GROSUPELJSKI ((ODMEVI GLASiLO OBČiNE GROSUPLJE LETNiK XXXViii 3 - 2012 Posoda, ki vam jo ponujamo v tokratni promociji TOČKE ZVESTOBE, prihaja iz linije WMF PROFI SELECT, ki jo uporabljajo vodilni hoteli in restavracije. Izdelana je iz nerjavečega legiranega jekla 18/10. Dno je primerno za vse vrste štedilnikov, tudi za indukcijske kuhalne plošče. Pokrovi pri posodah so iz kakovostnega visoko temperaturno obstojnega stekla (180 °C), ki omogoča dobro vidljivost in nadzor pri kuhanju. SAMO PRI NAS! www.spar.si ® Br^(B pri Grosuplje 2 Grosuplje *vsak dan pfzfe ff krvšne peči m malice www.gosUftfa'pFatku.si SALICA LNJENA DALJONI NADEVANI S PRŠUTOM ČEVAPČifik ŠPIKANI NA ŽARU V LEPINJI PLESKAVICA ŠPIKANA GURMANSKA NA ŽARU V LEPINJI URNEBES UŠTIPCI POLNJENA PIŠČANČJA BEDRA PERUTKE OCVRT PIŠČANEC jpn^ pet 9:30 ■ sobota 11.30 -nedelje in pra?n]^ PRAVA SRBSKA KUHINJA - M.IBOUSI ROSTILI! za naročila in dostavo pokličite: 01 7864 858. 031 888 941 Kazalo vodnik Nagovor župana/5 Iz občinske hiše / 6 Politika / 10 Gospodarstvo / 15 Turizem / 16 Kultura / 17 Šport / 18 Izobraževanje / 30 Ekologija / 33 Socialno varstvo in zdravje / 35 Društva / 36 Spomini in zahvale / 46 Razvedrilo / 49 Napovednik dogodkov / 52 Spoštovane bralke in bralci! Pred vami je druga številka Grosupeljskih odmevov v letošnjem letu, tokrat nekoliko osvežena. Z mesecem marcem vstopamo v pomlad, marec pa je tudi mesec, ko smo obeležili tako dan žensk kot dan moških pa tudi dan, ko se ptički ženijo. Kmalu bomo obeležili praznik mater, materinski dan; dan, ko se spomnimo, koliko dobrega so matere storile za nas, hkrati pa je ta dan priložnost, ko materam na še prav poseben način izkažemo svojo hvaležnost. V občinski hiši je bil to čas, ko je bil v ospredju predvsem proračun. Ta je varčevalno, a hkrati investicijsko naravnan, zato vas v številki, ki je pred vami, uvodoma seznanjamo, kateri so večji investicijski projekti, predvideni za letošnje in prihodnje leto, ki pokrivajo tako področje družbenih dejavnosti, prostora kot tudi komunalne infrastrukture. Pohvalimo se lahko, da smo v mesecu marcu otvorili prvo sončno elektrarno na javnih zavodih v naši občini Grosuplje. S sončno elektrarno bomo samo v letu 2012 prihranili toliko CO2, kot če bi na novo zasadili 892 dreves ali prihranili kar 11.009 ton premoga. In ko smo ravno pri okolju prijaznih projektih, naj na tem mestu omenimo vseslovensko akcijo »Očistimo Slovenijo 2012«, ki se bo odvijala v soboto, 24. marca. Vsi občani ste lepo vabljeni, da se akciji pridružite in s skupnimi močmi bomo poskrbeli, da bo tudi naša občina Grosuplje čista. Poleg tega si v tej številki lahko preberete o pestrem kulturnem in športnem dogajanju v naši občini, o številnih aktivnostih naših malčkov in tudi o poslovnih uspehih, ki jih dosegajo podjetja v našem okolju. Zelo dejavna so bila tudi društva. Za mnoga izmed njih je bil to čas, ko so se ozrla v preteklo leto in skovala načrte za letošnje leto. Želimo si, da bi Grosupeljski odmevi zaobjemali pestrost tematik, ki jih ponuja lokalno okolje. V želji, da bi vam bili čim bolj prijetni za branje, vas vljudno vabimo k sodelovanju, podajanju mnenj in predlogov. Konec koncev je to vaš časopis, namenjen vam, ki vsakodnevno krojite življenje v naši občini Grosuplje. Želim vam prijetno branje! Jana Roštan v.d. urednica Grosupeljskih odmevov NAVODILA Članki naj bodo napisani in posredovani v elektronski obliki v programu Word, izjemoma jih lahko posredujete v rokopisu. Zaradi velikega števila prispevkov in zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu ljudi omogoči povedati svoje mnenje, bomo objavljali prispevke, dolge do največ 30 tiskanih vrstic (cca. 2500 znakov). Vsa besedila morajo biti podpisana s polnim imenom in priimkom. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedilo, ampak naj bodo posredovane samostojno. K fotografijam je zaželeno, da posredujete tudi besedilo (podnapis) in obvezno avtorja fotografije. Uredništvo si pridržuje pravico, da članke ustrezno skrajša in v primeru, če v skladu s programsko zasnovo časopisa ne sodijo v nobeno od rubrik, ne objavi. V uredništvu nismo zavezani, da se z vsemi prispevki tudi strinjamo. GROSUPELJSKI ODMEVI - GLASILO PREBIVALCEV OBČINE GROSUPLJE Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Grosuplje • V.d. odgovorna urednica: Jana Roštan • Uredniški odbor: Tamara Barič, Renato Bedene, mag. Barbara Pance, Janez Pintar, Marija Samec, Matjaž Trontelj • Naslov uredništva: Občina Grosuplje, 1290 Grosuplje, Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50) • Elektronski naslov: odmevi@grosuplje.si • Lektoriranje: Marija Samec • Oblikovanje: Abakos d.o.o., 1380 Cerknica, Cesta 4. maja 11a • Tisk: PARTNER GRAF d.o.o., 1290 Grosuplje, Kolodvorska 2 • Vabljeni k soustvarjanju občinskega glasila. Vaše prispevke pričakujemo do 6. aprila na e - naslov: odmevi@grosuplje.si Naaovoržupana Spoštovani! Na občini v tem času namenjamo največ časa občinskemu proračunu za prihodnji dve leti. Vemo, da je situacija v državi glede javnih financ kritična. Vsak evro, ki ga bomo privarčevali, bo pomenil prihranek za občinski proračun, privarčevani denar pa bomo lahko koristno uporabili za prepotrebna investicijska vlaganja v občini, na ta račun pa se bomo lahko tudi manj zadolžili. Da smo lahko pri oblikovanju proračuna prihranili skoraj 2 milijona evrov, se moram zahvaliti tako vodjem uradov v naši občinski upravi, krajevnim skupnostim in njihovim predsednikom, obema osnovnima šolama, vrtcu, Gasilski zvezi Grosuplje, Zvezi športnih organizacij, Zvezi kulturnih društev, Zdravstvenemu domu ter Knjižnici Grosuplje. Varčevalno naravnan proračun je tako skupno delo vseh nas. V tem duhu smo racionalizirali tudi delo v uradu župana. V soglasju z obema podžupanoma, Dušanom Hočevarjem in Iztokom Vrhovcem, se s prvim aprilom letošnjega leta njuna funkcija zaključi, saj bom od tega datuma dalje opravljal funkcijo župana poklicno. Obema podžupanoma, Dušanu Hočevarju in Iztoku Vrhovcu se za njuno dosedanje opravljeno delo najlepše zahvaljujem. Postali smo dobra ekipa, ki še naprej ostaja povezana v dobrih projektih za Občino Grosuplje. V duhu racionalnosti smo oblikovali tudi delo Občinskega sveta. Delo občinskega sveta poteka konstruktivno, sklicanih je bilo do sedaj toliko sej, kolikor je bilo potrebno, da so bile sprejete odločitve za nemoteno delovanje občine. Osebno moram res pohvaliti in se zahvaliti skoraj vsem ostalim občinskim svetnikom in svetnicam, ki doslej res zavzeto podpirajo varčevalne napore občine, razen eni svetnici, ki je vedno proti. Marec je tudi mesec, ki ga zaznamujejo žene in matere. Brez vas bi ne bilo prihodnosti. Ljubezen, skrbi, odrekanja, potrpežljivost, razumevanje in odpuščanje sestavljajo vašo mavrico na nebu, ki jo delite z moškim svetom in zato vam ob vašem prazniku materinstva in prazniku žena iskreno čestitam! Dr. Peter Verlič, župan občine Grosuplje Poročilo 9. redne seje Občinskega sveta Občine Grosupl e V sredo, 15. februarja 2012, se je v prostorih Družbenega doma Grosuplje odvila 9. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje. Na dnevnem redu so občinski svetniki obravnavali trinajst točk. med najpomembnejšimi je bila zagotovo obravnava predloga Osnutka rebalansa proračuna za leto 2012 in proračuna Občine Grosuplje za leto 2013. Kateri so večji investicijski projekti, ki jih predvidevata osnutek rebalansa proračuna za leto 2012 in proračuna občine Grosuplje za leto 2013, je natančneje predstavljeno v spodnjem prispevku. Osnutek odloka o Krajinskem parku Radensko polje Na podlagi Zakona o ohranjanju narave (ZON-UPB2, Ur.l. RS, št. 96/2004) gre za soustanoviteljstvo zavarovanega območja občine in države, zato morata oba soustanovitelja sprejeti akt o zavarovanju v enakem besedilu. Občinski svet Občine Grosuplje je Odlok o Krajinskem parku Radensko polje sprejel na 30. redni seji, dne 23.12.2009, Vlada RS pa je Uredbo o Krajinskem parku Radensko polje sprejela na 163. redni seji, dne 15.12.2011. Besedili nista bili enaki, zato ju je bilo potrebno uskladiti. V postopku sprejema uredbe na Vladi RS so bile namreč podane pripombe strokovnih služb s področja zavarovanja narave (ZRSVN) in kmetijstva (MKGP) ter Službe vlade RS za zakonodajo (SVZ). Pripombe strokovnih služb so se nanašale na uskladitev besedila s terminologijo določb veljavne področne zakonodaje ter na pravno tehnične ter redakcijske popravke, vendar pa te pripombe niso vplivale na vsebino že sprejetega odloka. Občinski svetniki so Odlok o Krajinskem parku Radensko polje sprejeli. Sklep o soglasju k višini cene socialno varstvene storitve pomoč družini na domu V nadaljevanju seje so občinski svetniki sprejeli Sklep o soglasju k višini cene socialno varstvene storitve pomoč družini na domu, s predhodno sprejetim amandmajem Odbora za družbene dejavnosti. Vsebina storitve za posameznega uporabnika se tako prilagaja novi zakonodaji. Cena storitve pomoč družini na domu za uporabnike znaša 6,77 EUR/efektivno uro in velja od 1. 3. 2012, cena storitve pomoč družini na domu za občino znaša 10,15 EUR/efektivno uro in velja od 1. 3. 2012. Osnutek rebalansa proračuna za leto 2012 in proračuna Občine Grosuplje za leto 2013 Pred glasovanjem o Osnutku rebalansa proračuna za leto 2012 in proračunu Občine Grosuplje za leto 2013 je sprva podal nekaj iztočnic župan dr. Peter Verlič. Kot je pojasnil župan, je bilo izhodišče pri pripravi proračuna za letošnje in prihodnje leto varčevanje. Varčevalno naravnan proračun pa je zato, ker je situacija v naši državi in tudi širše takšna, da je zahtevala maksimalno klestenje stroškov. Pri tem se je zahvalil vsem uradom na Občini, prav tako pa tudi javnim zavodom, se pravi obema šolama, vrtcem ter Zvezi športnih organizacij Grosuplje, Zvezi kulturnih društev Grosuplje, Gasilski zvezi Grosuplje in vsem predsednikom krajevnih skupnosti. Z vsemi so bili pri usklajevanju proračuna opravljeni razgovori, skupaj pa jim je uspelo najti kompromis in razumevanje. Kljub vsemu je proračun, glede na razvojne potrebe, ki jih ima naša občina, investicijsko naravnan. Kar bodo uspeli privarčevati, bo prelito v investicije. Kot je pojasnil župan, jim je v postopku usklajevanja proračuna uspelo privarčevati 2 milijona evrov. To jim je omogočilo, da je zadolževanje manjše za 1,5 milijonov evrov, kot je bilo predvideno v sprejetem proračunu. Optimizem vliva tudi to, da se v letošnjem letu pričenja črpanje evropskih kohezijskih sredstev, in sicer v višini 12,4 milijona evrov. Gre za projekt odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečje Krke, natančneje za realizacijo čistilne naprave in obnovo kanalizacijskega sistema. Tudi krajevne skupnosti imajo ravno zaradi tega v tem proračunu ohranjena stabilna sredstva za potrebe delovanja in investicij krajevnih skupnostih v višini 1,7 milijona evrov. Osnutek rebalansa proračuna za leto 2012 in proračuna Občine Grosuplje za leto 2013 je bil potrjen. Osnutek sklepa o sprejemu načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Grosuplje za leti 2012 in 2013 Načrt ravnanja vsebuje skladno z 11. členom Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS) (Ur. l. RS, št. 86/2010) ter v skladu s 7. členom Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. l. RS, št. 34/2011) načrt pridobivanja nepremičnega premoženja, načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem samoupravne lokalne skupnosti, načrt najema nepremičnega premoženja ter načrt oddaje nepremičnega premoženja v najem. Osnutek sklepa o sprejemu načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Grosuplje za leti 2012 in 2013 so občinski svetniki sprejeli. Sklep o imenovanju Občinske volilne komisije Občine Grosuplje V Občinsko volilno komisijo Občine Grosuplje so bili imenovani Andrej Krašek, predsednik, Nevenka Pleterski, namestnica predsednika, Irena Predalič, Vera Špa-rovec, Gorazd Trontelj, Anica Zupančič, Jože Kadunc in Franci Rakovec. Sklep o razrešitvi in imenovanju člana Nadzornega odbora Občine Grosuplje Občinski svet je na podlagi odstopne izjave s funkcije člana Nadzornega odbora razrešil mag. Andreja Širclja in na njegovo mesto imenoval mag. Janjo Garvas Hočevar. Mnenje k imenovanju ravnateljice javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovna šola Louis Adamič Grosuplje Mnenje občinskega sveta k imenovanju ravnateljice Janje Zupančič za ravnateljico javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje je bilo pozitivno. Sklep o ugotovitvi javne koristi Sklep o ugotovitvi javne koristi se nanaša na pridobivanje zemljišč za rekonstrukcijo Kadunčeve ceste in izgradnjo pločnika. Gre za star odsek Kadunčeve ceste med Sončnimi dvori in železniškim prehodom. Odsek ceste je problematičen predvsem zaradi prometne varnosti. Načrtovana je širitev ceste, izgradnja pločnika in izgradnja javne razsvetljave. Vendar pa Občina Grosuplje, kot investitor gradnje, sporazumno ne more pridobiti del predvidenih nepremičnin, zato je predlagala Občinskemu svetu Občine Grosuplje, da na podlagi 12. člena Zakona o cestah (Uradni list RS št. 109/2010) sprejme predlagani sklep in ugotovi javno korist na predmetnih zemljiščih. Sklep o ugotovitvi javne koristi so svetniki sprejeli. Sklep o razrešitvi in imenovanju vršilca dolžnosti odgovornega urednika lokalnega časopisa Grosupeljski odmevi Po nepreklicnem odstopu Jožeta Mikliča z mesta odgovornega urednika lokalnega časopisa Grosupeljski odmevi je občinski svet z mesta odgovornega urednika lokalnega časopisa Grosupeljski odmevi razrešil Jožeta Mikliča in za vršilko dolžnosti imenoval Jano Roštan. ««« INFORMACIJE, POBUDE IN VPRAŠANJA SVETNIKOV ► Mihaela Hočevarja je zanimalo, kakšno je stanje v zvezi z nadvozom čez progo proti Sončnim dvorom ter če bi se lahko na križišču proge in Kadunčeve ceste iz varnostnih razlogov postavilo začasne zapornice. Župan je glede nadvoza čez progo do Sončnih dvorov pojasnil, da se nadvoz sprejema kot državni prostorski načrt in občina pri tem ne more storiti nič. Pojasnil je, da ARSO k projektu ni dala soglasja, ker naj bi bil ta nadvoz v poplavnem območju. Glede predlaganih zapornic je dejal, da bi bila to dobra rešitev in bo to pobudo prenesel na pristojne. ► Renato Bedene se je dotaknil problema varnega dostopa do Centra za socialno delo Grosuplje, ki se je s 1. januarjem preselil na novo lokacijo. Ob zgradbi namreč manjka del pločnika. Župan je odgovoril, da bodo o problematičnem dostopu do CSD Grosuplje obvestili direktorja CSD Grosuplje. Dodal je, da je sicer direktorju že predlagal, da bi se CSD Grosuplje, ko se bo začelo s projektom »upravni trikotnik«, preselil v bivše prostore Upravne enote Grosuplje. ► Pavle Štrubelj je dejal, da želi opozoriti na probleme, ki so nastali v zvezi z izgradnjo podvoza Paradišče. Povedal je, da po tistem delu ceste neprestano teče podtalnica, zaradi katere se je sčasoma tam nabrala tolikšna količina ledu, da so nanj nasedali avtomobili in dejal, da je to potrebno čim prej urediti. V zvezi s tem podvozom pa je opozoril še na težave lastnikov tamkajšnjih parcel, saj jim je zaradi brežin in jarkov onemogočen dostop do parcel. Nadalje je opozoril, da v kraju Mala Račna manjka prometni znak z imenom kraja in pozval, da se ta znak postavi ter da se preveri še po drugih krajih, kako je s takšnimi znaki. Odgovor v zvezi s podvozom Paradišče je podal Stane Stopar. Pojasnil je, da je na pobudo stanovalcev tega območja in posledično na pobudo Občine DARS v okviru gradnje bencinskega servisa na Cikavi in rekonstrukcije obstoječih cest pristopil k omenjenemu projektu, vendar pa se je podvoz poglobil, zaradi česar so nastale težave s podtalnico. Občina je DARS na težave že opozorila in dokler težave ne bodo odpravljene, Občina tega odseka ceste ne bo prevzela, so pa kot začasni ukrep povečali vzdrževanje na tem odseku - torej posipanje s peskom in soljo. ► Franc Štibernik je opozoril, da še ni dobil odgovora glede oglasnih panojev in brezplačnih oglasnih mest za potrebe krajevnih skupnosti in društev ter prosil za pisni odgovor. ► Branko Mijatovič so zanimali oglasni panoji na parkirišču pri tržnici. Odgovori glede oglaševanja bodo podani pisno. VEČJI INVESTICIJSKI PROJEKTI, PREDVIDENI V LETOŠNJEM IN PRIHODNJEM LETU Kot smo že lahko prebrali, je bilo izhodišče pri pripravi proračuna za letošnje in prihodnje leto varčevanje. Varčevalno naravnan proračun pa je zato, ker je situacija v naši državi in tudi širše takšna, da zahteva maksimalno klestenje stroškov. Kljub vsemu je proračun, glede na razvojne potrebe, ki jih ima naša občina, investicijsko naravnan. V nadaljevanju so tako predstavljeni ključni projekti za naslednji 2 leti. DRUŽBENE DEJAVNOSTI Na področju družbenih dejavnosti bodo v letošnjem letu sredstva namenjena pridobivanju investicijske dokumentacije za širitev Podružnične šole Šmarje - Sap, za izgradnjo nove Podružnične šole Polica, za prizidek k Osnovni šoli Louisa Adamiča na Tovarniški in za širitev Zdravstvenega doma Grosuplje. V prihodnjem letu pa bo ob ugodnem razpletu prišlo tudi do gradnje. Na Kopanju bo zaključena obnova Podružnične šole Kopanj z oddelkom vrtca, uredila se bo notranjost Osnovne šole Louisa Adamiča na Adamičevi, planirana pa je tudi ureditev strehe na Osnovni šoli Louisa Adamiča na Tovarniški, v sklopu katere nameravajo namestiti sončno elektrarno. Razpis za zunanja igrala v vrtcu je že objavljen, tako da lahko pričakujemo tudi nova igrala za vrtčevske otroke. KOMUNALNA INFRASTRUKTURA V letošnjem letu bo zgrajeno še zadnje krožišče, in sicer na križišču Adamičeve in Taborske ceste oz. drugače povedano, pri Občini. Predvidena je ureditev pločnika in javne razsvetljave ob regionalni cesti na odsekih Cikava - Šmarje - Sap, Razdrto -Mali Vrh in Mali Vrh - Škofljica. Prav tako je v planu ureditev dostopa do Sončnih dvorov oz. Kadunčeve ceste, predvidena pa je tudi sanacija mostu čez Grosupeljščico pri tržnici in podaljšanje linije 3G Ob Grosupeljščici z novima postajališčema Dom starejših občanov Grosuplje in Dom obrtnikov. Priprava dokumentacije za rekonstrukcijo Adamičeve ceste, ki je sicer državna cesta, je že v teku, izvajal pa se bo tudi projekt porečja Krke, v okviru katerega bo potekala nadgradnja centralne čistilne naprave in kanalizacijskega sistema. Predvidena je tudi modernizacija odlagališča v Špaji dolini. PROSTOR Na področju prostora je pričakovan sprejem Občinskega prostorskega načrta, ki je sicer v celoti v rokah državnih institucij. V planu je priprava dokumentacije za projekt Center ob Taborski, gre za poslovno stanovanjski storitveni center z garažno hišo P + R in novo kulturno dvorano, želijo pa si tudi oživiti idejo o Upravnem trikotniku z ureditvijo Kolodvorske ceste. Nadaljevalo se bo s projektom Občinskega podrobnega prostorskega načrta Šmarje - Sap, gre za ureditev poslovno stanovanjskega storitvenega centra z zdravstveno postajo, lekarno, pošto in spominskim parkom. Pridobivala se bo dokumentacija za ureditev Grosupeljščice in dokumentacija v zvezi s Športnim parkom Grosuplje. Pod pokroviteljstvom Krajevne skupnosti Grosuplje se bo v letošnjem letu celovito preuredila tudi Tržnica Grosuplje. Jana Roštan Otvoritev sončne elektrarne na Osnovni šoli Brin e Grosupl e Na Osnovni šoli Brinje Grosuplje smo v petek, 2. marca 2012, svečano otvorili 422,4 kilovatno sončno elektrarno na strehah osnovne šole in športne dvorane. Skupina BisolGroup je postavila in na omrežje priključila prvo sončno elektrarno na javnih zavodih v Grosupljem. Sončno elektrarno sestavlja 1729 fotonapetostnih modulov znamke Bisol, ki bodo letno predvidoma proizvedli 444 megavatnih ur električne energije in prihranili več kot 266 ton izpustov ogljikovega dioksida v ozračje. Proizvedena električna energija bo zadostovala potrebam 110 okoliških gospodinjstev. Elektrarno smo otvorili v avli OŠ Brinje Grosuplje. Otvoritvi sončne elektrarne so prisostvovali župan dr. Peter Verlič, podžupana Dušan Hočevar in Iztok Vrhovec, generalni sekretar Vlade RS in občinski svetnik dr. Božo Predalič, direktor podjetja Bisol dr. Uroš Merc in več občinskih svetnikov. Uvodoma nas je nagovorila ravnateljica Osnovne šole Brinje Grosuplje Irena Ko-govšek in nam v svojem govoru zaupala, koliko električne energije porabijo na njihovi šoli v enem letu. Kot je dejala, ima sonce izjemno moč, saj se ozračje ob njegovem zatonu občutno shladi. Znano je tudi, da nam vsako uro pošlje na zemljo več energije, kot je človeštvo porabi v celem letu. To pomeni, da gre za najbogatejši in hkrati tudi najbolj ekološki vir energije, ki ga že marsikje zbirajo ter pretvarjajo v električno energijo, s pomočjo katere svetimo in z njeno pomočjo nam delujejo različni aparati in stroji. V nadaljevanju nam je nato zaupala, da Osnovna šola Brinje Grosuplje letno porabi kar 90.000 kilovatnih ur, kar pomeni, da bi z elektrarno na njihovi šoli lahko oskrbovali kar pet tako velikih šol. Hkrati pa nova sončna elektrarna predstavlja tudi velik vir ekološkega obveščanja, saj bodo učenci preko ekrana v avli ves čas lahko spremljali različne informacije. Nadalje nas je župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič v svojem govoru spomnil na okolju prijazno zeleno barvo v grbu občine Grosuplje. Ta barva nas opominja, da bomo razmišljali zeleno, skrbeli za čisto okolje, posledično pa bomo v naši občini tudi zdravo živeli in dihali čisti zrak. Preteklo leto smo v občini pridobili mestni avtobus, s katerim smo želeli spodbuditi uporabo javnega potniškega prometa, prvo elektro črpalko za električne avtomobile, po vaseh pa smo namestili prve svetilke na sončne celice. Sedaj imamo tudi že prvo sončno elektrarno in če bo šlo vse po načrtih, bo v letošnjem letu postavljena še ena, tokrat na Osnovni šoli Louisa Adamiča Grosuplje. Kot je še napovedal župan, bomo z okolju prijaznimi projekti nadaljevali tudi v prihodnje. Nagovoril in pozdravil nas je tudi dr. Uroš Merc, direktor podjetja Bisol. Dr. Merc se je zahvalil predstavnikom Občine Grosuplje in Osnovne šole Brinje Grosuplje Generalni sekretar Vlade Rs in občinski svetnik dr. božo predalič, ravnateljica oŠ brinje Grosuplje irena kogovšek, direktor podjetja bisol dr. uroš Merc, župan dr. peter Verlič, podžupan Dušan Hočevar, predstavnica podjetja bisol Viktorija robnik. za zelo uspešno sodelovanje. Dejal je, da sončnih elektrarn še nekaj let nazaj v Sloveniji pravzaprav ni bilo videti, danes pa jih je vedno več in za to obstajajo dobri razlogi. Še nekaj let nazaj so bile sončne elektrarne bolj ali manj predmet laboratorijskih raziskav, danes pa elektriko proizvajajo že skoraj po takšnih stroških, kot to velja za velike termoelektrarne ali jedrske elektrarne. So pa sončne elektrarne okolju mnogo bolj prijazne. Slavnostno otvoritev so popestrili učitelji naravoslovnih predmetov in učenci Osnovne šole Brinje Grosuplje, ki so nas s svojim nastopom popeljali v čarobnost električne energije in nam na zanimiv in izviren način prikazali, kaj so sončne celice in kako delujejo. Jana Roštan nastop učencev oŠ brinje Grosuplje. pozdrav župana dr. petra Verliča. 10 GROSUPELJSKi ODMEVi | MAREc 2012 Politika Zakonodaini referendum o družinskem zakoniku 25. 3. 2012 Državni zbor Republike Slovenije je sprejel Odlok o razpisu Zakonodajnega referenduma o Družinskem zakoniku, ki je objavljen v Uradnem listu RS, št. 10/2012, dne 10. 2. 2012. Vprašanje, ki se daje na referendum, se glasi: »Ali ste za to, da se uveljavi Družinski zakonik (DZ), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 16. 6. 2011?« Za dan glasovanja na referendumu je določena nedelja, 25. marca 2012. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«, ki bosta navedeni na levi oziroma na desni strani glasovnice. Pravico glasovati na referendumu imajo državljani RS, ki imajo pravico voliti v Državni zbor, to so volivci, ki bodo najpozneje 25. marca 2012 dopolnili 18 let starosti. Ne glede na prejšnji stavek pa pravice glasovanja nima državljan RS, ki je dopolnil 18 let starosti, a mu je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njegovo polnoletnost ter ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov glasovanja in je sodišče posebej odločilo o odvzemu volilne pravice. Imajo pa pravico glasovati osebe, ki jim je bila pred 9. avgustom 2006 zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti s pravnomočno sodno odločbo popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njihovo polnoletnost, če sodišče po 9. avgustu 2006 ni posebej odločilo o odvzemu pravice voliti in biti voljen. Na referendumu se lahko glasuje na voliščih, ki jih je določila Okrajna volilna komisija za območje, v katerega je volivec vpisan v splošni volilni imenik, v nedeljo, 25. marca 2012, od 7. do 19. ure in v posebnih primerih, ki jih odloča zakon: ► po pošti v Republiki Sloveniji, če je volivec, ki bo na dan glasovanja na zdravljenju v bolnišnici ali zdravilišču, v zaporu ali priporu, v domu za ostarele občane in nima prijavljenega stalnega prebivališča v domu, tako da najpozneje 10 dni pred dnevom glasovanja sporoči Okrajni volilni komisiji, da želi glasovati na tak način ► na predčasnem glasovanju na posebnem volišču na sedežu Upravne enote Grosuplje, Taborska cesta 1, II. nadstropje, v torek, 20. 3., sredo, 21. 3., in v četrtek, 22. 3. 2012, med 9. in 17. uro, ► na domu na dan glasovanja 25. 3. 2012, če bo volivec najpozneje 3 dni pred dnevom glasovanja, to je do vključno 22. 3. 2012, sporočil Okrajni volilni komisiji Grosuplje na tel. št. 7810 917 in 7810 910, da želi glasovati na tak način, ► na volišču, določenem za glasovanje volivcev, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja (OMNIA) s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, II. nadstropje, na dan glasovanja 25. 3. 2012. Če želi volivec glasovati na tak način, mora do 22. 3. 2012 to pisno sporočiti Okrajni volilni komisiji, kjer ima volivec prijavljeno stalno prebivališče (obrazec vloge je na voljo na spletni strani Državne volilne komisije), ► na diplomatsko konzularnih predstavništvih in po pošti iz tujine, če to sporočijo Državni volilni komisiji najpozneje do 10. marca 2012, ► volivci - invalidi, ki bodo ocenili, da njihovo redno volišče ni dostopno invalidom, bodo lahko glasovali na volišču, ki je dostopno invalidom (to volišče je določeno v Družbenem domu Grosuplje, Taborska cesta 1), vendar morajo namero, da bodo glasovali na takem volišču in ne na volišču za območje, za katerega so vpisani v volilni imenik, sporočiti Okrajni volilni komisiji (3 dni pred dnem glasovanja). Volilna opravila vodijo in izvajajo volilni organi, ki vodijo volitve v Državni zbor, to je Državna volilna komisija, volilne komisije volilnih enot in okrajne volilne komisije. Glasovanje na voliščih in ugotavljanje izida glasovanja na voliščih vodijo volilni odbori. SESTAVA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE 4. VOLILNA ENOTA 3. VOLILNI OKRAJ sedež: taborska cesta 1, Grosuplje, tel.: 7810 917, 7810 910, fax: 7810 919 Predsednica: POLONA MARJETiČ-ZEMLJiČ Namestnik predsednice: iVAN GABROVEC Članica: NEVENKA ZAViRŠEK Namestnica članice: ALJA GABRiJEL Članica: MiLENA STRNAD Namestnik članice: BOJAN NOVAK Član: ALEŠ TOMAŽiN Namestnik člana: FRANCi ZORKO Tajnik OVK: ANDREJ STRUNA Namestnica tajnika: DRAGiCA URBAS Tajnik OVK Grosuplje Andrej Struna politika MAREC 2012 | GRosupELJsKi oOMEvi 11 Volišča in njihova območja v občin Grosuol e Na podlagi 38. in 41. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 - uradno prečiščeno besedilo) ter Odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o Družinskem zakoniku (Uradni list RS, št. 10/2012) je Okrajna volilna komisija Grosuplje (4. volilna enota, 3. volilni okraj) na seji dne 22. 2. 2012 sprejela Sklep o določitvi volišč in njihovih območij. Okrajna volilna komisija je določila naslednja volišča in njihova območja na območju občine Grosuplje: zap. št. oznaka volišča ime volišča sedež volišča območje volišča dostopno invalidom 1. 403010 DRU2BENI DOM GROSUPLJE I. Taborska c. 1, Grosuplje Pod gozdom c. I. do VIII (razen Pod gozdom c. III/ 26 in 28), Stranska pot I/1 A, 1B, 1C, 1D, Stritarjeva c. da 2. 403011 DRU2BENI DOM GROSUPLJE II. Taborska c. 1, Grosuplje Brezje pri Grosupljem, Brvace, Adamičeva c. od št. 1a do 15, Industrijska cesta 3, 5 in 9, Kadunčeva c., Kolodvorska c., Levstikova c., Partizanska c. od št. 4 do 16 (parne št.), Taborska c. od št. 1 do 24 (razen 17, 19, 21, 23), Trubarjeva c. od št. 1 do 15 (razen 13) da 3. 403012 OSNOVNA ŠOLA LOUISA ADAMIČA Tovarniška 14, Grosuplje Adamičeva c. št. 24A in parne št. od 26 do 42, Cesta na Krko, Cesta Toneta Kralja, Gasilska c., Hribska pot, Industrijska c. 1a, 1g, 1j in 1k, Jakhlova c., Jurčičeva c od št. I do III, Jurčičeva pot, Kersnikova c., Kosovelova cesta. Kovačičeva c., Obrtniška c., Partizanska c. od št. 18 do 39 (razen 19 in 21), Pod hribom c. I-III, Prečna pot od št. 1 do 15 (neparne št.), Pri nadvozu, Rožna dolina, Taborska c. 17, 19, 21, 23 in od 25 do 50, Tovarniška c., Trubarjeva c. 13 in 17, Veselova c. I do III, Zupančičeva c., da 4. 403013 STARA OSNOVNA ŠOLA Adamičeva cesta 29, Grosuplje Adamičeva c. od št. 16 do 24B (razen 24 A) in neparne št. od 25 do 57, Bevkova c., Brinje c. I in II, Hribarjeva c. 17, 19, Kajuhov dvor, Ljubljanska c. od št. 1 do 50 (razen 43, 45, 49), Metelkov dvor, Murnova c., Ob Grosupeljščici 1, 1A, 2, 4, 6, 6A, 8, 8A in 19, Partizanska c. od št. 1 do 21 (neparne št.), Pod gozdom cesta III/26 in 28, Prečna pot od št. 2 do 12 (parne št.), Preska, Pri mostu, Slomškova ulica (razen št. 1, 4, 6, 8), Stranska pot I do III (razen Stranska pot I 1A, 1B, 1C in 1D), Ulica Ane Galetove, Valvazorjev dvor, Za gasilskim domom, ne 5. 403014 DOM OBRTNIKOV GROSUPLJE Ob Grosupeljščici 1 B, Grosuplje Cesta Cankarjeve brigade, Erjavčeva c., Hrastje pri Grosupljem, Hribarjeva c od št. 1 do 14., Jerova vas, Kozakova c., Kozinova c., Ljubljanska c. od št. 43 do 83 (razen št. 44, 46, 48, 50), Maistrova ulica, Ob Grosupeljščici 1 B in od št. 3 do 28 (razen 2, 4, 6, 6A in 8, 8A), Perovo, Pod jelšami, Prešernova c., Rodetova c., Seliškarjeva c., Slomškova ulica 1, 4, 6 in 8, Šuligojeva c., Vodnikova c. da 6. 403015 ČEBELARSKI DOM SPODNJE BLATO Spodnje Blato 20 a Gatina, Praproče pri Grosupljem, Spodnje Blato, Spodnje Duplice ne 7. 403016 GASILSKI DOM VELIKA ILOVA GORA Velika Ilova Gora 10 a Gabrje pri Ilovi Gori, Mala Ilova Gora, Velika Ilova Gora ne 8. 403017 GASILSKI DOM VELIKO MLAČEVO Veliko Mlačevo 6 a Malo Mlačevo, Veliko Mlačevo, da 9. 403018 GASILSKI DOM ZAGRADEC/ GROS. Zagradec pri Grosupljem 33 Lobček, Zagradec pri Grosupljem ne 10. 403019 AHLIN JO2E VELIKA STARA VAS Velika Stara vas 4 Dobje, Dole pri Polici, Gradišče, Mala Stara vas, Velika Stara vas da zap. št. oznaka volišča ime volišča sedež volišča območje volišča dostopno invalidom 11. 403020 GASILSKI DOM POLICA Polica 41 Blečji Vrh, Dolenja vas pri Polici, Gorenja vas pri Polici, Kožljevec, Mali Konec, Peč, Polica, Troščine, Zgornje Duplice, da 12. 403021 DRU2BENI DOM RAČNA Velika Račna 24 b Čušperk, Mala Račna, Predole,Velika Račna da 13. 403022 ZADRU2NI DOM SP.SLIVNICA Spodnja Slivnica 16 Spodnja Slivnica da 14. 403023 GASILSKI DOM ŠKOCJAN Škocjan 1 Male Lipljene, Medvedica od 10 - 21 (razen 17), Rožnik, Škocjan, Velike Lipljene, Železnica, da 15. 403024 GASILSKI DOM PONOVA VAS Ponova vas 27 Cerovo, Ponova vas ne 16. 403025 OSNOVNA ŠOLA ŠTJURIJ Št. Jurij Bičje, Gornji Rogatec, Mala vas pri Grosupljem, Medvedica od št. 1 - 9, Pece, Podgorica pri Podtaboru, Št. Jurij, Udje, Vino, Vrbičje da 17. 403026 KRAJEVNA SKUPNOST 2ALNA 2alna 37a Plešivica pri 2alni, 2alna ne 18. 403027 GASILSKI DOM VELIKA LOKA Velika Loka 2 Mala Loka pri Višnji Gor, Velika Loka ne 19. 403028 GASILSKI DOM LUČE Luče 22 a Luče ne 20. 403029 OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE-SAP I. Šmarje-Sap, Ljubljanska c. 49 Gajniče, Mali Vrh pri Šmarju, Ljubljanska c. od 1 do 19, razen št. 18, Nad predorom, Rimska c., Tlake, Veliki Vrh pri Šmarju da 21. 403030 OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE-SAP II. Šmarje-Sap, Ljubljanska c. 49 Huda Polica, Aškerčeva c. 20, 22, 24, 26, 28,29, 30, 32 in 34, Gregorčičeva c., Jurčičeva c., Lahova c., Lipoglavska c. od 21do 29, Ljubljanska c. od št. 18 do 56 (razen 19) in od št. 57 do 71 (neparne), Murnova c., Partizanska c. od. št. 2 do 20A (razen 3, 5), Pokopališka c., Šuligojeva c., Trdinova c. da 22. 403031 OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE-SAP III. Šmarje-Sap, Ljubljanska c. 49 Cikava, Paradišče, Podgorica pri Šmarju, Sela pri Šmarju, Adamičeva c., Aškerčeva c. od št. 1 do 11, Jakhlova c., Kračmanova c., Lipoglavska c. od 1 do 19., Ljubljanska c. od št. 58 do 70 (parne) in št. 72 do 127, Partizanska c. št. 1, 3 in 5, Trubarjeva c., Zgornja Slivnica da Okrajna volilna komisija Grosuplje določa tudi posebna volišča in sicer: • Volišče št 901 za predčasno glasovanje dne 20., 21. in 22. 3. 2012 s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje v I. nadstropju - dostopno invalidom, • Posebno volišče dostopno invalidom št. volišča 403010 oziroma (950) s sedežem: DRUŽBENI DOM GROSUPLJE, Taborska cesta 1, Grosuplje, • volišče št. 970 - OMNIA za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja in sicer s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje v I. nadstropju - dostopno invalidom. Polona Marjetič-Zemljič, univ.dipl.prav. PREDSEDNICA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE Izjava občinske svetnice Branke Mijatovic Iz svetniške skupine Rad imam Grosuplje sem izstopila iz osebnih razlogov in bom nadaljevala delo kot samostojna občinska svetnica. Ostajam odprta za sodelovanje z vsemi svetniki in svetnicami v občinskem svetu Grosuplje, saj bom podpirala vse dobre projekte, ne glede na to, kdo jih bo predlagal. Branka Mijatovic Branka Mijatovic Družinski zakonik (PROTI) N.SI V nedeljo, 25. marca 2012 na materinski dan se bomo na referendumu odločali tudi o tem, v kakšni državi želimo živeti - ali bo ta aktivno podpirala družine in tradicionalno otroke pri njihovem razvoju, ali pa bo sprejemala t.i. protiživljenjsko in pro-tidružinsko agendo, ki se globalno kaže v legalizaciji evtanazije, razvrednotenju družine in zakonske zveze, promoviranju različnih tveganih oblik spolnih praks v šolah, uzakonitev droge ter promoviranju poligamije. Zakaj gremo na DRUŽINSKI REFERENDUM? KER JE PRAV, da spoštujemo mame in očete. PROTI zakonu, ki ne priznava izjemnega pomena mater in očetov za naše otroke in našo prihodnost. KER PRIZNAVAMO temeljno človekovo pravico otroka do matere in očeta, ki mu je država z zakonom ne sme odvzeti. PROTI zakonu, ki otroku odreka temeljno naravno in človekovo pravico do matere in očeta. KER JE življenjska skupnost ženske in moškega naravna skupnost, v kateri se otrok rodi, in najboljša za njegov razvoj in vzgojo. PROTI zakonu, ki ne priznava izrednega pomena materinstva in očetovstva za otrokovo rojstvo, razvoj in vzgojo. KER HOČEMO ŽIVETI v državi, ki bo reševala socialne stiske družin, otrok, invalidov in ostarelih, ne pa jim povzročala dodatnih težav. PROTI oblasti, ki s slabimi zakoni in neučinkovitimi institucijami velikokrat otežuje življenje najbolj preizkušenih, namesto, da bi jim pomagala ter želi v času hude socialne krize razvrednotiti družino in življenjsko skupnost žene in moža, namesto, da bi okrepila njun pomen. KER OTROKU po naravni poti življenje podarita mama in oče. PROTI zakonu, ki odpira vrata umetnim oploditvam za lezbijke in t.i. nadomestnemu materinstvu (najem ženske za donositev otroka), s katerim hočejo homoseksualci priti do otrok. Lezbijka je lahko dobra mama in homoseksualec je lahko dober oče, ne moreta pa dve lezbijki nadomestiti očeta in dva homoseksualca matere. ŠOLE naj vzgajajo mlade za odgovorno starševstvo. PROTI zakonu, ki šolska vrata odpira ideologiji, ki trdi, da moški in ženski spol ne obstajata, spodbuja k eksperimentiranju s spolno usmerjenostjo ter zagovarja stališče, da otrok ne potrebuje matere in očeta. Ker se zavzemamo ZA PRAVIČNO DEDOVANJE. PROTI zakonu, ki omogoča zlorabe dedovanja pri osebah, ki živijo v domovih za ostarele, študentskih domovih ipd., kjer praviloma živijo skupaj ljudje istega spola, saj bi bile to lahko po novem »dlje časa trajajoče istospolne zunajpartnerske skupnosti«, ki so glede dedovanja izenačene z zakonsko zvezo. Zakaj bomo na družinskem referendumu glasovali PROTI? 1. Ker sprejeti Družinski zakonik ni kompromis! 2. Ker Družinski zakonik ne spoštuje pravice otroka do mame in očeta! 3. Ker so pravice otrok pomembnejše od interesov istospol-no usmerjenih! 4. Ker zakonik odpira pot trgovini z otroki in izkoriščanju žensk v socialni stiski! 5. Ker je Družinski zakonik le prvi korak do posvojitev otrok v istospolne skupnosti! 6. Ker ne želimo ideoloških sprememb šolskih programov v smeri homoseksualne vzgoje! 7. Ker predlagatelji in zagovorniki Družinskega zakonika že dve leti in pol zavajajo slovensko javnost! 8. Ker je glas PROTI na referendumu glas v podporo družini in pravicam otrok! Občinski odbor NSi Grosuplje SD SOCIALNI DEMOKRATI Območna organizacija Grosuplje Spoštovane občanke, spoštovani občani Na referendumu o Družinskem zakoniku ne gre za politiko, vero ali spolno usmerjenost, ne gre za to, kakšna družina nam je ali nam ni všeč, ne gre za različne vrednote ali karkoli drugega. Gre za pravice in zaščito vseh otrok, brez razlike. 25. marca se odločamo ZA zmago razuma in kulturo srca, zato vas Socialni demokrati občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje pozivamo, da glasujete ZA Družinski zakonik. Mi smo za vse družine Družinski zakonik v temeljih spreminja pojmovanje družine. Življenjski skupnosti ženske in moškega namreč ne priznava posebnega pomena za zasnovanje družine. S tem družina ni več vrednota, ampak definicija. Družinski zakonik ničesar ne prinaša enostarševskim, rejniškim, ovdovelim in ločenim družinam. Reorganiziranim družinam in tistim s polnoletnim otrokom ne priznava statusa družine. Statistični urad RS ugotavlja, da bo s spremembo definicije družine po predlaganem Družinskem zakoniku več kot polovica obstoječih družin v Sloveniji, natančneje 345.000 družin, izgubilo status družine! Kaj bo to pomenilo že v primeru uveljavljanja dohodninske olajšave za vzdrževanega družinskega člana, ki ne bo več član, saj ne bo več družine, pa si lahko le mislimo. Tem družinam bi se moralo referendumsko vprašanje glasiti: »Ali ste za to, da vam država z zakonom odvzame status družine, ki ji ustava RS namenja posebno pozornost in varstvo?« Družinski zakonik je potrebno zavrniti, ker: • zakonski zvezi in zunajzakonski skupnosti jemlje poseben pomen za zasnovanje družine (3. člen) • podoben zakon pozna samo 10 od vseh 194 držav sveta • diskriminira otroke v ločenih družinah, ki so odvisni od preživnine (194. člen) • povečuje vmešavanje države v družinska razmerja (npr. 181. člen) • šolstvu daje podlago za vzgojo otrok, ki je v nasprotju z voljo velike večine staršev • spodbuja trgovino z otroki! (60. člen v povezavi s 5. členom) • družinski zakonik ni kompromis, s katerim bi se izognili referendumu, ampak na zelo občutljivem področju deli slovensko javnost! PROTI POSVOJITVAM OTROK V ISTOSPOLNE SKUPNOSTI Zagovorniki zakonika trdijo, da zakonik omogoča samo posvojitev biološkega otroka enega od partnerjev. NI RES! Omejitev na BIOLOŠKEGA OTROKA enega od partnerjev ni zapisana nikjer v zakoniku. (217. člen) Zakonik ne priznava otrokove potrebe po očetovstvu in materinstvu, ki ju mora prav zaradi otrokove koristi po 53. členu Ustave Republike Slovenije varovati država. Zato glasujmo proti, ker vsi otroci potrebujejo Vaš glas, saj sami o tem ne morejo odločati. Občinski odbor SDS Grosuplje og ed občinske svetnice Nevenke Zaviršek po enem letu delovanja v Občinskem svetu Občine Grosuplje Nevenka Zaviršek V grosupeljskem občinskem svetu sem ena od dveh svetnic, ki zastopava Socialne demokrate Grosupljega. Moram pa reči, da z županovim vodenjem sej občinskega sveta nisem zadovoljna. V nasprotju s prakso v preteklih letih, ko so bile seje občinskega sveta enkrat mesečno, je župan v preteklem letu sklical le 6 sej. Pa to ni glavni razlog mojega nezadovoljstva. Da bi upravičila zaupanje volilcev, poskušam na sejah biti dejavna s svojimi predlogi, pripombami in stališči. Pri tem pa pogrešam konstruktivno obravnavo gradiva in upoštevanje strokovnih predlogov, pripomb in stališč, ki so predlagani v korist občanov Grosupljega, ne glede na to, kdo jih predlaga. Moje mnenje je, da sta tako župan kot vodstvo občine dolžna delati za dobro občine in njenih občanov in ne zavračati koristnih predlogov samo zato, ker jih ni predlagala prava stran. Prav dejstvo, da ima županova stranka s svojimi somišljeniki v občinskem svetu tako izdatno večino, da lahko sprejme vsako svojo zamisel, bi moralo biti razlog zato, da sprejme tudi dobre predloge svetnikov opozicije, ne pa da jih tako rekoč dosledno zavrača. Navsezadnje, občanov ob uresničitvi dobrega predloga ne zanima, kdo ga je predlagal, temveč vsak uspeh pripisujejo županu. Zavračanje dobrih predlogov, če tudi jih je predlagala opozicija, se mi zato zdi nesmiselno. Kot svetnica pogrešam tudi demokratičen dialog, strpnost do drugačnega razmišljanja in pravico do odgovora oziroma replike, kot to določa Poslovnik. Že s prvimi kadrovskimi odločitvami na začetku tega mandata je vodstvo občine prekinilo dotedanjo občinsko tradicijo, da so v organih in delovnih telesih občinskega sveta glede na volilni rezultat zastopani predstavniki vseh političnih strank, ki so dobile mandat na volitvah. Socialni demokrati smo bili skoraj povsem izločeni iz pomembnih tovrstnih funkcij. Naj navedem le primer imenovanja nadzornega organa občine. Le - ta naj bi bil sestavljen uravnoteženo, če že ne iz opozicijskih predstavnikov. Naš predlog predstavnika v ta organ so zavrnili trikrat, ne glede na to, da smo predlagali najbolj strokovno in kompetentno osebo. V nadzorni odbor pa so predlagali in na seji občinskega sveta potrdili kar podžupanovo ženo (podžupana, ki opravlja to funkcijo poklicno), kar je neetično in nesprejemljivo. Število funkcionarjev in zaposlenih se je v občinski upravi Grosuplje z novim vodstvom povečalo. Poleg župana imamo sedaj dva podžupana. V vseh dosedanjih mandatih občina Grosuplje ni imala podžupana, samo v zadnjem Lesjakovem mandatu enega, in to nepoklicnega. Zdaj ima kar dva podžupana, enega poklicnega in drugega nepoklicnega. Direktorja občinske uprave Podvršnika so takoj odslovili in mu izplačali izdatno odpravnino. Na njegovo mesto so izbrali novega direktorja občinske uprave, ki ni univ.dipl. pravnik, ki bi bil naj primernernejši za ta uradniški položaj. V tem mandatu se je povečalo število zaposlenih v občinski upravi, na novo pa je ustanovljen Medobčinski inšpekorat in redarstvo. To seveda dodatno bremeni občinski proračun. Od- govora na moje vprašanje, ali gre za povečan obseg nalog v občinski upravi, nisem prejela, kar se mi zdi nedopustno. Najpomembnejše pa je to, da občina ne bi smela na novo in dodatno zaposlovati v obdobju gospodarske krize in recesije. Nasprotno, število zaposlenih bi morala racionalizirati in prihraniti javna sredstva ter jih nameniti tam, kjer so nujno potrebna. Znana so stališča v javnosti o nujnosti zmanjševanja števila zaposlenih državne in javne uprave. Menim tudi, da se je zaradi recesije na področju gradbeništva občutno zmanjšal obseg nalog pri tovrstnem občinskem organu. Na decembrski seji smo svetniki obravnavali predlog župana za povišanje nadomestila stavbnega zemljšča za leto 2012. Predlagala sem, da ostane njegova višina nespremenjena, vendar jo je občinski svet vseeno povečal. O mojih pogledih, videnju in mnogokrat kritični oceni delovanja Občinskega sveta sem seznanila Občinski odbor Socialnih demokratov Grosuplje, ki se povsem strinja z navedenim. Nevenka Zaviršek 10X ZA ZAKONIK za, ker nikogar ne ogroža in nikomur ničesar ne jemlje, daje pa pravice tistim, ki jih sedaj nimajo za, ker vsakemu otroku zagotavlja varno in skrbno družinsko okolje za, ker človekove pravice pripadajo vsem ljudem za, ker ureja socialni položaj istospolnih parov za, ker izboljšuje položaj otrok v rejniških družinah za, ker daje boljšo zaščito otrokom, ki trpijo ali so žrtve zlorab in nasilja za, ker parom nudi strokovno svetovanje in družinsko mediacijo za, ker parom omogoča več izbire pri načinu sklenitve zakonske zveze za, da ne bomo na naslednjem referendumu odločali o pravico do splava in kontracepcije za, ker ne želimo spodbujati nestrpnosti Rožej (pred glasovanjem o Družinskem zakoniku): »Sam sem se s tem zakonikom ukvarjal 70 ur. Včasih sem se z njim ukvarjal več kot s svojo družino. Zato ker se mi zdi to vredno, zato ker se mi zdi prihodnost vseh otrok na Slovenskem pomembna ravno toliko kot prihodnost mojih otrok. Seveda bom glasoval za ta zakon, saj če ne bi, kdo se pa bi potem sploh lahko še imel za človeka.« zares socialno liberalni v spesno pos ovan e se naaa u e Hranilnica LON je s svojim poslovanjem pričela leta 1992 v poslovni enoti v Kranju, danes pa z bilančno vsoto preko 186 mio EUR in poslovanjem v 11 poslovnih enotah, med njimi tudi v Grosupljem, predstavlja privlačno, bogato ter donosno alternativo poslovnim bankam. Hranilnica LON tako letos praznuje že 20 let obstoja. Ob tej priložnosti smo naredili kratek intervju z go. Marto Urbančič Rombo, vodjo Poslovne enote Grosuplje. Marta urbančič Rombo, vodja pE Grosuplje Naj vas sprva vprašamo, kakšno je vaše mnenje o bančnem poslovanju na splošno v Sloveniji in kako se po vašem mnenju čuti vpliv krize na poslovanje? Rečem lahko, da je za nas gospodarska kriza kot priložnost. Medtem ko so druge finančne institucije omejile servisiranje podjetij, smo v LON-u to izkoristili in ponudili boljši servis tako prebivalstvu kot pravnim osebam. S krizo je prišlo večje zavedanje Slovencev o varnosti naložb. Varčevanja v bankah in hranilnicah namreč spadajo v sistem zajamčenih vlog, kar pomeni, da za neto vloge prebivalstva do višine 100.000 EUR jamči celotni slovenski bančni sektor. Klasični varčevalni produkti so pri nas že tradicionalno uspešni, razlog za še večje varčevanje je tudi v selitvi vlagateljev s trga vrednostnih papirjev in trga nepremičnin nazaj v banke in hranilnice. V prvih desetih mesecih leta 2011 so se v Sloveniji depoziti povečali za 170 milijonov evrov, od tega jih je bilo v hranilnici sklenjeno kar 8 %. Glede na naš tržni delež gre za izjemen rezultat. Glede na to, da Hranilnica LON ravno v letošnjem letu praznuje okroglih 20 let obstoja, kako bi ob tej priložnosti ocenili vaše poslovanje in kakšni so vaši načrti za v prihodnje? Na vsa leta poslovanja smo izredno ponosni. Začetki niso bili lahki, saj smo prva finančna institucija, ki je zrasla iz nič. Največji preskok smo naredili z vstopom Slovenije v Evropsko unijo in s tem povezanimi dovoljenji, ko smo postali univerzalna finančna institucija. Naša strateška usmeritev je enaka že 20 let - za uspešnost poslovanja je nujna rast. Temu cilju vsako leto sledimo, v letih gospodarske rasti tudi po 30 do 40 odstotkov. Tudi lanska 20-odstotna rast je presegla načrte. Obletnico bomo sicer praznovali skozi celo leto, posodobili pa bomo tudi našo ponudbo. Spremembe sicer niso revolucionarne, a jih prilagajamo željam in potrebam komitentov. Vrhunec praznovanj Zaposleni Hranilnice LoN v pE Grosuplje. bo 7. maja v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, ko bo nastopil veliki orkester Gimnazije Kranj, katerega mecen smo. Danes je v hranilnici, ki posluje v enajstih poslovalnicah, zaposlenih 66 strokovnih in motiviranih bančnikov. Mrežo poslovalnic bomo širili tudi letos, leto 2012 pa je tudi leto, ko bomo začeli z gradnjo nove poslovne stavbe v Kranju, kamor se bo preselil sedež hranilnice. Menite, da igra pomembno vlogo pri doseganju vašega uspeha tudi pozitiven odnos do uporabnikov? Vseh 20 let širimo prepoznavnost Hranilnice LON in se trudimo zadovoljiti želje in potrebe naših komitentov. Pred desetletjem in več se je bančništvo začelo zelo spreminjati, a še vedno temelji predvsem na osebnem odnosu. Čeprav danes vse bolj živimo z novimi tehnologijami, s tem pa tudi elektronskim, brezosebnim poslovanjem, lahko še vedno trdimo, da brez osebnega stika, ki ga lahko nudimo le zaposleni v poslovalnicah, ni zaupanja. Brez zaupanja pa ni poslovanja. V poslovni enoti Grosuplje naše stranke jemljemo resno in jim nudimo vse bančne storitve na enem mestu. Pri tem se držimo našega slogana, ki pravi: Bančništvo na Ljubezniv Oseben Način. Prepričana sem, da nas vsi še ne poznajo in je še veliko priložnosti za širitev in rast. Kaj poslovno enoto Grosuplje loči od ostalih poslovnih enot Hranilnice LON? Poslovna enota Grosuplje je druga najstarejša enota Hranilnice LON, ki je v lokalnem okolju prisotna že 20 let. Ponosni smo na naše stranke, posebej še tiste, ki so z nami od samega začetka in z njimi uspešno sodelujemo že vrsto let. Ta zvestoba nam veliko pomeni in ves čas se trudimo, da to zaupanje tudi opravičimo. Kljub sodobnim medijem, elektronskemu poslovanju ter oglaševanju verjamemo, da so vedno najboljša reklama zadovoljne stranke. Za konec bi vse bralce povabila v našo poslovalnico na Kolodvorsko 3, kjer vam bomo z veseljem svetovali in skupaj bomo našli prave rešitve. 16 GROSUPELJSKi ODMEVi | MAREc 2012 Turizem Predstavitev Turistične zveze Grosuplje na se mu Turizem in prosti čas Turistični sejem alpe-adria: Turizem in prosti čas je potekal v času med 26. in 29. januarjem 2012 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. V okviru regije Osrednja Slovenija, ki združuje 26 občin, se je na sejmu predstavila tudi občina Grosuplje. V četrtek, oziroma na prvi sejemski dan, se je s skupno predstavitvijo predstavila celotna regija Osrednja Slovenija. V ospredju je bila predstavitev konkretne ponudbe in namigov za privlačne izlete iz Ljubljane v okolico. Skupna predstavitev regije se je pričela v z novinarsko konferenco, na kateri je direktorica Turizma Ljubljana Barbara Vajda poudarila, da lahko večje število turistov v regijo privabimo le s skupnim nastopom in predstavitvijo regije. Vsaka od 26 občin ima namreč svoje turistične bisere, ki jih je treba povezati in predstaviti. Regija Osrednja Slovenija je na sejmu nase opozorila z dvonadstropnim avtobusom Veseli Janez, ki je v slovenskem prostoru že precej prepoznaven. Odet je v rdeče-zelene barve regije Osrednja Slovenija, ob tem pa nosi podobo vseh 26 občin oziroma njihovih najbolj znanih turističnih točk. V petek, soboto in nedeljo so se predstavljala posamezna območja regije, zadnji dan, torej v nedeljo, se je na sejmu predstavila tudi občina Grosuplje. Pred stojnico Turistične zveze Grosuplje so se med drugim zbrali župan dr. Peter Verlič, podžupan Dušan Hočevar ter več občinskih svetnikov in predsednikov krajevnih skupnosti. Na predstavitvi Turistične zveze Grosuplje. Jamska vila je obiskovalce popeljala v pravljični svet Županove jame ter jih od tam s tokom kraške vode vodila na Radensko polje in do izvirov reke Krke. Vsi zbrani so si po koncu predstavitve izmenjali mnenja in ideje o turističnem razvoju območja občine Grosuplje. Jana Roštan kapnik Obisk v mrzlem februarju v Županovi jami je nudil tudi lepe, drugačne kapnike. To so bile ledene skulpture različnih velikosti, ki so se »sestavljale« nekaj tednov v vhodni, ledeni jami. Mraz pod ničlo in stalno padanje kapljic z visokega stropa je rezultat, ki je, žal, viden le do prve otoplitve. Ledeni kapniki nas pozdravijo že takoj na vhodu v Ledenico, tako da s hojo po stopnicah kar vijugamo med njimi. Ko pogled zajame celo dvorano do naslednjih stopnic, ki že vabijo v notranjost jame, izgledajo kapniki kot beli palčki, ki bodo zdaj zdaj zaplesali. V Permetovi dvorani pa se pogled takoj ustavi na obveznih »zimovalcih«, na črnih, malih podkovnjakih. Tokrat, v sredini februarja, sem videl poleg kobilice in večjega pajka tudi nekaj »jamskih suhih južin«, pajkov z osmimi zelo dolgimi nogami. Naša Zu-p a n o v jama je ču- dovita v vseh letnih časih. No, v marcu pa že začnemo z rednimi ogledi vsako nedeljo ob 15. uri. (Več informacij o možnih obiskih izven urnika pa je na voljo na gsm-u: 041 407 705) Marjan Trobec Vsi praznu emo orešerno Prešernov dan je osrednji slovenski kulturni in državni praznik. Praznujemo ga 8. februarja, ob obletnici smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Ob praznovanju kulturnega praznika se je v Kulturnem domu Grosuplje odvila slavnostna prireditev s podelitvijo priznanj Zveze kulturnih društev Grosuplje. Nagrado sta prejela Gledališče Hiška Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje in Kulturnega društva Teater Grosuplje in Ljubo Vilar, predsednik Kulturnega društva Šmarje - Sap in član Moškega pevskega zbora Šmarje - Sap. Prireditvi so med drugim prisostvovali župan dr. Peter Verlič, podžupan Dušan Hočevar, direktor Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije mag. Igor Teršar, vodja Območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Ivančna Gorica mag. Barbara Ri-gler, predsednik Zveze kulturnih društev Grosuplje Jernej Kralj in več občinskih svetnikov. ZKD podeljuje nagrade posamezniku in skupini vsako drugo leto. Nagrado ZKD Grosuplje za skupino je prejelo Gledališče Hiška Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje in Kulturnega društva Teater Grosuplje, nagrada ZKD Grosuplje za posameznika pa je bila podeljena Ljubu Vilarju, predsedniku Kulturnega društva Šmarje - Sap in članu Moškega pevskega zbora Šmarje - Sap. Gledališče Hiška je nastalo leta 2001 v okviru Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje pod mentorstvom Irene Žerdin. Leto 2006 pomeni vključitev skupine uvodoma smo prisluhnili slovenski himni. v Kulturno društvo Teater Grosuplje in ZKD Grosuplje. Predstava Skok v pravljico je bila na 18. Pikinem festivalu leta 2007 dobitnica Pikinih 18, predstave Sneguljči-ca, Zvezdica zaspanka, Pekarna Mišmaš in Peter Pan pa so bile od leta 2008 do leta 2011 redno izbrane na regijsko in državno srečanje otroških gledaliških kulturnikov Slovenije v selekciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije. Od leta 2007 do leta 2011 je tako Gledališče Hiška doseglo štiri zaporedne uvrstitve na člani Gledališča Hiška, prejemniki nagrade ZKD Grosuplje za skupino. G. Ljubo Vilar, prejemnik nagrade ZKD Grosuplje za posameznika. regijsko in državno srečanje otroških gledaliških skupin Slovenije. Otroci, ki so prerasli okvir Gledališča Hiška, so se pridružili Gledališču Hiša in bili na podlagi dosežkov, ko so se kar trikrat uvrstili na Državno srečanje v organizacij JSKD, izbrani, da se udeležijo evropskega festivala mladih gledališčnikov EDERED 2011. Slovenija je bila leta 2011 udeleže- na prvič in našo državo so zastopali prav bivši člani Gledališča Hiška, zdaj igralci v Gledališču Hiša. Gledališka dejavnost zadnja leta z vsemi skupinami presega lokalno kakovost in promovira občino Grosuplje. Gledališče Hiška je najuspešnejša gledališka skupina v skoraj 40-letni zgodovini Zveze kulturnih društev Grosuplje. Ljubo Vilar, predsednik Kulturnega društva Šmarje - Sap in član Moškega pevskega zbora Šmarje - Sap, ima na področju kulturnega udejstvovanja zelo bogato zgodovino, saj že polnih 18 let razveseljuje mlado in staro v občini Grosuplje. Od leta 2003 do 2008 je bil tudi predsednik ZKD Grosuplje, sedaj pa je član izvršnega odbora. Ljubo Vilar je za svoje delo na področju kulture že prejel bronasto, srebrno in zlato Galusovo priznanje, Jurčičevo priznanje, priznanje za zaslužnega krajana Krajevne skupnosti Šmarje - Sap in je tudi dobitnik zlatega ključa mesta Grosuplje. K svečanemu kulturnemu programu so s 'i\ I- Monokomitragedija passion de pressheren z Andrejem Rozmanom Rozo. svojim nastopom prispevale Brinke, podelitvi priznanj pa je sledila monokomitragedija Passion de Pressheren z Andrejem Rozmanom Rozo. Jana Roštan Revija odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin Ob praznovanju Prešernovega dneva se je v četrtek, 9. februarja 2012, v avli Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje odvila območna revija odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin. Rdeča nit skozi celotno prireditev so bile pesmi Franceta Prešerna. Pevskim zborom in malim pevskim skupinam je ob slovenskem kulturnem prazniku prisluhnil tudi župan dr. Peter Verlič. Mešani oktet polica, KD polica. Moški pevski zbor samorastniki, KD Žalna. Moški pevski zbor Corona, KD pesem Grosuplje. Ženski pevski zbor Lastovke, KD Teater. Uvodoma nas je nagovoril in z nami delil svoje misli o pomenu ljubiteljske kulture Borut Usenik, predsednik Moškega pevskega zbora Corona, KD Pesem Grosuplje. Vsem prisotnim je zaželel, da bi revijo občutili kot izjemno priložnost za sozvočje akorda, pesnikove misli in našega čutenja ter nas povabil, da ji prisluhnemo. Za tem se je na odru zvrstilo kar enajst pevskih zborov in malih pevskih skupin. Nastopili so Moški pevski zbor Corona, KD Pesem Grosuplje, Ženski pevski zbor Lastovke, KD Teater, Moški pevski zbor Šmarje - Sap, KD Šmarje - Sap, Ženski pevski zbor Biser, KD Lotos Grosuplje, Moški pevski zbor Grosuplje, KD Vokal Grosuplje, Mešani oktet Polica, KD Polica, Ženski pevski zbor Vidovo, KD Vidovo Šentvid pri Stični, Moški pevski zbor Samorastniki, KD Žalna, Ženski pevski zbor Magdalena, KD Vokal Grosuplje, Vabilo Ženski pevski zbor Biser vabi medse nove pevke, in sicer od dopolnjenega 17. leta naprej. V letošnjem letu zbor načrtuje nekaj novih projektov, med drugim gostovanje v Rimu ter deseto obletnico delovanja. Pevske vaje so vsak torek od 19. do 21. ure v dvorani Mestne knjižnice Grosuplje. Vse ljubiteljice petja vljudno vabljene! KD Lotos ZePZ Biser Opravičilo V prejšnji številki Grosupeljskih odmevov je bila v prispevku Koledniški večer na str. 12 objavljena fotografija, pod katero ni bilo zapisanega avtorja fotografije. Fotografija je bila izvzeta iz spletnega portala Drevored.si. V imenu prejšnjega odgovornega urednika Jožeta Mikliča in uredniškega odbora se za napako iskreno opravičujem. V.d. urednica Jana Roštan Uporabne skulpture kiparja Ljubomirja Zidarja Galerija Mestne knjižnice Grosuplje, 31. januarja 2012, ob 19. uri Ljubomir Zidar je samostojni kulturni delavec, restavrator in akademski kipar. Živi v Ivančni Gorici in na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Grosuplje vodi krožek za restavratorstvo. V galeriji je razstavil makete svojih skulptur, s katerimi oblikuje urbani prostor. V pogovoru z Darijo Kovačič, umetnostno zgodovinarko in bibliotekarko, je povedal, da se je za kiparstvo odločil v 5. razredu osnovne šole, ko je obiskoval kiparski krožek. Tudi s slikarstvom se je že tedaj ukvarjal in razmišljal je, kako bi združil sliko in prostor. Poleg rednega izobraževanja je raziskoval moderno kiparstvo. Na idejo za te svoje skulpture je prišel ob restavratorskem delu. Ko je izdeloval modele za okraske, so mu ostali obrezki, ki so ga navdihnili, da jih je zložil skupaj v kocko, v obliko, ki je dekorativna in hkrati tudi uporabna, ko jo postavimo v prostor. Na ljudi in na okolje vpliva z obliko in barvo. V njegove skulpture lahko vstopamo, se vanje usedemo in tako pomagamo skulpturo oblikovati. Slike so kot ozadje in pripovedujejo svojo zgodbo. Skulpturo z naslovom Evropa, v kocki so ploščice v obliki držav, ki sestavljajo Evropsko zvezo, je ponudil v Bruselj v času, ko je Slovenija predsedovala EU, pa je niso sprejeli. Uporabne skulpture Ljubomirja Zidarja se vrtijo, obračajo in tako si lahko vsak gledalec sam oblikuje pogled na umetnino. Nekatere skulpture so lahko igrala za otroke, počivališče, bralnica ali pa ptičja hišica. Razstavo je s pozdravnimi besedami odprla direktorica knjižnice Roža Kek, zapel pa je Ženski pevski zbor Vidovo iz Šentvida pri Stični pod vodstvom Rudolfa Cerca. Marija Samec Boštjan Narat v Mestni knjižnici Grosuplje Dvorana Mestne knjižnice Grosuplje, 14. februarja 2012, ob 19. uri Tokrat so se v Mestni knjižnici Grosuplje odločili kulturni praznik proslaviti drugače. Povabili so glasbenika, avtorja in izvajalca scenske glasbe in kantavtorja Boštjana Narata. Naslov njegovega koncerta je bil Dom je tvoj vonj. Mladi doktor filozofije je že dolgo znan kot odličen glasbenik. Leta 2001 je ustanovil skupino Katalena, s katero je slovensko ljudsko glasbo s sodobnimi aranžmaji približal mladim in v desetih letih izdal pet tematskih albumov. Zadnja leta se uveljavlja kot kantavtor. Leta 2010 je izdal svoj prvenec z naslovom Strah je odveč, zdaj pa snuje že svoj drugi album. Na nastopu v knjižnici je zapel nekaj pesmi iz svojega prvega albuma in za po-kušino tudi nekaj novih, ki jih pripravlja za svoj drugi projekt. Zanimiva besedila boštjan narat govorijo o odnosih med ljudmi, med moškim in žensko, v njih avtor razmišlja o velikih in pomembnih pa tudi drobnih stvareh, ki se dogajajo človeku. Kitara spremlja sporočila pesmi, včasih nežno in počasi, včasih divje in glasno, kot narekuje besedilo. Bil je lep večer ob besedi in glasbi, je poudarila ravnateljica knjižnice Roža Kek, ko se je zahvalila kantavtorju Boštjanu Naratu. Marija Samec Kulturni praznik na Kopanju V mrzlem in vetrovnem vremenu je Univerza za tretje življenjsko obdobje Grosuplje organizirala že 6. pohod po Prešernovi poti, označeni z ličnimi oznakami s Prešernovo podobo, izpred Kulturnega doma v Grosupljem preko Spodnje Slivnice, Zavrha in Predol na Kopanj. Okoli sto pohodnikov je peš prišlo na ta naš lepi osamelec sredi Radenskega polja. V cerkvi Marije Vnebovzete se je odvijal kulturni program, ki so ga oblikovali: Ženska vokalna skupina Brinke, ki jo vodi dirigentka Tina Vahčič, Mlada Zarja in Ljudski pevci Zarja iz Račne in literarna skupina UTŽO. V osrednjem delu proslave je gospod Ivo Puhar prebral Prešernovo pismo staršem iz leta 1824, v katerem jih obvešča, da ne misli več na teologijo, ampak bo ostal na Dunaju in doštudiral pravo. Gospa Olga Meglen pa je recitirala dva soneta O, Vrba in Memento mori. Pevci Mlade Zarje, ki jih je na klaviaturah spremljala Sabina Benedik, so med drugimi zapeli tudi Kreslinovo uglasbitev soneta O, Vrba, voditeljica pa je pospremila nastope z razmišljanji znanih Slovencev o liku Prešerna kot pesnika in človeka. Vsem nastopajočim se je zahvalila v vodja UTŽO Andreja Smolič, v imenu soor-ganizatorjev pa sta shod pozdravila tudi vodja Turističnega društva Račna Olga Gruden in kopanjski župnik Janez Zaletel. Za konec pa so še vsi zbori in vsi udeleženci proslave zapeli skupno pesem Stoji, stoji Ljubljan'ca. V kašči so razstavljale slikarke Likovne skupine UTŽO, ki jih vodi Sandi Zalar. Gostoljubni domačini so vse pogostili s čajem in domačo potico. Marija Samec Okrogla miza o rejništvu univerze za tret e živl en sko obdob e Grosupl e Univerza za tretje življenjsko obdobje Grosuplje je v februarju pripravila okroglo mizo o rejništvu. Pobudo za to temo je dala knjiga Olge Pege Kunstelj 1+2=4 - Rejenka. Avtorica, ki je bila rejenka, je precej kritična do socialne službe in socialnih delavcev, zato smo na razgovor povabili poleg avtorice knjige še upokojeno socialno delavko Mojco Kotar, delavko Centra za socialno delo Grosuplje Katarino Tinauer in našo občanko ter lanskoletno naj-rejnico Darko Rački. Poleg voditeljice UTŽO Andreje Smolič je bila pobudnica pogovorain moderatorka večera članica literarnega krožka grosupeljske tretje univerze Kristina Oblak. Najprej smo se pomudili ob knjigi Olge Pege Kun-stelj. Slišali smo odlomek, kako se je Pega zadnjič poslovila od očeta. Pretresljiva zgodba je mnogim priklicala solze v oči. Oropana za družinsko življenje in ljubezen staršev je do polnoletnosti svoje življenje preživela v reji in prevzela skrb še za svoje brate in sestre. Bilo je pet otrok. Besedo Dom piše z veliko začetnico, saj ji pomeni kruh in ljubezen, toplino matere in očeta, dedka in babice, pomeni ji domače dvorišče, drevo, sosede, tudi psa. Če kdo umre, ga dolgo nosimo v spominu, celo psa pokopljemo in žalujemo za njim. Če pa otroku umre mama in nato izgubi še očeta, je res hudo. Zakaj se je odločila svojo zgodbo povedati javnosti? Ljudje premalo vedo o rejnikih in rejencih, tudi literature ni dosti o tej temi. Vključila se je v organizacijo MOČ, da bi skupaj kaj premaknili na področju zakonodaje. Rejenci ne bi smeli biti predolgo v reji. Če starši niso sposobni ali pripravljeni skrbeti za svoje otroke, bi jih morali po hitrem postopku dati v posvojitev. Olga Kunstlej je ves čas rejništva občutila odsotnost čustev, pohvale, dotika, priznanja, potrditve. Večina rejencev je bila in je ponekod še vedno poceni delovna sila. Rejnikom je šlo le za denar. Ves čas rejništva sta jo spremljali dve socialni delavki, ki sta bili kot osebi v redu, visoko izobraženi. Predvsem se rada spomni Dušice Divjakove, ki ji je tudi svoje krilo zožala in ji ga dala, ji kupila prvi plašček, da je lahko šla na randi. V času srednje šole je bivala v internatu. Ob koncu šolskega leta je morala spakirati vse svoje stvari in zapustiti sobo, v jesen pa se je spet z vso prtljago vrnila v internat. Ni imela doma. Poiskala si je skromno sobico in delala ter ob delu študirala. Še fanta ni upala imeti, da ne bi tudi ona imela otroka, za katerega ne bi mogla skrbeti. Upokojena socialna delavka Mojca Kotar je na socialnem področju delala 32 let. Veliko socialnih delavcev ni imelo primerne izobrazbe, šele v 70-ih letih so jih začeli načrtno izobraževati. Na teren so hodili peš, s kolesom ali avtobusom. Srečevali so različne rejniške in tudi različne matične družine. Rejništvo se je v družinah nadaljevalo iz roda v rod. Skrbeli so le, da so imeli otroci streho nad glavo, hrano, da so končali šolo in se osamosvojili. O čustvenem razvoju otroka in o medsebojnih odnosih niso razmišljali. Socialna delavka Katarina Tinauer je povedala, da so danes socialni delavci bolj izobraženi, imajo boljše pogoje za delo, seveda pa so novi časi prinesli tudi več problemov. Delo na področju rejništva je filigransko. Socialni delavec mora dobro poznati starše, rejenca in rejnike. Začutiti mora problem in ga rešiti po najboljših močeh. Za rejniške družine izidejo razpisi. Rejniki morajo imeti vsaj četrto stopnjo izobrazbe. Ko preverijo vse dostopne podatke, rejnikesprejmejo in jih pošljejona izobraževanje. Pa še vedno ni nobene garancije, da bo vse v redu. Zgodi se, da rejniki rejencem niso kos. Takrat jih vzamejo in dajo drugi družini v rejo, čeprav je to nov šok za rejence. V Sloveniji je 1194 rejencev v 789 družinah. Rejnica Darka Rački je povedala, da z možem nista mogla imeti otrok, zato sta se odločila za rejništvo. Trenutno ima 6 rejencev. V njeno družino pridejo otroci, ki so ranjeni na tisoč in en način. Trudi se razumeti njihove odzive, ki so včasih tudi drugačni, kot pričakuje. Vzdržuje stike z družinami otrok in jih poskuša sprejeti take, kot so. Noče otrokom odrezati korenin. Veliko se pogovarja s svojimi rejenci, vzame si čas in jih posluša. S ponosom je povedala, da je po prvi rejenki že postala babica. Kupili so kombi in ker imajo v družini navdušenega športnika, potujejo z njim po celi Sloveniji. Otroci se pri njej dobro počutijo in se radi vračajo tudi kasneje. Žalostna je, ko se o rejništvu tako grdo govori. Tudi v matičnih družinah ni vse v redu, drugače ne bi bilo toliko rejen-cev. Mnogim otrokom je že pomagala, cela družina se trudi, da je otrokom lepo. S čustvi nabiti dve uri sta prehitro minili. Še marsikaj bi imeli povedati na to temo. Nevenka Zrnec je vprašala, koliko je v naši občini v reji otrok s posebnimi potrebami in gospa Tinauer je odgovorila, da dva. Mnogi so želeli povedati svoje izkušnje o rejniških družinah in rejencih. Pogovor se je končal optimistično tudi zaradi prisrčne in iskrene besede rejnice Darke Rački, ki je dala vedeti, da so tudi rejniki, ki živijo za svoje poslanstvo. Porab e v sliki in besedi v Grosuol em Dvorana Mestne knjižnice Grosuplje, 6. marec 2012 Direktorica knjižnice Roža Kek je pozdravila goste iz Porabja in še posebej po-rabsko kulturno delavko Marijano Sukič, ki prav ta dan prejela od predsednika Slovenije Danila Türka najvišje državno priznanje red za zasluge za prispevek k utrjevanju slovenske kulturne identitete v Porabju, saj opazno sooblikuje današnjo narodnostno in kulturno podobo Porabja. Je urednica časopisa Porabje in sodelavka radia Monošter. Profesor Jakob Müller, Jožica Narat Müller in recitacijska skupina Kulturnega društva sv. Mihael so se ob nasvetih etnologinje dr. Katalin Munda Hirnök pripravili recital porab-ske proze v porabščini. Profesor Müller je predstavil Porabje skozi burno zgodovino na tem prepišnem delu Evrope. Porabje sestavlja sedem slovenskih vasi. Predvsem učitelji in župniki so ohranjali stik s slovenskim jezikom in matičnim narodom. Predstavil nam je pisatelje in pesnike, ki ustvarjajo v porabščini, pa tudi v slovenščini. Janez Šket je ob kitari in ob pomoči cele dvorane zapel nekaj porabskih pesmi, ki so sledile vsebini povedanega. Recitatorji Alenka Adamič, Lea Adamič, Marjana Adamič, Metka Krejan, Jakob Müller, Jožica Narat, Martin Oblak, Vera Šparovec in Štefka Zaviršek so prebrali besedila, ki so pripovedovala o kmečkem delu, o odnosih med ljudmi, o revščini. Ob teh težavah je bilo vedno čutiti humor, s katerim so si pomagali pri premagovanju težav. Zadnji del nastopa je bil posvečen povojnemu dogajanju, preganjanju Porabcev z njihove zemlje, odhajanju v Ameriko. Vendar kjerkoli so Porabci, jih povezuje njihova materna rejč. Povezovalka večera Vera Šparovec je za zaključek povzela besede pisatelja Francka Mukiča, ki je pred leti zapisal, da se kljub obdo-1 bju vse močnejšega kulturnega samou-' stvarjanja njihov in hkrati naš dom domanje rejči fkupporu-njava, sesuva. Toda zaradi teh prizadetih besed ni odšla v Porabje niti ena državna delegacija, ni odšel niti eden od slovenskih dialektologov,jezikoslovcev, etnologov, antropologov, sociologov in psihologov, noben slovenski ne državni ne zasebni medij si v Porabju ni poiskal stalnega dopisnika, premalo pa se za življenje Porabcev zanimamo tudi mi vsi. V Mestni knjižnici Grosuplje si lahko izposodite Andovske pripovejsti, Krajcarjeve porabske povedke in pravljice in Mukičev roman Črnošolec v knjižnem in porabskem jeziku. Veseli smo bili, da smo lahko poklepetali s prijaznimi gosti iz Porabja in poslušali in se s pomočjo profesorja Mullerja in ekipe seznanili z njihovim leposlovjem in zgodovino. Marija Samec Razstava slik z motivom živali Bogdana Breznika Galerija Mestne knjižnice Grosuplje, 28. februar 2012, ob 19. uri Za uvod v odprtje razstave je zapel Ženski pevski zbor Biser. Po pozdravu direktorice knjižnice, ki je omenila, da slikar že drugič razstavlja v naši knjižnici, je besedo povzela umetnostna zgodovinarka Darija Kovačič. V pogovoru z njo je slikar Bogdan Breznik povedal, da slika že 35 let. Hotel je kipariti, pa se je včlanil v slikarstvo društvo v Kliničnem centru, kjer je delal, in začel slikati. Živali redko-kdo slika. Vsaka ima svojo podobo. Pozna anatomijo vsake živali, pri čemer mu je pomagal študij agronomije. Živalski svet ga vabi nazaj k naravi. Za ozadje vedno postavi dolenjsko pokrajino, gozd, jaso, hrib, kozolec. Kadar riše krajine, gre ven s slikarskim stojalom, živali pa slika po fotografiji ali skici. Izpopolnjuje se v slikarskih kolonijah. Darija Kovačič je še preletela zgodovino slikanja živali od prazgodovine naprej in njihovo simboliko. Razstava bo na ogled v Galeriji Mestne knjižnice Grosuplje do 26. marca. Afriški filmi dr. Borisa Kuharja V Slovenskem etnografskem muzeju so v sredo, 15. februarja 2012, prikazali tri od 14 ohranjenih Kuharjevih filmov iz cikla S kamero po svetu, ki so se ohranili v arhivu TV Slovenija, in so jih presneli v digitalni tehniki. Najprej smo si ogledali razstavo Urejeni po afriško: frizerske in brivske table Afrike. Po njej nas je popeljal kustos dr. Marko Frelih. Na tržnicah po afriških mestih frizerji razstavljajo table z narisanimi frizurami za moške in ženske, da si lahko vsak izbere frizuro po svojih željah. Nato smo si v dvorani SEM ogledali tri Kuharjeve filme: Afrika IV - Trinajst ur iz Dakarja do Saint Louisa (1966); Kamerun I - Pri manj znanih plemenih v osrčju Afrike (1970); Ljudje ob Indijskem oceanu - Skrivnostni otok Lamu (1971). Avtorja filmov je predstavila kustosinja Nadja Valentinčič Furlan. Gostja Jožica Hafner iz arhiva TV Slovenija, ki je pomagala odkriti Kuharjeve filme, je spregovorila o arhivu, o posnetkih, ki jih ni, ker so oddaje prenašali neposredno in jih niso arhivirali, o presnemavanju kaset, ker ni bilo denarja za nove. Vendar pa sedaj arhiv deluje, dokumentira in ureja posnetke in jih daje na uporabo kot študijsko gradivo. Dr. Kuhar je ob predvajanih filmih natresel kar precej anekdot in pestrega dogajanja ob snemanjih v Afriki. Težko se je bilo sporazumevati, ker so redki znali kak tuj jezik, ljudje niso dovolili snemanja, češ da jim bo ukradel dušo. Že doma se je ukvarjal z maskami in tudi v Afriki ga je pritegnil pester svet mask in obredov, plesov, neokrnjene narave. Take Afrike, kot jo je doživel dr. Kuhar, ni več, zato so ti filmi tudi za Afriko dokumentarno-etnološki filmi. Za povezavo so na koncu celo postregli z vinom in s sadjem iz Afrike. Med publiko je bilo tudi nekaj obiskovalcev Afričanov. ✓ . . v Koncert duhovno ritmične glasbe Pusti sled znova povezal mladino ribniške dekani e V nedeljo, 12. februarja 2012, se je v Velikih Laščah zgodil koncert Pusti sled 2012. V organizaciji priložnostnega dekanijskega mladinskega odbora se je iz ideje in iz spominov na istoimenski koncert izpred dveh let razvil čudovit večer duhovno ritmične glasbe z duhovnim in duhovitim povezovalnim programom, ki se ga je nadejala nabito polna dvorana Levstikovega doma. Ob 18. uri nas je v večer uvedel simpatičen voditeljski par Rebeka in Alen. Poleg »hvaljen Jezus« vsem v dvorani sta poseben pozdrav namenila še Gregorju Ku-neju s Skupnosti katoliške mladine, prof. Tatjani Devjak, podžupanji občine Velike Lašče in nekaterim župnikom naše deka-nije. Uradno in predvsem zares pa smo skupno druženje začeli z molitvijo, da bi Jezus v nas pustil prave in jasne sledi. Glasbeno je koncert odprla domača skupina Jozue, ki jo sestavljajo tri vokalistke in kitarista, za domačini pa je čarobno vzdušje v dvorani pričarala mojstrica na violinskih citrah, Veronika Zajec iz sosednjega Dobrepolja. Iz bližnje okolice Ribniške de-kanije so nas prišli pozdravit prijatelji iz Št. Jurija - mladinski pevski zbor Št. Jurij, na odru pa so se nam predstavili tudi mladi iz Ribnice. Na koncu je nastopila še skupina Spiritus iz Roba. Band, ki je nastal za potrebe župnijskega oratorija in se je do danes razvil v prisrčno glasbeno skupino, ki ne prepeva več samo v domači župniji, je ritmično zaključil koncert z Alelujo, ki lahko najbolje opiše doživetje tistega večera. Iskrena hvala občini Velike Lašče, društvu SKAM in vsem dekanijskim župnijam za finančno pomoč pri izvedbi projekta. Za medijsko podporo se zahvaljujemo Studiu Utrip, d.o.o., lokalnim časopisom, Radiu Ognjišče, Radiu Univox, Radiu 1 Urban in Radiu Zeleni val. Blaž Podobnik Na koncertu je imela svojega predstavnika tudi župnija Št. Jurij - MMPZ Št. Jurij. (Foto: Agara Vučemilovič) ubi ejna ze 10. pustna sobotna iskrica -ples z dobrim namenom Jan kvintet na pustni sobotni iskrici Kljub svoji mladosti so nam tokrat člani Jan kvinteta dokazali, da se na glasbo, naj bo za starejše ali najmlajše, odlično spoznajo in v dvorani Sv. Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani na pustno soboto naredili pravo štimungo, čeprav so nastopili za prekaljenimi glasbenimi mački, kamor spadajo Čuki. Tudi tokrat so se izkazali Radio Ognjišče, ki je jubilejno Pustno sobotno iskrico pripravil ob pomoči Škofijske Karitas Koper, nastopajoči in pokrovitelji, saj so skupaj za bolnišnico na Stari Gori zbrali preko 66.000 evrov. Predstavnica Karitas Jožica Ličen je z velikim veseljem ugotovila, da živimo med dobrimi ljudmi, ki so pripravljeni videti stiske v svoji okolici, saj bodo z zbranimi sredstvi lahko pomagali otrokom. Idejo so podprli tudi Happy Pek (Pekarna Blatnik), Gostinsko podjetje Trojane, Pekarna Grosuplje, Ljubljanske mlekarne, Droga Kolinska, Lumpi, Mlekarna Ce-leia, Pivovarna Union in Smučišče Stari Vrh. In če so za pustni ples skrbeli Čuki in plesalke Plesnega mesta, je Jan kvintet s pestrim glasbenim izborom naredil ples še boljši. Mogoče je dvorana Sv. Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani, v soboto, 18. februarja 2012, tudi zaradi njih kar pokala po šivih. In kako uspešni smo bili, nam pove vodja vzgoje v Oddelku za invalidno mladino Stara Gora, Gabrijela Kodre, ki ob pogledu na rezultat dobrodelnega pustnega rajanja ni mogla skriti navdušenja: »Sem ganjena nad tako veliko srčnostjo poslušalcev Radia Ognjišče. Vem, da je v tem času marsikomu težko darovati, vendar se je za ta korak odločil. V imenu otrok in njihovih staršev ter osebja in vodstva naše bolnišnice se poslušalcem pa tudi organizatorjem, Radiu Ognjišče in Škofijski Karitas Koper ter nastopajočim in pokroviteljem iskreno zahvaljujem. Zbrane darove bomo porabili v dobro otrok!« Zatorej še enkrat HVALA vsem, ki ste kakor koli pripomogli, da bi se otroci na Stari Gori počutili ob prizadevanju osebja čim boljše, tudi vam, dragi Janovci, z atom klovnom na čelu. Drago Juteršek Šemetovi naziv športnice leta 2011 25-letna Tjaša Šeme je postala športnica leta 2011 v slovenski ritmični gimnastiki. Naziv ji je konec januarja podelila Gimnastična zveza Slovenije, poleg nje pa sta športnika leta postala še Teja Belak in Mitja Petkovšek v športni gimnastiki. Grosupeljska članica kluba Narodni dom je lani v francoskem Montpellierju dosegla najboljšo slovensko uvrstitev vseh časov na predolimpijskih svetovnih prvenstvih. Januarja letos je nastopila tudi na predo-limpijskem turnirju v Londonu, kjer je osvojila 23. mesto in tako žal ostala brez vozovnice na olim-pijado. Na podelitvi je dejala: »Za menoj je zelo lepa sezona na čelu s svetovnim prvenstvom, kjer sem dosegla svoj najboljši dosežek doslej ter se uvrstila na predolimpijski turnir. Potem je prišla poškodba noge, tako da je bil konec sezone nekoliko slabši, ampak v celoti gledano sem se vse leto res trudila, delala po svojih najboljših močeh in sem z njo zadovoljna.« Drugo mesto je pripadlo njeni klubski kolegici Eviti Pšeničny, tretje pa Moščanki Sari Kragulj. Med nominiranimi za priznanja je bila še ena Grosupeljčanka, Katja Bogda-nič. 15-letna gimnazijka se je v izbor za najboljše uvrstila na podlagi ekipnega nastopa z reprezentanco v ritmični gimnastiki, v mladinski kategoriji pa je zasedla drugo mesto za Kraguljevo. Tamara Barič Oglasi marec 2012 | GROSUPELJSKi ODMEVi 25 TREBNJE, Stanovanjska soseska LEVJI DVOREC, na voljo je še 20 stanovanjskih enot s pripadajočimi shrambam in parkirnimi mesti. Parkiranje je urejeno v kletni garaži in na dvorišču pred objektom. Zemljiškoknjižno stanje je UREJENO; stanovanja so vseljiva TAKOJ; leto izgradnje 2009. Površine stanovanj se gibljejo od 48,25 do 104,47 m^ 2 sobno stanovanje v izmeri 50,30 m2 s shrambo, parkirnim mestom in vključenim DDV-jem že za 74.947 EUR. Info: Tel. 01/360 21 80, 041/676 585, roman.prskalo@metropola.si. www.metropola.si vrüta.Tonnün^gmüil.com Prodaja, nioiitažH iii servis Matjaž Zorman s,p. esM 031 336 SOO Viw 1ÍF, I2n ¿kstljrts Popusti se ne seštevajo in ne veljajo za artikle, ki so že v akciji. 28 GROSUPELJSKi ODMEVi | MAREc 2012 Oglasi Slika zgoraj, na levi strani zdrav izgled energetskega polja in desno porušeno energetsko polje telesa. Vsakdanji stresi, delo in obveznosti, koristijo maksimalno našo energijo, vkolikor se ne zavedamo in ne znamo napolnit (tehnično rečeno baterije - ni več energije, oziroma s časoma pojenjuje, potem smo utrujeni - depresivni). Zato poskrbimo, v kolikor do tega pride, da si pomagamo za polnjenje,oziromakako si lahko pomagamo ali poskrbimo, da do tega niti ne pride, kot preventiva. Vsako bolezensko stanje se da omiliti - ozdraviti, le če smo pripravljeni, rezultati ne delujejo, kot tableta, ki jo popijemo ob bolečini, ta bolečino odpravi, običajno vzrok ostane. Po energetski terapiji bolečina ne preneha kot strela z jasnega, »vendar preneha« rezultat je dolgotrajni, ker se vzrokzelo omih - odpravi, ker terapija deluje celostno na telo. Dovolite si spoznavno energetsko terapijo in obisk pri na, da vam pomagamo. www.pikanai.eu^e-mail: mfo@pikanai.eu^GSM: 051226 890 Več Informacij na: 030 664 438 • 01786 07 60 • www.kek.si • ¡nfo@kek.si Moičevič brez olimpijskih iger Željko Moičevič Najboljši slovenski strelci, med katerimi je že dolgo tudi Željko Moičevič, so se februarja odpravili na evropsko prvenstvo (EP) v Skandinaviji. Tekmovanje na Finskem je bilo za vse izjemnega pomena, saj so tam podelili zadnjih 16 kvot za olimpijske igre (OI) v Londonu (po štiri na disciplino med člani in članicami v disciplinah puška in pištola). Žal je grosupeljski strelec zasedel 46. mesto, kar ni zadoščalo za nastop na letošnjih poletnih olimpijskih igrah v Londonu. Za veliki finale mu je zmanjkalo pet krogov. Po tekmi je priznal, da ga je zdelala živčnost. Sedaj bo vse svoje moči uprl v letošnje preostale tri tekme za svetovni pokal. Poleg Moičeviča so sicer v Skandinaviji nastopili še Živa Dvor-šak, Robi Markoja (oba v članski konkurenci), Nina Juvan, Špela Mihelič, Živa Muhič, Jan Šumak, Katja Vodeb, Anuša Kovačič in Klemen Juvan (vsi v mladinski konkurenci). Dvor-šakova si je nastop na olimpijadi zagotovila na tem tekmovanju, še pred tem EP sta si nastop na OI izborila Rajmond Debevec in Boštjan Maček. Tamara Barič Naslov državnega prvaka v smučarskih skokih odšel v Račno Tomaž Verbajs iz SSK Račna je na januarskem članskem državnem prvenstvu v smučarskih skokih osvojil 18. mesto (178,8 točke). Na tekmi v Kranju se je sicer najbolj smejalo Petru Prevcu, ki je slavil z 241,5 točkami, v ženski konkurenci pa letos skorajda nepremagljivi Katji Požun (letos se je na tekmi za svetovni pokal uvrstila celo na zmagovalni oder) z 238 točkami. V moški kategoriji je na tekmi nastopilo malo manj kot 50 tekmovalcev. Postavil je tudi rekord skakalnice V začetku februarja pa je v Mislinji potekalo tudi državno prvenstvo za mladince do 18. leta, kjer se je Tomaž povzpel na sam vrh. Na 90-metrski skakalnici je osvojil naslov državnega prvaka in s tem po dveh zmagah v državnem pokalu potrdil dobro pripravljenost. Poleg tega je v Mislinji s 96,5 metra dolgim skokom v drugi seriji postavil celo nov rekord skakalnice. To je prva »zvezdica« za Tomaža v zimski sezoni, pred tem pa je sicer že postal državni prvak tudi v poletni sezoni. Spodbudno so v novo leto krenili tudi drugi člani kluba iz Rač-ne. Na tekmi v Ihanu je desetletni Andraž Tomažič v svoji kategoriji zasedel tretje mesto, v kategoriji cicibani (do 9 let) pa sta Tomi in Jakob Tomažič pristala na petem oziroma devetem mestu. Tamara Barič Rokometna sezona se nadaljuje Po premoru zaradi zimsko-novoletnih praznikov in evropskega prvenstva v rokometu, so s tekmami ponovno začeli igralci Rokometnega kluba Grosuplje. Članska ekipa, ki je po prvem delu sezone zasedala odlično tretje mesto, je v uvodnih treh tekmah "pomladanskega dela" doživela tri poraze. Pri domačih se je poznalo, da je klub zapustil krožni igralec Blaž Fink, ki je kot posojen igralec odšel v MRK KRKA (1. A liga), namesto njega več priložnosti zdaj dobivata Luka Košir in Žiga Petan, zaradi poškodbe pa ne igra njihov najboljši strelec Dejan Strojan, ki se je poškodoval na tekmi proti Sevnici. Tako se je ekipi zaradi kratke klopi pridružilo nekaj mladincev. Najprej so odšli na gostovanje v Sevnico, kjer so izgubili z 29:26. V naslednjem krogu so igrali doma in morali premoč priznati igralcem RK Cerklje, ki so zmagali z 39:33. V 14. krogu 1. B lige pa so v Veliki Nedelji doživeli še tretji zaporedni poraz. Bilo je 31:24 za domače. Trenutno zasedajo 4. mesto v 1. B ligi. Mladinci so najprej doživeli tri poraze. Proti Cimosu iz Kopra (27:34), RK Krško (27:34) in proti Ribničanom (25:33). Nato so v 15. krogu prekinili sušo in zmagali doma proti RK Ajdovščina s 30:28. Sledil je poraz proti Slovanu (27:28), nato pa so se v Dvorani Brinje maščevali Celjanom za prejšnji visok poraz in jih premagali z 32:30. Trenutno so na 10. mestu v 1. mladinski ligi. Kadeti so se uvrstili v nadaljevanje tekmovanja, potem ko so v svoji skupini zasedli 4. mesto. Zaenkrat so odigrali eno tekmo, na kateri so slavili proti Slovanu s 27:23. Starejši dečki A so se prav tako uvrstili v nadaljevanje. Najprej so izgubili proti vrstnikom iz Novega mesta (27:39), nato pa so premagali igralce RK Cerklje s 27:18. Mlajši dečki A so imeli na sporedu še tri tekme skupinskega dela. Najprej so v Črnomlju izgubili z 21:27, nato so doma izenačili z RK Trimo Trebnje (18:18). V zadnjem krogu pa so morali premoč priznati še igralcem iz Ribnice (17:24). Tekme so igrali tudi mlajši dečki B, ki so izgubili z Metliko (15:17), Črnomljem (10:24), Trebnjem (19:37) in Ribnico (10:24). Potrebno pa je poudariti, da je ta ekipa še zelo mlada in bodo drugo leto vsi še enkrat igrali v tej skupini. Miha Majetič Mladi na OŠ Brinje Grosuplje kot turistični vodniki po občini Grosuplje Osnovna šola Brinje Grosuplje se je tudi letos udeležila projekta Turistične zveze Slovenije Turizmu pomaga lastna glava. V krožku smo sodelovali Lucija Karne-lutti, Kaja Štrubelj, Mojca Zaviršek, Rok Kovač, Miha Ferkulj in Marko Šiškovič. Letošnja tema projekta in s tem turistične naloge je bila Všeč mi je^ Ker smo želeli, da bi tudi mladi iz naše občine, pa tudi sosednjih občin, spoznali to območje, smo se odločili, da bi izdelali ponudbo za mlade na območju Radenskega polja. Ko smo iskali podatke o Radenskem polju, smo naleteli na kmetijo Potokar iz Male Račne, ki v sodelovanju s Krajinskim parkom Radensko polje nudi domače mleko po večjih trgovskih središčih. Tako smo prišli na idejo, da bi lahko organizirali večdnevno preživljanje prostega časa mladih na kmetiji Potokar, kjer bi lahko spoznali kmečko delo in Radensko polje. Nalogo z naslovom Všeč mi je živeti drugače - na kmetiji Potokar! smo konec januarja letos oddali, ogledate pa si jo lahko tudi na spletni strani naše šole. Mislimo, da smo se zelo potrudili. Naša naloga ima tudi poseben logotip - navihanega kmečkega fantiča. Sedaj pa nas čaka še predstavitev naloge. 20. marca 2012 popoldne bo v Mercator centru Šiška potekala turistična tržnica, kjer se bodo predstavile vse šole iz ljubljanske regije, ki so sodelovale pri tem projektu. Vsaka skupina bo imela svojo stojnico. Stojnica OŠ Brinje Grosuplje se bo šibila pod kmečkimi domačimi dobrotami, za piko na i pa bomo dodali tudi poslikane plastenke za mleko z avtomata z motivi kmečkega življenja in primere kmečkih iger, ki bi jih mladi lahko spoznali na kmetiji. Stojnica bo tudi predsta- učenci turističnega krožka vljala lepote Radenskega polja. Vabimo vas, da pridete pogledat našo stojnico, kjer bomo predstavljali našo občino, lahko pa boste glasovali za najboljšo stojnico, v kmečkih igrah pa se tudi preizkusili. Mislimo, da se bomo dobro odrezali, vendar bomo veseli, če boste občani Grosupljega držali pesti za nas in nas prišli v živo spodbujat Kaja Štrubelj, 6. b OŠ Brinje Grosuplje D rvošo ci na obisku v vrtcu Preteklo je že kar nekaj mesecev, odkar so naši prvošolci prestopili šolski prag in postali učenci 1. A Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje. Veseli so bili, da so že tako veliki, da lahko začnejo hoditi v šolo. Radi pa so se spominjali tudi dni, ki so jih preživeli v vrtcu. Tako so se razveselili, ko sem jim povedala, da bomo obiskali otroke v vrtcu. Z veseljem smo jim narisali lepe risbice, jih speli v lično knjižico in se odpravili na obisk k Medvedkom v enoto Tinkara, ki sodi k vrtcu Kekec. Bil je deževen dan. Pa nič zato. Nadeli smo pelerine, odprli dežnike, preverili, če imamo vsi rumene rutice, da nas bodo ob cesti bolje videli, in odšli. Tam nas je pričakal topel sprejem. V igralnici skupine Medvedki smo posedli na preprogo in takoj je stekel pogovor o tem, kaj vse počnemo v šoli. Pa so šolarčki veselo naštevali: v šoli je fino, ker ne gremo več počivat po kosilu, ker se učimo številke in pišemo v zvezke, ker kuharice zelo dobro kuhajo, ker imamo prijazne učiteljice, ker hodimo v telovadnico in se tam igramo športne igre, ker gremo na igrišče, ker imamo nove prijatelje in še in še. Torej veliko razlogov, zakaj se vrtčevski otroci lahko veselijo, da bodo tudi oni kmalu šolarji. Potem so nas Medvedki povabili k igri po kotičkih, ki jih imajo lepo urejene v svoji igralnici in zgodila se je čarovnija. Prej veliki prvošolci so se v hipu spremenili v Medvedke in se vživeli v igro, kot da nikoli ne bi zapustili vrtca. Igrali so se z avtomobilčki, kockami, slanim testom, prelistali slikanice ^ Najbolj pa jim je bil všeč kotiček, namenjen igri vlog: visoke petke in očala, pa postanem prava dama, torbo na ramo in klobuk, pa postanem poštar ali učenjak. Med igro smo si lahko postregli s piškoti, ki so jih Medvedki sami spekli. Za žejne so pripravili tudi sok. Zapeli smo še nekaj pesmic in ker vse, kar je zabavno hitro mine, je tudi tokrat prišel čas za slovo. Medvedki so nas obdarili z ličnimi darilci in povedali, da bodo tudi oni prišli k nam na obisk in postali šolarji za en dan. Z veseljem jih pričakujemo. Metka Anžič Dogodivščine v vrtcu Jurček 16. februarja 2012 smo v vrtcu Jurček organizirali igre na snegu za starše in otroke. Otroci so se skupaj s starši sankali, se igrali s snegom na vrtčevskem igrišču in izdelovali snežake. Sankaško progo so pripravili člani družine Mohar v sodelovanju z vzgojnim osebjem vrtca. Ker smo vsi neizmerno uživali v zimskih radostih, se je naše druženje nadaljevalo tudi v mraku. Na koncu smo se okrepčali s toplim čajem in pecivom, ki ga je pripravila naša kuharica. Ko smo se naužili zimskih radosti, smo vsi že komaj čakali na pust in pustno rajanje. Nanj smo se dobro pripravili, saj smo že pred pustnim torkom z otroki spoznali nekaj pustnih pesmi ter okrasili vrtec s pustnimi očali in prazničnimi verigami. Na pustni torek, 21. februarja 2012, pa so igralnice vrtca zavzele maškare. Po zajtrku se je pričelo pustno rajanje, s katerim Maškarce v vrtcu Jurček smo preganjali zimo. Celo dopoldne smo peli, plesali in, glede na trenutno vreme se zdi, da se nas je zima pošteno ustrašila. Naša kuharica Nataša je skrbela, da nam med rajanjem ni zmanjkalo energije, saj nam je spekla slastne miške, seveda pa na ta dan niso manjkali niti pustni krofi. Kolektiv vrtca Jurček Vabilo k vpisu v Glasbeno šolo Grosuplje Glasbena šola Grosuplje obvešča, da bodo sprejemni preizkusi za vpis v naslednje šolsko leto potekali ob sobotah, 19. in 26. maja 2012, na matični šoli in na podružnicah Dobrepolje, Ivančna Gorica ter Škofljica. Nudimo vpis v naslednje izobraževalne programe: Predšolska glasbena vzgoja, Glasbena pripravnica ter Glasba. IZOBRAŽEVALNA PROGRAMA PREDŠOLSKA GLASBENA VZGOJA IN GLASBENA PRIPRAVNICA Predhodnega preizkusa razvitosti glasbenih sposobnosti ni potrebno opravljati. Izpolnite le vpisni list, ki ga na dan sprejemnega preizkusa oddate vodji podružnice. Predšolska glasbena vzgoja je skupinski pouk za otroke, stare 5 let. Pouk poteka 1-x tedensko po 60 minut. Program traja 1 leto. Glasbena pripravnica je skupinski pouk za otroke, stare 6 let. Pouk prav tako poteka 1-x tedensko po 60 minut in traja 1 leto. V glasbeno pripravnico se lahko vključijo tudi otroci, ki pred tem niso obiskovali predšolske glasbene vzgoje. IZOBRAŽEVALNI PROGRAM GLASBA V glasbeno šolo se lahko vpišejo otroci, ki uspešno opravijo sprejemni preizkus in so v okviru priporočene starosti. Ker je število prostih mest omejeno, se sprejme kandidate z boljšimi rezultati. Prednost bodo imeli otroci, ki bodo izrazili željo po učenju deficitarnih inštrumentov, in sicer: trobila (trobenta, rog, bariton, tuba, pozavna), klarinet in saksofon, oboa, fagot, violončelo, klavirska harmonika, petje. Sprejemni preizkus obsega: petje pesmi po lastni izbiri, posnemanje ritmičnih in melodičnih motivov, razvitost glasbenega spomina, primernost fizičnih predispozicij in zdravstvenega stanja. Več informacij najdete na spletni strani šole www.gsg.si od 9. maja 2012 dalje. Nina Kaufman 15. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov okolice Ljubljane in Zasavja V glasbenih šolah napovedujejo konec zime regijska tekmovanja po vsej Sloveniji in v tujini. V februarju se je 15. regijskega tekmovanja mladih glasbenikov okolice Ljubljane in Zasavja udeležila tudi Glasbena šola Grosuplje. 13. februarja 2012 so v Trbovljah tekmovali kitaristi in komorne skupine s pihali. Naši učenci so dosegli naslednje odlične rezultate: KITARA (mentor Žarko Živkovič): • Urh Klopčič (I. a kat.) je dosegel 87,8 točk in srebrno priznanje. KOMORNE SKUPINE S PIHALI (mentor Andrej Tomažin): • Loti Kralj, Tjaša Javornik in Lea Štrubelj (trio saksofonov, I. kat.) so dosegle 92,33 točk in zlato priznanje. 16. februarja 2012 so v Domžalah tekmovale učenke violine in dosegle naslednje odlične rezultate: VIOLINA (mentoricaViktorija Šušteršič Smrekar): • Petra Skubic (I. c kat.) je dosegla 91,33 točk in zlato priznanje. VIOLINA (mentorica Polona Udovič): • Ajda Blaževič Arko (I. a kat.) je dosegla 97 točk in zlato priznanje • Ana Blaževič Arko (I. b kat.) je dosegla 91 točk in zlato priznanje • Marija Omejec (I. c kat.) je dosegla 85,67 točk in srebrno priznanje. VIOLINA (mentorica Oksana Pečeny): • Tina Blaznik (I. c kat.) je dosegla 94 točk in zlato priznanje. Vsem tekmovalcem in njihovim mentorjem iskrene čestitke! Nina Kaufman Pust - širokih ust v VVZ Kekec Grosuplje Otroci Vzgojno varstvenega zavoda Ke-kec Grosuplje so se na pust pripravljali ves teden. Skupaj z vzgojiteljicami so krasili prostore vrtca, se pogovarjali o pustu in se naučili nekaj pustnih pesmic. V torek, 21. februarja 2012, so pust tudi dočakali. Na pustni torek zjutraj so starši v vrtec pripeljali gusarje, čebelice, vile, princeske, morske deklice, indijančke, klovne, vojake, gasilce, pikapolonice in številne super junake. Po zajtrku se je že začelo pustno rajanje. Otroci so peli in plesali ter z rajanjem preganjali zimo. V lepem sončnem dnevu so se nekateri odpravili tudi po Grosupljem. Otroci enote Rožle so s svojim obiskom presenetili oskrbovance Doma starejših občanov Grosuplje, otroci enote Kekec pa so postanek med pohodom po Grosupljem naredili tudi v prostorih Občine Grosuplje, kjer jih je pričakal podžupan Dušan Hočevar. Skupaj so zapeli nekaj pesmic, med njimi vsem dobro znano »Od hiše do hiše, od vrat do vrat, prinašamo srečo in s srečo pomlad. Zato pa nam dajte en evrček, dva, tri bobe, tri krofe, en košček mesa«, nastala pa je tudi skupinska fotografija. Kot nam je še zaupala pomočnica ravnateljice VVZ Kekec Grosuplje Metka Kadunc, so na ta dan maškarce pri kosilu obvezno pričakali tudi pustni krofi. Jana Roštan Maškarce v vrtcu Kekec Vpis otrok v vrtec Jurček Vrtec Jurček v Mali vasi pri Grosupljem vabi starše na evidenčni vpis otrok. Evidenčne vloge za vpis otrok v vrtec Jurček lahko prevzamete na sedežu vrtca, Mala vas pri Grosupljem 1B, vsak delovni dan od 7.00 do 16.00 ure. Lahko jih dobite tudi preko e-pošte na info@vrtec-jurcek.si. Podelitev Malih Prešernovih nagrad na OŠ LA Grosuplje Na šoli OŠ LA Grosuplje, enota Tovarniška, že vrsto let podeljujemo prestižne Male Prešernove nagrade. 7. 2. 2012 je v avli šole potekala prireditev in podelitev nagrad. V prvem delu smo lahko prisluhnili odličnim interpretator-jem Prešernovih, Pavčkovih in Rozmanovih pesmi. Ogledali smo si španski ples flamenko in izvedbo Železne ceste iz časa Prešerna. Nastopajoči so bili fenomenal-ni, saj so publiko dobesedno začarali. V drugem delu smo izvedeli, kdo vse so nagrajenci in v letošnjem šolskem letu jih je bilo kar nekaj (praviloma nagrado prejmejo učenci 9. razredov). Monika Perme je prejela nagrado za ustvarjanje na likovnem področju, saj se v njenih izdelkih čuti potencial umetniško nadarjene osebe in za svoje razvojno obdobje kaže izstopajoče spretnosti na vseh področjih likovnega izražanja. Polona Azarov je za svoj roman Najlepše poletje prejela nagrado za ustvarjanje na literarnem področju. Roman govori o dekliški temi, ki tematizira ljubezen do konjev in naivno človeško prijateljstvo. Za mojstrsko igranje klavirja in v spomin za uveljavljanje naše šole skozi njeno glasbeno prizadevnost je za ustvarjanje na glasbenem področju nagrado prejela Marjetka Valentinčič. ''Svojega življenja si brez baleta ne znam predstavljati'', pravi sama, zato je nagrado za ustvarjanje na plesnem področju prejela Rebeka Škrjanc. Uspešna baletka, ki je že nastopala skupaj s celotno zasedbo opere, ima treninge že štiri leta po štiri ure in to vsak dan. Vsem nagrajencem čestitamo in jim želimo uspešno nadaljnjo pot. Sabina Vidmar in Tatjana Kneževič avno komunalno pod et e Grosuol e Javno komunalno podjetje Grosuplje neprestano in kakovostno zagotavlja vsem svojim strankam storitve, ki so življenjskega pomena ali pa povečujejo kvaliteto življenja in se tičejo predvsem varstva okolja. Med te sodijo oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih vod, odvoz in deponiranje odpadkov, daljinsko ogrevanje ... Da bi našo dejavnost približali občanom občin, kjer delujemo, vam bomo v tej in prihodnjih številkah predstavili nekatere zanimivosti iz naših dejavnosti, podali poročila, h katerim nas zavezuje zakonodaja, in nasvete za varovanje okolja. Tudi na ta način želimo delovati skladno z načeli trajnostnega razvoja, ki zadovoljuje potrebe sedanjega človeškega rodu, ne da bi ogrozili možnosti prihodnih rodov. Obratovalni monitoring v Centru za ravnanje z odpadki Špaja dolina V CERO Špaja dolina se obratovalni monitoring izvaja v skladu z določili Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Ur. l. RS, št. 61/2011). Monitoring se izvaja z namenom preverjanja, ali so odpadki, prevzeti na odlagališče, odstranjeni skladno z zahtevami, ali procesi v odlagališču potekajo nadzorovano in ali so izvedeni vsi predvideni zaščitni okoljevarstveni ukrepi. V sklopu spremljanja vpliva odlagališča na okolico se v CERO Špaja dolina izvajajo trije sklopi meritev: Vrsta meritve Pogostost 1. Meteorološki podatki 1.1 Količina padavin dnevno 1.2 Temperatura dnevno 1.3 Hitrost in smer vetra dnevno 1.4 Vlaga - izhlapevanje dnevno 2. Meritve emisij v vode in zrak 2.1 Količina izcedne vode mesečno 2.2 Parametri izcedne vode četrtletno 2.3 Parametri padavinske odpadne vode vsakih 12 mesecev 2.4 Količinsko stanje in parametri kemijskega stanja površinske vode četrtletno 2.5 Emisije plinov mesečno 2.5 Emisije plinov mesečno 3. Meritve onesnaženosti podzemne vode 3.1 Gladina podzemne vode mesečno 3.2 Parametri kemijskega stanja podzemne vode po programu monitoringa podzemnih voda Vremenska postaja Meteorološke podatke spremljamo z vremensko postajo, ki zagotavlja spremljanje stanja okolja v skladu z zahtevami svetovne meteorološke organizacije. Graf 1: Povprečna dnevna temperatura v drugi polovici leta 2011. Izcedne vode so vse tekočine, ki se izcejajo iz odloženih odpadkov ali pa pronicajo skozi telo odlagališča. Zajem izcednih vod je urejen z zatesnitvijo telesa odlagališča. To je zagotovljeno s tesnilnim slojem gline debeline 50 cm in z nizko prepustnostjo. Na tako pripravljeno podlago so izvedeni po dnu trije, po brežinah pa dva sloja gline debeline 25 cm in tesnilni sloj nepropustne folije debeline 2,5 mm. Zajem izcedne vode poteka preko dre-nažnega sloja debeline 40 cm in preko perforiranih cevi. Preko kanalizacijskega sistema pa se vsa zajeta izcedna voda zbira v bazenu izcedne vode s prostornino 386 m3. Voda iz bazena se vozi na čistilno napravo. Količina izcedne vode se beleži dnevno, glede na število odvozov. Parametre izcedne vode se določa vsake 3 mesece. Padavinska voda se zbira v bazenu požarne vode. Parametre padavinske vode se preverja vsakih 12 mesecev. Deponijski plini ogrožajo okolico posredno in neposredno s smradom, nevarnostjo eksplozij in zastrupljanjem izcednih vod. Deponijske pline se iz telesa odlagališča zajema s sistemom odplinjevanja, tran-sportira do bakle in tam sežiga. Na ta način se zmanjša izhajanje metana, ki je učinkovit toplo-gredni plin, v ozračje. Sestavo plina se preverja mesečno. Bakla Ker količine plina niso dovolj velike, trenutno ni načrtov o njegovi izrabi za energetske potrebe. Na vplivnem območju odlagališča sta dve vrtini, ki omogočata spremljanje nivoja in kvalitete podtalnice. Nivo podtalnice je potrebno meriti 1-krat mesečno. Merjenja so do nedavnega potekala z ročnim globinomerom, pred kratkim sta bili nameščeni mini tlačni sondi, ki vsako uro odčitata nivo in temperaturo podtalnice. Podatki se enostavno prenesejo na osebni računalnik, tako zbrani pa so enostavni za obdelavo. Parametre kemijskega stanja podzemnih voda se spremlja v skladu s programom monitoringa podzemnih voda. Značilnost odlagališča je gotovo tektonska prelomnica, ki teče v smeri SZ-JV in loči tudi podzemne vode na dva dela, zato nivoja podtalnice nihata različno. Obseg obratovalnega monitoringa na odlagališčih odpadkov je zakonsko določen in ga v celoti izvaja tudi upravljalec CERO Špaja dolina. Rezultatate monitoringa poročamo Agenciji Republike Slovenije za okolje vsako leto, do 31. 3. Poročila o moni-toringu v CERO Špaja dolina bodo objavljena tudi na spletnih straneh Javnega komunalnega podjetja Grosuplje, kjer si jih lahko ogledate (www.jkpg.si). Javno komunalno podjetje Grosuplje Očistimo Slovenijo Očistimo Sloveni o 2012 Spoštovane občanke in občani! Pričeli smo s pripravami na ponovitev velike prostovoljske okoljske akcije Očistimo Slovenijo 2012, ki bo potekala 24. marca 2012, v šolah in vrtcih pa 23. marca 2012. Tokrat ne bomo čistili samo Slovenije. Milijoni prostovoljcev bomo del največje okoljske akcije v zgodovini človeštva, akcije, ki bo združila svet, World Cleanup 2012. Skupaj bomo očistili naš planet milijonov ton odpadkov. Na ta dan se bo pisala zgodovina. Verjamemo, da boste tudi vi z nami krojili čisto zgodbo o uspehu. Akcija bo potekala po uspešnem zgledu projekta Očistimo Slovenijo v enem dnevu!, v katerem se je 17. aprila 2010 združilo več kot 270.000 prostovoljcev. Podobne velike prostovoljske čistilne akcije je izvedlo še 11 držav s skupno več kot 1,5 milijona sodelujočimi prostovoljci. Od vseh je bila Slovenija daleč najbolj uspešna. Rezultati so bili razveseljujoči tudi v občini Grosuplje zaradi velike odzivnosti ljudi. Akcije se je udeležilo 2.460 prostovoljcev oz. 13,3 % vseh prebivalcev naše občine. Izkušnje s terena so bile preprosto neverjetne: najrazličnejši ljudje, od malčkov v vrtcih, šolarjev, do upokojencev in ostalih posameznikov, smo čistili svoj kos Slovenije in vsi smo imeli en sam skupni cilj -OČISTITI SLOVENIJO. Šokantni pa so bili podatki o količini zbranih odpadkov. V naši občini se je nabralo neverjetnih 182.000,00 kg različnih odpadkov. Tudi v naši občini smo takrat pokazali, da znamo stopiti skupaj in prevzeti odgovornost za svoj kraj, da si želimo v skrbi za čistejše okolje pokazati, da lahko skupaj marsikaj ustvarimo, spremenimo ter dvignemo ozaveščenost. Akcija je s svojo povezovalno noto močno vplivala na krepitev vezi med občani. Vse to pa viša kvaliteto našega življenja. Predlanske izkušnje so pokazale, kaj smo naredili dobro in kje bi se dalo kaj izboljšati. Tokrat imamo lažjo nalogo, saj smo se nekaj že naučili. Ob ponovitvi čistilne akcije lahko razmislimo tudi o drugih, predvsem dolgoročnih rešitvah, ki bodo reševale področje odpadkov in čistosti kraja. Verjamemo, da boste del največjega okoljskega projekta v zgodovini človeštva tudi vi in da si boste 24. marec označili v vašem koledarju že sedaj! Brez toliko prostovoljcev, kot sem jih naštel zgoraj, bi nam težko uspel takšen rezultat in vsem, ki so eno soboto pripravljeni nameniti čistilni akciji, gre iskrena zahvala. Veselimo se skupnega sodelovanja! Koordinator akcije v občini Grosuplje: Tomaž Vilar, E: tomaz.vilar@ocistimo.si, T: 031 204 463 Koordinator projekta: Društvo Ekologi brez meja, E: info@ocistimo.si, T: 040 255 433, www.ekologibrezmeja.si Odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev-pomlad 2012 Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Grosuplje, da bo v pomladanskem času odvažalo nevarne odpadke iz gospodinjstev po naslednjem vrstnem redu: Plan zbiranja nevarnih odpadkov: Med nevarne odpadke spadajo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, detergenti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosrebrni odpadki, prazne tlačne posode, fotokemikalije, pesticidi in podobno. Naša skrb je čisto okolje! datum naselje zbirno mesto čas zbiranja torek, 20. 3. 2012 Polica Parkirišče pri družbenim domom 14.00 - 15.00 h torek, 20. 3. 2012 Škocjan Parkirišče pri gasilskem domu 15.30 - 16.00 h torek, 20. 3. 2012 Mala vas pri Grosuplju Parkirišče za družbenim domom 16.15 - 17.15 h torek, 20. 3. 2012 Račna Parkirišče za kulturnim domom 17.45 - 18.15 h torek, 20. 3. 2012 Veliko Mlačevo Parkirišče pri družbenim domom 18.30 - 19.30 h sreda, 21. 3. 2012 2alna Parkirišče pred trgovino 14.00 - 14.30h sreda, 21. 3. 2012 Šmarje - Sap Parkirišče pred družbenim domom 15.00 - 16.00 h sreda, 21. 3. 2012 Grosuplje Parkirišče pri sodišču 16.30 - 18.00 h Javno komunalno podjetje Grosuplje Med • I I • v • • najboljšimi zdravniki tudi grosupeljski? V marcu se bo zaključilo zbiranje glasov za najboljšega zdravnika v sklopi vseslovenske akcije Moj zdravnik. Gre za akcijo, ki daje možnost ljudem, da se zahvalijo svojim zdravnikom za njihovo nesebično pomoč in nagradijo tiste zdravnike, ki zdravijo človeka - ne le bolezen. Zmagovalec bo znan na slovesni prireditvi, ki bo 5. aprila 2012, glasovati pa je mogoče tudi s klicem na brezplačno telefonsko številko 080 13 44. Glasujete lahko za svojo družinsko zdravnico ali svojega družinskega zdravnika, svojo ginekologinjo ali svojega ginekologa ter svojo pediatrinjo ali svojega pediatra. Tudi letos je častni pokrovitelj akcije Moj zdravnik 2012 predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk. Lani so priznanje podelili dr. med., spec. splošne medicine in piranskemu županu Petru Bossmanu, ki je po razglasitvi za revijo Viva dejal: "Če je le v moji moči, rad pomagam. Veliko ljudi ne prihaja k meni le po zdravniško pomoč, temveč na pogovor. Takrat je dovolj že to, da pacienta sočutno poslušaš. V največje zadovoljstvo mi je, če vem, da sem pacientu vsaj malo olajšal težave." Tamara Barič Nova Slovenija, občinski odbor Grosuplje ob 25. marcu 2012, Materinskemu prazniku, vsem mamam, materam in ženam iskreno čestitamo z globoko hvaležnostjo ter iskrenim spoštovanjem do vašega vsakdanjega dela, požrtvovalnosti, ljubezni in nesebičnosti ter tako bogatite dneve vsakdanjega življenja in mu tako dajete pravi pomen in smiset M.5i Nova Slovenija, Krščansko ljudska stranka, občinski odbor Grosuplje 36 GROSUPELJSKÍ ODMEVÍ | MAREC 2012 Društva 2-urno dobrodelno kolesarjenje in tek v Grosuol em - 31. marca bo dober dan Grosupeljčanke in Grosupeljčani bomo v soboto, 31. marca 2012, kolesarili in tekli, da z zbranimi prispevki pomagamo paraplegiku Milanu Slapničarju pri nakupu športnega vozička. Začetek dobrodelno-športnega dogodka bo ob 8. uri pri Gasilskem domu Grosuplje, pridružite pa se nam lahko kadarkoli med dnevom! Kulturno humanitarno športno društvo TurboKATKA bo z organizacijo dobrodelnega kolesarjenja in teka priskočilo na pomoč 22-letnemu Milanu Slapničarju, študentu 1. letnika Višje šole za gostinstvo in turizem. Milan je reprezentant v košarki na vozičkih in po mnenju reprezentančnega trenerja tudi njen ključni igralec. Fant prizadevno trenira košarko in je s tem dober zgled ostalim mladim. Za nadaljnji razvoj nujno potrebuje nov športni voziček. Dobrodelno-športni dogodek se bo začel ob 8. uri pri Gasilskem domu v Grosupljem, Gasilska pot 6, pridružite se nam lahko tudi kadarkoli med 8. in 20. uro. Namen je združiti prijetno s koristnim, zato bomo z miganjem poskrbeli za svoje telo, s startnino 10 EUR (ali po zmožnosti, za otroke v spremstvu staršev ni startnine) pa pomagali Milanu, da dobi športni voziček. Kolesarji bomo med 8. in 20. uro vozili v krogu po trasi: Gasilski dom Grosuplje - Peščenik -Velika Loka - Luče - Veliko Mlačevo - Gasilski dom Grosuplje. Krog je dolg 16,6 kilometra in ga bodo zagotovo zmogli tudi nekoliko slabše pripravljeni kolesarji. Prisotnost na dobrodelnem kolesarjenju bodo popestrili tudi znani ultrama- ratonski kolesarji, ki bodo po trasi kolesarili cel dan. Na dobrodelno kolesarjenje je vabljen vsakdo, ki ima kolo in želi pomagati ter narediti nekaj za svoje telo. Poskrbljeno bo tudi za tiste, ki se radi rekreirate, vendar ne s kolesom. Od 8. do 20. ure bomo tekli oz. hodili po 3 kilometre dolgi trasi, z začetkom in koncem pri Gasilskem domu Grosuplje. Vabljeni tekači, družine z otroki in starejši pa na pohod po trasi dobrodelnega teka. Več informacij o dobrodelno-športnem dogodku najdete na: http://drustvoturbokatka.blogspot.com/ Lepo vabljeni! Ekipa društva TurboKATKA Gledališka skupina pod mostom na Jurčičevem pohodu V soboto, 3. marca 2012, je potekal že 19. Jurčičev pohod s tradicionalnim začetkom v Višnji Gori in ciljem na Muljavi. Jurčičevega pohoda smo se udeležili tudi člani Gledališča pod mostom iz Velike Loke, ki smo vas v zadnjem letu razveseljevali predvsem z gledališko predstavo Policijska postaja. Vzdušje na pohodu je bilo res prijetno. Danijela Pirman Vabimo vas na Kolesarke in kolesarji Kolesarskega društva Grosuplje smo že nared. V teh dneh kritično ocenjujemo aktivnosti lanskega leta ter načrtujemo letošnje akcije. Veliko jih bo, tako za tiste, ki že dolgo vozimo, pa tudi za tiste, ki še pomišljate, če bi izvlekli kolo iz kleti ali garaže. Dobrodošli v naši družbi. Letošnji Maraton treh občin, že 14. po vrsti, bo 3. junija. O tem podrobno kdaj drugič, tokrat pa nekaj več besed o kolesarskih vzponih na Peč in na Gradišče pri Stični. Obe akciji bosta trajali od 1. aprila do 30. septembra 2012. Vzponi na Peč so letos organizirani tretjič. Trasa je primerna za posameznike in družine. Ker je kratka, se lahko vzpnete na Peč vsak dan. Na turistični kmetiji Giovanni se prijavite, vplačate sezonsko startnino, ki znaša 10 evrov po osebi, nato pa se pri vsakem vzponu registrirate z vpisom v knjigo. Zaključna prireditev s priznanji in priložnostnimi nagradami bo sredi oktobra. Vzponi na Gradišče so letos organizirani že petič. Sezonska startnina v znesku 15 evrov se plača v planinski koči, kjer je organizirana tudi vsakokratna registracija vzponov. Za petnajsti in trideseti vzpon vas bomo pogostili s toplim prigrizkom. Ob koncu akcije, predvidoma 7. 10., bo organizirana vožnja na čas in pogostitev na Gradišču, kjer bodo podeljena priznanja in priložnostne nagrade. Društvo bo 1. aprila organiziralo skupinsko vožnjo na obe lokaciji. Zbor zainteresiranih kolesarjev bo ob 14. uri na parkirišču pred klubskimi prostori Kolesarskega društva. O tem vas bomo obveščali na Zelenem valu in na naši elektronski strani: http://www.kolesarsko-drustvo-gro-suplje.si. Prijazno vas vabimo tudi v naše vrste. Postanite naš član in dobrodošli v naših društvenih prostorih na Kolodvorski cesti 2, vsak petek med 20. in 22. uro, kjer boste obveščeni o vsem. Še imate čas, da očistite in tehnično uredite svoje kolo, da vam bo prijazno služilo in vam delalo družbo v toplih dneh, ki so pred vrati. Se vidimo na Peči in Gradišču! Pega Kunstelj, tajnica Kolesarskega društva Grosuplje V letošnjo pomlad vstopamo pripravljeni na nove zmage in dosežke. Za sabo smo pustili, lahko rečem, en del uspešne nogometne sezone. Ne glede na vse, se tudi Klub NK Brinje, tako kot vsa Slovenija, spoprijema s finančno krizo. Ampak v slogi je moč, s pozitivno energijo se moramo nekako prebiti čez hude čase, saj za dežjem vedno posije sonce. Novo leto smo začeli z novimi idejami, izzivi in voljo. Vsak od staršev lahko nekaj prispeva za dobrobit kluba in pri sebi premisli, kaj lahko dobrega naredi za ta klub. Da se ne bo vsak že na začetku ustrašil, da bo zopet treba kaj prispevati, naj povem, da pomaga že to, da lahko vsak izmed nas, medtem ko gledamo tekmo, pobere en papirček ali dva, se malo sprehodi po garderobah in jih po končani tekmi tudi počisti ali vsaj pospravi prazne pločevinke v koš, pozimi krepi svoje mišice s kidanjem snega na umetni travi in seveda, redno plačuje klubske položnice. Pa še kakšna stvar bi se našla, le malo se je potrebno ozreti naokrog. Saj vse to delamo za svoje otroke, da jim omogočimo, da uživajo v tem športu in se česa naučijo. Nenazadnje, otroci nas razveseljujejo s svojimi zmagami, čeprav se bo zraven našel tudi kakšen poraz, ampak vse to je sestavni del športa. Torej, gremo skupaj novim zmagam naproti! In ko že govorimo o zmagah, naj omenim, da je ekipa NK Brinje U-12 A v zimski ligi Kelme open 2011/2012 osvojila 1. mesto. Čestitke trenerju Škerotu in vsaka čast fantom! Nina Debeljak Aktivnosti Študentskega kluba Groš •,y;vUOŠK Groš Namen delovanja študentskih klubov je zagotavljanje čim kvalitetnejšega študentskega življenja. V Študentskem klubu Groš se zato trudimo, da študentom nudimo kar največ tako na področju izobraževanja (izobraževalni tečaji), kot na področju družabnega življenja (zabava, šport, kultura). Organiziramo najrazličnejše projekte po subvencionirani ceni. V zimskih mesecih smo kar dvakrat odšli na smučanje v Mo-krine (Nassfeld), na pustno soboto pa ste se lahko v klubu Groš zabavali do zgodnjih jutranjih ur. Tokrat pa vse tiste, ki še ne veste, kje boste preživeli prvomajske praznike, vabimo z nami na »springbreak« v Kanegro. V spomladanskih mesecih pripravljamo tudi nove izobraževalne tečaje. Ker si želimo, da bi v čim večji meri prisluhnili željam in potrebam študentov, ste vsi lepo vabljeni na Groševe uradne ure, ki so vsak ponedeljek, od 17 h do 19 h, in vsako sredo, od 18 h do 20 h, v prostorih Študentskega kluba Groš. Preprosto zato, da skupaj malo poklepetamo, spijemo kakšen čaj, kavo ali pa da nam predlagate svoje ideje za nove Groševe projekte. Študentski pozdrav,UO Študentskega kluba GROŠ Aktivni člani Rotaract kluba Grosuplje 2.200,OOEU^ Tudi v letošnjem rotarijskem letu 2011/12 smo člani Rotaract kluba Grosuplja izredno aktivni. Izpeljali smo projekt »Nedonošenčki«, sodelovali pri vseslovenskem projektu Simbioza, zbirali dobrine za socialno šibke v Mercator centru Grosuplje ter z glasbo in sladkimi dobrotami popestrili novoletne praznike starejšim občanom Grosupljega. Izpostavili bi projekt »Nedonošenčki«, saj so bili mesec november in sledeči meseci do februarja v znamenju zbiranja sredstev za nakup inzulinske črpalke. Projekt smo popestrili z bovling turnirjem v Trebnjem, kjer smo se zbrali člani Rotaract klubov iz Slovenije, člani Rotary kluba Grosuplje ter predstavniki Porodnišnice Ljubljana iz oddelka za nedonošenčke. člani Rotaract kluba Grosuplje V torek, 7. februarja 2012, smo projekt zaključili z uradno predajo donacije v vrednosti 2.200 EUR. Zahvaljujemo se vsem donatorjem za izkazano podporo. Z donacijo ste pripomogli k manj bolečemu in hitrejšemu okrevanju nedonošenčkov. Biti moraš srečen, da nekoga osrečiš. Pomembno je nekoga osrečiti, da bi ostal srečen. (neznan) Člani Rotaract kluba smo srečni! Brigita Zakrajšek Članica Rotaract kluba Grosuplje Zimovanje klanovcev Nadobudni skavti smo se zadnji vikend počitnic odpravili v Spodnje Danje. Naslov je bil Včeraj, jutri, danes. Sledili smo zgodbi Alkimist. Zbrali smo se v petek zjutraj in se podali v razburljivi svet skavtstva. Prvi dan je bil namenjen medsebojnemu spoznavanju in odkrivanju, kaj nas je najbolj zaznamovalo v življenju kot osebo, skavta, krajana in člana Cerkve. Sobotno dopoldne smo preživeli zunaj. Medtem, ko sta voditelja osvojila Ratitovec, smo mi kuhali golaž in poleža-vali na travi, kjer nas je pogrelo toplo sonce. Po odličnem kosilu so sledile snežne igre. S traktorsko gumo smo se spuščali po strmem pobočju, kegljali in aktivnost ovekovečili s kepanjem. Premočeni, premraženi in utrujeni smo se vrnili v hiško, kjer smo se okrepčali, nadaljevali s kvi-zom in končali s sproščujočo masažo. Vstali smo zgodaj zjutraj in se odpravili k sveti maši, a ker je ni bilo, smo šli nazaj, pojedli zajtrk, spakirali in zapustili naš začasni domek. Po iskanju smo le našli cerkev v Zalem Logu, kjer je bila maša. Po maši smo imeli krajšo ceremonijo, na kateri smo se s podpisom zavezali k izpolnitvi skupnega cilja. Zimova-nje, ki nikogar ni pustilo ravnodušnega, smo zaključili s kopanjem v Atlantisu. Ana Griz, Čustveno te ugriznem kobil'ca Društvo delovnih invalidov Grosuplje vabi na POHOD POVEŽIMO SOLINE ALI KOPALNI DAN V IZOLI -HOTEL DELFIN, ki bo v NEDELJO 1. 4. 2012 Cena avtobusnega prevoza bo odvisna od števila prijavljenih, vstopnina za kopanjev hotelu Delfin pa je 7,00 EUR na osebo. Odhod je ob 7.00 uri izpred avtobusne postaje v Grosupljem. Po želji se lahko udeležite samo pohoda ali samo kopanja v notranjem bazenu hotela Delfin. Vabljeni vsi člani društva invalidov, njihovi svojci in tudi drugi udeleženci. PRIJAVE po telefonu 041 799 998 ali v pisarni društva na Kolodvorski 5 v Grosupljem v ponedeljek 12. 3. 2012 ali 19. 3. 2012 med 9. in 11. uro. —7 v v , • • • Zbor čanov društva inva idov Grosup e V soboto, 25. februarja 2012, so se v gostilni Slamar v Šmarju - Sapu zbrali člani Društva invalidov Grosuplje. Na srečanju so se jim pridružili predstavnik Zveze delovnih invalidov Slovenije (ZDIS) in predsednik Društva invalidov Črnomelj Srečko Matkovič, predsednik Društva invalidov Metlika Gorazd Prhne, predsednik Društva invalidov Novo mesto Alojz Golob in predsednik Društva invalidov Ribnica Marjan Zajc. Uvodoma je vse zbrane člane društva pozdravila in nagovorila predsednica Društva invalidov Grosuplje Anica Per-me. Poudarila je, da je prav, da si ljudje, ki jih vežejo enake ali vsaj podobne težave in interesi, pomagajo ter si stojijo ob strani. Lepo je, če vemo, da se vedno lahko na koga obrnemo. Kot je še dejala, nam lahko vsaka skupnost veliko da, vendar le, če bomo tudi sami tej skupnosti dali vsaj kanček sebe in tudi svojega časa. Na zboru Društva invalidov Grosuplje se je tokrat zbralo 142 članov društva. Pregledali so aktivnosti društva v preteklem letu in se seznanili z načrti, ki so predvideni za letošnje leto. Prostori Društva invalidov Grosuplje so odprti vsak ponedeljek od 9. do 11. ure in vsak prvi ponedeljek v mesecu od 16. do 17. ure. Vsak prvi ponedeljek v mesecu v prostorih društva poteka tudi brezplačno merjenje krvnega tlaka. Bogat program društva v celoti realiziran V Društvu invalidov Grosuplje so si v letu 2011 zastavili bogat program in ga v celoti tudi realizirali. Socialni program Društva invalidov Grosuplje je obsegal naslednje dejavnosti: • skrb za neodvisno življenje težkih in nepokretnih invalidov, • prva osebna in socialna pomoč ter informiranje, • pomoč invalidom za ohranjanje zdravja po težkih operativnih posegih in po nastanku invalidnosti, • ohranjanje psihofizičnih sposobnosti invalidov preko rekreacije in športa, • skrb za integracijo invalidov v kulturno in družbeno življenje. V sklopu programa so se tako člani društva v letu 2011 udeležili treh delavnic v Radencih na temo obrezovanja drevja, izdelovanja rož ter spoznavanja in uporabe zdravilnih zelišč, redno so se udeleževali pohodov (Valentinov pohod, pohod po Jurčičevi poti, pohod od solin do solin), odšli so na izlete v Sarajevo, Beograd, Susak ter na romanje v Medugorje. Prav tako so bili v letu 2011 za člane društva večkrat organizirani kopalni dnevi, sodelovali so na športnih tekmovanjih invalidov, več članov društva je odšlo tudi na letovanje in rehabilitacijske programe ter na zdravstvene programe s terapijami. V Grosupljem so organizirali delavnico izdelovanja rož in delavnico ročnih del ter ob koncu leta 2011 srečanje za težje invalide v restavraciji Kongo Grosuplje. Poleg vsega naštetega članom društva omogočajo različne vrste rekreacije, pomoči, prevoze za potrebe zdravstva, z medsebojnim druženjem pa skupaj premagujejo tudi invalidnost in osamljenost. Posebna zahvala županu dr. Petru Verliču S podobnimi aktivnostmi in bogatim programom nameravajo nadaljevati tudi v letošnjem letu. Posebna zahvala za uspešno delovanje društva gre ZDIS-u ter občinam Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Anica Perme se je ob tem še posebej zahvalila Občini Grosuplje in županu dr. Petru Verliču, ki je društvu omogočil zelo uspešno srečanje za težje invalide v restavraciji Kongo Grosuplje, prav tako pa Občina Grosuplje društvu pomaga tudi pri stroških prostora. Uradnemu delu je sledilo kosilo in prijetno druženje ob zvokih ansambla Sledi, s harmoniko pa se jim je pridružil Jani Zrnec. Na srečanju so obeležili tudi praznika: dan žena in pust. Vse člane se obdarili s pustnimi krofi, predstavnice nežnejšega spola tudi z rožicami. Redni letni občni zbor Prostovoljnega gasilskega društva Grosupl e v 103. letu delovan a Prostovoljstvo je dejanje, ki mi da mirno spanje. Ko nekdo se v stiski znajde, prostovoljec pomoč mu najde. Prostovoljstvo je beseda, ki ima pomen za lep namen. Pomagati je lepo in nikoli ni težko. Vse mi povej, ker to gre naprej. Lepo je podariti, ker nas vežejo nevidne niti. Ne pusti človeka samega, kadar se počuti malega. Če nekdo potrebuje pomoč, imamo vsi skupaj večjo moč. Hvala za pomoč. 103. rednega letnega občnega zbora Prostovoljnega gasilskega društva Grosuplje so se udeležili župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič, podžupan občine Grosuplje Dušan Hočevar, podžupan občine Grosuplje in predsednik PGD Grosuplje Iztok Vrhovec, predsednik Gasilske zveze Grosuplje Andrej Bahovec, poveljnik Gasilske zveze Grosuplje Janez Pezdirc, predsednik starejših gasilcev in predstavnik Gasilske zveze Grosuplje Anton Krašovec, poveljnik Civilne zaščite Grosuplje Niko Mihičinac, predsednik Krajevne skupnosti Grosuplje Marjan Jakopin in nekateri drugi pomembnejši gostje. Leto je naokoli in prišel je čas, ko so morali tudi gasilci pogledati v preteklost, analizirati svoje delo in se poveseliti skupnih uspehov. Minulo leto je bilo na vseh področjih gasilske dejavnosti zelo aktivno in bogato. Naj na tem mestu povemo, da so grosupeljski gasilci v preteklem letu intervenirali kar 48-krat. Po kratkem pregledu nekaterih pomembnejših aktivnosti PGD Grosuplje v preteklem letu lahko povemo, da so gasilce večkrat obiskali otroci osnovnih šol in vrtcev. Članice društva so v mesecu marcu skupaj praznovale materinski dan, na praznovanju pa je z njimi svoje izkušnje delila domačinka Zdenka Cerar, Tina Baloh pa jim je predstavila svoj potopis iz Kolumbije. Meseca aprila so z mladimi gasilci izvedli čistilno akcijo in v mesecu maju že tradicionalno pripravili Florjanovo mašo v znamenju starejših gasilk in gasilcev. Mesec junij je minil v organizaciji letne veselice, ki je bila zelo dobro obiskana.V naslednjih mesecih so izvedli nekaj čistilnih in delovnih akcij, uredili okolico in novo otroško igrišče ter organizirali osnovni tečaj za gasilce. Oktober je mesec požarne varnosti. Izvedenih je bilo več dodatnih vaj tako v šolah kot v vrtcih. Pregledali so vse hidran-te, ki so postavljeni po naših vaseh in jih v sodelovanju s predsednikom Krajevne skupnosti Grosuplje Marjanom Jakopinom tudi sanirali. Na Martinovo soboto so grosupeljski gasilci odšli na izlet, v mesecu decembru pa so s svojimi koledarji obiskali krajane. Pred božičnimi prazniki so okrasili gasilski center, imeli družabno srečanje in sprejeli betlehemsko lučko. Gasilska veselica z ansamblom Mambo Kings in nakup novega vozila Pester program PGD Grosuplje načrtuje tudi za letošnje leto. Sledili bodo načrtu investicij na področju operativnih dejavnosti društva, kot tudi načrtom obnovitvenih in vzdrževalnih del. Naj izpostavimo predvsem nakup novega vozila, kateremu bo namenjenih veliko aktivnosti tako v letošnjem kot tudi v prihodnjem letu. Ob tej priložnosti so člani PGD Grosuplje izrekli zahvalo vodstvu Občine Grosuplje in županu dr. Petru Verli-ču, ki je prisluhnil njihovim potrebam in bo tako skupaj z Gasilsko zvezo Grosuplje prispeval večino denarja za novo vozilo. Osrednji dogodek bo tudi v leto- Predsednik PGD Grosuplje Iztok Vrhovec. šnjem letu predstavljala gasilska veselica. 16. junija 2012 nas bo zabaval ansambel Mambo Kings. Sicer pa bodo tudi v letu 2012 nadaljevali s svojimi že tradicionalnimi dejavnostmi, se udeleževali različnih tekmovanj in vaj, nadaljevali bodo tudi z rednimi tedenskimi srečanji za mladino. Program je povezovala Tadeja Anžlovar, nastopili pa so najmlajši člani in članice društva, Ženski pevski zbor Biser, KD Lotos Grosuplje in ŽKUD Tine Rožanc Klapa Lavanda. Jana Roštan Prisotni na občnem zboru PGD Grosuplje. —7 v —|— . . v v , Zbor C anov Turističnega društva Šmare - Sap V četrtek, 23. februarja 2012, se je v dvorani Družbenega doma v Šmarju - Sapu odvil letni zbor članov Turističnega društva Šmarje - Sap, kjer so člani društva skupaj ocenili delo v preteklem letu in oblikovali program dela za v prihodnje. Dogodku sta prisostvovala tudi podžupan Dušan Hočevar in predsednik Krajevne skupnosti Šmarje - Sap Janez Tomažin. Tako podžupan kot predsednik krajevne skupnosti sta ob tej priložnosti delo turističnega društva pohvalila in vsem članom zaželela veliko uspeha in entuziaz-ma tudi v prihodnje. Turistično društvo Šmarje - Sap je namreč tisto, ki skrbi za pestro dogajanje v kraju in je pravzaprav nosilec večine dejavnosti, pri katerih sodelujejo tudi druga društva. V letu 2011 je društvo izvedlo vse načrtovane projekte. Kot člani Turistične zveze Grosuplje so v januarju aktivno sodelovali na osrednjem turističnem sejmu Alpe-Adria: Turizem in prosti čas, v mesecu aprilu na velikonočnem sejmu na Boštanju, v mesecu septembru na prireditvi Grosuplje v jeseni. V preteklem letu so med drugim organizirali potopisna predavanja, izobraževanja, pohode, krajše kulturne prireditve, odpeljali pa so se tudi na izlet. Veliko aktivnosti načrtujejo tudi za letošnje leto. Kot je bilo že rečeno za preteklo leto, so tudi v začetku leta 2012 sodelovali pri predstavitvi Turistične zveze Grosuplje na sejmu Turizem in prosti čas in promovirali turistične znamenitosti občine Grosuplje. V mesecu marcu bodo sodelovali na vseslovenski prostovoljski okoljski akciji Očistimo Slovenijo 2012, v naslednjih mesecih pa bo v letošnjem letu organiziranih več pohodov in prireditev, v mesecu oktobru je v planu izlet v Porabje. Največji izziv Turističnemu društvu Šmarje - Sap predstavlja prireditev Čas za ustvarjanje Največji izziv Turističnemu društvu Šmarje - Sap v letošnjem letu predstavlja prireditev Čas za ustvarjanje, ki se bo odvila v soboto, 9. junija 2012, na igrišču Podružnične šole Šmarje - Sap. Turistično društvo Šmarje - Sap se želi s prireditvijo usmeriti k predstavitvi ustvarjalnosti ljudi, ki živijo v našem okolju. Naj bo to poklic, profesionalna dejavnost, podjetje ali zanimiv hobi. Menijo, da v današnjih zaostrenih družbenih razmerah predstavlja izhod iz krize prav ustvarjalnost, inovativnost in delavnost, zato so se odločili, da pripravijo prireditev Čas za ustvarjanje. Na njej želijo predstaviti različne poklice, obrti, podjetja, kmetijsko dejavnost in druge dejavnosti domačinov. Pogosto se namreč postavlja vprašanje, kako privabiti popotnike in turiste, kaj se jim poleg znamenitosti lahko ponudi v Šmarju in okolici. Zavedajo se, da je ponudba in prodaja turizma in izdelkov da- nes najtežji del poslovno turističnega procesa, še posebno ko gre za konkuriranje z velikimi turističnimi znamkami in kraji z izjemnimi kulturnimi znamenitostmi. Zato iščejo nove ideje, nove možnosti, vse krajane pa vabijo, da se jim pridružijo na prireditvi Čas za ustvarjanje. Za razstavljavce bo prireditev možnost za promocijo, navezovanje stikov in veselo druženje, za obiskovalce pa predstavitev zanimivosti, dejavnosti v naših krajih. Za mlade, ki se šele odločajo za poklic, bo prireditev morda nov izziv v odločanju. Jana Roštan » podžupan Dušan Hočevar pohvalil delovanje društva. člani Turističnega društva Šmarje-sap. predsednica društva ga. Darja Štibernik o aktivnostih v preteklem letu in načrtih za letošnje leto. Grosupeličanom na volio veliko pohodniških in plezalnih izzivov Za Planinskim društvom (PD) Grosuplje je zelo uspešno leto. Kot je na rednem občnem zboru poudaril predsednik Franc Štibernik, so pridobili veliko mladih, zelo velik uspeh pa so v sklopu PD zabeležili tudi mladi plezalci. Čeprav se zdi, da je pohodnikom in plezalcem namenjeno manj pozornosti kot nekaterim drugim, so njihovi uspehi in dolgoletno volontersko delovanje vredni pohvale ter spoštovanja. Leto 2012 plezalcem prinaša nove pridobitve Številni člani PD se sicer še vedno raje na pohode odpravljajo sami in tako sami sebi določajo tempo, Štibernik pa si želi, da bi bila udeležba na pohodih in sodelovanje družin čim večja. Med mladimi je opaziti zanimanje predvsem za plezanje, kar se odraža v dejstvu, da je plezalna sekcija Ascendo izjemno uspešen del PD. V Ascendu poudarjajo, da dajejo največ poudarka prav mladim silam. Lani so blesteli tako na domačih kot tujih tekmah, tudi vstop v leto 2012 pa je s tekmovalnega vidika nakazal, da je pred njimi dobro leto. Letos bodo organizirali tekmo za Vzhodno državno ligo in državno prvenstvo za mlajše kategorije, kjer merijo na najvišja mesta. Štibernik je povedal, da bodo v tem letu odpirali prenovljene prostore plezalnice - prostor, ki ga zdaj zasedajo taborniki, bodo namreč dobili oni. To je Štiberniku zagotovil tudi podžupan Dušan Hočevar (tako oba podžupana kot župan so se sicer opravičili za izostanek na seji). Velika zasluga za dobro (so)delovanje gre tudi Andreju Cevcu, vodilnemu na ZŠO Grosuplje, ki je dejal, da trenutno z županom na področju financ dobro sodelujejo, pa čeprav »finančna slika« ni rožnata. Priznava, da še ni rešeno, kako bo športna dvorana funkcionirala, sam pa se bo boril za to, da bo tudi v bodoče še naprej polna. »Rekreacijsko plezanje poteka po ustaljenem redu in temu primeren je tudi obisk. Člani so zelo zadovoljni, le včasih nam kapacitete plezalnih površin ne zadoščajo, da bi se vsi pošteno naplezali,« pravi Štibernik. Kdaj in kam na pohode? PD Grosuplje bo sicer tudi letos organiziralo številne planinske pohode. V zimskih mesecih bodo ti (v primeru ugodnih snežnih razmer) namenjeni turnim smučarjem in izkušenim poho-dnikom, ki obvladajo uporabo derez in cepina. Za spoznavanje domačih bodo izvedli pohode po Grosupeljski poti, saj si želijo, »da bi čim več naših občanov prehodilo to lepo pot in nam poslalo izpolnjene dnevnike Grosupeljske poti in si tako prislužilo spominsko značko o prehojenih 80 km poti«. Komisija za delo z mladimi bo za najmlajše pripravila še poseben program. Za zahtevnejše ture, kjer so potrebne tudi al- pinistične izkušnje, se bodo usposobljeni člani lahko prijavili na članskih večerih, ko se bodo dogovarjali o dodatnih turah izven programa.Vse ljubitelje pohodov vabijo, da se včlanijo v društvo - članarina bo namreč pripomogla k temu, da bodo še naprej kakovostno urejali planinske poti, člani pa so sicer deležni tudi drugih ugodnosti (več informacij najdete na www.pdrustvogrosuplje-psascendo.si). Tamara Barič Predsednik Planinskega društva Grosuplje Franc Štibernik. objavljamo seznam pohodov v prvi polovici leta: Datum Cilj- opis programa - izhodišče Zahtevnost - oprema Ur hoje Organizator Marec 10. 03. MOJSTROVKA 2332 m Pohod, turno smučanje Zahtevna zimska tura, čelada, dereze, cepin 5 Franc Štibernik 041 696 941 24. 03. POREZEN 1630 m Petrovo brdo Zimski pohod, običajna pohodna oprema 4 Miro Pavič April 14. 04. GROSUPELJSKA POT Grosuplje, Magdalenska gora, Pugled, Šmarje Sap - Grosuplje Lahka pot, zimska oprema 6 Franc Štibernik 041 696 940 28. 04. SLAVNIK Lahka, običajna pohodna oprema 5 Franc Štibernik 041 696 940 05. 05. VREMŠČICA 1027 m Košana Sprehod po cvetnih poljanah 4 Franc Štibernik 041 696 940 Maj 19. 05. GROSUPELJSKA POT Šmarje Sap, Gora, Tabor, Grosuplje Lahka, običajna pohodna oprema 7 Vojko Erzetič 26. 05. SLEMENOVA ŠPICA 1911 m Vršič, Varianta: Mojstrovka po Hanzovi Lahka, običajna pohodna oprema, varianta zelo zahtevna, plezalni pas, čelada, samovarovalni komplet 6 Franc Štibernik 041 696 940 Nejc Štefančič Društva MAREC 2012 | GRosupELJsKi oOMEvi 43 Občni zbor in 60-letnica društva uooko encev Šmar e - Sao Pustna nedelja je bila, 19. februar 2012. Za šmarske upokojence prazničen dan s kar trojno vsebino: najprej počastitev 60-letnice društva, za tem občni zbor, vse do večera pa še pustovanje. Veliko članov se je zbralo. S svojim obiskom so nas počastili: Mateja Kožuh Novak - predsednica ZDUS-a, Malči Žitnik - predsednica Koordinacije DU Dolenjska in Janez Tomažin - predsednik sveta KS Šmarje - Sap. Župan se je opravičil. V kulturnem programu so nas s tremi točkami raznežili otroci iz šmarskega vrtca. Ob spremljavi harmonike so prepevale naše pevke, po novem imenovane Večerna zarja. 80-letna Anica Juhant je zrecitirala pesmico, ki se jo je naučila v rani mladosti, Nada Rovšek pa nam je namenila čustven nagovor in pesmico, ki jo je spesnila prav za tokratno slavje. Nekaj misli iz govora predsednice ob 60-letnici: Ob ustanovitvi šmarskega društva se je pisalo leto 1952. Tisto leto je pri nas sredi februarja zapadlo rekordnega meter in pol snega. Na Rašici pri Turjaku so postavili spomenik Primožu Trubarju, prepevati je začel Slovenski oktet. In v Sloveniji je bilo ustanovljenih, zanimivo, 60 društev upokojencev. Tudi naše. Shranjen imamo časopis iz tistih časov, kjer lepo piše: 14. decembra 1952 je bilo ustanovljeno DU Šmarje - Sap. In zakaj prav tistega leta toliko novih društev? Do takrat so imeli pravico do pokojnine samo državni in javni uslužbenci. Po 2. svetovni vojni pa so se socialne razmere delavcev močno izboljšale. In prav leta 1952 je začel veljati nov pokojninski sistem, pravico do pokojnine so dobili vsi zaposleni. Množično so se začela ustanavljati tudi društva upokojencev. V 60 letih se je v našem društvu zvrstilo 5 predsednikov: Albert Bitenc - 17 let, Jakob Perovšek - 20 let, Milan Korelc - 7 let, Zofka Glinšek - 7 let in sedaj Ana Fabjan - 9 let. Lepe številke, veliko požrtvovalnosti, veliko opravljenega prostovoljnega dela, tako pri predsednikih kot pri ostalem vodstvu društva. In tudi veliko hvaležnih članov, udeležencev organiziranih dejavnosti. Vsebina delovanja je ves čas približno enaka: izleti, srečanja, šport, petje ter razne medsebojne pozornosti in pomoči. Še podatek iz zadnjega desetletnega obdobja: z 282 članov v letu 2002 smo v lanskem letu prišli na 357. Precej novih, a tudi umrlih, saj smo društvo, v katerega smo včlanjeni prav do smrti. Sledila je podelitev priznanj. Priznanja DU Šmarje - Sap je podelil Janez Tomažin. Prejeli so jih: Nada Rovšek, Jožica Grozde, Milena Nučič, Jožica Ka-dunc, Alenka Korelc, Vida Strežek, Franci Ogrinc, Anica Bergant in Ana Fabjan. Priznanja in plakete ZDUS-a pa je podelila predsednica Mateja Kožuh Novak. Priznanje so prejeli: Metka Zaviršek, Fa-nika Smerke, Vida Ferbežar, Jožica Kaste-lic, Viktor Dolinšek, Anica Gregorc, Cilka Železnikar in Anica Juhant. Posebno pla- keto za 10-letno prepevanje je prejel naš ženski pevski zbor Večerna zarja, društvo pa veliko plaketo za 60 let delovanja. Potem pa redni občni zbor društva: vodil ga je Ljubo Vilar, dolgoletni šmarski kulturni delavec, naš član pa komaj dober mesec. Poslušali in potrdili smo lansko poročilo o delu in finančnem poslovanju ter letošnji program dela in finančni plan. Gostje so nam namenili veliko prijaznih in pohvalnih misli. Zelo smo jih bili veseli. Upam, da bomo še naprej uspešno delali. Čim več oziroma toliko, kot zmoremo letom, prostovoljcem in sredstvom primerno. Program za leto 2012 (izleti, srečanja, letovanje): 24. 04. Izlet Reka, Trsat, Ilirska Bistrica 29. 05. Izlet Mariborsko Pohorje 17. 07. Kopanje Izola 03. 08. Gledališče Ogled predstave na Studencu 31. 08. - 07. 09. Letovanje Delfin Izola 15. 09. Izlet Cirje, po Krasu 16. 10. Izlet V neznano Srečanje »Predčasno« martinovanje 27. 12. Srečanje Silvestrovanje In seveda še: ženski pevski zbor, ženska rekreacija v telovadnici, pikado, šah, balinanje, namizni tenis, izleti v gore skupaj s PD Grosuplje in DU Ivančna Gorica, posebno za starejše pa razne pozornosti in možne pomoči. Hvala vsem udeležencem za obisk, za domače pustne dobrote in za dobro voljo. Lep pozdrav pa tudi članom, ki se tega slavja niste mogli udeležiti. Predsednica DU Ana Fabjan 44 GROSUPELJSKI ODMEVI | MAREC 201 Društva Podelitev priznan krvodajalcem ubilantom Župan dr. Peter Verlič in predsednik OZRK Grosuplje Franc Horvat sta v torek, 24. februarja 2012, v gostilni Pr' atku podelila priznanja krvodajalcem jubilantom iz občine Grosuplje. Nekateri med njimi so svojo kri darovali 40-krat, nekateri 50-krat, Boris Pavlič pa je svojo kri daroval celo 60-krat. OZRK Grosuplje je svoje zveste krvodajalce in krvodajalke počastil s priznanjem. Kot nam je zaupala povezovalka programa Nataša Markovič, kri daruje približno 5 % Slovencev. Krvodajalci in krvodajalke so tisti, ki v naglici svojih življenj, ko nimamo časa za svoje družine, niti za samoizpolnitev, svoj čas namenjajo drugim, nepoznanim, zlasti tistim, ki v določenem trenutku svojega življenja potrebujejo prav njih. Oni so tisti, ki utrjujejo spoznanje, da smo medsebojno soodvisni. Na njihov velik pomen v družbi nas je v svojem govoru spomnil tudi župan dr. Peter Verlič. Kot je dejal, grosupeljska občina leži ob avtocesti, ob železniški progi, utrip na cestah pa je vedno večji. Če ne bi bilo humanosti, ki jo izkazujejo krvodajalci in krvo-dajalke, potem bi lahko marsikatero človeško življenje obviselo usodno na nitki. Obljubil je, da bo v letošnjem letu iz sredstev, ki mu jih omogoča košček proračuna, namenil drobno pozornost, v finančnem smislu, prav OZRK Grosuplje. Za tem je vse prostovoljce in prostovoljke pozdravil tudi predsednik OZRK Grosuplje Franc Horvat, županu dr. Petru Verliču pa se je zahvalil za finančno in moralno podporo. Sledila je podelitev priznanj zvestim krvodajalcem in krvodajal-kam jubilantom, za tem pa prijetno druženje ob večerji. Za spomin in vzpodbudo. predsednik oZRK Grosuplje Franc Horvat, tudi sam prejemnik priznanja za 40-krat darovano kri. Jana Roštan G. Boris pavlič je svojo kri daroval kar 60-krat. Krvodajalci jubilanti. Območno združenje VVS Grosuplje le ocenilo svo e delo in si postavilo nove cil e Člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje, ki združuje veterane občin Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica, so se zbrali v petek, 2. marca 2012, da opravijo pregled svojega dela v preteklem letu in si zastavijo nove cilje. Zbor so pričeli, tako kot vsako pomembnejše srečanje, s simbolnimi predmeti, kot so: kamen z očaka Triglava, bel prt, čaša vina, rdeč cvet, ščepec soli, ki simbolizirajo najpomembnejše vrednote, katerim so zavezani veterani. Hkrati simbolizirajo neomajno pripadnost domovini ter vrednotam osamosvojitvene vojne. Srečanje je posvečeno tudi spominu in zahvali vsem tistim, ki so za slovensko osamosvojitev dali največ, to je svoje življenje. Iz poročil, ki so jih podali predsednik območnega združenja Boris Peterka ter vodje posameznih dejavnosti, je bilo razvidno, da je bilo združenje v preteklem letu zelo aktivno. Saj so se poleg tega, da so uspešno organizirali srečanja veteranov Ljubljanske pokrajine, aktivno ukvarjali tudi z drugimi dejavnostmi. Med njimi gre izpostaviti predvsem pohodnike, ki so se udeležili kar desetih pohodov. Veterani območnega združenja Grosuplje so sodelovali tudi na športnih srečanjih veteranov ter dosegali zavidljive rezultate. Kar pa je najpomembnejše, skupaj z vodstvom Osnovne šole Louisa Adamiča iz Grosupljega so aktivno sodelovali pri spodbujanju domoljubja in domovinske vzgoje ter prenosu izročil osamosvojitvene vojne na mlajšo generacijo. Tudi za v prihodnje so trdno odločeni nadaljevati z aktivnostmi, katerih cilj je krepitev ljubezni do domovine in ohranjanju spomina na osamosvojitveno vojno. Hkrati pa jim bo ena najpomembnejših nalog tudi skrb za člane veterane vojne za Slovenijo. Sodelovali bodo tudi z drugimi veteranskimi združenji. Še posebno pozornost bodo posvečali sodelovanju s policijskim veteranskim združenjem Sever, ki združuje soborce, ki so se sicer v drugačnih uniformah leta 1991 borili za iste cilje. Niso pa se pozabili zahvaliti tudi najaktivnejšim članom, kakor tudi vsem, ki so v preteklem letu sodelovali z združenjem. Priznanje so izročili tudi družini nedavno tragično preminulega zelo aktivnega člana združenja Francija Omahna. Izročanje priznanj. Po končanem uradnem delu so se veterani še dolgo zadržali v prijetnem klepetu ob obujanju spominov na tiste negotove in usodne dni pred dobrimi dvajsetimi leti. Pokomentirali pa so tudi najaktualnejše dogodke ter tako dokazali, da jim tudi danes ni vseeno za prihodnost naše domovine Slovenije. Franci Zorko Predstavniki Občine Velika Kladuša obiskali PGD Grosuplje Podžupan Iztok Vrhovec in g. Ismet Hušidič, pomočnik načelnika Občine Velika Kladuša. Podžupan Iztok Vrhovec je v petek, 27. januarja 2012, sprejel predstavnike Občine Velika Kladuša iz Bosne in Hercegovine. Obiskali so nas Ismet Hušidič, pomočnik načelnika Občine Velika Kladuša, Aladin Mržljah, višji referent za področje civilne zaščite Občine Velika Kladuša in Muhamed Kudiš, poveljnik gasilske enote Velika Kladuša. Podžupan Iztok Vrhovec je predstavnikom Občine Velika Kladuša v imenu Občine Grosuplje izrekel dobrodošlico, hkrati pa jim je kot predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Grosuplje povedal več tudi o delovanju gasilstva v Sloveniji. Njihov namen obiska v Sloveniji je bil namreč ta, da bi pridobili dodatne informacije glede organiziranosti sil za zaščito in reševanje v naši državi. V občini Velika Kladuša si namreč med drugim želijo zgraditi nov gasilski dom, nadgraditi tehniko in tako izboljšati stanje na področju zaščite in reševanja. Kot primer dobre prakse jim je bilo podrobneje predstavljeno delovanje PGD Grosuplje. Podžupan Iztok Vrhovec jim je razkazal prostore gasilskega doma, vozila, ki jih uporabljajo grosupeljski gasilci in opremo, s katero so grosupeljski gasilci opremljeni. V spremstvu Milana Stojakoviča, vodje Oddelka za splošne policijske naloge v Sektorju uniformirane policije PU Novo mesto, so predstavniki Občine Velika Kladuša nadaljevali z ogledom primerov dobrih praks s področja zaščite in reševanja tudi drugje po Sloveniji. 46 GRosupELjsKi oOMEvi | MAREc 2012 spomini in zahvale Občni zbor Društva upokojencev Grosupl e Člani Društva upokojencev Grosuplje so v soboto, 3. marca 2012, v dvorani Družbenega doma Grosuplje izvolili novo vodstvo. Predsednik Društva upokojencev Grosuplje je postal Drago Ambrožec. Društvo upokojencev Grosuplje ima za seboj aktivno leto na vseh področjih delovanja. Upokojene zdravstvene delavke so vse leto dvakrat mesečno v prostorih Društva upokojencev Grosuplje opravljale meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola. Ob tem so delile tudi ustrezne zdravstveno preventivne nasvete. Dejavni so bili na področju športa in se udeleževali športnih tekmovanj v streljanju z zračno puško, balinanju in pikadu. Člani, ki so v lanskem letu dopolnili 80 let, so odšli na vožnjo z ladjico po Ljubljanici, sicer pa so se člani društva skozi vse leto udeleževali pohodov, izletov, potekale pa so tudi razne druge dejavnosti, kot so ročna dela, peka peciva itn. Društvo ima veliko načrtov tudi za letošnje leto. Na občnem zboru smo prisluhnili predavanju dr. med. Katarini Vukelič na temo srčno žilnih bolezni, komisija Društva upokojencev Grosuplje za socialne zadeve pa nas je opozorila na nekatere starejše posameznike, ki prejemajo zelo nizke pokojnine in se le stežka preživljajo. Občni zbor društva je s svojim pevskim nastopom popestril Moški pevski zbor Samorastniki. Dejavnosti Društva upokojencev Grosuplje v letu 2012: Mesec 1. - 15. 16. - 30. / 31. januar Koline Izobraževanje februar Pustovanje, izobraževanje Občni zbor marec Letovanje Izola Dan žena in materinski dan april Čateške Toplice - mokrice maj Pokrajinska tekmovanja Višarje junij Izlet Pivka, Narin julij avgust Letovanje Izola meddruštveno september srečanje pikadistov Trgatev oktober Državna športna prvenstva Izlet v neznano, Srečanje članov DU Grosuplje, starih 80 let november Izobraževanje martinovanje december Novoletno srečanje Spomini in zahvale Dolgioost ^ižiljKinja ^\/oje bilo je l