St. 92 LUt izhaja vu is (Muce L 2 L 6 50 vet -v Ji roko* 1 osmrtnice, zahvale, (Mi cmfenilft IMM MMt v (ortk, 1 marca mt POMM številk« 26 stot. LaMk U ponedeljka N ČM u J trgov > stot. za besedo, najmanj L 3. Ured sto) Nemških meščanskih šol pa, . . ._ . 4 (28.43 od sto) s 1451 razredov (26.43|stojanstvenikov. Največ izgledov imajo Dd Eto In G3.314 učenci (25.30 od sto), j \a eno čehoslovaško meščansko šoloj .pada povprečno 188 učencev, na nem-] tlo sedaj: papežev majordomus mons. Riccardo Sanz De S amper. mons. Carlo Perosi in mons narodnim poslancem vstop v prosvetno ministrstvo. Obsojal je postopanje pro svetnega ministra in izjavil, da bo glasoval proti proračunu, da izkaže nezaupnico ministru St. Radiću. Nemški poslanec Schuhmacher se je pritoževal nad postopanjem prosvetnega ministra napram Nemcem. Zahteval je, naj se pouk v osnovnih šolah vrši v materinskem jeziku. Na njegova izvajanja je St. Radič izjavil, da se mora deca v osnovnih šolah učiti v materinskem jeziku in da morajo nemško deco učiti nemški učitelji; tudi učne knjige morajo biti pisane v materinskem jeziku dece. Nemški poslanci so te Radič« ve besede pozdravili z gromovitim ploskanjem. Popoldne se je seja midaljevaJa. Xa- M^ilo je več govornikov. Jutri bo narodna skupščina nadaljevala razpravo o proračunu prosvetnega ministrstva in o njem glasovala. V sredo pa pride na dnevni red proračun ministrstva za vere. Poslanca Davidović in J. Jovanović sta v imenu opozicije protestirala pri skupščinskem podpredsedniku dr. Su-botiču, ker ministri ne dajejo ekspozeje o priliki razprav o proračunih njihovih resortov, kaj* volja za finančnega in za zunanjega ministra. Predsedništvo narodne skupščine je ta protest vzelo vanje sovjetskih oblasti v tej zadevi iU bo sovjetskemu zastopniku dala vsa pojasnila, ki jih bo glede preiskave želel. Izjava zaključuje z zatrdilom, da bo lotvinska vlada storila vse potrebno, da zagotovi varnost oficijelnih zastopnu kov. Boli v Maroku ------- . - ..... MADRID, 1. Že nekaj dni so Rifovct Tukajšnji politični obstreljevali mesto Tetuan. Posrečilo se jim je bilo namreč spraviti na 2200 m visoki hrib Amna top velikega kalibra, s katerim so streljali v mesto. Seveda je vsled tega zavladala v Tctuanu velika panika in promet je bil docela ukinjen. Včeraj zjutraj so Rifovci pričeli streljati na skladišča, kjer je vsled tega izbruhnil ogenj, ki ga niso mogli pogasiti. Streljali so tudi na lope, ki se nahajajo na letališču pri Tetuanu, in se-jim je na ta način posrečilo uničiti 4 letala. Dve granati sta pa prileteli v bližino palače,-v kateri ima špansko povelj ništvo svoj sedež; trije vojaki so obležali mrtvi na mestu, ranjenih pa jo bilo sedem. Vsled tega so Španci pričeli streljati z vsemi topovi na hrib Amna, vendar pa obstreljevanje ni imelo uspeha, kajti od časa do časa se je rifovski loi> ponovno oglašal. Ob 4. popoldne pa so Španci poslali nad hrib posebno letalo, ki je spustilo na top 4 bombe. Dve bombi sta zadeli top in ga popolnoma raznesli. Letalo se je nato povrnilo hudo poškodovano v Tetuan, kajti Rifovci so streljali proti njemu s strojnicami. Pogumnega letalca je'mesto sprejelo z velikim navdušenjem. s ko 173. Na en Cehoslovaški razred povprečno 46, na nemški 13 učencev. Uvaževati pa je treba Še, da imajo Nemci v Cehoslovaški svojemu številu sorazmerno število raznih strokovnih šol in tudi svoje visoke šolo, vseučilišče in visoko tehnično šolo. Ko imamo pred seboj take statistične podatke, vidimo, da so Nemci v Cehoslovaški na polju šolstva popolnoma izenačeni Cehoslovaški večini sorazmerno s številom. Tudi na Jugoslavijo se često kaže kot na primer nekakega zatiranja. Toda tudi tu govorijo neoporečna dejstva — posebno tudi glede šolstva —, da so taka očitanja povsem neosnovana in v i asprotstvu z dejanskim stanjem. Za položaj nemške manjšine v Jugoslaviji t • značilno dejstvo, da jo ravno te dni zastopnik Nemcev v jugoslovenski narodni skupščini slovesno izjavljal lojalnost Nemcev napram državi in izrekal nado, da bodo Nemci v Jugoslaviji mogli svobodno živeti svoje narodno življenje. Ali bi Nemci podajali take izjave, če bi bili v resnici preganjani in zatirani? Menda ne, kolikor jih poznamo. Zato je ta izjava velepomembna, ker vsebuje priznanje dobrohotnega postopanja z njih narodno manjšino. Pa še na nekaj drugega, zelo znamenitega kaže ta nemška izjava: kako namreč dobrohotno postopanje z drugorodci v državi blagodejno vpliva na njih razpoloženje napram državi, kako da je taka dobrohotnost v eminentnem državnem interesu, torej — zapoved državniške modrosti! Spričo neoporečnega dejstva, da je vprašanje zaščite narodnih manjšin tu in da je njegova skorajšnja povoljna rešitev neogibno potrebna toliko v interesu pomirjenja med narodi, kolikor tudi posameznih prizadetih držav samih, je ui)raviČeno, če zopet in zopet jpozarjamo na primere držav, ki so to vprašanje v svojem področju že rešile vsaj relativno povoljno. Samper, iuo««. ™ na znanje in določilo, da pride ekspoze Luigi Capodossi. i udi zunanjega ministra dr. Ninčića na vršita visoke funkcije (!nevni red dne marca. Zunanji Francoski senat odobril finančne načrte »PARIZ, 1. Z 268 glasovi proti 21 je francoski senat odobril v celoti finančne načrte ministra Doumerja. PARIZ, 1. Zbornica je včeraj imela kratko sejo. Finančni minister Doumer je predložil finančne načrte, ki jih je senat odobril. Zbornica je predala načrte v proučitev finančni komisiji. poslednja dva pri 4 i kanu. (istni doktor prava je postal finančni minister conte Volpi BENETKE, 1. Včeraj je bil conte Vol-i»i v veliki dvorani beneškega znanstvenega zavoda po nalogu padovanske univerze promoviran za častnega dok- rja prava. Rektor Locatello je imel slavnosten govor, v katerem je poveličeval Volpijeve zasluge za italijansko državo. Po ogledu važnejših mestnih ustanov se je conte Volpi v spremstvu on. Giuratija ob 20.40 odpeljal proti Rimu. Sedma obletnica ustanovitve bojevniških fašijev RIM, 1. Fašistovski direktorij je na petkovi seji sklenil, da se bo praznovala 7. obletnica ustanovitve bojevniških fašijev dne 28. marca. Na ta dan bodo mobilizirane vse vojaške, politične in sin da kal ne sile fašizma. Hodslievonje proflltollianske gonje v Nemčiji RIM, 1. V nasprotju z razširjenimi vestmi se nemški poslanik von Neurath še vedno nahaja v Rimu. Prihodnje dni odpotuje v Berlin, da bo konferiral s Stresemannom in Lutherjem pred njihovim odhodom v Ženevo. Vest, da se poslanik von Neurath ne povrne več v Rim, je precej verjetna. Medtem pa se v Nemčiji nadaljuje silna gonja proti Italiji. Zadnja številka humorističnega lista «Kladeratsch» je polna psovk in obrekovanj proti Italiji in načelniku vlade Mussoliniju. Ruski ujetnik ki piše svojcem po devetih letih BOLCAN, 1. Sestre Lauges iz Foia-ne (Poadižje) so prejele te dni iz Rusije pismo od svojega brata, od katerega niso imele nikake vesti skoraj celih sedem let. Langes je bil kot bivši avstrijski vojak zajet od Rusov leta 1915 v Karpatih in je dopisoval svojcem do konca leta 1917. Po izbruhu boljševike revolucije pa nit bilo nobenega glasu od Langesa. Sedaj piše svojim sestram, da se mu je godilo prva tri leta po revoluciji zelo slabo. Pred kratkim se je oženil z neko rusko kmetico in poseduje lepo hišico in več glav živine. Pismo je hodilo iz Rusije v Poadižje okolu pet tednov. nister se povrne v u lian ji in i-Beograd 15. marca. Izpremembe v jugoslovenskl diplomatski službi BEOGRAD, 1. (Izv.) Kralj je danes podpisal ukaz o imenovanju oz. premestitvi nekaterih generalnih konzulov. Dosedanji načelnik tiskovnega urada, Miloš Ivković, je imenovaft za generalnega konzula v Rimu. Na njegovo mesto pride g. Marović, dosedanji poslanik v New-Yorku. Na Krf poj de M. Svilokosič, v Gradec D. Stepanovič, dosedanji generalni konzul v Trstu, v Ne\v-York pa D. Stanojevic, dosedanji poslanik v Gradcu. Premeščeno oz. imenovano je bilo obenem tudi večje število drugih oseb v konzularni službi. Cehoslovaški gen. konzul O. Beneš zapusti Ljubljano LJUBLJANA, 1. (Izv.) Dosedanji cehoslovaški generalni konzul O. Beneš, ki je tukaj vžival obilo simpatij odide iz Ljubljane v sredo. Ob svojem odhodu je daroval 10.000 dinarjev zu naročal o in dobrodelno institucije. Na njegovo mesto jo prišel dr. Ressel, ki je danes že prevzel posle. Trboveljska premogovna družba bo omejila svojo produkcijo LJUBLJANA, 1. (Izv.J Na vesti o redukciji delavstva pri Trboveljski, premogovni družbi objavlja T. P. D. daljšo izjavo z nekaterimi zanimivimi podatki o njenem stanju. Navaja, da je v premogovni stroki uastcniia stagnacija in ker razmere ne kažejo na kako zboljšanje, mora družba omejiti produkcijo na eno tretino ter je prisiljena reducirati s 1. marca (»2 uradnikov i 485 delavcev. Zaključuje, da je, na žalost, primorana informirati javnost, da jo Ženejo napadi in očitne grožnje do sklepa, da bi za sedež družbe in glavnega ravnateljstva izbere drugo mesto. V splošnem vztraja na j-eformi današnjega mezdnega sistema in to v škodo delavstva. konferenca . * ŽENEVA, 1. Tajnik društva narodov je odložil sklicanje svetovne gospodarske konference, ki se je imela vršiti 15. aprila, na 26. aprila t. 1. Konferenca je bila odgodena vsled tega, ker se bo od 16.—25. aprila vršil v Rimu občni zbor mednarodnega zavoda za poljedelstvo. Francoski tisk o važnosti Nlntteevesa potovanja o Rim Jugoslovenskl zunanji minister bo prispel danes v Pariz PARIZ, 1. Jutri, v torek, bo prispel jugoslovenski zunanji minister doktor Momčilo NinČić v Pariz, kjer se bo sestal s francoskim ministrskim predsednikom Briandom. krogi smatrajo ta sestanek kot nujno posledico razgovora, ki ga je dr. Nin-eić imel v Rimu z italijanskim min. predsednikom Mussolinijem. Razgovorom v Rimu pripisujejo v Parizu veliko važnost, ne samo v kolikor se tičejo odnošajev med Italijo in Jugoslavijo, pač pa tudi. in v prvi vrsti, z ozirom na položaj v osrednji Evropi in z ozirom na vstop Nemčije v Društvo narodov. V kolikor se tiče odnošajev med Italijo in Jugoslavijo se tukaj splošno trdi, da so se ti odnošaji bistveno izpremenili, odkar je Mussolinijeva vlada uredila razna vprašanja, ki so so tikala obeh sosednih držav in ki so bila do takrat še odprta. «Temps» na pr. piše, da je sicer res, da so se odnošaji med Rimom in Beogradom po sklenitvi prijateljske pogodbe mnogo izboljšali in postali v zadnjem času nekako prisrčni, vendar pa, piše «Temps», so razgovori v Rimu presegali okvir odnošajev med obema državama. Sestanek med Mussolinijem in Ninčićem treba smatrati kot prvi odgovor na manifestacije za priključitev. Avstrije k Nemčiji, manifestacije, ki se zadnjo dni v Berlinu in na Dunaju vedno bolj množijo. Nemški listi pišejo, da je Mussolini hotel pred dvema letoma spraviti Francijo v klešče s pomočjo Nemčije, sedaj pa da skuša s pomočjo Francije stvoriti obroč okoli Nemčije. Če se je Mussolinijeva politika napram Nemčiji korenito izpreme-nila — piše pariški list —, se je to zgodilo vsled tega, ker so Italijani uganili nemško igro, in izprevideli, da hočejo Nemci vzpostaviti nadvlad je «Deutsch-tunia» v osrednji Evropi. List nadaljuje, da je sestanek v Rimu važen čin, ki bo gotovo imel velik vpliv na razvoj politične situacije v osrednji Evropi. Italija je doslej vselej kazala veliko nezaupanja v Malo antanto. Nevarnost priključitve Avstrije k Nemčiji, priključitve, kateri bi gotovo sledil nemški razmah proti jugu in jugovzhodu, pa je prisilila Italijo in države Male antante do zbližanja. Videli smo že — piše «Temps» — kako postajajo odnošaji med Poljsko in Italijo bolj prijateljski, sedaj se pa potom Jugoslavije vse države bližajo Rimu, kajti v Pragi, Bukareštu in v Beogradu imajo pač isti interes na tem, da se nemški načrti ne uresničijo. Nacijonalistični «Echo do Paris» piše, da predstavlja razgovor med Mussolinijem in Ninčićem enega najvažnejših dogodkov locarnske dobe, ker izpričuje kratkomalo, da igra sedaj Italija ono veliko vlogo, ki jo je po 1. 1919 igrala Francija ter da se v tem kaže hegemonija rimske vlade. Da je prišlo do tega — zatrjuje «Echo de Paris» — je predvsem kriva politika, ki jo vodi kartel. Mesto, ki ga je imela Francija, je po Locarnu docela zavzela Italija. Zato je umevno, če spričo nemške nevarnosti iščejo države Male antante pomoč pri Italiji. List zaključuje, da Franciji pač ne preostaja drugega, kot da se domeni ; svojim italijanskim naslednikom. Nemci se spominjajo vojakov, ki so padli v vejni BERLIN, l. Tekom včerajšnjega dne se je v Berlinu in v vseh drugih mestih Nemčije na svečan način izvršila komemoracija vojakov, ki so padli v svetovni vojni; komemorirali pa so obenem tudi obletnico Ebertove smrti. Predsednik republike, Ilindenburg, je ob tej priliki izdal proglas na narod. Svečanostim, ki so se vršile v državnem zboru v Berlinu so prisostvovali Hindenburg, vsi člani vlade in razne druge osebnosti. Ebertova proslava pa se je vršila v Športni palači. Kljub slabemu vremenu se je proslave udeležita ogromna množica ljudstva. Smrt kardinala Cagliero RIM, 1. Danes ob 4. zjutraj je umrl kardinal Giovanni Cagliero. Star je bil 88 let in je pripadal salezijanskemu redu: Bratianu ni podal demisije BUKAREŠT, 1. Uradno se naznanja, da so neresnične vesti, ki so jih objavili inozemski listi o demisiji minstrskega predsednika Bratianuja. Lotvinska vlada obžaluje napad na ruska kurirja MOSKVA, 1. Agencija «Tass» sporoča, da je lotvinska vlada predložila ruskemu komisarijatu za zunanje zadeve izjavo, s katero izraža svoje prisrčno obžalovanje radi napada na sovjetska diplomatska kurirja, obenem pa sporoča, da je podvzeia vse potrebne korake, da izsledi zločince. Lotvinska vlada bo z veseljem pozdravila vsako sodelo- Proces ri Doloma .Canta Eli Storilo" (Od "našega rimskega dopisnika) IUM, duo 2S. i obi*. 1920. Že več tednov prinašajo italijanski lisi i skoraj vsak dan kilometrska poročila o sodni obravnavi, ki se vrši proti nekdanjim upraviteljem «Banca di Sconto» pred italijanskim senatom. «K-diiiost» postopa popolnoma pravilno, da posveča tej obravnavi le majhno pozornost, zakaj s polomom «Banca di Sconto» ni bilo slovensko ljudstvo v Italiji menda prav nič prizadeto. Ali icdaj, ko se nagiba La dolgotrajna obravnava, ki je do sedaj zavzela nič manj nego 18 raz pravnih dni, k svojemu koncu, bo čitatelje «Kdinosti» najbrže vendarle zanimalo, Čemu in zakaj ta dolgotrajna obravnava. Predvsem si bo najbrže vsakdo, ki no pozna italijanske postave, stavil \ pra-šanje, zakaj neki so vrši ta obravnava pred senatom. Odgovor na to vprašanje mu tla čl. 37. italijansko ustave, ki določa: «Edino aat jo pristojen za razsojanje o deliktih, katere so zagrešili njegovi člani«*. Ker sta mod 11 obtoženci v tej obravnavi tudi dva senatorja, zato se mora vršiti obravnava pred senatom, ki -»e ob takih prilikah spremeni v visoki sodni dvor. Kako so spremeni senat v svoji zunanjosti v visoki sodni dvor? Za časa vojega zasedanja kot visoki sodni dvor nudi italijanski senat skoraj i>lo sliko kot za časa svojega zakonodajnega zasedanja. Edina razlika je v tem, da na predsedniški tribuni ne sedi med zasedanjem senata kot sodnega dvora nič več predsednik senata on. Tittoni s vojimi uradniki, ampak predsednik visokega sodnega dvora senator Zup-pelli, na njega desni generalni državni pravdnik Santoro in na njega levi pa zapisnikar. Pod predsedniško tribuno se nahajajo mesto vladne klopi, za katero sede za časa zakonodajnega zasedanja ministri, klopi za mnogoštevilne odvetnike, ki zastopajo civilno stranko :i obtožence, kateri sede na zatožnih klopeh pod senatorskimi sedeži. Za časa svojega zasedanja kot visoki sodni dvor je torej senat skoraj popolnoma podoben porotni dvorani, le s lo razliko, da porotnikov ni samo dvanajst, ampak porotniki so vsi senatorji, ki se udeležujejo razpravo in da n<" sodo so-natorji-porotniki na trdih porotnih klo-;>eh, ampak na svojih udobnih sena-tor s kili sedežih. V ostalem pa je slika ista kakor za časa zakonodajnega zasedanja senata. Ker sta torej med obtoženimi upravitelji banke «di Sconto» dva senatorja, se vrši obravnava pred senatom. Sedaj pa nekaj o zgodovini banke, katere polom je dal povod tej nenavadni sodni obravnavi. «Banca di Sconto» jo bila ustanovljena dne :J0. decembra 1914. z začetnim kapitalom 15,000.000 lir. Leta 1015. je bil ta kapital zvišan na 70 milijonov lir, 1. 1917. na 115,000.000, 1. 1918. na 180,000.000 in 1. 1919. že na 315 milijonov lir. Po ugodni gospodarski konjunkturi in procvitu v prvih povojnih letih pa je nastopila v 1. 1920. in Še bolj v I. 1921. težka gospodarska depresija, ki je spravila to ogromno denarno podjetje v tako težke gmotne stiske, da je banka dne tlJ. decembra 1921. zaprosila kr. tribunal v Rimu za moratorij, ki ji je bil podeljen za dobo enega leta. Pozneje je sklenila banka s svojimi up- v p zal a izplačati upnikom Inozemskih niki poravnavo, glasom katere se je ob-podružnic v celoti njihove -terjatve, domačim upnikom pa 73%, aJ?o je bila njihova terjatev manjša nego 5000 lir, ostalim upnikom pa 6S% odstotkov njihovih terjatev. Navzlic tej razmeroma ugodni poravnavi (Banca Adriatica!) je generalni državni pravdnik vložil proti upravnemu svetu, ravnateljstvu in odboru banke dne 11. avgusta 1. 1923. na visoki sodni dvor kazensko ovadbo, v kateri je bilo obtoženo nič manj kot 42 oseb. Permanentna obtožilna komisija visokega sodnega dvora je s svojo razsodbo od 23. novembra 1923. odločila, da naj uvede kazensko postopanje le proti upravnim svetnikom in generalnemu ravnatelju, medtem ko je ostale obtožence oprostila. Glasom razsodbe permanentne komi-rije je bilo uvedeno kazensko postopati je proti sledečim osebam, ki so sedele v nekdanjem upravnem svetu banke: Pogliano Angelo, Venzaghi Achille, Hertarelli Luigi, Coppi Cesare, Galazzi Ernesto, Galimberti Carlo, senator Ga-vazzi Ludovico, Mazzanti Luigi, Happa-port Leo, senator Scalini Enrico in pa Combe Alfredo. Vsi ti gospodje so obtoženi: a) delikta, katerega predvideva čl. 603 št. 3 trgovskega zakonika v zvezi s čl. 861 trg. zak. in kr. odlok-zakon z dne 28. 12 1921. št. 1861, ker so kot u-pravitelji in kot generalni ravnatelji banke (obtoženec Combej, nad katero je bil proglašen moratorij z razsodbo kr. tribunala v Rimu z dne 29. decembra 1021. podelili delničarjem za poslovno ieto 1920. očividno neobstoječo 8% dividendo, s čimer so zmanjšali družabni kapital banke za 25,200.000 lir; b) delikta, kakor ga predvideva čl. 863, 1. odstavek, čl. 860 in čl. 861 2. odst. trg. zak. in 1. odst. kr. dekreta-zakona z dne 28. 12. 1921, ker so kot upravitelji oziroma ravnatelj banke zmanjšali njene aktive za znesek 1,269.612 lir, katerega so razdelili kot del očividno neobstoječega dobička v poslovnen# letu 1920 in pa znesek 566.980 lir med ravnatelje, soravnatelje in podravnatelje banke, ker so v lastno korist zmanjkali aktivo banke za znesek 360.000 lir kot naknadno nagrado, povrh nagrade v znesku 100.000 lir, katero jim je določil občni zbor delničarjev. Povrh tega sta Pogliani Angelo in pa Poaletli Ho-berlo obtožena rad ažiiotaže (umetnega dviganja vrednosti) delnic banke. Obravnava proti obtožencem je pričela že dne 24. aprila 1924., pa je bila prene še na, ker so zagovorniki ugovarjali z nedopustnostjo sodnega postopanja in predlagali preiskavo potom zve-dencev, ah je bila banka še aktivna, ko je zaprosila za moratorij. Ugovor nedopustno s ti sodnega postopanja je visoki sodni dvor zavrnil, pač pa je dopustil preiskavo potom zvedencev o položaju banke dne 29. 12. 1921, ko so bila ustavljena plačila, in o opravičenosti dividend in nagrad, ki so bile razdeljene v bilanci za poslovno leto 1920. Med tem časom je preiskava zvedencev ugotovila, da je bila banka dne 29. 12. 1921 aktivna, da je bila bilanca za leto 1920. pravilno sestavljena in da so bile opravičen«1 tudi dividende in nagrade za poslovno leto 1920. Po dolgem času je pred nekaj tedni zopet pričelo nadaljevanje razprave, za katero vlada v Rimu in sploh v celi Italiji veliko zanimanje. Tribune v senatu so vedno natlačeno polne občinstva, ki sledi za razpravo z vedno veliko pozornostjo. Nenavadno zanimanje italijanske javnosti je docela razumljivo, a ko pomislimo, da je bilo s polomom banke prizadeto nič manj nego iOO.OOO vlagateljev. Kar pa daje posebno obiležje tej obravnavi, je okolnost, da zagovarja obtožence nič manj nego 17 odvetnikov, med katerimi so imena najslavnejših in najboljših italijanskih odvetnikov, in da bo sodilo obtožence nič manj nego 80 porntnikov-senator-jev, ki radi te obravnave že 17. dan poti pežljivo grejejo svoje senatorske stolčke. Po zaslišanju obtožencev in mnogoštevilnih prič so prišli v sredo na vrsto govori. Kot prvi je govoril generalni državni prokuator Santoro. V svojem govoru, ki je trajal nad pet ur, je državni pravdnik pretirano omenil, da je bil polom banke «di Sconto« največji polom, kar jih pozna bančna zgodovina in da je bilo s tem polomom uničeno nad 400.000 vlagateljev. Ob koncu svojega govora je državni pravdnik predlagal, da se upravni svetnik Pogliani obsodi na 4M» leta ječe, nekdanji generalni ravnatelj (lambe na 3 leta ječe, ostali obtoženci pa oprostijo radi nedostatka dokazov. Za državnim pravdnikom so prišli na vrsto zagovorniki obtožencev, ki danes že tretji dan bruhajo ogenj in žveplo na državnega pravdnik a ter dokazujejo nedolžnost obtožencev. Do sedaj je odnesel največje lavorike odvetnik Ca-vaglia iz Tvuina, ki Že- skozi 47 let izvršuje svoj odvetniški poklic. Obrambni govor častitljivega starčka, ki je bil prežet od mladeniškega ognja in zanosa in pa globokoumnosti starega strokovnjaka, je trajal kar cele tri ure. Toda s tem obramba nikakor še ni izčrpana, kajti za njim pridejo na vrsto še razni drugi* znameniti odvetniki, med njimi tudi slavni kriminalist Enrico Ferri, ki bo radi večjega učinka najbrže govoril kot zadnji. italijanska javnost pričakuje z nape- Jtim zanimanjem konec te dolgotrajne 'toda skrajno zanimive razprave, kar se bo zgodilo najbrže v torek, ko bodo na-, posled končani obrambni govori žago-; vornikov. Po končani obravnavi odide-1 jo senatorji na zaslužene počitnice, ki; pa bodo jako kratke, zakaj dne 8. marca se prične novo zasedanje senata, pa že ne več kot sodnega dvora, ampak kot zakonodajnega zbora. Politične vesti POLITIČNI POLOŽAJ V JUGOSLAVIJI Razne kombinacije, ki se širijo te dni v javnosti, govorijo o možnosti novih volitev. Radikalaki krogi pa odločno odklanjajo to domnevo, izvzemši slučaj skrajne potrebe, če bi namreč radićevci odpovedali svojo solidarnost z današnjo koalicijo in če ne bi bila možna kaka druga kombinacija. Beograjska novinarska agencija trdi kljub vsemu oporekanju, da se v resnih političnih krogih vrtijo pndkedol razgovori med radikali in demokrati. Ti razgovori da se že celo Konkretizirajo v smeri, da je danih dovolj pogojev za eveatBelnl vstop demokratov t koalicijo. Isti vir trdi, da ni izključeno, da ta vlada za vsak slučaj pripravi nov volilni zakon. Te spremembe da bi se izvršile po zaključeni proračunski razpravi, ako bi položaj silil k novim voiitvam. Reviziji volilnega zakona bi bil namen, da se favorizira večina političnih skupin. Tudi bef grajsko poročilo sušaškemu «No-vemu listu» pravi, da je temeljna politika vlade povsem utrjena in da bi moglo priti edino do osebnih sprememb. Politika sporazuma je danes postavljena na povsem trdno podlago in ni nikakega vzroka, da bi krenila iz te smeri. Vsi poizkusi nekaterih opozicijonalnih skupin, da bi se v vladi izzvala kriza, so ostali brezuspešni, tako da so se opozicijske skupine sprijaznile s tem, da je vlada popolnoma utrdila svoj položaj. Moglo bi priti edino do osebnih sprememb, v prvi vrsti se misli na finančnega ministra Stojadinoviča, eventuelno tudi na odstop ministra za notranje stvari Božo Maksimovića in ministra socijalne poijiike Simonovića. MADŽARSKA FALSIFIKACIJSKA AFERA Francoski detektivi nadaljujejo preiskavo po vsej Madžarski, posebno pa v S&-ras pataku, središču falsifikatorjev princa Windischgraet*G. Francoski policijski organi menijo, da se utegne tam najti zelo važen materijal za uspešno izsledo-vanje vse falsifikacijake afere. Dosedaj se je res posrečilo najti neko prtljago, ki je imela bržkone važno funkcijo pri falsi-fikacijskem komplotu. Po dosedanji pre- iskavi je* verjetno, da se je v nji donesel papir za falsikikate, ali pa so bili v nji skriti prvi falsifikati. V dvorcu Windisch-graetza se je našlo tudi pismo, ki ga je pred nekoliko tedni poslal Windisch-graetzov prijatelj iz Bombaya in v katerem sporoča temu poslednjemu, da more brez nikakih težav priti v Bombay in si tam z razmerno majhnim kapitalom urediti lepo farmo. Takoj nato je imel Win-dischgr&etz — kakor je bilo ugotovljeno v teku preiskave — odpotovati v Bombay. Toda med pripravami mu je to preprečilo razkritje falsifikacijskega škandala in pa njegova aretacija. Ugotovljeno je celo, da ga je imelo na tem potovanju spremljati več bivših aktivnih častnikov, ki bi bili delali zanj v Indiji. Vsi ti načrti so bili uničeni z razkritjem sramotne akcije madžarskih zločincev. Glasilo madžarskih zaščitnikov teh poslednjih «Szozat» prinaša o dnevnem življenju aretirani 11 falsifikatorjev, princa Windischgraetza in bivšega šefa policije Nadoszyja, podatke, kaj značilne za kazenskopravne razmere na Madžarskem. Dogodilo se je bilo namreč, da je bil eden urednikov rečenega lista aretiran in zapit v istem poslopju, *v katerem sta zaprta Windischgraetz in >Jadoszy, tako da je mogel poznati način njunega dnevnega življenja. Iz njegovega opisa je razvidno, da življenje zaprtih falsifikatorjev ni ravno neprijetno. Ustreza se vsaki njihovi želji. Njihovi prostori niso nikakor zaprti. Moreta jih zapuščati brez nikakega dovoljenja in sprejemati obiske privatnega značaja. Drugi udeležniki afere so nadzorovani jako strogo, dočim sta Windisch-graetz in Nadoszv, ta dva glavna faktorja, deležna izredne svobode. V gori omenjenem članku se trdi celo, da nista bila ne Windischraetz ne Nadoszy še predvedena na zaslišanje, marveč sta državni pravdnik in preiskovalni sodnik sama šla v zapore in ju tam zaslišala^ To poročilo «Szozata» je izzvalo ogromno razburjenje v budimpeštanskih krogih in državno pravdništvo je smatralo za potrebno, jda objavi z«lo odločen dementi. Trditve tega lista se označajo kot laž in izmišljotina. YT javnosti je ta spor med državnim pravdništvom in rečenim glasilom izz\al veliko pozornost, ker je bilo doslej splošno znano, da je bilo razmerje med državnim pravdništvom in »zaščitniki zase» — najboljši. Kljub uradnemu oporekanju se trdi v Budimpešti, da imajo zaprti ndeležnilii v zaporu posebne privilegije in možnost stalnih medsebojnih stikov. Za to govori okolnost, da so vsi soglasno odklonili zaslišanje pred parlamentarnim preiskovalnim odborom, a nekateri so motivacijo fegn postopka izrazili z «Miinii in istimi b#**ed&mi. številu. Res, da ni pijančevanja med 'ženstvom in da bi bilo to predavanje bolj potrebno moškemu svetu; toda tudi za ženo je jako potrebno, da izpo-zna nevarne posledice te strasti; le potem bo znala svoje sinove vzgajati k treznosti in bo tudi izkušala vplivati na moža, ki je zabredel v zanjko opojnih pijač. Morda pa je to predavanje še najvažnejše za dekleta; Če bi dekleta vedela, kaj čaka nje same in njih zarod ob strani moža-pijanca, bi se marsikatera premislila, predno se odloČi za tak zakon. Zato prav toplo priporočamo vsem, ženam in dekletom, naj pridejo v petek k predavanju. — Odbor 2. D. U. _ Scb on hanove ^Ugrabljene Sabinke* so šle v nedeljo zadnjikrat čez naš šentjakobski oder. Tudi to pot je igra doživela lep uspeh. O posameznih vlogah in igralcih so že itak razni kritiki povedali svoje mnenje. -Omenimo naj le, da so nas tudi predvee-i rajšnjim v splošnem vsi zadovoljili. Vlogo gledališkega ravnatelja Strižeta nam je tudi pri nedeljski vprizoritvi lepo podal g. Sila jki je bil v nekaterih prizorih nepre-kosljiv. Isto velja za vlogo profesorja Gol-viča (g. Terčič). G. Gvardjančič nam je spet potrdil mnenje, da od njega v bodočnosti lahko še marsikaj pričakujemo. Ni imel pa v svoji sedanji vlogi preveč sreče g. Marc.,ki nam je v prejšnjih nastopih marsikaj lepega ustvaril. Tudi g. Ban ni pokaza! v «Ugrabljenih Sabinkah» svoje prve veljave; še pri tretji vprizoritvi se mu je poznalo, da se z vlogo Brumna ni Še docela sprijaznil. Boljšo igralko, kot je g .a [ Silova, si za strogo GolviČevo zakonsko polovico in Jiudo taščo res ne moremo misliti. Ostale ženske vloge so bile tudi v nedeljo dobro podane. Občinstvo, ki ga je bila dvorana polna, je užilo par uric veselega razvedrila, kar so očitno izpričavale salve smeha, s katerimi so gledalci pospreinljali igro; in s tem je ta komedija, kot so «Ugrabljene Sa-binke», gotovo docela zadostile sov i j nalogi. «£italnica» pri Sv. Jakobu nam daje sedaj skoro redne gledališke predstave in vrši s tem v našem mestu važno kulturno delo. Da je treba za to mnogo dobre volje in Še več požrtvovalnosti, ne bomo še posebej povdarjali; dovolj je Če pomislimo, da se morajo naša društva prerivati skozi DNEVNE VESTI Hsil AmeiHumd „Edinosti Uredništvo je prejelo od Slovenske Narodne Čitalnice v Clevelandu, Ohio, sledeče vrstice: «Velecenjeno uredništvo! Pošiljamo Vam ček za 100 lir za ob-na.V4 tev naročnine lista «lidinost» za Slov. nar. Čitalnico v Clevelandu. Zahvaljujemo se Vam za dosedanjo naklonjenost in prepričani smo, da boste tudi nadalje vztrajno vršili veliko na-rodno-kulturno delo ter s tem ustrezali naši Slovenski narodni čitalnici v Clevelandu. Kar ostane po poravnani naročnini, prosim — izročite upravi «2enskega sveta« v Trstu. Za preteklo leto smo prejeli vse številke tega lista in smo jih dali v vezavo. Upamo, da nam ga bodo tudi letos pošiljali, za kar se upravi že vnaprej zali valj u jemo, a listu želimo najlepši napredek. Moram Vam tudi naznaniti, da smo prejeli jubilejno številko «Edinosti». Ko sem jo čital, so mi solze zalile oči ob spominu na dobo pred 25 leti... Oh, domovina, moja rojstna gruda!... Iskreno čestitamo borcem pri «Edinosti k jubileju njihovega velikega dela za naš narod. Z narodnim bratskim pozdravom Andrej KrižmanMČ, knjižničar. V CLEVELANDU, 13. februarja 1926.» Konec sodneia postopoma proti pasi. dr. Vilfana, dr. Stongerjn lo dr. Vratovita Kakor smo na kratko javili v nedeljski Številki, se je vršila preteklo soboto pred kr. preturo v Pazinu druga in zadnja razprava proti v naslovu imenovanim gospodom, kateri so bili obtoženi, da so v nedeljo dne 2. avgusta 1925. imeli na Učki shode, na katerih so govorili in zagrešili puntarske klice. Obtožba je bila sestavljena na podlagi ovadbe, ki jo je vložil policijski komisar Chizzola iz Pazina, kateri je dobil tozadevne «podatke» od karabinerske-ga mar eS jala Mam mina. Prva obravnava se je vršila 29. decembra 1925. Na predlog zastopnika državnega pravdništva, ki je predlagal, da se zasliši tudi marešjal Mammino, je bila ta dan razprava prenesena. Na novo razpravo, ki se Je vršila v soboto, so bili pozvani obtoženci in vse priče s prve razprave. Tudi marešjal Mammino je bil pozvan, dasi Je bil Že prej zaslišan v Chioggi, kamor je bil medtem premeščen. Tam je izjavil, da je napravil svoje poročilo na podlagi informacij, ki jih je dobil od oseb, katerih, ne more imenovati. Iz lastnega ne zna nič povedati. V soboto so vse priče povedale kakor na prvi razpravi. Komisar Chizzola je zopet povedal, da je napravil ovadbo po poročilu mar. Mammina, a ta poslednji je izjavil, da je še par dni pred nedeljo 2. avgusta slišal nekaj praviti, da se ima vršiti na Učki iredentisti čen shod. V nedeljo avgusta, je šel na postajo in videl, da se pelje še precej ljudi po železnici. In tedaj je bil prepričan, da se ima ta shod res vršiti. Zato je telefoniral pristojni karabinerski po-aji. Potem je dobil informacije, da se je ta shod vršil. Ni pa znal navesti niti ene izmed oseb, ki so ga informirale. Sam da ne more nič povedati iz svojega znanja. Zastopnik državnega pravdništva je j po končanem zasliševanju predlagal, naj se vsi obtoženci oprostijo, ker niso zagrešili inkriminiranega dejanja. Sodnik se je nato obrnil proti zagovornikoma, češ da se gotovo pridružujeta j predlogu drž. pravdništva. Dr. Slavik : pa je naglašal, da ne samo da ni dokazano, da niso obtoženci zagrešili očita-;nefia dejanja, temveč tudi, da se ni do-tičnega dne na Učki zgodilo nič nezakonitega in kaznjivega* Priče, ki so bile na Učki, so izključile, da bi se bilo zgodilo kaj •nezakonitega in kaznjivega. Komisar Chizzola in marešjal Mammi-ijio pa nista mogla nobenega dejanja potrditi niti navesti kakih dokazov. Treba je torej oprostiti obtožence tudi zato, ker ni kaznivega dejanja. Uradni zagovornik dr. Borovich je izvajal, da je jasno in očitno dokazana nedolžnost vseli obtožencev in da je biJfi ovadba Lrez vsake lesničn«1 podlage. Dne avgusta je bilo na Učki, kakor dokazano, dosti izletnikov tudi italijanske narodnosti. Če bi se bilo kaj kaznivega zgodilo, posebno če bi se bilo govorilo in vzklikalo v protidržavnem in iredenti-stičnem smislu in če bi se prepevale prevratne pesmi, bi stvar ne mogla ostati skrita italijanskim izletnikom in danes bi imeli proti obtožencem vse i polno dobi*ih in zanesljivih prič. Ker 'pa so se oblastni je za stvar zelo zanimale in poizvedovale, a niso našle niti ene priče, je jasno znamenje, da se ni ; nič zgodilo. Zato je tudi on zato, da se I vsi obtoženci oprostijo, ker je dokazana njih nedolžnost. Sodnik je v tem smislu proglasil oprostilno razsodbo. j Razprava je potekla brez incidentov, jlstotako ni bilo nikakega incidenta 1 pred razpravo in po njej. V mestu je bilo opažati precej policijskega aparata za vzdrževanje reda. Smrtna ki V Sv. Križu pri Trstu so v nedeljo spremili k zadnjemu počitku Ivana Sulčiča. Pokojnik Je bil član polit, društva «Edi-nost», p. p. «Vesna» ter cerkvenega pevskega zbora, kateri se je poslovil od njega z ganljivo žalostinko. Naj počiva v miru! vtensko dobrodelno v draženje* | priredi v petek, 5 t. m. v Bojanu preda-i vanje o alkoholu. Govoril bo naš trža-jški zdravnik dr. D. Sardoč, in sicer ob !&. zvečer v društvenih prostorih (Marijina družba za rojansko cerkvijo); Predavanje se začne točno ob osmih in bo trajalo 1 uro. Zato se ga lahko udeležijo tudi oddaljene članice. Podpisani odbor vabi naše Žene in dekleta, naj pridejo k predavanju v čim obilnejšem mnoge in premnoge težave. Šentjakobska »Čitalnica nam je dokazalu, da se <13 / vztrajnostjo marsikaj narediti. Dosegla je tudi, da se je nj< n dramatični krožek dvigni! na-l dilelantizem, in si je na fa nuČiu zagotovila publiko. Prepričani smo, da bo še nadalje v/trajala pri započetom delu, in da l»omo v i^j sezoni videli S** marsikaj lepega na njenem odru. - r -— GEROLAMO ROVETTA: PAPA' EKSCELENCA Še ta teden uprizori dramatični krožek «C.italnice» to močno dramo v treh jdejanjih. To delo ima svojo umetniško vrednost in je obenem krepko odersko delo. Napetost se stopnjuje skozi prvo in drugo dejanje ter doseže svoj višek v tretjem dejanju. Drama ni globoka po mislili, pač pa je vsa prežeta s čustvom. V glavnih ulogah nastopita g. Terčič i»» igdčna Stepančičeva. V ostalih večjih pa Še gg. Sila, Gvardjančič, Marc in Mozetič. Igro režira g. Širok, inscenira pa J g. C.ernigoj. ______ IZ KRIŽA. (Pevskemu odseku P. P. « Vesne ») Kako naše domačo narodne pesmi vzdra-inijo tudi mlačneje, vzradostijo naš«' starčke, navdušijo mladino in vzbudijo mit oko pozornosti tudi pri drugorodcih, smo se vj-1 prepričali-v nedeljo popoldne pop. pri vi-selem omizju v gostilni F. T.. Vsakdo mora priznati, da je v svetokri-Škem pevskem zboru p. p. «Vesne» mno^o dobrega materijala. Treba pa je samo pravočasno in pravilno uporabiti. Največja napaka pevcev in pevk je: nedisciplina, netočnost ter zanemarjanje vaj s strani Članstva. Te napake pa se dajo z lahkoto odpraviti j in ko bodo odpravljene, bo pevski zbor po-j poln, na katerega bomo lahko vsi Križani ' ponosni. Nafie pesmi so naš najdraži i zaklad, tla si pa ta zaklad ohranimo, se moramo osrčiti ter se otresti vseh slabih lastnosti z h«,_ slom: Hočemo živeti in v nas naj živi odmeva naša lopa pesem. Društvene vesti — D. K. N. Tomaiaseo. Dramatični odsek: Danes ob 1?*. uri vaja v dvorani D. K. D. — Vsi in točno! — Načelnik. — P. P. «Vesna». Pevski odsek. Danes v torek se vr*i skupna vaja v društvenih prostorih točno ob 20. — Načelnik SPORT Športni dogodki pretekle nedelje NOGOMETNE PRVENSTVENE TEKME: Nedeljski izidi: I. divizija: Sparta-Volga 2-1 II. divizija: Tommaseo-Primorje 3-2. Druge tekme se niso vrSile. Bodovanje I. Divizija. Adria Obzor Gorica Zarja Prosvet. Volga Sparta II. Divizija. L T. ». T E T. Z. T. R. G. 1.1. 7. « 4 2 — lfi 5 10 d 4 1 1 10 5 9 li 3 2 1 8 6 8 H 3 __ 3 9 12 H t> 2 1 3 12 7 5 7 2 — 5 8 IG 4 7 1 — t> 7 27 2 Tommaseo Jadran Rocol Primorje Zarja Magdalena Prosek Adria Višava IT. t T. N. T. I T. H. fi. 1. fi. T. 8 ? .— 1 18 8 8 5 1 2 22 12 7 3 1 3 10 16 5 2 1 2 1« 11 0 1 2 3 H 9 3 1 1 1 t> 4 5 1 1 3 5 10 5 1 1 3 5 12 5 1 — 4 r> 11 Sparta-Volga 2 1 (1:1) Pepelčica prve divizije je presenetila vse športnike, ki so prisostvovali omenjeni tekmi, prvič v prvenstvu ni podlegla in je _ četudi s težavo — premagala solkansko Volgo, ki je priftla na igriSče z nekoliko preveliko samozavestjo, gledajoč izid tur-ne-tekme 6-1 v svojo korist. Tempo tekme oster, v obeh polčasih precejšnji premoč Volge, le parkrat se je napad Sparte nahajal za kratko dobo v kazenskem prostoru belomodrih. Igralci Volge so prekašali svoje nasprot-j nike v hitrosti in tehniki, toda primanjkovala jim je potrebna volja v odločilnih trenutkih, posebno pa velja to za obrambo. Rdečečrni so si zabili v glavo rek «biti ali ne bitia ter dali vse, kar so mogli; odlikovali šo se s svojo požrtvovalnostjo in izkoriščanjem nasprotnikovih pogrešk, dosegli | so svoj prvi toli pričakovani uspeh m iz- biisa'i iz redovauja svojo ničlo. Najboljši igralci sporta so bili: centerhalf HriSč« U I., ki je onemogočil vodji Volginega napada Frankota skoro vsako delovanje, oba hranilca in vratar 2erjal Iki je razen Številnih nevarnih strelov ubranil tudi eno enajstmetrovko. Kronologični potek me: Do 8 min. se žoga suče po sredini Igri-Sča brez nevarnosti za obe vrati, nakar -e Volga drži v polovici igrišča rdečečmih do 32 rnin. Tedaj sc Sparta zbudi in potisne svoje v napad. V 37 min. izkoristi levo krilo Stergaus napako vratarja gostov in zabije prvi gol v prazna vrata. Ta ncurpeb podžge belomodre, i S odločno prenesejo žogo v nasprotno igrišče in p*» tminut h*t«-itejc izenačijo s krasnim strelom Cerneta II. Se par brezpomembnih fnz ne menifc rezultata. V T> min. nrugega polčasa zagreši branilce Sparte roko v kazenskem prostoru; 7.vr i;i I I. s težavo odbije močno enajstmetrovko Frankota in je koj nato prisiljen ubraniti z nogo. Supportcrju Sparte ne štedij<> s ylo skanjem, ker vedo, da je njihova četa o-branjena poraza. Premoč gostov do 1T> min. v Iti min. je Volga v obupni situaciji, v zmešnjavi strelja Stergaus ven ob drogu. Toda gol zmage za Sparto je neizogiben vsled nesporazuma med obrambo Volge, na pasažo desnega hnlfa zabije levo krilo Stergaus svoj drugi gol. 6e par minut tuja premoč rdečečrnih. Sedaj je vrsta na belomodrih, ki dobrih 5 minut oblegajo vrata nasprotnika, toda vratar se izkaže kot dober in neprecenljiv čuvar lastnih vra«. Od 25 do 32 min. se igra v sredini igrišča ;> zadnji Četrt ure hočejo gosti na vsak način izenačiti, prikovali so Sparto v njon kazenski prostor.j oblegajo, bombardirajo vrata Sparte n brez uspeha, obrambi: rdečečrnih ne pusti žogi vhod v lastno svetišče. V 4f> min. strelja Franko v desni < i-soki kol, 2erja) ubrani v korner, ki ostane neizogiben. Fuga napada Sparto, k< r-ner proti Volgi, konec. Stanje kotov 7-3 /.a Volgo. Sodnik g. Smerdel prestrog pri rokah prepopustljiv pri odrivanju. S-k. Iz triaikega žlvlienia Nesrečni kolesar)! Krasen, skoro pomladanski dan je predvčerajšnjim zvabil 28-letnega uradnega slugo Alberta Englaro, stanujo-čega v Pončani št. 186, da se je odpravil na Izlet s kolesom v okolico mesta. Ko se je navžil svežega zraku in si dobro razgibal ude, je Englaro zvečer pognal svojega jeklenega konja zopet proti domu. Toda nesreča, ki res nikoli ne počiva, je hotela, da se je dobro začeti izlet žalostno končal. Na strmi cesti, ki se vije od Prošeka proti mestu, so nenadoma odletele «vilice» od En-glarovega kolesa in mladenič je priletel s tako silo na gramoz, da si je zlomil desno lično kost, si pretresel možgane in se tudi drugače precej hudo pobil po obrazu. Na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje je dal pre-neljati nesrečnega kolesarja v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti, ako ne bo hujšega, najmanj tri tedne. — Podobna nezgoda je doletela. 28-letnega uradnika Karla Mrach, stanu-joČega v ulici Gaspare Gozzi^t. 1. Ko je predvčerajšnjim kolesaril po ulici R. Manna, se je na nekem ovinku tako nerodno prevrnil, da si je pri padcu zlo- mil desno nog«) pod kolenom. / avtomobilom rešilne postaje je bil prepeljan v mestno bolnišnico, — Zadnji v jioglav^u kolesarskih nezgod je 28-letni uradnik Dino Zccchini, Stanujoč v ulici Vittorino da Tel tre št. kateri se v nedeljo zvečer, ko se je vračal v družbi drugih kolesarjev iz izleta po openski novi cesti v mesto, ni dovolj umaknil nekemu avtomobilu, ki je privozil za njim. Avto je zadel od strani ob kolo in Zecchini je zletel raz sedlo. Ker se ni mogel sam pobrati, mu je šofer, ki je takoj ustavil, pomagal, v avtomobil ter ga prepeljal v mestno bolnišnico. Tam je zdravnik ugotovil, da ima Zecchini zlomljeno levo nogo, radi česar bo mladenič moral več tednov varovati posteljo. Iz zlikovskega dnevnika V kratki odsotnosti trgovca Alfonza Elia, stanujočega v ulici Battisti št. je predvčerajšnjim neznan zlikovec smuknil v njegovo stanovanje in ukradel iz omare v sobi dve volneni obleki, vredni okoli 1400 lir. Elia je javil tatvino orožnikom na bližnjem komisari-jatu. — Albanec Mara Mustafa iz Tirane se je pritožil na kvesturi, da mu je v nedeljo zmanjkalo iz njegove sobe v ho- tel u «LT ulotij> več škatelj finih albanskih cej resnem stanju v kirurgični odde-'moral sem se posloviti, obljubil pa sem, da vsako leto enkrat Čistijo drevesa po vseli cigaret, ki so predstavljale vrednost lek. Siromak je bil Še vedno V hudem pridem pozneje Ob priliki sem zvedel, da pravilih gozdarstva a ne vrtnarstva, kakor 130 lir | živčnem razburjenju, zato ga ni bilo s l- ™Vca telf* ,eta vsakoda bl 81„hotela občina vzgojiti občinski bo- iov iu. ^ ."^j* * \. . ..P _ vanje v slovenskem jeziku v prvih treh' rov gozd, a ne vrt. Ali misli obč. gosp. od- - Ker je bil v nedeljo lep dan. je za- ,mogoče zaslisati; tudi m bilo mogoče,razrJedjh ljdyke šole noVica pa nas se-'sek, kakor je omenil neki hudomušnež, eebnica Ana Osilla, stanujoča v ulici: dognati njegove istovetnosti, ker msO;veda ni prav niC presenetila, pač pa sem se morda res začeti z lesno trgovino in izko-Torrebianca št. 16, pozabila v mlekarni (našli pri njem nikakih osebnih listin. j takoj domislil pogovora, ki sem ga imel ristiti ono nekdanje sejmišče s par vozovi v ulici F. Filzi št. 13 svojo suknjo, vredno 300 lir. Neznan uzmovič je menil, da Osiliova suknje itak letos ne bo več rabila, zato jo je kratkomalo odnesel. V nadi, da ji bodo policijski organi pomagali najti suknjo, je Osillova javila tatvino na bližnjem komisarijatu. Tragičen samomorilni poskus mešetarja Včeraj zjutraj okoli 5. ure sta dva orožnika, ki sta patruljirala po ulici Set te fontane, našla pod zidom ulice Molino a vento približno 40-letnega moža. ki je krvavel iz velike rane na vratu in več drugih, precej globokih ran na obeh zapestjih. Neznanec je bil tako razburjen in zmeden, da ni bilo mogo- NALI OGLASI GLASOVIRJI tu — in inozemskih tovarn se prodajo po ugodnih cenab. Sivitz, via Istituto 22/1 271 1/™ i- v i.rti«; I pred kratkim z nekim gospodom, katerega borovih tramov in par kvintali sena? Vse Kmalu potem pa jepnsopei v ooim-j jaz spogtuj-€m in visoko čislam. Ta gospod tako kaže, kajti namesto oni prostor še bolj šnico 41-Ietni čevljar Josip Svagetj, sta-!mi je ob tej priJikj pripovedoval, kako so zasaditi z grmovjem in s tem zajeziti burji nujoč v ulici Settefontane št. 315, ki je|na Norveškem stariši sami rešili vprašanje! pot ter nuditi Šetalcem (kadar bi bil drevo-spoznal v ranjencu svojega 40-Ietnega nje ljudskošolskega pouka. Ker je dežela red otvorjen) med skupinami gostega drev-brata Ivana, po poklicu mešetarja, sta- i ob morju in ima neštevilno manjših otokov ja in grmovja zavetja in zaščite pred ne-nujočega v ulici Timeus št. 12. Mož je in polotokov, po katerih Živijo ljudje redko ^znosnim cestnim prahom, kateremu so izpovedal da ie nesrečni brat predvče- naseljeni, ne morejo otroci v svoji zgodnji postavljene sedanje klopi, se drevesa tako r«i«niirri ka/«ti ?nake duševne mladosti tako pohajati ljudske šole kakor! neusmiljeno klestijo in golijo, da je sedaj rajsnjim začet Kazati znaKt uusevne nag ko je goJa skoro v ysaki vag. Da pa prosta pot burji hl prahu med golimi štori zmedenosti, zato ga je v Dojazni, aa m 0tr0Ci norveških starišev vsled tega ne trpe j in se je zopet odkril oni neokusni suhi se mu ne pripetilo kaj hudega, vzel k na ljudsko-Šolski izobrazbi, poučujejo%ta-1 zid v ozadju. Slišali smo tudi originalno sebi na dom. Toda kljub vsej previdno- riši sami svoje otroke doma in dežela ima izjavo, da se to dela radi tega, ker bi sicer sti je Ivan, ko se je zgodaj zjutraj na- kljub temu skoro izmed vseh držav Ev- med nasadi nastalo celo stranišče. (Dragi hajal v bratovi delavnici, nenadoma'rope razmeroma najmanj analfabetov. O,'bralci, oprostite, da se moramo dotakniti pograbil oster čevljarski krivec ter se da tudi naSi slovenski stariši v tem ozi-itudi tega!) O, ti moj Bog! Vidite, pa smo 7 bliskovito nfljHiVn oorer»l no vratu in ru posnemali Norvežane, ter tako nadome-f zopet tam, o čemer se brezplodno razprav-z ouskovuo naglico porezai po viaiu in sU|. pH gvoJih otrocih tisto, kar jim ne bo lja že leta in leta, namreč da ravno to doza pestjin. uasi je ml na man ves Kivav, nu telefo-ipodbili, ker razen ran, zadanih z rezi- jalni. Na vprašanje, kaj dela, mi pravi, da dokler ne pnde poteštat. Omenjamo, da „u obvestil O dogodku rešilno postajo.jlom. Svage.j * ime. drugih g ČT"1" \ malo minutah Je pr,hitel na lice me- Da je skočil ra^ zid ki je na t »tem * „ ^ *re ' , 8VOjeP trgovi- '-=-1- sta zdravnik, ki je ranjenca za silo ob- mestu visok kakih 5—o metrov, bi bil| De .kjer je bila prej trgovina s Črevlji. vezal ter ga dal nato prepeljati v mest- brezdvomno zadobil tudi druge, mogoče; pG poijcah sem videl še par plesnivih no bolnišnico, kjer so ga sprejeli v pre-'smrtnonevarne poškodbe. - Uesii z Goriškega sem knjig in zvezkov, ki so večinoma nerabni, kajti prostori so silno vlažni. Na mojo tozadevno pripombo mi pravi g. Kari, da mora itak prostore takoj izprazniti, ker bo potem tukaj trgovina z usnjem. To pa to; mu pritrdim jaz; za trgovino z usnjem so pa Dokument belite pekom sa Gnilim leta 1713 (takozvani Tolminski punt) Zbral Miroslav Premrou. (Nadaljevanje) V «Edinosti» od 18. feb. 192(5., št.^2 UČENKO praktično v Šivanju hlač sprejme Riko Jerič, Piazza Sansovino št. 2/J1I _272 VAJENCA, za trgovino jestvin sprejme Franc Narobe, trgovec, Trst. via Commer-. ciale 18._iUft KOVAŠKI vajenec se sprejme. Via Anto-nio Caccia 9. i?H9 KUPIM trgovsko hišo vpeljano ozir. hišo dobre trgovske pozicije. Najem ni izklju-en. Zajamčenost. Ponudbe pod «Naprej»: na upravništvo. 270 KIROMANT v ulici Piela 12, vrata 6, pove srečo, preteklost in bodočnost življenja, _'_1583 BABICA, avtorizirana, diplomirana, sprejema noseče. Adele Emerscliitz-Sbaizero, Farneto 10 {podaljšana Ginnastira), lastna vila, telefon 20-U4. . 220 STAVBNO PODJETJE in izdelovanje betonskih izdelkov Leopold Oblak v II. Bistrici sprejema vse v svojo stroko spadajoča dela. Načrte in proračune napravi ob prejemu dela brezplačno. Posreduj.* tudi pri nakupu ter prodaji str " in zemljišč. 227 dvakrat na dan. No, oblast lega ni hotela vlažni prostori kakor nalašč, saj se prodaja Je priobčen prvi dokument od 30. sprejeti kot ni sprejela na znanje niti ene usnje na vago in tudi ni skrbi, da bi se! III. 1713., pri katerem je popraviti ti- i tmiAil n a li K ln<*K nvi.n^k TI T___' i__• x_ VII. ____*___l__1 m__J ' _ 1______ ____ _ __i__a £ —__i S a izmed naših Številnih pritožb. — Bovčani LOZICE NA VIPAVSKEM. pričelo lomiti, če bi bilo preveč suho. Med nadaljnjim pogovorom, ki je bil pa vsaj toliko pameten kot prejšnji, zagledam na ne- Gospoda Eduarda Zvamita je zopet za- ^ ^rSin^ dela nesreča. V soboto je izbruhnil v des- P°,1C1 ai se mi je oopaoia m Ka nem krilu njigovih gospodarskih poslopij! Kovrnašamzi ceno in Dokažem požai- in ga popolnoma uničil. Vrla požar- j fcJSL ?0 K Karl^tao časa oirMule ^ na bramba iz St. Vida je takoj prihitela na > vseh strani slednhč mf io na ^ne z bese-Hce mesta ter je rešila levo krilo in osred-1f^a ^ imej io mi jo^odari-nje poslopje. Gospod Žvanut ima škode zal^m oa v sezi^m eno ^nTviis^ Bravo m V *---- fmelfr^Teli^ IŽtttKari, ^epl hvala - mu ^vrU^e skuTaj T^™ m.«!friZiskladišče za se priviti, da boš od .gube živel; pa si P1V1)' ^S L^l ?! ? gajenju nanoške ti ^ vedno dobro godilo. Zdravo Kari! kaifh Soo^ Sii fiifnal ^Ll POŽara To sem napisal v prvi vrsU radi tega, ker ^ )&8Lk\o i aJt vsled ^biča i ne! nočti kaj P^obnega napraviti kak upoko-! sebnem slu in sicer o pobuni in prihodu nr^previdn^ti pri S^h ^ tudi iz.druzl,.> katere Tolmlncev in Kanalcov z mnogimi dru skovno pomoto v tretjem stolbu tretje strani v 36. vrsti od zdol gor, namreč besedo «razočaranimi» v pravilno «raz-oroženimi». Drugi dokument se glasi tako-le: Gorica, 1713. 9. IV. (F. 134). Nadaljevanje poročila danega 30. preteklega marca (1713) glede upornih In drugih sosedov (dok. Nadaljujoč poročilo od 30. marca, predloženi Vašemu Veličanstvu po po- Nedeljf>ka popoldanska predstava je videla prepolno natlačeno dvorano Trg. doma, skoro samih okoličanov. Ker ne prepletajo drame «Materin greh?> ne dolgotrajni dialogi in ne razglabljajoči sam ogovori, ni niti za tenutek ugasnilo zanimanje med občinstvom. V drami kar kipi neprestano dejanje in si išče razpleta. Tudi pri nedeljski predstavi je seveda želo največ priznanja tretje dejanje, koncem katerega so ljudje burno aplavdirali g. pisatelja. Dramsko društvo samo se je pa tudi resno potrudilo, da je podalo dostojno prvo predstavo drame. Mati, gdč. Kle-dejeva, je zopet ponovno dokazala in še bolj podkrepila naše mnenje o njenih igralskih zmožnostih. Pri nedeljskem občinstvu, navajenem smeha o priliki patetičnega prednašanja tragični!) momentov, je pa vendarle njen pretresljiv klik koncem tretjega dejanja zadušil vsak neumesten posmeh. G. Košuta je že po svojem ostro-določe- nih prednašanj znanec goriškega ob- de *e ne prav starega upokojenca po Go-|isti občinski upravi v čast z'zadoščenjem janja in navijanja Bandelovega in nje- činstva. Le glas mu je bil preveč moški rici in okolici.« Kako se vam to dopade? ugotoviti, da je končno vendar tudi to en- govili podrejencev, kar je od leta do za 19-1 etnega fanta. Vendraminov —'Jaz to xe,° rad berem, moja žena pa je krat urejeno in da Imamo že nekaj tednov leta naraščalo; in ker se jih je ali z iz- hlapec je bil vseskozi na mestu, pa če-!yedl?0 vsa solzna od smeha kadar prebira res zadovoljivo, da celo krasno raz^vetlja- vršbami ali zaporom silUo k liadalje- 1«. • t M ilnlinvn ZOBOZDRAVNIŠKI ATELJE, Rbert Berka, Gorica, sedaj Corso Verdi 36. - Lastnik se je specijaliziral na Dunaju, bil več It1* asistent zobozdravnika dr. Pekla. Laboratorij otvorjen že 1918, Sprejema o>J t>. do 12. in od 2. do t>.. ob nedeljah in travnikih od 9. do 12. 258 blagovoli uganiti brez zamere! vsak čitatelj sam. Pa la svojo produkcijo IDRIJA i IZ AJDOVŠČINE. Po opravkih In drugo j Že večkrat se je omenjala v tem cenj. li , IW1JW ....... Pred nekaj dnevi me je vprašal gospod stu naša klavrna električna razsvetljava, mogli opaziti, istega srca in istih misli, P., če berem «Edinost». Ko mu povem, da čemur je bila vwok dejstvo, da naša občin- in veCina kakor srao mogli zasle_ gimi s sosednih hribov, broječih do 6 tisoč in več, moramo s pričujočo pošto Vašemu Veličanstvu sporočiti, da je pretežna večina kmetov, kakor smo 4. MARCA T. L. OB 1». PR. se bo vrAlla v sobi 30 tukajšnje preture prisilna draf.ba nepremičnine tab. št. 859 k. o. Rocol (ville pol. Št. Stil in hiSe pol. St. 862), cenjene na vkupno L 110.839.85. Najmanjši ponudek. znaša polovico, vadij pa desetino cenilne vrednosti. Podrobnejši podatki so na razpolago v sodni pisarni in pri odvetniku dr. Josipu Wilfanu. 2t>r. 9B JEZIKI HI lip i JUTRI | i I kmeta, manj gospodarja. Igranje vsen j kupova, ovratnike"pri Oehlerju. Ko mu ii- trama na'Hublju» za dobavo električnega Utt VUF" V ostalih, posebno pa strica, je pričalo o javim, da tudi jaz prav rad prebiram «Iz-; toka za en del našega trga, tako da je sedaj in> kar nas le prevzelo, je, da res natančni proučitvi drame. Čargo- prehode«, ker najdem v njih precej pikrih! občinska centrala znatno razbremenjena in morejo deloma prostovoljno, deloma vanju teh strogih davščin, smemo sumiti, da bi lahko znova vdrli v mesto resnic in zdravega humorja — me prosi/se nje tok uporablja za ostali de) trga. naj se piscu «Izprehodov» enkrat javno za- j Vsled tega bo samogla občina odslej zado-hvalim .kar ob tej priliki prav rad storim, stiti tudi raznim novim prošnjam za na-Na to sva se ločila. Ko sem potem premiš- j peljavo električne luči. Tako so n. pr. dobili Ijal o najinem pogovoru, sem postal res-j tudi sodnijski uradi električno razsvetlja-nično jezen. To pa zaradi tega, ker noče vo, kar je bilo res te skrajno potrebno. Da nobeden upokojenec iz našega mesta rav-;se pa dobijo tudi še sedaj nezadovoljneži, no tako lepo opisovati svojih izprehodov. j moramo tudi omeniti. Eni trdijo n. pr., Kakor da bi v Idriji ne bilo nobenega u po- j da se godi enemu delu trga krivica, ker kojenca, ko vendar srečam »tiri pri vsa- j zažene ena centrala svoje «kalu» morda nekem koraku, kadar hodim po mestu. O, v kaj minut prej ko druga, radi česar da rudarskem mestu Idriji je — poleg ljudi, imajo drugi ta čas še temo. Drugi zopet ki že 50 let opravljajo svojo službo — do- trdijo, da je luč iz nove centrale lepša, da pa volj upokojencev; saj jih je kar Štiri kale- plačamo vsi enako. itd. Ja, Bog pomagajl gorije. Imamo namreč: stare, Še ne prav, Se bo treba pač še bolj modernizirati in stare in mlade upokojence in slednjič še spojiti obe elektrarni oziroma turbini s te-upokojence brez pokojnine. Toda takega lefonom. Priporočamo tudi to slavni občfn-upokojenca pa ni v Idriji, da bi vsaj enkrat ski upravi v pretres in se ji obenem zahva-opisal svoje izprehode, ko vendar idrijski 1 ju jemo za lepo luč. upokojenci nimajo druzega dela kakor ho-~j va scenerija v prvem dejanju je vlila Čudno dosti prostornosti ozkemu odru in se je prav prijetno dojmila, ker so v njej opuščene naše stare običajne ša-blonsk" kuliserije. Teh par pripomb za danes, dokler ne spiše za nedeljsko številko našega lista strokovno pero iz-?rone kritike o delo samem in pa tudi ha činu igranja prve predstave. RENČE. Pevsko in tamburaSko druStvo «Svobo-ili> priredi dne 7. marca FinŽgarjevo dramo «Razvalina življenja.» S tem pokaže ■lru$tvo, da nadaljuje na svoji poti dosedanje obilne delavnosti. Ni dvoma, da bo občinstvo z obilno udeležbo pokazalo, rta zna ceniti trud igralcev. BOVEC. Način, potom kalerege mu zvezani z ostalim svetom je vsekakor neznosljiv. Imamo korjero, katera vozi pa le enkrat, v , , . . . ... na (lan; upravlja jo neki g. Ptasina. Opo-i janKo Di na pnmer, upokojenci __________________________,„____ zar j amo pristojna ohlastva. da je bilo jjlede! P18?™!1 8V«?J križev pot po raznih uradih, ho olepšanja našega, trga in tudi v varstvo slabega poslovanja poštne zveze in vožnje1?™^ sprehode od trgovine do trgovine, pred burjo. Tako se je znatno olepšal Lav-potuikov. vloženih že vse prepolno rek ur-i ko mJCe noče več ničesar dati na upa-)ričev trg in se je tudi vzgojil majhen dre-7ov in pritožb. Čudno je Jo. kje so končale «nje' Pos*bno zanimiv bi bil tudi recept, vored na nekdanjem sejmiSču pred cekvi- j)o katerem se np 10 mesecev 7 veliko dru- jo. Namen je bil prirediti tu s časom maj-žino živeti brez pokojnine. j Len parić, ki naj bi nudil oddiha v polet- Ker ni upanja, da bi kak upokojenec o- j nih dneh in večerih onim, ki ne razpola-pisal svoje izprehode - bom pa jaz enkrat gajo z lastnim vrtom, posebno pa tujcem .... ... „ .opisal svojo pot po opravkih, kaiti jaz nik- in letoviščarjem. Res je, da sta vojna in Dokier je upravljal postno korjero prej- J. r r.e hodim po mestu brez opravkov, — 'burja znatno ovirala razvoj teh nasadov, »nji zakupnik, je vozila kornera vsak dan Svojih izprehodov pa ne morem opisovati, toda res je zopet da bi se drevored vendar dvakrat, sedaj pa vozi g. Rosina samo ker nimam nikdar časa hoditi na izpreho- že lahko enkrat uredil in otvoril za sploš-krai „t, iliin. tuko da smo j>risiljeni mi B.»v- Evo torej! Zadnio *redo dopoldne prej- no uporabo. To je splošno mnenje in ne ^ai.i izgubiti vedno po tri dni kadar se finie«ra meseca sem hodil tako po opravkih vemo, zakaj se to ne zgodi. Ravno sedaj bi podamo po opravkih v Videm ali pa v Go- po našem mestu. Moja prva pot je bila k bil primeren čas za to. Ali pa se morda ča-Kei, Je nemog^e dobiti j)rav,h( neki gospodični, s ketero bi bil rad govoril, ka na poteštata, da bodo ^i, ki to sedaj 117; Z* ifin1« 1 eU" Moji opra7ki so fa?Jbo^ ^ vedno taki, da še lahkVizvršijo, ob vsako besedo? Po dru- Pai* k, k o gospo- gi strani pa se z žalostjo opaža, kako se ti krat in opravljale vožnjo posme Korjere m sicer aevef ie bila gospodična še v postelji; katerim se izroča uprava. Zdi se, prisiljeni poleg mesta oškoditi tudi hiše po grofiji z jadnim opustošenjem dežele. V teh dvomih in nevarnostih, ter pre-mislivši, da nikakor nimamo moči za odpor ne le proti splošni ustaji, ampak tudi ne (kakor smo v prošlem javili in nas izkušnja uči, pa naj rečejo drugi har hočejo) proti delnemu številu, ki je vstopilo v mesto ter je je takoreči preplavilo, uvažujoČ tudi naklonjenost (Dalje na IV. strani) Poslano*) , Podpisani preklicujem vse žaljive besede, ki sem jih izrekel dne 7. februar- Ker pa nismo vajeni preveč hvaliti, mo-diti na izprehod. Čemu bi pa pravzaprav ramo isto obč. upravo oziroma gospodarskima zvečer v gostilni, proti g Godina Iva-delali. ko je v Idriij toliko mladih, zdra- odsek tudi nekoliko potipati z druge strani. Po dolgem upiranju se je pred par desetletji telovadni občinski odbor vendarle o-1 odločil gojiti, kjer mogoče, nasade, to v sv£ vilj, delazmožnih ljudi, ki nimajo dela? Kes žalostno! vse te pritožbe, da jim ni sedaj nikjer nobenega sledu. Poizvedovali smo glede njih pri Cedadskj podprefekturi in pa pri videnimi prefekturi pa ni sledu. — ------ „v. -lumiu »uvarai s •-.ui i k -h ko gospo- gi strani pa se z faloeflo opaža, kako se ti nJ iLPonudilo že par- dično. r(, pot sem biJ pa nekoliko uštel. mali, a radi burje tako težko vzgojeni na- ^ začetku, da boco k wilo ** ^odaj - je bila šele * na sadi. takorekoč uničujejo po neveščakih, le vožnjo pofttne korjere ,n sicer aevet -- je bila gospodična še v postelji: katerim se izroča uprava. Zdi se. da se ,nu iz Skednja in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. (308) Sancin Andrej, Skedenj 35. i Novi tečaji M | | lOLA BERLITZ | 1= Zasebne in skupne lekcije = Vla Terre bianca N. 21 - Tst S S Vpisovanje dnevno od 9-21 S kllBB JEZIKI ■illHiS plačuje ALOJZIJ POVH, Piazza (iaribaldl Z prvo nadstropfe Pazit«- na naslov! Pazits nn na.dov! EBi: 1 It flaak« pod t«ai atriotoa od|oviri« on4> ■lltve U toliko kolikor ao sakoo volova. Tužnim srcem naznanjam, da je danes ob 7. zvečer preminul moj mož, gospod Slavoi Makarović učitelj Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v sredo 3. t. m. ob 3. popoldne. CRNIKAL, dne 1. marca 1924. Toni©«, žena. Dušan, sinček. Zobozdravnik Med. D. dr. D. Smol specijalist 28 ustne in zobne bolezni perfekcljoniran na dunajski Kliniki ordinira v TRSTU Via M. R. imbriani 16,1. (prej Vla S. Glovaani) od 12 In od 3-7 7 » g-jiMEna—i mi J— I—U M hk.IM Zsstaons listke, kron, srebro, zlato, briljante kupuje in plačuje po najviSjih cenah Albert Povh — urarna Trst, Vt« Nanlni 2 ') PODLISTEK JI "LES V KUNE: (14J Skrivnostni otok Nabiranje ni bilo težavno, ker ni bilo treba lomiti vej z drevja, takaj povsod naokoli je ležalo polno suhljadi. Kuriva torej ni manjkalo, toda prevodnih sredstev ni bilo. Suhi les je bil gotovo zelo gorljiv, lato Ka je bilo treba nanesti v kamine v veliki množini, vsekakor več nego sta ga mogla dva Človeka znesti. Na to okolnost je Harbert opozoril mornarja. «No, je rekel mornar, izmisliti si morava pač sredstvo za prevoz lesa. Za vse t treba najti sredstvo. Če bi imela voz ali In, bi bila stvar kmalu rešena. — Saj Imava Že reko! — ga je opozoril Harbert. — Res je, Jo odgovoril Pencrofl. Reka je za naju pot, ki gre sama naprej, in hl*o zastonj Iznašli splavov. — Toda naša pot teče zdaj v nasprotno »mer, ker plima £e vedno narašča, je omenil Harbert. — Torej, ni treba drugega, kakor da počakava, da voda vnovič pade, je odgovoril mornar, m potem bo nesla naš les b kaminom. Pridi, da »i napraviva tovorni *vlak!» Mornar je £el naprej, Harbert mu je fcivdil, dokler nista prišla do onega ostrega ovinka, ki ga je tamkaj napravljala voda. Oba sta vsak po svoji moči nanašala k bregu snopja lesu. Tudi ob bregu sta našla v travi veliko subljadi. Semkaj ni bržkone 51 aikoJi stopila človeška noga. Pencroff je fcAČel takoj sestavljati svoj tovorni vlak. Tam, kjer je brežni rtič štrlel nekoliko naprej v strugo, je voda napravljala mirujoč vrtinec. V ta vrtinec sta mornar In mladenič nansla nekaj večjih in debelejših debel, ki sta jih zvezala z lianami. Tako je nastal nekakšen splav, kamor sta naložila toliko lesa, kolikor bi ga moglo nesti dvajset mož. Crez uro je bilo delo končano in naložena drva, ki so bila privezana z nanovo napravljeno vrvjo, so čakala, da nastopi oseka. Do tedaj pa je bilo treba čakati še nekaj ur, zato sta Pencroff in Harbert sklenila, da se vzpneta na višji obrežni hrib, odkoder bi se mogla razgledati po okolici. Natančno dvesto korakov za večnim kolenom je granitno gorovje prešlo v skal- I Harbertu vzeti vsega upanja, je rekel : no grobljo in se izgubilo v položnem po- «Brez dvoma je naš inženir mož, ki si je bočju ob parobku gozda tvoreč nekakšne J znal pomagati tudi iz takega položaja, iz naravne stopnice, po katerih sta se Har- — bert in mornar vzpenjala navzgor. Ker sta imela oba močna kolena, sta bila že v nekaj minutah na vrhu in Sla do ogla, ki je tvoril ustje reke. Ko sta bila gori. sla najprej pogledala na ocean, ki so ga preleteli v tako strašnih okoIŠČinah. Z ganotjem sta opazovala se- ka ter ega šiti!...» bi se nihče drugi ne mogel re- Nato se je ozrl po obali in z uajvečjo pozornostjo promatra!. Pred njim se je razprostiralo peščeno obrežje, ki je bilo na desno od rečnega ustja obkroženo z vrsto kleči. Skale so bile že napol v vodi in so verni del obale kjer se je bržkone doiro- bi,e P°dobne velikim dvoživkam, ki se vadila nesreča. Tim je izgini! Cir SmitlT Z i ,jajo v Piškotu. Naprej, preko teh kleči, očmi sta iskala, če bi bil kje kakšen osta-!be Je morJe nek zrakoplova, katerega bi se mogel oprijeti človek. Nič! Morje se je razpre^ stiralo pred njima kakor neskončna vodna pustinja. Tudi na bregu nista nikogar videla, ne poročevalca, ne Naba. Bržkone sta bila oba v taki razdalje, da ju ni bilo mogoče opaziti. «(Notranji glas mi pravi, je vzkliknil Harbert, da se takien neustrašen mož, kakor je gospod Cir, ni kar tako meni nič lesketalo v solnčnlh žarkih. Proti jugu je prekinil obzorje naprej štrleči rtič, zato ni bilo mogoče spoznati, Če se je zemlja še dalje v isti smeri raztezala, ali pa se je obrnila proti jugovzhodu; Če bi bila resnična zadnja domneva, potem bi tvoril oto nabrežje podolgast polotok. Na severni strani zaliva je bil razgled na obrežje bolj odprt in obrežni obrisi so se izgubili očem v dolgi bolj okroglasti črti. Obrežje je bilo tam videti bolj ploščato, tebi nič, utopil. Gotovo je pristal kje ob 'ao'^ « ^SS&AJ^S^t bregu. Ali ne, Pencroff? j qo * imtue^ad Mornar je žalostno odmajal z glavo. On P°*azaie " vode. ni imel več nobenega upanja, da bi še! Pencrof in Harbert sta se obrnila nato kdaj videli Cira Smitba toda ker ni hotel uroti zanadu. Njun pogled se je ustavil najprej na visoki gori s sneženim vrhom, ki je štrlel v nebo kakih ftest ali eedeui milj daleč mesta, kjer sta stala Peurroft in Harbert. Nižji del pobočja je bil v razdalje dveh milj" od brega, bržkone z gozdom poraatel. Vedno zeleno listje je razprostrlo velika prekrasna ogrinjala po površju pobočja. Od gozdnega obronka pa dci gornega roba so rast le po planoti nepravilno razmetan«.' skupine dreves. Na levo se je tupatam svetlikala voda majhne reke in zdelo se je, da vodijo njene ka časte vijuge do vznožja velike gore, izpod katerega bržkone izvira. Na mestu, kjer sta pustila svoj lesni tovor, se je njena struga prerila najprej skozi granitno * leno. Na desnem bregu so se dvigale stene gladko in strmo v višino, na levem ho se polagoma nižale, prešle v posamezna skale, te v grobljo in groblja je prešla končno v obrežni pesek, ki je segal do ogle obale. — Ali smo na otoku? je rekel mo»-ii*z skoraj sam pri sebi. — Vsekakor pa je zelo razsežeo, je odgovoril mladenič. — Otok je otok, pa naj je Še tako veliki/ je rekel Pencrofl. tVaSega Velifianstva, razvidno in odredbe, došle nam 7. t. m., smo mislili na vse izhode in najmilejša sredstva, 'da bi se zavarovali pred novo pobuno In vstajo, katere se moramo, kakor zgoraj VeCeno, bati; s prijetnim zagotovilom, da ne bom jaz, namestnik, dovolil nobene izvršbe niti vojašk« pomoči zakupnikom in dacjarjem v sluCaju, da bi jo prosili, in v veri, da sem z zadnjo pošto izvestil svetovalatvo glede bede in istinite nezmožnosti, ki j« čuti dežela za plačevanje navedenih davščin; kakor tudi v veri, da bi s pričujočim le ponovil isto, pa v nadi, ki jo morem Imeti, da bomo iz teh razlogov od ce-earske milosti uslišani in dvignjeni: &mo razposlali vsem gosposka m v v*eh krajih grofije, tako goratih kakor v ravnini, Patente, da na podlagi takih razlogov z iskreno gorečnostjo prepričujejo podrejene in podložne svoje in naložijo vse to tudi župnikom, vikarjem in kapelanom in k ur atom, da te moje besede in izjavo proglase s priž-nic in na drugih krajih ter javljajo ob vsaki priložnosti svojim župljanom, z zvestobo dolžno cesarski hiši, in z versko gorečnostjo delujejo na to, da bodo župljani sami zvesti, mirni in pokorni, kakor so bili vsi njihovi predniki Vašemu cos. k atol. Veličanstvu. Odločili smo se za to sredstvo, ker se je meni videlo prav v pričujočem položaju milejše in potrebno, da se pomirijo pobune in nemiri večine, a to v javni seji številnega plemstva, ki je je odobrilo in priporočilo tem bolj, ker bi mogli po izvestilih, ki mi jih je dal dav-kar pl. Hoglovič, podložniki iz Tolmina in iz gospoščine kanalske napraviti nove poskuse toliko glede starih cesarskih pravic, kolikor glede davščine imenovane po domače Novica, katero je plemstvo pobiralo za 16 vojščakov posadke, in ker se — po'tem, kar moremo opaziti — skuša pod raznimi pretvezami novo združitev, zakaj prošle dni, ko smo menili, da je vsaka pobuna končana in razhlajena vročica* so se nekateri s hribov nad Solkanom spustili doli, da razdenejo Bašinovo hišo, to jc vdove, ki iztirjuje navedene davščine, in iz razloga., da se jim povrne, kar so plačali za prešiČje meso, so nameravali razde jati hišo. Na to nenadno ievestilo, ko sem jaz, namestnik, z drugimi plemiči v stolni cerkvi prisostvoval propovedi, smo se odločili potem, ko smo gradišćansko vojaštvo že poslali nazaj, za to, da pošljemo tja samo-stanca jezuita, namreč o. Sod ar-j a, in dva oo. kapucina ter druge meščane, ki so dobro razumeli in govorili slovenski jezik, da jih milo in prijazno odvrnejo od nameravanega razdejanja ter jim v mojem imenu obljubijo, da bodo odškodovanj ako je navedena vdova kaj po-tirjala po vstaji. Tako se je imenovanim, tudi z jamstvom, posrečilo jih prepričati, da so se vrnili domov. Četudi bi se bilo dalo s silo razgnati mnogobrojne došlece, vendar pri obstoječih razmerah, ko smo sumili, da bo vstaja splošna, zagotavljani Vaše Velinčan-stvo, da smo smatrali to sredstvo za najboljše. Hoteli so se poslužiti tudi drugih pretvez, celo da poberejo v mestu ostalo kamenje razrušene Baadelove hiše, ter so neKateri drzneži večkrat prišli zanašajoč se na sodelovanje drugih; pa i udi to smo s prijaznostjo odpravili... Zagotavljam Vase Veličanstvo, da bi bilo prišlo do zelo težkih neredov vsakokrat, kadar bi se poskušali upreti divjemu izbruhu predprošle združitve, ki se je udejstviia z razrušenjem Lkin-rtelove hiše najprej v mestu in potem v Števerjanu hiše barona Taccd, pri čemer so se hoteli v prvem slučaju lotiti drugih hiš v mestu, grozili celo moji, liamestnikovi, in v drugem slučaju, da se vrnejo in pozovejo one, ki so šli iz mesta ter se napotili domov, nazaj za ponovno združenje, kakor so sklenili, kar bi brezdvomno tudi storili v času, ko.nismo bili gotovi svoje črne vojske, pa tudi ne one iz Gradiške, ker so kmetje in so došli šele po razrušenju navedenih hiš. Tudi se je del gradiščanskih črnovojnikov javno izrazil, da niso prišli, da gredo na Tolmince v teh bremenskih zadevah, ampak bi Tolmince pozvali na pomoč, ako bi jih njih ftnez1) njim naložil. Po tej resnični razložitvi more Vaše Veličanstvo razumeti, v kakem položaju je bila naša moč, in da se nikakor ni bilo mogoče upreti niti pomagati oškodovancem zunaj mesta, razen z ukazi, izdanimi od mene, namestnika, pod kaznijo cesarske nemilosti, izgube življenja in blaga, da se ne pridružijo Tolmincem ter da z njimi ne govore, ampak izkažejo svojo dedno zvestobo in se celo uprejo, kakor so to storili nekateri iz Brd in se izkazali pokorne; in kdor ima le malo razsodnosti, bi predvidel, da bi se, — ako bi poskušali v vretju pobune kak odpor, potem ko so šli iz mesta, ko smo jim dovolili, kar so tirjali, to je konje in sol in pa za-tvorjene osebe, kakor tudi v Solkanu ujete ljudi — iz neprevidnosti znova vnel ogenj in z razdraženostjo, ki smo jo odvrnili, vnelo maščevanje proti posameznikom in vsem. To se je izkazalo, potem ko smo izdali na prošnjo grofa Jer on a della Torre in barona Taccd stroge ukaze Krmincem in drueim vasem za obrambo hiš enega v Spesi, a J) Gradiška je bila v tem času svoja kneževina pod knezi Eggenbergi 1647-1717. enega v KrnUi, ko so Krmišči m iz drugih vasi prišli k meni, namestniku, z izjavo, da se bodo — ker so jim tolminski pobunjene! žugali, da jim upropaste hiš« in polja — branili na svoji astnini, ter se ne morejo podati branit tuje, in resnično, jaz jim nisem vedel kaj ukazati na navedene mi razloge. Da se torej izognemo Škodi mesta in dežele, smo se odločili za zgoraj omenjena sredstva, med tem ko vsakdo ve, da bi v slučaju nove pobune, le-ta bila številnejša in nevarnejša, ker bi narod bil bolje oborožen. V tem slučaju bi svojo dolžnost storilo i plemstvo i meščanstvo, ali vedno v dvomu, da se ne more upirati, ker je mesto brez zMot lit povsod odprto. Kar se pa tiče gonilnega vzroka te vsta je, ne moremo zamolčati Vašemu Veličanstvu, da je istinito beda in nezmožnost te grofije 1 olika, da moram po svoji dolžnosti to javiti Visokemu svetovalstvu, poleg izsiljevanja dacjar-jev pri iztirjevanju davščin. To je stanje stvari, ki so se do zdaj vršile... TrlaškI blagovni trg F. G. - V Trstu, 1. 111. 1926. Kolonijalno blago. - Poslovanje v kavi se je začetkom preteklega tedna pričelo z izrazito čvrsto tendenco, ki se pa ni mogla uveljavljati pri riadaljnib borzuih sestankih. Cene terminske kave so nazadovale za 22 lir pri 100 kg. Sobotni zaključki so bili: marec L 070—998, maj 960—904, julij 927—934, september 882—887, december 862—8l>7. Gotovo blago je poskočilo za 10 L. Santos superior je nazadovala za 10, a Rio srednje vrste za 20 lir. Notirala je: Santos prvovrstna L 1320—1370, ista Superior 1270—1320, ista navadna 1190—1270, ista nižje vrste 1140—1190; — Rio drobna L1160—1210, ista good 1110—1160, ista sred- 1060—1080 1250—1500, gorgonzola 800—1200, isti svet 750—1300. sardski ovčji (flore) 1200—1500. Itlž in sladkor. - Riža se je pridelalo v Italiji 0,300.000 metrskih stotov. Letošnja letina je bila tedaj za 385.000 stotov viSja od one iz leta 19fc4. Producenti pa kljub obilni letini nočejo znižati cen. Opaža se sicer v kupčiji z riže i u neka mlačnost, ki bi jo lahko istovetili s stagnacijo. TriaSki trgovci domnevajo, da bo inozemstvo zbilo sedanje visoke cene. Riž italijanskega izvora notira: bleščeč extra L 245—250, bledeč 11. - 235—240, isti III. - 230—235, Ca-rolina 325—39&. Za 10 lir pri stotu jo nazadovat Burma št. 2, ki stane L 190—195 za stot franko skladišče Trst. — Sladkor italijanskega izvora je ostal pri L 640—650 za metrski stot neizpremenjeu. Ol* in oljnato pogačo. - V Italiji se je letos pridelalo okrojjr 9 milijonov *totov oljk napram 13,560.000 stotom v letu 1924. Letošnja produkcija oljkovega olj« se bo gibala okrog 1,600.000 Iti. Pridelek bo tedaj za približno 30% nižji od onega iz leta 1924. Kupčija z oljkovim oljem je pa kljub slab-j5e izpadli letini izvanredno mrtva in zaznamuje se. eelo padajoča tendenca. Oljko-vo olje najboljše vrste stane 1010— 1250, isto navadne vrste 900—1010, isto iz grških otokov 800—880, špansko 780—930, dalmatinsko 850—900, Istrsko 900— 9M. Sezamov o olje (domači pridelek) 960—-735, ara-hidovo inozemsko jedilno 020—080. isto domače 700—760 in cvetlično (soja) inozemsko L 560—620 za 100 kg. — Oljnate arahidove pogače (Rufisque) 105—109. se-zarnove svetle 102—za 100 k? franko vagon tvornica. Milo in svočo. - Kandijsko milo v zabojih od 50 kg L 420—480, marsiljsko I. - 430 do 500, isto II. - 400—460, barijsko 1. - V20, domače I. - 400—450, navadno domače II. -380—430, domače rumeno I. - 400—440, isto II. - 360—420 za 100 kg. — Svečo: Mira 11. L 330—420, neapoljske 300—340. Perutnina in jajca. - Dovozi perutnine niso bili preteklega tedna tako izdatni kakor navadno. Cene so radi tega poskočile za približno 30%, kar bi značilo okoli L 13.50 za kg. Jajca so se ponovno pocenila. Na debelo stanejo 50—55 stotink, a na drobno 00—65 za komad. Prvovrstna do- DAROVI — Veselo omizje je nabralo v nedeljo za Klub Esperantistov L 36.40. Posnemajte! Prisrčna hvala. -— Mesto rvetja na grob pok. Zofije A-bram daruje družina Lenardon, Braivde-sia L 6 za DijaSko matico. Denar hrani u-pravništvo. •— Ker ni hotel g. Kravos sprejeti določene sodniške pristojbine daruje S. K. Val L 10 za «Solsko društvo«. Denar hrani u-pravništvo. — 7.a fond «Istarske Riječi»: Na dan Sv. Save na predlog Dragotina Bordona se je; nabralo v ožji družbi istrskih domoljubov v Šiški (gostilna pri Zvonku) 335 dinarjev za fond «Istarske Riječi». Da bo snesek malo včji, je gostilničar Zvonko dodat 100 Dinarjev. Živeli darovatelji! JAKOB PERHAUC velika zaloga vina, Žganja In likerjev mtar.ovljeni leta ItfM Trot* Vio S. ▼. Kldlas «, tolofon Vedno v »slogi In po c?nah izven vsake konkurence : pristen istrski troplnovec, kraiki ferinjeved kranjski sflvovec. i Lastni Izdelki i šumeča vina kot iampanjec, šu-' meči istrski refožk, Lacrima Crlsti in druga Spoclolitotoi Jajčji konjak in Crema marala te1 raznovrstni likerji in sirupi, kakor tudi PRISTNI MALINOVEC itd. (671 Spominjajte se ob vsaki priliki Najvlije cene plačujem za v S£ O kun, zlatic, lisic, m^mm v fl - ■__i dihurjev, vidar, .Dijaške Matice jazbecev.inačk va- ■ veric, krtov, divjih nja 1080—1110, ista navadna se a 100 kg.—Kakao je ostal neizpremen jen: sežejo v izjemnih slučajih tudi 70 cent, Bahia L 575—000, Tbomfe 600—025. — Di- za komad. Sare. - Sladka skorja regina I —IV. — volna. - Tržišče volne je precej mrtvo. L 2000—2200, zanziharski khnčki 1250, Zahteve trgovcev so poslale zmernejšo, španska paprika 700—900. Cena popru je Kupci pa nočejo plačevati zahtevanih cen, v zadnjih dneh nazadovala za 400 lir pri kj -e vedno vjgje ne^0 inozemske. Uma-metrskem stotu. Crni Singapore je notirah ^navalna albanska stane L 11—1:», tlal-L 1440, beli 1740 batavski *******8ffilHSI JfaS—10, istrska 7—8, Čriiogo*** tokski beli 1760, Tellichherry 1,00—^0 skadrska 11.50—12.50, črna in jag- za metrski stot. Tendenca v popru je iz- njegja L 9—10 za k«. Izprana volna: albanska L 20—21, alepska 19—20, dalmatinsko 20—21, istrska 19—20, Črnogorska 20 -21, Predno nakupite kuhinjske potrebščine, obiščite dobroznano tvrdko IVAN KERŽE v Trstu. Piazza San Giovanni it. 1 ki ima vedno v zalogi kuhinjske potrebščine vseh vrst aluminija, emajla, porcelana, steklenine itd., pripravne tudi za priložnostna darila. 192 — Prepričajte se o nizkih cenah In točni postrežbi — Zaioga neprekosljivih ŠIVALNIH STROJEV I. R. I. Mundlos CERVELLINI Trst — Via M tirat t i — Trst 4' Tip „Central" s tuljavo, pedalom, podsta^ j korn L 620.— z jamstvom 160 In domačih zajcev. D. WINDSPACM Trsi, Via Ce&ara Battisti st. 19 II. nadstr., vrat j 15 Sprejemajo se pošiljatva po pošti TrMa milnica in hranilnica reglstrovaua z*druga z ouicjenl n poroštvo a itraduf« v tvoji lastni hiši ulica Torrebianca 19, I. nacist. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoCi račun in vlo>» za Čekovni promet, ter jili obrestuje variredno slaba iu radi teg:a se pričakuje Se nadaljnje padanje ce«. Južno sadje in agrarni. - Stagnacija kup-fcije z južnim sadjem se nadaljuje. Tudi v tej pauogi se opaža pomanjkanje likvidnega denarja. Kupčija, ki je bila z ozirom na bližajoče se velikonočne praznike koncem preteklega meseca navadna, še precej živahna, jc sedaj popoJnoma mrtva. Zdi se, da trgovci že niso prodali svojih božičnih zalog. Radi tega tudi nočejo dovoliti po producentih zahtevanih cen. Inozemstvo JAKOB BEVC urfirna in zlatavaa Trst, Catnpo S« £3acomo 5 se še ni zganilo in za enkrat ni preveč v ^^ „„ _ _____ naklonjeno visokim cenam. Zelo so posko-j giave," a ^doigimi 'bedriTtežina išta) Čile smokve Calamata. To se je zgodilo L 1350, iste okrogle bvez glave in macedonska črna 17-18, sardinskn —20 za kg. * Kože. - Tendenca v gov.ejili ko/.ait je s, . ,. . .. .. , ozirom li u slabo kupčijsko poslovanje z f1^ v vsak« 'nuofrm !>oceunh usnjem izvanredno uVna, Tukaj nave- ^^iH&e. T255 dene cene so večinoma nominalne. Volov-j_ ske kože sveže in sol jene do i>0 kg .; -Bel trija «d 112 76 do 113 23: Paiiit 75 do 92 2A LomUn od 121.—do 121.1» : York 24.90 do 24^-. Španija od 3*9.— — dv 37.—; Berlin od D. - do 595.— ; Bn5i*rešt od 10.25 do Praga od 73.70 do 74-1' : Odrska od 0.0;M7 do 0j';k'»2: Dunaj od —.3:4» do —.'o » t; Zagreb od 43 do 4i.2o. Renečusk« obveznice 6>.3C. VALUTE: 1 rs t; i. marca. — Avstrijske kron«* oi 0.0347 do 0.03"»3; dinarji od 43.7do 44.25; dolarji od 24 75 do 24.9 ; novci po 20 frankov od 95.— đ» — sOrinrf unt i&mliasrod liO.75 do Hi.—. t............... : izvršuje vsajlskarska dela v najmodernijem, stilu kakor : j tudi v Večbarvnem tjsku^Razpolaga> z najmodernejimi stroji, j lokami. Lynotype, stereotvpijo ter rotacijsk.m strojem, j : Vsa naročila se izvršujejo točno In po zmernih cenah. ; Ulica S. Francesco d' Assisi 20 IZŠEL JE: Roman v treh delih NOČ PRETEKLOSTI Soisala V. 1. Kriianovska. Is ruščine prevedel IVAN VOUK. Cena L 6'—. po poŠti priporočeno L 7*40. V inozemstvo L 8*60 proti v naprej poslanemu znesku.-Roman je izdala Is zaloSila Tiskarna Edinost. - Prodaje: TIskarna Edinost v Trstu. Via S. Francesco 20 1., - Knjigarna J. štoka, Via Milano 37 in Zen. dobr. udruženje v Trstu, Nar. Knjigarna. Gorica, Carducci 7. - Kraigher Josip. Postojna. v orlelaalae platnice (cen« I- »O—> se dobi v knjigarni STOKA.