvo za poslovno logistiko Kranj, febr. - V prostorih Univerzitetne knjižnice v Mariboru so 22. februarja ustanovili Društvo za poslovno logistiko, prvo tovrstno v Sloveniji, ki bo skušalo vplivati na dobre rešitve zlasti pri razvoju cestnega in železniškega prometa v Sloveniji. Društvo združuje strokovnjake s področja poslovne logistike, ki vključuje predvsem vzpostavljanje in vzdrževanje prometne infrastrukture. Prispevati bo skušalo k učinkovitim tehničnim, tehnološkim, ekonomskih in drugim rešitvam prometnega sistema v Sloveniji. Društvo bo sodelovalo s strokovnjaki z univerz, prevoznih podjetij in z drugimi, ki imajo znanje in izkušnje na tem področju. Top job letos že petič Kranj, febr. ■ V okviru mednarodnega združenja študentov AIESEČ, ki skrbi za mednarodno izmenjavo študentskih praks ter poglabljanjem znanj in sposobnosti iz ekonomije in managementa, so študentje obeh slovenskih univerz tudi letos pripravili Top job. Tudi letos bodo v okviru projekta Top job pripravili Sejem kadrovskih potencialov, okroglo mizo, predavanja, delavnico "Kako najti zaposlitev?", na tekmovanju TEMA pa bodo študentje na konkretnih projektih pokazali svoje znanje. Kranjski AIESEC bo med drugim organiziral tudi oglede nekateri kranjskih podjetij, v marcu bodo na vrsti delavnice na teme: Skupinsko odločanje, Odnosi z javnostjo, Projektni -management, Delo v teamu, aprila pa bosta predavanji na temo ISDN in Računalniška izmenjava podatkov. Sejem kadrovskih potencialov bo v Kranju 24. aprila. • I.K. je imeti OPEL. ĆOMIIO je prostoren, okreten, gospodaren m varen dostavni avto. Nakladalni prostor (3150 litrov, dolžina 1X07 nim. širina 1330 mm. višina 1213 nun) omogoča prevo/ številnih lovorov, celo eiiro paleto lahko naložimo vanj. Za dodatne potrebe pride prav tudi streha / nosil-100 k>2. Skupna nakladalna te/a je do 600 kg. Zadnja vrata omogočajo lahek dhstop do ltosl|t nakladalnega prostora, saj se odpirajo pod kotom l)0 in ISO stopinj. (.'OMBO poganja varčen 1.7-litrski dizel motor s katalizator jem in močjo 44 k\V (60 KM). Polog udobja (OMBO ponuja tudi varnost, med drugim jeklene ojačitve v vratih in zračno blazino na voznikov i strani. Z vozilom znamke OPEL vam bo JIB^O avtotehna d.o.o. PINTAR KRANJ, Koroška 53a tel.:064/212-191, 224-621, fax:064/212-191 PEUGEOT Avtohisa KAVČIČ d.o.o. 642L2 Visoko, Milje 45 tel./fax: 064/43-142 POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJA VSEH MODELOV PEUGEOT NOVO! V PRODAJI P 406 V ZALOGI: P B0XER ORIGINALNI REZERVNI DEU UGODNI KREDITI IN LEASING! AVTOHISA HYUNDAI SUBARU ROVER SERVIS, PRODAJA, STARO ZA NOVO KREDIT, LEASING Janez Kadivec Rpanova 46, Šenčur TEL: 064/41-573,41-426 MEŠETAR Cene gozdnih zemljišč Kupujete ali prodajate gozdno zemljišče? Predlog cen, ki nam jih F posredoval sodni izvedenec za gradbeno in obrtno stroko ter varstv pri delu ing. Pavel Okom iz Škofje Loke in ki jih tokrat objavljamo & območje vse Gorenjske, vam bo koristen pripomoček, za končno ceno pa se boste morali dogovoriti kar sami. Končna cena je odvisna tu prišteti še inflacijo dveh predlanskih in dveh letošnjih mesecev. Pa W* le to! Država je v lanskem prvem četrtletju ukinila več kot en to'a dodatka na izhodiščno ceno, kranjska Mercator - Mlekarna pa, letošnjim februarjem dodatek na koncentracijo prireje in odkupa, K'). prej večjim pridelovalcem mleka prinašal tri- do sedemodsto111 dodatek. NEMEČEK d.o.o. podjetje za notranjo in zunanjo trgovino PRODAJA VOZIL C. Kom. Staneta 8, 61215 Medvode, tel.: (061) 612-225_ VELIKA IZBIRA "DO 100 AVTOMOBILOV V ZALOGI" Naj vas ne zavedejo nizki krediti, mi vas kreditiramo * 11 % obrestno mero za dobo do S let. FIAT PUNTO 55 S 3v, alr bag 1 6.990 DEM AVTO LETA 1995, ZRAČNA BLAZINA zagotavlja večjo varnost, varnostna koda na ključu proti kraji, okrasne letvice, tonirana stekla, desno ogledalo, zadnji brisalec, količina omejena. POZOR! AKCIJSKE CENE FIAT UNO 1.0 le Fire 3 V (93) cca 100 kom, velika izbira vseh barv, že od 9.990 DEM dal)8 FIAT CINOUECENTO (94), garancija 10.800 DEM Vsa vozila so v garanciji in imajo dodatno opremo. RABLJENA VOZILA UGODNO - LEASING - KREDIT - MENJAVA OPEL ASTRA KARAVAN TD INTERCOOLER eM kovinsko vijolično moder, 32.00 km 27.000 Dej" ARO 4x4 (91) registriran 3.800 D|[J Renault 11 D (87) kovinska barva, registriran celo leto 6.900 De1* KREDIT, LEASING, GARANCIJA Plačljivo v SIT po podjetniškem prodajnem tečaju LB na dan prodaje- tgjjgj Kaposi Super popusti za modele ESCORT v zalogi! FIESTA uSodni KREDITI ter LEASING! že od- 15.999 dem Staro za novo! ESCORT že od - 22.499 DEM že od-29.950 DEM TRANSIT že od-32.954 DEM Vse cene so do registracije! Avtohisa Kaposi d.o.o., Trgovina Kranj, Jezerska cesta 121, tel.: 064/241-358 NA BENCINSKIH SERVISIH NA GORENJSKEM KRANJ: Labore 2* • Zlato polje 2*» MEDVODE: Medvode 1* • Medvode 2 • Medvode 3 • Škofja Loka 2 (Trata) • Železniki * • Tržič 1* • Bohinj* • Bled 2* • Koroška Bela • Lesce* • Kranjska Gora 2* * servis odprt tudi ob nedeljah! VAM NUDIMO TUDI PLIN ZA GOSPODINJSTVO OBČINA ŠKOFJA LOKA ŽUPAN , Na podlagi 9 člena Pravilnika o dodeljevanju socialnih stanovanj v najem v Občini Skotja Loka (Uradni list RS, štev. 4/96) župan Občine Škofja Loka objavlja L RAZPIS za dodelitev socialnih stanovanj v najem Po tem razpisu bodo na razpolago tri stanovanja in sicer: eno trisobno stanovanje, Poljanska c. 23, Škofja Loka, v izmeri 72,13 m2, eno dvosobno stanovanje, Spodnji trg 9 a, škofja Loka, v izmeri 37,90 m2, eno enosobno stanovanje, Groharjevo naselje 11, škofja Loka, v izmeri 34,90 m2. , Po tem razpisu se bodo dodeljevala v najem tudi občinska, socialna stanovanja, ki bodo izpraznjena v času trajanja liste. H. SPLOŠNI POGOJI ZA PRIDOBITEV SOCIALNEGA STANOVANJA V NAJEM Splošni pogoji, ki jih mora izpolnjevati prosilec in njegovi ožji družinski člani, so: - da je državljan Republike Slovenije, • da ima stalno prebivališče v Občini Škofja Loka in da na naslovu tudi resnično prebiva, - da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebiva, ni uporabnik prostorov, iz katerih so bili v preteklosti že rešeni stanovanjski problemi, ..... • da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebiva, ni najemnik ali lastnik stanovanja, oziroma je najemnik ali lastnik neprimernega stanovanja, . - da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebiva, ni lastnik ali solastnik počitniške Hiše aH počitniškega stanovanja, oziroma da ni lastnik druge nepremičnine, ki presega 25 % vrednosti primernega stanovanja - da ni bil prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, za katere se rešuje stanovanjsko vprašanje, lastnik stanovanja, pa ga je odtujil, - da prosilec ni nezaposlen po lastni krivdi ali volji. ^ Prosilec ni upravičen do dodelitve socialnega stanovanja, če je on ali kdo izmed ožjih družinskih članov, ki z njim stalno Prebiva, kot imetnik stanovanjske pravice ali najemnik, stanovanje odkupil po pogojih stanovanjskega zakona in ga je odtujil. Za ožje družinske člane se štejejo: , _. , . , • zakonec prosilca ali oseba, s katero živi prosilec v življenjski skupnosti nepretrgoma najmanj 3 leta pred objavo razpisa, njuni otroci oz. posvojenci, starši in posvojitelji prosilca ter osebe, ki sta jih po zakonu dolžna preživljati. »L POSEBNI POGOJI ZA PRIDOBITEV SOCIALNEGA STANOVANJA V NAJEM Prosilci za dodelitev socialnega stanovanja morajo izpolnjevati tudi naslednje posebne pogoje, da skupni prihodek na člana družine ne presega višine: , . _ , - za otroke do dopolnjenega 7. leta starosti 29 % zadnje znane bruto povprečne plače v državi, - za otroke od 7 leta starosti do dopolnjenega 14. leta starosti 34 % zadnje znane bruto povprečne plače v državi, • za otroke od 14. leta starosti do zaključka rednega šolanja 45 % zadnje znane bruto povprečne plače v državi, • za odrasle osebe 52 % zadnje znane bruto povprečne plače v državi. Pri tem razpisu se upoštevajo dohodki za zadnje znano obdobje za mesec: oktober, november in december 1995. Pri tem razpisu se upošteva osnova za izračun mejnih zneskov zadnja znana brutto povprečna plača v državi za obdobje oktober, november in december 1995, ki znaša 118.110,00 SIT. •V. MERILA IN NORMATIVI ZA SESTAVO PREDNOSTNE LISTE pri ugotavljanju upravičenosti za pridobitev socialnega stanovanja se poleg splošnih In posebnih pogojev uporabljajo tudi morila in normativi Merila služijo za sestavo in razvrstitev na listo za dodelitev socialnega stanovanja. po proučitvi vlog se razvrstijo upravičeni prosilci na občinsko listo po številu zbranih točk, kar bodo ugotavljale komisije na terenu. Lista bo objavljena na oglasni deski občine. Merila, ki se točkujejo, so: * ... *. ■ stanovanjski status prosilca, • stanovanjske razmere, - družinsko in zdravstveno stanje, - čas bivanja v občini Skotja Loka. Ob enakem številu točk ima v primeru dodelitve socialnega stanovanja prednost upravičenec, ki ima daljšo dobo stalnega bivanja v občini Škofja Loka. ... — ^ut. G|ede na število družinskih članov upravičenec pridobi v najem socialno stanovanje, ki ne presega naslednjih povrsinskin ^ndardov: »tev. članov. stanov, površina v m2 vrsta stanovanja družine maksimalno do 20 m2 garsonjera 2 do 25 m2 garsonjera 3 do 30 m2 enosobno 4 do 45 m2 enosobno ali dvosobno 5 do 58 m2 dvosobno ali dvosobno s kab. ali trosobno Za vsakega naslednjega ožjega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča največ za 5 m2. °d površinskih normativov se pri dodeljevanju socialnih stanovanj odstopi navzgor z upoštevanjem dodatnega dnevnega aH spalnega prostora v naslednjih primerih: ca to zahtevajo družinske ali zdravstvene razmere (tri generacije v družini, težja invalidnost, težja bolezen, ki terja trajno nego in podobno). °d površinskih normativov se pri dodeljevanju socialnih stanovanj lahko odstopa navzdol v primeru, da po sprejetem prednostnem prstnem redu ni večjega stanovanja in upravičenec poda pisno izjavo o strinjanju z razpoložljivim stanovanjem. Vloge prosilcev, ki ne Izpolnjujejo vseh osnovnih pogojev, ki so navedeni v točkah razpisa II. splošni pogoji in III. posebni pogoji, ne bodo obravnavane. Pred sklenitvijo najemne pogodbe bomo ponovno preverili socialni status prosilca in njegove družine na podlagi predložene zapovedi za odmero dohodnine za prosilca in družinske člane za leto 1995. Ce prosilec ob času prevzema ključev ne bo več izpolnjeval pogojev iz 2. odstavka 26. člena Zakona o socialnem varstvu se ga črta z liste upravičencev za dodelitev socialnih stanovanj v najem. V- DOKUMENTI, S KATERIMI SE DOKAZUJE UPRAVIČENOST DO STANOVANJA Prosilec dokazuje upravičenost do socialnega stanovanja z naslednjimi dokazili: \ • Izpolnjen obrazec vloge z opisom stanovanjskih in socialnih razmer, J * potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije za sebe In ostale člane družine, za katere prosi stanovanje, 3 ■ Potrdilo o stalnem bivališču v občini Škofja Loka in številu družinskih članov, oziroma članov gospodinjstva In od kdaj »talno bivajo na območju občine Škofja Loka. potrdilo ne sme biti starejše od enega meseca od dneva objave razpisa. » primeru, da ima prosilec stalno bivališče v občini Škofja Loka, pa trenutno stanuje na drugem začasnem prebivališču tudi potrdilo o začasnem bivanju iz druge občine. . 9>• Potrdilo o premoženjskem stanju In o dohodkih Iz tega premoženja na območju občine Škofja Loka za prosilca In za °*ie družinske člane, če Imajo premoženje v drugI občini oziroma kraju tudi potrdila o tem, * • dokazilo o statusu stanovanja, v katerem stalno prebiva:podnajemno pogodbo, najemno pogodbo, kupoprodajno Pogodbo aH darilno pogodbo, sklep o dedovanju, zemljiškoknjižni izpisek ipd., oziroma odločbo o dodelitvi stanovanja, • potrdilo o zaposlitvi in brutto dohodku prosilca in vseh njegovih ožjih družinskih članov za obdobje oktober, november, december 1995 » dohodku prosilca in njegove družine se štejejo vsi dohodki družine ali posameznika, dohodki od dela iz delovnega razmerja, Pogodbenega ali popoldanskega dela, vse oblike nadomestil osebnega dohodka, dohodki od opravljanja kmetijske ali samostojne Poklicne ali gospodarske dejavnosti, prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov, dohodki po predpisih o varstvu oorcev in Invalidov ter civilnih invalidov vojne, dohodki od premoženja In preživnine, ■- za nezaposlene prosilce aH ožje družinske člane se predloži: potrdilo o prijavi na uradu za delo škofja Loka, ^P'lo sklepa delodajalca o prenehanju in razlogih za prenehanje delovnega razmerja, b«£Su 0 Priznanl pravici do denarnega nadomestila med brezposelnostjo - KES« 0 Prejemanju denarne pomoči potrdilo o nezaposljivosti prosilčevega družinskega člana, za katerega je to ocenjeno po predpisih o zaposlovanju 9 " r0.!?,la 0 SolanJu otro*. U »o »tareJ*i od 1» ,#t> fj. Potrdilo o prejemanju preživnine za obdobje oktober, november, december 1995, (če jo prosilec aH ožji družinski član prejema), ■ Potrdila o prejemanju drugih denarnih dodatkov za obdobje oktober, november, december 1995 • odločbo o stopnji invalidnosti (invalidi oz. delovno nesposobni družinski člani) iT" zdravniško potrdilo komisije I. stopnje, kadar prosilec dokazuje za prosilca oz. njegove ožje družinske člane trajno obolenje ali ^navijajoča se obolenja, oz. duševna obolenja, ali odločbo Centra za socialno delo, kadar gre za družino, ki živi z otrokom, ki ima y vno, ali telesno motnjo. 14 " d no odP°ved stanovanja (odločba sodišča). • Poročni list (kopija) oz. potrdilo pristojnega organa o izvenzakonski skupnosti. pkJ!8fiN IN ROK ZA VLAGANJE PROŠENJ DeSniS MORAJO VLOŽITI PROŠNJO NA OBRAZCU IN Z VSO ZAHTEVANO VlrVr M!NTACIJ0 v ROKU 15 DNI, TO JE OD 6. 3.1998 DO 20. 3.1996. *WX» SE KUPIJO (400,00 SIT): lnfnP£J,mnl P>»arni UPRAVNE ENOTE ŠKOFJA LOKA, Poljanska c. 2, PISARNA štev. 5 pritličje, OD 1.3.1995 D015.3.1995. SkrJ. i r daie Oddelek za javne službe in občinsko premoženje Občine škofja Loka, v sobi štev. 17/2. nadstropje Mestni trg 15; Udei * a" kamor Pr08llci osebno pred vložitvijo vloge, v času uradnih ur lahko dostavijo dokumentacijo in vlogo na vpogled. VtnneSS' razPisa bodo o morebitni potrebi po dopolnitvi vlog obveščeni. lqoB SE ODDAJO: Vloge z vso dokumentacijo se oddajo v uradnih urah in v razpisnem roku od 6.3.1996 in najkasnjeje do 20.3. v pisarni - VLOŽIŠČA štev. 3, Občine Škofja Loka, Poljanska c 2, Škofja Loka. Poni"?IV za žganje in Informacije so: "neoeijek od 8. do 12. ure in od 13 do 15 ure, torek od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure, sreda, od 8. do 12. ure In od 13. do 17. Jr«. Petek od 8. do 12. ure ho^e'ikier bo ugotovljeno, da so navedeni neresnični podatki in nepopolne vloge, ki jih prosilci ne bodo dopolnili v določenem roku, oa° močene Iz obravnave. ŽUPAN IGOR DRAKSLER , l.r. O 4x Celovec 10. ■ Oktoberstr. 25 Loćeng. 22 St. Veitrstr. 70 Steing. 209 3x Beljak Ossiacherzeile 56b Italienerstr. 14 Mana - Gailerstr. 30 Velikovec Umfahmngsstr. 6 VVolfsberg Packerstr. UGODNI VELIKONOČNI IZDELKI: ATS Velikonočna jajčka iz dražeja, 300 g....................................... 9,90 Velikonočna jajčka iz želeja, 300 g......................................... 9,90 Smejoči zajček, 200 g....................................................................... 14,90 Sedeči zajček, 150 g............................................................. 9,90 Velikonočna malha, 300 g...................................................... 27,90 Figurice iz pliša s sladkarijami, 80 g, 1 kos........................... 69,90 Velikonočne iivalice iz pliša, 1 kos........................................ 49,90 Samolepilne sličice, 24 kosov............................................... 7,90 Velikonočni spomladanski okrasni venec................................. 49,90 Velikončna jajca, ročno pobarvana, 6 kosov.......................... 14,90 Barve za jajca, 5 x 5 ml..........................................................HJ'aS Malha z velikonočnimi okraski................................................ ' 4,90 Moka, mehka ali ostra, 1 kg............................................... 3,90 Delikatesno olje "Osana", 4 litri.............................................. 54,90 Sončnično olje "Osana", 2 litra............................................... 32,90 Delikatesne kumarice "Gartenkrone", 1,7 litra......................... 14,90 Beli fižol "Landguf, 850 ml................................................... 5,90 Testenine (špageti, široki rezanci, špiralice, rožički, ozki rezanci), 1 kg...................................... 12,90 Marmelada (jagodna, marelična, ribezova), 700 g.................... 13,90 Pravi čebelji med, 1 kg......................................................... 23,90 Prašek "Aliomat ultra* (brez fosfatov), 4 kg............................. 74,90 Prašek "Tandil ultra" 2 kg...................................................... 39,90 Papirnati robčki "Morana", 4-slojni, 10x10........................... 9,90 Papirnati robčki "Morana", 3-slojni, 100 kosov...................... 7,90 Vata, 200 g........................................................................... 9,90 Tekoče milo za pomivanje posode "Zekol zitro", 21................. 24,90 Milo "Clivta ali Feeu, 150 g, 1 kos........................................... 4,90 Aluminijasta folija, 20 m................................................. 14,90 Kopel za otroke "Kids", 500 ml.............................................. 19,90 UPOŠTEVAJTE, DA SO NAVEDENI IZDELKI V ZALOGI LE NEKAJ ČASA (do prodaje). CENE SO V BRUTO In VKLJUČUJEJO VSE DAVKE ZA VSE, KI RADI POCENI KUPUJEJO Hofer Zato, ker se radi peljemo varno... že od 14.350 DEM naprej ... smo se odločili za Škodo Felldo. Najprej smo se odpeljali na pre izkušnjo. Mami je bila najbolj všeč bočna zaščita. Tako izpopolnjeno imajo samo najboljši. Oče je bil navdušen nad varnostnim mehom in zavornim sistemom ABS (na voljo za doplačilo). Vsem skupaj pa je še posebej všeč, da je avto prijazen okolju. Zakaj bi čakali? Lahko vam ponudimo bogat izbor modelov Škoda Felicia. In tudi cena je zelo ugodna. 2e od 14.350 DEM naprej ali pa na kredit, ki ga ponuja Avtoimpex in pooblaščeni prodajalci. KUPON FUTUKC BUILT ON TRADITION I Rad/a bi preizkusil/a Škodo Felicio pri i na|blii|em pooblaščenem prodajalcu Volksvvagen Group " Kupon pobite na naslov AVTOlMPEX d 0.0.. I Celovška I bO, 61000 L|utt|ana. J it preiikusno voinjo. P6 Gorenjski glas 1/4 POSLOVNI SISTEM MERCATOR, do. PC PRESKRBA TRŽIČ BLAGOVNICA TRZIC, TEL.:53-180 SALON TEGO DETELJICA, TEL: 53-017 ŠTEDILNIKI "TEHNOGLAS" KOMPLETNA PONUDBA BELE TEHNIKE "CAN Dr hladilniki, pralni stroji, pomivalni stroji BELATEHMAGOREHJE-plačilo s5čekibrezobresti MOŽNOST PLAČILA NA KREDIT BREZ POLOGA SREDNJA TEKSTILNA, OBUTVENA IN GUMARSKA ŠOLA KRANJ Na osnovi sveta sklepa sveta šole z dne 23. 2. 1996 objavlja RAZPIS ZA ODDAJO PROSTORA V NAJEM in sicer industrijske hale v izmeri 260 m2. Najem je mogoč za dobo od 5 do 10 let. Pisne ponudbe sprejemamo do 15. 3. 1996 na naslov Srednja tekstilna, obutvena in gumarska šola Kranj, C. Staneta Žagarja 33, s pripisom: "Ne odpiraj - najem prostorov". Slovenija šport specializirana trgovina za šport in rekreacijo proizvodnja, inženiring, P.O. Ljubljana Tržaška c. 223 objavlja prosto delovno mesto PRODAJALCA v prodajalni Kranj, Jenkova 2 Pogoji: - KV trgovec -1 leto delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 6 mesecev, zaradi sezonskega dela, s polnim delovnim časom in poskusnim delom 90 dni. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: S.S., d.o.o., Ljubljana, Tržaška c. 223, splošne dejavnosti. PRAKTI KUM d.o.o. TRGOVINA PRAKTIKUM Iz široke ponudbe materiala za centralno ogrevanje vam tokrat predstavljamo kombinirane (olje - plin - trda goriva) litoželezne peči VIADRUS. Kotel se ponaša z visokim izkoristkom in 15-letno garancijo. Cena za 29 KW je 106.500 SIT brez PD, cena za 35 KW je 117.000 SIT brez PD. Inf. po tel.: 064/681-405 in 681-220, Gorenja vas 185. ROTROX d.o.o. Tel. 140 33 19,44 21 30 Delovni čas od 8.30 -18.30 FIAT Tipol.4 i.e. S, 1.34,14.550 DEM Omejena količina Punto 55S.1.94,14.200DEM Popolna razprodaja, nizek podjetniški tečaji Smartinska 134 B, Ljubljana - BTC _lE!a§lryo„yJolarJlh_po_po^ <&> tminom $ suzuki ŠKOFJA LOKA, GOSTEČE 8, TEL: 064/632 - 286 pooblaščeni servis teb prodaja novih m rabljenih vozil --i TZ iHJHONDA Žl ■ NOVO i*^ OTME FOFUOT CIVIC BINGO - 21.900 DEM MMSBECK Britof 173,64000 Kranj, tel.: 064/242-167 SERVIS IM PRODAJA VOZIL KIA MOTORS SERVIS Hrastje 145 KRAHJ tel.: 064 / 327 926 PRODAJALNA Sejmišče 5 KRAHJ tel.: 064 / 223 857 Rent - a - limo LINCOLN TOJrVNCAR, 9m DOLGA LIMUZINA ZA SVEČANE PRILOŽNOSTI ti^vv^r*^ Informacije in naročila: a^M^ANG COMERCE d.o.o. WTC, Dunajska 1 56 l—'l^ 61000 Ljubljana Tel.afaK: 061/16-88-339 Rent - a - car UGODNI NAJEMI OSEBNIH AVTOMOBILOV IN KOMBINIRANIH VOZIL. POPUSTI ZA DALJŠE NAJEME. SUZUKI SLOVENIJA GORENJSKA POOBLAŠČENA PRODAJNO SERVISNA MREŽA KALCIT KronI C. talcev 69 • trgovec 331013 AVTOSERVIS BOGATAJ Tržič, Zvirče 30 a - trgovec + serviser 57 208 AVTOMEHANIKA LUŠINA Škofja Loka, Gosteče 8 - trgovec + serviser 632 206 AVTOSERVIS JERŠIN Kranj, Jezersko c 2 - serviser 242 779 ZAGOTAVLJAMO; tU homologacijo jn garancijo, slovenska uporabniška navodila/ originalne rezervne dele, šolane serviserje In mojstre, testna in nadomestna vozila, OMOGOČAMO UGODNO FINANCIRANJE NAKUPA SUZUKI Wolf& Odar jUttahusa la, Ljubljartii m o()i/i »oim o<» i/ho t i 65 fAX:O&l/l* SPOMLADANSKI POPUST ■ BALENO ■ BALENO 1.3 GL alr nr H/B BALENO 1.3 GL alr ser LIM. DEM zda| samo 1 7.990 DEM 20.990 dem 22.990 dem ZV(£2PA L STA ABS + AKTIVNO VZMETENJE v svoji klasi edinstvena kombinacija ■ BALENO 1.6 OS ABS 25.990 DEM ■ BALENO 1.6 GLX ABS 27.490 DEM • 1600 cm3,16 ventilov, 101 KM, vefločkovni vbrizg, 7.21/100 km, ABS, elektronsko vzmetenje NCI za vse letne čase C IviTARA 3D ^ S5 ■ VITARA 5D 36.700 DEM O STANDARD OPREMA: servo in nastavljiv volan, CU centralno zaklepanje, el. pomik stekel in ogledal (A lil Z lil v SAMURAI LX 22.990 DEM Evropski šampion vernosti l.OGC 14.990 P*** 1.3 <5X 15.990 DE« U 015 1**9*0 1>M m 1.3 &X 18.990 {limuzino) Izjemni popusti od 1000 do 4000 t>CM ETEV IN ŽETEV PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O KMETOVANJU, VRTNARJENJU Doc dr. Rajko Bernik, predstojnik katedre za kmetijsko mehanizacijo: Kmetje potrebujejo zanesljive stroje "V Sloveniji imamo za področje kmetijstva in gozdarstva 85 tehničnih standardov, ki pa zato, ker niso predpisani, niso obvezujoči in je izdelovalcem mehanizacije prepuščeno, ali jih pri proizvodnji za domači trg upoštevajo ali ne," pravi doc. dr. Rajko Bernik iz Žabnice, sicer predstojnik katedre za kmetijsko mehanizacijo na Biotehniškifakulteti - oddelek agronomija, kjer tudi predava predmet kmetijska mehanizacija. * Večkrat slišimo trditev, da so slovenske kmetije zelo dobro opremljene, celo bolje kot, denimo, avstrijske, nemške... Ali ta ugotovitev drži? "Če bi sodili samo po številu traktorjev in drugih kmetijskih strojev, s katerimi razpo-lagajo naše kmetije, bi res lahko rekli, da so dobro opremljene, vendar številke zamegljujejo dejansko stanje in ne povedo ničesar o kako-v°sti opremljenosti oz. o kakovosti mehanizacije. Ra-2l°gov, da imajo kmetije veliko število strojev (traktorjev), je več. Ker so majhne, Di vsaka glede na obseg dela Potrebovala za določeno opravilo le en stroj (nekatere vrste bi lahko uporabljale tudi dvajset let); zdaj pa )e ^ko, da ima vsaka za isto Qel° najmanj dva stroja, v najslabšem primeru pa sta oba pokvarjena. Ozko specia- Čeprav ni ekonomično, imajo nekatere družine tudi po tri vozila, pa nihče ne govori, da jih ima preveč. Razlog je v tem, da si brez treh vozil preprosto ne morejo organizirati normalnega dela in življenja." Zakaj kmetje raje kupujejo rabljene tuje stroje * Kakšen razvoj je v prihodnje mogoče pričakovati pri opremljanju kmetij s stroji? Bodo kmetije bolj posegale po rabljenih ali novih strojih, po domačih ali tujih...? "Gospodarsko močne kmetije se bodo zanesljivo opremljale s kakovostnimi in zanesljivimi stroji, ki so praviloma tudi dražji od manj kakovostnih in manj zanesljivih. Čeprav se pri denarju vse začne in neha, pa na kmetijah ni panoga dela, ki bi rabila trenutna znanstvena spoznanja, uporabiti je treba samo znanje, ki ga imajo sposobni kadri (teh je vedno več tudi pri nas) in ki ga je možno poiskati v literaturi. Problem je v uporabi tega znanja, pristopa k delu in upoštevanju kriterijev mednarodne pri- jo rabljene stroje tujih proizvajalcev kot nove stroje domačih izdelovalcev, pa je težko odgovoriti. Ali gre samo za nevednost ali še za kaj drugega?!" Smetišče tehnološko zastarelih traktorjev * Poudarjate zanesljivost traktorjev. Kako naj jo kmetje pri nakupu ugotovijo, preverijo? "Zanesljivost stroja je konkretno, s številkami ali kako drugače, težko dokazati, lahko pa o njej veliko pove kmet, ki enak stroj že uporablja. Ogled kmetijskega sejma ali obisk v trgovini z rezervnimi deli je vedno dobra priložnost tudi za takšne pogovore." * Ce je stroj izdelan kvalitetno in po sodobni tehnologiji, je praviloma tudi zanesljiv. Kje delajo najkakovostnejše in najzanesljivejše stroje? "Tudi za kmetijsko mehanizacijo velja podobno kot sicer za vso tehniko: kakovost prihaja od severa proti jugu. Najboljše kmetijske stroje izdelujejo v državah, ki so severno od Slovenije oz. na severu Evrope." * Je kaj nevarnosti, da bi Slovenija (skupaj s še nekaterimi državami) postala evropsko smetišče za odlaganje (prodajo) tehnološko zastarelih traktorjev in drugih kmetijskih strojev? "V Sloveniji je še vedno mogoče kupiti kmetijske stroje, ki vsebujejo zastarelo, a malo "lakirano" tehnologijo. Še zmeraj kot novost na našem trgu ponujajo traktorje, ki so narejeni po štirideset let stari tehnologiji..." ...in se povrh vsega še kitijo s sejemskimi in podobnimi priznanji. liziranih kmetij, ki bi rabile samo eno vrsto strojev, je pri nas malo oz. jih skoraj ni, domala vse se ukvarjajo z dvema dejavnostima - s poljedelstvom in z živinorejo, vsaka od teh dejavnosti pa zahteva svoje stroje. Cene strojev so bile v preteklosti &lede na kupno moč kmetijstva nižje, kot so danes, zato so si jih kmetije lažje privoščile. Večje število strojev olajša delo na kmetijah, še zlasti ob konicah, hkrati pa so tudi rezerva za primere, ko en stroj odpove. Eden od razlogov, da stari kmetijski stroji, med katerimi so tudi takšni, ki so komajda uporabni, ostajajo na kmetijah, pa je tudi Prekinjena prodaja teh strojev proti jugu. Sicer pa je s kmetijskimi stroji Podobno kot z avtomobili. pri nakupu ne gledajo zgolj na ceno, ampak tudi na kakovost, zanesljivost. Kmetije zahtevajo stroje z "letalsko zanesljivostjo" delovanja, kar z drugimi besedami pomeni: stroj se lahko pokvari prej ali kasneje, med delom pa se ne sme. Nezanesljiv stroj je praviloma tudi nevaren stroj. Dovolj pove podatek, da je v Sloveniji vsako leto povprečno 45 traktorskih nesreč s smrtnim izidom. Vseh nesreč ni mogoče naprtiti slabim, nezanesljivim traktorjem, delček pa zagotovo. Kmetijski stroji, narejeni v Sloveniji, so dobri, brez večjih materialnih in finančnih težav pa. bi bili* lahko tudi odlični in mednarodno primerljivi. Proizvodnja kmetijske mehanizacije namreč merljivosti. Prav je tudi, da država ščiti domače izdelovalce kmetijske mehanizacije, vendar ne tako, da posledice zaščite nosi kupec, to je kmet kot uporabnik stroja. Zaščita ne sme biti naravnana kratkoročno, ampak mora biti dolgoročna, usmerjena v razvoj in povečevanje kakovosti in konkurenčnosti. Če je doslej v Sloveniji prevladovala množična proizvodnja kmetijskih strojev, ki jih je bilo mogoče prodati na južne in vzhodne trge, bo v prihodnosti mogoče uspevati le s kvalitetnimi izdelki. Evropski trg je zasičen s kmetijsko mehanizacijo in tudi zaščiten s predpisi, vendar pa bo na njem še vedno dovolj prostora za kvalitetne stroje. Zakaj slovenski kmetje še vedno raje kupuje- "V razviti Evropi je postopek izdelave kmetijskega stroja naslednji: ko stroj naredijo, je eno leto na delovni preizkušnji, nato ga oceni komisija, ki jo enakovredno zastopajo kmetje kot uporabniki stroja, proizvajalci in strokovne ustanove. Tak postopek je potreben za to, da bi kupce zaščitili pred slabim nakupom, in da bi proizvajalce doma in v tujini razvrstili na boljše in slabše. Pri nas pri ocenjevanju ne upoštevajo tehničnih meril izdelave in mednarodnih standardov, ampak je bistveni kriterij pripadnost določenemu sejmu in danes že tudi časopisni založbi. Razna priznanja na slovenskih sejmih že doma delujejo smešno, zunaj države pa nimajo nobenega pomena." * Kaj pa stroka? "Stroka (inštituti, univerza) se v izdelavo kmetijskih strojev vključuje toliko, kot jo proizvajalci rabijo, zagotovo pa se premalo. Ce je zahtevnost dela na univerzi mednarodno primerljiva (to še posebej velja pri napredovanju in mlajših kadrih), pa se v Sloveniji, žal, še vefiko kmetijskih strojev in traktorjev izdeluje po trideset let stari tehnologiji, ki ne potrebuje novih znanj. Razkorak je velik in postaja vedno večji, ni pa opravičljiv z izjavami, češ - eno je teorija in drugo praksa. V panogi, kot je kmetijska mehanizacija, ni teorije, vse je lahko praksa. Ali povedano drugače: v tej interdisciplinarni vedi dobijo teoretična znanja praktični pomen." Standardi so, niso pa predpisani * Koliko pri nas v proizvodnji kmetijske mehanizacije že veljajo evropski tehnični standardi? "V Sloveniji imamo za področje kmetijstva in gozdarstva 85 tehničnih standardov, ki pa, žal, niso obvezujoči in je izdelovalcem kmetijske in gozdarske mehanizacije prepuščeno, ali jih upoštevajo ali ne. Če želijo stroje prodajati na tuje trge, jih morajo spoštovati, saj stroja, ki ni narejen po tehničnem standardu, v Avstrijo ni mogoče niti podariti, kaj šele prodati. Pri prodaji na domaČem trgu so stvari preprostejše. Ker država še ni sprejela predpisov, s katerimi bi uzakonila evropske standarde, jih je mogoče zaobiti. Še vedno veljajo stari predpisi, ki pa ne ustrezajo sedanji ravni tehnične izdelave strojev." * In zakaj so standardi tako pomembni? "Za proizvajalca so pomembni zato, ker upoštevanje stan-dardov v proizvodnji zagotavlja določeno tehnično raven in kakovost izdelave. Trgovcem so standardi jamstvo za to, da ne ponujajo "mačka v žaklju". Kmetom pa stroji, narejeni po standardih, zagotavljajo določeno varnost in zanesljivost delovanja." * Kaj bi se zgodilo, če bi Slovenija zdaj sprejela predpise in zahtevala tudi njihovo spoštovanje? "Če bi del tehničnih standardov iz kmetijsko razvitih evropskih držav uzakonili tudi pri nas, bi marsikateri slovenski kmetijski stroj ostal pred sejemskimi vrati ali ne bi mogel več krasiti prodajalčeve izložbe. Uzakonitev evropskih standardov je naloga, ki čaka Slovenijo v obdobju njenega prilagajanja Evropski zvezi in je tudi pogoj za morebitni vstop na skupni evropski trg." Nadaljevanje na 16. strani! Preden se boste z vašimi stroji in priključki lotili spomladanskih del, jih boste verjetno tudi podmazali in nalili ustrezno gorivo. Na naših servisih Vam poleg bencinskih in dieselskega goriva nudimo tudi maziva ter dobro izbiro najrazličnejšega ostalega blaga. Slovenska naftna družba TOE Kranj gorenc \ ^ f IZMLAVA KMITUMI IHHANIIACUI GORENC t Ludvik Stare, dolgoletni priznani proizvajalec kmetijske mehanizacije, Sp. Brnik 81, 64207 Cerklje. Tel.: (064) 422-053 in 422-665. Proizvodni program: TRAVNIŠKE BRANE ŠIRIN 250 in 400 CM, ki so najbolj primerne prav za spomladansko uporabo; kultivatorji z ježi in valji kombinirani, predsetveniki po sistemu RAU, valji za valjanje njiv, prenašalci balirane silaže, sadilci sadik, nakladalni drogovi, planirne deske tip 35 in 360 stopinj, planirne deske za vse vrste traktorjev TV ter čelno planir-no desko z avtomatsko varovalko. Za takojšnje gotovinsko plačilo vam priznamo 10 % popusta! fh IT4 ni; ► *V * *4M »- -1 ■ * + *.<, »"lili TRAVNIŠKA BRANA TURISTIČNA KMETIJA ZAKRASNIK FRANC TUŠEK LENART NAD LUŠO 11, 64227 SELCA 064/64-226 m - ODDAJA APARTMAJEV - SPREJEM SKUPIN DO 30 LJUDI PO PREDHODNI REZERVACIJI - REJA IN PRODAJA KOKOŠI IN JAJC SOVODENJ, Podjelovo Brdo 1, tel.: 064/695-170 Popravilo kmetijske mehanizacije M A K U M KMETIJSKA TRGOVINA D.O.O. MATJAŽ KUMER HOTAVLJE 10, 64224 GORENJA VAS, Tel.: 064/681-687 d.o.o. CERKLJE Ul. 4. oktobra 10, 64207 Cerklje Tel.: 064/421-283, 421-294 Spomladanska ponudba: - vrtna semena (uvoz in domača) ■ semena poljščin (pesa brigadir, črna detelja, lucerna, travnik II, jara grašica, okrasna trava, krmno korenje) - krmila za piščance (BRO-starter, BRO-finišer) - krmila za purane (PUR- starter, PUR-Grover, PUR-finišer) - krmila za prašiče, za nesnice, za molznice, za teleta - žitarice (koruzo, ječmen, oves, sončnične tropine, sojine tropine, pšenični otrobi) - moka TIP 500, CENA 54 SIT/kg, sladkor - kokoši pred nesnostjo - vsa žita tudi zmeljemo in zmešamo po vaši želji Sprejemamo naročila za 6-tedenske purane. KRMILA PRODAJAMO PO TOVARNIŠKIH CENAH! Nadaljevanje s 15. strani! Kmetje svobodnjak • če le zmore, tudi pri strojih * Ekonomika sili kmete, da razmišljajo o dilemah: ali kupiti lastni stroj ali najemati storitve... Se bo tudi pri nas podobno kot v sosednji Avstriji uveljavili strojni krožki? "Medsosedska pomoč med kmetijami je že zdaj po gorenjskih oz. slovenskih vaseh dobro razvita, le na redkih območjih pa so se doslej odločili, da to pomoč "formalizirajo" v strojni krožek. Z delom v krožku oz. z delom na sosedovem se lahko ukvarjajo le na kmetijah, ki imajo dovolj Trgovina Gorenj esavsIca 1 5, Kranj TeL: 225-820, 225-8?0 Servis KAliŠNikovA 26, Kranj TeL: 241-592 delovne sile in lahko tudi ob kmetijskih konicah pogrešijo polno delovno moč. Poglejmo to na konkretnem primeru! Ko je lepo vreme in na vseh kmetijah hitijo s spravilom krme, se mora lastnik balirke odločiti, ali bo baliral na svojem ali pri drugih. Čeprav ekonomika kmete vse bolj finančno "stiska", se nekateri članstva v krožkih otepajo tudi zato, ker jim to "diši" po starih, socialističnih časih, v katerih je bilo veliko govora o skupni rabi strojev in zemlje. Kmet je po srcu in duši svobodnjak; svoboden, neodvisen od drugih pa je lahko le, če ima svoje stroje, ki jih uporablja, kadar se mu zahoče. " Poizvedovanje je vedno koristno * Kaj bi svetovali kmetom, ko se odločajo za nakup novega kmetijskega stroja? "Vsakemu bi najprej svetoval pogovor s kmetom, ki že nekaj časa uporablja enak stroj, kot ga namerava sam kupiti. Ker kmet nerad prizna zmoten nakup, jih je treba vprašati več. To poizve- ▲ TER GOZD TRGOVINA IN SERVIS KRANJ, d.o.o. Staneta Žagarja 53 tel./fax: 241-670 Največja ponudba na enem mestul Motorne žage JONSERED IN HUSOVARNA V zalogi tudi HUSOVARNA 254 XP turbo Servis motornih žag - hitro in kvalitetno Velika izbira jekUnih vrvi avstrijske proizvodnje! Odprto od 8. do 16. ure, ob sobotah zaprto. ODKUP HLODOVINE tel.: 064/624 223 Proizvodnja verig in vijakov d.o.o. LESCE 64248 LESCE, Alpska c. 43 RAZPIS ZA NAKUP STROJA 1. Predmet razpisa so spodaj navedeni stroji. 2. Cene strojev so: 1. stružnica TS-1 2500 DEM 2. ostrilni stroj OSK 32000 DEM 3. vrtalni stroj RSB 2 2000 DEM 4. žaga mizarska krožna PCTAS 2000 DEM Kupnina bo poravnana v obliki opravljenih ur dela na stroju, ki jih bo kupec opravil mesečno za prodajalca. Kupec se bo s pogodbo zavezal, da bo za prodajalca vsak mesec opravil najmanj 100 ur dela, po potrebi in dogovoru pa tudi več. Vsaka ura bo računsko obračunana po ceni: 1. ročna dela 8 DEM/h 2. vrtanje 10 DEM/h 3. strojna obdelava 15 DEM/h Vse preostale ure, ki jih kupec lahko opravi na stroju, kupec ponudi prosto na trgu. 3. Obvezne mesečne ure (100) mora kupec obravnavati prednostno, kar pomeni, da mora vsako naročilo, ki je še v obsegu teh ur, začeti opravljati najkasneje v 5 dneh od prejema naročila. 4. Stroj bo kupcu prodam s kupoprodajno pogodbo s pridržkom lastninske pravice, kar pomeni, da bo kupec na stroju pridobil lastninsko pravico šele takrat, ko bo za potrebe Verige na stroju opravil: pod 1. točko 167 ur dela pod 2. točko 213 ur dela pod 3. točko 200 ur dela Sod 4. točko 133 ur dela e bo kupec za prodajalca v enem mesecu opravil več kot 100 ur, se ure nad 100 pomnožijo s faktorjem 1,3 oz. je vsaka ura nad 100 vredna 30 % več. Lastninska pravica preide na kupca najkasneje v 24 mesecih od sklenitve oz. prevzema stroja, v tem primeru ne glede na število opravljenih ur. 5. Ponudnik - kupec mora imeti status obrtnika, samostojnega podjetnika ali biti (so)lastnik podjetja, z dovoljenjem oziroma registracijo za opravljanje določene dejavnosti. 6. Kupec bo Verigi vsak mesec na podlagi opravljenega števila ur izstavil račun, pri katerem bo upošteval obračunsko ceno iz 2. točke. Prometni davek, ki ga je dolžan plačati kupec, je vključen v to ceno. 7. Prednost pri izbiri bo imel ponudnik, ki bi lahko opravil celovito izdelavo strojnega dela ali orodja. 8. Med ponudniki bo opravljena izbira tudi glede na usposobljenost ravnanja s strojem ter pričakovano kakovost dela. O tem bo odločala posebna komisija, sestavljena iz strokovnih oseb s tega področja. 9. Ponudbe za nakup stroja s priloženimi dokazili za opravljanje dejavnosti vložite v 8 dneh od dneva razpisa pri g. Janezu Brencetu. Prepozne prijave ne bodo upoštevane. Vse dodatne informacije lahko dobite pri g. Janezu Brencetu ali g. Antonu Keclju. dovanje je koristno zato, ker le uporabnik iz izkušenj ve povedati, kakšne so dejanske zmogljivosti stroja, kakšne pomanjkljivosti... Tega ne pove noben proizvajalec, še manj prodajalci, ki se bolj ali manj obnašajo po znanem načelu: najboljši stroj je prodani stroj. Pred nakupom je pametno preveriti, kolikšna je garancijska doba stroja, kakšne so možnosti oskrbe z rezervnimi deli in kako hitra je servisna služba. Slednje je še posebej pomembno zato, ker je v najnovejših strojih tudi veliko elektronike, ki je "vaški" mehaniki ne znajo popraviti. Pri nas je za kmetijske stroje predpisana enoletna garancija, nekateri proizvajalci sodobnih traktorjev pa dajejo tudi triletno garancijo oz. dva tisoč delovnih ur. Še več! Svetovno znani proizvajalec traktorjev se ponaša z reklamnim geslom: rezervni del v 48 urah v vsak konec sveta. Pa še tale nasvet: kmetje naj ne kupujejo strojev, ki so številčno zelo slabo zastopani v naši in v sosednih državah, stroje neznanih proizvajalcev. Če je izdelovalec širše znan, je tudi večja verjetnost, da bodo za ta stroj tudi čez dvajset let dobili nadomestni del. In čisto na koncu: kakovostnejši stroji so praviloma dražji. Tu ni kaj dosti svetovati, kmetje se vedno odločajo le v okviru svojih denarnih možnosti." • C. Zaplotnik moto d.o.o. trgovina Šuceva 27 (komunalna cona Primskovo), 64000 KRANJ GENERALNA ZASTOPSTVA Lin izf n i=» r~" (avstrija) CUUSM%rJk$£ ©Husq varna (ITALIJA) (ŠVICA) Nemčija V zalogi imamo še nove modele motociklov CAGIVA IN HUSOVARNA. Pri modelih 1995 pa Vam nudimo popusta tudi do 100.000,00 SIT. Informacije el.: 064/268-515 fax: 064/268-514 servis 064/268-512 VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA. Ji BLED ***** G&P dom I. v hotelu Park za nedoločen čas zaposlimo ELEKTRIČARJA - UPRAVLJALCA CENTRALNE KURJAVE Od kandidata pričakujemo: - dokončano IV. stopnjo elektro ali kovinske smeri - delovne izkušnje na področju elektroinstalacij, nizkotlačnih parnih kotlov, centralne kurjave in bazenske tehnike - opravljen preizkus znanja za strojnika centralnega ogrevanja , Poskusno delo 2 meseca. Kandidati prošnje pošljejo v roku 8 dni od objave in se osebno zglasijo v spi. kadr. službi podjetja, Cankarjeva 6, Bled, tel.: 77-348. II. ZBIRANJE PONUDB ZA NAKUP STANOVANJA Na Bledu, Partizanska 1, prodamo opremljeno stanovanje v izmeri 34,80 m2 za ceno 1.316.802 SIT. Stanovanje je zasedeno z najemnikom s predkupno pravico. Predkupni upravičenec in ostali ponudniki v roku 60 dni od objave, oz. predkupni upravičenec od prejema ponudbe, pošljejo pisno ponudbo za nakup stanovanja in plačajo varščino v višini 10 % cene stanovanja na žiro račun 51540-601-12734. Varščina se všteje v kupnino, preostanek kupnine pa se plača v 10 letih z mesečnimi obroki R + 8 %. Ce predkupni upravičenec v roku ne uveljavlja predkupne pravice, lahko prodajalec proda stanovanje drugemu najugodnejšemu ponudniku pod manj ugodnimi pogoji. Prodajalec se ne zavezuje prodati stanovanja kateremu koli ponudniku. Ponudniku, ki odstopi od sklenitve pogodbe, se varščina vrne, ostalirrj. pa se vrne v roku 5 dni brezobrestno. Prometni davek plača prodajalec, vse ostale stroške pa kupec. Informacije: Cankarjeva 6, Bled, tel.: 77-348. VREME Vremenoslovci nam za dančs napovedujejo Pretežno jasno vreme. Tudi jutri bo dan še večinoma sončen, le da bo nekoliko bolj hladno. V nedeljo se fco vreme nekoliko poslabšalo, vendar po napovedih padavin ni pričakovati LUNINE SPREMEMBE V torek, 5. marca, bo nastopila polna luna in sicer °b 10.23. Od takrat naprej naj bi bilo po Herschlovem vremenskem ključu mrzlo in pihal no/ bi mrzel veter. JODLGAT Maja # note je zastal petelin tudi°Venc*S' na vse kaplje prizadevamo, da bi šli v korak s svetom -inač*0$asbenem področju. Tako smo pred leti dobili slovensko h yi°? Grammuja - Zlato noto. Letos se je Zlata nota preimenovala V?jiatW petelina. enegZnav^c* slovenske glasbene zgodovine se ob petelinu spomnijo Peteli^ve^n scenskih glasbenih ustvarjalcev, Jakoba Gallusa vomi fa besedo petelin prenesemo v zabavno glasbo, marsikdo g£ h mčin Petia- spodbM'-f"0 Pr*znanje Zlati petelin je namenjeno predvsem Ma |n ne pomeni Maja, ampak ma ja. S presledkom. Tako je nazadnje vprašanje rerimo odgovorila Urška (to s kakšnimi občutki lahko le ugibamo), da, vsaj upam (Katja), bo,, bo, bo, bo (Janez), drugega Janeza pa ne ganejo kaj dosti, a niso dobri (Sonja), da so cool (Barbara)... itd Torej odgovori "da" so pravilni, o žrebanju pa čez trenutek. Namreč, če se v teh dneh še niste oglasili v Aligator music shopu, to storite nemudoma, seveda pa se morate dogovoriti za nek pameten red, misl'm, da ne boste navalili kot mutavi na telefon... Trgovina se je namreč podvojila, glih še enkrat večja je in Aligatorje te dni eden najbolj srečnih človeških bitij v Kranju, Sloveniji, Evropi, zemlji, kozmosu in... v Dru-lovki. Sonja zdaj* veš, zakaj je bila prejšnji teden tri dni trgovina zaprta (vse se je dogajalo tako hitro, da vaš še v pričujoči rubriki nismo uspeli obvestiti). Še na kratko o SLO-viziji - a ste slišali, da je komad, ki ga poje Regina in gre na Evrovizijo plagiat - a je to res, a je to samo fovšarija, bomo videli. Valerija, me veseli, da navijaš za P.D - je. Žreb pa bo danes povedal takole Nina Remic, Bobovek 15, Kranj. Bravo, mal počakat, potem pa zvizz v Aligatorja. ni nTs"tr¥n^u ustvarjalnosti domačih izvajalcev in avtorjev. Glasbe estetsku*1^* se 0 Pn ocenjevanj11 ravnali po umetniških, kom ■' kakovostnih glasbenih in produkcijskih kriterijih in ne po lomnem uspehu, naj ra* smo povabili v oddajo Glasba je življenje enega }P0triembnejših mož akcije Zlati petelin - Urbana Cento. Mnogi nQf?Znate kot basista v skupini Agropop, ali pa kot moža slovenske Posinarke barbare Jerman. Urban Centa jutri ob 8. uri na TOP 3 °vnem valu in ob 13. uri na Radiu Triglav. 1, Tanova.... - Cought In The Act 2. Kompilacija Gamma 4 pa te zadeve 3. Mustafa -Korado & Brendi ^ ŠKODA ▼ i /..n..... ,...... r....... Volksvvd^rn Group NOVOSTI ,0 največji novosti, razve-ličeni trgovini od zgoraj ne bomo več. Zato pa so tu novi nosilci zvoka taiste cedejke oziroma zgužvanke in kasete oziroma trakopravokot-niki. Seveda Cought In The Act, če ni že vse pošlo, najnovejša žaga "Roots" Se-pultura, pa Undergroun -soundtrack iz istoimenskega filma (Bregovič), pa slovenska žaga Interceptor - je končno tudi na cedeju, pol sta tu Korado in Brendi "Mustafa" in pa čisto tanova, še sveža narodnoza-bavne skupine Slapovi "Po domače, malo drugače". Vstopnice za Green' Day, 23. marca v Lj. jasno so. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 206: Aprila bo v Celju zaključna prireditev za najglasbeni dosežek v Sloveniji. Kako se imenjejo nagrade, ki bodo tam podeljene (v ZDA Grammv, na hrvaškem Por-in...). Za pomoč zadeva je precej zlata in zjutraj kikir-ika... Pa sem vas, me prav zanima če boste vedeli. Dopisnice čakam do srede, 6. marca, na Gorenjski glas, pripis "Jodlgator". In še tisto o študentskih bonih, Mojca jet sem bil zmeraj za študente in sem še, priznam pa, da se še vedno kdaj pa kdaj pofutram na bone, čeprav khmmm... Barbara, Primož je pa zadnjič tolk zavlačeval, pravzaprav Aligator, da sem jaz že pred južno odbrzel za poslom... in to ne drsat na Čukovo jamo, kot bi si kdo mislil. Čav... Med nami je veliko takih, ki yam bodo rekli: »Mene pa Politika absolutno nič ne zani-ma! Niti to ne vem, kakšne Uranke imamo...« Ce vam kdo tako reče, napravite majhen test in tako osebo čisto nedolžno in mimogrede kaj malega vprašajate ■ apolitičnega življenja slovenskih strank. Presenečeni boste, koliko ljudi, ki »jih politika foto nič ne zanima«, presneto Neumno bi bilo pričakovati, da se te metode - vstanem in grem - ne bi poslužili tudi na nižjih ravneh: v občinskih svetih. Res je, da večinoma in nasploh občinski svetniki bolj trdno sedijo na svojih sedežih in ne delajo obstrukcij tako pogosto kot v državnem parla- o • občinskem prazniku. Nikoli še niso dali na dnevni red kakšne res akutne socialne problematike, dovolj pogosto pa je na dnevnem redu občinski praznik. Dilema je res huda: ali naj bo občinski praznik »ta star«, izhajajoč iz tnoumja ali »ta nov, ideološko nevtralen dob °8aja. dolt ve> kaJ ^ v politik Tistim torej, ki se izjavljajo Za neopredeljene m popolno-ma apolitične, v nobenem Primeru ne verjemite. Morda h res kdo, ki je napravil križ čez politiko in se namerno distancira, večina pa politiki ne more uiti - že zato ne, ker 1° ima Pri vsakih poročilih. Zanimivi pa so triki, s katerimi pravi naši politiki uprizarjajo tisto »mene pa to foto nič ne zanima..« Zanimi-Vo je, kako se v parlamentu tfogibajo tedaj, ko ne vedo, kako bi glasovali ali ko se glasovanja sploh bojijo. Vstanejo in grejo... Kako pa! *n nikoli ne veš, kako bi v resnici glasoval kakšen poslanec, čeprav ga imaš na sumu, da se je glasovanju namenoma lzognil! Če ga ni, še vedno obstaja tiho upanje in možnost, da bi glasoval tako, kot si njegovi simpatizerji želijo. Vendar pa so taki triki: vstanemo in gremo, postali v Parlamentu zelo prozorni in take vrste dezerterjem nihče več prav posebno ne verjame. Glosa Mene pa lulat Včasih veleodločitve niso sprejete tudi zaradi čistih fizioloških potreb. Če svetnika tišči lulat ali kakat, ne more biti niti občinskega praznika... mentu. Se pa seveda tudi zgodi, da kakšen svetnik ob kakšnem vročem glasovanju pokaže pete. Oglejmo si en tak simpatičen primer kazanja pet. Primer, ki je res komičen - naj si ga je uprizoril svetnik namenoma ali povsem naključno. Na Jesenicah občinski svetniki že olala dolgo razpravljajo datum. Leva stran je za »ta starga«, desna za novega! Ko bi videli, kako se nekaterim svetnikom zasvetijo oči, ko je na vrsti prava tema! Se pravi občinski praznik! Zdaj se pa bomo ■ so rekli nekateri svetniki zadnjič, ko je bil na dnevnem redu datum občinskega praznika! Kaj se boste? Ja počili se bomo - zaradi praznika vendar! Vi se kar pokajte, so rekli pametni in -odšli. Praznik ni nekaj, kar bi Jeseničani lahko pojedli in navadnemu občanu je navsezadnje čisto vseeno, kdaj praznuje občinska oblast. Pred glasovanjem o tej grozni dilemi, ki že leto in več muči jeseniške svetnike, je svetnik LDS odšel - ven. Ne bi bilo nič tragičnega in za glasovanje usodnega, če ne bi pri glasovanju ugotovili, da je v resnici manjkal samo njegov glas! Njegova opredelitev, saj se vaga ni mogla nagniti ne na eno in ne na drugo stran. Če ne bi šel ven, bi bi bili Jeseničani bogatejši za praznik, tako je pa še vedno neodločeno. Ko so ga »popokali«, češ, le zakaj si pa ti šel ven, se je prijazno nasmehnil in dejal: »Kaj češ, fiziološke potrebe!« Šel je torej na stranišče - lulat ali kakat! Kot v vrtcu, ko otroček, ki mora zapeti pesmico, pa mu je nerodno ali je ne zna, začne mencati: Trška, mene pa lulat! Morda svetniku LDS delamo krivico in ga je res v trenutku usodne odločitve popadla fiziološka potreba. Ampak dejstvo ostaja, da zaradi njegovega lulanja ali kakanja danes na Jesenicah še vedno ni občinskega praznika. Naj zgodovina pomni in naj kasnejši rodovi, ki bodo pisali kronike, zapišejo: dolgo dolgo na Jesenicah niso imeli občinskega praznika - tudi zato, ker je ob nepravem času enega svetnika tiščalo lulat! • D. Sedej LESTVICA 5 + 5 NA RADIU ZIRI I. del: UREJA SAŠA PIVK 1. Jan Plestenjak: Pogrešal te bom 2. Vili Resnik: Nekdo, ki zmore vse 3. Regina: Dan najlepših sanj 4. Oliver Antauer: Baby 5. Orlek: Adijo Knapi II. del: 1. Irena Vrčkovnik in Ivan Hudnik: Mati Marija 2. Dominik Kozarič: Spomni se name 3. Napoleon: Vrni se 4. Sanja Mlinar: Princ iz sanj 5. Strmina: Mavrične sledi Živio! V sredo sta nas obiskala Sanja in Urban Mlinar ter predstavila svojo novo kaseto Princ iz sanj, kar dobro uro in pol pa smo se pogovarjali tudi s Tonetom in Mirkom iz skupine Pod design, ki sta premierno predstavila našim poslušalcem njihov nov projekt, zgoščenko Volk samotar. Podelili smo tudi nekaj nagrad, ki jih Založba Corona iz Ljubljane poklanja Mariji Sagadin, Nova ulica 12, Rače; Alenki Flek, Voduškova ul. 21, Ljubljana; Nadi Balažič, Tuga Vidmarja 4, Kranj; Blažu Porenti, Reteče 57, Škofja Loka; Janezu Porenti, Hafnerjevo nas., 53, škofja Loka. Sponzor naše lestvice je TURISTIČNA AGENCIJA LOKA TURIST iz Frankovega naselja 67 v Škofji Loki. Vabi vas, da izkoristite njeno ugodno ponudbo in pester izbor programov v vseh slovenskih zdraviliščih, privoščite si zimske počitnice, 14. marca vas vabi v Lenti na Madžarsko, 21. marca pa na nakupovalni izlet v Portogruaro. Vse informacije dobite tudi po telefonu št.: 064/634-022. KUPON GLASUJEM ZA: MOJ NASLOV: Kupončke pošljite na Radio Žiri, 4226 Žiri. Lep pozdrav in na slišanje čez 14 dni. TRZISKI HIT vsak ponedeljek ob 17.25 na 88,9 in 95,0 MHz Lep pozdrav, prijatelji Tržiškega hita, lestvice naj glasbe Radia Tržič. NAGRAJENCI: nagrado FRIZERIJE KUNSTEU iz Kranja prejme Darja Gregorinčič, Tržič; nagrado PEKARIJE MIŠMAš iz Kranja pa Saša Hribar, Duplje. Nagrajenci SMUČIŠČA STRAŽA z Bleda pa so bili že obveščeni. Naša sotrpinka v studiu bo Anita iz Tržiča. Čestitava! Vesna in Dušan Lestvica: 1. Ker veš, da te ljubim - VILI RESNIK (5) 2. Santa Maria - THE KELLY FAMILY (1) 3. Spomni se name - DOMINIK KOZARIČ & KATJA (3) 4. Vedno ob tebi - SENDY & AVIA BAND (13) 5. Bicikl - LETEČI POTEPUHI (11) 6. Doh wah diddy - FUN FACTORY (2) 7. One sweet day - M. CAREY & BOYS 2 MEN (8) 8. Father and son - BOYZONE (4) 9. Because - DR. D. CERLA (6) 10.1 love to love - LA BOUCHE (10) 11.1 got 5 on it - LUNIZ (12) 12, Do U stili-EAST 17 (novo) 13. Jump for you - 2 UNLIMITED (novo) 14.1 need your love - CAPELLA (novo) 15. Vrtnar - SASHA (novo) Izpolnite kupon in ga pošljite na Radio Tržič, Balos 4, RADIO T R Z I C Tržič, do 4. marca. KUPON GLASUJEM ZA SKLADBI ŠT: MOJ PREDLOG: MOJ NASLOV: IN ŠT: VEČNO MLADI Pripravlja in vodi STOJAN LAVTAR. . Na RADIU KRANJ vsako četrto soboto v mesecu od 19.30 do 24. ure. VEČNA LESTVICA iz oddaje minulo soboto, 24. februarja: 1. Surrender (Elvis Presley) 2. We Don't Talk Any More (Cliff Richard) (5) 3. Bridge Over Troubled Water (Simon & Garfunkel) 4. Say You Say Me (Lionel Rochi) 5. VVhatever Will Be, VVill Be (Que Sera, Sera) (Doris Day) 6.1'll Be Home (Pat Boone) 7. Don't Be Cruel (Elvis Presley) 8. Memories Are Made Of This (Dean Martin) NAGRADE, ki smo izžrebali v oddaji 24. februarja: 1. večerja za dve osebi v Vili Bella: FRANC ROVAN, Zoisova 48, Kranj; 2. puli, darilo Omnia šport marketa: ZVONKA KOZAMERNIK, Vaše 24 c, Medvode; 3. darilo trgovine Lisjak: NATAŠA RUPNIK, Voklo 80, Šenčur Dopisnice s kuponi pošljite do petka, 15. marca, na naslov: Radio Kranj, Slovenski trg 1, Kranj, s pripisom VEČNO MLADI. Tokrat se z lestvice poslavlja druga skladba, zato zanjo ne glasujte več. Do 23. marca, ko bo spet na vrsti naša oddaja, lep pozdrav in ostanite mladi! KUPOM - VEČNA LESTVICA Glasujem za skladbo št.: Moj naslov: RADIOM MEMJJCES 24 ffft 00881! GUN8EM GORENJSKI GLAS Petek, 1. marca 1996 SOBOTA, 2. MARCA 1996 NEDELJA, 3. MARCA 1996 TVS 1 8.00 Radovedni Taček: Harmonika 8.15 Kljukčeve dogodivščine 8.30 Male sive celice 9.15 Praznične zgodbe iz školjke 9.45 Učimo se tujih jezikov 10.10 Simonove sanje, kanadski film 11.30 Znanje za znanje, ponovitev 12.30 Komorni orkester Slovenske filharmonije 13.00 Poročila 13.05 Hugo, ponovitev 13.45 Svet narave, angleška poljudnoznanstvena serija 14.25 Tednik, ponovitev 15.15 Christv, ameriška nadaljevanka 16.20 Magična moč živali, angleška dokumentarna serija 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Razjarnikovi v prometu, nadaljevanka 17.55 Alpe Jadran 18.25 Ozare 18.35 Hugo, TV igrica 19.00 Včeraj, danes, jutro 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.45 Šport 19.50 Utrip20.15 Križarske vojne, dokumentarna serija 22.05 Turistična oddaja 22.30 Dnevnik 23.00 Ljudje pod stopnicami, ameriški film 0.40 Poročila AVSTRIJA 1 6.00 Roseanne, ponovitev 6.30 Otroški program, ponovitev 8.25 Vroča sled 9.00 Alfred J. Kwak 9.30 Veleslalom (m) 10.35 Binkv Bili 11.10 Disnevjev festival 12.05 Klic v sili 12.50 Veleslalom (ž) 14.00 Blossom 14.20 Princ z Bel-Aira 14.45 Superman - pustolovščine Lois in Clarka 15.35 Beverlv Hills, 90210 16.20 Melrose Place 17.10 Up 18.00 Nogomet 19.00 Non stop neumnost, nemška serija 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Oh, ti moja Avstrija 22.05 Šport 23.05 Oba, oba, brazilska revija 0.05 Čas v sliki 0.10 Šef, kriminalka Rožnati planet s klovneso Miko-Mako (Evo Škofič Maurer) 9.50 EPP 10.50 EPP 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Pregled tedenskih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.15 Snemanje Deutsche VVelle 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri in poročila Radia Deutsche VVelle 18.20 Verska oddaja 18.50 EPP 19.30 Večerni program z Uršo MRavlje, glasbenima okdrivankama in Domenkom 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj TVS 2 9.55 Narvik: SP v smučanju 11.00 Poglej in zadeni, ponovitev 12.55 Veleslalom (Ž), prenosi3.45 Zabavna glasba 15.00 Al. Hitchock: Tuji dopisnik, ameriški film16.55 DP v košarki ali rokometu 18.30 Karaoke 19.30 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 20.05 Družinska sramota, nemški film 22.20 Sobotna noč0.20 šport KANALA 8.30 Kaličopko 9.30 Rob Rov, ponovitev risanke 10.25 Kino, kino, kino 11.00 Čikaške zgodbe, ponovitev ameriške nanizanke 12.15 Večni krog, ponovitev 12.45 Dance session, ponovitev 16.00 Caught in the act, ponovitev dokumentarne oddaje 17.00 Šolska košarkarska liga, mladinska oddaja 17.45 Mag-netoskop 18.35 TV prodaja 19.00 Devetdeseta 19.30 Shazzan, risana serija 20.00 Čikaške zgodbe, ameriška nanizanka 22.50 Ponovitev angleškega ban/nega filma 0.25 Ljubezenski vodnik 1.00 CNN poroča POPTV AVSTRIJA 2 S.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 as v sliki 9.05 Hello Austria, Hello Vienna, magazin v angleščini 9.35 Idealni kandidat 11.05 James Bond: Goldfinger, film 12.50 Salve smeha 13.00 Čas v sliki 13.10 Lumpacij vagabund, avstrijski film 14.35 Hei-delberška romanca, nemški film 16.00 Nabrano v Avstriji 16.30 Alpe-Donava-Jadran 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.35 Kdo me hoče?, živali iščejo nov dom 17.53 Verstva sveta 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Spori, državljani se boujejo za svoje pravice 19.00 Avstrija danes 19.17 Loto 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Polgedi s strani 20.15 Piano, novozelandski film22.10 Čas v sliki 22.20 Stisni zobe, komedija 23.25 Detektiv Puntacavallo, serija TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 EPP blok - 1 19.05 Glasbeni spot 19.08 TV kažipot 19.10 Minipet (otroška glasbena lestvica) 19.25 Iz arhiva 19.37 Utrip Kranja 19.54 Danes na videostraneh 20.01 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Poročila 169. 20.25 3. zimske športne igre elektrodistribucijskih podjetij Slovenije 96 21.31 EPP blok -3 21.35 Bratovščina Lutnje z dvorca na Wysoki 22.43 Odprti ekran 22.53 Kamera presenečenja: Mesar med jahalci 23.10 Video-boom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe), 79.oddaja 00.00 Nočni zabavnoerotični program 1.30 Z vami smo bili... nasvidenje 1.31 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 1.32 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! R TRŽIČ Odajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo na 88,9 Mhz iz Tržiča in 95 Mhz iz Kovorja. Program bomo začeli ob 13.30, govorili bomo o različnih zanimivostih, ob 14.30 pa nadaljevali z Arturjevo lestvico. Ob 16.10 bodo na vrsti obvestila, sledi oddaja Deutsche VVelle poroča, nato pa glasbene želje poslušalcev. Še prej bomo pogledali v zvezde skozi horoskop. Svoj brazplačni mali oglas boste oddali od 17.30 do 18.00. Spored bomo sklenili s pravljico izpod peresa Zlate Volarič. 5.00 Dobro iutro 7.20 Halo, porod- R JESENICE nišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Viktorji 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Glasba je življenje 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.15 Dee Jay Time 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Čez pregrade do Merkurjeve nagrade 18.00 Voščila TVS 1 8.00 Videostrani 8.35 Aneta, ponovitev češke nadaljevanke 9.05 Živ, žav, ponovitev 9.55 Nedeljska maša, prenos iz Šmartnega pri Litiji 11.00 Ameriška književnost, ameriška dokumentarna serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Slovenski ljudski plesi: Zahodna Štajerska 13.00 Poročila 13.05 Hugo, ponovitev 13.35 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria 14.35 Nedeljska reportaža -15.05 Dlan v dlani 15.20 Žival, francoski barvni film 17.00 Dnevnik 17.10 Po domače 18.45 Za TV kamero 19.05 Risanka 19.20 Loto 19.30 Dnevnik 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Nedeljskih 60 21.15 Poletje 1945, nizozemska nadaljevanka 22.30 Dnevnik 22.50 Moj ata socialistični kulak, slovenski barvni film 0.50 Poročila HTV 2 10.30 Z jadri okoli sveta, dokumentarna serija 11.00 Maša, prenos 12.25 Briljantina, ponovitev 13.10 Vidikon, ponovitev 13.55 Jadramo okoli sveta 14.25 Športna nedelja 19.25 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Policijska akademija, ameriški barvni film 21.50 Mojstrovine svetovnih muzejev 22.00 Top šport 23.05 Koncert R KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPp 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znarn domov 8.50 EPP 9.20 Novinars*! prispevek 9.50 EPP 10.00 Mojstn kuhanja na Radiu Kranj 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.50 EPP 12.00 Brezplačni zah- RŽIRI TVS 2 10.45 Angleška glasbena lestvica, ponovitev 11.35 Videošpon, ponovitev 12.20 V vrtincu, ponovitev 13.05 Tok, tok, ponovitev 13.50 Poglej me! 14.30 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 15.00 Koncert Whitney Houston 17.05 Smučarski teki za Interkontinentalni pokal, posnetek s Pokljuke 17.25 Hokej na ledu, finale pokala Slovenije - 2. tekma 20.05 Ženske in astronavti, dokumentarna oddaja 20.55 Večerni gost 21.55 Mali koncert 22.05 Paparazzo, angleška drama 23.15 Športni pregled 10.00 Reboot, risana serija 10.30 Flipper, otroška serija 11.30 Dosjeji X, ponovitev ameriške nanizanke 12.30 Newyorška policija, ponovitev ameriške nanizanke 13.30 Odpadnik, ponovitev ameriške nanizanke 14.30 Pred novo sezono Formule I 15.00 Mala gospodična Marker, ponovitev filma 17.00 Obraz tedna, ponovitev 17.30 Avtodrom 17.00 Obraz tedna, ponovitev 18.00 Harlequin - Usodna uspavanka, ponovitev ameriškega filma 19.30 24 ur 20.00 Na jug!, ameriška nanizanka 21.00 Glej, kdo se oglaša, ameriški film 22.30Doktor Detroit, film 0.00 24 ur, ponovitev 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa -servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za klasično glasbo 9.00 BBC-jev jezikovni tečaj angleščine 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 GIM 9 - mladinski program 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 športni utrinki 17.00 Sobotno razvedrilno popoldne 18.00 Predstavljamo sankaško sekcijo DO-MEL 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-UUBUANA: 105,1 MHz 7.00 Dobotro jutro Slovenija 7.15 Novice 8.00 Horoskop 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Naj, naj pesem 11.05 Notranjsko-kraški mozaik 12.00 BBC novice 13.55 Pasji radio 14.00 Lestvica, 13 ožigosanih 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 17.13 Novice 17.30 Tečaj angleščine: BBC - one to one 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Rick dees - ameriška glasbena lestvica 22.30 Hot mix disco 24.00 Satelit TV 3 8.00 Otroški program 12.00 Družinski studio 13.00 Popoldanski film 14.30 Družinski studio 18.10 Odmevi tedna 18.30 Verski program 19.00 Dnevnik 19.30 Burleska 20.00 Večerni film 21.45 TV film 23.15 Burleska R OGNJIŠČE HTV 1 8.55 Poročila 9.00 Program za otroke in mladino 12.00 Dnevnik 12.20 Prizma 13.20 Sedemdeset minus dve, dokumentarna oddaja 13.50 Briljantina 15.10 Novinarji sveta 16.00 Poročila 16.05 Televizija o televiziji 16.35 Sinovi neviht 18.00 Turbo limatch show 19.15 Na začetku je bila beseda 19.30 Dnevnik 20.10 A Dagerous VVoman, ameriški ban/ni film 22.00 Holly-.voodske ženske, dokumentarna serija 22.50 Dnevnik 23.10 Slika na iliko 23.35 Polnočna premiera: 'Jalhng The Shots HTV 2 16.555 Beverly Hills, serija 17.35 Melrose Place, serija 18.20 Alpske čarovnije, nemška dokumentarna serija 19.05 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Preteklost v sedanjosti, dokumentarni film 20.40 Vidikon 21.25 ■adran okoli sveta 22.00 Šport 22.20 HR TOP 20 23.05 Največji zločini in sojenja 20. stoletja, dokumentarna serija LOKA TV Videostrani, non stop TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri; VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri «19.00 Narava, lovstvo, divjad, reportaža s PPC Kranj 20.00 Antonov obzornik 20.20 Serijski film ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna (ponovitev) 18.54 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelrtski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50Napoved sproeda 20.00 Telemarket, epp 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket, epp 22.40 Napoved sporeda R KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se -1.25 Hov. ne znam domov 8.30 Čestitka presenečenja 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 KINO CENTER amer. mlad. pust. film (Počitniška matineja) WILLY 2 ob 10. in 15. uri; ameriška drama KOŠARKARJEV DNEVNIK ob 17. uri; ameriška drama NEVARNA SRCA ob 19. in 21. uri STORŽIČ ameriški akcijski thriller SMRTONOSNI PORAZ, ob 15. uri; amer. krimi-drama VROČICA ob 17. uri; FILMSKO GLEDALIŠČE: amer. krimi-drama VROČINA ob 20 uri ŽELEZAR amer. komedija ACE VENTURA - KLIC NARAVE ob 16. uri (Počitniška matineja - 300.00 SIT); amer. komedija ACE VENTURA - KLIC NARAVE ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. psih. thriller SEDEM ob 17.30 in 20. uri BLED slovenska drama CARMEN ob 18. uri- komedija HVALA ZA VSE ob 20. uri SORA ŠKOFJA LOKA ameriški psihološki thriller SEDEM ob 18. uri; slovenska drama CARMEN ob 20.15 uri KANALA 7.00 CNN poroča 8.00 Poslednji Mohikanec, risanka 9.00 Kaličopko, otroška oddaja 10.00 Muppet show 10.30 Magnetoskop 11.15 Uboga mala bogatašinja 12.10 Žametne vrtnice 15.05 Karma, ponovitev 16.15 Šolska košarkarska liga, ponovitev 17.00 Muppet show, ponovitev 17.30 Disney vam predstavlja: Mala morska deklica 19.00 Slam, risana serija 20.00 Uboga mala bogatašinja, ameriška nadaljevanka 20.55 Kino. kino, kino 21.30 Kako je bil osvobojen divji zahod, ameriška nanizanka 23.10 Slam, ponovitev 23.40 Film 1.20 CNN poroča AVSTRIJA 1 6.00 Katts in pes 6.25 Otroški program, ponovitev 10.35 Bugs Bunny 11.05 Disneyev festival 11.20 Scott in Hooch, ponovitev komedije 13.00 Program za otroke 15.30 Mini čas v sliki 15.40 Vesoljska ladja Enterprise 16.25 A-team 17.10 Katts in pes 17.35 Kdo je tukaj šef? 18.05 Polna hiša 18.30 Alf, serija 19.00 Roseanne, serija 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 šport 20.15 Billovo TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.45 Test slika 8.55 TV napovednik TELE-TV 9.00 EPP blok - 1 9.10 MIHA PAVLIHA (ponovitev otroške oddaje) 9.45 MINI PET - otroška glasena lestvica 10.15 Znani in neznani obrazi: Damijan Močnik 10.35 Poslovni svet, 4. oddaja 10.52 Top spot 10.55 TV kažipot 10.57 EPP blok -2 11.00 Poročila 164. (ponovitev) 11.15 Tek na smučeh - učimo se z igro 11.45 Novosti iz zabavne glasbe: Skupina Objem 12.07 Vi-deoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) - 79. oddaja 12.58 Z vami smo bili... nasvidenje 12.59 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 13.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ- POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! POPTV 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inL oddaja 9.00 Sobotna iskrica 11.10 Za življenje, za danes in jutri 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 13.00 Čestitke in pozdravi poslušalcev 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Mali oglasi 17.15 Naš gost 18.30 Več. inf. oddaja 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio vatikan 20.35 Molitev + priprava na nedeljo 21.20 Priprava na papežev obisk oz. redovi na Slovenskem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program mm®m 004/223-111 mohAB 7.00 Video strani 8.00 Peter Pan, risana serija 8.30 Spidi in Gogi, otroška oddaja 9.30 Morska deklica, otroška serija 10.00 Kimba - beli levček, risana serija 10.30 Edera, italijanska nadaljevanka 11.30 Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja 12.00 Med prijatelji, oddaja o nar-odno-zabavni glasbi 13.00 Na jug!, ponovitev ameirške nanizanke 14.00 Glej, kdo se oglaša, ponovitev filma 15.30 Predstavitev moštev Formule I., ponovitev 16.00 Zaznamovani, nadaljevanka 17.00 Sladki, film 19.00 2,4 otroka, angleška nanizanka 19.30 24 ur 20.00" Prijatelji, ameriška nanizanka 20.30 Urgenca, ameriška nanizanka 21.30 Črni gad, angleška nanizanka 22.00 Napačni človek, film 0.00 24 ur, ponovitev TV 3 8.00 Otroški program 9.30 Vera in čas 12.00 Prenos iz Vatikana 12.15 Družinski studio 13.00 Popoldanski film 14.30 Družinski studio 18.10 Simfonija št. 6 Ludwiga Von Beethovvna 19.00 Dnevnik 19.30 Burleska 20.00 Večerni film 21.45 Zdrava video glava (vodi Tomaž Domicelj) 22.45 Burleska LOKA TV 19.00 Nedeljska reportaža 19.30 Videostrani 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja (delo oddelka za okolje in prostor, samski dom, razstava ptic, kronika...) 20.40 EPP blok 20.45 Film TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Antonov obzronik 20.00 Odprto prvenst\*o v plavanju za študente: Železniki 96, reportaža 20.50 Brez komentarja crr iđ.uu vosciia la.ou cm Voščila 14.50 EPP 15.25 EPP 1*-30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Prelepa Gorenjska 16.50 EPP 1'-*: Hitro, daleč, visoko 17.50 EPr 18.20 Nagradni kviz Kina Kranj 18.50 EPP 19.30 Večerni program 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 10.00 do 15.30 i* UKV stereo 88,9 Mhz iz Tržiča m 95 Mhz iz Kovorja. , A. Pozdravu iz studia ob 10.00 sieo' nedeljska Klepetalnica, ob 11-40 jP bomo potepali s potovalno agencijo Borni Tours. Opoldne bo nayrsw tedenski mozaik, sledi Nedeljska duhovna misel, nato pa podrobno?" ti iz našega vsakdanjika. Ob 12=" • bodo na sporedu obvestila, 00 13.20 pa glasbene čestitke. Nedeljsko popoldne bomo zaključi«» Kolovratom domačih, ki se o° zavrtel ob 14.30. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 7.50 Nočna kronika (OrjW 8.00 Mirin vrtiljak 10.00 Potoval"" agencija Alpetour 11.00 sejem 12.00 Osmrtnice, vose"" 13.00 Nedeljska tema 14.00 OseD na voščila 15.00 Poročila BBC, S«H vreme 16.00 Osebna voščila 17« Pokliči, poklepetaj, poslušaj l8"^ Minute za ljubitelje resne glasbe R ŽIRI 8.00 Napoved programa 8.40 N«* zgodovinski spomin 9.00 Vp'L. viške in viosoke šole 10.00 Krn«"!' ka oddaja 10.30 Za ljubitelje nJ0 odnozabavne glasbe 1'-^ Škofjeloški tednik 11.40 Wno1*S Nedeljska duhovna misel '*• e Čestitke 13.30 Nedeljsko poP°}°' 16.00 Škofjeloških 6 17.30 NedeW ko srečanje 19.30 Odpoved 9m ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok ... komunala Kranjska Gora (kontaktna oddaja) 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani HTV 1 8.20 TV koledar 8.30 Poročila 8.35 Otroški program 12.00 Dnevnik 12.20 Kmetijska oddaja 13.10 Folklora 13.40 Mir in dobrota 14.10 Duhovni klic 14.15 Opera box 14.50 Vedno v nedeljo 17.10 Poročila 17.20 Ko odbije polnoč, ameriški barvni film 18.50 Mojster Fantaz, risanka 19.15 TV fortuna 19.30 Dnevnik 20.10 Dora - hrvaška pesem za pesem Evrovizije, prenos 23.15 Dnevnik 23.35 Slika na sliko 0.05 Married VVith Chil-dren, humoristična serija TV ŠIŠKA ... Videostrani 14.50Napoved sporeda 15.00 Telemarket, epp 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavno glasena oddaja - ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.50 Risanka 19.00 Telemarket, epp 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani TV MEDVODE 0.00 Videostrani 18.30 Reklamni blok 18.35 204. novice med vodami: tedenski informativni pregled; sanacija Zbiljskega jezera; anketa o športni dvorani; KS Stanežiče Medno; pregled dela Policije Medvode; Postna predavanja v župniji Sora; videorazstava v Gorenjskem muzeju in kratki dokumentarni film predstavljen na razstavi 19.17 Reklamni blok 19.22 Video strani R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANĆE: 9°>5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Kaličoplava druščina 9-°v Dopoldne z RGL 9.30 Kam danjg v Ljubljani 10.00 Horoskop 1»C Duhovna misel - Rudi Konci«J« 12.00 BBC-novice. 13.00 NedefM" reportaža 13.25 Pasji radio Vodeni program 15.15 Novice 18-*; Vreme 17.15 Hollywood - oddajal" filmu 18.15 Novice 20.30 S<*e' zvezdnih poti - v živo 22.30 ^ galerija 24.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program Duhovna misel, svetnik dneva o.* Dop. inf. oddaja 9.00 Prenos sve' maše 10.00 Reportaža 12.15i Cf» titke in pozdravi naših poslušalo* 17.45 Slovencem po svetu in movini oz. misijonska oddaja 1*g Več. inf. oddaja 19.40 Za najrniaj* poslušalce 19.50 Verska od megalomanija ob vsakršni skrom-vSQ -: Skratka: gledališki pluralizem "živi" z dv Sll°vitostjo in v pretežni meri polne v6£ ane Pritrjujejo trenutnemu utripu, ki se seved Za Vecerom (za mlajše in najmlajše uraM tUdi v doPoldanskin in popoldanskih gled i^u^^a v soJu sodobnih in predpotopnih v re a kin žarometov. Slovenska dramatika je vSe jf r!0arJiri še vedno "lepo" zastopana, toda dolg •' da krst nove slovenske drame že dram ?! Več Praznik- Uprizarjanje slovenske nujn • ^e doDrodošl°' nikakor pa ni več bila °' nU^no v tisti vsebini in atmosferi, ki je izvirZnaČllna za Pretekla desetletja. Upanje v dar n° slovensko dramatiko ni izginilo, ven-vSe \? repertoarni aduti iz sezone v sezono nac- °lj "mednarodni". Slovenski "Drang v d.oh s • *' sosedov) Osten" nam je uspel West ,,ni meri, za podoben "Drang ne ^n' Pa imamo še dovolj časa... Cc nach !e sami k°rno z vso samozavestjo k sosedu, "revirje" £?Scda sPustih v naše gledališke • Kljub morebitnemu vtisu, da je tarnanje nad "nevtralizacijo" zlatega obdobja domače dramatike v naših gledališčih vsaj potrebno, če ne celo nujno, pa je treba priznati, da postaja gledališka situacija v bistvu normalna: ujčkanje slovenske dramatike za vsako ceno nima smisla. Slovenska dramatika, kljub svoji "specifiki" (Cankar je v svoji "izvirni" podobi zanimiv za nas, pre-interpretiran, vendar ne iznakažen pa je lahko vznemirljiv tudi "neslovenskemu" ustvarjalcu), postaja enaka med enakimi. Brez vnaprejšnje prednosti v dinamiki številnih premier se ji ponuja edinstvena priložnost (seveda je v mislih dramatik obeh spolov), da se v resnici dokaže. Treba je priznati, da so minila izjemno produktivna leta, ko so naša gledališča zveneča imena slovenske dramske literature uprizarjala brez večjih zadržkov. Dogodil se je nujen paradoks (seveda v primerjavi z našo dnevno politiko): Evropa se je "vsilila" v naše repertoarje. Ali smo kot gledalci priče novi ustvarjalni evropeizaciji slovenskega gledališča? Za uprizarjanje dramatike vedno bolj velja kriterij odzivnosti pri občinstvu. Naj veljajo enaka merila za tuje in domače avtorje, toda gledališče se kljub pristajanju na občinstvo ne sme "sporazumno" odreči tistemu iskateljstvu, ki je v znanosti možen v laboratorijih. Drznost ter apriorna predanost ustvarjalni strasti lahko obvaruje (in nadaljuje) pred "amerikanizacijo". Lenoba (vsakršna) je odličen naravni zaveznik pri bodoči kulturni kolonizaciji... Nadaljevanje na 22. strani ANDREJ HIENG: IZGUBLJENI SIN Otvoritvena in premierna predstava Tedna slovenske drame. Režija Mile Korun, na sliki: Sandi Krošl, Bernarda Oman, Darja Reichman. Posnetek z vaje. Foto: Gorazd Šinik 26. Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj od četrtka, 7. marca, do sobote, 16. marca 1996 Četrtek, 7. marca Andrej Hieng: IZGUBUENI SIN Prešernovo gledališče Kranj Premiera in podelitev nagrade Slavka Gruma Ostra igra o utvari življenjskega zatišja ljudi, ki se želijo skriti pred včerajšnjo in današnjo resničnostjo. Režija Mile Korun, igrajo: Sandi Krošl, Bernarda Oman, Darja Reichman, Matjaž Višnar, Tine Oman, Pavel Rakovec, Mojca Ribič in Vesna Lubej. Ponedeljek, 11. marca Uršula Cetinski-Polona Vetrih: ALMA Cankarjev dom Ljubljana Življenje svetovne popotnice Alme Karlin je rdeča nit monodramske pripovedi igralke Polone Vetrih. Petek, 8. marca Ivan Cankar: HLAPCI SNG Drama Ljubljana Znamenita Cankarjeva igra s silovitostjo mlade igralske generacije neprizanesljivo odčitava lekcijo potomcem naroda... Režija Mile Korun, igrajo: Polde Bibič, Matjaž Tribušon, Gregor Bakovič, Jernej Šugman, Bojan Emeršič, Saša Mihelčič, Nataša Ralijan, Polona Juh in drugi. Sobota, 9. marca Evald Flisar. IZTROHNJENO SRCE Mestno gledališče ljubljansko Lik največjega slovenskega pesnika je središče samosvojega pogleda dramatika na slovensko "svetinjo". Režija Zvone Šedlbauer, igrajo: Jožef Ropoša, Tanja Dimitrievska, Boris Ostan, Borut Veselko, Milan Štefe, Tone Kuntner, Marijana Jaklič KlanŠek, Evgen Car, Maša Židanek, Maja Šugman in drugi. Nedelja, 10. marca Zoran Hočevar SMEJČI Slovensko ljudsko gledališče Celje Smeh je adut igra, ki nas neposredno vplete v svet vsakdanjika pred TV aparati, igre, ki se zna ponorčevati iz slovenskega razvedrilnega programa nacionalne televizije. Režija Franci Križaj, igrajo: Miro Podjed, Jana Šmid, Anica Kumer (letošnja žlahtna komedijantka), Stane Potisk, Vesna Jevnikar in Davor Herga. Torek, 12. marca Ivan Cankar. MOJE DELO 1E KNJIGA LJUBEZNI, ODPRI JO DOMOVINA Mestno gledališče ljubljansko Cankarjeve umetnine so vedno izziv za gledališčnike. Režijska pomoč: Zvone Šedlbauer, nastopa Tone Kuntner Sreda, 13. marca Iztok Lovrič: ELVIS DE LUXE Gledališče Glej & Grapefruit Ljubljana Najnovejši Elvis sodi v balkanski triptih mlade gledališke skupine, ki se je proslavila z Afero pouhn kufr. Režija Iztok Lovrič. Četrtek, 14. marca Evelina Umek CAPEK IN KLARA Lutkovno gledališče Ljubljana Lutkovna igrica za otroke. Režija Slavko Hren Petek, 14. marca Andrej Rozman: RUPERT MAROVT KUD France Prešeren Ljubljana Gledališka detektivka Andreja Rozmana -Roze, ki je igro tudi režiral in v njej igra. Sobota, 16. marca Josip Tavčar PEKEL JE VENDAR PEKEL Slovensko stalno gledališče Trst Ali lahko ljubimo pekel našega časa? Če ne vemo za nebesa, je dobro, da vemo vsaj za pekel... Režija Marko Sosič, igrajo: Livio Bogateč, Lidija Kozlovič, Lučka Počkaj, Stojan Colja in drugi. Mile Korun, režiser MED DRAMATIČNO VERJETNIM IN NEVERJETNIM Režiser Mile Korun, ki v Prešernovem gledališču Kranj kot otvoritveno predstavo Tedna slovenske drame režira Izgubljenega sina dramatika Andreja Hienga, se režijsko po več kot dvajsetih letih s tem tekstom ponovno srečuje. Prvikrat je namreč to Hiengovo melodramo režiral v sezoni 1974/75 v Mestnern gledališču ljubljanskem. Uprizoritev je bila več kot odmevna; predstavo je strokovna kritika na srečanju gledališč na Sterijinem pozor ju uvrstila med najboljše gledališke dosežke. Kakšna bo torej kranjska uprizoritev, je seveda glede na takšno slavno preteklost prejšnje predstave več kot zanimivo vprašanje. Zato sem melodramatičnost navezal z ne ravno pretirano grotesknostjo. Izraz je morda kar malce prehud. Stvari v drami na ta način še vedno ostajajo pretresljive, trde, ostre, z grotesko jih skušam le malce ublažiti. Nekaj sarkazma in groteske pa vso trdoto malce ublaži, tako da gledalec lažje spremlja ves poteK tako na razumski kot tudi čustveni Dramo je avtor označil kot melodramo v štirih dejanjih. Ali ta oznaka še vedno drži, ali ste morda v tokratni postavitvi iskati še drugačne poudarke dramske pripovedi? "Zgodba je v določenem smislu seveda še vedno melodramatična. Je pa to tudi povsem navadna zgodba; verjamem, da so tudi take navadne zgodbe iz življenja lahko zelo dramatične. Nekateri celo trdijo, da navadnega življenja včasih sploh ne bi mogli uprizoriti na odru, ker bi se stvari zdele povsem neverjetne. Po svoje ima drama tudi določeno neverjetnost. Avtor je to neverjetnost poskusil globoko psihološko, pa tudi sociološko in z drugimi elementi upravičiti. Zgodba na odru je zato tudi povsem verjetna. Seveda je daleč od tega, da bi bila to "normalna" zgodba - je pa verjetna in prepričljiva." V čem pa je njena nenavadnost? "Ljudje, ki nastopajo v zgodbi, so ljudje iz polpreteklega življenja: upokojeni učitelj s hčerko in posvojenko -tipičen primer slovenskega malomeš-čanstva. So na neki način zaprti, zabarikadirani v svet svoje hiše. Ne vidijo več zunanjega sveta, dogodki gredo mimo. V drami nastopa tudi nečak, ki pride kot izgubljeni sin v ta njihov svet in ga kritično osvetli z besedami: vi ste potuhnjenci, ki se vedno drže v kotu, prespali ste revolucijo, vojska je šla mimo ipd. Tisto, kar označujemo kot vrtičkarst-vo, je jedro te zgodbe." Dramo ste režirali pred dvajsetimi leti v Mestnem gledališču ljubljanskem. Kaj bo drugače tokrat? "Svet se je v tem času vsekakor spremenil. Težko bi enako kritično tudi danes gledal na vrednote mal-omeščanstva, o katerih govori Hieng v svoji drami. Zakotništvo, zaspanost, provincializem - se boste gotovo strinjali - pa ostajajo naprej, pravzaprav so vedno obstajali. Kar zadeva vrednote v družini, pa so se stvari seveda spremenile. Nismo več tako strogo kritični do nekaterih vrednot meščanskega sveta. Imam občutek, da je po padcu berlinskega zidu - če tako označim konec komunizma - prišlo do restavracije vrednot, ki so bile tudi vrednote bivšega meščanskega sveta. Ne pravim, da se je treba držati vseh vrednot meščanskega ali bolje rečeno kapitalističnega sveta - vendar pa v popolnoma praznem prostoru, kar se morale, etike tiče, enostavno ne moremo živeti. Kaže, da počasi spet prevzemamo tiste stare, tradicionalne, preskušene vrednote, ki vladajo v tem svetu. Prav v probleme prevrednotenja nekih vrednot pa posega Hiengova drama." Spreminjanje vrednot je aktualno vprašanje današnjega časa. Je zato Hiengova drama še posebej aktualna prav zdaj? "Tekst je kritika malomeščanstva; po drugi strani pa avtor dramo predstavlja tudi kot lep, mladostni spomin. Ves ta mali provincialni svet pokaže tudi v rožnati luči. Avtorju moram biti pravičen - saj prikazuje obe plati tega malomeščanskega sveta. To je po svoje silno potuhnjena igra, hočem reči, da se ne razkrije kar na prvi pogled: skozi potek odrske zgodbe se razkrivajo pomembne stvari. Res je, da se s pojavi današnjega sveta veliko ukvarjajo filozofi, pisatelji in drugi razumniki. S komunizmom je propadel en pogled na svet, svet, ki je ostal, pa je še bolj enoumen, saj nima svojega nasprotnega pola. Preostal je le kapitalistič- ni družbeni red, ki današnji svet upravlja. Ljudje zato govorijo o koncu zgodovine. Nisem filozof, da bi te stvari opisoval, svoj razmišlju-joči odnos do stvari kažem skozi predstavo, ki zdaj nastaja. Mislim pa, da človek brez vrednot enostavno ne more obstajati. Če jih ni, si jih pa izmisli. Brez tega prav gotovo ni socializacije človeka, brez teh vrednot ni skupine, ni več človeštva, so le posamezniki, s katerimi se lahko marsikaj zgodi - navsezadnje se to pokaže tudi v vojnah.". Po krstni uprizoritvi v MGL v sezoni 1974/75 se po več kot dveh desetletjih Izgubljeni sin oživlja na odru Prešernovega gledališča. Kako se počutite, ko dramo ponovno režirate? "Hecno. Po eni strani se mi zdi, da je bila prva uprizoritev dovolj uspešna, da je marsikaj izčrpala iz Hien-govega materiala. Po drugi strani pa je seveda razumljivo, da predstava pač ne more povedati prav vsega. Pri krstni postavitvi sem poudaril poeti-zacijo v tekstu, nadrealnost, nekaj, kar se izmika realističnemu principu." Bo kranjska uprizoritev bolj realistična? "Tako je. Pa tudi z nekaj groteske. Melodramatičnost je za današnje čase nekoliko manj primerna, sodobni gledalec je izredno kritičen, tako da direktne melodramatike - razen v filmih ali na televiziji - ne prenaša. ravni. Je bil za tokratno postavitev drame potreben kakšen večji poseg v dramski tekst? "Gotovo mislite na čase, ko sem veljal za režiserja, ki preinterpretira avtorje, zlasti pri Cankarjevih dramah sem dobival te očitke. Pa vse skupaj ne bo držalo: kakor vsaka stvar, ima tudi ta resnica dve plati-Res je, da sem na svoj način gledaj na avtorje, takšna je bila potem tudi režija. Vendar pa sem vseeno vedno skušal biti tudi zvest avtorjem; grotesknost, iskanje vrednot, o čemer govorim, vse to Hiengova drama že vsebuje, režiserju ni treba ničesar dodajati. Samo izbiram iz teksta tisto, kar mi določeno interpretacijo podpira. Vendar pa je govoriti o predstavi, ki nastaja, nekako tako kot o gradnji hiše - vse je še v surovem stanju, z zidarskim odrom okoli zidov. Pravo stanje stvari pokaže šele premiera, to je edino, kar velja. Vse drugo so le besede, besede, besede." Lea Mencinger, foto: Gorazd Šinik Sandi Krošl, igralec PEKEL Z NEKAJ SONCA V Hiengovi drami, ki jo pripravljajo na odru Prešernovega gledališča, so glavno vlogo zaupali igralcu Sandiju Krošlu. Kranjsko občinstvo ga prav gotovo pozna tudi z gostovanj Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, kjer je bil nazadnje redno angažiran. Sicer pa je bil član večine slovenskih gledališč, tudi ptujskega, najdlje pa celjskega; pred tremi leti se je upokojil kot igralec Primorskega dramskega gledališča. Potem ko ste igrali skoraj na vsej odrih slovenskih gledališč, zdaj prvikrat nastopate tudi na odru Prešernovega gledališča. Ali ni oder pač oder, igralci pa popotniki, ki potujejo čez te odre? "Z gostujočimi predstavami drugih gledališč sem seveda že nastopal tudi v Kranju. Ne vem ravno, kolikokrat je to bilo v zadnjih štiridesetih letih, nekajkrat pa prav gotovo. Res pa so me zdaj prvikrat povabili v Kranj, da bi nastopil v glavni vlogi Hiengove drame Izgubljeni sin. Zakaj že kdaj prej nisem bil angažiran v Kranju? Z igralci je tako: največkrat so s predstavami v domačem gledališču tako zaposleni, da za angažmaje v drugih gledališčih ni pravega časa. Z režiserji je drugače - zrežirajo predstavo, pa gredo lahko drugam in predstava obstaja brez njih tudi naprej." Kako gledate na vlogo oteta v Izgubljene sinu? "Igram učitelja, ki se zaradi svojega občutka odgovornosti za svet, za ureditev sveta, ukvarja z ekološkimi fantazijami. Temu svetu fikcije je namenil ogromno časa in energije. Godrnjav, posesiven človek. V družino, v kateri živi s hčerko in posvojenko, pride sinov-znanec; sin, ta se kot vloga sploh ne pojavlja, je že pred časom odšel od doma. Oče, ki sinu tega nikoli ni odpustil, se pusti izsiljevati prišleku, ki je morda prav tako njegov nepriznani sin. V to zatohlo vzdušje malomeščanske družine pride vest o smrti sina. V taki družini ne zdrži niti sinovo noseče dekle. Spet ostanejo le oče in obe dekleti, osamljeni in obenem srečni, da zunanji svet ne vdira k njim, da nihče od zunaj ne burka njihovega življenja." Sandi Krošl Pred vami je vsekakor zahtevna vloga. Kako ste jo razumeli? "Vsekakor gre za večplastno podobo človeka; v njem se prepletajo očetovske, raziskovalne in oočečlo-veške plati in plasti. Oče brani dom pred "vsiljivci". Pravzaprav gre za človeka, ki živi nekakšno mešanico sovraštva in ljubezni, pekla in nebes. Mislim, da se predstava uspešno izgiba temu, da bi bolj poudarila eno ah drugo plat. Če razumemo, da ljudje v Hiengovi drami žive v peklu, no, ta pekel ima vsekakor tudi nekaj sonca. Predstava se mi zdi, bo poskušala prikazati kompleksen svet z vsemi temnimi in svetlimi platmi. Ljudje pač ne vztrajajo samo v sovraštvu, vedno, so prisotne tudi druge plati življenja. Upam, da so nam bo to s predstavo posrečilo izluščiti. Zato Izgubljeni sin ni samo melodrama, pa čeprav v bistvu nosi to oznako." • Lea Mencinger, foto: Gorazd Šinik Darja Reichman, igralka ZA MANO JE TRIDESET VLOG Igralka Darja Reichman je novo igralsko ime v Prešernovem gledališču. Čisto novo ilCerrxf'L.S% S° Jl.P°Jtirih predstavah, odkar je v lanski sezoni prvikrat v Zlatih čeveljčkih Dominika Smoleta zaigrala v Prešernovem gledališču, odrske deske tega Ef? P™«*1*Je dokaj domače. Lani je še kot gostujoča igralka iz Slovenskega ljudskega gledališča v Celju prišla igrat v Kranj, z novo sezono 1995/96 pa je v Prešernovem gledališču Kranj podpisala tudi stalni angažma. nost, saj se na vse kriplje bori za dom, za bivanje, ki ga je vajena-Pri vseh treh prebivalcih te hiše na koncu ostane vse, kot je bilo, to je žalost tega bivanja. Ostanejo samozadostni v svetu, ki ga poznajo, in ki ga nočejo spremeniti. So ena od družin, ki gre skozi trnje, kot jim ga nastavlja življenje, toda ostanejo čudaški, zaprti pred svetom, ki za okni hiti naprej, ostanejo nekako jalovi, brez Želje po spremembah, ki jih lahko v( dom prinesejo na primer otroci- Kakšnih vlog si želite? "Mislim, da sem bolj dramska igralka, zato nič ne bi imela proti, če bo naslednja vloga znova drams; ka. Saj se razživim tudi v komediji, celo zelo rada jih imam, še posebej, če ponujajo kakšne večje rnožnosti. Po Zlatih čeveljčkih ste se predstavili tudi. v komediji To imamo v družini, pa v otroški predstavi R. kapica, žaba in... nastopate - in zdaj imate vlogo Zofije v Hiengovi drami Izgubljeni sin. Glede pestrosti vlog se najbrž ne morete ravno pritoževati. Kako se sicer počutite v novem gledališču? "Za igralca je občutek, da rad nastopa na nekem odru, pač pomemben. Moram reči, da sem dobila ta občutek že pri prvi predstavi in tako mislim tudi zdaj po enem letu. Tudi dvorana mi je všeč, bolj komorna je sicer, vendar prijetna. To, da se v kranjskem gledališču dobro počutim, je še posebej pomembno, saj mi je vodstvo Prešernovega gledališča ponudilo podaljšanje pogodbe." Darja Reichman jih lahko doslej pripravila, med l^^&j&fi^ njimi je kar nekaj veejih, je vloga ™*£ ^„ \Hoomen*- Za vami ni ravno zelo veliko gledaliških sezon. iTgubljenem sinu £r mfd "°*dramsk,e vloSe- Mhf P°menil* Res je. Igram šele osem igrals- t£ŽjiJmi Q|. Jalke zahteva yeliko nejšimi vlogami bi offl^ h sezon, če pnštejem še nekaj un„~0„tra~iiZ c*; ;« vaM^n mnnn Zupančičevo Veroniko Desena {granja- Nastopali $?™en**^\W.F.X**™2* fto ooletie io bom znova igralai/ kih študentskega sem v ljubljanski Drami, pa v Mestnem gledališču ljubljanskem, največ, pet let, pa sem igrala v celjskem gledališču." Vloga v Zlatih čeveljčkih, s katero ste se prvič predstavili kranjskemu gledališkemu občinstvu, vam je bila pisana na kožo. Kaj pa vloga Zofije v Izgubljenem sinu? "Vloga v Zlatih čeveljčkih je bila res vloga, s katero se igralka z veseljem r>redstavi novemu občinstvu. Zal je drama doživela malo ponovitev, glede na odmev je bilo kar škoda, da je kmalu šla s sporeda. Sicer pa ni tako redko, da imajo zahtevne predstave tako bolj kratko usodo. Med okoli tridesetimi vlogami, kolikor sem koncentracije, saj je veliko mono- , - , , loga - todaJje ,e ena pla, %^£^*Tc%K* Vsekakor mislim, da je to spet ena od vlog, s katerimi se lahko zlijem. Želim si pač ustvariti nekaj novega, nov igralski lik. Prepričana sem, da sem ustvarila nekaj takega tudi s to vlogo. Vloge pa sem vesela tudi zaradi sodelovanja z režiserjem Miletom Korunom, izjemno lepo je delati z režiserjem, ki velja - upam, da se to razume prav - za legendo slovenskega gledališča." Kakšna je vloga Zofije? "Posvojenka, ljubša očetu kot druga hči, ovija ga okoli prsta. Odlika Zofije je vsekakor njena zvestoba domu, očetu, hiši, kjer živi. Prav zato se v nekaterih situacijah izkaže kot močna oseb- gradu), pa Novačanovo Veroniko-Med najbolj uspelimi vlogami pa Je gotovo vloga neznanke v Pirandel-lovi Kot me ti hočeš. V spomin^ imam tudi vlogo v Ibsenovi dram) Strahovi, pa v Flisarjevi drami Kaj pa Leonardo..." Imate še kakšne druge igralske načrte? "Vabili so me še za eno pre' dstavo v Celje, pa žal nisetn mogla. No, poleti bom zagotovo Veronika Deseniška, vmes pa seveda kakšna snemanja za radio, morda tudi kaj za televizijo. Lam sem posnela tudi televizijski film,-ne vem, kakšen je, saj doslej Še m bil predvajan." & .. Lea Mencinger, foto: G. Sim* Petek, 1. marca 1996 21. STRAN • GORENJSKI GLAS Andrej Hieng, avtor monodrame Izgubljeni sin DRAMATIK, KI PIŠE ROMANE Pisatelj, dramatik, režiser Andrej Hieng je delček svojega režiserskega delovanja davnega leta 1951 posvetil tudi Prešernovemu gledališču Kranj. Spominja se dobro, da 7'a -*St* sezom re&ral Vesele žene Windsorske, Turandot in pa Tramvaj poželenja, čdaj se ponovno vrača v to gledališče, seveda s svojo dramo Izgubljeni sin. Prešernovo gledališče menda tokrat prvič postavlja na oder kakšno vaše delo? "Prav zares ne vem, ali res prvikrat Pripravljajo moj dramski tekst. Tega tudi nisem pozorno spremljal iz Preprostega razloga, ker sem imel obdobja, ko sem bil le dramatik in Potem spet obdobja, ko sem se od fega popolnoma oddaljil. Mislil sem "t še mislim, da je moje najvažnejše delo pisanje romanov, pisanje pripovedne proze sploh." ko Zdi se, da sem zdaj prav v dobi, ko se mi vsa moja dramatika, ki je nit> ni tako malo, zdi strašno oddal* ocenjujem svoja dramska dela, so m> nekatera kar všeč, druga pa Popolnoma nič. Vsaka ponovna uprizoritev pa je "ajbrz vsakega dramatika in tudi za vas dogodek posebne vrste? "Priznam, da sem vznemirjen." 2 Izgubljenim sinom ste po vrsti afam, kot so Osvajalec, Cortesova vrnitev in druge "prestopili" iz Španskega okvira, v katerem govorite o vsakršnem svetu, v sodobni, falomeščanski svet; je bil odloči-*n kakšen poseben vzgib? Odgovor je precej banalen. Tak-Jat> ko sem se loteva* pisanja drame ^gubljeni sin, je bil moj španski orarnski svet že napolnjen s figur-omV takrat sem se ravno vrnil iz ^rainega slovenskega gledališča v irstU, kjer sem režiral. Nisem bil ravno dobro razpoložen za kakšno Pranje novih dram. Ko pa mi je moj vfliki prijatelj Lojze Filipič, velik S edališki človek, naročil za Mestno 8'edališče ljubljansko novo dramo Za novo sezono, je pač nastal [zgubljeni sin. Filipič je namreč n°tel nekaj sodobnega. In sem naPisal sodobno dramo. Da sem J^bral malomeščansko temo je bilo Pravzaprav nehote." "•in ki se je razlikovala od vaše ^tedanje dramatike? , Z Izgubljenim sinom sem se vrnil * nekaterim obrazcem svoje podnje novelistike, motivno in ambientalno je to enak svet. Kriti-cf' ..ki Je hvalila predstavo na . terijinem pozorju, tudi tri nagrade je dobila, je med drugim dramo , značila bolj za glasbeno partituro ta°t pa dramo. Do neke mere se s ko oceno tudi strinjam, čeprav bi P° tej logiki lahko tudi vsako dramo ^ntona Cehova lahko razglasili kar a gtasbeno partituro." /■j* s« lahko nekoliko dotakneva £nne' Je to drama neuspešnega deli6Lja? Imam° mogoče vsi en . 'ček takšnega neuspešnega iivl- *e za seboj? u ,Vsaka človeška eksistenca živi in ma s problemom uspešnosti, pa ne nisum družabne ali družbene. Člo- V Ljubljani rojeni pripovednik, dramatik, reiiser in dramaturg Andrej Hieng je začel pisati že pred vojno. Napisal je vel zbirk novel kot so Usodni rob, Planota, romane Gozd in pečina, Orfeum, Čarodej, Obnebje metuljev, Čudežni Feliks. Med najbolj znanimi dramskimi deli so Osvajalec, Lažmi Ivana, Izgubljeni sin, Nori Malar, Večer Ženinov, Zakladi gope Berte, Dež v Piranu, Mark in Antonij. Režiral je film Kala, kot soavtor scenarijev pa je sodeloval pri filmih Balada o trobenti in oblaku, Tistega lepega dne, Ne, joči Peter, Amandus, Povest o dobrih ljudeh. Leta 1988 je prejel Prešernovo nagrado. jučju. Preden sem sploh napisal prvo dramo, sem imel že okoli štirideset ali petdeset režij v raznih gledališčih. Niti pomislil nisem, da bi kdaj napisal kakšen dramski tekst. Potem pa sem sprejel izziv in za radijski natečaj napisal radijsko igro in kasneje še za televizijo. Prav ta televizijska Burleska o Grku je dobila v Beogradu celo dve nagradi. Pokojni Bojan Stupica, takrat je bil direktor beograjskega dramskega gledališča, mi je kar po telefonu naročil dramo za svoje gledališče in naslednji dan poslal kar pogodbo v podpis. Ni pomagalo izgovarjanje, da nasploh ne pišem dram. Tisto, kar je videl na televiziji, ga je očitno prepričalo, da sem sposoben pisati tudi za gledališča. Pa sem napisal Osvajalca, ki je imel nenavadno velik uspeh, dobil je kar nekaj nagrad. Vendar pa takrat še vedno nisem bil prepričan, da sem po* naturi dramatik. Vsi so opazili, da pišem grozno« dolge didaskalije, opombe k drami. Kar kaže, da je celo moje dramsko pisanje vedno spremljala neka narativna volja in želja." Toda izkazalo se je, ne glede na to, kaj sami mislite o sebi kot dramatiku, da je pisanje dram vendarle bilo del vaše uspešne ustvarjalne zgodbe? "To drži. Vendar pa mislim, da sta moja dva zadnja romana Čudežni Feliks in pred tem Obnebje metuljev vendarle boljša - objektivno gledano - od moje dramatike. Po drugi strani pa ugotavljam, da je kar težko ločiti dramatiko in prozno pisanje. Roman Obnebje metuljev -je nastal iz dramske osnove za dramo Slavolok. Iz vloge Don Alonza v tej drami je nastala še proza, ki sem jo zlepil z dramo. Takrat se mi je pokazalo, da je v nekaterih segmentih zelo težko ločiti dramatiko in prozno pisanje. No, osebno se imam za prozaista, ne za dramatika." "Najbrž bom še prej napisal nadaljevanje tega romana. Toda to sem povedal že tolikokrat, da več govorjenja o nadaljevanju res ne bi bilo koristno. No, roman je za ekranizacijo že odkupila TV Slovenija. Kolikor vem, bo Karpo Godina napisal scenarij. Sicer pa me vseskozi zanima televizijska igra. To je tisti del mojega pisanja, ki je pri drugih avtorjih zaobsežen v njihovi esejis-tiki. V svojih televizijskih dramah o Goyi, El Grecu sem skušal razčistiti nekatere filozofske probleme." Boste potem za televizijo še kaj pisali? "Nekatere stvari pač rad zaključujem. Tako kot sem zgodbo o razpadu španskega imperija pripeljal z romanom Obnebje metuljev do konca, se mi dozdeva, da bi moral zaključiti še drugo stvar: kot izhodišče razmišljanja o samoti umetnika v odnosu do družbe in boga imam v mislih El G*eca in Goyo. Zanimivo bi bilo upodobiti slikarja, ki pa ni imel tako dramatične usode kot ta dva Španca, pač pa nekoga, ki je šel skozi življenje kot "sonce skozi glaž". To je bil Velazquez; živel je življenje, v katerem bi bilo težko odkriti kaj dramatičnega. Pa bi rad odkril. Tako kot me je pri Goyi nenehno spodbujalo dejstvo, da je bil mož popolnoma gluh, me pri Velazquezu vznemirja usoda človeka, ki je bil dokazano srečen." ALMA Besedilo: Uršula Cetinski, Igra Polona Vetrih Kako je sploh prišlo do tega, da sem objadrala svet Tistih osem let burnih potovanj, večinoma po nezdravih in soparnih tropskih območjih, kjer življenje najmočneje utripa, a kjer je zbrana tudi največja množica strupenih bacilov, je bila dolga in trda, vendar tudi zelo koristna šola; in ravno okoliščina, da sem si denar za nadaljevanje poti vedno morala zaslužiti sproti, praviloma z umskim delom, ki je, kakor veste, najslabše plačano, pa še manj ga je kakor drugega, me je privedla do tesnih odnosov z ljudstvom. To niso bili ljudje, kakršne na potovanjih največkrat srečamo v prvem razredu ali če prispemo na Daljni vzhod, oboroženi s pravimi priporočili; pogosto sem sicer spoznala tudi ljudi iz boljše družbe, a le, če sem se kje za dalj časa ustavila. Ne, bili so preprosti ljudje, ki se ne pretvarjajo, ki živijo in ravnajo nagonsko, ki svoje naklonjenosti ne skrivajo za masko, in kijih ob napakah krasilo tudi vse odlike revnih in zatiranih. Čeprav se je prenekateremu moškemu zahotelo, da bi me zgrabil, odvlekel in izrabil tako kot človek pobere vrečo, ki jo po naključju najde na cesti (kar se te zanje slabo končalo, čeprav sem morala žrtvovati šop las ali malo kože), so mi sicer tako moški kot Ženske izkazali toliko nepričakovane in neznanske dobrote, da je moja vera v človeštvo ostala neprizadeta. Kniiea ljubezni - "Igralec - umetnik je izpovedovalec že izpovedanega, je poustvarjalec ustvarjenega, je oiivljevalec zapisanih mish m besed, literature, v živo govorico. Z osebnim in posebnim izrazom!... A SarTemgZrii v ta svet in čas, >ko ni rjosti med UM'm M smešno in noro govoriti o Ljubezni in lepoti, zlasti o Utežni n lepo i domovine"... Tone Kuntner, avtor in interpret monodrame Moje delo je knjiga ljubezni, odpri jo, domovina. Ivan Cankar: Hlapci • ek lahko svojo veliko fantazijo Polni ali pa ne, ali samo deloma -^ so zgodbe o življenjskih iluzijah ni reziluziJah- Ne bom rekel, da to g tema 19. stoletja, ampak je tema, je močno prisotna tudi v našem, jajsetem stoletju. Če drugje ne, je J av gotovo v ideološki sferi ogrom-j: ..razočarancev, deprimirancev, ide i ki so stali v nekem obstretu ploske fantazije - vse je usahnilo, jen mene v drami zanima živl- bistr Samot-nega, ne prav izjemno Niste pa samo prozaist, drama-Unni?ga' pač Pa gorečega fantasta, veliko časa ste posvetili tudi tf ^Jenega učitelja. Je človek, ki fnmu. Sami ste dejali, da ste nekdaj napisali kilometre adaptacij za film, režirali ste Kalo, bili soavtor scenarijev za filme Tistega lepega dne, pa Balade o trobenti in oblaku izrazov. V zadnjem ter drugih. Vas morda ne mika, da bi svoj zadnji z nagrado Kresnik leta 1994 nagrajeni roman Čudežni Feliks prelili tudi v filmsko govor- ..r^ujenega učitelja. Je človek, ki u. včasih je nekaj ognja, v bistvu pa Je ze izgubil vse iluzije." Dramatika je samo eden vaših fvarjalnih izrazov. V zadnjem Casu se bolj posvečate pisanju r°>nanov? "Tako je. Nasploh mislim, da sem v dramatiko zašel povsem po nakl- ico: Velazauez - drama o tem slikarju naj bi bil vaš zaključek španskega okvira vaše dramatike? "Prepričan sem, da je nekdanja Španija živela od zlata in krvi, ti dve barvi sta tudi na španski zastavi. Bi verjeli, da se mi življenje Velazque-za kaže v srebrni barvi - jasno, transparentno, brez komplikacij tako v življenju kot v slikarstvu. Vse to me zanima po človeški plati, pa tudi artistično." Sploh vas je od nekdaj zanimala usoda umetnikov, tudi na primer našega Petkovška. V kakšnih barvah pa se vam kaže njegova usoda? "V barjanskih barvah, sivo zeleni. Televizijske drame Nori malar o tem slikarju kritiki niso dobro razumeli - ni me zanimala biografija slikarja, pač pa njegova nesrečna usoda." Kaj trenutno pišete? "Nič. Čakam, da pride navdih." Lea Mencinger Cankarjevi Hlapci so po splošnem prepričanju veliko dramsko besedilo in so polni interpretacijskih izzivov, čeprav to zadnje v načelu ne bi bilo niti tako nujno. Vendar so. In režiser Mile Korun je to zelo jasno pokazal. Igra govori o prilagodljivcih in tistih, ki to niso, o hlapčevanju vsakokratnim oblastnikom in odsotnosti posluha in volje za tovrstno udejstvovanje, o vedno znova preračunljivo vdanih in poslušnih ter, na drugi strani, upornih proti temu koristolovskemu akrobatskemu podrejanju, vendar brez vizije principa za njegovo odstranitev. Je zato kljub navidezno optimističnemu koncu skrajno pesimistična, saj napovedovanega novega življenja (v smislu idealne družbene ureditve) ni. Obstaja zgolj umik v zasebnost ob spoznanju nespremenljivosti bistva prav vsakega družbenega življenja, zapisanega koristim, izhajajočim iz pripadnosti vsakokratnim zmagovalcem v boju za oblast. In režija je jasno izoblikovala to misel. Predstavila je temeljno odkritje popolnoma politično neodvisnega (strankarsko neangažirane-ga, od vseh struj enako oddaljenega) razumnika (učitelja Jermana), o politiki zgolj kot boju za oblast in ne kot racionalnem urejanju skupnih stvari. In pokazala je njegovo razočaranje, ker s kritičnim ogorčenjem moralista ni mogoče spreminjati ljudi in njihovih medsebojnih odnosov. Če bi bil politik oziroma revolucionar, bi vsaj ne bil razočaran, ker bi vedel, da ostajajo cilji vedno samo v mejah možnega. • Iz kritike Lojzeta Smaska, Večer, 3. okt. 1995 Ah, Elvis! ...Gre tudi za eno drugo zadevo in to je, da smo se na vsak način hoteli prijaviti na karaoke šou, ki ga vodi Deja Mušič, pa nikakor ni bilo prostora. Zato smo vam pripravili svoj karaoke Šou... Neprizanesljiva komedija o Slovencih Slovensko ljudsko gledališče iz Celja prihaja na Teden slovenske drame s svojo lani februarja uprizorjeno komedijo Zorana Hočevarja Smejči. HoČevarjeva noviteta je preprosta in obenem problematična komedija o spodletelem poskusu seči s kamero v resnično življenje. Na sliki: Miro Podjed in Vesna Jevnikan Rupert Marovt, avtor, režiser in igralec Andrej Rozman - Roza Foto: Tone Stojko Intronacionala V deželi samih srečnih domov brez obročkov in kondomov vsi plod domačih smo semen, ne najdeš tujih tu imen. A ker nas je samo milijon, je treba pazit, kdo gre s kom. In da ne pride do incesta, previdno izbira se nevesta. Čeprav je res, da slej ko prej, če bomo ves čas znotraj mej Ženili se, se bo zgodilo, da seme se nam bo izrodilo. Vendar zavedna etnogrupa zaradi tega ne obupa in njena rasa se ne meša, pa naj bo platfus, golša, pleša naj bo bratranec hkrati stric, naj ima pet parov bradavic in naj, če hoče ljubi Bog, se kdaj rodi še kak trinog, ki ima Šest rok in tri oči, le da po tujcih ne smrdi Tako ob zgodovinskem koncu, ko drugi vsi v topilnem loncu že kdaj bodo ob svojo bit, naš narod bo povsem razvit. In zrel, da se v njem rodi ta, ki čakamo ga vsi: plod naših tisočletnih travm -nihče drug, kakor sam triglav, Ker naše ljudstvo je izbrano, da njegov poslednji rod zapičil bo zastavo v vesolja zadnji kot. Bo prihodnje leto TSD maja? FESTIVAL NIMA SELEKCIJE, IMA PA TRADICIJO Letošnji program 26. tedna slovenske drame je izbral umetniški vodja Prešernovega gledališča Matija Logar. Z njim smo se pogovarjali o tem, ali je lahko festival slovenske dramatike prav tako dobra slika zanimanja slovenskih gledališč za slovensko dramatiko. Zadnjih nekaj let se program TSD sestavlja drugače, kot se je sicer v svoji petindvajsetletni zgodovini. Ni več uradnega selektorja, ki iz predstav pretekle sezone izbere za festival najzanimivejše predstave. Kako zdaj nastaja program, kakšna je selekcija, oziroma zakaj je ni? "Program nastaja iz predstav, ki so nastale oziroma so žive v obdobju med dvema festivaloma. Zato ni več pomembno ali je neka predstava nastala lani, ali v lanski sezoni ali morda v letošnji. Da se program povsem lahko sestavi tudi na tak način in še brez selekcije, se morda še najbolj izrazito kaže prav letos." Govori se še o eni spremembi. O časovnem premiku festivala še za kak mesec naprej. Zakaj, kakšne prednosti bi imel festival recimo aprila ali maja? "O prestavitvi festivala za kakšen mesec v pomladanski čas resno razmišljamo že nekaj časa. Teden slovenske drame namreč poteka prav sredi gledališke sezone, ko nekatera gledališča, prav v času, ko je v Kranju festival, postavljajo na oder nove premiere. Če bi festival pomaknili proti koncu sezone, bi pravzaprav lahko zajeli v izbor celotno gledališko sezono. Seveda bi lahko predstavo, ki nas zanima, vključili v festival prihodnjega leta - vendar pa se dogaja, da takrat nekatere predstave enostavno niso več "žive" -gledališča so jihpo poldrugem letu že uvrstila v arhiv." Bi spomladanski Teden slovenske drame prinesel kakšne ugodnosti tudi gostitelju - Prešernovemu gledališču? "Tudi. Kranjsko gledališče odpira vrata festivalu prav sredi sezone, kar pomeni, da svoj gledališki program za teden dni, včasih celo deset ali več dni prekinemo. No, gledalci se ravno ne pritožujejo, saj imajo izjemen izbor. Gledališka sezona se seveda nadaljuje. Povsod in ne le pri nas pa v spomladanskih mesecih obisk gledališča že malce upada. Festival - ob koncu iztekajoče se sezone v aprilu ali maju - pa bi vsekakor pomenil še en višek gledališke sezone prav ob njenem iztekanju." Se potem na letošnjem festivalu še "mešajo^. predstave iz lanske in letošnje sezone? "Seveda se. Predstava Slovenskega ljudskega gledališča Celje Smejči je imela premiero februarja lani prav ob 25. Tednu slovenske drame, zato je takrat ni bilo mogoče vključiti v program. Letnico 1996 pa nosi komaj mesec dni stara-predstava Stalnega gledališča iz Trsta Pekel je pekel. Mislim, da je takšna aktualnost festivalu v prid, ne glede na to, da pri programu ni kakšne doslednosti glede sezone, v kateri je predstava nastala." Kaj se pričakuje od vsakoletnega festivala slovenske drame? "Predvsem to, da pokaže, kaj gledališča izbirajo -klasično slovensko dramo , ali kaj sodobnega. Slovenska gledališča, kot se tudi po izboru na festivalu opazi, vedno posegajo po klasiki, kot je Cankar, tudi nekaj mlajši klasiki, kot je Izgubljeni sin Andreja Hienga. Ne manjka tudi krstih uprizoritev sodobnih tekstov - lanska^ noviteta na odru je bila na primer Smejči. Ciklus predstav, ki so nastale na osnovi monodramskih iztočnic za posamezne igralce - Andrej Rozman, Alma in adaptacija Cankarjevih del za Toneta Kuntnerja." Bodo gledalci tudi letos lahko izbirali meji različnimi žanri? "Seveda. Od melodrame, do izrazite komedije i° lutkovnega gledališča. Žal nam je, da je mariborsko lutkovno gledališče prav v času festivala na gostovanju v tujini. Nekaj posebnega je tudi'komičen Lovričev zaključek balkanskega triptiha na temo bivše države z naslovom Elvis de luxe." Tako kot lani - ob srebrnem jubileju festivala - tudi letos ne bo spremljevalnih prireditev? "Festival bo kar brez tega. No, spremljevalna prireditev pa vsekakor je in to pomembna - podelite^ vsakoletne nagrade Slavka Gruma za najboljši dramski tekst." • Lea Mencinger X-ta evropeizacija slovenskega gledališča povsem evropski. Kanali do Evrope vodijo po kanali- Nadaljevanje s strani 19 Najprej trenutna in na videz nenevarna "evropeizacija", potem brutalnejša "amerikanizacija" in jutri kolonija lakajev, kjer ne bo jasne razlike med natakarjem in umetnikom. Vse bo samq radoživ variete ali v najboljšem primeru "instant" teater. In vsakršne šeme bodo v takem ustvarjalnem svetu višek izvirnega avtohtonega gledališkega dejanja. Dejanja, ki ne bodo dajala... Za (morebitno) kolonizacijo bomo krivi sami. Menda je jasno, da zaprtost pred svetom ni rešitev. Upajmo, da nas bodo lastni smisli ob "pomoči" tujih smislov obvarovali predvsem domačih nesmislov. Umetniška ustvarjalnost v luči osemurnega delovnika ali kako strpati umetnino v pobronzan okvir administracije Če ne bo "evropeizacija" in bog ne daj "amerikanizacija", bo pa dobra domača administracija. Tako je tudi prav, če ne bo domače dramatike, bo pač domača administracija. V Evropo lepo administrativno počesani in managersko urejeni! Te dni mi je bilo v roku štiriindvajsetih ur zaslediti izjemne napore avtohtono domače administracije, ki se ponovno, tudi s pomočjo republiško navdahnjenih smernic, trudi "zapopasti umetnost kot tako". Tako je navdahnjena administracija v konkretnem primeru ob koncu decembra ugotovila, da je imel konkreten igralec s štirindvajsetimi decembrskimi gledališkimi nastopi "viška šest delovnih ur"... Konkreten gledališki igralec je to administrativno dejstvo te dni komentiral z ugotovitvijo, da si je zaradi podobnih "viškov delovnih ur" že dal izračunati, koliko davka (dohodnine) bo moral v letošnjem letu odšteti za lansko leto. Izračun je pokazal, da bo plačal 6.000,00 SIT. Vse mora iti po "regelcih" in tudi gledališko umetnost je potrebno strpati v delovne ure oziroma v neko zakonitost. Se vedno je med investicije možno zapisati obnovo sanitarij za gledalce, investiranje v gledališko pisanje pa lahko počaka... Saj veste, če gledalce tišči... Samo spomnimo se, kakšno straniščno poezijo so ustvarile množice. Morda se lahko v novih sanitarnih prostorih obetamo novih dramskih dialogov? Nič se ne ve. Vsekakor se zdi, da bomo ob italijanskih ploščicah in kahlicah, angleških straniščih in francoskih pisoarjih že zaciji... Tudi po največjem "sranju" pade zavesa. Narod pred zaveso in za zaveso je še vedno potrpežljiv. (Ne)hote se vedno zadovolji s statistiko, ki je vse bolj edini "merodajni pokazatelj" uspešnosti posameznega gleda; liškega dejanja. Torej: ali ima manjšina, ki se ne pusti strpati v osemurni delovnik ali v statistiko pravico do gledališča? In ali je gledališče kot ljudska umetnost od pamtiveka res pravo gledališče, če. se lahkotno odpove manjšini, ki tudi sestavlja ljudstvo... Mislim, da bo treba ustanoviti varuha gledaliških pravic ter mu določiti statut, dela in naloge, kakšen na pol pokvarjen računalnik pa mu bo s tetrisom lajšaj bolečine intelektualne narave. Namreč: samo pravi intelektualec se zaveda težav, ki nastopijo v usklajevanju delovnika administracije, tehnike in umetniških kadrov. Osemurni delovnik za gledališčnike (vmes je možna kakšna kavica, pa še kakšen prost termin se bo našel za priložnostno "tezgo") je neverjetno dobra osnova za gledališče "Štanco", kjer se bodo uprizoritve in ponovitve "štancale" v vsesplošno zadovoljstvo. Gledališče lahko doživi svoj zagon samo z vpeljavo tekočega traku, ki pa zahteva jasno delitev dela. Umetnik, ki ne bo zmogel Hamleta v stodvainosemdesetih urah, ho prerazporejen... Lepo vas prosim, norma je norma in mi smo vse bliže svetovnim standardom. Vsemu navkljub pa bo še vedno (vsaj za manjšino) veljalo: umetnikova prisotnost na delovnem mestu m premosorazmerna z njegovo umetniško prizadetostjo-Razen če ne prisežemo na razmišljanje: ko ni gleda-liščnika na delovnem mestu (ko nima predstave, kp študira doma, ko...), je v bistvu na zakonitem "čakanju' • Pamet takšnega definiranja ustvarjalnosti ne bi nikdar doumela, da je vse skupaj eno samo čakanje, v okviru stalnega iskanja... Kdor išče, ne išče samo osem ur... »J1 predvsem ne išče in ustvarja na "delovnem mestu • Vsekakor bi bilo smiselno vprašati vseobsegajočo administracijo, če je morda že ustanovila (in seveda razpisala) delovno mesto dramatika? Na odgovor bomo počakali ob zvokih frajtonarice in jodlajočega prestopanja pred vrati. Pred vrati Evrope pred vrati evropsko čistega WeCeja? Edino upanje so mladi: njih ne zanima WC, ampak CD. PONEDELJEK, 4. MARCA 1996 TVS 1 10.00 Video strani 10.10 Hudobni graščak, 1". del lutkovne igrice 10.35 Pritlikavčki, angleška nadaljevanka 11.00 Moj ata socialistični kulak, ponovitev slovenskega filma 13.00 Poročila 13.05 Novice iz sveta razvedrila, ponovitev 13.30 Video strani 13.50 Utrip, ponovitev 14.05 Zrcalo tedna, ponovitev 14.20 Za TV kamero, ponovitev 14.35 Forum, ponovitev 14.50 Nedeljska reportaža, ponovitev 15.20 Večerni gost, ponovitev 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Dnevnik 1 17.10 Radovedni Taček: Kabina 17.40 Allis, pisano s S, švedska otroška nadaljevanka • 18-10 Simpsonovi, ameriška risana serija 18.30 Lingo, igrica 19.05 Risanka 19.15 3x3 19.30 Dnevnik 220.05 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 20.30 Pro et contra 21-20 Zasebno življenje rastlin, znanstvena serija 22.20 Dnevnik 3 22.50 Cosbvjevi primeri, ameriška nanizanka 23.35 Svet poroča 0-05 Poročila TVS 2 a 5S Eur°news *;40 Učimo se tujih jezikov, an-9'esčma, ponovitev 10.05 Ljudje in «mlja 10.35 Turistična oddaja 10.55 V žarišču, ponovitev 11.10 policisti s srcem, ponovitev av-^alske nadaljevanke '••55 Teater Paradižnik, ponovitev ic'55 Sobotna noč, ponovitev P-35 Studio Citv, ponovitev 15.55 i&' Pogled Noro zaljubljena, ponovitev 17 n^ke nanizanke h..~ Učitelj, ponovitev ameriške o^cristične nanizanke 18.00 Po ioVen'ji 18.45 Sedma stezaa ,^•15 Angleška glasbena lestvica *°-10 Osmi dan 20.40 Joe proti ^'kanu, ameriški barvni film ,«■20 Brane Rončel izzda odra 22-30 Športel KANALA 8 on RNN Poroča 7.35 TV prodaja ulj? Dobro jutro s Črtom Kanoni-mL 805 Novice 8.15 Gorski lo^lij' Ponovitev 9.55 Novice rkš„ Družina Addams, ameriška osvn3 Serija 10-25 Kak0 Je bil am**? divi' zahod, ponovitev rnetn ke nanizanke 11.00 Ža-«ne vrtnice, ponovitev 12.00 viECH 1400Novice 1445 pon°- CrtrLa°P°|danskega programa s 18 n? .^"on'jem 16.00 Novice tedna uuš? *Sir?ni 1645 Spot Ponovii6'^/ shop 1J-15 Sla^ avftttii .v 17-45 Gorski zdravnik, XHSka nanizanka Dru§a -19-00 Pika na _ 18.35 TV 19.00 Pika na A 19.30 ta am ^dams 20'-00 Zlata dekle-ka 2ff riška humoristična nanizan-Prevli. Filmska uspešnica: 22 on ,na' ameriški barvni film 22«oonathan, oddaja o turizmu 23 05 d pike na A 2300 Novice iaOno o°,k,e0, 9'asbena odda--J uu CNN poroča POPTV Ba0rba^de° strani 11 00 Santa 12.00 Ponovitev nadaljevanke Ponoi£skupaJ 1230 Priiatelij-13 On n '§ke n=L 9enca- Ponovitev amer-14.30 M2anke filma ic-PJ10™ c|ovek, ponovitev Barbaro PoP 30 1700 Santa Gyver « nada|jevanka 18.00 Mac-Kriia ?/lška n3nizanka 19.00 ur 20 mnr, a nanizanka 19.30 24 ameriiu: t-Jubezen. ki ostane, Wi*lJ fllm 22-00 M.A.S.H.. 22.30 m nanjzanka nizanka agnum Rl" amer'5ka na-0.00 ?d PonovitaT'P2novitev °-30 pOP 30, '0v'tev 1.00 Video strani 9.00 BH TV3 7-00 hnk Radio pk? Jutro> Slovenija B^nz • Ponovitev 9.30 Dn TV tribun iVltev 1000 ponovitev p°novit6N/ei* i!? Pružinski studio, ne9a rw, i, 30 Ponovitev sobotno i?P°'dansk^ filma 15.00 leske iffi^Sloveniia 1530 Bur" teater m^?!roSki Program: Kaire kobilic 1a nitki 18-30 Avto-l9.0oEa Pddaia 1900 Dnevnik Burleska 19.20 Michelange- lo 20.00 Film 21.45 Dom in svet 22.15 Skrivnosti, serija 22.45 Ponovitev petkovega TV filma HTV 1 7.15 TV koledar 7.25 Poročila 7.30 Santa Barbara, serija 8.15 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Obiski 10.15 Zgodba: Radovedni muc 10.40 Mala delavnica 10.50 Zebra 10.55 Znanilci pomladi 11.05 Goste v studiu 12.00 Dnevnik 12.20 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Poletje iz spominske knjige, ponovitev ameriškega filma 14.35 Otroški program 15.00 Risanka 15.05 Poročila 15.10 Izobraževalni program 15.40 Mala delavnica 15.45 Znanilci pomladi 15.55 Angleščica 16.15 Modul 8 16.45 Hrvaška danes 17.45 Kristalno cesarstvo, ameriška nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.50 Kažipot 19.30 Dnevnik 20.10 Živa resnica, dokumentarna oddaja 20.40 Zvezde: Pero Kvrgić 21.50 Vrtiljak smrti, dokumentarna oddaja 22.20 Dnevnik 22.40 Slika na sliko 23.10 Amerika, češki, barvni film 0.40 Poročila TV SISKA HTV 2 16.00 Video strani 16.15 Tv koledar 16.25 Mestece Peyton, ameriška nadaljevanka 17.15 Top šport, ponovitev 18.20 Podobno, a različno 18.30 Daruvar, mesto z Madžarskim imenom 19.20 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Murphy Brovvn, humoristična serija 20.40 Hrvaška in svet 21.30 Euronogo-met: Petica 22.30 Glavni igralec, serija 23.15 Zakladnica, glasbena oddaja AVSTRIJA 1 15.40 Vesoljska ladja Enterprise -Nova generacija 16.25 A team 17.10 Polna hiša 17.40 Kdo je šef? 18.05 Dr. Quinn 19.00 Roseanne 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Billovo in Tedovo noro potovanje skozi čas, ameriška komedija 21.40 03 - Teleclubbing 21.50 Dead bang - Kratek proces, ameriška kriminalka 23.25 Veliko presenečenje, ameriška komedija 1.25 Čas v sliki, ponovitev 1.55 Schiejok, ponovitev 2.55 Dobrodošli v Avstriji AVSTRIJA 2 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Lokalne novice 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Hribovski zdravnik, nemška serija 21.05 Hribovski zdravnik, nemška serija 22.00 Čas v sliki 2 22.30 Tema, aktualno 23.00 Ob pol enajstih, kulturni magazin 23.30 Salman Rushdie 0.00 Rešilni čoln, srhljivka 1.35 Pogled od strani 1.40 Santa Barbara - Kalifornijski klan 2.25 K stvari 3.40 Kultura 4.20 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 EPP blok -1 19.05 Glasbeni spot 19.08 TV kažipot 19.10 Poročila 170 19.25 Iz izbora 19.47 Utrip Kranja 19.55 Danes na videostraneh 20.01 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Podjetnik tedna 20.30 Šport: Kolesarski klub Sava Kranj v letu 1996; voditeljica Branka Jurhar, v živo, pokličite: 33-11-56 21.10 Poročila 170 21.25 EPP blok - 3 21.30 ŠOK TV - 3. oddaja ; voditelja: Eva Aljančič in Anže Jereb 22.00 Konjeniški klub Komenda - Grand Prix arboretum, ponovitev 22.41 Glasbeni videospot 22.45 Poročila 170 23.05 Z vami smo bili.... nasvidenje 23.01 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.02 Videostrani LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Športni pregled dogodkov 20.50 EPP blok 20.55 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja, ponovitev 21.25 Film TV ŽELEZNIKI 19.00 Otroška oddaja 20.00 Narava, lovstvo, divjad 96, reportaža ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.48 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket, epp 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket, epp 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani TV MEDVODE 0.00 Videostrani 20.15 Reklamni blok 20.20 Tu-tuu, mladinska razvedrilna oddaja v voditeljema Anadrejo in Vilijem; posebni gost je Dušan "RadioDur" Uršič; sodelujte po tel.: 612-372 21.14 Reklamni blok 21.18 Video strani R KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevki 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Pometamo doma 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna kronika 13.40 Pometamo doma 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 - 18.00 Terenski studio 16.20 Novinarski prispevek 16.40 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri in poročila Radia Deutsche Welle 18.10 Vsakdo svoje pesmi poje 18.50 EPP 19.00Poročila Radia Voice of America 19.30 Večerni program z Roberotm Baumanom 20.00 Ti, jaz in najin otrok 22.00 Old timer shop -glasena oddaja 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Najprej vam bomo nekaj več povedali o sveži glasbi, nato svetovali, kaj lahko storite zase in nadaljevali z informativno oddajo ob 15.30. Sledila bodo obvestila ob 16.10, nato pregled zunanje političnih dogodkov v oddaji Deutsche VVelle poroča. 17. ura je čas, ko vas seznanimo z novostmi na številki 92, ob 17.30 pa se bo pričela oddaja Tržiški hit. Tudi tokrat bodo za presenečenje poskrbeli pokrovitelji oddaje. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 9.30 Lestvica TRI, tri, tri in AS 11.00 Svet računalništva 12.00 BBC, osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila (BBC, STA, vreme) 15.15 Občinski tednik -občina Kranjska Gora 16.15 Obvestila, osmrtnice 18.30 Domače novice 17.00 Zimzelene melodije z Dragom Arianiem 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika Ra Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Zelene melodije 8.00 Dogodki 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 11.00 Izobraževalna oddaja Ljudske univerze Škofja Loka 12.00 škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Otroški program 18.45 Zabavno glasbena lestvica 3+3+AS 19.30 Odpoved programa R RGL 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 -glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Hello again 15.00 Popoldne z Blanko M. Koželj 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 RGL za študente 16.00 Avtomobili: Alpetour - Remont 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Modni bla-bla 21.00 Zaslon - oddaja za računalništvo 22.00 Sršenovo gnezdo 1.00 Satelit * R OGNJIŠČE 5.30. - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna mislel svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 10.15 Ponovitev ned. oddaje 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.45 Izbor Vaša pesem 18.30 Več. inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče 21.40 Poezija za lahko noč 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program KINO CENTER ameriška drama KOŠARKARJEV DNEVNIK ob 16. in 18. uri; ameriška drama NEVARNA SRCA ob 20. uri STORŽIČ ameriška krimi-drama VROČINA ob 17. in 20. uri ŽELEZAR amer. zgod. spektakel POGUMNO SRCE ob 16.30 in 20. uri TRŽIČ FILMSKO GLEDALIŠČE: angleška drama DUHOVNIK ob 20. uri TOREK, 5. MARCA 1996 TVS 1 10.30 Video strani 11.00 Japonske pravljice: Lov na race 11.15 Srce igrač, mladinska serija 11.35 Simonove sanje, ponovitev kanadskega barvnega filma 13.00 Poročila 13.05 Lingo, ponovitev 13.35 Video strani 14.05 Ameriška književnost, ameriška dokumentarna serija 14.35 Obzorja duha, ponovitev 15.05 Paparazzo, ponovitev angleške drame 16.20 Mostovi 17.00 Dnevnik 17.10 Kljukčeva dogodivščina, nadaljevanka 17.35 Hanna Lovisa, švedska nanizanka 17.45 Aneta, češka nadaljevanka 18.10 Izzivalci, francoska nanizanka 18.35 Kolo sreče, igrica 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Ko se srca vnamejo, ameriška nanizanka 20.35 M ade in Slovenia 21.25 Roka ročka 22.25 Dnevnik 322.50 Poslovna borza 23.05 Cosbvjevi primeri, ameriška nanizanka 23.50 Poročila 23.55 Video strani TVS 2 9.00 Euronevvs 10.55 Sedma stezali.55 Magična moč živali, dokumentarna serija 12.25 Alpe Jadra, ponovitev 12.55 Nedeljskih 60, ponovitev 13.55 Koncert simfonikov RTV 15.35 Slovenci v svetu 16.10 Analitična mehanika 16.40 Ko se srca vnamejo, ameriška nanizanka 17.05 Okus po zločinu angleška nanizanka 18.00 Po Sloveniji 18.45 TV ambulanta 19.15 Videošpon 20.05 V žarišču 20.40 Učitelj, francoska nadaljevanka 21.30 Obiski 22.20 Somrak stoletja: Odisej in sin 23.30 Finale končnice DP v hokeju na ledu, posnetek KANAL A 7.00 CNN poroča 7.45 S shop 8.00 Dobro jutro z Darkom Korenom 8.05 Novice 8.15 Gorski zdravnik, ponovitev 9.55 Novice 10.00 Družina Adams 10.25 Jonathan, ponovitev 12.00 in 14.00 Novice 14.45 Dobro jutro z Darkom Korenom 16.00 Novice 16.05 TV prodaja 17.00 Rodeo, ponovitev 17.30 Shazzan, ponovitev risane serije 18.00 Gorski zdravnik, ponovitev 19.00 Pika na A 19.30 Družina Adams, ameriška risana serija 20.00 Hermanova glava, ameriška znanstveno-fantastična nanizanka 20.30 Državnik novega kova, angleška nanizanka 21.00 Karma: Praktičn alternativa 22.10 Poslovna tveganja, dokumentarna serija 22.40 Gost pike na A, ponovitev 23.00 Novice 0.00 CNN poroča POPTV 7.00 Video strani 11.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 12.00 Magnum P.I., ponovitev ameriške nanizanke 13.00 M.A.S.H., ponovitev ameriške nanizanke 13.30 Morska deklica, otroška serija, ponovitev 14.00 Kuhajmo skupaj, ponovitev kulinarične oddaje 14.30 Ljubezen, ki ostane, ponovitev filma 16.30 POP 30 17.00 Santa Barbara, nadaljevanka 18.00 MacGvver, ameriška nanizanka 19.00 Krila, ameriška nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Ograje našega mesta, ameriška nanizanka 21.00 Točka pravice, ameriška nanizanka 22.00 M.A.S.H., ameriška nanizanka 22.30 Avtodrom, oddaja o avtomobilizmu 23.00 Magnum P.I., ameriška nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev 0.30 POp 30, ponovitev 1.00 Video strani TV 3 7.00 Dobro jutro, Slovenija 9.00 Skrivnosti, ponovitev 9.30 Zdrava video glava, ponovitev 10.00 Na nitki, ponovitev 11.00 Družinski studio, ponovitev 12.00 Otroški film, ponovitev 15.00 Izbor iz "Dobro jutro, Slovenija" 15.30 Avtomobilistična oddaja, ponovitev 16.00 Otroški jarogram (Klov-nesa in princesa) 18.00 Na nitki, nanizanka 18.30 Izbor iz verskega programa 19.00 Dnevnik 19.20 Michelangelo 19.30 Burleska 20.00 Z glasbo v srcu 21.45 Dom in svet 22.15 Skrivnosti, avstralska nanizanka 23.15 Film 0.15 Ponovitev sobotne burleske HTV 1 14.30 Otroški program, ponovitev 15.05 Poročila 15.10 Dokumentarna serija 16.15 Otroški program; Majhen veliki svet 16.45 Hrvaška danes 17.45 Kristalno cesarstvo, ameriška nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.50 Turistični magazin 19.30 Dnevnik 20.10 Kruševo -Kruh naš vsakdanji, dokumentarna oddaja 20.55 TV parlament HTV 2 17.40 Vse ima nek namen 18.30 Govorimo o zdravju 19.00 Pogumni, nadaljevanka 19.20 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Urgenca, ameriška nanizanka 21.00 Črno, belo, v barvah: Zakon prerije, ameriški barvni film AVSTRIJA 1 13.40 Alfred J. Kvaki4.05 Am dam des 14.20 Uganke 14.30 Kečup vampirji 14.55 Artefix, nasveti za prosti čas 15.05 Popajeve nove dogodivščine 15.25 Mini čas v sliki 15.35 Vesoljska ladja Enterprise -nova generacija 16.25 A-team 17.15 Katts & Dog, serija 17.35 Kdo je šef?, serija 18.05 Polna hiša: Norice 18.05 Alf 19.00 Roseanne 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Dinastija sloov 21.05 Home svveet home 21.10 Urgenca, serija 22.00 Sladki vonj smrti, ameriška erotična srhljivka AVSTRIJA 2 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Dosjeji X 21.10 Poročilo 22.00 Čas v sliki 22.30 Na prizorišču, reportaža tedna 23.00 Phettbergs Nettle leit show 23.55 To je bila naša vojna, dokumentarna serija 0.45 A biger splash, angleški dokumentarni film 2.25 Pogledi s strani 2.30 Santa Barbara - Kalifornijski klan 3.15 Kultura 3.50'Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 EPP blok - 1 19.05 Glasbeni spot 19.08 TV kažipot 19.10 Poročila 171 19.25 Sprehod po Gorenjski 19.55 Danes na videostraneh 20.00 Torkov večerni družabni program 20.01 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Utrip Kranja 20.30 Torkova tema: Loklane televizije povezane v GIZ LTV Slovenija 20.52 Predstavitev Gorenjske televizije TELE-TV Kranj na Kanalu A 21.17 Glasbeni videospot 21.10 Poročila 171. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Film: Grace Kelly 23.05 Poročila 171 23.20 Z vami smo bili... nasvidenje 23.21 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.32 Videostrani LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Gorenjec meseca (v živo) 20.25 EPP blok 20.30 Dohodnina 1996 - kako izpolniti napoved za dohodnino, gost oddaje Janez Mišenc, v živo 21.30 Športni pregled, ponovitev ... Video strani TV ŽELEZNIKI 19.00 Proslava v OŠ ob prazniku (5. - 8. r) 20.00 Domača odrska predstava 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.17 Torkov športni pregled 18.20 Mini 5 18.51 Risanke 19.15 Videos-trai21.00 Satelitski progrma Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket, epp KINO 20.05 3, 2, 1 GREMO - oddaja domače zabavne glasbe z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket, epp 21.40 Napoved sporeda 21.45 Videostrani RKRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.20 čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40^ Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Predstavitev novega programa - Frizer 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Vedeževanje v živo 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarksi prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 EPP 16.20 Licitacija grafik Milana Batista - akcija za Katjo 16.50 EPP 17.20 Mladi, nadarjeni, obetavni 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri in poročila Radia Deutsche VVelle 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.00 Poročila Radia Voice of America 19.30 Večerni program z Mirkom Bartolacem 20.00 911 turbo 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Ob 13.40 lahko prisluhnete lestvici Air play Slovenia. Ob 14.30 bo sledila oddaja Na štirih kolesih. Nato bomo postregli z informacijami in nekaterimi drugimi zanimivostmi. Ob 16.10 bodo na vrsti obvestila, nato pregled zunanje političnega dogajanja s pomočjo kolegov iz Deutsche VVelle. Ob 16.30 lahko prisluhnete oddaji S"m Tržičan, ob 17.40 pa English One To One. Torkov spored bomo sklenili s Športnim obzornikom, ki se začne ob 18.00. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 11.00 Drug z drugim 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Slovenska glasbena scena 14.00 Melodija tedna 14.30 Telegraf 15.00 Poročila, BBC, STA, vreme 15.15 Občinski tednik -občina Bohinj 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Dots Records 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.30 Minute za countrv glasbo 7.40 Naš zgodovinski spomin 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Zabava in glasba 12.00 Škofjeloških 6 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Minute za požarno varnost 18.00 Pogovor z županom občine Gorenja vas -Poljane 19.30 Odpoved programa R RGL 5.00 Jutranji program RGL 5.15 Novice 6.40 Peter Stepic o zvezdah 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes vLjubljani 10.00 Maegeri -oddaja o karateju 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.50 Borza znanja 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 -glasbena oddaja 13.15 Novice 13.55 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 18.15 Okrogla miza 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 RGL klub 21.30 Avstralska glasba 22.00 Camel RHVTHM 23.00 Egostvle - Ines Kokalj 24.00 7200 sekund - D. J. Alf 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Reportaža 10.15 Predstavljamo vam... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 šport na radiu Ognjišče 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program CENTER ameriška drama KOŠARKARJEV DNEVNIK ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ ameriška krimi-drama VROČINA ob 17. in 20. uri ŽELEZAR DANES ZAPRTO! SORA ŠKOFJA LOKA FILMSKO GLEDALIŠČE: angleška drama DUHOVNIK ob 20. uri aGranacveu . proizvodnja in trgovina Čatež d.d Današnjo križanko prispeva AGRARIAC-VETJE iz Čateža. Da bi Vam s cvetjem polepšali dan, se trudimo tudi v naši družbi. Pri nas poskrbimo, da so cvetličarne po vsej Sloveniji lahko dobro založene z raznovrstnim cvetjem in lončnicami, saj iz svojih skladišč v Čatežu, v Ljubljani, Mariboru in Ptuju vsakodnevno zalagamo trgovce s cvetjem. Poleg tega pa Vam tudi v lastni maloprodajni mreži postrežemo z vsemi cvetličarskimi artikli. Naše cvetličarne lahko najdete v Ljubljani, Kočevju, Mariboru, Dravogradu, Ruju, Trebnjem, Mokronogu, Brežicah in na Čatežu, kjer smo pred dvema letoma uredili sodobni Vrtnarski center ki se lahko pohvali s svojo dobro založenostjo z vsemi artikli za vrtičkarje. Najbolj zanimiva pa je seveda naša proizvodnja na Čatežu. Daljnega leta 1962 so na Čateškem polju začeli termalno vodo izkoriščati za g^Btje rastlinjakov. Tako so začeli z gojenjem zelenjave na 1,5 hektarja površine. Vendar so vzgojo zelenjave kmalu opustili zaradi nedonosnosti in se začeli ukvarjati s proizvodnjo okrasnih rastlin. Predvsem %o vzgajali ciklame in nageljne, ki so bili poznani daleč naokrog. Proizvodnja se je širila, z njo pa tudi prodajna mreža, ki je bila razpredena s skladišči po ozemlju celotne Jugoslavije. Trenutno se ukvarjamo z gojenjem rezanega cvetja in lončnic na površini 5,5 ha. Kaj vse počnemo, pa si lahko sami ogledate na dnevih odprtih vrat na Čatežu, ki bodo potekali od 13. do 15. aprila. Najdete nas v neposredni bližini Čateških Toplic, saj smo njihovi dobri sosedje. Za reševalce današnje nagradne križanke razpisujemo naslednje nagrade: 1. nagrada LONČNICA v vrednosti 7.000 Sn 2. nagrada LONČNICA v vrednosti 5.000 Sn 3. nagrada LONČNICA v vrednosti 3.000 SIT Kot vedno pa tri nagrade prispeva Gorenjski glas. Vse, kar morate narediti, je, da pravilno izpolnite kupon križanke, ga prilepite na dopisnico in pošljete do četrtka, 14. marca, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj al" oddate na turističnih društvih Bohinj, Bled, Cerklje, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Škofja Loka in turističnih agencijah Meridian - Jesenice, Tik-tak Preddvor. ZARJA Trgovsko podjetje, d.o.o., JESENICE na podlagi sklepa skupščine podjetja objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDB za prodajo lokala na jeseniški tržnici, C. m. Tita 21, Jesenice, del parcele št.- 371/1 k.o., Jesenice v velikosti 49.12 m2. ^premičnina zemljiško-knjižno še ni urejena, lokal je trenutno v najemu, vendar je "a/emno razmerje že prekinjeno. P°Pudbeje treba poslati na naslov ZARJA, d.o.o., Jesenice, Titova 1, 64270 Jesenice, s Popisom: PONUDBA ZA ODKUP - NE ODPIRAJ Da^8/' P°niJdriik mora kupoprodajno pogodbo skleniti v 15 dneh po odpiranju ponudb, kupnino w plačati v 8 dneh od sklenitve pogodbe. Prodajalec si pridržuje pravico, da ne sklene pogodbe z nobenim ponudnikom. Kupec pridobi lastninsko pravico po plačilu kupnine. 064/8^55^ tr^a 10 dn' °d dneva obiav6, za vse dodatne informacije kličite po telefonu Einhell Elektronski vrtalni stroj s kladivom SBC 400 Zelo močno, izolirano ohišje, vpenjalo za svedre do 10 mm, primeren za les/ kamen/kovino 15/10/10 mm Kress Ročna krožna žaga CHKS 6055 900W, rezilo O 163 mm, globina reza do 54 mm, stranski rezi do 45°, rezalno vodilo 132 x 294 mm, enostavna menjava rezila, rezilo iz jekla z 12 zobmi (eksport ATS 1.165.-) Dvoročna sanit. baterija 1/2" LEJLB Dvoročna sanit. baterija 8 prho 1/2" vključno s cevjo Dvoročna sanit baterija 1/2" ULLB Termostat za prho "SCAU" iz kroma, 1/2", varovalka proti previsoki temperaturi >ri 380 C. baut!1ax SiuMax (CUMC • VUUCH, Mirta- Ctlkr Smb H, Tri. 004) / 4?4J- )} 5 Sf CRADEC ■ GMZ VVHUNG, VVtUtnpt GOrtri 21, Tri. 004) / M • M 4» 40 GJMDEC ■ CIA2 UHIN4.U, Oitbihntr. t. Tri. 004) / )1« • 44 iT ii 0O4)~/ ...----"' T«1 004) / 4)H -MIH. CaOVK • UACfNFUKT. Cabannf »4 D«AU vuJ?" 15 ' » - VtUHOVK • VrtlUdMAJIKl KUpnfuiMInl* 44, Tri. 004) / 4))) ■ 4) 0« 1,1 004)/47«. 4* 81 VllAi H trilrtnptral*. 34, Tri. 004) / 4)41 • 41 4 t) O^^T w UPNICA - UIINITZ CftAUA. Cfmlh )), Tri. 004) / Ui2 • U * M 'Noto ,^2*5 OfT. C v. H(tomdorf«i.B> tO)«, Tri. 004) / 316 • *T 11 ♦) • C«AOfC MVW Sadjarstvo po biološko dinamični metodi Iz slabe zemlje zgleden vrt Minuli teden se je v Sloveniji mudil Siegfried Raumann, ki je na kmetijskih šolah, v sadjarskih društvih in na kmetiji Par Gwolešnk v Suši predaval o sadjarstvu brez strupov oz. sadjarstvu po biološko dinamični metodi. In kdo je Siegfried Bau-mann? Kot sin nemškega tovarnarja se je rodil 1918. leta v Hermannstadtu v današnji Romuniji. V Nemčiji je dokončal študij agronomije, nato pa je najprej delal kot upravnik velikega plemiškega posestva ob Bod-enskem jezeru. Tam se je spoznal z antropozofskim pogledom na svet in pojmom biološko dinamičnega dela z naravo. To ga je spodbudilo, da je v bližini Freiburga kupil sedem hektarjev zemlje, ki je s treh strani obdana z gozdom. Na tej zemlji je začel s sadjarstvom po biološko dinamični metodi, ki zavrača kakršnokoli uporabo umetnih gnojil in kemičnih sredstev zoper plevele in živalske škodljivce. Izhodišče je bilo tako slabo, da za začetek dela ni mogel dobiti niti posojil. S prizadevnim delom je dosegel, da je na zemlji, skorajda neprimerni za obdelovanje, nastal zgleden vrt, ki je bolj kot plantaži podoben raju. V njem je mogoče opaziti skrbno izbrano sadje vseh vrst, mile prehode gozda v sadovnjak, otočke gozda sredi sadovnjaka, čebelnjak, tolmune, skalnjake, ki so bivališče žuželk in drobnih živali, valilnice in krmilnice za ptice, ki pomagajo ohranjati naravno ravnovesje, pa zelenjavni vrt, cvetlične otoke - in še bi lahko naštevali. Pestrost rastlin pogojuje tudi pestrost živalskega sveta. Uporaba biološko dinamičnih preparatov na zemljo deluje blagodejno, kislost tal se je normalizirala, humus v tleh je obogatel. Sigfried Baumann prodaja zdravo sadje (brez ostankov strupov) pretežno iz sadovnjaka. V bližnjem Freiburgu ni našel le hvaležnih kupcev, temveč tudi prave prijatelje, ki radi pomagajo pri obrezovanju in obiranju sadja. • M. Vrhunc KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA, z.o.o., Škofja Loka Cenjene kupce obveščamo, da imamo v zalogi po zelo ugodnih cenah: - semenski krompir sorte: desiree,. kennebec, jerla, carlingford, fiana, romano, sante, kondor - vse vrste domačih in uvoženih semen - žita - gnojila - kmetijske stroje - zaščitna sredstva - vse za vrtičkarje - ves gradbeni material Pokličite po telefonu št.: 064/632-533 ali 064/632-473 in se o dobri ponudbi prepričajte sami. VRTIČKARJI POZOR! V naši trgovini Spodnji trg v škofji Loki smo vam pripravili velik izbor semen, okrasnih čebulic, grmovnic, gnojil, lončnic, okrasnih lončkov, semenskega krompirja in zaščitnih sredstev, pakirano v količinah primernih za vrtičkarje. Pripravili vam bomo veliko izbiro sadik, vrtnin, balkonskih rož in pri nas se boste lahko oskrbeli z vsemi sadikami zelenjave, ki jo boste potrebovali na vaših vrtovih. Obiščite nas ali pa nas pokličite po telefonu št.: 064/620-783. ŽELELI BI VAS OBVESTITI, DA JE V OBEH TRGOVINAH NA VOLJO STROKOVNJAK, KI VAM BO S SVOJIMI NASVETI POMAGAL PRI PREMAGOVANJU TEŽAV PRI KMETIJSKI PRIDELAVI IN VRTNARJENJU, DA BI BILI S SVOJIM DELOM KAR NAJBOLJ ZADOVOLJNI. Želimo vam veliko uspeha in zadovoljstva pri vašem delu. VRTAČ,,,, Audl Visoko 77 ay Visoko pri Kranju 64212 TeL/ fax: 064/43-072, 43-148 POOBLAŠČENI TRGOVEC IN SERVISER ZA VOZILA VOLKSWAGEN IN AUDI VW POLO - avto leta NOVO * NOVO * NOVO * NOVO DOLGI POLO - polo z zadkom že od 21.900 DEM dalje CADY kombi in furgon od 18.725 DEM dalje SHARAN na voljo že od 37.110 DEM Golf, Vento, Golf variant _VW, AUDI, SHARAN in DOLGI POLO NOVE, NIŽJE CENE: TESTNE VOŽNJE Del čas: od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure Agromehanika V NAS ŠKROPILNA TEHNIKA AKUMULATORJI ZA TRAKTORSKI IN AVTOMOBILSKI PROGRAM REZERVNI DEU ZA IMT IN TRAKTORJE TOMO V1NK0VIC ODKUP IN PRODAJA RABLJENE KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO SISTEMU STARO ZA NOVO AVTOMOBILSKE PRIKOUCE TRAKTORJI CARARO od 30 do 70 KS, pogon na vsa štiri kolesa DOBAVA TAKOJ TRAKTOR AGT 830 TRAKTOR IMA VGRAJENE MOTORJE OD 26 DO 35 KS, HIDRAVLIČNI VOLAN TER POGON NA VSA ŠTIRI KOLESA ZE ZA 8.700 DEM MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT Povabilo iz blejske svetovalne službe Na izlet v Švico in v Nemčijo Bled • Čeprav radi priznavamo, da je doma (na Gorenjskem) najlepše, pa je dobro občasno pogledati tudi prek meja. Priložnosti je veliko, eno ponuja tudi Majda Loncnar, svetovalka za kmečko družabnost in dopolnilne dejavnosti, ki kmetice, kmete, podeželsko mladino in vse druge vabi na dva izleta v tujino - od 25. do 28. aprila v Švico, 2. in 3. maja pa na Bavarsko. Izletniki, ki se bodo odločili za "potepanje" po Avstriji in Švici, si bodo ogledali pokrajino Appenzell, znano po posebnem siru, mogočne Renske slapove, vasico Stein am Rhein, cvetlični otok Mainau ob Bodenskem jezeru, Lichtenstein, Innsbruck in še marsikaj drugega. Za izlet bo treba odšteti od 450 do 500 mark, blejska enota kmetijske svetovalne službe bo sprejemala prijave do 28. marca, ko naj bi izletniki tudi plačali prvega izmed treh obrokov. Drugi izlet, na Bavarsko, bo trajal le dva dni, cena bo temu primerno nižja (od 50 do 300 mark), prijave pa bodo sprejemali do velike noči. Izletniki si bodo ogledali nekaj kmetij, ki se ukvarjajo s turizmom, najbolj znano baročno cerkev v Evropi in še več drugih zanimivosti. • CZ. Mercator • KŽK Kmetijsko Kranj, d.o.o. Begunjska cesta 5, KRANJ > n// *DESIREE *KENNEBEC *CARLINQFORD *NAVAN *JAERLA *PRIMULA *ULSTr2R *SCEPmE SKLADIŠČE KROMPIRJA ŠENČUR K A TUDI 10 kg PAKIRANJE -PO UQODNIH CENAH 41-017 ali 211-252 d.o.o., Lesce objavlja prosto delovno mesto: PROGRAMERJA L - INFORMATIKA Pogoj: dokončana visoka šola za organizacijo dela - smer računalništvo ali druga visoka šola tehnične usmeritve z delovnimi izkušnjami s področja informatike Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 6 mesecev z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. .. V delovno razmerje sprejmemo tudi pripravnika za čas pripravništva z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Kandidati naj vložijo pisne prijave s kratkim življenjepisom v 8 dneh po objavi na naslov: VERIGA, d.o.o., Lesce, Kadrovska služba, Alpska c. 43, Lesce 64248. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku prijavnega roka. ZDRAVJE IMA SVOJO CENO VAROVALNA DIETA BIOTOP Najenostavnejši pokazatelj za nastanek arter-oskleroze je holesterol. . VAROVALNA DIETA BIOTOP je pripravljena po priporočilu Evropskega Kardiološkega združenja. Priporoča se bolnikom ter vsem ljudem s povišanim holesterolom, povečano telesno težo, maščobami ter povečanim krvnim sladkorjem. V študiji se je pri 150 bolnikih s povečanimi dejavniki tveganja znižal holesterol, maščobe, krvni sladkor in telesna teža, kot je prikazan Skoraj polovica ljudi umira zaradi bolezni srca in ožilja, 22 do 25 % pa zaradi rakastih obolenj. Vzroke za nastanek teh bolezni imenujemo: dejavniki tveganja. Najbolj poznani dejavniki tveganja so: nepravilna prehrana, povišan holesterol, kajenje, povišan krvni pritisk, stres, fizična neaktivnost, spol, starost in dedni faktor. Za preprečevanje nastanka teh bolezni priporoča Združenje kardiologov Slovenije, prav tako kot Evropsko združenje kardiologov, varovalno dieto, redno fizično aktivnost in premagovanje stresa. Najbolj poznana varovalna dieta je tako imenovana Mediteranska dieta. Osnova te diete so žita, sadje, zelenjava, hladno olivno olje, naravne začimbe, zdrava voda in občasno ribe. Z uživanjem takšne hrane se lahko vpliva na nivo holesterola v krvi, prav tako na maščobe, kontrolira pa se lahko tudi krvni pritisk. Telesna teža se hitro zmanjša in poveča se kvaliteta življenja. Obolevnost za civilizacijskimi boleznimi pade in aktivna življenjska doba se podaljša. TRIGLICERIDI - MAŠČOBE PRED IN PO DIETI 3,4 j 1,9 1 PRED 1 PO |J ZAKLJUČEK Varovalna dieta je uspešna, sprejemljiva in poceni metoda za ohranjanje zdravja. Znižuje dejavnike tveganja, je brez stranskih učinkov, ki jih pogosto zapažamo pri zdravilih in števiJ"' drugih reklamiranih shujševalnih programih. . . Zmanjša se poraba škodljivih preparatov za hujšanje, ki se nekritično predpisujejo in reklamiral na slovenskem in širšem prostoru. dr. med. Janez Tasic kardiolog Te in številne vašemu organizmu še kako koristne proizvode boste lahko kupili v trgovinah zdrave hrane in zeliščnih lekarnah po Gorenjskem, ki so spodaj navedene. Vsi kupci, ki boste s seboj prinesli priložen kuponček z napisom " BIOTOP PROIZVODI - ZA VAŠE ZDRAVJE IN BOLJŠE POČUTJE", boste na vse proizvode BIOTOP prejeli 10% popust. BIOTOP PROIZVODI ZA VAŠE ZDRAVJE IN BOLJŠE POČUTJE PROIZVAJA MEDIACOR CELJE TEL7FAX: (063) 441-631 IMIMACA ZDRAVILA PU5NIK marua JESENICE DEL ČAS: 9.-19. SOBOTA: 9. ■ 13. LUČKA dao. KRANJ DEL. CAS: 9. -19. SOBOTA 9. -13. KRANJ DEL ČAS: 8. -18.30 SOBOTA 8. -12. J9tedi San KRANJ DEL ČAS: 8. -19. SOBOTA- 8. -12. TC DETELJICA TRŽIČ DEL. ČAS: 9. -19. SOBOTA 9. -13. TRGOVIMA PEHAR KRANJ DEL. ČAS: 8. -19. SOB.: 8.-13., NED.: 8.-12. VIS VITAUS BLED DEL. ČAS: 8.-19. SOB 8-18 NED.' IN PRAZNIK114.-18 domaČa RADOVLJICA DEL. ČAS: 9.-19. SOB: 9. -12. KRANJ .««1 DEL. ČAS: 7.-19.30 SOB.: 7.-17. NED.: 8.-11. /h NAPREDEK DOMŽALE * DEL. ČAS: 8. -19. SOBOTA 8. -13. užitek nedotaknjene narave SUPER UGODNA SMUKA NA ROGjJ od 2. 3. do 15. 3. 1996 HOTEL PLANJA Rog/a Vabimo vas na preživljanje smučarskih počitnic v neokrnjeni naravi Zreškega Pohorja v hotelu PLANJA _na Rogli._ INFORMACIJE IN REZERVACIJE: UNIOR TURIZEM, PRODAJNA SLUŽBA tel.: 063/762-451 PREDSTAVNIŠTVO LJUBLJANA tel.: 061/329-264 VILE TERME ZREČE 7 polpenzionov kopanje v vseh bazenih nnalo brezplačna uporaba shuttle busa na Hog narodni večer Cena paketa na osebo v dvoposteljni sobi 29.900 SIT. 1 KUPON za 10 % popusta maV na penzionske storitve in smučarske vozovnice za penzionske goste Unior Turizma času od 2. 3. do 15. 3. 1996 M*. 11 KOMENTAR PREJELI SMO Najboljši igralec v politiki Al ar ko Jenšterle, zunanji sodelavec Vihar, ki ga je s svojimi spektakularni-nny mi potezami tZZr°Sl sanjski Zupan Vi- C«/ ie dodobra raz- »/>j&i sloveni]o in njeno nl!lko> "božični mediji in movi komentatorji pa ie J2P niso imeli tako dobre ^ glodanje. lun DreZ lzJeme Je bil san ros Predmet cinične-niJo0smehovanJa> saJ nihče v nnl°rl potezi in njenem pjevanju ni videl zanimi-elnf procesa slovenskega Čevnma ln Poklicnega zani- ^SedrlaTj Sl°' naih0!™" Gros v Politiki sledi (čePrav nezavedno) arr,»S*?ePtom prevratniškega &^dentskega |i-let k konca šestdesetih ml J° 50 ljudje z množični-aernonstracijami in posa-Zani*lmI akti smešili in vodhr11 drzav°- Beatniški %fl Jerry Rubin je s iškeo roSom tedaj za amer-PraiS predsednika predlagal PredvllZ Z fm Cd° Sel na Sovkn,! . kampan]o, nje-pesnik/u0 ln svetovno znani enim Ginsberg pa je z Sfčikn m čavkom zadel dejai. "rf ten Protestov, ko je ter i" ■fem°nstracije so tea- Politika- teater Je tudi je ZeiQ ln na tem področju Župan 0ri&nalen kranjski delien'ipPk naJ &re pri tem za ali J nan v parlamentu Pa Za demonstrativen izgon države iz stavbe kranjske občine. Toda ko so kritiki z nasmehom polnili svoje stolpce in Grosu razkrivali, kako ne pozna pojma Ex Cathedra ter podobno, so povsem pozabili na to, da je njegovo dejanje med Kranjčani naletelo na popolnoma drugačen odmev. Meščani, ki so ga navsezadnje navkljub bananam v parlamentu znova izvolili za svojega župana, so tudi tokrat mrmrali, da je državi res treba enkrat pokazati, kar ji gre, Celo huje, Gros je sprožil proces v vsej Sloveniji, saj je prišlo do skupne izjave vseh županov mestnih občin, podporo pa je dobil tudi od dveh najmočnejših slovenskih županov -mariborskega dr. Krizmana in ljubljanskega dr. Rupla, čeprav je slednji poudaril, da se s kranjskim načinom reševanja težav ne strinja. Toda dr. Rupel je vendarle premeteno izkoristil Grosovo potezo in med drugim predlagal prerazporeditev deleža javne porabe v korist občin. Tu pa smo že pri bistvu Grosovega teatrskega nastopa. Kranjski župan je poskrbel za to, da so slovenski mediji velik del svojega prostora namenili njegovim "af-narijam", toda hkrati je z njimi opozoril na pomemben problem, s katerim so se doslej v svojih pisarnah neuspešno in neodmevno ubadali slovenski župani, zdaj pa je to postal predmet najširše slovenske javnosti. Ob tem je še posebej pomembno, da so župani preko Grosa zagrozili tudi slovenski državni politiki. Strankarski politiki, ki navsezadnje to politiko vodijo, so se nedvomno zavedeli, da se jim tik pred volitvami upirajo ljudje po terenu, ki bodo imeli v rokah odločitev na prihodnjih volitvah. Že na začetku smo omenili, da so Slovenci veliki egoisti, kar pomeni, da jih najprej zanima neposredno okolje, potem Življenje v mestu in čisto na koncu slovenska država, ki jo v glavnem poznajo le po tem, da jim enkrat na leto pobere dohodnino, njeni predstavniki pa jih poleg tega še redno vznemirjajo s svojimi neskončnimi in brezplodnimi aferami. Zdaj pa se je našel nekdo, ki je opozoril na možnost "državljanske nepokornosti", sicer izjemno nevarnega, a populistično močnega dejanja. Gros mora občanom le še povedati, pod katero "strankarsko blagovno znamko" vse skupaj počne. Da bodo na volitvah znali pravilno obkrožiti. Slovenci se namreč s politiko ne ukvarjajo toliko, kot bi mislili, zato potrebujejo tiste, ki jih usmerijo v ključnem trenutku. Nekoč je tako Ivan Kramber-ger pobral petino volilnih glasov. Ali je res možnost, da je sedanja volilna populacija bolj ozaveščena? Pokojnine na ustavnem sodišču Novo ustanovljena politična stranka Krščansko-social-na unija - KSU ima v svojem programu poglavje Odnos do upokojencev, v katerem je napisano, da se pokojnin ntfl nominalno niti realno ne sme zniževati. To ji je dalo potreben pravni interes, da je na Ustavnem sodišču zahtevala presojo ustavnosti nedavno sprejetih sprememb pokojninskega in invalidskega zakona. Z novim zakonom se namreč spreminja besedilo 160. člena osnovnega zakona o pokojninskem zavarovanju iz leta 1992 v škodo upokojencev. Po prvih izračunih nova metoda ugotavljanja poračunov predstavlja za vsakega upokojenca letno približno polovico mesečne pokojnine manj, kot bi mu pripadala po starem zakonu. To je jasno povedal finančni minister Mitja Gaspari v Državnem zboru s trditvijo, da bo v jeseni potreben rebalans proračuna, če predlagan zakon ne bo sprejet ali pa se bo država morala zadolžiti za 15 milijard tolarjev. Vendar obstaja tudi izračun, po katerem bodo upokojenci prikrajšani za več kot eno celo mesečno pokojnino letno. Po ustavi Republike Slovenije je Slovenija pravna in socialna država, v kateri je zagotovljena pravica socialne varnosti njenih državljanov. Ustava tudi prepoveduje uveljavitev takih zakonov, ki posegajo v že pridobljene pravice državljanov. Ena takih pravic je zajeta tudi v le omenjenem starem zakonu o pokojninskem zavarovanju, ki v svojem 4. členu navaja, da pravic po tem zakonu ni mogoče odvzeti, zmanjšati ali omejiti, razen v primerih, ki jih ta zakon določa. To načelo pomeni, da se državljan zanaša na pridobljen pravni položaj, ki ima zanj trajen značaj in je poznan z njegovo eksistenco. Pridobljene pravice so utrjena pravna stanja, ki so zavarovana pred posegi zakonodajalca. Državljan se je upokojil na osnovi nekega zakona, ko je ugotovil, da ima na njegovi podlagi zagotovljeno socialno varnost. Odločba o upokojitvi in zakon, na osnovi katerega se je upokojil, predstavlja upoko-jenčeve premoženjske pravice. Velika večina upokojencev nima drugega upoštevanja vrednega in donosnega premoženja. Če se te pravice nenadoma zmanjšajo in omejijo, je to v nasprotju s 50. členom ustave, ki državljanom zagotavlja pravico do socialne varnosti in v nasprotju z 2. členom, ki deklarira Republiko Slovenijo kot pravno in socialno državo. V ilustracijo, kako bodo upokojenci prizadeti in kako bo znižano njihovo človeško dostojanstvo, če bo obveljala sprememba pokojninskega zakona in bodo v letošnjem letu prikrajšani za najmanj polovico mesečne pokojnine, naj navedem nekaj številk. Od več kot 450.000 upokojencev v RS jih je prejelo v decembru 1995 po podatkih Pokojninskega zavoda: do 35.000 SIT mesečno 74.842 (17 %) do 40.000 SIT mesečno 56.119 (12,8 %) do 45.000 SIT mesečno 63.537 (14,5 %) do 50.000 SIT mesečno 39.039 (8,9 %) Več kot polovica slovenskih upokojencev je torej prejelo mesečno pokojnino pod 50.000 SIT (53,2 %) Tudi Državni svet RS je ugotovil, da je novi zakon o pokojninskem zavarovanju v nasprotju z 2. členom ustave (Slovenija je pravna in socialna država). Ko je Državni zbor ponovno obravnaval pokojninski zakon, se ni držal 175. člena Poslovnika Državnega zbora, po katerem bi moral predlagatelj zakona (vlada RS) v obrazložitvi oceniti finančna sredstva iz državnega proračuna in poslanci niso imeli zadosti podatkov za odgovorno glasovanje. Ta trditev in ugotovitev Državnega sveta ima oporo v izjavi finančnega ministra, ko navaja zelo na splošno in celo med seboj nasprotujoče si trditve: - v ministrstvu smo izračunali, da letos pokojnine ne bi smele pasti - da bodo denarnice upokojencev vsak mesec tanjše za približno 1.300 do 1.500 tolarjev - da bodo upokojenci izgubili le 8 do 9 milijard tolarjev Mnenja sem, da bi vlada morala obvladati predvsem sivo ekonomijo, če pa tega ni sposobna, ima na voljo še veliko drugih možnosti za pokrivanje izdatkov v državnem, proračunu. Lahko tudi navsezadnje bolj obdavči visoke in najvišje pokojnine. Glede na to, da je podobno zahtevo predložila v presojo ustavnosti tudi Zveza upokojencev, lahko pa to naredi tudi vsak posameznik, ki ima za to pravni interes, bo ustavno sodišče po vsej verjetnosti vse zahteve, ki se nanašajo na zahteve pokojninske zakonodaje skupno obravnavala. Mag. Franc Šmid 48 & ENA NESREČNA USODE PIŠE: MILENA MIKLAVČIČ ZGODBA, J.uhjana je stara komaj triindvajset let. Toda ko ■ Je s komolci naslonila na kolena in rekla, no, to be^j ^ar sem d Imela povedati, sem obsedela brez siii To se mi zel° redko zgodi. Čeprav je zunaj Wo sonce, je postajajo v avtomobilu neprijetno Po a Sem m *Ja me )e stresl° toda P° pravici ZatLn° *e danes ne vem ali zaradi mraza ali ?',ker me je pretresla njena zgodba. mulliana me je prvič poklicala ie pred kakšnim i^Secern- Bilo je ie pozno, ko je zazvonil telefon nena frugi strani se je oglasilo šepetanje, toda tako Po,°^no> da sem komaj razumela, kaj mi hoče v*aati. Potem je, sredi stavka, odložila slušalko. (elufVa se dogovorili za srečanje, me je prosila, J?*0 Pride v Žiri. Ni ielela, da bi naju videli v *k°f)i Loki. strehi0- izvedel moi in potem bi bil ogenj v 7 A mi Je zauPala> ko sva si stisnili roki. Poth Se mi ]e Prikupna, malce v zadregi in lnuim sem si mislila, le kakšne probleme ima lahkoto dekle. Lr0 Jmam, ve{iko časa, ker moram biti ie čez eno "Tod ma>" se mi je opravičevala zaradi naglice. aa nikogar nimam, da bi se lahko z njim po8ov0rila in mu zaupala..." dop Abtem se Je naslonila nazaj in začela nizati jenu ' ki so usodno zaznamovali njeno iivl- c* ko sem bila čisto mlada, so me privlačili fantje A/i/fm čist0 mlada, so me privlačili hotelu 1 nisem imela teiav z njimi. Če sem le •sem lahko šla z enim ali drugim, jam se, da sem imela komaj trinajst ali S ^'rinaist? Se' da sem imela komaj trinajst PbsalL ^° so na SoU organizirali ples. bil0 ln SVa šla ven> na sprehod in všeč mi je sem i„ , me ,e stisnil k sebi in me poljubil. Uiivala drugič mije bil°- Včasin sem iim dovolila več, Het *5S* odvisno od tega, koliko so mi bili "lahka-' SO se začele širiti govorice, da sem Zahoče T pri meni vsak "dobi", če se mu le ulične n meie zel° razjezilo. Kaj je brigalo tiste Zelo 7nPrav}Pvke> kaj jaz počnem?! Fantom sem cmerila, ker so se hvalili okoli..." Prazan0 *e zdo zS°daj izgubila starše. Svojet>nxaV }l ]e umrla le mama. Oče je večino Pameti LaSa Prebijal po gostilnah in pil. Na kraj Le pon*"1 Padlo> da bi se brigal za svojo hčer. Vel'kokrnt k Se ]e Primajal domov, jo je pr'pravil Pr(i.il in nagnal v kuhinjo, da mu je °°sih no° Ve?erJ°- M ga marala in zmeraj, ko je 8 tekala po stanovanju, si je ielela, da ga ne bi nikoli več videla. "Danes vem, da sem iskala bližino moških zato, ker sem si ielela toplino in vsaj malo ljubezni. Mislila sem, da me bodo potem, ko bodo dobili moje telo, vzljubili in mi nudili tisto, po čemer sem hrepenela. Kje pa! Brigala sem jih! Kolikokrat smo se čez dan srečali po "placih", toda ponavadi so se obrnili stran, kot da me ne poznajo." Pri sedemnajstih je spoznala Igorja. Bil je oienjen in je imel dva, ie na pol odrasla, otroka. Spoznala sta se med poletnimi počitnicami, ko je delala v nekem bifeju. "Med malico je prihajal s kolegi na pir. Zmeraj me je branil, ko so mi nagajali, mi iviigali ali mi govorili kaj neprimernega. Rekel je, ali ne vidite, kako je še mlada in nedolina, pustile jo. Oni so se smejali ter mu razlagali, da je šlo ie vse čez mene, samo tank ne. Zardevala sem, toda nič ni pomagalo. Igor me je nekega večera počakal pred bifejem in me odpeljal domov. Na lastna ušesa je hotel izvedeti, če sem res taka, za kakršno me imajo njegovi kolegi. Seveda sem zanikala. Bila sem tako jezna, da sem se kar tresla. Samo z dvema sem ie spala, ker sta mi bila všeč, z drugimi pa nisem imela ničesar... Igor me je prijel čez ramena in stisnil k sebi. Ustavila sva se na parkirišču na Lipici. Samo za nekaj minut mije rekel, toliko da se pomeniva. Vse sem mu povedala. O tem, da ni nikomur nič mar zame, o očetu, ki je pijanec in surovei povrhu in o vseh moških, ki sem jih ie imela. Pri nekaterih imenih se je začudil in ni mogel verjeti, da so res "taki". Kakšni, sem zakričala, ker me je pogrelo, da se mu zdim tako pokvarjena in ne dovolj dobra za tiste, ki so ieleli spati z menoj. Hitro me je pomiril in potolaiil. Sedaj bom jaz skrbel zate, mi je obljubil, ko sem mu povedala vse, kar sem se spomnila. Drial je besedo. Vsak večer me je hodil iskat in me vozil domov. Bogvaruj, da bi me videl, da bi s kom klepetala dlje, kot se mu je zdelo primerno. Ljubosumno je pazil na vsak moj korak. Celo to je sitnaril, če sem bila preveč izzivalno namazana ali če sem si oblekla prekratko krilo..." Toda tudi Igor je bil moški. Nekega večera se od nje ni poslovil v avtu, ampak je stopil za njo v stanovanje. Očeta je takrat ie cel teden "nosilo", brata tudi ni bilo doma in tako sta imela čudovito priloinost... "Z ocenjenim dedcem do takrat nisem bila še nikoli. Žena, otroci, družina... ne v to se nisem hotela vtikati. Toda z Igorjem je bilo drugače. Čutila sem, da me ima vsaj malo rad... ne tako kot drugi... Bilo je zelo lepo in še potem je bil prav tako pozoren do mene kot prej. Le ljubosumen je postal kot hudič. Prepovedal mi je celo to, da bi še naprej delala v bifeju. Da me moški slačijo s pogledi in da si "lahko vsak obriše roke ob mene", je govoril ob večerih, ko me je ves iivčen čakal, da sem pomedla po tleh, pomila sanitarije in oddala denar. Včasih sem ga vprašala, zakaj se raje ne briga za leno in za svoje otroke, pa je rekel, da sem mu jaz prva, potem so šele oni. To mi je bilo zelo všeč in odpustila sem mu, da je kar naprej tečnaril." Toda podjetje, pri katerem je bil Igor zaposlen, ga je poslalo z njegovo skupino v Beograd. Puntal se je, toda nič ni pomagalo. "Prosil me je, da grem z n]im,na kraj pameti mi ni padlo, da bi to res naredila. Malo sem ga ie bila sita, priznam. Toda ko me je nekoč na avtobusni postaji ustavila njegova žena in mi zagrozila, da me bo ubila, če ne bom dala miru njenemu Igorju, sem spoznala, da je bolje, če za nekaj časa izginem. Bilo je ravno poletje, začele so se počitnice, in na vrat na nos sem jo zbrisala v Poreč. Nekaj časa sem se potikala okoli s klapo, ki sem jo tam dobila, dokler..." Tu je Julijana nenadoma utihnila. Z roko si popravila šop las, ki ji je silil na čelo. Odprla je torbico in potegnila na dan cigareto. Z užitkom je potegnila dim. Se ti ne zdi prav nič čudno, ko me poslušaš, mi reče in se nervozno nasmehne. "Ne moreš si misliti, koliko korajle sem morala zbrati, da sem te poklicala. Toda ienske so v službi govorile, da ne moreš biti slaba..." Njeno pripovedovanje je steklo naprej, kot da ne bi vmes naredili krajšega premora. "Njega, svojega moia, sem prvič videla v slaščičarni. Zdel se mi je lep kot bog. Sedeli so v kotu, pili in kadili. Očitno so se dolgočasili, ker so nas takoj opazili. Najina pogleda sta se ujela in vedela sem, da sem spet "pečena". Zapletli smo se v klepet, beseda je dala besedo... vse skupaj pa se je zavleklo pozno v noč. Nazadnje sva ugotovila, da ima on strica v Škofji Loki, in da bo prišel "s trebuhom za kruhom" ie čez nekaj mesecev k njemu... Poreč se mi je kar naenkrat zdel drugačen. Molčala sem tudi o vsem, kar se je v mojem življenju že dogajalo. Nisem ga hotela izgubiti. Prvič se mi je zgodilo, da se je v mojem srcu nekaj premaknilo..." Ponovno sta se srečala konec septembra. lulijana je bila več kot srečna. Povabila ga je k sebi domov in vse je kazalo, da bo iz njunega srečanja nekaj "ratalo". Celo z očetom sta se usedla za mizo in ob steklenici pijače kakšno rekla. Sem in tja sta tak pogovor nadaljevala na kakšnem bolj živahnem kraju in edino to Julijani ni bilo všeč... "Prišel je dan, ko me je zaprosil za roko. Z njim sta prišla še njegova sorodnika. Cel cirkus so naredili. Vedela sem, da je njegova družina doma nekje iz Makedonije, toda to me ni prav nič motilo. Samo, da bi me imel rad... Rekla sem ja in potem sva se poročila. O tem ne bi izgubljala besed, ker je vse skupaj izpadlo drugače, kot sem mislila." Kako, ni hotela povedati, sama pa tudi nisem vrtala vanjo... - "Zmeraj je bil na obisku kakšen njegovih sorodnikov. Ali samo za kratek čas ali pa po več mesecev. To me je zelo motilo, toda niti besedice nisem smela reči... Za vsako malenkost me je udaril. Klofuta je priletela, ko nisem niti slutila, da sem kaj napačnega zinila, la, hitro je pokazal, kakšen je. Včasih sem bila vsa podpluta, toda nikoli nisem črhnila niti besedice, če so me spraševali, zakaj sem taka. Najhuje je bilo, ko so mu prinesli na nos stvari iz moje preteklosti. Takrat je čisto ponorel. Da sem mu lagala in ga imela za norca. Nič ni pomagalo, če sem mu govorila, da se še nisva poznala, in da je vse tisto že preteklost. Zaprl me je v shrambo in me ni spustil ven vso soboto in nedeljo. Zjutraj me je naložil v avto in me odpeljal v službo. Vso pot mi je grozil, kaj bo naredil z menoj, če komu kaj zinem... ali če se bom s kom zgovarjala..." SE NIČ NE B01IŠ, DA BO PREBRAL TVOJO ZGODBO? "Ne, saj teh časopisov nikoli ne prebira... Poleg tega bova spremenili imena... Usod, ki so podobne moji, je tudi še nekaj... vsaj jaz jih poznam... le kdo bi lahko pomislil, da se tokrat odkriva moja življenjska zgodba..." IMATA KAJ OTROK? "Imava. Sina. Še dobro, da je tako... Lahko bi bilo celo slabše... Nekoč, pred leti, sem imela splav... hudo sem krvavela... kaj se ve, kakšne posledice bi lahko bile... Toda o tem bom raje molčala, ker ni važno..." Tedaj pa je pogledala na uro in vsa nesrečna vzkliknila, da je ie čas, da odhiti na avtobus. Ker ga ne želi zamuditi. Pa še otrok bi bil predolgo sam doma. Želela sem ji reči, naj še malo počaka in naj mi pove zgodbo do konca. Zdelo se mije, da je o tem, kaj se z njo dogaja danes, ostalo še veliko skritega. "Ne, ne, ne morem!" je ponavaljala, medtem ko si je natikala rokavice. Saj je ie to dovolj... če ne celo preveč... nočem, da bi te zjutraj poklicala in ti rekla, da vse skupaj preklicujem..." Ni me poklicala. In zato je danes pred vami zgodba. Morda si boste ob njej mislili podobno kot jaz: resnično ne smemo nikogar nikoli obsojati. Poti, po katerih, tako ali drugače, blodimo skozi iivljenje, znajo biti zapletene in velikokrat, ne da bi si to želeli, zgrešimo pravo smer... EM A iT ATI VEUKOST: (0 701 100 (n tTl^%ilJml J 0BUK0VANJE IM FI BARVE 9U tTEVILO IZVODOV 1UU 3 17100SIT 24400SIT 31700SIT 31600SIT 44100SIT 58200S ZAJETI V ZA VK MFORMACUE POKUČITL ifMediaArt tel.: 064/ 311 055, mM 0609 634 089 Kaj se dogaja v Acroniju? Tako se sprašuje I. C. v Gorenjskem glasu v torek, 20. februarja 1996. Sprašuje se tudi, kako kaj kolegi iz nekdanjega Upravnega odbora. Naj odgovorim za sebe. Niso me poslali na čakanje, leta 1994 me enostavno niso več vabili na seje Upravnega odbora. Do danes glede tega nisem dobil nobenega pojasnila. Pred nekaj meseci sem za Gospodarski vestnik izjavil, da glede ACRONIJA prosim boga, da bi bilo res, kar piše dobrega o njem v časopisih. Kaj več vedo verjetno pri MAG-u. Sicer pa sem pri "Joževcu" zvedel, da zniževanje stroškov ni toliko pomembno, pomemben je image... Torej se v ACRONIJU ne dogaja nič pretresljivo novega. Nekdanji član Upravnega odbora dr. Božidar Brudar, dipl. ing. Pravi naslov Javnosti sporočamo, da podjetje GROS, d.o.o., še vedno posluje le na naslovu Ljubljanska c. 4, 64000 Kranj. Torej je laž, kar trdi neki Janez Lotrič, da naj bi naša firma delovala v obrtniški hiši na Likozarjevi. Lotričev je po telefonskem imeniku v Kranju več. Eden popravlja motorne žage, neki Lotrič je pred leti pomagal tihotapiti motorke čez mejo, predvsem pa so Lotriči spoštovani kranjski občani. Upamo le, da si ni kdo izposodil njihovega imena. GROS, d.o.o. G.R., direktor Odmev na odgovor Grosu in Malenšku Lekcijo na osnovi slovenskega pregovora: "Povej mi, s kom se družiš, pa ti povem, kdo si", sem že doživel konce šestdesetih let. Takrat sem razstavljal svoje slike, ki so med drugim obsojale tudi komunistični militarizem kot jedro komunistične ideologije. Moj dober prijatelj mi je, sicer nekoliko kasneje, povedal, da so mu na partijskem sestanku (znanega slovenskega medija), kjer je služboval, prepovedali, da bi se zaradi razstavljenih slik in drugačnih pogledov na življenje in družbo še nadalje smel družiti z menoj. Prijatelj se je temu uprl. Ta dogodek je utrdil moje prepričanje, da se pošteni ljudje družimo predvsem zaradi človeških kvalitet in ne zaradi ideologij. Opredeljevanje ljudi v ideološke kalupe (gospod Jelinčič je le eden izmed njih) lahko pripelje do obračunavanj, ki smo jim bili priča na Hrvaškem in v Bosni v sedanjem času in pa pri nas od 1941. leta naprej. Zato je osnovni namen - in to zelo pomemben, združiti Slovence ne glede na njihovo ideološko pripadnost v pozitivna dejanja in napredne projekte v naši državi. Eden izmed njih je tudi cilj deželne ureditve, ki bi enkrat za vselej končala manipulacije s slovenskim prostorom oz. upravnimi reorganizacijami. Zato smo pri organiziranju deželne ureditve Slovenije izhajali iz spravnega izhodišča in smo povabili k sodelovanju tako desno misleče sposobne in ustvarjalne Slovence kot tudi levo usmerjene sposobne in dobronamerne Slo vence. Če je skrajno desnico predstavljal gospod Sen-čar, ki se ima za liberalca, je dokazal le, da trenutno resen dialog z njimi žal ni mogoč, kljub skrajni potrpežljivosti sklicateljev sestanka. Nastopali so z natančno istim agitpropovskim jezikom (polnega insinuacij), kot so to počeli komunisti v desetletjih, ko so utrjevali oblast. Jaz osebno sem se nehal ukvarjati s politično kritiko sistema leta 1985, ko sem razstavil zadnjo sliko iz ciklusa "Slutnja narodne pomiritve". Takrat o gospodu Malenšku .še ni bilo nič slišati, več pa o spoštovani gospe Mirni Malenšek, ki je objavila vse, kar je napisala v času, ko so npr. gospodu Tarasu Kermav-nerju prepovedali celo objavo nekrologa, ki ga je zapisal ob smrti mojega očeta. Kdaj so se ti protikomunistični borci in profeti zares pojavili sicer ne vem, vem le, aa šele včasih, ko je partija na veliko govorila o pluralni državi in se je npr. v Mladini lahko zapisalo malodane vse (celo več kot dandanes). Takrat, ko je partija že končala vse priprave za obdobje tranzicije. Pri nastopih gospoda Mal-enška se mi bistri neka nejasna slika. Bolj ko grmi gospod Malenšek, bolj utrjuje levica svoje vrste in bolj osamljeni so skrajni desničarji. Niso vse maše, maše ljubezni, kot so to npr. povečini katoliške maše, ki so doživele svojo kalvarijo pod komunizmom. Kakšne so maše gospoda Malenška, še ne vemo, bomo pa navedli basen o maši, ki se je dogodila v Sovjetski zvezi. Na neprestane obtožbe, da v Sovjetski zvezi zapirajo in preganjajo vernike ter preprečujejo verske obrede, je SZ povabila mednarodne predstavnike, da se o tem prepričajo. Delegacijo je pričakal odbor za sprejem, v katerem so bili tudi svečano oblečeni duhovniki. Po sprejemu so jih odpeljali v neko cerkev, kjer je v nabito polni cerkvi potekal verski obred. Razsvetljena in razkošno opremljena cerkev, duhovniki oblečeni v čudovita oblačila so dali obredu posebno vzdušje. Mednarodna delegacij je šla zadovoljna domov, duhovniki in verniki pa so se preoblekli nazaj v NKVD-jevce, opremo cerkve pa so odpeljali nazaj v muzejska skladišča. Za mene je nadalj-na polemika o tem, s kom naj se družimo pošteni ljudje v demokratični državi, končana. Maksim Sedej ml. za inciativni odbor Zveze za Gorenjsko S0VN0 O SOLflRI) BRDO P« 0«4/tl 11 II NOVO! HYDROJET SflVNfl#HYDRO JET Ivan Medved ne more več skrbeti zase Klošar stanuje kar na občini Jeseniški klošar Ivan Medved se je odločil, da gre stanovat kar v avlo občinske skupščine. Zanimivo je, da mu že dva meseca nihče nič ne more • uradi drug drugemu pošiljajo prošnje za njegovo odstranitev, Ivan pa še kar naprej biva na občim. Jesenice, 29. februarja - V avli občne Jesenice že približno dva meseca preživlja mrzle zimske dni jeseniški klošar Ivan Medved. Jeseničani, ki prebivajo v stolpnicah in blokih, ga kar dobro poznajo, saj si je prej izsilil bivališče na stanovanjskih stopniščih, kjer je počenjal vse, kar se je dalo: stanovanjski hodniki so mu služili za priročni bite, kuhinjo, stranišče in spalnico. Ko so ga zelo odločno izselili, se je odločil, da gre poslej stanovat kar na - občino. Ponavadi po ves ljubi dan stoji za vrati, če pa ga daje utrujenost, sede za mizo, kjer občani izpolnjujejo razne obrazce. Ivan prelistava tiste brošurce na mizi in po svoje -uraduje. Tisti, ki ga ne poznajo, ga, sedečega za mizo, prav lepo pozdravljajo, saj je Ivan, ki je sicer res dokaj slabega in povsem klošars-kega videza, dokaj prijazen. Ce ne bi okoli njega zaudarjalo in če ne bi prosil za kakšen tolar, bi ga lahko zamenjali za občana, ki ima na občini nujne opravke. Je pa Ivan, ki vam na vprašanja odgovarja zelo zmedeno in je laiku jasno, da že ni več pri najboljšem duševnem zdravju, s svojim bivanjem na občini povzročil institucijam, državi in občini eno veliko - zadrego! Nobeden nič ne more! Pošiljajo si pisma in intervencije, kako iz občine odstraniti klošarja, na koncu pa morajo vsi vzdigniti roke - ne gre! Zmogel je samo Miro Harej iz Zdravstvenega doma, ki se mu je Ivan zasmilil in ga ie odpeljal v bolnišnico, kjer so mu previti hudo bolne noge. A tam ga brez zdravniške napotnice niso mogli obdržati. Direktor Centra za socialno delo Božo Pogačar pravi: »Ivan Medved prejema pokoj-nino in je opravilno sposoben. Na Centru smo za osem jeseniških klošarjev ustrezno uredili bivališče na Senožetih, kjer pa bivajo le trije • vsi ostali so odklonili. Vsi, ki nimajo dohodkov, prejemajo en topli obrok na dan. Zdaj si prizadevamo, da bi Ivana z njegovo zdravstveno dokumentacijo napotili k zdravniku, saj je jasno, da so pri njem nastopile zdravstvene spremembe.« Ivan Medved, ki je delal v martinarni in potem menda pri športnem društvu, je s svojo k-lošarsko pojavo pri občinskih vratih res moteč. V resnici ie pa revež, ki ne more več skrbeti zase - hudo je bolan, zato mu je treba pomagati. • D. Sedej Hitrost, alkohol, izsiljevanje prednosti Policisti lovijo "kamikaze" Neprilagojena hitrost je bila lani kriva 724 od skupaj 2789 hujših prometnih nesreč Kranj, 1. marca - Na drugem mestu med vzroki prometnih nesreč je nepravilna stran vožnje pa izsiljevanje prednosti, svoje naredi še alkohol, posledice bi bile v številnih primerih tudi manj tragične, če bi vozniki in sopotniki disciplinirano uporabljali varnostne pasove. Prav tem vzrokom gorenjski prometni policisti zadnje čase posvečajo ogromno pozornosti, ki se odraža v njihovem rednem delu in posebnih skupinskih akcijah nadzora. V noči s prejšnjega petka na soboto je 38 Eolicistov po Gorenjski preverjalo treznost vozni-ov. Akcija je trajala od osmih zvečer do štirih zjutraj. Čeprav je bil promet razmeroma redek, so kar pri 163 od 497 ustavljenih voznikov ugotovili kršenje cestnoprometnih predpisov. K sodnikom za prekrške bodo policisti poslali 43 voznikov, od teh 33 zaradi alkohola; pri 21 voznikih je "balonček" pozelenel preveč, ducat voznikov pa je alkotest preventivno kar odklonilo. Razen teh so policisti kaznovali še 49 voznikov, in sicer devetnajst "kamikaz", ki so jih radarji ujeli na prehitri vožnji, osemnajst pa jih je imelo varnostne pasove le za okrasek. Policisti so prekrškarjem napisali še 44 plačilnih nalogov, vzeli 31 vozniških dovoljenj prepovedali nadaljevati vožnjo 36 voznikom. EdC. od njih opozorila ni upošteval. Ko so ga drugič, je moral prenočiti na policiji. „ :„ Prejšnjo soboto so imeli svojo "alkoholno "hitrostno" akcijo tudi radovljiški policisti, skupaj gorenjskimi prometniki. Z laserskim radarjem lovili samo nahujše dirkače. Ujeli in kaznovali50J,y štirinajst, med njimi so bili štirje tudi krepko rožicah". Najbolj pa je izstopala Marjetka, »h skozi Radovljico, kjer je hitrost omejena na •> kilometrov na uro, ob štirih zjutraj drvela » kilometrov. Njeno pihanje v "balonček" je lo 1,66 grama alkohola. V torek med 10. in 13« u.|, so z dvema laserskima radarjema policisti me hitrost na območju kranjske postaje. DvaJ.. voznikov so kaznovali zaradi predivje vožnj«' devetim pa izročili plačilne naloge. Ker je b''° ( zadnjem obdobju med vzroki prometnih ne" , spet zelo aktualno izsiljevanje prednosti,s0 P°J včeraj opazovali vožnjo voznikov skozi križišči Sicer pa ta teden na gorenjskih cestah m K hujših prometnih nesreč. Morda tudi zafa velike aktivnosti policistov. • H. J. GLASOV KAŽIPOT If Izleti Planinski izlet Radovljica - PD Radovljica organizira v nedeljo, 3. marca, planinski izlet na Arihovo peč. Odhod bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje Radovljica. Pokličite lahko po tel.: 733-749. Po nakupih in na kopanje Naklo - DU Naklo vabi svoje člane 9. in 23. marca na nakupovalni izlet na Madžarsko. 19. marca pa organizirajo izlet v Trst in na kopanje v Izoli, čimprej pokličite svoje poverjenike. Na Arihovo peč Kranj - PD Kranj organizira v nedeljo, 3. marca, z odhodom ob 7. uri Izpred hotela Crelna izlet na že 18. spominski pohod na Arihovo peč v Avstriji. Hoje bo okoli 3 ure in pol. Prijave sprejema pisarna PD Kranj, Koroška 27. Predavanja 0 Južni Ameriki Bled - V nedeljo, 3. marca, bo ob 19. uri v klubu GLEAM ART (stavba TVD na Prešernovi 23) Mojca Robič ob diapozitivih pripovedovala zanimivosti z nekajmesečnega potovanja po Južni Ameriki. Sobotni večer Suša - Jutri, v soboto, 2. marca, bo Toni Fabjan predaval o čebelah in zdravilih iz medu In rdeče pese. Predavanje bo ob 20. uri na domačiji "Pr" Gvolešn'k. Zdravstveno predavanje Naklo - DU Naklo vabi na zanimivo zdravstveno predavanje "Hrbtenična obolenja in njene težave". Predavanje bo v torek, 5. marca, ob 18. uri v Domu kulture v Naklem, vabljeni! Obvestila Občni zbor PD Žiri Žiri • Vabljeni na redni letni občni zbor Planinskega društva Žiri, ki bo jutri, v soboto, 2. marca, ob 18. uri v Gasilskem domu. Na občnem zboru bo tudi predvajanje diapozitivom o Himalaji. Po končanem obenem zboru bo družabni večer. Vljudno vabljeni! Uvajalni seminar Dovje-Mojstrana - Vabljeni na uvajalni seminar CRPOV, kar naj bi predstavljalo prvo fazo tega projekta v KS Dovje- DEKLETA, ŽENE, MATERE V NEDELJO, 10. MARCA 1990, Z GORENJSKIM GLASOM PO NAGELJ NA UM BARSKO GORO nad MORAVČAMI. Spremljevalci dovoljeni, iz Kranja bo pritekel tudi DUŠAN MRAVLJE. Prijave za sedež na avtobusih Gorenjskega glasa sprejemamo v mcdooglasnl službi tel: 223-444 do zasedbe. Mojstrana. Tu naj bi skupaj tehtali probleme, njihove vzroke, predvsem pa istali rešitve. Delo bo potekalo v manjših skupinah pod strokovnim vodstvom prof. dr. Franca Sunčiča. Delo bo naporno in zanimivo, skupaj pa ga bomo naredili koristnega! Občni zbor PD Križe Križe - UO PD Križe vabi vse svoje člane in ostale ljubitelje gora na občni zbor, ki bo jutri, v soboto, 2. marca, ob 18. uri v Oš v Križah. Na občnem zboru bodo pregledali dosedanje delo in začrtali smernice za naprej. Uvodni del bo popestril alpinist dr. Iztok Tomazin. Občni zbor TD Cerklje Cerklje - Danes, 1. marca, ob 19. uri bo imelo Turistično društvo Cerklje občni zbor. Pregledali bodo delo v preteklem letu in se dogovorili za program dela za letošnje leto. Od letošnjih prireditev gre omeniti Velikonočni sejem - 30. marca, Praznik cvetja in obrti • konec junija, Žegnanje in Planšarski dan na Krvavcu • 18. avgusta, Izbor najtežjih kmečkih pridelkov Slovenije - 26. oktobra. Imajo pa še več načrtov. Po občnem zboru bo predavanje Marka Miko-letiča 0 gojitvi rož. Prireditve Pod Besniško voščenko Besnica - V prenovljeni dvorani gasilskega doma v Spodnji Besnici bo jutri, 2. marca, že 5. srečanje harmonikarjev iz doline od Jamnika do Besnice. Tradicionalno prireditev, na kateri bosta gosta Irena Kogoj -Regina in plesalca plesne šole, tudi tokrat organizira Turistično društvo Besnica. Prireditev je neke vrste priprava na veliko gorenjsko prvenstvo harmonikarjev, ki bo letos že petič zapored v Besnici 16. junija. Sicer pa je letošnje peto srečanje pod Besniško voščenko tudi že peta letošnja prireditev delovnega Turističnega društva. Naslednji bo na programu koncert ansambla Slapovi, ki bo 9. marca. Vstopnice za jutrišnje srečanje so v prodaji v trgovini Živila v Zgornji Besnici in v Marketu Kekec v Spodnji Besnici. Sankaško tekmovanje Stara Fužina • športno društvo Avgust Gašperin iz Stare Fužine prireja jutri, v soboto, 2. marca, ob 14.30 tekmovanje s samotežnimi sanmi z Vogarja. Prijave sprejemajo do 13.30 pri Zoisovem gradu. Verski večeri Cerklje - Jutri, v soboto, 2. marca, se začnejo v veroučni učilnici v Cerkljah tradicionalni verski večeri s predavanji o različnih aktualnih temah, odkrivali pa bodo do konca meseca marca globino vere in duhovnega življenja. Prvo predavanje bo jutri ob 19. uri, na katerem se bo predstavila prof. Berta Golob "0 izgubi čuta za greh". 7. čajanka Kokri ca • TD Kokrica organizira jutri, v soboto, 2. marca, ob 17. uri sedmo Čajanko v dvorani Kulturnega doma. Čajanka nosi naslov: Astrologija - sprejemanje usode ali poseganje vanjo. Predaval bo Bern Jurečič. Udeležencem Čajanke bodo postregli z zdravilnim čajem in domačim pecivom. Vabljeni! Molitveno srečanje Brezje • V nedeljo, 3. marca, bo v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah ob 15. uri molitveno srečanje za duhovno in moralno prenovo slovenskega naroda ter za uspeh papeževega obiska v Sloveniji. Pobožnost in sv. mašo bo vodil g. Peter Kvaternik. Gledališče It Elgra "Stari grehi" Cerklje - Odrasla dramska skupina KUD Velesovo gostuje danes, 1. marca, ob 19.30 z veseloigro v treh dejanjih "Stari grer« ' dvorani Kulturnega doma v Cerkljah. W bodo ponovili še jutri, v soboto, 2. nf? ob 19.30 v dvorani v Podblici in v nedelj marca, ob 16. uri v Domu v Lomu P°" Storžičem. Vabljeni! Domačini na odru ( Šenčur - Člani KUD Šenčur bodo m soboto, 2. marca, ob 19. uri upnzon« Domu krajanov v Šenčurju Flnžtfrj ljudsko igro Veriga. Igro bodo ponovili »' nedeljo ob 15. uri Lutke na sobotni matineji Škofja Loka - V dvorani Loškega od" bo jutri, v soboto gostovalo LutKOVN gledališče iz Maribora z lutkovno ^ Svetlane Makarovič Take živalske • " Ponovitev komedije Dovje - Bovški oder pri KUD J-**^ bo jutri v soboto, ob 19.30 v Ku!W% domu na Dovjem ponovil komedijo Mars Gomboca Dom na Kredarici. Povabilo v grad mt. Predoslje - Gledališka skupina^\ nega društva Šentjakob bo v wEneril marca, ob 19. uri gostovala v rffLm domu v Predosljah z Anouilhovo kon^' Povabilo v grad. Lutkovna matineja ^ Hrušlca - V kulturnem domu na j bo v nedeljo, 3. marca, ob 10. url v matineji Lutkovno gledališče GM J658^ premierno predstavilo lutkovno igric0 u zajček. Gosposka kmetija . ,n0» Šmartno - V Kulturnem domu Srna"", Tuhinju bo gledališka skupina w Cankar Šmartno jutri, v soboto, ob i* ^ uprizorila burko v treh dejanjih O^SS* kmetija avtorja Štefana Jarka. pr9°* $ bodo ponovili tudi v nedeljo, 3. mara1' 15. uri Koncerti ^ Koncert in razstava Mengeš - V dvorani Kulturnega Mengšu bo danes, 1. marca, ob i%( jubilejni koncert ob 200-letnici ml šolstva v Mengšu. Nastopil bo UCiJJj, pevski zbor Emil Adamič pod vodsM>%. Mirka Slosarja, uvodoma pa se bo Vfj vil tudi pevski zbor OŠ Menge*^ vodstvom Nataše Stopar. IzkupiC^ koncerta bo nakazan v Sklad za izgra" dvigala za invalidne učence. Pred kontom bodo drevi ob 18. uri v avli OS "9*q{ odrpli tudi razstavo z naslovom ^, "verske" k "brezverski" šoli - Andrej protnik Koncert klarinetista taMfli Škofja Loka - V kapeli ftilttgSj gradu bo danes, v petek, ob 17. url k* \ klarinetista Borisa Renerja, to&fflrf letnika podiplomskega študija na wja ji za glasbo. Na klavirju bo igral doc. *V Jarc. Igral bo dela Regerja, Ramo* Debussvja, Cahuzaca in Lipovška. Orgelski koncert J Škofja Loka - V cerkvi sv. Jurija vm Loki bo danes, v petek, ob 19. nizozemski organist prof. dr. Pew.M Ouden. Igral bo dela Buxtehudeja, »»" Francka in drugih. Jazz nad kavarno ^ Kamnik - V razstavišču Veronika m danes, v petek, ob 20. uri s k0fW*Jjj jazzovske glasbe nastopila Tamara vokal, in Blaž Jurievčič, klavir. Prilarski muzikanti B As Kamnik - Na Srednji šoli nu° ^ Maistra bo jutri, v soboto, ob '»^ komcert tamburaške skupine Prittt*" zikanti. p«<<*, 1. marca 1996 POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK 29. STRAN • GORENJSKI GLAS Ko je (ni) kupec kralj Pišite nam, povejte dobre in slabe primere, rubrika bo takšna, kakršno boste napravili sami. Odgovor lastnice trgovine Roxy Lesce Zakaj objavljate nepreverjena pisma vaših bralcev? Že res, da je svoboda tiska in lahko vsak čvekne in napiše, kar hoče. Pa se zavedate, da sem v osmih mesecih, odkar trgovina obratuje, vložila veliko truda in sredstev, da ni lahko narediti dobro ime, pridobiti stranko in jo tudi obdržati! Vi to lahko sesujete v hipu in to z objavo laži oziroma pisma, ki je bilo podpisano z lažnim imenom Anka DOLINŠEK, Lesce. V resnici je to Danica ONIC, Lesce. . .Danica Onič, stanujoča Planinska 11 v Lescah, mi je s pismeno jzjavo priznala, da je laž vse, kar je napisala za rubriko "Ko je (ni) kupec kralj" in s tem oškodovala dobro ime trgovine Roxy. Obljubila je tudi, da se bo javno opravičila, vendar doslej te obljube še ni izpolnila. Jana Jančič Vse manj Slovencev letuje na Hrvaškem Kfanj, febr. - Turistični promet iz Slovenije na Hrvaško se je v lJ»dnjih petih letih zmanjšal kar za 64 odstotkov. Po podatkih hrvaškega državnega statističnega zavoda je bilo lam na Hrvaškem 1.937 tisoč nočitev slovenskih gostov ah 6 odstotkov manj kot leto poprej, ko jih je bilo še 2.055 tisoč. V urizmu vselej pogledamo še primerjavo z letom 1990, Slovenci so !eaaj na Hrvaškem ustvarili 5.377 tisoč nočitev in turistični promet Slovenije na Hrvaško se je potemtakem v zadnjih letih zmanjšal Rar za dve tretjini, natančneje za 64 odstotkov. Se bolj pa se je zmanjšal turistični promet s Hrvaškega v Slovenijo, ki je upadal £ar za 69 odstotkov. Lani so v Sloveniji našteli 213 tisoč nočitev hrvaških gostov, kar je bilo odstotek manj kot leto poprej. , STA TISTIČNE INFORMACIJE iS?** ftePU0'*e Slovenije za statistiko Ljubljana, Vožarskipot 12, telefax: 061/216-932 mttSICBNHA DROBMIHŽiVUEHJSIGH POTREBŠČIN, FEBRUAR 1996 II96 UM_ II96 Ml 96 LL9fi_ 196 XII95 XII95 lil 95 a 92 '^eksicenna arobno, skupaj J^deksi cen življenjskih potrebščin, skupaj 100,9 101,9 108,5 108,5 189,3-101,2 102,6 108,4 108,3 194,1 Samostojna pot GB na tuje Kranj, febr. - Gorenjska banka sije v zadnjem letu in pol utrla samostojno pot na mednarodne trge in tuje banke so sprejemajo kot zanesljivega garanta za vse posle slovenskih podjetij s tujimi partnerji. Gorenjska banka je včasih tako morala s svetom poslovati izključno prek Ljubljanske banke. Po petnajstih letih posrednega poslovanje s svetom pa se je leta 1994 odločila za samostojno pot, saj so njene ambicije tudi na tem področju postale večje. V dobrem letu in pol je utrdila svoj položaj na področju plačilnega prometa s tujino in kreditno garancijskega poslovanja. Lani je tako v primerjavi z letom 1993 plačilni promet s tujino povečala za 32 odstotkov. Ž neoporečnim vključevanjem v svetovni sistem elektronskega plačilnega prometa in s prisotnostjo na evrotrgu z deviznimi depoziti se je uveljavila kot banka, ki jo prvovrstne tuje banke sprejemajo kot zanesljivega garanta za vse posle slovenskih podjetij s tujimi partnerji. Gorenjska banka je samo lani izdala 60 različnih vrst garancij tujim podjetjem in bankam. Postopoma bodo vzpostavili sodobno tehnološko povezavo, ki bo komitentom omogočala urejanje deviznih poslov plačilnega prometa v vseh njenih poslovnih enotah na Gorenjskem in ne več samo v Kranju, kar bo povečalo dostopnost banke in zmanjšalo stroške. Dograjevanje tehnološkega procesa v plačilnem prometu bo omogočilo tudi širitev banke v slovenski prostor. Boniteta Gorenjske banke v tujini, ki so jo mnoge tuje banke že potrdile, pa bo omogočila tudi aktivno vključevanje v kreditne posle s tujino. Sejem Gast v Celovcu Ljubljana, 28. februarja • V Celovcu bo od 9. do 13. marca potekal 28. sejem gastronomije in turizma GAST '96. Z okoli 450 razstavljala in povprečno 25 tisoč obiskovalci je prva velika spomladanska prireditev v Avstriji. Privlačen tudi za slovenske turistične delavce, ki lahko vstopnice zanj kupijo na Gorenjskem sejmu v Kranju v predprodaji za 75 šilingov. Sejem GAST je skozi svoje delovanje pogosto prispeval k novim usmeritvam v turizmu in tako bo tudi letos, ko avstrijski turizem, ki predstavlja kar kosmat delež pri družbenem prihodku naših severnih sosedov, počasi nazaduje. V zadnjih letih namreč Avstrijci beležijo malenkosten upad turističnega priliva, od 1 do 2 odstotka. Odstotek pa pri velikanskih vsotah denarja, ki se v njihovem turizmu preliva, letno se tako ali drugače obrne 300 milijard šilingov oziroma 30 milijard dolarjev, pomeni že skrbi vreden podatek. Na GAST '96 bodo poleg tradicionalnega predstavljeni novi prijemi turističnega promoviranja, veliko pozornosti bo posvečeno izobraževanju turističnih delavcev, predvsem mladih. Novost bo ponudba "Etno-hrane" italijanskih in grških restavracij ter balkanske kuhinje, organizirali bodo nakupovalna dneva za poslovodje velikih trgovskih mrež, kot prvi v Avstriji pa bodo predstavili vse oblike "cateringa", to je samopostrežba in avtomati. Velik poudarek pa so letos dali na področje vina in vinotočev, za katere bo razstavljena tudi celotna oprema. Letos prvič predstavljajo tudi celotno področje proizvajalcev opreme za zdraviliške in športne hotele. Na sejmu bo na 110 kvadratnih metrih sodelovalo tudi sedem slovenskih podjetij, od gorenjskih je med njimi le Casino Bled. Podjetja so za razstavni prostor dobila ugoden popust, opremljen kvadratni meter razstavnega prostora pa jih je prišel 560 šilingov. • S. Šubic KOLIKO JE VREDEN TOLAR NAKUPNI/PR0DAIN1 NAKUffimODAJVl | NAXUPM,TO0DAIN1 MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Kran|,Trild) 89,80 91,00 12.62 AVAL Bled 90,30 90,90 12,80 AVAL Kranjska gora 90,00 90,95 12,78 BANKA CREDfTANSALT d.d. Lj 90,00 91,00 12,60 EROS (Stari Mayr), Kranj 90,50 91,00 12,83 GEOSS Medvode 90,20 91,00 12,76 GORENJSKA BANKA (vse snote) 89,20 92,00 12,43 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 90,00 90,99 12,30 HKSVIgred Medvode 90,00 91,40 12,60 HiDA-tržnlca LJubljana 90,40 90,60 12,80 HRAM ROŽICE Mengei 90,10 90,70 12,80 ILIRIKA Jesenice 90,00 91,00 12,65 INVEST Skotja Loka 90,30 90,75 12,85 LEMA Kranj 90,00 90,70 12,78 MIKEL Stražlšče 90,00 91,00 12,73 NEPOS (Škofja Loka, Trata) 90,30 90,70 12,75 NOVA LB Kamnik, Medvode, šk. Lok« 90,00 91,30 12,67 PBS d.d. (na vseh poštah) 88,50 91,30 11,60 ROBSON Mengeš 90,20 90,70 12,80 SHP-Slov. hran. In pos. Kran| 90,00 91,00 12,85 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 89,50 92,00 12.72 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 89,20 - 12,43 SLOVENIJATURIST Jesenice 90,00 91,00 12,65 SZKB Blagajniško m. Žiri 90,30 91,50 12,55 ŠUM Kranj 90,20 91,00 12,76 TALONŽet. poetajaTreU,Šk.Loka,Zg.BItnje grj,30 90,80 12,75 TENTOURS Domžale 90,00 91,30 12,75 TROPICAL Kamnik-Bakovnlk 90.30 90,70 12,76 UBK d.d. šk. Loka 89,20 91,10 12,65 WILFAN Kranj 90,35 90,90 12,78 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 90,30 90,90 12,82 WILFAN Tržič 90,50 90,70 12,80 POVPREČNI TEČAJ 90,00 91,03 12,67 12,94 12,90 13.00 13,00 12.95 12,90 13,08 12,99 13,00 12,86 12,92 12,92 12,95 12,88 12,90 12,85 13,11 12,90 12,95 13,00 13,09 12,92 12,98 12,90 12,85 13,10 12,89 12.95 12,88 12,90 12,83 12,95 8,20 8,30 8,30 8,30 8,50 8,40 8,06 8,30 8,20 8,50 8,51 8,20 8,40 8,40 8,30 8,40 8.39 7,85 8,40 8,20 8,35 8,06 8,20 8,00 8,40 8,45 8,20 8,45 8,15 8,43 8,40 8,50 8,31 8,69 8,50 8,60 8,60 8,65 8,65 9,01 8,79 8,65 8,59 8,58 8,65 8,55 8,65 8,65 8,60 8,98 8,45 8,65 8,60 8,70 8,60 8,80 8,65 8,65 8,60 8,59 8,60 8,68 8,65 6,60 8,66 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 12,90 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočalo men|alnlce, ki si pridržujejo pravico dnevnih »prememb menjalniških tečajev glede na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah. IHH Ml Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 P.E. TRŽIČ, klet Veletekstil tel.:53-816 ZAVOD za KULTURO in IZOBRAŽEVANJE TRŽIČ DELAVSKA UNIVERZA VAS VABI, DA SE NAM PRIDRUŽITE V: • ekonomski srednji šoli • osnovni šoli za odrasle in mladostnike • študijskem krožku - izdelovanje slamnikov • pripravah na preizkus strokovne usposobljenosti za poslovodje • šiviljskem tečaju ^se, kar vas zanima o izobraževanju, boste izvedeli na Zavodu za kulturo in izobraževanje, enota Delavska univerza, Tržič, Šolska ulica 2, tel.: 52-155, fax: 55-397. °krožno sodišče v Kranju na podlagi sklepa stečajnega senata opr. št. St 6/91 z dne 23. 2. 1996 v stečajni zadevi PVC DESIGN KRANJ, d.o.o. - v stečaju Prod pisne OBJAVLJA ajo 66 rednih delnic Gorenjske banke, d.d., Kranj po ceni najmanj 11.000,00 SIT za delnico z zbiranjem pisnih ponudb. in sicer o?nltp?Huclbe ie treba poslati v zaprti ovojnici z n*'nas°0£0NUDBA NAKUP DELNIC" ^rožnoVSOdišče v Kranju, Zoisova 2, 64000 vkli,,fTEeAJNI SENAT, Opr. št. St. 6/91 do ffifj? 11. 3. 1996. cenn • ! na'v P°nudbi navedejo število delnic, kunniln plačilne pogoje, ki jih nudijo. Rok plačila Dorir, ne sme biti daljši od 15 dni od dneva PonPn a Pogodbe. Dla£a •lkl so dolžni Ponudbi priložiti dokazilo o delnfr' uarščini v višini DotroK kl J'n nameravajo K*bno Plačati na žirc St 2i cn^c DESIGN, d.o.o., Kranj - v stečaju Ponurt 2 690"90415- Varščina bo uspelim Ponuri^0rn vračunana v kupnino, neuspelim nain^l orn P3 vrnjena en dan po razglasitvi D&dnejšega ponudnika. »»ce bodo prodane najboljšemu ponudniku. 10 % izklicne cene kupiti. Varščino je Predkupno pravico za delnice imajo pod enakimi pogoji delničarji Gorenjske banke, d.d., Kranj. Kot ponudniki lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe. Ponudniki morajo priložiti izpisek iz sodnega registra oziroma potrdilo o istovetnosti. Tuje pravne in fizične osebe morajo ponudbi priložiti tudi soglasje Banke Slovenije. Izbrani ponudniki morajo skleniti pogodbo v 8 dneh po razglasitvi najboljših ponudnikov, sicer bo prodaja razveljavljena, varščino pa bo obdržal stečajni dolžnik. Razglasitev najboljših ponudnikov bo dne 14. 3. 1996 ob 13. uri v sobi 12 Okrožnega sodišča v Kranju. Takoj po razglasitvi lahko predkupni upravičenci - delničarji Gorenjske banke, d.d., Kranj uveljavljajo svojo predkupno pravico. Ob tem se morajo izkazati s potrdilom Gorenjske banke, d.d., Kranj o vpisu v delniško knjigo. Izročitev delnic se izvrši po plačilu celotne kupnine, prometni davek in druge stroške v zvezi s prenosom lastništva pa plača kupec. tj ti i iT t ti ^EKHP v Kranju, na Planini, Gogalova 2 vam nudi mmvm [D© "bunde, jakne, vetrovke že za 2.500,00 SIT *pižame, puloverji, tren irke že za 1.300,00 SIT tisoč artiklov po ceni tisoč tolarjev flanelaste srajce, bombažni puloverji in majice, jogging hlače, trenirke, anoraki, kombinezoni, pajke, bodyji, nogavice, rokavice, kape, jakne, brezrokavniki in hlače iz jeansa in velurja, otroške termo hlače in brezrokavniki Nudimo vam program priznanih blagovnih znamk CAMPAZNOLO, RUCANOR, UNIVERZALE OBIŠČITE NAS, NE BO VAM ŽAL Vsak dan od 9. do 19. ure, inf. na telefon 064/324 965 Spoštovane upokojenke, spoštovani upokojenci! Dovolite, da Vas povabimo k poslovnemu sodelovanju, Čc želite, že na prvi izplačilni dan lahko razpolagate s celotnim zneskom Vase pokojnine, nc da bi čakali pismonošo. Gotovino s hranilne knjižice ali tekočega računa lahko dvigale ha katerikoli od več kol 500 pošt v Sloveniji. Če želite, lahko za razpolaganje z vašim denarjem pooblastile drugo osebo ali pa s pisno izjavo zahtevate na Vaši pošti, da Vam Vaš pismonoša izplača gotovino na domu. Podrobnejše informacije o vsem tom in ostalih ugodnostih dobite: pri vseh poštah v Sloveniji pri Poštni hanki Slovenije: v LJubljani na tel. št. 061 125 90 04 v Mariboru na tel. št. 062 31 576 v Celju na tel. št. 063 442 510 PBS. Poštna Banka Slovenije in pika! KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Zimsko izobraževanje kmetic, kmetov in podeželske mladine Predavanja, tečaji, izleti. Škofja Loka - Kmetijska svetovalna služba in kmetijsko gozdarska zadruga vabita na predavanje o nakupu in vzdrževanju kmetijskih strojev. Predavanje bo v ponedeljek ob 9. uri v sejni sobi nad zadružno trgovino na Spodnjem trgu 29 v Škofji Loki. Priznani strokovnjak za kmetijsko strojništvo mag. Marjan Dolenšek iz novomeške kmetijske svetovalne službe bo odgovoril na vprašanja, ki se kmetom pojavljajo pred nakupom: kakšen stroj kupiti, kdaj je nakup ekonomsko utemeljen, kdaj je cenejša storitev kot nakup lastnega stroja... Lesce - V prostorih kmetijsko gozdarske zadruge Sava Lesce bo v četrtek, 7. marca, ob devetih dopoldne predavanje ing. živ. Matjaža Meglica iz gorenjske kmetijske svetovalne službe o vzreji telet. Na predavanje vabi kmetijska svetovalna služba. Šenčur - V ponedeljek ob 10. uri bo v domu krajanov v Šenčurju predavanje o obnovi travne ruše ter o pridelovanju, spravilu in konzerviranju krme s travnikov. Predaval bo mag. Andrej Golob iz Kmetijske založbe Slovenj Gradec. Šenčur - Kmetijska svetovalna služba vabi jutri, v soboto, na predavanje o spomladanskih delih v sadovnjaku, predvsem o sajenju, gnojenju, obrezovanju in varstvu sadnega drevja. Predavanje bo ob desetih dopoldne v domu krajanov v Šenčurju, predaval pa bo dipl. inž. Tine Benedičič, vodja sadovnjaka Resje pri Podvinu. Šenčur - V torek bodo prišli na svoj račun tudi prašičerejci. V domu krajanov v Šenčurju bo ob 10. uri predavanje o prehrani in zdravstvenem varstvu prašičev. Predavala bosta mag. Nina Korene, dr. vet. med., iz ŽVZG Kranj in ing. kmet. Matjaž Meglic iz tržiške enote gorenjske kmetijske svetovalne službe. Škofja Loka - V okviru zimskega izobraževanja na Škofjeloškem bo za predstavnike turističnih kmetij v ponedeljek, 11. marca, na kmetiji Jožeta Pintarja pri Sv. Duhu, po domače Pri Godcu, strokovni seminar o pripravi brezmesnih jedi in jedi, ki so namenjene vegetarijancem. Najprej bodo tečajniki poslušali predavanje o pomenu uravnotežene prehrane, nato bodo dokončali že napol pripravljene jedi, na koncu pa bo še razstava jedi in pogostitev, ob kateri se bodo seznanili s pogrinjki, načinom postrežbe, okrasitvijo mize in s pravilno izbiro pijače. Tečaj bo pripravil Franc Jezeršek, prijave pa do 6. marca sprejema svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Majda Luznar (tel. 620-580). Naklo - V ponedeljek ob pol osmih zvečer bo v prostorih KZ Naklo predavanje dipl. ing. kmet. Matjaža Ovna o pridelovanju solatnic. Na predavanje vabita kmetijska svetovalna služba in nakelski odbor Društva kmečkih žena Kranj. Bled - Kmetijska svetovalna služba vabi na tečaj računalništva, ki bo, odvisno od števila prijav, na Bledu ali v Radovljici. Tečajniki se bodo seznanili z osnovami računalniškega jezika Word in Exel. Polna cena za štiri popoldneve učenja in za zaključni izpit je 13.000 tolarjev. Prijave sprejemajo po telefonu 741-800. • CZ. Srednja mlekarska in kmetijska šola Kranj obvešča, da na šolskem posestvu v Strahinju opravlja servis in manjša popravila traktorjev. Delovni čas je vsak dan od 7. do 14. ure. Ostale informacije dobite na telefonski številki 47-706. mm FOTOKOPIRNI STROJI - TELEFAXI MINOLTA EP 1050 3.150 DEM (A3, A4 zoom 50 - 200) LASERSKI TELEFAX 2300, 3700 Možnost obročnega odplačevanja KARUN d.o.o. Kranj, Gregorčičeva 6, tel.(064) 221-164 AFF ŠIVALNI STROJI fEUUO BO P10DAJIIAL0G PFAFF 6085 JlM^Tim Sil PFAFF 309 JMmrSMOfISlI PFAFF 301 J2Mt$ir47.4MSll Sen/isimo m vrsfe srninih stroje)/1 Servis, prodaja šivalnih strojev in opreme. Tel.: 064/211-286, £>tui^r |r0f0$ka c< 26,64000 Kranj Gorenjska mladina se za vrtnarja ne bo več šolala na Štajerskem V Kranju bodo šolali tudi vrtnarje Mladi z Gorenjskega in z ljubljanskega območja, ki so se želeli izučiti za vrtnarski poklic, so doslej morali na šolanje v Celje, že v prihodnjem šolskem letu pa se bodo za ta poklic lahko izobraževali na srednji mlekarski in kmetijski šoli v Kranju. Kranj - Vodstvo šole se je že dve leti prizadevalo, da bi poleg štiriletnega šolanja za kmetijskega in živilskega tehnika in triletnega izobraževanja za poklica kmetovalec poljedelec • živinorejec in živilec - mlekar uvedli v šolski program še vrtnarstvo in cvetličarstvo. Prizadevanja so obrodila sadove: ministrstvo za šolstvo in šport jim je pred nedavnim odobrilo program, ki jim omogoča triletno šolanje za poklica vrtnar in cvetličar. Na šoli so se odločili, da bodo prvo leto, to je v novem šolskem letu, vpisovali dijake le v oddelek vrtnarstvo, že prihodnje leto pa načrtujejo tudi vpis v cvetličarski oddelek. Kot je povedal ravnatelj šole Marijan Pogačnik, so se za uvedbo vrtnarskega in cvetličarskega izobraževanja zavzemali predvsem iz dveh razlogov. Prvič: številne kmetije na Gorenjskem in na širšem ljubljanskem območju iščejo dodatni zaslužek in se iz klasičnega poljedelstva usmerjajo v vrtnarstvo in v cvetličarstvo. Posledice so vsem, ki hodijo naokrog z odprtimi očmi, dobro vidne: nastajajo nove zasebne vrtnarije, s tem pa tudi potrebe po gospodarjih in delavcih z vrtnarskim znanjem. In drugi razlog: ker je bila doslej edina vrtnarska šola v Celju, so se vsako leto le dva ali trije osnovnošolci z Gorenjskega odločili za vrtnarski poklic, medtem ko podatki zavoda za zaposlovanja kažejo na precej večje potrebe. Zanimanje je veliko Čeprav bi na srednji mlekarski in kmetijski šoli že letos lahko vpisali po en oddelek vrtnarjev in cvetličarjev, so Bo v Kranju tudi višja šola? Osnova za gradnjo nove Šole bo šolski program. V šoli si želijo, da bi ohranili tri- in štiriletno kmetijsko in živilsko izobraževanje, še razširili program vrtnarstva in cvetličarstva in morda uvedli tudi gospodinjsko šolo in višješolsko kmetijsko oz. mlekarsko izobraŽevanje. se predvsem zaradi velike prostorske stiske odločili samo za oddelek vrtnarjev. V šoli ocenjujejo, da jim ga ne bo težko zapolniti. Zanimanje je veliko. Samo v kranjskih osnovnih šolah je izrazilo željo za vrtnarski poklic okoli trideset osmošolcev, veliko zaledje pa je tudi ostala Gorenjska in širše ljubljansko območje. Ob tem, ko že zdaj poteka pouk v dveh izmenah in v dveh najetih učilnicah (v prostorih AMD Kranj), ves praktični pouk pa na šolskem posestvu v Strahinju, se bo prostorska stiska z novim oddelkom še povečala. Ministrstvo za šolstvo in šport sicer obljublja dolgoročno rešitev, to je izgradnjo nove Šole, vendar je verjetno še ne bo tako kmalu. Dotlej bodo problem morali reševati z najemanjem učilnic. Pogoj: uspešno končana osemletka In kaj vse naj bi delal vrtnar? Urejal zunanje površine, oblikoval in oskrboval zelenice in vrtove, prideloval zelenjavo, cvetje in "drev-nine", vzgajal sadike, obvladal tudi preprosta zidarska in tesarska dela (postavljanje zaprtih gred)... Pogoj za vpis v prvi letnik je uspešno končana osnovna šola in zdravniško potrdilo kot dokaz, da je učenec sposoben za delo s kmetijsko mehanizacijo. Splošni del predmetov je enak kot na vseh triletnih šolah, strokovni je prilagojen vrtnarskim potrebam in obsega predmete vrtnarstvo in varstvo rastlin (priprava zemlje, vzgoja sadik, presajanje, oskrba rastlin med rastjo, zelen-jadarstvo...), parkovne rastline in parkovna tehnika ter cvetličarstvo in aranžerstvo. Med izbirnimi predmeti so tudi dopolnilne dejavnosti na kmetiji -pletarstvo, lončarstvo, osnove gospodinjstva... V treh letih približno tretjina ur pouka odpade na splošne predmete, tretjina na strokovne in tretjina na prakso, pri kateri bodo spoznavali delo na polju, v rastlinjaku in sadovnjaku ter varno delo z nekaterimi kmetijskimi stroji. Program vključuje tudi opravljanje traktorskega izpita. Praktični del pouka bo na šolskem posestvu v Strahinju, deloma pa tudi na vrtnariji Brdo in na nekaterih zasebnih vrtnarijah. Na posestvu so že pred dvema letoma postavili rastlinjak. Ker ni ogrevan, pozimi pridelujejo v njem predvsem sadike rastlin, ki niso občutljive na nizke temperature (zimske solate, motovileč, radič), največ pa ga uporabljajo za pridelavo sadik v zgodnjem spomladanskem obdobju. Rože za okras šole in posestva Na šoli imajo z vrtnarstvom že nekaj izkušenj, saj dijaki, ki se šolajo za poklic kmetovalca ali kmetijskega tehnika, kot izbirni predmet lahko izberejo tudi vrtnarstvo. In za ta predmet se radi odločajo. Pri vrtnarstvu spoznavajo različne sorte solatnic, cvetnic, plo* dovk in drugih rastlin pa tudi različne plevele, se učijo presajanja, redčenja, gnojenja rastlin in ostalih vrtnarskih opravil. Pa ne le to! Jeseni vzgojijo v plastenjaku tudi sadike okrasnih rastlin, s katerimi potlej okrasijo okna šolskih stavb in okolico posestva. • C. Zaplotnik Izhajati je začela še Drobnica Prilagodljivi kot ovce in radovedni kot koze Nova strokovna revija Drobnica je namenjena ljubiteljem in rejcem ovc, koz in divjih živa*1 (jelenov lopatarjev), ki jih redijo v oborah. Rodica pri Domžalah - Ponudba strokovnih kmetijskih časopisov je od tega tedna spet bogatejša. Pri Kmetijski založbi v Slovenj Gradcu je začela izhajati revija Drobnica, ki so jo skupaj ustanovili Biotehniška fakulteta • oddelek za zootehniko, Veterinarska fakulteta, Kmetijska založba ter Zveza kozjerejs-kih društev in Zveza društev ovčerejcev. Revija bo izšla v vsakem letnem času enkrat, ne bo v prosti prodaji in jo bodo prejemali samo naročniki. V uredniškem odboru je tudi kozjerejka Marija Podvez z Verja pri Medvodah, sicer predsednica Gorenjskega društva kozjerejcev. Ugotovitev, da so "ovce in koze del slovenske bitnosti" (kot je v uvodnik zapisala urednica Marjana Cvirn), vsekakor drži: pred 122 leti je bilo na ozemlju današnje države Slovenije desetkrat več ovc in koz, kot jih je danes. Po najbolj občutnem zmanjšanju med 1950. in 1980. letom, ko je število upadlo na vsega 30 tisoč glav, se je zanimanje za rejo spet povečalo in se danes kaže v staležu, ki ga ocenujejo na 50 tisoč glav. Reja drobnice ima po mnenju kmetijskih strokovnjakov celo boljšo prihodnost, kot je mogoče sklepati iz sedanjega stanja. "Ovčereja, ponekod pa tudi kozjereja, je lahko ustrezna ali celo najboljša možnost za mnoge kmetije, zaselke ali cela območja, seveda ob ustrezni državni podpori, podjetnosti in poslovni iznajdljivosti," je v popotnico novi reviji zapisal dr. Franc Zagožen, sicer tudi eden od članov uredniškega odbora, in še dodal: "Pripravljenost rejcev obstaja, na kar kaže veliko povpraševanje po plemenskih ovcah, nastajanje strokovnih društev in povpraševanje po znanju in informacijah." V razmerah, ko se domala dotolčena reja drobnice spet pobira na noge, se je porodila zamisel o strokovni reviji Drobnica. Kot je mogoče razbrati iz "besede urednice", bo revija koristen pripomoček rejcem, ki se že ukvarjajo z rejo drobnice, pa tudi tistim, ki se šele sprašujejo, ali naj tvegam in se preusmerim v rejo ovc oz. koz, kje naj jih redim, naj redim mlečne ali mesne ovce... Drobnica bo pisala o prehrani, selekciji in 2 bi ohranjanju starih pasem, o delkov v kulinariki - in =e • zdravstvenem varstvu živali lahko naštevali. No, v pj\, in možnostih za predelavo številki med drugim zYef^l. mleka, o preurejanju in novo- tudi to, zakaj so nekdaj K gradnji hlevov, cenah drobnice zam pravili železničarsKjc in možnostih za trženje, o novostih v zakonodaji in državnih podporah, o uspešnih ovčerej cih in kozjerejcih, o uporabi ovčjih in kozjih pri- krave! Zato, ker se jih j zaradi skromnih zahtev dai° rediti tudi na krpici zemlje, kakršne so bile ohišnice želez ničarjev. • C. Zaplotnik ki Zveza kmetic Slovenije Praznovale bodo dan kmetic Ljubljana - Upravni odbor Zveze kmetic Slovenije, ga vodi kmetica in poslanka Mihaela Logar iz Vodic, je pred nedavnim sklenil, da bodo v Sloveniji letos ptvic praznovali svetovni dan kmetic, to je 29. april. Pa ne le to. Kmetice bodo pripravile tudi srečanje družin, se povzpele na našo najvišjo goro in se izobraževale, kako nastopati v javnosti. Ker predlagani zakon o pokojninskem invalidskem zavarovanju oži pravice kmetov, se boa sestale s predstavniki ministrstva za kmetijstvo, gozdarstv h\prehrano ter pokojninskega zavoda. • CZ. Podeželska mladina bo zborovala Naklo - Člani Društva Kranjske in tržiške podeželske mladine se bodo jutri, v soboto, ob pol osmih zvečer^Dra v kulturnem domu v Naklem na tretjem rednem občnem zboru. Pregledali bodo delo v lanskem letu, sP^em letošnji program dela in zborovanje končali z družabnin srečanjem. Za ples in razvedrilo bo igral ansambel in Triglav. • CZ. Petek, 1. marca 1996 31. STRAN • GORENJSKI GLAS UREJA: Vilma Stanovnik Pokljuka postaja središče smučarskega teka in biatlona PRIHODNJI TEDEN TEKMA SVETOVNEGA POKALA na Pokljuki velik obisk občinstva. Kranj, 1. marca - Le šest držav na svetu ima čast organizirati tekme svetovnega pokala v biatlonu. Med njimi je tudi Slovenija zaradi treh razlogov: znani smo kot dobri in preizkušeni organizatorji, imamo odlično vadišče in tekmovališče na Rudnem polju na Pokljuki, spoštovanja vredni pa so tudi Uspehi naših biatloncev, posebno Andreje Grašič, odmevni zmagi pa je dosegel tudi njen soimenjak, ki z njo sicer ni v sorodu, Gašper Grašič. Tekma svetovnega pokala na Pokljuki bo med 7. in 10. marcem. Prvi tekmovalci in spremljevalci ter drugi gostje bodo začeli prihajati na Bled in Pokljuko že konec tega tedna, največ pa jih bo prišlo v ponedeljek in torek. Četrtek, 7. marca, bo prvi tekmovalni dan. Ob 10. un bo start moških na 20 in ob 13. uri žensk na 15 kilometrov. Petek, 8. marca, bo namenjen treningu, v soboto, 9. marca, pa bodo moški ob 10. uri začeli tek na 10 kilometrov, ob 13. uri pa ženske tek na 7,5 kilometra. V nedeljo, 10. marca, bodo ob 10. in ob 13. uri starti štafet.Vreme gre letos, za razliko od preteklih let, organizatorjem zelo na roko. Snega je 120 centimetrov. Pri urejanju prog in strelišča pomagajo tudi vojaki Slovenske vojske iz vadbenega centra na Rudnem polju. Sploh postaja Pokljuka tekaško središče. Večina klubov trenira na Pokljuki brezplačno. Stroške krije organizacijski komite Pokljuka (lani in letos 16 milijonov tolarjev). Klubi morajo plačati edino najem opreme na tekmovanjih. Skupno bo na tekmi svetovnega pokala sodelovalo po pričakovanju organizatorja 409 bia-tlonk in biatloncev iz 28 držav. ' J.Košnjek VABILA, PRIREDITVE Rokometni spored - V drugi državni ligi zahod bo igrala »esnica jutri ob 18. uri s Škofljico, Šešir in Preddvor pa gostujeta v soboto ob 18. in 20. uri v Grosupljem in Sežani. J.K. Tekaški tečaj na Rogli - Oddelek permanentnega izobra-evanja Fakultete za šport organizira na Pokljuki 4-dnevni erninar za učitelje in profesorje športne vzgoje na temo jmučarski tek v šoli v naravi. Seminar bo potekal od 12. do • marca na Rogli. Prijave s potrdilom o vplačani kotizaciji PPs'jite najkasneje do 1. marca na naslov Fakulteta za šport, adelek permanentnega izobraževanja, Gortanova 22, 61000 HUbljana. Seminar bo vodil dr. Janez Pustovrh. • J.K. Košarkarski spored - V razigravanju za uvrstitev od 9. do s - mesta v A košarkarski moški ligi bo kranjski Triglav v 2 edo> 6. marca, ob 19. uri igral v Postojni z Republiko. Jutri, • marca, ob 20. uri pa v dvorani na Planini s Cometom. Loka en^a k° v razigravanju za uvrstitev od 17. do 24. mesta gostovala v sredo, 6. marca, ob 20.30 na Jezici v Ljubljani. V dom?ški košarkarski ligi bo v razigravanju za uvrstitev od 1. osn mesta Didakta iz Radovljice jutri ob 18.30 v Linhartovi van^m" šoli igrala s Kemoplastom iz Šentjurja. V razigra- dom °d 1L do 20- mesta bo BP Kamnik Jutri ob 18- uri 'g1*8' on * s Tolminom, Medvode pa odhajajo že danes na gostovanje v Slovensko Bistrico. • J.K. x Turnir kegljavcev na ledu - Sekcija za kegljanje na ledu Portnega društva Rateče Planica organizira jutri, 2. marca, v P°l sedmih zjutraj v športni dvorani Podmežakla 17. turnir *?gljanju na ledu za pokal Rateče Planica in 3. pokal P°ajetja Tromeja. Sodelovalo bo okrog 30 moštev iz Nemčije, i^strije in Slovenije. Turnir so razen Tromeje podprli ^govina Špela Kranjska Gora, trgovina Flisar Kranjska °ra, Bistro Frida Kranjska Gora, trgoviona Amancav anjska Gora, Integral Jesenice in trgovina Kajžar Rateče. r» L. Kerštan 9 len«ski turnir v Preddvoru - V soboto (jutri), 2. marca, ob letUn po na teniških igriščih pri hotelu Bor v Preddvoru prvo bon odPrto teniško prvenstvo za pokal Red Buli 96. Igrali t»i ? m°ški posamezno. Prijave sprejemajo še danes po telefonu 45-080. • J.K. F G smučarski skakalci na Gorenji Savi - Jutri ob 18. uri bo na renji Savi zadnja tekma za Pokal Kranja pod žarometi. b0Hmovali bodo dečki do 9 let na 12-metrski skakalnici. Hkrati Dom te7movali začetniki na 7-metrski skakalnici. Ob 17. uri bo v °mu skakalcev sestanek staršev začetnikov. • J. Javornik ATLETIKA LANGERHOLČEVA GRE NA EVROPSKO PRVENSTVO Kranj - Atletska zveza Slovenije je odločila, da na evropsko člansko dvoransko prvenstvo na Švedsko potujejo poleg atletinj in atletov, ki so izpolnili normo, še štirje, ki jim to ni uspelo. Med njimi je tudi še ne 20-letna Brigita Langerholc iz Škofje Loke, sicer članica atletskega kluba Triglav Kranj, ki bo na prvenstvu tekla na 400 metrov. V tej disciplini je letos izboljšala dvoranski državni rekord na 54,11 sekunde, norma pa je bila 53,60. Prvenstvo se bo začelo 8. marca, že prvi dan pa bo na tekmovalno stezo stopila tudi Brigita. • CZ. HOKEJ Začenja se zadnje dejanje državnega prvenstva DANES PRVA FINALNA TEKMA Tekma v ljubljanski dvorani Tivoli se bo začela ob 18. uri. Kranj, 1. marca - Po razburljivem polfinalu državnega prvenstva, kjer so bila posebej ostra in negotova srečanja med Acroni Jesenice in Sportino Bled, in po veliko mirnejšem pokalnem tekmovanju, kjer je bilo ljubljansko moštvo v primerjavi z blejskim absolutno boljše, se začenja tudi zadnje dejanje državnega hokejskega prvenstva. Za prestol najboljšega v državi bosta igrala stara znanca: Acroni Jesenice in Olimpija Hertz Ljubljana. Razen osnovnega vprašanja, ali bo Ljubljančanom uspel pričakovan podvig, se ljubitelji hokeja tudi sprašujejo, ali bodo zeleni zmogli tempo in brez poraza prišli do državnega prvaka ali bodo morda v finalu le klonili. Jeseničani se po krizi pobirajo in zanje je bilo v preteklosti večkrat tudi nemogoče mogoče. Prva tekma bo že danes ob 18. uri v ljubljanski dvorani Tivoli, druga pa v nedeljo ob 17.30 na Jesenicah. Za naslov državnega prvaka bodo potrebne štiri zmage. * J.Košnjek SMUČARSKI SKOKI OD TEKME DO TEKME j na^S s'*'om na Soriški planini - Smučarski klub Alpetour je \ -p , soriški planini organiziral FIS slalom za ženske. H^mJ?Va*° je 26 Slovenk in po ena smučarka iz Avstrije in .. J*?'- Nastopile so predvsem mlajše in tako prišle do druo • FIS.točk- Zmagala je Celjanka Barbara Koštomaj, Na-£a.ln tretja pa sta bili Mateja Krašovec in Tonka Brumen. ajDoljše Gorenjke so bile Lea Hren, Barbara Kalan in Katja Jerala. . P. Poiorn Hee'aiM'ZI1-tems " ^ kro8u P™6 gorenjske namiznoteniške nar, P.ostaJa zanimiv predvsem boj za izpad, vodijo pa še 4dfrej Jesenice 2 pred Savo PNKC. Izidi: EGP 2 : Merkur 6 : . Jesenice 1 ; Križe 13:7, EGP 1 : Kondor 1 4 : 6,.Jesenice 2 b^encur 1 10 : 0 in Sava PNKC : Gumar 6 : 4. V drugi ligi ni §e°VečJih presenečenj. EGP 4 je premagal Savo 2, Križe 2 Enpl • Šenčur 3 Duplje in Jesenice 3 Merkur 2. Derbi med ^ 3 in Predosljami je bil preložen. • J. Starman snn?U*a'S'" sk°l" - Na osnovnošolskem prvenstvu v nejx arskih skokih na Gorenji Savi so bile ekipno najuspeš-CeJs£ osnovne šole Lucijan Seljak Stražišče, Davorin Jenko Kije in France Prešeren Kranj. V posameznih kategorijah p so zmagali Matej Kordež (Stražišče) predšolski, po p ameznih razredih pa so zmagali Dejan Perko (France § eren) in Dejan Jerič (Davorin Jenko) 1. razred, Matevž r£ °-iVec (L- SelJak) 2. razred, Zvonko Kordež (Šenčur) 3. n |d; Matej Zupan (L. Seljak) 4. razred, Andrej Benedik S7a ^elJak) in Matic Zelnik (S. Jenko) 5. razred, Klemen ianonik in Gašper Čavlovič (oba L. Seljak) 6. razred, Robert ^ranjec (J. Aljaž) 7. razred in Bine Norčič (D. Jenko) 8. razred. • j. javori,ik § u"ea Stevanec že prvakinja - Na mladinskem državnem SohS Prvenstvu v Kranju si je Lea Števanec iz Murske Pav°iter.Še pred koncem zagotovila naslov državne prvakinje, •»vel Petek vodi pri fantih do 20 let, Gregor Podkrižnik pa fant'h do 18 let. • A. Drinovec KRANJEC IN DELAVEC DRUGA Chamonix (Francija), 23. februarja - V tem francoskem mestu 60 km iz Chamonbca v Savojskih Alpah so nastopili naši mladi skakalci na OPA igrah mladih. Nastopilo je 48 skakalcev iz šestih držav, ki so imeli pravico nastopiti v vsaki kategoriji s po štirimi skakalci. Tekmovali so na skakalnici s kritično točko pri 58 metrih. Slovenska ekipa je dosegla izjemen uspeh, saj so štirje skakalci osvojili medalje. Na tem tekmovanju so nastopili tudi udeleženci mladinskega svetovnega prvenstva in naši mladi skakalci so priznali premoč samo enemu. Rezulttai: mladinci do 16 let: 1. Mihael Auer (Avstrija) 213,6 t,m 55 in 55,5, m; 2. Primož Delavec 207, 1 t. 56 in 54,5 m; 3. Andrej Cuznar (oba Triglav) 201,0 t, 54,5 in 51,5 m; 5. Samo Lazar (Ilirija Center), 9. AnŽe Urevc (Stol Žirovnica). Dečki do 15 let: 1. VVerner Kladler (Avstrija) 215m01, 57,5 in 54,5 m; 2. Robert Kranjec 212,3 t, 54,5 in 55 m; 3. Uroš Peterka (oba Triglav) 196,4 t, 53,5 in 54 m; 7. Milan Živic (Velenje), 12. Bine Norčič (Triglav). BESNIŠKI POLETI Zgornja Besnica, 25. februarja - V Besnici so športni zanesenjaki ponovno oživili tekmovanje v skokih tako imenovane besniške polete. Ob udeležbi kar 60 tekmovalcev, ki so se pomerili v šestih starostnih skupinah. Najmlajši tekmovalec je imel šest let, najstarejši pa kar desetkrat več. Ogleda tekme se je udeležilo kar 450 gledalcev, ki so lepo navijali in spodbujali tekmovalce. Tekmovanje se je odvijalo na skakalnici v Novi vasi pod Rokovnikom. Organizatorji žalijo, da bi to tekmovanje postalo tradicionalno, zahvaljujejo pa se sponzorjem, ki so tekmo podprli finančno in z nagradami: Saloon, Besco, Mesarija Kalan, Kameleon, Fen, B.B.-prevozi, P.B. izdelava žičnih jeder, Bordura, Agroalp, CTH, Eisbar, Relectronic, Citroen, A.H. Jenko, Bernik Marko - posek lesa. Po uradnem tekmovanju so se tekmovalci pomerili tudi za najdaljši skok in to je uspelo članu državne reprezentance v klasični kombinaciji Igorju Cuznarju, ki je skočil 215 decimetrov, kar je tudi rekord skakalnice, Rezultati: deklice: 1. Andreja Bešter, 2. Marija Glavič, dečki od 1. do 4. razreda: 1. Matej Zupan, 2. Andrej Benedik, 3. Boštjan Bešter, dečki od 5. do 8. razreda: 1. Marko Šimic, 2. Gorazd Jelene, 3. Primož Jelene; od 15 do 25 let: 1. Robi Zaplotnik, 2. Igor Cuznar, 3. David Mesec; od 25. do 40. let: h Branko Benedik, 2. Branko Finžgar, 3. Emil Fajfar; nad 40 let: 1. Stane Potočnik. • Janez Bešter NOGOMET Začenja se tudi druga slovenska nogometna liga NAKLO IGRA S ČRNUČAMI Tekma bo že jutri ob 15. uri, vendar ne v Črnučah, ampak v Dekanih. Radeče Papir izstopil iz lige, zato na koncu tekmovanja grozi izpad le enemu. Naklo, 1. marca - Edini gorenjski nogometni drugoligaš Naklo začenja spomladanski del tekmovanja v drugi ligi v gosteh, v Dekanih, kjer bo igralo s Črnučami. Jeseni je bila tekma v Kranju in Črnuče so zmagale. Favorit so tudi tokrat, vendar so v naklanskem taboru prepričani, da je točka vendarle mogoča. Tekma bo že jutri ob 15. uri. Priprave Naklancev na spomladanski del lige je oviralo slabo vreme. Kljub temu so uspeli odigrati sedem tekem za trening in po oceni trenerja Janeza Križaj a je moštvo dobro pripravljeno. Žal ni popolno. Jože Koprivec in Filip Murnik sta še naprej poškodovana, zaradi dveh rumenih kartonov jeseni pa na tej tekmi ne bo smel na igrišče Andrej Jožef. Vsi ostali so zdravi, vključno z novimi igralci Gregorjem Grašičem, Alanom Tušarjem in mladim Petrom Dolarjem, ki je prišel iz Žirovnice. • J.Košnjek SNOVVBOARD POLONA ZUPAN ČETRTA Ljubljana, 1. marca - Naša najboljša deskarja Polona Zupan in Dejan Košir sta se udeležila dveh tekem svetovnega pokala na Japonskem. Njun nastop je bil uspešen. V Naebi je bila Polona Zupan v paralelnem slalomu četrta, Dejan Košir pa se ni uvrstil v finale in je bil 26. V veleslalomu pa sta bila naša dva slabša: Zupanova je bila 19., Košir pa 51. Na drugi tekmi v Rusutsu pri Sapporu je bila Polona Zupan v veleslalomu 6., Košir pa 39., v paralelnem slalomu pa Zupanova 11. in Košir 22. Polona Zupan je odpotovala na tekme v Združene države Amerike, Dejan Košir pa se je vrnil domov. Na Poljskem pa je bila tekma v veleslalomu. Miha Rant iz Kranjske Gore je bil tretji. Kot je povedal sam po tekmi, je zmago zapravil na prvi progi, na kateri je bil prepočasen, bila pa je tudi že razrita. Rant, ki je star 18 let, bo odpotoval na svetovno mladinsko prvenstvo na Japonsko. • A. Dekleva SMUČARSKI TEKI KONTINENTALNI POKAL NA POKLJUKI Kranj, 1. marca - Tekaški smučarski klub Olimpija prireja konec tedna na Pokljuku mednarodno tekmovanje smučarskih tekačev za kontinentalni pokal. To tekmovanje bilo doslej na Rogli, tokrat pa so ga prenesli na Pokljuko, ki se razvija v pomembno tekaško središče. Tekmovalna dneva bosta sobota m nedelja. Jutri, 2. marca, bodo teki posameznikov. Starti se bodo začeli ob 9. uri. Ženske bodo tekle na 5 kilometrov, juniorji na 10, člani pa na 15 kilometrov. V nedeljo ob 9. uri bo start štafet žensk, juniorjev in članov. • J.K. VATERPOLO VISTAMBUL PO IZKUŠNJE Kranj, marca • V sredo je naša članska vaterpolska reprezentanca odšla na štiridnevni mednarodni turnir, ki sodi v sklop priprav za najmočnejše letošnje tekmovanje, to je kvalifikacijski turnir za nastop na "B" prvenstvu Evrope, ki bo konec aprila in v začetku maja v Kranju. Na mednarodni turnir, na katerem poleg naše reprezentance nastopa še pet reprezentanc, je selektor državnih reprezentanc Tomo Balderman na spisek uvrstil naslednje igralce: Matjaž Homovec, Uroš Čimžar (vratarja), Tadej Peranovič, Branko Hajdinjak, Primož Troppan, Teo Galic, Žiga Balderman, Krištof Štromajcr, Matej Nastran, Erik Bukovac (vsi TriglavV Marko Grujič, Jernej Seljak (Probanka Leasing Maribor), Marko Štrkalj, Boris Goljuf in Elvir Bečič (vsi Ljubljana). Turnir bo pokazal, koliko je vredna naša reprezentanca, saj poleg naših tam nastopa tudi reprezentanca Turčije, ki je neposredni konkurent v kvalifikacijah, tam sta tudi Romunija in Izrael, ki sta že v "B" skipini Evrope, poleg njih pa še Kazahstan in Bolgarija, ki pa sta oba sodelovala na predolim-pijskem turnirju v Berlinu. Do kvalifikacij bodo naši vaterpolisti odigrali v začetku aprila še en mednarodni turnir v Kranju. Na tem turnirju bodo nastopili še vaterpolisti Belorusije, Ukrajine, Češke, Turčije, Bolgarije in pa seveda naši. Uspeh kadetske reprezentance na lanskem evropskem prvenstvu pomeni le eno stopnico na poti v Evropo. Pot je treba prehoditi tudi s člansko reprezentanco, saj le to pomeni, da smo v Evropi ne pa le z mlajšimi kategonjami. * J. Marinček dan snowbordanja 64000 Krani, Jenkova 4, tet; 064 221-129,1111. 2 WffK\ Včerajšnji zadnji februarski dan je bil nekaj posebnega: to je bil Zadnji devetindvajseti februar v tem tisočletju. 1#[tFi\ Rojeni na 29. februar bodo praznovali svoj rojstni dan spetna začetku tretjega tisočletja. m09S\ Danes pa je ie prvi dan v mesecu, ko se začne pomlad. Po koledarju se "spring tirne" začne le 20. marca ob pol desetih dopoldan, so izračunali v Astronomsko fizikalnem observatoriju FNT. Wlffil\A vse tako kale, da prava in koledarska pomlad letos ne bosta šli ravno vštric. Zima se letos ne da kar tako in zgornji del Gorenjske ješe na debelo pokrit s snegom. f^/8W| Ob Svečnici se je grdo zmotil tudi Ejga in napovedal, da tudi letosBleisko jezero ne bo zamrznilo, fflftiffil Napaka in dokaz, da ima le narava vselej prav: tudi minuli konec tedna se je po Blejskem jezerusprehajalo na stotine korajl-nih. fflfjfffl V medijih, kjer imajo radi senzacije, so objavili, da led nekaterih ni zdrtal, a sprehajanje po zamrznje~ nem jezeru jepoČette na lastno odgovornost. fSfftK\ Zato Gorenjci rajši plačano vstopnino za blejsko športno dvorano in drsamo tam, jezero pap^timo račkam in labodom. m£m\ Danes je zadnji "delovni"danzimskih Šolskih počitnic za tričetrt gorenjskih šolarjev. Tisti, ki hodijo v šole na "ljubljanskem" koncu Gorenjske, so ta teden preklinjali, ker zimske poČimice trajajo samo le Še po en teden in so sehm končale le prejšnji petek. MjBSBi Takih lepih zimskih Šolskih počitnic, kot so letošnje, le precej precej let ni bilo. Sploh ni treba daleč, pa je le "kucl" za smuko, "ri^kzalauf\ dva ovinka za driČ. [flEfffiJ Zato je upravičeno in opravičeno, da je ml ta teden tak, kot bi bili le avgusta -kamorkoli in kjerkoli si koga iskal, skoraj vsak je bil na dopustu. Tudi v zdravstvenih domovih. Zal pa virusi in z njimi pacienti niso na počitnicah. Qu£Qj Zelo veselo novico je sporočil drlavni Ištitut za varo* vanje zdravja: molno se je cepiti zoper borelijo, ki jo prenašajo klopi, kar so posebej pozdravili navdušeni gobarji. TSHm\ Žal ima novica tudi slabo stran: cepljenje ni povsem stoodstotno zanesljivo, poleglega pa stane desettisoč tolarjev. ISfiBSH SIcer pa velja, da vsak klop še ni okulen z borelijo. Ob tem, da so le rahlo pozabljeni januarski šlagerji slovenske politike - razpad velike koalicije, odstopi ene ministrice in treh ministrov ter imenovanje novega moškega kvarteta v Drnovškov kabinet - se je Foto EJGA spomnil, da imamo na "green piece of Europe" tudi predsednika driave. Nanj smo ob koalicijsko-ministrskih zgodah in nezgodah neupravičeno pozabili. Predsednik je medtem obiskal Sarajevo, podelil diplomatska potna lista dvema damama - umetnicama svetovenag ranga in prevzel priznanje za Prekmurca leta. Obenem je tudi le trdo vadil za skorajšnji sprejem papela v Sloveniji. V fotostrip z uspele mokre vaje je treba dodati tri besede: "PRIPRAVLJENI - POZOR - ZDAJ!" FotoEJGA razkriva, v čem je skrivnost izjemnih uspehov slovenskih smučarskih skakalcev, odkar delajo pod novim vodstvom v. d. šefa Jelka Grosa in njegovih sodelavcev. Skrivnost tokrat ni v priimku mladega vodje skakalcev, ki je na las podoben lupanu kranjskemu - na fotografiji se razločno vidi povsem legalni "popoletni doping", ki ga imata v rokah novi gorenjski (in spotoma tudi drlavni) rekorder v poletih Urban Franc, najboljši blejski smučarski skakalec ter tretjeuvrščeni v Kulmu na svetovnem prvenstvu v poletih, in njegov v. d. šef Jelko. Doping odlično deluje, to je očitno. ^ODKUPUJEM FIGURICE j ili z Kinder čokoladnih jajčk PLAČAM DO 50." SIT/koM 6 202 Podjetniške ideje so neizčrpne in zlasti trgovanje poteka i najbolj neverjetnimi stvarmi ali storitvami. Pred kratkim m je našel Ljubljančan (z njegovega reklamnega plakatM dimenzije 10 x 14 cm smo zbrisali del telefonske številke, *| takim podjetnikom ne delamo brezplačnega oglaševanjih ki odkupuje figurice iz znamenitih "Kinder jajčkov", Zef° priljubljenega otroškega prehrambeno igralnega artikla Prvemu, ki se bo odločil zbirati ovitke "Kinder jajčkov > pokrovčke jorutnih lončkov in podobne stvari iz aluminjsk* folije ter to kot sekundarno surovino prodajal Dinosu, P° bomo oglas objavili brezplačno! Gorenjski prometni tn-špektor Ivan Demšar v policijskem helikopter-ju: "Zdaj jih Pa bomo!" - kršitelje cestno prometnih predpis0* namre č. Inšektor)* Demšarju dela zanesl' jivo ne bo nikol' zmanjkalo, kajti o» starih divjaških cestni* mačkih že prihaja)0 mladi sveži kadri: *° primer mlada in pripadnica lepšega sp0' la M. (kot spomladanska cvetlica) *l Radovljice, ki je tref utno s 107 kilometri "f uro rekorderka v trostni vožnji skozi ter Linhartovega mesti GORENJSKA IN SVET Goljufanje države se splača Zgodba je zelo poučna: državna uradnica je "udarila" bolniško. Doma je bila z "dohtarjevim žegnom" že leto dni, nakar so v državni upravi začeli kampanjo zoper neupravičene odsotnosti z dela. Po celem letu odsotnosti zaradi bolniške so jo obiskali inšpektorji in ugotovili, da je "bolna" uradnica v resnici zdrava kot dren, da živahno uporablja svojo podjetniško iznajdljivost in se uspešno ukvarja z donosnim poslom. Zaradi očitnega goljufanja Države so jo vrgli iz službe. Gospa si je poiskala dobrega odvetnika, ki jo je "izmazal", saj bi jo po predpisih inšpektorji morali obiskati že po 30 dneh odsotnosti z dela zaradi bolezni, ne pa šele po enem letu. Gospo uradnico so morali vzeti nazaj v službo in zgodbica ima srečen konec - zanjo, ne za Državo in davkoplačevalce. Seveda se takšne goljufije ne dogajajo pri nas na sončni strani Alp, temveč se je zapisano zgodilo v Italiji. Tamkaj so spremembe vlade že skoraj tako pogoste kot lunine mene in se novopečenim ministrom zlahka zgodi, da leto dni odsotnega sploh ne pogrešijo. Pri nas je namreč vlada trdna (čeprav je v njej šef zamenjal že tričetrt ekipe ...) in pri nas ne boste našli zdravnika, ki bi kršil kodeks ter zdravemu celo letu pisal bolniško. Hudi problemi direktorja bolnice Pristojni slovenski sindikati s področja zdravstva se z ministrom Voljčem pogajajo o plačah v zdravstvu. Taka dogajanja in pogajanja običajno v bolnišnicah in zdravstvenih domovih zelo slabo vplivajo na delo, saj stalna sestankovanja povzročijo nadpovprečne odsotnosti, konflikte, še daljše vrste čakajočih pacientov in zato direktorjem dodatne probleme. Drugod po svetu, natančneje v mestu Bishop na severu Velike Britanije, ima direktor mestne bolnišnice preglavice zaradi neverjetne skrbi za povečanje britanske natalitete. V agencijski vesti je zapisano, da je v porodniškem delu bolnišnice zaposlenih 8 babic in vseh osem gre na porodniški dopust! V veselem pričakovanju naraščaja so še štiri sodelavke iz pomožnega medicinskega osebja in ena zdravnica, pa tudi direktorjeva tajnica. Šef bolnišnice ima še srečo, da je porodniški dopust v njegovi deželi precej krajši kot na Gorenjskem in bodo srečne mamice kmalu spet skrbele za bolnike. Februarja izbiramo GORENJKO/GORENJCA MESECA FEBRUARJA 1996 Danes začenjamo z novim glasovanje^ Vsak mesec v tej rubriki - s sodelovanjem bralk/bralcev, poslušalk/poslušalcev treh gorenjskih radijskih postaj in gledalk/gledalcev TELE-TV Kranj ter LOKA TV Škofja Loka - izbiramo Gorenjke/ Gorenjce meseca. Danes je prvi petek (in prvi dan) v marcu, zato začenjamo novo glasovanje: za GOR-ENJKO MESECA FEBRUARJA 1996. Potekalo bo vsak petek na RADIU KRANJ, RADIU TRŽIČ in RADIU ŽIRI ter na gorenjski televiziji TELE-TV Kranj; vsak torek na LOKA TV Škofja Loka in - KADARKOLI DO VKLJUČNO SOBOTE, 30. MARCA - z dopisnicami na naš naslov. Za radijska in kranjsko televizijsko glasovanje je v marcu na razpolago kar pet petkov, za glasovalce v oddaji LOKA TV pa štirje torki. Možnosti za to, da namenite Vaš glas eni ali obema predlaganima, je res veliko in Vas lepo vabimo, da sodelujete v največji gorenjski akciji izbiranja popularnih. Ker je gorenjska TELE-TV prejšnji mesec gledanost svo- SUZANA MANCE LOJZKA MEGLIC jega programa razširila po večjem delu Gorenjske, tudi v Zgornjesavsko dolino, je s tem večjemu delu Gorenjske spet dana dvojna možnost glasovanja, ki je bila po izstopu Radia Triglav iz izbora GORENJKE/GOR-ENJCA MESECA dva tedna v februarju za Radovljičane, Jeseničane itd začasno le z dopisnicami. Torej: glasujte direktno v program TELE-TV v oddaji Odprti ekran ob petkih zvečer ali z dopisnicami. Še najbolje pa je: kar na oba načina, saj to zagotavlja, da bo Vaš izbor Gorenjke/Gor-enjca meseca glas prišel bolj do izraza. Izmed velikega številka Gor-enjk in Gorenjcev, ki so drugi letošnji mesec s svojimi dejanji opozorili nase ter ste o njiju lahko precej brali v Gorenjskem glasu, slišali v lokalnih radijskih programih in videli v oddajah lokalnih TV postaj, sta za GORENJKO MESECA FEBRUARJA 1996 predlagani: 17 SUZANA MANCE iz Poljč, dijakinja jeseniške Od prejšnjega, zadnjega februarskega petka do včeraj, zadnjega dneva v februarju - ki je bil hkrati zadnji 29, februar v tem tisočletju! - smo prejeli novih 348 glasovnic, kar je tedenski rekord. Vsega skupaj že natanko 1001 glasovnico (!), namenjeno Andreji ali Janezu. V prednosti je sicer Še naprej ANDREJA GRAŠIČ s 149 glasovi Iz prvega kroga +198 iz drugega + 181 glasovi Iz tretjega kroga +• 159 glasovi iz četrtega kroga do včeraj (skupaj 687); JANEZU KRIVICU ste doslej dali 314 glasov, od teh 39 v drugem krogu (trikrat več kot v prvem) + v tretjem krogu 73 + v četrtem Krogu, do včeraj, rekordnih 189 glasov. JANEZ KRIVIC Je v četrtem glasovalnem krogu prvič tedenski zmagovalec - in ker v naše akciji glasujemo prav do zadnjega dne v posameznem mesecu, sploh še ni jasno, kdo je zmagat, saj je bil zadnji dan za oddajo dopisnic na pošto včerajšnji Četrtek, 29. februarja 1996. In neuradno smo izvedeli, da je menda v vseh trgovinah v Zgošah, Begunjah in okolici zmanjkalo poštnih dopisnic, kar pomeni, da so se znanci in sosednje Janeza Krivica zadeve lotili temeljito in za svojega podjetnega sovaščana včeraj oddali veliko glasov. Končne rezultate bomo objavili Čez teden dni, kajti ta rubrika je tedenska - le na LOKA TV bodo v torek imeli "privilegij" in vedeli izid kdo je „ GORENJKA/GORENJEC MESECA JANUARJA 1996. Včerajšni rezultat je bil 687 (za Andrejo) : 314 (za Janeza). Gimnazije in skorajšnja turantka, od minule sob°^. po izboru občinstva "Pry glas Gorenjske" za imeni*11, interpretacijo skladbe "šc $ tu", katero je odpela M* dobro kot Marta Zore originalu « . 21 LOJZKA MEGLIC Podljubelja, grafičarka 'JJ navdušena smučarka, evrop* ka prvakinja s 6. prvensty gluhih v smuku, poleg te£ bronasta z istega prvenstva potekalo je v Sundsvallu 0 Švedskem - v veleslalom,"' bronasta smukačica tudi 1 lani na svetovnem smučar* kem prvenstvu gluhih 1 Finskem, v njeni vitrini pa J že več kot 60 medalj z razn>" športnih tekmovanj. Nagrajenci četrtega februar5 kega glasovalnega kroga s0 ' 1. Stanko Todorovič, Tito*1 62, Jesenice; 2. Marija Guze'J; Groharjevo nas. 19, Sk. U>K 3. Rezka Demšar, Osojnik J Železniki; 4. Katja Megusaj Zoisova 46, Kranj; 5. Dan^ Grohar, Bašelj 75, PreddvOj; ki prejmejo nagrade v vre nosti po 1.000 SIT. Praktik nagrade Gorenjskega glasa0. Glasove majice, ki bodo sebej prišle prav že spomla in zlasti poleti - tokrat pf jmejo: 1. Rok, Vovčak, M°* 64, Žirovnica; 2. Jurka Graj, ner, Partizanska 41, Šk. L°V 3. Ludvik Bevk, Rudnet Železniki; 4. Adolf Murfs*" vič, St. Rozmana, Kranj; ^ Irena Bratkovič, Gradnik0 67, Radovljica. Tudi v gl^ vanju v marcu bo v vsak ^ od petih glasovalnih te dO izmed vseh, ki glasujete treh radijskih postajah, ,j obeh kabelskih televizijah ^ z dopisnicami, izžrebano (5 + 5 )nagrajencev! OSMRTNICA V 83. letu je umrla naša draga mama . KATARINA PRIMOŽIČ iz Bistrice pri Tržiču Žara bo v mrliški vežici v Tržiču danes, 1. marca 1996, dopoldne. Od drage mame se bomo poslovili jutri, v soboto, 2. marca, ob 15. uri na pokopališču v Tržiču. VSI NJENI Tržič, 27. februarja 1996 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ANTONA POTOČNIKA s£ iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem, pevskemu zboru obrtnikov, balinarskemu klubu bratov Smuk, g. Alojzu Zrimu za poslovilne besede ob odprtem grobu in vsem drugim, ki ste nam izrekli ustno in pisno sožalje. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, darovali cvetje in sveče in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Kranj, 29. februarja 1996 jVjALI OGLASI 223-444 Garati stroji S°^M°DORE barvni monitor, 148 9' «erao, 250 DEM. 0 0609/621- ---___ 2928 FAjte^C TELEFONI, TELEFAXI, TRA/e ,H TELEFONSKE CEN-APaPatUServis TELEFONSKIH ■^^[OV IP634-012_4209 PANASONIC telefoni, telefaxi, taj-tel«f ln telefonske centrale, servis conskih aparatov, 0 634-0124329 Iščemo mlajšo VARUŠKO za varstvo 4-letne punčke na domu od 7. -16. ure. Lokacija - Britof 135, obvezen lasten prevoz. Pokličite dopoldne do 15. ure po tel.: 061/ 815-726 ali po 17. uri domov 064/ 340-500. ter OD PETKA DO PETKA BTV 51 cm »kabel tuner »daljinsko vodenje *scart... KANAL 62 KRIM Prodam nov Game Boy s disketo (150 igric). O 22-51-51 5941 Teletekst Gorenje! Vgradnja deko-derja na vašem domu - cena ugodna! S 331-199 5943 Izposodite si video kamero SONY, uporaba je zelo enostavna, posnetki pa odlični, lil 222-055 5948 Prodma KUPPERBUSCH štedilnik, 43 cm, nov. 0 631-344 5958 Prodam zamrzovalno skrinjo LTH 380 I. ta 633-423_5959 Prodam rabljen hladilnik in prtljažnik za avto. O 58-042 5960 Prodam ŠTEDILNIK 4 el. in pečica, cena simbolična. 0 41-445, 41-161 Prodam cirkular, 53 Kokrica, Golniška 5928 k?om!w p.olaka. dvoredni za izkop Zgrahi LJP-,ln kosilnico Britev 190, bSPVZ 280 E in nlevski ^g_061/823-425_6028 narXtm PETROLEJSKO PEČ. peč 'n bojler 30 I. lir 224-227 **Vonr\ cD-°rabni Pra,ni str°i Končar ■^^SJT. 0 715-443 5810 205°dam 0LJNI GORILEC. O 332- _ 5811 FerQW° Prodam nerabljeno peč bojleri 2f. centralno ogrevanje z LoJ5nem- ^tnik, Sorska c. 7, Šk. — ^ 5817 dolžirinmciikalni str°i Cordes z valjem ^^6 65 cm. O 221-268 saso ST|?q?!??a»Pr°dam nov SUŠILNI ^!iCANDY.Q85-270 5867 040*dm šrotar za mletje žit. 0 802- __ 5869 MHZ Icn"0^ računalnik 486 D 4 100 »^J^OjB 738-922_5917 stroiVnP^stostoJeči namizni vrtalni 325J. Prodam za 200 DEM. 0 242- Prodam stroj za plastiko Ankenwerk 135 gramov, letnik 1979. 0 324-457 5931_ Ozvočenje 2 x 400 W, kastofon AKAI MO 2 in 4 kanalni mixer, prodam. 0 064/311-266 4965 Prodam kombinirko Mio Standard, širina 26 cm na 5 operacij. Dobro ohranjena. Cena 1600 DEM. 0 66- 358 6042 Prodam digitalni šubler in lupo z neonsko lučjo. 0 324-629 5834 Prodam pisalni stroj Sava in dvoredni pletilni stroj Standard. 0421- 481 5837 Prodam INDUSTRIJSKE ŠIVALNE STROJE.041-183 5857 Prodam GLASBENI STOLP 2X60 w -CD, daljinec, 32000 SIT.0241-863 Prodam BTV, star 7 let, in svnthesi-zer Honer.0715-973 5982 Prodam kombajn za krompir - Hassi. 0 421-754 5986 Ugodno prodam šrotar za koruzo. 0 841-318_5997 Tračno žago za razrez hlodovine, deske in letve 5x4. tt 731-125 5999 Rezkalni horizontalni stroj miza 250x750, prodam za 2.500 DEM ali menjam za šeping. tt 634-212 6015 Prodam BTV Iskra 8256 CATV, šuceva 9. Kranj 6022 - AVTO ŠOLA-ing. HUM AR Že peto Ieto /ApoRfd NAJBOLJŠA AVTO ŠoU. EdiNA šoIa, ki Je dosEqU EVROPSKO USPEŠNOST. Tečaj CPP vsak PONEDELJEK ob 9^ dopoldne in ob 18h popoldne Prodam kombinirko za obdelavo lesa na 3 operacije, tt 715-756 6049 Pajki novi ali rabljeni od 1.9 m do 6 m in samonakladalno prikolico silažno SIP 28 24, ugodno prodam, tt 061/ 815-233 6058 Traktor 30-45 KS, 4x4, dobro ohranjen, kupim. Đ 068/56-134 eoei Prodam TRAKTOR ZETOR 50 11. tt 43-451 6062 Prodam satelitski sprejemnik in satelitsko anteno, tt 43-025 6069 Prodam TRAKTOR ZETOR 47 12 in obračalnik 160 SIP. tt 714-168 6075 Poceni proidam cirkular, vsestransko uporaben, železno konstrukcija, motor, tt 403-635 6078 Ugodno prodam nov molzni stroj Vestfalia. O 633-786 ene Prodam tračni obračalnik SIP 220 tt 242-672 612- Prodam verige traktorske 30 col mrežaste, tt 242-672 612: Prodam čevljarske stroje, tt 691- 503 6132 Prodam motor za pralni stroj Candv. tt 688-166 6142 Kupim MLEKOVOD. 0 061/481- 475 6144 Prodam cisterno za gnojnico 3200 I, Creina. Urbane, Gorice 24, Golnik 6187 Nože za vretenasto kosilnico prodam, tt 725-225 6188 Prodam rotacijsko kosilnico 135. «736-690 6200 PRODAM STROJE: Kmetovalci, AGROIZBIRA ČIRČE, nudi ugodno akumulatorje za traktorje IMT 539 -9.737,00 SIT. za traktor Univerzal 45/ 55 KS - 15.835,00 SIT, jermena kpt za obračalnik SIP 220 - 30.900,00 SIR. Se priporoča AGROIZBIRA ČIRČE!. O 064/324-802 6246 311-035J Mikser za gnojevko 6 m dolg, 3 krat utežajen za dolge jame, prodam, tt 681-411 5919 Posmenalnik za mleko manjše kapacitete, kupim, tt 882-045 5921 Prodam predpražno mrežo vel. 230x16 cm, kompresorsko glavo in vretensko stiskalnico, tt 242-397 5923 MOBITEL YANNI,d.o.o. - KOMPLETNA PONUDBA. Ne izgubljajte časa, pokličite zastopnika na 00609/612-256,064/218-317 4958 HI-FI DEMO SALON KAT d.o.o. m ujion HI Fl aparature in najbolj prodajane zvočne omarice iz Vel. Britanije - BEST BUY HI Fl CHOICE ROTELm ROTEL HI Fl aparature BEST BUY v reviji AUDIO ADVENTURE - ZDA [jFWJ zvočne omarice BEST BUY - HI- Fl CHOICE IAAi L FOCAL zvočniki in s amevgradnja JfMSlb najboljše zvočne omarice na svetu vgrajeni v ODPRTO od pon. do petka od 15. do 18. ure KAT d.o.o. HOTEMAZE 17A, PREDDVOR tel: 064 43391, fax: 064 43388 - VABLJENI Prodam črno bel TV Gorenje, tt 324-641 6205 Ugodno prodam pralna stroja Candy in gorenje. Oba lepo ohranjena. O 57-695 6240 Prodam SYINTHESIZER Yamaha PSR 400, 5 oktav, klavirske tipke. 0 43-155 5874 Kupim rabljen klavir ali pianino. 0 55-152 5955 Prodam ZETOR 5711 IN FERGU SON IMT 560, cena po dogovoru 061/738-0607 6252 GLASBILA Kupim HARMONIKO melodija, 80 basno. 0 723-510 5782 o GR. MATERIAL Prodma suhe smrekove deske in plohe. 0 43-489 5934 Jesenov klasični parket ter borov ladijski pod, ugodno prodamo. 0 64-103 6ou9 TAVČARJEVA 31 KRANJ » fe O ORGANIZIRA NAGRADNO IGRO OD 25. 2. DO 26. 4. 1996 Gostje bodo ob naročilu pizz prejeli nagradni kupon, s katerim bodo sodelovali v „ nagradnem žrebanju za bogate nagrade: 1. Barvni TV 2. Foto aparat - foto Bobnar 3. Zlat prstan - Tatjana Rangus 4. Izlet v Gardaland - Kompas Kranj 5. Jedilni pribor za 12 oseb Žrebanje nagrad bo 26. 4. 1996 v PIZZERIJI ROMANO ob 18. uri. SE PRIPOROČAMO FRIZERSTVO KUN STE L J za ženske in moške VAS VABI V NOVE PROSTORE NA JENKOVI 4 V KRANJU. TEL.: 221-830 SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Stara cesta 2 objavlja prosta delovna mesta za nedoločen čas 7. KV MIZAR, KV TESAR in KV ŽELEZOKRIVEC Pogoj: dokončana poklicna gradbena šola 2. GRADBENI DELOVODJA Pogoj: dokončana delovodska šola gradbene smeri Kandidati naj pošljejo pisne vloge na SGP Tehnik Škofja Loka, Stara cesta 2. Informacije lahko dobijo po tel.: 620-371. Šestice ni več! 1000 Ljubljana 6210 Sežana 2000 Maribor 3331 Nazarje 4270 Jesenice 5220 Tolmin 9208 Fokovci 1380 Cerknica 6216 Podgorje 8250 Brežice Od 1. marca 1996 so v Sloveniji nove poštne številke. Sprememba je enostavna. Nove poštne številke nimajo več dosedanje.začetne šestice. Posebne poštne številke smo določili za največje uporabnike (podjetja), poenostavljeno pa je naslavljanje poštnih pošiljk za imetnike poštnih predalov in dostavo v mestih z več poštami. Vse te novosti smo za vas zbrali v posebnem priročniku Poštne storitve in poštne številke v Republiki Sloveniji. Priročnik vam bomo poslali na dom oziroma ga boste našli na vseh poštah. 6 Vaša pošta. \QF POŠTA SLOVENIJE S HALO - HALO GORENJSKI GLAS 2. TEL.: 064/223 111 Naroliio xa ob|avo spre|emamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12.30. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriku Izredno ugodno. AVTO ŠOLA li in 11 Tel: 22-55-22 VOZNIŠKI IZPIT KJE? NAJ, NAJ AVTOŠOLA Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 4. marca, dopoldne ob 9. uri in zvečer ob 18. uri. Tečaj CPP za voznike motornih koles in osebnih avtomobilov se začne v ponedeljek, 4. marca, dopoldne ob 9. uri in zvečer ob 18. uri. Pravi naslov je lahko samo: AVTO ŠOLA B in B, Begunjska 10, v Kranju, telefon: 22-55-22. GLOBINSKI SESALCI in PARNI ČISTILCI LU Radovljica, 715-265 vabi k vpisu v ter drugi čistilni stroji, avtomati in pripomočki z bogatim priborom poskrbijo za popolno čistočo vašega doma. Tel.: 685-600 REKREACIJSKO PLAVANJ EV BAZENIH NA GORENJSKEM KOALA KRANJ VODOPIVČEVA 7 Visoko upravno šolo, 3 - letni program gostinska dela, 3 - letni program trgovske smeri. KRANJ: pon. - pet.: 8. -18. in od 20. - 22. ure, sob., ned.: 8. - 22. ure, BLED: hotel Topfice: vsak dan: od 7. - 20. uri, hotel Golf: vsak dan od 7. -19. ure (ob menjavi vode pol dneva zaprt; inf. tel.: 79-20), hotel Parfc vsak dan od 12. -18-ure, hotel Jelovica: vsak dan od 10. - 22. ure, ŽELEZNIKI: pon., sred., pet.: 15. -21. ure, tor, čet.: 15. - 22. ure, sob., ned.: 10. - 20. ure. Popolna razprodaja vseh vrst obutve po izredno ugodnih cenah. Ugoden odkup inventarja. NAKUPOVALNI IZLET Palmanova 20.3., Madžarska Lenti 9.3., Trst 2.4. Rozman, tel.: 064/715-249 © HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 223 111 AVTO ŠOLA * ING. HUMAR NAJBOLJŠA AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 4.3. 1996, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Tel.: 311-035 SMUČANJE IN DRSANJE MED ŠOLSKIMI POČITNICAMI, NA BLEDU IN SMUČIŠČU STRAŽA Inf. tel: drsališče 741-612, smučišče 741-324 Odl7.feb. do 4. marca 1996 Drsališče Bled: od pon. do pet.; dopol. od 10. -11.30, popol. od 16.-17.30, sob., ned.: dopol. 10.-11.30, popo. 18.-19.30, možnost izposoje in brušenje drsalk Smučišče Straža: posebnost večerna smuka pod reflektorji od 17. -20. ure, dnevna karta 1.300,-, dnevna karta otroci 1.000,-, popoldanska karta 800,-, dopoldanska karta 700,-, nočna karta 1.000,- V času šolskih, počitnic imate z nakupom dnevne smučarske karte isti dan prost vstop za rekreacijsko drsanje. Trgovina CANSPORT v športni dvorani Bled ima v zalogi drsalke in ostalo hokejsko opremo po najnižjih cenah, otroške drsalke BAVER od št. 24 že od 7.000 SIT dalje, drsalke CCM TACKS že od 16.800 SIT, hokejske palice ITECH od 2.700 SIT Vse za dom in darila z velikim popustom do razprodaje. DOBRODOŠLI GOSTINCI! Del. čas: 8.30 - 12.30 in od 16.00 - 19.00. Tel.: 223-783 Pralni stoj PS 608 57.546 SIT za got. Pralno sušilna garnitura PSG 96.077 SIT za got. BTV 51 cm TTX vojager UGODNI NAKUPI Ugodni plačilni pogoji: gotovinski popust 10 %; prodaja na 5 čekov; prodaja na kredit -10 obrokov brez obresti Dober podjetnik potrebuje tudi dobro računovodstvo. Pravi naslov za leto 1996 je MONETA KRANJ. Informacije 0609/641-277. GOSTILNA MATJAŽ NOVO V KRANJU! v centru Krania r,'zze 'z ^ne P8^'1 'ca'aman'na florentin steaki- špageti, morski sadeži, skampi, ATtn sestavljene solate, gratinirane palačinke.. Vabljeni na prigrizek, kosilo ali večerjo. tel: ZZZ-4M1 Del. čas: od pon. do čet.: 10. - 23. ure, pet., sob.: 10. - 24. ure, ned.: 16. - 23. ure "TUTTO ČASA" Zlato polje 3K, Kranj Gorenje maloprodaja ASCOM, d o. o. Kranj, J. Puharja 10 Tel/fax: 064/325-257 RAČUNOVODSKI SERVIS AVTOŠOLA NIKOLOV Cankarjeva 46 ■ wmmm mm ŠIVILJSTVO VIKTORIJA s.P. FITNESS na kopališču v Radovljici 100 % USPEŠNOST Tečaji CPP potekajo redno. Prijavite se! Tel.: 064/714-731 Viktorija vas vabi v modni butik na Laborah nasproti prodajalne Renaujta, kjer vam izdela oblačila po vaši meri in okusu. Hitro in ugodno! Odprto: pon. - sred.: 9.-15. ure, čet., pet.: 13.-19. ure; tel.: 312-154; 325-238 odprt vsak dan od 10. do 12. ure in od 18. do 21. ure, razen sobote in nedelje. PO NAKUPIH Z AVTOBUSOM LU Radovljica Linhartov trg 1 tel: 715-265 ORBITE R, d.o.o. -Servis in trgovina NAKUPOVALNI IZLETI tel: 422-781, Remic 41-510 ga. Cilka GOSTILNA PR'BENK KRIŽE Muenchen 11.3; Trst 14.3. Drinovec, tel.: 064/731-050 vpisuje v tečaj za voditelje čolnov in tečaj za pomorske radio-telefoniste z omejenim programom. Tečaja bosta organizirana v mesecu marcu in aprilu na LU Radovljica. . Ugodno! Znižane cene TV - apartov Gorenje, akcijske cene za HI-FI stolpe K0RTING. Popravila vseh vrst TV-APARAT0V. Montaža satelitskih in klasičnih anten. Prodaja videokaset in daljinskih upravtjalcev. Jezerska c. 22, tel.: 242-491, odp. od 9. • 12. in 14. • 16. ure. * WHt A# iMMIMI ' ¥ Organiziramo nakupovalne izlete v Lenti 9. 3., 16.3., Palmanovo 20. 3. in Celovec 5.3. Poleg nakupovalnih pa organiziramo tudi še ostale izlete za skupine. Meteor, d.o.o. Nudimo vam malice, kosila, večerje. Ob vikendih nedeljska kosila. Skupine nad 10 oseb imajo 10 % popust. Rezervacije po tel.: 57-053 ZADNIKAR a\o.o., NAKLO TEL.I 064/47-244 LENTI (nakupi-) - četrtek, 21. 3., in sobota, 23. 3.; HOLANplJA od 8. do 12. aprila, LURD od 10. do 14. junija; ČEŠKA (dopust 7 dni) v juliju. AVTOMURKA LESCE Omejena količina vozil MEGANE RN 1,4 in RN 1,6 DOBAVA TAKOJ LU Radovljica organizira Obnovitveni tečaj angleškega jezika - možnost plačila tudi na 4-letni kredit od R + 7 % dalje - velika izbira ostalih modelov Renault in rabljenih avtomobilov tudi na kredit - Informacije: AVTOMURKA LESCE, tel.: 064/718-100, 718-102 delovni čas: od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure Tečaj oblikovanja iz gline! Pokličite: 715-265 LU Radovljica organizira v marcu. Tel.: 715-265 GLAVNI TRG 6, KRANJ Prodaja vstopnic: gledališka blagajna je odprta vsak delavnik od 10. do 12. ure in uro pred začetkom vsake predstave, tel.: 064/222-681 Rezervirane vstopnice je potrebno prevzeti pol ure pred začetkom predstav, sicer jih posredujemo v redno prodajo. Predstave v Kranju: ČETRTEK, 7. 3., ob 19.30 uri, Andrej Hieng: IZGUBLJENI SIN, PREMIERA in podelitev "Nagrade Slavka Gruma", otvoritev festivala 26. TEDEN SLOVENSKE DRAME, za IZVEN Režija: Mile KORUN Igrajo: Sandi KROŠL, Bernarda OMAN, Darja REICHMAN, Matjaž VIŠNAR, Tine OMAN, Pavel RAKOVEC, Mojca RIBIČ in Vesna LUBEJ. Pripravljamo: Dobrodošli na predstavah TEDNA SLOVENSKE DRAME 1996-od 7. do 16. marca Za nekatere predstave je na voljo le še nekaj vstopnic. Prodam macesnova garažna vrata Jelovica - palisander za polovično ceno. 13 401-482 6279 IZOBRAŽEVANJE Učitelj uspešno instruira matematiko in fiziko. 13 331-471 5895 Instruiram kemijo in matematiko. Q 311-266, Petra 5933 Instruiram matematiko za osnovne in srednje šole v okolici Kranja in Šenčurja. Q 41-062 5995 Maturantu nudim instrukcije iz matematike. 13 620-160 0193 Uspešno instruiram matematiko in fiziko - večletne izkušnje. 13 718-088 Hrastove stebre kozolca in smrekove hlode dolžine 4,5 m, kupim. © 421-506 5947 Odkupuemo vse vrste hlodovine celulozni les in kostanjeve drogove. 13 620-749, 621-849 dop 5956 Kupim staro lončeno kmečko peč. 3 622-135 6091 Kupim REPO ali KRMILNO PESO za krmo zajcev. 13 736-794 6097 Kupim suhe smrekove deske in prizme 7-8 cm debeline, 13 41-532 6167 Kupujemo suh hrastov, bukov, in jesenov žagan les, prve klase debelin 25 in 50 mm, informacije Obrtno Podjetje Kranj. O 242-061 6261 Prodamo: Kranj Zl. polje: nove pisarne na izredni lokaciji, 75J^fh Oddamo v okolici Kranja - PlvMiA-s kuhinjo in vrtom; Zl. Polje; nove. opremljene pisarne na izredni 'oKaF.h ji, 75 m2/l.,: Koroška c. - več manjsm prostorov za mirno dejavnost, uom nepremičnine, Koroška c. 16, Kranj. a 22-33-00 5743 KRANJSKA ZASTAVUALJNICA Nudimo vse vrste posoji najugodnejše obresti. Tel.: 064/211-847 SAMSUN KRANJ Šuceva 27 tel:242121 fax:242122 TELEFAKSI BREZŽIČNI TELEFONI 3-6 dnevni brezplačni preiskus GENERALNI ZASTOPNIK ZA SCO IZVAJAMO MONTAŽE TEL. CENTRAL KUPIM LOKALI Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, 13221-037_5349 Odkupujem hlodovino smreke, bukve, javora, češnje, oreha, hruške in kostanja. Plačilo takoj! 13064/47- 362 5369 Hlodovino smreke ali bora, kupim. 13 66-463 M43 Kupim pajka na dva ali štiri vretena in trosilec za gnoj. 13 061/375-168 Živilsko trgovino z mešanim blagom v Škofji Loki. Oddamo z odkupom inventarja 13623-090 5638 V Sopotnici pro Šk. Loki, na izredno lepi lokaciji, prodamo poslovnio stanovanjski kompleks na parceli cca 5.000 m2, primeren za gostinjsko, turistično ali drugo dejavnosti. V Tržiču prodamo večjo delno opremljeno mizarsko delavnico. B.A.V. D.O.O. Koroška c. 5, Tržič. 13 52-233 5732_________ V centru Kranja ugodno oddam trgovski lokal, 33 m2. Informacije po tel. 064/325-947 po 20. uri 6191 ŽIVILSKO TRGOVINO v Olševku oddamo v najem. 13 241-271 Iščemo gostinjski lokal v najem. ® 214-747 V starem delu šk. Loke dam v najem POSLOVNI PROSTOR v izmeri cca 150 m2, primeren za trgovino 2 mešanim blagom, POSLOVNI PRO5' TOR v izmeri cca 40 m2, primeren za advokaturo. 13 062/721-232 vsa« dan med 18.in 21. uro, do 15.3.96 6245 ŽIVILSKO TRGOVINO oddamo v najem Šk. Loka. Agent Kranj. 223-485_ _«g Prodamo lokal 50 m2 na Zlatem polju, v 1. nad., K 3 KERN 13 221- 353 _ 6301 Prodamo v Šk. Loki na prometni lokaciji prodamo poslovno stanovanjski objekt z lastnim parkirnim prostorom. K 3 KERN. 13 221-353 6302 __^ V Podnartu nudimo najem 600 m2 proizvodno-skladiščni prostorov. K J KERN 13 221-353 6303 V Kranju nudimo najem 30 - 50 m2 trgovskega lokala v mestnem jedru v nadstropju. K 3 KERN. 13 221-353 6304 Najem v Tržiču -v strogem centru na odlični lokaciji oddamo v najem urarsko delavnico z vsem inventar-jem. K 3 KERN . B 221-353 «°s Prodamo; v Tržiču trgovski lokal 100 m2 na glavni ulici po 1.700 DEM/m2-K 3 KERN. 13 221-353 6306 Prodamo; v Kranju - okrepčevalnico v obratovanju z vsem inventarjem. K 3 KERN 13 221-353 IN MEMORIAM Dotrpela je in prezgodaj odšla v večnost gospa ELZI CEGNAR poročena ERŽEN 1926 - 1996 Njen lik iskrenega človeka in plemenitega prijatelja nam bo ostal večno v naših srcih; EX VOTO: Družina Rugale iz Kranja OSMRTNICA Z globoko žalostjo v srcu sporočamo, da nam je umrla naša ljuba žena, mamica, babica, sestra ELZI ERŽEN roj. Cegnar Od nje se bomo poslovili jutri, v soboto, 2. marca 1996, ob 13.30 uri na kranjskem pokopališču. Do pogreba leži v tamkajšnji mrliški vežici. Žalujoči: mož Janez, hčerki Maša in Darja z družinama, brat France in drugo sorodstvo. Kranj, 29. februarja 1996 >— _ ^naročilu izdelujemo CyETUČNA KORITA vseh dimenzij 12 marmorja ali granita «stanovanja in poslovne rj prostore. "Povijamo tudi vsa ostala ternnoseška dela. *zer£^s7V0 PAVUN ^1^23, Kranj, Tel.: 241-217 Kolesa 224-398 prodam rabliena kolesa. S !***_- 580« l9ted?_T VESPO Px200E, letnik 48-23o m°t0r za Fiat Croma- ffl "jI——- 5894 1^93anTofnos Avtomatik A3L, letnik 22.5-i-si ° onranJen a" menjam. 0 ----____ 5935 "•SflS mal° Vbljeno žensko kolo »^Pfestav. Sučevo 9, Kranj 9021 J^BT 50, prodam. S 802-726 ■^TjAVTOMATIK A 3. m 64-358 ^VESTILA naNMal!*VNI NAKUPOVALNI IZLET j Petek oAarsko s kombije. Torek, ^Jl^obota, «149-442 5347 v ifi^1 NAKUPOVALNI IZLET 1U ^rotoguaro. Sreda, četrek. 3-442 Po i 8tnle vpisuje nogometaše roj. [narch in<"81 na igrišču. Vpis v ^^^^cije na tel. 0 311 -078 m«Secw?..'e Hal° r°Jeni ste 3-* Pokličite 064/422-277 eus ! *k ups*VO IN PRODAJA u/^ervvood kr\l SISTEM PO •^Mponentah heceiver, cd jjT1 KASETOFON ^ NEVERJETNIH 'jV£y GLASBE ,° PENAR J A NAKUPU 9ris"-----———— JN* oSn n,OVLa 5- Krani - naivečja Ssan'9l"aln'h blagovnih znamk ^^fj^orenjskem. 8146 it^V|cers_l—Z---- 8r?P'et * v,de°nadzor prostora, ^_lBonton 5aranciia = 55.000,00 Hn d°Q- 0 222-014 8i49 ILA Sbin^^i nov ženski smučarski £>^22J=!M. 0 66-752 5904 bunde 0 5908 iWfko garderobo, ugodno, ijbirj^trenirke - prepričajte se ?> Uvis rlo0^ 5- KranJ ^•990 hnA?- Di«sel. Pap C^^P- 11.900,00) Prodam. 0401-4* Mus-... Pape Jeans 900,00) 8147 postavo, 4R9 6278 OTR. OPREMA Prodam kombiniran otroški voziček, velika kolesa, star 8 mesecev. Popoldan 0 43-705 5957 Prodam otroški kombinirani voziček star 2 leti. 0 41-334 en 4 Otroški pograd nov deljiv prodam za 20,000 SIT. 0 218-929 8257 OSTALO LESTVE IZ LESA VSEH VRST IN DOLŽIN DOBITE - ZBILJE 22, 0061/611-078 4245 Ste ostareli In Vas je težko življenje tako utrudilo, da ne morete več skrbeti sami zase. Ali pa Imate morda svojce, ki jih morate sami negovati, kljub temu da ste že tako preobremenjeni. Pokličite Območno organizacijo Rdečega križa Tržič vsak delavnik med 7.30 in 15.00 po tel. 53-147 in pomagali Vam bomo razrešiti Vaš problem. Zelo ugodno - avtoprevleke. Rubin Kokrica. 0 22-51-51 5937 Prodam ITALIJANSKO OBHAJILNO OBLEKO.0242-728_8035 MERILNIK KRVNEG TLAKA CENA 15.750 SIT V TRGOVINI SINKOPA. 0 802-274, 801-211 6158 PRIDELKI Prodam jedilni krompir dezire, primeren za saditev. Lahovče 52, Cerklje ssso Jabolčni kis iz neškropljenih jabolk prodam po 110 SIT. 0 242-331 5932 Prodam seno, Trstenik 15, Golnik Prodam domaže žganje. Retljeva 10, Kranj. 0 327-027_smb Prodam KRMILNI KROMPIR.0631- 581 5963 Prodam jedilni krompir beli. 0 328-858 6000 Prodam KROMPIR kifelčar, sonte, gaerla, lenebek, fiono In kondor. Škofjeloška c. 33, Kranj 6001 Prodam kifelčar. Zg. Bitnje 17 6241 POSESTI VIKEND pod Krvavcem aH zazidljivo parcelo, kupim. 0061/721-413 3400 KUPUJEMO - PRODAJAMO, NAJE-MAMO - ODDAJAMO: STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE. POGODBO PRIPRAVIMO Ml. Delovni čas: vsak delavnik od 8.00 - 18.00. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj. 0 22-33-00 5735 AMBRAS NEPREMIČNINE, d.o.o. Planina 33, tel.:064/323-067 KUPUJEMO IN PRODAJAMO STANOVANJA HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE Del.čas:od 9.-13. in od 16.-18. ure Kranj: na parceli 900 m2 hišo 1.76 in 100 m2 nedokončane delavnice + stanovanje: Bašelj; nedokončano hišo na parceli 700 m2, cena po dogovoru. Prodamo: Zalog pri Cerkljah: 1/2 hiše, IV. faza, na parceli 600 m2, 85.000 DEM; Stiska vas; hiša v IV. gr. fazi + 3 ha travnika in 1 ha gozda, 150.000 DEM; Mojstrana: novo hišo v alpskem stilu z garažo in pomožnim poslopjem, 380.000 DEM; Mojstrana; večjo, večstanovanjsko hišo z gostinskim lokalom In vrtom, 350.000 DEM - možen tudi delni odkup. Dom nepremičnine, Koroška 16, Kranj. 0 22-33-00 5740 SODELAVCE NA PODROČJU GRAF IKE IN l'UilMIVH!!1 KOMUNIKACIJ, IN SICER: 3 [kreativno odštekana varianta] CMac/Photoshop varianta], 39 Cflnančno trezna varianta]. Vas zanima E5H v mladem, kreativnem jjeamu. nam pišite na naslov Ržišni k & Pere d.o.o., Šuceva 23, Kranj. C [MM Najamemo: Bled - hišo do 1200 DEM/mes.: Kranj: opremljeno garsonjero. Dom nepremičnine, Koroška c. 16, Kranj. 0 22-33-00 5738 ODDAMO: Kranj - Drulovka, 3 ss, 77 m2, opremljeno, tel. etažna CK, 500 DEM/mes., poli. predpl. Prodamo: Kranj Center: starejšo hišo s trgovskim lokalom, 220.000 DEM; Drulovka: novo vrstno hišo s 300 m2 uporabne površine, 250.000 DEM; Zg. Bitnje: delno obnovljeno hišo s trg. lokalom in vrtom, 150.000 DEM; Prodamo: Kokrica: manjšo hišo z vrtom, 180.000 DEM; Naklo: 1/2 hiše z vrtom, 122.000 DEM; Pod-brezje: visokopritl., letnik 89, 230 m2, na parceli 710 m2, 230.000 DEM; Prodamo: Brnik, starejšo hišo na parceli 500 m2, 180.000 DEM; Britof nedokončano hišo 3 etaže x 150 m2, na parceli 1500 m2, 250.000 DEM; Dom nepremičnine, Koroška 16, Kranj. 0 22-33-00 5739 Prodamo na Drulovki enosnadstrop-no samostojno hišo na parceli 500 m2, cena je 250.000 DEM, v Tupali-čah visokopritlično hišo na parceli 1.100 m2, v Hotemažah enonad-stropno hišo s parcelo 2.00 m2, v Vodicah enonadstropno hišo, parcela je 500 m2, možno je dokupiti še parcelo 500 m2. K 3 KERN 0 221- 353 6298 Parcele kupimo - gradbene; Gorenjska in okolica Kranja. Dom nepremičnine, Koroška c. 16, Kranj. 0 22- 33-00 5742 iDOooooooooooo; TRGOVINA DOM trade d.o.o., GRADITELJI! V sodelovanju s proizvajalci gradbenega materiala organiziramo strokovno predavanje v torek, S. 3. 1996, v KULTURNEM DOMU v tabnici (nasproti trgovine DOM ŽABNICA) po sledečem urniku: - ob 9. uri - SCHEIDEL - GRADNJA ŽALEC Prikaz novega dimnika SIH - ob 11. uri - SIPOREX - ZAGORJE Prikaz uporabe siporexa - ob 12. uri - BRAMAC - ŠKOCJAN Predstavitev strešnika BRAMAC in načini uporabe. VABIMO VSE, KI VAS TO ZANIMA, DA SE UDELEŽITE TEGA PREDAVANJA! ) Ugodno prodam 2 kom. medeninastih plošč 2.5 mm. 0323-033 5927 Prodam 10 m balkonske ograje. Retljeva 10 Kranj. 0 327-027 5945 Prodam GAJBICE. 0 738-997 5988 Prodam kozolec, stoječi. 841-318 061/ 5996 ^MERKUR Uporabite kakovostna semena in sadovi vašega dela vam bodo v ponos! TC DOM.Nakl0',el 488 303 Nadvse bogata ponuja od 1. <*° 16. mggg SEMENA n ČEBULICE Izbirate lahko med različnimi sortami semen zelenjave, cvetlic, dišavnic: L'ortolano, Sementi del Paradiso, Dixie, Valentin, Kalia, Dotto in čebulic: jub, Gardenia. Vrtičkarji in drugi pridelovalci! Z Merkurjevo kartico zaupanja sadite in sejete še najmanj 4% in največ 8% ceneje! Na DOLENJSKEM prodam VINO- Zazidljivo parcelo na relaciji Kranj- GRAD, 1700 m2, s staro zidani- Šk. Loka cca 500 m2, kupimo. Agent co.0214-138 5858 Kranj. 0 223-485 6265 V najem vzamem manjšo hišo. 0 714-257 6195 nepremičnine NA BLEDU ODDAMO: - TURISTIČNO POSLOVALNICO - MENJALNICO - RENT A CAR - RESTAVRACIJO Z VRTOM Informacije po tel. ali faxu št. 061/132-90-06 vsak delavnik dopoldne od 8. do 14. ure. Kupimo: od Kranja ali šk. Loke proti Ljubljani kupimo hišo z vrtom. Parcele prodamo - gradbene: Kranj Primskovo: nadomestno gradnjo ob cesti na parceli 2533, Huje: 600 m2 za poslovno-stanovanjsko gradnjo: Šk. Loka - center, ob cesti 620 m2, 62.000 DEM; Sr. Dobrava nad Pod-nartom: 500 m2; Kamnik-Perovo, z grad. dok., sončno, 560 m2, 80.000 DEM; Britof-Voge; 700 m2 ob zelenem pasu; Podkoren; 2000 m2 za poslovno stanovanjsko gradnjo, Lu-čine; 2000 m2, Lendava; v bližini zdravilišča 500 m2 pod ugodnimi pogoji. Zvirče 842 m2 ob zelenem pasu, lokac. dokumentacija urejena. Dom nepremičnine, Koroška c. 16. 0 22-33-00 5741 • Prodamo; Cegelnici polovico hišo z lastnim vhodom, vrtom, garažo in pripadajočo parcelo 470 m2, cena -122.000 DEm, v Sr. Bitnju polovico hišo z garažo in vrtno uto, parcela 350 m2. K 3 KERN 0 221-353 6297 Prodamo v Lescah prodamo montažno hišo. cena je 125.000 DEM, na Drulovki nedokončano atrijsko hišo, v Kranju na Drulovki končano atrijsko hišo. K 3 KERN. 0 221-353 8298 Prodamo na Miljah pred Britofom gospodarski objekt na parceli 1.000 m2, cena ■ 150.000 DEM, v Kranju hišo v mestu, primerno za poslovno dejavnost, cena = 120.00 0DEM. K 3 KERN. 0 221-353_62« Prodamo v Velesovem prodamo pritlično hišo' z izdelano mansardo, ločen poslovni objekt na parceli 2.800 m 2. K 3 KERN. 0 221-353 6300__ V Britofu prodamo zazidljivo parcelo 350 m2 po 80 DEM/m2 v Bltnjah: prodamo zazidljivo parcelo 900 m2 po 60 DEM/m2. K 3 KERN 0 221- 353 8308 V BELCI pri Mojstrani: prodamo zazidljivo parcelo 1.700 m2 ob glavni cesti, primerno za gostinski lokal ali motel. 0 221-353 K 3 KERN 6309 V Medvodah: prodamo zazidljivo parcelo 700 m2 z gradbenim dovoljenjem. K 3 KERN. 0 221-353 83io Nudimo najem hiše na Bledu, polovico hiši v Britofu, nove hiše na Mlaki, v Bašlju, nadstropju hiše v Lescah, K 3 KERN. 0 221-353 asu V Besnici: prodamo 6.570 m2 mešanega gozda, K 3 KERN. 0 221-353_8312 V Strahinju pri Naklem prodamo 1 ha 5 a gozda, K 3 KERN. 0 221-353 V Seničnem pred Golnikom: prodamo 1 ha gozda. K 3 KERN. 0 221- 353 6314 Na Sorskem polju iščemo v najem njivo, od 1 ha dalje, inf. na K3 KERN. 0 221-353 6316 PRIREDITVE GLASBO za ohceti in obletnice nudi TRIO BONSAJ. 0421-498 4040 TRIO BONSAJ vsako soboto v gostilni GODC Sv. Duh. 407« TRIO ali DUO igra na ohcetih, obletnicah, rojstnih dnevih, lokalih. 0731-015 5298 Duo Karina, glasba za ohceti, zabave, v lokalih. 0 225-724 Janez TRIO GORENJSKI NAGELJ vam nudi glasbo ob koncu tedna. 0 58- 353 5915 Želite pravega življenskega partnerja. Pokličite Afrodito. 0 324-258, kjer je za dekleta brezplačno, obenem vabljeni na PLES, v soboto 2.3.96 v hotel Trans Turist Šk. Loka Nogavice proti krčnlm žilam pošljemo tudi po pošti. Trgovina Talija0 224-570_m« Grosistična prodaja nogavic - velika izbira: Omsa, Prlmavera, Tlo; K-plus d.o9.o. Kranj 0 331-699 6024 Prodam RABLJENA GARAŽNA VRATA 200x220.0634-791 6038 Prodam poceni HLEVSKI GNOJ. 0 733-825 8096 Prodam balkonska vrata 80x220, rabljena 2 kom. 0 245-100 6124 Oddam več vratnih kril. 0 331-691 6182_ Prodam suha bukova drva. 0 45- 309 6199 Prodam 2 m3 smrekovih plohov. Zg. Besnica 14. 0 403-106 6202 Prodam moško kolo in ogrodje za vrtno klopico. 0 312-259 6233 Prodam suha mešana drva. 0 45- 33 1 6256 Prodam več ton SENA. 0 061/744- 822 6260 \c:u>\ 1 rs/ OBNOVA POSLOVNIH IfSl ST>MSJ OVANJS KI H OBJEKTOV Cesta talcev 19/b 64000 KRANJ Tel..Fax: 064/ 326-237 OBNOVA ALI ZAMENJAVA PLASTIČNIH OKEN. Vse informacije na 0421256 4505 ROLETARSTVO NOGRAŠEK - vam nudi izdelavo, montažo rolet, žaluzij, lamelnih in plise zaves ter rolojev. 0061/651-247 5359 Servis - popravilo hladilne tehnike, elektromotorjev, električnega orodja, gosp. aparatov. Pivka 20, Naklo. 0 47-490 5478 Servis orodja, Iskra, B&D, AEG, Bosch, Makita, ELU, Methbo, Pivka 20, Naklo. 0 47-490 5479 Pospravim stanovanje, pripravim kosilo, varujem otroke, poskrbim za psa. Šifra: KRANJ 6165 Sanacija in obrezovanje sadnega in okrasnega drevja. Relacija Kranj-Radovljica. 0714-282 6175 Zidar samostoji podjetnik, izvaja zidarska dela, novo gradnje, adaptacije, zaključna dela, kanalizacije in urejanje dvorišč. Ponudbe na tel.061/ 614-221, po 18. uri vsak dan 6186 Nudim nego in čiščenje starejši osebi. 0 55-008 6213 Popravila in preventivni pregledi plinskih sdštedilnkov - kontrola in nastavitev izgorevanja. 0 57-695 6239 Delamo zidarska dela, tlake in keramiko. 0 310-107 6243 Tapiciramo staro in novo oblazinjeno pohištvo. Tapetništvo Sp. Gorje 67 Šivamo po naročilu, tudi za močnejše postave. Šivlijstvo Sp. Gorje 67 Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo, polaganje lesnih oblog. 0 422-193 8286 Ugodna karatkoračna posojila po 5% mesečni obrestni meri - zastava premičnin. 0422-193 6287 Posojajte vaš denar po 5% mesečni obrestni meri ob trdni garanciji. 0 422-193 6288 ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU GRADNJE IN ADAPTACIJE HIŠ IN LOKALOV ZIDARSKA, TESARSKA, SLIKOPLESKARSKA, INŠTALATERSKA, KLJUČAVNIČARSKA, MIZARSKA tel./fax: 064/222-015, mob. 0609-610-907 UNIQUE, d.o.o., Kranj Zastekljujemo vse vrste - balkonov, teras, vetrolovov in opravljamo ostala steklarska dela. 0 061/272-381 5490 MONTAŽA ARMSTRONG spuščenih stropov, obdelava mansarde, stenskih in stropnih oblog, predelnih sten z opažem ali gipsom. 049-416 5521 KOVINSKE ZAŠČITNE MREŽE za okna izdelujemo po naročilu. 0 806- 026 5721 Šivanje po naročilu in popravila. Popoldan 16.-19. ure. 0 326-839 5853 Vodovodne instalacije hitro in kvalitetno. Košnik s.p. 0 332-061 5900 Strokovno obrezujem sadno drevje. SI 45-825 TEHNA d.o.o. PTUJ IZDELAVA VSEH VRST ŠTAMPIUK STAMPILJKE LAHKO NAROČITE PRI: FAJFAR MARJAN, Vrečkova 7, KRANJ s064325297 med 8 in 10.ter 15.in 20.uro Servis oljnih gorilnikov, avtomatike, montaža, meritve. Beta-S d.o.o. 0/ fax 874-059_5914 V komisijko prodajo vzamemo smuči, pancerje, drsalke. Rubin Kokrica. 0 22-51-51 5939 RTV servis SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. 0 331-199_5944 Izdelujemo pohištvo po meri. 0 241-848 5951 POSREDUJEMO pri prodaji, nakupu, najemu in oddaji nepremič-nin.VILA DOM, tel., faks:620-788 od 15-19, sobota od 8-12_5966 Računalniško tipkanje, oblikovanje in laserko izpisovanje seminarskih ter diplomskih nalog. 0 323-004 5994 STANOVANJA Menjam pritlično 2 ss v Bistrici pri Tržiču za večje stanovanje. 053-359 5164 Kupim 2,5 sobno ali 3 sobno stanovanje - Radovljica, Lesce ali Hrušica. 0872-586 sese PRODAMO: Kranj; Planina II: 1 s, 45 m/l. 65.000 DEM; 1 ss, 48/II., m2, 65.000 DEM; 2 ss 68 m2/VII., 100.000 DEM, 2 ss 76 m2/V., 100.000 DEM; 3 ss, novo 67 m2/ll, 1500 DEM/m2; 3 ss/lll., 77 m2, tel.. 1200 DEM/m2; Zlato polje; 2 ss, novo, 56 m2, 90.000 DEM; Drulov-ka: 1 ss, novo, 33 m2/l, brez CK, 1550 DEM/m2; Preddvor: 1 ss, 45 m2/pritl., 70.000 DEM: Bled; 3 ss, obnovljeno, 60 m2/l., 135.000 DEM; Šk. Loka: Frankovo naselje: novo garsonjero 27.7 m2/ll. 2100 DEM/ m2: 1 ss, 41 m2/IV, novejše 65.000 PEM: Podlubnik: 3 ss, 73 M2/VII., 95.000 DEM; Šenčur: 1ss, 42m2/pr., 63.000 DEM. Bled: 1 ssA/, 45 m2, brez balkona, 1.700 DEM/m2. Dom nepremičnine, Koroška c. 16, Kranj. 0 22-33-00 5736 Kupimo: 1 ss in 3 ss stanovanja v Kranju, Šk. Loki, Šenčurju, Radovljici. Dom nepremičnine, Koroška c. 16, Krani. 0 22-33-00 5737 V centru Bohinja prodam garsonjero. 0 721-841 5970 V Šorlijevem naselju kupimo dvosobno in pol ali trisobno stanovanje. 0 47-194 vsak dan po 15. uri 6002 Oddam "lahko" opremljeno 2 ss, 1. nad., blok, Kranj, 5 let predplačilo. 0 215-302 6006 V Kranju oddam sobo s souporabo kuhinje in kopalnice dvema dekletoma ali paru brez otrok. 0 324-766 6032 Ogrevano sobo s souporabo kuhinje, kopalnice in tel., oddam samski aH paru. Lang Marija, Strahinj 112, Naklo 6043 M.H.O. SISTEMI, d.o.o. RADOVLJICA LINHARTOV TRG 20 TEL: 064 712 353 FAX: 064 718 096 INFORMACIJE IN PODPORA KUPCEM PO TELEFONU: 17.-19. URE, SOBOTA 10. -13. URE OBROČNA PLAČILA: DO 12 MESECEV RAČUNALNIKI ZA VVINDOVVS 95 4860X2/66 MHz 106.900.- SIT 4860X4/100 MHz 109.900.- SIT PENTIUM 75 MHz 140.900,-SIT KOMPLET, INSTALIRAN, NAVODILA + DISK BOX HITRI IN KVALITETNI • Lepo opremljeno enosobno stano-vanjr s CK, KTV, telefonom, v Radovljici oddam, s 1.3.96. Šifra: POLLETNO PREDPLAČILO 5795 Prodamo stanovanja Bled 3 ss, Lesce 2 ss in 1 ss, Kranj 3 ss in oddamo 2 ss Bled. Košnik s.p. 0 332-061 5906 Najamem garsonjeo ali enosobno stanovanje za dobo 1 leto. 0 621- 812_5909 Samski ženski v Kranju dam stanovanje brezplačno. Šifra: BREZPLAČNO 5949 Za krajši čas najamem v Kranju enosobno ali manjše dvosobno stanovanje. 0 470-194 vsak dan od 15. ure dalje 5950 Prodam GARSONJERO s centralnim ogrevanjem in kabelsko TV, v izmeri 24 m2.0862-857 5955 Več enosobnih stanovanj kupimo v Kranju. Agent Kranj, 0 223-485 6277 Prodamo Kranj - stanovanje 85 m2 v 2. nad, v mestnem jedru, cena = 65.000 DEM. K 3 KERN 0 221-353 6291 Prodamo Kranj - 4 sobno 72 m2 na Planini 1, cena = 95.000 DEM; možnost nakupa garaže v bližini. K 3 KERN 0 221-353 6292 Prodamo Bled (alpski bloki) 1 sobno 45 m2 v 4. nad., in 2 sobno 60 m2 v 1. nad., 3 sobno - polkletno. K 3 KERN 0 221-353 6293 Prodamo Kranj - 3 sobno 72 m2 na Zoisovi, 3 sobno 75 m2 na Vlajavče-vi. K 3 KERN. O 221-353 6294 Prodamo Jesenice - 3 sobno 70 m2 v 6. nad., 2 sobno 88 m2 v pritličju za 70.000 DEM. K 3 KERN0221-353 Prodam GOLF JGL, letnik 1982. 053-704 5583 PASSAT 1.6 GL, katalizator, šibedah, centralno zaklepanje, električni pomik stekel, metalno sive barve, cena po dogovoru. 0 064/332-087 popoldan 5635 MAZDA 323 HB, 5 vrat, letnik 1988, reg. 8/96, prva lastnica, cena po dogovoru. 0 064/332-087 popoldan Odkup, prodaja in prepis vozil. 0 634-148 in mobitel. 0609/632-577, Adrija Avto Škofja Loka. 5658 Prodam FIAT UNO 1.0 IE, 5 V, 33 kw, letnik 1994, prevoženih 9.000 km, cena 1.1 mio. SIT. Informacije na tel. 57-598 po 16. uri 5700 Prodam OPEL KADETT C, letnik 1976, dobro ohranjen, garažiran. Zasavska c. 50 0 332-410 5734 Prodam os. avto Z 128, letnik 1988, reg. 10/96, zelo dobro ohranjen. 0 403-685 5781 Prodam FIAT UNO 60 S, letnik 1986, prevoženik 111.000 km, reg. okt./96, cena po dogovoru. 0 328-264 5783 Prodam 126 P, letnik 1989, drugi lastnik, 60.000 km, cena 1.900 DEM. 0 43-390 5785 Prodam R 18 TLJ, letnik 1983/84, reg. celo leto. 0 45-484 5786 Prodam dva R 4, letnik 1987. 0 241-156 5787 Prodam HYUNDAI PONY %&M letnik 1990, reg. do 29.11.96.« zf;. 718 Perkins National distributor d.o.o.,Suha 23, 64220 Škofja Loka Tel.: ++386 64 634-518, 632-046 Fax.:++386 64 634-518 Trgovina Perkins Spodnji trg 18, 64220 Škofja Loka Tel./fax.:++386 64 621-974 □ Industrijski motorji od 4 kW do 1860 kW □ Ladijski motorji od 7 kW do 1400 kW □ Motorji za vozila od 50 kVV do 300 kW □ Rezervni deli □ Garancija, Servis Mlada družina z enim otrokom najame manjše stanovanje v Kranju ali Šk. Loki.0 225-677 eoeo Zamenjam 2 ss za 1 ss v šorlijevem naselju. 0 222-109 6085 Samski osebi oddam opremljeno in ogrevano sobo s posebnim vhodom. 0 421-248 6123 Škofja Loka, garsonjero ali manjše enosobno stanovanje (lahko starejše) kupim . 0 622-432 ob delavnikih od 16.-18. ure. 6155 Mlad par najame 1 ss garsonjero ali stanovanje v Kranju ali okolici. 0 242-061 int. 68 6226 Kupimo 2 SS ali 3 SS v Kranju. Zaželene lokacije: okolica Vodovodnega stolpa, zavarovalnice ali Šorlijevega naselja. Kupimo stanovanja za znane stranke, plačamo v gotovini. Kupci plačajo provizijo. Tel.: 323-067 VOZILA DELI VLEČNE KLJUKE - Eurokljuke izdelava in montaža. 0 633-506 ali 0609/639-308 3816 PRTLJAŽNIK za FIAT UNO, nerabljen, cena ugodna po dogovoru. 0332-039 5554 ŠPORTNI USNJENI VOLAN, manjše velikosti, tri karaki, za Golf, prodam, cena 100 DEM. O 874-385 5821 Prodam prtljažnik za Škodo Favorit in računalnik Commodore za Joy-stici. 0 45-662 6135 Platišča aluminjasta pet kraka in mrežasta 7x15 in 6x14 z gumami ali brez prodam. 0 241-016 6163 VOZILA KUPIM GARSONJERO V STAREM DELU MESTA ŠKOFJA LOKA. NAVEDITE CENO TER DATUM VSELITVE. PONUDBE POSLATI NA NASLOV: M. DOLENC, POSTFACH 9, CH - 7408 CAZIS/SCHVVEIZ - SUISSE. Sobo dobi samski moški. 0 327- 950 6227 NAJAMEMO VEČ STANOVANJ V KRANJU IN OKOLICI. ROBSUS 0 324-165 6237 Dvosobno stanovanje brez CK, in tel., v okolici Kranja kupimo. Agent Kranj. 0 223-485 6266 Več neobdelanih podstrešnih stanovanj, kupimo za znanega interesenta. Agent Kranj. 0 223-485 6267 Več dvo ali trisobnih stanovanj v Šorlijevem naselju ali okolici Kranja, kupimo. Agent Kranj. 0 223-485 6271 Več garsonjer ali enosobnih stanovanj v Kranju ali okolici najamemo. Agent Kranj. 0 223-485 6272 Prodamo dvosobno stanovanje na Planini staro 9 let, 64 m2, tel., KTV, CK, prvi alstnik za 100.000 DEM. Agent Kranj. 0 223-485 6276 R 5 1400 cm3, letnik 1985, 93000 km, 5 p, metalik, reg. do avgusta, dobro ohranjen, prodam. 0217-112 5200 Prodam RENAULT CLIO 1.4 RN, letnik 1991. 0241-168 5327 Enodnevni nakupovalni izlet v Italijo, Portoguaro. Sreda-četrtek, 049-442 5345 Enodnevni nakupovalni izlet na Madžarsko s kombijem. Torek, petek, sobota. 049-442 5346 R 18 TU, letnik 1984, reg. do 5/96, ugodno prodam. 0734-075 5413 Prodam DIANO. 0 421-307 5467 Prodam FORD FIESTO 1.1 L, letnik 1979, dobro ohranjena, cena 2.500 DEM. 0 212-229_5759 R 5 five plus, 1.4 E, letnik 1994/4, 36.000 km, bela barva, 5 vrat, garažiran, 1. lastnik, 10.900 DEM. 0 621-533 5791 Prodam Z 101 Comfort, letnik 1982. 0 212-053_5792 Prodam ŠKODO FORMAN LX, letnik 1993, temno modre barve, cena do dogovoru. 0 061/18-87-229 5793 GOLF JGLD 85, rdeč, prodam. 0 327-575 5796 FIAT TIPO 1.9 TD, GT, letnik 1993/ 11, 41.000 km, reg. do 1/97, cena 15.000 DEM. 0 56-757 po 16. uri 5798 Prodam JUGO 60, letnik 1989, rdeče barve. 0 312-119 5799 Prodam R 4 GTL, letnik 1988, reg. 21 97, prevoženih 62.000 km. 0 631- 174 5800 Prodam VOLVO 345 GL, letnik 1980, cena 2.500 DEM. 0 624-164 Zdrave. 5801 FORD MONDEO CLX 1.8 I 16 V KARAVAN, star 5 mesecev, prodam, delno za gotovino, ostalo na obroke. 0 78-465 5803 Prodam NISSAN MICRA, letnik 1986, prvi lastnik. 0 633-317 ssos Prodam JUGO 45 A, letnik 1986, prevoženih 52.000 km, bež barve. 0 733-730 5812 5J1'. Prodam JUGO koral 55, letnik' reg. 1/97. 0 58-025___ Prodam dobro ohranjeno MAZ$ 323, letnik 1985, reg. do 12meseca ugodno. 0 311-768___M GOLF III. 1.6, GL, zelo ohratfj veliko opreme, 35.000 km, 5 " ; srebrne barve. 0 77-092 __ Prodam R 5 campus, s 5 vrati, lejj* 1991. Inf. na št. 710-066 __^ Prodam UNO 60 S, letnik ^f: rdeče barve, reg. do 2/97. » 'L 223____> Prodam Z 101, letnik 1986. ® M 057 582' ASTROLOGIJA in VEDEŽEVANJE pO telefonu ali osebno 090-4 1- 43 156SlT/mm Najugodnejši odkup karambolira vozil Mercedes, Opel, Golf, Hon Hyundai, Nissan, Škoda, R*]fj Lada. Odvoz in prepis na .niš stroške. 061-344-929, 0609/614-"' 5829_________^ Prodam JUGO 1.1 GX, letnik 1^ cena 2.400 DEM. 0 0609/635-W° 5831__ __^ Prodam JUGO 45, letnik 1989, <&\ do 11/96. 0 323-235 ___ FORD ORION, letnik 1987, diese'-$ stekla, šibedah, alarm, cena '-^ DEM. 0 326-094 J> Odkupujemo LADE od letnika Mepax d.o.o. 0 323-298 86-91; Odkup prodaja rabljenih voZ|L onkurenčne cene. 0 323-298 j* konkurenčne cene. 0 323 Rezervne dele za Z 750, ug°' prodam. 0 49-436 FORD FIESTA, letnik 1988, pr°°* odlično ohranjen. 0 217-715____,, Prodam HONDA CMC 1.4 hb, ^jt 1991, ugodno. O 421-644 126 P, letnik 88/89, reg. 1fl1/f prodam za 1650 DEM. 0 331 5844__ Z 101 skala, letnik 1989, 65.000 km, za 3300 DEM.ž » ^ 076___ Prodam OPEL FRONTERA 2.01 šport, letnik 1992. 0 49-442___> Prodam FIAT UNO 100 start 5 ^ 0 49-442___^ Prodam FORD MONDEO 1.8 vrat, letnik 1995. 0 49-442^^ Prodam kombi FORD Tranzit 2500 diezel, letnik 1992. O 49 \ 5849 ____' Prodam VW Jetto, letnik 1987' 6.5400 DEM. 0 323-297 __ Prodam OPEL KADETT, letnik1.*p Informacije v nedeljo na telefon ^ 632-643 __M -—1—Z. 96/ Prodam LADO NIVO 1.7, let"'* & 10, prevoženih 5000 km, ugod^10^ 632-283 ___S Prodam JUGO 45,1. 89. prevoŽ*[f 56000 km.0621-327 Prodam FIAT TEMPRO 1.6 SX. >y 38000 km.047-488 ^< Prodam TOVORNO AVTO PRJK % CO ter KANARČKE.0212-OjH>' -- Prodam ŠKODO FAVORIT. 5 l prevoz. 13500 km, ROVER °' 93.0325-754____ Prodam KADETT 1200 za DEM. 051-783__ Prodam tovorno prikolico za avtomobil. 0 41-894 ____^ Prodam OPEL KADETT GSljjJ" f V, MS, design, oprema, cen ^ dogovoru. 0 48-014________9 Prodam Z 101, letnik 1984. ® || 1£]_.----Tw*k FORD ESCORT 1.8 16 V Gh* ^ 1993,prodam. 0 064/734-Do^^ Ugodno prodam R 19 CHAM gofl 1,8 RT, letnik 1993, cena ^ DEM. 0 46-417 <£m -"---aiHAtS Prdoam terenski avto DjTSij FEROZA, letnik 1990. 0 31 * Svetloba v vašem domu' ' (LOGJ Stikala Mertejnt izrednega dizajna in kvalitete Trgovina Log Srednje Bitnje 70 64290 Žabnica Tel.: 064/312-000 fax: 074/312-331 VSE PO IZREDNO UGODNIH CENAH! V TRGOVINI PRI GOTOVINSKEM PLAČILU NAD 10.000 SIT DODATNIH 7 % POPUSTA, Trgovina LO<* Šmartlnska 152 Hala A - južni vhoa 61000 Ljubljana Tel.: 061/1851601 NjM. marca 1996 MALI OGLASI, OBVESTILA 37. STRAN • GORENJSKI GLAS FIAT TIPO 1.8 IE GT, letnik 1993, prodam, B 323-751 5882 Prodam R 4 GTL, letnik 1988. B «6-586 5884 WARTBURG karavan, letnik 1988, ^00,0 km. B 422-753 5885 prodam JUGO 45, letnik 1983. |j°bota, nedelja) Gorice 7, Golnik OPEL KADETT karavan 1.3, letnik 's°2, 128.000 prevoženih km, pro-°?m za 4.500 DEM, reg. do 13.10.96. «46-88 6 5890 Prodam LADO NIVO, letnik 1986 in Z ^Jetnik 1989. B 46-561 5901 A 1.4 Avantage, letnik 10/1991, I Jr- zelen, vreden ogleda, prodam. 0 631-245 5902 i 2101 GTL 65, letnik 1984, reg. 2/97, ! ^odam za 1.200 DEM. B 862-882 iQar?dno Prodam JUGO 45, letnik 1^. Prva barva. B 55-382 5907 Prodam Z 101, letnik 1980, cena po jj^ovoru. B 800-059, Stanko 5910 Prodm FIAT UNO 45, letnik 1989 reg. 7$ 'eto, zelo lepo ohranjen. B 43- J.1L 5912 1&dno bradam SKALA 55, letnik 715 9049'000 km' garaŽirana a 5916 do 28 fp q| 55' letn'k 12/1989, reg. 3'5rJ0 hči, - ohranjen, prodam za ; 631-743 5922 vel?kN0D° CIVIC ESI, letnik 10/92 z 1750o nck.atne opreme prodam ~^J^_P 50-826 5926 Ceda?c ^GO koral 45, rdeče do iT/o« km- dod- odbijači, Qr°har iJr cena 2.800 DEM. ^4!^]% SV. Duh 173, 5929 199^ESC0RT 1.8, 16 V, letnik Kokrica *Ldo_ 8/96- ugodno. Rubin --^^5^25-515 5936 l988Ce\/ CIV'. letnik 1988. B 51-002 PtQ^------- D Rani19,!0 R 4 QTL, letnik 1986. tt80-067 9 rover- "'o ugodno. Đ 5e«e barv0 r! 16 v- let ^raniSr?a^e'. 63-000 km 5983 letnik 1P9QdarS°- R 5 CAMPUS. 5 Riokl992 RiSwl CAMPUS. 3 V, «bWJ4 sJilS^ letnik i"2- r 5 SLU 3i V f n'k,1"2. CITROEN 45 7^11 a J6rllk 1"2. FORD l9Qr?tnik l98ftV£nik 1991- JUQ0 tel la ugodBn1-. ,etnik 1989, za vsa ? Si22-522 prSdi 'ntormacije na 1' brklje 3 doa Slovenska GflNTflR ?*tov Praprotnik 10, NAKLO J*Oda,a Te,-/fax:064/47-035 25" "Aikoh™H»nega GOLFA &n° Si*!8!' prev- ""22 000 km, poldan6 barve- • 311-791 iCh*""----■__— ^■SSta^^JZOO, letnik >^^J^n Zabnica 33 ^SSJ'S? °ran2na 2700 DEM ^1191, 224-691 QMI vam nudi: enostavno doziranje ob menjavi olja - do 100.000 km zaščite do 90 % manjša obraba motorja • povprečno 7,3 % večjo moč motroja povprečno 5 % manjšo porabo goriva • zaščito pri hladnem zagonu povpr. 12 % boljša kompresija - manjša poraba olja UPORABA: avtomobilizem, industrija, navtika POOBLAŠČENI PRODAJALCI: 1. AVTOCOMMERCE, Bleivveisova 14, Kranj, tel.: 064/213-977 2. BOLTEZ, Staneta Žagarja 58 c, Kranj, tel.: 064/331-639 3. FORD SERVIS TRILAR, Ljubljanska 31 a, Kranj, tel.: 064/332-711 4. AVTOMEHANIKA DONKO, Predoslje 113, Kranj; tel.: 064/241-298 5. AVTODELI PLESTENJAK, Jake Platiše 13, Kranj; tel.: 064/326-238 6. AVTOSERVIS LEON PINTAR, Koroška 53 a, Kranj, tel.: 064/212-191 7. AVTOMEHANIKA VOMBERGAR, Britof 180. Kranj, tel.: 064/242-137 8. TRGOCOM d.o.o., Ljubljanska c. 5, Kranj, tel.: 064/222-388 9. ALPETOUR, Mirka Vadnova 8, Kranj; tel.: 064/242-589 10. KM - Krničar Milan. Dvorje 93. Tel.: 064/422-221 11. CHEMO, C. Staneta Žagarja 53. Kranj; tel.: 064/241-442 12. AVTOSERVIS KADIVEC, Pipanova 46, Šenčur; tel.: 064/41-573 13. KUNĆIČ VOJKO, Stara cesta 28, Naklo; tel.: 064/47-169 14. SERVIS VRTAČ, Visoko 77 a, Visoko; tel.: 064/43-019 15. AVTOMEHANIKA VALJAVEC, llovka 17, Kranj; tel.: 064/211-977 16. NBA d.o.o., Boštjanova 30, Lesce; tel.: 0609/633-640 17. AVTOMEHANIKA GOLOB, Polje 4 b, Begunje; tel.: 064/733-506 18. ČOP d.o.o., H. Verdnika 23 a, Jesenice; tel.: 064/84-366 19. AVTODELI ŽMIGOVC, Titova 21, Jesenice; tel.: 064/861-015 20. AVTO IN, Titova 69. Jesenice; tel.: 064/862-225 21. VALANT BLED, d.o.o., Železniška 6, Lesce; tel.: 064/718-596 22. MONY, Cankarjeva 30, Bled; tel.: 064/78-600 23. AVTOSERVIS BOGATAJ, Zvirče 30a, Tržič; tel.: 064/58-850 24. BENEDIČIČ DARKO, Žiganja vas 27, Tržič; tel.: 064/58-771 25. JENKO, d.o.o.. Virmaše 109; tel.: 064/632-346 26. PROFIL, Virmaše 70; tel.: 064/631-240 27. FAZER, d.o.o.. Spodnji trg 2a, Šk. Loka; tel.: 064/621-073 28. SERVIS PRODAJA LUŠINA, Gosteče 8; tel.: 064/632-286 29. AVTOŠPORT, d.o.o., Zbilje 12; tel.: 061/611-450 30. TAPOS, d.o.o., Gorenjska c. 3, Medvode; tel.: 061/613-352 31. SIMAX Masljeva 11, DOmžale; tel.: 061/721-656 32. MIŠA, d.o.o., Podgorska Pot 2, Kamnik; tel.: 061/814-091 33. BENCINSKI SERVISI OMV-ISTRA VERTIGO, d.o.o., Mestni trg 27, Škofja Loka tel. 624-228, fax: 623-087 JUGO 55 koral, letnik 1989, prvi lastnik, reg. maja 96, lepo ohranjen, cena po dogovoru. B 224-307 5998 Prodam avto Citroen AX 1,4 diesel, letnik 1991, kovinsko modre barve, garažiran in dobro ohranjen, cena po dogovoru. O 241-078 6004 Prodam osebni avto, letnik 1988, Peugeot 205, reg. do konca aprila, zelo lep, ohranjen, cena zelo ugodna. Q 714-998 6005 JUGO 55 AX. letnik 1988. a 47-634 po 19. uri 6008 Prodam NISSAN SUNNY 1.4 SLX, letnik 1991, reg. do feb. 1997. a 214-418 6010 AVTO LESCE posredniška prodaja vozil, a 719-118 6011 FORD SIERRA, letnik 1987, model 1988. šibedah, ABS, odlično ohranjen, cena 9.600 DEM. AVTO LESCE a 719-118 6012 LANCIA PRISMA, letnik 1986, cena 5.600 DEM. AVTO LESCE a 719- 118 6013 JXD letnik 1986, cena 7.200 DEM. AVTO LESCE B 719-118 eou Prodam YUGO 45, I. 12/89, 59.000 km, rdeč, reg. do 10/96. fit 331-325 i--: Osebni avto Renault Fuego GTL, letnik 1983/84, prodam 1600 cm3, električna stekla, ohranjen, cena po dogovoru, a 216-731 6027 Ugodno prodam Z 101, letnik 1984. Nedeljska vas 5, Mlaka pri Kranju, a 218-931 6030 Prodam Z 101, letnik 1986, potreben manjšega popravila, a 720-134 6031 Prodam JUGO KORAL 55, I. 9/ 90.a 323-558 6034 Prodam UNO 45, letnik 1985, ugodno. Mikelj, Zg. Bitnje 50, Žabni-ca, dopoldan. 6087 Prodam NISSAN MICRA GL, letnik 12/86. a 49-505, popoldan 6089 Prodam JUGO SKALA 128, letnik 1989, reg. do 20.4.96, pr. 67.000, rdeč. B 55-367 6090 Kupim Z 750 - dobro ohanjeno. a 714-167 6093 R 5 letnik 1993, Fiat Tipo 1.4 TE, letnik 1993, Alfa Romeo, letnik 1990, prodam. Kredit Avtogarant. a 633- 956 6094 Prodam Z 101, letnik 1984, reg. do avgusta 1996, prva barva, cena 950 DEM. B 327-289_6095 Fiat Fiorino 1.7 D, letnik 1995, BMVV 316 I, letnik 1992, Mitsubishi Lancer GLX, letnik 1990, prodam. Avtogarant B 633-956. 0609/639-206 6098 JUGO 45, letnik 1990, JUGo 45 letnik 1988, Jugo 45, letnik 1991, Renault 4, letnik 1988, prodamo. Avtogarant. B 633-956, 0609/639- 206 6099 FIAT TIPO 1.6 DGT, letni k1991, ooprema, kot nov, cena 12.300 DEM. B 719-118 6100 Lado 1500 karavan, letnik 1993, lepo ohranjeno prodam. B 718-077, 714- 957 6102 GOLF D, S paket, letnik 1985, ohranjen, cena 5.100 DEM. Avto Lesce. B 719-118 6103 AX 11 TRE, letnik 1989, reg. 12/96, ohranjen, cena 6.900 DEM. B 719- 118 6104 ŠKODA 120 L, letnik 1987, prvi lastnik, cena 2.300 DEM. Avto Lesce. B 719-118 6105 FORD MONDEO, letnik 1994, 1.6, kot nov, cena 26.700 DEM. Đ 719- 118 6106 JXD, letnik 1989, reg. 11/96. nove gume, kot nov, 11.400 DEM. B 719- 118 6107 OPEL ASTRA karavan, letnik 1993, 1.4 i, dodatna oprema, ohranjen, cena 18.500 DEM. B 719-118 6108 FORD SIERRA karavan, letnik 1991, 1.8 TD, prvi lastnik, cena 17.000 DEM, B 719-118 6109 R 21 Nevada, letnik 1988, reg. 10/ 96, odlično ohranjen, cena 9.100 DEM. B 719-118 eno GOLF, letnik 1981, reg. 7/96, cena 2.300 DEM, bele barve. B 53-537 OPEL CORSA, letni k1987, sončna streha, 117.000 km, prodam za 6.500 DEM. B 211-112 6171 Prodam FLORIDO, letnik 1990, reg. 20.11.96. B 633-539, zvečer 6172 Prodam Z 101 GTL 65, letnik 1987, reg. do 3/97,- lepo ohranjen. B 212- 356_6173 GOLF JX, bele barve, letnik 1987, reg. do 10/96, prodam. B 620-057 Prodam OPEL CORSO, staro 3 mesece, z vso dodatno opremo, zelo ugodno. B 85-036 6iso Prodam ŠKODO FAVORIT LX, letnik 1993, 36.000 km, rdeče barve, cena 9.000 DEM. B 421-655 6194 Prodam MITSUBISHI PAJERO, letnik 1991. B 45-221 6197 Prodam GOLF diesel, letnik 1984, reg. do aprila. B 326-460 6201 Prodam GOLF DIESEL, bele barve, letni k1982, možna menjava za cenejši avto. B 332-439 6203 Prodam UNO Hobv 45 rdeče barve, serijsko ugrajena dodatna oprema. B 46-270 6206 Prodam starejši SCHIROCCO GTI, odlično ohranjen, cena po dogovoru. B 332-257 6207 Prodam Z 750 SC, letnik 1980, dobro ohranjen. B 731-664 6210 Jugo 45, letnik 12/89, ugodno prodam. Đ 81-720 6211 Prodam JUGO 45 A, reg. do maja 1996, cena 1300 DEM. B 84-735 Prodam UNO 45 IE, letnik 1992, bele barve, prva lastnica, garažiran, pre-voženih 37.000 km. B 801-640 6219 Prodam FIAT TEMPRO karavan 2.0 IE SV 4x4, I. 92. S 310-128, mobi 0609-636-645 AVTOMEHANIKA KRMELJ avtokleparstvo • avtoličarstvo • ovtoelektrika • rezervni deli Del. čas: delavnik od 6. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure CITROEN SERVIS Gorenja Dobrava 7, 64 224 Gorenja vas Tel./fax:064 681 094 r AVTO-avdio -alarm -mobitel-SVSltMS Stružnikova 19, 64208 Šenčur Tel.,Fax: 064/4 1 016 AVTOAKU5TIKA AVTO ALARM mobitel pooblaiCani servis za prodajo In montalo 5989 1977. B 47-581 in 5991 Prodam FIAT TIPO 1.9 TD, I. 92, prevoženih 38000 km. Koritno 5A. B 78-798. 0609-639-211 601 e prodam Z 128, in LADO SAMARO. B 211-325_sove Prodam R 5 campus, letnik 1991, 5 vrat, prvi lastnik, prevoženih 34.000 km. B 310-250_6020 Prodam JUGO 45, letnik 1988, rdeče barve, lepo ohranjen, cena 2.600 DEM. B 224-146_6025 Prodam MAZDO 626 LX, 5 V, metalna barva, dodatna oprema. B 325-543 6039 Prodam MAZDO 626 1.8 LX, ali menjam za dva avtomobila iste vrednosti. B 325-543 6040 Prodam VISA 11 RE, letnik 1988, nikoli karambolirana, po ugodni ceni. Petrovski Štefan, ul. T. Dežmana 2 Prodam KADETT 1.3, letnik 1989. B 328-269 6048 Ugodno prodam Z 101 SKALA 55, letnik 1989, reg. celo leto. B 46-129 Prodma JUGO 45 KORAL, 7/88. B 685-068 6052 Prodam SUZUKI SVVIFT 1.3 GTI, črn, radio, alarm, letnik 1991 ali menjam za cenejši avto (Škoda). B 311-419 6053 Prodam JUGO KORAL 45, letnik 1988, reg. 25.03.97. Voklo 104 6054 Prodam dobro ohranjeno Z 101, letnik 1989. Markovič Janez, Ljubno 42, B 731-572 6056 Prodam GSX 1.2, letnik 1978, odlično ohranjen, reg. 11/96. B 57- '518 6063 Prodam FIAT TIPO 1.8 GT, letnik 1993. B 57-343 6065 Prodam GOLF JL, letnik 1981, reg. do 14.3.96, cena po dogovoru. B 741-845 6068 Prodam TOYOTO CELICO, letnik 1990, dobro ohranjeno. B 633-957 Prodam GOLFA, letnik 1984 z veliko dodatne opremi in ATX 50 C. Đ 76- 016 6077 VOLVO 343, letnik 1977, reg. 2/97, ohranjen, cena 2.400 DEM. Avto Lesce. B 719-118 6oso R 4 GTL, letnik 1987 modre barve, cena 2.600 DEM. Avto Lesce. B 719-118 6O81 Prodam Z 128, letnik 1987, bele barve, reg. do 11/96. a 422-709 Prodam UNO 60 S, letnik 11/86, 4.400 DEM reg. do 2/97. B 49-136 TALON Zgornje Bitnje 32 tel.: 064/311 032 m ODKUP «l PRODAJA »PREPIS VOZIL (tudi zunanjih) Prodam VISO 11 RE, letnik 1985. B 324-021_ Prodam FORD MONDEO GLX, I. 95, 5000 km z vso opremo, tudi klimo. Cena 27.900 DEM. O 49-250 Prodam R9 diesel, 1.91, srebrne barve, 60.000 km. a 212-708 Prodam ŠKODO FAVORIT LX, letnik 1994. B 328-275 po 16. uri sns Prodam R 5 campus, 5 vrat, letnik 21 93, 38.000 km, ugodna cena, B 50- 526 6125 Prodam VISO 11 RE, letnik 1985. B 324-012 6126 Prodam 128, letnik 1989, rdeče barve, cena 2.800 DEM. B 46-684 Prodam AX, letnik 1988, Rover 214 i, letnik 1994. B 41-860 6129 Prodam R 18 TU.Ietnik 1985, dobro ohranjen, možna menjava za Juga. B 33-22-89 6130 Z 128 CL, letnik 1987, Zastava Y 55 SKALA, letnik 1989, Z 101 GTL 55, prodamo. Avto garant. B 633-956, 0609/639-206_8131 Prodam LADO SAMARO 1300, letnik 1988/5, 85.000 km, cena 4.100 DEM. B 328-249 po 14. uri 6133 Prodam zelo ohranjen R CLIO 1.2, letnik 1993, rdeče barve. B 78-403 Prodam OPEL CORSO 1.5 D, letnik 1989, rdeče barve. B 421-747 eus OPEL VECTRA 1.8 i, CD, 5 vrat, rdeča, dodatna oprema, ohranjena, naprodaj. B 217-580 sisi GOLF JGLD S paket, letnik 1985, reg. do 2/97, z dodatno opremo -enkraten, prodam. B 45-170 6152 Prodam JUGO 45, letnik 1989, 88.000 km, ostale inf. po tel. B 312-134_6153 Ugodno prodam R 4 GTL, letnik 1984, reg. do 6/96. a 633-339 pop. Prodam GOLF 1.6 CL (bencin), letnik 1992, reg. celo leto, z dodatno opremo. B331-232 6159 Prodam JUGO 45, letnik 1981. B 211-671 petek do 20. ure 6160 Prodam FORD SIERRA Kosford, letnik 1988. B 714-166 eiei TRGOVINA z novimi in rabljenimi avtodeli AVTOKLEPARSTVO, AVTOODPAD Milan Krničar, Dvorje 93. CERKLJE Tel.: 064/422-221 Vozila R 11 GTL, letnik 1987, dobro ohranjen, prodam. B 324-606 6220 FORD FIESTA, letnik 1993, 1.8 E, 16 V 105b KM, 61.00 Okm, bele barve, alu, šibedah, blaupunkt, RDS, prvi lastnik, servisna knjižica, ugodno prodam. B 681-232 6221 NIVA 1600 4x4, letnik 1987, 61000 km, prodam. 3332-178 6222 Prodam R 5 GTD, letnik 1986, 138.000 km, cena po dog. a 862- 504 6223 Prodam ŠKODO FAVORIT 135, letni <1991, 39.000 km, dobro ohranjena, ^ena po dogovoru. B 67-786 6224 Vozila: MB 300 E, tip 124, letnik 1989, dodatna oprema, registriran, ugodno prodam, e 0609/616-095 R 4 GTL, letnik 1990, reg. do 9/96, odlično ohranjen, cena 4.900 DEM, Opel Ornega 2.6 i, karavan, letnik 1990, reg. celo leto, veliko dodatne opreme, cena 18.500 DEM, Subaru Justi 1.0 SL, 4XD, letnik 1986, odlično ohranjen, reg. do 8/96, 4 novevv gume, 70.000 km, cena 6.700 DEM. B 719-118 AVTO LESCE_6229 Prodam Z 101 GX, letnik 1988. B 56-151 6230 R 18 TLJ, letnik 1986, reg. do 2/1997 in Lado 1500 SL, prodam. B 224- 652 6234 Akumulatorje za vaše vozilo že od 4.190 SIT dalje nudi AGROIZBIRA ČIRČE. B 064/324-802_6247 AUD1100 2.0 OE, 1989, 143.000 km, 4 V, avtom, klima, sevo volan, metalna barva, toniran stekla, centralno zaklepanje, prodam. B 242- 27 7 6248 NISSAN SUNNY 1.4 LXY 1993,50.000 km, 3 V, rdeče barve, prvi lastnik, centralno zaklepanje, tonirana stekla, prodam. Đ 242-277 6249 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 064/311-965 NISSAN SUNNY 1.6 SLX, letnik 1990, srebrn, reg. do 9/96, prodam. B 242-277 6250 NISSAN SUNNY 1.6 SLX, letnik 1988, 4 V, 98.000 km, srebrn, tonirana stekla, reg. do 7/96, prodam. B 242-277 6251 Prodam VISO , letnik 1983, 11 L, lepo ohranjena in R 4, letnik 1981, cel ali po delih. B 46-819 6253 Prodam JUGO 65 koral, letnik 1989, reg. do 17.2.97, rdeče barve, alu platišča, cena 4.200 DEM, popoldan. B 211-589 6254 Prodam JUGO 45, letnik 7/88, rdeče barve, lepo ohranjen, cena 2.300 DEM. Visoko 6_6255 Prodam lepo ohranjen R 9 diesel, letnik 1985, 115.000 km, cena 6.200 DEm. B 974-029 6280 OPEL CORSA stara 2 meseca, vsa dodatna oprema, nujno poceni pro-damf 5 V. B 064/85-063 6281 Ugodno prodam GOLF diesel, prva reg. 90, ter bukova drva. B 46-138 6282 Prodam Z 750, reg. do 11/96. B 47- 237 6284 Prodam GOLF, diesel, letnik 88, reg. 22.6.96. B 714-424 6290 MONTANA d.o.o. Celovška 135, Ljubljana tel.: 061/159-30-30 Mobitel: 0609/630-088 Delovni čas: od 9. do 17. ure FIAT OPEL PEUGEOT SEAT LANCIA FORD UN01.0 3V START, temna stekla, kat., 3.467 km, bel 94 T1P01.4 3V, ABS, servo, es, ts, črna b, enkratno ohr., 31.813 km, mod. 94 93 TIPO 1.4 SV, ABS, servo, nastavljiv sedež, el. stekla, t. stekla, klop 1/3, metalik violet, čudovito ohranjen, 20.350 km, servisna knjižica 94 TIP01.6 5V, ABS, air bag, servo, el. šibedah, cz., el. stekla, t. stekla, 94 čudovito ohranjen, 29.057 km, met. rdeča, servisna knjižica TIPO 1.9 TD GT 5V, servo, cz., alarm, meglenke, el. stekla, t. stekla 92 TIPO 1.9 TD SX 5V, metalic, servo, alarm, cz., el. stekla, radio, t.s. 90 TEMPRA 1.41, cz., e.s., t.s., radio, alarm, prva reg. 12/93, met. siva 93 TEMPRA 1.6 SX, klima, servo, alarm, meglenke, cz., el. ogle., el. stekl. 92 TEMPRA 1.9 TD, klima, daljin., b.o, b.s., t.s., cz., megl., n. volan, alarm, s.v. 93 LANCIA Y101.1 FIRE KAT, metalic, el. st., cz., šibedah, lita platišča, n. volan, alcantara, klop 1/3, čudovito ohranjeno, vredno ogleda, servisne knjižice 93 LANCIA DEDRA 1.8, ABS, servo, klima, meglenke, el. stekla, cz., dalj. alarm 92 LANCIA DEDRA 1.8, ABS, air bag, klima, IV., n.v., e.s., tt, b.o., megl., cz., radio, d.k. 94 LANCIA DEDRA 2.0, ABS, servo, klima, megl., e.s., t.s„ cz., alarm-daljinski 93 LANCIA DEDRA 2.0 TD, ABS, servo, klima, megl., e.s., t.s., cz., alarm 92 LANCIA KAPPA 2.4 LS, 2x air bag, ABS, klima, avtoradio s CD, itd. 95 ALFA 164 Q 3.0A/6, max. oprema, prvi lastnik, reg. 8/86, rdeča 92 ASTRA 1.7 D GLS 5V, megl., alarm, s.v., cz., e.s., t.s., klop 1/3, bela 92 ASTRA 1.7 D SW CLUB, klima, s.v., radio, klop 1/3, t.s., bela, športni sedeži 92 ASTRA 1.4 GLS SW, ABS, klima, s.v., g.s., t.s., cz., meglenke, klop 1/3 93 ASTRA 1.4 GL 5V, air bag, koda, cz., e.s., t.s., klop 1/3, bela b., m. 95 94 ASTRA 1.4 GLS SW, klima, air bag, servo, metalic, meglenke, cz., itd. 8/95 ASTRA 1,4 GLS 5V, klima, air bag, servo, cz., e.s., t.s., meglenke, itd. 95 SEAT T0LED0 1.8 GLX, servo, cz., 4x el. stekla, alu. platiš., radio, reg. 8/96, volan in sedež nastavljiv po višini, naslon za roko, klop 1/3, meglenke, 1. lastnica 93 PEUGEOT 405 1.6 model Italia open, s.v., cz., e.s., t.s., športni volan 92 ESCORT 1.8 D SW, servo, cz., alarm, e.s., t.s., šibedah, klop 1/3, daljinsko 92 ESCORT 1.6/16V EXPL, 5V, klima, air bag, servo, meglenke, itd. 7/951 MONDE01.8 GLX, klima, s.v., n.v., air bag, e.s., t.s., cz., e.o., radio, SRS 96 P0L0 1.4 D VAN - dostavno vozilo, z dvema sedežema, modra barva 93 VOZILA V ZALOGI - PLAČAJ ODPELJI MENJAVA, LEASING, MOŽNOST PLAČILA S KREDITOM ALI KREDITNO KARTICO, LB, CENE SO V DEM, DO REGISTRACIJE, PLAČLJIVE V SIT PO TEČAJU NLB. VOZNIKI POZOR! Veliko soli na cesti močno pospešuje rjavenje vozil, zato vam priporočamo, da pripeljete vaše vozilo v protikoroziisko zaščito z brezkislinskim in ekološko čistim kanadskim oljem KROVVN. Ne škoduje morebitnim ostalim zaščitam. Postopek traja dobro uro, cena pa samo 90 DEM v SIT. Infor. in naroČila TRI KRONE, Godešič 53, Škofja Loka, tel.: 064/631-497. Prodam OPEL VECTRA, 1,6 i, GL, letnik 1990, lepo ohranjen. B 43-054 6258 Prodam R 18, letnik 1982, reg. do 8/ 96, lepo ohranjen, cena 3.400 DEM. B 76-233 6262 Prodam malo karamboliran AX TRE 11, letnik 1989. Visoko 65 A 6263 CITROEN BX TRS letnik 1985, ALFA 33, 1.5, letni k 1985, R 5 CAMPUS 5 vrat, letnik 1990, R 5 CAMPUS diesel 5 V, letnik 1993, R 5 FIVE 3 vrata, letnik 1995, SKODA FAVORIT LX 1993, DAIHATSU CHARADE 1990, HONDA CIVIC 1.6 16 V, 1989, FORD TAUNUS KARA. 1.3 1977, CITROEN CABAN.1994, AUDI 80 S, 1990. 0 do 17. ure 325-981 po 17. uri 326- 624_6284 Prodam R 19 RT, letnik 1993, prevoženih 47.000 km. B 064/691- 46 9 6273 CORSA ASTRA NOVA VECTRA VOZILA SO V ZALOGI VRBA, d.o.o., STR UZ EVO 4 TEL: 064/211-090 ZAPOSLITVE V kolikor potrebujete redno zaposlitev pa vas ne moti terensko delo, pokličite na ffl 311 -131 339 2000 DEM, redno ali honorarno z DZS. 064/51-812 aH 0609/634-584 4328_ ORODJARJA za delo na potopni eroziji zaposlim, IZMENOVODJA. na predelavi plastike zaposlim, a 064/ 874-192, fax: 064/874-194 4337 Zaposlimo strojnega inženirja ali tehnika z delovnimi izkušnjami na področju stavbnega ključavničarstva Iz okolice Kranja. Šifra: STROJNIK 4990_ Iščemo dinamičnega sodelavca za pridobivanje naročil, čiščenja poslovnih, gostinjskih in stanovanjskih Bovršin. Vloge pošljite na naslov: RIBAR BLESK, Planina 3, Kranj. Inf. tel. a 331-431 od 7.-9. ure vsak dan. 5140 Zastopniško In predstavniško delo na področju Slovenije nudi DZS. Zaslužek 120.000 SIT. a 325-420, 063/720-688_5205 PEKARNA JAVORNIK na Jesenicah išče priučenega PEKA z izkušnjami. a 82-378_5558 Delo na domu. Zagotovite si 200 DEM dnevno z tel net marketingom, a 061/12-52-199 5580 i \ ! OSTERMAN d,o.o„ Britof 120,4000 KRANJ sprejme v redno delovno razmerje tri voznike za razvoz hrane. POGOJI: - izpit B-kategorije - lastno vozilo - opravljen tečaj higienskega minimuma - opravljen zdravniški pregled Vsi zainteresirani naj se osebno zglasijo dne 2.3. ali 4.3. od 8.30-10.00 na zgoraj navedenem naslovu. Iščem simpatično dekle za delo v biteju. Kličite :a 422-515 do 10. dopoldan 5788 Lokal na Bledu zaposli natakarico, a 77-945 interna 53, torek zaprto, od 17. ure dalje. 5794 Iščemo dekle za delo v strežbi, a 620-119_5804 Posebna direktna prodajna enota, ki se ukvarja z zbiranjem naročil za dodatni izobraževalni šolski program nudi redno zaposlitev vsem tistim, ki jim delo ni odveč. Inf. 0609/637-492, 064/634-064, 56-105_5824 Kombi prevozi tovora doma, tujina, lahko redno ali pogodbeno, a 57- 827_5850 ALTAS d.o.o. objavlja prosta dela in naloge v Kranju, Kolodvorska 11 za nedoločen čas CARINSKEGA REFERENTA. Pogoji: končana srednja ali višja šola, 3 leta delovnih izkušenj, poznavanje carinskega zakona, aktivno znanje nemškega jezika, poznavanje programa Windows, opravljen vozniški izpit B kategorije, 3.mes. poskusno delo. Pisne vloge z dokazili o izobrazbi pošljite v roku 15 dni na naslov ALTAS d.o.o., Kolodvorska 11, 64000 Kranj. ssai Zaposlimo dekle za delo v strežbi. a 720-100 5883 Šivilja dobi honorarno delo. a 51-485 po 15. url 5898 Takojšnji zaslužek na domu. brezplačne infomacije. Priložite gvojnico z znamko. Klinar Jelka, Kosovelova . 1, Jesenice 5992 Iščemo kovinarja - znanje varjenja, pričetek dela takoj, redno razmerje, a 403-147 6017 šivlija išče delo na domu. Lahko tudi varstvo otrok, a 622-634 8028 Sprejmem delo na domu (lepljenje in tetefonarjenje izključeno).B51-991 PIZZERIJA URŠA IZ PREDDVORA ZAPOSLI SIMPATIČNO NATAKARICO.a45-356 6037 Iščemo dekle za strežbo v pizzeriji iz okolice Kranja, a 46-878 eo45 Iščemo TRGOVKO za občasno pomoč v trgovini s tekstilom. Šifra: POŠTENA_605i Študentke! Delo ob vikendih -okrepčevalnica Marička. Zalog (Cerklje). B 421-812_so« Najnovejši izdelek na slovenskem tržišču, možnost dejavnosti Hrvaška - Beograd. B 872-604 am Ste brez dela, radi bi zaslužili s prodajo, pokličite. B 874-061 po 14. Url_6137 Kava bar v Radovljici nudi zaposlitev natakarici. B 714-710 6139 Pogodbeno zaposlimo zastopnike za švicarsko firmo Roadstar. Bonton d.o.o. B 222-014 6148 Delo v strežbi, gostišče spela, Ribno Bled. B76-246 8150 Iščemo akviziterje za prodajo medicinskih proizvodov. B 55-446, 802- 274._6157 Iščemo žensko za pospravljanje enkrat tedensko, cca 3 ure. Naslov v oglasnem oddelku. ei62 Zaposlim mizarja in delavca vajene- ?a mizarskih del. Mizarstvo Sitar. B 1-532 6168 Zaposlim dekle za strežbo. B 311 - 301 6163 Mlada simpatična dekleta za delo v strežbi zaposlimo. B 45-356 6184 Takoj zaposlimo elektro instalaterja. B 59-001 Kličite po 19. uri ei85 S I i S ! Imate čas, ste komunikativni in bi radi zaslužili. Poličite: B 064/731-123, Simon 6190 Iščemo šoferja za prevoz živine. Đ 213-441 6196 Iščemo več kvalificiranih kuharjev oz. kuharic za našega naročnika v -bližini Kranja. Zaposlitev je redna. ORBITA, agencija za delo. B 47-574 6198_ Zaposlim KV avtoličarja ali delavca za priučitev. B 242-484 6204 Sprejmem kakršno koli delo. B 55- 008 6214 Za terensko delo nudimo redno zaposlitev, a 57-792 6217 Takoj zaposlimo dva zidarja v redno delovno razmerje, lahko tudi tujci uredimo potrebne papirje. Kličite na tel. 714-208_6274 V novi trgovini v centru Kranja zaposlimo PRODAJALKO, za prodajo ženske konfekcije. Pogoj: prodajalka z večletnimi delovnimi izkušnjami pri prodaji ženske konfekcije. Starost od 27 od največ 35 let.^ Bernik d.o.o., Gregorčičeva 8, Kranj" 6283 _ Iščemo več akviziterjev za prodajo družinskih paketov. B 41-985 6285 ŽIVALI 8. marca bodo naprodaj MLADE KOKOŠI NESNICE pred nesnostjo (sorta Isa), debikirani kljuni, cepljene, talna vzreja. Zbiramo naročila! Zabnica 39, B311-767 4882 GRAHASTE in RJAVE JARKICE prodam, tik pred nesnostjo. Stano-nik, Log 9, B685-546 5639 Prodam TELICO In kravo v visoki breji, a 061/614-587_5784 Prodam kletko za 120 kokoši nesnic. B 633-401 5790 Prodam Telico simentako, brejo 9 mes. B 633-073 5807 Prodam BIKCA simentalca, starega 14 dni.B 723-510_5809 Prodam telico brejo v 8 mesecu, težko 600 kg, simentako ter semenski krompir Sentje original. B 736- 446 5814 Prodam dve mladi simentalki po teletu. Zalog 17, Cerklje. ssib Prodam več bikce težke od 10 - 300 ^Šmartno 11, Cerklje. B 421-081 Prodam več bikcev težke od 150-300 kg. Šmartno 11, Cerklje.B421- 081_5823 BOTAIL samičko prspektivno za vzrejo prodam, cena po dogovoru. Ana Jazbec, Slepa ul. 1,62311 Hoče. 5828_ Prodam JAHALNO KOBILO, zelo ugodno. B 736-395_5862 Prodam 8 mesecev brejo slmen-talko, dobro mlekarico ali druge. B 802-040 5870 Prinašalce psičke mladiče z rodovniki in cepljene, prodam. B 242-242 5886_ Prodam TELIČKE simentalke za nadalno rejo ali zakol In žrebeta. B 64-454 5889 Ugodno prodam JAGNJETA za zakol. Zasip. B 77-629 sagi j Prodam brejo kravo, druga telitev. Brane, Dovje 10, 64281 Mojstrana 5892_ Prodam TELIČKO simentalko In črnega BIKCA - težke 120 kg. B 736-448 5898 Prodam PSE mešance. B 49-328 5897 Prodam 2 kobili stari 4 in 10 let. Ribno, Dobje 5. 5903 Prodam dve leti staro kravo, težko 400 kg, teličko pasme Limuzin. B 691-744_ 5911 Purani za nadaljno rejo, sprejemamo naročila. B 217-128 5913 Prodam KRAVO simentalko v 9 mesecu brejosti, tretje tele. B 806- 768 5920 Kupim 3 tedne starega bikca simentalca. B 731-395 5924 Prodam TELIČKO aH menjam za bikca, ribno. B 77-168 5930 Poceni prodam črne pudlje, pravi, brez rodovnika, stari 11 tednov. B 323-544 8953 NOVOFUNDLANCE MLADIČE z rodovnikom - prodamo.B47-046 5967 Oddamo male psičke, mešance med brak jazbečarjem in koker španjelom. a 622-830_5971 Prodam mesnate prašiče težke okoli 150 kg, domača krma. B 43-318 5973 Prodam mlado kravo za zakol. Lahovče 26 5990 Prodam mlado brejo kozo, bele barve. Zg. Brnik 100 5993 Prodam TELICO na polovico brejo križanko. Valant, Bodešče 17, Bled 8003 Prodam ODOJKE od 20-30 kg težke. B 323-351 6007 Oddam dva psička mešančka, manjše rasti. B421-736 6029 Prodam OVCE In JAGNETA. B 47- 349 8047 Prodam 8 mesecev starega plemenskega kozla in 2 breji kozi. B 7841-018 6055 Podarim psička mešančka manjše rasti. B 58-347 6059 Prodam jalovo kravo. Tavčar Mirko, Vrba 31, Žirovnica 6070 Prodam jalovo kravo simentalko. B 801-278 6073 Prodam pašno letno teličko simentalko. B 725-605, Podhom 7. 6O83 Kupim teleta simentalca starega 7 do 10 dni. B 421-239 eoae Prodam teličko simentalko staro 4 tedne. B 49-293, Vokol 68 6242 Bikca prodam ali menjam za brejo kravo simentalko. B 421-612 6259 Prodam prašiče za zakol in pujske 25 kg. B 422-562 • 6289 Kupim en teden starega teleta simentalca. B 733-697 6101 Prodam 3 tedno staro teličko frizijko. B 49-466 ene Prodam dve kravi breji 2-4 mesece In teličko 130 kg, vse simentalke. B 714-081_6117 Prodam JAGENJČKE. B 713-167 6118 Prodam prašiče 25-120 kg. Kurirsk pot 11, Kranj 6120 Kupim kozo srnaste pasme. B 211- 503 8127 Zaradi bolezni prodam koze s kozličl, breje koze, brejo svinjo, ovce z jagnetom. Struževo 3 a, Kranj eise Prodam prešiča 140 in 30 kg. B 620-582 6141 Prodam RJAVE JARČKE 11 tednov, cepljene. Golniška 1 (Kokrica) 6154 Nemške ovčarje, odličnih star**U rodovnikom, cepljene, prodarft j 633-493__^Jm Prodam BIKCA, težkega 200 tt-Jj 686-260 ___