Naši dopisi,
Na Dunaj i 23. julija. — Uradni Dunajski časnik, izdan 14. julija (štev. 158, str. 175), priobčuje, da je avstrijskih železnic glavno nadzorstvo (Greneral Inspek-tion) ukazalo moravskim železnicam, v zvrševalni službi držati se narodne enakopravnosti, tako namreč, da bodo železnocestnim postajam po Moravskem imena tudi po češki napisana, da se železnocestni uradniki, kateri imajo opravilo z ljudmi, češkega jezika nauče" , ter da se bodo ob vožnji imena tistih postaj , katerim se po slovanski drugače pravi nego po nemški, tudi češki napovedovala ali klicala.
Ta ukaz glavnega nadzorstva ima svojo zgodovino, „habent sua fata libelli".
Pogostoma so različni česko-moravski listi tožili, kako jim železnocestne družbe zanemarjajo pravico do enakosti narodne. Ker je pa to bilo vse zastonj, obrnil se je, — kakor je videti iz nekdanjega tednika „Zu-kunft"„(št. 36 in 37 od leta 1865), — leta 1864 prof. A. V. Šembera, tedaj deželni poslanec, osebno na ravnateljstva državne železnice in severne po cesarji Ferdinandu sloveče železnice ter jima je izročil o tej stvari skromno spomenico, katera je cela natisnjena v omenjenih listih  tednika  „Zukunft".    Kakošen  vspeh je>
237
238
imela ta spomenica? Vspeha ni bilo nikacega. Ravnateljstvu severne železnice se pisatelj spomenice še odgovora 'vreden ni zdel; državne železnice ravnateljstvo mu je res da odgovorilo, vendar mazno na prazno, kakor bi Srbljin djal, rekoč, da vsegdar rado ustreza pravičnim željam slovenske narodnosti, ali v tem slučaji da ne more, ker ni bistvene potrebe itd.
Ali niso mirovali češki rodoljubi. Leta 1873 je razglasilo Brnsko češko politično društvo v Občanu že omenjeno spomenico v obliki peticije na glavno nadzorstvo avstrijskih železnic ter ob enem izpodbodlo mo-ravske ob železnicah ležeče občine, naj tako prošnjo pokrito s kar je mogoče obilnim številom podpisov po-dad6 glavnemu nadzorstvu.    To se je zgodilo.
Vrh tega je pa še društvo samo to prošnjo v nemškem prevodu poslalo glavnemu nadzorstvu Avstrijskih železnic in priložilo prošnji v češkem jeziku spisek vseh postajskih imen, za katera ide, in osnutek vseh potrebnih napisov na železnocestna poslopja in posamezne njih dele.
Na vse to je večkrat imenovano glavno nadzorstvo 18. marcija t. 1. odpravilo strog ukaz glavnemu ravnateljstvu severne železnice, kakor je gori s kraja v misel vzet. Tako se je na Moravskem vendar obistinil izrek: Trkajte in odpre se vam. Fiat applicatio tudi v oziru na železnice po slovenskih tleh idoče!
V Gorici 23. jul. — Danes osem dni sem pisal, da vise nade- in strahupolni oblaki nad nami. Viseli so, ali dežja nam (v Gorici) niso dali, pač pa točo v nekaterih krajih (na pr. v Grgarji?). Se le danes smo imeli dobro ploho, katera pa ni še zemlje napojila; kajti suša je po drobnicah že močno pritiskala in turšico ravno o metanji lati stiskala. Nadejamo se, da bo zdaj bolje. — Nemška dekliška šola v Gorici in celo z nemškim izobr až e vališčem za učiteljice — kakor pravijo — je naše ljudi ze!6 osupnila. „Isonzo" je prinesel to že gotovo stvar le kot govorico in se dela, kakor da bi bilo kaj tacega nemogoče in neverjetno. Ali nek oficiozus v „Triester-Zeitung"-i se z „Isonzo"-m norčuje rekoč: „Kaj neverjetno? saj je že poslopje najeto in z novembrom ali nekaj pozneje se bo šola V3aj s 3 razredi začela." In res je taka. Kdor pa hoče pomen te nove naprave prav umeti, mora vedeti, da je bilo v principu italijansko-sloven-sko izobraževališče*) za u či tel j i ce in dosledno tudi (zraven laske) slovenska dekliška vadnica že davno dovoljena, ali ogromni stroški so dosedaj menda izvršitev zadrževali. Vozel vseh in vsakoršnih zadržkov je zdaj prerezan — z nemško šolo! Zdi se pa mnogim, da je ta naša šola, ki se ima ustanoviti, eden prvih korakov k izvrševanju tistega sistema, ki ga je „Augs-burger Allgemeine Zeitung" ni davno razvijala pod naslovom „Die Triester Frage". Za njo so tudi drugi časniki o tej zadevi govorili. Namen onega sestavka ni slab; sredstvo pa (neposilno(?) ponemče-vanje Primorskega ima biti jLz proti lahonstvu) utegne biti napačno. V Istri ne opravite z nemščino nikdar nič; v Gorici in na Goriškem utegnete doseči nekaj, neko polovičarstvo , neko pseudokulturo , ki ne bo ne krop ne voda. Taka omika pa ne bo nikoli kos navalu italijanstva, Daslanjajočega se na zedinjeni, kompaktni , politično in kulturno vzbujeni in napredujoči italijanski narod unkraj Idrije (Judri). Sicer pa uzor, ki se v „Allgemeinercia izrazuje z besedami .,der oster-reichische Gedanke" („avstrijska misel", ,,avstrijsko čutje"), ni nov; gojila sta ga že namestnika Primorska Kellersberg in Bach, in pa še modrejše,   nego se zdaj
*) To je postavni izraz in ne ,.pripravnica" ,  katera beseda je tudi sama na sebi napaka.                               Pis.
to namerava.    Po letu 1866 je šlo namreč zraven nem-štva tudi  za  povzdigo  slovanstva na Primorskem v duševnem in materijalnem oziru.   In to ima že nekaj v sebi. — Ko bi smel jaz našim vladarjem kaj svetovati, nasvetoval bi jim tale načrt.    Pustite   Lahe!    Ni treba jih umetno zatirati, pa tudi ne umetno podpirati. Okrep-čujte slovanstvo v Istri in na Goriškem sistematično in energično. V ta namen mora nehati nemoralna politika: „Divide   et   impera".     Ne   hujskajte    toraj    slovenskih strank, druge proti drugi, zedinite jih marveč;   ne vsi-lujte nedolžnim Slovencem vulgarnega liberalizma,  pač pa odgojujte jih k pravi svobodi, k narodni in politiški zavednosti.   Na narodni podlagi omikanim Slovencem podajte   tudi   ključ   do  nemške  kulture!    Evo  recept resničnega Primorskega Avstrijanca! — V nedeljo pride v Trst novi   g.   namestnik   baron  Pino.    V  narodnem oziru najde marsikaj spremenjenega od tistega časa, ko je Primorsko zapustil.    Kdo ve,   kateri veter zmore (v narodnih rečeh) pod njegovo vlado,   če   ojstravnemška burja Dunajska, ali mehki jug Jadranski? — Se nekaj naj pridam   svojim   opazkam   zastran  naših Primorskih zadev. Tisto tako imenovano „patriotično društvo" v Trstu (in nekaj enacega je hotel nas dr. Pajer o času mestnih volitev osnovati) ne sloni na pravi podlagi;   za slovenske okoličane tista reč ni. Zakaj ne, bom znabiti drugič  razlagal.    —   O  sedanji   politični  suši   so  prav storili naši časniki, da so nam podvrgli trdo kost slovensko  nemškega slovarja";   mislim,  da je   ne oglodamo   in   pregrizemo   tako   hitro.    Razna   pisma  v raznih časnikih, ki smo jih čitali te dni, vzbudila so v meni Čudne, žalostne misli.    „Vsega zlodeja so že preštudirali   naši   učenjaki" — sem   si  mislil — „a da   bi se bili navadili vsaj slovnično pisati — ne — do tega jih ni pripravil ni Janežič, ni Levstik." Za Božjo voljo! Jeli res vse zastonj,  kar  se je napisalo v „8iovničnem desetletji"   in  pospravilo   v omenjenih slovnicah? — O tem ,,pišemo" *) prihodnjič.
Iz Trsta 24. julija. — Na narodnem polji ni dru-zega ko večni prepir, za kar naši predniki nič vedeli niso; v navadnem življenji nič druzega ko svetovne ne-čimernosti: drug druzega išče prekaniti, nobenemu ni več zaupati. Tudi tega naši umrli predniki niso poznali. Politike se je treba bati kakor strupenega gada, če ne človeka brž primejo za frak. Tega, mislim, da so so se te dni neki Tržaški ,,Italianissimiu popolnoma prepričali. Obhajati so hoteli 13. dan julija šesto obletnico rabuke meščanov z okoličani, v kateri sta padla Sussa in Parigi. Napravili so plakate in jih po zidih skrivaj nabijali in imeli so skriven komite. Dva so dobili, ko sta te plakate brala, in pri tretjem kompro-mitivna pisma. Vsi trije so marširali v „domo Petri", kjer bodo imeli dovolj časa posamezno plakate študirati in kovati. Pokopališče sv. Ane pa je bilo dobro varovano od lepega števila policajev. „Italianissimi" so letos v tem obziru ,,fiasco en bloc" naredili. — V sredo 15. se je odpeljal v Trient bivši namestnik de Ceschi, njegovega naslednika še čakamo. Omenil bi še rad nekoliko ljudskih šol Tržaških, mestnih in okoličnih, ako bi se ne bal učiteljem zameriti in ko bi bil bolj na pravem mestu v teh rečeh. Trst namreč še nima šolskih postav, marveč šole so v nekakem „interimu", bi rekel nemec, in prav zdaj , kakor sem v „Triest. Ztg." bral, mislijo jih nekoliko po novem kopitu prestrojiti. K temu namenu je g. Timeus prav čuden načrt napravil, druzega pa učiteljsko društvo „Societa pedagogica didattica." Timeusu, kakor se iz njegovega načrta vidi, za okolične šole ali ni mar,   ali je  pozabil ali pa dru-
*)  Ta „pišemou kot prihodnjik, je monstrum najnovejše dobe.                                                                                   Pis.
239
zega posebnega narediti mislil za-nje ; „societa" pa, tako ,,Triest. Ztg." pravi, jih kar polaščiti hoče. Lepo društvo učiteljev to, kaj ne?! — Pretekli teden je umrl tukaj grof Marenzi in vse svoje premoženje, 200.000 gold., mestu zapustil. Društva „Societa promotrice del commercio, deli' industria e della marina" ni hotela vlada potrditi, ker je bilo napravilo neke paragrafe, ki so se preveč politike dotikali in društvo s takimi paragrafi bi ne smelo se imenovati „trgovsko, industrijelno, mornarsko" marveč — politično. — 21. dne t. m. je gorelo v Rojani. Pogorel je hlev nekega kmeta in sploh se meni, da je ogenj bil po delavcih pri petroleju za-trošen. Pri tej priliki moram omeniti, da je po postavi zapovedano, da petroljevi hrami morajo 40 sežnjev okoli in okoli odstranjeni biti od drugih poslopij. V Rojani pa je ta hram komaj 2 sežnja proč od drugih pohištev. Zarad tega so se vsi bližnji gospodarji vpirali, da ne sme petrolej v Rojano ; al zastonj! Magistrat je poslal komisijo to reč pregledat in preiskat, — pa v komisiji je bil lastnik hrama g. Dubich, ob enem mestni svetovalec in načelnik gasilne straže. Ta komisija je izrekla, da ni nikakoršne nevarnosti, in dovolila petrolejev hram. V ravno tistem kraji, kjer zdaj petrolej hranijo, je pred časom drug trgovec prosil, naj bi se mu dovolilo po en sod petroleja za svojo rabo hraniti v dobro zadelani luknji. Ni bilo dovoljeno, ker je bila velika nevarnost. Zdaj pa, ko ga je na tisoče centov, ni nevarnosti! Kmetje so sicer tudi pri namestništvu protestirali, pa videli bomo, kaj bo gosp. Grosser, zdaj namestnika namestnik, in potem, ko pride g. baron Pino, o tej reči odločil. Služabniki in blago g. Pino ta se je že pripeljalo, on sam utegne do srede tukaj biti.
Iz Trsta 26. julija. — V Trstu je bilo že veliko namestnikov, toda za nas Slovence še ni bilo niti enega, da bi bil pravičen nam, ki stražimo bregove Adrije proti kruti lahonski morski kači. Vsak se je dal zapeljati laški stranki in zakopal se tako globoko v njih tirjatve, da je bil potem kompromitiran in je moral oditi. Tržaško namestništvo je v težkem položaji, ker ima mnogo zaprek od laške stranke; do sedaj je bil še vsak namestnik tej stranki prijazen, ker je mislil s tem se najlože vrh vode obdržati, pa goljufalo je še vsakega in le malo Časa je služboval, vselej pa, ko je ta ali oni odšel, pripovedovale so se vsake baze dogodbe, pa vselej je bil vzrok le ta, da ni bil kos poslu. Z veseljem smo pozdravili Tržaški Slovenci sploh vsi imenovanje barona Pino ta, kajti gotovi smo, da bo ko nekdaj v Gorici pravičen ter nad strankami častno svojo službo opravljal; zlasti upamo , da se bo v naši okolici vendar kaj za narodno šolo storilo, katera se je zdaj po oholem magistratnem ukazu kolikor mogoče polaščevala. Samo v okolici je čez 40.000 ljudi, nimamo pa ne ene stirirazredne šole; upamo, da se bo nam ta želja spolniia, ker apeliramo na šolske nadzornike, kateri so v pravem obziru taktni, pošteni in strokovnjaki. Do sedaj nas je lahonski egoizem vedno le na steno pritiskal in naše pritožbe bile so glas upijočega v puščavi. Namestništvo ima sicer res ne ravno lahek položaj , vendar pa odločilno besedo in kot čuvaj postav lahko pomaga zvestim državljanom v vsakem obziru, kajti treba je nekoliko nadzorovati ultralaški magistrat in njegove organe, da se ne bojo nepostavnosti vršile, katerih bi lahko na kupe naštel. Naše nade o novem namestniku menda ne bode zastonj, ker že njegovo življenje in službovanje nam je porok, da bomo dobili namestnika, kateri ume naš jezik in s katerim moremo brez tolmača osebno prosto govoriti; iz tisočerih prs mu zakličemo: Dobro došel!
Izmed gora 16. julija. ?•  —  Drage naše narodne „Novice", sprejmite v svoje predale par vrstic v obrambo
resnice in poštenosti. Po naključbi mi je namreč v roke prišla 138. štev. „Slov. Naroda" od 20. junija t. 1. V njem berem dopis iz Novega mesta, kateri me je v toliko nevoijo spravil, da ne morem in ne smem molčati. Ze davno sem vedel, da pred „Narodom" noben poštenjak več varen ni; tega se vendar nisem nadejal, da bo napadal tihe, mirne poštenjake in narodnjake, ki se v politiko ne silijo. Obrekuje in ometa z blatom čast. profesorje Kiemenčiča, Hrovata in Vovka, ter jim nesposobnost očita. Ne bom se predrznil o sposobnostih in vedih svojih nekdanjih profesorjev soditi, ker vem, da mi taka sodba tako malo pristuje, kakor Narodovim" vsegavednim modrijanom; zaznamovati mi je Bamo občno sodbo vseh, kateri te gospode profesorje poznajo, in ta je taka: Bili bi za vsako vseučilišče sposobni. Vsak, kdor je v Novem mestu študiral, v6, kako trdni, značajni narodnjaki so ravno ti trije gospodje; vsak vč, s kako ljubeznijo gosp. prof. Hrovat slovenščino predava; vsak ve, kako temeljito modro-slovno je zgodovinsko znanje gosp. prof. Kiemenčiča in kako ve gosp. profesor Vovk liziko in matematiko razlagati. Zagotovijam vse ,,Narodove" modrijane, da bi se pri teh gospodih še lahko dosti naučili, in da bi se jim to veliko bolje prilegalo, nego po pobalinsko napadati take može, ki so čisti pred Bogom in pred svetom. — Zares žalostni so naši časi, v katerih sme vsak žurnalistični mazaČ napadati najvrlejše može. Gospodje profesorji pa naj bodo prepričani, da pri pametnih ljudeh niso nič na časti zgubili po ,,Narodovem" napadu, kajti približani so po njem našim najbolj spoštovanim možem, kakor Bleiweisu, Hermanu, Riegeru, Palackemu, Pražaku, Hohenwartu itd. in kmalu si bo smel vsak Slovan v čast šteti, od ,,Naroda" pso-van biti.                      Nekdanj   učenec novomeške
gi mnazij e.
Iz Ljubljane. — Pretekli teden so se novemu načelniku c. k. deželne vlade vitezu Widmann-u predstavljali ces. uradniki, deželni odbor, knezoškof, kano-nici, mestni zastop, kupčijska zbornica, šolsko voditelj-stvo, zdravstveni svet itd. S priljudnim obnašanjem je povsod dober vtisek naredil. Pri uradnikih je pov-darjal marljivo delavnost, ustavoverstva ni neki veliko citiral. Češkega jezika — pravi — daje zmožen. Vem — je rekel — da me čakajo mnoge težave, al jaz nisem te službe prosil; došel mi je ukaz, naj grem v Ljubljano, in ubogal sem ukazu.
— Dr. Suppan se je odpovedal deželnemu poslanstvu, rekši med drugim, da se deželno poslanstvo ne vjema z državnim. Pravi vzrok — trdijo nekateri — pa je neki, da se on ne vjema s političnimi načeli nekaterih njegovih družnikov.
—  (Novo realkino poslopje) namerava hranilnica v jeseni z veliko svečanostjo odpreti in cel6 ministra Stremajerja povabiti k tej slovesnosti. Poseben odbor bode izdelal program za to svečanost. Deželni in mestni zastop ne bosta menda veselega srca priči te slovesnosti; za trdno pričakovaje po prvotnem sklepu hranilnice, da dežela in mesto prideta brezplačno in za z mirom s svojo šolo v to hišo, zidano iz denarja de-želanov naših (a ne gospodov dr. Suppanov, Jane-žičev, Maličev itd.) bosta plačevala gostaščine obilo in sta le gosta začasna!
—   {Imenovanja.) Gosp. Peter Končnik, dozdaj profesor na realni gimnaziji v Ptujem , je postal profesor v Celji. Gimnazijski suplent g. Jos. Ogorek in učitetjski kandidat g. Jos. Koprivšek sta postala prava učitelja na Novomeški gimnaziji, ravno tako suplent g. Karol Ziegler v Mariboru. Suplent g. Balt. Klapčič postal je učitelj na Ljubljanski realki, gosp, prof. Berbuč pa pride v Gorico.
240
—  Dr. Costa se je podal kot predsednik Matice y Ptuj zarad Cafove literarne zapuščine, katera ima po pismeni obljubi njegovi od 25. sept. 1868 pripasti Matici. Dr. Costa je prejel vsa pisma, katere je Caf zapustil, a to je veliko manj, kakor se je pričakovalo.^ Ne eno dovršeno delo se ni našlo, temveč same študije, ki bodo pa morda vendar-le kako dobro zrnce hranile prihodnjim jezikoslovcem.
—  Od gosp. dr. J. Bleiweisa smo prejeli sledeči dopis: „ Vljudno prosim si. vredništvo, naj natisne priloženo pismo svetlega knezoškofa, da svet resnico izve. Ker „Slov. Narod" še nikoli ni bil toliko pošten, da bi bil dokazane mu laži preklical, zato ob enem prosim si. vredništva druzib naših slovenskih časnikov, naj blagovolijo vsaj posnetek iz gospod-knezoško-fovega pisma v svojih listih natisniti."
Dr. Jan. Bleiweis."
Tako-le se od besede do besede glasi izročeno nam pismo  gospoda knezoškofa Widmerja:
„Castiti gospod doktor! V 29. listu „Novic" na str. 234 razodevate mi željo, naj izrečem: ali je res, da ste Vi vzrok, da sem vredovanje slovarja, ki ima s pomočjo zapuščine prečastitega gosp. knezoškofa Antona Alojzija na svitlo priti, vstavil gosp. Levstiku?
Na to Vam odgovorim sledeče:
Skrb za natis pripravnega rokopisa sem izročil možem, od katerih sem mislil, da so sposobni prevzeti odgovornost, da se delo kmalu dovrši. Gosp. Levstika nisem jez poklical na to delo, pa tudi ne se zoperstav-ljal temu, da se delo njemu izroči; tudi plačeval ga nisem jez,^ ampak le navkazal, da se mu plača odraj-tuje iz dotičnega zaklada. Ker pa je veliko časa preteklo in veliko veliko denarja se potrosilo, pa jez še nikakoršnega začetka za natis vre d j enega rokopisa nisem pred oči dobil, zato sem za dolžnost si spoznal, izplačevanje iz omenjenega zaklada vstaviti. O tem sklepu me je vodilo edino le lastno prepričanje moje, da na tej poti ne pride slovar po volji gospoda testa-torja na svitlo, in pa odgovornost moja za zaklad glavnega dediča Alojzjevišča. Zato nisem nikogar sveta prosil, pa mi tudi ni nikdo svojega sv6ta vrival. Vse, kar se tedaj o Vas beseduje, je strastno natolcevanje, ravno tako imenovanih dveh profesorjev.
Pooblastujem Vas, gospod doktor, poslužite se teh vrstic kakor Vam je drago.
V Ljubljani 23. julija 1874.
Jernej 1/r., knezoškof."
—   (Pomilosčenih) je bilo 13 jetnikov na Ljubljanskem Gradu.
—  (Banka »Slovenija".) V zadnji skupščini opravilnega sveta se je sklenilo sklicati izvanreden občni zbor, ki bo imel sklepati o tem, ali se vplača na vsako delnico 10 od sto, to je 20 gold. Banka, da-si ima čez 100.000 gold. še premoženja in zavarovanega skoro 72 milijonov, potrebuje namreč blizo 70.000 gold. gotovega denarja, da se povzdigne zopet na tisto stopinjo, na kateri mora biti vsled svojih velikih in pridonosnih zvez.
—  (Iz Bleda in Bohinja) se nam poroča, da gozdarstvo Kranjske obrtnijske družbe po planinah živino preganja, rubi, koze strelja in to vse po pašah, ki so soseskam z razsodbami dež. komisije za odvezo zemlj. služnosti, soseskam pripoznane. Upamo, da se bodo poškodovani vsi in nemudoma pritožili, in da bo gosposka enkrat hitro in odločno segla v kolobare, ki nam žugajo lepo gorensko stran na beraško palico spraviti.
—   (Kegljanje na korist dram. društvu) v Čitalnici se je končalo pretekli pondeljek.    Vcleležba je bila vej
čas jako živahna, kegljalo se je 3278 serij. Dramatičnemu društvu bode ostal čist dohodek okoli 400 gold. Vsem vdeleževalcem izreka za živahno vdeležbo, katera je pripomogla k tako sijajnemu vspehu, najtoplejšo hvalo
k o m i t e\
—   („Brencelj" štev. 7., 8. in 9.) se je pretekli teden zopet pokazal svetu. Podobe in beseda — vse je tako mikavno, da nič druzega ne rečemo, kakor: idite in naročite se!
—  (Pobirki iz časnikov.) „Tagblatt" se je zopet enkrat nad „Novicami" zjezil in sicer ga je zbodlo to, kar so pisale o „napadu" Bismarka. „Novice" si tega, da si je Bismark ta „napad" sam naročil, niso izmislile, marveč to misel so sprejele iz druzih bolj spoštovanih in merodanjih listov, kakor je „Tagblatt". Na vsak način je ravno tako ali še bolj verjetno, da si je Bismark „morilca" (? ?) sam naročil, ker ima vzroke za to, kakor pa sum, katerega mečejo liberalni listi na duhovščino in „klerikalce" sploh. Za denar se vse dobi, pravimo vnovič, dokaz temu nam je „Tagblatt" sam, ki bi ne imel pravega vzroka poganjati se za Bismarka, ako bi denarja ne bilo. — „Slovenec" pripoveduje, da namerava gospod prost Pogač ar slovar ranjc. škofa Wolfa izročiti v tisk „narodni tiskarni«. Temu naklepu gosp. prosta se mora vstavljati vsak in sicer iz dveh poglavitnih vzrokov. Prvič je znano, da je „narodna tiskarna" rediteljica „Slov. Naroda", njo podpirati se pravi podpirati „Narod", čegar načela gotovo tudi gosp. proštu niso nikakor všeč. S tem bi se podpiral list, ki je gotovo vsi slovenski stvari na kvar, posebno pa še duhovščino brez prenehanja obira in natolcuje. Drugič pa je pri tako dragem delu, kakor bo tiskanje Wolfo-vega slovarja, gotovo nato gledati, katera tiskarna bi tisek ceneje izvršila. Toraj bi se moralo delo oddati tisti tiskarni, ki bi najmanj zahtevala, a pri tem delo dostojno izgotovila. Tudi se nam čudno zdi, kako bi mogel gosp. Pogačar kar na svojo roko izročiti delo kateri koli tiskarnici, čeravno so ga „Narodovci" slepili s tem, da bo „Narod" premenil vredništvo. Z vredništvom niso premenjena tudi načela, katera bo „Narod" popustil, ko bo izhajati nehal. Slišim, da se bo odbor korarjev, kateremu je izročena ta stvar, poprijel tega vprašanja in ga bolje rešil, kakor g03p. Pogačar sam, kateri, kakor se nam zdi, preveč posluša glasove „mladoslovenskih" Siren.