PHIHOHSKI DHEVM1K GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE to X. . Štev. 117 (2736) EDEN NAJVECJIH USPEHOV, KI GA JE RODILO PRIZADEVANJE KOMUNISTOV, JE TA, DA DANES STOTISOCI DELOVNIH LJUDI JUGOSLAVIJE NA SVO-JIH SKUPŠČINAH, OBČNIH ZBORIH, SEJAH ITD. DELAJO IN MISLIJO PO SOCIALISTIČNO! (Iz politično-organizacifikega poročila ZKS) Poštnina plačana v gotovini Speclizione in abbon. post. 1. gr. TRST, sreda 19. maja 1954 Cena 20 lir gttVl Hi.V PE1A III. KOI6BE8A ZVEZE KOBliriSTOV ILOVEIIJE V UVELJAVI Poročilo Mihe komunistov v Marinka o nalogah boju za socializem >Nadaljnje žrtve bi samo spodbujale nenasitnost italijanskega imperia-izma in jih ne moremo doprinašatija vloge komumsia V ,aanašnji razvojni stopnji Približno ob 11. uri je začel sekretar CK ZKS tov. Miha Marinko brati svoj referat o nalogah komunistov v boju za socializem. Takoj v začetku je poudaril, da se postavlja pred slovenske komuniste z nezmanjšano aktualnostjo nujnost razpravljanja, kako čim bolje izvesti naloge in utrditi smer VI. kongresa ZKS in plenumov, ki so mu sledili. Nato je prešel na kratek oris zunanjih okoliščin in nadaljeval z opisovanjem doslej dosežene stopnje v razvoju socialistične družbe v Jugoslaviji. V mednarodnih odnosih, je dejal Miha Marinko, se kaže trenutno v nekaterin znakih popuščanje napetosti, ki je prejšnja leta naraščala v odnosih med velesilami. Vendar to popuščanje ni tako obsežno in pomembno, da bi smeli kakorkoli zmanjšati o-brambne napore in budnost proti zunanji nevarnosti. O-čitno pa je, da je stalinska zastraševalna agresivna politika doživela polom. Ogromnega pomena je dejstvo, da je Jugoslavija prispevala k temu velik delež. Neoma.inost jugoslovanskih narodov in trdnost državnega vodstva sta mnogo pripomogli, da so o-slabele pozicije ZSSR 'n ugled njene politike, ki se je izražala kot klasična imperialistična politika. To je bil jugoslovanski prispevek k splošnim neuspehom stalinske napadalne politike, ki so prisilili sovjetsko vlado, če že ne k spremembi orientacije, pa vsaj k Irmu, da je spremenila taktiko svoje zunanje politike. «Slej ko prej ostaja temelj naše zunanje politike neomajna odločnost, da za vsako ceno branimo svojo neodvisnost, odločnost, ki se zrcali v enotnosti in požrtvovalnosti naših, narodovi) je dejal tov. Marinko in nadaljeval; «Naš notranji socialistični razvoj bode v oče reakcionarne sile obeh taborov; ene zato, ker praktično razkriva držav-nokapitalistični, birokratsko despotski sovjetski sistem, ki se skriva za «socialistično» masko; druge pa zato, ker spodbuja in hrabri nosilce dejanskih socialističnih teženj v svetu.« Zaradi vsega tega mora jugoslovansko državno vodstvo reševati izredno obsežne in težke naloge, je dejal Miha Marinko in nato prikazal glavna načela jugoslovanske zunanje politike, med njimi tudi utrjevanje odnosov s tistimi državami, ki cenijo jugoslovansko odločnost m napore za lastno obrambo, lojalno sodelovanje z vsemi državami. ki nimajo zahrbtnih namenov, nasprotovanje vsaki rasni ali gospodarski diskriminaciji in prednostim na škodo drugih, zlasti malih držav. S tako politiko si je Jugoslavija kljub vsem nakanam politične izolacije in gospodarske blokade, s katero je računala ruska imperialistična politika, pridobila iskrene prijatelje med demokratičnimi m miroljubnimi silami in utrdila svoj ugled v OZN. U-stvarila je solidne odnose z zahodnimi velesilami in. s ce- lo vrsto drugih evropskih in izvenevropskih držav. Njene mednarodne gospodarske zveze so se razširile tudi na a-friške in azijske države. Danes ima Jugoslavija boljše gospodarske zveze, kot jih je imela kdaj koli prej. Posebno vsebino dajejo sodelovanju FLRJ z državami Azije in Afrike določeni skupni interesi s temi državami; med drugim gre za skupni interes, da nudi OZN gospodarsko in tehnično pomoč najrazličnejšim državam na svetu po načelu enakopravnosti in spoštovanja državne neodvisnosti. Posebej je treba omenjati še jasno jugoslovansko stališče v podpori tem državam v pro-tikolonialnih zahtevah, v splošni borb: proti izkoriščanju med ljudmi in državami. Posledica tega so iskreni stiki z deželami na Bližnjem in Daljnem vzhodu. M. Marinko je nato omenil obrabni balkanski sporazum, k: vse bolj raste v trdno zvezo prijateljskih držav, in poudaril, da primer jugoslovanskih odnosov z Avstrijo in Grčijo dokazuje, da ni kriva Jugoslavija, če z drugimi sosedi nima takih odnosov kot z njima. Z Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo in Romunijo ima FLRJ trenutno več ali manj enake odnose kot z Moskvo, ki je po petih letih znane politike groženj in klevetniških gonj v glavnem prenehala s to politiko ter ponudila in vzpostavim s FLRJ diplomatske odnose, kar praktično pomeni, čeprav to ni bilo izrečeno, da je Moskva priznala polom svoje «N' 'JSosl aviji, ter nadaljuje: j ,.-----,., ... —„„.jU.!e: 51 dosedanji uspehi tako I i«l^v°jno kakor po njej so lije j_ pravilnost naše ii-,r. kongres, bo kon- h>l PjrTaviJniku U del i' RouS1 0 v t v Plenumu in lo-» treh komisijah, in si- m' kon?0'’!'čno - organizacij-kjjplošfc'S1ii' 2- v komisiji za j3isina. vprašanja in 3. v im Za Probleme družbe- Lr'Sv'j,ania- tr, cijsim 0 politično-orga-s deu °> poročilo razdeljc-ItL.°i’eh °m 'n bo diskusija Prešli skupn“' s,) 1 na poročilo: «Na- , Jem ~“V’tuv v boju za k’ Miha ’» Ra -!e prebral 'itSsre" klarinko ■ »si . 8 m popoldne nada-■čeno v treh ko' t'rv;i, %t^!ia ° Ril) poslancev, raz-v ,°rganizacijsko-poli-'°tiiu afanjih, druga dela ''k * i,,slndikatov in se pe-^ ^ajv;e.°i°^kimi vprašanji Ir-*o rj-fč zanimanja pa vla-«>Uje6l° tretje komisije, ki Si^bravpl^^^nja družbene-Jtu člar. Janja. To komisijo itpatea ■ ^K Stane Kavčič, tari -i- tudi tov. Edvard ,ato ’e dvoril kn '4, .k komisije Stane botirr.i.e nakazal, na ka-n,J bl “ r,s' Jokati80. Sovorili še številni StNlovn-i Kostje, ki imajo k »tl v Vjjiku pavico sode- SliSVetliiilakusiIi. Govorniki Nr . slai UsPcbe in pod- V.,a je bil Vietminhu v veliko korist. Francosko poveljstvo je prvotno sprejelo ta pogoj, toda ko je ugotovilo malenkostno število ranjencev, ki so jih vietminhovci vrnili, je sklenilo nadaljevati z bombardiranjem te ceste, potem ko je na to 24 ur prej opozorilo. Na vprašanje, ali je bil navezan neposreden stik med delegacije kakor tudi vietmin-j francosko in vietminško deški predstavnik. Oba sta go-, leagcijo, kakor je bilo dogovorila o vprašanju odvažanja 1 vorjeno na včerajšnji seji, je predstavnik odgovoril, da s« pogajanja o ranjencih v Ženevi še niso začela. Francoski predstavnik, ki bo stopil v stik z vietminškimi predstavniki je bil že imenovan. Dodal je. da se v Indokini pogajanja o umiku ranjencev nadaljujejo. Kakor poročajo iz Hanoia, je namreč odpotovala od tarp v Dien Bien Fu posebna delegacija pod vodstvom prof. Huarda. Delegacija se je raz-govarjala o novih francoskih predlogih. Glede teh predlogov pa je vetminški radio javil, da jih bo treba predložiti vietminški vladi, ker nasprotujejo prejšnjemu sporazumu. Francoska delegacija se je zvečer vrnila v Hanoi. Kljub temu, da so francoska letala vso noč in danes ves dan bombardirala omenjeno pokrajinsko cesto, je vietminško poveljstvo v Dien Bien Fuju sklenilo vrniti drugih 18 ranjencev, ki so jih že prepeljali v Luang Prabang. V krogih francoskega poveljstva v Hanoiu se danes govori, da se vietminško poveljstvo pripravlja na napad na francoske položaje ob delti s tridesetimi tisoči mož, in se pristavlja, da so prav zaradi tega obnovili in povečali letalske napade na cestno mrežo. ki veže Dien Bien Fu z vietminškimi prednjimi položaji na področju delte. Medtem je načelnik francoskega glavnega štaba general Georges Ely prišel danes v Saigon v spremstvu generala Pelissiera in generala Salana. Vsi trije so imeli daljši razgovor z generalom Navarre in s francoskim generalnim komisarjem Dejeanom- Zatem se je general Ely razgovarjal z vietnamskimi osebnostmi, pozno popoldne pa st» se komisar Dejean in general Ely razgovarjala z načelnikom ameriškega vojaškega odposlanstva v Indokini generalom 0’Danielom, PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — SPOMIMSKl 1>XEV1 Na današnji dan sta leta 1942 dve teti štajerskega bataljona na. padli Ljubno v Savinjski dolini. DANES, sreda 19. maJa Ivo, Vitoslava Sonce vzide ob 4.31. ir! Aa2t0I^,na 19.33. Dolžina dneva 15.02.bu vzide ob 21.30 in zatone ob JUTRI, četrtek 20. maja Bernardin, MUodar _ OB PRIZADEVANJIH RIMSKIH AGENTUR V TRSTU Proti razbijanju enotnosti malih in srednjih podjetij Po programu naj bi nova razbijaška »trgovska federacija* družila male podjetnike in velepodjetja, kar je v praksi nemogoče Naravni zavezniki malib podjetij so labko samo delovni ljudje Pred dnevi smo pisali o novem poizkusu italijanskih šovinističnih krogov v Trstu, da bi razbili enotnost tržaških srednjih in malih podjetij z ustanavljanjem nove organizacije trgovcev pod imenom «Tržaška trgovska federacija«, Ta nova organizacija bi morala združevati vse tržaške trgovce, male in velike. Po zamislih ustanoviteljev, bi imela organizacija nalogo ščititi interese veletrgovcev in trgovcev na drobno. Tržaški trgovci na drobno so mnenja, da je takšen program nemogoč, ker se interesi veletrgovcev in trgovcev na drobno skoraj nikoli ne skladajo. Nasprotno, ena in ista organizacija ne more nikoli ščititi interesov tako veletrgovca kot trgovca na drobno, ker je slednji kar se tiče nabave blaga podrejen trgovcu na debelo, ki ga zalaga z blagom. Interesi enih in drugih so s; popolnoma nasprotni in ne moremo razumeti, kako si določeni ljudje sploh upajo predlagati kaj takega. Ker pa gre pri ustanavljanju te nove organizacije predvsem za to, da se razbije enotnost trgovcev na drobno je razumljivo, da so ti postali previdni. Poudariti moramo predvsem, da veletrgovci drugače občutijo sedanjo gospodarsko krizo, kot jo občutijo trgovci na drobno in sploh srednja in mala podjetja. Ce bi bila v Trstu samo ena organizacija, ki b; združevala veletrgovce in trgovce na drobno, bi nikoli ne prišlo do takšnega odločnega nastopa srednjih in malih podjetij, kot je to prišlo z zaporo 9. aprila. To nam dokazuje dejstvo, da trgovci na veliko in sploh organizacije velikih gospodarskih u-stanov niso podprle tedanje zapore Interesi teh velikih podjetij so v Trstu popolnoma drugačni kot so interesi malih podjetij. Velika pod- jetja, industrijska ali trgovska, so vezana predvsem na italijanski kapital, ki v Trstu podpira rimsko osvajalno politiko ne glede na to ali je ta politika koristna ali ne tržaškemu gospodarstvu. Do sedaj pa se je izkas,3)o da je bila politika italijanskega kapitala pri nas vedno škodljiva za razvoj mestnega gospodarstva in da je ščitila v prvi vrsti italijanske politične interese. Trgovci na drobno pa so v drugačnem položaju. Njihovo življenje je odvisno od tržaškega širokega potrošnika, to je predvsem od tržaškega delavca in uradnika. Ce delavec in uradnik ne zaslužita, tudi mali trgovec in sploh srednja in mala podjetja ne zaslužijo. Ker pa je sedanja gospodarska kriza prav posledica pomanjkanja dela, je nujno, da so interesi malih trgovcev bližji interesom delavcev kot pa veletrgovcem. Zato se rimski agenti v Trstu trudijo na vse načine, da bi navezali trgovce na drobno na takšno organizacijo, da ne bi mogli več samostojno ukrepati in odločevati o načinu borbe za svoje interese, z novo organizacijo bi hoteli na vsak način preprečiti razvoj sedanje ak- cije tržaških srednjih in malih podjetij. Hoteli bi navezati tržaške samostojne organizacije malih trgovcev na osrednje rimske organizacije, da bi jih iz Rima vodili kot bi sami hoteli in kot je to v interesu italijanske politike Trsta. Bojijo se, da bi prišlo do kakšne nove protestne zapore 13.000 tržaških srednjih in malih podjetij, ki preživljajo vedno večjo krizo. Še dva oddelka INAM v nove prostore v Ul. Farneto Ravnateljstvo INAM obvešča vse svoje zavarovance, da se z jutrišnjim dnem preseli v nove prostore v Ul. Farneto 3 ambulatorij za gastro-enterologijo. V iste prostore pa se 24. t. m. preseli tudi zobozdravniški oddelek. Danes proiesi zena pripadnikov cr ? Kot se je izvedelo, naj bi danes ob 10. uri dopoldne protestirale žene pripadnikov Civilne policije pred poslopjem ZVU v Ul. Teatro Romano zaradi krivičnega postopka, katerega uporabljajo oblasti proti članom policije. Gre za gospodarska izboljšanja — izredne doklade in nakazila na 13 plačo, kar so prejeli vsi državni uslužbenci razen policajev. Vprašanje zadeva tudi juridični status članov tržaške policije na sploh, ker ti niso povsem izenačeni z ostalimi državnimi uradniki. Vprašanje je zelo važno, saj zadeva kar 6000 pripadnikov policije in bi ga morale oblasti čimprej rešiti. Poskusne vožnje motocisterne „Fiaccola" Danes dopoldne bo 18.500-tonska motorna petrolejska ladja #Fiaccola» imela poskusne vožnje po Tržaškem zalivu. Ladja bo vozila od svetilnika pa do Pirana. Pristaniško poveljstvo opozarja vse ostale ladje, naj se ji ne približujejo preveč. Ladja bo preizkušala brzino. katero lahko doseže ob polovični obremenitvi. OB VPRAŠANJU PODJETJA «BEVILACQUA> IN RAFINERIJE «!RC0» Posledice zaostrovanja krize in neodgovornega poslovanja oblasti Odločen poseg združenja obrtnikov in malih industnjcev preprečil dražbo podjetja «Bevilacqua» - Propad podjetja IRCO po krivdi birokratičnega poslovanja oblasti Gospodarska kriza je prisilila številna tržaška podjetja do bankrota in prenehanja delavnosti. Povečini so bila to manjša in predvsem trgovska podjetja. Sedaj pa imamo opravka z kar dvema dražbama industrijskih podjetij, ki spadata v okvir srednje odnosno male industrije. V ponedeljek bi tako morali prodati na dražbi staro tržaško podjetje (iBevilacqua». ker zaradi gospodarske krize ni moglo plačati prispevkov za socialno zavarovanje INPS. Podjetje je pač ostalo brez naročil in brez dela zaradi krize, ki je zajela vse tržaško gospodarstvo. Do dražbe pa ni prišlo zaradi pravočasnega in odločnega posega združenja obrtnikov in malih industrijcev. ki so zahtevali preklic dražbe in intervencijo oblasti, ki naj omogočijo nadaljnje poslovanje pod- NE DOTIKAJTE SE EKSPLOZIVNIH PERES! delku, medtem ko je mati imela nekaj prask na obrazu in so jo zaradi tega odpustili. Sin bo ozdravel v 10 dneh, medtem ko se bodo materi praske zacelile v 2 ali 4 dneh. Na policijskem uradu v bolnišnici je sin izjavil, da je prišlo malo prej do spora med njim in materjo in je zaradi tega prijel vazo z rožami, da bi jo vrgel na tla. Toda mati mu je, po njegovi izpovedi, vazo iztrgala iz rok ter ga z njo udarila po glavi ter mu s tem povzročila omenjene poškodbe. Po drugi strani pa je Gru-bisseva izpovedala, da jo je hotel sin udariti z vazo po glavi, kar pa je ona preprečila s tem, da je udarec prestregla z rokami in se pri tem poškodovala. Povedala je še, da je potem pahnila sinovi roki vstran, pri čemer naj bi se Petrich sam udaril po glavi. Policija je o vzrokih spora in o ugotovitvi krivde uvedla preiskavo. jetja in preprečilo odpust vseh delavcev, do katerega bi v obratnem primeru brez dvoma prišlo. Hkrati pa imamo opravka tudi z drugo dražbo, pred katero stoji podjetje IRCO, ki je popolnoma novo in sploh še ni pričelo obratovati. Zgodovina tega podjetja je polna napak in nepravilnosti, katere so zagrešili odgovorni organi oblasti, ki so tudi resnični krivci zato, da je podjetje propadlo, še preden je pričelo obratovati. IRCO je pričel že med vojno s predelavo mineralnih olj in s slično dejavnostjo, po vojni pa so razširili obrat in se pričeli baviti z načrti za zgraditev obsežnejše rafinerije mineralnih olj. Pri Sv. Soboti so zato pričeli podirati stare stavbe in graditi nove naprave. Vse to so seveda delali ob podpori oblasti in z vsemi dovoljenji, katere predvideva zakon. Takrat pa se je neko konkurenčno podjetje spomnilo, da je gradnja čistilnice mineralnih olj v načrtu pravzaprav nezakonita, ker je tako dejavnost nevarna v središču mesta, saj obstaja vedno možnost eksplozije in ognja. Pričela so se dolgotrajna pogajanja. vmešalo se je sodišče z dolgotrajnim birokratskim postopkom. Na koncu so našli nekak kompromis, po katerem bi podjetje lahko pričelo obratovati, vendar so bili pogoji dokaj težki in podjetje je zaradi dolgotrajne prisilne pasivnosti izčrpalo vse fonde in propadio še pred otvoritvijo. Opravka imamo torej s tipičnim primerom, kjer to za propad podjetja, ki je imelo potreben kapital in realne pogoje za obstoj (česar bi ne mogli reči za številna podjetja v reklamiranem industrijskem pristanišču v Zavljah) krivi odgovorni predstavniki oblasti. Upa se, da naprav kljub dražbi ne bodo demontirali in da bo lahko na koncu čistilnica kljub vsemu pričela delovati. Seveda pa se bo J Glede na nedavno najdbo eksplozivnega nalivnega peresa na eni izmed tržaških ulic, opozarja ravnatelj javne varnosti vse prebivalce, predvsem pa otroke, na hude posledice, ki bi lahko nastale z neprevidnim manevriranjem omenjenega peresa. Eksplozija takega peresa lahko povzroči hude poškodbe, ki se marsikdaj ne popravijo več. Ce bi kdorkoli zasledil eksplozivno pero, naj ga ne pobere, temveč naj o najdbi obvesti najbližjega policista alt pa telefonira na št. 223. Na fotografiji je eksplozivno nalivno pero, ki je dolgo 13 cm, v premeru pa ima 1,2 cm. Konica je posrebrena ali kromirana ter je nataknjena na 2,3 dolg jeziček. Sledi posrebren ali kromiran obroček, ki drži pero v žepu. Ta je v zvezi z gumbom na strani eksplozivnega peresa, in če se obroček premakne, tedaj porine gumb iz svoje lege navzgor, kar povzroči eksplozijo, ki ima lahko hude in nepredvidene posledice. Posledice družinskega prepira Včeraj popoldne ob 1435 so agenti civilne policije spremili v splošno bolnišnico 33-letnega Giulia Petricha in njegovo mater 61-letno Marijo Grubissa iz Ul. Bonomo 9, ker sta bila oba ranjena. Zdravniki so namreč Petrichu ugotovili nekaj ran na glavi in na rokah ter so zaradi tega odredili njegov sprejem na 1. kirurškem od- PO PADCU Z MOTORJA NI PRI SEL VEČ K ZAVESTI Mladi Milkui/ič izdihnil včeraj p o miri v tržaški bolnici To je že druga smrtna žrtev prometne nesreče v kratkem razdobju Zaradi prebitja lobanje je bila vsaka zdravniška pomoč zaman V včerajšnji številki našega dnevnika smo poročali o tragični nesreči na Opčinah, ko je 22-letni Željko Milkovič iz Gropade št. 60 zgubil oblast nad svojim motorjem, se zaletel v pločnik ter si pri padcu prebil lobanjo. Medtem ko se njegovemu spremljevalcu, 31-letnemu Francu Žagarju iz Bazovice št. 10, ki je v zadnjem trenutku sam skočil z motorja, ni zgodilo nič hudega, je Milkovič obležal na tleh v nezavestnem stanju in s prebito lobanjo. Z avtom Rdečega križa so nesrečnega mladeniča odpeljali takoj v splošno bolnišnico, kjer so ga pridržali na II. kirurškem oddelku. Toda tudi takojšnja zdravniška pomoč je bila zaman. Mladi motorist je kake 3 ure po prevozu v bolnišnico, in sicer okoli 1. ure ponoči izdihnil. To je že druga nesreča v zadnjem času, ki terja smrtno žrtev. Se pred nedavnim smo pokopali tov. Kralja iz Trebč, ki si je prav tako prebil lobanjo ob padcu z motorja, sedaj pa je smrt posegla v vrste gropajskih fantov. Milkovič je bil v zadnjem času zaposlen pri SELAD in je delal na igrišču golfa. Med vaščani je bil znan in je njegova smrt vse globoko pretresla. Užaloščeni družini tudi r.aše iskreno sožalje! Plaz ga je zasul Včeraj zjutraj so z avtom RK pripeljali v splošno bolnišnico 55-letnega delavca Justa Kobca iz Skednja 520, kateremu so izprali nekaj manjših ran na obeh nogah ter mu priporočili 6 dni počitka. Ob prihodu v bolnišnico je Kobec izjavil, da se je poškodoval v trenutku, ko je delal na dnu neke jame in ga je zasul plaz zemlje, ki se je odtrgal od ene izmed stranic izkopane jame. ta rešitev vnovič zavlekla, dokler ne bodo rešena vsa lastninska vprašanja. Taka rešitev pa bi pripomogla, da ne bi bilo treba odpustiti že zaposlenih delavcev. Zaščita iznajdb in znamk za predmete na velesejmu Po ukazu ZVU štev 50. ki postane veljaven z dnevom objave v Uradnem listo, uživajo industrijske iznajdbe, modeli, izložbene dekoracije in trgovske znamke, ki niso patentirane, ali za katere ni bila vložena prošnja za patentiranje in ki zadevajo predmete, razstavljene na tržaškem velesejmu, ki bo od 17. junija do 4. julija 1954, v skladu z zadevnimi določili za ves čas razstave začasno zaščito, ki jo predvidevajo zakoni, ki so zdaj v veljavi. K PROSLAVI 10-LETNICE PRVE KONFERENCE SPŽZ 25. t.m. zaključek vpisovanja za množični izlet na Štjak! Poseben odbor v Trstu, ki pripravlja izlet, zbira tudi dokumentarno gradivo o aktivnosti žena v NOB - Vpisovanje vsak dan 5. in 6. junija bo na Štjaku pri Vipavi proslava 10. obletnice prve konference SPZZ (Slovenske protifašistične zenske zveze). Proslave se bodo poleg prebivalcev iz vse Primorske udeležile tudi delegacije iz ostalih krajev Jugoslavije Tudi AS1ZZ pripravlja za to priložnost množični izlet iz Trsta. Pripravljalni odbor, ki ima nalogo organizirati ta izlet, kot tudi zbrati čirh več dokumentov in drugega gradiva iz. narodnoosvobodilne borbe, je že določil, da se bodo slavnostne akademije, ki bo na predvečer glavne proslave. to je 5. junija, u-deležile bivše aktivistke in borke iz narodnoosvobodilne borbe, kot tudi udeleženke takratne konference, medtem ko bo za 6. junija, ko bo na Štjaku veliko ljudsko zborovanje, na katerem bo govorila predsednica ženskih društev v Jugoslaviji tov. Vida Tomšičeva, organiziran iz Trsta množični izlet. Na slavnostni akademiji 5. junija bodo sodelovali člani igralske skupine IX. korpusa, združeni pevski zbori in recitatorji gledališča za Slovensko Primorje iz Postojne, Kulturni program ljudskega zborovanja pa bo obsegal: nastop igralske skupine IX korpusa, združenih pevskih zborov, mladinskega pevskega zbora iz Tolmina in godbe ljudske milice iz Ljubljane. Za izlet nat Štjak vlada med ženami — borkami in bivšimi aktivistkami narodnoosvobodilne borbe iz Trsta in okoliški h vasi veliko zanimanje. Vpisovanje zanj je vsak dan od 9. do 12. in otf 16. do 12. ure v Ul. Ruggero Manna št. 29 ter bo zaključeno 25. t. m. se pravi, da bo odgovarjal vsem modernim predpisom. Število otrok v enem in drugem 'oddelku še ni točno znano, očitno pa je, da bo italijanski oddelek vzdrževan na umeten način. Našim proseškim in konto-velskim malčkom je tako poskrbljeno za predšolsko vzgojo, njihovim staršem, ki se cesto zaradi prezaposlenosti ne utegnejo dovolj posvetiti predšolski vzgoji otrok, pa je s tem mnogo pomagano. Danes na Proseku odprt otroški vrtec! Duoni želji in potrebi Pro-sečanov, Kontovelcev in bližnjih naselij je končno ustreie-j no. Po dolgi borbi in zavlačevanju s strani odgovornih činiteljev se bodo danes ob 9. uri na Proseku namreč odprla vrata novega otroškega vrtca. Otroke bo najprej pregledal šolski zdravnik, nakar bo začel vrtec redno poslovati. Vrtec bo imel slotienski in italijanski oddelek ter naj bi bil nekak «vzorni vrtec«, to (l1 JUGOSLOVANSKE CONE STO) Slikarska razstava Hermana Pečariča Te dni je bila v prostorih hotela Triglav v Kopru odprta slikarska razstava akademskega slikarja Hermana Pečariča. Naš istrski rojak, ki se je tokrat že drugič predstavil v Kopru s samostojno razstavo, prikazuje 12 olj. Ze po razstavi leta 1952 ga poznamo po tem, da je njegova priljubljena tema morje in pa istrski motivi. Tudi sedaj je umetnik izbral isto tematiko. Med razstavljenimi slikami so tokrat zlasti zastopani podeželski pejsaži, ((Istrsko ognjišče«, ((Starka pri vodnjaku« Piran, Portorož in še nekatera druga obalna mesta. Razstava kaže v primerjavi s prejšnjo napredek m si jo velja vsekakor ogledati. Občni zbor „Svobode" Sinoči je bil v Kopru občni zbor delavskega prosvetnega društva Svoboda, na katerem je odbor podal obračun dela v prvem letu svoje dejavnosti. Poročila kažejo, da je bila v tem času zlasti delovna glasbena skupina, predvsem moški pevski zbor, ki je večkrat nastopil samostojno. Dramska družina je nastopila le enkrat. Delata tudi lutkovni oder ter folklorna skupina, ki ima redno dvakrat tedensko vaje. Računajo, da bodo v kratkem uspeii ustanoviti tudi godbo na pihala. Društvu je zlasti pomagal občinski ljudski odbor, ki mu je nakazal 1,800.000 din za ureditev lastnih prostorov. Na občnem zboru so člani obravnavali svoje probleme in sprejeli sklepe za bodoče delo ter izvolili nov odbor. NIK NOVEGA NA PROCESU O UMORU OLINDA ROSA BIANCA Na Bozzolovi ovratni ruti so našli Bardianijeve lase Čigava je potemtakem inkriminirana ovratna ruta? Zakaj se sodišče toliko zanima za Lazzarijev alibi? - Za Bozzolo veje boljši veter? Vpisovanje otrok za kolonije v Sloveniji Opozarjamo starše na vpisovanje otrok v starosti od 6. do 14. leta v otroške kolonije v Sloveniji. Zaradi čim boljše organizacije letošnjih kolonij in ker je število mest omejeno, pozivamo starše, da z vpisom pohitijo. Vpisovanje vsak dan med 9. in 12. uro na sedežu Podpornega društva v Ul. R. Manna št. 29. kjer lahko dobite tudi vsa natančnejša pojasnila. Vpisovanje za kolonije za III. okraj v Ulici Mon-tecchi štev. 6/IV. nadstropje. vsak dan od 17. do 19. ure. V Skednju vpisovanje od ponedeljka dalje na sedežu št. 124 vsak večer od 19.—20. ure. Za Lonjer se vpisuje v prosvetnem društvu v Lonjerju v ponedeljek, sredo in torek od 19.30 do 21. ure. Za Opčine, Bane in Konkonel vpisovanje na Opčinah na sedežu, Kon-konelska 1, od 19. do 20. ure. Za Prosek vpisovanje pri Kocmanu Danilu Prosek št. 52. Za Plavje pri Coku Cvetku. Plavje št. 161. Za Padriče. Gropado in Bazovico vpisovanje v Bazovici. PODPORNO DRUŠTVO ZA STO odsek za počitniške kolonije PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN CANKAR« pri SV. JAKOBU prireja knjižno razstavo ki je odprta od 19. do 22. ure v društvenih prostorih v Ul. Montecchi štev. 6. PROSVETNO DRUŠTVO V BARKOVLJAH obvešča, da bo koncert, ki bi moral biti 7. maja v Avditoriju, z istim sporedom 24. maja. GLASBENA MATICA TRST Sez. 1953-54 XI. koncert Danes 19. maja 1954 ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU Koncert komornega orkestra iz Ljubljane Solista : JELKA STANIČ-KREK in ALBERT DERMELJ. Dirigent: KARLO RUPEL. SPORED: 1. A. Corelli: Sarabanda, Giga, Badinerie. 2. J. S. Bach: Koncert za dve violini in godalni orkester v d-molu: vi-vace, largo ma non tanto, allegro. 3. L. M. Škerjanc: Osem skladb za godalni orkester: larghetto, alle-gretto giocoso, mode-rato, allegro ritmico, andante molto mode-rato, maestoso, lento lugubre, allegro vivo. Odmor. 4. E. Grieg: Srčne rane; Pomlad. 5. A. Dvorak: Serenada za godalni orkester: moderato. tempo di valse, scherzo, larghetto, finale. Vabila so na razpolago v Ul. Roma 15/11 (SHPZ) danes od 11. do 13. in od 16. do 19. ure. Vabila so na razpolago tudi v Barkovljah v drogeriji Scheimer, pri Sv. Ivanu v tobakarni Prosen ter na Opčinah v pekarni Cok. Seja odbora PD «1. C»^r* bo danes 19. t m ob - ■ ^ društvenih prostorih, r se točnost in gotova (gledališče verp*) Danes se začne pri blagajni prodaja vstopnic . koncert orkestra TrzaSKe ta monije pod vodstvom y njen! Luigia Toffola m s ((Tržaškega tria«, ki y/f ob 21. uri. Program obse««-, ber . ((Euryanthe» (u.v ^ Zafred - Koncert za viohno' klavir in orkester (II. . ški nagradi 1953»); SchuD«* VII. simfonija v C-duru. Rossetti. 16.30: «Noč na str J. Macsey in bratje Excelsior. Zaprto zaradi ,jupim-Fenice. 15.30: ((Latinski Wu ci», L. Turner. m-hntaoct v Nazionale. 16.30: . «T‘hoA"f Macau«, T. Curtis, J. j* prJ0. Filodrammatico. 16.00: ((San Cisco«, C. Gable, J. s« Arcobaleno. 16.00: “K3.®. |i, poročila z milijonarjem«, Monroe, B. Grable. . Mt> Auditorium. 16.00: ((Ognjeni T. Gobbi, E. Rasch. „ v Astra Rojan. 16.30: S. Rio d’Argentu», S. McNalb, Cabot , . 16.00: Cristailo. (Trg Perugmoi «Bela Indijanka«. bi se Grattacieio 16.00: «KaKO ) M, poročila z milijonarjem«. Monroe, B. Grable. . . y, Alabarda. 16.00: «Vrni » Šanson, A. Nazzari. ^r3ja Ariston. 16.00: ((Prednja ■’pay. obupancev«, G. Pečk, o. ton. . Aiueri' Armonla. 15.15: ((Stara ka», D. Day. Aurora. 16.00: ((Ladja PL. , jj. žensk«, E. Manni. Mla<>m pod 16 let prepovedano. Garibaldi. 15.30: ((Izzivanje ti«. G. Froelich. hotkiM® Ideale. 16.00: «Na jugu r*' bobni«. . __ življ*" Impero. 16.00: ((Nemirno nje«, ’ E Taylor. carolt Italia. 16.00: «Plaža», "h pr£-R. Vallone. Mladoletnim povedano. Viale. 16.00: ((Osvojitev E^iW Kino ob morju. 16.00: «z ska borba«, M, Monroe. fueol Massimo. 16.00: «°,Hr . krempelj«, J Sheffield. .,,j (■ Moderno. 16.00: «Mož po i‘šsron. Savona 15.00: ((Lili«, b. jr-rtSk Sv. Marko. 16.00: «Ana «• na«, G. Garbo vrb' Secolo. 16.00: ((Očarljiv Giani in Pinoto. »zel«*'® Vittorio Veneto. 16.00. jetnik«, S. Granger. 5eija»> Azzurro. 16.00: {(Kraljeva F. Tone. Belvtd.ere. 16.00: {(Ranč M. Dietrich. Marconi, 16.00: ((Messaim3 Felix. nrepad' Novo cine, 16.00: «V P Rdečega mor la«, H. Odeon. 16.00: ((Trgovina z blagom«, R. Drago. . Radio. 16.00: aPesem MiSS'wr R. Middleton. „„ luli'*' Venezia. 16.00: ((Ljudje n3 esi>* Mlad ropar v akciji Predvčerajšnjim zvečer o-koli 21 ure se je 29-letni Zori Zglav >z ul- Perarol° 8 približal okoli 15 let star fant ter ji nenadoma iztrgal iz rok listnico, v kateri je imela razen osebnih dokumentov še 400 Ur. Ker se je to zgodilo pred hišo, kjer Žglavova stanuje, je policija po telefonskem obvestilu pregledala vso okolico, vendar ni bilo o fantu ne duha ne sluha. Policija je uvedla preiskavo. Včerajšnja razprava proti Bozzoli ni bila ne zanimiva r,e razburljiva. Pravzaprav bi se morali vprašati koga sodijo. Dejstvo je namreč, da se je v zadnjih dveh dneh kaj malo govorilo o Bozzoli in slednji je le redkokdaj odprl usta v svojo obrambo. Ostali čas je presedel na klopi in opazoval okolje. Dolgočasno tudi zanj. Zakaj pravzaprav sodišče želi podrobnih pojasnil v zvezi z Lazzarijevim alibijem? Mož ni obtožen in pričakovati bi bilo, da bi se o njegovem alibiju govorilo pač le površno. Toda ne. Lazzari je moral potrpežljivo odgovarjati zakaj ni spočetka povedal kje je bil tistega večera ko je bil izvršen zločin, zakaj je to povedal šele dva dni kasneje, zakaj je njegova mati izjavila na policiji, da je bil z najetim avtom v Veroni in Vicenzi in drugo. Lazzari je namreč pojasnil, da je bil skupno s prijatelji v kavarni S. Marco. Nekateri njegovi prijatelji, ki so prišli včeraj pričat, so njegove trditve potrdili (med temi je bil Italo Sanzini, ki ga je prvi posvaril naj si zapomni, da je bil tistega večera v kavarni), drugi, in to večina, so zanikali, tretji pa so se izgovorili, da tedaj niso bili v kavarni. Natakar, ki je sedaj v-bolnišnici, pa je njegovo prisotnost celo izključil. Je bil ali ne Lazzari v februarju v Ul. Manzoni? To je bilo drugo vprašanje, ki ga je hotel predsednik razči stiti. Lazzari seveda trdi da ne, vsaj v tistem mesecu ne. Bil je večkrat do srede januarja, kasneje pa nič več. Tožilca pa je zanimalo drugo: zakaj je poliejiskim preiskovalnim oblastem po soočenju z Bozzolo rekel naj ga pošljejo počivat in da bo drugi dan spregovoril. Kaj je nameraval povedati? «Teh besed nisem rekel«, je mirno izjavil Lazzari«. Policija je mislila, da vem vse in je hotela imena od mene. Moj molk je sprejela kot premišljevanje ali bi ali ne izpovedal. Jaz sem samo molčal. Sam inšp. Piscopello me je potrepljal po ramenih in mi dobesedno rekel: «Spi dragi Fulvio, spi. Jutri pa boš govoril«. Pred«.: Vi torej ne veste nič v zvezi z zločinom? Lazzari: Nič, absolutno nič. Še preden preidemo na opis zasliševanja naslednje priče, Brune Vernarecci, moramo o-meniti, da je Bozzola med zasliševanjem navedel svoj alibi: bil je doma, nato v baru Pa-ganini in končno v kinu Grat-tr.cielo, kjer so predvajali film ((Oprosti mi. če me ljubiš«. Dokaza, da je bil v kinu pa ni imel. Niti vstopnice, ki bi ga gotovo rešila. Pojasnil pa je, da je pred seboj opazil prodajalko časopisov iz kioska ■ v Ul. Media, ki je sedela s 1 svojim zaročencem. Slednjo so seveda zaslišali in včeraj je isto ponovila pred sodiščem. Proti njeni navadi, ona je namreč hodila v kino samo ob sobotah in nedeljah, je šla gledat omenjeni film. ker so ga vrteli zadnji dan in ga ni hotela zamuditi. Vstopila je nekako ob 21.45, zapustila pa je dvorano v družbi zaročenca Oblaka, uslužbenca na sodišču, okoli polnoči. Na sebi je imela belo jopico in sivo krilo. Vse to je točno odgovarjalo Bozzolovim izjavam, kar nedvomno potrjuje, da je bil zares v kinu. Tullio Bardiani, bivši šofer pokojnega trgovca, je moral tudi pred sodišče, čeprav je službo zapustil davno pred trgovčevo tragično smrtjo. On je z gotovostjo potrdil, da je videl zeleno ruto okni' vratu enega izmed nameščencev. Preds.: (mu pokaže ruto): Je ta. .ju Priča: Ta ali pa tej podobna. Preds.: Jo poznate tudi po tel luknji? Priča: Da, samo zdela se mi je večja. Preds.: Bozzola trdi, da ste tudi vi imeli nekoč zeleno ruto. Je res? Priča: Ne, nikoli. Tedaj je skočil Bozzola pokonci in obrnjen proti priči dejal «Saj je imel bel mont-gomery». Priča: Ne, svetlorjav. Bozzola: Ja. ja, umazano belo in je imel ruto, ki mu je pristajala. Priča: Imel sem rjavo ruto. «Pa niste nikoli niti za šalo deli one zelene rute?«, ga je vprašal predsednik iz razumljivih razlogov Policija, točneje inšp. Ferz, je na ruti (skoraj zapleteni med volno) našla lase. Te je dala analizirati in primerjati z lasmi Lazzarija, Sulligoija in Bar-dianija. Kasneje so jih primerjali tudi z Bozzolovimi lasmi. In kakšni so bili uspehi preiskave? Naravnost presenetljivi. Lasje na ruti so odgovarjali, kolikor se je pač moglo dognati tako po debelini kot po barvi in drugih karakteristikah ne Bozzolovim niti Lazzarijevim niti Sulli- goijevim. pač pa le Bardiani-jevim. Kako so prišli Bardia-nijevi lasje na ruto, ki naj bi bila last Bozzola, pa je tudi skrivnost. Vito Dobrovvski, prav tako bivši trgovčev uslužbenec, ki je zadnji stopil pred predsednika, pa je pojasnil marsikaj. Omenil je n. pr., da so Bozzola v baru Paganini, kamor je tudi on zahajal, res za šalo spraševali, če je on ubil trgovca. Bozzola je vedno jezno reagiral. Besede «ubil ga bom, razbil mu bom glavo«, je vedno, kadarkoli je bil jezen izgovarjal, tudi njemu, vendar nikoli z resno grožnjo. To je bil pač njegov način govorjenja. Na podoben način je apo-strofiral tudi inženirja, pri katerem ni napravil izpita za vožnjo vespe. Dobrowski je hotel povedati še nekaj besed, ki jih je izrekel Bozzola ob tisti priliki, vendar ga je predsednik, ki se je začel smejati na ves glas, ker je besede verjetno že poznal, prekinil. Kakor je bilo razumeti, so bile te besede (poleg «te bom vrgel v morje« in podobno) (udi precej pikantne. Naj bi predsednikov smeh pomenil, 5a se položaj za Bozzola izboljšuje? Razprava se bo nadaljevala jutri, v četrtek ob 9.30. Preds.: Palermo: lož.: Visal-li; zapisn.: Neri; obramba: odv. Kezich, Berton in Mor-gera; odv. zasebne stranke: Caravelli in Antonini. Izlet v Cerkno pri Idriji. Zveza partizanov STO organizira izlet v Cerkno pri Idriji dne 16'. junija t. 1. in ne 6. kot že javljeno. Vpisovanje do 28. t. m. Vabljeni vsi člani. Motoklub Skedenj pripravlja motociklistični izlet v Postojno in Idrijo 30. maja. Vpisovanje do 20. maja. Za 6. in 7. junija pa pripravlja motoklub izlet v Ljubljano in na Bled po poti: Sežana, Vipava, Tolmin, Bovec, Vršič, Jesenice, Bled, Ljubljana, Postojna, Sežana. Zadnji dan vpisovanja je 26. t. m. Vpisovanja bodo vsak dan razen sobote od 18. do 20. ure na sedežu. Motoklub »Mladost« Nabrežina organizira enodnevni izlet v Postojno - Štjak dne 6. junija t. 1. Vpisovanje se vrši na običajnih mestih in se zaključi 25. t. m. Motoklub »Amatorl« organizira 30. t. m. izlet v Opatijo in Postojno. Vpisovanje samo za člane na sedežu motokluba ed 17. do 19. ure vsak dan razen sobot do 20. t. m. Motoklub «Adria» Dolina - Milje priredi enodnevni izlet 30. t. m. na Reko. Vpisovanje od 18. do 20. t. m. od 20. do 21. ure na sedežu v Dolini. Vabimo vse člane, da se udeležijo izleta. OF Dolina - Milje priredi enodnevni izlet na Beko pri Ocizli ob priliki partizanskega tabora in kulturne prireditve. Izlet je samo za člane, katere vabimo, da se polnoštevilno udeleže izleta, ki bo z avtobusom. Vpisovanje na sedeža v Dolini in na običajnih mestih po vaseh od 18. do 20. t. m. v večernih urah. Motoklub »Jadran« priredi 30. t. m. enodnevni izlet na Bled. Vpisovanje do 20. t. m. Slovensko planinsko društvo organizira 30. t. m. izlet v Rakovo dolino k Cerkniškemu jezeru. Vpisovanje še danes in Jutri. VUG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V petek 21. maja 1954 ob 20.30 uri gostovanje na OPČINAH z dramo Uga Bettija 11» "N KROG TRŽAŠKIH SLOVENK bo imel v četrtek 20. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani svoje redno predavanje. Govoril bo univerzitetni profesor tržaške univerze in slavist Umberto Urbani o temi : Jugoslovanska knjižovnosl vi VESEleJ OTROK od 2. do 98- le VELIKO stardsti bo nastop’* četrtek 20. t. m. ob v Gregorčičevi dvor3 ari v Ul. Roma 15/H. LUTKOVNI ODER Pridite in bo® t« zadovoljn1. Brezvesten kolesar Na opazovalni oddelek splošne bolnišnice so sinoči sprejeli 4-letnega Giannija Mon-tanarija iz Ul. Tiepolo 19, kateri se bo zaradi ran na glavi moral zdraviti od 6 do 8 dni. Mati, ki je spremljala otroka v bolnišnico, je izjavila, da ga je v bližini stanovanja podrl na tla kolesar, ki je nato izginil. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POHOKE Dne 18. maja se je rodilo v Trstu 8 otrok, umrle so 4 osebe; poroka je bila ena. CIVILNA POROKA: dijak Ale-xander Ikcnjikov in dijakinja Marija Nekljudova. UMRLI SO: 82-letna Gisella Weis vd. Uvani; 22-letni Željko Milkovič; 48-letrri Marko Vovk; 78-letni Domenico Cavalieri. PRIHODI IN ODHODI LADIJ PRIHODI: iz Benetk prazna It. motocisterna «Fernanda», z Reke jugoslovanski parnik »Dinara« z 2.080 t raznega blaga in 9 potniki, iz Stelina ruski parnik «Bud-joni« s 3.381 1 premoga, z Reke jugoslovanski parnik »Sinj« z dvema potnikoma, ODHODI: proti Perzijskemu zalivu prazna angleška tnotoci-sterna (deomari«, proti Ravenni it. m, cisterna »Mantova« s 340 t gasolia, proti Ravenni it. m, cisterna «Fcrnanda« 3 500 t gasolia. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 17,7, najnižja 12,5, ob 17. uri 17,1. Zračni tlak 1005,2 stanoviten. Veter za-padrvik 6 km/h. Vlaga 73 odst., nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 15 stopinj. NOČNA SLUŽBA LEKARN: Barbo-Carntel, Trg Garibaldi 5; Benussi, Ul. Cavana 11; Al Gale-no, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); Alla Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Ravaslni, Trg della Libertž b; Harabaglia v Barkovljah ln Nl-coli v Skednju, TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 366 - 69 Gasilci 2 - 22 Policija 2 - 23 ADEX IZLETI 29. in 30. maja 1954 izlet v BUZET ROC ŠTANJEL BRANIK ILIRSKO BISTRICO MOST NA SOCI TOLMIN 30. maja 1954 izlet v KOMEN VOJSCICO Vpisovanje do 20. maja. 5. in 6. junija 1954 izlet v DRAGUC PAZIN 6. junija 1954 izlet v POSTOJNO REKO SEŽANO Vpisovanje do 26. maja pri «Adria-Express». J, Ul. F. Severo 5-b - tel. 29243. SREDA, 19. maja CONA T «** 254,6 m ali ll?8 j3,30' Poročila v slov. ob t-19.00 in 23.30. pre; 7.15 Jutranja glasba, ur»: N. ■ed tiska; 11.00 ^ - ko je Od Triglava* Poje Slovenski oktet, ‘ ■ e ute$) ba iz filma «BroadwayS£j;_l8$ Poročila v hrvaščini; -‘"jcflifjO vsakogar nekaj; 2':00jj-police: Traven: «Rele.. *jnolu2. ‘ gled tiska; 11.00 Šolska ^30 j ko je nastalo življenja, del baročnih skladatelje ,4 Od Triglava do J^^oO Poje Slovenski oktet: ‘ ■ e uTC) ba iz filma «BroadwaySke. j8w dije«. 17.30 D kraja J. k,8.i5 ^ ’ S f jlT0 rož iu. S Franz Liszt: Sonata vrvrootf anl* vaja violinist Cor del, Zabavne melodije; ^ poročila v Italijan^ Glasba za lahko noč. TRS r »'• K 306.1 m ali 980 kc- p l2' \n ter ostalo sorodstv° Gropada, 19. maja 1954. S0l n* iNJa IjjOVORA POLKOVNIKA STAMAT0V1ČA NA KONGRESU EKONOMISTOV STALNI DVIG PODROČJA „B“ OB PODPORI JUGOSLOVANSKE VLADE .JJa kongresu jugoslovan- ob i,elCOnomistov- bil koncu prejšnjega tedna . °rožu. je povzel be-b»° ^Ud* načelnik Vojaške jugoslovanske ljudske made polkovnik Stamato-sicer v svojem poit aVu kongresu, v katerem j,r ?Prazložil nekaj gosposkih vprašanj jugoslovan-Področja Tržaškega "‘fmlja. y.°jaška uprava je na pod-B že od samega za- toka toravi Sen. Podpirala razvoj samo-e v vseh panogah druž- ieSa življenja. V gospo- i«ra Pa je to prišlo do »uš- v tem, da je bilo pre-i ,°?no_ krajevnim oblastem (n. anie gospodarske poli-. * 'n odločanje glede gozdarskega in družbenega ljj,Vola. Materialni temelj je Iti* J)rav'ca upravnih obla- ki so razpolagale s ce- ^ 0 družbeno akumulacijo tr ,z razdelitvijo iste za po-v,a področja Ta samoupra-j Pa je Sla po razvojni posiliti uPravljanja po ljud-j n odborih do samouprave Posrednih proizvajalcev, se-^ a.tam. kjer je bilo to (tsA0cei to je v večjih gospo, p** enotah. olkovnik Stamatovič je 0 nadaljeval: «Bilo bi ilu-gn° misliti, da bi področje , ®°glq brez večje pomoči eoslavije z lastnimi sred-tak lzvršiti v taki brzini in da * obseSU obnovo gospostva, kriti vse proračun-Potrebe in izvesti inve- ske It' ,^'je za nadaljnji gospodarji1 razvoj. Materialni temelj ,o*.gospodarski razvoj pod-Ja tvorita dva izvora, in ,',er lastna sredstva, t. j. j otna družbena akumulaci-Področja in redna letna j :”Jua ter krediti, ki jih laik )uSoslovanska vlada vo-iar t Upravi za razvoj gospo-ft.stva in za dvig življenj-ravni prebivalstva.)) ^Področje je poleg tega ime-J* to prednost, da je raz-hi,- a^° s celotnim deviz-C sklatJom, t. j. s prebit-ttf izvozom in uvozom ». s finančno in materialno j.mac.io. ki sta jo dajali vla-w..ljudske republike Slo-tuvvf 'n vlada Ljudske re-L‘'ke Hrvaške, ter s stro-[0, mi močmi, posebno na ličarskem in prosvetnem .^novna linija v izvajanju H.j!?darske politike je te-1 ,?ua na sledečih načelih: itv i obnoviti gospodar- ic?. 2. razvijati prvenstveno j. Panoge gospodarstva, ki a®10 na področju surovin- j ,. osnovo in ostale pogoje, 6a?lrtt bolje in čimprej racio-izkoristiti lastna fi-sredstva ter pomoč 60slavije na temelju dolo-iral®a investicijskega pro-:,2"}a. ki naj bi čim hitreje !jm 1 .gosoodarstvo m dal 0? v investicijah za raz-to Poljedelstva kot osnovne sti.jjmarske panoge, v inve-riieJ Za obnovo in razši-V . Pekih industrijskih pa-tkst ’n, rudarstva, za katere W)al° surovinski pogoji in tov0n? v investicijah za ob-4» ln razvoj turizma. Po-Vs- Sa ’e bil° vloženih 'ittv sredstev za razvoj ri-JV?'.Prometa in trgovine. ) 4|?r,ti moramo, da je bi-llcjji odst. celotne akumu-tov, vloženih v tako ime-5še sadje in zelenjavo, », tillez -,e!luahli L z majhnimi inve-V,*a dobiti mnogo Nin n,,, aliteta zemlje in [Leje p Xrsine obdelovalne aha E tega so tudi ne-S, izk,P”dročja, ki bi se f*ij ade, >r,stila za nove vi-# .bia' za oljčne nasade 1 ssadovnjake. 7e-a Problem je tudi niso povsem vzpo- stavljeni pravilni in trajnejši odnosi med cenami osnovnih poljedelskih proizvodov «Občuti se potreba, da se mora kmetu omogočiti, da pride do večjih kreditov za razvoj poljedelstva, da mu je treba omogočiti lažji nakup gradbenega materiala ter drugih gospodarskih potrebščin za podeželje po pri. mernejših cenah. Ti ukrepi bi usmerili kmeta k proizvodnji za trg.» Kar se tiče industrije se danes precej investira za modernizacijo opreme ribje ip--dustrije ter za nakup ribiških čolnov, hkrati se del industrijske zmogljivosti preusmerja v predelavo poljedelskih proizvodov. V gradnji je nekaj manjših tovarn kovinske industrije, tovarna cementa, za katero obstaja surovinska baza. tovarna barv in druge. Poudariti je treba tudi povoline pogoje za razširjenje proizvodnje nekaterih podjetij na temelju sodelovanja s tovarnami v Jugoslaviji. Poleg gradnje industrije se razvija tudi rudarstvo. Dokončuje se obnova rudnika premoga, kjer so že začeli kopati premog, razširja se kopanje boksita kakor tudi delo v kamnolomih. O vsem tem pa govore najbolj prepričljivo številke same' Nacionalni dohodek na prebivalca je bil v koprskem okraju 1. 1952 56.330 dinarjev, leta 1953 67.050 dinarjev, v letošnjem letu pa 71.970 din. V bujskem okraju pa za leto 1952 48.348 din, za leto 1953 79.050 din, za letos pa 106.344 din. Dvig industrijske proizvodnje v koprskem, okraju se bo v letošnjem letu dvignil za 49 odst. v primerjavi s proizvodnjo lanskega leta, v bujskem okraju pa za 34 odst. Lastna investicijska sredstva stalno naraščajo in so v letu 1952 znašala 356 milijonov dinarjev, leta 1953 820 milijonov in v letošnjem letu pa se predvidevajo v znesku 1 milijarde. in sicer brez skladov, ki jih imajo podjetja in brez kredita Narodne in Istrske banke. Na ozemlju bujskega okraja se je od 1951 do 1953 vrednost osnovnih sredstev v gospodarstvu dvignila na 426 odst in to v industriji za štirikrat, v prometu za sedemkrat. dočim znaša indeks dviga delovne sile 144 odst. V letu 1953 so na področju investirali 2 milijardi 246 milijonov dinarjev, dočim bo letos investiranih 2 milijardi 844 milijonov. Polkovnik Stamatovič je nadaljeval: ((Bistveni in odločilni pomen za gospodarski razvoj področja pa sta pomoč in podpora, ki ju daje naša vlada. Vojaška uprava je doslej dobila od jugoslovanske vlade za gospodarski razvoj področja okoli 9 milijard dinarjev, in sicer od 1947 do konca leta 1953 nad 7 milijard 600 milijonov dinarjev. dočim je za leto 1954 odobrena 1 milijarda za investicije, 350 milijonov pa za blagovno izmenjavo.)) Polkovnik Stamatovič je zaključil: «Ljudska oblast in vse prebivalstvo področja je delalo s polno požrtvovalnostjo in ljubeznijo za dvig svojega področja, za njegov razvoj in za boljšo bodočnost. uanes ni tukajšnji kmet več kolon in dela na svoji zemlji, delavec sodeluje v upravljanju svojega podjetja. Tudi med Slovenci in Hrvati rastejo novi domači kadri, ki se prej niso mogli razvijati.« «Iz tega površnega pregleda se vidi, da se v nadaljnjem gospodarskem razvoju tega ozemlja polagajo čedalje trdnejši temelji in da se ustvarjajo materialne osnove za nove vire lastnih dohodkov. To pa so šele temelji, na katerih je potrebno še mnogo graditi in razvijati, da se to področje iztrga iz zaostalosti.« «Ta ozemlje je s svojimi komunikacijskimi potmi slabo povezano s svojim pri-rodnim zaledjem in brez močnejših gospodarskih in prometnih središč za večji razvoj. Danes je v delu perspektiven načrt, ki bo dal še točnejšo orientacijo za nadaljnji gospodarski razvoj. Naša vlada bo ta razvoj podpirala tudi v bodoče.* IZ POLITIČNO - ORGANIZACIJSKEGA Kulturno-prosvetno delo - Delo med mladino - Članstvo in organizacije Z K Slovenije - Boj Zveze komunistov Slovenije za delavsko samoupravljanje (Nadaljevanje s 1. struni) V teh letih je močno narasla založniška dejavnost, po nepopolnih podatkih so od leta 1949 do 1954 samo v Sloveniji založbe izdale nad 830 marksističnih in naprednih ter političnih knjig v nakladi nad 2.550,000 izvodov. Tudi ,646 ljudskih knjižnic s 620.000 knjigami je veliko prispevalo k izobraževanju našega delovnega človeka. Da bi delavci na tradicijah svoje revolucionarne preteklosti nadaljevali kulturno prosvet- no udejstvovanje, so bile pred dvema letoma obnovljene organizacije ((Svoboda. Njihova naloga je bila, da uveljavijo delavski razred v kulturi, da okrepijo in pospešijo razvoj nove socialistične kulture in stopnjujejo odpor proti malomeščanski stihiji na tem področju. Doslej dela že nad 130 društev «Svobod». Razen teh je med 600 prosvetnimi društvi tudi že nekaj takih, ki se uspešno bore proti starim nazorom. Ljudske univerze so se precej razvile. Vseh je 170, ki so imele samo v pretekli sezoni nad 1.700 predavanj, katere je obiskalo čez 183.000 ljudi. Na tem področju smo v primerjavi z letom 1948 dosegli velikanski vzpon, saj je bilo tedaj vsega le 51 prosvetnih društev, tega področja pa komunisti v celoti niso idejno in politično obvladali. Družbene spremembe zadnjih let so bistveno vplivale tudi na razvoj in način političnega ter splošno vzgojnega dela med mladino. V tem času se je precej povečalo zanimanje in skrb komunistov za mladinsko vprašanje. Lahko rečemo, da so komunisti tako v Socialistični zvezi, kakor tudi v sindikatih in drugih organizacijih, med prvimi, ki skrbijo za probleme mladine. Posebno važna pa sta vloga in delo komunistov v mladinski organizaciji sami in raznih društvih, ki so v celoti ali pa pretežno mladinska. V tem času sta se združila SKOJ in LMS. To je precej prispevalo k nadaljnjemu utrjevanju in ideološki in politični enotnosti naše mladine. Začel se je boj za okrepitev ideološko vzgojnega dela. za razvijanje društev. Društveno življenje se je izredno razmahnilo in je v njih v tem času bilo včlanjenih nad 140.000 mladine. Posebno odgovorno je delo komunistov mladinske organizacije na univerzi in drugih visokih šolah. Na univerzi, visokih šolah in akademijah je zdaj povprečno 12 odst. študentov članov ZK, torej se je število zmanjšala za polovico. Nasprotno pa se je Zveza študentov razmahnila in je v njej danes nad PO odst. študentov. Ta množična organizacija študentov dobiva včasih značaj nekake stanovske socialne organizacije. njena socialistična in pol\ tična vloga pa je obledela. Komunisti, profesorji in študenti pogosto nimajo enotnega stališča niti v osnovnih vprašanjih. Med člani mladinske organizacije je danes okrog 10 odst. članov ZK. Na njih in na vseh drugih komunistih, ki delajo v šolah in društvih, je prav posebna odgovornost za pravilen razvoj in rast mladinske organizacije. Posebno pereče je vprašanje dela z mladino nad 18 let. ki stopa z volilno pravico v aktivno politično življenje. Komunisti v organizacijah Socialistične zveze in sindikatih so tem letnikom posvečali premalo pozornosti. Zveza komunistov Slovenije je v boju za socializem RESNIČNA POVEST ISTRSKE VASICE LIPE MAJSKI KRES NI ZAGOREL Vsa naša zemlja je kakor s krvjo napisana in z junaštvom zapečatena knjiga - Vsaka ped te naše zemlje je kakor ogromna stran še neprebrane in nevezane knjige, ki jo bo do kraja prebral šele prihajajoči rod - Obrnimo eno izmed teh straniprepišimo jo na čist papir in priložimo ogromnemu delu, ki ga je pisal ves naš narod Sel sem na pot, da bi pisal o ljudeh in življenju, o obnovi, napredku in graditvi. A kdo bi šel mirno in brezbrižno mimo vseh teh težkih pri-čevanj( še vedno svežih in jasnih, kakor so sveže in jasne nezarasle rane naših ljudi; to so pričevanja o trpljenju in mukah, barbarstvu in smrti. Kdo bi mogel iti mimo te mirne istrske vasice, ki se je kakor galeb stisnila med dva rahlo zaobljena grička, pa da bi se ne vprašal, kdo je to revno naselje tako strahotno opustošil, kdo je povzročil te porušene zidove in ugasla ognjišča... «Tu je moj stric«, je pokazal s prstom majhen deček, ki je sedel na pragu nekda- nje hiše, na goli kamen, prekrit z naročji razkošnih krizantem. Tu doli, menda, kjer piše: Tukaj počivajo... Mar se da reči, da počivajo, tu, kjer je ostal samo kupček kosti od vse vasi. Deček je bil premajhen, da bi lahko vedel karkoli več povedati, igrajoč s? s pod zidom najdenim izstreljenim nabojem in pazeč na ovce, ki so se pasle nad vasjo. Premajhen je bil, da bi slutil, kako je morda prav ta naboj, ki ga je držal v roki, prav tako spomenik padli žrtvi, V Lipi je bilo malo zaman izstreljenih nabojev. Dve sto devetinšestdeset izstreljenih nabojev, dve sto devetinšestdeset žrtev, dve sto devetin- šestdeset izgubljenih sporne- vsak njihov številen izraz so- nikov. Morda pa jih je bilo izstreljenih tudi manj, saj jih je — kakor pripovedujejo preživeli — najmanj padlo od strelov. Težko, da bo kdaj koli mogoče ugotoviti, v čigavi gla\i se je porodila barbarska in zločinska zamisel, uničiti majhno istrsko vasico Lipo, trideset kilometrov oddaljeno od isrske morske obale. Morda je to misel rodil brezmočni bes črnosrajčnikov, ki so jih vznemirjale partizanske enote ter celo njihove tanke uničevale, medtem ko je zelena kolona polzela proti Trstu. Morda pa je bila to navadna barbarska in zločinska zamisel brez vzroka, kakor S*«* f Avstralija išče uran na Antarktiki. Posebna odprava, ki je odpotovala januarja letos, je vzpostavila stalno bazo za znanstvena raziskovanja v bližini Mavvsona, obljudenega kraja, ki je naibližji južnemu tečaju. Na sliki vidimo člane posadke, ki vlečejo tjulenja — za pse. vraštva do naroda, kateremu so vladali četrt stoletja. * * * Nekaj pa se vendar ve: dve ženi, starejši vaščanki iz Lipe, sta ta dan odšli iz vasi, da bi posadili nekaj graha v skopih in revnih krpicah zemlje. To je bilo zadnjega dne aprila 1944. leta_ Zunaj vasi so ju prestregli črnosrajčniki in olivno-zeleno uniformirani «wehrmachtovci» ter ju zavrnili.. «Ostanite v vasi», so jima dejali, sin ne odhajajte ven, ker je nevarno«. Borci in simpatizerji NOB, ki. jih je ta vest zatekla v vasi, niso verjeli, vendar so se le umaknil t, da ne bi brez potrebe povzročili neprijetnosti in nevarnosti za življenje svojih sovaščanov, žena in otrok. Tako se je začelo... Tistega dne so vznemirjeni Lipčani zgodaj popoldne opazili kolono nekaj sto črnosrajčnikov in nemških vojakov, ki se je bližala vasi. Najbolj nezaupljivi so se polagoma umaknili ter se ob zidovih hiš splazili proti griču. Kdo bi pač pričakoval vso tisto nesrečo ,ki je lebdela nad Lipo? Vendar v Lipi ni bilo nikogar, ki bi ne zaslutil bližine nesreče takrat, ko so zapra-sketali prvi streli na obronku vasi. Sesule so se šipe na prvem oknu, za vedno je utihnil prvi otrok, padla je mrtva žena starega Josipa Zmaji-le V tem pa so se razlegali streli že po vsej vasi. Bežati je bilo prepozno, ker so šele tokrat opazili, da je vas popolnoma obkoljena od strojnic, «šmajserjevy> in množice črnosrajčnikov. Le-ti so od zunaj pazili na vas. Menda so se bali, da bi jim ne propadel barbarski užitek. Videč ženo, kako pada z okrvavljenim čelom, se je sta- Električna luč je danes nekaj tako vsakdanjega, da se človek niti ne spominja več nekdanjih plinskih svetilk ali celo petrolejk Toda to ne velja za vse ljudi, celo niti za tiste prebivalce v tem smislu najbolj razvite dežele Švice, ki žive visoko v gorah ah pa v od središč oddaljenih zaselkih, do koder še niso dospele žice, ki dobavljajo žarnicam tok. Na Balkanu, oziroma v Jugoslaviji pa je to še tem teže kajti razen Slovenije in dela Hrvaške, je bila do pred kratkim elei<-trifikacija le želja in nič več. Po priključitvi Slovenskega Primorja k Jugoslaviji, je mo. rala jugoslovanska oblast napeljati električni tok skoro v sleherno vas, kajti italijanske oblasti so tudi v tem smislu ravnale z našimi kraji še slabše kot mačeha, pa pustimo to in oglejmo si, kaj je novega v tovarni Ikarus v Zemunu pri Beogradu. V tovarni Ikarus grade prototip malih central na veter. Ta tip aeroelektrarne bi se lahko proizvajal v serijah in tako pripomogel k elektrifikaciji planinskih osamljenih domov, kakor tudi osamljenih domov ali pa malih zaselkov v raznih doslej zapuščenih krajih Prototip omenjene centrale bo v kratkem dokončan verjetno že prihodnji mesec. Konstruktor te centrale je inž, Radoslav Ilič. ki se je lotil tega načrta že Elektrarne na veter leta 1952 in sicer po načelih, ki so že v praksi v Nemčiji, Franciji, Holandiji, na Danskem in drugod. V teh državah uporabljajo aeroelektrarne tudi v industriji. Posebno pozornost so vzbudile pri inž. Iliču centrale, ki dobavljajo tok posameznim hišam v odljudenih krajih In zato je prišel do zaključka, da bi za jugoslovanske razmere, kjer so posamezni predeli tako rekoč odrezani od središč, bile najprimernejše mikrocentrale kakih 100 vatov S projektom sc je ukvarjal skoraj dve leti. Ko je bil prvi projekt dokončan, ga je imenoval z značko P-l Dali časa je preizkušal ta projekt praktično v okolici Beograda. Pri teh pre-izkušnjah je opazil več napak. V nadaljnjem delu je te napake odstranil in novi projekt je zaradi teh večjih sprememb preimenoval v P-2. Po proračunu bi mikrocen-trala P-2 bila mnogo bolj ekonomična od malih hidro-ccntral. To bi prišlo posebno do Izraza pozimi, ko v planinskih in sploh višjih predelih piha veter mnbgo moč- neje kot poleti, kar znatno olajša delo tem elektrarnam na veter, ki dajejo z močnejšim vetrom mnogo večjo pogonsko silo. Za male hidro- centrale pa je zima stalna nevarnost zaradi zmrzovanja manjhnih planinskih rek Poleg tega pa je ta mikrocen-trala, ki jo pripravlja Ikarus, zelo poceni. Primer; Za neko razmetano vas kakih 50 domačij, ki so oddaljene druga od druge od 500 do 1000 metrov, stane napeljava električnega toka približno dvakrat več kot če bi si vsak kmet. odnosno, če bi si vsaka domačija postavila svojo aerocentralo. Ko bi si na primer neka domačija hotela napeljati tok po že prej omenjenih pogojih, bi jo to stalo povprečno 74.000 dinarjev. Za potrošnjo električnega toka pa bi morala plačevati recimo 300 dinarjev na mesec To bi zneslo v desetih letih približno 36.000 dinarjev. Ce pa si hoče nahaviti mikrocentralo P-2 bodo skupni stroški znašali še nekaj manj kot 70.000 dinarjev. V ta račun so vračunani stebri, generator, akumulator in ve- trnica. Sama centrala pa bi stala okrog 35.000 dinarjev. Pri tem je potrebno pripomniti, da bi odpadli vsi stroški za potrošnjo toka. Prednost te centrale je tudi v tem, da zadošča če piha veter le vsak peti dan, kajti akumulator se v tem času napolni in daje tok za dneve, ko vetra ni. Ta mikrocentrala je urejena tako, da jo gonijo tudi najšibkejši vetrovi. Zato daje ta centrala več toka, kot ga potrebuje povpreč. na kmečka domačija. Mikrocentrala P-2 je zelo enostavna. Ona daje električno energijo 90 vatov, kar zadošča za 8 žarnic ge v času je bil projekt v delu so ae kmetje iz San-džaka zanimali^ za P-2, Okrajna zveza kmečkih zadrug iz Prijepolja je zahtevala podrobnejša poročila o lastnostih bodoče centrale. Hkrati so iz Prijepolja hoteli vedeti ali more taka centrala biti v rabi tudi v njihovem okraju. Ko so dobili zadovoljiv odgovor, so poslali inženirju Iliču celo fotografijo svoje šole, ki ie trenutno še vedno brez elektrike in za katero bi si radi čimprej nabavDi novo P-2. Tu smo navedli samo en primer zanimanja takih naselij, ki so oddaljena od središč, toda podobnih prošenj in podobnega zanimanja je mnngo in zdi se. da bodo začeli kmalu s serijsko proizvodnjo P-2. ri Josip Zmajila dvignil, v tem pa ga je zadelo f glavo nekaj strašnega, pekočega in kot nož ostrega ter ga posekalo. Zgrudil se je in občutil na roki topel curek krvi. Pod oknom pa je slišal italijanski pogovor: , - «Si ga dotolkel? Stopi in ga končaj s kopitom...« Stari Zmajila je začutil novo, še večjo nevarnost in se je. napravil mrtvega. To ga je rešilo. Samo zato je danes eden od sedmerih preživelih v vsej vasi Streli so pokali kakor kostanj na ognju. Sonce pa je sijalo toplo in domače, kakor da bi se v vasi nič takega ne dogajalo, v tej vasi, ki so jo italijanski in nemški fašisti «osvajali» hišo za hišo. Zdaj niso več ubijali, temveč zbirali prebivalce na skupnem Zaradi tehničnih ovir smo morali preložiti na četrtek nadaljevanje članka «Kako je maršal Rommel ušel smrti v Sev. Afriki«. kraju. Kakor da so potolažili bes... Morda vendar — je žrtve preblisnil žarek varljivega upanja. Skupina preživelih — bilo jih je nekaj več kakor dve sto — je šla proti začetku vasi. Na hitro so jemali s seboj toplo obleko, odejo ali blazino. Očitno je kazalo, da so namenjeni za internacijo, taborišča... Na samem začetku vasi pa so jim ukazali, naj vstopijo v hišo Draga Jakše-tiča... To bo zbirališče, so razmišljali od strahu že do malega obnoreli starci in žene. Med njimi pa so vreščali otroci, izgubljeni od staršev in drenjajoč se med nogami v majhni hiši nadrenjanih ljudi. Pred hišo je ostalo morda še kakih deset ljudi. Med nji, mi se je znašel majhen, petleten otrok. Naenkrat, kdo ve zakaj, se je otrok odločil od skupine ter se pognal preko travnatega pobočja v paničen beg. Razbojniki se za trenutek niso znašli, nato pa, kakor na ukaz dvignili puške in užgali kakor na lovu. Otrok pa je še dalje bežal in opletal s slabotnimi nožicami Matere, ki prav tako niso vedele za svoje otroke, so si oddahnile, veseleč se, da se bo vsaj dete rešilo. Takrat pa sta dva italijanska vojaka prenehala streljati in se pognala za otrokom. Nista ga dolgo lovila in ga kmalu prinesla na rokah nazaj pred hišo. V njej so bili že natrpani vsi do zadnjega in ko je vstopil poslednji, so brizgnili po ljudeh curki bencina. Takrat je krmežljavi «tenente», upadlih lic in zavihanih brk kresnil vžigalico. Živa grmada ljudi je zagorela in vzplamtela visoko, do samih belih oblakov. V trenutku je jeknil pod nebo strahoten krik iz duestotih grl mož, žena in otrok. Po oknih, na katerih so se pojavile glave od strahu poblaznelih vaščanov, so zaprasketale strojnice. Duh po pečenem člo. veškem mesu je zavel po vasi, po kateri so kakor hijene skrbno iskali fašisti nove, morda varno skrite žrtve. Tisti, ki je pred hišo držal na rokah na begu ujetega otroka, je počakal če toliko, da se je ogenj dovolj razplamtel, potem pa ga je nekajkrat visoko zavihtel in ga treščil na sredo plamteče grmade. Ogenj je lizal zidovje siromašnih vaških kamenjač. Do smrti prestrašeni otroci, tistih deset, ki so za vasjo čuvali vaško premoženje in tako ostali pri življenju so divjali od strahu, gledajoč gorečo rodi}0 vas. Tudi z vrha griča je skupinica bežečih vaščanov žalostno gledala, kako požirajo plameni njihovo ljubko vasico. Za vso strahotno usodo zajetih vaščanov pa so zvedeli šele naslednjo noč, ko so se tiho prikradli v vas in med razvalinami iskali svoje najdražje. Nikogar več niso našli, le dogorele ostanke človeške grmade v Jakšetičevi hiši. Neka) borcev partizanov je iste noči želelo na sosednem griču prižgati kresove v čast jutrišnjemu prazniku — prvemu maju. Ko pa so globoko spodaj v dolini zagledali požgano vasico, iz katere so se še vili gosti oblaki dima, niso prižgali kresov. Sneli so titovke z glav in skozi stisnjene zobe prisegli maščevanje, nato pa so odpeljali s seboj tisto drobno skupinico rešenih, preživelih vaščanov. 4: 4 4: Glejte, to je povest male istrske vasice z druge strani Učke. To je povest vasice, ki je dala dve sto devetinšestdeset žrtev v vasi, tri obešene v Križinah in sedemnajst padlih v borbi, strašna, a resnična povest. I. KOSUTIC * ki stalno širila svoj politični vpliv in povečevala svoje vrste. Leta 1945 je bilo skupno število članov Zveze komunistov Slovenije 8.431, leta 1946 je naraslo na 11.077, leta 1947 pa na 24.086. Leta 1952 je bilo pri Zvezi komunistov Slovenije že 54.809 članov, Za leto 1953 se je to šte-viol nekoliko znižalo, in sicer na 52.363 članov. Po socialnem sestavu je bilo leta 1945 45.8 odst. delavcev, 12.6 odst. kmetov, 28.7 odst. uslužbencev, 0.6 odst. študentov in 12.1 odst. ostalih. Leta 1952 pa je bilo 54.4 odst. delavcev, 12.9 odst. kmetov, 23.2 odst. uslužbencev, 2.9 odst. študentov in 6.4 odst. ostalih. Sorazmerno s porastom članov ZK se je dvignilo tudi število članic Zveze komunistov Slovenije. Leta 1945 je bilo v ZKS 2.503 članic ali 29.6 odst. vsega članstva, leta 1953 pa 15.612 članic ali 29.8 odst. vsega članstva. Najvišji odstotek članic ZK imajo okraji Novo mesto, 33.2 odst, Ljubljana mesto 32.9 odst., Postojna 32.7 odst, Kranj 32.4 odst., Tolmin 31.4 odst. PO partijskem stažu je 34 članov, ki so v Zvezi komunistov od leta 1929, 35 članov sprejetih v KP do leta 1933, 89 članov sprejetih do 1937. leta, 155 članov sprejetih do 1940. leta, 316 članov sprejetih do 1941. leta, 696 članov sprejetih do 1942. leta, 2.542 članov sprejetih do 1943. leta, 1.742 članov sprejetih do 1944. leta. 3.681 članov do 1945. leta, ostali pa so bili sprejeti v dobi po vojni. Qd današnjega skupnega 'števila 52.363 članov je 313 članov bilo sprejetih pred vojno. Povprečen partijski staž ZKJ v Sloveniji je računan konec leta 1953, 6 let in 3 mesece. Od junija 1946 do konca leta 1953 je bilo izključenih skupaj 16.380 članov ZK. od teh do konca leta 1949 skupno 3.986 članov in po letu 1950 skupno 12.394 članov. V življenje osnovnih organizacij Zveze komunistov Slovenije je v času med II. in III. kongresom bistveno posegel VI. kongres ZKJ. Z novim statutom je postavil našo zvezo v organizacijskem pogledu na nove osnove. Načela novega statuta so začele izpolnjevati organizacije po VI. kongresu. V decembru 1952 je reorganizacija zajela vse osnovne organizacije po ustanovah, v redakcijah časopisov, gledališču, radiu, raznih društvih, dalje v vseh manjših trgovskih, gostinskih in manjših komunalnih ter obrtnih podjetjih V ustanovah je bilo reorganiziranih 442 osnovnih organizacij z 11.265 člani, ki so s tem prešli v terenske organizacije Zveze komunistov. V trgovskih. gostinskih, manjših komunalnih in obrtnih ter nekaterih manjših proizvodnih podjetjih, je bilo ukinjenih 482 osnovnih organizacij s 5.823 člani. V celoti je bilo torej v Sloveniji reorganiziranih 1.064 osnovnih organizacij s 17.088 člani. Nadaljnja reorganizacija naših osnovnih organizacij je potekala kot združevanje manjših v večje. Tako se je številčno stanje osnovnih organizacij v Sloveniji precej skrčilo. Konec marca letos je bilo v Sloveniji skupno 1.87? osnovnih organizacij Zveze komunistov od tega 406 v podjetjih, 367 na terenu, 1.115 po vaseh in 84 ostalih organizacij. Izmed 1.872 sekretarjev osnovnih organizacij ZK je 582 delavcev, 223 kmetov, 974 uslužbencev, 27 študentov in 66 ostalih. Med njimi je tudi 144 žensk. V nadaljevanju poročilo navaja o boju za ideološko vzgojo članstva in kolektivov, ki so jo osnovne organizacije prinesle v sindikat. Pri tem so premalo podprle zanimanje za ideološko delo v raznih oblikah, tako med članstvom ZK kot med nečlani. Poročilo navaja, da je bilo leta 1953 zaposlenih v Sloveniji 250.387 oseb, izmed katerih je 91,1 odst. članov sindikata. V podjetjih je bilo leta 1953 2.224 sindikalnih podružnic. Ko poročilo navaja nekatere slabosti v delu sindikalnih organizacij, poudarja. da je eden izmed največjih vzrokov za to premajhna skrb komunistov za množično delo med množicami. Predvsem zaradi slabega dela komunistov sindikalne organizacije še niso postale politične tribune za delavski razred, kjer naj se razvijejo diskusije in šolajo delavski kolektivi v socialističnem duhu. Zaradi premajhne aktivnosti in socialistične perspektivnosti so n. pr nekatere sindikalne organizacije zdrknile na antisocialistične pozicije n. pr. z rudarsko akcijo, železničarsko, diskusijo o otroških dodatkih. Med antisocialistični-mi pojavi, proti katerim bi se morali predvsem komuni-sti-delavci boriti, je nepravilno gledanje na vlogo ženske v javnem življenju. V zadnjih letih se je tu pa tam med delavskimi kolektivi pojavilo mnenje, naj ženske, posebno poročene, ostanejo doma. Vprašanje pravilnega odnosa do žensk je predvsem družbeno vprašanje, saj si ne mo. remo misliti niti pravilnih človeških medsebojnih odnosov. niti srečne družine in pravilne vzgoje otrok, če ne bodo ženske popolnoma enakopravni družbeni faktor. Na koncu poglavja o boju Zveze komunistov za delavsko samoupravljanje navaja poročilo, da je izmed 406 osnovnih organizacij v podjetjih bilo 336 organizacij v industrijskih podjetjih, ki ima. jo 11.873 članov ZK. Od teh je 71.73 odst. delavcev in 28.27 odst nameščencev. Med njimi je 17.25 odst. žensk. V letih od 1950 do 31. III. 1954 je bilo na novo sprejetih v te organizacije 4.929 članov, izključenih pa 3.432 članov. SOCIALISTIČNA PREOBRAZBA Vaške organizacije Zveze komunistov so v tem obdobju vodile zelo naporno in nelahko borbo. To je bilo tisto področje kier je morala naša organizacija v svojih naporih za graditev socializma in tudi za socialistično preobrazbe vasi delovati proti toku, proti objektivnim in subjektivnim oviram Te ovire so že v samem dejstvu, da je na vasi slej ko prej najmočnejši oziroma najštevilnejši ostanek individualnega gospodarstva, da privatnolast-ninski odnosi vsak dan pord-jajo kapitalistične težnje, špe-kulantske težnje, ki jih poleg tega krepi še podedovana gospodarska zaostalost naše vasi. Potem poročilo navaja o delu na vasi. pri ustanavljanju kmečko - delovnih zadrug in o pogojih, ki so nas silili, da smo take oblike zadrug ustanavljali. Osnovne organizacije na vasi so bile nosilci boja za uspešno izvrševanje nalog, ki so bile v letih 1949. 1950, 1951 odločilne za naše gospodarstvo. Kljub vsem sla. bostim so bile osnovne organizacije pri opravljanju teh nalog politično zelo aktivne Neprestano so pojasnjevali kmetom, da je izvrševanje teh nalog tesno povezano z graditvijo socializma pri nas odkrivale in borile so se proti raznim kapitalističnim in špe-kulantskim elementom na vasi. razvijale so Osvobodilno fronto kot politično organizacijo na vaji. Kakor takrat tako pa se tudi danes, kaže pomanjkljivost naše politike na vasi tudi v tem, da smo zanemarjali naslonitev pred. vsem na tiste kmete, ki so zaradi svojih interesov naravni zaveznik v boju za socia- ■ Prosvetno društvo «1. Cankar« je v dneh od nedelje do torka priredilo knjižno razstavo v svojih društvenih prostorih v Ulici Montecchl 6. ližem. Ko navaja poročilo dobre posledice svobodnega delovanja gospodarskih zakonov na vasi, poudarja, da so v tem času na eni strani ljudje pozdravljali tako politiko, ki je sprostila pobudo delovnih lju. di na vasi, na drugi strani pa so se prav v tem času marsikje širile razlage, da smo to storili pod pritiskom tujine ali pa da se vračamo na staro in da odstopamo od socializma na vasi, Razčiščenje teh odnosov je bilo izredno važno za nadaljnjo politično dejavnost organizacij na vasi. Ob vseh teh spremembah so bili tudi nekateri komunisti na vasi dokaj dezorientirani, vendar pa je ta borba razčiščevanja teh pojmov pomenila tudi dobo utrjevanja osnovnih organizacij na vasi. Poročilo nato poudarja, kako je novi gospodarski sistem spodbudil tvorne sile kmečkega prebivalstva in da je bilo na ) asi v zadnjem času izredno razgibano politično in gospodarsko življenje .Tu je mišljen predvsem zakon o zemljiškem maksimumu, zakon o viničarskih in podobnih odnosih, zakon o gozdovih, pri katerih so imeli tudi komunisti marsikdaj težko delo predvsem zaradi tega, ker so se umaknili na linijo pasivne obrambe teh ukrepov, namesto da bi jih obrazložili kmečkemu prebivalstvu kot ukrepe, ki so nujni sestavni del naše borbe proti administrativnemu obravnavanju kmetijstva in nujni sestavni del borbe delovnih ljudi na vasi proti izkoriščevanju človeka po človeku. Število kmetov komunistov se je_ od leta 1951 naprej zmanjšalo, socialistične sile pa delujejo vedno močneje po SZDL. Na število članstva kmetov v ZK pa je vplivalo tudi vprašanje odnosa do religije Po osvoboditvi, zlasti pa v času množičnega sprejema v partijo, so prišli vanjo mnogi člani z religioznimi ostanki. V organizaciji Zveze komunistov je dolgo časa vladal glede tega precejšen oportunizem, ki je bil rezultat pomanjkljive ideološke vzgoje. VI. kongres je v statutu določil, da članstvo v ZK ni združljivo z udeleževanjem verskih obredov. Medtem ko smo skušali članom ZK z nizko idejno izobrazbo pomagati, da bi prebredli predsodke, pa je bilo treba ostro nastopiti proti dvoličnežem in špekulantom Zaradi tega je bilo tudi »o- madaljtvonje, nn «. HrenSi" TRST, sreda 19. maja 1954 VREME Vremenska napoved za danee: Pretežno oblačno in deževno. Včeraj je v Trstu dosegla najvišja temperatura 17.7 stopinj; najnižja pa 12.5 stopinj. PRIHSRS RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 14.40: Poje Slovenski oktet. - Trst II.: 23.00: Chopinove po Ioneze in mazurke. — Trst I.: 11.00: M. Calpes. « smonoša ob 15.30». radijska drama. Slovenija- • • W. A. Mozart: Koncert za klavir in orkester v d-m POROČILO MIHE MARINKA 0 NALOGAH KOMUNISTOV V BOJU ZA SOCIALIZEM (Nadaljevanje s 1. strani) perializma do zapadnih velikih sil. Igrajo na njihova notranja medsebojna nasprotstva zato, da bi se Italija znova uveljavila kot prevladujoča sila v Sredozemlju, da bi izsilila vedno novo in novo finančno pomoč za svojo notranjo, koruptno gospodarsko politiko; pri tem se sklicuje na »notranjo nevarnost« komin-formizma, čigar pozicije se krepijo zaradi naraščajoče nezadovoljnosti delovnih množic, ki je s svoje strani neizbežna posledica take politike. Del računov te politike naj bi plačala Jugoslavija s svojim nacionalnim ozemljem. Do rešitve spornega vprašanja, Trsta, tega pristanišča na izrazito jugoslovanski obali, doslej ni prišlo, čeprav je naše državno vodstvo pokazalo največ pripravljenosti, kar je bilo mogoče. To je očiten dokaz, da Italija nadaljuje s svojo tradicionalno umazano politiko, s politiko izsiljevanja na razne strani, in zlasti v našo škodo. V zadnjem času smo mislili, da obstajajo neki znaki o morebitni njihovi pripravljenosti, da bi prišlo do nekega napredka glede tržaškega vprašanja. Toda, žolčno reagiranje vodilnih političnih krogov Italije na nedavni obisk tov. Tita v Turčiji in novi manevri raznih spletk in zakulisnih mahinacij okrog tržaškega vprašanja ter sistematični denacio-nalizatorski ukrepi proti naši nacionalni manjšini, spremljani z znano iredentistično ha-rango, ne nudijo nobenih obetov za tako možnost. Da je dobra volja na naši strani, je bilo dovolj dokazano. Toda nadaljnjih žrtev ne moremo doprinašati za našo škodo. One niti ne bi koristile utrditvi miru in mednarodnega sodelovanja, ker bi samo spodbujale nenasitnost italijanskega imperializma«. Po omembi, da iz navedenega stanja mednarodnih odnosov Jugoslavije izhaja, da so potrebni veliki napori za krepitev jugoslovanske obrambne moči, da so potrebne materialne žrtve za vojno industrijo. za opremo in za vzdrževanje JLA. ker je to nujen davek, ki ga je treoa plačevati za zaščito miru, je Miha Marinko prešel na opis bistvenih elementov, ki czna-čujejo današnjo stopnjo v razvoju jugoslovanske socialistične družbe. Osnovna značilnost družbenega dogajanja v Jugoslaviji v zadnjih štirih letih m pospešen razvoj socialističnih odnosov, je dejal govornik in poudaril, da so spremembe v zadnjih letih pravi pravcati skok v zgodovinskem razvoju dežele. Napravljen je bil korenit prelom z državnim administrativnim sistemom u-pravljanja gospodarstva. Z dobršnim delom doseženega viška dela razpolagajo neposredni organi upravljanja iz vrst samih proizvajalcev, ki določajo o njegovi razdelitvi. S tem se proizvodni odnosi v osnovi spreminjajo. Ta prehod je postopen in Je odvisen od množične socialistične zavesti, zlasti pa od razvoja in stanja materialnih proizvajalnih sil. Obstajajo tudi še administrativne funkcije državnih organov, ki bodo v pojemajočem obsegu potrebne tudi v bodoče, ker obstaja privatni sektor proizvodnje, ki poraja kapitalistične tendence, pa tudi zaradi anarho-kapitalističnih tendenc v socialističnem sektorju gospodarstva, ki so kot dediščina preteklosti še v zavesti ljudi. Novi gospodarski sistem in socialistična demokracija sta edinstvena celota, temelj socialističnega razvoja, je dejal Marinko in dodal, da pomeni ta gospodarski sistem materialno vsebino socialistične demokracije, obenem pa je tudi materialna osnova za oblikovanje in razvijanje s?-cialistične zavesti. Po zadnjih volitvah v zvezno in republiško skupščino se začenja novo obdobje političnega demokratičnega življenja. Ni več družbeno važnejših vprašanj, o katerih bi odločal državni aparat sam, brez vednosti predstavniških organov demokratične oblasti. Nato je tov. Marinko na kratko orisal zgodovino dogajanja zadnjih 15 let, ki zelo jasno dokazuje odločujeco vodilno vlogo KPJ, in potem, v obravnavanju lazdooja od drugega kongresa dalje, prikazal delovanje nasprotnikov socializma >n pojavljatiie raznih lažnih demokratičnih pojmovanj z enotno osnovo; negacijo vloge subjektivne sile politične organizacije v u- smerjanju in razvijanju socialističnih odnosov. Razkroje- valna malomeščanska dejavnost je dosegla vrhunec in dobila podporo v Djilasovih likvidatorskih nazorih. Potem je Marinko opisal razne metode delovanja o-stankov domače buržoazije ki jo je razvoi pritisnil ob zid in prisilil, da je opustila stare oblike frontalnega političnega nasprotovanja novi stvarnosti, in nato prešel na vprašanje komunalnih skupnosti, ki bodo v neposredni bodočnosti in so že danes osrednji problem, ob katerem se praktično preskušata zrelost in socialistična zavest množic. Kljub relativno kratki dobi, v katerih se intenzivneje organizirajo komunalne skupnosti, so bili naprav- ljeni prvi koraki jn doseženi že znatni uspehi. Kažejo se pa tudi razne slabosti. Tako nekateri mislijo, da so komune samo stvar bodočnosti, drugi pa spet sodijo, da je komuna zgolj upravno-opera-tivno vodstvo tekočih praktičnih, bolje rečeno, prakticistič-nih zadev. Komunisti morajo razumeti delavsko upravljanje kot revolucionarni družbeni proces, kot združevanje neposrednih proizvajalcev, ki vodi v novo družbeno skupnost — v socializem in komuno. Nato je Miha Marinko govoril o idejni in politični vzgoji in poudaril nujnost hitrega idejnopolitičnega usposabljanja delovnih množic, kjer delo še močno zaostaja za nalogami, Idejna zmeda, anarhistično nerganje proti socialistični graditvi, liberalistično pojmovanje socialistične demokracije, lahko samo podpira težnje strmoglavljene buržoazije m najrazličnejše težnje po birokratski degeneraciji socialistične države. Teoretična in ideina slabost se kaže zlasti močno na torišču prosvetne politike, na področju kulturnega življenja, kjer je premalo boja z raznimi buržoaznimi pogledi, pogosto pa je ta boj napačen. Reči je treba, da niso vsi komunistični izobraženci zmeraj na višini svojih nalog. Ugotoviti je treba, da v celi vrsti znanstvenih, literamo-kritičnih in drugih revij in časopisov sorazmerno malo pride do besede izobraženec - marksist. Tega je kriva pomanjkljiva marksistična izobrazba. V vrstah zveze komunistov pa ne more dosti pomagati izobraženec, ki ne more delovnemu človeku nuditi nič drugega kot svojo lastno idejno zmedo. Odklanjati je treba predvsem vse, kar v človeku ubija prepričanje o smiselnosti vseh njegovih ustvarjalnih naporov, pospeševati pa je treba vse, kar razvija človečnost, utrjuje vero v človeka in njegove neskončne ustvarjalne sile, predvsem v konkretnega nosilca današnjega družbenega napredka, v proletariat. Nato je sekretar CK ZKJ govoril o vlogi komunistov v družbenem življenju. Delaj je, da ne namerava dajati receptov, kakšen naj bi bil lik komunista, da pa je predvsem izredno važno, da se pri komunistih poglobi občuten odgovornosti pred družbo, da se poglobi zavest, da se presoja vrednost družbenega dela, ki ga opravljajo, po objektivnih merilih glede na dosežene rezultate. V današnjih oblikah socialistične demokracije je ta oceni objektivna in mnogo ostrejša kot prei in se celo stalno stopnjuje, ker je relativno odvisna od stopnje politične zavesti, razglednosti in kritičnosti množic; te lastnosti pa v oblikah socialistične demokracije razvijajo in stopnjujejo neprimerno hitreje kot prej. Danes postaja nemogoče, da bi se kdo v družbi osebno uveljavljal zgoij s člansko legitimacijo ZK, brez lastne aktivnosti. Komunist ne more biti neprizadet opazovalec družbenega življenja. Oblike dela' komunistov na vasi so bile eno izmed zadnjih vprašanj, s katerimi se je v svojem poročilu ukvarjal Miha Marinko. Na vasi so poleg religije še individualna posest in individualna proizvodnja v sproščenem delovanju ekonomskih zakonov o-snova za miselnost, ki se spopada z miselnostjo komunista. Osrednje torišče političnega in družbenega življenja vasi bi naj postale vaške organizacije socialistične zveze, ki morajo najti vsebino svojega dela v obravnavanju gospodarske problematike in morajo biti pobudnik reševanja gospodarskih in proizvodnih vprašanj vasi. Miha Marinko je končal z ugotovitvijo, da je nadaljnji tempo razvoja demokracije in uresničenje socializma odvisen od stopnje zavesti, znanja in aktivnosti organizacij ZK. ■a ; — -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- O delu ZKS (Nadaljevanje s 3, strani) razmerno precej elanov izključenih zaradi verskega vprašanja. Tako je n, pr. leta 1953 bilo med 4.368 izključenimi 23,2 odst. takih, ki so bili izključeni zaradi verske, ga vprašanja. Na koncu poročilo navaja, da je na vasi bilo 31. XII. 1953 1086 osnovnih organizacij, v katerih je bilo 18.806 članov ali 35.91 odst. celotnega članstva v Sloveniji. Poročilo centralnega komiteja o delu Zveze komunistov Slovenije med II. in III. kongresom na koncu navaja de lo občinskih, okrajnih in mestnih komitejev ter delo centralnega komiteja in njegovega aparata. Pri tem na. vaja med drugim, da je zdaj v Sloveniji 254 občinskih Komitejev. v katerih je 1.741 članov, od tega pa 199 žensk. Poročilo navaja tudi, da je v okrajnih komitejih sedaj 365 članov, od tega 45 žensk. Med člani okrajnih komitejev je 7 zveznih poslancev in 7 članov Zveznega zbora proizvajalcev, 63 republiških poslancev in 19 članov Republiškega zbora proizvajalcev. ŠE NEKAJ MISLI IN UGOTOVITEV PO KONGRESU SFS Borimo se. da uotnlčenio šovinizem Grdo ravnanje s slovensko manjšino v Italiji in lep zgled iz finske Kongres Socialistične fronte Slovencev v Italiji je pokazal, da smo kljub tolikim krivicam, ki so nam jih povzročile italijanske oblasti, Slovenci še vedno spoznali, da nam diskriminacij ni prizadejalo italijansko ljudstvo, ampak reakcionarni voditelji, šovinistični oblastniki, ki pri naglasovanju svojega narodnostnega izvora pozabljajo na drugo važnejšo stran, namreč, da je italijanskemu ljudstvu dati poleg zastave še nekaj, in sicer kruh! Napredni Slovenci v Italiji so dalje spoznali, da od sedanjih predstavnikov oblasti ne morejo pričakovati izboljšanja, predvsem pa ne morejo pričakovati priznanja narodnostnih pravic, če bodo zanje vodili borbo brez podpore italijanskih delovnih množic. Prav zaradi tega je odločitev kongresa o potrebi navezovanja stikov z naprednimi italijanskimi delovnimi ljudmi prvi korak k uspešnejšemu reševanju naših narodnostnih vprašanj. Odločitev slovenskih socialistov v Italiji, ki izraža njihovo vero v zmago napredka in socializma v Italiji, pa je tudi najboljši dokaz srčne kulture pripadnikov našega naroda, da ni zaradi nekaterih pokvarjencev na oblasti vrglo isti koš vsega italijanskega ljudstva, ampak da je dobro ločilo seme od plevela. Ves srd zaradi nepriznavanja naše narodne enakopravnosti, zaradi zapostavljanja v javnih uradih, zaradi zapiranja slovenskih šol itd., je šel samo tistim, ki so ga povzročili: to pa so bili razni prefekti. pokrajinski predsedniki župani, šolski proveditor-ji itd. Prepričani smo, da se bodo prej ali slej tudi na Gori-škem našli napredni Italijani, ki bodo podprli borbo za naše narodne pravice. Dokler pa med italijanskim delom prebivalstva ne bo prevladovala socialistična misel, toliko časa bomo pač morali kot najnaprednejši ljudje pripravljati pogoje za ustvaritev drugačnih odnosov in se sami boriti proti izpadom italijanske reakcije, ki ima šovinizem za edino programsko geslo na Goriškem. Nedeljski kongres Italijanske republikanske stranke v Gradežu je samo potrdilo te trditve. Poročilo, ki je bilo prebrano na tem kongresu vsebuje vrsto napadov na slovenske učitelje in profesorje, na slovenske kulturne ustanove, na slovensko časopisje itd. Lahko rečemo, da so bile na tem kongresu izrečene najbolj grobe žalitve našega naroda, bolj grobe in nesramne, kakor na vseh drugih podobnih kongresih in shodih drugih reakcionarnih strank tako imenovanega demokratičnega centra ali pa desnice. Neko zvezo s tem ima tudi dejstvo, da je med vodilnimi ljudmi republikanske stranke tudi Slovenec, ki je kandidiral na republikanski volilni listi in ki je obenem inšpektor slovenskih osnovnih šol na Goriškem. Kdo ve, če ni bila prav njemu poverjena naloga, da zbere podatke in napiše tisti del referata na republikanskem kongresu, ki je za našo manjšino tako žaljiv? Sedaj si lahko šele razložimo, kje tiči vzrok za slabe uspehe na slovenskih osnovnih šolah, o čemer smo pred dnevi pisali: vodilni šolski ljudje so krivi za stanje, ki vlada na slovenskih šolah, krivi so razni inšpektorji, pro-veditorji, ki so brezbrižno sprejeli ' odločitev o premestitvi slovenske šole iz Krmi-na v Plešivo itd., itd. Tako grdega ravnanja z manjšinami na primer ne poznajo na Finskem. Ko so bili pred dnevi finski novinarji v Sloveniji, je bil z njimi tudi časnikar švedske narodne manjšine na Finskem, ki ie v razgovoru govoril o popolni enakopravnosti švedske manjšine na Finskem. Na področju švedske manjšine sploh ne sme biti uradnikov v javnih uradih, ki ne bi znali obeh jezikov. Višek strpnosti pa se je pokazal s tem, da so podelili sestavo finske vlade piedstavniku švedske manjšine Ralfu Toerngrenu, ki je sedaj predsednik vlade. Med Finsko in Švedsko so se uredila tudi druga sporna ozemeljska vprašanja, ki so imela «iredentističen» značaj. Toda to je bilo mogoče urediti le zaradi dejstva, da so socialistične sile v teh državah zelo močne in da imajo vpliv na javno življenje. Lep primer narodne strpnosti se kaže tudi na Koroškem, čeprav skušajo nacistični krogi s podpihovanjem zastrupljati prijateljstvo med Slovenci in Avstrijci. To so zgledi, ki so vredni posnemanja. Borimo se, da bomo tudi prj nas potolkli šovinizem. Izlet SPD v Rezijo Slovensko planinsko diuštvo j v Gorici obvešča vse člane | in prijatelje, da priredi v ne- j deljo 23. maja izlet na Tolsti vrh v Reziji (1180 m). Prijave sprejema D. Šuligoj, Ul. Carducci, do četrtka 20. t. m. Cena za člane 600 lir, za nečlane 700 lir. Odhod v nedeljo ob 5. uri zjutraj s Travnika. Obvestilo dvolastnikom Dvolastniki naj v nedeljo 23. maja pridejo med 9. in 10. uro v gostilno «Pri Zajcu« v Štandrežu, kjer bodo dobili davčne odločbe za plačevanje davkov v Jugoslaviji. Trstu ob 20.17 in proti Vidmu ob 20.36, bosta po novem voznem redu odpeljala nekaj prej, in sicer proti Trstu ob 19.59, proti Vidmu pa ob 20. uri. Ostale spremembe so naslednje: ob nedeljah bo vozil iz Trsta en potniški vlak več, s prihodom v Gorico ob 14.34; vlak, ki pride iz Vidma v Gorico ob 18.29 z odhodom proti Trstu ob 18.31, bo vozil tudi ob nedeljah. Vlakom na progi Trsi-Videm bodo dodali še enega s prihodom v Gorico ob 21.6 in z odhodom proti Vidmu ob 21.9. Pospešeni vlak proti Vidmu z odhodom iz Gorice . ob 15.58 bo vozil tudi ob ne-! deljah. Spremembe železniškega voznega reda Dne 23. t. m. stopi v veljavo poletni železniški vozni red. Na progi Trst-Videm bo-bo nekatere spremembe, in sicer: Večerna potniška vlaka, ki po dosedanjem voznem redu odpeljeta iz Gorice proti V OZNI STOPI RED VLAKOV, KI V VELJAVO DNE 23. T. M. Odhodi proti Trstu: 0.20 (D), 6.08, 7.21, 8.18, 9.26 (D), 13.58, 15 49, 17.16 (DD). 18.31, 19.59, 21.28. Odhodi proti Vidmu: 4.38 (DD), 5.24, 6.26, 8., 8.34 (DD), 10.44. 13.59, 15.58, 17.17, 19.15. 20 (D), 21.9, 23.10. Prihodi iz Trsta: 5.30 (A), 6.24 (A), 7.55 (D). 8.22 (A)*, 8.30 (DD), 10.44 (A), 13.55 (A), 17.11 (A), 19.10 (A), 20.31 (A), 23.15 (D). Prihodi iz Vidma: 0.23 (A), 4.25 (D), 6.08 (A), 7.21 (A), 8.29 (A), 9.38 (D), 13.56 (A), 15.48 (A), 17.10 (DD). 18.30 (A)*, 20.13 (A), 21.24 (D). * Vozi samo ob nedeljah. Smrt zavedne žene V nedeljo zvečer je v Pevmi nenadoma umrla v 69. letu starosti Marija Bensa. Pokojnica je bila vseskozi zavedna slovenska žena in mati. Pogreba, ki je bil včeraj po- poldne, se je udeležilo veliko število ljudi. Žalujoči družini in sorodnikom izrekajo vaščani, posebno pa žene iskreno sožalje. Ob nedeljah zaprte trgovine z zelenjavo Na podlagi prefektovega de. kreta štev. 15840 od 8. oktobra 1951 bodo v poletnem času vse trgovine s sadjem in zelenjavo v vseh občinah goriške pokrajine ob nedeljah in praznikih ves dan zaprte. Goriški čevljar skočil pod vlak V nedeljo zvečer je ned Mošo in Gorico skočil pod vlak neznanec, ki je bil takoj na mestu mrtev. Strojnik električne lokomotive je komaj nekaj metrov pred seboj opazil moškega, kako se je pognal na tir, in ni mogel preprečiti nesreče. Ko se je vlak nekaj sto metrov dalje ustavil, je osebje vlaka skupaj s potniki takoj teklo na kraj nesreče, toda vsaka pomoč samomorilcu je bila zaman, ker mu je vlak popolnoma zmečkal glavo in odrezal obe nogi. Ob tiru so našli kolo. s katerim se je nesrečni moški pripeljal iz Gorice. Truplo nesrečnika so prepeljali na ločniško pokopališče. Kasneje so karabinjerji ugotovili, da gre za 45-letnega čevljarja Ermenegilda Padovana iz Gorice, Ul. Favetti 18. Goriški prefekt dr. De Zer-bi je v petek sprejel predsednika upravnega zveta civilne bolnišnice v Gorici odv. Longina Culota ter zdravstvenega ravnatelja dr. Zanutti-nija, ki sta seznanila prefekta z raznimi vprašanji bolnišnice. Danes seja občinskega sveta Danes zvečer ob 18. uri se bo v občinski sejni dvorani na Korzu Verdi ponovno sestal goriški občinski svet, da bo nadaljeval s proučevanjem dnevnega reda. Včeraj zvečer pa je bila v občinski beli dvorani seja občinskega upravnega odbora, na kateri so razpravljali predvsem o zadevah upravnega značaja. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Mantovan, Kor-zo Verdi 17 - tel. 28-79. DANES19. in JUTRI 20.MA1A bo v u predvajan slovenski film 99 Seja goriškega občinskega sveta Na četrtkovi seji goriškega občinskega sveta je goriški župan dr. Bernardis poročal tudi o svojem potovanju v Rim in v zvezi s tem pojasnil svetovalcem, koliko so napredovale pri raznih ministrstvih zadeve goriške občine. Za šolo v Stražicah je končno bila odobrena vsota 30 milijonov lir za nadaljevanje del, ministrstvo za javna dela pa je po dolgem čakanju vendarle odobrilo državno dotacijo za dograditev vodovoda v Stan-drežu. Seveda pa se s tem dela še ne bodo pričela, ker mora biti najprej načrt za štandreški vodovod odobren in šele potem bodo začeli z deli. Občinski svetovalec tov. Paulin se je zahvalil za intervencijo v Rimu in izrazil željo, da bi v Standežu čiro-prej bila napeljana voda. Po zaključku diskusije o interpelaciji Zucallija glede proste cone je občinski svet soglasno odobril ukrep upravnega odbora, s katerim je bila na občinske uradnike razširjena veljavnost zakona Cap-pugi; s tem zakonom bodo dobiti občinski uradniki nekatere poviške. Ostali ukrepi, ki jih je sprejel upravni odbor, so bili odobreni in le pri m 1 -L sp ■ ■ M « J JffiSšijlBfflpiliSi! Sl: "Sii IS i *Wj! f :'i;|||jj i! 11 || II f ? in IPgplilllliiliiS jH]]sn:$jj:iifj:ii i .srF-ti I rJSl PO DVOBOJU JUGOSl s .* čLl . I [a A A 7IJ A- ANGLIJA;] iesnicain AISSA Jugoslovanski uspeh v izjavah in komentarjih Enodušno priznavanje o zasluženih zmagah jugoslovanskih nogometašev Jugoslovanski in svetovni, predvsem seveda angleški tisk, je še vedno poln komentarjev in izjav o dvojnem jugoslovanskem uspehu nad Ad-gleži. Vsi so si več ali manj edini v tem, da so Jugoslovani zasluženo premagali svoje nasprotnike in da bi njihovi zmagi morali biti glede na igro še izdatnejši. Poglejmo najprej kaj so takoj po tekmah dejali voditelji in igralci sami o tekmi v Beogradu: Tirnanič: »Nadigrali smo svojega velikega nasprotnika. Zmaga je popolnoma zaslužena. Vsi igralci so se potrudili in opravičili zaupanje. Redkokdaj naši gledalci tako bodre, kot so našo reprezentanco danes. Razen odlične igre je tudi to prispevalo k veliki zmagi«. Stankovič: «Uspeh je popolnoma zaslužen. Lahko bi zmagali tudi z večjo razliko. To mi je ena izmed najljubših zmag v športni karieri, ker smo jo dosegli nad eno najboljših nogometnih reprezen- SAH V «EXCELSIORJUii Primavera dohitel vodečega Staldija V včerajšnjem VIII. kolu šahovskega turnirja v hotelu «Excelsior» sta bila dosežena naslednja rezultata: Napolita-no - Staldi 1:0, Severi . Primavera 0:1. Ostale partije so bile prekinjene. Staldi je zelo slabo igral Gruenfeldovo «indijko». Ze v otvoritvi je izgubil figuro in se je moral kmalu nato uda-ti. Primavera pa je v lepi briljantni igri premagal Siverija in s to zmago dohitel vodečega Staldija, Na večernem nadaljevanju je bila dokončana samo partija Magrin - Zoppet-ti, ki jo je slednji dobil. Ostali dve partiji sta bili ponovno prekinjeni, Nestler stoji bolje s Fernantesom, a Romih s Cu-lajem. Manjkajo še tri kola do konca turnirja, a situacija na lestvici je še negotova. Za prvo mesto je namreč še kar pet kandidatov. tanc na svetu« Winterboten: «To je bila dobra in fair igra. Jugoslovani so odlični. Naša reprezentanca je igrala zdaleč ppd povprečjem. Rezultat je realen. Milovanov je igral odlično, naš srednji napadalec pa slabo. Najboljši igralec na igrišču je bil vaš desni krilec Čajkovski. Naš napad je v celoti odpovedal«, Wright: »Dober meč. Jugoslovani so igrali vzorno. Čajkovski pa je bil najboljši«. Finney: »Borili iino.se v fair igri. ki se je končala z ustreznim rezultatom. Vaša obramba je zelo dobra. Najboljši posamezniki; Čajkovski, Bobek in Zebec«. O tekmi v Ljubljani po so izjavili naslednje: Zekovič: Igra je bila fair. Zasluženo smo zmagali in hi lahko dosegli tudi gol več. Sodniki so dobro vodili igro. Sodnik Puscfi; Bila je hitra in ostra, toda fair igra- Najbolj me veseli, da ni bilo slišati niti glasu nobenega igralca. Jugoslovani so prijetno presenetili s tem. da imajo tudi B reprezentanco tako dobro. To so morali tudi Angleži priznati, V jugoslovanskem moštvu je najbolj ugajal Herceg. Richards: To je bila igra dveh enakopravnih nasprotnikov. Zmagal je boljši nasprotnik Od vaših igralcev mi je najbolj ugajal Veselinovič. Seveda ne nameravam opravičevati ali se izgovarjati na kakršenkoli način. Predvsem bi rad poudaril da vaše moštvo zelo dobro obvlada žogo. To je bila sijajna igra. Collins: Vaši dečki igrajo sijajno. Najbolj mi je ugajal Veselinov". Zadovoljni smo predvsem z igro v prvem polčasu, medtem ko so v drugem naši ’ opustili Dugdale je bil zelo dober. V britanskem tisku pa smo zasledili naslednje stavke: »Times#: Jugoslovani so zaslužili zmago. Jugoslovanski napad se je gibal kot najboljši stroj. Pokazali so tako zapleteno igro. kakor so zapletena njihova imena Se več. Kakor smo opazili pri moštvih Kontinenta, so hitro in natančno kontrolirali žogo, bili so prodorni, vrhu lega pa tudi izredno pametno prodirajo«. «Daily Herald«: »Žalosti me, da moram poročati o angleškem nazadovanju v nogometu. Jugoslavija nas je premagala v razburljivem finišu z enim golom razlike. To je bila kaj bedna nagrada za Jugoslovane, ki so imeli devet desetin igre v svojih rokah«. «Daily Telegraph«: «Ce bi Jugoslovani bili ob koncu akcij vsaj nekoliko bolj spretni, bi utegnil biti rezultat 3:0». Zmaga ,.Rdeče zvezde" na turnirju v Marseillu Jugoslovansko žensko košarkarsko moštvo «Rdeča zvezda« iz Beograda je zmagalo na mednarodnem turnirju v Marsejllu. Sinoči je v finalni tekmi premagalo univerzitetno reprezentanco Marseilla z rezultatom 48-47 (18-30). Po neuspešnem prvem delu igre, so Jugoslovanke prešle v odločno ofenzivo in v hudi borbi zasluženo premagale svc.ie nasprotnice. Včeraj se je začelo v Beogradu zborovanje Mednarodne zveze za športno medicino ko-priprava na kongres, ki naj bi bil v kratkem v Rimu. V zvezi z intervencijo britanskega odpravnika po slov pri jugoslovanskem državnem tajništvu za zunanje zadeve, ki je> kot je javila italijanska agencija ANSA, protestiral ezaradi nezadostno korektnega ravnanja» z britanskimi, novinarji, katerim baje niso bile dane nikakršne olajšave za nogometno tekmo med Jugoslavijo in Anglijo, je Nogometna zveza Jugoslavije izdala posebno poročilo. V njeni poudarja, da so inozemski novinarji, stalno akreditirani v Beogradu, in vsi ostali posebni dopisniki, ki so prišli v Beograd, dobili toliko vstopnic, kolikor so jih zahtevali. Nogometna zveza je pripravila tujim dopisnikom telefone in ostale naprave za prenos tekme in za vzdrievanje stalne zveze z njihovimi redakcijami. Britanski novinarji so bili gostje nogometne zveze Jugoslavije in so dobili napro-šene vstopnice za novinarske lože, medtem ko so fotoreporterji dobili posebna dovoljenja, za snemanje na terenu. Dejstvo, da je vest o prijateljski intervenciji britanskega odpravnika poslov v Beogradu. ki je druge agencije niso zabeležile, temveč samo italijanska agencija ANSA, in to celo kot protest, odkriva tendencioznost te vesti. Kaže, da je njen namen, ne samo škodovati ugledu Nogometne zveze Jugoslavije, temveč tudi športnim in prijateljskim odnosom sploh med Anglijo in Jugoslavijo. Angleški nogometaši prispeli v Budimpešto Z dvema jugoslovanskima potniškima letaloma so včeraj prispeli iz Beograda v Budimpešto angleški nogometaši, ki bodo prihodnjo nedeljo nastopili proti reprezentanci Madžarske. Angleže sta sprejela trener madžarske reprezentance Sebes in kapetan moštva Puskas. Kot znano. . je bil Sebes prisoten na tekmi v Beogradu. Angleški nogometaši so se nastanili v Budimpešti. Zaradi neuspeha proti Jugoslaviji, posebno pa zaradi slabe igre napada, so angleški funkcionarji sklenili nekoliko spremeniti svoje moštvo. Za A reprezentanco proti Madžarom pridejo v poštev: Mer-rick, Burgin, Stanifortb, Bur-r>ey, Mesell, VVright, Owen, Dickinson, Armstrong. Haynes Finney, Broadis, Sewell, Jez-zard, Harris, Mullen. Iz beograjske postave sta izpadla torej centerfor AUen in leva zveza NichollB, iz moštva, ki je nastopilo v Ljubljani, pa so pritegnili Burgina, Mansel-la, Armstronga, Haynessa r. §6' tudi avtobus, potnikom P°-ni zgodilo nič hudegd, ie strašili so se. nekaterih je nastala diskusija. Tako je glede popravila in ureditve greznice na Pla-cuti Zuccali zahteval večjo vnemo, medtem ko je občinski svetovalec D. Šuligoj priporočil občini, da poskrbi za čimprejšnje dokončanje popravil v Ul. Favetti. Na seji je bilo govora tudi. o pomoči občine dijaškemu domu »Dante Alighieri«. Precej dolgo se je zavlekla razprava o potrebi spremembe službenega položaja nekaterih občinskih u-radnikov, ki še vedno niso stalni. Pri tem je dr. Teren-zio izjavil, da se je ta zadeva zavlekla, ker so goriška kakor tudi nekatere druge občine hitele s podrobnim proučevanjem položaja posameznih uradnikov doprinesti k njihovi pravilni razmestitvi v položaje, ki jih zaslužijo. V zadnji točkj je bilo govora o nakupu zemljišča v novi četrti v Ul. Brigata Pavia, last Donatija. V diskusiji, ki je temu sledila, so razpravljali o popravilu Ul. Ascoli ter o nastavitvi prebivalcev iste ulice, katerim so bila obljubljena in zagotovljena stanovanja v novih poslopjih Donatija v Ul. Brigata Pavia, na zemljišču, ki ga je prodal občini. Govorili so še o cenah zemljišč za gradnje na splošno ter o izbiri površine za gradnjo novih stanovanjskih hiš. Pred zaključkom seje so odborniki soglasno sprejeli ukrep za nakup zemljišča.. Prometna nesreča pri Tržiču Na glavni cesti, ki iz Pordenona pelje v Trst, se je v nedeljo zvečer okrog '2G.45 dogodila prometna nesreča, pri kateri sta bili žrtvi direktor tržiških ladjedelnic ing, Nicolo Costanzi in njegov sin Bruno. Pri Tržiču, se je avtobus. ki je prihajal iz Pordenona srečal s topolltiom, v katerem sta bila ing. Nicolo Costanzi in njegov sin. Ko je šofer avtobusa spoznal nevarnost, je naenkrat zaustavil vozilo, toda ni mu bilo mogoče preprečiti trčenja; avto je zletel v obcestni jarek. Najprej so na kraj nesreče prišli orožniki, nato pa je avto Rdečega križa odpeljal ponesrečenca v mestno bolnico. Stanje obeh, ki je bilo pre- JO, illlalIVHl cej resno, se je včeraj zbolj-1 gnoni in frizerka Orso‘ šalo. Znatne okvare je dobil I liussi. k i n o CORSO. 17.15: ((Mojih se* kaznjencev«, W. Mii°hE G. Rolland. ], VERDI. 16.30: «Vrni se. Sheba«. B. Lancaster >» Booth. hrcZ CENTRALE. 17: ((Kralji« ^ krone«, D. Darrieux 111 Loder. VITTORIA. 17.15: «Cuden C. Moor. ,rU, MODERNO. 17: «Stvar z gega sveta«, A. Sherida M. Tobley. ROJSTVA. SMRTI IN V goriški mestni obcGaja bilo od dne 9. do 15-1954. leta 12 rojstev. 7 Pf rov smrti, 13 oklicev in roke. pC. Rojstva: Maria Luisa u „gt, si, Mario Bisiach, Pa0*°,tari' nasetti, Barbara Della_ .{J na, Paolo Enrico Cern‘c’giai)' Vecchiet, Peter Boltar, r, franco Millotti. Umberto ^ ra, Carlo Scaffin (rojen. ,jg tev), Irene Lesizza. Marl Maurel. ,:nj* Smrti: 88-Ietna ^0SP°-oaK Anna Visintin, vd. SpaZZ ^ 61-letni nočni čuvaj Fi°r te Rilievi, 40-letni zidar ■ ■ rio Milosti, 22-letni šofer dio Reja, 64-letna PeriCrgJet' ria Vuga, vd. Carmen; 1 ^ na Maria Bartoli, 80-lf.T yd. spodinja Maria Ursic, Švara. pr Oklici: Delavec Ncre° fi. bietti in delavka Silira , dor. brigadir orožnik01! pino Donato in Lucia mo no, uradnik dr. Luigi t zj, uradnica Lucia P ja gent Carmine Cosenti^^jj m agcui v-aiuiilie Isabella Godino, račun0 ^ Giorgio Steccherini in 'i -pel ca Scilla Romana peCoi'3' kmetovalec Ferruccio v {0{le- ri in delavka Maria n> se, trgovec Mario ®rcp8J0li'-’>' Elidia Saurin, brigadir je Piernio Piemonte Pangerc, električar ^elEeilins tuellj in delavka Na.r jaod' Medeot. mehanik Luig' ^njšk* ta in Anna Gartner, °'a in podbrigadir Santo An ^ujgi Maria Silvani, uradnik pp-Furlan in Elvira Spn°a 'policijski stražnik Saver'°-nonr caro in delavka Cle'*a tini. - opotf Poroke: delavec prgfi- Brezavšček in gosP0<^ p,jvi° čiška Pintar, delavec ^ Gianesi in delavka B'11 gert9' ja. financar GiusepP0 g>l' Pl' PROGRAM KONCERTA UČENČEV TRŽAŠKE IN GORIŠKE GLASBENE s°hl' dne 23. maja 1954 ob 16. uri pri ZLATEM PAJKU 1. Bonsack: Igra - klavir 2. Stanič: Andantino - violina 3. Diabelli: Sonatina v d-molu - klavir 4. Parlow: Humoreska - klavir 5. Schumann: Jezdec - klavir ,ir 6. Mozart: I. stavek iz senate v C-duru - kta' u 7. Portnoff: I. in II. stavek iz Concertina v G- violina 3. Savin: Narodna . klavir Reger: Giga - klavir 9. Vilhar: Po jezeru - klavir 10. Pugnani: Kreisler: rreludii - violina 11. Dovvell: Arabeska - klavir 12. Bossi: Chitarata - klavir 13. Cleroenti: Rondd v G-duru - klavir 14. Gliere: Pastorala - klavir 15. Schumann: Valcer in fantastični ples 16. Santel-PavčiC: Dve narodni - klavir 17. P. Merku: Veter, veter, deklica - glas >n Balada - glas in klavir 18. P. Merku: Poznam meža - glas in klavir Pri polžu - glas in klavir Tomažek - glas in klavir 19. F. S. Bach: Fantasia - klavir 20. R. Hrovatin: Grajski ples - klavir. klavir k)avir Predprodaja vstopnic na sedežu ZSPD, Ul in v kavarni Bratuž. GC°*’ l/I- Odgovorni urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠT VO; ULICA MONTECCH1 * » ,n nad. - Telefon »levUka 93-80» in -14-638 - Postni naKOCNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, cejoletria 3200 Ur, Fed. IJud. repub. Jugoslavija; Izvod 10, ines*01 S predal 503 — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 30 — Telefonska Številka 37-338 — OGLASI: od 8. do 12.30 tu od 15 ■ 18 — Tel. p0jtnt tekoči račun za STO 2VU Založništvo tržaSkega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agenciji demokratičnega tnozem. tiska, Drž. • 37-338 - Cene oglasov: Za vsak nun vtilne v Strmi t Stolpca trgovski «0 rm-mčno upravni l^J. i^.Vtnice 90 hr - Za FLRJ'tja vsak mm Strine I Ljubljana Stritarjeva 3-1., tel 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Llubljant 608 . r 892 - Izdaja Založništvo tržaSkega tiska D- stolpca za vse vrsle oglasov po din. — Tiska Ttskarakl tavod ZTT - Podružn Gorica Ul. S Belimo l-II Tei 33-82 - Rokooisi se n vračam tuje. oj NAKOCNI.NA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, cejoletria 3200 Ur, Fed. IJud. repub. Jugoslavija; Izvod 10, inesečn0 gicv*' gl