Leto XV.
V Celju, dne 1. septembra 1905. 1.
Stev. 69.
DOMOVINA
dnifttvo Je f Schillerjevih ulicah tt. 8. — Dopise blagovolite frankirati, rokopisi m m vračajo.
Izhaja dvakrat na teden, rsak torek in petek
ter velja za Avstrijo in Nemčijo na leto 8 kron, pol leta 4 krone, 3 mesece 3 kroni. Za Ameriko in druge deZele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 13 kron, pol leta 6 kron 50 vin. Naročnina bo pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej.
Za Inserate se plačuje 1 krono temeljne priatofbtao ter od vsako peti t-vrsto po 20 vinarjev u vsakokrat; za večje inserate in mnogokratno inseriranjo znaten popeflt.
fonec rusko-japonske vojske — mir je sklenjen.
Pogubonosnemu, strašnemu klanju na skraj-iztokn je konec, s tem je končano ena najbolj rvavih poglavij svetovne zgodovine. Mirovna gajanja v Portsmouthu so imela popolen uspeh, je sklenjen.
Dolgo časa je bilo občno mnenje skrajno ^mistično in nihče ni verjel, da se doseže mir, sti ker je Japonska nastopila z zahtevami, da bi bila Rusijo na bojiščih v Aziji po-noraa porazila.
Ali kmalu so Japonci odnehali, spoznavši, i hoče Rusija pač mir, toda časten mir.
..Pri mirovnih pogajanjih nastopajo ruski »blaščenci tako, kakor da je zmagala na bo-Sča Rusija, japonski pa tako, kakor da je bila japonska poražena, je vzdihnila „N. Fr. Presse", I tem povedala resnico. Japonska je res z brez-nernim heroizmom. šla v boj in se je z obču-^anja vredno hrabrostjo vojevala. Napela je svoje moči. Žrtvovala je preogromne svote poslala takorekoč zadnjega svojega moža v boj. es je Japonska vzlic uspehom, ki jih je do-s .syojimi silami -pri kraju in nima več ne jen ar j a, ne dosti vojakov, da bi mogla na-ivati vojno.
Res, da je Rusija imela v tej vojni mnogo ^nesreče, ali kdor vpošteva vse okolnosti, bo /idel, da Rusiji še nikakor ni bilo treba ob-ipati. Ves svet se je občudovanja klanjal brez-rimernemu junaštvu, s katerim so- Rusi poldrugo branili Port Artur. Popolen poraz so učakali pi samo na morju,. kjer je bilo skoro iz samih ladij obstoječe baltiško brodovje razbito. Stroški rusko - japonske vojne so ogromni. |Japonski se sodi, da jo je vojna veljala milijonov kron, dočim je Rusijo veljala na 3000 milijonov kron. Ali poleg tega izdatka |računati za Ruse tudi velikanske izgube na ierijalu v Portarturju in v Daljnem in izgubo lega brodovja,
■ Stroški vojne so zaradi tega tako ogromni, r sta tako Rusija kakor Japonska postavili na velikanski armadi.
Ob sklepu miru so imeli Rusi 750.000 mož na bojišču, Japonci pa 820.000 mož.
Izgube o vojni še niso natančno znane. Pri Ljaojangu so Rusi izgubili 16.800 mož, pri Šahu 43.000 mož, v velikanski bitki pri Mukdenu pa 88.000 mož. Vsega skupaj je bilo ubitih 41.000 mož, 70.000 jih je bilo ujetih, ostali pa so ranjeni.
Izgube Japoncev so dosti znatnejše. Samo pri Port Arturju so Japonci izgubili 42.000 mož, v drugih bitkah pa skupaj 100,000 mož. Ubitih je bilo kakih 60.000 mož, ujetih 20.000, ostali so ranjeni. Pri tem je vpoštevati, da so Japonci svoje izgube vedno prikrivali kar najskrbneje.
Vojna je trajala eno leto, šest mesecev in devetnajst dni, namreč od 9. februarja 1904 do 29. avgusta 1905.
.Svetovna zgodovina pozna malo tako ljutih in tako strašnih vojen, kakor je bila rusko-ja-ponska vojna, nobene, kjer bi se bilo izkazalo toliko nadčloveškega junaštva, Japonska je po tej vojni postala velesila, Rusija ostane, kar je bila, prva država na svetu in strah svojih nasprotnikov. Nobena druga država na svetu bi ne prenesla take vojne kakor Rusija, Rusija je edina država na svetu, ki se	I9 mesecev
vojskovati tako daleč 1 od ^-(.Jega. središča in potem še reči Jaz nisem premagana" ter skleniti časten mir.
Košček avtonomije.
(Dopis iz učiteljskih krogov.)
V tistih velikih časih, ko so se vsi narodi avstrijski borili proti absolutizmu in policijski vladi, se je rodilo mnogo lepih institucij, ki so zajamčile samoupravo na mnogih poljih. Rodila so se zastopstva, po kakršnih bi v današnjih Časih klicali zaman. Seveda nemške stranke so takrat še občutile jarem policije na sebi in v svojem boju za svobodo, niso mislile na sredstvu., s katerimi bi ubijale nenemške narode v tisti meri kakor danes.
Popolne in brez napak seveda te institucije niso, vendar so skoro edina opora nenemškim narodom proti germanizaciji od strani vladnega aparata.
Med temi avtonomnimi zastopi zavzemajo važna mesta oni na šolskem polju, in ravno tem — kakor šolstvu sploh — se pri Slovencih posvečuje vse premalo pozornosti. Najbolj pozabljeni med vsemi so pa gotovo krajni šolski sveti. Tem zastopom se jako iflnogo oporeka, zlasti od strani učiteljstva, in ne tajim, da ne brez tehtnih vzrokov. Toda zdi se mi, da imamo Slovenci mnogo povoda, dobro pretehtati njihov pomen od vseh strani. Zdi se mi, da bi moralo biti naše stališče napram njim vendar nekoliko drugačno, kakor ga zavzemajo nemški učitelji.
Krajni šolski sveti so se ustanovili leta 1869., in sicer za Štajersko z zakonom o šolskem nadzorstvu z dne 8. februarja 1869. Njihovemu delokrogu so se pridelile zadeve, katere so opravljali poprej župniki kot krajna šolska oblast, krajni šolski oglede in šolski konkurenčni odbori.
Krajni šolski svet ima — da navedem le najvažnejše točke — nalogo:
Upravljati krajni šolski zaklad in šolske ustanove, če ustanovno pismo ne določa kaj drugega;
nadzorovati šolsko poslopje in šolska posestva in voditi inventar;
določati o skupnih stroških ob-činske.šole letni proračun;
staviti predloge o učnem načrtu, šolskih knjigah, kakor tudi o učnem jeziku.
Delokrog krajnega šolskega sveta torej ni majhen in brez pomena. Zakon sicer navaja med njegovimi nalogami še druge točke, radi katerih se je tudi proti celemu zastopu rodil odpor, a vendar so najvažnejše, katere tvorijo jedro cele institucije, zgoraj navedene.
Največji pomen krajnega šolskega sveta sloni na tem, da so njegovi člani svobodno voljeni od občinskega zastopa. Pri nas v Avstriji kjer birokratski, vladni organi' opravljajo službo vsenemške ideje, je ravno to dejstvo največje važnosti. Res je sicer, da je tudi okrajni šolski svet avtonomna korporacija, toda ta je že bolj birokratskega značaja, že zato, ker so njegovi sklepi podvrženi cenzuri njegovega predsednika^ okrajnega glavarja. Nadalje pa je mnogo okrajnih
LISTEK.
Kreolin.
J. v.
Iz zapisnika nekega popotnika.
(Dalje.)
| Domenika, ne da bi kazala najmanj razbur-; prime roko Henrika.
—	Kedaj odpotujeva na Francosko, moj pri-telj? — vpraša z ljubeznjivim glasom. — Kedaj jbiičeva tvojo lepo domovino, od katere si mi diko govoril ? Ti si jo brez dvombe že pozabil, ancozi so tako pozabljivi.
—	Svoje domovine ne pozabim nikdar.
—	Henrik, ti si bled in žalosten; ali si an?
—	Ne, moja Domenika, nisem bolan. Tvorni meksikanskemu podnebju sein se že pri-lil. In kako krasno je!? Kako lepa noč!? Ne, em bolan, ne žalos^n. Ali nisi ti dovolj lepa, mi še vse t-, olepšaš? Ostaniva še tukaj, kjer je dal Bo[' uživati toliko lepote.
—	In vendar mi je zdravnik dejal, da poješ domačna zraka. Zelo si tudi želim vi-
deti tvojo Francosko, od katere'se pripovedujejo taka čuda. Za nekaj tednov odpotujeva; ni res? Starega oskrbnika Lupeca pustiva tu, da bo nadzoroval. 1
—	Čakajva še, Domenika; ne vem, ali zdržim potovanje po morju.
—	Ti si torej bolan?
—	Da, ljuba!
V tem hipu pride zamorec Riko z svežnjem na glavi in gre mimo. Domeniki se je zdelo, da sta menjala s Henrikom poglede. Takoj ga pokliče.
—	Prideš iz mesta, Riko.
'— Da, gospodarica.
—	Dobro. Odloži v moji sobi in me tam počakaj. Šel boš po starega Lupeca.
Henrik se strese in vpraša:
—	Draga prijateljica, čemu hočeš klicati Lupeca še danes?
—	Saj sem ti rekla, da hočem v Francijo.
—	Ali je to tvoja resna volja, Domenika ?
—	Moja resna želja; pa ti blediš, ti si bolan, Henrik, in povem ti, da ne privolim v to, da bi mi tukaj umiral. Pojdiva na Francosko, kakor si pred nekaj meseci sam želel, da tam ozdraviš.
—	Pa jaz sem tukaj tako srečen, vedno v tvoji bližini, sredi najinega posestva. In potem Domenika, moja lepa Domenika, a če ti zboliš na Francoskem? Tam je mrzlo, nebo oblačno in dolgočasila se boš. Čakajva še, vsaj tako dolgoT da se do dobrega naučiš jezika moje domovine.
—	Dobro — reče Domenika in se dvigne. Pozneje se pogovoriva o tem. Sedaj grem za trenutek v svojo sobo, ker se čutim utrujeno.
Henrik se strese.
—	'Naj te spremljam, Domenika ?
—	Ne, moj prijatelj. Nekaj še imam opraviti in v salonu se zopet vidiva.
Oba obledita, ko se ločita. /
Domenika takoj pokliče Rikota in z zapove-dujočo strogostjo ga potrese tako silno za rameT da pade na kolena.
—	Kako si mi upaš prikrivati ? — vzklikne od jeze tresočim glasom. — Od kod prideš?
—	Saj veste, gospodarica, mrmra ubogi zamorec.
—	In iisto pismo?
—	Čegavo pismo?
—	Pismo, katero si prinesel mojemu možu! . . . Jaz vem vse; dala sem te opazovati. Hitro sem z njim, ali pa te dam bičati!
šolskih svetov na Spodnjem Štajerskem vsled volilne geometrije in drugih mahinacij v nemških rokah. Zlasti v tem poslednjem slučaju je lahko krajni šolski svet edina opora narodnega učitelja, kakor je sploh lahko pravi steber slovenske narodnosti, v občini.
Saj vidimo, kako orožje so krajni šolski sveti nemčurjem na jezikovni meji. Le ozrimo se n. pr. v Št. Ilj! — Gladom zakona se lahko stavijo predlogi o učnem jeziku, in okrajni in deželni šolski sveti sveveda takoj slušajo „glas ljudstva", če se gre za nemškutarijo.
Umevno je, da se oglašajo za odpravo krajnih šolskih svetov nemški učitelji. Ti se lahko naslanjajo edino na okrajni šolski svet, in pri krajnem občutijo le slabe strani — kajti njim se ni treba bati raznarodovanja šole. In tu tiči baš glavni razloček med nemškimi in našimi razmerami. Pri nas , je pač — ali vsaj bi morala biti — glavna skrb za ohranitev narodnega značaja slovenskih šol. Ne tajim, da bi ne bilo umestnih več reform; dokler pa teh ni pričakovati, je za naše razmere b o 1 j š,i krajni šolski svet, kakršen je, kakor pa nobeden.
Gotovo je tudi, da je danes še marsikje krajni šolski svet le ovifa šolskemu razvoju, kakor je sploh žal resnica,' da se naš narod Se ne zaveda ogromne važnosti šole in pouka za ves narodni obstoj in narodovo bodočnost. Toda tudi to še ni argument proti instituciji sploh. Priznati se mora, da so se v tem pogledu v teku 10 let razmere tudi pri nas obrnile želo na bolje. Zlasti se lahko opaža v krajih, kjer se učitelj ljudstvu ne odteguje, kako raste prijaznost do šole med ljudmi. Imamo kraje, kjer se krajni šolski sveti v polni meri zavedajo svoje nalogo in skrbe' za šolo in učitelje vzorno. Seveda je takih krajev še malo.
Slovenci vladi in njenim organom ne moremo zaupati. Saj si moramo z vsemi silami priboriti od nje vsak košček pravice. Zaradi tega se moramo okleniti vsake'ga sredstva, ki nam zagotavlja samoupravo, bodisi še tako omejeno. Pred tem vzrokom se morajo umakniti vsi drugi. Koroška • nas uči, kako neprecenljivega pomena je za nas slovenska šola. Avtonomija pa je najboljše jamstvo zato, da naše šole ne bodo orožje, s katerim' se bo ubijal naš narod. Zdi se mi torej, da je vsak korak, ki hoče izpodkopavati vpliv naših avtonomnih zastopov, narodu na škodo.
Ne nazaj pod jarem vsemogočnega birokra-tizma, ampak naprej, na podlagi pridobljenega, do popolne avtonomije zlasti šolske!
Nemški otoki v slov. Štajerju.
Te dni sem se razgovarjal z odličnim celjskim domoljubom. Razgovor se je pletel o slovenskih razmerah sploh, osobito pa o onih v slovenskem Štajerju. Zlasti pa sva se razgovarjala še o celjskih odnošajih. Dotični domoljub, s katerim sva razmotrivala to in ono, je udeležen pri raznih društvih in korporacijah. On zastopa ondi in vodi že veliko let lokalne stvarne šolske potrebščine in stvari ljudskega šolstva celjske okolice, katero okrožje je, kakor znano, popolnoma slovensko, dočim je v mestu samem le ena tretjina Slovencev. Glede šolstva, o katerem se je največ pletel
najin pogovor, je v Celju samem za nemške otroke izvrstno preskrbljeno, za slovensko deco, mestno in okoliško, pa tako rekoč nič. Mesto ima gimnazijo, nemško deško in nemške dekliško meščansko šolo, nemško deško ljudsko in nemško dekliško ljudsko šolo. Za slovensko deco, katere je v mestu in okolici skoro 1500 duš ali še več. se mero-dajne šolske gosposke ne menijo in nočejo meniti. Za deško šolo imajo Slovenci v mestu navadno slabo hišo, v katero niti ne morejo spraviti vseh teh dečkov, za deklice, Slovenke pa niti javne šole ni! Le šolske sestre jemljejo (ker niso imo-vite) proti plačilu nekoliko slovenskih deklic v svojo privatno šolo.
Ker pa šolske sestre nimajo prostora, ostaja veliko šolskih deklic brez pouka, ako jih mesto ni hotelo vzeti v svoje nemške šole.
Velikanski šolski okoliš, dokaj imovito okrožje, ki šteje v mnogih občinah skoro toliko ljudi, kakor mesto samo, ima svoje središče, svojo faro v mestu samem. Toda na tem mestnem teritoriju ne privoščijo celjski nemškutarji Slovencem šolskega poslopja za slovensko šolo, za kar so in morajo biti zavzeti okoličani, ki imajo denar za novo šolsko zgradbo že nabran! S celjskimi nemškutarji pa soglašajo kompetentne gosposke v Gradcu (deželni odbor, šolski svet), ki zavlačujejo stvar zdaj s rekurzi, zdaj z drugimi birokratič-nimi izgovori in šikanami. Stvar se plete že 20 let, odkar bi celjski in okoliški Slovenci radi zidali šolsko poslopje za večrazrednice deške in dekliške. Ali mesto in graški birokrati jih ovirajo in rinejo le z mesta vun, — vun na kmete, vun na periferijo, vun z dozdevnega nemškega otoka! Zunaj bi Slovencem tudi za vsakih deset hiš radi ponudili po eno enorazredno šolo, ako bi le ne hrepeneli po mestu, kjer je pa za Slovence edino središče,-in to tudi v smislu zakona.
To je en vzgled, kako se nemštvo, t. j. hi-storično-krivični ostanek nemštva na slovenskem Štajerju, s pomočjo vladne birokracije trudi, da ohrani nemške jezikovne otoke. Ta trud pa tudi ni brez uspeha. K majhnim ostankom nemških purgarjev je prišlo v poslednjih 20 letih v spod-nještajerska mesta in v trge vse polno nemških uradnikov, ki znajo le za silo slovensko, a so odločni nasprotniki Slovencev. Potem je prišlo vse polno nemških šol in učiteljev in povrh tega, kakor da bi ne bilo še dovolj vsega tega, še nemških protestantov, katerih število so še pomnožili nekateri verski odpadniki. S pomočjo teh faktorjev se pa že morejo nemški otoki ohraniti, ker imajo zaslombo in protekcijo na visokih, višjih in zelo vis< aa mestih. Zato ti nemški otoki na slovenskem jfcrfnjem Štajerju tudi dobro uspevajo,	(
Nekoliko tolažb« je sicer v tem, da štajerski Slovenci na kmetih dobro napredujemo; vendar pa je ta napredek našega mehkega kmeta preslab nasproti nemškim zelo utrjenim otokom, kakršni se nahajajo med Dravo in Savo, od Radgone in Maribora do Brežic, pa zopet na drugi strani od koroške meje do hrvatsko - ogrske granice, od Slovenjgradca do Rogatca.
Vlada seveda ne ovira tega napredovanja nemštva, marveč ga pospešujejo v Gradcu vsi cesarski in deželni organi. Ali napredovanju Slovenstva, ki je sicer tako neznatno in ponižno, pa stavljajo vsi vsakovrstne ovire, od katerih smo poprej navedli le en sam eklatanten slučaj. Lahko bi pa navedli na stotine takih slučajev, ki pa niso več slučaji, marveč sistem! Pritožbe štajerskih slovenskih poslancev, bodi v Gradcu bodi na Dunaju, so bob v steno. Stvar ponemčevanja napreduje na slovenskem Štajerju. Nemški otoki postanejo stebri, na katere bo Prus polagal svoj most na j prvo do Save potem pa do Adrije.
In spričo take perspektive v bodočnost naj bi se človek ne zjokal, ker je slovenska politika taka, kakršna — je?!	„EdinOst".
Položaj v Stari Srbiji.
Nekdaj slavni Prizren, stoli ca silnega skega carja Dušana, je dočakala zlih dni.
Ljudstvo iz teh krajev trumoma beži in daleč dan, ko bo tu zmanjkalo vseh Srbov. Ej, ne pobijejo zločinci, se razkropi na vse strani, Arnavti se zadnji čas na vso moč trudijo, srbsko pleme docela zatro.
Sela, v okolici Prizrena so vsa zapušču nekateri prebivalci so pobegli v Srbijo^ dragi j so pribežali v Prizren, kjer so kolikor varni pred razbojniki. V okolici Peči so še bolj divji. Tam delajo z vso silo na Srbi prestopijo k Izlamu, kdor pa se noče j turčiti, mora bežati, ako mu je življenje Poedini arnavtski razbojniki pa zarobujejo Srbkinje in jih vodijo v svoje hareme. Poti, slaba, nezanesljiva in nevarna. Vsak dan se izj kako so razbojniki po selih mučili in ubi prebivalce. Turške age tirajo Srbe, da jim plačno obdelujejo polja, mesto da bi jih pla jih bijejo in mučijo.
Pred nekoliko dni je Sulejman beg iz niče ubil nekega Srba, ki mu je obdeloval da bi videl, kako „Vlaše" umira. Taki uboji zelo pogosti. Arnavti so se zadnji čas jeli reč sestajati, da se dogovore, katerega bodo ubili.] redno padajo ob taki priliki srbske glave, navtski glavarji ostrozubskega, ozahovačke^ očkega, suvorečkega, poluškega, zaočkega' in j drugih okrajev, ki so živeli v medsebojnem | piru, so imeli te dni skupni sestanek v" SM čaniji. Tu so se zedinili, se zakleli, da :se odi ne bodo več med seboj napadali, in so osnoi. društvo, ki mu bo edina naloga ubijati Srbe. 1 zborovanje je glavni vzrok, da so se jeli T prizrenske okolice izseljevati, ker je društvo začelo svoje krvavo delovanje. Istodobno so sestali mnogi arnavtski prvaki v Peči in sklei da takoj porušijo vse- srbske cerkve, zaobljublji od starih srbskih carjev.
Povsod pričakujejo vesti o klanju, os_ ker so Arnavti iz Malesije izjavili, da bodo pol pečke Srbe.
Arnavti nikakor ne trpe, da bi Srbi orožje. V srbski vasi Orehovac biva velik jaka rodbina Kujundžič. Člani te rodbine .... kot junaki. Arnavti pa jih strašno sovražijo1 vedno iščejo prilike, da se sporečejo ž njimi jih ubijejo. Vsa rodbina je bila te dni na pol„ in delala. Arnavti so to priliko porabili, napad Orehovac- in zapalili 10 hiš Kujundžirfev. Ko Kujundžiči to zapazili, so pohiteli v selo, tod Arnavti so vsi zbežali. Zloglasni arnavtski bojnik Buhtij^r ^s 60 ■ am&vtskimi razbojl zapalil srbsko vSsBrekovce blizu Djakovice. . tem požaru je na?1 o smrt 10 Srbov. V dvehdn, je bilo ubitih v okolici Peče 19 uglednih Srbo koliko jih je pa še pozneje poginilo, se doslej ne ve. Arnavti prete, da bodo poklali še mno Srbov in določujejo žrtve ter njihove morilce.
Turška oblast vse to mirno gleda in šepr. ne zgane, da vzame Srbe v zaščito. Ali nima mo da ukroti Arnavte ali pa jih sama nagova naj uprizarjajo klanja? V enem letu, o d k, so jeli po Turškem uvajati »reformi je samo v tem okraju' bilo ,od arnai skih in turških razbojnikov ubil 200 Srbov, mnogo več pa ranjenih. To s torej sadovi reform in „blagostanje", ki prinesle narodu, ki jih je tako željno prič,
a je sedaj še bolj razočaran kot prej. Lja____
že preseda to neznosno stanje in mnogo jih uhaja v gore, da se oborože in začno boj z Arnavti ii Turki. Te srbske čete so Arnavte izneuadile oplašile in trudijo se na vso moč, da jih unič dokler jih je še malo. Uničile so popolnoma č, slovitega srbskega vstaškega vodje Savatija Mi ševiča, toda to četo je nadomestila druga, ki sedaj nahaja v novobazarski okolici.
•— Gospodarica! jaz ne vem ničesar...
—	Takoj pokličem paznika, ti že veš . . . kako dobro zna sukati bič.
Ko je slišal Riko o pazniku, se strese po vsem životu. Proseč stegne roke proti Domeniki ter jo pogleda tako, milo,, da bi se kamen omehčal.
—	Jaz zakličem!? — grmi Kreolin,
Zamorec, še vedno klečeč, potegne jokaje iz
svojih las skupaj spravljeno pisemce in ga da Domeniki.
Kakor zver plen, mu ga iztrga besna ženska iz rok ter bere:	-.■■••
,,Dolgo je/že, zelo dolgo, Henrik, da te nisem videla! Cel teden biti brez tebe — pomisli, cel teden! Ali naj umrjem dolgega časa, ali naj mislim, da me več ne ljubiš? Kako srečna je ona!
• Tisočera hvala ti za pisemce. Ti mi prisegaš, 'da' me ljubiš; oh, zakaj moraš njo poznati prej kot mene! . . . V ponedeljek je ples pri španskem konzulu, ni
res, da prideš?! glej da bodeš v polnoči na vrtu, tam te hočem počakati.
Tvoja ljubosumna Ferdinanda."
—	Torej je res «in moji črnci so mi to prikrivali!?
—	Ustani, Riko, moj prijateli — reče zamorcu z mehkim glasom.
—	Oddaj to pismo gospodu: pazi pa, da ne zineš besedice, da sem jaz to čitala; „klet črnih"* poznaš. Jaz, tvoja gospodarica ti to zapovedujem. Lupeca ti ni treba iskati nocoj,
Riko je poznal prav dobro „klet črnih". Zato je oddal Henriku pismo, ne da bi kaj rekel, ali se izdal.
Domenika, kateri je kipela kri, kakor razdraženi hijeni, se poda v salon. Nobena poteza na obrazu na obrazu ni izdala njene notranjosti.
—	Premislila sem si — reče, ko je smehljaje pozdravila Henrika. - Sedaj še ne zapustiva Meksike. Res je boljše, da se prej naučim jezika in običajev Francozov, da se mi ne bodo posmehovali.
—	Vedel sem, otrok, da boš opustila na zadnje to mi«el. Ali nisva tukaj srečna?
—	O da, zelo srečna — odvrne Domenika. komaj zadržuje jezo.
—	Kako krasno se je ljubiti, kakor se ljubiva midva; ni res?
V	tem hipu stopi služabnik ter prinesi pismo od španskega, konzula.
—	To je krasno — vzklikne Henrik, ko ga prečita. — Španski konzul priredi v pone deljek ples, Ali ga obiščeva, draga prijateljica!
—	Seveda opustiti tega ne smeva.
V	ponedeljek se pritožuje Domenika, da jo bo glava, in prosi soproga, naj gre sam na ples.
Henrik je bil na videz zelo žalosten. Svo, soproge ni hotel pustiti same. Stokrat jo vprašal, če se že čuti boljšo, da bi se lahk< udeležila plesa. A ona ga je tako dolgo prosila naj gre sam, da je odšel.
V	velikih dvoranah španskega konzula je vse bleščalo in vse imenitne osebe iz mesta, okolice in pristanišča, častniki z ladij, vse, bilo zastopano. Praznoval se je dan rojstva kraljice Izabele.	(Dalje prihodnji«.
Iz cele Makedonije in Stare Srbije prihajajo ■etresljivi glasovi o tem, kakšnim mukam in /pljenju so Srbi izročeni tam. Premalo muk jim irizadevajo Turki in Arnavti, sedaj so jih pričeli (jjjjati tudi bratje — Bolgari.
Bolgari so pričeli, da dokončajo ono, kar Turki in Arnavti niso mogli dovršiti v 500 letih, jtakar kdo išče, najde, in kakor kdo seje, tudi |iSrbi jim bodo to povrnili po reku: S ka-i mero merite, s tako se vam bo odmerilo. ' bo ta bratomorni boj vršil toliko časa, da ieli konec na radost Turkov, ki v Svoji molitvi ijo> ..Ne zedini, Bože, kaurinov (kristjanov)"!
Sokolski vestnik.
„Celjski Sokol" se. udeleži slavnosti od-Prešernovega spomenika v Ljubljani po rotaciji, kateri pa število ni omejeno. Odhod Selja z osebnim vlakom ob pol 8. uri zjutraj, lost „Celjskega Sokola" je,, da prispeva po i močeh, da bo ob tej narodni svečanosti Isko „Sokolstvo" častno zastopano, zato |e odbor na vse člane, da se v čim večjem ia udeleže te slavnosti v sokolskem kroju, ižimo tudi \„Sokoli", da visoko častimo slavne Ive slovenske domovine! — „Hrvatsko Sokolstvo" je ustanovilo Jsko leto zvezo hrvatskih „Sokolskih" društev, jolbor ' so bili izvoljeni bratje: dr. Štefan pl. Betic starosta, dr. Božo Vinkovič podstarosta, teotin Šulce načelnik, dr, Fran Bučar tajnik, jsip Hirt blagajnik. Statistični izkaz prijavlja v [rvatshem Sokolu" za leto 1903 izkazuje 16 jatskih sokolskih društev s 3000 člani, med |i je 1622 izvršujočih, od katerih telovadi aj čez eno tretjino. Društveni kroj ima 800 fcov.
- Zagrebški Sokol" praznuje dne 17. sep-jra t. '1. svojo 30 letnico in razvitje nove itvene zastave. Na to slavnost so vabljena slovenska sokolska društva.
pazka k zgradbi železnice med Ormožem in Ljutomerom.
KI on g Si, 20. julija 1905.
| Kar osupnil sem zbog došlega mi poročila, imerodajni krogi nameravajo -ozkotirno želez-med Ormožem in Ljutomerom. Zbog vlada-[ih naravnih razmer, katere so mi med obema kama projektirane železnice popolnoma znane, ikoje sem svoj čas v to svrho proučil, se iram takemu podvzetju kontra izreči, kajti taka fsznica bi prav nič ne služila v korist prehitra prizadetih okrajev v slučaju, ko bi spa-[tudi na te kaki prispevki za zgradbo, kakor nhrambo. Torej izražam s tem. da se strinjam ,i!noma z dopisom v ,,Domovini" št. 47 z dne "junija t'. 1, da se še skoro nobena ozkotirna fcnica, ki stoji danes v prometu, ne obrestuje, znano dovolj — in zgradba take želez-jicemed označenima krajema je ne-|rečna misel. To mi mora potrditi vsak jokovnjak in trezno misleč človek, ki deluje v jost naroda — nikakor pa edino le za lastni k, kakor se je to že pri vsakovrstnih enakih fetjih zgodilo. Dokazov mi ne manjka!
Ne bom omenjal na dolgo in široko vsako itnih ozkotirnih zloglasnih železnic, spomniti m le na zvezo med Sinčo Vasjo in Železno plo na Koroškem, ker razmere zadnje so mi ančno znane, in koja nikakor ne pristoja flotnim krajevnim razmeram. In zgraditelj železnice, kakor interesenti so aali to tudi tamkaj šele po zgradbi; pregovor jravi: Po smrti je pokora prepozna! Da je aj normalna železnica, tedaj bi bil to važen ielj k povzdigi tovornega prometa, ter bi se »gla pričakovati prej ali slej zveza s to ali i ugodno točko na južni strani. Tovorni promet i stoji tamkaj sedaj le na jako nizki stopinji, se vsakdo boji sicer nepotrebnih visokih škov zbog prekladanja na normalni vlak. To if vzgled!
Kake važnosti je železniška zveza mec aa krajema, to sem razpravljal že pred pol-gim letom na velikem ljudskem shodu v Lju-neru in sem dokazoval važnost edino le nor-ilnotirne železniške proge, ki bi bila luslu narodnih zahtev in se je že takrat na |eni moj predlog sklenila resolucija ljudstva pfifkega, ljutomerskega in radgonskega okraja, narod zahteva normal.notirno železniško zvezo medOrmožem in Ljutomerom. Šedaj nastane vprašanje: So li taki ni sklepi naroda bob v steno?
Nadalje pa vprašam prizadete kroge, zakai o tako važnem predmetu nič zanesljivega ne riobei, da bi narod znal, kako stoji stvar. Nikar kulise — ampak na dan! Kolikor meni znano | je do sedaj še o tem predmetu slišalo prav ilo, in še to vse neugodno! Povsod drugod po iljnem svetu se je vedno poročalo in razprav do o novih idejah in načrtih v obče in so «e dišali vsi interesirani krogi, pred vsem pa adet narod — a v tem slučaju se molči, in tej? — Mogoče je, da sem o vsem slabo po-ičen, vendar ljubezen do ožje domovine, kjer mi
f
je tekla zibel mi ne dopušča, da bi molčal, ko mi dospe narodu neugodna vest — če tudi v daljni iztok Azije!
Končno izrekam, da to nikakor ni napad na g. inženerja Legros-a, ali merodajne kroge, ampak to naj bi služilo premisleku. Neizrečno me aode veselilo, ako bom slišal svoj čas doma, da te besede niso bile zaman. Gosp. inž. Legrosu pa kličem, kolegijalno: Le vrlo naprej, nikar ostati sredi pota! Z velikim zanimanjem zasledujem vsak napredek njegovega dela na prevzeti nalogi!
Inžener Ferdo Lupša.
v _,
Vseslovenski legit. listek.
„0dsek za vseslov. legit. list" se
tem potem najiskreneje zahvaljuje vsem uredništvom, ki so priobčila „poziv vsem slovenskim društvom", ter jih prosi še nadalje podpore.
„Vseslovenski legit. list" sta vzeli: društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov „Sava" na Dunaju kot društveno legit 100 kom. za zimski tečaj, „Narodna čitalnica" v Cerkljah na Gorenjskem pri veselici dne 30. julija 1.1. kot vstopnice 85 kom. P. n. odborom akad. društev javljamo,' da je odsek sklenil izdati leg. list s plačilno lestvico na zadnji strani, kakor je navada pri legitim. akad. društev v lažjo kontrolo bla-gajnikovo.
Pojasnilo. Na informativna vprašanja od strani več društev Javljamo sledeče: „Leg. list" ima dva namena a) kot društvena legitimacija in b) kot vstopnica pri različnih narodnih prireditvah.
ad. a) V več slov. društvih je v rabi društvena legitimacija, veliko narodnih organizacij pa je brez vsake - legitimacije. Naš namen je, vpeljati enoten „Vseslov. leg list", za katerega plača član društva 20 vin. v prid družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani1. Kar se tiče menjave legit. list. je pripuščeno društvom samim: želeti pa bi bilo, da bi se leg. list vsled lažje kontrole v društvu samem menjal vsako leto. Pri prvi izdaji Vseslovenskega leg. lista" dobi družba sv. Cirila in Metoda 70°/0, pozneje pa 85%, torej lep in trajen vir, ako slov. društva spoznavajo veliki pomen naše dične šolske družbe.
ab. b) Drugi stranski naš namen je doseči, da se rabi „ Vseslov. leg. list" kot vstopnica pri različnih narodnih prireditvah, seveda veljavna samo za takrat. Ker prireditelji iščejo že pri vstopnicah dohodkov za pokritje stroškov, bi'leg. list kot vstopnica veljal samo 10 vin. in vendar bi pripadlo družbi sv. Cirila in Metoda 6—7 vin.
Upamo, da bodo zadostovale te vrstice, sicer je pa odsek drage volje vediurpripravljen vsakemu na zahtevo podati potrebnih pojasnil. Opozarjamo tudi na reprodukcijo, katero je obljubilo priobčiti slavno uredništvo prvega slov. ilust. beletrist. lista ,,Slovan".
Uverjeni smo, da bodo vse slov. organizacije, predvsem pa podružnice sv. Cirila in Metoda — uvaževale veliki pomen „ Vseslov. leg. lista" ter se ga prav pridno posluževale.
Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos.
Odsek za „ Vseslov. legit. list".
Slovenci S podpirajte samo narodne trgovine in obrti v Celju!
Domače in druge vesti.
—	Vabilo na XX. redno veliko skupščino družbe sv. Ciri.a in Metoda v Št. Jurju ob juž. žel. v četrtek, dne 14. septembra 1905. Vspored: I. Sv. maša ob 10. uri v župni cerkvi. II. Zborovanje ob 11. uri dopoldne. 1. Prvomest-nikov nagovor. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagaj-nikovo poročilo. 4,- Nadzorništva poročilo. 5. Volitev ene tretjine družbinega voditva za funkcijsko dobo 3 let. a) Volitev prvomestnika. b) Volitev 3 udov družbinega vodstva. Po pravilih izstopijo letos naslednji udje družbinega vodstva: 1. Ivan Hribar, 2. Luka" Svetec, 3. Ivan Šubic, 4. Tomo Zupan. 6. Volitev dveh udov družbinega vodstva za funkcijsko dobo 2 let mesto odsto-pivših gg. dr. Frana Štora in dr. Frana Tomin-šeka, 7. Volitev nadzorništva (5 članov). 8. Volitev razsodništva (5 članov).
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda, v Ljubljani, 30. avgusta 1905.
Prvomestnik:	Odbornik:
Tomo Zupan 1. r.	Luka Svetec 1. r.
—	Slovenski obrtniki in trgovci v Celju se krepko gibljejo in vneto potegujejo za narodne težnje. Sinoči je bil zopet shod, pri katerem se je vnovič podpisala izdatna svota za namene
naših obrtnikov in trgovcev. Sklepi se bodo v kratkem oživotvorili in upamo, da bodo množili slovensko zavest in narodni ponos, katerega še jako pogrešamo. Na shodu se je pa tudi naglašalo, . da naši obrtniki in trgovci morajo truditi se in skrbeti, da bodo s svojimi izdelki, oziroma blagom, stali vsaj na enako visoki, treba pa bi bilo da na višji stopinji, kakor tekmovalci v nasprotnem taboru. Boljše delo in blago je najmočnejše sredstvo za uresničenje klica — Svoji k svojim!"
—	Slovenci, pozor! Pred enim letom jena Pragarskem otvoril svojo tovarno nek Fr. Stein-klauber, ki je prišel z Nemškega k nam kruha iskat. On svojo opeko prav vsiljivo ponuja žup-niščem, šolskim občinam in Slovencem sploh. A komaj so Slovenci začeli kupovati njegovo nemško blago, že je začel ruvati proti njim. Zdaj hoče imeti na Pragarskem nepotrebno nemško šolo. Ako se šola ustanovi, bodo jo morali kmalu ta-mošnji Slovenci prevzeti in z velikimi stroški vzdrževati. Če pa Slovenci ne bodo podpirali Steinklauberja, ampak kupovali opeko pri domačih tovarnah in podjetjih, bode si ta kmalu ohladil svojo vročo nemško kri. Torej Slovenci, od vas je odvisno, ali si hočete sami vzgojiti nasprotnika na prsih!
—	Iz Slovenj. Gradca. Kakor že znano je c. kr. okrajno glavarstvo v Slovenjgradcu z razsodbo z dne 18. avgusta 1904 št. 15.239, na podlagi § 7 cesarske naredbe z dne 20. aprila 1854 drž. zak. št, 96 razobešenje slovenske zastave na hiši „Narodnega doma" prepovedalo. Na naš obširni priziv je z ukazom z dne 18. avgusta 1905 št. 2373 c. kr. namestništvo v' Gradcu ugodilo našemu prizivu in izpodbijalno razsodbo kot v zakonu neutemeljeno ovrglo in razveljavilo. S tem se je torej priznala Slovencem pravica razobešati v Slovengradcu slovensko zastavo.
—- Slavnim krajnim šolskim svetom! Bliža se čas, ko se bodo sestavljali šolski proračuni. Ob tej priliki opozarjamo, da je zadnji čas, da izginejo iz slovenskih šol nemški zemljevidi. Imamo vendar dobre slovenske zemljevide, vkljub temu pa še 99% slovenskih šol obeša v šolske sObe nemške skaze. To je vendar sramota! — Istotako opozarjamo, da je dolžnost slovenskih krajnih šolskih svetov, da uradujejo samo slovenski in uporabljajo samo slovenske tiskovine!
—	Ne bodimo lipov les. Mnogo naših občinskih, šolskih in farnih uradov kaže vse preveč uljudnosti napram nemškutariji. Ali ne bodejo zavednih Slovencev v oči dvojezični pečati (celo samonemški se še nahajajo) v popolnoma slovenskih krajih. Občine se sicer po malem iz-nebivajo nepotrebne nemščine, krajni šolski sveti pa se je kar držijo. Kje ste še videli kdaj kak nemški zastop, da bi imel dvojezične tiskovine in pečate? Slovenci pa se nič ne sramujejo tistega „Ortsschulrata", ki oznanja svetu njihovo nezavednost. Proč z nemškutarijo! Posebno se čudimo, da ima še toliko župnijskih uradov dvojezične ali samonemške štampilije? Čemu neki? Tudi latinskih se še nahaja precej. Kaj je morda slovenščina manj vredna? Za danes naj zadošča ta opomin. Če pa ne bo izdal, bomo poskrbeli; da bo svet zvedel imena vseh tistih nezavednežev, ki ne poznajo svoje dolžnosti napram maternemu jeziku. Prizanašali ne bomo nikomur!
—	Velika Sokolska veselica v Ormožu se vrši dne 10. septembra t. 1. Tedaj prideta Ljutomerski in Varaždinski Sokol; nadejamo se, da bo to krasna slavnost, ki naj povzdigne narodno zavest in ponos v slovenskih srcih. To bo dan, ko bo plapolal slovanski prapor nad Ormožem; tedaj se ohrabrimo in okrepimo za novo delo. Natančen spored se pravočasno objavi!
—	Veleizdajska „D. Wacht". V zadnji številki se. je zloglasna „D. W." povzpela do vrhunca predrznosti. Iz nekega berolinskega lista ponatiskuje namreč članek, ki naravnost žali našo cesarsko hišo; pravi med drugim: „Cesar Franc Jožef ni nekriv današnjega stanja svoje države. On ni bil železen mož, ki bi udaril s trdo pestjo. Danes so razmere takšne, da nikdo več ne veruje na dolg obstoj podonavske države, in da bo cesarjeva smrt znak splošnih zmešnjav". Na drugi strani pa slavi pruske bojevnike, ki so. se odpeljali v Afriko, ter poje navdušen slavospev „si-novom Germanije". V pretiranih frazah govori o odkritosrčni simpatiji ter omenja znanega dr. Ne-grija, ki je proslavljal pruske vojake. Njegov govor je moral biti grozen, zakaj celo- „D. W." si ga ne upa objaviti. Ta mož se je potem odpeljal s Prusaki do Zidanega mosta, kaj je bila
svrha njegove vožnje, si lahko mislimo. In ta dr. Negri, ki tako očitno kaže, kam ga vleče srce, govoti na shodih in se poteguje za nemške uradnike, katerih mu je še premalo v Celju. Kakšnih uradnikov bi rad, vemo! Ravnotako se zna zgoditi, da bo Negri v zahvalo za svoje hujskajoče govore, za njegovo bratimstvo s Prusaki še poklican v gosposko zbornico.
—	Negri — grozni govornik. Vendar smo v srečnem položaju, da razjasnimo, zakaj je dr. Negri tako pozdravljal in navduševal nemške vojake za boj z Afrikanderji. Mož je začutil v sebi laško kri; spomnil se je, da so Menelikovi bojevniki v Abesiniji nedavno strašno v beg napodili laške koruznike, ki so tekli, da se je kar kadilo, nazaj v solnčno deželo, kjer zori polenta, In Negri misli sedaj, da bodo zato maščevali njegove rojake Nemci, ki si tudi iščejo lavorik na vročih afriških tleh. Da, če bi se moglo zamorce pobiti s širokimi gobci in dolgimi jeziki! BahaČi so Nemci, a s tem ne opravijo nič. Če je Negri res tako navdušen za nemške vojake, zakaj pa ne gre z njimi na bojišče! Saj pravi, da je doktor, gre naj doli za padarja! Mogoče si da kak zamorec celo zob izdreti! To bi bila humaniteta, ne pa prepirati se z viničarji na Starem gradu!
—	Volitev cenilnih mož v pridobninsko komisijo za celjski okraj se vrši 1. in 2. sept., ne, kakor smo zadnjič krivo pisali, ker smo se zanesli na ,.veščaka".
Porotno sodišče v Celju. V tretjem porotnem zasedanju, ki se začne dne 11, sep tembra, bodo prišli na vrsto sledeči slučaji: Franc Krumpak, 28 let stari kovaški pomočnik, tožen hudodelstva uboja; Jožef Makošek zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe na svojem bratu in Janez Zorič zaradi hudodelstva ponarejanja kreditnih papirjev.
—	Kontrolnih shodov (zborov) za rezerviste in nadomestne rezerviste — letos ne bo! To je zopet najnovejša vest, ki se tiče armade. — Najpoprej odpovedana osemtedenska vojaška izobrazba, sedaj še. kontrolni shodi. — a vse tako, da se ne ve, zakaj. Naj se pojasnijo vzroki, da bode ljudstvo vedelo, pri čem da je!
—	Nemški burši s Spodnje Štajerske imajo dne 9. in 10. septembra v Celju svoj sestanek.
—	»Slava Prešernu!" G. France Hrašovec, c. kr. okrajni sodnik v p. v Gradcu je naročil 50 izvodov knjižice „Slava Prešernu", in sicer 25 knjig za šolsko vodstvo pri Sv. Duhu na Stari gori, p. Sv. Jurju na Ščavnici, iz hvaležnosti za njegov prvi pouk. Slava častitljivemu rodoljubu! Naj bi našel mnogo posnemovalcev. — Naročati je knjigo pri ,.Društvu slovenskih književnikov in časnikarjev" v Ljubljani, kamor je pošiljati tudi denar.
—	Za družbo sv. Cirila in Metoda je
nabral v veseli družbi na Rečici g. Š. H. 2 kroni. Srčna hvala!
—	Okrajno sodišče v Brežicah ima državnega pravdništva funkcijonarja, ki ne zna besedice slovenski; zanesla ga je v Brežice zgornještajerska burja. Pri neki razpravi je prav oblastno izjavil, da ne razume prav nič slovenski; posledica tega je, da pri razpravah samo semtertja modro prikima. Tem kričečim razmeram m«ra biti konec, gospod višji državni pravdnik!
—	Razstava hmelja v Žaleu. Kakor znano, ima hmeljarsko društvo jsoskuševalen nasad 13 različnih vrst hmelja v ta namen, da pride do prepričanja, katerim vrstam najbolj ugaja naša zemlja in naše podnebje; ako bi namreč dosedanjih vrst (golding in pozni hmelj) katera ne uspevala več, da bi se zvrgla — da bi pešati začela — kar se v rastlinstvu lahko pripeti — bilo bi hmeljarsko društvo v prijetnem položaju, isto nadomestiti, s kako primerno drugo. Razstava hmelja iz tega poskuševalnega nasada otvorila se bode v nedeljo, dne 3. septembra t. 1. dopoldne ob 8. uri v I. razredu ljudske šole in si jo lahko vsakdo ogleda brezplačno. Imenovani dan bode ob 11. uri dopoldne posebna komisija določila najboljše vrste. V to komisijo so vabljeni vsi v Žalcu stanujoči hmeljski kupčevalci in udi hmeljarskega društva, katerim pošlje društveno vodstvo še posebna vabila.
—	Šmarje pri Jelšah. Ker ne želimo delati krivice našim našim narodnim damam, omenjamo k dopisu iz Šmarja na dejstvo, da prihaja potnik od celjske strani. Da se pa v narodnem oziru greši pri nas bolj kakor marsikje, pri tej trditvi pa ostanemo. Gostiln imamo v Šmarju n. pr. 6, beri šest. a od teh je edino ena, ki se včasi spozabi v delniško zalogo po kakšen sodček pive. A vendar se mora priznati, da je delniško pivo jako dobro in da lahko tekmuje z drugimi pivi, če ga tujci hvalijo, zakaj bi ga mi zameta-vali? In ljubi moj osel, pardon, „Štajerc"' je tudi v Šmarju doma. Rdečkar, zastranski čevljarček in še kdo drugi ga kaj previdno skriva, a zaljubljen je v njo, ko šivilje v „kofe"! Bistro oko opavevalčevo videlo je še tuintam kaj, o čemur Vam hoče poročati prihodnjič.
—	Nemška zlodejstva. Kmet Polti v vasi Bruch pri Monakovem je priznal, da je umoril 17 svojih otrok, ki jih je imel od dveh žen. Pripomnil je hladnokrvno: „To je le dobro; na ta
način sem jim prihranil revščino na tem svetu" Polti je ubil tudi svojo prvo ženo. Kaj bi pisali nemški listi, ako bi kaj takega storil Slovenec
—	Posebni vlak v Ljubljano. Ker je ravnateljstvo južne železnice stavilo jako neugodne pogoje, posebno, ker je zahtevalo, da plačajo taisti, ki se ne vračajo s posebnim vlakom, celo znižano vožnjo in še celo vožnjo nazaj (Celje 3'90 K + 3 50 K = 7 40 K) vsled česar pride vožnja s tem vlakom veliko dražja kakor če se kupi navadni vozni listek za tja in nazaj (Celje 5'50 K), je društvo „Naprej" v Gradcu posebni vlak k Prešernovi slavnosti dne 10. t. m odpovedalo. Vzlic temu pa ostane stvar glede udeležbe iz Štajerskega ista. Narodna društva v Celju in drugod so namreč sklenila, da se odpeljejo k slavnosti razkritja Prešernovega spomenika skupno dne 10. t. m. z osebnim vlakom, ki vozi skozi Celje zjutraj ob pol osmi uri. To naznanjamo slovenskemu občinstvu s pozivom, da se udeleži v kar najmnogobrojnejšem številu slavlja velikana-Prešerna, ki je pesnik-ljubljenec nas vseh. Južna železnica bode skrbela, da bo imel zgoraj označeni vlak dovolj vozov in bo torej naš odhod skupen, kakor je že od začetka nameravan. Impozantna udeležba štajerskih Slo vencev bo pokazala, da vemo tudi mi ceniti svoje može. Torčj v ,.Ljubljano jo dajmo!" dne 10. t. m.
—	Razpis službe otroške vrtnarice. Na otroškem vrtcu „Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" na Savi pri Jesenicah se razpisuje služba druge otroške vrtnarice. Prejemki so: plača letnih 800 kron in prosto stanovanje. Brezkole-kovane prošnje naj se vpošljejo najdalje do 8. septembra 1905 pod naslovom ,,Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljnbljani".
—	Iz Loč, Želeti bi bilo, da se tukajšnji nadučitelj H. v kratkem nauči nekaj ,.manire . Seveda med tukajšnjimi nemčurji se je ne bode naučil in zato mu priporočamo boljše družbe, ki bode njegov sirov duh nekoliko oblažila.
—	Dvakratni uboj v tujini je izvršil 20-letni Leopold Šotlar iz Brežic. V noči od 27. na 28. avgusta je zabodel pri tepežu v neki gostilni v Išlu 21 letnega dninarja Matijo Stadlerja iz Išla in še nekega drugega fanta. Oba sta bila takoj mrtva. Orožniki so storilca prijeli še tisto noč.
—	Ker je zaspal, se je hotel umoriti v Koflachu 28. t. m. dragonec 4. drag. polka. Mož je bil kuhar, a je zaspal in zajtrka ni mogel ob pravem času skuhati. Moštvo je moralo odriniti brez zajtrka. Ker se je bal kazni, si je prerezal žile na roki. Prepeljali so ga v bolnišnico.
—	Stara cesta. V petek, dne 8. septembra se priredi popoldne. p<* 4. uri v Stanjkovi gostilni tombola v prid revnim učencem. Za zabavo skrbi svetinjska godba. — Prijatelji mladine in šole, posetite nas v prav obilem številu!
—	Kmetijsko društvo v Laškem v likvidaciji ima v četrtek, dne 14. t. m. 5b 8. uri zjutraj svoj občni zbor v salonu posojilničnega poslopja. Na dnevnem redu je volitev novega likvidatorja.
—	Ormož. Akad. fer. društvo „Bodočnost" priredi v soboto, dne 2. septembra ob 2. uri popoldne svoj I. jour-flxe v prostorih ormoške čitalnice. Gosti dobrodošli!
—	Tovarišem Triglavanom! Ker se akad. tehn. društvo „Triglav" udeleži odkritja Prešernovega spomenika dne 10. septembra z zastavo, poživljam vse starešine in tovariše, da se polnoštevilno pridružijo slavlju našega največjega pesnika. Iv. Jane, t. č. predsednik.
—	Delniška pivovarna. Da se ne bode napačno tolmačila notica v zadnji „Domovini" glede postrežbe, pojasnimo v toliko, da nismo mislili direktno pivovarno temveč depoziterje.
—	Zlato v Muri. Neki mažarski inžener,' uposlen na reki Muri, je našel zlati prašek, ki se nahaja v pesku reke Mure. Inžener pravi, da mora Mura teči mimo nekega zlatega rudnika, odkoder odplavlja zlato.
—	Na Humu pri Ormožu je 28. t. m. potovalni učitelj g. Belle imel pouk o vinoreji. Po predavanju so si vinorejci ogledali bližnje vinograde, od katerih so nekateri res v dobrem stanu, car kaže, da se je tukajšno ljudstvo z vnemo poprijelo umnega vinorejstva. Letina kaže dobro.
—	Umor v Zagorju ob Savi. Morilcu Benjamina Dettele so prišli na sled; to je neki Martin Rak, delavec iz Zagorja, v torek je bil oddan ljubljanskemu deželnemu sodišču. Najdeni cepin, stopnje na licu mesta, ki se popolnoma strinjajo z njegovim obuvalom, kakor krvavi sled na črevljih pričajo, da je on pravi storilec.
—	t Fra Grga Martič. Umrl je 29. avg. irvatski pesnik, Grga Martič > v visoki starosti 83 let. Imenujejo ga hrvatskega Homerja, ker je ril epski pesnik v najlepšem pomenu besede. Njegovo glavno delo je „Osvetnici". Po stanu je ril frančiškanski pater. Umrl je v samostanu Kreševo v Bosni.
—	Napredovanje Nemcev v Istri. Neki Nemec, naseljen v Istri, piše v berolinski „Tagl. Rundschau" o napredovanju nemštva v Primorju. Nemcev je v Istri samo nekaj nad 2°/0 (7000 na 335.000), v Pulju jih je 8 %. Vendar šo ti, zlasti
v Pulju, vse, kar je lepšega, osnovali sami ij tako vsemu višjemu kulturnemu delu vtisnil nemški značaj. V Pulju ponemčuje Italijane ii Slovence (te manj) mornariška ljudska šola realka, gimnazija tudi vceplja v gojence nemški duh. V Rovinju je ribarnica last berolinskega akvarija, kopališče blizu Pirana je v nemški! rokah, ravnotako v Opatiji, kjer vlada nemščini v tonu in modi. Važne trgovske firme so nemške. 1. novembra bo začel v Pulju izhajati nemški dnevnik. Rovinjski ultraitalijanski magistrat do-pisuje z nemškimi strankami nemško.
— Za »Narodno šolo" v Rožu na jg roškem je bilo darovanih doslej 10.000 kron.0 teh je dala Koroška sama 8899 kron. Lep z£ redke požrtvovalnosti, ki temeljito postavljaj laž njih, ki vedno jočejo in zvone „smrtno uri koroškemu Slovenstvu. Položaj naših rojakor;
Korotanu je res prešeren in preresen. Tako
upen pa vendar ni, da bi bilo opravičeno jo mesto — delati. Koroškim rodoljubom vso „ Ne udajmo se! Prostor za ,.Narodno šolo" je i kupljen.
Društveno gibanje.
— Velenjski Slovenci priredijo na praznil dne 8. septembra t. 1. z sodelovanjem šoštanjs^ narodne godbe, pevskega zbora šaleške čitalnisi in dijaštva cele šaleške doline veliko naro _ slavnost v proslavo 20letnice družbe sv. Cirila ij Metoda na vrtu g. Hudovernika v Velenju. Spon obsega: I. Pozdrav. II. Koncert, proizvajan od i štanjske narodne godbe, pevskega zbora šalešl čitalnice in dijaškega pevskega zbora. III. Sls nostni govor. IV. Veliko ljudsko veselico z razi vrstnimi zabavami. Prijatelji zdravega humorja i bodo dobro zabavali v ljudskem gledišču, kjer s bodo predstavljali razni šaljivi prizori s petja kakor „Kovač in študent", „Stotnik in njeg sluga", „Dobrodošli! Kedaj pojdete domu" itd. __ živahen promet bode skrbela šaljiva pošta; kdoi hoče na cen način priti do kakega lepega darili bo poskusil svojo srečo v srečolovu, kateri naf obiskovalcem veselice nad 100 krasnih daril, temi lepo, novo stensko uro. Tudi mladina se j bode dolgočasila; za to bodo skrbele razne žaba kakor bitka s konfeti, metanje serpentin. plesfe| Ljubitelji dobre vinske kapljice pa bodo lahko posečali vinski hram „k rujni kapljici", kjer, sej bodo točila najžlahtnejša spodnještajerska vina! poleg inozemskih vin v prid družbi sv. Cirila in j Metoda. Vrt bo spremenjen v krasen smrekov gaj, ] postavljeno bo mnogo šotorov, in zv.ečer bo slav-, nostni prostor čarobno razsvetljen. Ker bo slavrvis ne le velikega pomena v narodnem oziru, ampj( tudi vsem posetnikom brez razločka nudila obfl zabave, pričakuje se obilna udeležba od vseh stranij. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina 40 vinarjev za osebo. Ker pripade ves čisti: dobiček družbi sv. Cirila in Metoda, se preplačila j hvaležno sprejemajo. V slučaju slabega vremena \ se vrši slavnost v notranjih prostorih. Vstopnice j bodo kolekovane z narodnim kolekom. Posebn vabila se ne razpošiljajo.
—	Iz Mozirja. Ker prirede velenjski naroi njaki 8. septembra veliko veselico v prid Ci in Metodovi družbi, radi tega smo s sporazu "jenjem tamkajšnjega pripravljalnega odbora tožili našo sokolsko slavnost na 10. septemfc Slavno občinstvo , od daleč in blizu opozarjal naj ne pozabi obiskati zopet prebujenega skega Sokola, ki ga ima gotovo še iz pr časov v spominu. Za prijetne urice nam boskrte&j polnoštevilna šoštanjska narodna godba s svojim j izbornim igranjem raznih najnovejših komadov.^ Sodelovala bodo tudi razna pevska društva, cenjena narodna društva, ki nas žele počastiti ^ svojim obiskom, prosimo, naj blagovolijo javiti'? odboru Savin. Sokola, da se vemo ravnati. Pri- 5 hitite od daleč in od blizu vsi, kojim gori za — rdeči cvet — slovenskega naroda. Mule-' nejši spored objavimo prihodnjič.	Odbor.
—	Brežice. Dne 3. septembra priredi, kakor je bilo že omenjeno, tukajšna Čitalnica veliko narodno igro „Rokovnjači". Veliko zanimanje za to igro vlada v vseh sosednih krajih. Kakor smo zvedeli izza kulis, je igra in mnogo lepih pevskih J točk v vsakem oziru prav dobro naštudirana in bo nudila vsakemu najlepšo zabavo. Po igri je prosta zabava in ples. Pri prosti zabavi je več solospevov s spremljevanjem klavirja. Vedno bolj j in bolj se prebujajo Brežice in k temu veliko pripomorejo igre in veselice. Pridite torej v ne- j deljo v prijazne Brežice!
—	Slovenjebistriško učiteljsko društvo ima v četrtek 7. septembra t. 1. ob 10. uri vi Slov. Bistrici svoje zborovanje. 1. Popisi. 2. Poro- -čilo o deželni učiteljski konferenciji v Gradcu.' 3. Poročilo zborovanja Zaveze in Zveze kar se tiče naših društev. 4. Volitev delegatov za Prešernovo slavnost v Ljubljani, za Lehrerbund v Gradcu in za zborovanje .Samopomoč" v Gradca. Z ozirom na konec šolskega leta se vsako drugo predavanje opusti, želi pa se, da se vsaj zadnjega zborovanja udeležijo vsi udi našega društva.
Odbor.
—	Shod narodno - radikalnega dijaštva.
Predavanja na plenarnem shodu bodo imeli: iur.
Ciril Premrl: O slovenskem vseučilišču; phil. Mihajlo Rostohar: Poedinec in celota, etika, vera, znanost; iur. Gregor Žerjav: Evolucija, delo, samopomoč; iur. Ivan Ušlakar: Narodnost in mednarodnost. — Shoda se udeleži 50 Čehov, med njimi 30 dijakov pod pokroviteljstvom vseučiliških profesorjev dr. Chodounskega in dr. Stoklase. Shoda se udeleži dalje prof. tehnike Hrasky, hrv.
Kurnalist Stjepan Radič i. dr.
—	Ormožko učiteljsko društvo ima 7. sept. t. 1. svoje mesečno zborovanje pri Svetinjah. Udeležniki se naj zaradi obeda do 3. septembra oglasijo pri g. nadučitelju Šijancu. Prijatelji dobro došli!
—	Ormož. Pri baronu Zschoku so v torek 29. t. m. v graščinski kleti snažili sode. Veliko posodo so tudi izžigali s špiritom. Kar razžene tak velik s špiritom užgan sod in ubije hlapca Mežnariča. Ponesrečenec, srednje starosti, zapusti ženo in neoskrbljena otroka.
—	Podružnica sv. Cirila in Metoda v Ljutomeru ne bo priredila 10. septembra t. 1. veselice, ampak se je prestavila zaradi različnih ovir na poznejši čas.
Slovenci v Nemčiji.
Predzadnjo nedeljo, t. j. 13. avgusta, smo obhajali Slovenci 751etnico rojstva Nj. veličanstva cesarja Franca Jožefa. V ta namen se je blagoslovila zastava podpornega društva sv. Barbare (Essen West Rheinland), kateri je kumoval sam cesar Franc Jožef; zastopal ga je c. kr. avstrijski konzulat iz Kolina.
Slovesnost se je izvršila prav sijajno. V prvi vrsti gre vsa čast Nj. vel. cesarju, da ni odrekel prošnje svojih podložnih, in kumoval zastavi po zastopniku, c, kr. konzulatu iz Kolina in v ta namen daroval 200 kron za zastavo. V drugi vrsti gre pa čast društvenemu predsedniku, J. Stepickitu in njegovim sotrudnikom za njih neumorno delovanje.
Spored se je vršil sledeče: V nedeljo ob 10. uri je bilo blagoslovljen je zastave, potem odhod na društveni prostor. Ob dveh popoldne je bil sprejem raznih avstrijskih društev iz Renskega in Vestfalskega v prav obilnem številu. Na to pa je c. kr. konzulat razvil zastavo, na kar je zapelo pevsko društvo ..Ilirija*' „Zastava že razvita je"; k temu je sledilo burno odobravanje. Potem pa je sledilo zabijanje žebljov. Nato pa je govoril c. kr. konzulat in se zahvalil Slovencem za so-čutstvo do njih cesarja, rekoč, da ni mislil, da bi se tukaj v tujini v taki množini znašli in počastili dan, katerega se cela Avstrija veseli. Nato je brzojavil cesarju zahvalo in zvestobo njegovih podložnikov. Pevsko društvo „Ilirija" je zapelo nato cesarsko pesem, potem pa jo je še godba zaigrala.
Ob štirih popoldne pa smo se pripravili za sprevod, kateri se je vil skozi razne mestne ulice. Na čelu so jezdili na bistrih konjičih in za njimi godba, za njo pa se je rednih korakov vila nepregledna vrsta raznih avstrijskih društev s zastavami. H koncu sprevoda je korakalo podporno društvo sv. Barbare z novo blagoslovljeno zastavo, za njimi pa so se počasi pomikali vozovi z belo oblečenimi družicami zastave in pa častnimi udi. Sprevod je trajal dve uri v pravem redu. Prišedši zopet na omenjeni društveni prostor, se je pričel koncert, pri katerem so nastopala razna pevska društva in pa tirolski plesalci z godbo. Po koncertu se je vršil ples do ranega jutra. Drugi dan popoldne pa je bil zopet koncert in h koncu ples. Vršila pa se je veselica oba dneva v miru in najlepšem r^du.
Še enkrat srčna zahvala vsem društvom, ki so pripomogla k obilni udeležbi in sodelovanju izvrstno izpadle veselice. Naj bo ta sijajna veselica vsem tukajšnjim Slovencem v ponos in zgled vsem podanikom, da bi se še tako večkrat zbrali pod zastavo Slave. Zatorej vsa zvesta narodna društva, trdno in pogumno naprej, za cesarja in naš ljubi narod, mater Slovenijo!	A. V.
Dopisi.
Iz Rajhenburga. V nedeljo, dne 27. avgusta sta priredila brežiški „Sokol" in čital-niški pevski zbor izlet v Rajhenburg. Ob enem pa je došlo semkaj tudi okoli 100 Srbov iz Zagreba, videmski pevci ter mnogo drugih gostov iz Brežic, Krškega, Sevnice itd. Brežičanom, ki so izstopili na Vidmu iz vlaka ter prišli peš po Kranjskem čez Krško ter prek savski brod, so jahali nasproti tukajšnji mlajši gospodje ter jih spremili semkaj. Pri slavoloku je pričakoval došle goste rajhen-burški občinski odbor, požarna bramba in nešte-vilna množica drugega občinstva. Tu je pozdravil celecenjene nam goste trški župan g. M. Preskar, načelnik požarne brambe g. Ant. Kunej; srbske goste je še posebej pozdravila deklica Jožefina pl. Rainhofen, brežiške pa Anica Matko, ter sta poklonili načelniku Srbov g. Dušan Vraneševiču, starosti brežiškega „Sokola" g. dr. Strašeku in pevovodji brežiškega čitalniškega pevskega zbora, župniku g. J. Mešičeku, šopke cvetlic, na kar sta „Sokolov" starosta in tajnik srbskega pevskega društva v navdušenih besedah odzdravila, srbski pevski zbor pa je zapel »Naprej zastava". Na to
so v nepregledno dolgi vrsti korakali gostje in tukajšnje prebivalstvo v spremstvu godbe iz Klanj ca na Hrvatskem skozi trg, okrašen z zastavami. Zatem pa so se ustavili pred Unschuldovo (sedaj Haiderjevo) restavracijo. Po kratkem odmoru je nastopil „Sokol" na skladiščnem prostoru pri kolodvoru, kjer smo imeli priliko občudovati točnost in spretnost telovadcev v vajah na drogu, na bradlji in v skakanju, oscbito pa v prostih vajah. Tri darila, prvo je bil cekin, ki ga je daroval „Sokol", dve pa, in sicer srebrna doza in cekin, kateri so darovale rajhenburške dame, so se prisodile telovadcema gg. Holyu in Vidmarju. Na to se je pričela prosta zabava z izbornim petjem brežiškega in srbskega pevskega zbora: vmes pa so se oglašali navdušeni govorniki, med drugimi: starosta „Sokola" g. dr .Strašek: g. Benj. Kunej, srbski govornik, tukajšnji župnik g. J.
Cerjak, kaplan g. J. Berk in drugi, naglašujoč
složnost ter pozivajoč k neumornemu delovanju v vzdramljenje naroda. Ogromno množico občinstva dokazuje dejstvo, da sta na obširnem slavnostnem prostoru pred restavracijo istočasno govorila dva govornika, ne moteč drug drugega.
Omenim naj tudi krasni umetni ogenj, ki ga je priredil postajenačelnik g. Rainer.
Da se tudi na ples ni pozabilo, je samoob-sebi umljivo.
Le prehitro je došel vlak ter odvedel vele-cenjene nam goste, proti Brežicam in Zagrebu.
Nad vse krasno je bilo goslavljanje sosednih nam bratov in burni „Živio '-klici mnogobrojnih gostov napravili so na nas veličasten vtis.
Brežičanom je častitati na imenovanima dvema odličnima društvoma, katerima želimo naj-s;jajnejše uspehe ter jih, kakor tudi ljubeznjive srbske goste tem potom še enkrat prisrčno pozdravljamo s klicem: „Slava jim". „Na svidenje". „Na zdar"!
Iz Oplotnice. Eno izmed onih gnezd, v katerih si polnijo nemčurski kramarji svoje lačne bisage s slovenskimi groši, je tudi Oplotnica. Jonke, Hafenrichter in cela vrsta drugih rene-gatov. so oplotniški paše, katerim se klanjajo slovenski kmetje. Prilizujejo se vam, dokler se niso od vaših grošev obogateli, kličejo vas v prodajalne in gostilne, a za hrbtom nosijo kamenje. Sedaj so še kolikor toliko mirni, ker njihova moč še ni tolika, da bi se vas že drznili napadati, a prišel bo čas, ko tudi oni pokažejo, da so vredni bratci celjskih in konjiških nemčurjev.
Žalostno za vas, kmetje, ki ste še zavezali s sovražniki svojega naroda, pomilovanje vam, ki ste padli v njihove zanjke, verujoči sladkim njihovim besedam. Mogoče vas je mnogo, ki ste bili slabo poučeni o nemških nakanah, ki ste morda samo v preveliki zaslepljenosti storili neodpustljiv narodni greh in izdali svoj narod sovražniku. — In če je to istina, potem si zapomnite, da še ni nikdar noben nemčur želel Slovencu nič dobrega.
Vrli Pohorci, vi ste svoji lastni gospodje, na vas so navezani oplotniški nemčurji. Oni ne kupujejo od vas žita in lesa iz ljubezni, ne dajejo vam dela in zaslužka iz naklonjenosti, ampak ker so navezani na vas, morajo to storiti, če hočejo med vami živeti. — In to bodo storili in morajo storiti, če ste vi tudi najzavednejši Slovenci. — Zatorej bodite narodni, storite svojo dolžnost in podpirajte izključno slovenske trgovce in obrtnike. — Ce pa ostanete brezbrižni za vsako vam pretečo nevarnost, tedaj si bodete vzredili strupene gade s svojo krvjo.
Koristno in priporočljivo bi bilo, da se tudi v Ojplotnici ustanovi bralno društvo, ki naj pokaže mlačnežem pot, po kateri morajo hoditi. — To naj bi vam bilo, kmetje, ono ognjišče, okoli katerega se zbirajte in navdušujte za narod, to vam bodi orožje, s katerim si izvojujete zmago nad tujci. Slovenski časniki pomagali bodo kmetom iz zmot do resnice, oni jim bodo pokazali v pravi luči početja nemčurskih hinavcev. Resno se Vam je treba poprijeti tega dela in ostali Dravinčani vam bodo radovoljno pomagali.
Nesramnih napadov po nemčurskih listih proti vam, vrli slovenski kmetje, pa se ne ustrašite, ampak to vam bodi le v spodbujo, da se s tem večjo eneržijo upirate nemčurskemu nasilstvu.
Uredništvo omenja k temu, da bodo te besede najbrž malo pomogle k cilju; mlada inteligenca, dijaki, naj bi se združili, prirejali poučne shode, bodrili, nagovarjali, snovali narodna društva. Živa beseda — živ ogenj!
Od Sv. Andraža v Slov. goricah. Ustanavljajo se večstransko po Slovenskih goricah veteranska .društva, katera imajo sicer privlačno moč — radi lepe suknje — sicer pa prav nič ne store za narodov blagor, ampak se društvo le ustanovi, priredi*vsako leto eno „parado" in s tem smo pri kraju.
Oglejmo si n. pr. veteransko društvo pri Sv. Andražu v Slov. goricah. Isto obstoji že desetletja, nima niti knjižnice, ne prireja nobenih narodnih zabav, toda društveniki imajo prav lepe klobuke s svetlim peresom ter živo okinčane vojaške suknje; tudi ženice se pobahajo včasi s svojimi možičkijveteranci češ, glej, soseda, kako je moj mož lep v tej suknji in kako ponosno stopa — in to je vse, s čem se lahko ponaša. Toda nekaj ima naše veteransko društvo vendar
lepega (!) na sebi in to je — nemško poveljevanje, ki zveni iz ust predsednika tako milo, da se človeku kar srce topi.
Sliši se mnogo, mnogokrat, da slovenski jezik nikjer nič ne velja ter nima veljave, a tukaj vidimo zopet na kak škandalozen način teptajo taki prismojenci veljavo slovenskega jezika pred svetom. Sram vas bodi, da na tak način teptate sami sebi pravice.
Že ko smo čitali, da se snuje pri Antonu novo veteransko društvo, bila je občna misel, čeravno se bode pametno začelo, da se vendar pozneje od šnopsarjev gotovo vse ovrže in nismo se motili.' Nad nezaslišanim ravnanjem nekega Smolenca se zgražamo.
Vam pa, dragi Andraževci, ki ste možje še vedno na glasu ter imate na pravem mestu možgane, svetujem, da pri prvi seji sklenete enoglasno, da
se v vašem društvu uvede slovensko povelje, da
se ustanovi knjižnica ter tako tudi vaše dru-štvenike organizirate in postanete enkrat tudi pred svetom možje naprednjaki. Pokažite svetu, da teče po vaših žilah pradedov stara slovenska kri. Tako bodete osramotili sosede Antončane, ki so vobče na glasu kot najhujši „kožuhovci"; svojemu, jeziku bodete pa pridobili s tem večjo veljavo pred svetom.
Iz Vuzenice. Dne 20. avgusta so priredili pri nas vuherški tamburaši in diletantje v prekrasnih prostorih narodnega župana g. Antona Mravljaka veselico z igro „Dr. Vseznal in njegov sluga", ki se je prav dobro obnesla. Igralci so svoje uloge izvrstno rešili, ljudstvo se ni samo zabavalo, ampak slišalo tudi marsikaj poučljivega. Mnogo inteligence se je zbralo od blizu in daleč, da celo imeli smo v svojem krogu našega poslanca g. Robiča. Vsa čast tudi kmetom, zlasti onim onstran Drave, ki so s svojim posetom pokazali, da stoje trdno.
Žalibog smo pogrešali domačine. Ali ste se dali res premotiti od nemčurskih „purgarjev", ki par dni prej niso imeli pametnejšega dela, kakor letati okoli in pregovarjati naše okoličane? Ali ste res tako zaspani in ne vidite, da ti nemčurji redijo svoje trebuhe edinole z vašimi slovenskimi groši? Ali ste mari vi odvisni od njih?
Poguma ta odpadniška tolpa itak nima, to je pokazala pri odhodu naših gostov. Šele, ko je vlak že začel pihati, so se privlekli iz kolodvorske restavracije in sedaj se je seveda hajlalo po stari navadi. Naši fantje so jim odgovarjali s. krepkim Živio!
Ker se je udeležilo veselice tudi nekaj poštenih Nemcev, jih je hotelo to spraviti kar iz kože. Na svidenje prihodnje leto!
Politični pregled.
—	Avstrija na Balkanu. Vedni nemiri v Makedoniji kakor tudi oslabljenje Rusije v vojski z Japonci, so povzročili, da obrača Avstrija veliko večjo pozornost na Balkan, kakor svoj čas. Uradno sicer to zanikajo kakor vselej, kadar se kaka država pripravlja na kak usodepolni korak. Zadnji čas naša država jako zdatno pomnožuje vojaške posadke v Slavoniji, osobito ob Donavi. Izključeno seveda ni, da se vojaški krogi pripravljajo na morebitno vstajo na Ogrskem, kjer tudi ni vse tako, kakor bi moralo biti in kjer hujskajo skrivaj na vstajo najvišji plemiči.
—	Hrvatsko. Iz Zagreba poročajo, da bode hrvatski sabor razpuščen ter da se bodo vršile že meseca oktobra t. 1. nove volitve. Kako misli vlada čuvati pri teh volitvah „volilno svobodo" ter skrbeti za to, da ne zmaga pri teh volitvah opozicija, dokazuje najbolje ta-le korak vlade. Vlada doposlala je namreč vsem uradnikom prazne glasovnice, katere morajo podpisati ter jih nazaj poslati vladi. Oni uradniki, ki bi tega ne storili — tako jim je žugala vlada — pripravljeni morajo biti na to, da pridejo ob službo. Na Hrvatskem je namreč 51.000 vseh volilcev in med temi 30.000 uradnikov. Zdaj pa naj si čitatelj misli, kaki zastopniki ljudstva prihajajo na Hrvatskem v deželni zbor.
—	Nemška nasilja v Poznanju. Odkar se med poznanjskimi Poljaki pojavlja vedno večji odpor proti velenemškemu nasilju, postajajo Nemci vsak dan bolj brutalni in netaktni. Nemcem pred-njači,, kakor jaovsod tudi tukaj, nemški cesar Viljem sam. Čimbolj prihaja pruski kralj v leta, tembolj postaja otročji. Med najnovejše vesti s Poznanjskega šteje govor Viljemov v Gneznu, ki je bil skrajno nadut. Cesarjev govor najbrž tudi med Nemci ne bo obrodil zaželjenega sadu. Poljski kapital je namreč že tako močen, da lahko izpodrine Nemce, ki svoja posestva kaj radi prodajajo Poljakom, ako jim to le kaj nese. Nek Poznanski poljski list priobčuje dne 22. t. m. novo 'kruto nasilje brutalne nemške vlade. Vladni predsednik poznanjski je namreč poslal vsem „Landratom" sledeči odlok: „Ob priliki I. gen. kongresa poljskih Marijinih kongregacij,kise je vršil koncem septembra preteklega leta v Lvovu, se je pokazalo, da te kongregacije niso zgolj verska ali humana društva, ampak služijo Poljakom v politične namene. Pod versko pretvezo izkušajo združiti vse Poljake iz treh cesarstev pod eno zastavo., zastavo Device Marije, kraljice in patrone poljskega kra-
\
1 j e s t v a''. — Nemški vladi ni ljubo, da je Marija, odkar obstoji Poljska, varuhinja Poljakov, najbrž bo sedaj enkrat Viljem zagromel nad Marijo, ki so ji Poljaki bolj zvesti kot njemu.
—	Strah sultana. Turškega sultana prevzel je tak strah po zadnjem napadu na njegovo osebo, da je zaukazal, kakor poročajo nekateri listi, napraviti okolo svoje palače velik zid, ki bo obsegal 7 kilometrov.
—	Rusija. Iz pokrajin ob Baltiškem morju. Policija je priobčila obširno poročilo o razmerah v pokrajinah ob Baltiškem morju. •Nemire, ki imajo že anarhistični značaj, so povzročili sočialni demokratje. Lehi, narod ob baltiškem morju, se pri svojih izgredih ne ozirajo na vero, mar jim ni človeško življenje in zasebno premoženje. Letos je gibanje posebno močno. V Rizi so poizkušali zažgati tovarno za p a t r o n e. Iz mest se je razširilo prekucijsko gibanje med livlandske in kurlandske kmete. Agitatorji so razdelili med kmete veliko orožja.
V	libavskem okrožju so kmetje opnstošili 9 okrožnih uradov in zažgali 3 urade, ko so prej raztrgali vse spise in vrgli na cesto carjevo podobo.
—	Francoska proti Maroku. Francoska vlada je naročila zaupno francoskim vojaškim in mornariškim poveljništvom, naj imajo vse pripravljeno za mobilizacijo kolonialni h p olk o v *i,n več bojnih ladij, ki jih nameravajo poslati proti Maro-čanom. Francija hoče napovedati vojsko.
—	Razmere v nemški Afriki- V zadnjem času so se zopet uprli štirje rodovi krutemu nemškemu gospodstvu v Afriki. Nemci v onih krajih sila neumno gospodarijo. V jugovzhodni Afriki je sedaj 14.000 vojakov, nemških nasel-nikov pa je nekaj nad 3000. Varstvo vsacega Nemca stane na leto 65.000 mark. Pristanišče Svakopmund ni vredno počenega groša, ker je polno peska. Sploh je vsa jugovzhodna Afrika peščena puščava, kjer stane kubični meter vode 40 mark. — Vstašev ni mogoče dolgo zasledovati, ker je kraj neznan in preobširen (dvakrat je večji kot celo nemško cesarstvo).. Sedaj pa prihaja vest, da se mislijo upreti celo Kamerunci; ti pa lahko postavijo v boj 1000.000 mož; tem ne bo mogoče do živega, ker leži med obaljo in ozemljem vstašev pragozd, skozi katerega ne pride živ noben Evropejec. Šol Nemci v svojih kolonijah nimajo nobenih, brigajo se le za svoje naselbine in črede, ki jim donašajo dobiček. Domačinom Nemci ne privoščijo nobenega posestva, vso boljšo zemljo imajo v rokah sami.
—	Kitajska organizuje svojo armado. Kitajski generalni major Tiang in polkovnik W e i, ki sta te dni bivala na Dunaju, sta ondi izjavila, da bo Kitajska koncem tekočega leta imela na razpolago 400.000 regularnih čet in da ji bo mogoče v devetih letih hipoma postaviti na bojišče urejene vojske 1,200.000 mož. Na Kitajskem vpeljejo tudi splošno vojno dolžnost. -
Rusko-japonski mir.
Prvo poročilo, ki je prineslo iz Portsmoutha vest o miru, dne 29. avgusta, se glasi:
Portsmouth, 29. avgusta. (Uradno.)
V	današnji seji mirovne konference se je doseglo v vseh vprašanjih s p o-razumljenje in sklenilo izdelati mirovno listino „Associated Press" poroča, da so Japonci dali vse koncesije.
Japonska je sprejela ruski ultimatum, ki temelji na tem, da Rusija noče plačati nobene vojne odškodnine, da v zadevi otoka Sahalina ne sprejme vseh japonskih predlogov, da ne izroči Japonski ruskih ladij, ki se nahajajo v kitajskih pristaniščih, in ne omejiti moči ruskega brodovja v Vzhodni Aziji.
Za mir so vplivale tudi velevlasti, da Japan po sklepu miru priznajo za velevlast in da ustanove v Tokio svoja poslaništva.
Sahalin se bo podelil pri petdeseti stopinji zemske širine, ki gre ravno skozi sredino Sahalina. Natančnejše meje bode določila mirovna pogodba. Japonska ne dobi nič denarja, pač pa dobi povrnjene vse resnične stroške, ki jih je imela z ruskimi vjetniki.
Mirovni pogoji so tile: 1. Koreja je popolnoma pod japonsko nadoblastjo. 2. Glede Mandžurije se je sklenilo, da jo zapuste ruski in japonski vojaki. 3. Port Artur, Daljni, Kvantun dobe Japonci. 4. Po preteku 18 mesecev preide Mandžurija v kitajsko upravo. 5. Japonska prevzame v Port Arturju in Daljnem, ne da bi zato od-škodovala Rusijo, vse mornariške in vojaške naprave. 6. Japonska dobi pravico ribarjenja ob sibirski obali. 7. Rusija plača dejanske stroške za preskrbo ruskih vjetnikov. (Zato bo plačala vsoto 50 do 60 milijonov rubljev).
Tako je končana vojska, ki je skoro celih devetnajst mesecev divjala na Daljnem Vzhodu, oslabila rusko velemoč in uvrstila Japonsko med prve vlasti v Aziji. Nešteto človeških življenj je ta vojska pahnila v smrt, povzročila neznosno gorjč, v zgodovini človeštva pa je velikega pomena: povzdignila mongolsko pleme, katero ima sedaj v vzhodni Aziji prvo besedo in osvobodila ruskoljudstvojarmasamodržtva.
Japonska je pokazala, kaj premore maloštevilno ljudstvo, ki živi v urejenih razmerah, in ve, zakaj gre v boj.
Raznoterosti.
—	Deset milijonov v zlatu je razpisala brazilijska zbornica za onega, ki iznajde gotovo zdravilo proti jetiki in raku.
—	Strah pred tatovi. V Erfurtu se je zgodila sledeča resnična zgodbica. Neka vdova je imela 9000 mark denarja. A živela je v vednem strahu, da ji ne.ukradejo tatovi denarja. In sklenila je prenočevati na prostem z denarjem češ, nihče ne bo slutil denarja pri revi, ki je prisiljena prenočevati pod milim nebom. Ko je s svojo hčerko spala na prostem in se zjutraj prebudila, ni bilo več denarja. Došla policija ni zasledila prebrisanih tatov. Vdova s svojo hčerko zopet spi v svojem stanovanju!
—- Kuga v Indiji. Londonsko ravnateljstvo za splošno zdravje poroča, da ponehuje kuga v Indiji. Od meseca januarja do junija je umrlo v Indiji za kugo 900.000 oseb. V Madrasu in okolici je umrlo od 20. januarja do 16. februarja na kugi 1623, od 12. maja do 8. junija pa le 69. V Ben-galiji je umrlo od 20. januarja do 16. februarja 17.531, od 17. marca do 13. aprila 31.159 in od aprila do junija le 936 oseb. Tudi v drugih pokrajinah se je zmanjšalo število za kugo obolelih in umrlih oseb.
Loterijske številke.
Gradec, 26. avgusta 1905': 85, 83, 56, 64, 24. Dunaj, „ „ „	15, 66, 41, 39, 73.
Zahvala.
Ker se mi je ob smrti moje drage, nepozabne soproge
v
Jožefe Sušterič
izreklo od toliko strani sočutje in tolažba, se čutim dolžnega tem potom se zahvaliti vsem sosedom, znancem in prijateljem za izraze sožalja. Posebno se zahvaljujem prečastiti teharski duhovščini in čast. g. Medvedu, župniku v Laporji za spremstvo na zadnji poti; slav. učiteljstvu za mnogobrojno udeležitev, in vsem darovalcem krasnih vencev, istotako vsem mnogoštevilnim prijateljem in znancem, ki so spremili drago mi pokoj nico k zadnjemu počitku.
Priporočam jo v blag spomin in molitev.
(426) i	Jožef Šušterič.
Dne 26. t. m. prominul je gospod
Ivan Časi
posestnik v Ksaveriju
ki je bil skozi 37 let neprestano občinski svetovalec ozir. odbornik. Priporočamo ga v blag spomin!
Županstvo Bočna, dne 29. avg. 1905. (428) i Župan: Ivan Zagožen.
S
v trgu Rogatec pri Slatini, 8 minut od kolodvora, s 3 sobami, kuhinjo, kletjo, vrtom, hlevom je takoj naprodaj; da- se tudi V najem. Za peka pa tudi za penzijonista prav primerna. (415) 3-3 j
Pojasnila daje J. Kraus, Rogatec.'
Kupujte narodni kolek!
K. št. 3713.
(430) 1
Dne 2. septembra t. 1. popoldan od 3. do 8. ure vrši se v Gaber j i v gostilni „Huttenmann" prostovoljna dražba v zapuščino Franc Lassmann-a spadaj očih 22 polov-njakov dobrega vina. Kupci se vabijo.
Občinski urad okolica Celje.
dne 23. avgusta 1905.
Župan.
Iščejo se za večja mesta
ZASTOPNIKI
za prodajo vina od pridelnika. Pri dobrem uspehu dobijo tudi poštne stroške. Ponudbe „giavno poštni predal 271 Trst.	(434) 5-1

Nadmlinar in trije pridni mlinarji
se sprejmejo v mehanični mlin. Plačilo po dogovoru, ponudbe naj se pošiljajo na
Jakoba Trauna
mlin na Glincah, pošta Vič pri Ljubljani. (433) u
;**:«so?;**;**/.
11 poštarsko službo
se sprejme takoj pri Ivanu Jakša, Loka pri Zidanem mostu neoženjen pošten in trezen konjski hlapec vajen tudi poljskega dela. — Mesečna plača kron 24'—, uniforma in navadna družinska oskrb. (436) 2-1
Dr. JANKO SERNEC
praktični zdravnik (435) 1
v CELJU o Narodni dom
odpotuje
za štiri tedne.
o
H
Sprejmem solicitjltorjjl
ali izurjenega (431)2-1
Okraja Celje in Šmarje pri Jelšah od-iasta potom ponudbe napravo novega mejnega iosta ob okrajni cesti L razreda Celje-Rogatec [km 14'393 na Grobelnem.
Gradnja: postranski zidi, železne traverze, hrastove mostnice, železne ograje z zidanimi
tia pismeno ponudbo. Dr. J. Kolšek odvetnik, Laški trg,
Licitacija vina
Proračun stroškov 6.869 kron 56 vin.
Načrt, proračun in stavbeni pogoji se zamorejo vpogledati vsaki dan razun nedelj ob uradnih urah v pisarni okrajnega zastopa v Celju in r Šmarju pri Jelšah.
Pismene, zapečatene ponudbe z nadpisom »Ponudba" se imajo s priloženo 10% varščino od stavbene vsote oddati, ali pa po 'pošti poslati najkasneje
do torka 5. septembra 1.1.
do 6. ure zvečer gospodu načelniku okrajnega [zastopa v Šmarju pri Jelšah ali pa podpisanemu c. kr. vladnemu komisarju.
Za okrajni zastop Celje
I	dne 22. avgusta 1905.
C.kr. vlad. komisar: Ernst pl. Lehmann
Za okrajni zastop Šmarje p. Jelšah
dne 22. avgusta 1905. (414) 3-3 Načelnik: dr. Jos. Georg.
Podpisano oskrbništvo proda prostovoljno 6. septembra t. 1. ob 8. uri zjutraj okoli
500 hI vina, lastnega pridelka
Prodajalo se bode lansko kakor tudi starejše vino in sicer namizno in fino vino po raznih cenah.
Prodajni pogoji se zvedo pri oskrbništvu.
Tlak vozi: Iz Gradca ob 1. uri opoldne, ali ob 1. uri 20 minut ponoči; prihod v Brežice via Zidanmost ob 6. uri 8 min. zvečer ali ob 6 uri 15 min. zjutraj. — Iz Ljubljane ob 2. uri 57 min. popoldne ali ob 11. uri 50 min. ponoči.	(424)3-2
manj delavske sile potrebujejo gasilna društva pri brizgalnicah najnovejšega zistema in prenosom ravnoteža, odlikovanega v Pragi na razstavi leta 1903, izumitelja in tvorničarja
R. A. SMEKAL-a
iz Smichova. Podružnica Zagreb.
Ti stroji delajo desno in levo, eno in dvo-mlazno 30 do 35 m mlaza! Skladišče vseh gasilnih potrebščin. Tudi na obroke.
S spoštovanjem	(497) -42
podružnica K. A. Smekal.
Najugodnejši pogoji
— za zavarovanje.	~ ^^
zavarovalna družba
ki ima	^^^
slovenskega ^^^^ *
^	%e	glavnega
zastopnika v Trstu
AeV1
jjk*	^^^^^ zavaruje na življenje in na do-
^	hodke — na vse načine
po zelo nizkih postavkih.
5^^^^^	Natančnejša pojasnila daje
^^ glavno zastopstvo za slovenske dežele v Trstu
ulica Torre Bianca št. 21 I. nadstropje in njegova okrajna zastopstva v vseh mestih in večjih krajih.
v prijaznem kraju, obstoječe iz lepo zidane ■e, zidanega, z opeko kritega gospodarskega pslopja, kozolca, mlina in žage, zraven mlaki, slamorezni in sadni stroj na vodno moč, vse v najboljšem stanju, se iz proste roke tal* o j ppoda po jako nizki ceni in ugodnimi pogoji. — Natančneja pojasnila daje
Franc Poduvratnik
gostilničar in posestnik v Lepinjivi obč. Mozirje.
| i (416) 3—3
Man beachte dla Fabrlkmarke.
W SingerCo.NahmaschinenAct.6es. , .... . -—--- za domačo porabo m obrtne sVrhe
Ysak šivalni stroj ima varstveno znamko. |	VsaK^ Vrste.
Velika trpežnost in vzorna konstrukcija usposobljajo stroje do najvišje = tvornosti ter so vsakomur v uporabo, i	=:
Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih ' modernega in umetnega vezenja =
Sinfje*»je,iiri šivalni str»oji so na največjih svetovnih razstavah
odlikovani z največjimi priznanji.
SingerCo. delniška družba šivalnih strojev
CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (152) -44
Mor vina iz otoka Vis (Lissa)
priporoča po najnižjih cenah (18 do 24 kr.) od 56 litrov naprej franko = postaja Pulj proti povzetju. =
8 Ffliliiillin trgovec n n_,;_ *
..Patent Mach" * se dobivajo a 40,65, 80,120,135, svileni 150,180, za dečke 25,35,50,60, svileni 90
v naslednjih prodajalnah:
TrgoVina s papirjem, pisalnim in risalnimi potrebščinami
prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
IVUIULI	I1IIIL ..Hcrodni dom'
(S) Prva spodnještajerska narodna tr-
govina z urami, zlatnino, srebr- f m nino in optičnimi predmeti =====
ffi^fe^vl^H	priporoča	(20) -24
svojo bogato in izborno zalogo vsega v to stroko spa dajočega blaga po najnižjih konkurenčnih cenah. -
Za vsako prodano uro jamčim 2 leti, kakor tudi za vso zlatnino in sre brnino, ki je puncirana po c. kr. kontrolnem uradu.
Prevzamem vsa dela, popravila itd., katera izvršujem najvestneje točno in ceno
llustrovane cenike razpošiljam brezplačno in poštnine prosto.
Rotovška ulica 2 CELJE Rotovška ulica 2 priporoča
kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir.
Novosti:
Studenčni kataster, dnevnik j občinskega zaklada, dnevnik > za občine ubožnega zaklada	j
Dopisnice za naznanila izostanka vojaških prememb
Izpisek iz zemljiške knjige
a)	posestni list
b)	bremski list
za odvetnike in notarje
Aprobirane maxim. min. termometre la- vrste 1 prodajam po tovarniških cenah. ==
Dopisnice, poštne spremnice, \
nakaznice, zalepke, spremnice veljavno samo
s povzetjem, menice, čeki > za naučne in poštne položnice za c. kr. namene
poštne hranilnice	'
Razdelitev učne tvarine, spisal K. Marschitz
Časovni predmeti:
vnvil I za veselice itd.
v raznih barvah in oblikah
okrogli in štirioglati
za tombolo
MMMHMIMM
(traki iz papirja) v raznih barvah
svinčniki peresa peresniki radirke
kamenčki tablice gobice črnilo
v vseh velikostih črtane. z eno ali dvema kolonoma. v papir,
platno, gradi, ali pol nsnje vezane,
Največja zaloga vseh tiskovin
za občinske nrade, krajne šolske svete, učiteljstvo. župnijske urade, okrajne zastope. užitninske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike.


Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank
Posebni ceniki strojev zastonj! '
Vsakovrstne najboljše poljedelske stroje,
posebno pa
vseh velikosti pp originalnih tovarniških cenah.
pečatniki, vignete, (Siegelmarken) za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem času
mlatilnice
Svileni papir v vseh barvah
za ročno rabo in na vitelj (gepelj) ter čistilnice
umetne, pokrajinske in s cvetlicami od napriprostejše do najfinejše iz-, peljave.
priporoča
za birmo, vez v raznih barvah,
za slike, dopisnice in poezije.
Pismeni papir v kasetah in mapah.
omar za led, strojev za izdelovanje sladoleda, surovega masla in prešic za pripravljanje malino-vega soka.
Zavitki za urade v vseh velikostih.
Oonilf I za ^kovine in pisarniške potreb-ščine so brezplačno na razpolago.
Trgovci in preprodajalca imajo izjemne cene.
Priznano dobro blago. ===±= == Solidna in točna postrežba.
Advokat
Franc Ksav. Poček
===== naznanja vljudno, da je otvoril svojo =======
pisarno v Ljubljani "m
® puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem g,
c ■	3
ft	se priporoča v izdelovanje	h
n m- vsakovrstnih pušk	5«
•5 za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod	J
tS popolnim jamstvom. Tudi predeluje samokres-	h
C niče. sprejema vsakovrstna popravila ter jih	3
*i toCno in dobro izvršuje. — Vse puške so na	jj
c. kr. preskuševalnici in od mene preskušene. —	H
C Slovenske ali nemške cenike na zahtevanje	jO
(255) zastonj in poštnine prosto. 50 15	j
Suhe gobe, mališno štupo, orehe laneno seme, oves, pšenico, ječmen, rž, krompir, fižol, lečo, proso, ku-mino, seme od sonlčnic, kamelice, konoplje, deteljno seme, sploh vse deželne pridelke kupuje (42) 50-30
Ant. Kolenc, trgovec v Celju
Narodni dom.
Slavnemu občinstvu pa priporoča svojo bogato zalogo vedno svežega špecerijskega blaga ha
debelo in drobno, kakor tudi pristno domače vino v sodih od 56 ltr. naprej vse po najnižji ceni.
Svoji le svojim!
naznanja vljudno, da je otvoril svojo
na Starem trgu št. 30, II. nadstropje (v hiši gospe Marije pl. Plautz, tik postajališča električne ==== cestne železnice na Sv. Jakoba trgu). .
naznanja, da je znižala obrestno mero od I. pro -—- sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet na —-
Za občinska in korporacijska posojila v okrajih
Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj, Šmarje in Vransko pa od pet na
Dobro ohranjen«
Obrestna mera za hranilne vloge jistane kot je ■.'	. 1 bila dosedaj 4%-	- - -—
Izdeljujem nove ter popravljam tudi stare, bodisi decimalke, premostne ali sploh- vsake vrste tehtnic.
Naslov pove upravništvo „Domovine'
P. JUR1SIC, lekarnar v Pakracu štev. 105, Slavonija
vrste
Načrte za okna in vrata pošilja na ogled.
Zagotavlja solidno in točno postrežbo.




Pozor! Citaj! Bolnemu zdravje!
(369) 20—5
Pozor! Čitaj! Slabemu moč!
Pakraike kapljice in slavonska zel, to sta danes dve najpriljubljonejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta.
Pakraške kapljice c Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madroa: zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Juri&ič, lekarnar« Pakracu it. 105, Slavonija. Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleničic (1 ducat) 5 K, 24 stekleničic (2 ducata) 8 K 60 v, 36 stekleničic (3 ducati) 12 K 40 v, 48 stekleničic (4 ducati) 16 K, 60 stekleničic (5 ducatov) 18 K. Manj od 1:2 stekleničic se ne razpošilja.
Slavonska zel: Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti sušici, proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti. hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju. kataru in odstranjuje goste sljne ter daluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah.
Cena je sledeča, (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 v? 4 originalne steklenice 5 K 8J» v; O originalnih steklenic 8 K 20 v.
Manj od dVeh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom:
F. P. Vidic & Komp. Ljubljana
opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino
zarezane strežne opeKe **—
(222) 20-17
(Strangfatzziegel).
Barve: a/ fdeči naravno žgani, b) črno impregnirani.
Te vrste strešniki so patentovani y vseh kulturnih državah. <$> Lastniki patentov: F. P. Vidic & Komp. in J. Marzola. f**> Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje.
Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki. "Pf Takojšnja in najzanesljivejša postrežba.	Sprejmejo se zastopniki.
Zavitke priporoča „Zvezna tiskarna66.
Zacinjenje in popravila
V točno in ceno. -mg
Detnetrij Clntnac, Hotlsr
Celje, CrasKa cesta 28 *
se priporoča p. n. naročnikom za vsa vfnjegovo stroko spadajoča dela kaker za vsakovrstno montiranje parnih kotlov, za parne stroje v barvarijah, belilnicah, kožarnah, tovarnah za sveče in magarin itd., paro- in vodovode v bakru in železu. ftfj*	(238) 50-33	\\j\
__ijj j-jj-i.Pij~irij^jirrrrij— Vn-----n^* *	* *
(425) 4—1
I JOSIP LAMPRET 8 ŠOŠTANJ
mizapska delavnica s stroji
priporoča svojo obširno zalogo popolnoma izgotovljenih OKEN, v velikosti od 1*50, i'60, 1*70, 1*80, 1*90 in 2 m po konkurenčnih cenah. VRATA istotako izgotovljena v velikosti od 2, 2*20, 2*30, 2*40 m.
Pri profesorju v Mariboru dobita za (388) 5-4 prihodnjo šolsko leto
1-2 dijaka
stanovanje in hrano.
Naslov A. B. poste restante Maribor,
(321) 10—10
O I MARTIN KOLSEK
črevlj anski ,mojsten CELJE, Graška cesta št. 22 (v hiši g. A. Kolenca) priporoča p. n. občinstvu svojo, po najmodernejšem načinu urejeno
črevljarsko delavnico
kjer izvršuje vsa najfinejša kakor tudi priprosta dela, okusno in lično ter po znižanih cenah. Prevzame tudi vsa popravila in jamči za vsa dela kakor tudi za kakovost blaga. Zagotavlja vse svoje cenjene naročnike in odjemalce, da == jih bode postregel kakor dosedaj tudi vnaprej točno in solidno. ==
Naprodaj je zgotovljena obutev raznih velikosti in najboljše kakovosti.
Nizke c ene.	Reelna postrežba.