•X'^^'^rVBK ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO VSEBINA Zgodbe, ki jih piše življenje •» ¿ 5 • •« # Katja Stergar SABLJANJE V ELIZABETINSKI ANGLIJI DAS FECHTEN IM ELISABETHANISCHEN ENGLAND Marjana Kos NI VSE SREBRO, KAR SE SVETI NICHT ALLES IST SILBER, WAS GLÄNZT 15 furi j Šile »KÀJ NI TAK, KAKOR DA JE UŠEL HUDIČU IZ TORBE?I« Zmage in porazipriorja Favsta Gradiška, čudodelnega zdravnika na Kranjskem »IST DAS NICHT EINER, DER DEM TEUFEL AUS DER ARZTTASCHE GESPRUNGEN IST?!« Sieg und Niedergang des Priors Faustus Gradišek, Wunderdoktor aus Krain 24 Marija Počivavšek »VI MAMCA, PO ČEM PA KROMPIR DASTE?« Utrip ljubljanske tržnice v Hribarjevi dobi MÜTTERLEIN, UM WIEVIEL VERKAUFEN SIE DENN DIE KARTOFFELN? Der Puls der Laibacher Marktplatz zur Zeit des Bürgermeisters Hribar 42 Martin Premk »KMALO NE BO VEČ POŠTENEGA KONJA ALI GOVEDA PRI NAS« Nekaj podatkov o tihotapstvu čezjavornike »BALD WIRD ES BEI UNS KEIN ORDENTLICHES PFERD ODER RIND MEHR GEBEN« Einige Angaben über den Schmuggel über die Berge Javorniki in der Zwischenkriegszeit 55 S knjižne police Mitja Sadek NISO MAČJE ŽENSKE SOLZE (Darja Šterbenc Erker, Quid lacrimis... Rimska ženska pred obličjem smrti med...) 66 AlciiSdYidcv Žižek »MEDICINA,JE KRONA IN CVET NARAVOSLOVNE ZNANOSTI« (Dr. Fran Viljem Lipič, Topografija c.-kr. deželnega glavnega mesta Ljubljane) 67 Ivanka Zaje Cizelf ŠOLSKA KRONIKA 68 (Zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje - XXXV, Šolska kronika 2002) Aleksander Žižek OD DOBRIH DEKLET DO FEMINISTK 69 (Splošno žensko društvo 1901-1945) Filip Čuček MELIK.DOC 70 (VasilijMelik, Slovenci 1848-1918. Razprave in članki.) Srečko Maček BIBLIOGRAFIJA 1994-2003 77 BIBLIOGRAPHIE 1994/2003 Preden se poglobimo v sabljanje elizabetinske Anglije, je potreben kratek pregled razvoja sab- ljaškega orožja. Orožja v obliki meča so poznana že iz bronaste in železne dobe,1 prisotna so bila v starem Egiptu, antični Grčiji in antičnem Rimu, a za nas je pomembnejši razvoj od srednjega veka dalje, ko se sabljanje v Evropi začne razvijati z več- jo hitrostjo. Osnovna oblika orožja - dolgo ravno rezilo z ročajem - se je v teku stoletij le malo spreminjala. Pri rekonstrukciji sabljanja v sred- njem veku ali še v zgodnejših stoletjih naletimo na mnogo problemov, saj je ohranjenih le malo virov, nekoliko lažje je le zaradi ohranjenih orožij, ki s svojo prisotnostjo ponujajo zgodovinske raz- ličice. Literarni viri so prav zaradi literariziranosti vprašljivi. Kolikšno in kakšno pretiravanje je pri- sotno pri poveličevanju herojskih sposobnosti, npr. v legendah o nordijskih in germanskih bogo- vih, v pripovedkah o Ostrogotskem kralju Totili, v Eddi, Pesmi o Hildebrandu ali Epu o Nibelungih, ostane nepojasnjeno. Znanih je nekaj vrst orožij - bojne palice, gorjače, kiji, bojni mlati z gibljivo glavo, kovinski buzdovani, bojni kljuni in kladiva, bojne sekire, raznolika bodala kot najosnovnejše orožje celega sveta, sablje, meči, kopja, sulice, helebarde, ščiti, razna metalna orožja, loki in samostreli.2 Vendar bo o ostalem orožju govora le toliko, kolikor bo to potrebno za razumevanje uporabe sabljaškega orožja. Meč oziroma bodalo je eno najstarejših orožij, gotovo pa najbolj uni- verzalno (namenjeno je bodenju, odbijanju udar- cev in sekanju) in najbolj raznoliko orožje, ki so ga nosili vsi stanovi in je bil kot tak dolgo časa del človekovega vsakdana. Je eno redkih orožij, ki je preživelo vse čase in v spremenjeni obliki obsta- lo v uporabi še danes. Meč je orožje, ki simbolizi- ra vojno, pravico, vojaške veščine in čast.3 Zgodnji srednjeveški meči so imeli široko re- zilo za sekanje, od 13- stoletja dalje so postajala rezila vse bolj koničasta in bila vedno pogosteje namenjena bodenju, saj so močni viteški oklepi nudili dobro zaščito in je le tanko rezilo lahko prodrlo med ozke zgibe in v male reže.4 Iz tega časa so ohranjeni tudi primerki ogromnih eno in pol ročnih mečev ter krajših španskih in ita- lijanskih mečev s posebnimi braniki za prste, ki so nudili več opore, in zaradi katerih se je po- večevala moč zamaha.5 V 14. - 15. stoletju je v 1 Enciklopedija orožja Orožje skozi sedem tisočletij Ljub- ljana DZS, Defensor, 1995, str 44. C. J Amberger Tiie Secret History of the Sword; Adven- tures m Ancient Martial Arts USA • Hammerterz Forum, 1998, str 177, 227, Enciklopedija orožja Enciklopedija orožja, str 34. Enciklopcdi¡a orožja, str. 46 Enciklopedija orožja, str 47 6 ZGODOVINA ZA VSE sabljanju prišlo do bistvenih sprememb. Odkrit- je smodnika (in s tem strelnega orožja) je spre- menilo pomen, učinkovitost in namembnost hladnega orožja. Okorni vitezi v oklepih, ki so dolga stoletja nudili dobro zaščito, so postali po- časi premikajoče se tarče, do konca 15. stoletja so oklepi izginili, saj je bila njihova učinkovitost tako rekoč izničena. Za meče tega časa bi lahko rekli, da so bili »veliki odpirači za konzerve«.6 Vitezi so se morali začeti zgledovati po sablja- ških spretnostih navadnih vojakov, ki niso nikoli nosili težkih oklepov in so zato potrebovali dru- gačno izurjenost. Vsa starejša bojna železna orožja, ki so iz- gubljala veljavo, so bila izredno težka in čvrsta, saj so lahko zdrobila železno čelado, presekala šibkejša rezila ali celo puškino cev.7 Na bojnem polju so bile najpogostejše in najštevilčnejše poškodbe trupa z »rezalnimi orožji« - meči ali bojnimi sekirami -, in to kljub temu, da je bila za zamah s temi težkimi orožji potrebna izredna moč. Poškodbe glave so bile večinoma posle- dica udarcev sekire, ne toliko meča.8 Sredi 15. stoletja sta obe roki (tudi leva oz. neoborožena, nebojna) sodelovali pri napadu in obrambi. Za- detki in udarci so bili namerjeni v glavo, obraz, vrat, trebuh oz. celoten trup. Prestreženi ali bra- njeni so bili s podlahtjo desne roke, z levo roko ali z zaščitnim kotom, ki je nastal pri stiku dveh orožij, in s pomočjo kakšne palice ali gorjače v nebojni roki. Velikost orožja je bila v primerjavi z izurjenostjo in spretnostjo uporabe lažjega orož- ja vedno manj pomembna.9 V 16. stoletju so nekatera orožja zaradi svoje okornosti izgubila veljavo - orožja na drogu -, nekatera so zaradi prezapletene rabe izpodri- nile novejše oblike strelnih orožij - samostrel in dolgi lok sta se umaknila lahkim pištolam, arkebuzam in mušketam, vendar v razvoju ne gre več toliko za uvajanje novih orožij kot za izpopolnjevanje že znanih.10 V sabljaškem svetu v 16. stoletju pride do številnih sprememb v ob- likah mečev. Razširila se je uporaba dvoročnega meča za bojevanje ali za ceremonial no rabo, pri enoročnem meču se je zlasti spremenil ročaj, da je postal varnejši za roko, ki je po slovesu oklepa Sabljanje z enoročnim mečem v popolni viteški opremi. ostala nezavarovana." O razvoju rapirja, ki je go- tovo največja novost, bo govora kasneje. V tem času je prišlo tudi do prvih pravih raz- lik med vadbo in bojem ali tekmovanjem.12 Konec 15. stoletja so se v Nemčiji začele razvijati sabljaške nevojaške združbe kot Marxbrüder in Federfechten, ki so vodile sabljaške šole in predstavitvene turnirje. Uporabljali so raznoliko orožje - dolge in polovične palice, bodala, dvo- ročne meče, helebarde ter lesene vadbene meče (dussak),13 ki so omogočali obrambo in parade z orožjem, kar je bilo mnogo učinkoviteje kot le izmikanje nasprotnikovemu udarcu.14 Različna orožja in njihova uporaba so razkrivala tudi bolj raznolike zadevne površine. Zlasti v Italiji so se v tem času že uveljavila osnovna načela, ki so kasneje postala podlaga za moderno evropsko sabljanje. Achille Marozzo, znan kot največji sab- ljaški mojster svojega časa, je v delu Opera nona iz leta 1536 opisal načela in vsa orožja, ki so bila v uporabi za sabljanje tako peš kot na konju. Meč, meč in bodalo skupaj, meč in okrogel ščit, ročni ščit, veliki in mali ščit, dvoročni meč ter orožja z daljšimi ročaji - različna kopja in sulice.15 Sabljaško znanje ni bilo rezervirano le za višje sloje, začetek sabljaških oziroma borilnih »šol« N Evangelista Tite Art and Science oj Fencing USA. Ma- sters Press 1996, str 13-14 Cf. Amberger The Secret History ofthe Sword, str. 137. •./. Amberger The Secret History of the Sword, str 192, 195- • f. Amberger The Secret History of the Sword, str 206, 209 Enciklopedi/a orožja, str. 305. Enciklopedija orožja, str. 48. C] Amberger Tlic Secret History ojthe Sword, str. 113, 182 A. Schirmer: Fechten, verständlich gemacht München, Coprcss 1993, str 58 C. J Amberger The Secret History of the Sword, str. 185. W M Gaugler- The History of Fencing Bangor, Maine Laureate Press 1998, str. 1. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE Vadba sabljanja z dvoročnim mečem. na angleških tleh že v 13- stoletju je bil najnižji položaj sabljanja sploh, saj so v teh »šolah« so- delovali tudi slepi berači, razcapani klateži in ostali raznoliki pridaniči. Tudi virtuozni mojstri sabljaških veščin so bili kot po pravilu pripadni- ki nižjih slojev, ljudje jih niso tretirali nič bolje kot vagabunde, tatove ali igralce, šele 1540 jim je Henrik VIII. podelil strokovno priznanje za opravljanje poklica'6 in združili so se v English Corporation of Defence Masters. Potovali so od mesta do mesta in predstavljali ekshibicijske bor- be, v katerih so lahko sodelovali in pokazali svoje sabljaško in ostalo borilno znanje vsi prisotni.17 Evropski vojaki, vitezi in celo meščani so va- dili samoobrambo s kombinacijami krajšega in daljšega orožja, z učinkovitimi elementi ruvanja, boksanja, metanja in brcanja.18 Orožje je posta- jalo del vsakdana, študentje so ga nosili na uni- verzah, in to kljub temu, da so nekatere univerze prepovedale sodelovanje svojih študentov v sab- ljaških šolah. Prepoved nikakor ni učinkovala, C J Amberger Tlic Secret History of the Sword, str 224, 227, 2.• N Evangelista The Art and Science of Fencing, str 16 • J Amberger The Secret History of the Sword, str. 114, H S Craig Duelling Scenes and Terms in Shakespeare's Plays Berkeley & Los Angeles University of California Press, 1940. str 5. C. j. Avi berger The Secret History ofthe Sword, str. 136 meč je bil, če drugega ne, tudi statusni simbol. Študentje in vajenci so se bojevali pogosto in smrtni primeri nisi bili redki.19 Sabljanje je so- dilo med tako imenovane artes mechanicae, ki so bile nekakšno nasprotje artes liberales. Kot del artes mechanicae so poučevali tudi ples, jahanje, slikanje, igranje raznih družabnih iger in različne športe.20 Elizabetinska doba je prinesla veliko revoluci- jo v orožju, razlikovanje med vojaškimi dvoboji ter sabljaško umetnostjo je postalo vedno bolj očitno, enak je ostal le še cilj - zadeti in ob tem ne biti zadet, kar je še dandanes osnovno načelo tudi športnega sabljanja. Ljudje v elizabetinski Angliji so bili grozljivo lahkoverni, ignorantski, nasilni, otročji, živahni. Ti absurdno načičkani galantneži so bili zmožni zabosti svojega naspro- tnika v hrbet in napisati spokorniško pesem.21 Vsak človek je predstavljal nenavadna, skorajda nepredstavljiva nasprotja lastnega značaja, celo kraljica Elizabeta. Dramatika tega časa je zmes čustev in navduševanja nad grozo ter preliva- njem krvi, raznoliki boji in uporaba orožja so bili tako nujen sestavni del. Že samo biografije ly C J Amberger The Secret History of the Sword, str 224, 225 20 C. j Amberger The Secret History of the Sword, str. 219 21 A. W Neilson, A H Thorndike Tlie Facts about Shakespe- are New York 1961, str. 13 VSE ZA ZGODOVINO 8 ZGODOVINA ZA VSE tedanjih umetnikov, od katerih sta v svojih poste- ljah umrla le dramatik B. Jonson (1572/3-1637) in pesnik E. Spenser (••. 1552-1599), nam po- vedo vse o tedanjem burnem življenju. Pesnik H. H. Surrey (••. 1517-1547) je bil usmrčen zaradi izdajalskega omadeževanja kraljevega grba,22 raziskovalec in pisec W. Raleigh (••. 1554-1618) pa zaradi izdajstva, kralju Jakobu I. je namreč poskušal podtakniti ponarejeno zlato.23 Pesnik T. Wyatt (1503-1542) je umrl na konju med svojo zadnjo diplomatsko službo, pred tem pa smrti ubežal, ker je kralju Henriku VIII. priznal, da je bila Anne Boleyn pred poroko s kraljem njego- va ljubica.24 P. Sidney (1554-1586) je bil ranjen v napadu na španski konvoj in je umrl zaradi infekcije.25 Dramatik C. Marlowe (1564-1593) se je zapletel v ulični boj, v katerem je pesnik T. Watson ubil človeka, vendar je njegovo usodo odločil šele prepir zaradi računa v taverni, kjer je bil ubit.26 Jonsona smo že omenili; čeprav sta bili njegovi starost in smrt mirni, njegovo preostalo življenje ni bilo tako. Med služenjem vojske v Flandriji je v dvoboju ubil najboljšega sabljača nasprotnikov, 1598. pa je v dvoboju ubil soigralca in ubežal obešanju s sklicevanjem na pravice duhovščine, bil je »le« ožigosan kot zloči- nec.27 V svoji postelji je umrl tudi W. Shakespeare (1564-1616), ki je edini izmed velikih umetnikov tega časa, za katerega ni nobenega podatka, da se je kadarkoli udeležil kakršnegakoli sabljaške- ga dvoboja, tudi sicer je bilo njegovo življenje v primerjavi z ostalimi precej mirno - za razliko od ostalih po znanih podatkih naprimer ni bil udeležen niti v nobeni vojaški bitki. Vendar ne more biti nobenega dvoma o tem, da je sabljati znal, če ne drugega, je sabljaško znanje potrebo- val kot igralec in pisec. Zanimivo je, da človek tako velikih pisateljskih razsežnosti v svoji opo- roki sploh ni omenil svoje najbrž dokaj obsežne knjižnice, pač pa je poskrbel, da je v prave roke prišel njegov širok posrebren meč.28 Glavni kraji za vadbo sabljanja v Londonu so bili Ely Place v Holbornu, The Belle Savage na Ludgate Hillu, The Courtain v Holywellu, The Grey Friars v New Gateu, The Bull v Bishops- 22 Tlie Oxford Companion to English Literature, 5. izdaja. Ur Margaret Drabble. Oxford et al. 1985, str. 950. 23 Tlie Oxford Companion to English Literature, str. 808. 24 The Oxford Companion to English Literature, str. 1088. 20 Tlie Oxford Companion to English Literature, str 902-903- 2fi ••• Oxford Companion to English Literature, str 620. 27 Tlie Oxford Companion to English Literature, str. 516-517. 28 / E Sandys: Scholarship. V Shakespeare's England 1. Ur. Geoffrey Cumberlege Glasgow et al: Clarendon Press, 1950 (5 izdaja), str. 280. LE-LIEVTENENT. LE» PREVOST i ••- Ä 2. ill ¿S ^" «•* LE.LIEVTENENT L^. PREVOSTI Vadba sabljanja z rapirjem, Henry de Sainct Didier prikazu- je osnovno pozicijo ter postavitev ob prvem premiku. gate Streetu, Bridgewell, The Artillery gardens, Leadenhall in predvsem Smithsfield, prvotno mesto viteških dvobojev in turnirjev.29 Tudi ne- katera javna gledališča so uporabljali akrobati in sabljači, vendar se zdi, da so se bolj uveljavljena gledališča kot Globe in Fortune omejila le na gledališke prireditve, ki pa so vsebovale več kot dovolj sabljaškega direndaja.30 Vadilo se je z raznolikim orožjem - s starin- skim dolgim mečem, širokim mečem, rapirjem v kombinaciji z bodalom za odbijanje naspro- tnikovih udarcev, parom rapirjev, samostojnim rapirjem, mečem ter z navadnim ali okroglim ščitom.31 Rapir je moderno orožje, ki se je raz- vilo v 16. stoletju, okoli 1530. Beseda se je za zelo raznolike vrste orožja kmalu uveljavila v mnogih jezikih. Francozi so besedo rapièr najprej upo- rabljali z omalovažujočim prizvokom za vse tuje 29 F. A Sicveking- Fencing and Duelling. Sports and Past Ti- mes. V: Shakespeare's England 2 Ur Geoffrey Cumberlege. Glasgow et al • Clarendon Press, 1950 (5. izdaja), str. 390. 30 A. W. Neilson, A H. Thorndike The Facts about Shakespe- are, str. 121. 31 F A Sieveking. Fencing and Duelling Sports and Past Times, str. 394. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 9 oblike.32 A. Marozzo je prvi podal strokoven opis rapirja, orožja z lahkim, dolgim, vitkim, ravnim rezilom, ki se tanjša proti vrhu, in ga krasijo naj- različnejše ročajne košarice.13 Od zgodnje stro- kovne literature, ki je že v 16. stoletju postavila osnovna načela italijanskega sabljanja do današ- njega časa, je zanimiva tudi knjiga Giacoma di Grassija. V italijanščini je izšla 1578, že leta 1594 tudi v angleškem prevodu, kjer so prevedeni vsi pomembnejši udarci, rezi, obrambe ter razno- like preprostejše akcije. Di Grassi je uvedel pet pravil sabljanja. V enem izmed njih je poudarjal, da je nasprotnikovo oboroženo roko potrebno spremljati z očmi, sicer lahko pride do nepri- čakovanih akcij.34 Posebno navdušen je bil nad sabljanjem z rapir jem, kakor nekaj za njim tudi naslednji Italijan Camilllo Palladino ali pa npr. Francoz Henry de Sainct Didier,36 ki je menil, da je mati vseh orožij sicer enoročni meč, rapir pa je najuporabnejši." Konec 16. stoletja ali v začetku 17. stoletja se je - prvotno kot vadbeno orožje za meč - razvil poseben tip orožja - Höret,• ki je že zelo zgodaj prodrl tudi v Anglijo.39 Večina takratne sabljaške literature je malokdaj uporabljala prav ta izraz, saj je beseda floret v svojih začetkih pokrivala področje več različnih oblik vadbenega orožja. Glavne značilnosti orožja so bile topost vrha in rezila ter lažje in krajše rezilo.*1 Osnovno tehni- ko bojevanja s floretom, ki je bil zaradi varnosti primeren za dvor in višjo družbo, je razvil Fran- coz Charles Besuard.41 Floret je postal simbol de- kadence, pravi dvoboj je spremenil v domišljavo aristokratsko postavljanje. De la Touche leta 1670 v knjigi Les Vrays Prin- cipes de l'Epee govori o posebnih značilnostih fiorerà. Rokobran floreta (podobne, a manj // S Craig- Duelling Scenes and Terms in Shakespeare's Plays, sir 7, • • Trimm A Complete Bibliography of Fen- cing and Duelling as Practised by All European Nations from the Middle Ages to the Present Day London - l\'eir York 1896, str 420. WM Cangici' Tlie History of Fencing. Bangor 1998, str 2 WM Cangici: Tlie History of Fencing Bangor 1998, str 6 W M dangler Tlie History of Fencing, str 10 Camillo Palladini Discorso sopra l'arte della scherma Rokopis iz 16 slolel/a /e shranjen v privatni zbirki W M. dangler1 The History of Fencing, str 22. Henry de Sainct Didier Tracté contenant les secrets du premier liv- re sur l epéc seul, mère de toutes armes, Pariz 1573 W M dangler Hie History of Fencing, str 25 • Scliirmer Fechten, verständlich gemacht, str 59 P A Slacking Fencing and Duelling. Sports and Past Times, s/r. 395 • I Ambergcr The Secret History of the Sivord, sir 245. A Scliirmer Fechten, verständlich gemacht, str 59 zapletene oblike so se razvile že pri rapirju) je bil sestavljen iz nekaj železnih prečk, ki so bile v obliki krone ali koška ukrivljene preko ročaja. Kvadraten s tkanino prevlečen ročaj je povezoval okroglast rokobran z vrhom orožja. Skozi stoletje je postajala osnovna oblika orožja v Italiji, Franciji in Britaniji preprostejša, le dve prečki, ena v obliki osmice in krajša povezoval- na, sta oblikovali rokobran, ki se je zaključeval 5 centimetrov globoko v dolgo in okroglo rezilo. V Španiji in Nemčiji so uporabljali drugačno ob- liko orožja, ta floret je mnogo bolj spominjal na starejše rapirje s ploskim oziroma večkotnim re- zilom.42 V 17. stoletju lahko govorimo o štirih raz- ličnih razpoznavnih oblikah: tradicionalnem ita- lijanskem floretu, ki je bil v uporabi v južni Italiji in na Siciliji, lažjem severnoitalijanskem floretu, ki je bil v uporabi na Nizozemskem in v Nemčiji, ter španskem floretu, z območja Španije, ki svojo obliko do 20. stoletja komajda spremeni. V An- gliji so večinoma uporabljali severnoitalijanske florete, kar je vpliv množice italijanskih sablja- ških mojstrov v Londonu in drugod po Angliji.43 Floreti seveda niso bili primerni za bojevanje, saj so bili, kot že omenjeno, vadbeno orožje; z njim je človek lahko nasprotniku zadal le kakšno ne- nevarno prasko. Mladi londonski galantneži, ki so narekovali modo, so opustili staromodni široki ali ostri enoročni meč ter ščit, ki sta bila že od zgodnje- ga 15. stoletja v Angliji nacionalni oborožitvi.44 Njihovi orožji za bojevanje sta postala novejši, modernejši in smrtonosnejši rapir ter bodalo. Predvideva se, da je rapir prišel v Anglijo iz Španije v začetku Elizabetine vladavine ali pa že celo za časa Henrika VIII., zgodnji sinonim za rapir pa je tudi škotski »tuck«.45 Abraham Darcie v Annales of Elizabeth piše o Rowlandu Yorku, brezvestnem lopovu, ki naj bi prvi prinesel v Anglijo zahrbtno in pogubno modo sabljanja z rapirjem, ki je primeren le za napadalne sunke.46 Mladeniči so se sprehajali oboroženi, zato po- gosti prepiri, ki so se končali z dvobojevanjem, niso bili nič nenavadnega. V knjigi o Shakespe- arovi Angliji lahko preberemo; »English men, especially being young and unexperienced, are 42 C.J Ambergcr The Secret History of the Sword, sir 243. 245-246. 43 • J A mberger Tlie Secret History of the Sword, sir 243 4• V Dillon Armour and Weapon Hie Army Military Servi- ce and Equipment V Shakespeare s England 1, str 131 43 F. A. Swveking Fencing and Duelling Sports and Past Times, sir 391.392 •6 • A. Trimm A Complete Bibliography of Fencing and Duelling, sir 75 VSE ZA ZGODOVINO 10 ZGODOVINA ZA VSE apt to take things in snuffle-Of olde, when they were fenced with Bucklers, as with a Rampire, nothing more common with them, than to fight about talking to right or left hand, or the wall, or upon any unpleasing countenance.«47 Dvoboji so sestavni del Shakespearovih trage- dij Romeo in Julija, Hamlet, Othello, Kralj Lear, Macbeth, kakor tudi vseh zgodovinskih iger, nekaterih komedij, kot so Ljubezni trud zaman, Mnogo hrupa za nič, Kakor vam drago, Vesele žene windsorske, Trolius in Cressida, in celo romanc, kot je Cymbeline.4* Modi dvobojevanja z rapirjem in bodalom se Shakespeare zlasti po- sveti v Romeu in Juliji. Dvoboj med Tybaltom in Mercutiem podrobno predstavi razliko med starejšim orožjem, torej širokim mečem, in rapir- jem; ta dvoboj prav tako pokaže različne načine sabljanja kakor tudi značilnosti posameznega sabljača. Izmed Shakespearovih tragedij je pose- bej zanimiv še Hamlet, kjer je v dvoboju Hamle- ta in Laerta prvič v zgodovini omenjena beseda floret, poudarim pa naj, da se samo iz besedila tragedije ne da razbrati, ali je Shakespeare imel v mislih že pravi floret ali pa je besedo uporabil za neko obliko vadbenega rapirja.49 Posebej o dvobojih z rapirjem in bodalom govori tudi dra- ma iz leta 1599 z naslovom Two angry women of Abington: »Dvoboji z mečem in ščitom so vse manj popularni, in menije zelo žal. Nikoli več ne bom videla dobre možatosti. Ko bo to bojeva- nje izginilo, bo prisotno lese dregajoče, suvajoče bojevanje z rapirji in bodali. Visoki moški z do- brim mečem in ščitom bo naboden kot mačka ali zajec.«V) Mlade dame v oborožitvi niso močno zaosta- jale za moško družbo, kot del oblačilne noše so 47 W. Raleigh The Age of Elizabeth. V. Shakespeare's En- gland. 1, str 13. 4H W. Shakespeare Tfie Complete Works of William Shake- speare New York. Gramercy Books, 1990; • Edelman Brawl ridiculous, Swordfighting in Shakespeare's Plays. Manchester and New York. Manchester University Press, 1992 Podrobneje o sabljanju v Shakespearovih velikih tragedijah glej K. Stergar Sabljanje v Shakespearovih tragedijah, posebej v Romeu in Juliji. Diplomska naloga Ljubljana, Filozofska fakulteta, 2002. 49 Podrobneje o dilemi glej K. Stergar Sabljanje v Sha- kespearovih tragedijah, posebej v Romeu in Juliji, str. 11-14, K Stergar. Hamletovska dilema- rapir ali floret V Prevajanje srednjeveških in renesančnih besedil. Ob- dobni pristop 1. Zbornik društva slovenskih književnih prevajalcev, 27. Ur. Martina Oibot. Ljubljana, Društvo slovenskih književnih prevajalcev, 2002, str. 231-237. ,(l C A Trimm A Complete Bibliography of Fencing and Duelling, str 317 s seboj nosile bodala, majhne nože ali šila.51 Ni znano, da bi ženske obiskovale katerokoli od velikih sabljaških šol, mnogokrat pa so bile po- vod za dvoboje. Široki meč ali bodalo sta bila nespremenljivi del opreme vsakega navadnega človeka, ki je bil dovolj usposobljen za nošnjo orožja. V začetku Elizabetine vladavine so celo kmetje, ko so odšli na delo, s seboj imeli meč, majhen ščit in lok, ki so jih pred delom odložili na rob polja. Pač pa je veljala prepoved nošnje kakršnega koli orožja, razen meča za londonske vajence.52 V Londonu so sabljanje poučevali španski in italijanski mojstri, le redko kateri domačin se je znašel med njimi. Najbolj znan španski mojster je bil Jerónimo de Carranza. Leta 1569 je izšla njegova knjiga o sabljanju De la Filosofia de las Armas. Drugi najpomembnejši pripadnik španske šole v Londonu je bil Luys Pacheco de Narvaez, tudi on je izdal knjigo o sabljaški tehni- ki - Libro de las grandezas de la Espada, 1600. Španska sabljaška šola je temeljila na geometrij- skih teoremih.53 V dvoboju sta se nasprotnika s strogo vzravnanim telesom premikala v krogu kot pri plesu. Oborožena roka je bila daleč spre- daj, pokončno usmerjena v nasprotno telo ali obraz. Prizadevala sta si, da ne bi nekrita prišla v doseg nasprotnikovega orožja. Obstajale so tri različice napada (napadalnega sunka; pass, pace; šp. passade) - korak oziroma premik z nogami, vse z matematično natančnostjo, je bil glavno načelo napada - pasade, pasada simple, pasada doble.54 Kmalu je prišlo do zavrnitve španske in pre- vlade italijanske šole. Ali je šlo pri zavrnitvi pre- prosto zato, da so Angleži kmalu ugotovili, da je španska metoda sicer pokazala pot do bojevanja preko geometričnih teoremov, vendar pa so bili italijanski mojstri superiorni v tem, kako v praksi ubiti človeka, kar pa je bilo pri dvoboju vendar- le pomembneje, ali pa je na zavrnitev španskih metod vplivala tudi nacionalna zavest, ki se je prebudila ob vojni med velesilama, ni popolno- ma jasno. Spor med pripadniki obeh šol je bil neizogiben. To je lepo razvidno iz knjige Geor- 51 W. Raleigh The Age of Elizabeth, str. 24; V. Dillon Armour andWeapon. The Army Military Service and Equipment, str. 134. 52 P. Maquoid- Costume. V: Shakespeare's England 2, str. 112. 53 F. A. Sieveking- Fencing and Duelling. Sports and Past Times, str. 387 54 F A. Sieveking: Fencing and Duelling. Sports and Past Times, str. 387, 406. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 11 VINCENTIO S • V I O L O his Praftifc, fntno •••1$!. Tbcfirfl intreating of the vfe of the Ttykr and Dagger. 'Thefécond, of Honor and honorable Quarrels. LONDON Printed by I O H N W OLPE. ' 5 9 •- [VINCENTIO SAVIOLO. • ses ) Naslovnica knjige o sabijanju V Saviola. ga Silverja Paradoxes of defence, iz leta 1599" Gre za prvo delo, ki ga je o sabljanju napisal Anglež - sicer zagovornik španske sabljaške šole. O italijanski sabljaški šoli, pred katero svari Angleže, Silver napiše: »How they forsake their owne naturall fight, tliat they may be casting off these halianated weake, fantasticali and most divellish and imperfect fights and by exercising of their •••• ancient weapons be restored, or achive unto their naturall an most manly and victorious fight again.«^ Najbolj znana italijanska mojstra v Londonu sta bila Ročko (tudi Rocco) Bonnetti, ki je po- leg vodenja sabljaške šole že 1576. odprl prvo specializirano sabljaško trgovino z raznovrst- nimi pripomočki,57 in Saviolo. O tem, da je bil sabljaški mojster Saviolo pomembna osebnost londonskega življenja, ni dvoma, zanimivo pa je, da sta mu E. Castle in W. H. Pollock name- ^ C J Ambcrgcr The Secret History of the Sword, str. 228. % F A Sievcking Fencing and Duelling. Sports and Past Tunes, str 395 S7 • J. Amberger The Secret History of the Sword, str. 230 nila celo enodejanko z nezgrešljivim naslovom Saviolo. Igra govori o njegovem življenju in po- učevanju sabljaške umetnosti v Angliji.58 Saviolo je avtor ene najpomembnejših knjig o sabljanju. Njegovo delo, ki je izšlo 1595, govori o načinu bojevanja z obema »najpomembnejšima« orož- jema - rapirjem in bodalom. Poudarja pomen uporabe tako vrha orožja kot njegovega ostrega rezila, vendar svari pred »mandrittaes« - sunki, udarci iz desne na levo ali »rinversoes« - sunki, udarci iz leve na desno, kajti vrh orožja je lahko vedno pripravljen in za branjenje z njim je po- trebnega manj časa za uspešno akcijo.59 Že leto pred tem je izšla knjiga mojstra Di Grassia, ki je pokrivala pravilno ravnanje z več kot dvanajsti- mi orožji, vendar je bila namenjena večinoma vojakom. V njej lahko preberemo tudi o prodo- ru rapirja kot najnevarnejšega orožja za dvoboje med gospodo in o opustitvi meča ter ščita, ki so ju ti rade volje prepustili služabnikom oziroma nižjim slojem.60 Di Grassi je prvi, ki je razmišljal o liniji napada - zgornji, spodnji, zunanji ter no- tranji. Razlikoval je tri položaje roke, ki so telo ščitile pred udarcem, in s tem tri različne obram- be (parade) - zgornjo, spodnjo in široko -, ter menil, da je uporaba vrha orožja pomembnejša od uporabe ostrega dela celotnega rezila.61 Ob omembi teh slavnih mojstrov lahko podamo še nekaj malega številk o njihovih delih, ki so izšla v najpomembnejših jezikih tja do leta 1600. Največ knjig oziroma člankov o sabljanju je bilo napisa- nih v italijanščini; kar 46 del je zbranih v veliki bibliografiji,62 na drugem mestu so izenačena dela v francoščini in angleščini (22), sledijo dela v latinščini (18) in šele nato v nemščini (14) in španščini (13). Knjiga Georga Silverja, omenjena že zgoraj, ne govori o modernih orožjih in je bila že ob izidu nekoliko zastarela. G. Silver pravi, da imata meč in ščit prednost pred mečem in bodalom, ker kljub temu, »da bodalo na oddaljenosti služi do- bro za izogibanje sunkov, je ščit zaradi svojega obsega in teže varna obramba v vseh časih in na vseh krajih... za vse vrste udarcev kakor tudi fio C A Trimm A Complete Bibliography of Fencing and Duelling, str 52. F A Sievcking- Fencing and Duelling Sports and Past Times, str 399 F A Sievcking- Fencing and Duelling Sports and Past Times, str 394 FA Sievcking Fencing and Duelling Sports and Past Times, str 399 • A Trimm A Complete Bibliography of Fencing and Duelling VSE ZA ZGODOVINO 12 ZGODOVINA ZA VSE sunkov.^ O rapirju Silver že v predgovoru napi- še: »...Ihave to bring the truth to light, which has a long time lain hidden in the cave of contempt, while we like degenerate sons, have forsaken our forefathers virtues with their weapons, and have lusted like men sick of a strange ague, after the strange vices and devices of Italian, French, and Spanish fencers, little remembering, that these apish toys could not free Rome from Brennius's sack, not France from King Henry the Fifth his conquest.«64 Svoje izvajanje nadaljuje: »Poskušati najti pravo obrambo v nepravem orožju (rapir- ju), je kot metati trnek za ribe na kopnem in loviti zajce v morju.«65 V nadaljevanju pa meni še: »If we will have true defence, we must seeke it where it is - short swords, short staves, the half pike, partisans, gleves or such like weapons of perfect length, not in long swords, long rapiers, nor frog pricking poinards... English maisters of defence - they teach with ancient English we- apons of true defence, weight and convenient lenghts within the compasse of the statures and strength of men.«66 Sabljanje je bilo statusni simbol, tako kot do- bro plesanje ali pisanje, posebej privlačni pa so bili zasebni dvoboji, ki jih je oblast začela omeje- vati s posebnimi pravili. Razglas iz leta 1580 je na primer omejeval dolžino mečev ter dolžino osti, ki je bila nameščena v sredini nekaterih ščitov.67 Formalni dvoboj zaradi časti oziroma javnega mnenja je bil ceremonija, predhodna spravi dveh nasprotnikov. Branjenje časti, ki je bila v re- nesančnem času človekova največja vrednost, pa ni bil edini vzrok za dvoboje. Če izključimo dvo- boje za zabavo, lahko ostale dvoboje razdelimo na pet sklopov: dvoboji zaradi žensk, dvoboji ob sporih pri potegovanju za javne službe, dvo- boji zaradi sporov ob družinskem ali fevdnem dedovanju ter dvoboji zaradi rivalstva v borbi za prestiž. Za zadovoljivo spremljanje dvoboja so bile potrebne velike sposobnosti, če dvoboj ni bil izveden pravilno - pred pričami, brez pritiska strasti in na podlagi izumetničenega za- Vadba sabljanja z rapirjem in bodalom, slika iz knjige V. Saviola. konika časti -, je lahko prišlo do nepričakovanih in obžalovanja vrednih posledic.68 Razlog za raz- žalitev časti je bil lahko malenkosten, kodeks o bojevanju - Code Duello69 - pa je zahteval, da se z dvobojem razpravljanje o sporni zadevi zaklju- či, zato se izzvani dvoboju ni mogel izogniti brez resnih posledic. Bolje je bilo namreč bojevati se in umreti - oziroma v večini primerov biti po- škodovan - kot pa živeti omadeževan.70 Tveganje življenja v dvoboju niti ni bilo pretirano avantu- ristična stvar, saj je bila življenjska doba zaradi mnogih tedaj neozdravljivih bolezni in vojn dosti krajša kot sedaj. Morebitna zgodnja smrt zaradi dvobojevanja za slavo in čast v tej luči niti ni bila tako slaba izbira, saj je še vedno ob- stajala tudi možnost preživetja. Naj zveni še tako nenavadno, vendar je dvoboj obvaroval mnogo nedolžnih življenj, saj je dal plemstvu možnost, da so razprtije med sabo poravnavali individual- no brez vpletanja večglave vojske. Zmaga zaradi lastnih sposobnosti je prinesla mogočnejšo sla- vo in čast.71 Sir William Segar v knjigi The Booke of Honor and Armes iz leta 1590 posveti celotno poglavje naravi in raznolikosti laži, saj tisti, komur je bilo lagano na določen način, lahko postane izziva- 63 F. A. Sieveking: Fencing and Duelling. Sports and Past Times, str. 394. G. Silver: Paradoxe of Defence, http://www.pbm.com/ 'lindhal/paradoxes.html; G. Silver: Brief Instruction upon my Paradoxes of Defence, http://www.pbtn.com/ 'lindhal/briefhtml N. Evangelista: The Art and Science of Fencing str. 18. F. A. Sieveking: Fencing and Duelling. Sports and Past Times, str. 394. •. A. Trimm: A Complete Bibliography of Fencing and Duelling str. 89; F. A. Sieveking. Fencing and Duelling. Sports and Past Times, str. 132. 64 67 68 •. J. Amberger: The Secret History of the Sword, str. 58; •. A. Trimm: A Complete Bibliography of Fencing and Duel- ling, str. 439- 69 H. S. Craig: Duelling Scenes and Terms in Shakespeare's Plays, str. 1. 70 D. Lowes: Honour, Duels andMight Makes Right. V: Shake- speare Survey I: Individual Studies. September - decem- ber1995. http://www.engl.uvic.ca/faculty/MBHomepage/ ISShakespcare/Resources/Honour/Honour.html 71 M. Dda: The Duello in Elizabethan England. http://www.ansteorra.org/regnum/marshal/rapier/ publications/acad9/duello.htm VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 13 lee za dvoboj. O ranah, ki jih zadajo besede in so lahko hujše kot rane, ki jih zada orožje, je pisal tudi Saviolo.72 Dvoboj za čast je tako kmalu po- stal izgovor za vsakovrstne umore. Postavljati se je začelo vprašanje, ali bodo dvoboji potekali spoštljivo, pošteno in častno kot med gospodi ali pa z nekaj ponarejenimi uvodnimi formalnost- mi in brutalnostjo ter nizkotnimi zvijačami vseh vrst kot pri morilcih in ubijalcih.73 Tako je dvoboj v elizabetinski dobi skorajda postal nekaj popol- noma drugačnega, kot je bil na svojem začetku, ko je izšel iz sodnega dvoboja. Ta je potekal z namenom, da bi se odločilo, komu naprtiti iz- dajstvo proti vladarju oz. neki pomembni pove- ljujoči osebi, ali da bi padla odločitev o tem, kaj je dejansko prav in kaj ni. Eden zadnjih sodnih dvobojev je potekal leta 1571, šele med vladavino Jurija III. (1760-1820) pa je bil kot legalna oblika odstranjen iz zakonika.74 Elizabetinski dvoboj, ki se je razširil kot nalezljiva bolezen, je na osebni ravni odločal o posameznikovi časti, ni šlo več za vprašanje lojalnosti ali prava, temveč je dvo- boj opral posameznikovo čast, ponos ali le ne- čimrnost. Jakob I. (1603-1625) je dvoboj štel za nepotrebno bahanje in ga ni odobraval, temveč ga je s Proclamation against private Challenges and Combats v letu 1•13 in z dodatkom v letu I6l5 dokončno prepovedal.75 Tudi v vojski je bil v tem času meč nadomeščen z rapirjem ali lahkim mečom, vendar je bil dru- gotnega pomena, nekakšno zadnje sredstvo, ko orožja za dolge in srednje dolge razdalje (razno- vrstna strelna orožja, kopja, sulice, bajoneti) niso več učinkovita.76 V vojski so bila primarna kopja, muškete in arkebuze.77 Elizabetinska Anglija je bila raj za sabljaške navdušence: dovolj je bilo šol različnih mojstrov, na voljo je bila množica raznolikega orožja, po- leg tega pa skoraj ni bilo verjetno, da bi lahko zmanjkalo nasprotnikov, ki so to postali po last- nih željah ali zaradi okoliščin, ki so jih v dvoboj prisilile. Po elizabetinski dobi se je število dvo- 72 V. Saviolo: Of Honour and Honorable Quarrels. Tlie 2. Book. http://www.muskelecr.org/manuals/saviolo/ second.indcx.html 73 F. A. Sieveking: Fencing and Duelling. Sports and Past Times, str. 402, 403. 74 F. A. Sieveking: Fencing and Duelling. Sports and Past Times, str. 404. • F. A. Sieveking: Fencing and Duelling. Sports and Past Times, sir. 405, 406. 7 Enciklopedija orožja, sir. 306; C. J. Amberger: The Secret History of the Sword, str. 228. 77 / W. Fortescue: Tlie Soldier. Tlie Army: Military Service and Equipment. V: Shakespeare's England 1, str. 120. bojev po ulicah zmanjševalo, vse večji pomen so pridobivale sabljaške šole. Sabljanje je vse bolj izgubljalo krvavi pridih in vse bolj postajalo šport, kakršnega poznamo še danes. Zusammenfassung DAS FECHTEN IM ELISABETHANISCHEN ENGLAND Waffen in Schwertform sind bereits aus der Bronze- und Eisenzeit bekannt und waren auch im alten Ägypten sowie im antiken Griechen- land und Rom verbreitet. Die Grundform der Waffe - eine lange, gerade Klinge mit Griff - hat sich im Lauf der Jahrhunderte nur wenig verän- dert. Bei der Rekonstruktion des Fechtens im Mittelalter oder in den Jahrhunderten davor hat man mit vielen Problemen zu kämpfen, da nur wenige Quellen erhalten sind. Etwas vereinfacht wird die Rekonstruktion durch die erhaltenen Waffen, die die verschiedenen historischen Varianten bekunden. Literarische Quellen sind gerade aufgrund ihres literarischen Zugangs fraglich, denn es bleibt unklar, wie und in wel- chem Ausmaß sie bei der Verherrlichung hero- ischer Fähigkeiten übertreiben - zum Beispiel in Legenden von den nordischen und germa- nischen Göttern, in den Erzählungen über den König der Ostgoten Totila, in der Edda, dem Hildebrandslied oder dem Nibelungenlied. Das Schwert bzw. der Dolch ist eine der ältesten, vielfältigsten und universellsten Waffen, die für das Stechen, die Abwehr von Schlägen und als Hiebwaffe geeignet ist, von allen Ständen ge- tragen wurde und daher lange Bestandteil des menschlichen Alltags war. Das Schwert ist eine Waffe, die Krieg, Gerechtigkeit, militärische Fer- tigkeit und Ehre symbolisiert. Die frühmittelalterlichen Schwerter besaßen eine breite Klinge für das Ausführen von Hie- ben. Seit dem 13. Jahrhundert wurde die Klinge immer spitzer und zunehmend für das Stechen gedacht, da die starken Ritterrüstungen einen guten Schutz boten und nur eine dünne Klinge in die engen Falten und kleinen Ritzen vordrin- gen konnte. Im 14. und 15. Jahrhundert kam es beim Fechten zu wesentlichen Veränderungen. Die Entdeckung des Schießpulvers und damit die Benützung von Schußwaffen veränderten die Bedeutung, Wirksamkeit und Bestimmung der kalten Waffen. Die schwerfälligen Ritter in Rüstungen, die lange Jahrhunderte guten VSE ZA ZGODOVINO 14 ZGODOVINA ZA VSE Schutz geboten hatten, wurden zu sich langsam bewegenden Zielscheiben. Bis zum Ende des 15. Jahrhunderts verschwanden die Rüstungen. Die Ritter mußten sich an den Fechtkünsten der einfachen Soldaten ein Vorbild nehmen, da die- se nie schwere Rüstungen getragen und daher andere Fertigkeiten benötigt hatten. Im 16. Jahrhundert kam es zu zahlreichen Ver- änderungen der Schwertformen, aber auch zu den ersten echten Unterschieden zwischen dem Üben und dem Kampf bzw. dem Wettkampf. Ende des 15. Jahrhunderts begannen sich in Deutschland nichtmilitärische Fechtgesell- schaften wie „Marxbrüder" und „Federfechten" zu entwickeln, die Fechtschulen und Vorfüh- rungsturniere leiteten. Sie benützten vielfältige Waffen - lange Stöcke und Halbstöcke, Dol- che, zweihändige Schwerter, Hellebarden und hölzerne Übungsschwerter (Dussack), die die Verteidigung und das Parieren mit der Waffe er- möglichten, was viel wirkungsvoller war als nur das Ausweichen vor dem Schlag des Gegners. Besonders in Italien setzten sich zu jener Zeit bereits die Grundprinzipien durch, die später die Grundlage für das moderne europäische Fechten wurden. Das Fechtwissen war nicht nur auf die höheren Schichten beschränkt. Der Be- ginn der Fecht- bzw. Kampfschulen in England bereits im 13- Jahrhundert markiert die nied- rigste Stellung des Fechtens, wirkten doch in diesen „Schulen» auch blinde Bettler, zerlumpte Vagabunden und sonstige Taugenichtse. Auch virtuose Meister der Fechtkunst waren meist An- gehörige der niederen Stände und wurden von der Bevölkerung nicht besser behandelt als Va- gabunden, Diebe oder Schauspieler. Erst im Jahr 1540 verlieh ihnen Heinrich VIII. die fachliche Anerkennung zur Berufsausübung. Die europä- ischen Soldaten, Ritter und sogar Bürger übten sich in der Selbstverteidigung mit kürzeren und längeren Waffen, verbunden mit wirkungsvol- len Elementen des Ringens, Boxens, Werfens und Tretens. Waffen wurden zu einem Teil des Alltags. Das Elisabethanische Zeitalter brachte eine große Revolution im Waffenbereich. Die Unter- scheidung zwischen militärischen Zweikämpfen und der Fechtkunst wurde immer offensichtli- cher und nur das Ziel blieb gleich - zu treffen, ohne selbst getroffen zu werden, was auch heu- te noch das Grundprinzip des Sportfechtens ist. Das elisabethanische England war ein Paradies für Fechtbegeisterte: Es gab genug Schulen verschiedener Meister, eine Vielzahl verschie- denartiger Waffen stand zur Verfügung und außerdem war es unwahrscheinlich, daß einem die Gegner abhanden kommen könnten, die dies aus eigenem Willen wurden oder aufgrund der Umstände, die sie zum Zweikampf zwangen. Nach dem Elisabethanischen Zeitalter nahm die Zahl der Zweikämpfe in den Straßen ab und die Fechtschulen gewannen an Bedeutung. Das Fechten verlor zunehmend seinen blutigen Bei- geschmack und wurde immer mehr zu einem Sport, wie wir ihn auch heute noch kennen. VSE ZA ZGODOVINO Marjana Kos NI VSE SREBRO, KAR SE SVETI Konec srednjega veka začnejo zaradi vse večje konkurence ustanavljati cehe. Področje delova- nja so jim določala cehovska pravila, s katerimi se je želelo ustvariti red v posamezni obrtni panogi in preprečiti preveliko konkurenco, ne- katera določila pa so imela tudi namen zaščititi kupca. Članstvo v cehu so sestavljali mojstri z ženami, pomočniki in vajenci. Ljubljanski zlatarski ceh se uvršča med naj- manjše v tem mestu. Nastal je vsaj leta l660, saj so iz tega leta njegova prva poznana pravila. Pred tem časom je znanih komaj nekaj tu delu- jočih zlatarjev, prvi se omenja leta I3OI.1 Pravila so ponovno potrdili leta 1775, 1785. pa so sicer ponovno zaprosili deželnega kneza za potrditev, vendar se pravila takrat niso več potrjevala... So pa nekako obdržala svojo veljavnost. Članstvo v cehu je sčasoma postalo obvezno in zato čedalje bolj zaželjeno. Število mojstrskih mest so omejili, prednost pa so imeli tisti z dru- žinskimi zvezami. Po mojstrovi smrti je vdova obrt obdržala - obrtniška pravica se je namreč štela za neke vrste nepremičnino. Obrt kot pred- ' Ivan Slokar, Zgodovina rokodelstva v LJubljani od leta 1732 do leta I860, Ljubljanska obrt od začetka 18. stolet- ja do srede 19. stoletja, publikacije Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Razprave 4, LJubljana 1977, str. 71. met dedovanja je prehajala z moža na ženo (vdo- vo) ali otroke. Zato so bili svojci umrlega zlatarja zanimiva ženitna »partija«. Organizacija je po- stajala čedalje bolj toga, a je posegala že skoraj v vsa bistvena področja človekovega delovanja: šolanje, vzgojo, delovne razmere, kakovost in ceno dela in izdelkov, bolniško zavarovanje, skrb za uboge in ovdovele, versko življenje ... V bolj ali manj natančnih potezah je bilo to določeno v temeljnem cehovskem dokumentu - pravilih. Taka obrtna togost z razsvetljenskimi težnja- mi ni imela prav veliko skupnega. Vladarji so cehom začeli omejevati svobodo, ti pa so bili primorani svoja pravila skladno in polagoma spreminjati - pa še čedalje bolj jim je grozilo, da bodo razpuščeni. Leta 1732 je bila z izdajo patenta za notranjeavstrijske dežele ukinjena cehovska avtonomija. Cehi so postavljeni pod nadzorstvo oblastvenih komisarjev. Pritožbe se ne vlagajo več pri cehu, ampak pri oblasti. So- dilo naj bi se kar ustno, brez kakega posebnega pisnega postopka in brez odvetnika.2 Francozi cehe leta 1809 končno ukinejo, s či- mer so naredili uslugo kasnejši ponovni avstrij- ski oblasti. Ta sicer cehov ni prepovedala (mno- ge so obnovili, med njimi tudi ljubljanskega 2 Prav tam, str. 9- 16 ZGODOVINA ZA VSE zlatarskega), vendar se je v tem času začel njihov propad. Uvedena je bila obrtna svoboda. Za nadzorstvo nad delovanjem cehov so glede na določbe patenta iz 1.1732 ustanovili instituci- jo komisarjev. Ljubljana jih je imela 7-8, vendar je, kot piše I. Slokar, njihova »funkcija kmalu zvodenela, kar je bilo pri ozki povezanosti rokodelcev z magistratom razumljivo. Cehi so večinoma samo predlagali magistratu, koga naj imenuje za komisarja, in magistrat je ta pred- log upošteval. Za komisarja so cehi predlagali seveda osebo, glede katere so vedeli, da jim ne bo delala težav.«5 Vendar, kot kažejo drobci gradiva o ljubljan- skem cehu zlatarjev in srebrarjev, ohranjenem v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, ni šlo vedno tako gladko. Konec 18. stoletja je bila zlatarska obrt že nekaj časa v težkem položaju. V peha- nju za preživetjem in višjo življenjsko ravnjo so ljubljanski obrtniki, tu imam v mislih predvsem zlatarje, skušali marsikatero določilo pravil tol- mačiti sebi v prid, a se ni vedno obneslo. Poleg tega je med njimi vladal boj za stranke - zaradi vojn in davkov obubožano prebivalstvo gotovo ni bilo pripravljeno trositi večjih količin denarja za izdelke iz dragocenih kovin. Omejena so bila tudi naročila in popravila cerkvenega posodja, ki je bilo zaradi cerkvenih reform in vojn šte- vilčno zelo okrnjeno. Čeprav so v tem času v Ljubljani delovali le štirje mojstri, kaže, da niso živeli v zgledni slogi. Bili so si tovariši, a tudi ne- usmiljeni tekmeci. V boju za kruh so se znotraj ceha odigrale igrice, ki so ob neki priliki izbruh- nile na plan. Ljubljanskemu županu Josephu Kokeilu je moral v začetku leta 1800 nekdo namigniti, da vlada v zlatarskem cehu nedopustna samovo- lja. Sestanki ceha so potekali brez navzočnosti komisarja, izvedelo pa se je tudi, da je vajenec vdove Franziske Loschi (ločene Hoffer) vsaj pol leta delal samostojno, brez vsakega nadzora, in bil ravno tako brez vednosti komisarja tudi od- puščen. Zato je 10. marca 1800 župan Kokeil odredil, naj magistratni svetnik Gregor Rauniher uvede preiskavo in izboljša razmere.4 21. aprila 1800 je s strani magistratnega svet- nika Gregorja Rauniherja in v navzočnosti 3 Prav tam, str. 20. ' Zgodovinski arhiv Ljubljana (v nadaljevanju: ZAL), Splošna mestna registratura (LJU 489), fase. 92, sveženj 45, fol. 1126-1127. prisednika Jožefa Urbasa in aktuarja Valentina Reschiga že potekalo zaslišanje vseh štirih zlatarskih - srebrarskih mojstrov: Franza Seif- rida (Seifridta), Karla Grafa (Graffa), Josepha Starzerja in Antona Rabica (Rabitscha). Celotna zlatarska srenja je bila pozvana, da odgovori na zastavljena vprašanja. Najprej je bilo postavljeno vprašanje glede punciranja izdelkov. Zaradi zaščite kupcev je vsak zlat ali srebrn izdelek moral imeti tudi nekakšno zagotovilo, da je kovina, iz katere je izdelan, res take čistine, kot je bilo kupcu za- gotovljeno ob nakupu. Šlo je za žig (puncirni znak), ki ga je s t. i. »punco« vtisnil cehovski pregledni mojster (Zeichenmeister), kateremu je moral izdelovalec prinesti novo izdelan pred- met v kontrolo. Cehovska pravila iz leta 1775 so predpisovala, da je dovoljeno obdelovati le 13- in 15-lotno srebro. Poglejmo, kako je potekalo zaslišanje. - Srenjo se torej sprašuje, če se tega določila drži? Zaslišani so odgovorili, da sta jim sicer pozna- na znaka za 13- in 15-lotno punciranje, sami pa da uporabljajo le prvega, ker stranke 15-lotnega srebra sploh ne dajejo v obdelavo. Čistina srebra se je od leta 1668 do druge pol- ovice 19. stoletja merila v lotih. Po predpisih iz leta 1788 je en lot pomenil 14,8 gramov, 16 lotov je pomenilo čisto srebro. - Bi lahko punco opisali?" : Da, lotnost oz. čistina kovine se razpozna po znaku, ki vsebuje številko 13, podobo deželnega orla in letnico izdelave. Potem pa je tu še znak z začetnicami imena in priimka mojstra, ki je izdelek izdelal. Podobno tekoč je bil tudi odgovor glede označbe in čistine zlata. Potem sta sledila malo neprijetnejše vprašanje in izmikajoč odgovor. - Slišati je, da nekateri izdelujejo tudi zlate in srebrne izdelke, ki so manj kot 13-lotni in tudi s čistinskim znakom niso opremljeni. Kaj pravi srenja na to? Da, res je, da se pojavljajo izdelki brez čistin- skega znaka; pri zlatu je to sicer nekako dovo- ljeno, pri srebru pa strogo prepovedano. Manj lotno srebro se največ pojavlja pri pasarjih, zato tudi nipuncirano. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 17 uit) tre | mu mi iriii^nfu^iTfiit ^tifiinVnt ijeiinuiMit riflirjjm. lupffcit ltYr^c| MjtuovtuvKciißja »Wit ^flt'ltnt nod) ^auOim-ri-r«;-Ht-bmudj E55 ^ITat) n ti Of ti 5 CWy '_ vy\ n n o , ii l f5S Prizor s cehovskega .sestanka (Zgodovinski ari ur Celje, Zbirka obrtnih listin). Najbrž so bili klasičen izgovor obdelovalcev dragih kovin pasarji. Ti so bili namreč v stalnih sporih z zlatarji in srebrarji. Slednji so se prito- ževali, da pasarji nezakonito posegajo v njihovo področje in jim jemljejo stranke. Pasarjem je bilo namreč prepovedano obdelovati žlahtne kovine, izjeme so bile le pozlatitve ali posrebrit- ve majhnih predmetov (gumbov ipd.)- Zlatarji so se skušali zavarovati s posebnimi določbami v cehovskih pravilih, a ni dosti zaleglo. Leta 1751 je ljubljanski magistrat pasarjem prepovedal iz- delovanje zlatih in srebrnih izdelkov in celo na- kup zlata in srebra.5 Ponekod so zlatarjem delali težave tudi puškarji, urarji in podobni. Potem so sledila vprašanja o izobraževanju, ki seveda niso bila slučajna. - Na kakšen način in za koliko časa so vajenci vzeti v uk in kdaj so odpuščeni? Vajenec je vzet v uk sicer za šest let, čepa mu mojster nudi tudi obleko, pa sedem let. Odpušče- Ivan Slokai; Zgodovina rokodelstva v Ljubljani od leta 1732 do leta I860, Ljubljanska obrt od začetka 18. stolet- ja do srede 19. stoletja, publikacije Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Razprave 4, Ljubljana 1977, str. 32. ni pa so, ko dobijo od ceha spričevalo, da so se izkazali pri po ttku. • Če se vajenec uči pri vdovi, kako se ga obra- vnava, ko nastopi čas za odpustitev? Vdovci vajenca ne sme do konca izučiti, kajti odpuščen sme biti le v imenu kakega mojstra. - V cehovskih pravilih je izrecno zapisano, da mora vdova vajenca pol leta pred iztekom učne dobe prepustiti kakemu mojstru, da se pri njem izuči do konca. Tu se vprašuje: kako je bil lahko vajenec Johann Berghardt, ki se je učil pri ovdo- veli gospe Hoffer, z neupoštevanjem tega pred- pisa, torej brez preveritve znanja odpuščen? Vdova Hofferjeva je prišla k načelniku Franzu Seifridu in povedala, da ima njen vajenec Berg- hardt pred seboj le še pol leta vajeniške dobe in to- rej želi h kakemu mojstru, da se pri njem izuči do konca. Gospod načelnik pa je odgovoril, da lahko vajenca še naprej obdrži, sam pa bo prišel od časa do časa malo pogledat, kako napreduje; in če bi fant potreboval pomočkakega mojstra, bi ga odpe- ljal h srebrarju Rabiču. Ker pa je fanta spoznal za marljivega in natančnega, ga je pustil pri vdovi do dopolnitve njegove učne dobe oz. odpustitve. VSE ZA ZGODOVINO 1« ZGODOVINA ZA VSE Kaže, da je bil odgovor zadovoljiv, kajti nadalj- njih vprašanj o tem ni bilo. Sledilo je še vprašanje o cehovskem denarju, a so mojstri odgovorili, da se z njim ravna v skladu s predpisi: nahaja se v cehovski skrinji, skupaj z vsemi računi. - Kako lahko pomočniki napredujejo do statu- sa mojstra? Če se nek pomočnik prijavi k mojstrski pra- vici in je pripraven za to delo, mora izdelati mojstrski izdelek, in sicer pod nadzorom dveh mojstrov. Potem se mora pustiti preizkusiti še de- želnemu novčnemupregledniku glede legiranja, kjer dobi tudi spričevalo. Izdelek se skupaj s spri- čevalom predloži cehu; tako se kandidat spozna in sprejme za mojstra. - Zakaj pa tli ceh po smrti komisarja Franza Merla in nato odstopu deželnega novčnega pre- glednika zahteval novega komisarja? Res je, da ceh nekaj časa po odstopu deželnega novčnega preglednika Franza Müllerja ni imel komisarja, vendar je čez čas vzel gospoda Petra Gerstenmayerja, ključavničarskega mojstra. Zaslišani pa so pri tem vestno zamolčali, da je Peter Gerstenmayer sin pokojnega zlatarja Johanna Carla Graffa. Da zasliševale! tega ne bi vedeli, skoraj ni verjeti. Vsekakor pa tega dejstva niso omenjali na glas. S tem se je zaslišanje končalo. Izrečen je bil sklep, da delo komisarja prevzame magistratni svetnik Gregor Rauniher, na katerega se mora ceh odslej obračati v vseh pomembnejših rečeh. Očitno se jim je Peter Gerstenmayer le zdel pre- več sumljiv. Vendar to še ni bilo vse. Čez dobre tri mesece so bili mojstri poklicani, da pojasnijo še nekaj grehov. 5. avgusta 1800 so odgovarjali pred Josephom Kokeilom (županom), magistratnim svetnikom in komisarjem Gregorjem Rauniher- jem ter Jožefom Urbasem, aktuarjem. Po pre- biranju zapisnika z aprilskega zaslišanja so bila postavljena nova vprašanja. - Ali srebrarji obdelujejo le 13- oziroma 15-lot- no srebro, kot je zapisano v predpisih? Načelnik ceha in »Zeichenmeister« Seifrid pove, da kot je zapisano že v prvem zapisniku, tu predelujejo le 13-lotno srebro. Rabičpaje do- dal, da se pri tukajšnjih srebrarjih ni nikoli ob- delovalo le 12-lotno srebro in se nato označilo kot 13-lotno. Je pa bilo nekaj primerov, ki so bili Monštranca, delo srebrarja Antona Rabiča iz leta 1802 (Katalog razstave Zakladi slovenskih cerkva: zlatarska umetnost in obrt; Narodna galerija, Ljubljana, 1999). proti predpisom. Omenil je neko sladkornico in žlico. Sladkornico, sicer last trgovca gospoda Re- icharda Kucka, je dobil v popravilo, ravno tako žlico gospe Pannosch. Sicer pa ne ve za noben tak primer več. Za odkritost so bili pohvaljeni, kar pa je bila le vljudnostna poteza. Sledila so namreč natanč- nejša in mnogo neprijetnejša vprašanja v zvezi s predmetoma. - Na koliko lotov pa gospodje mojstri pravza- prav ocenjujejo to srebro? Gospoda zlatarja Graff in Starzer ter gospod srebrar Seifrid ocenjujejo na 13 lotov, gospod Rabičpa na 12. Nadalje se je izkazalo, da je predložena žlica pravzaprav brez preizkusnega (puncirnega) znaka, ima pa zato dvojno ime, kar je proti pra- vilom. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 19 - Kdo pa je izdelal in punciral sladkornico? Sladkornico je izdelal gospod Seifrid, punciral pa gospod Andreas Piringer, kije kasneje to pra- vico prenesel na gospoda Rabica. - Kdo je izdelal srebrno žlico in nanjo udaril dvojno ime? Ponovnog. Seifrid, in sicer še pred potrditvijo cehovskih pravil 26. 6.1775. V tem času naj še ne bi bilo prepovedano predelovati nepreizkušeno (unprobhaltig) srebro in nanj udariti dvojno ime. Sicer pa sta imeni zelo dobro vidni, tako da pomota ni možna... Primer žlice se preiskovalcema ni zdel vreden, da bi se ob njem dlje zadržali, zato je bila vrnjena Rabiču. Sladkornico pa da bo zadržalo sodišče. Vprašanja so postajala čedalje neprijetnejša in jasno je bilo, da ima ceh precej masla na glavi. Kdo bo za to plačal? Štirje mojstri so si zdaj tudi odkrito skočili v lase. Vsak je moral reševati svo- jo kožo. Spraševalca sta presodila, da je zdaj napočil čas, ko se lahko temeljito razgledata po raz- merah v cehu. Povrnili so se k primeru vajenca Berghardta. - Kako se je torej v resnici izvedla odpustitev vajenca vdove Hoffer? Z odpustitvijo so se strinjali trije mojstri, Rabič pa ne, ker menda »s tem ni bil seznanjen«. Rabič je bil na to vprašan, zakaj se vendar ni dal podučiti o učni dobi in znanju tega vajenca, da bi lahko dal svoj glas za ali proti odpustitvi. Rabič pa se je branil, da je že prej somojstrom povedal, da vajenec ne more biti odpuščen, če ni prej vsaj pol leta delal pri kakem mojstru - kot to predpisujejo pravila, pa se ceh na to ni oziral. Ostali trije so povedali svojo verzijo. Rabič jim je menda rekel le, da ker vajenec ni delal pri njem zadnjega pol leta, ne more biti odpuščen. Rekel pa da je to zato, ker da je jezen na vdovo Hoffer, zato pa zapušča zlatarsko srenjo. Rabič je na te očitke pripomnil, da je res jezen na vdovo, da pa še vedno vztraja, da bi se moral vajenec učiti pol leta pri kakem mojstru. - Ali ima vajenec sposobnosti in znanje, da je lahko odpuščen? Vsekakor, in izdelek leži na mizi. Rabič: Jaz tega izdelka nisem videl in ne ••- rem o njem ničesar reči. Drugi trije mojstri: Dokaz, da ima vajenec dobro znanje, je tudi to, da ta že poldrugo leto dela pri srebrarju Stadelmayerju, ki je z njim zadovoljen. S tem se je ta del zaslišanja končal. Vsem štirim zaslišanim pa je bilo naznanjeno še to, da je po- slej deželni komisar gospod Rauniher in naj se v vseh stvareh obračajo nanj. Nekaj dni kasneje, 11. 8. 1800, se je zaslišanje nadaljevalo, tokrat le za oba osumljena srebrarja, Franza Seifrida in Andreasa Piringerja, ki je bil sporno sladkornico kot tedanji nadzorni mojster tudi punciral. Ker so ugotovili, da je Seifrid pri izdelavi slad- kornice uporabljal srebro, ki ni bilo 13-lotno, so ga pozvali, da to pojasni. Seifrid se je branil: Sladkornica, ki sem jo izdelal, je bila pri komi- siji pregledana in z iglo potrjena kot 13-lotna. Za večjo sigurnost pa prosim, če se del pošlje na Du- naj in del v Gradec na novčni urad na preizkus. In to je moje pojasnilo. Potem so poklicali tudi Andreasa Piringerja. Primerilo se je, da mu je bila predložena sladkor- nica in jo je pri preizkusu punciral s 13-lotnim znakom. Toda po dotedanji preiskavi sladkorni- ca ni bila izdelana iz 13-lotnega srebra. - Kako je torej lahko nanjo udaril 13-lotni znak? Piringer je odvrnil, da je sladkornico zdaj ponovno pregledal inje srebro glede na »Nadel- strich« vsebovalo 12 lotov. Ravno tako je tudi ob punciranju pregledal lotnost, aje moral pol lota prezreti. Sicer pa da vedno nepristransko obra- vnava izdelke in nikomur ne daje potuhe, niti nikogar ne oškoduje. 15. septembra 1800 se je zaslišanje nadaljevalo. Medtem so Seifridovi želji ugodili: en košček so poslali na Dunaj in enega v Gradec na ognje- no skušnjo (Feuerprobe). V dobrih štirinajstih dneh so v Ljubljano že poslali rezultate. Ognjena skušnja v Gradcu je pokazala, da je v kovini le 12 lotov in 1 gran srebra, skušnja na Dunaju pa, da je čistina le 12 lotov. - Kako je torej Seifrid kršil pravila ceha iz leta 1775, člen 15? Seifrid je odgovoril, da je srebro za sladkorni- co prejel od znanega in zdaj že pokojnega župa- na Eggerja. Bilo je popolnoma 13-lotno. Takega je tudi obdelal in izdelek izročil. Sicer pa: tudi VSE ZA ZGODOVINO 20 ZGODOVINA ZA VSE rezultata preizkusov z Dunaja in Gradca se ne ujemata! To dokazuje, da preiskava ni zadostna. Vrh tega je pripravljen vse to srebro odkupiti, in sicer za 24 grošev za lot. Zagovarjati se je moral tudi Andreas Piringer. Dne 11. avgusta je namreč izjavil, da je pri pre- izkusu spregledal polovico igle. Zdaj pa se je izkazalo, da manjka pravzaprav ne le pol lota, marveč skoraj cel. - Kako bo pojasnil svojo nemarnost? Piringer je odgovoril, da se pri preizkusu z iglo včasih zgodi primer, kot je ta. Pri delu z ognjem oči oslabijo, postanejo rdeče. Sicer mora obdelo- valec srebra sam ugotoviti čistino in za to tudi odgovarjati. Sam je pa zdaj pripravljen omenje- no sladkornico glede na to, da je na njej vtisnjen njegov znak, odkupiti - če lastnik to zahteva. Afera je doživela svoj zaključek šele dve leti pozneje. Najprej se je razjasnilo glede srebrarskega po- močnika Johanna Berghardta, ki je bil odpuščen proti pravilom. Naložili so mu, da je delal še pri nekem drugem mojstru, nakar je uspešno opra-, vil preizkušnjo in 6. januarja 1802 je bil končno odpuščen in proglašen za pravega pomočnika. Srebrarja Seifrid in Piringer sta bila obtožena nenamerne goljufije; prvi, ker je izdelal sladkor- nico iz srebra, ki je vsebovalo le 12 oz. 12 lotov in en gran, in to že leta 1779, torej po potrditvi pravil leta 1775, drugi pa, ker jo je punciral s 13-lotnim znakom. Primanjkljaj srebra je zdaj izračunal srebrar Anton Rabič in ga ocenil na 2 goldinarja, na 2 goldinarja je ovrednotil tudi oba koščka, ki sta bila odlomljena in poslana na preizkus na Dunaj oz. v Gradec. Odločili so, da sta Piringer in Seifrid to škodo dolžna povrniti, v prihodnje pa se morata vzdržati vsake obdelave nepreizkušenega srebra, sicer bosta predana so- dišču in obsojena. Kar pa se tiče nepreizkušene žlice - ta je bila res izdelana še pred potrditvijo cehovskih pravil, ko se je srebro še smelo ozna- čevati z dvojnim imenom.6 Seifrid je, tako kaže izid afere, težko prenesel izgubo ugleda. Odločil se je prodati svojo obrt- no pravico, kar je sprožilo nov škandal. Zanj izvemo šele iz pritožbe cehovskih tovarišev z Člani cehov so svojim kolegom stali ob strani tudi v bo- lezni (Zgodovinski arhiv Celje, Zbirka obrtnih listin). dne 10. septembra 1802, češ da Seifrid še vedno poseduje punce in preizkusno iglo, ki ju je hra- nil in uporabljal kot preglednik izdelkov (Zeic- henmeister), čeprav je svojo obrtno pravico že prodal. Prav tako da tudi še ni plačal tistih štirih goldinarjev, ki jih ima plačati še od takrat, ko je zahteval preizkus čistine srebra na Dunaju in v Gradcu. Ceh prosi magistrat, naj od Seifrida ta znesek izterja in ga da v sklad za uboge. Punco pa bo ceh bodisi uničil bodisi predelal, da bo uporabna tudi v letu 1802.7 *; To pa še ni bilo vse. Komaj teden kasneje je ceh ljudi na magistratu opozoril, da tudi z Seifri- dovo prodajo obrtne pravice verjetno ni bilo vse po pravilih. Zato je magistratni svetnik Rauniher Seifrida pozval, naj v roku osmih dni pojasni, kako je lahko Johannu Nepomuku Graffu prodal svojo srebrarsko pravico, ko pa je bil sam vendar imetnik zlatarske pravice. Seifrid je obrazložitev podal 1. oktobra. Za- četek zgodbe sega v leto 1771, ko se je poročil s Franzisko Schwab, vdovo po zlatarju Zachariasu Schwabu. Po obrtnikovi smrti je namreč pravico do opravljanja te dejavnosti podedovala sopro- ga, delo samo pa so zanjo opravljali pomočniki. Pomočnik Franz Seifrid se je odlično znašel - poročil se je z vdovo, skupaj z njo pa je prido- bil tudi tako zaželeno obrtno pravico. Vdova mu ZAL, Splošna mestna registratura (LJU 489), fase. 92, sve- ženj45, fol. 1167 - 1179 Prav tam, fase. 92, sveženj 45, fol. 1141. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 21 Neizogiben ciel pomočniškega življenja je bilo tudi popotovanje (Zgodovinski arhiv Celje, Zbirka obrt- nih listin). je namreč v poročni pogodbi svojo po pokoj- nem Zachariasu podedovano pravico prepustila v dosmrtno last. Vendar pa je bila to žal že tretja zlatarska pravica v Ljubljani, kar je bilo že s sta- lišča cehovskih pravil nedopustno, ta so namreč dovoljevala le dve zlatarski pravici. Kmalu zatem, še istega meseca namreč, pa mu je uspelo do- biti posebno dovoljenje komerčnega konsesa, s katerim je spremenil tretjo zlatarsko pravico v četrto srebrarsko. Izrecno pa se je zapisalo, da ta posebna ugodnost velja le za časa njegovega življenja, po tem pa se srebrarska pravica povrne v zlatarsko. Glede na to, da je lastnik pravice, je navajal Seifrid, jo torej lahko tudi proda, in to, po nje- govem trdnem prepričanju, kot srebrarsko. Saj je vendar še živ in obrtna pravica ima status nepre- mičnine. To dokazuje tudi vpis v spisek dolgov te leta 1783, ko sta z ženo vpisala hipoteko na obrtno pravico. Prodaja torej ni sporna, čeprav je to sicer hotel storiti brez vednosti oblasti. Ampak, se je skliceval, to tudi ni tak prekršek, ker je prodajno dovoljenje deželne oblasti itak Povsem nekoristno in nepotrebno, kar da je do- kazal že tudi nek podoben primer nedavno v Ljubljani. Šlo je za prodajo kavarniške pravice v Zergollerjevi hiši, imenovani Pri zamorcu (Zum Mohren). Deželno glavarstvo je prodajo Franzu Collorettiju sicer odobrilo, ni pa se želelo ukvar- jati z vprašanjem, ali je kavarniška pravica oseb- na ali nepremičninska pravica. Vse torej kaže, je zaključil Seifrid, da je vsakokrat od najvišje instance odvisno, ali se bo obrtna pravica štela za nepremičnino ali ne. In dokler ne bo to jasno določeno z akti najvišjih oblasti, se ne bo nikoli moglo zatrdno vnaprej vedeti, ali je neka proda- ja veljavna ali ne. Zadevo glede pridobitve in prodaje obrtne pravice je Gregor Rauniher konec oktobra za- ključil z odločbo, s katero Franzu Seifridu daje na znanje, da se s prodajo odpoveduje obrtni pravici, s čimer preneha tudi veljavnost odločbe z dne 20. aprila 1771, s katero mu je bila podelje- na posebna ugodnost, da je spremenil zlatarsko pravico v srebrarsko.8 Dejstvo, da so mu donedavni cehovski tovariši nakopali toliko sitnosti, je šlo Seifridu do živega. Antona Rabica, ki je bil po njegovi prodaji obrt- ne pravice, torej izstopu iz ceha, izvoljen kot novi preglednik izdelkov (Zeichenmeister), je kratko- malo obtožil obrekovanja. Šlo naj bi med drugim tudi za tiste punce, ki jih Seifrid cehu še vedno ni vrnil. Rauniher je novembra odredil, naj se za- deve s puncami in žalitvami čimprej uredijo.9 Selitve mojstrov niso bile nič posebnega. Če jim je kako drugo mesto ponujalo večji kos kruha, so pač odšli tja. Srebrar Anton Rabič je Ljubljano zapustil leta 1804 in se preselil v Gra- dec, kjer je v svoji umetnosti še naprej zelo lepo uspeval. Še pred tem, leta 1802, pa je v Ljubljani ustvaril čudovito monstranco, »izredno cizeler- sko umetnino«.10 So bile za preselitev krive afere, pritlehne razmere v majhni ljubljanski cehovski družbi, ali pa resnično le možnost nadgradnje kvalitete svojega dela? Vsekakor je res, da si je za kvaliteto izdelkov precej prizadeval. Ukvarjal se je namreč z idejo, da bi v Ljubljani ustanovili risarsko šolo, podobno tisti v Gradcu ali na Du- naju. Sredi leta 1801 je na ljubljanski magistrat naslovil pismo, nekakšno pobudo za ustanovi- tev risarske šole za vajence in pomočnike vseh strok. Deželno glavarstvo je namreč leto poprej Prav tam, fase. 92, sveženj 45, fol. 1143 - 1161. Prav tam, fase. 92, sveženj 45, fol. 1183 - 1184. Marjetica Simoniti, Zlatarska umetnost slovenskih cer- kva, katalog razstave Zakladi slovenskih cerkva: zlatar- ska umetnost in obrt, Ljubljana 1999, str. 27- VSE ZA ZGODOVINO 22 ZGODOVINA ZA VSE izrazilo željo, da bi bili rokodelci deležni tudi teoretičnega pouka iz mehanike, kar bi jim olaj- šalo priučitev v praksi. V tem smislu je bil tudi Rabič navdušen nad idejo ustanovitve risarske šole, kar ne bi koristilo le rokodelcem samim, pač pa posredno vsem ljudem in celotni deželi. Rokodelec mora biti primerno likovno izobra- žen, je utemeljeval Rabič, kajti le tako lahko po- zna naravna razmerja, ki morajo biti upoštevana pri izdelavi nekega predmeta. Domislil je že tudi nekaj organizacijskih rešitev: pouk bi potekal ob nedeljah in zapovedanih praznikih; to so edini dnevi, ko mojstri pri svojem delu lahko pogre- šajo vajence. Po drugi strani pa bi mladina na ta način koristno porabila prosti čas, ki ga sicer trati za pohajkovanje. Rabič je pri tem takoj opozoril, da naj mladež pouk obiskuje prostovoljno, kajti »izkušnje kažejo, če se mladino v nekaj prisili, ta izgubi veselje do stvari«}1 Sam da že pozna dva vajenca, ki kažeta nagnjenje do stroke in bi ju tak pouk zanimal; že vnaprej ju prijavlja kot kandidata za šolo. Ponudil je tudi vso svojo po- moč pri ustanavljanju risarske šole, obljubil je celo priskrbeti prerisana dela najboljših učen- cev dunajske risarske šole. Šola bi torej pripo- mogla k ugledu Ljubljane in splošni koristi, kajti pomočniki potujejo po Avstriji in tisti, ki imajo ' risarsko izobrazbo, hitreje dobijo delo in tudi bolje delajo. Andreas Piringer je prišel z Moravske, verjetno leta 1761. Tega leta se je namreč srebrar Jakob Schmidt s pogodbo odpovedal svoji srebrarski pravici in jo prenesel nanj. Tudi Piringerjevi iz- delki so dosegali precejšnjo kvaliteto. Leta 1793 je pravico prodal Antonu Rabiču, ki je tako kot njegov predhodnik postal preglednik izdelkov (Zeichenmeister)}1 Ta jo je leta 1803 nato prodal Josephu Millerju. Franz Christoph Seifrid je v Ljubljano prišel iz Olomouca v začetku 70-ih let.13 Svojo srebrarsko pravico, ki je s prodajo spet postala zlatarska, je prodal Johannu Nepomuku Graffu avgusta 1802 za 700 goldinarjev. Kaj je počel po prodaji, za- enkrat ni znano. Punciranje zlatih in srebrnih izdelkov so leta 1806 prevzele deželne puncirnice, ki so bile 11 ZAL, Splošna mestna registratura (LJU 489), fase. 93, sve- ženj 45, fol. 1045. 12 Prav tam, fase. 208, fol. 226. 13 Marjetica Simoniti, Zlatarska umetnost slovenskih cer- kva, katalog razstave Zakladi slovenskih cerkva: Zlatar- ska umetnost in obrt, Ljubljana 1999, str. 17. ustanovljene v deželnih glavnih mestih Ljubljani, Gradcu in Celovcu. Primer srebrnih predmetov in vajenca Berg- hardta lepo ilustrira tedanje razmere, ki sem jih navedla v uvodu. V želji po preživetju so obrtniki posegali po vseh mogočih sredstvih, prav so jim prišli tudi dvajset in več let stari grehi tovarišev. V tako majhni cehovski združbi, kot je bila ljub- ljanska zlatarska (srebrarska), je bilo najbrž tež- ko karkoli skriti, prav tako pa je maloštevilnost omogočala večjo povezanost in način »roka roko umije«. Zusammenfassung NICHT ALLES IST SILBER, WAS GLÄNZT Gegen Ende des Mittelalters wurden wegen der immer größer werdenden Konkurrenz zu- nehmend Zünfte gegründet. Ihr Tätigkeitsbe- reich wurde durch Zunftordnungen festgelegt, durch die Ordnung in den einzelnen Gewerbe- branchen geschaffen und zu große Konkurrenz verhindert werden sollte. Einige Bestimmungen dienten auch dem Schutz der Kunden. Mitglie- der der Zünfte waren die Meister mit ihren Ehe- frauen, Gesellen und Lehrlingen. Die Laibacher Zunft der Goldschmiede ge- hörte zu den kleinsten der Stadt. Sie wurde spätestens 1660 gegründet, dehn aus diesem Jahr stammt die erste bekannte Zunftordnung. In der Periode davor sind nur einige wenige in Ljubljana tätige Goldschmiede bekannt (der er- ste wird im Jahr 1301 erwähnt). Die Mitgliedschaft in der Zunft wurde mit der Zeit obligatorisch und daher auch immer be- gehrter. Die Zahl der Meisterstellen wurde redu- ziert, wobei Personen mit verwandtschaftlichen Beziehungen Vorrang hatten. Nach dem Tod des Meisters behielt seine Ehefrau das Gewer- be, denn das Gewerberecht wurde als eine Art unbewegliches Gut angesehen. Deshalb waren Angehörige eines verstorbenen Goldschmieds eine gute „Ehepartie". Die Organisation wurde immer rigider und griff bald in beinahe alle we- sentlichen Bereiche der menschlichen Tätigkeit ein: Schulung, Erziehung, Arbeitsbedingungen, Qualität und Preis der Arbeit und der Produkte, Krankenversicherung, Sorge für Arme und Ver- witwete, Glaubensleben usw. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 23 Aufgeklärte Herrscher begannen die Freiheit der Zünfte schrittweise zu beschneiden, daher mußten die Zünfte ihre Ordnungen allmählich ändern. Ihre Auflösung wurde immer drohen- der. 1732 wurde durch ein Patent für die inne- rösterreichischen Länder die Zunftautonomie abgeschafft. Am Ende des 18. Jahrhunderts war die Goldschmiedezunft schon seit einiger Zeit in einer Krise. Im Kampf um das Überleben und einen höheren Lebensstandard versuchten die Laibacher Gewerbetreibenden - auch die Goldschmiede - verschiedene Bestimmungen zu ihren Gunsten auszulegen, was aber nicht immer gelang. Obwohl damals in Ljubljana nur vier Zunftmeister tätig waren, scheinen sie nicht in friedlicher Eintracht gelebt zu haben. Sie waren Kameraden, aber auch unerbittliche Konkurrenten. halbes Jahr selbständig, ohne jegliche Aufsicht, gearbeitet hatte und auch ohne Wissen des Kommissars freigesprochen worden war. Außer- dem wurde gemunkelt, daß die Goldschmiede bei der Kennzeichnung von Silberarbeiten be- trogen. Diese Konflikte um Silberarbeiten und den Gesellen Berghardt illustrieren die eingangs erwähnten damals herrschenden Zustände. Im Kampf ums Überleben griffen die Gewerbetrei- benden zu allen möglichen Mitteln, wobei ihnen auch zwanzig oder mehr Jahre alte Sünden ihrer Kameraden zustatten kamen. In einer so kleinen Zunft, wie es die Zunft der Laibacher Gold- bzw. Silberschmiede war, war es wohl schwer, etwas zu verbergen. Gleichzeitig ermöglichte die Kleinheit aber auch eine größere Verbunden- heit und ein Vorgehen im Sinne des Leitsatzes „eine Hand wäscht die andere". Der Laibacher Bürgermeister Joseph Kokeil bekam anscheinend zu Beginn des Jahres 1800 einen Hinweis, daß in der Zunft der Gold- schmiede eine unzulässige Willkür herrschte. Die Zusammenkünfte der Zunft fanden ohne die Anwesenheit eines Kommissars statt. Es wur- de bekannt, daß der Geselle der Witwe Franzis- ka Lösch! (geschiedene Hoffer) mindestens ein 1809 lösten die Franzosen alle Zünfte auf, womit sie der später wiederhergestellten öster- reichischen Herrschaft einen Gefallen taten. Diese verbot die Zünfte zwar nicht und viele wurden erneuert, so auch die Laibacher Gold- schmiedezunft, doch begann seit jener Zeit ihr Niedergang. Die Gewerbefreiheit wurde einge- führt. VSE ZA ZGODOVINO Eremit iz Faustulanuma Čeprav puščavnik v Prešernovi romanci Od zi- danja cerkve na Šmarni gor? ni poimenovan z osebnim imenom, sta vsaj Luka Pintar2 in Anton Slodnjak3 menila, da je to tisti v Faustulanumu ži- veči eremit, ki ga je še za časa njegovega življenja omenil požunski zdravnik dr. Joseph Attomyr v časopisu Pisma o homeopatiji kot moža, ki je na Kranjskem veliko pripomogel homeopatiji do veljave.4 Prešeren je torej s to romanco hu- domušno zbodel edinega znanega šmarnogor- skega puščavnika Mateja Gradiška in njegovo gorečnost za zidanje nove šmartinske cerkve. Podobno je Prešernov Sv. Senan - pesem o me- 1 V Prešernovem Zbranem delu (knj. 2) v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev je pesem naslovlje- na Romanca od Strmega grada in uvrščena v razdelek nezbranih pesmi. Varianta pod naslovom Pesem od zida- nja cerkve na Šmarni gori je bila predvidena za objavo v 4. bukvicah Krajnske čbelicc (1833), vendar je bila - za- radi opisa poroda (» 'zvijefantiček se od nje*)? - črtana iz rokopisa. 2 Luka Pintar, Satura, v: Ljubljanski zvon, let. 32,1912, str. 76-82 (odslej Satura 1912). 3 Anton Slodnjak, Nelztrohnjeno srce, Naša založba, Ljub- ljana, 1938. 4 Homcopat dr. Joseph Attomyr se je rodil 9. septembra 1807 v DJakovu inje umrl 5. februarja 1856 v Bratislavi (takrat Pressburgu oz. Požunu). V letih 1833-34 je izda- jal tudi časopis Pisma o homeopatiji (Briefe über Homöo- pathie). nihu na samotnem otoku, ki mu vihar na morju prižene deklico z nebeškim' očmi - veljal patru Benvenutu (Gašperju) Crobathu in Šmarna gora (znana tudi pod imenom Romarska) - parodija in travestija romarskih pesmi - Jerneju Arku, župniku v Vodicah nad Ljubljano. Omenjena Prešernova romanca naj bi nastala ob naslednji priliki: Na praznik brezmadežnega spočetja Device Marije, 8. decembra 1831, se je pesnik s prijateljem Matijo Čopom in kolegom advokatom Leopoldom Baumgartnom podal na Šmarno goro k svojemu stricu Jakobu, tamkajš- njemu vikarju. Advokat je ostal zunaj, z Matijem pa sta vstopila v cerkev, kjer je bilo ravno sloves- no opravilo. »'Glej tvoj doktor Faustuspridiguje, 'je zacepe- tal Matija. Pomaknila sta se na moški strani sko- raj tik doprižnice ter se zastrmela v pridigarja. Bilje mož, ki bi mu težko določila leta, če ga ne bi bila poznala. Črni, razmršeni lasje so mu pokrivali podolgovato glavo kakor kučma, da se je tem bolj svetil njegov bledi obraz z globokimi živimi očmi, ki so šle po ljudeh kakor skrivna moč. Široka trpka usta, močan pobešen nos, ne- strpne kretnje, odsekano, strastno govorjenje so razodevali samosvojega, nemirnega in fanatič- nega človeka. ZGODOVINA £\ VSE 25 'Kaj ni lak, kakor daje ušel hudiču iz torbe?' 'Menipa se zdi, da ga je zlodej sam vrgel stran, ker si ni vedel z njim kaj početi.' 'Pst, poslušaj rajši! Zdi se mi, da hoče povedati pobožno povest. Možje poln slanih zgodb.' In res je začel pripovedovati o zidanju šmar- nogorske cerkve. Zdaj šele se je prebudil pripo- vedniški duh v njem. Kakor bi se bil razdvojil, se je vživel v pogovor medpuščavnikom in deklico. Zapeljano dekle hiti na Strmi grad'' k nezveste- mu graščaku, misleč, daje bolan, ker ga tu k njej. Dramatično stopnjuje kako puščavnik razkrije dekletu resnico in ji odpre oči. Dejstvo, daje pre- varana in zapuščena, jo tako pretrese, da pade, porodi in umre. Prijatelja se ga nista mogla uagledati, kako živo je podal dialog. Zdaj je rohnel v surovem puščavniškem basu, naslednji hip je tožil z gla- som trpeče, a vendar razumevajoče in ljubeče ženske. Ljudstvo je uživalo, da si ni upalo niti dahnili. Gospod Jakob pa je tožil v zakristiji, češ pismo iz škofije mi ne uide, če se to razve. Pa kaj bi mislil, da se ne bi; že jutri bo vsa Kranjska dežela polna puščavnikovih marenj. Na pri- žnicipa se že vrši drugo dejanje. Obračun med puščavnikom in graščakom. Zapeljivec skuša podkupiti svetnika, ker se boji žene. Puščavnik ga pregovori, da mu pomaga vzgojili nesreč- nega otroka za mašnika. Kazen kljub temu ne izostane, telo graščakove žene je neplodno, po- nosni graščak umira brez dedičev. Tedaj se vrne puščavnik iz Rima, kamor je šel z varovancem, da ga izšola i>i mu izprosi od papeža milost duhovniškega posvečenja. Pridigarjev glas se je otožno zlomil in kar z rokavom si briše solze, ljudstvo ihti, stare ženice so na glas tarnale in celo Jakob je zamrmral: 'Saj gaje res škoda, boljši bi bil kakor marsika- teri korarski volk.' Pa seje ustrašil lastne misli in naglo poklekne. 'O sebi pridiga, 'je zamrmral Matija. Kaj si šele sedajpogrunlal, kam sili z legendo?' Pridigarju pa je bilo treba le še srečen konec dodati. Graščak proda grad in nameni denar Mariji v last. Po puščavnikovem nasvetu sezida Domnevni gradič na Šmarni gori so omenjati Joseph ion /.ahn. Franc Schumi in Milko Kos. Zavedla jih je listina, izstavljena 1. oktobra 1260 v Trušnjah, v kateri so Alberta Marenberškcga napačno brali kot Marienbcr- škega (tj. Šmamogorskega). Ob tem pa velja opozoriti na tričetrt stoletja mlajšo listino s 24. maja 1334, ko so bratje Henrik, Herman in Seifrid Cmnrcški naznanili, da so prodali kranjskemu deželnemu glavarju Frideriku Žovneškemu tudi gradišče pri šmarni gori (purchstalpei Vrnem Vroum perg). Arhiv Republike Slovenije, Listine, sig. 4572. cerkev; v njej pa mašuje nezakonski siti ter prosi milosti za materin očeta.« Tako Anton Slodnjak. In kdo je bil ta samosvoj pridigar? Prešernova sestra Lenka pravi o njem, da je bil to »znanizdravnik Gradišek izŠmartna pod Šmarno goro, ki mu Prance nikoli ni dru- gače rekel kakor doktor Paustus. To sem sama tako slišala. Naš doktor mu je vedno rekel dok- tor Faustus. Ljudje so veliko nanj in na njegovo zdravljenje dali; tudi mene je dr. Faustus nasve- toval na Šmarno goro. Takole mi je dr. Paustus iz Gameljn rekel na Šmarni gori takrat, ko sem jaz gori bila: 'Vi vsi Ribičevi imate eno cagavo natttro. Linda je ta natura, pa je dobra'«.'' Matej Favst Gradišek (1770- 1837). Slikajo domnevno delo Mateja Langusa in jo hrani Narodni muzej Slovenije v Ljubljani. O Mateju Favstu Gradišku, priorju usmiljenih bratov in zdravniku na Kranjskem, je leta 1885 v podlistku Slovenca prvi obširneje pisal Jane/ Žan,7 upokojeni kaplan v Šmartnu pod Šmarno goro. Kasneje so o njem pisali še Peter pl. Radics v knjižici posvečeni 100-letnici deželne civilne bolnice v Ljubljani" ter prešernoslovca Luka Pin- tar9 in Črtomir Zoreč.'" Tomo Zupan, Kako Lenka Prešernova svojega brata, pesnika popisuje, Mohorjeva knjižica 57, Družba sv. Mohorja, Celje, 1933- Janez Žan, Prior Faustus, usmiljeni brat, zdravnik na Kranjskem, v: Slovenec, let. 13, 1885, it. 61-67 in 77-80 (odslej Slovoicc). Peter Radics, Zgodovina deželne civilne bolnice v Ljub- ljani, Deželni odbor kranjski, Ljubljana 1887 (odslej Radics). Saturn 1912. Črtomir Zoreč, Po Prešernovih stopinjah, 19. nadalje- vanje, v: Obzornik: mesečna ljudska revija Prešernove družbe, let. 31, št. 10, 1976, str. 741-743. VSE ZA ZGODOVINO 26 ZGODOVINA ZA VSE Mladost v Gameljnah Blizu Ljubljane, onkraj Save v vasi Zgornje Gameljne, je ob rečici Gameljščici nekdaj stala preprosta lesena koča, imenovana pri Medvedu. V tej uborni kajži sta od 1770 živela Gregor Gra- dišek in njegova žena Elizabeta. Gregor, sin Luke in Magdalene Aleš, je bil rojen 1739 v Spodnjih Gameljnah pri Kališu, kjer so bili njegovi starši gostači. Žena Elizabeta, ki je bila najstarejša hči kmeta Urbana Aleša in Eve Podgoršek, pa je bila rojena 1742 pri Nivarju v Zgornjih Gameljnah, v neposredni bližini Medvedove koče. Bilo je na svetega Tilna dan, v nedeljo 1. sep- tembra 1776. Tu pri Medvedu se je zjutraj ob sedmi uri rodil sinček. Boter Boštjan Peterlin in botra Meta Jeraj, žena Tomaža Peterlina, sta ga še pred enajsto uro odnesla h krstu. Ko sta prišla v župnišče, je bil doma le stari župnik Frančišek Schiller pi. Schildenfeld, saj je kaplan Anton Boncelj že zjutraj odšel s procesijo k sv. Tilnu na Repenjski hrib in se še ni vrnil. Župnik odnese novorojenca v staro farno cerkev sv. Martina, kjer ga krsti na ime Matej.11 Matejev oče je tkalec, dela iglice, hodi po sejmih in shodih, kjer pro- daja kamnogoriške žbice. Kadar je doma, kuha tudi brinovec. Pri hiši je velika revščina in mati peče kruh za prodajo, da nekako preživlja svojo družino. Matej, ki ga mati doji skoraj dve leti, je sestradan, glistav in bolehen. Že v rosni mladosti doživi številne neprijetnosti; tri leta star izgubi starega očeta in preboli koze, v četrtem letu zboli za hudimi ošpicami, ko je star pet let, mu nekdo vrže v glavo kamen. Ob tem času je tudi videl fanta, ki se je obesil, kar mu pusti posledice, saj ga zelo plaši. Postane vraževeren in zelo boječ. V svojem petem letu gre k birmi. Na poti iz Ljublja- ne doživi prvo bridko izkušnjo. Ko se z botrom vračata, se ustavita v neki gostilni, kjer ga ta na- pije. Matej potem še večkrat iz radovednosti po- kuša očetov brinovec, tako da ta njegova razvada postane kasneje že kar škodljiva. Bridko rosno mladost, ki jo bos in lačen pre- življa na paši, kasneje sam označi kot začetek svojega trpljenja: ker že njegova botrinja ga je obsodila, da bode trpin tega sveta.12 Vendar Matej zelo rad moli in pridno hodi k nedeljske- mu krščanskemu nauku. Še posebno, ker mladi župnik Jožef Zupan, ki nasledi pokojnega Schil- denfelda, malčke, ki so dobro poučeni v nauku, pogosto obdari z drobnimi darili. Župnik hitro opazi Matejevo nadarjenost in ga v enem me- secu nauči brati. Moralo je biti leta 1781, ali pač 1782, ko se nepričakovano zgodi: med naukom vrže Mateja božjast. Župnik ga takoj spove in ga da v poslednje olje. Ko si nekoliko opomore, se najprej zahvali in zaobljubi svetemu Valentinu, zavetniku božjastnih. Spomladi leta 1785 je v deželi huda lakota in velika draginja. Da bi preživel svojo družino, to leto oče Gregor še pogosteje hodi po sejmih in shodih. V nedeljo po svetemu Jakobu vzame s seboj na romanje k sv. Luciji na Skaručno tudi sina. Matej pridno nosi vodo romarjem za »božji Ion«. Na god apostola Andreja, 30. novembra 1785, je bila v Srednjih Gameljnah, tako kot vsa- ko leto, velika slovesnost. V nedavno povečani cerkvici so obhajali god cerkvenega zavetnika. Ko devetletni Matej opazuje množico otrok v cerkvi, ga obide misel, da bi začel učiti bližnje gameljske fantiče brati, pa še kakšno petico bi si prislužil s tem. Piše se leto 1786. Matej je v desetem letu, ko pristopi 21. aprila k prvemu obhajilu. O tem do- godku kasneje zapiše: »Ti ne moreš nobenega večjega daru prejeti.«13 Matej zelo zgodaj od- krije svojo nadarjenost za govorništvo in že kot desetletni mladenič zelo rad z dreves pridiga ga- meljskim pastirjem. Sploh pa veliko časa preživi v bližnjih gozdovih na obronkih Rašice. Tu dela iz vej kolibe in v njih v samoti opravlja svoje mo- litvice. Vse več pomaga tudi očetu, dela zaponke in mu pomaga kuhati brinovec, ki ga na skrivaj še vedno prav rad čuka. Med vsemi deli, ki jih opravlja, se še posebno sramuje nabiranja smole v gozdu. To poniževalno delo, kot sam pravi za- dnje pred beračenjem, mu ni po godu in se mu še posebno zameri, ko ga nekoč v gozdu zopet vrže božjast. V bolezni se enači s starozaveznim prerokom Jobom14 ter obžaluje svoj revni stan. Obide ga malodušje in razmišlja celo o svojem koncu. 11 Nadškofijski arhiv Ljubljana, Župnijski arhiv župnije Šmartno pod Šmarno goro, Matične knjige, Krstnaknjiga 1761-1782. 12 Slovenec, št. 61. 13 Slovenec, št. 61. 14 Zgodba ojobu govori o trpljenju nedolžnih in pravičnih. Job je bil dober človek, srečen in zelo premožen, a mu je šlo vse po zlu; njegovim sinovom se je podrla hiša, žena gaje zavrgla, po telesu je dobil nenavadne rane. Ko so ga obiskali prijatelji, so se mu čudili, da seje dobremu člove- ku lahko zgodilo toliko hudega in hkrati tudi razmišljali, da se ne splača biti dober. Vendar je kljub temu Job ostal zvest Bogu, tapa gaje rešil vsega hudega in ga bogato po- plačal z darovi, živino, kamelami idr. Zaradi ran po vsej koži je prerok Job postal zavetnik pred boleznimi kože. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 27 Ko je Matej star enajst let, se zanj zavzame novi šmarski kaplan, kapucin pater Frančišek Umnik, in ga nauči kranjski pisati. Tako začne pri dva- najstih letih resno razmišljati o šolanju, ampak revežu in siromaku to ni mogoče. Rokodelski uk v Ljubljani Dobrih 12 let je Mateju, ko mora zapustiti dom. Slovo je težko, ker dosihdob še nikoli ni šel od doma. Po ubožni mladosti in zaradi bolezni - zlasti ga je mučila božjast - revnim staršem ni ostalo drugega, kot da dajo fanta v kak rokodel- ski uk. 28. januarja 1789 ga je oče odpeljal v Ljub- ljano k mojstru pozamenterju Andreju Travnu, da bi se tam naučil izdelovanja vrvic, obrobkov in obšivkov. Mojster ga lepo sprejme, fant je pri njem zado- voljen, saj zavzeto opazuje delo in se hitro uči. Zelo pa mu je dolgčas po domu. Mojster to opazi in ga na veliko soboto 11. aprila napoti domov, da obišče starše, brata Janeza in Ožbolta ter se- stro Magdaleno. Na poti domov se mu pridruži neznan starec. Ko v Tacnu z brodom prečkata Savo, pokaže na Šmarno goro in Mateju modro priporoči, naj v življenju časti Marijo. To naredi na mladega fantiča mogočen vtis in odloči se, da bo brumno živel in, če bo le mogel, pogosto obiskoval Mater Božjo na Gori. Ko se vrne v Ljub- ljano, zaupa svojo dogodivščino tudi svojemu spovedniku, frančiškanu patru Jordanu. Poleti 1789 začno po Ljubljani krožiti novice o političnem preobratu na Francoskem, kar 4. avgusta potrdi tudi poročilo v listu Laibacher Ze- •turig. Bližajo se nemirni časi in Slovenci bodo dobrih sedem let kasneje Francoze prvič občuti- li tudi na lastni koži. Pa še vojne s Turki niso bile končane. Namreč, šele 12. oktobra 1790 cesarska vojska premaga Turke in zavzame Beograd. Tiste dni zazvonijo zvonovi v vseh ljubljanskih cer- kvah in med tridnevnim slavjem je Matej ves čas v zvoniku frančiškanske cerkve, kjer neumorno Pritrkava. Spet ima smolo, saj ga je veliki zvon zaradi nepazljivosti skoraj ubil. Leto 1791 prinese fantu nemalo sitnosti. 3- junija nenadejano umre mojster Traven. Starejši Pomočniki zaničujejo fantiča, začnejo ga dan za dnem pretepati in tudi drugače mučiti; štiri- najstletnega nategnejo čez valjar in pretepejo z volovsko žilo. To strašno trinoštvo mu povrne hude glavobole in Matej zboli. Deset dni celo leži v bolnišnici pri usmiljenih bratih v Ljubljani. Tu z velikim zanimanjem opazuje njihovo delo in morda je bilo prav teh deset dni odločilnih za njegovo nadaljnje življenje. Pobožno življenje ga je tako prevzelo, da se pri kapucinih spokori in se poglobi v duhovnem premišljevanju. Sedem- najstletnega kliče notranji klic v božjo službo. Leto in pol hodi ob praznikih v glavno šolo h katehetu Jožefu Balantu.15 Ko ga ta v nemškem jeziku pohvali za dobro znanje krščanskega na- uka, se odloči, da se bo začel sam učiti tega jezi- ka. Matej se od 28. aprila 1794 dober mesec pod- učuje po pravilih za izpraševanje pri cehmoštru Grillu,16 tako da pri osemnajstih uspešno opravi rokodelski izpit in sprejme častno spričevalo o pridnosti in vednosti. Že 16. junija dobi službo pri znanem mojstru Filsmoserju. Na nevoščljivo prigovarjanje njegovih nekdanjih sodelavcev novo službo že po slabem mesecu opusti. Po petih letih in pol, ki jih je vzdržal v vajeništvu, vzame 12. julija 1794 slovo od Ljubljane. Ko gre kot izučen rokodelec mimo bolnice usmiljenih bratov na Ajdovščini, prav gotovo niti ne pomis- li, da se bo sem nekoč še vrnil. Pomočniška služba v Celju Matej se odloči, da se bo zaposlil kot pozamen- terski pomočnik v Celju. 13. julija 1794 se poslovi od domačih in oče ga pospremi do Trojan. Od tam naprej potuje sam še štiri dni in 19. julija prispe v Celje. Takoj prvi dan se javi mojstru Pergdoltu, kjer naslednja tri leta in pol služi v stroki, ki je nikakor ne more vzljubiti. Kljub temu si zase vestno piše knjižico o umetnijah svojega poklica. Ves čas premišlja, kako bi preusmeril tok svojega življenja drugam. Sanjari o daljnih potovanjih in vojaškem poklicu. Jeseni leta 1795 se v okolici Celja udeleži vinske trgatve, ki mu ostane v prijetnem spominu. Septembra istega leta gre tudi na ples v gledališče, vendar mu ni bilo všeč in je razočaran. Iz radovednosti si kupi sveto pismo nove zaveze in molitvenik. Nezado- voljen sam s seboj in ves zbegan se dvajset let star odpravi h kapucinom k spovedi in na prvo postno nedeljo, 14. februarja 1796, tam moli tudi križev pot. Že naslednji teden se dogovarja za sprejem v kapucinski samostan. Na predvečer martinovega, 10. novembra, naslovi prošnjo tudi na frančiškanski samostan v Ljubljani. A povsod ga odklanjajo, sklicujoč se na cesarsko postavo. Medtem izve od doma žalostno novico: 2. julija 15 Jožef Balani (1763-1834) je bil nadzornik Sol na Kranj- skem, rektor Univerze v Ljubljani v času Ilirskih provinc, goriški nadškof in ilirski metropolit. 16 Slovence, št. 62. VSE ZA ZGODOVINO 28 ZGODOVINA ZA VSE je umrl najstarejši brat Janez, star šele štiriindvaj- set let. To ga zelo užalosti. V svojem dvaindvajsetem letu si v začetku leta 1797 nakupi bukev in začne študirati pri kapuci- nu patru Mansuetu v Celju. Ker zelo rad pomaga streči obolelim v samostanu, mu svetujejo, naj gre za usmiljenega brata. In res Matej 16. julija piše usmiljenim bratom v Ljubljano. Že teden dni kasneje, na dan pred svetim Jakobom, 24. julija, se poda naravnost v Ljubljano. Tu ga po- božne duše prijazno sprejmejo in g. Peterman ga vpiše v samostan. Matej se vesel ter poln novega upanja 29. julija, po skoraj treh letih, zopet snide z domačimi v Gameljnah. Tu se zadrži ves mesec avgust in doma tudi praznuje svoj triindvajseti rojstni dan. Na Šmarni gori se dan pred malim šmarnom, 7. septembra, poslovi od tamkajšnje- ga kurata Ivana Svetlina, znancev in prijateljev. Na poti domov ga rocenski baron Franc Jožef Schweiger pi. Lerchenfeld, ki je zvedel, da kani mladenič postati usmiljeni brat, zadrži na kosilu. Še istega dne se Matej odpravi nazaj v Celje k mojstru Pergdoltu. Potem pa pride 3. oktobra 1797 iz Ljubljane težko pričakovano dunajsko pismo, da je sprejet v samostan. Veselje je ne- izmerno. Prijatelji vabijo mladega usmiljenega brata na trgatve in praznovanja. Trte so obrane in 4. novembra se želi pri molitvi križevega pota posloviti od prijateljev. Toda mojster je neizpro- sen in hoče Mateja za vsako ceno obdržati. V noviciatu na Dunaju Bridki jok in prošnje so le omehčale trdosrčne- ga mojstra Pergdolta in Matej lahko 8. novembra 1797 pritisne na mestno tablo v Celju svoje pisano slovo in gre v družbi pobožnih na svoj novi po- klic. V Maribor prispe 12. novembra in že čuti, da se ga loteva bolezen. Vendar vseeno pot nadaljuje peš proti Gradcu, kjer za dva tedna obleži za mrz- lico. V bolezni premišljuje, ali se je prav odločil, in hude skušnjave ga motijo. Vzdrži. Odpravi se dalje, preko Semeringa, in prispe na praznik Ma- rijinega brezmadežnega spočetja, v petek, 8. de- cembra, na Dunaj. Že naslednji dan, 9. decembra, se mu izpolni goreča želja: pri patrih frančiškanih opravi temeljito spoved in sprejet je v noviciat k usmiljenim bratom. S tem je določena njegova na- daljnja življenjska pot: duhovna in zdravniška. Red usmiljenih bratov si je ob svoji ustanovitvi naložil lepo in požrtvovalno nalogo: strežbo bol- nikom ne glede na plačilo. Redovniki so se po- ' svečali predvsem karitativnemu delu. Okoliščine v tem redu so torej take, da si bratje kar mimo- grede in zaradi nuje pridobijo nekaj osnovnega zdravilskega znanja. Najbolj nadarjenim pa je vodstvo teh samostanskih bolnišnic omogočilo tudi študij medicine. Že prvi teden Mateja neke noči tako močno strese mrzlica, da pade s poste- lje. Vznemirjenje zadnjih dni in popotne bridko- sti ga za mesec in teden dni položijo v posteljo. V bolezni se mu meša, vendar o tem molči, saj se boji, da ga privežejo v posteljo. Ko ozdravi, se zavzeto oprime učenja in dela. Dne 25. junija 1798 gre prvič na bero in sramežljivo nosi žakelj čez rame. V umobolnici pomaga streči bolni- kom in kmalu se mu pripeti neprijetnost. Norci v blaznici neprestano godrnjajo nad njegovo po- časnostjo pri strežbi. Eden njih, neki Zorič, ga 27. julija na vrtu napade in zabode. Matej ob tem do- godku zapiše: »Le Bog meje obvaroval«. Vse to, povrhu vsega pa še neprestani hudi glavoboli, je botrovalo, da ga obide skušnjava, da bi zapustil samostan. Vendar Matej ponovno vztraja. Na go- dovni dan svetega Pavla, prvega puščavnika, 10. januarja 1799, si nadene samostansko ime Favst. 4. februarja začne službovati in že 20. februarja želi postati prezbiter, vendar je na njegovo žalost preveč zadržkov. Po tem štiri leta in pol vestno opravlja razne nižje posle. V Dunajskem Novem mestu od 14. junija 1799 ponižno hodi po desetdnevni beri. 26. julija je pri umirajočem bolniku, a nato tudi sam dva dni boleha. Od pepelnice, 26. februarja 1800, je v Gradcu, kjer se uci »izdirati zobe in ljudem kripušat«.17 Nato pa 1•.•••••• ponovno zboli, tokrat - kot sam meni - na smrt. Vendar ne obupa in si sam pripravi zdravila, ki ga ozdravi- jo. V bolezni mu streže sam oče gvardijan in ko okreva, dobi dopust in gre domov. Po dolgi od- sotnosti od doma se zelo razveseli Šmarne gore, kjer je 22. maja na romanju v družbi marijancev, ki so se mu pridružili že v Celju na poti domov. Mislil je, da bo tu prvič pridigal, »ali skušnjava pridigovati je bila v Celji ostala«. S težkim srcem se mora kmalu posloviti od domačih. Ves oto- žen se vrača nazaj preko Celja do Gradca, kamor srečno prispe 4. junija. Tokrat dobi na poti garje. Koplje se v Muri sedemindvajset dni in še devet dni v strojarskih jamah, a še ni bil lepo čist. Na béri po Kranjskem Avgusta 1800 dospe Favst v samostan usmilje- nih bratov na Ajdovščini v Ljubljani, kjer ostane 17 Slovence, št. 63. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 29 več kot tri leta. V svojem petindvajsetem letu opravi 17. septembra pri patru Honoratu spo- ved, že v drugo od celega življenja, in naslednji dan je njegov najpomembnejši dan - »dies so- lemnisprofessions*: 18. septembra opravi večne zaobljube. Tudi tu, tako kot na Dunaju, nadaljuje /. bero. V začetku nabira miloščino predvsem po Gorenjskem. Najprej gre 14. novembra na dvo- mesečno ajdovo bero. Pot ga pelje do Goričan, kjer prenoči v hospicu pri Gruntarju. Nadaljuje do Kranja, kjer obleži bolan na pošti pri Majerju. Ob pomoči dr. Antona Bernika, zdravnika pri usmiljenih bratih v Ljubljani, za silo ozdravi, se vrne v samostan v Ljubljano in tu obhaja božične praznike. Že na svete tri kralje, 6. januarja 1801, nadaljuje z ajdovo bero, najprej v Šenčurju, teden dni kasneje v Velesovem pri patru Bonaventuri Plavcuj pot ga vodi dalje na Križ, kjer prenoči pri Pirancu, ter v Kamnik, kjer so pri Urbančiču vsakokrat dobri, prijazni dobrotniki. Preostanek zime preživi doma, pri svojih v Gameljnah. Zo- pet ga prevzame želja po duhovniškem poklicu. Kupi si knjig in študira. Z veliko zavzetostjo se loti tudi izdelave božjega groba v stari šmarski cerkvi. V teh časih, ko se cesar bojuje z Napoleonom, je povsod huda draginja in pomanjkanje. Dra- ginji navkljub se na pomlad leta 1801 Favst zopet odpravi na bero. Najprej je v škofjeloški okolici, v velikem veselju berači pri Sv. Duhu in v Dorfarjih, kjer je še posebno lepo sprejet pri Demšarju. Od tam z mnogo truda nadaljuje pot na Martinj Vrh nad Železniki. Potem ga vodi pot na masleno bero v bohinjski konec. Preko Gor- juš in Koprivnika pride v Bohinj k Šlibarju in h Kordežu, kjer je še posebno vesel. Po štirih dneh nadaljuje bero še v Bohinjski Bistrici. Tu pri Ko- larju pet dni po domače ljubljen biva. To poletje, 10. avgusta, je tudi na slamnati beri v Šentvidu in v ljubljanski okolici - »v Šentvidu so se za mene kar strgali«,IK zapiše v svoj dnevnik. Takoj nato je že na pšenični beri v Železnikih, kjer se sreča s svojimi bolniki. Navkljub obilnemu delu, ki ga ima z bero, si Favst najde dovolj časa, da spiše drobno, pet- najst strani obsegajočo knjižico z dolgim na- slovom Eno vsakdanje teh lepili čednosti polno povzdigovanje svojega duha k večnemu živemu Bogu,N ki jo izda v Ljubljani z dovoljenjem višje cerkvene oblasti. Začne takole: »O Gospod večni Bog! Kaj je pač to življenje tega človeka, koliko je vredno vse njegovo naprejjemanje? Ino kaj so ta leta njegovega lukejšnjega bivanja? Ona tako teko, kakor potok deroče vode in tako hitro odteko, kakor studenec. Njegovo prebivališče na zemlji je kakor kapljica na veji; njegovo van- dranje po tem svetuje tako nevarno, kakor pot čolnov na morju, ino te nevarnosti za njegovo dušo so tako velike, kakor valovi tega morja; ino oh, - kdo se kdaj spomni na to? Pol mojega tekočega življenja je že morebiti dokončanega - morebiti, da sem že bliže mojega cilja in kon- ca, kakor se meni zdi - znabiti, da je že iz več- nega brezna tisti veter ven potegnil, kateri bo v eni uri te nevednosti to luč ino svetlobo mojega življenja ugasnil.« In konča: »Iz enega hvaležne- ga srca dano ino ven taktno tistim, kateri se čez te revne, uboge in zapušene kaj usmilijo in nam na pomoč priti se ponujajo. Od Brala Faustusa Gradišeg iz tega sv. ordna sv.Joannesa od Boga; ali pa ordna te milosti ino usmiljenja perke tem ubogim bolanim iti zapušenim.« JE n u U s a k "d n i n u tcb lepeh zhedooftf pol» .pousigvaine 'cv f>* B O 2 U. ' ' huuskt GospoJkt. 18 Slovenec, št. 64. " Matej Favst Gradišck, Usakdainu ich lepeh zhednofty potim Pousigvaine soyga cinka, k' vezhnem shivimu Bogu, Ljubljana 1801. Knjižica, ki jo je 1801. napisal usmiljeni brat Favst Gradišck. VSE ZA ZGODOVINO 30 ZGODOVINA ZA VSE Favst dopolni šestindvajset let in konec leta je še na dvomesečni ajdovi beri po Gorenjskem. V mrzli in suhi zimi doživi mnogo trpljenja, pa tudi veliko veselja. Zelo dobro se mu godi pri Cebalovih v Škof ji Loki. Pri njih se zadrži za bo- žič; na novega leta dan pa sodeluje v Škofji Loki pri prošnji procesiji za sneg. Naslednji dan je res začelo snežiti. Na svete Neže dan, 21. januarja 1802, je na beri po Dolenjskem, v njemu dotlej neznanih krajih. Tako je na pepelnico, 3. marca, v Podturnu v štatenberški dolini in nato še v novomeški okolici. Vendar pa je bera tu slaba. S samostanskim bratom Damijanom se 5. maja podata peš čez Trst v Gorico. Vračata se preko Kanala in Podmelca na Sorico. Tu Favst ozdravi neko bolno žensko. Na telovo, 17. junija, prispeta v Kropo, kjer Favst subdiakonira pri sveti maši. Nato beračita dalje po Gorenjskem. V Begunjah se dva dni zadržita pri Trebarju, kjer sta zelo do- mače sprejeta. Domov grede se Favst v Naklem stehta, težak je skoraj 66 kg — največ, kar on ve. V Kranju pa spet ta sitna mrzlica in neznosni glavo- boli. Ko si nekoliko opomore, piše provincialu na Dunaj prošnjo, da bi ga poslali v Valtice na Moravsko. Na pomlad leta 1803 se po nalogu priorja z bratom Damijanom že v drugo odpravita v Trst. Po enajstdnevni naporni poti odplujeta z ladjo v Benetke, kjer tri dni prebivata pri sobratih v sa- mostanu San Servola. Potem obiščeta še Padovo. Od tam se vračata preko beneške »terre ferme« v Gorico - »en čas sta hodila, en čas se vozila«.20 Tu deluje red usmiljenih bratov že od leta 1656, ko so prišli sem po zaslugi barona Del Mestrija. V Gorici se z Damijanom razideta in Favst je že 30. julija ponovno v ljubljanski okolici, kjer opravlja nabirko žita. Potem se, star že skoraj sedemind- vajset let, oglasi doma v Gameljnah. Tu se je 21. avgusta zadnjič poslovil od matere Elizabete, nevedoč, da bodo naslednje leto, dan pred sveč- nico, tj. 1. februarja 1804, mati umrli; sam pa bo takrat daleč od doma. Šolanje pri Bocciusu v Valticah Ob svitu 23. avgusta 1803 se odpravi Favst na pot in po petnajstih dneh prispe v mesto Valtice (takrat imenovane Feldsberg) na Nižjeavstrij- skem blizu moravske meje. Usmiljeni bratje ima- jo tu že od leta 1605, ko jih je sem povabil princ Karel I. Liechtensteinski, znamenit samostan in bolnišnico. Favsta, ki posebno rad hodi na bero, se bratje zelo razvesele in ga že 10. oktobra pošljejo na vinsko bero v mestece Povsdorf na Spoclnjeavstrijskem. S svojo marljivostjo in za- gnanostjo jih tako prevzame, da dobi boljšo in pozimi toplejšo sobo. V samostanski bolnišnici v Valticah začne 3- novembra osemindvajsetleten s študijem anatomije in osteologije. Anatomijo ga poučuje eden najznamenitejših predstavnikov reda usmiljenih bratov, profesor anatomije in ki- rurgije ter priznani botanik Norbert Adam Boc- cius. Ta je bil polnih triinštirideset let član kon- venta v Valticah in tudi dolgoletni provincial. -" Slovence, št. 64. Gradiškov učitelj dr. Norbert Adam Boccius, roj. 1729 v Temišvaru, it. 1806 v Valticah. Favst ima v začetku težave s študijem, misleč, da je že prestar in preslabega spomina. Žalosti ga tudi smrt njegove ljube matere. Že hoče od- nehati, a 8. junija 1804 se mu kar naenkrat oči od- prejo, um razsvetli in 3- avgusta s pohvalo opravi prvi izpit. Študij mu gre dobro od rok; pridno piše predavanja v kolegiju, tako da se močno priljubi subpriorju Benediktu, ki ga včasih tudi povabi k sebi in mu privošči kozarček vina. Favst zelo napreduje in je kmalu svojim kolegom za korepetitorja. Samostanski medicinski študij od- lično absolvira na veliko soboto, 13. aprila 1805, ko prav dobro opravi zadnji izpit. Bivši provin- cial in njegov učitelj Boccius ga zato priporoči provincialu Mateju Riedigerju za študij v Pragi. Študij medicine na praški Karolini Hvaležen provincialu Riedigerju, se je Gracli- šek iz Value 7. maja 1805 preko Dunaja podal v Prago. Potre ga, da ga tu nočejo vpisati kot rednega študenta. Slabo se mu godi: brez službe je, brez zaslužka, brez časti, brez upanja. Zato se vpiše kot izreden študent na medicinsko fa- kulteto Karlove univerze in že 29- maja začne streči zapuščenim in zanemarjenim bolnikom v bolnišnici svojega reda ob cerkvi sv. Simona in Jude v Pragi. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 31 V tem letu je huda lakota. Po vsej deželi razsa- jajo vročinske bolezni, zlatenica, vnetje podušes- ne žleze, tako da so bolnišnice prenapolnjene, usmiljeni bratje pa imajo polne roke dela. Da bi bila nesreča še večja, zapusti bolnišnico zdrav- nik Florenc in brat Favst prevzame njegovo delo. Kljub obilnemu delu pa tudi uspešno študira in 26. avgusta dobro opravi sprejemni izpit. S tem si odpre pot in 5. oktobra, v svojem tridesetem letu, začne z rednim študijem medicine v Pragi. Posebno hude težave se pojavijo pozno jeseni. Napoleon 20. oktobra 1805 v hitrem pohodu pri Ulmu stre avstrijsko vojsko, zavzame Dunaj in na svetega Štefana dan, 26. decembra, pri Slav- kovu na Češkem premaga še Ruse. Favst ima v bolnišnici vse polno ranjenih cesarskih vojakov. Bolniki imajo do njega veliko zaupanje in ko pride zavoljo epidemije rumene mrzlice dvorna komisija na ogled bolnišnice, so zelo zadovoljni. Zato dobi bolnišnica 2. marca 1806 posebno cesarjevo priznanje in zahvalo. To leto Favsta najbolj povzdigne, misli le na svoje bolnike. Vendar še naprej pridno študira in ob vseh več- jih praznikih subdiakonira v cerkvi pri Sv. Duhu v praškem predelu Josefov ob židovski četrti. 30. junija opravi rigoroz ter postane zdravnik. Ob velikem šmarnu leta 1806 se v Požunu zbe- re definitorium reda usmiljenih bratov in izvoli doktorja Favsta za subpriorja ter mu odkaže za delokrog ljubljansko bolnišnico. Vesel nad takš- nim zaupanjem se pred odhodom v Ljubljano za nekaj dni odpravi proti severu, na sotočje Labe *n Vltave, v staro srednjeveško mesto Mëlnik. Tu Pokuša tudi znano dobro vinsko kapljico, in to kar preveč. Brat in zdravnik Favst dopolni ena- mtrideset let. Na provincialov in tudi svoj - go- dovni dan, 21. septembra, zadnjikrat levitira pri sobratih v Pragi. Naslednji dan se poslovi od zla- te Prage in se s kočijo odpelje na sedemdnevno Pot do Ljubljane. Na poti v Ljubljano v poštnem yozu ozdravi za angino hudo bolnega kočijaža in še dve naključni potnici. Prior v Ljubljani Po končanem študiju pride Favst 6. oktobra 1806 v ljubljansko bolnišnico usmiljenih bratov. Ta je stala do potresa 1895 na Ajdovščini21 med sedanjimi ulicami Dalmatinovo, Tavčarjevo, Slo- žne »Ajdovščina' označuje kraj, ki je po svojih ostankih <*H sporočilu znan kot bivališče ali grobišče nekdanjih prcdslovanskih prebivalcev - ajdov. V tem primeru so bila 'o rimska grobišča. Cf. Alfons Müllner, Emona, Ljubljana Ì879, str. 300-301. vensko in Cigaletovo. Ulica ob bolnišnici se je do potresa - morda še potem - imenovala »Barm- herziger Brüder Gasse«. Tam je bila bolniška cer- kev sv. Jožefa, ostanek še starejšega samostana bosonogih avguštincev (diskalceatov), ki so jih v času jožefinskih reform, 14. aprila 1784, pregnali iz Ljubljane.22 Ljudje so rekli tej cerkvi »Pri berm- heregarjih«. Usmiljeni bratje so prišli v Ljubljano po ukazu cesarja Jožefa II. iz Trsta oktobra 1785. Ker so se frančiškani preselili v izpraznjeni samostan obutih avguštincev, so se usmiljeni bratje naselili najprej v bivšem frančiškanskem samostanu, 7. septembra 1786 pa so se preselili k cerkvi sv. Jožefa, v izpraznjeni samostan boso- nogih avguštincev. V Ljubljani so ostali le do leta 1811, torej dobrih petindvajset let. Kmalu potem ko so usmiljeni bratje prišli v Ljubljano, so jim iz mestnega špitala, ki je bil na Špitalski (kasneje Stritarjevi) ulici, odstopili vse bolnike in umobol- ne. Prve bolnike so prevzeli že novembra 1786, večino pa julija 1787. Bolnišnica je povsem zaži- vela leta 1789, ko so končali adaptacijo samosta- na. Imela je dvanajst postelj za moške in dvanajst za ženske: zametke dermatološkega oddelka, kjer so zdravili zlasti sifilitične bolnike, kirurški oddelek za poškodovance in nujne primere, ter medicinski oddelek (danes bi mu rekli interni- stični) za bolnike s kroničnimi boleznimi dihal, z boleznimi srca in ožilja. Sestavni del bolnišnice je dve leti po ustanovitvi postala tudi blaznica. Že decembra 1787 je postala lekarna usmiljenih bratov javna, kar je priporočil protomedik dr. Jo- žef Anton Hajmon. Tu je Favst od 6. oktobra 1806 pod ostarelim in bolehnim priorjem Hermesom Modicem vikar konventa in ranocelni nadzdrav- nik. Z novim letom 1807 prihaja v bolnišnico vse več zunanjih bolnikov. Dne 8. marca, na god svetega Janeza od Boga, ustanovitelja njihovega reda, je v samostanski kapeli velika slovesnost: praznujejo dvajsetletnico bolnišnice in ob tej priložnosti zaigrajo tudi na nove orgle. Dne 5. aprila 1807 pride v Ljubljano na kano- nično vizitacijo provincial usmiljenih bratov Ri- ediger, ki 7. aprila imenuje brata Favsta Gradiška za prior j a samostana in predstojnika bolnišnice usmiljenih bratov v Ljubljani. Na tem mestu, kjer nasledi svoje predhodnike Anastazija Françoisa, Pacifika Lieba in Hermesa Modica, ostane skoraj 4 leta in pol. S tem pa so na Favstova ramena na- ložene številne skrbi, mnogo dela in tudi vsako- vrstne neprijetnosti. Že pet dni po imenovanju " Bosonogi avguštinci so prišli v Ljubljano 1642; samostan na Ajdovščini so začeli graditi 1654, cerkev sv. Jožefa pa 1657. Cf. Radies, str. 16-18. VSE ZA ZGODOVINO 32 ZGODOVINA £\ VSE \ mi W 1 |\»K I]/E* 1 , J mmmJKr 1'Vffi i S ~£1 1 il v 1 J -~-—< ^f*f n Äij /", •!•.,• ;4Rj _--""•"« ! |y§ i; j A ^^^HrfiH Deželna civilna bolnišnica na Ajdovščini s cerkvijo Sv. Jožefa po potresu I. 1895. (Fototeka Zgodovinske- ga arhiva Ljubljana; sig. Al/164) se mu zoperstavi bivši prior Hermes, tako da ga mora »v zaščito svoje avtoritete skozi bukve previžati«. Kljub tem neprijetnostim obhajajo 3. maja slovesno namestitev novega priorja. Njemu v čast se oglasi pesem in godba. Zdaj se začne zares naporno in skrbi polno življenje. Leto in osem mesecev z vso vnemo ureja arhiv in protokol, v bolnišnici uredi posebno pisarno, vzpostavi nov način gospodarjenja v samostanu in izterja dolgove. Od velike skrbi in napornega dela se čuti tako utrujenega in oslabelega, da si domišlja, da je zbolel za jetiko. Zato se odpravi v Idrijsko jamo, kjer pa ugotovi, da je z njim vse v redu. Iz Idrije se vrne z mnogo boljšim počutjem in izgubljenim strahom pred jetiko. Ponovno se loti dela: samostanu priskrbi nov zvon, ki pri- vablja ljudi, v cerkvi usmiljenih bratov uvede po- sebne litanije, popravi in izboljša mnogo stvari v samostanu, ki postane tako spoštovan, da prihajajo bolniki iz vseh krajev iskat pomoči in dobrega sveta. Še sreča, da dobi nekaj denarne pomoči od bratov iz Lienza na Tirolskem. Ves ta čas si tudi prizadeva, da bi v bolnišnici ustanovil klinično šolo. Tako pride 30. aprila 1808 na ogled že peta komisija. V komisiji je tudi gubernialni svetnik in deželni protomedik dr. Kari Kogl, kasneje velik pristaš homeopatije. Pri ogledu sta se prior Favst in dr. Kogl »stanovitno dobro držala« in 25. junija 1808 začne klinika — »korist in čast naša«, kot zapiše Favst v svojem dnevniku, delovati. V šoli, takrat edini v slo- venskem prostoru, poteka praktični del pouka medikokirurškega študija. Za to dejanje prejme prior Favst posebno cesarjevo priznanje. Favst pa spet čuti strašne bolečine v glavi. V začetku leta 1809 hudo zboli dr. Bernik, ki se umakne na svoj dom v Staro Loko, tako da je Favst dalj časa edini zdravnik v bolnišnici. Raz- veseli pa se, ko dobi po enoletni pravdi iz Trsta poravnane stroške za bolnišnico. To mu zelo dvigne ugled in ljubljanski gubernij mu dodeli še dodatna sredstva. Takoj uredi novo sobo po- strežnikom ter obnovi tla v bolnišnici. To leto pa Francozi še tretjič udarijo po sloven- skih tleh in 28. aprila so v Ljubljani prvi francoski ujetniki; 20. maja pa prihrumijo v Ljubljano Na- poleonovi vojaki, ki jih vodi general Magdenald. Bolnišnica usmiljenih bratov je zaradi ranjenih francoskih vojakov prenapolnjena. Priorja Favsta tarejo še mnoge druge skrbi: draginja je velika, dohodkov, ki so jih prej dobivali iz javne blagaj- ne, ni več, zahteve pa iz dneva v dan naraščajo. Denarja ni več, zadnjega poje novi refektorij. »Preskrbi, pripravi!« večno zahtevajo strogi uka- zi predpostavljenih, a nihče ne pove kje vzeti. Ljubljani pa se 4. julija bliža še general Dumonte s francosko vojsko. Bolnišnica se še hitreje polni in tudi za čistočo je težko skrbeti. Zato 1. avgusta pošlje okrajni urad magistratu ukaz, naj naborni okraj naslednji dan zjutraj ob 8. uri pošlje dvajset žensk z metlami in kebli, da očedijo bolnišnično poslopje. A kaj, ko je bilo kmalu tako kot prej - polno ranjenih francoskih vojakov in nereda. Prior Favst naslovi dne 13- avgusta v francoščini pisano vlogo na generala grofa Louisa Baragu- eya d'Hilliersa, poveljnika province Kranjske, Koroške, Trsta in Reke, v kateri mu pojasnjuje, da je cesar Jožef ustanovil to bolnišnico kot edini brezplačni zavod za reveže in umobolne obeh spolov, sedaj pa jo zasedajo francoski ranjenci.23 K sreči je 17. avgusta sklenjeno premirje in 14. oktobra mir v Schönbrunnu. Ko je 20. okto- bra mir razglašen, zagrmi sto topovskih salv z ljubljanskega gradu in ustanovljene so Ilirske province. Vendar tudi sedaj ni rednih dotacij za bolnišnico, zato ima prior Favst ogromno težav, saj ni pomoči ne od Francozov ne od cesarja. Tako piše prior Favst dne 26. januarja 1810 pro- vincialu na Dunaj. Razloži mu vse težave in ga zaprosi za nasvet, kaj storiti. Z Dunaja dobi 10. marca povelje: samostan je treba izročiti Franco- zom. Uboga. In že 13. marca prior Favst izroči francoski vladi resignacijo samostana, na katero so se podpisali vsi bratje, čeprav so mu kasneje nehvaležno očitali, da jih je prodal Francozom. Ker so bratje sklenili, da ne ostanejo na Ilirskem, prior Favst niha med ohranitvijo ali ukinitvijo sa- a Rtulics, str. 42. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 33 mostana. Dogovarja se z goriškim samostanom, zadarskega priorja pa celo prosi, da bi dobil nekaj bratov iz Milana. V zvezi s samostanom naslovi na guvernerja Ilirskih provinc maršala Augusta Marmonta tudi posebno spomenico. Uspe v toliko, da mu 9. maja intendant d'Auchy odobri denarno pomoč. Vendar pa se kmalu za- čnejo nove težave. V začetku junija mora prior Favst na zahtevo intendanta oditi h komisiji v Gorico in po vrnitvi zamenjati dotedanjega sa- mostanskega administratorja Edvarda z Liebom. Sicer pa še naprej oskrbuje bolnišnico in 9. julija dobi za mesec in pol v pomoč otočanskega žup- nika Nikolaja Murgiča, 15. julija pa mu dovolijo obleči novega brata Primoža Novaka. Leto 1811 je za bolnišnico še usodnejše. Tajnik intendance general Parie sicer 26. marca naslovi na ljubljanskega župana ukaz, »naj mestna bla- gajnica izplača Favstu Gradišku vsoto 500fran- kov, katero so usmiljeni bratje pošteno zaslužili Pri vladi s svojo gorečnostjo in človekoljubnostjo v izvrševanji svetega svojega poziva.«24 A že 4. aPrila izda intendanca prepoved sprejemanja novih bolnikov: namesto samostana bo kasar- na. Sam prior Favst pa nikakor noče odslavljati novih bolnikov. Pravi preplah nastane, ko za steklino umre neko dekle. Generalni policijski komisar Toussaint ukaže, da se takoj sežge Postelja, na kateri je deklina ležala, kakor tudi njene reči, kar se je v navzočnosti Favsta in dr. Bernika tudi zgodilo.25 Prepir o bolnišnici traja do 12. oktobra, ko prvi trije usmiljeni bratje za- pustijo Ljubljano in odidejo na Dunaj. Francoska uprava 15. oktobra uradno razpusti red in podari bolnišnico v upravo mestni občini. Že naslednji dan začne komisija popisovati samostansko pre- moženje in 30. oktobra prior Favst, vesel, da se je teh križev znebil, preda samostanski in bolniški inventar novemu upravitelju Pollacku. Naslednje Jutro odidejo pod vodstvom p. Amosa Erelbeka lz Ljubljane še preostali bratje. Bolnico vodi po- gona komisija z merom, baronom Codellijem, na čelu. Po razpustitvi konventa usmiljenih bra- °v so njihovi bolnišnici pridružili še porodniš- nico, hiralnico in najdenišnico in vse to skupaj lrnenovali civilna bolnišnica. Vodil jo je pro- tomedik dr. Anton Jevnikar. 1849 je bolnišnico Povzela dežela Kranjska. 25 Radies, str. 43. Radies, str. 44. Pri družini Castagne v Ljubljani Favst najde zatočišče v bogati hiši veletrgovca Mateja Castagneta na Nunski ulici v Ljubljani, kjer je bila kasneje Stedryjeva hiša. Pri Castag- novih so ga namreč zelo cenili, saj je ozdravil otroka in tudi gospe Castagnovi je pozdravil nogo. Sem se zateče 2. novembra 1811. Družina Castagna ga z veseljem in častitljivo sprejme. V tej hiši, ki jo sam imenuje »hiša božje previdno- sti«, preživi skoraj štiri leta. Tu ordinira za vse, ki pridejo k njemu. Do skrajnosti razvije svojo su- gestivno moč in svoj šarlatanski nastop. Vendar se mu posreči tudi več zelo uspešnih ozdravljenj. Zboli pa tudi gospodar Matej, postaran mož, ro- jen leta 1756 v Vižinadi v Istri. Favst je v hudih skrbeh: zdravi gospodarja, pri tem pa veliko moli in zaupa v božjo previdnost - in Bog ga usliši. O Favstovem uspešnem zdravljenju se hitro razve in od vsepovsod ga kličejo k bolnikom, tudi iz Trsta. O njem zvedo tudi bolniki na Dunaju in ga prosijo za pomoč. Ko to zve, se nameni na Du- naj: 12. julija 1812 sede v Zalogu na ladjo in se po Savi naslednji dan pripelje do Zidanega Mosta in potem naprej v Laško. V laških toplicah namera- va ostati tri tedne in potem nadaljevati pot. A kaj, ko zopet dobi mrzlico. Mora se obrniti. Vrača se skozi Celje in Šentožbolt pod Trojanami ter obi- šče v Gameljnah tudi svojega očeta. Jeseni, star je že sedemintrideset let, ga kličejo po celi deželi. Ko v hudi bolezni ozdravi nekega Jankoviča, ho- dijo celo najhujši nasprotniki v lekarno gledat njegove recepte. Sam pa spet čuti tiste neznosne bolečine v glavi. Od vzhoda se že približuje huda zima. In res, 28. novembra se zve v Ljubljani, da so pred Mo- skvo zmrznile trume Napoleonovih vojakov. Je s Francozi konec? Na Ilirskem se cesarska vojska 17. avgusta 1813 spopade s Francozi. General Eugen kmalu zbeži s svojo vojsko; v Ljubljano pridejo cesarski in 4. oktobra se v »bermherc- garski« cerkvi oglasi TeDeum laudamus. Doktor Favst je na naiven način prežet s poslanstvom usmiljenih bratov. To se najbolj odraža v času vojnih epidemij leta 1813- Bila je deževna jesen in zelo slaba letina. Takrat v hišah na Žabjeku ob krakovskem predmestju ustanovi improvizirano epidemiološko bolnico, ki je hitro polna dizen- teričnih, tifusnih in pegavičnih bolnikov z Do- lenjske. Čeprav ima Favst mnogo dela z bolniki, ne opusti svojega duhovnega poslanstva: 1. de- cembra začne pisati regelce pobožnega življenja iz svetega pisma za vsak dan v letu. Kaj kmalu zapade zavoljo nevoščljivosti v nemilost pri osta- VSE ZA ZGODOVINO 34 ZGODOVINA ZA VSE lih zdravnikih. Njegov največji nasprotnik, prof. Anton Melzel, bolniški prosektor, profesor ana- tomije na ljubljanskem liceju in vodja klinične šole, sicer tega leta umre, a kaj ko njegove vajeti prevzamejo njegovi nasledniki.26 Nasprotovanja postajajo vse ostrejša; na eni strani Favst in nje- govi hvaležni bolniki, na drugi strani pa del meš- čanstva z zdravniki. Stvari gredo tako daleč, da pošlje škofijski Ordinariat 19. avgusta 1814 pismo na gubernij in podpre Favsta, Castagnovi leta 1814 prodajo svojo hišo v Ljub- ljani in se preselijo v Trst. Kot domači zdravnik svojih dobrotnikov gre z njimi tudi doktor Favst. Pred odhodom iz Ljubljane se za krajši čas še pomudi v toplicah v Laškem in nazaj grede tudi zadnjič obišče svojega petinsedemdesetletnega očeta Gregorja v Gameljnah. Preko lačne Čičeri- je poroma še na Trsat, potem pa naravnost proti Trstu. Similia similibus curentur Na tem mestu si privoščimo še kratek ekskurz v homeopatske vode, saj je bil doktor Favst med začetniki homeopatije na Kranjskem. Favst je bil med ljubljanskimi meščani zelo vpliven duhovni vodja homeopatov in je prise- gal na nauke njenega začetnika, nemškega fizika doktorja Samuela Hahnemanna.27 Ta je namreč opazil, da kinin, s katerim je zdravil malarijo, povzroči pri zdravem prav tako mrzlico, kot jo opazimo pri malariji. Ta nova smer v zdravilstvu, s katero se je Favst prejkone seznanil že v Pragi, uči, da se morejo bolezni zdraviti le s sredstvi, ki povzročajo v zdravem telesu učinke, ki so enaki tistim v bolnem organizmu - enako se zdravi z enakim (similia similibus curentur). Od tod tudi ime te zdravilne metode: hčmoion pathos (- po- dobna bolest). Povedano v prispodobi, homeo- patija izganja hudiča s hudičem, aleopatija pa s križem in blagoslovljeno vodo.2* Kot goreč homeopat je imel v načrtu podredi- tev ljubljanske bolnišnice svojim zdravstvenim nazorom, jo spremeniti v oddelek za bolnike 26 Peter Borisov, Po sledeh homeopatije na Slovenskem, v: Isis, let. 6, it. 10, oktober 1997, str. 32. r Christian Friedrich Samuel Hahnemann velja za začet- nika homeopatije. Rodil se je 10. aprila 17.55 v Mcissnu. Medicino je Študiral v Lci]>zigu in na Dunaju pri baronu Josephu pi. Quarinu, ki je bil usmiljeni brat. Umrl je 2. julija 1843 v Parizu. 28 Luka Pintai; Saturn, v: ljubljanski zvon, let. 29, 1909, str. 556-561 (naprej Satura 1909). i 1* *m < ^T8 K» ^ Dr. Samuel Hahnemann s Higejo, grško boginjo zdravja. Oljna slikaJtilinsa Schoppena izleta 1829 na Univerzi v Erlangnu. posebne vrste (homeopatični oddelek), s tem pa pridobiti redu usmiljenih bratov izključno pravi- co za medicinsko šolanje. Kot je leta 1833 zapisal homeopat dr. Joseph Attomyr, je na Kranjskem zelo pomemben mož, ki je homeopatiji pripo- mogel do veljave. »To je prej kot zdravnik na glasu, sedaj v tihi samoti na svojem ne daleč od Ljubljane ležečem letovišču, v takozvanem Faustulanumu živeči Eremita, častitljivi starček, ki samo obžaluje, da mu zaradi visoke starosti ne bo več usojeno doživeti popolnega propada aleopatije.«29 Že v tridesetih letih devetnajstega stoletja je bilo na Kranjskem, in to zlasti med duhov- ščino, mnogo pristašev homeopatije. Mnoge med njimi je pridobil prav Gradišek s svojim fanatičnim navdušenjem. Med njimi je pred- njačil pridigar in kantor v stolni cerkvi, kasnejši dolgoletni šentviški župnik in narodni buditelj, Blaž Potočnik. Ker je bil Potočnik tudi pesnik in pristaš metelčice, je Prešeren podobno kot na vse čbeličarje tudi nanj spustil sršena z verzom v tretjem zvezku Kranjske čbelice; glasi se: »Po- pred si pel, zdaj pa homeopališ, popred si čas, zdaj pa življenje kratiš. «w Med številnimi pristaši homeopatije zasledimo še novomeškega prosta Andreja Albrechta in korarje Valentina Pfeiferja, Antona StrohenajožefaJenka in IgnacijaJugovi- ca, dalje okrožnega fizika dr. Antona Poberaja, že omenjenega deželnega protomedika dr. Kogla, okrožnega kirurga in porodničarja v Bistrijožefa Kosa, župnika v Šentrupertu Jožefa Bučarja, trži- škega župnika Janeza Zalokarja, Jakoba Jegliča, župnika v Šmarjeti pri Klevežu itd. Homeopatija " Joseph Attomyr, Briefe über Homöopathie, let. 1, 1833 (Kollmann, Leipzig), str. 19. 50 Krajuska ibelica, 3- bukvicc (1832), str. 20. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 35 pa je še posebno pridobila na veljavi, ko je leta 1831 cesar Franc I. ob svojem obisku v Ljubljani na pritožbo zdravnikov, češ, da se jih mnogo »i zdravnikov i neveščakov peča s homeopatijo«, blagovoljno odgovoril: »Zdravnikom ne bom homeopatije nikdar prepovedal, ravnajo naj in zdravijo po svoji vesti.«51 Kakor drugim homeo- patom, so zdravniki tudi doktorju Favstu naspro- tovali in mu očitali neutemeljene in nedokazane sebične namene. Tako mora 30. januarja 1828 na zagovor v Smlednik in nato 6. februarja še k škofu v Ljublja- no. V tistem času (od 1823 do 1834) je bil mestni fizik dr. Fran Viljem Lipič, ki je opravljal tudi me- dicinsko policijsko službo. Ker je presvetli cesar 13. oktobra 1819 homeopatijo z ukazom prepo- vedal, jo je moral Lipič preganjati, tako kot ostale mazače. Tako je v svoji Topografiji zapisal: »Ni še prišel čas, da bi obširneje spregovorili o homeo- patiji na Kranjskem, ki jo prakticirajo dušni pa- stirji, in o njeni naraščajoči razširjenosti... Žal ne morem natančneje poročati o njeni uspeš- nosti, ker razen mrliških listov nimam uradno Potrjenih podatkov ... Zdravnik mora ravnati v skladu s svojo vestjo in svojim prepričanjem, ne Papo metodi.«52 Nasploh ima ta borba med aleopati in home- °pati na medicinskem polju mnogo skupnega z abecedno vojno, ki je tedaj divjala na literarnem Polju. Med Trstom in Gorico Čeprav se Favst naseli v Trstu, še vedno zdravi Po deželi. Poleti 1814 ga njegovi dobri ljubljanski Prijatelji, profesor fizike Janez Kersnik, šentklav- ski župnik Jožef Dagarin in profesor francoščine Louis Pinget, povabijo, da z njimi obišče notranj- ske kraje ob Cerkniškem jezeru. Podajo se v °ško dolino, obiščejo najstarejše ilirsko mesto L°ž ter preko bloške planote nadaljujejo proti Ribnici. Tu se v neki gostilni pošteno okrepčajo m poveselijo; bojda je bilo drago. Od tod pa v Ljubljano. vsestavku, ki gaja v 12. številki Ilirskega lista 22. marca 1834 objavilgubernijski protomedikJanezŠnedic, jele-ta zanikal vse Attomyrove navedbe in tudi to, da ljubljanski zdravniki niso »Njega Veličanstvu» nikoli izrekli pritožbe "ad homeopati. Šnedic nadaljuje: »Če so navedene be- sede - dane trgovcu Dcčmanu med splošno avdijenco - resnične, bi se dalo le sklepati, daje Njega Veličanstvo naklonjeno dovoliti izvrševanje homeopatije le zdravni- kom, •••• tudi nevešiakom: Cf. Satura 1909, str. 561. Pran Viljem Lipič, Topografija c.-kr. deželnega glavnega "Jesta Ljubljane z vidika naravoslovja in medicine, zdravstvene ureditve in btostatikc, Ljubljana 1834 (Pre- v°d 2003), str, 295-296. Favst dopolni devetintrideset let. Provincial ga s pismom povabi na Dunaj. In res, 18. septembra obleče svojo dolgo duhovno suknjo, katere že dve leti ni videl, ter se poda v cesarsko mesto. Tu si kupi vse štiri knjige Pogledi v večnost švicar- skega teologa, fiziognomika in pesnika Johanna Kasparja Lavaterja. Kaj hitro pa se mora vrniti, saj ga kličejo novi bolniki. Spet ozdravlja po deželi, potrebujejo ga v Mekinjah in nato v Tržiču, kjer zdravi njemu ljubega bolnika Cemeta. Prišlo je leto 1815, ki ga zaradi slabe letine zaznamuje huda lakota in draginja. Reveži iščejo pomoči pri Favstu, a jim nima s čim pomagati. Tudi naslednji dve leti ni nič bolje, lakota je le še hujša. Favst vse več časa preživlja v Trstu. Živi osam- ljen in v premišljevanju. V nedeljo, 5. januarja 1817, začne pisati v svoj dnevnik, ki ga polnijo in prepletajo pobožni reki in zdravniški zapiski v slovenščini, nemščini in latinščini. V uvodu pra- vi: »Terst, sem bil začel pergodiša mojga žiulejna za mesce napisvati.« Jeseni ga doseže novica, da je 5. oktobra v devetinsedemdesetem letu umrl njegov oče. V mislih je z domačimi: bratom Ožboltom, njegovo ženo Polono ter njunim triletnim sinom Ožboltom. Spomladi leta 1818 Favsta spet kličejo k bolnikom v Ljubljano. Usliši prošnjo in tam zdravi zlasti revne, katerim pa lahko tokrat pomaga tudi z denarjem, ki mu ga je v oporoki zapustil hvaležni bolnik. Po vrnitvi v Trst se želi doktor Favst vrniti v samostan, da bi tako razbremenil svoje dobrotnike Castagnove. Toda gospodar Matej se obrne na provinciala, naj bi Favst ostal pri njih. 7. junija dobi odgovor: naj ostane, če sam tako hoče. Ostane in se pre- seli na pristavo v Skedenj pri Trstu. Ves svoj prosti čas usmeri sedaj v študij zdra- vilnih učinkov magnetizma. Svoje izsledke pre- skuša na sebi in nekaterih bolnikih. Potem pa se zgodi: na svete Neže dan, 21. januarja 1819, se po Trstu kot blisk razširi novica - Favst je ozdravil neko slepo siroto! Slavijo ga kot čudo- delnega zdravnika. Kapitularni vikar, ki v tem času sedisvakance po smrti škofa Ignaca de Bu- seta upravlja škofijo, mu dovoli, da si v zakristiji stolne cerkve sv. Justa uredi priročno ordinacijo. Uživa vse večji ugled in za svet ga pogosto po- prosijo tudi zdravniki in profesorji. V tem času pripravi za ljubljanski časopis Ilirski list krajši sestavek, v katerem piše »čez kušvajne«. Objav- ljen je 25. avgusta 1820 v štiriintrideseti številki. Glasi se takole: »Neki človekoljub iz Skednja v Istri želi s tem javno posvariti pred neprevidnim medsebojnim poljubljanjem otrok in žensk, ker VSE ZA ZGODOVINO 36 ZGODOVINA ZA VSE se nekatere bolezni, katerih značaja ni lahko prepoznati in katerih simptomi ne vzbudijo pozornosti, s poljubi še prelahko prenašajo, kar potrjujeta dva žalostna primera, ko je denimo spoštovanja vredna gospa po tej poti izgubila svoj obraz, neki petletni otrok pa se je tako za vedno pohabil. «ib Zni Serrólo f« 3firicn w« tin SRíufóínfttttnb $trmU ôfftaitlid). warns gtgt« bus «••••••» t\Qt Slùètm ìtt Siinbtt u*b btr Staut» «n t e »t i nantit, »tit •• e«wíffí ÄtantytUtj», Itttn dbantttx ni$t fo tricot ju titmncn; imbfct» -ttn©çm?iomt n\$t in bit 3uafn fûlitn, •••• but Äug nut aUju!fi$t miUljfittn, »vit (laj bite ntuttfl^ »ifbwr .••• jiDto itautujt Celle bewahrt bat, ta «••••• tint •••••••••••• 'Stau auf bitft îttt ¡•• ©•••1 »ctíottn, ri« Ifunfiátitief* Äfab «6«; auf im> nur *n (25•(1•• vtrunftalkt rootöm tjt Gradiškov sestavek o »škodljivosti kiišvanja« je ob- javil Ilirski list 25. avgusta 1820. V letu 1821 z veliko marljivostjo piše tudi svojo razpravo o zdravilstvu z naslovom Materia me- dica. Od vsega dela, ki si ga nakoplje to leto, ko ima kar 9538 bolnikov, se ga loti velika nervoza, ki ga duševno in telesno zelo izčrpa; tehta le še 54 kg. Neznosni pa postajajo tudi glavoboli, zlo iz otroštva - morda prav od tistega kamna, ki mu je priletel v glavo. Razmišljati začne o upo- kojitvi in na binkoštno nedeljo, 10. junija, naslo- vi tozadevno prošnjo na provinciala. Po dolgem čakanju dobi Favst 14. maja 1822 provincialovo pismo z naročilom, naj v goriškem samostanu v ulici Diaz prevzame službo spirituala. Tam je bil v letih 1757-1763 prior njegov učitelj Boccius. Že 18. maja pride v Gorico in prevzame tudi vod- stvo bolnišnice. V njej želi marsikaj izboljšati, žal pa pri sobratih ne najde ustreznega zaupanja. Še več, z Dunaja dobi ukaz, naj v bolnišnici ostane vse po starem. Navkljub veliki podpori in proš- njam goriškega nadškofa, Leščana Jožefa Balan- ta, njegovega mladostnega kateheta iz Ljubljane, dobi 19. avgusta od provinciala ukaz, naj se vrne v Trst. S pobožnostjo na Sveti gori in sprejemom pri nadškofu, se Favst 31. avgusta poslovi od Gorice in se vrne v Trst. Zopet je pri svojih hva- ležnih bolnikih, nadaljuje pa tudi zdravljenje z magnetizmom: neko Uršo Wolf ima v ta namen 94 dni na zdravljenju.34 Na Opčinah zdravi kneza Porcia, pri katerem občuduje njegovo izjemno potrpežljivost in si pri tem misli, kako dobro bi bilo, če bi se je lahko tudi sam priučil, da bi zmogel prestajati zopervanja in nadlegovanja nevoščljivcev. Dobri dve leti sta že mimo, kar je vložil prošnjo za upokojitev. Potem pa se ga ljubljanski gubernij le spomni kot nekdanjega zdravniškega svetoval- ca in ko dobi 24. junija 1823 odločbo od tržaške uprave, mu to daje tudi upanje na pokojnino. Favst, ki je že obhajal štiridesetletnico, piše o božiču leta 1823 šmarskemu župniku Frančišku Pavlicu in mu razodene svojo namero, da bi se rad naselil v rodni župniji. V pričakovanju pokoj- nine prejme 26. januarja 1824 od tržaške uprave odločbo, da do nje ni upravičen. Nemudoma se pritoži v Ljubljano in 12. februarja vloži novo prošnjo. Že 6. aprila je prošnja pri cesarju in 22. maja je na Dunaju Favstu pokoj dovoljen. Homeopat v Pušavi 13- julija 1824 pride doktor Favst v Šmartno, da si izbere kraj nastanitve. Pod Šmarno goro si kupi zapuščen svet nad cesto, tik pred vasjo Šmartno, ki mu domačini pravijo Pušava. Po ve- likem šmarnu zapusti Trst in nekaj dni zatem za- čne v Šmartnu zidati hišico in kapelico. Doktor Favst nemudoma zaprosi ljubljanski gubernij za dovoljenje, da se sme ukvarjati z zdravilstvom. Prošnja je 24. oktobra ugodno rešena. Medtem ko gradijo njegovo eremitažo, potuje Favst kri- žem po deželi. 31. oktobra ne zamudi umestitve novega ljubljanskega škofa, Antona Alojzija Wol- fa. Slovesnost spremlja, v krogu klerikov. 11. no- vembra gre v Kranj, da naroči oltarček za svojo novo kapelico. Dalje obišče bolnike po Gorenj- skem in Dolenjskem, 2. decembra je pri bolnem župniku Šublju na Krki; že 17. decembra je v Trstu pri svojih znanih bolnikih. Dan po svetem Štefanu, 27. decembra, se doktor Favst za stalno naseli v Šmartnu in 30. decembra se že predstavi domačinom kot subdiakon pri maši. Po njegovi vrnitvi v rojstno župnijo so domačini Favsta po- imenovali »prejar«, kot so preprosti ljudje prila- godili besedo prior. Doktor Favst je po naravi veseljak, a ohranja tudi mnogo primitivne pobožnosti in veselje do vseh cerkvenih opravil, katera mu dovoljuje subdiakonat. Zato v začetku leta 1825 z otožnim is Matej Favst Gradišek, Verschiedeneß, v: Illyrisches Blatt, let. 2, št. 34, 25- avgust 1820. M Slovenec, št. 77. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 37 Faiistiilanuin: ordinacija doktorja Fcivsta (s kapelico sv. Križa) v Piišavipri Šmartnu pod Šmarno goro (SetneniSka knjižnica v Ljubljani, zbirka podobic) srcem sprejme dopis žaljive vsebine, ki mu ga pošlje provincial Paskal. Ne more in ne more se pomiriti in 12. februarja naslovi v Rim prošnjo za odpust iz reda usmiljenih bratov, 17. februarja pa v zvezi s tem obišče tudi škofa. Na veliki teden se potolaži in od 30. marca zopet subdiakonira pri obredih v domači župniji. Prav tako 23- aprila pr- vič nosi pastoral ob vizitaciji knezoškofa Wolfa v Šentvidu. V začetku maja 1825 je zgrajena njego- va eremitaža, imenovana Pušava, ki je v soboto 7. maja tudi blagoslovljena. Že 10. maja pa doktor Favst začne zdraviti. Ker zna vzbuditi zaupanje bolnikov, ti prihajajo k njemu pod Šmarno goro od blizu in daleč. Sam pa zelo rad obiskuje duhovnike. Z največjo hvaležnostjo se 31- julija udeleži zlate maše patra Frančiška Umnika v Šentjakobu. Ob pogledu na tega slabotnega triinsedemdesetletnega kapuci- na, mu misli uhajajo skoraj štirideset let nazaj, ko ga je prav on, takratni šmarski kaplan, naučil pi- sati. Jeseni obišče škof vse tri podšmarnogorske župnije: 10. oktobra je v Vodicah, 11. vSmledniku in 12. v Šmartnu. Zopet mu priskoči na pomoč Favst, ki vse dni nosi pastoral. Zelo je vesel, ko ga zadnji dan sam gospod škof in vsi zbrani častiti gospodje obiščejo v Pušavi ter se vesele, da se je tukaj naselil. Favst izkoristi slovesen trenutek in jim pokaže cesarsko potrdilo in papeževo pis- mo, da sme tu stanovati in ozdravljati. Uspešno leto sklene - kako drugače kot z obiski pri svojih bolnikih; 16. decembra je denimo v Tržiču. Papež Leon XII. proglasi leto 1826 za jubilejno leto. V naših krajih se začne z nenavadno toplo zimo: na svete tri kralje cvetijo kamilice, a že 15. januarja je 26 stopinj mraza. To leto Favst vseskozi pridno pomaga domačemu župniku Pavlicu. V postnem času vodi križev pot, od 22. do 26. marca sodeluje pri obredih velikega tedna ter opravlja številne procesije v tem letu. V jubilejnem letu so bile med 30. aprilom in 29. ok- tobrom v Šmartnu številne procesije. Že 2. maja Favst med drugo prošenjsko procesijo v Gamelj- ne pridiga do solz. Neusmiljeno se mu bliža Abraham, zato se 30. junija poda v Ljubljano, kjer opravi pri redovnikih nemškega viteškega reda dolgo in temeljito spoved. Prav vesel je povabila na Lokarje pri Vodicah, kjer ima 17. septembra g. Šporn novo mašo. Teden dni se zadrži tu in na- slednjo nedeljo, 24. septembra, je s svojo družbo pri slovesni škofovi posvetitvi cerkve sv. Siksta v Predosljah. Na praznik vseh svetih, 1. novembra, ima Favst v domači cerkvi pridigo o vernih du- šah v vicah; začne se štiridesetdnevnica, z njo pa 11. decembra zaključek jubilejnega leta 1826. V tem letu ves čas marljivo ureja tudi svoj Faustu- lanum. Spomladi si pri svoji Pušavi dokupi še ne- kaj sveta, kjer zasadi sadno drevje in vinsko trto. Prizida vežo, v kateri postavi še oltarček s podo- bo Matere Božje sedmih žalosti, ki je 22. avgusta tudi blagoslovljen. Bolniki, ki so prihajali k nje- mu, so čakali v tej veži, »si speliano srce umirili, križ in trpljenje premišljevali, v božjo voljo svoje bolečine izročili in z vsem zaupanjem se zdrav- niku priorju razodeli«. Kljub temu, ali pa prav zato, ker je doktor Favst prepričan homeopat, ima v svoji zdravniški praksi dosti uspehov. Zato ne preseneča, da ga pokliče tudi škof Wolf, sam prijatelj homeopatije, ko 30. januarja 1827 zboli. Z deli pri Faustulanumu pa še ne konča; na jurje- vo, 24. aprila 1827, si na strehi postavi zvezdarno. Favst je namreč subdiakon, ki razlaga božjo be- sedo, je zdravnik, ki z Božjo pomočjo zdravi, je pa tudi učenjak, ki ga zanima božje delo. Na predpustni ponedeljek, 2. marca leta 1829, popoldne pride štiriindvajsetletni študent k Favstu na dom. S ceste vodijo stopnice štiri sežnje visoko k pragu. Hišne duri so odprte; iz veže levo so vhodna vrata. Bolnik jih odpre in vstopi v kapelo, na oltarju stoji križ z razpeto Kristusovo podobo in napisom: »Poglej ino pro- si zdravje bolnikov!« Pod oltarjem je božji grob. VSE ZA ZGODOVINO 38 ZGODOVINA ZA VSE Nenadoma se narahlo odpro sobne duri in glej ga okostnjaka, ki prikloni lobanjo in iztegne v sprejem desno roko. Trenutek za tem se odpro duri na stežaj in prikaže se ozek črnkast obraz, v črn talar oblečen mali možicelj, ki se prijazno nasmehne. Zdravnik Favst je, ki pokaže na sedež in se k bolniku prisede. Povpraša ga o bolezni in bolnik mu potoži, da so ga zdravniki obsodili za jetičnega. Favst mu odgovori: »Bolezen to svojo nesete v grob, olajša vam zdravljenje homeopa- tično v daljnem časi.«ib Škodoželjna nagajanja aleopatov pa Favsta ne ustavijo in še raje obiskuje svoje bolnike. 11. maja 1830 se poda v Bohinj, kjer se zadrži teden dni ter se ob povratku 18. maja udeleži tudi pro- cesije v Bitnjah, kjer tudi pridiga. O njegovem uspešnem zdravljenju se zve tudi na Štajerskem. Na kresni dan, 24. junija, začne v Mariboru svoj štajerski obhod in se po mesecu dni poda še na Dolenjsko, kjer pa se zadrži skoraj dva meseca. Šele 20. avgusta je spet doma v Faustulanumu. Ne da bi si odpočil, obišče še domače bolnike in 29. avgusta je že v škofjeloški nunski cerkvi pri novih mašah. Od tu pa še skok v Trst in na obisk k svojemu mladostnemu katehetu, goriškemu nad- škofu in prvemu ilirskemu metropolitu, Jožefu Balantu. Na vse svete pa po skoraj celoletnem po- tepanju ponovno pridiga v domači cerkvi. Da bi bila mera polna, je imel nekaj težav tudi s sosedi. Kaj je bil vzrok, da so tacenski sosedje na pepelnico 16. februarja 1831 zaprli doktorja Favsta v Pušavo, pa lahko le ugibamo. Vendar so bile zamere kmalu pozabljene, saj so ga Tacenci med prošnjo pridigo v križevem tednu, 11. maja, lepo sprejeli v cerkvi sv. Jurija v Tacnu. Na dan svetega Mohorja in Fortunata, 12. julija 1831, se Favst odpravi v Vodice, kjer je blagoslovitev no- vega pokopališča. Soparen poletni dan pa se je končal s strahovitim neurjem. Precej več sreče z vremenom je imel 25. julija, ko je bil na Šmarni gori in obhajal god župnika Jakoba Prešerna. Favstovo pomoč iščejo tako ubogi kakor bo- gati. Dne 27. oktobra 1831 hudo zboli lastnik smledniškega ter rocenskega gospostva baron Franc Ignac Lazarini. Pokličejo Favsta, ki baronu svetuje, mu zvesto streže v bolezni in mu daljša štete ure njegovega življenja. Bolezen se vleče skozi zimo, vendar se tako poslabša, da je baron 35 Nadškofijski arhiv Ljubljana, Župnijski arhiv župnije Šmartno pod Šmarno goro, Razne knjige, Historia liber memorabilium in ecclesia s. Martini sub Kaienberg ok. 1890. 17. februarja 1832 previden s svetimi zakramenti. Favst je neprestano na poti med svojo Pušavo in Smlednikom. Ko se 5. marca že bogvedi kolikič poda na pot, še ne ve, da se bo ta njegov zadnji obisk pri baronu zavlekel kar na oseminštirideset dni. Hudo noč preživijo 26. marca, zapoški žup- nik Brecelnik in Favst pri baronu premolita vso noč. Stanje se 8. aprila močno poslabša; baron, ki je ponovno slovesno previden, še narekuje kodi- cil in blagoslovi svoje najbližje. Kljub skrbni negi baron Lazarini umre na veliki četrtek, 19. aprila, ob četrti uri popoldne, in dva dni kasneje ga ob dveh popoldne častitljivo pokopljejo. Ker je bil tedaj doktor Favst v Smledniku, je to izkoristil tudi nepridiprav, ki se je 14. marca opolnoči splazil v Faustulanum in tam kradel. Že 6. maja pa je Favst ponovno povabljen v Smlednik na slovesno umestitev novega župni- ka g. Simona Kavalarja, svojega znanca še iz let 1804-1808, ko je bil Kavalar še kaplan v Šmart- nu. Bolniki prihajajo k Favstu v vse večjem števi- lu; tudi iz daljnih krajev, predvsem bogatini iz Trsta. Vsem ustreže, je pa nemalokrat v zadregi, saj nima postelj. V Smlednik je 15. marca 1833 povabljen na godovanje tamkajšnjega župnika. Prijeten dan pa se slabo zaključi. Ko se okoli pol šestih vračata z g. župnikom proti domu, se v vi- kerškem klancu zaradi slabe ceste prevrne voz. Favst se tako neizmerno ustraši, da zboli in šele 27. marca pride ponovno v cerkev: Zelo opeša. Očitna hipohondrija povzroči, da 24. aprila prosi škofa za odvezo od duhovniških molitev. Sam pa se poda na obisk k svojim znancem v Trst. Tu ga 19- maja povabi na kosilo tudi škof Matej Ravnikar, sicer Kranjec, doma iz Vač. Ob tej priliki opravi Favst temeljito spoved, škof pa mu ob slovesu podari tobačnico. Zadovoljen in pomirjen se vrne domov in 25. maja je že v Fau- stulanumu. Kot čislanega zdravnika ga 22. junija povabijo v Ljubljano, da bi svetoval pri neki hudi alergiji bolnice Karoline Holzer. Na mali šmaren, 8. septembra 1833, je Favst v Šentvidu, kjer je slovesnost ob umestitvi novega župnika Blaža Potočnika. Pride leto 1834. Favst peša. Kot Damoklejev meč visijo nad njim še neporavnani računi ljubljanske bolnišnice - stari že skoraj petind- vajset let! Odloči se, da se odpravi k znameniti božjepotni baziliki v Mariazeil na Štajerskem. V Ljubljani se 27. aprila poslovi od svojih prijateljev VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 39 ter se 5. maja odpravi na pot. Preko Gorenjske in Koroške prispe 28. maja na cilj. Tu dva dni kasneje praznuje tudi god cesarja Ferdinanda. Pot ga pelje dalje po Štajerski; mimo Brucka, Gradca, Maribora in Celja se 5. junija vrne do- mov v Šmartno. V drugi polovici leta 1834 je izšla Topografija Ljubljane že omenjenega protomedika Lipica, ki je bil takrat že univerzitetni profesor praktične medicine na Medicinski fakulteti v Padovi. V njej je zajedljivo opisal tudi Faustulanum: »Kdor hoče vrtnice zdravniškega poklica v Ljubljani in njeni okolici trgati brez trnov, naj se odpravi nedaleč od tod v kako romantično samoto, na primer v bližino romarskega kraja, in si tam uredi samo- tarsko kočo s kapelo ter svoji ustanovi da ime, ki mu bo prineslo tako želeno srečo. Pri vhodu, ki mora nujno voditi skozi kapelo, naj bo napis s prošnjo, naj si vsak, preden prosi za zdravniško pomoč, izprosi razsvetljenje od zgoraj. Razsvet- ljeni pogled naj se v kapeli ustavi na skrinjici za prostovoljne prispevke, kije pripravljena sprejeti tudi belič največjega reveža. Iz tega predprosto- ra naj obiskovalec vstopi v okusno in prijazno urejeno lekarno, v kateri se prijateljsko objema- jo električnost in magnetizem, živali, rastline in rudnine, stara in nova medicinska stroka. Šele v zadnji sobi bo lahko našel samotarja, priprav- ljenega na pomoč bolnikom, ki bodo prihajali z vseh koncev Kranjske -peš, na nosilih, na vozi- lih, na konjih - da bodo pozneje, če bodo prikle- njeni na posteljo, prišli v roke istemu zdravniku in ne kakemu drugemu. Skratka, način, kako si zdravnik zagotovi plačo ...«ie ^ Poleti 1835 poprosi mlajši brat Ožbolt Favsta, če bi lahko poskrbel za njegovega sina Ožbolta, ki želi študirati. Favst se zavzame za nečaka in ga na praznik Marije Snežne, 5. avgusta, pošlje na Dunaj, da se vpiše v žolnirski stan za kanonirja. vendar Ožbolt kasneje opusti vojaški poklic, gre Po stričevih stopinjah in vstopi v benediktinski samostan Št. Pavel v Labotski dolini na Koro- škem. Postane duhovnik in profesor dogmatike v Celovcu. Pred Favstom so zopet nove težave. V ponede- ljek 30. oktobra obide župnika Pavlica omotica. Zato vodi obrede na praznik vseh svetnikov kaplan Janez Justin, Favst pa med popoldansko Pran Viljem Liptč, Topografija c.-kr. deželnega glavnega mesta Ljubljane z vidika naravoslovja in medicine, zdravstvene ureditve in biostatlkc, Ljubljana 1854 (Pre- vod2003), str. 298. pridigo priporoči častitljivega gospoda v moli- tev. Zdravje se mu slabša, zato se dan po svetem Miklavžu v Šmartnu posvetujejo o župnikovi bolezni. Pride leto 1836. Ostareli župnik Pavlic je duhovno in telesno oslabel. Favst mu ves čas streže na domu. Od prve postne nedelje, 21. februarja, ima v domači cerkvi tudi šest postnih pridig o Kristusovem trpljenju. Morda mu božja previdnost veleva, da 30. aprila postavi zname- nje Križanega na spodnji poti pod svojo eremi- tažo. Namreč, junija 1836 se pojavi huda epide- mija kolere. Izmed dvesto dvajset bolnikov, ki jih zdravi doktor Favst, jih umre le pet. V teh hudih dneh, ko je župnik na zdravljenju, mora poma- gati tudi novemu kaplanu Andreju Dremlju pri vsakodnevnih cerkvenih opravilih. V zahvalo da uliti in pri svoji eremitaži postaviti zvon, ki ga je 8. avgusta posvetil knezoškof Wolf.37 Tri mesece kasneje in skoraj natanko leto dni pred svojo smrtjo, 8. novembra 1836, napiše naslednje voli- lo, imenovano Zvonjenje zoper kolero:iS V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha, Amen. Ker je meseca junija 1836 našo deželo žal za- služeno usekal bič Božji — skrivnostna oriental- ska bolezen kolera - in je v glavnem mestu Ljub- ljani, kot tudi v drugih sedmih mestih in krajih, zavladala velika umrljivostjo ta strašna kužna bolezen napadla tudi našo župnijo sv. Martina pod Šmarno goro - ob času, ko se je naš časti- tljivi gospod župnik zaradi bolezni mudil v topli- cah, naš tedanji g. kaplan pa je dobil zelo hudo vnetje oči, tako da je komajda še zmogel brati sveto mašo; inje mene samega z vsakim dnem, ponoči m podnevi, oblegalo vse več bolnikov, ki so iskali pomoč, sem v tem žalostnem položaju za našo župnijo napravil zaobljubo: Če bo do- brotljivi Bog z dobrim uspehom blagoslovil moj zdravniški trud in obvaroval našo župnijo pred veliko umrljivostjo bom dal v znamenje hvalež- nega spomina vliti in posvetiti zvon, ki nam bo v prihodnje vsakdan ob 9. uri zvečer, ker so več- idel ob tej uri obolevali ljudje v prizadetih krajih in ob tem času večinoma tudi umirali, z zvonje- njem hvaležno klical v spomin to veliko dobro delo dobrotljivega Očeta v nebesih. Ker je, Bogu bodi večno zahvaljeno, našdobro- tljivi nebeški Oče resnično tako milostno varoval našo župnijo, da jih je od 220 obolelih za kolero umrlo le 5, sem jaz izpolnil svojo zaobljubo in namen zvonjenja proti koleri vsak večer ob » Nadškofijski arhiv Ljubljana, Vizitacije, fase. 9, fol. 576. *• Nadškofijski arhiv Ljubljana, Župnijski arhiv župnije Šmartno pod Šmarno goro, Spisi (1685-1850), fase. 399. VSE ZA ZGODOVINO 40 ZGODOVINA ZA VSE deveti uri je bil 7. avgusta tega leta tudi javno oznanjen ljudstvu sprižnice župnijske cerkve, s tempa je bilo vpeljano zvonjenje, ki odtlej vsak dan poteka v stolpu moje eremitaže in bo pote- kalo do moje smrti. Po svoji smrti pa bom v večni hvaležni spomin zapustil naslednje volilo: 1. Po moji smrti naj ta, tako imenovani zvon proti koleri, težak stot in 8 funtov, skupaj s pri- borom preide v last župnijske cerkve sv. Martina in v njeni posesti tudi ostane; prestavljen vanjo iz eremitaže za prej omenjeni namen naj vsak večer ob 9. uri zvoni v zahvalno in priprošnjo molitev; v nadomestitev stroškov za njegovo pre- stavitev naj se iz moje spodaj omenjene knjižice pri hranilnici ali iz moje zapuščine nameni 5 goldinarjev. 2. Za sklad tega zvonjenja zapuščam kapital 100 gld., izpisano sto goldinarjev, kije v ilirski hranilnici v Ljubljani naložen pod štev. 7604 in sicer na ime Faustus Rensem, ki se, bran nazaj, piše Mesner (cerkovnik, op. p.). (Nota bene: Če bi me smrt pobrala prej, kot bo omenjena hranilna knjižica polnoštevilna, naj se manjkajoče na- domesti iz moje zapuščine.) Kapital teh sto gol- dinarjev je torej treba naložiti na zadosti varno hipoteko ali pa zanj kupiti njivo, travnik ali del gozda; tako da bo lahko vsakokratni cerkovnik ali pa tisti, ki bo skrbel za to večerno zvonjenje, imel kaj od njega. 3- Če bi zoper vsako pričakovanje (česar naj nas Bog milostno obvaruje) iz katerega si že bodi vzroka to večerno zvonjenje v določeni uri izostalo, dobijo moji najbližji sorodniki popolno in samo v tem primeru veljavno pravico do tega kapitala, zvon proti koleri pa naj potem za vselej ostane imetje župnijske cerkve. 4. In nazadnje še prosim - se priporočam - moledujem - in rotim pri Bogu vsemogočne- mu vse tiste, kijih to službeno in pravno zadeva in se jih tiče, naj vestno, v vsem obsegu in celo- tnem smislu izvršijo to dobronamerno volilo in se zavzamejo zanj, kakor tudi mi želimo, da bi nam vsem pomagal Bog, Amen. Curriculum vitae doktorja Faustusa se je za- ključil leta 1837. V nedeljo, 11. novembra, na dan farnega zavetnika svetega Martina je sklenil svoje pestro življenje. Zaradi pljučnice je umrl v svojem Faustulanumu v Šmartnu pod Šmarno goro. Njegov grob je blagoslovil stolni dekan in častni kanonik Karl Zorn.39 39 Nadškofijski arhiv LJubljana, Župnijski arhiv župnije Šmartno pod Šmarno goro, Matične knjige, Knjiga umr- lih 1812-1842. Po Favstovi smrti so 10. julija 1838 z gubernije stolnemu dekanu Karlu Zornu naročili, naj za- sliši predstojništvo župnije, ali so pripravljeni sprejeti to volilo. Pri tem naj bi upoštevali tudi okoliščino, da bo treba - če bi se sčasoma izkaza- lo, da je treba ta zvon nanovo uliti - ulitje izvršiti na stroške župnijskega premoženja. Zato da bi bilo to volilo lahko župnijski cerkvi prej v breme kot v prid. Častiti gospod stolni dekan se je 3. avgusta odpravil v Šmartno. Tam je od predstoj- nikov v župnijski cerkvi sv. Martina pod Šmarno goro pridobil naslednjo izjavo o sprejetju volila »Zvonjenje zoper kolero« preminulega Mateja Favsta Gradiška, nekdanjega priorja usmiljenih bratov: »Ob razmisleku, da je bil umrli gospod Favst Gradišek, tu rojeni župljan, v svojem dejavnem življenju velik dobrotnik župnijske skupnosti in celotne širše okolice in da želimo zato hvaležni častiti njegov spomin, kar smo pripravljeni stori- ti vsaj z vsestransko izpolnitvijo njegove pobož- ne volje in s sprejetjem njegovega volila, nadalje z upoštevanjem, da se obljubljeno volilo že tako izvaja in da je vsakdanje večerno zvonjenje podarjenega zvona vsakdanja praksa, smo pri- pravljeni sprejeti omenjeno volilo v polnem obse- gu listine z dne 8. novembra 1836 in skrbno pa- ziti na njegovo natančno izpolnjevanje, saj je to vsekakor fizično mogoče inje nravno dobro, ker je župnijska cerkev s tem spodbujana k molitvi in hvaležnemu spominu, ker s tem zvonjenjem nadalje ne kršimo nobenega zakopa in ker tako, k molitvi vabeče zvonjenje očitno razširja Božjo čast in slavo. Res je sicer, da bo, če bo zvon potrebno ponov- no uliti, to pomenilo strcške, ker pa se to lahko zgodi tudi v primeru, če volila ne sprejmemo in cerkvi ostane samo zvon brez kapitala v skladu — kajti zvon bo tudi pri siceršnji uporabi izpo- stavljen istim dejavnikom — v tem ne vidimo ovire za to, da volila ne bi sprejeli; upravičeno namreč upamo, da bo župnijsko občestvo s pros- tovoljnimi prispevki poravnalo ne prevelike stro- ške za ulitje tega že tako majhnega zvona, kakor tudi sicer vsako nabavo zvonov na Kranjskem gmotno poravna občestvo.« Izjavo sta poleg župnika Pavlica in kaplana Dremlja podpisala še cerkovnika Aleš Dolinar in Ožbolt Jeras. Tako je bil končno zvon proti ko- leri 25. oktobra 1838 uradno izročen župnijski cerkvi. Tu je vsakodnevno hvaležno zvonil v svoj namen in dariteljev spomin. Žal pa je med prvo svetovno vojno, kot še mnogo drugih zvonov iz VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 41 naših cerkva, končal prelit v bogsigavedi kateri topovski cevi. V zvezi s Favstovim grobom je ohranjena tudi zgodba, ki je vredna, da jo odtegnemo pozabi. Kopanjski župnik Ivan Kogovšek (1884-1966), po materi Marjani Kovač iz Tacna, povezan z Gradiškovimi kraji, je leta 1950 pisal šmarskemu župniku: »Ko sem kot otrok prišel z materjo v Šmartin, so mi vselej pokazali njegov grob, o katerem so ljudje govorili, da se ni nič ponižal. Imeli so ga za svetega moža. Za ta grob bi še zdaj vedel, če ni že prekopan. Tiste čase ga pa sploh niso nikdar prekopavali. Bilje ob vzhodni strani ob zidu, na zidu je bila slika Kristusovega vstajenja.«i0 Zusammenfassung »IST DAS NICHT EINER, DER DEM TEUFEL AUS DER ARZTTASCHE GESPRUNGEN IST?!« Sieg und Niedergang des Priors Faustus Gradišek, Wunderdoktor aus Krain Der Beitrag beschreibt den Lebensweg des Barmherzigen Bruders Matthäus Faustus Gradišek. Geboren wurde er am 1. September 1776 in Gamling/Gameljne bei Laibach. Als Zwölfjährigen schickten ihn seine Eltern nach Laibach, damit er den Berufeines Posamentierers erlernt. Anschließend war er mehr als fünf Jahre als Geselle des Meisters Pergdolt in Zilli tätig. Er wurde aber nicht glücklich im erlernten Beruf und trat im Jahre 1797 ins Noviziat bei den Barmherzigen Brüdern in Wien ein. In den Jahren 1800 bis 1806 diente er in den Klöstern von Laibach, Feldsberg (heute Valtice genannt) und Prag. Während dieser Zeit studierte er auch Medizin und schloß am 30. Juni 1806 mit dem Rigorosum an der Karls-Universität in Prag ab. Im Oktober 1806 sandte ihn der Ordenspro- vinzial Matthäus Riediger nach Laibach, wo er am 7. April 1807 zum Prior des Klosters und Vor- steher des Spitals der Barmherzigen Brüder bzw. „Konventvikar und Oberwundarzt", wie ihn der Schematismus vermerkt, ernannt wurde. Unter der Laibacher Stadtbevölkerung galt er als ein- flußreicher geistiger Führer der Homöopathen. Im Jahre 1808 gründete er eine klinische Schule und als glühender Anhänger der Homöopathie beabsichtigte er, diese in eine homöopathische Abteilung umzuwandeln und damit dem Orden der Barmherzigen Brüder das ausschließliche Recht zur medizinischen Schulung zu ermögli- chen. 1811 mußte Gradišek das Spital der fran- zösischen Besatzung überlassen. Als die Franzosen den Orden der Barmher- zigen Brüder auflösten, übersiedelte Gradišek erst nach Triest und Ende des Jahres 1824 nach St. Martin unter dem Großkallenberg/Smarna gora. Dort führte er seine Arbeit in der „Faustu- lanum" genannten eigenen homöopathischen Ordination weiter. Im Jahre 1836 heilte er dort erfolgreich an Cholera erkrankte Menschen, starben doch von 220 Erkrankten lediglich fünf. Als Dank dafür stiftete er einen Fonds, genannt „Cholera-Glockengeläuts-Stiftung". Doktor Faustus, der zu seiner Lebzeit als Wunderdoktor galt, starb zu Martini, am 11. No- vember 1837, in St. Martin und wurde auch dort beerdigt. Župnijski arhiv Šmartno pod Šmarno goro, Pismo Ivana KogovSka Karlu Šparhaklu z dne 22 9.1950. VSE ZA ZGODOVINO aikp43Nf»gx>g>o¿>Qgv>^>ooo^>oooooooo40ooo^og>gK>o^ Marija Počivavšek VI MAMCA, PO ČEM PA KROMPIR DASTE?* Utrip ljubljanske tržnice v Hribarjevi dobi Med privilegiji, ki so jih dobila ob svojem na- stanku naša mesta in trgi, so bili tudi tržni dnevi oz. tedenski sejmi, na katerih se je prebivalstvo preskrbovalo z živili in drugimi potrebščinami. Ljubljana je dobila pravice do tedenskega sejma že pred letom 1200, v začetku 15. stoletja pa je imela že dva tedenska sejma, in sicer ob sredah in sobotah, kar je veljalo do leta 1834. Takrat je nov tržni red poleg obstoječih tedenskih uvedel tudi dnevne trge.1 Že 1901 se je začela akcija, da bi skrčili ali popolnoma odpravili letne sejme. Magistrat je prišel namreč do zaključka, da so ti sejmi vedno slabši in zaradi tuje konkurence v škodo do- mačim obrtnikom in trgovcem. Tako je Deželna vlada leta 1907 ukinila letne sejme za blago,2 medtem ko so se tedenski še obdržali. Prodajanje in kupovanje Ljubljana dolgo ni imela enotnega tržnega prostora, namenjenega prodaji živil. Branjevci • Andrej Studen, Stanovati v Ljubljani, Studia humanitatis - Apes, Ljubljana 1995, str. 119. 1 Jože Suhadolnik, Drobci iz zgodovine sejmov na Mest- nem trgu, Cankarjevem nabrežju in Krekovem trgu, Mestni trg z okolico in Ciril-Metodov trg Zgodovinski arhiv Ljubljana, Ljubljana 2000, str. 41. 1 ZAL, Reg 1/1262. in kmetje, ki so prinašali blago na trg, so tako prodajali na različnih prostorih. Ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja so se tedenski sejmi in vsakodnevna prodaja odvijali pred mestno hišo, pa tudi na ulicah in trgih v njeni bližini.3 Najbolj živahno je bilo trgovanje pred mestno hišo na Mestnem trgu, kjer je bila s stališča nadzora nad trgovanjem tudi najbolj primerna lokacija v mestu. Levo in desno od Robbovega vodnjaka so tako kmetje prodajali sadje in gobe, v smeri škofije so branjevci prodajali maslo, krompir, ze- lenjavo, sadje in druga živila, pred mestno hišo pa so bili nanizani predvsem prodajalci mleka ter kmetje z maslom, krompirjem in zelenjavo. Na Cankarjevem nabrežju so prodajali pred- vsem ribe, na Cesarja Jožefa trgu (današnjem Krekovem trgu) pa je potekala osrednja prodaja krompirja in zelja na debelo. Za Kresijo so bili prodajalci kruha, za škofijskim dvorcem na Po- gačarjevem trgu pa prodajalci moke ter kmečki prodajalci sadja. Prodaja mesa in divjačine je potekala v senci kostanjev v Šolskem drevore- du na nabrežju Ljubljanice za licejem, prodaja medu pa med Kresijo in škofijskim dvorcem. Na Prešernovem trgu so branjevke prodajale sadje, na Kongresnem trgu pa je potekalo trgovanje z 3 Nena Židov, Ljubljanski živilski trg v Hribarjevi dobi, Homo sum..., Ivan Hribar in njegova LJubljana, Mestni muzej Ljubljana, Ljubljana 1997, str. 185. ZGODOVINA ZA VSE 43 vipavskim sadjem, agrumi ter suhimi češpljami na debelo.4 Kd so skozi Mestni trg v smeri proti škofiji v začetku 20. stoletja zgradili tramvajsko progo, se je moral dotedanji tržni prostor v veliki meri umakniti; preselil se je deloma na Pogačarjev trg, deloma pa v Šolski drevored in na Cesarja Jožefa trg.5 Kljub temu je do prve svetovne vojne večina Trnovčank in Krakovčank še vedno pro- dajala pred mestno hišo. V času župana Ivana Hribarja (1896-1910) je ljubljanski občinski svet večkrat obravnaval vprašanje premestitve obsto- ječega trga, ki je sčasoma postal premajhen, in gradnje nove tržnice.6 Z novo tržnico je Mestna občina želela rešiti tudi higiensko-zdravstvene pomanjkljivosti prodaje, obvladati prekupčeval- ce in povečati možnosti vpliva na oblikovanje cen. Obstajalo je več načrtov, zato se dolgo časa niso mogli sporazumeti o lokaciji nove grad- nje.7 Češka tvrdka Fanta-Jireš iz Prage je izdelala več načrtov za novo, pokrito tržnico,8 vendar v avstrijski dobi ni prišlo do uresničitve teh na- črtov. Hribar je očital deželnemu zboru, da je onemogočil realizacijo tega projekta zaradi od- lašanja odobritve posojila za tržnico. Nazadnje so se odločili za prostor na Vodnikovem trgu, kjer je do potresa stal licej. Sčasoma - tudi zato, da bi preprečili prekupčevanje - se je prodaja na Vodnikovem trgu začela ločevati od tiste na Pogačarjevem: slednji, na katerem so prodajali največ sadje, je postajal predvsem branjevski, medtem ko so na Vodnikovem kmetje prodajali doma pridelana živila, njim pa se je pridružilo Precej Krakovčank.9 Večkrat je bilo zaslediti pritožbe, da branjevke na trgu vplivajo na prodajalke s kmetov glede Cen naprodaj postavljenih živil. Zato je bila prisotna težnja, da bi bile branjevke in kmečke Prodajalke krajevno toliko ločene med sabo, da °i se preprečilo vplivanje na cene.10 Tržni nad- zorniki so kontrolirali prodajalce, če se tega res Nena Židov, Ljubljanski živilski trg Viharnik, Ljubljana 5 1994, str. 9-10. Marjan Drnovšek, Oris odnosa ljubljanskega občinskega ¡veta do mestnega razvoja 1850-1914 s posebnim ozirom na Hribarjevi dobi, Zgodovina Ljubljane (Prispevki za c monografijo), Ljubljana 1984, str. 228. Obstajalo je več idej za novo tržnico, npr. Kongresni trg, 7 šentjakobski trg zemljišče nekdanjega Knežjega dvorca. V mislih so imeli tržnico ob Poljanski ter Miklošičevi cesti, 8 ¡eta 1903 so se odločili za Vodnikov trg. ZAL, Rcg 1/1263- 9 ZAL, Regi/1263. io ^-teg 1/1261. ZAL, Regi/1259. držijo. Ohranjene so številne ovadbe branjevk, ker niso prodajale na svojih mestih. Tako je bila npr. branjevka Marija Perdan ovadena, da ni pro- dajala na odkazanem prostoru, ampak je stalno zahajala med kmetske ženske. Plačala je kazen 6 krajcarjev.11 Prodajalci živil so morali cene svojemu blagu označiti po kakovosti; v skladu s tem predpisom so morale biti na vseh stojnicah tablice s cenami za posamezna živila, ki so jih branjevke razsta- vile običajno kar po tleh. Zato je leta 1901 je ob- činski odbor sklenil, da morajo vse prodajalke z zelenjavo, sadjem in drugimi predmeti, ki jih prodajajo na Mestnem trgu, imeti pod košarami in jerbasi podstavke, tako da se košare ne dotika- jo tal. Vendar pa ta sklep ni našel pravega odziva pri prodajalkah, ker so še vedno postavljale ko- šare na različne zaboje, stole in druge predmete, kar je dajalo trgu precej neenoten videz.12 Na živilski trg pa ljudje niso prihajali samo ku- povat. Zlasti šolski mladini je bilo v veselje po- stajanje pred stojnicami. Tako se je npr. leta 1901 vodstvo II. mestne deške ljudske šole obrnilo na mestni magistrat, da naj ukrene vse potrebno, da se premesti branjevka, ki se je s šotorom name- stila na Krakovskem nasipu ob Šentjakobskem mostu. Otroci so namreč postajali pred stojnico in zapravili za sladkarije zadnji vinar, ki so jim ga dali starši za šolske potrebščine, obenem pa so zamujali tudi pouk.13 Pravila in norme obnašanja na trgu Tržni redi so se oblikovali že v preteklosti, in sicer ob letnih in tedenskih sejmih. Tako so se izoblikovale tržne navade, ki so izražale pravice in dolžnosti kupcev in prodajalcev.14 Ob prelomu stoletja je bil v veljavi tržni red iz 1891. Kmalu se je mestni magistrat lotil izdelave novega, in tako je leta 1908 začel veljati »Tržni red za tedenske sejme in za vsakdanji aprovizorični tržni promet v deželnem stolnem mestu Ljublja- 11 ZAL, Reg 1/1261. 12 ibidem. 13 Ibidem. » Po tržnem redu iz leta 1891 je do 1907. leta v Ljubljani bilo poleg običajnih dveh tržnih dni v tednu še petero let- nih sejmov ob ponedeljkih, poleg tega pa še 17 živinskih sejmov, in sicer vsakega 8. dne v mesecu. Vlado Valenčič, Ljubljanski tržni redi in prepoved prekupčevanja, Kroni- ka XII, št. 3,1964, str. 184. VSE ZA ZGODOVINO 44 ZGODOVINA ZA VSE Xaibach - ftattiausplätz Branjevke so pred mestno hišo prodajale živila kar na tleli, 1905 (Fototeka Zgodovinskega arhiva Ljubljana). ni«'\ Določal je, da so tedenski sejmi vsako sredo in soboto, če je katerega od teh dni praznik, pa dan poprej. Na tedenskih sejmih se je po tem tržnem redu smelo prodajati »vse, kar je služilo za živež, z mesom vred, suroviprirodnipridelki, gospodarsko in poljsko orodje, domači izdelki kmetijstva iti druge reči za vsakdanje potrebe«. Na vsakdanjem trgu pa se je smelo prodajati meso, sočivje, kuretina, maščoba, jajca, sadje ter druga živila in vsakdanje potrebščine. Prodajo kruha in slaščic pa so na vseh javnih prostorih prepovedali. V tržnih prostorih je bilo prepo- vedano prodajanje jedi in točenje pijač. Stojišča na tržnih prostorih je prodajalcem odkazovalo tržno nadzorstvo. Novi tržni red je bil v prid do- mačim trgovcem, ker je določal, da smejo le v mestnem okrožju stanujoči trgovci in obrtniki ob tržnih dnevih na tržnem prostoru prodajati svoje blago. S tem so se želeli znebiti tuje, tudi židovske konkurence."' Tržni promet se je začel z ranim jutrom in je trajal do tretje ure popoldne. Da bi omejili prekupčevanje, je bil tržni promet vsak dan v u Tržni red za tedenske sejme in za vsakdanji aprovizo- rični tržni promet v deželnem stolnem mestu Ljubljani, izdan .5. maja 1908, ZAL, Reg 1/1262. "' ZAL, Reg 1/1262. času od 1. aprila do 30. septembra do 9- ure dopoldne in v času od 1. oktobra do 31. marca do 10. ure dopoldne omejen le za kupovanje na drobno (za domače potrebe). Do te ure je bilo torej na vsem mestnem ozemlju prepovedano in kaznivo sleherno prekupčevanje vsakdanjih živil, zelenjave, sadja, kuretine, maščobe, jajc itd. Prav tako je bilo od leta 1909 v navedenem času do 9- ure oz. do 10. ure dopoldne prepovedano prekupčevanje sena, otave, detelje in slame. Iz- vzeto od te prepovedi je bilo le žito in tržna roba, kakor med, suhe češplje na vozovih itd. Ker so prihajale kmetice na tedenske sejme že dan poprej, se je na trgu pred mestno hišo ob torkih in petkih popoldne ustvaril nekakšen predtrg, ko so branjevke pokupile od kmečkih prodajalk dosti živil in jih nato na tržni dan prodajale občutno dražje. Zato je občinski svet prepovedal prekupčevanje na vsem mestnem ozemlju ob torkih in petkih.17 Prestopek prepo- vedi prekupčevanja so kaznovali prvič z globo 2-20 kron, drugič z globo 2-20 kron in odvze- mom kupljenega blaga, tretjič pa poleg omenje- nega še z začasno prodajno izključitvijo. V vseh treh primerih je bila namesto globe možna za- porna kazen. 17 Ibidem. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 45 Prodajalec je bil dolžan na zahtevo kupca vsako količino zahtevanega blaga odmeriti in stehtati. Pri tem se je smel posluževati samo zakonitih in uradno preizkušenih mer, uteži in tehtnic. Blago, za katerega se je spoznalo, da je zdravju škodljivo ali sumljivega izvora, so tržni organi zasegli. Od tržnega prostora je bilo treba plačevati pri- stojbino, in sicer so pristojbino od trgovskega blaga plačevali vsak tedenski sejem sproti, od predmetov vsakdanjega trga pa se je pristojbina pobirala na mestnih tržnicah. Prestopke tržnega reda so kaznovali, če niso spadali pod splošni kazenski zakon, z denarnimi kaznimi do 20 kron ali z zaporom do 48 ur. Kupite, kupite, sveže blago! Ljubljanski trg je ponujal za tisti čas pestro izbi- ro živil. Branjevke so med drugim prodajale tudi artikle, ki so se tedaj komaj uveljavljali, precej je bilo tudi uvoženih stvari. Tudi založenost z do- mačim blagom (npr. ribe, divjačina) je bila zelo dobra. Pri cenah živil je opazna sicer majhna, a konstantna rast. Vendar pa so cene precej nihale, odvisno pač od letine in ponudbe. Poglejmo, katere proizvode se je dalo dobiti na ljubljanskem živilskem trgu; kot vir za to so nam služile tabele s cenami, ki jih je potrjeval ljubljanski magistrat. Ljubljančani so imeli na izbiro več vrst kruha, ki so ga le v manjši meri prodajali na tržnici. Naj- dražji je bil pšenični kruh (31-37 vinarjev), ki so ga kupovali le premožnejši sloji. Revnejše pre- bivalstvo je lahko izbiralo med rženim kruhom (26-29 vinarjev) in kruhom iz soržice (zmes rži ln pšenice). V pekarnah pa so bile naprodaj še zemlje (cesarske in navadne). Prav tako so le v Pekarnah prodajali še slaščice. Moko so prodajali v trgovinah, pa tudi na trgu. Leta 1905 so se trgovci z moko obrnili na mest- ni magistrat s prošnjo, da naj ukinejo prodajo moke na prostem (na Pogačarjevem trgu). Kot vzrok so navajali predvsem higienske razloge. Slišati pa je bilo tudi pritožbe, da trgovci moko Ponarejajo, predvsem ajdovo, ki da jo mešajo z nzevo moko.18 Prebivalcem Ljubljane so bile na razpolago tri vrste moke: ajdova (36-52 vinarjev za ZAL, Reg 1/1261. x kg), koruzna (20-30 vinarjev) in pšenična tip 0,2,4,6 (14-44 vinarjev). Od stročnic pa so prodajali fižol, grah, lečo in proso. Meso so mesarji prodajali v mesnicah in na trž- nici. Izbira je bila zelo dobra: govedina - 1., 2. in 3. kvalitete; od kvalitete je bila odvisna tudi cena (0,92 do 1,40 krone za kg); teletina (1-1,60 krone za kg); ovčje meso; svinjina (1,20-1,80 krone za kg); drobovina (jetra, vranica, pljuča, srce, jezik); salame in razne vrste klobas ter perutnina (koko- ši, piščanci, race, gosi, kopuni, poulardi, purani in golobi). Prodaja mesa tako v mesnicah kot na tržnici je bila higiensko neustrezna. V mesnicah je bil prav gotovo največji problem pomanjkanje ustreznih ledenic. Ledenici v mestni klavnici in na Cesarja Jožefa trgu sta bili »čisto nerabni, ker nista suhi, dovolj mrzli in primerno zračni«}"* Higiensko oporečna je bila tudi prodaja mesa na tržnici. Večina mesa se je namreč prodajala na prostoru, ki je bil izpostavljen vremenskim nevšečnostim. Rešitev tega problema so videli le v izgradnji ustrezne klavnice in ledenic. Dokler pa se ta načrt ne bi uresničil, so morali tržni nad- zorniki strogo nadzorovati snažnost ledenice in stojnic z mesom.20 Iz poročil tržnega nadzornika je razvidno, da se je izvajala stroga kontrola nad mesom in mesnimi izdelki, predvsem nad pre- kajenim mesom in klobasami, ki so jih prinašali kmetje ob tržnih dnevih v mesto in na trg. Tako so večkrat zaplenili manjše količine neužitnega ali skrajno neokusnega mesa in klobas. Ker je bilo kakovost klobas in prekajenega mesa težje nadzorovati kot kakovost svežega, je tržni nad- zornik leta 1903 predlagal, da bi imeli prodajalci mesa in klobas z dežele potrdilo dotičnega žu- panstva, da so izdelki od doma klane živine in da je bila ta ogledana. Župan Hribar se s tem ni strinjal, ker bi to trgovino s tem važnim živilom zelo oteževalo in bi imelo za posledico višjo ceno in manjšo proizvodnjo. Pač pa je predlagal, naj se prodaja klobas strogo nadzoruje in slabo blago zapleni.21 Mestni magistrat je odredil, da morajo od janu- arja 1905 imeti vsi mesarji označene cene mesa. V ta namen so si morali nabaviti črne deščice, ki so jih lahko kupili na magistratu. Posebej so po- udarili, da se mora vsako prisilno klanje zdrave govedi razglasiti z napisi, da bi si tudi revnejše " ZAL, Reg 1/1262. 20 ZAL, Reg 1/1261. 21 Ibidem. VSE ZA ZGODOVINO 46 ZGODOVINA ZA VSE prebivalstvo lahko kupilo zdravo meso za nizko ceno, ki jo je določalo klavnično nadzorstvo. Vendar se je tako meso smelo prodajati le na drobno do 1 kg ter na določenih in označenih prostorih.-- Zelenjava je prihajala na trg predvsem iz Trsta, Gorice in Vipave. Poleti pa je bilo na trgu dovolj domače zelenjave.23 Gospodinje so na tržnici dobile cvetačo, ohrovt, grah, kumare, kolerabo, korenje, peso, zelje (glavnato ali kislo), čebulo, česen, hren, paradižnik, peteršilj, repo, solato (glavnato, endivijo, motovileč), zeleno, beluše in špinačo. Tržni nadzorniki so izvajali kontrolo tudi nad zelenjavo. Zaplenili in uničili so pokvarjeno ali neužitno blago. Če primerjamo cene zelenjave v istih mesecih in v različnih letih, lahko ugoto- vimo, da so cene precej nihale, kar je bilo tudi razumljivo. Odvisne so bile namreč od letine - kadar je bilo dovolj zelenjave, je cena občutno padla. Opaziti je tudi, da so se cene za posamez- ne vrste zelenjave in sadja gibale v precejšnjem razponu, kar pomeni, da je bila cena odvisna ne samo od kvalitete, ampak tudi od ponudbe in povpraševanja. Razumljivo pa je, da je na ceno zelenjave vplivala tudi sezona; najdražja je bila zelenjava pozimi. Sadje je Ljubljana dobivala iz Vipave, Gorice, pa tudi z Gorenjske in Dolenjske.24 Ljubljana se lahko pohvali, da je imela na voljo zelo do- sti različnih vrst sadja. Poleg jabolk in hrušk so prodajali še marelice, jagode, melone, breskve, maline, lešnike, češnje, borovnice, orehe, višnje, ribez, kostanj, slive, brusnice, limone, grozdje, smokve in pomaranče. Pozimi so se dobila ja- bolka, hruške ter lešniki in orehi. Aprila so se pojavile že prve češnje. Največ sadja pa je bilo na voljo poleti (marelice, breskve, hruške, češ- nje, jagode, ribez, brusnice, maline, borovnice) in jeseni (jabolka, hruške, lešniki, orehi, breskve, slive, grozdje). Limone so se dobile v vseh letnih časih, tudi pomaranče, katerih pa ni zaslediti je- seni. Zelo pogosto se je dogajalo, da so na tržnici zaplenili zeleno, še nezrelo sadje, ki je prihajalo prezgodaj na trg.25 Maščoba je bila naprodaj v različnih oblikah: kot maslo (1,60-3 krone za kg), goveja mast, 22 Ibidem. 23 Z zelenjavo so trg zalagale ženske iz Trnovega in Krako- vega. ZAL, Reg 1/1262. 21 ZAL, lieg 1/1261. n ZAL, Reg 1/1262. Prodajajo bila uspešna; Stritarjeva ulica okoli leta 1906 (Fototeka Zgodovinskega arhiva Ljubljana). svinjska mast in kot slanina (sveža ali prekaje- na). V začetku stoletja se je začela uveljavljati tudi margarina. Medtem ko so ostale oblike maščob prodajali na trgu, pa margarine tam še ni bilo do- biti, na razpolago je bila le v prodajalnah. Kako- vost surovega masla, ki je prihajalo na trg, je bila v povprečju zelo dobra. Tudi nad tem živilom je tržno nadzorstvo izvajalo kontrolo, in sicer po refraktometričnem načinu.2'' Ljubljanski ribji trg je ponujal bogato izbiro sladkovodnih rib, kot so: menek, ščuka, lipan, sulec, krap, linj, belica, polenovka. Dobili so se tudi raki. Od morskih rib pa so prodajali le sardele in nasoljene slanike. Tudi ribji trg so nadzorovali in cesto so zaplenili ribe, ki so bile ali ujete v prepovedanem času ali pa niso imele predpisanih mer.27 Divjačine je bilo največ naprodaj v zimskem času, ko je bila lovska sezona na višku. Prodajali so meso jelena, srne, divje koze, divjega prašiča, zajca, divjega petelina, ruševca, fazana, jerebice, divje race, sloke, kljunača. Glede deželnega 26 ZAL, Reg 1/1261. 11 Ibidem. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 47 zakona o prepovedanem lovskem času so trg strogo nadzorovali. Prestopnikom so divjačino zaplenili in prodali v korist mestne ubožne blagajne, proti prestopnikom pa so tudi sicer ustrezno ukrepali.28 Gobe so prodajali prebivalci Gorenjske in Dolenjske. Iz poročila tržnega nadzornika za leto 1902 zvemo, da so v sezoni skoraj vsak dan zaplenili večje ali manjše količine »pokvarjenih, gnilih, preveč črvivih ali sicer neužitnih gob«. Da bi uredili trg z gobami, ki je bil v Ljubljani pre- cej živahen, je tržni nadzornik predlagal, da bi se tudi v Ljubljani s posebnim sklepom določile tiste vrste gob, ki bi jih smeli prodajati na trgu. Nadzornik je tako predlagal 10 vrst gob: jurčke, karželjne, mavrahe, lisičke, krempeljce, mavelce, pečenice, sirovke, gomoljike in šampinjone. S tem se je strinjal tudi župan Hribar in sprejeli so odlok, po katerem so na ljubljanski tržnici smeli prodajati le prej omenjene gobe.29 Pestra je bila tudi ponudba mešanega blaga. Prodajali so žganje (1,20-2,20 krone za liter), čokolado (2,40-10,60 krone), kakav (5,60-10 kron), surovo kavo (2-4,80 krone). Od začimb in dišav so prodajali janež, kumino, ingver, lo- vorjev list, majaron, nageljnove žbice, klinčke, timijan, muškatni cvet, mleto papriko, poper in cimet. Od sirov sta bili na voljo dve vrsti: grojer (1,60-1,80 krone za kg) in ementalec (2,40-3,20 krone). Poleg jedilnega olja (1,40-2,60 krone za liter), ki še ni bilo dosti razširjeno, so prodajali še laško, laneno in repičino olje. Tudi petroleja je bilo več vrst: ameriški, gališki, kavkaski in drugi. Njegova cena se je gibala od 32 do 48 vinarjev za Hter. Kilogram mila so prodajali po ceni 56-96 vinarjev. Za luksuzno blago je veljal kitajski čaj; njegova cena je zelo nihala: 4,60- 28 kron za ki- logram. Od prehrambenih artiklov so prodajali še riž, ješprenj, rozine, mandelje in rum (1,20-7 kron za liter). Cena sladkorja je bila 0,72-1,12 krone za kilogram. Jajca so prodajali sveža in po- aPnena. Sveže jajce je veljalo 5-10 vinarjev (naj- dražja so bila pozimi). Kilogram medu je bil po 1.30-4 krone, kg krompirja pa po 6-20 vinarjev. Okoliški kmetje so vozili v Ljubljano tudi mle- ko. Ljubljana, ki je dnevno povprečno porabila okrog 10.000 litrov mleka, je imela večkrat pro- bleme, ker ga ni bilo na razpolago toliko, kot bi 8a potrebovali. Zato se je mestni magistrat več- krat obračal na posamezne mlekarske zadruge izven Ljubljane v želji, da bi se izboljšala pre- skrba z mlekom.30 Tudi iz tega razloga je Mestna občina ljubljanska leta 1905 ustanovila lastno mlekarno.31 Polnovredno mleko (vsaj 3,2% maš- čobe) je imelo ceno 18-24 vinarjev za liter, poleg tega pa so prodajali še posneto mleko, ki je bilo občutno cenejše (10-14 vinarjev) in je moralo biti posebej označeno. Kljub temu se je pogo- sto dogajalo, da so posneto mleko prodajali kot polnovredno, kar se vidi iz številnih ovadb. Iz poročil tržnega nadzornika zvemo, da so jemali vzorce mleka na trgu in po trgovinah, deloma pa so stranke same prinašale mleko v preiskavo. Mleko so preiskovali z lactodensimetrom in po Jerberjevem acidobutyrometricnem načinu. Če so za mleko ugotovili, da je oporečno, so ga za- plenili. Povprečno mleko je imelo 3,1 % maščo- be, zato so 1903 uvedli normativ, da mora imeti mleko vsaj 3,2 % maščobe, če se prodaja kot pol- nomastno.32 Od mlečnih izdelkov so v Ljubljani prodajali še smetano (sladko in kislo) ter skuto. Vina je Ljubljana letno porabila okrog 25.000 hI.33 Belo vino so prodajali po 0,88-1,20 krone za liter, rdeče pa po 0,96-1,28 krone. Pivo je imelo ceno 32-40 vinarjev. Na ljubljanskem žitnem trgu so prodajali ajdo, ječmen, oves, koruzo, rž, pšenico in proso. Koru- zo so prodajali po ceni 11-18 kron za 1 q, pšeni- co pa po 14-32 kron. Glede na to, da so se v tistem času ogrevali le na trda goriva, so za kurjavo imeli na voljo bukova drva, smrekovino, borovino, oglje, koks in premog. Kubični meter bukovih drv je bil vre- den 9-10 kron, vagon (10.000 kg) trboveljskega premoga je leta 1907 veljal 165 kron, leta 1909 že 180 kron, enako tudi leta 1910. Iz istega leta je ohranjena pritožba ljubljanskega meščana, ki se mestnemu magistratu pritožuje, da imajo kmetje pri drveli premajhno mero (3/4 klaftre prodajajo za 1 klaftro). Zato predlaga mestne mere (klaftre). Od te mere naj bi kmet ali trgovec plačal 20 vinarjev; nadzornik bi pazil na pošteno Ibidem. Ibidem. J0 Marca 1902 seje magistrat obrnil na mlekarske zadruge v Logatcu, Črnem vrhu nad Idrijo, Starem trgu pri Ložu in v Postojni, čebilahko redno pošiljale mleko v Ljubljano in po kateri ceni. Od vseh so dobili negativne odgovore, le Črni vrh nad Idrijo bi bil pripravljen pošiljati dnevno 500 l mleka. ZAL, Reg 1/1261. » Marjan Drnovšek, Oris..., str. 230. » ZAL, Reg 1/1261. » ZAL, Reg 1/1260. VSE ZA ZGODOVINO 48 ZGODOVINA ZA VSE mero, korist pa bi imela tudi blagajna.34 Iz te in ostalih pritožb je razvidno, da so kupce precej goljufali in da se niso posluževali enotnih mer. Kmetje večkrat tudi niso hoteli drv zmeriti, am- pak so postavili ceno npr. za cel voz drv. Razu- mljivo pa je, da kupci s tem niso bili zadovoljni. Tako so upravičeno zahtevali, da se prodaja drv nadzoruje. Poklicni zaščitniki kupcev Konec 19. stoletja je bil v Ljubljani ustanovljen tržni urad kot samostojen gospodarski oddelek. Njegov vodja in obenem edini uslužbenec je bil tržni inšpektor, katerega naloga je bila kontrola živil in nadzor nad tržnim redom v smislu ob- stoječega tržnega reda. Za izvajanje predpisanih preiskav živil in za opremo s potrebnimi aparati in pripomočki je dobil tržni nadzornik 1050 kron. Razen tega je dobival urad za nadaljnjo nabavo aparatov, za nakup kemikalij, knjig itd. še letno vsoto 100 kron. Tržni urad je bil pre- skrbljen z važnimi aparati za kontrolo živil, z mikroskopom, z laktodensimetrom (gostomer za mleko), laktoskopom (priprava za ugotavlja- nje tolšče) in s podobnimi aparati.35 Kot nadzorna organa sta bila tržnemu nadzor- niku stalno dodeljena dva mestna stražnika, ki sta delala red na tržnici. Vendar so se le-ti stalno pritoževali, da jih je premalo in da ne zmorejo vsega dela. Slišati je bilo tudi glasove, da stražniki niso bili ustrezno izobraženi o živilih in o njihovi kontroli.36 Leta 1898 je izšlo Službeno navodilo mestnemu tržnemu nadzorniku,37 v katerem so bile opisa- ne naloge tržnega nadzornika in tržnega urada. Mestni tržni nadzornik je imel za osnovno dolž- nost, da je nadzoroval tržni promet, vestno pa je moral izvrševati tudi vse tržno-zdravstvene uka- ze, predpise živilske policije in tržnega prometa. Za stike s strankami so bile določene uradne ure vsak dan od 11. do 13. ure. Tržni nadzornik, ki je moral paziti, da sta te predpise izpolnjevala tudi njemu podrejena redarja, je moral do 1. maja vsako leto sestaviti in mestnemu magistratu predložiti poročilo o poslovanju tržnega urada v minulem letu. Tržni nadzornik je imel dolžnost in pravico, da nadzoruje vse prostore, »kjer se prodajajo oz. hranijo, delajo, pridobivajo ali predelujejo živila in potrošne reči«. Preglede so opravljali, dokler so bili trgi in prostori odprti za tržni promet, ob- časno tudi brez povoda. Nadzornik je smel jema- ti po lastni izbiri vzorce katerihkoli živil za preiz- kušnjo, če je izročil lastniku prejemno potrdilo. Za odvzeti vzorec je morala na zahtevo lastnika dati mestna občina odškodnino, ki jo je v višini navadne kupne cene določil mestni magistrat. Ta dolžnost pa mestne občine ni vezala takrat, kadar je na osnovi preizkušnje sodišče obsodilo določeno osebo in izreklo, da je dotično blago zapadlo. Odvzete vzorce je tržni nadzornik po- šiljal v preskuševališče oz. je določene preiskave izvajabsam. Če je nadzornik pri kontroli naletel na pokvarjena in zdravju škodljiva živila, je mo- ral odrediti njihovo uničenje. Tržni nadzornik je pregledoval tudi trgovine in obrtne delavnice. Posebej je moral vsakega četrt leta natančno pregledati pekarne, kajti snažnost v delavnicah in pekarnah je bila na zelo nizki ra- vni, pa tudi stanovanjske razmere pomočnikov so bile izredno slabe.38 Žal pa proti raznim prestopnikom ni bilo mogoče še bolj strogo ukrepati, ker v Ljubljani ni bilo avtoriziranega preskuševališča za živila. Mesto je sicer imelo preskuševališče, vendar le- to ni imelo statusa javnega zavoda in ni smelo iz- dajati veljavnih spričeval o živilih. Zato so morali pošiljati vzorce odvzetega blaga v Gradec ali na Dunaj, kar pa je zahtevalo mnogo časa in dosti stroškov, pa tudi živila so se lahko med potjo pokvarila. Zato so si zelo prizadevali, da bi tudi Ljubljana dobila tako ustanovo. V ta namen so že leta 1907 namenili 400 kron za ustanovitev kmetijsko-kemičnega preskuševališča, a denar ni bil nakazan. Leta 1908 so spet skušali avtorizi- rati preskuševališče in leta 1910 so končno dobili dovoljenje za njegovo ustanovitev.39 Tržni urad je smel samostojno opravljati slede- če preiskave odvzetih vzorcev in o njih izdajati zakonito veljavne razvide in mnenja:40 31 ZAL, Reg 1/1261. 35 Ibidem. 36 Ibidem. 37 Službeno navodilo mestnemu tržnemu nadzorniku (iz- dano 16. 2.1898), Službena pragmatika za uradnike in sluge mestne občine ljubljanske, Ljubljana 1898. 38 ZAL, Reg I/l261. 39 ZAL, Reg 1/1262. <° Službeno navodilo mestnemu tržnemu nadzorniku LJubljana 1898. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE i!> Na Pogačarjevein trguje bih živahno, 1906 (Fototeka Zgodovinskega arhiva Ljubljana). a) pri pregledovanju mesa in mesnih izdelkov Na podlagi razvidov je lahko zaplenil in uničil zdravju škodljivo meso. Za preiskavo se je po- služeval mikroskopa in kemičnih pripomočkov. Pri kontroli mesa so upoštevali tudi sklep, da je od začetka leta 1905 morala vsaka mesnica imeti na vidnem mestu izobešene tablice s cenami za razne vrste mesa.41 Nekaj časa so meso prodajali samo v mesnicah, od leta 1906 pa so bile dovolje- ne stojnice za prodajalce mesa, če so jih kontro- lirali živinozdravniki. b) pri kontroli prometa z mlekom Mestni magistrat je razglasil, da je treba zapleni- ti vsako mleko, ki bi imelo manj kot 3,2 % maščo- be, prav tako onesnaženo mleko oz. mleko, ki se dovaža v nečistih in neprimernih posodah. Več- krat pa je tržno nadzorstvo ravnalo preveč brez- obzirno in so vse mleko zlili po tleh. Kmetje so bili zato nezadovoljni, ker se niso mogli pritožiti, saj se na tla zlito mleko ni dalo več preiskati. Pri kontroli mleka pa je imelo tržno nadzorstvo teža- ve tudi glede mer. Magistrat je tako marca 1902 poročal deželni vladi, da so prodajalke mleka iz okolice, ki so prihajale vsak dan ali na tržne dni v mesto, prinašale mleko v različnih posodah: delo- ma v kovinastih posodah, deloma v litrskih stekle- nicah, največ pa v steklenicah rogaške slatine (ki so držale nekaj več kot stari bokal). Za mero teh steklenic ni bilo mogoče šteti, ker so bile različnih velikosti. Pač pa se je za tako steklenico udomačila cena 20 vinarjev. Kupci so sami kontrolirali mero s tem, da so pretočili mleko v lastne posode. Po razpisu deželne vlade je mestni magistrat opomi- njal kmečke prodajalke, da si naj priskrbijo mere, kar jih je en del tudi storil, nekaj pa jih je na svoje posode dalo domačim kleparjem nezakonito vtis- niti litrsko mero. Magistrat je prosil deželno vlado, naj naroči okrajnim glavarstvom oz. županstvom v okolici, da si mora vsaka mlekarica, ki prodaja mleko na trgu ali po hišah, priskrbeti kovinske mere. Očitno se tega sklepa prodajalke mleka niso držale, saj je iz poročila magistrata junija 1903 razvidno, da so nekatere še vedno prodajale mleko v steklenicah rogaške. Zato so sklenili, da se bodo le-te odslej zaplenile, proti prodajalcem in tudi kupcem pa se bo kazensko ukrepalo.42 Za ugotavljanje kakovosti mleka pa je tržni nadzornik uporabljal lactodensimeter in Ferser- jev lactoskop (ta določa količino maščobe, ugo- tavlja primesi moke, sode in salicilne kisline). ZAL, lieg L/1261. 12 Ibidem. VSE ZA ZGODOVINO 50 ZGODOVINA ZA VSE c) pri surovem maslu, maslu in margarini so z mikroskopskimi pregledi ugotavljali snažnost in žarkost. č) pri žitu so kontrolirali njegovo identiteto in kvaliteto, množino smeti itd. d) pri dišavah v nezdrobljenem stanju so ugo- tavljali njihovo identiteto in kvaliteto; pri kontroli zdrobljenih dišav so se posluževali mikroskopa. e) pri zelenjavi, krompirju, sadju in gobah so ravno tako kontrolirali njihovo identiteto in kvaliteto. f) pri kavi v zrnih, kakavu in čokoladi so po zunanjosti presojali njihovo kvaliteto. g) pri sladkorju so ugotavijali topljivost v vodi in morebitne primesi moke. h) pri kisu so kontrolirali morebitno oku- ženost z bakterijami in ugotavljali, če vsebuje primesi žveplove kisline, ostrih snovi in lesnega kisa. i) pri vinu in pivu so gledali na to, če ima kaj umetne barve, primesi salicilne kisline in saha- rina. Poleg testov, ki jih je smel nadzornik opravljati samostojno, je lahko izvajal tudi predpreizkuš- nje, in sicer: • pri moki s pomočjo mikroskopa, Voglove teko- čine in kloroformove preizkušnje; • pri konzervah zelenega sadja in zelenih priku- hah, pri sirupih, sadnih sokovih, medu je ugo- tavljal primesi bakra, salicilne kisline, saharina in umetnih barv; • pri jedilni, pitni in kuhalni posodi je ugotavljal prisotnost svinca. Tržni nadzornik je poleg vsega naštetega še dvakrat mesečno pregledoval vse tehtnice in mere, ki so se nahajale v Ljubljani v javnem pro- metu. Morebitne prestopke in nepravilnosti je ovadil in predal mestnemu magistratu v nadalj- nji postopek.43 Naloga tržnega nadzornika je bila tudi sestav- ljanje statistike tržnih cen. Tržno nadzorstvo je imelo posebne tiskane obrazce s seznami živil. Nadzornik pa je mesečno izpolnjeval te pole, tako da je ob vsakem živilu, če je bilo tisti mesec v prodaji, vpisal ceno. Tržnemu nadzorniku je poleg običajne plače pripadalo letno še 50 goldinarjev (100 kron), s ka- terimi je nabavljal tiskovine, kemikalije, strokovne knjige itd. Vendar pa je moral ob koncu leta o po- rabi tega denarja položiti natančen obračun.44 Cene rastejo Zlasti proti koncu prvega desetletja 20. stoletja so postajale vedno glasnejše pritožbe potrošni- kov o naraščajoči draginji, ki je prizadela pred- vsem delavske družine. Le-tem namreč, potem ko so poravnale stroške visokih stanarin, ni ostalo kaj dosti sredstev za življenje. Najprej stanovanje Za lažjo predstavitev si poglejmo višino delav- skih mezd45 leta 1908: zidarske so se začele pri treh kronah, ključavničarske, mizarske in sodar- ske pa pri 3,50 kronah. Zgornja meja mizarskih in sodarskih je bila 4,20 krone, zidarskih 4,40 krone, medtem ko so se ključavničarske lahko povzpele do 5 kron. Če ob teh zneskih upošteva- mo še visoke stanarine, ki so bile tudi odraz po- manjkanja stanovanj, ugotovimo, da je delavcem ostalo komaj dovolj sredstev za življenje njihovih družin. Kljub živahni stanovanjski popotresni iz- gradnji je namreč v Ljubljani pred prvo svetovno vojno primanjkovalo zlasti cenejših, in manjših stanovanj. In ravno pri majhnih stanovanjih so bili višji stroški, po drugi strani pa je bil pri nižjih dohodkih delež najemnine v okviru celotnih iz- datkov višji. Za takšno manjše stanovanje je moral najemnik odšteti do 120 kron letne najemnine; vendar je bilo takih stanovanj le okrog 16 %.46 In kakšne so bile cene ostalih stanovanj? Leta 1908 je znašala povprečna najemnina dobro opremljene sobe 30 kron mesečno. Istega leta je bila povprečna letna najemnina za 3-sobno stanovanje 600 kron in za 4-sobno 800 kron. Te cene so veljale za novejše hiše; v starih je bila na- jemnina nižja. Že leto kasneje so bile najemnine višje: za 3-sobno je bilo letno potrebno odšteti povprečno 660 kron in za 4-sobno 880 kron. Poleg najemnine so morali stanovalci plačati še ostale stroške.47 43 Ibidem. 44 Ibidem. 45 ZAL, Rog 1/1260. 46 Andrej Studen, Stanovati..., str. 27,30-31. 47 ZAL, Reg I/'1259. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 51 Neprimerljivo boljši od delavskega pa je bil položaj uradništva. Razpon njihovih plač je bil izredno velik, saj so se delili v 8 plačilnih razre- dov,48 poleg plače pa so bili deležni še dodatkov in drugih ugodnosti, med katere so sodile tudi nižje stanarine. Leta 1909 je bila letna stanarina za uradniško stanovanje z vsemi potrebnimi izdatki:49 320-360 kron za dvosobno, 450-500 kron za trosobno, 600-700 kron za štirisobno, 750-900 kron za petsobno in 1000-1200 kron za šestsobno. V letih pred prvo svetovno vojno je draginja postajala vedno hujša. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da draginje niso občutili samo v Ljubljani, ampak se je kot odraz takratnih (življenjskih) razmer bolj ali manj odražala v celotni Avstriji. Najbolj so občutili draginjo živil in kuriva. Kot enega od vzrokov draginje so šteli prekupčevanje, ki ga je bilo največ na mitnicah. Zato je tržno nadzorstvo skušalo prekupčevanje omejiti in prestopnike kaznovati.50 V tem času so se precej povečale tudi cene osnovnih živil - moke, mesa in mleka. Zaradi vi- sokih uvoznih carin (uvoz iz Ogrske)51 so močno zrasle cene žita in moke; rast cen osnovnih živil in poskuse, da bi se ta rast preprečila, lahko v na- daljevanju vidimo na primeru mesa in mleka. Za uvoz cenejšega mesa Od začetka stoletja je bila opazna konstantna rast cen. Slišale so se pritožbe, da ljudje tega ne zmorejo več. Kljub naporom magistrata se je cena mesa le malo znižala. Tudi vlada, trgo- vinske zbornice in parlament so brez uspeha skušali vplivati na znižanje cen. Za draginjo mesa so navajali več vzrokov, npr. pomanjkanje klavne živine, naraščajočo porabo. Industrijski krogi so menili, da je vzrok visoka cena živine in mesa ter zvišanje cen poljedelskih pridelkov; zastopniki poljedelstva pa so bili prepričani, da je vzrok draginje kartelstvo, prekupčevanje 48 Uradniki v osmem plačilnem razredu so lela 1909prejeli 1.600-2.200 kron letne plače (+ 504 kron aktivitetnih do- klad), vpetem 3600-4.800 kron (+ 966 kron doklad), v najvišjem, prvem, pa 10.000-14.000kron (+ 1.540kron dodatkov). Prim.: Eva Holz, Nacionalna problematika uradništva na Kranjskem in Goriškem v drugi polovici 19. stoletja, Magistrska naloga, Oddelek za zgodovino, Fi- lozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana 1983, str. 155, <9 ZAL, Reg 1/1260. 50 ZAL, Reg I/1262. 51 ZAL, Reg I/l 263. in zvišanje delavskih mezd. Spet drugi so kot vzroke navajali visoke carine na žito in živino ter veterinarsko-policijske zapore. Živino za zakol je Ljubljana dobivala s podro- čja Kranjske, uvoz je bil le minimalen. Ljubljan- ski občinski svet je, podobno kot so to storila avstrijska mesta, poslal peticijo ministrstvu za notranje zadeve, v kateri je predlagal, da bi se odprle ruske in romunske meje za uvoz klavne živine. Podražitve mesa so postajale namreč vedno bolj občutne. V času 1900-1905 se je cena govejemu mesu zvišala v povprečju za 25 kraj- carjev pri kilogramu, telečjemu za 26 krajcarjev, svinjini pa za 16 krajcarjev. To zviševanje cen pa je bilo značilno za vso Avstrijo in Nemčijo. Na ljubljanski trg je neugodno vplivalo tudi dejstvo, da se je na ljubljanskih sejmih pokupilo veliko število govedi za razne zavode, pivovarne, živino so izvažali v primorska mesta, na Koroško, v Ita- lijo, na Češko in Moravsko. Prekupčevalci pa so zalagali tudi obmorska kopališča, zlasti Opatijo ter razna letovišča na Tirolskem z mesom z ljub- ljanskega trga. Drugi vzrok za visoke cene je bilo nepravo razmerje med prodajalci in kupci, ker je bilo kupcev vedno več kot blaga. Zato bi bilo tre- ba poskrbeti za dovoz živine na živinske sejme, vendar pa je v tuzemstvu ni bilo dovolj. Edino rešitev so videli v ponovnem odprtju meje proti Rusiji in Romuniji, zato so v tej peticiji predlagali ustanovitev klavnic na meji, v katerih bi se pod strogo kontrolo klala živina, ki bi jo uvozili. Ven- dar pa ta peticija ni prinesla željenega uspeha.52 Leta 1907 so se znižale cene živini, zato je zadruga mesarjev v Ljubljani znižala tudi cene govejemu mesu. Takrat je župan opozoril tudi mesarje, ki so prodajali na stojnicah na Vodni- kovem trgu, da naj znižajo ceno mesu, ker imajo na voljo brezplačen prostor. Ker so se mesarji vztrajno upirali vsakemu znižanju cen svinjske- mu in telečjemu mesu, je ljubljanski občinski svet že poleti 1904 ustanovil draginjski odsek, ki naj bi vsaj malo ublažil draginjo. Sprevideli so, da se bodo morali poslužiti dopustnih sredstev: določitev maksimalnih tarif in odpoved brez- plačnih stojnic, občina pa bi lahko prepovedala tudi prodajo mesa na prostem. Po seji draginj- skega odseka julija 1908 so poslali prošnjo dežel- ni vladi, naj vpelje maksimalno tarifo za vse vrste mesa in mesnih izdelkov. Sklenili so tudi, da je treba klavcem in malim mesarjem odpovedati stojnice v Šolskem drevoredu ali pa zahtevati za- « ZAL, Reg 1/1261. VSE ZA ZGODOVINO 52 ZGODO VEVA ZA VSE nje pristojbine v znesku 20-30 kron na mesec. Občinski svet je zato predlagal in izvedel mak- simalne cene za goveje meso.53 Dva meseca po- zneje je sklenil, da se razveljavi razglas, s katerim je določil maksimalno tarifo za prodajo telečjega mesa. Z ozirom na višje cene telet so ta odlok razveljavili in spet uvedli »prosto konkurenco za tako dolgo, dokler se magistrat ne prepriča, da klavci svojega položaja ne zlorabljajo na škodo konsumentov«?* Ker je mesa še vedno primanjkovalo, si je ljubljanski magistrat prizadeval, da bi vlada do- volila uvoz argentinskega mesa ne samo Dunaju, ampak tudi ostalim mestom, torej tudi Ljubljani. Decembra 1910 je Ljubljana lahko uvozila 5 ton argentinskega mesa. Druga pošiljka je prišla v začetku leta 1911, tretja pa aprila istega leta. Sku- paj je Ljubljana naročila 40 ton argentinskega mesa, ki so ga ljudje radi kupovali.55 Premalo in preveč mleka Težnje kmetov, da bi se mleku cena zvišala in pa želje Ljubljančanov, da bi ostalo pri stari ceni, so konec 1905 pripeljale do »mlečne afere«. Proti koncu septembra 1905 se je med ljubljan- skimi okoličani začela živahna agitacija za po- dražitev mleka. Izšel je tiskan poziv, podpisan od »združenih kmetovalcev ljubljanske okolice«, v katerem so pozivali, da naj z oktobrom 1905 vsi proizvajalci podražijo liter mleka s 16 na 20 vinarjev. Okoličani so se radi odzvali temu pozi- vu in naznanili odjemalcem, da se s 1. oktobrom mleko podraži. Med mestnim prebivalstvom je nastalo vznemirjenje. Magistrat je preko Sloven- ca, Slovenskega naroda in Laibacher Zeitunga pozval vse stranke, katerim se je mleko s 1. okto- brom podražilo, da naj naznanijo imena svojih dobaviteljev tržnemu nadzorstvu. Združeni kmetovalci ljubljanske okolice so pozvali občin- ski svet, »kije naščuval prebivalstvo, da naj boj- kotira prodajalce mleka zaradi povišanja cene, da naj le-ta prebivalstvo pomiri do 4. oktobra, sicer bodo ustavili dovažanje mleka.« Ogorče- nje mestnega prebivalstva je še bolj naraslo, ko so okoličani na odpor meščanov proti podra- žitvi odgovorili s štrajkom. 4. in 5. oktobra je bila zato Ljubljana skoraj brez mleka, ker večina proizvajalcev ni hotela pripeljati mleka po stari ceni. Zbrano meščanstvo je na javnem shodu 53 ibidem. M ZAL, Reg 1/1262. 55 ZAL, Reg 1/1261. protestiralo zoper podražitev mleka in pozvalo mestni magistrat, da naj uvede na raznih krajih mesta mlekarne, da bi se s tem preprečil pritisk na mestno prebivalstvo in da naj ostro nastopi »proti hujskačem, ki okoličane podpihujejo zo- per mestno prebivalstvo.« Mestnemu magistratu se je naročilo, »naj najhitreje dobi dovolj mleka po primerni ceni in ga v lastni režiji prodaja». Magistrat je sklenil dogovor z mlekarskima za- drugama v Mošnjah pri Radovljici in v Brezovici. Obe sta se zavezali, da bosta dostavljali mleko vsaj s 3,2 % maščobe za ceno 15 vinarjev. Že 7. oktobra je magistrat začel v lastni režiji prodajati mleko, najprej na trgu, nato na magistratu. Oko- liški kmetovalci so se ustrašili konkurence in so spet* začeli ponujati mleko po stari ceni. Zaradi te konkurence in strožjega nadzorstva se je tudi kakovost mleka izboljšala. Ker so se odjemalci vrnili k starim mlekarjem in ker je bil magistrat vezan jemati od navedenih mlekarn vse mleko, je prišel zaradi prevelike količine mleka v nepri- jeten položaj. Bili so dnevi, ko je ostalo celo 1000 litrov mleka, ki so ga morali za vsako ceno pro- dati ali pa brezplačno razdeliti, saj so potrebovali transportne posode. Deloma je začela mlekarna izdelovati smetano in sir, deloma pa so ga, po nizki ceni, prodajali ali razdelili med reveže; ker pa je poleti primanjkovalo hladilnih naprav, se je mnogo mleka pokvarilo in sesirilo.56 S shodi proti draginji Draginja je seveda najbolj prizadelavdelavsko prebivalstvo. Zato so delavci organizirali shode, na katerih so zahtevali znižanje cen osnovnim življenjskim artiklom. Prvi so se odzvali kovinarji. 12. julija 1908 so se zbrali na shodu v Ljubljani in zbrani delavci so poslali na občinski svet sledečo resolucijo: »Ozi- raje se na dejstvo, da se živila neprestano draži- jo, pozivajo zbrani delavci občinski svet, naj pre- študira cene mesa, kruha, piva, vina in pa onih poljskih in vrtnih pridelkov, ki se privažajo na ljubljanski trg ter naj dogovorno s pristojnimi oblastmi določi od časa do časa resničnemu stanju primerne maksimalne cene, ki bi bile za vse prodajalce obvezne. Ako bi tega iz raznih vzrokov občinskemu svetu ne bilo mogoče storiti, naj seže k lastni produkciji in ustanovi naj lastno mesnico ali pekarno, ali mlin ali mestno pivovar- no, kakor že imajo druga večja mesta«.51 56 ZAL, Reg 1/1261, 1262. 57 ZAL, Reg 1/1260. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 53 Dan pozneje je bil shod tobačnih delavcev, na katerem so zahtevali znižanje cen mesu in določitev maksimalnih tarif za meso, kruh in poljske pridelke. Če občini to ne bi uspelo, pred- lagajo, naj sama ustanovi svojo mesnico, mestno pivovarno in druga podjetja, kakor jih imajo tudi druga mesta v svoji režiji.58 Podobno resolucijo so štiri dni pozneje posla- li tudi železničarji, ki so zahtevali lastno mestno mesnico, pekarno, mlin in pivovarno. Župan Hribar je vse te pobude zavrnil kot nerealne, ker tovrstna podjetja zahtevajo veliko kapitala in v vseh mestih, v katerih so jih ustano- vili, poslujejo z velikimi izgubami. Tudi draginj- ski odsek jih je zavrnil kot neizvedljive. Vsi ti protesti delavcev torej niso prinesli že- ljenega uspeha. To je bil namreč čas, ko draginja ni pestila samo Ljubljane, ampak je zajela celo Avstrijo, pa tudi Nemčijo. Tudi naši kraji so bili del procesa, ki je zajel vso zahodno Evropo, pro- cesa, v katerem je začela padati realna življenjska raven predvsem nižjih slojev. Zusammenfassung MÜTTERLEIN, UM WIEVIEL VERKAUFEN SIE DENN DIE KARTOFFELN? Der Puls der Laibacher Marktplatz zur Zeit des Bürgermeisters Hribar Ljubljana hatte lange keinen einheitlichen Platz, der als Markt vorgesehen war. Die Markthändler und Bauern, die ihre Waren auf den Markt brach- ten, verkauften sie auf verschiedenen Standor- ten. In der Zeit des Bürgermeisters Ivan Hribar (1896-19•) behandelte der Laibacher Stadtrat des öfteren die Frage einer Verlegung des Mark- tes und des Baus einer neuen Markthalle. Mit einem neuen Markt wollte die Stadtgemeinde Ljubljana die hygienischen und gesundheitlichen Mängel beim Verkauf eindämmen, die Zwischen- händler kontrollieren und die Einflußmöglich- keiten auf die Preisgestaltung vergrößern. Als im Gebiet zwischen Mestni trg und Diözese eine Straßenbahnlinie gebaut wurde, mußte der Markt umsiedeln (in die Gegend von Pogačarjev trg, Šolski drevored und den heutigen Krekov trg). Schließlich entschied man sich für den Platz, an dem zuvor das Lyzeum gestanden war. ZAL, Reg 1/1261. Des öfteren wurden Beschwerden laut, daß die Marktfrauen auf die Verkäuferinnen vom Land Einfluß hinsichtlich der Preisgestaltung ausübten. Daher wurde angestrebt, daß die Marktfrauen und die Bäuerinnen getrennt voneinander verkaufen, damit es zu keinen Be- einflussungen der Preise kommt. Die Marktauf- seher kontrollierten, ob sich die Verkäuferinnen wirklich daran hielten. Es sind zahlreiche Anzei- gen gegen Marktfrauen erhalten, weil sie nicht auf den ihnen zugedachten Plätzen verkauften. Eine Marktordnung regulierte den Verkauf auf den Märkten und dem Lebensmittelmarkt. Die alte Marktordnung aus dem Jahr 1891 war veraltet, daher arbeitete der Stadtmagistrat eine neue aus, die 1908 in Kraft trat. Sie legte fest, was auf dem täglichen Markt verkauft werden durf- te: Fleisch, Huhn, Leguminosen, Fette, Eier, Obst und andere Lebensmittel und Güter des tägli- chen Bedarfs. Auf allen öffentlichen Plätzen war der Verkauf von Brot und Konditorwaren verbo- ten, während im Marktbereich der Verkauf von Speisen und der Getränkeausschank verboten waren. Die Standplätze am Markt wurden den Verkäufern von der Marktaufsicht zugewiesen. Der Marktverkehr begann frühmorgens und dauerte bis drei Uhr nachmittags. Weil die Bäuerinnen bereits einen Tag vor Beginn der Wochenmärkte kamen, entwickelte sich diens- tags und freitags vor dem Rathaus eine Art Vor-Markt, wo die Marktfrauen von den Bäue- rinnen viele Lebensmittel aufkauften und diese dann am Markttag merklich teurer verkauften. Deshalb verbot der Gemeinderat im gesamten Stadtgebiet den Zwischenhandel an den Tagen vor dem Wochenmarkt, also an Dienstagen und Freitagen. Die Verkäufer waren verpflichtet, auf Wunsch des Kunden jede verlangte Menge der Waren abzumessen bzw. abzuwiegen. Dabei durften sie nur gesetzliche und amtlich geprüfte Meßbecher, Gewichte und Waagen verwen- den. Waren, für die festgestellt wurde, daß sie gesundheitsschädigend oder verdächtigen Ur- sprungs sind, wurden von den Marktorganen beschlagnahmt. Für die damalige Zeit verfügte Ljubljana über eine bunte Auswahl an Lebensmitteln. Die Ver- sorgung mit heimischen Produkten (Fleisch, Obst, Gemüse) war sehr gut. Man konnte am Markt auch viele Waren bekommen, die sich damals gerade erst durchzusetzen begannen, sowie viele importierte Produkte wie Schoko- VSE ZA ZGODOVINO 54 ZGODOVINA ZA VSE lade, Kaffee, einige Gewürze und Duftstoffe, chinesischen Tee usw.. Die Lebensmittelkontrolle und die Überwa- chung der bestehenden Marktordnung oblagen einem Marktinspektor, dem zwei städtische Wachmänner bzw. Polizisten beistanden. Der städtische Marktaufseher mußte alle Anordnun- gen gesundheitlicher Art sowie Vorschriften der Lebensmittelpolizei und des Marktverkehrs voll- ziehen. Zu diesen Zwecken verfügte das Markt- amt über einige Apparate zur Lebensmittelkon- trolle. Die Überprüfung der Räumlichkeiten und der Lebensmittel wurde während der Öffnungs- zeiten der Märkte durchgeführt, zeitweise auch ohne konkreten Anlaß. Der Aufseher durfte nach eigener Wahl Proben jedes beliebigen Lebensmittels zur Kontrolle entnehmen, wenn er dem Eigentümer dafür eine Empfangsbestä- tigung aushändigte. Für die entnommene Probe mußte die Stadtgemeinde auf Forderung des Eigentümers eine Entschädigung auszahlen, die vom Stadtmagistrat in Höhe des gewöhnlichen Kaufpreises festgelegt wurde. Diese Verpflich- tung der Stadtgemeinde entfiel, wenn nach ei- ner Prüfung das Gericht eine bestimmte Person verurteilte und festlegte, daß die betreffende Ware der Stadt anheimfiel. Die Proben wurden vom Marktaufseher in Prüfanstalten geschickt - bis zum Jahr 1910 nach Graz oder Wien - bzw. führte er gewisse Überprüfungen auch selber durch. Wenn der Aufseher bei seinen Kontrollen auf verdorbene und gesundheitsschädigende Lebensmittel stieß, mußte er ihre Vernichtung anordnen. Eine weitere Aufgabe des Marktauf- sehers war die Erstellung von Statistiken der Marktpreise. Insbesondere gegen Ende des ersten Jahr- zehnts des 20. Jahrhunderts wurden die Be- schwerden der Verbraucher über die wachsende Teuerung, die vor allem Arbeiterfamilien betraf, immer lauter. Arbeiterfamilien blieb, nachdem sie die hohen Wohnungsmieten beglichen hat- ten, nicht mehr genug zum Leben. Am stärksten spürten sie die Verteuerung von Lebensmitteln und Heizmaterial. Deshalb organisierten Arbei- ter (zum Beispiel Metallarbeiter, Tabakarbeiter und Eisenbahner) Versammlungen, auf denen sie eine Senkung der Preise von Artikeln des täglichen Bedarfs verlangten. Besser war die Situation der Beamten, denn zu deren Vergün- stigungen gehörte auch eine niedrigere Woh- nungsmiete. Man muß jedoch hinzufügen, daß die Teuerung nicht nur in Ljubljana spürbar war, sondern sich als Widerspiegelung der dama- ligen (Lebens)Verhältnisse in ganz Österreich bemerkbar machte. VSE ZA ZGODOVINO 66 ZGODOVINA ZA VSE NISO MAČJE ŽENSKE SOLZE Darja Šterbenc Erker, Quid lacrimis... (Rimska ženska pred obličjem smrti med 2. stol. pr. n. št. in 2. stol. n. št.), Založba/ *cf. (Oranžna zbirka), Ljubljana 2002, 271 strani. Naše predstave o rimski družbi se praviloma gibljejo znotraj meja, ki jih določa princip velike rimske patriarhalne družine, osnovne sorod- stvene in tudi gospodarske družbene skupine starega sveta. Kot njena najvažnejša značilnost se v strokovni literaturi najraje omenja izrazita notranja hierarhija in prvenstvo družinskega očeta (pater familias), čigar oblast nad vsemi družinskimi člani (ženo, otroki, klienti in sužnji) ni določala zgolj trdno ukoreninjena tradicija (mores maiorum), temveč tudi sam pravni si- stem. Moški se kot glava družine nujno ukvar- ja s politiko in vojaštvom, ženski pa ostanejo domača opravila in skrb za naraščaj. Tovrstni »državno-pravni« pogled pa omogoča le povr- šinsko analizo ustroja rimske družine, ne more pa prodreti v bistvo odnosov med njenimi člani. Tako tudi razmerje med moškim in žensko pri- kazuje preveč enosmerno, s stališča moškega, ki se ukvarja z zahtevnejšimi in pomembnejšimi opravili kakor njegova zakonska žena, zato se mu je do nedavnega v zgodovinopisju posveča- lo veliko več pozornosti kot njej. Zadeva potemtakem kar sama od sebe kliče po prevetritvi. Tu se lahko vprašamo, kakšna so sploh merila, po katerih je nekdo od ne- koga družbeno pomembnejši; ali niso morda tako imenovana moška opravila od ženskih po- membnejša le na videz, med drugim tudi zato, ker so ta bolj na očeh in se vseh dotikajo bolj neposredno, ker so v svojem bistvu tako stvarna in brez trohice nevarnih skrivnosti? Vsekakor pisano na kožo povprečnemu zgodovinopisju. Do odgovorov na ta vprašanja se lahko prebije- mo samo preko spoznanja, katere in kakšne so bile družbene naloge in vloge, ki so jih v starem Rimu opravljale in izvajale ženske. In ravno to, pogled na rimsko žensko »od znotraj« - skozi anonimno žensko množico - je predmet izvrst- ne študije klasične filologinje dr. Darje Šterbenc Erker. Kot rdeča nit se skozi celotno knjigo vleče vloga, ki je bila (ne samo) v rimski družbi ti- pično ženska - posredovanje med zunanjim, racionalnim, političnim (moškim) svetom in mejnim svetom mrtvih ter novorojenih. Vlogo posrednice med dvema svetovoma je ženskam zagotavljala naloga očiščevanja simbolnega onesnaženja, ki je po takratnih predstavah na- stopilo ob prehodih iz enega stanja v drugo - na primer ob rojstvu in smrti, na kozmični ravni pa ob menjavanju letnih časov. Vse meje in robove med različnimi kategorijami so namreč Stari ob- čutili kot nevarne in povezane z onesnaženjem. Tako je novorojeno dete še cel osemdnevni rimski teden v neke vrste ambivalentnem stanju kolebalo med obema svetovoma, vse dokler ni bilo poimenovano in očiščeno (dies lustricus). Tudi mrtvecev status je bil zaradi svoje nevarne mejnosti grožnja družbenemu redu vse do poje- dine osem dni po pogrebu (naša sedmina!), ki je žalujočo družino (familiafunesta) očistila in jo s tem vrnila v normalno vsakdanje življenje. Takšno simbolno onesnaženje je bilo ne- združljivo tako z državniškimi posli kot tudi z zelo pomembnim ritualom žrtvovanja. Ker so moške družbene vloge zahtevale čistost, so ne- posreden stik z virom onesnaženja vzpostav- ljale ženske, saj so imele nadzor nad t.i. obredi prehoda (les rites de passage), ki prevajajo bio- loške dogodke v družbene (rojstvo in smrt). Z obrednimi opravili, ki so spremljali prehode ob smrti in rojstvu, so opravljale ritualne dolžnosti v imenu svoje družine in omogočale možem ter drugim moškim sorodnikom, da so v času po- greba ohranili svoj osebni status neomadeževan in tako primeren za vsakdanja opravila. In tu pridemo do vodilne, verjetno tudi najbolj diskutabilne teze tega dela - da'ženske na druž- beni lestvici niso bile manjvredne: dopolnjevale so moške vloge in omogočale normalno delo- vanje družbe. Nedvomno sploh ni vprašanje, ali so ženske zagotavljale duhovni pendant k stvarnemu moškemu svetu, temveč, ali so to vlo- go sprejele bolj iz notranjih nagibov, ki so odraz občutljive ženske nature, ali po nekakšnem ne- pisanem dogovoru med spoloma, ki žensk ne postavlja vnaprej v podrejen položaj. Zdi se, da se avtorica bolj nagiba k drugi možnosti, ko pravi, da so ženske vztrajale zunaj družbenega in religioznega življenja s tem namenom, da bi omogočile moškim članom nemoteno opravlja- nje državljanskih obveznosti (str. 124). Takšna delitev se je najverjetneje izvršila že v arhaični družbi, ko je imel duhovni svet (in posledično tudi ženske) največjo moč v skupnosti. Šele po popolnem razkroju ritualizma, kije tradicional- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 67 no priznaval razlike med ženskim in moškim delom, so začele ženske posegati na tradicio- nalno moška področja, da bi si povrnile tisti »enakovreden« položaj na družbeni lestvici, ki naj bi ga nekoč že imele. Pojem enakovrednega moškega in ženskega dela je bržkone bolj para- fraza moderne enakopravnosti, zato ga veliko laže položimo v usta moderni kot rimski ženski - povprečni rimski matroni je bilo tovrstno raz- mišljanje tuje. Med najvplivnejše ženske družbene vloge mo- ramo vsekakor uvrstiti žalovanje in z njim pove- zano klicanje k maščevanju. Družbeni pomen in ugled žalovanja je nedvomno ženskam prinašal moč in vpliv. A pogled na rimske matere in žene, ki so ob pomoči najetih naricalk (praeficae), nekakšnih voditeljic žalnega zbora, ob grobu zamaknjeno in predirljivo kričale, je ostale dr- žavljane močno vznemirjal, saj jim je vedenjski kodeks prepovedoval, da bi ekscesivno izražali čustva. Odnos državljanov do bogov je temeljil na razumu in vzajemnem sklepanju pogodb in ne na strahu ali drugih čustvih, ki so v Rimu veljala za »pretirana« (rimska religija se namreč omejuje na pravilno izvajanje ritualnih predpi- sov in od vernika ne zahteva pristnih religioznih občutij). Ženske so s svojo zunanjo podobo (žal- na obleka brez vsakršnih vozlov in nakita, raz- puščeni in neurejeni lasje) in tudi z nenavadnim in nič kaj sramežljivim vedenjem (obredni kriki, lamentacija, praskanje po licih do krvi in bitje po golih prsih), ki je žensko postavljalo v območje mejnega in zato nevarnega, rušile ideal mirnega sožitja med državljani in bogovi v Rimu, zato je država z religioznimi predpisi prepovedala pre- tirano žensko žalovanje pri zasebnih pogrebih na javnem prostoru. Ženske so doživljale in predstavljale smrt bližnjega kot resnično izgubo za skupnost in s tem ogrožale drug vzvišen ideal rimske skupnosti - žrtvovanje posameznika za državo. Tudi klici po maščevanju so predstavljali neposredno grožnjo urejenemu družbenemu sistemu, saj so spodbujali sorodnike, da bi spore reševali mimo sodne poti po načelu krvnega maščevanja. Žalovanje je bilo torej po eni strani ženska dolžnost, ki je žalovalkam prinašala ug- led in spoštovanje, po drugi pa je država v želji, da vzpostavi obvladljivo stanje, skrajne oblike žalovanja - že samo v tem se vidi njegov izjemen vpliv - omejevala. Avtorica je obravnavani temi posvetila celih sedem let. Skozi celotno delo se neutrudno sklicuje na najvažnejše antične vire in uporablja najboljšo moderno literaturo. Površnemu bralcu bi se lahko zazdelo, da je na poti do končnega izdelka dodala le še finese, pozorni pa v poveza- ni in zaključeni celoti kmalu prepozna garaško delo. Čeprav je knjiga Quid lacrimis... v vseh ozirih plod znanstvenega dela, je avtoričin jezik tako nevsiljiv in tekoč, da bi bil koristna lektira za vso tisto množico, ki svoje puhlice skriva v na- buhli dolgoveznosti. Skratka, knjiga, ki ji kličem ad multos annos, avtorici pa ad mullos libros ! Mitja Sadek »MEDICINA JE KRONA IN CVET NARAVOSLOVNE ZNANOSTI« Dr. Fran Viljem Lipič, Topografija c-kr. dežel- nega glavnega mesta Ljubljane, Ljubljana 1834; Faksimile, prevod in spremne študije (urednica Zvonka Zupanič Slavec, prevajalka Marjeta Oblak); Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije; Ljubljana 2003- 403 strani in preglednice (faksimile), 630 strani (prevod in študije). Ljubljanski mestni zdravnik dr. Fran Viljem Lipič se je v medicinske anale zapisal predvsem kot avtor prve znanstvene razprave o alkoholiz- mu (Dipsobiostatika, 1834), s svojo Topografijo pa je postavil neminljiv spomenik predmarčni Ljubljani. Delo, ki ga sam naslov prav gotovo ne približa in ne priljubi bralcu, je v resnici biser tedanjega naravoslovja in nenazadnje literature, saj je delo večinoma pisano poljudno in tekoče, in to kljub dejstvu, da ubeseduje precej zahtevno tematiko. Lipič se v začetku Topografije posveti izčrpne- mu opisu naravnogeografskih danosti Ljubljane in okolice (geografska lega, sestava tal in voda, podnebje, temperature, rastlinstvo in živalstvo), nadaljuje pa s tematiko, ki nam je kot zgodovi- narjem zagotovo precej bližja - s poselitvijo, topografijo ulic, mestnih predelov in seveda s prebivalci tedanje Ljubljane. Lipič se je kot mestni zdravnik prav gotovo gibal v primerno visokih krogih, hkrati pa mu je njegov poklic omogočal, da se je srečeval tudi z ljudmi, ki so živeli na družbenem dnu. Njegov opis prebi- VSE ZA ZGODOVINO 68 ZGODOVINA ZA VSE valstva in poselitvenih ter stanovanjskih razmer je tako zelo čist in poveden rez skozi vse plasti ljubljanskega meščanstva med elito in lumpen- proletariatom. Lipica niso zanimale samo bival- ne razmere, prehrana in odnos meščanstva do zdravnikov in medicine nasploh, z veliko vnemo je raziskoval tudi družbenomoralni mikrokoz- mos svojih someščanov. Ljubljančanom je ta marljiv in nadarjen intelektualec dodobra po- kukal v stanovanja, lonce, kozarce, pod odeje in, brez pretiravanja, tudi v glave (»Za tukajšnje prebivalce je značilen navidez paradoksen ko- lerično-flegmatični značaj, ki ima večkrat tudi melanholične poteze...«, »Kranjci že po naravi ne izražajo svojih občutkov...«). Sad desetletnega preučevanja Ljubljane in Ljubljančanov je veličastna knjiga, ki nadgradi posnetek obstoječega stanja (naravnih danosti, poselitve, demografije, zdravstvenega stanja pre- bivalstva, patologije, družbene skrbi za zdravje - organizacije javnega zdravstva) z množico bolj ali manj izvedljivih reformatorskih idej in predlogov. V Topografiji je Lipič večkratno pre- segel svoj formalni delokrog in napovedal svojo nadaljnjo poklicno pot. Le-ta ga je iz Ljubljane vodila v Padovo in na Dunaj, težko in premalo cenjeno službo v »neposredni proizvodnji« pa je zamenjal z znanstveno-pedagoškim delom na obeh slovečih medicinskih fakultetah. Ljubljana se žal do njega ni vedla pretirano gostoljubno - po ukazu nadrejenih je Lipič kot branik »uradne medicinske znanosti« vodil boj z lokalnimi homeopati in njihovimi zagovorniki, kar ga v družbi s takim stanjem duha, kot je v tridesetih letih 19. stoletja vladalo v Ljubljani, gotovo ni naredilo za osebnost meseca, svoje pa je verjetno dodalo tudi preveč ekstremno stališče do alkohola (tega mu Kranjci verjetno niso odpustili). Kljub sorazmerno kratkemu ljubljanskemu obdobju pa je Lipiču uspelo, da je našel nekaj somišljenikov med intelektualno eli- to tedanje Ljubljane in Kranjske - njihov spisek najdemo med prednaročniki na Topografijo. Znanstveno društvo za zgodovino zdravstve- ne kulture Slovenije, zlasti pa njegova sodelavka Zvonka Zupanič Slavec, sta nam po stosedem- desetih letih približala ta biser in z mojstrskim, sočnim prevodom Marjete Oblak omogočila uživanje v Lipičevih bravurah tudi povprečne- mu ljubitelju preteklosti. Bralcu so v tej izdaji poleg prevoda na voljo tudi spremljevalne štu- dije, ki nam omogočajo dojeti živopisen spekter dejavnikov, ki so sooblikovali Lipičev čas in Ljubljano. Zvonka Zupanič Slavec v svojih dveh študijah razčlenjuje Lipičevo vlogo v medicini - kot prak- tik in pedagog ter mentor je sooblikoval cele generacije zdravnikov, popiše pa tudi popoto- vanje medicine med terapevtskim nihilizmom in »moderno« klinično medicino 19. stoletja. Va- silij Melik, Jože Žontar in Igor Grdina se v svojih študijah posvečajo umestitvi Lipica in Ljubljane v zgodovinske tokove prve tretjine 19. stoletja. Marijan Klemenčič osvetljuje geografske vidike Topografije, Aleš Krbavčič pa je pod drobno- gled vzel Lipičevo farmakoterapijo. Jože Jurca se je posvetil Lipičevi vlogi preglednika mesa in nadzornika nad živili živalskega izvora, zbirko spremljevalnih študij pa končuje razprava An- dreja Šmalca o kemijski nomenklaturi v Lipiče- vem času. Naj zaključim z mislijo, da sodi Lipičeva Topo- grafija z izjemnim spremljevalnim aparatom (ta- bele z dolžinskimi, utežnimi in drugimi merami, preglednice meritev vetra, temperature; izčrpen glosar zgodovinskih in strokovnih pojmov) na knjižno polico vsakega pismouka ali ljubitelja, ki se poklicno ali ljubiteljsko ukvarja s preteklost- jo dežele Kranjske in njenega glavnega mesta Ljubljane. Aleksander Žižek ŠOLSKA KRONIKA Zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje - XXXV Šolska kronika 2002, št. 1 in 2, Slovenski šolski muzej, Ljubljana, 2002, 408 str. Slovenski šolski muzej se že nad sto let ukvarja s preučevanjem in ohranjanjem tradicije šolstva in vzgoje. Poleg redne muzejske dejavnosti se ukvarja tudi z izdajateljsko dejavnostjo. Šolska kronika, ki je leta 1992 postala samo- stojno glasilo Slovenskega šolskega muzeja, iz- haja od leta 1964. Vsebina prve številke je usklajena z rednim uredniškim programom, poglavja pa si sledijo takole: Članki in razprave (str. 7-78), Prispevki in gradivo (str. 79-114), Spomini na šolo (str. 115-119), Jubileji (str. 121-134), In memoriam VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 69 (str. 135-140), Iz muzejskega dela (str. 141-168), Drobtinice iz šolske preteklosti (str. 169-184), Poročila in ocene (str. 185-196). Vsebina je pestra in prinaša širok izbor pri- spevkov, ki bodo zanimivi tako za strokovnjaka kot za običajnega bralca, saj posegajo na po- dročje vzgoje in izobraževanja tako problemsko kot tudi informativno. Tako se v prispevku Maje Žvanut Vzgojni ideali v 17. stoletju (str. 7-14) sre- čamo z vzgojo v času verske prenove na osnovi dela Speculum Generosae Juventutis, namenje- nega plemiški mladini, in dela Orbis pictus sen- sualium, namenjenega vsem otrokom. Avtorica ugotavlja, »da je bila nekdaj za izoblikovanje mladega človeka najpomembnejša vzgoja, izob- razba pa je bila le njen bolj ali manj pomemben sestavni del. Danes je ravno obratno, izobrazba naj bi bila ključ do vsakršnih uspehov, vzgoja pa nebodijetreba, in se z njo najraje ne bi nihče ukvarjal«. V nadaljevanju prvega poglavja se srečamo še z razpravami Zorana Radonjiča (Druga svetovna vojna v slovenskih učbenikih za zgodovino, str. 15-34), Vande Trdan (Šolstvo na Kočevskem od druge polovice 19. stoletja do konca prve svetovne vojne, str. 35-60) in Stanislava Južniča (Življenje in delo jezikoslovca Rudolfa Južniča, str. 61-78). V drugem poglavju se seznanimo s tristoletni- co delovanja uršulink v Ljubljani, predstavljen nam je Učiteljski tovariš, ki je nasledil Šolskega prijatelja in se sprehodimo po zgodovini šolstva v Brežicah - do trgovske in ekonomske šole. Poglavje Jubileji ni namenjeno osebnim jubile- jem, ampak (visokim) jubilejem šol in ga skrbno pripravlja Slavica Pavlic. Osnovni podatki iz zgodovine posamezne šole, ki jih avtorica črpa iz arhivskih virov (kronik), časopisov in brošur, imajo poseben namen - »spodbuditi šole k praz- novanju in raziskovanju svoje preteklosti«. Čisto suhoparno strokovna pa Šolska kronika tudi ni, kajti za to poskrbijo zanimivi in včasih prav hudomušni prispevki v poglavju Drobtini- ce iz šolske preteklosti. Druga številka s podnaslovom Ostankov zbornik je namenjena življenju in delu Franceta Ostanka, ki je bil dolgoletni ravnatelj muzeja, učitelj, pomemben kulturni delavec in razisko- valec šolske preteklosti. France Ostanek se je rodil leta 1902. Po maturi na učiteljišču v Ljubljani se je zaposlil na osnovni šoli v Sodražici in nato v Vodicah, kjer je bil šol- ski upravitelj. Od leta 1935 je služboval v Ljublja- ni na prosvetnem področju. Leta 1951 ga je pot pripeljala v Slovenski šolski muzej, kjer je postal ravnatelj in vodil muzej do leta 1974. Prispevki številnih avtorjev nam ne predstavi- jo samo Franceta Ostanka, kulturno prosvetnega delavca in raziskovalca, ampak tudi pregledno orišejo obdobje, v katerem je živel in ustvarjal. Pričujoča Šolska kronika prinaša za vsakega nekaj. Je informativno poučna in berljiva, opre- mljena z mnogimi fotografijami in likovno pri- jetnega videza. Ivanka Zaje Cizelj OD DOBRIH DEKLET DO FEMINISTK Splošno žensko društvo 1901-1945; urednici Nataša Buatta Kodrič, Aleksandra Serše; Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 2003; 575 strani. Pričujoč zbornik, ki so ga pripravili sodelavci Arhiva Republike Slovenije, Zgodovinskega arhi- va Ljubljana, Narodnega muzeja, Inštituta za no- vejšo zgodovino, SAZU in Univerze na Dunaju, je v bistvu odmev in nadaljevanje istoimenske razstave, ki je bila predlani na ogled v prosto- rih Arhiva Republike Slovenije. Če je omenjena razstava služila kot nekakšna vaba ali namig, ki naj sproži intenzivnejše zanimanje za slovensko »žensko« zgodovino, potem je ta zbornik precej velik del omenjene zgodovine. Urednici sta k pi- sanju povabili 30 pisk (!) in piscev (čast moških rešujejo trije), ki so prispevali kar 47 tekstov. Uvodni prispevek Marte Verginelle je odličen pregled vstopanja žensk v slovensko zgodovino. Nadaljuje ga razprava Staneta Grande o ženskah in revoluciji leta 1848, ki začenja tematski sklop »Začetki ženskega gibanja«. Avtorice in avtorji v tem poglavju predstavljajo posamezne mejni- ke in pomembne procese, ki so pripomogli k artikulaciji ženskih zahtev. V prvem delu so ob- javljeni prispevki Nataše Budna Kodrič (Žensko gibanje na Slovenskem do druge svetovne vojne in Feministične zahteve), Mateje Jeraj (Vloga in VSE ZA ZGODOVINO 70 ZGODOVINA ZA VSE položaj žensk v obdobju 1918-1941), Nevenke Troha (Slovensko žensko gibanje v Trstu na pre- lomu 19. in 20. stoletja), Vasilija Melika (Ženske in volitve pred drugo svetovno vojno) ter Bar- bare Pešak Mikec o prvi slovenski pesnici in pisateljici, ki je »žensko vprašanje« spravila tudi v literaturo - Pavlini Pajk. Slavljencu - Splošnemu ženskemu društvu (SŽD) je posvečeno drugo poglavje s prispev- ki Nataše Budna Kodrič (SŽD, Članice SŽD in Franja Tavčar), Igorja Zemljica (Ženska v dru- žini in družbi), Anje Dular (Knjižnica SŽD), pri- spevki Žive Vidmar Qosipina Vidmar), Mateje Jeraj (Minka Govekar), Katarine Keber (Minka Gašperlin) in Mojce Šorn (Maša Grom) pa za- čenjajo »biografski del« zbornika. Najprej so predstavljene »stebrice« društva, sledi pa jim po- glavje o radikalkah (Feministke) z zapisi Mateje Jeraj (Angela Vode), Darinke Drnovšek (Alojzija Štebi) in Andreje Klasinc Škofljanec (Cirila Štebi Pleško). Naslednja poglavja predstavljajo posamezne segmente članstva SŽD. Učiteljice in profesori- ce (avtorici Aleksandra Serše in Tatjana Hojan), zdravnice (Aleksandra Serše, Živa Melik), pra- vnice Oelka Melik), novinarke (Nataša Budna Kodrič, Igor Žemljic, Nina Vodopivec in Metka Gombač), prve slovenske pesnice in pisateljice (Katja Sturm Schnabl, Irena Dolschon, Barbara Cuzioc Weiss, Barbara Pešak Mikec in Polona Mlakar), glasbenice (Aleksandra Serše), poštne in občinske uradnice (Aleksandra Serše, Ljiljana Šuštar). (Pre)obsežen biografski (hagiografski) del se konča s podpornimi člani SŽD (Barbara Pešak Mikec) in poglavjem o podružnicah SŽD (na- sploh o njih piše Nataša Budna Kodrič, celjsko in še kup drugih ženskih asociacij v mestu ob Savinji predstavlja Ivanka Zaje Cizelj, mariborsko pa Metka Vrbnjak). Zbornik končujeta dve bolj politični razpravi - Anke Vidovič Miklavčič o Slovenski krščanski ženski zvezi in Vlaste Stavbar o vlogi žensk v de- klaracijskem gibanju. S pričujočim zbornikom avtorji (avtorice) po- pravljajo »krivico«, ki jim jo je doslej delala urad- na zgodovina. Izbran segment »ženske« zgodo- vine - ženstvo med marčno revolucijo in dekla- racijskim gibanjem s posebnim poudarkom na Splošnem ženskem društvu so obdelale z vseh mogočih aspektov. Resda so določena poglavja pripravljena v slogu, ki ga je »moška« zgodovina že prerasla - tako koncentracijo biografij lahko najdeš le še v biografskem leksikonu, Letu svet- nikov ali pa v knjigah o narodnih herojih. Biogra- fije so sicer jako »nucna« reč, bralca, ki ga zanima izključno nek fenomen in proces, pa žal ne pri- tegnejo. Vseeno ostaja moj odnos do knjige izra- zito pozitiven - veselim se že nadaljevanja, ko bo trnova pot doseganja družbene enakopravnosti žensk ubesedena v zanimivih študijah in mono- grafijah, temelječih na modernejši eksploataciji virov. »Ženske« zgodovine namreč ni, ravno tako ne kot »moške« zgodovine. Preteklost, sedanjost in prihodnost so skupne dimenzije. Podobno kot življenje smo si prisiljeni deliti tudi zgodo- vino in prav privoščljivo veselje me je navdajalo tudi (in zlasti ob) prebiranju biografij - vse, prav vse zagrete feministke so se idej za politično delovanje navzele v (prosvetljenem!) domačem krogu in vse so imele v svojem življenju tega ali onega »mentorja« (moškega!). Naj na koncu parafraziram priljubljen rek feministk: za vsako uspešno žensko stoji pravi moški. Aleksander Žižek MELIK.DOC Vasilij Melik, Slovenci 1848-1918. Razprave in članki. Izbral, uredil in spremno tiesedo na- pisal Viktor Vrbnjak, Študentska založba Litera, Documenta et studia historiae recentioris XV, Maribor, 2002, 766 str. V začetku marca letos je slovensko zgodovino- pisje obogatil zbornik razprav in člankov akad. prof. dr. Vasilija Melika. Knjiga, ki je izbor Meli- kovega obsežnega raziskovalnega dela, je bila v programu založbe Obzorja in urednika Andreja Brvarja že več let. Luč sveta naj bi ugledala ob avtorjevi osemdesetletnici leta 2001, vendar ji splet okoliščin žal ni bil naklonjen. Nekoč vodil- na mariborska založba je namreč propadla. Na srečo pa se je za zbornik ogrela založba Litera in jo ponudila v branje tako zgodovinarjem kot tudi širšemu krogu bralcev na Slovenskem. Sedeminpetdeset člankov in razprav, kolikor jih šteje knjiga, pomeni veliko olajšanje vsakemu raziskovalcu, ki se ukvarja s Habsburško monar- hijo in Slovenci po marčni revoluciji. Medtem ko je bilo poprejšnje raziskovanje Melikovega dela VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 71 in brskanje za številnimi nadvse uporabnimi citati povezano z urami sedenja (in čakanja v NUK-u) ter listanjem po številnih strokovnih re- vijah (nekateri članki še sploh niso bili objavljeni v Sloveniji), so sedaj pred nami zbrane razprave enega najboljših in najbolj sistematičnih zgodo- vinarjev novejše slovenske zgodovine. Zbrani članki, objavljeni od konca štiridesetih do srede devetdesetih let v različnih domačih in tujih revijah, predstavljajo smiselno in kronolo- ško zasnovano celoto najpomembnejših pro- blemov slovenskega narodnega razvoja od leta 1848 pa do razpada dvojne monarhije, ko so bili po skromnih začetkih »Slovenci že povsem razvit narod z razplasteno družbo, z razvito kulturo, znanostjo in umetnostjo, z najrazličnejšimi gospodarskimi, političnimi, kulturnimi društvi in organizacijami, povsem izoblikovanim jezi- kom in strokovno terminologijo, skratka, narod, ki ima sicer nešteto težav in problemov, ki mu nasprotniki še vedno odrekajo enakopravnost, ki še vedno nima docela slovenskih srednjih šol niti univerze, kije zato velikokrat poln dvomov vase in pesimizma, kipa vendarle nedvomno in trdno obstaja in živi.« (str. 525) V uvodnem avtobiografskem članku spozna- mo Melikova mlada leta in njegov odnos do zgodovine in njenega raziskovanja v času nje- govega znanstvenega dozorevanja. Temu sledi njegovo znanstveno raziskovanje. Pomemben del zajemajo razprave, ki obravnavajo politično zgodovino od začetkov ustavnega življenja do preloma stoletja in spadajo v okvir projekta »re- vizije« slovenske zgodovine. Z njo so skušali slo- venski zgodovinarji prevrednotiti preveč črno- belo podobo slovenskega narodnega razvoja, kot ga je videl Ivan Prijatelj. V skoraj pol stoletja trajajočem delu je Melik bistveno dopolnil Pri- jatelja in ostale predhodnike, ki so se ukvarjali z njegovim področjem. Z uporabo novih virov, denimo arhivskim volilnim gradivom, ki se ga je lotil kot prvi, pa je odstiral tančico novih poglavij v zgodovinopisju. Seveda je zbornik poln tudi drugih tem, ki osvetljujejo slovensko zgodovino sedmih dese- tletij. Revolucionarno leto 1848 na Slovenskem in ideje Zedinjene Slovenije je Melik razširil specifično še na Celje. V obširnem članku je podal Frankfurtske volitve in Slovence v istem letu. Zanimalo ga je obdobje neoabsolutizma in njegove nacionalnopolitične razmere pri nas. V ustavni dobi se je loteval taborov, ki so pomembno vplivali na oblikovanje slovenske narodne zavesti, pa klerikalno-liberalnih trenj, odnosa Slovencev do slovanstva in jugoslo- vanstva. Melik je med Slovenci iskal odmeve in vplive pomembnih vojaških dogodkov in pretresov, ki so potekali relativno blizu (oku- pacija Bosne in Hercegovine), ali dlje (Pariška komuna). Obravnaval je odnos Slovencev do monarhije in dinastije skozi sedemdeset let, pa čas pred prvo svetovno vojno in razpad Avstro- Ogrske. Zanimale so ga tudi cerkvene razmere, ki jih je podajal v daljšem časovnem obdobju, kot npr. Cerkev v drugi polovici 19. stoletja na Slovenskem ali pa problem ljubljanske škofije v isti dobi. V daljšem časovnem razponu je označil še druge fenomene slovenske zgodovine, kot so bili slovenski državnopravni programi med leti 1848-1918 in razvoj slovenske nacionalnopoli- tične zavesti v letih 1861-1918. Specifično je vzel pod prizmo še volitve v Kranju in Ribnici v ustav- ni dobi in še čez, za isto obdobje pa je obdelal še volilne uspehe Nemcev, Italijanov in Slovencev v Ljubljani, Mariboru in še nekaterih kranjskih ter spodnještajerskih mestih. Prav tako se ni iz- ognil Slovencem v dunajskem državnemu zboru konec devetdesetih let 19. stoletja in v prvih letih 20. stoletja. Izredno tankočutne in nič več črno-bele so njegove biografske slike vplivnejših slovenskih politikov druge polovice 19. in prve polovice 20. stoletja. Tako je v daljšem zgodovinskem razvoju orisal Antona Aleksandra Auersperga oziroma Anastasiusa Grima, slavista Frana Miklošiča, Janeza Bleiweisa in njegovo vlogo v slovenski politiki, Lovra Tomana z njegovimi kvalitetami in slabostmi, Frana Levstika in Josipa Vošnjaka ter njegove dragocene Spomine, ki jih je Melik tudi uredil. Akad. prof. dr. Vasilij Melik je vzel pod drobnogled tudi znanega mladoslovenskega politika liberalnih nazorov Valentina Zamika, ki ga seveda ne smemo »presojati po današnjih poj- movanjih liberalizma«, saj ni bila »večina tedanjih liberalcev niti brezverska niti protiverska, ampak samo protiklerikalna.« (str. 443) V delu je našel mesto ljubljanski popotresni župan Ivan Hribar, prav tako pisec svojih spominov, ki jih je uredil Melik. Ob njem srečamo še Janeza Evangelista Kreka in njegov pomen v slovenski zgodovini ter Antona Korošca, ki je igral pomembno vlogo v Kraljevini SHS. Odločitev Viktorja Vrbnjaka, da zbere priču- joče članke v celoto, je hvalevredna. Melikovo delo, ki je bilo doslej raztreseno po številnih pu- VSE ZA ZGODOVINO 72 ZGODOVINA ZA VSE blikacijah, prihaja v strnjeni obliki še bolj do izra- za, saj prinaša v enem kosu nove poglede, nove poudarke in nove osvetlitve slovenskega narod- nega življenja v Habsburški monarhiji od revolu- cije leta 1848 do konca monarhije leta 1918. Bra- lec, ki bo posegel po bogati knjigi s prefinjeno analizo virov in jasnimi, dobro argumentiranimi tezami, bo lahko sledil Melikovemu živahnemu in neposrednemu jeziku, njegov smisel za pripo- ved pa ga bo s pomočjo živih citatov pripeljal tja, kamor si je avtor verjetno tudi želel, v duh časa, ki ga posamezna razprava obravnava. Skratka, Melikovo dragoceno delo je po eni strani železni repertoar vsakega strokovnjaka, ki se ukvarja s Slovenci v Habsburški monarhiji, po drugi strani pa zbirko Melikovih razprav toplo priporočam tudi širšemu krogu bralcev. Filip Čuček VSE ZA ZGODOVINO UDK 796.8•(420)"15" STERGAR Katja, dipl. lit. komp., Majde Vrhovnikove 30, SI - 1000 Ljubljana SABLJANJE V ELIZABETINSKI ANGLIJI ZGODOVINA ZA VSE, 10/2003, št. 2, str. 5-14 Orožja v obliki meča so poznana že iz bronaste in železne dobe, prisotna so bila v starem Egiptu, antični Grčiji in anti- čnem Rimu. Meč je orožje, ki simbolizira vojno, pravico, vojaške veščine in čast. V 16. stoletju, ko je meč izgubil svojo funkcijo v vojaškem spopadu je prišlo tudi do prvih pravih razlik med vadbo in bojem ali tekmovanjem. Konec 15. stoletja so se v Nemčiji začele razvijati sabljaške nevojaške združbe kot Marxbrüder in Federfechten, ki so vodile sabljaške šole in predstavitvene turnirje. Zlasti v Italiji so se v tem času že uveljavila osnovna načela, ki so kasneje postala podlaga za moderno evropsko sabljanje. Evropski vojaki, vitezi in celo meščani so vadili samoobrambo s kombinacijami krajšega in daljšega orožja, z učinkovitimi elementi ruvanja, boksanja, metanja in brcanja. Elizabctinska doba je prinesla veliko revo- lucijo v orožju, razlikovanje med vojaškimi dvoboji ter sabljaško umetnostjo je postalo vedno bolj očitno, enak je ostal le še cilj - zadeti in ob tem ne biti zadet, kar je še dandanes osnovno načelo tudi športnega sabljanja. Elizabctinska Anglija je bila raj za sabljaške navdušence, dovolj je bilo šol različnih mojstrov, na voljo je bila množica raznolikega orožja, poleg tega pa skoraj ni bilo verjetno, da bi lahko zmanjkalo nasprotnikov, ki so to postali po lastnih željah ali zaradi okoliščin, ki so jih v dvoboj prisilile. _£>-_ UDK 334.782:739.1(497.4 Ljubljana)"l6/18" KOS Marjana, prof. zgodovine in dipl. etnologinja, višja arhivistka; Zgodovinski arhiv Ljubljana, Mestni trg 27, SI - 1000 Ljubljana NI VSE SREBRO, KAR SE SVETI ZGODOVINA ZA VSE, 10/2003, št. 2, str. 15-23 Ljubljanski zlatarski ceh se uvršča med najmanjše v tem mestu. Nastal je vsaj leta 1660, od takrat so njegova prva poznana pravila. Pred tem časom je znanih komaj nekaj tu delujočih zlatarjev, prvi se omenja leta 1301. Konec 18. stoletja je bila zlatarska obrt že nekaj časa v težkem položaju. V pehanju za preživetjem in višjo življenjsko ravnijo so ljubljanski obrtniki, tu imam v mislih predvsem zlatarje, skušali marsikatero določilo pravil tolmačiti sebi v prid, a se ni vedno obneslo. Čeprav so v tem času v Ljubljani delovali le štirje mojstri, kaže, da niso živeli v zgledni slogi. Bili so si tovariši, a tudi neusmiljeni tekmeci. V začetku leta 1800 je vladala v zlatarskem cehu nedopustna samovolja. Sestanki ceha so potekali brez navzočnosti komisarja, izvedelo pa se je tudi, da je vajenec vdove Franziskc Loschi (ločene Hoffer) vsaj pol leta delal samostojno, brez vsakega nadzora, in bil ravno tako brez vednosti komisarja tudi odpuščen, šušljalo pa se je tudi, da zlatarji goljufajo pri označevanju srebrnih izdelkov. V želji po preživetju so obrtniki posegali po vseh mogočih sredstvih, prav so jim prišli tudi dvajset in več let stari grehi tovarišev. V tako majhni cehovski združbi, kot je bila ljubljanska zlatarska (srcbrarska), je bilo najbrž težko karkoli skriti, prav tako pa je maloštevilnost omogočala večjo povezanost in način "roka roko umije". _àr: UDK 929 Gradišek M. 615.015.32:929 Gradišek M. ŠILC Jurij, doktor znanosti, raziskovalec, Cesta Cirila Kosmača 51, SI -1211 Ljubljana-Šmartno »KAJ NI TAK, KAKOR DAJE UŠEL HUDIČU IZ TORBE?!« Zmage in porazi priorja Favsta Gradiška, čudodelnega zdravnika na Kranjskem ZGODOVINA ZA VSE, 10/2003, št. 2, str. 24-41 V začetku 19. stoletja je bil na Kranjskem zelo vpliven duhovni vodja homeopatov prior reda usmiljenih bratov Favst (Matej) Gradišek, ki je bil od leta 1807 tudi upravnik ljubljanske deželne civilne bolnišnice. Ko so Francozi 1811. razpustili red usmiljenih bratov, se je Gradišek preselil v Šmartno pod Šmarno goro, kjer je nadaljeval z delom v svoji homeopatski ordinaciji do smrti leta 1837. V pričujočem prispevku opisujemo nenavadno življenjsko pot tega samosvojega »čudodel- nega« zdravnika, rojenega 1. septembra 1776 v Gameljnah pri Ljubljani. UDC 79•.8•(420)"15" STERGAR Katja, BA Comp. Lit., Majde Vrhovnikove 30, SI -1000 Ljubljana FENCING IN ELIZABETHAN ENGLAND HISTORY FOR EVERYONE, 10/2003, No. 2, p. 5-14 Sword-shaped weapons have been known to mankind as far back as the Bronze Age and the Iron Age and were used in Ancient Egypt, Greece and Rome. In addition to being a weapon, the sword is also a symbol of war, justice, military skill and honour. In the 16th century, when the sword lost its supremacy in military conflicts, the first real distinctions between competing and practice sparring, as opposed to life and death fights developed. Towards the end of the 15* century, non-military fencing "corporations" such as "Marxbrüder" and "Federfechten" began to emerge in Germany. These cor- porations opened schools and organised bouts at which their students demonstrated their skills. In Italy at this time, the fundamental principles that form the basis for contemporary European fencing had already evolved and were applied in all schools. European soldiers, knights, and even burghers learned and practiced forms of self-defence using a combina- tion of longer and shorter weapons and very effective elements of wrestling, pugilism, throwing techniques and kicks. The Elizabethan age brought a great revolution in weaponry and the distinction between military hand-to-hand combat and the art of fencing became increasingly apparent. The final goal, however, remained the same: to score a hit and to avoid taking a hit in the process - which is still also the main aim in contemporary sport fencing halls today. Elizabethan England was a paradise for fencing enthusiasts: there was an abundance of schools of various styles run by Masters, with a whole range of different weapons at their disposal, and in addition to this, it was hardly likely that there would be a lack of opponents - who either fought of their own free will, or because circumstances had forced them to. _àr-_ UDC 334.782739.1(497.4 Ljubljana)"l6/18" KOS Marjana, BA Ethnol. and History Teacher, Senior Archivist, Historical Archives of Ljubljana, Mestni Trg 27, SI -1000 Ljubljana ALL THAT GLITTERS IS NOT SILVER HISTORY FOR EVERYONE, 10/2003, No. 2, p. 15-23 The Ljubljana Goldsmiths' Guild ranks amongst the least numerous in this town. Its first known book of rules dates back to 1660, al- though it is surmised that it was founded at an earlier date. Only a few goldsmiths plying their trade in these regions were recorded earlier, the first such recording being in 1301. At the end of the 18th century, the goldsmiths' craft had been in a difficult position for some time already. In the struggle for survival and a higher standard of living, the craftsmen of Ljubljana - above all the goldsmiths - had often attempted to interpret many a stipulation of the rules and ordinances governing their trade to their own advantage and were sometimes caught in the act Although there were only four Master Goldsmiths active in their trade in Ljubljana at the time, it seems that none of them lived in harmony with his rivals, as the fact that they were colleagues did not necessarily mean that they could not be relentless competitors. The beginning of the year 1800 marked a state of gross liberalism within the Goldsmiths' Guild. Guild meetings were held without the supervision of a commissary, and the news leaked out that the apprentice of the widow Franziska Loschi (previously divorced from Mr. Hoffer) had been working independently for at least a half a year without any supervision whatsoever. The luckless apprentice was sum- marily fired - also without the commissary's knowledge - while the most recent gossip in the streets was that the goldsmiths were cheating with false stamps of authenticity on their silver alloy products. In grasping for the better life, craftsmen scoffed at few means for furthering their careers - let alone the use of juicy titbits on transgres- sions committed by their colleagues twenty or more years ago. In such a small guild circle as was the Ljubljana Gold (and Silversmiths') Guild, it was no doubt difficult to keep a secret, yet although this was an inconvenience, it was offset by the greater ease in which cosy arrangements of the type "you scratch my back and I'll scratch yours" could be made. _àr-_ UDC 929 Gradiäek M. 615.015.32:929 Gradiäek M. Jurij SILC, PhD, Researcher, Cesta Cirila Kosmača 51,1211 Ljubljana-Šmartno »DOES HE NOT LOOK AS THOUGH HE HAS ESCAPED FROM THE DEVIL'S OWN BAG OF TRICKS?« The victories and the defeats oí Prior Favst Gradiäek, the Carniolan doctor with miraculous healing powers HISTORY FOR EVERYONE, 10/2003, No. 2, p. 24-41 In the beginning of the 19,h century, the prior of the Order of the Brothers of Mercy Favst (Matej) Gradišek, was very influential as the spiritual leader of the homeopathic method of healing. From 1807 onwards, Favst Gradiäek was also the General Manager of the Ljubljana Provincial Civic Hospital. When the French dissolved the Order of the Brothers of Mercy in 1811, Gradišek moved to the village of Šmartno by Mt. Šmarna Gora, where he continued with his work in his own homeopathic clinic until his death in 1837. The following article depicts the extraordinary life path of this very self-reliant doctor and "miracle-worker", who was born on September 1,1776 close to Ljubljana in the village of Gameljne. UDK 394(497.4 Ljubljana)"1900/1910":711.552.6 Marija Počivavšek, prof, zgod., muzejska svetovalka, Muzej novejše zgodovine Celje, Prešernova 17, SI - 3000 Celje »VI MAMCA, PO ČEM PA KROMPIR DASTE?« Utrip ljubljanske tržnice v Hribarjevi dobi ZGODOVINA ZA VSE, 10/2003, št. 2, str. 42-54 Avtorica na osnovi arhivskih virov predstavi ljubljansko tržnico v času 1900-1910. V času županovanja Ivana Hribarja so tržni prostor preselili na mesto, na katerem je prej stal licej. V ta čas segajo tudi začetki razmišljanj o gradnji pokrite tržnice, za katero so tedaj celo že izdelali načrte. Leta 1908 so sprejeli nov tržni red, ker je bil stari že precej zastarel. V razpravi sta predstavljena tudi sistem in vloga tržnega nadzorstva, kar je z delovanjem trga neločljivo povezano. V nadaljevanju zvemo več o živilih, ki jih je v tistem času ponujal ljubljanski trg, nazadnje pa avtorica osvetli tudi problem draginje, ki se je začela kazati v tistem času in je prizadela predvsem nižje in delavske sloje. _£*-_ UDK 343.359(497.4)"1918/1941" PREMK Martin, mag. zgodovine, Oražnova 1, SI - 1000 Ljubljana »KMALO NE BO VEČ POŠTENEGA KONJA ALI GOVEDA VEČ PRI NAS« Nekaj podatkov o tihotapstvu čez Javornike med vojnama ZGODOVINA ZA VSE, 10/2003, št. 2, str. 55-65 Avtor je na osnovi arhivskega in časopisnega gradiva, literature ter ustnih virov orisal tihotapstvo iz Loške doline čez Javornike v času med prvo in drugo svetovno vojno. V uvodu je prikazal nastanek »rapalske meje« in spremembe, ki jih je nova meja s svojo infrastrukturo prinesla v Loško dolino. Orisan je tudi položaj Loške doline med vojnama, posebno pa vpliv gospodarstva na življenje ljudi. Nato je na podlagi treh ustnih pričevanj in ostalih virov opisan potek tihotapstva. Največ se je tihotapilo konje, pa tudi ostalo živino, meso in tobak. S tihotapstvom so služili praktično vsi domačini, ki so bili sposobni oziroma so si upali čez mejo. Tihotapilo se je ves čas, od »demarkacijske linije« ob koncu prve svetovne vojne do začetka druge. Trgovino s pretihotapljenimi konji so vodili lokalni trgovci, ki so domačim fantom plačevali, da so konje dostavili čez mejo. Fantje so za dostavo konja čez mejo prejeli znesek, ki je bil skoraj enak mesečni plači delavca na žagi. _âr-_ uizjj UDC 394(497.4 Ljubljana)"1900/1910":711.552.6 Marija Počivavšek, History Teacher, Museum Advisor, Museum of Recent History Celje, Prešernova 17, Si - 3000 Celje »HOW MUCH FOR THOSE POTATOES, MAM?« The beat of the Ljubljana open-air marketplace in Hribar's time HISTORY FOR EVERYONE, 10/2003, No. 2, p. 42-54 Using archival sources, the author depicts the open-air marketplace in Ljubljana from 1900-1910. When Ivan Hribar was Mayor of the city of Ljubljana, the open-air marketplace was moved to the site where the Lyceum Theatre once stood. It was during this time also that the thought of building a covered marketplace began to seem more viable and the plans for it were elaborated. In 1908 new ordinances governing trade in the open-air marketplace were passed, as the old regula- tions were becoming obsolete. The article also discusses the system and role of supervision of the marketplace - a topic indivisible from its everyday activities. This is followed by a more detailed account of the produce on sale at that time at the "Ljubljanska tržnica" or open-air marketplace and the author concludes by shedding some light on the problem of growing prices which began to make itself felt in that decade, and by which above all the lower and working classes were hit the hardest. _àr-_ UDC 343.359(497.4)"1918/194l" PREMK Martin, MA History, Oražnova 1, SI - 1000 Ljubljana »SOON THERE'LL BE NEITHER HONEST HORSE NOR COW TO BE HAD IN THESE PARTS« Some facts about the Javorniki smuggling route between the two wars HISTORY FOR EVERYONE, 10/2003, No. 2, p. 55-65 Based on archival and newspaper material, literary and oral sources, the author gives a vivid description of the smug- glers' route that led from the Loška Valley over the Javorniki mountain range during the time between WWI and WWII. The introduction consists of an outline of the establishment of the "Rapallo" border and the changes that the new border infrastructure brought about in the Loška Valley, and gives us some insight into the situation prevailing in this valley dur- ing the two wars - particularly from the viewpoint of the impact of the subsequent economic changes on the lives of its inhabitants. This is followed by a depiction of the art of smuggling, based on three oral narratives and the above listed sources. The articles that were most often smuggled were horses, followed by other livestock, meat and tobacco. Smug- gling was a source of livelihood for practically all the inhabitants of the valley who were capable and daring enough to cross the border, and the activity was just about continuous - from the establishment of the "demarcation line" at the end of WWI up until the outbreak of WWII. The trade in smuggled horses was conducted by the local tradesmen who paid the young men of the valley to deliver the animals across the border. For each successfully delivered horse, a smuggler could look forward to receiving an amount equivalent to the average wages for one month's labour in a sawmill. _2ir: ZGODOVINA ZA VSE 77 ZGODOVINA ZA VSE Bibliografija (Srečko 1994 Alja Brglez, »Govorica telesa ali tisto, česar se v srednjem veku ni dalo slišati«, leto 1, št. 1, str. 79-80, 1994. [COBISS.SI-ID 10613301] Peter Burke, »Zgodovina dogodkov in povratek k pripovedništvu«, leto 1, št. 2, str. 70-78,1994. [COBISS.SI-ID 3615285] Bojan Cvelfar, »No, zdaj pa če imaš denar, daj ga sem, potem se pa hitro z menoj spolsko združi : k zgodovini tajne prostitucije v Ljubljani na začetku stoletja«, leto 1, št. 2, str. 11-29,1994. [COBISS.SI-ID 8802361] Janez Cvirn, »In kaj je historična antropologija?«, leto 1, št. 1, str. 77-79,1994. [COBISS.SI-ID 10613045] Janez Cvirn, »Sapralot! To bo pa močan strel« : k zgodovini dvoboja na Slovenskem«, leto 1, št. 1, str. 33-43,1994. [COBISS.SI-ID 8793913] Janez Cvirn, »Vsega je bil kriv Buffalo Bill : • zgodovini boemskega življenja v Ljubljani pred prvo svetovno vojno«, leto 1, št. 2, str. 1-10,1994. [COBISS.SI-ID 8802105] Marjan Drnovšek, »S cugom do Bremna in z barko do Noviga Jorka« : izseljenčevo doživljanje poti v Ameriko«, leto 1, št. 2, str. 45-57,1994. [COBISS.SI-ID 8803129] Igor Grdina, »Brižinski spomeniki kot dialoški tekst«, leto 1, št. 2, str. 79-87,1994. [COBISS.SI-ID 3615541] Igor Grdina, »Problem literarnega zgodovinopisja na Slovenskem«, leto 1, št. 1, str. 58-75,1994. [COBISS.SI-ID 62240512] Dušan Kos, »Življenje, kot ga je pisala dota : vloga poročnih prejemkov v življenju kranjskega in slovenještajerskega plemstva v 14. stoletju«, leto 1, št. 2, str. 58-69,1994. [COBISS.SI-ID 8810809] Tone Kregar, »Abortus od antike do danes«, leto 1, št. 2, str. 92-97,1994. [COBISS.SI-ID 10622773] Franc Rozman, »Knezi Windisch-Graetz v 19. in 20. stoletju«, leto 1, št. 2, str. 105-107,1994. [COBISS.SI-ID 8075524] 1994-2003 Maček) Andrej Studen, »Nova revija za historično antropologijo«, leto 1, št. 1, str. 76-77,1994. [COBISS.SI-ID 247412] Andrej Studen, »Smrdelo je kot kuga : k zgodovini higienskih razmer v Ljubljani pred prvo svetovno vojno«, leto 1, št. 1, str. 44-57,1994. [COBISS.SI-ID 8794425] Petra Svoljšak, »Velika vojna«, leto 1, št. 2, str. 88-92, 1994. [COBISS.SI-ID 10622517] Anton Šepetavc, »Pridiga o prijaznih gostoljubnih, dobrih Slovencih, ki niso vedno (bili) taki«, leto 1, št. 1, str. 20-32,1994. [COBISS.SI-ID 62237952] Marko Štuhec, »Kranjska suita za zrcalo, vilico, nož, žlico, kavno ročko, čajnik in njuhalni robec«, leto 1, št. 1, str. 1-9,1994. [COBISS.SI-ID 8783673] Peter Vodopivec, »Kako so ženske na Slovenskem v 19. stoletju stopale v javno življenje : prispevek k zgodovini žensk v slovenskem prostoru (1848-1900)«, leto 1, št. 2, str. 30-44,1994. [COBISS.SI-ID 8802873] Aleksander Žižek, »Meščanstvo v habsburški monarhiji. Del 1«, leto 1, št. 1, str. 80-86,1994. [COBISS.SI-ID 62241792] Aleksander Žižek, »Meščanstvo v habsburški monarhiji. Del 2«, leto 1, št. 2, str. 102-105,1994. [COBISS.SI-ID 10598197] Aleksander Žižek, »Una dua so bli sraun, ko so babo saklal« : zločin iz gostilne ob glavni trgovski cesti med Dunajem in Trstom«, leto 1, št. 1, str. 10-19,1994. [COBISS.SI-ID 8783929] Aleksander Žižek, »V kraljestvu okusov«, leto 1, št. 2, str. 97-102,1994. [COBISS.SI-ID 10630709] 1995 Bojan Cvelfar, »Kako so živeli —«, leto 2, št. 2, str. 70-73,1995. [COBISS.SI-ID 99731200] Bojan Cvelfar, »O časih tovarn za oblikovanje človeka in njegove duše«, leto 2, št. 1, str. 106-108, 1995. [COBISS.SI-ID 99703552] Janez Cvirn, »Obesiti za pete in scvreti nad ognjem : Slovenci in Habsburška monarhija«, leto 2, št. 2, str. 9-15,1995. [COBISS.SI-ID 8972089] VSE ZA ZGODOVINO 78 ZGODOVINA ZA VSE Ervin Dolenc, »Za menoj ne bodo farji pevali - - Za menoj bo šla muzika« : politični boji in versko življenje na kranjskem podeželju v začetku stoletja«, leto 2, št. 1, str. 57-67,1995. [COBISS.SI-ID 247156] Aleš Gabrič, »Al prav se piše Županova Micka ali Predsednikova hči : amaterski odri na Slovenskem 1945-55«, leto 2, št. 2, str. 38-57,1995. [COBISS.SI-ID 8979257] Stane Granda, »Odločno zavračam, da sem bil demokrat!« : podoba revolucije 1848/49 skozi usodo radovljiškega okrajnega sodnika Ignaca Guzlja«, leto 2, št. 1, str. 37-56,1995. [COBISS.SI-ID 8801337] Igor Grdina, »Čemerna žetev Jožeta Toporišiča : jezikoslovcu vodniku v spominsko knjigo«, leto 2, št. 2, str. 58-68,1995. [COBISS.SI-ID 1721Ó98] Katarina Kobilica, »Mozaik podob«, leto 2, št. 2, str. 80-81,1995. [COBISS.SI-ID 10612789] Matevž Košir, »Vsak čas ima svojo politiko in svoj ceremonial«, leto 2, št. 1, str. 102-103,1995. [COBISS.SI-ID 10622005] Dragan Matic, »Gledališča kot taka po svojem postanku nimajo kulturnega pomena...« : kultura in politika na Kranjskem ob prelomu stoletja, s posebnim oziram na gledališče in kinematograf«, leto 2, št. 2, str. 16-26,1995. [COBISS.SI-ID 8972857] Darja Mihelič, »O stvareh, zaradi katerih ljudi, zlasti vladarje, hvalimo ali grajamo« : o tradiciji zapravljivosti ljubljanske mestne vlade«, leto 2, št. 1, str. 68-75,1995. [COBISS.SI-ID 8801593] Andrej Pančur, »Beneško amsterdamska nasprotja in sorodnosti - ali o življenju elite 17. stoletja«, leto 2, št. 2, str. 73-80,1995. [COBISS.SMD 348276] Andrej Pančur, »Iz njihove zgodovine —«, leto 2, št. 1, str. 100-102,1995. [COBISS.SI-ID 614004] Andrej Pančur, »Kaj delajo naši sosedje?«, leto 2, št. 1, str. 96-99,1995. [COBISS.SI-ID 614260] Andrej Pančur, »O pripovedovanih in zapisanih zgodbah«, leto 2, št. 1, str. 89-94,1995. [COBISS.SI-ID 614516] Andrej Studen, »Bojimo se, da bo tekla kri!« : ekscesi ob obisku čeških visokošolcev v Celju leta 1899«, leto 2, št. 2, str. 1-8,1995. [COBISS.SI-ID 246900] Anton Šepetavc, »Pijem, torej sem Slovenec : ali alkohol(izem) kot tabu in fenomen slovenstva«, leto 2, št. 1, str. 18-36,1995. [COBISS.SI-ID 8800825] Marta Verginella, »Živi pomagajo živim, živi mrtvim, mrtvi živim in mrtvi mrtvim.« : skrb za dušo v kmečkih oporokah s tržaškega podeželja«, leto 2, št. 1, str. 1-17,1995. [COBISS.SI-ID 8782649] Clemens Wischermann, »Zgodovina mesta med okoljem in načinom življenja : tendence sodobnega raziskovanja urbanizacije v Nemčiji«, leto 2, št. 1, str. 76-88,1995. [COBISS.SMD 3616053] Aleksander Žižek, »Na francoskem pravijo —«, leto 2, št. 1, str. 94-96,1995. [COBISS.SMD 10621749] Aleksander Žižek, »Po bučelah se vižej«, leto 2, št. 2, str. 69-70,1995. [COBISS.SI-ID 99727104] Aleksander Žižek, »Sirota jaz v zaporu živim«, leto 2, št. 2, str. 27-37,1995. [COBISS.SI-ID 8978489] Aleksander Žižek, »Sol naroda med Scilo in Karibdo«, leto 2, št. 1, str. 104-106,1995. [COBISS.SI-ID 99699712] Aleksander Žižek, »V začetku so bili publicisti«, leto 2, št. 1, str. 103-104,1995. [COBISS.SMD 99697920] 1996 Bojan Cvelfar, »Jaz nisem nameraval vstreljiti« : proces proti Ivanu Bovhi in druge sodne obravnave izgredov ob obisku čeških visokošolcev v Celju 1899«, leto 3, št 1, str. [29•5,1996. [COBISS.SI-ID 3618869] v. Branko Goropevšek, »Kot steklenica piva na smetišču«, leto 3, št. 1, str. 85-88,1996. [COBISS.SMD 5540616] Igor Grdina, »Bratstvo in enotnost - resničnost in pesnitev«, leto 3, št. 1, str. [57]-68,1996. [COBISS.SMD 3022690] Igor Grdina, »Enciklopedija jugoslovansko- avstrijskih odnosov 1918 -1938«, leto 3, št. 2, str. 82-84 1996. [COBISS.SI-ID 72996352] Igor Grdina, »Hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovencu ne gane! : cesar Franc Jožef v slovenski literaturi«, leto 3, št, 1, str. [46]-56,1996. [COBISS.SI-ID 3022434] Igor Grdina, »Karantanski mit v slovenski kulturi«, leto 3, št 2, str. [511-65,1996. [COBISS.SI-ID 2893922 Igor Grdina, »Med jugoslavenarstvom in slovenstvom«, leto 3, št 2, str. 81-82,1996. [COBISS.SI-ID 2895714] VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 79 Bojan Himmelreich, »Vohuni v službi totalitarnih idej«, leto 3, št. 1, str. 88-89,1996. [COBISS.SI-ID 76857088] Aleksander Lavrenčič, »Ljudje z železnimi rokami in nogami : nekaj utrinkov iz preteklosti vasi ob zgornjem toku Nadiže«, leto 3, št. 2, str. [5]-21,1996. [COBISS.SI-ID 72964096] Jože Možina, »Odpad k pravoslavju, to je razkolništvu«, leto 3, št. 2, str. [22]-39,1996. [COBISS.SI-ID 72965888] Andrej Pančur, »Neki eksorcist, neka vaška skupnost in neki mikrozgodovinar«, leto 3, št. 1, str. 79-82,1996. [COBISS.SI-ID 348532] Andrej Pančur, »O žlahtnih kamniških purgarjih«, leto 3, št. 2, str. 84-87,1996. [COBISS.SI-ID 471156] Jelka Pirkovič, »Mestno dvorano prenavljajo, mar ne? : Leopold Theyer in ljubljanski magistrat«, leto 3, št. 2, str. [40]-49,1996. [COBISS.SI-ID 3088994] Božo Repe, »Razpad historiografije, ki nikoli ni obstajala : institucionalne povezave jugoslovanskih zgodovinarjev in skupni projekti«, leto 3, št. 1, str. [69]-78,1996. [COBISS.SI-ID 5513736] Gorazd Stariha, »Nekaj štorij iz črne galerije sumljivih : o nadzorovanju politično sumljivih oseb in ovaduštvu po revoluciji leta 1848«, leto 3, št. 1, str. [51-14,1996. [COBISS.SI-ID 3617845] Peter Štih, »Ej ko goltneš do tu-le, udari po konjih! : o avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem«, leto 3, št. 2, str. [66]-80,1996. [COBISS.SI-ID 3161698] Zora Torkar, »Jezes, Jezes, Johan, •• s' res abgeordneter«? : zanimivosti iz življenja in dela kamniškega župana in deželnega poslanca Janeza Kecla (1839-1888)«, leto 3, št. 1, str. [15]-28,1996. [COBISS.SI-ID 3618101] Aleksander Žižek, »Pridite, stanujmo!«, leto 3, št. 1, str. 83-84,1996. [COBISS.SI-ID 76816384] Aleksander Žižek, »Zbornik o očetu naroda«, leto 3, št. 1, str. 84-85,1996. [COBISS.SI-ID 76816640] Anja Dular, »Egiptomanija«, leto 4, št 2, str. 84,1997. [COBISS.SI-ID 73947648] Tone Ferenc, »Kaj je bila ta ženska?«, leto 4, št. 1, str. [67]-71,1997. [COBISS.SI-ID 76857600] Aleš Gabrič, »Dolenjska v revoluciji pred stoletjem in pol«, leto 4, št. 2, str. 86-88,1997. [COBISS.SI-ID 488564] Ferdo Gestrin, »Slovanske migracije v Italijo«, leto 4, št. 2, str. [51-13,1997. [COBISS.SI-ID 3863605] Boris Goleč, »Butale so vas, pa ji pravijo mesto : butalstvo spodnjekranjske purgarije v predrazsvetljenski dobi«, leto 4, št 2, str. [l4]-42,1997. [COBISS.SI-ID 3863861] Branko Goropevšek, »Politični cilj in smoter mora biti vselej etične narave«, leto 4, št 2, str. 91-95,1997. [COBISS.SI-ID 73952768] Stane Granda, »S pesmijo proti okupatorju«, leto 4, št 1, str. 91-92,1997. [COBISS.SI-ID 6815533] Stane Granda, »Strup je v majhnih »flaškah«, leto 4, št 2, str. 90-91,1997. [COBISS.SI-ID 73951744] Stane Granda, »Z lokalnim jezikom skozi vsakdanjik«, leto 4, št 2, str. 89-90,1997. [COBISS.SI- ID 73950720] Igor Grdina, »Skrivnostni Ipavec«, leto 4, št 2, str. [431-58,1997. [COBISS.SI-ID 3864117] Darja Keréc, »Nekaj malega o Madžarih, grofih in še čem«, leto 4, št. 1, str. [55]-66,1997. [COBISS.SI-ID 76857344] Tine Kocmur, »Osebni spomini na delovanje Celjskega šahovskega kluba iz polpreteklega časa«, leto 4, št 2, str. 73-77,1997. [COBISS.SI-ID 3865141] Tone Kregar, »Vsakdan slovaške vasi ob koncu fevdalizma«, leto 4, št 1, str. 86-89,1997 [COBISS.SI-ID 584052] Darja Mihelič, »J'accuse : ali Kako popraviti po vojni storjene krivice?«, leto 4, št 1, str. [72]-85,1997. [COBISS.SI-ID 5393965] 1997 Janez Cvirn, »Skrbna analiza oporok »malih ljudi«, leto 4, št. 2, str. 85-86,1997. [COBISS.SI-ID 73948160] Marjan Drnovšek, »Amerika : raj za ženske«, leto 4, št. 1, str. [201-30,1997. [COBISS.SI-ID 6006829] Peter Rustja, »Glasba svira Hej Slovani —« : o plesni kulturi slovenskega meščanstva v Trstu v letih 1852- 1897«, leto 4, št 2, str. [66J-72,1997. [COBISS.SI-ID 3864629] Andrej Studen, »Ustavite, ustavite železnega slona! : prihod južne železnice v naše kraje«, leto 4, št 1, str. [141-19,1997. [COBISS.SI-ID 462196] VSE ZA ZGODOVINO so ZGODOVINA ZA VSE Tadeja Tominšek Rihtar, »Pili smo vodo, polno škodljivega mrčesa : h kulturni zgodovini ljubljanskega vodovoda in kanalizacije pred 1. svetovno vojno«, leto 4, št. 1, str. [31J-54,1997. [COBISS.SI-ID 461940] Marta Verginella, »Prihod vlaka v Trst«, leto 4, št. 2, str. [591-65,1997. [COBISS.SI-ID 3864373] Ivanka Zajc-Cizelj, »Skupno sta pristopila k sramotni izdaji partije« : partijske kazni prva leta po drugi svetovni vojni«, leto 4, št. 2, str. 77-83,1997. [COBISS.SI-ID 3864885] Simon Zupan, »V osrčju pod dvatisočaki se rodi komaj opazen studenček«, leto 4, št. 1, str. 89-91,1997. [COBISS.SI-ID 592244] Aleksander Žižek, »Begavčka : zakaj neki so se irharski pomočniki v velikem loku ogibali mesta ob Savinji?«, leto 4, št. 1, str. [5••, 1997. [COBISS.SI-ID 10817082] 1998 Borut Batagelj, »O izvoru bloških smuči«, leto 5, št. 1, str. 95-98,1998. [COBISS.SI-ID 700788] Boris Brovinsky, »Kolo, avtomobil, televizija«, leto 5, št. 2, str. 97-105,1998. [COBISS.SI-ID 657012] Tone Ferenc, »Celjski vohun Werner Stiger.- vodja vohunskega centra v Celju«, leto 5, št. 1, str. [77]-92, 1998. [COBISS.SI-ID 699764] Helena Filipas, »Podobe velmož - Ivan Grohar«, leto 5, št. 2, str. [84J-89,1998. [COBISS.SI-ID 655988] Monika Govekar-Okoliš, »Upornost gimnazijcev in njihov odnos do profesorjev, šolskega reda in discipline«, leto 5, št. 2, str. [71]-83,1998. [COBISS.SI-ID 655732] Stane Granda, »K zgodovini tržaškega slovenskega bančništva«, leto 5, št. 1, str. 105-108,1998. [COBISS.SI-ID 10230573] Igor Grdina, »Paradoksi Henrika Turne«, leto 5, št. 1, str. 101-103,1998. [COBISS.SI-ID 7175010] Igor Grdina, »Slovenski spomini na včerajšnji svet«, leto 5, št. 2, str. [41J-49,1998. [COBISS.SI-ID 8595042] Igor Grdina, »Trompeta kliče : ali Ivan in Klarica na manevrih«, leto 5, št. 2, str. [50]-58,1998. [COBISS.SI-ID 8595554] Davor Kernel, »Pisma avstro-ogrskega vojaka 1917-1918«, leto 5, št. 1, str. [57J-76,1998. [COBISS.SI-ID 699252] Metka Koder, »Na jugu se ponavljajo časi očeta Radeckega« : vsakdanje življenje v Ljubljani med prvo svetovno vojno«, leto 5, št. 1, str. [37J-56,1998. [COBISS.SI-ID 698996] Tone Kregar, »Popotna pisma po krivici »pozabljenega« slavjanofila«, leto 5, št. 1, str. 99-101, 1998. [COBISS.SI-ID 701044] Aleksander Lavrenčič, »Ko žival postane človeška, se ne zmeni za korenine lastnega debla : basni iz obdobja 1914-1918 / usode zamolčanih junakov vseh vojn«, leto 5, št. 1, str. [30]-36,1998. [COBISS.SI-ID 698740] Jasna Mlakar, »Razvoj mariborskega vodovoda«, leto 5, št. 1, str. [51-20,1998. [COBISS.SI-ID 5374005] Andrej Nared, »Erazem (Pred)jamski - slovenski Robin Hood?«, leto 5, št. 2, str. [5]-l6,1998. [COBISS.SI-ID 654964] Andrej Pančur, »Na poti k modernemu nedeljskemu počitku«, leto 5, št. 2, str. [17J-40,1998. [COBISS.SI-ID 655220] Renato Podbersič, »Železni ptič je priletel z neba in končal na njivi«, leto 5, št. 1, str. 93-94,1998. [COBISS.SI-ID 700276] Božo Repe, »Tihotapijo vse, razen ptičjega mleka« .- vpliv nakupovalnega turizma na kulturne spremembe in način življenja v Sloveniji po drugi svetovni vojni«, leto 5, št. 2, str. [90]-96,1998. [COBISS.SI-ID 656756] Rok Stergar, »Nepozaben portret možganske smrti nekega naroda«, leto 5, št. 2, str. 105-108,1998. [COBISS.SI-ID 657268] Rok Stergar, »Politični cilji slovenske inteligence : nekaj drobcev o vohunih in vojakih«, leto 5, št. 1, str. [211-29,1998. [COBISS.SI-ID 698484] Simon Zupan, »Izseljevanje skozi oči (in duše) izseljencev«, leto 5, št. 2, str. 108-111,1998. [COBISS.SI-ID 657524] Aleksander Žižek, »Bilo bi pa fino, če —«, leto 5, št. 1, str. 103-105,1998. [COBISS.SI-ID 704628] 1999 Janez Cvirn, »Najbolj žalosten je ostudni lokalpatriotizem : (ali zgodba o nesrečnem Štajercu)«, leto 6, št. 2, str. [14J-22,1999- [COBISS.SI-ID 6550581] VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 81 Damir Globočnik, »Simplicissimus na slovenski način«, leto 6, št. 2, str. [44]-67,1999- [COBISS.SI-ID 10981946] Igor Grdina, »Prešeren pred Prešernom«, leto 6, št. 2, str. [51-13,1999. [COBISS.SI-ID 11590754] Igor Grdina, Mitja Spreizer,«Stara pesem - mojstrovina Viktorja Parme in zmazek Ivana Cankarja«, leto 6, št. 1, str. [42]-54,1999- [COBISS.SI-ID 5474357] Maja Ilich, »Nekaj o modi v slovenskem časopisju na prelomu stoletja (1895-1915)«, leto 6, št. 2, str. 98-108, 1999. [COBISS.SI-ID 10982970] Alenka Kačičnik Gabrič, »Henrik Schollmayer Lichtenberg, upravnik Snežnika«, leto 6, št 1, str. [5]-12,1999. [COBISS.SI-ID 5473589] Primož Kočar, »Le kako je mogoče uskladiti veličino tega duha s to klavrno igro njegovega telesnega bitja?«, leto 6, št. 1, str. 92-96,1999. [COBISS.SI-ID 5478197] Taja Kramberger, »O meščanski morali in pravilih obnašanja v družinskem krogu«, leto 6, št. 1, str. [251-41,1999. [COBISS.SI-ID 5474101] Tone Kregar, »Milan Hodža in Srednja Evropa«, leto 6, št. 1, str. [76]-91,1999. [COBISS.SI-ID 5477429] Primož Kuret, »Delavska pevska društva na Slovenskem : oris njihove zgodovine v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja«, leto 6, št. 2, str. [68]-82, 1999. [COBISS.SI-ID 10982458] Jože Maček, »Domnevno judovski ritualni umor«, leto 6, št. 2, str. 116-119,1999. [COBISS.SI-ID 6551861] Jože Maček, »Pravica prve noči«, leto 6, št 2, str. 119-121,1999. [COBISS.SI-ID 6552117] Dragan Matić, »Sokolski eksces ali pretep v Šantlovi veži«, leto 6, št. 1, str. [13]-24,1999. [COBISS.SI-ID 5473845] Andrej Pančur, »Obrtna svoboda na zatožni klopi : konservativni nazori o obrtništvu v drugi polovici 19- stoletja na Slovenskem«, leto 6, št. 2, str. [231-43,1999. [COBISS.SI-ID 909684] Tomaž Pavlin, »Pri nas je ta panoga sporta še docela neznana«, leto 6, št. 2, str. [831-97,1999. [COBISS.SI-ID 10982714] Nenad Plemeniti, »Dezerterstvo v avstrijski vojski v letih 1825 -1830«, leto 6, št. 2, str. 109-114,1999. [COBISS.SI-ID 6551349] Andrej Rahten, »Kako je prišlo do »ločitve duhov« na Hrvaškem«, leto 6, št. 2, str. 121,1999. [COBISS.SHD 65523731 Andrej Rahten, »Nova monografija o Stjepanu Radiću«, leto 6, št 2, str. 122,1999. [COBISS.SHD 6552629] Nataša Starič, Sebastjan Hribar, »Dvobojna afera Tacoli- Ledochowski«, leto 6, št 2, str. [57]-67,1999. [COBISS.SI-ID 10982202] Mojca Šavnik, »Vladimir Levstik in Ivan Cankar: ali skrivnost je Še vedno živa«, leto 6, št 1, str. [551-75, 1999. [COBISS.SI-ID 54746131 Aleksander Žižek, »Ko se korenin zavemo«, leto 6, št. 1, str. 97-98,1999. [COBISS.SI-ID 5478965] Aleksander Žižek, »Snaga in red vzdržujeta svet«, leto 6, Št 1, str. 98,1999. [COBISS.SI-ID 5479221] Aleksander Žižek, »Spravi to v bisago in glej, da izgineva«, leto 6, št 2, str. 115-116,1999. [COBISS.SI-ID 6551605] Aleksander Žižek, »Vse, kar ste vedno želeli vedeti o listinah«, leto 6, št 1, str. 98-100,1999. [COBISS.SI-ID 5479477] 2000 Irena Baraga, Kristijan Jeršin Tomassini, »Bitka pri Visu 1866 : odmevi v takratnem časopisju pri nas«, leto 7, št 1, str. [591-65, 2000. [COBISS.SI-ID 7621685] Borut Batagelj, »Olimpizem v začetku leta 1980 : od iger z bojkoti k direktnemu spopadu med supersilama«, leto 7, št. 2, str.[65]-71,2000. [COBISS.SI-ID 11098426] Karmen Berlot, »Kultura pitja vina«, leto 7, št 1, str. 81-85,2000. [COBISS.SI-ID 7622965] Janez Cvirn, »Alfred Nobel in njegova velika požiralka denarja«, leto 7, št. 2, str. [51-19,2000. [COBISS.SI-ID 11098170] Dragica Čeč, »Pruski kralj Friderik II. veliki in njegovi vrabci : o zgodovini varstva živali«, leto 7, št 1, str. [51-18,2000. [COBISS.SI-ID 7616309] Mateja Čoh, »V imenu slovenskega naroda: krivi!«, leto 7, št 1, str. [661-80,2000. [COBISS.SI-ID 7621941] Damir Globočnik, »Čujte Slovenci! Čujte Slovani! Nad Balkanom se dani.«, leto 7, št 2, str. [31]-50, 2000. [COBISS.SI-ID 6486582] VSE ZA ZGODOVINO 82 ZGODOVINA ZA VSE Boris Golee, »Le tega je uržoh Jožef cesar ta, Bog dej, de bi biu skorej en drugi —« : (ne)znano slovensko pesništvo od smrti Marije Terezije do dunajskega kongresa«, leto 7, št. 1, str. [19]-46,2000. [COBISS.SI-ID 7620917] Igor Grdina, »Nekaj misli o Koroški kot slovenski boli«, leto 7, št. 2, str. [20]-30, 2000. [COBISS.SI-ID 14437218] Bojan Himmelreich, »Preskrbljenost Celja z živili v kriznih časih : mikroštudija razmer v času po prvi in pred drugo svetovno vojno«, leto 7, št. 2, str. [51]-64, 2000. [COBISS.SI-ID 121132032] Oto Luthar, »La Amistad : temni spomin na kolonialni čas severne Amerike«, leto 7, št. 2, str. 72-78,2000. [COBISS.SI-ID 121136896] Gorazd Stariha, »Trije tolovaji : tri zgodbe o ljudeh, ki so kradli pa so jih prijeli, o sojenju ter o pravnem redu«, leto 7, št. 1, str. [47]-58,2000. [COBISS.SI-ID 7621429] Petra Svoljšak, »Velika vojna Cirila Prestorja«, leto 7, •. 2, str. 83-85,2000. [COBISS.SI-ID 121138688] Petra Testen, »SVah«, leto 7, št 2, str. 79-81,2000. [COBISS.SI-ID 121137408] Simon Zupan, »O poštenih pekih, goljufivih mesarjih in še čem«, leto 7, št. 1, str. 87-89,2000. [COBISS.SI-ID 7625013] Aleksander Žižek, »Bralcu prijazna in zaželena knjižica«, leto 7, št. 2, str. 82-83,2000. [COBISS.SI-ID 121137920] Aleksander Žižek, »Studen in Dibie - Dom in svet«, leto 7, št. 1, str. 86-87,2000. [COBISS.SI-ID 7623989] 2001 Dragica Čeč, »Zakaj je Postojna hotela postati mesto?«, leto 8, št. 1, str. [36]-51,2001. [COBISS.SI-ID 121156096] Rolanda Fugger Germadnik, »Moja edina želja je, da bi odšla.«, leto 8, št 2, str. [21]-29,2001. [COBISS.SI-ID 121168128] Jure Gašparič, »Knez Eulenburg na ljubljanskem dvoru : afera nesojenega ljubljanskega župana Antona Peska«, leto 8, št 1, str. [59J-69, 2001. [COBISS.SI-ID 1215348] Jure Gašparič, »Knjiga o tem, kako Francu Jožefu voda v Hlohovcu ni dišala«, leto 8, št 1, str. 80-83, 2001. [COBISS.SI-ID 1215860] Boris Goleč, »In memoriam : Tine Kocmur (11. 11.1904 - 8.2. 2001)«, leto 8, št. 1, str. 77-79,2001. [COBISS.SI-ID 121164544] Boris Goleč, »O slovenskem rušenju Beograda in lamentacijah zaradi neplačila : »de nam jeno našem tovaršam— vse božje svetnike na naš posledne čas pomagajte«, leto 8, št. 1, str. [5]-25,2001. [COBISS.SI-ID 19973933] Igor Grdina, »Gustav Mahler, kapelnik v Ljubljani«, leto 8, št 1, str. 87-88,2001. [COBISS.SI-ID 16899170] Davorin Jerman, »Slovenski tisk o Albancih v času balkanskih vojn«, leto 8, št 1, str. [70]-76,2001. [COBISS.SI-ID 121164288] Darja Keréc, »Dobrodošla monografija«, leto 8, št. 2, str. 74-75,2001. [COBISS.SI-ID 121182720] Darja Keréc, »Szécsijevi gospostvi Grad in Sobota v času turških vpadov in verskih sporov«, leto 8, št 1, str. [26]-35,2001. [COBISS.SI-ID 121155328] Primož Kočar, »Balkan, skrivnostno kraljestvo duhov«, leto 8, št. 2, str. 75-78,2001. [COBISS.SI-ID 121183488] Primož Kočar, »S poti v deželo mlinov in tulipanov leta 1792«, leto 8, št. 2, str. [5]-20,2001. [COBISS.SI-ID 121167104] Dolores Kores, »Kratka krilca, alkohol & charleston«, leto 8, št 1, str. [52]-58,2001. [COBISS.SI-ID 121163776] Primož Kuret, »Gradnja »Tonhalle« filharmonične družbe v Ljubljani 1890/91«, leto 8, št. 2, str. 62-69, 2001. [COBISS.SI-ID 121180416] Matija Medvešček, »Vpliv gradnje Bohinjske železnice na življenje v dolini reke Soče«, leto 8, št. 2, str. [30]-42,2001. [COBISS.SI-ID 121174272] Tomaž Pavlin, » Včeraj bi bil lahko tudi Napoleon ponosen na svojo Ilirijo« : ali ekskurz o »žogometu« oziroma »nogometu« v Ljubljani pred prvo svetovno vojno«, leto 8, št. 2, str. [431-61,2001. [COBISS.SI-ID 1378481] Rok Stergar, »Peti dragonski polk«, leto 8, št. 1, str. 84,2001. [COBISS.SI-ID 16941154] Andrej Studen, »Od teatra groze do diskretnih usmrtitev«, leto 8, št. 2, str. 72-74,2001. [COBISS.SI-ID 1256308] Petra Testen, »Resnoba je ščit bedakov«, leto 8, št. 1, str. 85-87,2001. [COBISS.SI-ID 121165056] VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 83 Simon Zupan, »Žarek svetlobe več na temni plati meseca«, leto 8, št. 1, str. 88-90, 2001. [COBISS.SI-ID 121165824] Aleksander Žižek, »Plavž stoji v Turjaškem dvori«, leto 8, št. 2, str. 70-71, 2001. [COBISS.SI-ID 121181696] Aleksander Žižek, »Vozi me vlak v daljave«, leto 8, št. 2, str. 71-72, 2001. [COBISS.SI-ID 121182208] 2002 Janez Cvirn, »Nocoj so dovoljene sanje —«, leto 9, št. 2, str. 80-82, 2002. [COBISS.SI-ID 20279650] Jure Gasparič, »Celje za časa prve Jugoslavije«, leto 9, št. l.str. 112-114, 2002. [COBISS.SI-ID 121225728] Damir Globočnik, »Podoba glasovitega Bismarcka« : »železni kancler« Bismarck na karikaturah v slovenskih satiričnih listih s konca 19. stoletja«, leto 9, št. 1, str. 93-106, 2002. [COBISS.SI-ID 7833654] Slađana Hvaleč, »Po sledeh zgodovinskega Dracule, romunskega kneza Vlada Tepesa«, leto 9, št. 2, str. [51-26,2002. [COBISS.SI-ID 10623029] Katja Jerman, »Promenada v Ljubljani : kaj je promenada?«, leto 9, št. 1, str. [40]-64,2002. [COBISS.SI-ID 121207040] Irena Lazar, »Srednjeveško Celje / Medieval Celje«, leto 9, št. 2, str. 77-78, 2002. [COBISS.SI-ID 10072629] Dragan Matic, »Takta pa ta človek gotovo ni imel : preganjanje ustavovernih uradnikov na Kranjskem«, leto 9, št. 2, str. [57]-68, 2002. [COBISS.SI-ID 10623541] Andrej Pančur, »Boj obrtnikov proti konkurenčnemu prisilnemu delu«, leto 9, št. 2, str. [40]-56,2002. [COBISS.SI-ID 1404788] Marija Počivavšek, »Domovina v srcu«, leto 9, št. 1, str. 108-109, 2002. [COBISS.SI-ID 121223936] Janez Polajnar, »Jegličeva skrb za narod in njegovo nravnost«, leto 9, št. 2, str. [69]-76, 2002. [COBISS.SI-ID 10623797] Mateja Rezek, »Neodvisnost sodstva na preizkušnji : pravosodje in sistem politične kazenske represije v Jugoslaviji (1948-1959)«, leto 9, št. 1, str. [81]-92,2002. [COBISS.SI-ID 1336436] Mateja Rezek, »Vzpon in padec Prešernovega gledališča«, leto 9, št. 1, str. 115-116, 2002. [COBISS.SI-ID 1336692] Nataša Starič, »Zaslužijo res učiteljice toliko kakor učitelji?«, leto 9, št. 2, str. [27]-39,2002. [COBISS.SI-ID 10623285] Nataša Strlič, »Življenje ljubljanskih sirot v drugi polovici 18. stoletja«, leto 9, št 1, str. [5]-25,2002. [COBISS.SI-ID 121205760] Andrej Studen, »Hudiči! Le naglej te se me, da boste vsaj siti.« : o zločinu in justifikaciji cigana Simona Helda v Novem mestu«, leto 9, št. 1, str. [26]-39,2002. [COBISS.SI-ID 121206016] Marko Zaje, »Odmevi protisrbskih demonstracij v Zagrebu 1902«, leto 9, št 1, str. [65]-80, 2002. [COBISS.SI-ID 8481869] Simon Zupan, »Ko ponovno pritegne tudi politična zgodovina«, leto 9, št 2, str. 78-80, 2002. [COBISS.SI-ID 10624053] Aleksander Žižek, »Cele, Cele«, leto 9, št 1, str. 109-110, 2002. [COBISS.SI-ID 121224448] Aleksander Žižek, »Oj, politika slovenska —«, leto 9, št 1, str. 110-112,2002. [COBISS.SI-ID 121224960] Aleksander Žižek, »Pitanca za vedoželjne sladokusce«, leto 9, št 1, str. 107-108,2002. [COBISS.SI-ID 121223424] 2003 Dragica Čeč, »Kako se je skavt Peter učil življenja«, leto 10, št. 1, str. [55]-76,2003. [COBISS.SI-ID 10614069] Filip Čuček, »Melik.doc«, leto 10, št 2, str. 70-72,2003. [COBISS.SI-ID 10625333] Filip Čuček, »Slovenci, Slovaki in bosansko- hercegovske peripetije v letih 1875-1878«, leto 10, št. 1, str. [51-31,2003. [COBISS.SI-ID 10613557] Damir Globočnik, »Balkanska vojna v karikaturah in pesmih«, leto 10, št. 1, str. [32]-54,2003. [COBISS.SI-ID 10613813] Marjana Kos, »Ni vse srebro, kar se sveti«, leto 10, št. 2, str. [151-23,2003. [COBISS.SI-ID 10615861] Tone Kregar, »Ljubezen in revolucija : (pisma Slavka Šlandra Dani Ročnikovi)«, leto 10, št 1, str. [77]-97, 2003. [COBISS.SI-ID 10614325] Marija Počivavšek, »Dobrodelnost in milosrčnost«, leto 10, št. 1, str. 111-112,2003. [COBISS.SI-ID 10615093] VSE ZA ZGODOVINO 84 ZGODO VEVA ZA VSE Marija Počivavšek, »Vi mamca, po čem pa krompir daste? : ljubljanska tržnica v Hribarjevi dobi«, leto 10, št. 2, str. [421-54, 2003. [COBISS.SI-ID 10616373] Martin Premk, »Kmalo ne bo več poštenega konja ali goveda več pri nas« : nekaj podatkov o tihotapstvu čezjavornike med obema vojnama«, leto 10, št 2, str. [551-65, 2003. [COBISS.SI-ID 10616629] Mitja Sadek, »Niso mačje ženske solze«, leto 10, št. 2, str. 66-67,2003. [COBISS.SI-ID 10624309] Ludwig Steindorff, »Plasti spomina : h klasifikaciji pomnikov na Hrvaškem«, leto 10, št. 1, str. [98J-109, 2003. [COBISS.SI-ID 10614581] Katja Stergar, »Sabljanje v elizabetinski Angliji«, leto 10, št. 2, str. [51-14,2003. [COBISS.SI-ID 10615605] Jurij Šile, »Kaj ni tak, kakor da je ušel hudiču iz torbe?! : zmage in porazi priorja Favsta Gradiška, čudodelnega zdravnika na Kranjskem«, leto 10, št. 2, str. [241-41,2003. [COBISS.SI-ID 10616117] Ivanka Zajc-Cizelj, »Šolska kronika«, leto 10, št. 2, str. 68-69,2003. [COBISS.SI-ID 10624821] Aleksander Žižek, »Medicina je krona in cvet naravoslovne znanosti«, leto 10, št. 2, str. 67-68, 2003. [COBISS.SI-ID 10624565] Aleksander Žižek, »Od dobrih deklet do feministk«, leto 10, št. 2, str. 69-70, 2003. [COBISS.SI-ID 10625077] Aleksander Žižek, »Skrivnost lobanje številka 14«, leto 10, št. 1, str. 110-111,2003. [COBISS.SI-ID 10614837] Aleksander Žižek, »Ti bi vuka da na'raniš, da te ne ujede«, leto 10, št. 1, str. 112-114,2003. [COBISS.SI-ID 10615349] Abecedno kazalo avtorjev* Bojan Cvelfar, »Kako so živeli —«, leto 2, št. 2, str. 70-73,1995. [COBISS.SI-ID 99731200] Irena Baraga, Kristijan Jeršin Tomassini, »Bitka pri Visu 1866 : odmevi v takratnem časopisju pri nas«, leto 7, št. 1, str. [591-65, 2000. [COBISS.SI-ID 7Ó21685] Bojan Cvelfar, »No, zdaj pa če imaš denar, daj ga Borut Batagelj, »O izvoru bloških smuči«, leto 5, št. 1, sem, potem se pa hitro z menoj spolsko združi« : k str. 95-98,1998. [COBISS.SI-ID 700788] Borut Batagelj, »Olimpizem v začetku leta 1980 : od iger z bojkoti k direktnemu spopadu med supersilama«, leto 7, št. 2, str.[65]-71,2000. [COBISS.SI-ID 11098426] Karmen Berlot, »Kultura pitja vina«, leto 7, št 1, str. 81-85, 2000. [COBISS.SI-ID 7622965] Alja Brglez, »Govorica telesa ali tisto, česar se v srednjem veku ni dalo slišati«, leto 1, št. 1, str. 79-80, 1994. [COBISS.SI-ID 10613301] Boris Brovinsky, »Kolo, avtomobil, televizija«, leto 5, št. 2, str. 97-105,1998. [COBISS.SI-ID 657012] Peter Burke, »Zgodovina dogodkov in povratek k pripovedništvu«, leto 1, št 2, str. 70-78,1994. [COBISS.SI-ID 3615285] Bojan Cvelfar, »Jaz nisem nameraval vstreljiti« : proces proti Ivanu Bovhi in druge sodne obravnave izgredov ob obisku čeških visokošolcev v Celju 1899«, leto 3, št 1, str. [29H5,1996. [COBISS.SI-ID 3618869] zgodovini tajne prostitucije v Ljubljani na začetku stoletja«, leto 1, št. 2, str. 11-29,1994. [COBISS.SI-ID 8802361] Bojan Cvelfar, »O časih tovarn za oblikovanje človeka in njegove duše«, leto 2, št. 1, str. 106-108, 1995. [COBISS.SI-ID 99703552] Janez Cvirn, »Alfred Nobel in njegova velika požiralka denarja«, leto 7, št. 2, str. [51-19, 2000. [COBISS.SI-ID 11098170] Janez Cvirn, »In kaj je historična antropologija?«, leto 1, št. 1, str. 77-79,1994. [COBISS.SI-ID 10613045] Janez Cvirn, »Najbolj žalosten je ostudni lokalpatriotizem : (ali zgodba o nesrečnem Štajercu)«, leto 6, št 2, str. [14J-22,1999. [COBISS.SI-ID 6550581] Janez Cvirn, »Nocoj so dovoljene sanje...«, leto 9, št. 2, str. 80-82,2002. [COBISS.SI-ID 20279650] Janez Cvirn, »Obesiti za pete in scvreti nad ognjem : Slovenci in Habsburška monarhija«, leto 2, št. 2, str. 9-15,1995. [COBISS.SI-ID 8972089] * Kazalo Je razvrčeno po abecednem vrstnem redu avtorjev in člankov. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 85 Janez Cvirn, »Sapralot! To bo pa močan strel« : k zgodovini dvoboja na Slovenskem«, leto 1, št. 1, str. 33-43,1994. [COBISS.SI-ID 8793913] Janez Cvirn, »Skrbna analiza oporok »malih ljudi«, leto 4, št. 2, str. 85-86,1997. [COBISS.SI-ID 73948160] Janez Cvirn, »Vsega je bil kriv Buffalo Bill : • zgodovini boemskega življenja v Ljubljani pred prvo svetovno vojno«, leto 1, št 2, str. 1-10,1994. [COBISS.SI-ID 8802105] Dragica Čeč, »Kako se je skavt Peter učil življenja«, leto 10, št. 1, str. [55]-76,2003. [COBISS.SI-ID 10614069] Dragica Čeč, »Pruski kralj Friderik II. veliki in njegovi vrabci : o zgodovini varstva živali«, leto 7, št. 1, str. [5]-18, 2000. [COBISS.SI-ID 761Ó309] Dragica Čeč, »Zakaj je Postojna hotela postati mesto?«, leto 8, št. 1, str. [36]-51,2001. [COBISS.SI-ID 121156096] Mateja Čoh, »V imenu slovenskega naroda: krivi!«, leto 7, št. 1, str. [66]-80,2000. [COBISS.SI-ID 7621941] Filip Čuček, »Melik.doc«, leto 10, št. 2, str. 70-72,2003. [COBISS.SI-ID 10625333] Filip Čuček, »Slovenci, Slovaki in bosansko- hercegovske peripetije v letih 1875-1878«, leto 10, št. 1, str. [5]-31,2003. [COBISS.SI-ID 10613557] Ervin Dolenc, »Za menoj ne bodo farji pevali - - Za menoj bo šla muzika« : politični boji in versko življenje na kranjskem podeželju v začetku stoletja«, leto 2, št. 1, str. 57-67,1995. [COBISS.SI-ID 247156] Marjan Drnovšek, »Amerika : raj za ženske«, leto 4, št. 1, str. l20]-30,1997. [COBISS.SI-ID 6006829] Marjan Drnovšek, »S cugom do Bremna in z barko do Noviga Jorka« -. izseljenčevo doživljanje poti v Ameriko«, leto 1, št. 2, str. 45-57,1994. [COBISS.SI-ID 8803129] Anja Dular, »Egiptomanija«, leto 4, št. 2, str. 84,1997. [COBISS.SI-ID 73947648] Tone Ferenc, »Celjski vohun Werner Stiger : vodja vohunskega centra v Celju«, leto 5, št. 1, str. [77]-92, 1998. [COBISS.SI-ID 699764] Tone Ferenc, »Kaj je bila ta ženska?«, leto 4, št. 1, str. [671-71,1997. [COBISS.SI-ID 76857600] Helena Filipas, »Podobe velmož - Ivan Grohar«, leto 5, št. 2, str. [84]-89,1998. [COBISS.SI-ID 655988] Rolanda Fugger Germadnik, »Moja edina želja je, da bi odšla.«, leto 8, št. 2, str. [21]-29,2001. [COBISS.SI-ID 121168128] Aleš Gabrič, »Al prav se piše Županova Micka ali Predsednikova hči : amaterski odri na Slovenskem 1945-55«, leto 2, št. 2, str. 38-57,1995. [COBISS.SI-ID 8979257] Aleš Gabrič, »Dolenjska v revoluciji pred stoletjem in pol«, leto 4, št. 2, str. 86-88,1997. [COBISS.SI-ID 488564] Alenka Gabrič Kačičnik, »Henrik Schollmayer Lichtenberg, upravnik Snežnika«, leto 6, št. 1, str. [5]-12,1999. [COBISS.SI-ID 5473589] Jure Gašparič, »Celje za časa prve Jugoslavije«, leto 9, št. 1, str. 112-114,2002. [COBISS.SI-ID 121225728] Jure Gašparič, »Knez Eulenburg na ljubljanskem dvoru : afera nesojenega ljubljanskega župana Antona Peska«, leto 8, št 1, str. [591-69,2001. [COBISS.SI-ID 1215348] Jure Gašparič, »Knjiga o tem, kako Francu Jožefu voda v Hlohovcu ni dišala«, leto 8, št 1, str. 80-83, 2001. [COBISS.SI-ID 1215860] Rolanda Germadnik Fugger, »Moja edina želja je, da bi odšla.«, leto 8, št. 2, str. [21]-29,2001. [COBISS.SI-ID 121168128] Ferdo Gestrin, »Slovanske migracije v Italijo«, leto 4, št. 2, str. [5]-13,1997. [COBISS.SI-ID 3863605] Damir Globočnik, »Balkanska vojna v karikaturah in pesmih«, leto 10, št. 1, str. [32]-54,2003. [COBISS.SI-ID 10613813] Damir Globočnik, »Čujte Slovenci! Čujte Slovani! Nad Balkanom se dani.«, leto 7, št. 2, str. [31]-50, 2000. [COBISS.SI-ID 6486582] Damir Globočnik, »Podoba glasovitega Bismarcka« : »železni kancler« Bismarck na karikaturah v slovenskih satiričnih listih s konca 19. stoletja«, leto 9, št. 1, str. 93-106,2002. [COBISS.SI-ID 7833654] Damir Globočnik, »Simplicissimus na slovenski način«, leto 6, št. 2, str. [44]-67,1999- [COBISS.SI-ID 10981946] Boris Goleč, »Butale so vas, pa ji pravijo mesto : butalstvo spodnjekranjske purgarije v predrazsvetljenski dobi«, leto 4, št. 2, str. [l4]-42,1997. [COBISS.SI-ID 3863861] Boris Goleč, »In memoriam : Tine Kocmur (11.11.1904 - 8. 2. 2001)«, leto 8, št 1, str. 77-79, 2001. [COBISS.SI-ID 121164544] VSE ZA ZGODOVINO 86 ZGODOVINA ZA VSE Boris Golee, »Le tega je uržoh Jožef cesar ta, Bog dej, de bi biu skorej en drugi —« : (ne)znano slovensko pesništvo od smrti Marije Terezije do dunajskega kongresa«, leto 7, št. 1, str. [191-46,2000. [COBISS.SI-ID 7620917] Boris Goleč, »O slovenskem rušenju Beograda in lamentacijah zaradi neplačila : »de nam jeno našem tovaršam— vse božje svetnike na naš posledne čas pomagajte«, leto 8, št. 1, str. [5]-25,2001. [COBISS.SI-ID 19973933] Branko Goropevšek, »Kot steklenica piva na smetišču«, leto 3, št. 1, str. 85-88,1996. [COBISS.SI-ID 5540616] Igor Grdina, »Hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovencu ne gane! : cesar Franc Jožef v slovenski literaturi«, leto 3, št 1, str. [46]-56,1996. [COBISS.SI-ID 3022434] Igor Grdina, »Karantanski mit v slovenski kulturi«, leto 3, št. 2, str. [511-65,1996. [COBISS.SI-ID 2893922] Igor Grdina, »Med jugoslavenarstvom in slovenstvom«, leto 3, št. 2, str. 81-82,1996. [COBISS.SI-ID 2895714] Igor Grdina, »Nekaj misli o Koroški kot slovenski boli«, leto 7, št. 2, str. [20J-30, 2000. [COBISS.SI-ID 14437218] Branko Goropevšek, »Politični cilj in smoter mora biti vselej etične narave«, leto 4, št. 2, str. 91-95,1997. [COBISS.SI-ID 73952768] Monika Govekar-Okoliš, »Upornost gimnazijcev in njihov odnos do profesorjev, šolskega reda in discipline«, leto 5, št. 2, str. [71]-83,1998. [COBISS.SI-ID 655732] Stane Granda, »K zgodovini tržaškega slovenskega bančništva«, leto 5, št. 1, str. 105-108,1998. [COBISS.SI-ID 10230573] Stane Granda, »Odločno zavračam, da sem bil demokrat!« : podoba revolucije 1848/49 skozi usodo radovljiškega okrajnega sodnika Ignaca Guzlja«, leto 2, št 1, str. 37-56,1995. [COBISS.SI-ID 8801337] Stane Granda, »S pesmijo proti okupatorju«, leto 4, št. 1, str. 91-92,1997. [COBISS.SI-ID 6815533] Stane Granda, »Strup je v majhnih »flaškah«, leto 4, št. 2, str. 90-91,1997. [COBISS.SI-ID 73951744] Stane Granda, »Z lokalnim jezikom skozi vsakdanjik«, leto 4, št. 2, str. 89-90,1997. [COBISS.SI-ID 73950720] Igor Grdina, »Bratstvo in enotnost - resničnost in pesnitev«, leto 3, št. 1, str. [57]-68,1996. [COBISS.SI-ID 3022690] Igor Grdina, »Brižinski spomeniki kot dialoški tekst«, leto 1, št 2, str. 79-87,1994. [COBISS.SI-ID 3615541] Igor Grdina, »Čemerna žetev Jožeta Toporišiča : jezikoslovcu vodniku v spominsko knjigo«, leto 2, št 2, str. 58-68,1995. [COBISS.SI-ID 1721698] Igor Grdina, »Enciklopedija jugoslovansko- avstrijskih odnosov 1918-1938«, leto 3, št. 2, str. 82-84, 1996. [COBISS.SI-ID 72996352] Igor Grdina, »Gustav Mahler, kapelnik v Ljubljani«, leto 8, št. 1, str. 87-88,2001. [COBISS.SI-ID 16899170] Igor Grdina, »Paradoksi Henrika Turne«, leto 5, št 1, str. 101-103,1998. [COBISS.SI-ID 7175010] Igor Grdina, »Prešeren pred Prešernom«, leto 6, št. 2, str. [51-13,1999. [COBISS.SI-ID 11590754] Igor Grdina, »Problem literarnega zgodovinopisja na Slovenskem«, leto 1, št. 1, str. 58-75,1994. [COBISS.SI-ID 62240512] Igor Grdina, »Skrivnostni Ipavec«, leto 4, št. 2, str. [431-58,1997. [COBISS.SI-ID 3864117] Igor Grdina, »Slovenski spomini na včerajšnji svet«, leto 5, št 2, str. [41H9,1998. [COBISS.SI-ID 8595042] Igor Grdina, Mitja Spreizer, »Stara pesem - mojstrovina Viktorja Parme in zmazek Ivana Cankarja«, leto 6, št. 1, str. [42]-55,1999. [COBISS.SI-ID 5474357] Igor Grdina, »Trompeta kliče : ali Ivan in Klarica na manevrih«, leto 5, št. 2, str. [50]-58,1998. [COBISS.SI-ID 8595554] Bojan Himmelreich, »Preskrbljenost Celja z živili v kriznih časih : mikroštudija razmer v času po prvi in pred drugo svetovno vojno«, leto 7, št. 2, str. [51]-64, 2000. [COBISS.SI-ID 121132032] Bojan Himmelreich, »Vohuni v službi totalitarnih idej«, leto 3, št. 1, str. 88-89,1996. [COBISS.SI-ID 76857088] Sebastjan Hribar, Nataša Starič,«Dvobojna afera Tacoli - Ledochowski«, leto 6, št 2, str. [57]-67,1999. [COBISS.SI-ID 10982202] Slađana Hvaleč, »Po sledeh zgodovinskega Dracule, romunskega kneza Vlada Tepeça«, leto 9, št. 2, str. [5]-26,2002. [COBISS.SI-ID 10623029] Maja Ilich, »Nekaj o modi v slovenskem časopisju na prelomu stoletja (1895-1915)«, leto 6, št. 2, str. 98-108, 1999. [COBISS.SI-ID 10982970] VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 87 Davorin Jerman, »Slovenski tisk o Albancih v času balkanskih vojn«, leto 8, št 1, str. [70J-76,2001. [COBISS.SI-ID 121164288] Katja Jerman, »Promenada v Ljubljani : kaj je promenada?«, leto 9, št. 1, str. [40]-65,2002. [COBISS.SI-ID 121207040] Kristijan Jeršin Tomassini, Irena Baraga »Bitka pri Visu 1866 : odmevi v takratnem časopisju pri nas«, leto 7, št. 1, str. [59]-65,2000. [COBISS.SI-ID 7621685] Alenka Kačičnik Gabrič, »Henrik Schollmayer Lichtenberg, upravnik Snežnika«, leto 6, št. 1, str. [5]-12,1999. [COBISS.SI-ID 5473589] Darja Keréc, »Dobrodošla monografija«, leto 8, št. 2, str. 74-75, 2001. [COBISS.SI-ID 121182720] Darja Keréc, »Nekaj malega o Madžarih, grofih in še čem«, leto 4, št. 1, str. [55]-66,1997. [COBISS.SI-ID 76857344] Darja Keréc, »Szécsijevi gospostvi Grad in Sobota v času turških vpadov in verskih sporov«, leto 8, št. 1, str. [26J-35, 2001. [COBISS.SI-ID 121155328] Davor Kernel, »Pisma avstro-ogrskega vojaka 1917-1918«, leto 5, št. 1, str. [57]-76,1998. [COBISS.SI-ID 699252] Katarina Kobilica, »Mozaik podob«, leto 2, št. 2, str. 80-81,1995. [COBISS.SI-ID 10612789] Tine Kocmur, »Osebni spomini na delovanje Celjskega šahovskega kluba iz polpreteklega časa«, leto 4, št. 2, str. 73-77,1997. [COBISS.SI-ID 3865141] Primož Kočar, »Balkan, skrivnostno kraljestvo duhov«, leto 8, št. 2, str. 75-78,2001. [COBISS.SI-ID 121183488] Primož Kočar, »Le kako je mogoče uskladiti veličino tega duha s to klavrno igro njegovega telesnega bitja?«, leto 6, št. 1, str. 92-96,1999. [COBISS.SI-ID 5478197] Primož Kočar, »S poti v deželo mlinov in tulipanov leta 1792«, leto 8, št. 2, str. [5]-20,2001. [COBISS.SI-ID 121167104] Metka Koder, »Na jugu se ponavljajo časi očeta Radeckega« : vsakdanje življenje v Ljubljani med prvo svetovno vojno«, leto 5, št. 1, str. [37]-56,1998. [COBISS.SI-ID 698996] Dolores Kores, »Kratka krilca, alkohol & charleston«, leto 8, št. 1, str. [52]-58,2001. [COBISS.SI-ID 121163776] Dušan Kos, »Življenje, kot ga je pisala dota : vloga poročnih prejemkov v življenju kranjskega in slovenještajerskega plemstva v 14. stoletju«, leto 1, št. 2, str. 58-69,1994. [COBISS.SI-ID 8810809] Marjana Kos, »Ni vse srebro, kar se sveti«, leto 10, št. 2, str. [151-23,2003. [COBISS.SI-ID 10615861] Matevž Košir, »Vsak čas ima svojo politiko in svoj ceremonial«, leto 2, št 1, str. 102-103,1995. [COBISS.SI-ID 10622005] Taja Kramberger, »O meščanski morali in pravilih obnašanja v družinskem krogu«, leto 6, št. 1, str. [251-41,1999. [COBISS.SI-ID 5474101] Tone Kregar, »Abortus od antike do danes«, leto 1, št. 2, str. 92-97,1994. [COBISS.SI-ID 10622773] Tone Kregar, »Ljubezen in revolucija : (pisma Slavka Šlandra Dani Ročnikovi)«, leto 10, št 1, str. [77J-97, 2003. [COBISS.SI-ID 10614325] Tone Kregar, »Milan Hodža in Srednja Evropa«, leto 6, št 1, str. [76]-91,1999. [COBISS.SI-ID 5477429] Tone Kregar, »Popotna pisma po krivici »pozabljenega« slavjanofila«, leto 5, št 1, str. 99-101,1998. [COBISS.SI-ID 701044] Tone Kregar, »Vsakdan slovaške vasi ob koncu fevdalizma«, leto 4, št. 1, str. 86-89,1997. [COBISS.SI-ID 584052] Primož Kuret, »Delavska pevska društva na Slovenskem : oris njihove zgodovine v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja«, leto 6, št 2, str. [68]-82, 1999. [COBISS.SI-ID 10982458] Primož Kuret, »Gradnja »Tonhalle« filharmonične družbe v Ljubljani 1890/91«, leto 8, št 2, str. 62-69, 2001. [COBISS.SI-ID 121180416] Aleksander Lavrenčič, »Ko žival postane človeška, se ne zmeni za korenine lastnega debla : basni iz obdobja 1914-1918/ usode zamolčanih junakov vseh vojn«, leto 5, št 1, str. [30J-36,1998. [COBISS.SI-ID 698740] Aleksander Lavrenčič, »Ljudje z železnimi rokami in nogami : nekaj utrinkov iz preteklosti vasi ob zgornjem toku Nadiže«, leto 3, št. 2, str. [5]-21,1996. [COBISS.SI-ID 72964096] Irena Lazar, »Srednjeveško Celje / Medieval Celje«, leto 9, št 2, str. 77-78,2002. [COBISS.SI-ID 10072629] Oto Luthar, »La Amistad : temni spomin na kolonialni čas severne Amerike«, leto 7, št. 2, str. 72-78,2000. [COBISS.SI-ID 121136896] VSE ZA ZGODOVINO 88 ZGODOVINA ZA VSE Jože Maček, »Domnevno judovski ritualni umor«, leto 6, št. 2, str. 116-119,1999. [COBISS.SI-ID 6551861] Jože Maček, »Pravica prve noči«, leto 6, št. 2, str. 119-121,1999. [COBISS.SI-ID 6552117] Dragan Matic, »Gledališča kot taka po svojem postanku nimajo kulturnega pomena ...« : kultura in politika na Kranjskem ob prelomu stoletja, s posebnim ozirom na gledališče in kinematograf«, leto 2, št. 2, str. 16-26,1995. [COBISS.SI-ID 8972857] Dragan Matić, »Sokolski eksces ali pretep v Šantlovi veži«, leto 6, št. 1, str. [13]-24,1999. [COBISS.SI-ID 5473845] Dragan Matić, »Takta pa ta človek gotovo ni imel : preganjanje ustavovernih uradnikov na Kranjskem«, leto 9, št. 2, str. [57J-68.2002. [COBISS.SI-ID 10623541] Matija Medvešček, »Vpliv gradnje Bohinjske železnice na življenje v dolini reke Soče«, leto 8, št. 2, str. [30J-42, 2001. [COBISS.SI-ID 121174272] Darja Mihelič, »J'accuse : ali Kako popraviti po vojni storjene krivice?«, leto 4, št. 1, str. [72]-85,1997 [COBISS.SI-ID 5393965] Darja Mihelič, »O stvareh, zaradi katerih ljudi, zlasti vladarje, hvalimo ali grajamo« : o tradiciji zapravljivosti ljubljanske mestne vlade«, leto 2, št. 1, str. 68-75,1995. [COBISS.SI-ID 8801593] Jasna Mlakar, »Razvoj mariborskega vodovoda«, leto 5, št. 1, str. [5]-20,1998. [COBISS.SI-ID 5374005] Jože Možina, »Odpad k pravoslavju, to je razkolništvu«, leto 3, št. 2, str. [22]-39,1996. [COBISS.SI-ID 72965888] Andrej Nared, »Erazem (Pred)jamski - slovenski Robin Hood?«, leto 5, št. 2, str. [5]-l6,1998. [COBISS.SI-ID 654964] Monika Okoliš-Govekar, »Upornost gimnazijcev in njihov odnos do profesorjev, šolskega reda in discipline«, leto 5, št. 2, str. [71]-83,1998. [COBISS.SI-ID 655732] Andrej Pančur, »Beneško amsterdamska nasprotja in sorodnosti - ali o življenju elite 17. stoletja«, leto 2, št. 2, str. 73-80,1995. [COBISS.SI-ID 348276] Andrej Pančur, »Boj obrtnikov proti konkurenčnemu prisilnemu delu«, leto 9, št. 2, str. [40]-56, 2002. [COBISS.SI-ID 1404788] Andrej Pančur, »Iz njihove zgodovine...«, leto 2, št. 1, str. 100-102,1995. [COBISS.SI-ID 614004] Andrej Pančur, »Kaj delajo naši sosedje?«, leto 2, št. 1, str. 96-99,1995. [COBISS.SI-ID 614260] Andrej Pančur, »Na poti k modernemu nedeljskemu počitku«, leto 5, št. 2, str. [17]-40,1998. [COBISS.SI-ID 655220] Andrej Pančur, »Neki eksorcist, neka vaška skupnost in neki mikrozgodovinar«, leto 3, št. 1, str. 79-82,1996. [COBISS.SI-ID 348532] Andrej Pančur, »O pripovedovanih in zapisanih zgodbah«, leto 2, št. 1, str. 89-94,1995. [COBISS.SI-ID 614516] Andrej Pančur, »O žlahtnih kamniških purgarjih«, leto 3, št. 2, str. 84-87,1996. [COBISS.SI-ID 471156] Andrej Pančur, »Obrtna svoboda na zatožni klopi : konservativni nazori o obrtništvu v drugi polovici 19. stoletja na Slovenskem«, leto 6, št. 2, str. [23]-43,1999. [COBISS.SI-ID 909684] Tomaž Pavlin, »Včeraj bi bil lahko tudi Napoleon ponosen na svojo Ilirijo« : ali ekskurz o »žogometu« oziroma »nogometu« v Ljubljani pred prvo svetovno vojno«, leto 8, št. 2, str. [43]-6l, 2001. [COBISS.SI-ID 1378481] Tomaž Pavlin, »Pri nas je ta panoga sporta še docela neznana«, leto 6, št 2, str. [83]-97,1999. [COBISS.SI-ID 10982714] Jelka Pirkovič, »Mestno dvorano prenavljajo, mar ne? : Leopold Theyer in ljubljanski magistrat«, leto 3, št. 2, str. [40]-49,1996. [COBISS.SI-ID 3088994] Nenad Plemeniti, »Dezerterstvo v avstrijski vojski v letih 1825 -1830«, leto 6, ŠL 2, str. 109-114,1999- [COBISS.SI-ID 6551349] Marija Počivavšek, »Dobrodelnost in milosrčnost«, leto 10, št. 1, str. 111-112,2003. [COBISS.SI-ID 10615093] Marija Počivavšek, »Domovina v srcu«, leto 9, št. 1, str. 108-109,2002. [COBISS.SI-ID 121223936] Marija Počivavšek, »Vi mamca, po čem pa krompir daste? : ljubljanska tržnica v Hribarjevi dobi«, leto 10, št. 2, str. [42]-54,2003. [COBISS.SI-ID 10616373] Renato Podbersič, »Železni ptič je priletel z neba in končal na njivi«, leto 5, št 1, str. 93-94,1998. [COBISS.SI-ID 700276] Janez Polajnar, »Jegličeva skrb za narod in njegovo nravnost«, leto 9, št. 2, str. [•9]-7•, 2002. [COBISS.SI-ID 10623797] VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 89 Martin Premk, »Kmalo ne bo več poštenega konja ali goveda več pri nas« : nekaj podatkov o tihotapstvu čez Javornike med obema vojnama«, leto 10, št. 2, str. [551-65, 2003. [COBISS.SMD 106166291 Andrej Rahten, »Kako je prišlo do »ločitve duhov« na Hrvaškem«, leto 6, št. 2, str. 121,1999- [COBISS.SMD 6552373] Andrej Rahten, »Nova monografija o Stjepanu Radiću«, leto 6, št. 2, str. 122,1999- [COBISS.SMD 6552629] Božo Repe, »Razpad historiografije, ki nikoli ni obstajala : institucionalne povezave jugoslovanskih zgodovinarjev in skupni projekti«, leto 3, št. 1, str. [69J-78,1996. [COBISS.SMD 5513736] Božo Repe, »Tihotapijo vse, razen ptičjega mleka« : vpliv nakupovalnega turizma na kulturne spremembe in način življenja v Sloveniji po drugi svetovni vojni«, leto 5, št. 2, str. [90]-96,1998. [COBISS.SMD 656756] Mateja Rezek, »Neodvisnost sodstva na preizkušnji : pravosodje in sistem politične kazenske represije v Jugoslaviji (1948-1959)«, leto 9, št. 1, str. [8•-92,2002. [COBISS.SMD 1336436] Mateja Rezek, »Vzpon in padec Prešernovega gledališča«, leto 9, št. 1, str. 115-116, 2002. [COBISS.SMD 1336692] Franc Rozman, »Knezi Windisch-Graetz v 19. in 20. stoletju«, leto 1, št. 2, str. 105-107,1994. [COBISS.SMD 8075524] Peter Rustja, »Glasba svira Hej Slovani —« : o plesni kulturi slovenskega meščanstva v Trstu v letih 1852- 1897«, leto 4, št. 2, str. [66J-72,1997. [COBISS.SMD 3864629] Mitja Sadek, »Niso mačje ženske solze«, leto 10, št. 2, str. 66-67, 2003. [COBISS.SMD 10624309] Mitja Spreizer, Igor Grdina, »Stara pesem - mojstrovina Viktorja Parme in zmazek Ivana Cankarja«, leto 6, št. 1, str. [42]-55,1999. [COBISS.SMD 5474357] Nataša Starič, Sebastjan Hribar, »Dvobojna afera Tacoli - Ledochowski«, leto 6, št. 2, str. [57]-67,1999. [COBISS.SMD 10982202] Nataša Starič, »Zaslužijo res učiteljice toliko kakor učitelji?«, leto 9, št. 2, str. [27]-39,2002. [COBISS.SMD 10623285] Gorazd Stariha, »Nekaj štorij iz črne galerije sumljivih : o nadzorovanju politično sumljivih oseb in ovaduštvu po revoluciji leta 1848«, leto 3, št, 1, str. [51-14,1996. [COBISS.SMD 3617845] Gorazd Stariha, »Trije tolovaji : tri zgodbe o ljudeh, ki so kradli pa so jih prijeli, o sojenju ter o pravnem redu«, leto 7, št 1, str. [47]-58,2000. [COBISS.SMD 7621429] Ludwig Steindorff, »Plasti spomina : h klasifikaciji pomnikov na Hrvaškem«, leto 10, št. 1, str. [98]-109, 2003. [COBISS.SMD 10014581] Katja Stergar, »Sabljanje v elizabetinski Angliji«, leto 10, št. 2, str. [51-14,2003. [COBISS.SMD 10615605] Rok Stergar, »Nepozaben portret možganske smrti nekega naroda«, leto 5, št. 2, str. 105-108,1998. [COBISS.SMD 657268] Rok Stergar, »Peti dragonski polk«, leto 8, št 1, str. 84,2001. [COBISS.SI-ID 16941154] Rok Stergar, »Politični cilji slovenske inteligence : nekaj drobcev o vohunih in vojakih«, leto 5, št. 1, str. [21]-29,1998. [COBISS.SI-ID 698484] Nataša Strlič, »Življenje ljubljanskih sirot v drugi polovici 18. stoletja«, leto 9, št 1, str. [5]-25,2002. [COBISS.SI-ID 121205760] Andrej Studen, »Bojimo se, da bo tekla kri!« : ekscesi ob obisku čeških visokošolcev v Celju leta 1899«, leto 2, št. 2, str. 1-8,1995. [COBISS.SI-ID 246900] Andrej Studen, »Hudiči! Le naglej te se me, da boste vsaj siti.« : o zločinu in justifikaciji cigana Simona Helda v Novem mestu«, leto 9, št 1, str. [26J-39,2002. [COBISS.SI-ID 121206016] Andrej Studen, »Nova revija za historično antropologijo«, leto 1, št 1, str. 76-77,1994. [COBISS.SMD 247412] Andrej Studen, »Od teatra groze do diskretnih usmrtitev«, leto 8, št 2, str. 72-74,2001. [COBISS.SMD 1256308] Andrej Studen, »Smrdelo je kot kuga : k zgodovini higienskih razmer v Ljubljani pred prvo svetovno vojno«, leto 1, št 1, str. 44-57,1994. [COBISS.SI-ID 8794425] Andrej Studen, »Ustavite, ustavite železnega slona! : prihod Južne železnice v naše kraje«, leto 4, št. 1, str. [14]-19,1997. [COBISS.SI-ID 462196] Petra Svoljšak, »Velika vojna«, leto 1, št. 2, str. 88-92, 1994. [COBISS.SI-ID 10622517] VSE ZA ZGODOVINO 90 ZGODOVINA ZA VSE Petra Svoljšak, »Velika vojna Cirila Prestorja«, leto 7, št. 2, str. 83-85, 2000. [COBISS.SI-ID 121138688] Mojca Šavnik, »Vladimir Levstik in Ivan Cankar: ali skrivnost je še vedno živa«, leto 6, št. 1, str. [55]-75, 1999. [COBISS.SI-ID 5474613] Anton Šepetavc, »Pijem, torej sem Slovenec : ali alkohol(izem) kot tabu in fenomen slovenstva«, leto 2, št. 1, str. 18-36,1995. [COBISS.SI-ID 8800825] Anton Šepetavc, »Pridiga o prijaznih gostoljubnih, dobrih Slovencih, ki niso vedno (bili) taki«, leto 1, št. 1, str. 20-32,1994. [COBISS.SI-ID 62237952] Jurij Šile, »Kaj ni tak, kakor da je ušel hudiču iz torbe?! : zmage in porazi priorja Favsta Gradiška, čudodelnega zdravnika na Kranjskem«, leto 10, št. 2, str. [241-41,2003. [COBISS.SI-ID 10616117] Peter Štih, »Ej ko goltneš do tu-le, udari po konjih! : o avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem«, leto 3, št. 2, str. [66]-80,1996. [COBISS.SI-ID 3161698] Marko Štuhec, »Kranjska suita za zrcalo, vilico, nož, žlico, kavno ročko, čajnik in njuhalni robec«, leto 1, št. 1, str. 1-9,1994. [COBISS.SI-ID 8783673] Petra Testen, »Resnoba je ščit bedakov«, leto 8, št. 1, str. 85-87, 2001. [COBISS.SI-ID 121165056] Petra Testen, »Šo'ah«, leto 7, št. 2, str. 79-81,2000. [COBISS.SI-ID 121137408] Kristijan Tomassini Jeršin, Irena Baraga »Bitka pri Visu 1866 : odmevi v takratnem časopisju pri nas«, leto 7, št. 1, str. [591-65, 2000. [COBISS.SI-ID 7621685] Tadeja Tominšek Rihtar, »Pili smo vodo, polno škodljivega mrčesa : h kulturni zgodovini ljubljanskega vodovoda in kanalizacije pred 1. svetovno vojno«, leto 4, št. 1, str. [31J-54,1997. [COBISS.SI-ID 461940] Zora Torkar, »Jezes, Jezes, Johan, •• s' res abgeordneter«? : zanimivosti iz življenja in dela kamniškega župana in deželnega poslanca Janeza Kecla (1839-1888)«, leto 3, št. 1, str. [15]-28,1996. [COBISS.SI-ID 3618101] Marta Verginella, »Prihod vlaka v Trst«, leto 4, št 2, str. [591-65,1997. [COBISS.SI-ID 3864373] Marta Verginella, »Živi pomagajo živim, živi mrtvim, mrtvi živim in mrtvi mrtvim.« : skrb za dušo v kmečkih oporokah s tržaškega podeželja«, leto 2, št. 1, str. 1-17,1995. [COBISS.SI-ID 8782649] Peter Vodopivec, »Kako so ženske na Slovenskem v 19. stoletju stopale v javno življenje : prispevek k zgodovini žensk v slovenskem prostoru (1848-1900)«, leto 1, št. 2, str. 30-44,1994. [COBISS.SI-ID 8802873] Clemens Wischermann, »Zgodovina mesta med okoljem in načinom življenja :tendence sodobnega raziskovanja urbanizacije v Nemčiji«, leto 2, št. 1, str. 76-88,1995. [COBISS.SI-ID 3616053] Marko Zaje, »Odmevi protisrbskih demonstracij v Zagrebu 1902«, leto 9, št. 1, str. [65]-80, 2002. [COBISS.SI-ID 84818691 Ivanka Zajc-Cizelj, »Skupno sta pristopila k sramotni izdaji partije« : partijske kazni prva leta po drugi svetovni vojni«, leto 4, št. 2, str. 77-83,1997. [COBISS.SI-ID 38648851 Ivanka Zajc-Cizelj, »Šolska kronika«, leto 10, št. 2, str. 68-69,2003. [COBISS.SI-ID10624821] Simon Zupan, »Izseljevanje skozi oči (in duše) izseljencev«, leto 5, št. 2, str. 108-111,1998. [COBISS.SI-ID 657524] Simon Zupan, »Ko ponovno pritegne tudi politična zgodovina«, Zgod. vse, leto 9, št. 2, str. 78-80,2002. [COBISS.SI-ID 10624053] Simon Zupan, »O poštenih pekih, goljufivih mesarjih in še čem«, leto 7, št. 1, str. 87-89, 2000. [COBISS.SI-ID 7625013] Simon Zupan, »V osrčju pod dvatisočaki se rodi komaj opazen studenček«, leto 4, št. 1, str. 89-91,1997. [COBISS.SI-ID 592244] Simon Zupan, »Žarek svetlobe več na temni plati meseca«, leto 8, št. 1, str. 88-90,. 2001. [COBISS.SI-ID 121165824] Aleksander Žižek, »Begavčka : zakaj neki so se irharski pomočniki v velikem loku ogibali mesta ob Savinji?«, leto 4, št. 1, str. [5]-13,1997. [COBISS.SI-ID 10817082] Aleksander Žižek, »Bilo bi pa fino, če —«, leto 5, št. 1, str. 103-105,1998. [COBISS.SI-ID 704628] Aleksander Žižek, »Bralcu prijazna in zaželena knjižica«, leto 7, št. 2, str. 82-83,2000. [COBISS.SI-ID 121137920] Aleksander Žižek, »Cele, Cele«, leto 9, št. 1, str. 109-110,2002. [COBISS.SI-ID 121224448] Aleksander Žižek, »Ko se korenin zavemo«, leto 6, št. 1, str. 97-98,1999. [COBISS.SI-ID 5478965] VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 91 Aleksander Žižek, »Medicina je krona in cvet naravoslovne znanosti«, leto 10, št. 2, str. 67-68,2003. [COBISS.SI-ID 10624565] Aleksander Žižek, »Meščanstvo v habsburški monarhiji. Del 1«, leto 1, št. 1, str. 80-86,1994. [COBISS.SI-ID 62241792] Aleksander Žižek, »Meščanstvo v habsburški monarhiji. Del 2«, leto 1, št. 2, str. 102-105,1994. [COBISS.SI-ID 10598197] Aleksander Žižek, »Na francoskem pravijo —«, leto 2, št. 1, str. 94-96,1995. [COBISS.SI-ID 10621749] Aleksander Žižek, »Od dobrih deklet do feministk«, leto 10, št. 2, str. 69-70,2003. [COBISS.SI-ID 10Ó25077] Aleksander Žižek, »Oj, politika slovenska —«, leto 9, št. l,str. 110-112, 2002. [COBISS.SI-ID 121224960] Aleksander Žižek, »Pitanca za vedoželjne sladokusce«, leto 9, št. 1, str. 107-108,2002. [COBISS.SI-ID 121223424] Aleksander Žižek, »Plavž stoji v Turjaškem dvori«, leto 8, št. 2, str. 70-71,2001. [COBISS.SI-ID 121181696] Aleksander Žižek, »Po bučelah se vižej«, leto 2, št. 2, str. 69-70,1995. [COBISS.SI-ID 99727104] Aleksander Žižek, »Pridite, stanujmo!«, leto 3, št 1, str. 83-84,1996. [COBISS.SI-ID 76816384] Aleksander Žižek, »Sirota jaz v zaporu živim«, leto 2, št. 2, str. 27-37,1995. [COBISS.SI-ID 8978489] Aleksander Žižek, »Skrivnost lobanje številka 14«, leto 10, št. 1, str. 110-111,2003. [COBISS.SI-ID 10614837] Aleksander Žižek, »Snaga in red vzdržujeta svet«, leto 6, št 1, str. 98,1999. [COBISS.SI-ID 5479221] Aleksander Žižek, »Sol naroda med Scilo in Karibdo«, leto 2, št. 1, str. 104-106,1995. [COBISS.SI-ID 99699712] Aleksander Žižek, »Spravi to v bisago in glej, da izgineva«, leto 6, št 2, str. 115-116,1999- [COBISS.SI-ID 6551605] Aleksander Žižek, »Studen in Dibie - Dom in svet«, leto 7, št 1, str. 86-87,2000. [COBISS.SI-ID 7623989] Aleksander Žižek, »Ti bi vuka da na'raniš, da te ne ujede«, leto 10, št. 1, str. 112-114,2003. [COBISS.SI-ID 10615349] Aleksander Žižek, »Una dua so bli sraun, ko so babo saklal« : zločin iz gostilne ob glavni trgovski cesti med Dunajem in Trstom«, leto 1, št. 1, str. 10-19,1994. [COBISS.SI-ID 8783929] Aleksander Žižek, »V kraljestvu okusov«, leto 1, št 2, str. 97-102,1994. [COBISS.SI-ID 10630709] Aleksander Žižek, »V začetku so bili publicisti«, leto 2, št. 1, str. 103-104,1995. [COBISS.SI-ID 99697920] Aleksander Žižek, »Vozi me vlak v daljave«, leto 8, št. 2, str. 71-72,2001. [COBISS.SI-ID 121182208] Aleksander Žižek, »Vse, kar ste vedno želeli vedeti o listinah«, leto 6, št 1, str. 98-100,1999. [COBISS.SI-ID 5479477] Aleksander Žižek, »Zbornik o očetu naroda«, leto 3, št. 1, str. 84-85,1996. [COBISS.SI-ID 76816640] VSE ZA ZGODOVINO Navodila za pisce prispevkov v reviji Zgodovina za vse Dolžina razprav v sklopu Zgodbe, kijih piše življenje je omejena na eno avtorsko polo - šestnajst strani formata A4 računalniško napisanega tek- sta z običajnim (enojnim) razmikom vrstic. Prispevki naj bodo napisani z urejevalnikom besedil Word, v naboru znakov Arial ali Garamond in v velikosti 12 pik (naslov naj bo poudarjen, v velikosti 18 pik, mednaslovi pa poudarjeni, v velikosti 14 pik). Prispevki za Zapise naj ne bi presegli polovice avtorske pole, recenzije knjig za sklop S knjižne police pa ne dveh strani. Recenzijo je potrebno opremiti z naslovom, pod katerim naj bo objavljena. : Teksti morajo biti posredovani v tiskani (ena kopija) in elektronski obliki (disketa, cede). Pisci lahko svoje prispevke posredujejo uredniku tudi po elektronski pošti na naslov; janez.cvirn@guest.arnes.si. Pri pisanju razprav je potrebno upoštevati pravila za citiranje. Opombe ; naj bodo na koncu vsake strani posebej (pod črto). Literaturo in vire navajajte v naslednji obliki: - Samostojne publikacije: ime in priimek avtorja, naslov dela, založba in kraj izida, leto izida, stran(i). - Periodične publikacije: ime in priimek avtorja, naslov članka, naslov pu- blikacije, letnik in številka (v obliki ulomka), leto izida, stran(i). - Arhivske vire navajajte na naslednji način: arhiv, ime in signatura arhivske- ga fonda, arhivska enota, ime in/ali signatura ali paginacija dokumenta. Posamezne enote citata naj bodo ločene z vejicami. Tekstu (razen besedilu za objavo v rubrikah Zapisi in S knjižne police) je treba priložiti krajši povzetek (približno 1 stran) in sinopsis (do pol strani) : Avtorji naj svoj tekst opremijo s slikovnim materialom (fotografijami, fotokopijami in podobnim), ki ga morajo seveda podnasloviti. Slikovne priloge naj bodo po možnosti v elektronski obliki (skenirane v formatu TIFF ali JPG v ločljivosti vsaj 300 dpi) na cedeju. Fotokopij, disket, cedejev in rokopisov ne vračamo. Za predstavitev avtorjev potrebujemo poleg osnovnih podatkov o avto- rju (ime in priimek) še podatke o izobrazbi, znanstvenem nazivu, zapo- slitvi (statusu) ter naslov (v službi ali doma). Uredništvo si pridržuje pravico, da prispevkov, ki ne ustrezajo tem na- vodilom, ne objavi. Avtorji odgovarjajo za znanstveno vsebino svojih del. Izšel je prevod osrednjega dela o medicini in zdravstvu iz 1.1834 Dr. Fran Viljem Lipič TOPOGRAFIJA C.-KR. DEŽELNEGA GLAVNEGA MESTA LJUBLJANE Z VIDIKA NARAVOSLOVJA IN MEDICINE, ZDRAVSTVENE UREDITVE IN BIOSTATIKE s fakslmilirano izdajo TOPOGRAPHIE DER K. K. PROVINZIALHAUPTSTADT LAIBACH in Bezug auf Natur- und Heilkunde, Medicinalordnung und Biostatik Knjiga na 630 straneh prinaša prevod Lipičeve Topografije iz leta 1834 in 10 spremnih študij priznanih strokovnjakov (V. Melik, I. Grdina, J. Žontar idr.). PREVAJALKA: Marjeta Oblak, UREDNICA: doc. dr. Zvonka Zupanič Slavec CENE: faksimile (trda vezava) 9.500 SIT, prevod (trda vezava) 9.900 SIT, obeh skupaj 17.500 SIT, prevod (broširana vezava) 7.900 SIT TOPOGRAFIJA LJUBLJANE - kratka predstavitev Dr. Fran Viljem Lipič, široko razgledani in izobraženi ljubljanski mestni fizik, kasnejši profesor interne medicine na padovski (1834-1841) in dunajski (1841-1845) medicinski fakulteti tercian najuglednejših takratnih srednjeevropskih znanstvenih združenj vsvojiTopografiji širokoplastno spregovori o Ljubljani in bližnji okolici v prvih desetletjih 19. sto- letja. O ljubljanskem bitju in žitju se razpiše tako v naravoslovnem kot tudi humanističnem smislu, tako da Ljubljana v očeh bralcev zaživi z vidika geografije, biologije (favna, flora), etnologije, antropologije, medicine, farmacije, veterine, izobraževanja medicinskega osebja, socialnega skrbstva, nudi pa tudi podrobne demografske podatke o nataliteti, mortaliteti, morbiditeti in pričakovani življenjski dobi v Ljubljani za desetletje 1823-1833. Knjiga je pisana studiozno, opremljena je z obsežnim citiranjem kompetentnih strokovnjakov tiste dobe. Prevod ohranja pridih zgodovinske odmaknjenosti, ogromni napredek v znanstvenem in strokovenm smislu pa bral- cem skušajo približati strokovne študije, opombe prevajalke in glosar. ^ „ NAROČILNICA za TOPOGRAFIJO LJUBLJANE Z VIDIKA NARAVOSLOVJA IN MEDICINE, ZDRAVSTVENE UREDITVE IN BIOSTATIKE k Ime: Priimek: ali podjetje/ustanova: davčna št. (podjetja/ustanove): poštna št.: kraj:. ulica/naselje in h. št.: telefon: E-naslov: Po pošti naročam izvodov faksimila (9.500 SIT) , izvodov prevoda v trdi vezavi (9.900 SIT) , obeh skupaj (17.500 SIT), izvodov prevoda v broširani izdaji (7.900 SIT) datum: podpis (in žig):. Naročilnico pošljite založniku: ZNANSTVENO DRUŠTVO ZA ZGODOVINO ZDRAVSTVENE KULTURE SLOVENIJE, Zalo- ška 7a, 1000 Ljubljana, tel.: (01)439-62-40, faks: (01)439-62-45 e-naslov: confidenca@volja.net, informacije na tel.: 031/704-699 Drugačna slovenska znanstvena revija, polna zanimivih in kratkočasnih zgodb, ki jih piše življenje. Vse informacije lahko dobite na sedežu Zgodovinskega društva Celje, Prešernova 17 (Muzej novejše zgodovine), 3000 Celje ali po telefonu: (03) 428 64 20, faks: (03) 428 64 11. Na voljo so vam vse številke po ugodni ceni. Bodite zraven! Naročilnica Z00D0VIM • Želim postati naročnik revije ZGODOVINA ZA VSE in naročam i i izvod(ov). Letna naročnina (dve številki) je 3000 SIT, za dijake in študente 2000 SIT O stroški poštnine) O Poleg prihodnjih želim prejeti še naslednje izvode starejših letnikov po 800 SIT (Vpišite želen letnik, številko in število izvodov): Letnik / številka Izvod (ov) Letnik / številka Izvod (ov) i I/I i i i i I/I i i i j/l I I I I )/l I L J/l I I I I l/l I L Ö Uveljavljam dijaški/študentski popust pri naročnini. (Ne velja za stare številke!) Ime in priimek i Naslov, na katerega želim prejemati revijo i : Poštna številka L_J i i i Kraj i Podpis naročnika L Naročilnico pošljite na naslov: Zgodovinsko društvo Celje, Prešernova 17, SI - 3000 Celje @ ZGODOVINA ZA VSE Izdalo: Zgodovinsko društvo Celje, Prešernova 17, SI-3000 Celje, tel. 03 42 86 412, www.zgd.celje.si Založilo: Zgodovinsko društvo Celje Uredniški odbor: Janez Cvirn, Bojan Cvelfar, Branko Goropevšek, Tone Kregar, Dragan Matic, Andrej Pančur, Marija Počivavšek, Ludwig Steindorff, Andrej Studen, Anton Šepetavc, Aleksander Žižek Glavni in odgovorni urednik: Janez Cvirn Tehnični urednik: Aleksander Žižek Računalniška priprava stavka: Andrej Mohorič Prevod v angleščino: Katarina Kobilica Prevod v nemščino: Tina Bahovec Lektor: Anton Šepetavc Bibliografska obdelava,- Srečko Maček Tisk: Grafika Gracer Revija izhaja dvakrat letno Naklada: 400 izvodov Finančna podpora za natis revije: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije ISSN 1318-2498 KATJA STERGAR MARJANA KOS JURIJ ŠILC MARIJA POČIVAVŠEK MARTIN PREMK ,£aibad\ - pogačarplatz -V{M?. •*i~-*7 Jr