TMk 8«irt«k te s poitefeio vred aU t M«rtboru • poMjanleai M dom za cdo i«to 52 dtau, sol leut 16 din.. &str1 lata S dla. I*v«n )cccs«»jdar}« * Marija»«, Korotta trni* k UM «d davožllj« do od-povedi. Naročnina *m pte- 6uje ▼ naprej, fcfefon Snlerurban it 113. PooaiiMnma Številka »tan« i*50 din. PoStnlna plaSana v gotovini. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Oredntlfvo Je v Maribor«, Koroška cesta ž t. 5. Rok» pisl «e ne vračajo. Uprav* niitvo «prejem« naročnino, inseraie te reklamacijo. Cen« teseratom p* dogovor h. Z« vačkretnt» ogk«, ^rkosrai po pnsL Kezapfte reklamacija so poštni! , proste, čekovni račun poltneja urad« Ljubljena 10.&HL Telefon Interurban šL 113. no¡«srama t-.» p.tftJJU^ r-rzrl 'r>.' .'m.i* B4> itttvilkii. M^IEUJBOJEfc, dr e 28. avgusta 1924, l«tniM. Glavna sredstira Pašič-Priblčevfč-eve politike. Čimbolj zmaguje misel sporazuma med Srbf, Hrvati in Slovenci in čimbolj se na podlagi te misli in poštenosti krepi položaj nove vlade, tembolj divjajo pristaši Pašiča in Pribičeviča ter poskušajo na vse mogoče načine razvneli najhujšo mržnjo med Srbi, Hrvati in Slovenci in izzvali dan na dan raznovrstne izgrede. To delajo radi tega, ker je Pašič—Pribičevičevi politiki potrebna mržnja med Srbi na eni in Hrvati ter Slovenci na drugi strani ali pa, če bi se dalo, med vsemi tremi kar povprek. Izzivanje in vznemirjanje vodi Prlbiče-vič preračunano, ker prav dobro ve, da je konec njegove politike, kakor hitro pride med Srbi, Hrvati in Slovenci do takega sporazuma, da se po pravici in poštenju uredijo med njimi dobri odnošaji. Ko se odnošaji enkrat uredijo, potem zapade Pašič—Pribičevičeva politika sama od sebe med staro šaro. Ko sta Pašič in Pribičevič vladala z manjšino in brez parlamenta, je Pribičevič pripravil sokolski zlet v Zagrebu, za katero priliko je bilo vse pripravljeno, da bi se izzvali najhujši izgredi in pravi pok olj i v glavnem mestu Hrvatske, ki je politiki Pašič—Pribičeviča najodločnejše nasprotna. Ti izgredi, ki bi sami od sebe nastali ali bi se pa od Pribičevičevih izletnikov brez povoda začeli, bi dajali povod in opravičilo za neprikrito diktaturo. Med tem je pa nepričakovano padla vlada in pod novim režimom se jc sokolski zlet 'sicer vršil, a vendar ne v istem obsegu in z istim učinkom, kot je bil nameravan. O sOkolaškem zletu smo zadnjič čisto nakratko poročali. To je bil zlet Pribičevičevih pristašev, združil je Sokole, orjunce doli do od Pašiča in Pribičeviča proti Hrvatom in katolikom silno na-hujskanih in ob raznih prilikah tudi podkupljenih srbskh seljakov iz Like in Bosne. Zlet s takimi udeleženci je gotovo najhujše izzivanje naroda, ki najodločnejše odklanja politiko Pašiča in Pribičeviča. Sokoli trdijo, da širijo jugoslovansko misel. To bi končno že bil nekak program, ki bi se pa mogel resno vzeti in priznati le tedaj, če bi sokolaši vsepovsod in enako širili svojo jugoslovanstvo. To jim še pa na misel ne pride. Tu pri nas vpijejo razni sokolaši, ki so postali narodnjaki še le po oktobru leta 1918, da niso ne Slovenci, ne Hrvati in ne Srbi, ampak samo Jugo-slov^ii, da ne priznavajo ne Srbov, ne Hrvatov, ne Slovencev, ampak samo Jugoslovane. To vpijejo tu pri nas, v Srbiji pa še kaj takega nikdar niso zaklicali. Po Beogradu in drugod po Srbiji čisto tiho »širijo« jugoslovanstvo na ta način, da se klanjajo in pomagajo Ve- lesrbom, ki zopet nočejo priznati ne Hrvatov in ne Slovencev, ampak samo Srbe in Veliko Srbijo. Širjenje jugoslovanstva od strani Sokolov se pa pri nas in po Hrvatskem kaže na ta način, da nam Sokoli in orjunci z nasiljem vsiljujejo Pribičevičevo politiko, trgajo in onečaščajo slovenske in hrvatske zastave ter še na druge najnasilnejše načine teptajo vse, kar je slovensko in hrvatsko. Sokolstvo je prišlo v službo Pribičcvičeve politike. To je jasno stvar in zlasti mi Slovenci vemo o tem še mnogo povedali vpričo najnazadnjaškega in proti-verskega sokolskega kulturno-bojnega programa. Ob priliki zleta v Zagrebu bi imeli pa tudi ljudje, ki ne poznajo dobro političnega ozadja tega društva, priliko, spoznati pravo lice sokolstva. Cele čete izletnikov so prišle v Zagreb s srbskimi zastavami in s klici na Veliko Srbijo. To so bili v prvi vrsti ličanski Srbi, ki so od Pribičeviča že od nekdaj nahujskani, organizirani in podkupljeni za pretepanje političnih nasprotnikov. Med izletniki so bili nadalje Zagrebčanom dobro znani orjunci, ki so že večkrat prelivali nedolžno kri. Zagreb je sklenil čisto naravno in upravičeno, take goste obravnavati s hladnim preziranjem. Izgredi pa seveda niso izostali. Izletniki so izzivali kolikor so mogli, hrvatska mladina, ki ni odgovorna in nima dovolj pravega in treznega vodstva, kakor je to tudi drugod, je na izzivanje odgovarjala in lako je prišlo na raznih krajih do manjših spopadov. Treba je nadalje tudi vedeti, da je med policijo še mnogo Pribičevičev-cev, ki še niso mogli biti odstranjeni v kratki dobi sedanje vlade in tako je razumljivo, da tudi od te strani ni bilo dovoljne moči za vzdrževanje miru. Javlja se mnogo očividcev, ki verodostojno opisujejo začetke izgredov takole: Izletniki-orjunci in ličanski »kordunaši« so hodili po ulicah in vpili: Živijo Pašič! Živijo Pribičevič! Doli Hrvatska! Doli Radič! — Tem klicem so odgovarjali hrvatski mladeniči: Doli Pribičevič! Živela Hrvatska! itd. Takemu vzklikanju so sledili pretepi. — žalostno in značilno je pa to, da se je pri tem slišalo iz sokolskih rediteljev in še mnogo drugih, ki so bili odgovorni za vzdrževanje reda^ in mira: Naj se le pretepajo, da radi tega \iada jt&de in Pribičevič zopet pride! Še mnogo drugih dokazov je za to, da so bili od Pribičevičeve strani stavljeni rači^ni in upi na izgrede. Kakor hitro je bil zlet končan, so vsi radikalski in Pri-bičevski listi zagnali vik in krik, da sedanja vlada ni spošobna vzdržati reda in varnosti in da njeni pristaši izvajajo organizirano nasilje. Na zletu pa je bil tudi eden od ministrov in sicer srbski demokrat Pašič, ki je takoj po svojem prihodu v Beograd izjavil, da so se od hrvatske strani pretepali samo neodgovorni mladiči, na strani izletnikov pa najbolj Pribičevičevi Ličani. V kolikor ne osvetljuje vseh izgredov ta ministrov« izjava, v toliko se pa vidi na tem, da so bili pri pretepih ranjeni večinoma sami Hrvati in da je bil največji napad na hišo Hrvatskega Sokola in na skladišče gledališča, kateremu so tudi razbite šipe od strani Pribičevičeve garde, ki je v svoji divjaški vnemi nepremišljeno razbijala. Radikalski in policajdemokratski listi zaganjajo velik krik tudi radi tega, ker so bili priče izgredov češki in poljski gostje, češ, v kako slabo luč pridemo sedaj vsi Jugoslovani in posebej še vlada pri slovanskih bratih. To kričanje pa seveda tudi ne doseže svojega namena, ker imajo ravno ti kričači in ljudje, ki so bili na zletu, na vesti najsramolnejše nasilje nad Slovenci in Hrvati in ker so se ravno ti ljudje svoj čas na Bledu s prav živinsko-divjaškim nasiljem postavili in proslavili ne samo proti Orlom, ampak tudi proti gostom Čehom in Francozom. Kar se ni dalo iz zagrebškega zleta skovati proti vladi in njenim pristašem, to je pa poskusil dva dni pozneje sam Pašič z na veliko razbobnanim shodom v Beogradu. Za ta shod so Pašičevi najožji pristaši privabili in podkupili celo četo pretepačev iz raznih krajev Srbije. Kljub vsem pripravam je bil shod silno klavern. V Beogradu prihaja na shode na desettisoče ljudi, Pašič jih pa ni spravil skupaj niti dva tisoč. Pašič je v svo jem govoru vse svoje nasprotnike označeval za »avstri-jance«, potem je govoril, koliko svobode so hoteli (on in Pribičevič) dati bratom Hrvatom in Slovencem, a da so se ti od svobode »prevzeli« in so zato danes proti Srbom in proti državi. Končno je napovedoval krvavi obračun, je grozil ter se sklicaval na srbske junake-miučenike, kar seveda vsakemu razsodnemu človek» silno drzno in ostudno zveni iz ust človeka, kateremu je vojna in politika pripravila silno bogastvo in katerega sin ni smodnika nikdar vohal, ampak si je tudi za seb® kot vojni oproščenec nakopičil na škodo srbskega naroda veliko bogastvo. Po Pašičevem govoru so nahujskani zborovalci zmerjali Slovence in Hrvate, njih voditelje in pa sedanjega vladnega predsednika Davido-viča, kar je tudi značilno, ker ves svet ve, da je Davido-vič nasprotno od Pašiča ostal v politiki siromak in poštenjak in aa je njegov sin-edinec storil smrt za svojo domovino. Najeti razgrajači so nekaj časa razgrajali tudi po mestu in več jih je bilo aretiranih, ker so s« grozeče izražali o kralju, ako ne poveri Pašiču vodstva države. Opisani dogodki v Zagrebu in Beogradu nam jasno razkrivajo značaj in sredstva Pašič—Pribičevičeve družbe. Ta družba počenja vse, da bi izzvala nemire ter potom njih sebe zopiet vrinila na površje, ta družba zlorablja kraljevo ime, da tepta še to ustavo in te zakone, kar jih imamo, ta družba je besna in brezumna vsled Džungla Roman iz afriških pragozdov. Angleški spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus. 22 XII. Trean — »zli duh džungle«. Zdelan in polomljen od borbe s Ivršakom ter z veliko krvavo rano na glavi se drugo jutro odpravil Trzan proti obrežju. Saborin kožuh je vzel seboj. Pot je bila za ranjenega in potolčenega Trzana pre-oej dolga. Počasi je potoval, prenočil je v vejah in šele pozno drugega dne je prišel do koče. Par dni se ni genil z ležišča, razen če se je šel k potoku umivat ali pa gozd si iskat sadežev in druge hrane. V desetih dneh je bil spet čisto zdrav, le vrh glave se mu je vlekla strašna, polzaceljena brazgotina' od levega očesa k desnemu, — spomin na rano, ki mu jo je zadjala težka roka Kršakova. Čas zdravljenja je hotel tudi sicer koristno izrabiti. Lotil se je Saborinega kožuha in si začel krojiti obleko. Pa koža se je tekom dni posušila in ker o strojarstvu ničesar ni vedel,, je moral na svojo veliko žalost opustiti vse lepe načrte s Saborinim kožuhom. Uničene so bile njegove nade, da bo imel obleko in da bo podoben ljudem. Zabrižen je gubal čelo. Z "ivalskimi kožami ni bilo nič. Prehitro so se posušile in trde so poslale kakor skorja. Kje bi dobil obleko —? Misli so mu uhajale k črncem. Dolgo je ugibal, kako bi storil, nazadnje pa je sklenil, da obišče vas in si vzamg kar bo našel, prav kakor si je vzel pred dnevi puščice. Za trdno je bil odločen, da hoče na vsak način pokazati razloček med seboj in med živalmi. In glavni razloček je bila po njegovem mnenju obleka. . Svoj sklep je tudi koj izvedel. Ranega jutra se je odpravil na pot v naselbino črncev. Skrbno je zaklenil vrata koče in pozorno je pregledal okolico, ali ni morebiti blizu kateri njegovih nekdanjih tovarišev, ki bi mu iz same hudobije še škodo naredil, in je odpotoval. Dolga je bila pot po džungli, cele dneve bi zanjo rabil navaden človek, pa Trzan je samo enkrat prenočil v vejah in opoldne drugega dne je že sedel na drevesu, ki je stegalo svoje gosto obraščene veje črez vaški plot. Vse je bilo kakor pred tedni, ko je prvikrat čepel v drevešu. Moški so lenarili v senci šatorov, ženske so delale na polju, gruče oboroženih črncev so stale tu pa tam na robu džungle in stražile vas. Le pod njegovim drevesom topot ni nihče kuhal strupa za puščice. Zaman pa je tisti dan čakal, da bi se spet kaj zgodilo in zvabilo črnce iz vasi. Očitno pa si ni upal med koče, vkljub vsej svoji pogumnosti^se je vendarle bal puščic, ki so prinžtšale tako naglo smrt. Zvečertlo se je. Ženske so se vračale s polja, straže so prihajale domov. Vrata so se zaprla, veliki ognji so zaplapolali na vasi. Trzan je še nekoliko počakal, nato pa si je poiskal udoben prostor med vejami in legel spat. Nevoljen je bil, da je zaman čakal, in tudi glad ga je mučil. Drugo jutro je vstal s solncem. Tudi vas se je zgodaj vzdramila. Ženske so zanetile in pripravljale za-jutrk, moški so se zbirali v gruče med šatori in stikali orožje. Trzan je sklenil, da si poišče sočno divjačino ter se nato vrne v svojo opazovalnico. Pa ni imel sreče. Nobena žival mu ni prišla na pot in s kislimi jagodami si je moral napolniti lačen želodec. Nepotrpei-ljiv bi bil, če bi bil poznal to slabost. Pa vajen je bd potrpljenja in čakanja. Džungla ne pozna nepotrpežljivo-sti. Cele dneve je videl čakati Saboro na plen, cele ure je mirno čepela v zasedi in se ni genila. Džungelski lovec je vajen čakanja. Malomarno je stopal proti vasi. Džungla tod ni bila gosta. Črnci so jo zredčili, posekali so mnogo dreves za drva in za druge potrebe. Celo precej shojena pot je peljala proti naselbini. Ko zavije krog gostega, visokega grmičja, se mahoma znajde oko v oko z oboroženim črncem. Za kratek trenutek sta se gledala, oba enako izne-nadena. Obraz, ki ga je delal črnec, je bil skoraj smešen. Čudenje, iznenadenje, groza, strah, vse se je zrcalilo na njem. Trzanu je šinila roka po lok in tulj. Pa še preden je m*gel prijeti za orožje, se je črnec, obrnil in v silnih sunkih planil po poti. Kričal je kot bi ga na meh drli. Najbrž je hotel posvariti tovariše, ki so kje v bližini lovili. Trzan je skočil v veje. Pot po drevju je hitrejša in krajša. V par minutah je zagledal pred seboj gručo črncev. Štirje so bili in v gosjem redu so v obupnem strahu drug za drugim bežali proti vasi. Kmalu jih je prehitel. Nobeden ni opazil tihega zasledovalca v visokih vejah, mirno si je izbral Trzan pripravno drevo nad stezo, odvil z ramena svojo vrv in si jo v rahlih kolobarjih naložil na levo roko. C izgube oblasti in tako je sedaj pripravljena za vsako nasilje in za vsako laž proti vsem, ki so ji oblast odvzeli i- Ki jim oblasti kot manjšini nad ogro«—jo večino naroda ne mislijo več dati. Poročilo o fantovskih dnevih v Mariboru. rj • Petek in sobota. Fantovski dnevi v Mariboru so potekli in končali ob veliko večji udeležbi, z večjo sijajnostjo, redom in v miru, nego se je pričakovalo. Že v petek so prihiteli v Maribor od vseh strani dijaki in krščansko učiteljstvo. Dijaštvo in učiteljstvo je zborovalo v dvorani Zadružne gospodarske banke in sicer dopoldne in popoldne. Vsa predavanja so bila prav dobro obiskana. Že v petek popoldne se je pripeljal v Maribor in počastil učiteljsko zborovanje prevzv. ljubljanski vladika dr. Jeglič. Pravi fantovski dan in sicer za kmetske fante se je začel v soboto zjutraj s službo božjo. Od 9. do 12. ure predpoldne in od 2. do 5. ure popoldne so bila predavanja v mariborski največji dvorani pri Gotzu. Dvorana je bila pri vseh predavanjih nabito polna in poslušalci so z vnemo in napetostjo sledili vsem predavanjem. Popoldansko zborovanje v soboto je počastil g. minister Vesenjak, ki je opravičil dr. Korošca, kateremu vladni posli niso dopustili, da bi se bil udeležil fantovskih dnevov. Gospod minister Vesenjak je zbranim govoril ter bil on in celi Jugoslovanski klub burno in navdušeno pozdravljen. Krog 6. ure v soboto zvečer se je zbrala fantovska mladina, Orli ter zastopniki cblastev na pokopališču na Pobrežju, kjer je bil na slovesni način odkrit spomenik rajnemu mladincljubu in osvoboditelju Maribora dr. Karlu Verstovšeku. Pri odkritju spomenika je govoril o dr. Ver-stovšekovih zaslugah za osvoboditev Maribora dr. Jerov-šek, o njegovem delovanju za mladino, orloivstvo in ure-dtev ter povzdigo slovenskega šolstva profesor dr. Kari Capuder. Verstovšekov spcmenik je mojstrsko delo mariborskega kiparja Sojča in predstavlja v ozadju Maribor, nad katerim vzhaja solnce, v ospredju je pa žalujoča deklica z lavorovim vencem v roki in ob strani pa vrba žalujka. V soboto zvečer je bila po mariborskih ulicah še bak-Ijada z dvema godbama, pcdoknica ministru Vesenjaku in od pol 9. ure naprej pa pozdravni večer v Gotzovi dvorani. Pozdravni večer je bil obiskan od obeh škofov, zastopnikov vojaške in politične oblasti, ministra Vesenjaka, poslancev Jugoslovanskega kluba, vseh raznih duhovniških ter prosvetnih dostojanstvenikov in od kmetskih fantov. Istočasno kakor pozdravni večer se je vršila v gledališču predstava Finžgarjeve igre »Naša kri.« Manifestacijski dan v nedeljo. Pravi manifestacijski dan fantovskih dnevov je bil v nedeljo. Tudi ta dan so začeli fantje s službo božjo in skup nim sv. obhajilom v frančiškanski cerkvi. Po 8. uri so se začeli udeleženci zbirati v Tomšičevem drevoredu za slav nostni sprevod po mariborskih glavnih ulicah. Slavnostnega sprevoda se je udeležilo 8000 fantov in 400 Orlov v kroju, tri godbe in sprevod sta zaključila dva okinčana voza. Pri slavnostnem sprevodu so bile zastopane vse de- kanije naše škofije. Sprevod se je premikal po Aleksandrovi cesti, Gosposki ulici na Glavni trg in od tamkaj na Stolni trg, kjer se je vršilo manifestacijsko zborovanje. Na prostem ob zidu stolne cerkve, je bil postavljen oltar, krog katerega so se zbrali spredaj dostojanstveniki, Orli v kroju kot častna straža in nato pa fantovske množice. Pridigoval je prevzv. ljubljanski škof dr. Jeglič, maševal pa je mariborski škof dr. Karlin. Po službi božji je predlagal v imenu pripravljalnega ' odbora prof. Prijatelj to-Ie enoglasno sprejeto predsedst-I vo: dr. Leskovar iz Maribora predsednik, podpredsednika 1 pa Podlesnik in Napotnik iz Konjic. Predsednik dr. Leskovar je pozdravil navzoče od obeh škcfov in ministra Vesenjaka ter zastopnikov Jugoslovanskega kluba do Orlov in kmetskih fantov, ki so prihiteli te dni iz vseh dekanij naše škofije v Maribor, in dal besedo poslancu dr. Hohnjecu. Dr. Hohnjec. Dana mi je beseda, da sporočim pozdrave Jugoslov. kluba, pozvanega, vestnega, veščega in odločnega zastopnika slovenskega ljudstva in njegovih političnih interesov ■ in zahtev. Nisem došel danes med Vas, da Vam govorim politične besede ter razmotrivam politična vprašanja. Današnji dan ima povse drug značaj. Naši nasprotniki, to je: nasprotniki našega krščanskega svetovnega naziranja, so mladinskima dnevoma — dekliškemu pred 14 dnevi in današnjemu mladeniškemu — pritisnili žig klerikalizma. S tem so hoteli preplašiti i mladino, da ne bi bila šla v Maribor. Toda držeč se stare j slovenske prislovice, da je strah na sredi votel, okoli ga pa nič ni, je naša mladina s pomilovalnim posmehom šla mimo tistih, ki so jo hoteli preplašiti s strašilom klerikalizma ter je v ogromnem številu pohitela v Maribor. Ko so bila pred 14 dnevi v Mariboru dekleta, so se nasprotniki tolažili s tem: »Pa došle so tercijalke in bogomolke.« Tako pscvanje vrlim krščanskim dekletom ni nič škodilo, našim liberalnim in svobodomiselnim nasprotnikom pa ni nič koristilo. A danes, ko je prišlo na tisoče slovenskih mladeničev in -mladih mož? Ali se bodo tudi danes naši protivniki tolažili s pogrdoi terciarstva in bogomolstva? Ako jim ta tolažba zadostuje, jim to od srca privoščimo. Nekaj tolažbe mora imeti tudi liberalec in svobodomislec. Ako bi naši protivniki bili pametni, bi morali uvideti, da sami sebi škodijo, ako take prireditve krščanske misli med Slovenci, kakoršne so bili lanski katoliški shod v Ljubljani in letošnja mladinska dneva v Mariboru, označujejo kot manifestacije klerikalizma med slovenskim ljudstvom. Ako je klerikalizem zavzel tako široke kroge med narodom, da si je dci mala osvojil vse ljudstvo, kako bi še mogel biti kak pameten človek med Slovenci, ki bi ne bil klerikalec? Naše ljudstvo bo skrbelo za to, da bodo našim protivnikom i najmanjša skrivališča kmalu postala prevelika. Danes, ko stoji zemlja v največji bližini planeta Marta, bi bilo svetovati našhft preti-klerikalskim bojevnikom, da si oskibijo najboljše daljnoglede ter ž njimi skrbno pregledajo vsa prostorišča na Martu. Morda najdejo tam bolj ugoden teren za protiklerlkalno propagando, kakor ga nudi slovenska zemlja. Toliko naj zadostuje, da trapasto in smešno plašenje s klerikalizmom zavrnemo z bičem ironije in sarkazma. Današnja mladinska prireditev je kakor ona pred 14 dnevi .prosvetnega značaja. Njen namen je dati narodu skrbno vzgojeno, izobraženo in značajno mladino. Kaj pomeni taka mladina za narod? Včeraj popoldne sem po svoji navadi imel v rokah Slomškove spise. V njegovi prelepi knjižici za mladeniče, ki nosi naslov: »Živ- -ljenja srečen pot«, sem čital te-le besede: »Skrbno vzgojeni mladeniči s a največja sreča in veselje svojega kraja,, slabo podučeni in razvajeni pa živa nesreča in sramota-Zategadelj ni hujših sovražnikov domače dežele, kakor s zanikarni starši in malopridni učeniki.« Velepomenljive besede velikega buditelja in vzgojitelja slovenskega ljudstva! Mladinska vzgoja je odločilne važnosti ne samo za mL 'no in starše, marveč tudi za domači kraj, za celo '?žek in ves narod. Od nje je odvisna sreča in čast dežele ;r .aroda. Slomšek je zadel pravo, ko je izjavil, da ni hujših nasprotnikov domače dežele, kakor sci zanikarni starši in malopridni učeniki. ... koliko jih je tudi med našim narodom, ki vzgojo s> otrok in mladine daH<-> v roke takšnim malopridnim uče-nikom! Med globokoumnimi basnimi in pripovedkami znanega grškega pisatelja Ezcpa se nahaja tudi ta-Ie pripovedka: »V nekem grškem mestu je živel čevljar. Ta mož svojemu stanu ni delal posebne časti. Bil je lahkomiseln ter se ni dosti brigal za pravilno izvrševanje svoje obrti. Izdeloval je čevlje, ki niso ugajali, ker so bili ali preveliki ali premali. Ker so ljudje začeli izostajati ter niso več hoteli naročevati pri njem čevljev, si je čevljar izmislil ter je-odločil: Postal bom zdravnik. Ker je imel jezik namazan s sladkimi besedami, jih je dosti premotil, da so ga poslušali in njegovim nasvetom verovali. Zlasti se je ponašal s tem: Jaz znam za vsak strup najti najboljši protistrup, ki nemudoma in sigurno učinkuje. Ko je kralj dotičnega mesta doznal za tega čevljarja in njegova počenjanje, ga je pozval k sebi ter mu rekel: Tukaj na mizi je čaša z najmočnejšim strupom. Ako ti v resnici znaš sestaviti, naj-jačji in sigurno učinkujoči protistrup, stori takoj. Potem iz-pij strup in svoj protistrup, saj ti ne more ničesar škodovati ¡Čevljar pade prestrašen na kolena ter prosi milosti,, rekoč: »Nisem zdravnik, ne znam sestaviti protistrupa. Varal sem ljudi, izrabljujoč njihovo dobrodušnost.« Kralj mu naloži zasluženo kazen. Potem pozove k sebi zastopnike meščanov ter jim očita: »Kako nespametni ljudje ste vil Temu čevljarju niste zaupali svojih nog, da vam napravi dobre čevlje. Zaupali pa ste mu kot zdravniku svoje zdravje in življenje.« Koliko je takih, ki gotovim ljudem osebno ne zaupajo ter jim nikdar ne bi izročili zastopstva svojih gospodar-skih'koristi in pravnih zadev. Zaupajo pa njim, da jim hranijo duha z nekrščanskimi časniki ter da njihovo deco vzgajajo in zastrupljajo v protikrščanskih društvih. Noge jim ne bi izročili, da jim napravijo čevlje, izročajo pa jim ne samo svojega duha in usodo svojega življenja, marveč tudi najdragocenejše, kar imajo: duha in srce svoje dece. Ali niso vredni večje obsodbe kakor oni lahkoverni meščani grškega mesta v Ezopovi pripovedki?! Ni treba podrobneje omenjati, kateri so nekrščanski časniki med nami in nekrščanska društva. Da jih poznate ter se jih skrbno izogibate, ste dokazali s tem, da ste se udeležili impozantne naše današnje mladinske prireditva, Živela naša krščanska in slovenska mladinska organizacija! Živela v naši in po naši vrli slovenski mladini naša domovina! Drugi govornik minister Vesenjak je navdušeno pozdravljan opravičil odsotnost dr. Korošce^ ki je pri zborovalcih s srcem, a sqi ga vladne dolžnosti klicale drugam. Minister Vesenjak je obrazložil vzore mladeniča in moža. Bistvo vzor mladeniča je krščanstvo v dejanju. Iz dejansko krščanskega mladeniča si obetamo vzor Prve tri je pustil mimo, ko pa je četrti, tisti, ki ga je prvega srečal, nekoliko zapoznel prisopihal pod drevo, je siknila Trzanova leteča zanka, obvisela za trenutek nad črncem in mu legla krog vratu. V smrtnem strahu je kriknil črnec. Tovariši so se preplašeni obrnili in videli, kako ga je nevidna moč podrla na tla in počasi vlekla v gosto vejevje. Zakričali so od strahu in groze, niti trenutek se niso obotavljali. Planili so v goščavo in v divjem begu hiteli proti domu —. Trzan pa je skočil z drevesa in oddrgnil zanko svoji žrtvi. Ni hotel umoriti črnca. Le njegovo obleko in njegovo orožje je hotel imeti. Ročno mu je pobral puščice iz tulja, mu snel blesteče se obroče z zapestja in zanožja in mu slekel — kako veselje! — lično izdelano obleko iz ustrojene anti-lopine kože. Kdo ve, kako jo je črnec dobil, pa Trzan se ni menil za to, brž si jo je oblekel in si nadel tudi svetle obroče. Sedaj končno je bil oblečen kakor so oblečeni ljudje, sedaj je lahko pokazal vsej džungli, da je več nego so živali, da je človek. Skoraj bi si bil želel, da bi se vrnil med Kršakovo čredo, jim pokazal svojo novo pridobitev in vzbudil njihovo zavist. Črnec se je kmalu vzdramil iz omotice, se pobral in skokoma odbežal za tovariši. Niti ozrl se ni za Trzanom. Vsa vas je bila po koncu. Kričaje je pripovedoval oropani črnec, da je srečal neznano belo bitje v gozdu, prav blizu vasi, da ga je kmalu nato nevidna moč podrla na tla in potegnila v veje. Tovariši so pritrjevali njegovi povesti. Strah je obhajal črnce. Kričali so in begali po vasi, pa se spet v plahem molku stiskali v goste gruče ter se boječe ozirali proti džungli, kot bi pričakovali, da se bo zdaj pa zdaj prikazalo na robu gozda neznano, strahotno bitje. Mbonga pa, poglavar svojega rodu, je molčal in zamišljeno kimal. Čudne reči je doživljal njegov rod, odkar so stanovali v džungli —. Neznano bitje je obiskovalo vas, jemalo puščice, obleko, orožje, ogrožalo življenje njegovih podanikov—. Nihče ie ni videl tega bitja, nevidno je bilo. Le črnec Gondoko ^a je danes videl in življenje bi bil skoraj pustil. Že pri prvem obisku neznanega bitja je slutil Mbonga, da je zliduh džungle prišel nad nje. Gondo-kovi in njegovih tovarišev doživljaji pa so mu njegove slutnje potrdili —. V džungli je imel svoj dom zli duh, kralj in gospodar pragozda. Nihče ga ne sme videli, kdor ga zagleda, mora plačati z življenjem svojo neprevidnost. In Mbonga se je naselil s svojim rodom v džungli, pa ni prosil dovoljenja duha džungle —. Darovati mu bodo morali, potolažiti ga —. Mbonga je pokimal svojim mislim, zbral starešine ljudstva v posvet in ukrenil, da se mora odslej vsak večer'položiti sveženj puščic pod veliko dvrevo, ki s svojimi vejami sega črez vaški plot, in lonec prosenega močnika. — In tako se je zgodilo, da je Trzan od tistega dne naprej redno dobival puščice, ki jih je r>olreboval za lov, in tudi tečno, toplo hrano. Česar pa je i• sicer po- treboval, pa si je sam vzel ob ugodni priliki, pa vsikdar tako da ga nihče ni opazil in da ni naredil škode Mbongovemu rodu. Mirno in zložno so potekali njegovi dnevi. Večinoma jih je prebil v koči očetovi pri knjigah. Pa tudi na lov je hodil. Kadar pa mu je zmanjkalo puščic in si je zaželel prosenega močnika za izpre-membo, se je zavihtel v veje in pohitel v naselbino črncev v goste. Kršakovega rodu se je izogibal. Zavedal se je, da je človek in živeti je hotel kakor ljudje živijo. Imel je obleko, stanoval je v »hiši«, umival se je iii kopal, negoval svoje lepe temne lase, prav kakor je bral da delajo to tudi ljudje, in — celo bril se je. Da, bril se je!' Dvajset let je štel in na licu so se mu prikazali sledovi brk in brade. To mu ni ugajalo —. Njegovi nekdanji tovariši iz Kršakovega rodu so imeli dlako na licu- ljudje pa, ki jih je videl na slikah, so imeli vsi gladka lica — ne smemo namreč pozabiti, da je bral Trzan le angleške knjige in da se Angleži skrbno brijejo —. Trzan se je zbal, da ne bi kje postal podoben gorilam. Tega ni hotel. V vsem je hotel biti podoben ljudem —. Ostro si je nabrusil nož in z uporno vztrajnostjo si je ostrgal in si izpipal vsako dlako, ki jo je otipal na bradi ali pa pod nosom. Bolelo ga je, pa človek je hotel biti —. Tako je živel Claytonov sin pragozdu. v džungli, lovec v «noža. In krSčanski ir.ož je podlag« druši»«, ©bčme, droeve. Kot zaključek srojega govcra je povdarii g. minister glavno zdravilo proti vsemu zlu: krščansko vest. Krščanski vzor naie mladine izražajo naše matere najbolj priprosto v besedah: Dragi, vse, kar lahko poveš materi, j» dobro, drugo j* slabel Govornik je še pozval ml*dino ni epostol-stv okrsianske misli. Tretji govorik g. ir. P asa j je govoril • Orlu kot vzoru za slovenskega fanta. Priporočal je Žantom: vzgojo volje in srčno kulturcv ter »kleni! sv-oj govor s klicem ter pozivom: Bogu otroci, domovini sinovi — nikomur hlapcil Goverila sta še konečno v imenu dijnštva bcgo3lovee Meško in kmetski fant Napotnik iz Konjic. Napotnik je v svojem navdušenem, priprostem, a govorniško dovršenem govoru navdušil srca fantov za ljubezen do redne grude. Napotnik j« žel ket eden najboljših govornikov tega dne navdušeno odobravanje vseh posluševalcev. Predsednik dr. Letkovor je aborovaloe pozval, da se pa zborovanju udeležijo pohoda na Slomškov grob, kjer je bil položen na grobišče največjega in prvega organizatorja slovenske mladine venec in je še spregovoril ob tej priliki g. veeučiliščni profesor «k. Slavič. Ia manifestacijskega zborovanja eta bili ©¿poslani: udanostna brzojavka Nj. V. kralju, pozdravna pa našemu voditelju dr. Korošcu. Za popoldne se je vsa veselilo na orlovsko telovadbo v Ljudskem vrtu, ® lalibog je to fantovsko veselje pokvarila nevihta, ki se je usula ravno krog 3. ure popoldne, ko se je pričela javna telovadba. Kljub nevihti, dežju in toči so izvajali Orli proste vaje in vaje na orodju. Javna telovadba je zaključila nad vs® lepo uspele fantovske dneva. Nad 6000 fantov je bilo te dni zbranih v Mariboru. Pri vseh teh množicah pa se ni kršil red ter mir niti najmanj, ampak naši fantje so se obnašali v vsakem oziru tako vzorno dostojno, da so želi ravno radi reda ter miru javno priznanje in pohvalo vseh Mariborčanov. Kaka razlika med našimi Orli ter kmetskimi fanti in med — Sokoli, orjunci in napredno dr. Zerjavovo mladino že na zunaj — kaj šele po srcur Ako bi bil dr. Žerjav na-cnal v Maribor le par sto svojih Sokolov in orjunašev, bi ne zadostovala za vzdrževanje reda policija, ampak bi bilo moralo aastopiti orožništvo in vojaštvo; naši fantje in Orli pa niso rabili niti enega policaja, ker sta jim policaj vest in pa disciplina SLS organizacij« prtMoinj« Velika Britanije znaša 70.000 milijonov dolarjev, avstrijska dedovinska vojna je požrla smešno svoto S 00 milijonov dolarjev. 80.680 milijonov dolarjev znaša, preračunano v avstrijske krone, 5647.6 bilijonov. Ta fvota v tisočkronskih bankovcih bi zavzela ploščino 56 milijonov kvadratnih kilometrov. Z njo bi lahka pokrili vs« azijsko-evropski kontinent in povrh še Argentinijo. NADALJNI IZIDI OBČINSKIH VOLITEV. Srezko poglavarstvo Brežice. Artiče: SLS 64 (6), SKS 90 (8), napredna obrtna lista 35 (3). — Bizeljsko: gospodarska stranka. — Blanca: katoliška sporazumna gospodarska lista. — Globoko: SLS 79 (6), kmečko-delavska zveza (socijalisti) 14 <1), SKS 60 (5), narodna vinogradniška lista 23 (2), narodna gospodarska stranko 35 (2), narodna kmečka delavska grupa 19 (1). — Planina: sporazumna lista 18 (3), obrtno-gospod. lista 22 (4). — Sromlje: gospodarska stranka {SLS 10, SKS 7). — Veliki Obrež: kmečko-delavska-obrtna stranka. Videm: SLS 55 (6), katoliško-delavska stranka 22 (3), kmečko-delavska-napredna stranka 45 (5), socijalisti 31 (3). — Zabukovje: kmečka stranka 49 (12), SKS 20 (5), SLS lista je bila razveljavljena in se je od 350 volilcev udeležilo volitve samo 69. — Loče: kmečko-delavska lista. — Mestec: SKS. — Pišece: SLS 60 (4), kmečko-del. zveza 193 (13). Rigonce: slovenska republikanska stranka. Sela: SLS 18 (2), kmečko-delavska lista 88 (5). — Zakot: SLS 90 (6), gospodarska stranka 90 (6), stranka posestnikov, obrtnikov in delavcev (socijalisti) 81 (5). — Samo lista SLS je bila vložena v občinah: Armeško, Brezje, Go-lobinjek, Stolovnik, Gorica, Raztez, Senovo, Pleterje, Vel. Kamen in Mrčnasela. Srezk-o poglavarstvo Gornjigrad. Gornjigrad: gospodarska delavska stranka 4 odbornike, kmečka delavska stranka 5 odbornikov (pri obeh so 3 SLS). — Ljubno: SLS 93 (13), delavska gospodarska stranka 82 (12). — Kokarje: SLS 10, delavsko-kmečka stranka 7. — Mozirje okolica: SLS 103 (9), kmečka zveza 63 (5), skupna napredna lista 34 (3). — V občinah: Bočna, Luče, Novaštifta, Rečica ob Savinji in Solčava je bila vložena samo lista SLS. ' s- tsxxsBMBXxiahssamssMsssttinsseK&mi) Politični ogled. Država SHS. Vlada odločno in uspešno odpravlja krivice prejšnjega režima. S korupcijo in zlorabami omadeževani uradniki S« odstavljajo, izdelan je zakon o pobijanju korupcije, s polno paro se rešujejo po ministrstvih najrazličnejše zaostale zadeve, izvršile so se spremebe v zunanjepolitični službi in sporazum je našel svoj izraz v tem, da se je prenehalo e razdeljevanjem Hrvatske in da je zopet vzpostavljena hrvatska pokrajinska uprava. Na Pašičev govor v Beogradu je na zborovanju avojih j zaupnikov v Zagrebu odgovarjal Radič, ki je odločno iz- | javil, da bodo hrvatski narodni zastopniki zvesto podpirali j Davidovičevo vlado, ker je to vlada poštenja, zakonitosti, in parlamentarizma, in pa tudi radi tega, da se ne preri-jejo do oblasti zopet Pašičevi ljudje, ki »e že ne morejo več imenovati stranka, ampak čisto navadna tolpa. V nedeljo je bila v Surdulici, malem mestu ob bolgarski meji, otvoritev kapele in šole v spomin srbskih žrtev, ki jih je med vojno pomorila bolgarska vojaška oblast. Spominska proslava je bila brez vsake želje po maščevanju in sam vladar naše države je povdarjal v svojem govoru, da je boljša in srečnejša bodočnost celega slovanskega juga samo v spravi, poštenju in zakonitosti. Bolgarija. Položaj v Bolgariji je silno napet. Vlada je oborožila vse svoje pristaše in Wranglovce ter jih poslala ljudstvu kot pravo vojno nadlogo na vrat. Vladna »vojska« je po Sofiji zasedla do malega vse hotele, utaboruje se pa tudi po vaseh in ljudstvo jo mora izdržavati. Italijanski fašizem ima vedno večje težave. Mussolini je upal na sestavo bloka z liberalci in pa z onimi poslanci, ki so se odcepili od krščanske ljudske stranke. S tem blokom pa najbrž ne bo nič, ker stavijo zavezniki kot pogoj odpravo diktature fa-šistovskih levičarjev, ki so pa samemu Mussoliniju zrasli preko glave. Londonski sporazum se obravnava v francoskem in nemškem parlamentu. Pri prvem glasovanju je prodrlo poročilo francoskega vladnega predsednika Herriota z lepo večino od 132 glasovi. — Bolj težko je v nemškem parlamentu in če ne bodo nem-6ki nacijonalisti še zadnji čas popustili, bo parlament razpuščen. Stroški svetovne vojne. Koliko je stala svetovna vojna? 80.680 milijonov dolarjev. To ogromno, za preprostega človeka naravnost nepojmljivo svoto so izračunali ameriški finančniki. Evo nekoliko primerov: vse francoske vojne od leta 1792 do 1815 so stale skupno 6000 milijonov dolarjev, narodno Prireditve Izlet prosvetnih društev župnije sv. Marije v Mariboru. Vsa prosvetna društva župnije sv. Marije v Mariboru priredijo v nedeljo, dne 31. i m. izlet na Goro pri št. Petru. Zbirališče v Melju pred mostom. Točno ob dveh odhcd * godbo Kat. omladine. Po prihodu na Gcro ob primeren govor s petimi litanijami. Po kratkem okrepčilu skupna vrnitev. K temu izletu se tudi pridruži slavna Ženska zvesta. K prav obilni udeležbi vabijo odbori posameznih društev vse člane in prijatelje posameznih društev. Sv. Jernej pri Ločah. Tukajšnja dekliška Marijina družba priredi v nedeljo, dne 31. t. m., popoldne po večerni-cah, v šoli ea proslavo 201etnice obstanka igro »Roka bo-Sja« e deklamacijo in petjem. Sv. Jurij ob Sčavnici. Naše bralno društvo priredi v nedeljo, dne 7. septembra, popoldne po večernicah, na popolnoma prenovljenem odru igro »Dom.« Zabavali nas bodo tudi naši tambur8ši. Ker bo lepa igra na novem odru brea dvoma krasno uspela, pričakujemo velike udeležbe. Sv. Križ pri Ljutomeru. Naš Orel proslavi na Marijin praznik, dne 8. septembra, svojo petletnico in ob enem blagoslovitev zastave, krasno delo čč. šolskih sester v Mariboru. Spored obsega: V nedeljo ob Ave Mariji mfro-zov z godbo in poklon kumici. V ponedeljek, dne 8. sept., zjutraj budnica ob 8. uri sprejem gostov, ob pol 9. url slovesna služba božja in blagoslovitev zastave. Popoldne ob 3. uri javna telovadba ljutomerskega okrožja na Jure-šovem vrtu v Borecih pri mlinu. Telovadba bo obsegala proste, simbolične, naraščajske, skupinske in orodne vaje ter lahko atletiko. Za razna okrepčila bo preskrbljeno. Prijazno vabljeni mladi in stari ta dan v Križevce. Bog živil Orlovski odsek v Sv. Juriju ob južni žel. proslavi dne 7. septembra svojo 151etnico. Prireditev bo celodnevna. Igra orlovska godba iz Radeč pri Zidanem mostu. Za okrep čila bo preskrbljeno v šotorih na telovadišču. Za polovično vožnjo po železnici bomo razposlali izkaznice. Obed bo stal približno 50 kron in prosimo udeležence, ki hočejo obed, da nam javijo do dne 4. septembra. Vse bratske odseke in sestre Orlice ter vse prijatelje naše mladine od blizu in daleč vabimo, da pohitite ta dan k nam v obilnem številu! t »s iKSSrSXEejEEHKn« Tedenska novice, Novi župani. Na Plavču je izvoljen za župana Ivan Kren, na Špičniku Ivan Dreisiebner, pri Sv. Križu nad Mariborom Fr. Tepeh, pri Sv. Martinu pri Vurbergu Martin Klampfer, v Ciglencah Alojzij Jug, v Spodnjem Dupleku Prane Jurša, v ©ornjem Dupleku Ignacij Thaler, v &©raj. Jakobskem dolu Pil. Trojner, v Roäpehu Stanislav Haupt* man, pri Sv. Trojici Valentin Klemenčič, psi Sv. Marjeti ob Pesnici Fr. Gurehornik, *a Vtseku Fr. čep, v Polički vasi Josip Breznik. Vsi «o pristal Slove«sfee ljwwlske «banke. Čestitamo! Iz vrst naših županov. Ne da se popisati, s kake vsiljivostjo se pošilja občinskim uradom list »Na»®dni Gospodar.« Kljub temu, da se ga redno pošlje nasaj, ga v «dno zopet pošiljajo. Župani! Občinski odborniki! če imate še kej slovenske zavednosti, pošljite odločne vsiljivi spravi tega lista, ki služi ljudem, kateri so »a bogve pro- fit prodali svojo pošteno slovensko prepričanje srbskim radikalom, pišite, da ga ne marate in si prepoveste Vam ga pošiljati. Saj pa tudi list s svojimi podlimi, glupimi in puhlimi članki ne zasluži, da bi ga pošten človek vzel v roko. Se takoj na prazni pisavi lista pozna, «la ga pišejo izdajice. Globoko pa moremo obžalovati ono »slo itevilo Slovencev, ki se je dalo zaslepiti in je z vstopom v radikalno stranko podprla premoč srbstva v r.aši državi, pre moč, ki gleda na to, kako bi nam Slovencem škodovala. Kaka edinost vlada med slovenskimi po 1 i ca j d emokra ti? Nova vlada in njeno trdno stališče je najbolj potrlo slovenske policajdemokrate, ki se zbirajo krog kranjskega žida dr. Žerjava. Žerjavovci imajo neprenehoma seje m ugibljejo, katero pot bi ubrali, da bi jih politični veter popolnoma ne odnesel iz Slovenije. Vedno se kregajo med seboj in to radi tega: kdo od voditeljev je zakrivil, da so šli s Pribičevičem in se niso naslonili na Davidoviča? Te dni so se prvaki štajerskih in mariborskih policajdemokra-tov zbrali v Rogaški Slatini. Ob tej priliki so se tako sprli med seboj, da je dr. Kukovec izstopil iz vodstva stranke in bo začel politiko na lastno pest. Demokratje vedno kričijo po svojem 'časopisju o narodnem in državnem edin-j stvu, a celo med seboj, dasi jih ni vseh skupaj za eno malo južino, se grizejo kot pes in mačka. Nobena stranka ni v naši državi tako razcepljena ter razcafrana, kot ravno ! policajdemokratje, ki pa so še kljub temu — naprednjala. Mariborske novice. Hud vihar g nalivom ia točo je I obiskal Maribor in okolico v soboto proti večer». V Ma-j riboru je napravil vihar največ škode v mestnei» parku, kjer je izruval nekaj kostanjev in polomil vse aka-j cij. V mestu samem je pometal vihar s streh precej opeke. V Pobrežju je padla ob tej viharni priliki opeka ne-j ki ženski na glavo, da je obležal« reva mrtva. V aedeljo je obiskal Maribor hud naliv. Dr«va je močne »arastla. j Precej škode sta napravila vihar in toča po mariborski j okolici. — Mariborski koral vikaj g. Evgen Lorge* od-i ide 1. septembra k jezuitom v Ljubljano. — Mariborske ] občinske volitve Ijodo v nedeljo, dne 21. septembra. Vi j soboto zjutraj se je začel rok za vlaganje kandidatniK i list. Listo slovenskega Narodnega bloka sta kot prva vložila dr. Anton Jerovšek, ravnatelj Cirilove tiskarne in dr. Fr. Lipoid. Nosilec naše liste je dr. Antoa Jerov-< šek. Kot drugi so vložili svojo listo socialdemokrati, tretjo listo so pa vložili Nemci. Kot četrta lista je bila vložena lista viteza Zagorskega, ki je pa sedaj Midi raxniü goljufij zaprt. Lista tega nepoštenjaka nosi naslov Slovenska neodvisna gospodarska stranka. — Mariborska j obrtna razstava je podaljšana do 3. septembra. Zahvala. Veličastni mladinski dnevi so koncaÖ s po-i polnim uspehom. Zato nam je prijetna dolžnost, da sa še i tem potom najuljudneje zahvalimo vsem, ki so nas pri delu za »Mladinska dneva« podpirali. Zahvaljujemo se j vsem govornikom in referentom ter dobrotnikom »a de-| narne prispevke. Posebej pa izrekamo zahvalo preč. eup~ ; nim uradom za vsestransko pomoč, mestni občini mari-i borski za prenočišča, železniški upravi in osebju za vzoren prevoz udeležencev, policijskemu komisarijatu v M&* ; riboru za prijazno sodelovanje z našim rediteljstvom. Ple-; menita zavest, da smo delali vsi za blagor mladine, naj bo j vsem plačilo! — Pripravljalni odbor za mladinska dneva v Mariboru. Se enkrat: kmetje, obrtniki in delavci, ognite se ga! Ze parkrat smo pozvali vse zavedne Slovence, ki rabijo pravno pomoč, naj se skrbno ognejo slovenske izdajice — radikalnega advokata dr. Ravnika v Mariboru. Kot odposlanec slovenskih radikalov je pred sestavo Davidovič-Koroščeve vlade ta vedno pijani radikal tako blatil po Beo gradu Slovence in SLS voditelje, da so se nad njegovo podlostjo zgražali pravi srbski radikali. Dr. Ravnik je po Slovenskem Štajerskem glavni agitator za srbsko radikalno stranko in vsiljuje ljudem okrog po deželi takozvanega »Narodnega Gospodarja.« Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da pokaže izdajici dr. Ravniku hrbet. Človek, ki je kot koroški begunec zatajil svoj materni jezik, plju- , val v Beogradu na slovenstvo, ne zasluži, da bi si polnil svoj izdajalski žep z denarjem Slovencev. Dr. Ravnik naj zastopa radikalne verižnike kot so skrahirani Tavčarji v Mariboru, a slovenskega kmeta, obrtnika in delavca ne bo več! Izdajico dr. Ravnika bomo ukrotili, da nas bode pomnili Začetek šolskega leta 1924-25 v zavodu šolskih ses» ter v Mariboru. Vsem gojenkam in učenkam sporočamo naslednje: 1. Dne 10. in 11. septembra od 8. do 12. ure bo vpisovanje za otroški vrtec, vadnico in meščansko io- Pravo hieht-ovo milo z znamko „Jelen" je že 60 let znano kot najboljše in najizdatnejše od vseli vrst pralnega mila. Pravo samo z imenom „S c h i c h t" in znamko „J e 1 e n"! Jo. 2. Ponavljalni in sprejemni iepifi so dne 12. in 13. sep- . tembra. S. Dne 14. septembra bo šolska sv. m*aša, ¿ne •15. se pa začne redni pouk. Ministrstvo prosvete je e razpisom z dne 8. avgusta 3924, P. br. 7601, obnovilo pravico javnosti za meščansko šol® ia učiteljišče z vadnico ter otroškim vrtcem šols-iim sestram v Maribora. Kolesarska dirka — Teano pri Mariboru 7. in 8. septembra 1924. Dr. Fran Marinič ordinira zopet redno od 9. do 11. m od 2, do 4. ure (14.—16.) v Trubarjevi ulici 11. Žalostna novica iz št. Ilja v Slov. gor. V graški bolnišnici je nenadoma preminul tukajšnji posestnik, mizarski mojster in večletni občinski svetovalec g. Franjo Potočnik, »tar 56 let. Bil je večkrat previden s sv. zakramenti. Imel je raka v grlu. Rajni je bil spoštovan mož, dober obrtnik in zvest Slovenec ter odličen pristaš Slovenske ljudske stranke. Ko smo se borili z Nemci za naš Št. Ilj, bil je vedno neomahljivo v naših vrstah. Vse nas je pretresla njegova prerana smrt. Pokopali so ga v Gradcu. Pogreba »o se udeležili tudi domačini. Hvala jiml Rajni Potočnik je bil nad 30 let naročnik »Slov. Gospodarja.« Naš list izreka vdovi, otroku in našim šentiljčanom iskreno sožalje! Rajnemu svetila nebeška luči — Na mesto Potočnika stopi v občinski odbor kovaški mojster g. Andrej Princi. Novice iz Ceršaka ob Muri. Zadnjič sem vam poročal veselo vest, kako so naši korenjaki in zvesti pristaši naše stranke v Ceršaku slavno premagali demokratske prevzet-neže. Še danes se vse, kar je pošteno, raduje sijajne zmage. Hamri in Hercogi pa se kislo držijo. Še grižo so do- i bili. Oh, to je hudo! Vse padarje in še copernice kličejo na pomoč, v Maribor dirjajo k njim, a vse zamanj! Demo j kratska griža razsaja vedno huje po nekaterih hišah. Pre-ostanke te griže sicer nastavljajo Rudeki, Korleki, Pepčeki | in Tijzeki še v druge hiše, a nikogar se več ne prime demokratska kuga. — Sadja imamo tu srednjo mero. Ja- j bolk i» orehov bo precej, sliv pa ni nič.' Dobro je, da smemo leto« jabolka voziti na prodaj v Nemško Avstrijo. Za- 1 h vel ju je jo se našemu poslancu Žebotu, da je to dosegel. ; Kam pa bi drugače t ranim sadjem? Cena jabolkom je i 5—6 kron 1 kilogram. — Vihar v soboto je napravil tudi ; v naši okolici mnogo škode. — Tovarna za lepenko je •pustila namero zgraditi žično železnica do postaje v Št. Ilj. Promet med tovarno in železnico vršijo naprej vozniki preko fipilja, ali pa bodo do nove državne ceste zgradili ■važno cesta • Novice od Sv. Martina pri Vurbergu. Pri nas smo se pri občinskih volitvah dobro odrezali na jezo naših nasprotnikov, katerim so naši zavedni volilci prekrižali račune po županskih stokih. Po vseh občinah so izvoljeni sami vrli naši pristaši za župane. V občini Sv. Martin županuje zopet Martin Klampfer, v Ciglencih Alojzij Jug, v Spod. Dupleku Franjo Jurša, v Gornjem Dupleku Ignacij Thaler in v Koreni Anton Lešnik. Od naših novoizvoljenih županov in odbornikov pa pričakujemo, da bodo šli v svojih občinah v smislu nove vlade na delo. — Dne 21. t. m. smo pokopali pridno posestnico Elizabeto Rajšp iz Spod. Dupleka. N. v m. p.! Iz Morja pri Framu. Višek nesramnosti je radikalni listič advokata dr. Ravnika. Ta listič še mrtvih ne pusti več pri miru. Berite to cunjo-od dne 22. t. m. pod naslovom: »Morje pri Framu«, pa se bodete prepričali, kaj vse znajo izdajalci slovenskega ljudstva; še Juda Iškarijot bi se razjokal nad njihovo hudobijo. Mož poštenjak, kakor je bil rajni g. župan Koren, si ni zaslužil, da se za njim še v grob meče take psovke. Kje je državno pravdništvo, da sploh dopusti, da tak strup človeške družbe splch izhaja? Sram naj je človeka, ki je študiral visoke šole in ne zna toliko pijetete, katere bi ga naučil vsaj kaki kozji pastir! — Zdaj pa pojdimo k živim, ki jih neprestano napada ta lažnjivec. Staro »žlahto«, s katero misli rodbino Kcrenovo, Sagadinovo itd., imenuje »Habsburžane« in jim daje pridevke, kakoršni ne pristajajo-tem varčnim, pridnim in mirnim gospodarjem. Kot taki pa tudi ne bodo dopustili, da bi njim pri občini gospodoval kaki državni cestar Vrečko, ki upravlja tudi službo kurirja k advokatu dr. Ravniku. Ob času volitev leta čez hrib in dol in išče, kje bi še koga besneč in psujoč vjel med izdajalce slovenskega kmeta in viničarja. Gg. drž. poslanci bodo že vedeli, če ta posel tudi spada v službo cestarja. Županoval nam tudi ne bo Jtolar, ki je šele komaj privohal v občino; seveda ločen od svoje žene in živeč z drugo spada med to gnilo družbo. Službo tajnika bi jim kaj rad opravljal tesar Konrad, bivši okrutni habsbuški »feldvebl.« Seveda v tej družbi ne sme manjkati znani brezbožnež ali jud sredi vasi nad kapelico. To so tisti narodni radikalci, ki bi radi imeli Veliko Srbijo. Pa, ata dr. Ravnik, prepozno ste prišli, samo par otrob ste še našli. Živel naš vrli mladi župan Koren! Slovo so vzeli radikali, so naši v kozji rog jih vgnali, stara žlahta pa ostala, bo naprej županovala! — Morska žlahta. Vpisovanje v meščansko šolo pri Sv. Lenartu v SI. g. se vrši dne 1. in 2. septembra, to je v pondeljek in torek, vsakokrat od 9. d ol2. ure v ravnatelje vi pisarni. Učenci (učenke), ki so z dobrimi redi skcnčali 5. šolsko leto, naj pridejo v spremstvu očeta ali matere, oziroma odgovornega namestnika! Ako se priglasi povoljno število učencev, se otvori novo šolsko leto v nedeljo, dne 14. septembra, s službo božjo. — Ravnateljstvo. Državna realna gimnazija v Ptuju. Sprejemni izpiti za 5. razred se vršijo v petek, dne 12. septembra in sicer od 8. do 9. ure vpisovanje za sprejemni izpit, od 9. do 11. ure pismeni izpit iz slovenščine in računstva, popoldne od 14. ure dalje pa ustni izpit. Prinesti je treba zadnje šolsko Izpričevalo in krstni list. Sprejem v ostale razrede (2. do 8.), kakor tudi repetentov v 1. razred, bo v soboto, dne 43. septembra, do 10. do 11. ure dopoldne. Ponavljalni Izpiti se vršijo od 1. d» 12. septembra, redni pouk pa »e aačno v pondeljek, dno 15. septembra. Dijaki in učenci osnovnih in meščanskih šol ter gimnazije v Ptuju, pozor! Prodajalnica Tiskovnega društva v Ptuju, Slovenski trg 1 ima v bogati zalogi rse šolske knjige za gimnazijo, meščanske in osnovne šole. Ima tudi v veliki izbiri vse druge šolske potrebščine: zvezke s pivnikom, brezčrtne tudi s podkladkom, črnilo v steklenicah in v sodčku, peresa in peresnike, svinčnike od navadnih do najfinejših, raznovrstni papir, be-ležnice in notese, šestila, risarske opreme, barvice itd. Šolska vodstva, krajni šolski sveti in trgovci dobe pri šolskih zvezkih in knjigah običajni popust. Župni in občinski uradi dobe vse tiskovine, kakor-šne ima Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, tudi v proda-jalnici Tiskovnega društva v Ptuju, Slovenski trg št. 1. Marijinim (inižbam, fantovskim in dekliškim, priporočamo iz svoje zaloge najboljše molitvenike v različnih vezavah, rožne vence, podobe, križce in svetinj-ce. Kratko, kdor hoče kupiti dobro "blago po ceni, naj pride v prodajalnico Tiskovnega društva v Ptuju, Slo- , venski trg št. 1. Na deški meščanski šoli v Ptuju se zaradi nove odredbe vršijo ponavljalni izpiti dne 10. in 11. septembra. Odpustni izpiti se vrše dne 12. septembra ob 8. uri pred- , poldne in poplodne od 2. do 6. ure. Dne 12. in 13. septembra se vrši vpisovanje učencev, dne 14. septembra je otvoritvena šolska maša ob 8. uri predpoldne. Dne 15. septembra je redni šolski pouk. j Kolo jahača in vozača v Ljutomeru priredi v ne- j deljo, dne 31. avgusta t. 1. svojo vsakoletno jesensko dirko v kasu in galopu na dirkališču v Ljutomeru. — Vozači so svoje uspehe v ljutomerski spomladanski dirki sijajno izboljšali v Mariboru, oz. Varaždinu in Zagrebu ter je upravičeno pričakovati novih uspehov. Ia občine Samožani, župnija Sv. Marjeta niže Ptuja. Tudi v naši občini je bila vložena samo ena kandidatni lista, to se razume, da lista SLS. Torej druge volitve nismo imeliy kakor samo volitev župana in svetovalcev in to dne 17. t. m. Zato si štejemo mi občani v čast in veselje, da izjavimo naše iskrene čestitke novoizvoljenim. Za župana je bil izvoljen kmečki fant, mladenič Alojzij Bezjak, cerkveni pevec in predsednik odseka šmarjetskega Orla, ki je bil tudi že štiri leta zvesti občinski tajnik naše občine. Zato mu kličemo iz srca: Bog ga živi in ohrani na mnoga letal Za svetovalca sta pa izvoljena vzorna katoliška moža Franc Hergula, kmet v Samožanih, in Anton Petek, kmet v Tibolcih. Konec Trohovega paševanja v Zavrču. Pri nas so se končale volitve z lepo zmago SLS, ki je dobila šest odbornikov. Trohova stranka je katastrofalno poražena. On in vsa njegova moč ležita na tleh, strta in premagana. Že zadnji čas je bil, da je naša občina prišla v kmetske roke. Skoraj pol stoletja so ji načelovali Tazni nemški graščaki. To pot smo jo osvojili mi, čeravno jo je hotel Troha prodati Nemcem; in tak človek si upa tolči po prsih: Jaz in rajni dekan g. Kralj sva strgala Zavrč iz nemškutarskih rok. G. Troha, menda veste, da je to velika laž! Gospod rajni dekan se je boril za pravice slovenstva, vi ste se pa takrat vezali z Nemci in nemčurji. Ko ste se vi borili za »slovenstvo«, je bil za župana izvoljen Nemec. In koga ste hoteli sedaj napraviti za župana, koga ste imeli pri vaših faliranih skrinjicah? Sramota za vas in za tiste ne-značajneže, ki so nasedli na vaše limanice! Pa, hvala Bogu, dosegli smo, da je vašega paševanja konec. Zaman nam grozite s pritožbami. Dosegli bodete samo to, da bo ljudstvo z vami še bolj temeljito obračunilo, kot je dne 10. avgusta. Našim zavednim pristašem pa gre največja hvala, da se niso dali omamiti cd obljub ter ne preplašiti od groženj. Na volišče so z vozovi spravili celo nad 80 let stare starčke. G. Troha, vi se pa zahvalite za svoj poraz nekoliko tudi dr. Ravniku, ki je na vašem sestanku dne 3. t. m. vezal svoje otrobe ter pripomogel, da so vas zapustili še tisti pristaši, ki so preje držali z vami. Pa je tudi resnica, kadar se ladja potaplja, bežijo iz nje vse podgane! Novice iz Leskovca. Avguštinsko nedeljo obhajamo zadnjega avgusta. Za spovedovanje in za sv. mašo je vse preskrbljeno. Na svidenje torej, avguštinski romarji, na strmem griču v lepih Halozah! — Stalno slabo vreme zelo škoduje haloškim goricam. Grozdje plesni in črni. Ko bi nam ljubi Bog dal vsaj lep september in oktober, pa bi utegnili imeti še dobro kapljico. Starega vina je malo, zato sedaj cene rastejo. Letnik 1923 se prodaja že po 30 K. Od Sv. Bolfenka v Halozah poročajo: Tukaj je izvoljen županom Janko Žunkovič, nadučitelj v pokoju in posestnik; občinskim svetovalcem pa Šimon Sekelšek, Šimon Topolovec in Jožef Bedenik — vsi od Slovenske ljudske stranke. Tudi vsi ostali odborniki pripadajo Slovenski ljudski stranki. Samostojnežem Kodriču, Lor-berju in Lahu je za vedno odklenkalo. V zadnjem poročilu o obč. volitvah v »Slov. Gospodarju«-se nahaja majhna pomota. Mesto Sv. Bolfenk v Slov. gor. bi moralo biti Sv. Bolfenk v Halozah — Slov. ljudska stranka 13 glasov (6 odbornikov) Kmečka zveza 4 glasi (2 odbornika) in Krščanska delavska zveza 2 glasa (1 odbornik) — samostojneži pa so popolnoma pogoreli. — Da smo samostojneže uničili, smo morali postaviti proti njihovi listi (nosilec Janez Kodrič — bivši Štajerci-janec) tri liste, vse na podlagi Slovenske ljudske stranke. — Konjiški Društveni dom. Kat. društveni dom v Konjicah se dovršuje. Slovesna otvoritev bo v nedeljo, dne 21. septembra t. L Vspored te slavnosti objavimo pozneje. Izvanrednost v živinoreji. Posestnik Simon Prešern v Poljčanah nam poroča, da ima šest let staro kravo, ki je breja petega teleta, tehta 725 kg in daje dnevno 16 litrov mleka. Omenjena krava je bila na razstavi v Studenicah najtežja in je dobila kot pristna marijdvorske pasme 'prvo darilo. G. Prešernu čestitamo! Na državni realni gimnaziji v Celju se prične Šolsko loto 1924-85 dne I. «eptombra i 1. Vst učenoi V do 7. razreda, ki imajo ponavljelno ia naknadne izpite, morajo biti dne 2. septembra ob 8. uri dopoldne v svojih razredih. Nižji tečajni izpiti se vrše od 9. do: 12. septembra. Sprejemni izpiti za I. razred so v petek, dne 12. septembra ob 8. uri dopoldne. Učenci naj pridejo v spremstvu staršev ali njih namestnikov ter prinesejo s seboj krstni list in odhodno šolsko spričevalo. Vpisovanje v 2. do 8. razredov in repetentov 1. razreda je v soboto, dne 13. septembra od 8. do 11. ure dopoldne. Dne 14. septembra ob 8. uri dopoldne je otvoritvena šolska maša v Marijini cerkvi^ dne 15. septembra Tedni šolski pouk. — Ravnateljstvo. Pričetek šolskega leta na orglarski šoli v Celju bo dne 15. septembra t. 1. v ponedeljek. Vihar in toča nad Celjem. V soboto, dne 23. t. m. okoli 5. ure popoldne se je prepreglo nebo s črnimi oblaki. Po kratkem nalivu je nastal vihar in z neba se je vsula gosta toča. V mestu je metalo z oken šipe in rože, po cestah je padala strešna opeka. S strehe poslopja meščanske šole je vrglo pločevino in podrlo del lesenega plota, ki meji ob sosedni vrt. Na Ljubljanski cesti se je zrušil star topol, na Glaziji blizu javne bolnice pa star kostanj, ki je med padcem poškodoval telefonsko in električno omrežje. V okolici je napravila toča mnogo škode na sadnem drevju in na polju. Tudi v konjiški okolici sta vihar in toča močno poškodovala vinograde, sadonosnike in poljske pridelke. Blagoslovitev nove gasilne brizgalne v Trnovljah pri Celju. Kaj takega pa še niso doživele Trnovlje kot dne 17. t. m., ko si je Prostov. gasilno društvo pripeljalo iz Celja novo gasilno brizgalno, vso ovenčano z zelenjem. Brizgal-na je izdelana na Češkem, je najnovejšega tipa in stane čez 50.000 dinarjev. Kumovale so ji gospe: Stožir, Pilih in Kompolšek. Brizgalno je peljalo dva para okusno okin-čanih konj. Špalir so delali jezdeci na okrašenih konjih in kolesarji z okinčanimi kolesi. Društvena godba je svirala vesele koračnice. Med pokanjem topičev in zvonenjem vaškega zvona so jo pripeljali v Trnovlje in postavili pred Resnikovo (Tomaževo) kapelo. V kapeli je bila 6v. maša; po maši pa je vojniški g. župnik brizgalno blagoslovil in v lepem govoru navduševal trnoveljske gasilce za nesebično ljubezen do bližnjega ob priliki kake elementarne nesreče. Za g. župnikom je imel tudi govor g. Gologranc, načelnik Prostov. gasilnega društva v Gaberju pri Celju. Bodril je vaščane, naj podpirajo domače gasilno društvo, ker brez podpore ni obstoja. Nato se je vršilo darovanje okoli brizgalne. Po darovanju je bil javen sprevod gasilcev po Trnovljah. Popoldan je bila vrtna veselica. Mlademu trno-veljskemu gasilnemu društvu želimo obilo uspeha. Bog ga živi! Lepo slavje v Grajski vasi pri Gomilskem. Pri na« se vrši v nedeljo, dne 7. septembra izredna slavnost — odkritje spomenika padlim vojakom občine Grajska vas. Slavnost se prične ob pol 11. uri s sveto mašo na prostem. Zatem bode odkritje in blagoslovljenje spomenika, polaganje vencev itd. S tem je združen tudi jubilej 20 letnega obstoja tukajšnjega prostovoljnega gasilnega društva. Ob 10. uri sprejem bratskih društev, odhod k sv. maši. Po končani slavnosti difilacija pred spomenikom. Opoldne obed. Popoldne ob 2. uri zbirališče na veseličnem prostoru. Slavnostni govor, koncert mariborske vojaške godbe in ljudska veselica s petjem. K obilni udeležbi vabi vsa sosedna društva odbor. Vihar v Ljubnem v Savinjski dolini. Dne 23. t. m. je razsajal v Zgornji Savinjski dolini okrog Ljubnega strahovit vihar, kakoršnega tamkajšnji prebivalci še ne pomnijo. Napravil je ogromno škodo posebno na sadnem drevju in na poslopjih. Podrl je mnogo dreves, prevračal kozolce in odnesel iz mnogo poslopij strehe. Podrl je elektrovodne drogove od elektrarne ter odnesel brv, ki je vezala oba bregova Savinje. Ta brv, ki je za promet velikega pomena, je sploh nesrečna. Pred par leti jo je vzela povodenj, komaj pa so kmetje postavili novo, jo je odnesel vihar. Naši kmetje bodo morali zopet skrbeti za drugo, zopet bo treba novih stroškov, dasiravno posestva silno malo dohodka donašajo. Za župana občine Topolšica je izvoljen posestnik M. Potočnik, pristaš SLS. Istotako so vsi trije svetovalci somišljeniki SLS. Preje je bila občina v rokah samostojnega župana. Novi župan v št. Andražu pri Velenju. Bivši župan g. Anton "Brinovšek, zaveden in odločen pristaš SLS, je po triletni dobi vestnega županovanja odstopil. Na njegovo mesto je izvoljen g. Josip Tajnšek, tudi vnet član tukajšnje krajevne organizacije KZ. Čestitamol Blagoslavljanje zvonov pri Sv. Štefanu pri Šmarju. Po dveletnem čakanju smo dobili dne 13. t. m. dva nova bronasta zvonova v teži 810 in 470 kg, katera nam je vlila tovarna Biihl v Mariboru jako zadovoljno ter imata prav lepe glasove. V nedeljo, dne 17. t. m., pa je ob asistenci šestih gospodov blagoslovil nova zvonova preč. g. kanonik iz Šmarja. Vkljub slabemu vremenu se je udeležilo te slovesnosti mnogo ljudi iz sosednjih župnij. Da imamo že zvonove, se moramo v prvi vrsti zahvaliti našemu ameri-kanskemu rojaku g. Janezu Šprajc, kateri je daroval za to 80.000 kron. Pa tudi domači farani so darovali precejšnje svote, kakor g. Povalej 11.000 K, g. župan Pungeršek 10.000 K, g. Kramer 5000 K. Vsem navedenim in tudi drugim prav iskrena hvala! Dalje se tudi moramo spomniti (na naša dekleta, katera so prav lepo okinčala vozove, vsa čast vam; potem na pridne delavce, kateri so vse tako varno in vestno naredili, da se ni pripetila nikaka nesreča. Posebno moramo izreči zahvalo cerkvenemu ključarju g. Mihaelu Zaberl, ki je imel veliko skrbi, potov in truda, za nove zvonove. Konečno pa: Bog povrni vsem, kateri so pripomogli do te slovesnosti, da nam bodo zvonovi iz zvonika line zopet pevali glasno, srce naše tolažili, kadar bo •apuščenof b Planine poročajo: Dne 13. t. m. je v Debaru no elbansfcd «ej» podlegel zahrbtni bolezni vrli mladenič is Planine Anton Lončarič, sin posestnika in gostilničarja pri Mostu na Gračnici. Globoko potrti družini naše iskreno sožalje! Notic* iz Kozjega in okolice. V občinah kozjanskega okraja se bije hud volilni boj za prevlado v občinah. Odločilna borba bo 14. septembra, ko se bodo vršile ob-einske volitve. Borijo se med seboj večinoma samostojneži, ki so letos kljub pičlemu številu tako drzni, da s» postavljajo po robu Kmetski zvezi ali SLS. V občini Zdole, ki je popolnoma kmetijska, so pod vodstvom svojih poveljnikov Cenlriha in Grobina skrpucali svojo kandidatno listo, iz strahu pa so ime »Samostojna« izpustili ter se imenujejo sedaj samo »Kmetijska stranka«. Naši zavedni volilci jih bodo pa vkljub tej ovčji obleki na dan volitev poznali ter se njihove skrinjice izogibali. Skrinjica naše Kmetske zveze je druga in v njo bo vsak zaveden volilec spustil krogljico. — V občini Veternik je vložena samo lista samostojnežev. V Kozjem se bodo borile pri volitvah kar tri stranke. — Kmetska zveza, samostojneži in tržki »jutrovci«. — Za kozjansko župno cerkev dobimo dne 15. septembra dva bronasta zvona iz livarne v Ljubljani. Ob enem pride 25 kg težek zvorček za Pletersko kapelico na Zdolah. Blagoslovitev zvonov se vrši dne 21. avgusta. — Kozjansko gasilno društvo je dne 15. avgusta obhajalo svojo 50 letnico. Ta pomeljivi jubilej je proslavilo z blagoslovitvijo novega Gasilnega doma, ki je bil v kratkem žasu zgrajen po požrtvovalnosti g. Podlinšeka in drugih dobrotnikov. Blagoslovil ga je preč. g. dr. Ujčič ob asistenci čč. gg. dekana Tomažiča in kaplana. Vršila se je tudi dobro uspela javna veselica. Težka telesna poškodba. Iz Artič pri Brežicah poročajo, da so divjaški samostojneži Anton Novak in njegovi trije sinovi napadli s koli ter vinjeki posestnika Franca Blaževič in ga težko telesno poškodovali. Celjsko «odišče jim bo za to čarugarstvo ohladilo preveč samostojno kri. Romanje na sv. Gore nad Št. Petrom. Kakor vsako leto, se tudi letos vrši romanje na sv. Gore nad Št. Petrom o Mali Gospojnici. Pobožnosti začnejo dne 6. septembra ter trajajo do 15. septembra. Pričetek šolskega leta 1924-25 na škofijski gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano. Učenci, ki bodo delali nižji tečajni izpit, in oni, ki imajo radi bolezni naknadne izpite, naj se vrnejo v zavod sv. Stanislava v ponedeljek, dne 8. septembra; učenci iz ostalih razredov, ki imajo ponavljalne izpite, naj pridejo v torek, dne 9. septembra; vsi ostali učenci pa naj se vrnejo v petek, dne 12. septembra. Sprejemni izpiti za I. razred se bodo vršili v petek, dne 12. 9. «b 10. uri. Opozarjamo na umetniško-tiskarski zavod »Ažbe« v Maribor«. Glej današnji oglas! dmmúmtm* PRESOJANJE IN OCENA VINA. Važno opravilo vsakega vinskega producenta in vinskega trgovca je spoznavanje vina po njegovem značaju k\ vrednosti. To spoznavanje obstoji v pokušavanju vina s jezikom in preiskovanju z različnimi instrumenti potom kemične analize. V največ slučajih ugotovimo že s pravilnim pokušanjem, jeli je vino zdravo in popolno, ali ima kako napako ali pa celo bolezen v početnem štadiju. Pri pokušavanjem vina z jezikom sodeluje tudi oko in nos ter odloča o vrednosti vina z ozirom na sorto, letnik in kraj, kjer se je vino pridelalo. Po tej prvi naši oceni šele dobimo natančnejše podatke ter izvemo, dali se strinjajo naša domnevanja o pravi vrednosti vina. Taka ocena zadostuje navadno samo za priprostega vinorejca in malega gostilničarja, ki izbira vino za svojo uporabo; in svoj okus, kateremu so privajeni njegovi pivci. Za pravilno po-skušnjo z jezikom je treba vaje ali prirojenega dobrega okusa. Za večje vinorejce in vinske trgovce pa ne zadostuje samo pokušnja z jezikom. Oni se poslužujejo pripomočkov, s katerimi dokažejo natančno sestavino vina z ozirom na množino alkohola, vinske kisline, glicerina, ogljikove kisline, sladkorja itd. potom kemične analize in mikroskopa. Vsak človek ni enako sposoben za pokušnjo vina. Pri lem odločajo različni počutki in okolnosti. Pravilno ne more pokušavati človek, ki uživa ostra, slana, poprana ali x mnogimi dišavami pripravljena jedila. Ne more se pokušati s katarom ali želodčno: boleznijo, kakor tudi ne po bogati pojedini. Z največjo gotovostjo pokušavamo predpoldne po prvem zajutreku. Pred ali med pokušanjem se lahko uživa kruh ali izplaknejo usta z vodo. Pri pokušavanju igra tudi temperatura važno vlogo. Buketa namreč ne čutimo pod 5° C, in aroma trpi že pod 8° C. Bela vina najboljše pokušavamo pri 11° C, črnino pri 16° C. Boljše kvalitete prenašajo večjo spremembo temperature, nego slabejše sorte. Čim več ekstrakta vsebuje vino, tem manj se čutije njegove nepeke pri navadni temperaturi Prostor za poskušnjo naj bo dovolj svetel, zračen, brez tujega duha in primerno temperiran. Čaše se uporabljajo v raznih oblikah, vendar so najboljše kelihu podobne čaše, ki so zgoraj nekoliko ožje, bokaste in brezbarvne. Aroma se čuti najbolje v bokestih kozarcih. Poskuševalne kupice se napolnijo čez polovico. Vino ee jemlje iz soda s stekleno natego, a ne gumijasto. Za poskušnjo je jemati vino bolj iz sredine soda, nikdar pa ne zgoraj, čisto ob pilki. Od zgoraj zaprta natego potisnemo zategadelj nekoliko bolj globoko v vino, nakar odpremo odprtino natege zgoraj, da more vino- odspodaj dotekati v natego. Razumljivo je, da se samo čisto in cble-žano vino lahko natančno presodi. S poskušnjo konštatiiamc različne lastnosti vina. Primerjamo lahko med seboj samo vina, ki so v enakem'štadiju razvoja, torej približno enake starosti. Poskušnje vin raziičnega značaja se vrste po tem-le sporedu: mlada pred starino, maio sladka pred sladkimi, lahka pred težkimi, mila pred trpkimi, maloekstraktna pred ekstraktnimi, ne-dišeča pred buketnimi, bela pred črnino. Posamezne kvalitete vrstimo zopet pravilno v medsebojne skupine in jih kvalificiramo strokovno s številkami, kakor: O pokvarjena, | 1—10 zdrava vina, 10 najboljša. Barva mladega vina je navadno zelenkasta, pozneje rumenkasta do zlatorumena. črnina je najlepša, ako je rdeča barva med rubinasto in granolasto, vselej pa mora i biti prozorna. Ako opazimo vlačljivost, je znak velike količine alkohola, sladkorja ali ekstrakta. Šibko vino teče v čašo žuboreče, kakor voda. Sorto spoznamo po karakteris-; tičnem buketu (muškatelec, traminec). Napake, kakor cik, | okus po plesni, lesu, sodu, drožah ali žveplovodiku lahko ; že spoznamo z vohanjem. Mladost vina se spozna po svežosti ogljikove kisline. Okus določi seveda jezik. Vino mora na jezik vplivati i dalje časa in ne samo na konec jezika, ampak na temeljni I zadnji del, ki je najbolj občutljiv. Pri izpTaznjenju ust se izraža značilen naknadni učinek. V usta se vzame le mali požirek, se razlije preko jezika in pritiska obenem s pol-| nim jezikom na nebo. Pri tem delujejo cela usta in okus je najpopolnejši. Celctna^ocena na podlagi skupnih vtisov, katere nu-| dijo pri poskušnji oko, nos in jezik, se označi s temi-le iz-j razi: vino je suho, ki ni sveže, ne 6ladko, ampak nekako ; plehko, prazno, zračno in starikavo; vino je sveže in ostro, ! ako vsebuje velika ogljikove kisline; vino je trdo, ako vsebuje veliko vinske kisline, vino e malo množino vinske j kisline pa je mehko vino; sočno vino je polno ali ele-. gantno in napolni usta harmonično. To sa najnavadnejši izrazi o oceni vina, ki so udomačeni pri posameznikih. Na podlagi dobre poskušnje šele spoznamo vrednost in značaj različnih vin, ki pridejo v promet. Skcro ysak ' kraj ali vrh rodi vino svojega enačaja, po katerem ga ce-i nimo in kupujemo. Ivan Štampar, kletar, Maribor. HMELJARJEM! Letošnja hmeljska kupčija radi nasprotujočih si poro-■ čil še ni ustaljena. Pričakovalo se je, da bo letošnji pride-j lek izvrsten in da bo prekašal svetovni konzum. To je tu-j di uplivalo, da so bile cene nizke in se trgovina s hmeljem ! ni mogla ugodno razvijati. Zadnja neugodna poročila o hmeljski letini in poraba zalog iz prejšnjih let pa bodo nedvomno prisilila hmeljske trgovce, da se bodo morali intenzivneje zanimati za letošnji pridelek. Naša Savinjska dolina lahko upa na dobro kupčijo. Ceni se, da bodo Savinjski hmeljarji dobili za svoj hmelj najmanj 65 milijonov dinarjev. Po naši Savinjski dolini se bo zopet pričel lov demokratskih bank za kmetskim denarjem. Kakor lansko leto, bodo sigurno tudi letos hmeljski trgovci plačevali ne v gotovini, ampak v čekih, glasečih se na različne denarne zavode. Pri vnovčevanju čekov pa bodo naši hmeljarji doživeli isto kakor lansko leto: Eni denarni zavodi ze bo-: do branili izplačati gotovino, češ, da nimajo kritja, drugi, ! in to po večini, pa bodo namesto denarja ponujali vložne knjižice. Kmet pa, ki rabi gotovino, bo v zadregi. Da se tem neprilikam in stroškom "pri vnovčevanju čekov odpomore, opozarjamo že danes naše hmeljarje, naj vse čeke za hmelj vnovčujejo edinole pri naših posojilnicah, ki jo imajo v vsaki župniji, j Ves kmečki hmeljski denar mora v naše kmečke banke, t. j. posojilnice. Posojilnice naj organizirajo med ljudmi zbiranje čekov in jih najhitreje vnovčujejo. Tako bo kmet hitro, brez truda in brez stroškov prišel do gotovega denarja. Niti vinarja demokratskim bankam! Imamo v Celju našo Zadružno gospodarsko banko, ki je plod in last našega zadružništva. Ta posluje točno in precizno in bo s pomočjo naših posojilnic ustregla vsem željam in vsem zahtevam naših hmeljarjev kar najsolidneje in najtočneje. Gospodarski sestanki hmeljarjev. Prihodnjo nedeljo, dne 31. avgusta 1924, se vršijo gospodarski sestanki hmeljarjev po' naslednjem redu: 1. Ž a 1 e c v društveni sobi v kaplaniji ob V* na 8. uro dopoldne za župnije: Žalec, Griže, Gotovlje, Galicija in Gornja Ponikva. 2. Št. Peter v Savinjski dolini v Društvenem domu ob Vi na 8. uro dopoldne za župnijo Št. Peter. 3. Petrovče v cerkveni .hiši ob AQ. uri dopoldne za župnijo Petrovče. • 4. Braslovče v cerkveni hiši ob 10. uri dopoldne za župnijo Braslovče in Šmartno ob Paki. 5. Vransko v društveni sobi v kaplaniji ob 11. uri dopoldne za župnijo Vransko. 6. št. Jurij ob Taboru v cerkveni hiši ob 1. uri popoldne za župnijo št. Jurij ob Taboru. 7. Št. Pavel priPreboldu v Društvenem domu ©b 343. uri popoldne za župnijo Št. Pavel pri Preboldu. 8. Polzela v gostilmi Cieej zastopnikov iz Čehoslovaškega, iz Nemčije, Jugoslavije (g. Roblek), iz Poljskega in Francije. Ko so posamezni delegati poročali o stanju hmeljskih nasadov v domačem i okolišu, je na podlagi teh podatkov poročal g. ravnatelj Gauba o množini letošnjega pridelka in o svetovnem trž-: nem položaju. Na podlagi tega poročila se da sklepati, da : je v nekaterih okoliših sicer upanje na dobro letino, ven-! dar so pa tudi dežele, katere bodo manj pridelovale kot lani. Situacija za hmeljarje celega sveta je torej izvanred-I no ugodna, ker pivovarji nimajo nikakoršnih zalog. Z o a-j rom na to se je po daljšem razpravljanju sklenila sledeča resolucija: »Danes zbrani hmeljarji Srednje Evrope so prišli do prepričanja, da bo svetovna letina le pri najugodnejših vremenskih razmerah med obiranjem krila svetovni ; konzum. Ni torej vzroka, da bi hmeljarji zametavali svoj ; pridelek za ceno, katera bi ne krila pridelovalnih stroškov; hmeljarjem se nasprotno priporoča, svoj pridelek prodajati le v manjših partijah, da bodo debivtili pošteno plačilo za'Svoje prizadevanje. Svetovno cenitev letošnjega pridelka bo objavil poseben odbor mednarodnega hmeljarskega kongresa v času od 1. do 10. septembra t. 1. Mednarodni hmeljarski kongres obsoja najostrejše predprodajo hmelja in poziva vse hmeljarje, da jo opustijo zanaprej, ker za-more le občutno škodovati hmeljarstvu.« Dokler se ne u-stanovi centrala vseh hmeljarskih organizacij Srednje Evrope, se naj izvršujejo in razpošiljajo poročila o stanju nasadov itd. v posameznih državah po dosedanjem načinu. Leta 1925 se bo vršilo mednarodno zborovanje sred-njeevropejskih hmeljarjev v Miinchenu. ŽITNI TRG. Splošno je sedaj položaj na žitnem trgu precej ugoden tako za trgovce, kakor za kmete. Blago se hitro in. dobro proda, dovoz na trg je živahen, izvoz pa deluje s , polno paro. Kupuje se za izvoz pšenica, moka, oves, delajo se pa že kupčije za novo koruzo, ki še stoji na polju. Trgovino še ovira pomanjkanje denarja, vendar ne v toliki meri, da bi se pri cenah resno poznalo. Edino pšenica je radi tega nazadovala za nekaj par. Pšenica se prodaja v Vojvodini po 385 din. Kupujejo za izvoz teletrgovine iz Č)ehoslovaške in Budimpešte. Koruza se vedno živahno zahteva ter se prodaje v Sremu po 300 din. in še višje, dočim je v Vojvodini še cenejša. Oves kupujejo vojaške oblasti in trgovci za izvoz; prodaje se po 290 din. Moko kupujejo največ čehoslovaške in avstrijske tvrdke. Nulerica se prodaje po 600—625 din. Otrobi se plačujejo po 210—220 din. Živahna je postala trgovina s fižolom, ki se prodaje po 475—525 din. Nekaj fižola se že izvaža, glavna sezona za izvoz pa bo v jeseni, če se bodo naše cene prilagodile svetovnim. Izvoz trpi vsled slabih prometnih zvez. Ko bodo enkrat dograjene proge do jadranskih pristanišč, se bodo fevoiu našega žita odprla povsem druga pota. Predvsem SL©VEMSΣI GÔSP8BÂS, 28. avgusta 1924. se bo ¿»vaial® v Juino Italije, fce»or bo naš® tit» prek® Jadralskega »norj« hitro dospel» ter prav uspešno konkuriraj® «« »marflcanskim, la vind® na tamoSrijih trtiščih. Vredn»st de*»rja. Am®riSki dolar »tene 78—80 din., Iranao®» frank 4.37 din., anglaški funt 363 din., čeho-alovašfca krona 8.38 din., italijanska lira 3.52 din., švicarski 13.10 din., 100 avstrijskih kron 11 par«. T Cu-rihu aMfe vr«dno*t dinarja ®60 «»ntimov. Večjo množino debelih, smrekovih hlodov kakor tudi stoječi les, kupi Matija Obran, električna žaga, Maribor, Loika ulica . št. 15. 1003 8-1 Suhe gobe, brinjevo olje in fižol kupuje po najvišjih dnevnih aenah ter prosi za povsorjene ponudbe tvrdka F r. Sire, Kranj J^f^iLis* vuk9 vrcia Î K. EARNER %N GRAVER SLOVEČ ^»^vrrv-rrrri Izjava. lil OZNANILA. Djjaki se sprejmejo >a stanovanja in hrano. Prsprotaiko* a uliea 141, Kriavina. 1086 Posestvo, prav lepo, iO in 20 oralov veliko, arondirano, z lepo hišo in gospodarskim poslopjem proda D. Tombah, Sv. Vid pri Ptuju. 1056 2-1 Proda se po ugodni ceni posestvo 4 oralov poleg farne cerkve, enonadstropna hiša s sedmimi sobami, ledenica, mesarija, prej tudi gostilna, vse z opeko krito, sadonosnik itd. Franc Fišer, Sv. Benedikt v SI. gor. 1o61 2 -I Dva d jaka se sprejmeta na stanovanje ia hrano. Mlinska ul. 31, Maribor. 1o95 Dva d« tii dijake se sprejme na stanovanje in hrano. Poljska cesta 16, Maribor. ijoo Na zdravo stanovanj» blizu šolo, in dobro hrano se sprejme več dijakev. Naslov v uprav-ništv*. 1092 Hiša, 4 orali zemlje, se proda i a 58.000 D, brez gozda 33 00« din Plača se po dogovoru. Posestvo leži na ravnini, pol ure od postaje Prsgersko. Naslov: Alojzij Luršak, gostilna, Pra-gersko. 1o5o 3—1 Dva dijaka se sprejmeta na stanovanje in hrano. Marija Košak Maribor, Korosčeva ul. 2. MajVrja s štirimi delovnimi uočmi sprejme Marija Lininger, ioroščeva ul. 32. .1102 3—1 Mlekarna z vsemi pripravami se pod ugodnimi pogoji da v najem. Ponudbe do 15. sept. 1.1. sprejema Zadruga za rejo bikov pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. 1o47 2~i Pridnega ačenca, ki ima veselja do česljsrske obrti, sprejme ta koj Ciril Lovec, Glavni trg 4, Maribor. i1o6 Učenee, 16—18 let stsr, se takoj sprejme pri Ant. Marčič, usnjar, SI. Bisiriea. Učna doba 3 leta. Za hran® ia obleko se bode skrbel®. 1097 2-1 Dobroohranjeni vinski sodi so na prodaj. Poizve se pri Fiancu Vihunc, Maribor, Maistrova al 17 Novi sodi, že preizkušeni se prodajo. Jakob Golob, Selnica ob Dravi.* Trgovski pomjčaik 27 let, 10 let trgovske prakse z dobrimi spričevali, išče mesto v trgovino za 15. september. Naslov v upravmštvu. i093 Lokal za trgovino z meSamrn blagom s stanovanjem na deželi, okraj Maribor, se išče t najem. Naslov v upravništvu. Iščem službo kit viničar, oskrb nik ali majer. Oženjen z d ema otrokoma. Nasl. v upravn. ]08; Franc Fišer, lesni trgovec, Sv. Benedikt v Slov. gor., proda po ceni 50 novih polovnjako? po 320 1, z dobrim železom okovanih. 1060 2—1 Priden, močem pekarski učenec se sprejme v pekarni Schober, Kralja Petra trg 2, Msribor. I a kovaški premog garantiran, kar do 2-- K da 1 20 K, vedno xntmnnmun RudeBto, ukiH hk in vse nečistosti v obrazu prežene pri daevni uporabi prav temeljito edinole R®2ni smm\ Cena io1— Din. Lekarna ,,pri Zamorcu" Karo I Wolf, Maribor, Gosposka ulica 12. Ne zimudîti M.»¡«CI.», UUUbgU -"'"'J-) '"J---- gospodinjstva na deželi, ki zna tudi boljše kuhati, sprejme kot gospodinjo samostojen gospod. Nastopi lahko takoj. Na. slo v v upravailtva. 1O77 Sprejme sa trgovski pomočnik za deîfeilao trgovino pri prostem stan* i» hrani pri tvrdki Ed. Suppanz, Pristava. 1089 Hlapca in deklo sprejme trgo--ee D. Tembah, Sv. Vid pri Ptuju. 1055 a-1 l&če se majer s 3—4 delovnimi no črni. Naslov v upravn. Slov. Gospcéarja. io38 2-1 Učemca sprejme Marko Keuc, mizarski mojster, Zg. Žerjavce, -i v. Lenart v SI. gor, io36 3 -1 Trgovski HÔenec z dobrim spri-«valom is dobre hiše s primer-o Šolsko izobrazbo Ise sprejme - trgovino z meSanim blagom A. Pinter, 81. Bistrica. 1045 21 šSem dobro, staino viničarijo li majerijo za \eč delovnih oči pod dobrimi pogoji za več it. Razumem vinorejo, živino--jo in poljedelstvo. J. Skok. lestai vrh 23, Ptuj. 1O45 . riletna, zanesljiva ženska za ■ pra .ljanje lahkega h.šnega de-•a v podporo gospodinje se ta-oj sprejme v trgovski hiši na leželt. Ponudbe je poslati pod Zanesljivost« na upzavo lista. _ _ *°44 2~1 Sprejme se pri Viljemu Elsba-1 ier v Ptuju (pisarna Huster) - -ničar z \eč delovnimi močmi, iteri ima tudi oskrbovati iO J.av živine. 95° afar, vešč sâdje- in vinoreje, večletno prakso išče primerne lušbe. 1026 3—i linarji pozor! Proda se po-s.-stvo okrog 15 oralov prvo-X rstne zemlje, zidano poslopje, ' lin z dvema tečajema, v pro-stnem kraju bliïu glavnega : . lodvora, brez konkurence, ali <'a v najem pod jako ugodnimi goji. Kte pove upravništvo St Gospodarja. 1105 _ . Rodovitno posestvo, poleg farne cerkve, ei o uro od Maribora, 3 orale vinograda, 6 oralov sa-nosnika, 5 njiv, veliki trav-ki, redi se lahko i2 glav ži-r>e, 3 hiše. ugodno na prodaj, jasnila daje: Sonenvaid, Ma-bor, G.ajstri trg 2, velika in stalna zaloga. Tudi ves stavbeni materija! se dobi od sedaj naprej po čudovito zcižani ceni pri V. Bratina, Kri-ževci pri Ljutomeru. 1046 31 Pozor! Prašek najboljše sred-' stvo proti vsaki svinjski kdžni bolezni, kakor proti rudeči ali svinjski koleri in zdravilni re- . dilni prašek za živino se dobi v trgovini Albert Verdnik, Smi-klavž, pošta Slovenjgradec. — , Cena 20 din. 1 kg. 1015 Sadae mline, najboljše, kar se 1 jih pozna, (Pfeifer) naročuje in I se lahko ogledajo pri I Dolinšek, St. Pavel pri Preboldu. 1021 Vabilo na tedni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Gal.ciji ki se vrši v nedeljo, dae 7. sept. t. 1 po večernicah v šoli s sle-dečim sporedi im: 1. Poročiio cačelstva. 2. Čitsnje zapisnika zadnje revizije. 3. Odobritev rač. zaključka sa 1. 1923 4. Slu-čajnosti. — Ako bi občni zbor ob navedeni uri ne bii sklepfen, se vrši pol ure pozneje občni zbor, ki sklepa pri vsakem številu navzočih udov. Odbor. Kalgsarii pozor ! mm* Popravila koles, kakor moderniziranje, emajli -ranje, poniklanje i. t. d. se točno, solidno in trpežno izvršijo v mehanični delavnici Divjak & Gustinžlž, Maribor Vojašniška ulica štev. 13 Nadale se sprejemajo popravila bivalnih in pisalnih strojev vseh vrst, gramofonov i .t d., kakor tudi vsa specijalna stru---garska dela.--- £0 {XVS3& doita iMBufatiasi« \ »igo, kakor: kraton», ¿se» j %% iiakoviao, volneno Msg? m ».ofke m £«aak« ' stSwm rats ter vse ècafe I jj|iMftt»WBtet 1 1 Martin lumer Ne I 80 64. Dne 9. 9. t. L ob 10. uri se vrši t začetkom v Viršta-nju pri Kozjem prostovoljna javna dražba zemljišč Eme Schober, Aiice Sušic, dr. Ludvika ,ordana in dr. Rajmun-da Redwitz-Jordana in sicer vi. št. 123, 234, 245, 253, 254, 255, 256, 407 k. o. Virštanj, vi. št. 76, 86, 205, 206 k. o. Buče, vi. št 267 k. o. Imeno (sodni okraj Kozje) in vi. št. 132 k. o. Loka (sodni okraj Šmarje pri Jelšah). Prodajala ee bodo zemljišča razkosana v 28 zaokroženih skupinah v izmeri od 18 a 59 kv. m do 8 ha 15 a 67 kv. m po izklicnih cenah od 4000 din. do 540.000 D in obstoje zemljišča iz vinogradov, gozdov, travnikov, njiv, pašnikov in stavbenih parcel, deloma s gospodarskimi poslopji. Zdražitelj mora takoj pri izdražbanju položiti le eno tretjino najvišjega ponudka za izdražbano skupino. Zemljišča se prodajo bremena prosta. Natančnejši dražbeni pogoji in točna sestava posameznih skupin so razvidni in vsakemu interesentu med uradnimi urami na vpogled pri podpisanem notarju kot sodnemu poverjeniku in v nc-terfcki pisarni dr. Josipa Barle v Mariboru. Kr. okrajno sodišča v Kozjem, dne 19. 8. 1924. Otroai Golob, notsr v Koajem, kot sodni paverjenik. 1090 Ptdpisaai Jesij» Ho» ve t, poeestnik v Boam-vi, obžalujem, da s«m žalil dna 18. avgusta t. 1. g. Frenea Čuša, posestnika in eodnaga cenilca v Dornavi, in cbžaljujem vse šalitva ter se mu zahvaljujem, da je odstopil ed sodnega »iiiledovenja. ' 1103 Horvat Jožef. Pozor! Pozor! JDalnaatlusfea telet J. DPo-vod-nils, 2v£ari"bor, Vojašntška glisa 6 fi isa"ska uliet 5 toči prvovrstno dalmatinsko vino in ima ved--J10 v več vagonov zajamčeno pristnega fji| Dalmatinca. Vse kar v to klet leze, gre in fcj prav dobro ve, da vino pristno dalmatin- ? i sko je! Vrhu tega leži v kleti vsakemu gostu t"' I uradno uverenje v vpogled, da je vino dalma- tinskega izvora in pristno. 503 J fjr oskusite samo j in boste prepričani, da Vam za Vašo staro želez«, litino (Guss), kosti, papirnate in krojaške ©dpadke plača najooljše cene egletrg@yina s surevimmi JIVAN slugi, mmmn, Tržaška cesta 5. Telefon št. 46®. .Istjtam večja množina dobro ohranjenih obročev na prodaj. Okrožni zdravnik v Šoštanju Dr. FERDO Kim »op©t redno ordinira za vs» zdravilstvo. Prvovrstn@sode ^ Globoko potrti naznanjamo, da je aaš K®pa-zabni soprog in oče. gospod J*osIp 3-od.lcl, posestnik v Petrovčak, dne 23. avgusta 1924 ob 6. uri »večer preauasl v celjski bolnici. Pogreb se je vršil v pondeljek, 25. avg. 1924 ob 5. uri popoldne na žalskem pokopališču. Žalujoča žena in «traci. v vs«h v.el&ostSv, dobavlja takoj in poceni mehanična »odama R. Piehler-Ia iin» Haribar« Pr dejalnlca Tiskovnega društvi Slovenski tri 1 PfUJ Stenski trg 1 ima na razpolago vse šolske knjige in vse druge šolske in pisarniške potrebščine. ZAHVALA. Ok neaadni smrti naše nepozabne I>ra|gic© nam je bilo sočustvovanje in pomoč sosedov v veliko tolažbo. Presrino zahvalo izrekamo pred-vsen mladenkam, ki so jo dne 24. t. ni. ponesle k večnemu počitku in cerkvenemu pevskemu zboru za tolažbe polno nagrobnico. Iskrena zah ala raco-gobrojaim spremljevalcem na njeni zadnji poti, kakor tudi darofalkam cvetlic. Vsem, ki so nam v teh težkih dnevih pomagali, najlepša hvala I mmrnmmmm^-M * om^m,: a Selnica ob Dravi, 25. avg. 1974. Rodbina Božii. 7. nastopom službe takoj, išče Mljekarska udruga, Virovitica. yjH^/y KREPCAJTE OTROKE IN UOLNIKE Z JUHAN0M1 I ggagBžSBSTOBKM meta «fava» preiskan®! !a vi t FRANC&OV 1 k»TT,ï pridsiwtk« t V varstvo proS p©s«ffe!?b«a m si ttj e\ikeli potebn?- fetiSefa gWna Šefi® »Fraads« ta »k^vni asSs&sž:^ — i FRANCK, t 8 fb Sbriî teà» Nis^lwfefc ÊîfM, —« karcgara in ševjot za moške in žeaske obleke, belo, pisano in rujavo platno, ce-fir, blačevino, tiska-nino in razno manufakturo kupite najceneje in v velikanski zbiri v novourejeni in prezidani veletrgovini R. STERMECKI, Celje, št. .333. — Ilustrovani cenik za čevlje, klobuke obleke, perilo, odeje, lasostrižmke, britve in tisoče drugih predmetov se pošlje vsakemu zastonj! Vzorce proti odškodnini! — Trgovci engros cene! Viničar z več delavnimi močmi se sprejme za vinograd v Mestnem vrhu pri Schwab F tuj, Glavni trg. 1049 Poior! Veiik živinski in kramarski sejem se vrši dne 9. septembra 1924 na Cvsnu pri 11 tommu* Mizarje za na dom! Kdo rabi spretne in marljive mizarje za na dom, eno ali več moči? Izvršuje se pohištvo vseh vrst, stavbena dela, kakor tudi vsa mlinska dela, posebno domači mlini: na pajtelne, na roko, za vitel ali motorje. Cenj. ponudbe na Fr. Vorsiča naslednik, Maribor, Slomškov trg 16. 1079 PepeeU in Tinček* Pepček in Tinček iz šole gresta, ter si med potoma nekaj povesta, PepČek Tinetu veselo novico pove, da Šel z mamo v trgovino k „Drojeniku v Celje" je. Po kaj ? ga vpraša Tine uljudno, po obleko za birmo, dokler ni še zamudim, j ker le tam se da tako poceni kupiti, da zamorem namesto ene dve obleki nositi! j Zamena oljnatih semen Nakup deželnih pridelkov brezovnik, trgovina mešanega blaga Glavni trg Vojnik Glavni trg Ustanovljena 1807. Priporoča svojo bogato zalogo manu fakture, svilenih robcev, svile za pred pašnike, volno za moške in ženske itd železnino, steklo, specerijsko in kolo nijalno blago. — Postrežba solidna blago prvovrstno, cene zmerne! ZVONARNA IN LIVARNA ŠT. VID IAD LJUBLJANO vliva BRONASTE ZVONOVE v vseh velikostih za župne cerkve, podružnice in kapele po najnižji cenah. Kupuje stare in razbite zvonove po najvišjih cenah, Nakup jajc Nakup mleka Vremenski preroki. Ob Vidovem tvoja če streha se lupi, opeke ti v Račju kar hitro si kupi. Če seno ti z dežem star Peter poliva, Opekarna tam v Račju ti senik pokriva. m Najboljše pisalne stroje j ietarrl tudi n* mesečna obrok« preD |»&*$f« THE REX CO., Predal 76. LJUBLJANA. Predal 76. Zahtevajte prospeit in pomite! OEžniKmma JOS. VRANJEK Kralja Petra c. 25 fTEST TT7 (Bivša graška ¡l.149 ^j&JUdlli mitnica) priporoča svojo bogato zalogo d«ftxiIlKOW ¿0° snsčega izdelka po najnižjih cenah. Sprejema in i*-vršuje vsa popravila točno in solidno. Lesi nagrobni kamni v mramorju in granitu vedno v veliki izbiri samo pri če sveti Elija ti streho zažgal je, po strešno opeko te v Račje poslal je. kamnoseškim meist u JLF.Peyer, Kersnikova u