Političen list za slovenski narod. Fo pošti prejemali velja: Za eelo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta v S gld.. za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne. ^tev. 108. Ljubljani, v petek 6. maja 1892. Letixil* XX. Državni zbor. Z Dunaj a, 4. maja. Zatožba justičnega ministra. Drugi govornik je bil včeraj poslanec P 1 e n e r, ki je v začetku svojega govora omenjal, da je predlog Tilšerjev prvi slučaj, v katerem se na pomoč kliče zakon glede odgovornosti ministrov. Iz zgodovine vseh dežel in držav je znano, da so se zatožbe proti ministrom godile v najizvanrednejših slučajih, in da take zatožbe ne smejo biti lahko-mišljeno agitatorično orodje, ampak resno sredstvo, ki velja v* najzadnejšem slučaju. Od 1. 1867 sem je bilo mnogo hudih političnih bojev, v katerih so se vzbujale strasti in žalili čuti posameznih narodov, ali nobeni stranki ni prišlo na misel, posluževati se tega sredstva. Mladočeška gospoda je prva segla po tem orodju; ali kdor je poslušal govor poslanca Tilšerja, v njem gotovo ni našel čuta, ki bi opravičeval ta korak; v njem pogrešamo čut storjene krivice, pogrešamo pravno vtemeljevanje storjene krivice, pogrešamo dokaza o nepostavnosti dotične odredbe. Govornik potem dokazuje postavnost ministerske odredbe, kateri Mladočehi oponašajo, da minister ni prej vprašal deželnega zbora za njegovo mnenje. Ali dotična postava določba ima le ta pomen, da mora minister sicer deželni zbor vprašati, da ga pa njegova izjava nikakor ne veže. Enake določbe se nahajajo tudi še v mnogih drugih slučajih, vendar pa mnenje deželnega zbora nima nikdar tega pomena, da bi se ga vlada morala držati in ne mogla kaj drugega ukreniti. Ko se je 1. 1868 v državnem zboru obravnavalo, da se smejo meje političnih okrajev določevati le s privolitvijo dotičnih deželnih zborov, bil je ta predlog odklonjen z veliko večino glasov. Drug slučaj. V češkem dež. zboru se je prigodilo, da je občina Avjeza prosila za ločitev iz okraja netoliškega in za spojitev z okrajem vod-njanskim. Deželni zbor je 1. 1887 o tej zadevi sklenil, da izločitev ni» ne primerna, ne zaželena. Ali vlada je vse eno upravnim potom izločila omenjena občino in deželni zbor češki, ki je bil tedaj naroden, ni niti besedice črhnil zaradi izločitve, ali vladi odrekal pravice tako delati. Glede Teplic je vlada zahtevala mnenje deželnega zbora, ali iz političuih ozirov je deželni zbor sklenil, da svojega mnenja ne izreče. Ta sklep so storili Staročehi in veliki posestniki, še predno je bil izročen dotični predlog. Iz političnih razlogov se je tudi zabranilo, da poročilo odsekovo v deželnem zboru ni prišlo na dnevni red in tako se je zgodilo, da se merodajne stranke o zahtevanem mnenju niso izrekle. Ako pa deželni zbor ne izreče svojega mjienja, iz tega pač ne sledi, da bi vlada ne mogla izvrševati svoje pravice, vlada je torej postavno ravnala iu zato zatožba ni opravičena. Če bi obveljalo načelo Mladočehov, bile bi vladi po zakonu iz 1. 1868 povsem zvezane roke; zato on in njegovi tovariši že v prvem začetku nasprotujejo Tilšerjevemu predlogu in predlagajo, da naj zbornica o njem prestopi na dnevni red. Ob enem predlaga glasovanje po imenih. Dr. Paca k, ki je za Plenerjem prišel na vrsto, poudarja, da Tilšerjev predlog nima agitacij-skega pomena, ampak se obrača le proti njemu, ki je hudo žalil pravice naroda češkega. Plener menda ne pozna čeških postav; njegovi sedanji nazori so nasprotni nazorom, ki jih je leta 1884 zagovarjal dr. Herbst. Justieni minister naj ne uganja nobene politike, če jo pa hoče uganjati, naj ne bo justični, ampak notranji minister. Po nazorih poslanca Plenerja ustava ne velja nič, upravni pot pa vse. Če se tako malo čisla parlamentarizem, če liberalna stranka prigovarja vladi, da naj se za mnenje deželnega zbora nikar ne meni, potem je čas, izstopiti iz državnega in deželnega zbora, ker potem ne veljamo nič več, vlada pa je vsegamogočna. (Živahno odobravanje med Mladočehi.) Gosp. Plener se je skliceval na avjezdski slučaj ; ta se je res dogodil; ali v dotičnem zapisniku stoji, da se kaj takega v drugič ne sme zgoditi. Taaffejevo ministerstvo se je nekdaj imenovalo spravno ministerstvo, ali to je bila laž; po Schonbornovi odredbi zasluži ime „tako čem-ministerstva", ker izdaja odredbe proti volji naroda ; s tem v obraz bije narodom, kar ne sme ostati brez kazni in se bode gotovo maščevalo, ker se to godi samo zaradi tega, da so vlada prikupuje jedni politični stranki in pridobi njene glasove za vravnavo valute. To ni konstitucijonalno, to je absolutistično. V tem ministerstvu sta zlasti dva moža, ki na-pravljata elektriko in porabita vsako priliko, da med Čehi napravljata zdražbo in nezadovoljnost, namreč ministra Schonborn in Gautsch. Govornik omenja brošure, katero je nekdaj pisal minister Schonborn in v kateri je rekel, da se konečno izjalovi vsaka politika, ki hoče dajati Nemcem nekako nadvlado, in da se na Češkem in v Avstriji ne more obdržati vlada, ki zapusti program enakopravnosti in enakovrednosti narodov, če za ministra Schonborna tudi glasujejo vsi, ki so nekdaj ministre imenovali „pogubovalce države", ki so imenovali vlado najhujšo, katero je Avstrija kdaj imela, in ki so ji očitali, da je državo spravila na rob njenega propada; češki narod je obsodil svojega sina Friderika Schonborna, federalistični minister Schonborn je mrtev, centralističnemu ministru Schonbornu naj se pa v bodočnosti tisočero povrne, kar je zagrešil nad narodom češkim I (Dobro! med Mladočehi.) Govornik potem pretresa zakon iz leta 1868 in dokazuje, d« bi bili morali vprašati deželni zbor za njegovo mnenje, in da je to mnenje merodajno, in če Nemci, če Schmeykal, to drugače razlagajo, sami sebe motijo. Konečno vpraša, če je politično-pametno ob času, ko socijalno vprašanje trka na duri, tako silno razburjati češki narod, ali češki narod, — sklepa govornik, — se od vas ne bo dal potlačiti. Bil je pred Vami tu in bo ostal tudi za Vami. (Burno odobravanje med Mladočehi.) Nadaljevanje Vam pošljem jutri, za danes le še omenjam, da je bila danes reč ob polušestih LISTEK Sebastopolj. (Spisal Lev Tolstoj, prevel J. P.) XVIII. „No, kako vam ugaja pri nas?" vprašal je Kraut Vladimira. . . . „Oprostite, kako je vam ime in kako se pišete? Pri nas topničarjih je taka navada, da po tem takoj povprašujemo. Ste že kupili konja-jahača?" „Ne," odgovoril je Vladimir. . . . „Sam ne včm, kako bi —. Rekel sem stotniku, da nimam denarjev, dokler ne dobim potnine. Do tedaj hočem prositi za konja baterijskega poveljnika, ali bojim se, da mi ga odreče." „Apolon Sergejič, kaj?" izpregovoril je z glasom, ki je izražal velik dvom, in pogledal stotnika. „Škoda,--u „Kaj? Mislite, da odreče?" rekel je stotnik. „Tu konja prav za prav tudi res treba ni, ali poskusi se pa vendar lahko. Vprašati ga hočem še danes." „Kako? Ali ga ne poznate?" vmešal se je Djadenko. „Kaj druzega že odreče, ali konja gotovo ne; stavim, če hočete." „No, vsaj je že znano, da vi zmiraj ugovarjate." „Zaradi tega ugovarjam, ker vem. On je za drugo skop, ali konja pa d&, pri tem on ne varčuje." „Kako da ne štedi, ko je tukaj oves treba mu plačevati po 8 rubljev!" odgovoril je Kraut; „gledati torej mora, da nima preveč konj." „Poprosite za Skvorca, Vladimir Semenič," rekel je Vlang, ko se je povrnil s Krautovo pipo. „S katerega ste vi bili pali v jarek, kaj ne, Vlanga?" opomnil je podstotnik. „Ne; kaj govorite? Po osem rubljev je oves," prepiral se je dalje Djadenko, „ko ga že plačuje po deset in pol rublja, ali to pri njem seveda že ne pride v poštev." „Kaj pa, ko bi nJemu ničesa ne ostalo 1 Ko bodete vi baterijski povoljnik, še konj v mesto ne bodete pustili." „Ko bodem jaz baterijski poveljnik, bodo konji dobivali po štiri merice. Dobičkov ne bodem delal, ne bojte se!" „Če bodemo živeli, bodemo videli," rekel je podstotnik ; „vi bodete ravno tako delali, kakor de- lajo drugi, ko bodete baterijski poveljnik. In vi tudi," pristavil je ter pogledal Vladimira. „Zakaj pa mislite, Friderik Krestjanič, da se bodeta skušala okoristiti?" vmešal se je Črnovicki; „morda pa imata premoženje, in zatorej se jima ne bode treba okoriščevati?" „Ne, gospod, ali jaz . . . oprostite, stotnik," rekel je Vladimir, zarudevši do ušes, „tega jaz ne zmatram za plemenito." „Ehel kako izbija šale!" rekel je Kraut. „Recite, kar hočete; jaz le mislim, da jaz ne morem jemati denarjev, če niso moji." „Sedaj vam razložim, mladenič," začel je bolj z resnim glasom podstotnik. „Če ste poveljnik bateriji, morate dobro gospodariti, da je vse v redu. V preskrbljenje vojakov se baterijski poveljnik ne meša, to je že od nekdaj tako pri topničarjih. Če ste slab gospodar, vam ničesa ne ostane. Skrbeti morate prvič (in skrčil je jeden prst) za podkovanje konj, drugič (skrčil je drug prst) za lekarno, tretjič za pisarno, četrtič je plačati petsto rubljev za konje-povodnike, to je četrtič, za oglje je tudi mnogo treba, potem je pa še skrbeti častnikom za obed. Če ste baterijski poveljnik, morate tudi primerno zvečer dovršena. Govorili so: Vašaty, Bianchini, Masaryk, Plenet iti Herold. Biinchlhl je t hr*4t-skem govoril iiaštevil rAzlogd, lakaj je podpisal mladočeški podlog, namreč zaradi sldtitiske vzi-jemnosti, in ker minister tudi V Dilmiciji taki) ravnii, da zasluži zatožbo ; on lioče tjjeljjiti hrvaškega jezika v urade iti dopušča, dš drakoničrit) konfiskujejo Slovanske liste. Mladočehi So mu pH* trjevali t btfiiiftii „dobro"-kliči. Ko je nehii M&bld govoriti, ploskale so i Mladočehi tudi galerije, kar je napravilo velik šander in ropot; predsednik je dal vsled tega iz: prazniti galerije. Potem ju bilo glasovanje, pri katerem je bil vsprejet prestop na dnevni red z 239 proti 40 glasom. Ob polušestih zvečer je predsednik sklenil sejo in prihodnjo sejo napovedal za jntri ob jednajstih dopoldne. Po deželnih zborih. XIII. Češko. Rekli smo, da bi bilo morda bolje, ko bi bil deželni zbor nadaljeval spravo; a to je bilo zopet nemogoče z ozirom na razdraženo javno mnenje. Sedaj je seveda treba, da podpremo svoje mnenje. Vlada je deželnemu zboru predložila nov volilni red. Kakor stvar tudi ogledujemo, ta volilni red bi bil neugoden za Cehe. 2 njim bi se bila zagotovila večina Cehom v dež. zboru. Pri sedanjih razmerah je večina precej odvisna od vlade. Nasprotna vlada s pritiskom more v skupini nefidejkomisnega veleposestva dobiti nemško večino in Nemci nakrat dobe večino v deželnem zboru. Sedaj volijo na Češkem kmetske občine, mesta in industrijski kraji vkupe 67 nemških poslancev, 97 čeških. Fidejkomisno veleposestvo voli 16 čeških poslancev, 54 poslancev pa voli nefidejkomisno veleposestvo. V poslednjem pa Cehom ni pri sedaujem volilnem redu zagotovljena večina. V tej skupini voli precejšnje število nemških manjših grajščakov, ki jedva plačujejo toliko davka, da imajo v veleposestva volilne pravico. Njih gl&sovi pa seveda štejejo. Tako se lahko pripeti, da čehi v tej skupini h* dobe nobenega mandata, dasi veliko večino davka plačujejo baš češki konservativni veleposestniki. Od zmage v tej skupini je pa odvisna večina v deželnem zboru. Ce Nemci zmagajo, pa imajo v zboru 122 glasov, Cehi pa le 117, če namreč izmej 5 virilnih glasov štiri prištejemo Cehom in jednega Nemcem. Večina bi sicer ne bila velika, ali Nemci znaio tudi neznatne večine dobro izkoristili. Sicer pa tudi ni izključeno, da Nemci pridobe še kak drug mandat, ako pride njim prijazna vlada na krmilo. Vlada je bila deželnemu zboru predložila predlogo o premembi volilnega reda. Po tej predlogi bi se bilo nefidejkomisno veleposestvo razdelilo v pet volilnih skupin, v treh bi imeli Cehi, v dveh pa Nemci večino. Nefidejkomisno veleposestvo bi volilo 49 čeških in le 21 nemških poslancev. živeti: treba vam je voza, kožuha, tega in drugega, tretjega in desetega. ... Pa kaj bi govoril." „Ali glavna stvar je pa," vtaknil se je vmes stotnik, ki je dosedaj molčal, „da morate pomisliti, Vladimir Semenič, če človek služi dvajset let, sprva za dvesto, potem pa za tristo rubljev plače, da mu potem ui zameriti, če si privošči na starost kos kruha." „E. sedaj vidite!" izpregovoril je zopet pod-stotnik, „da ne smete prehitro soditi. Počakajte, da bodete kaj skusili v službi." Vladimiru je bilo težko in sramoval se je, da je tako nepremišljeno govoril. Mrmral je nekaj sam seboj in daljše poslušal, kako se je Djadenko z navadno gorečnostjo zopet začel prepirati in nasprotno dokazovati. Spor se je pretrgal, ko je prišel podpolkovnikov sluga, ki jih je povabil k kosilu. „Danes povej Apolonu Sergejeviču, da naj dd vina", rekel je Crnovicki stegujoč se. „Kaj bode skoparil; če ga ubijejo, pa bode vsega konec." „Pa mu vi recite." „Ne gre! Vi ste starši častnik: treba je v vsem reda." (Dalje slidi.; Poleg tega bi se bilo število deželnozborskih poslancev kmehikih občin in mest pomnoiilo za 13, in sicčr bi 12 teh okrajev bilo čeških in 1« jeden nemški. Po tem volilnem redu bi bilo v deželnem zbora 163 Cehov in le 92 Nemcev. Pomisliti pa moramo tudi, da bi se 108 mest in industrijskih krajev uvrstilo f Mestno Skupino, kateri so dosedaj volili s kmetskiml obilnimi. Te kraje so bile nemške vlade vtakhiig v skupino kmetskih občin največ zaradi tega, ker so po večini prebivalstva češki, da torej fceso mogli vplivati na izid volitev. Ko bi ti kraji volili i mesti, bi poleg novih mandatov Čehi utegnili še kakega druzega pridobiti, kar bi njih moč le povekšalo. Kdor trezno razmere presoja, bode priznal, da bi bilo za Cehe le dobro, ko bi se bil ta nov volilni red uveljavil. Spravna komisija bi torej bila bolj prav storila, da se je lotila posvetovanja o tej predlogi, nego da je vso spravo odložila. Nemci bi najbrž ne bili ugovarjali. Prememba volilnega reda je gotovo toliko vredna, da bi se bila Nemcem lahko tudi dovolila osnova novega okrajnega sodišča v Teplicah, ker je itak ta okraj skoro čisto nemŠk, v vsem okraju je le nekaj nad 100 Cehov. Se le ko bi Nemci bili zahtevali, da se uvedejo kuri je s pravico Ogovarjanja deželnozborskim sklepom, morali bi se Cehi ustaviti. Pa tudi zastran kurij bi se bilo morda dalo s Nsmci govoriti. Letos pri budgetni debati Plener ni več na-glašal tega, da bi kurije morale imeti pravico ugovarjanja. Rekel je le, da jih levičarji v prvi vrsti le zaradi tega zahtevajo, da bi Nemci dobili v deželnem odboru svoja zastopnika in bi jim ne bilo treba vselej pri Cehih prositi milosti, da jih vdlijo. V tem oziru mi popolnoma pritrjujemo Plenerju. Nemcev je že toliko v češki kraljevini, da jim gre zastop v deželnem odboru. Prijetno pa tudi ni biti v takih zadevah odvisen od milosti druge narodnosti. Sedaj res Cehi še radi pripuste Nemcem dve mesti v deželnem odboru, ali kdo ve, kako bode v bodoče. Mej Cehi napreduje radikalizem, kar se je pokazalo baš pri posvetovanju o napisih svetinj češke razstave. Ce bi bili Nemci zadovoljni s tem, da se uvedejo narodne kurije brez pravice ugovarjanja sklepom deželnega zbora in bi bili pripravljeni podpirati premembo volilnega reda, bili bi Cehi prav naredili, da bi se bili sporazumeli z Nemci in letos nadaljevali spravno delo. Ko se je pa sedaj sprava pretrgala, imajo od tega največ dobička le Nemci. Razdelitev deželnega šolskega sveta in deželnega kulturnega sveta je le Nemcem v korist. Prememba volilnega reda, ki bi Cehom koristila, je pa ostala nerešena. Ta stvar je največ obtičala zaradi mladočeškega rovanja. Jedva se je predloga predložila, že so se jeli Mladočehi izpodtikati nad njo. Po svojih listih so jeli trditi, da s tako premembo Cehi ne morejo biti zadovoljni, ker je Cehom odločenih premalo mandatov. Deželnozborski volilni red se mora tako premeniti, da bodo Cehi brez veleposestnikov imeli večino, in uvede naj se občna volilna pravica. Mi ne bodemo ugovarjali, da bi Cehom po številu ne šlo več mandatov. Toda vprašanje je, kako naj se taka prememba doseže? Kako naj se zanjo dobi potrebno dvotretjinsko večino? Taki premembi volilnega reda, kakor jo žele Mladočehi, bi ne ugovarjali le Nemci, temveč tudi veleposestniki, ki bi potem zgubili sedanji vpliv v deželnem zboru. Brez Mladočehov se pa sedaj volilni red več ne more premeniti, ker brez njih ni potrebnih treh četrtin poslancev, ki morajo biti navzoči pri glasovanju o premembi volilnega reda. To so izpoznali tudi Staročehi in veleposestniki in zaradi tega neso silili, da se sprava nadaljuje. Staročehi bi tudi bili dali le Mladočehom povod za nove agitacije proti njim, ko bi ne bili odstopili od sprave. Prebivalstvo je pa sedaj še tako pod vplivom Mladočehov, da se mu pravi položaj ne da pojasniti. Zatorej je bil predlog veleposestnikov, da naj se sprava odloži, dokler se duhovi ne pomirijo, jako umesten. Prej ali slej morajo nevspehi narod pripeljati do prepričanja, da ga mladočeška politika vede le v pogubo. Tedaj se bode dala sprava nadaljevati, ako bodo Nemci hoteli se postaviti na stališče pravice in je-dnakopravnosti ter odstopiti od nekaterih pretiranih zahtev. Politični pregled. V tjubijifil, 6. maja. 2*otra*i# dežele. Zatožba proti miMstru. Sprva se je mislilo o taladočeškem predlogu( da Se toži grof Schonborn, le na kratko razpravljati. Ko bi bil govoril od Vsake strani jeden govornik, bi se bila debata zaključili. Grof 8chdnborn je p* v svojem govoru ifiarsikaj omenil kat ni ugajalo levici in zaradi tega je levica jela zahtevati, da se debata podaljša in se stvar bolj pojasni. Levičarjem ni prav, da se je zlšsti grdf Sehonborn skliceval na prejšnje sklepe deželnflga Sbora in zatdrej iz njegovega govora ni bilo prav jasno, ali se on drži stališča, da je dosti, če se deželni zbor le vpraša za mnenje, ko se snuje kako okrajno sodišče, naj že potem dobi odgovor ali pa ne, ali pa misli, da je treba sklepa deželnega zbora. Ce se drži prvega stališča, razdelili bi se lahko okraji po narodnostih na Češkem, kakor želč levičarji, če se pa vlada drži zadnjega stališča, je pa to seveda nemogoče. Levičarji to žele izvedeti in bodo potem uravnali svoje daljše postopanje. Ogereko. Katoliški listi opominjajo one poslance, ki so se pri volitvah zavezali, da se bodo potegovali za katoliške koristi, da to pokažejo že pri letošnji debati 6 budgetu ttlriČtiiBga ministerstva. Ti opomini pa seveda nekaterim vladnim pristašem posebno ne ugajajo. Pri volitvah so delali vsakovrstne obljube, ali zdaj Be pa ne npifc postaviti proti vladi in bi najrajši, da bi dane obljube vsi j lepo pozabili. — Poslanec Iranyi je ižjavil, da on še nadalje obdrži predsedstvo nezavishe stranke. Ta stranka je sklenila, v zbornici predlagati, da se vlada pozivlje, naj naredi konee zlorabam pri dife-renčnih kupčijah na borzi. Ta Btvar je brez dvombe velikega pomena, toda ni misliti, da bi ogerski minister mogel kaj storiti, ker se diferenčne kupčije pri sklepanju ne ločijo cd dragih. Vfia»jftJ drčave. • Bolgarija. Preiskava zaradi umora ministra Belčeva je končana. Zatoženi pridejo pred vojaško sodišče, ker se bodo sodili po zakonu proti roparjem. Obravnava bode baje še ta meseb in bode jako kratka. Bolgarija in Rusija. Ruski listi pišejo, da se pogovoru mej bolgarskim zastopnikom v Carigradu in ruskim veleposlanikom prevelika važ-! nost pripisuje. Nelidov se ni mogel več izogniti ! temu pogovoru, ker je Dimitrov opetovano zanj | prosil in se po Carigradu širijo vesti, ki žalijo Ru-j sijo. „Novoje Vremja" pravi, da je Nelidov rekel j Dimitrovu, da ruska vlada sedanje bolgarske vlade i ne prizna, naj Koburžan tudi sto let ostane v ! Bolgariji. Rusija. Vlada je za setev kmetom žita sicer zadosti preskrbela, ali kmetovanje bode težko, ker manjka vprežne živine. Mnogo konj so morali j prodati, ker ni bilo krme, več jib je pa tudi po- | ginilo. Nemčija in Rusija. Car pride dne 21. maja | v Berolin. Za njegov prihod se že delajo priprave, j Iz Berolina se pelje ruski vladar k zlati poroki dan-j ske kraljeve dvojice v Kodanj. Prihod carjev v i Berolin bode vsekako znamenje, da odnošaji mej j Nemčijo in Rusijo neso več tako hladni. Ta prihod i seveda ne bode po godu Francozom in bode gotovo j pomanjšal v Parizu navdušenje za Rusijo. Francija. Vlada je zaukazala, da se pri , železnicah za strojevodje, kurjače in sprevodnike i smejo nastavljati samo francoski državljani. — V ! Parizu je bil mnogo večji strah pred prvim majem, i nego je bilo potrebno. Ta dan se mnogi neso na ; ulice upali, zato je bilo mesto videti jako zapu-| ščeno. Gledališča so bila zvečer slabo obiskana, v nekaterih se uiti igralo ni. Po ulicah ni bilo videti toliko vojakov, kakor lani, in tudi policija se ni dosti kazala. Baš to, da ni bilo videti izrednih na-redb, je pa tudi na delavce pomirjevalno vplivalo in so se izogibali vsacih neredov. Italija. Ministerski predsednik je v zbornici pojasnil, da je bila ministerska kriza nastala le zaradi finančnih vprašanj. Zbornica njegovih pojasnil ni bila posebno vesela, ker je napovedal povišanje nekaterih davkov. — V ministerstvu so pa baje že nova nasprotja in ne bode več dolgo, da bode nova ministerska kriza. Švica. Švicarska vlada baje misli v ronski dolini zgraditi več utrdeb, da bi v vojski s Francijo Nemci in Italijani preko Švice ne mogli si podati rok. Izvirni dopisi. Iz Podjunske doline na Koroškem, 3. maja. (Slovensko uradovanje.) Omenil sem že je-denkrat, da sta vrla narodna občinska zastopa v Šmihelu nad Pliberkom in Globasnici letos začela slovenski uradovati. Da sta s tem zadela pravo, kaže največ silni odpor, s kojim se naši nasprotniki branč slovenskega uradovanja. Tako je kraj o i šolski svet v Globasnici dob'l sledeči (nemški) odlok: „Krajn. šolskemu svetu v Globasnici! Zaradi tukajšnjemu uradu že večkrat doposla-nih slovenskih poročil od strani tamošnjega kraj-nega šolskega sveta se taistemu vsled Sklepa e. kr. okrajnega šolskega sveta od današnjega dne naznani, da se v bodoče slovenske vloge ne sprejemajo, — ker je uradni jezik koroškega deželnega šolskega sveta kakor vseh okrajnih šolskih svetov nemški. C. kr. okrajni šolski svet v Velikovcu, dne 5. aprila 1892. leta. Predsednika namestnik: Helldorf 1. r. To je torej razlaga člena XIX. državnih osnovnih postav! — Boji se pa nasprotniki slovenskega uradovanja, kakor vrag križa. Slovenščini se priučiti so mnogi ali prezložni ali prestari in zato toliko tiščijo na svojo „blaženo" nemščino ter jo skozi okna in vrata vsiljujejo slovenskemu ljudstvu ! Pa vrli krajni šolski svet v Globasnici tudi ne mara nekaterim velikovškim gospodom na ljubo zopet opustiti slovenskega uradovanja, in, ker dobro vi, da v Velikovcu ni še sveta konec, napravil je takoj priziv do višje oblasti in je voljen iti do najvišje instance, dokler ne doseže svoje pravice. Slava lavednim slovenskim možem! Bes milo «e pa človeku stori, ko vidi prizadevanje priprostih a zavednih slovenskih kmetov za pravice slovenščine in jej primerja nebrižnost in malomarnost, s katero mnogi „narodni (recte nerodni) krogi i v „beli* Ljubljani delajo tlako nemščini ! Pač, kmalu jih bodo prekosili priprosti koroški seljaki t narodno svojo zavestjo in odločnostjo ! Dnevne novice. V Ljubljani, 6. maja. (Dolenjski železnici.) Predvčeraj se je ustanovila delniška družba „Dolei jski železnici". Družbena glavnica znaša 31.000 glaviuskih delnic po 100 gld. v znesku 3'1 milijona gld.; od teh jih morajo 6000 v nominalni vrednosti 600.000 gld. vplačati interesentje, ostalih 25.000 komadov v znesku 21/* milijona, katere pozneje prevzame državna uprava, pa morata vplačati koncesijonarja. Družba sme tudi izdati 4 odstotne prijoritetne obligacije do zneska 7 milijonov. Upravnih svetovalcev je 10. Od družbe so izvoljeni knez K. Auersperg, baron Schwe-gel in Karol Luckmann, od trgovinskega ministra sta imenovana dr. Pr. Liharzik in prof. Pr. Š u k 1 j e , deželni odbor zastopata ces. svitnik Murnik in dr. Schaffer, kranjsko hranilnico dr. Jos. Suppan in O. Bamberg, trboveljsko ruduiško družbo dr. E. R e i f. V Revizijski odsek so izvoljeni A. Samassa, And. Schuster in dr. Jos. Springer, kot namestnika Pran vitez Langer in dr. P. Rudesch. Za zgradbo proge Ljubljana-Kočevje je vloženih že 11 ponudb. (Amerika.) Iz Planine se nam piše: Jeseni 1. 1890 je kakih 30 Planincev, mož in fantov odpotovalo v Brazilijo, iskat si boljšega kruha in zaslužka, kakor ga nudi domača zemlja. Med izseljenci je bil dimnikar Koldr z ženo in jedno hčerko in grajski kočijaž Tomažič z ženo in peterimi otroci. Poslednji je zgubil v Ameriki ženo in tri otroke. Dimnikar je baje dobil dobro službo pri nekem gasilnem društvu. Kako se drugim godi v novem svetu, ni znano, toda prav izvrstno ne, kakor pripovedujeta brata Petkovška, ki sta se o Veliki noči vrnila domov. Jednemu izmed nju je šlo še precej dobro. Stopil je k nekemu krojaškemu mojstru kot pomočnik v službo, pozneje pa celo začel krojačiti na svojo roko v mestu Campinas. Dela mu ni manjkalo in zaslužil bi bil lepo svotico, ko bi se ne bila zatepla v mesto „rumena mrzlica" (febre amarella). To bolezen so pred 20 leti zatrosile tuje ladije in od tistihmal ta nadloga razsaja zlasti ob primorskih krajih Brazilije, glavni sedež ima v Rio de Janeiro. Precej ko je začela ta bolezen v Campinas ljudi pobirati, je gospoda šla iz mesta na deželo, kjer imajo bogatini svoje tako znane „plantaže". Naš krojač bi bil moral sedaj preseliti se v kako drugo mesto, iskati zaslužka, toda namestu tega jo je rajši s svojim bratom popihal čez morje proti domu. — Vožnja iez morje je trajala 30 dnij; v Genovi sta stopila na suho. — Sicer jima v Braziliji ni bilo ravno krivice. Zasluži se mnogo, pa tudi veliko potroši za hrano in obleko. Meso, riž in fižol so jedli dan za dnem; _ vina si seveda niso smeli privoščiti, ker je silno drago. — Cerkve so velike in krasne, čudno pa se je zdelo našim Kranjcem, da gre Amerikanec tudi v cerkev oborožen, bodalo, ki mu baje „fak" pravijo, ob boku. Pravice je tam malo in največji hudodelci ostanejo brez kazni. Brazilija je silno velika in bogata država; pokriva polovico.južne Amerike; ima največjo reko našega planeta, ki vali v jedni sekundi 100.000 kub. metrov vode naprej, veličastni Amazônas — ter hrani v sebi mnogo dra-cenih rud in kamenov. Demanti po 10—15 karatov niso redki, največji doslej najdeni demant „Estrella do Sul" (južna zvezda) tehta 125 karatov. Vendar pa je Brazilija po svojem značaju v prvi vrsti dežela kmetijstva in izvaža silno veliko žita, kave, riža in bombaža. Živinoreja je na zelo visoki stopinji. Pitane vole pobijajo v posebnih klavnicah — Xar- ; queada imenovanih — meso nasoli, na zraku po- j suši in razpošiljajo na vse kraje. Največje take klav- : niče so v mestu Pelotas. Leta 1860 so tam zaklali ; 235.125 goved. Rojeni beli Brazilijanec se ne loti rednega dela. Delo se mu zdi poniževalno ; on le kupčuje. Rokodelci in težaki so le zamorci in tuji naseljenci. Ravno zaradi tega tujci delo vsak dan lahko dobijo. Naj povem še to, kar ni vsakemu znano, da ime Brazilija izvira od vsakemu znaue , rudeče „pražiljke" (caesalpinia ectinata), s katero j barvamo „piruhe". Francozki mornarji so jo že v • 16. veku pod imenom „brazilski les" vpeljali v Evropo, kjer jo sedaj pozna vsak otrok. Vkljub temu da naša dva Planinca v Braziliji nista ravno stradala, ju je vendar želja po domovini gnala nazaj. „Boljše doma trikrat kislo zelje, kakor tam meso" — pravita. Na belo nedeljo se zopet odpotovali od nas dva moža in jeden fant v severno Ameriko z večjo družbo Râkovcev. Pravijo, da je tam zgoraj boljše, kot v Braziliji. Bog jim daj srečno pot, trdno zdravje in obilo zaslužka, čez nekoliko let pa srečno povrnitev s tisoči dolarjev ! (Iz Celovca) se nam piše: Isti večer, ko se je v prostorih tukajšnjega „Sandwirth-ovega" hotela vršila ob mnogobrojni udeležbi slovenska slavnostna beseda, zbrali so se v „Kiirntuerhof-u" celovški nemški „schulvereinovci". Pa, kakor jadikujejo „Fr. St.", bila je udeležba jako slaba, akopram so se skupno zbrali udje moške in ženske podružnice. Zatô je načelnik podružnice dr. Luggin britko tožil nad nebrižnostjo nemških Celovčanov nasproti „schulvereinu", in jo primerjal „nasprotni prizadevnosti. ki je za ta večer iz vseh delov dežele sklicala zastopnike Slovencev v Celovec; zato se mora, žal, priznati, da se Nemei za svojo stvar bojujejo z nezadostno odločnostjo". Govornik je dalje konstatoval, da zanimanje za društvo vedno bolj pojema, „dasiravno se od južne strani borba pod krinko miru vedno nadaljuje in to Nemci mirno dopuščajo". — Moška podružnica šteje 245 udov, ženska 201. Dohodkov je imela moška 480 gld. 23 kr. ; od tega se je osrednjemu odboru poslalo 446 gld. 53 kr. — Sploli je v tukajšnjih „liberalnih" listih hudo jadi-kovanje, da navdušenje Nemcev za nemški „schul-verein" čim dalje bolj pojema in da vse društvo gre že rakovo pot! (Družba sv. Mohorja.) Omeuili smo že zadnjič obravnavo celovškega mestnega zbora o prošnji si. odbora družbe sv. Mohorja glede zidanja druž-bine hiše. Pri dotični debati v mestni sobi je dr. Mitteregger obžaloval, „da je mestni zbor nasproti ,slovensko-klerikalni1 stranki vedno tako po-strežljiv (!?), dočim se je delalo ,nemško-klerikalni' tiskarni toliko zaprek". Je-li g. doktorju narekovalo posebno prijateljstvo do nemških „klerikalcev", ali je samo hotel jo „zasoliti" Slovencem, — o tem molči poročilo. — Družbi se dâ brezplačno okolu 100 štirjaških sežnjev (ne „metrov", kakor se je zadnjič po zmoti poročalo) proti temu, da ona na svoje troške in natanko po načrtih mestnega in-žen0rja preloži kanal, kateri vodi pod prostorom, na katerom se.ima zidati družbiua hiša. (Nesreči.) Piše se nam: V Trbovljah se jedni 3. maja ustrelil rudniški paznik Jože Gantnar. Nesrečnež pa se je slabo zadel ter zdaj prenaša nasledke svojega nespametnega početja v domači rudniški bolnišnici. Vzrok bil je bajè neka denuncijacija, za kakoršne ima tamošuji gospod ravuatelj Terpotefc posebno poslušno uho. — Dui 10. sušca pa se je v Trbovljah usnl neki rov, ko sta tesarska popravila izvrševala dva rudniška delavca. Enega je na (ol podsulo in so ga kmalu rešili. Drugemu pa je popolnoma zaprlo pot na svetlo. V tej strašni tmiui je prebil 10 ur; potem še le so ga mogli rešiti. Zdaj pa je ubožček na «mrt bolan vsled strahu iu > slabega zraka. (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Trbovlje in okolico) bode imela v nedeljo 15. maja svoje prvo redno letno zborovanje v gostilni g. Antona Volaška v Trbovljah s sledečim vsporedom : 1. Pozdrav predsednikov; 2. poročilo tajnikovo; 3. poročilo blagajnikovo; 4 volitev novega odbora; 5. volitev zastopnika h glavni skupščini. Začetek ob tretji uri popoldne. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. (Nezgode.) Iz ravnokar objavljenega izvestjs obrtnih uadzornikov posnemljemo, da se je v nad-ziralnem okraju obrt. nadzornika dr. Val. Pogačnika, kateri obseza sreduje in spodnje Stirsko ter Kranjsko, pripetilo v minolem letu 473 nezgod pri obrtnih podjetjih. Poročilo dalje omenja, da je bila komaj četrtina istinitih nezgod naznanjena obrtnemu nadzorniku. („Danes meni — jutri meni!") Celjska „Deutsche Wacht" je bila v sredo zaplenjena radi članka o miuisterskem odloku zastran slovenskega uradovanja v celjskem mestuem zastopu. Narodno gospodarstvo. Znamenita kovina. (Konec.) V kateri razmeri je mešati kovine, da se dobi aluminijev bron, pogodijo tovarne prav lehko, ker se aluminij izredno hitro topi in steče redno iz topilnice, a naredi, da tudi baker, železo in mid prav hitro steče, ako so mešani z aluminijem. Vporaba aluminijevega brona se posebno priporoča za strojske dele najrazličnejših vrst, recimo: gonilne droge in kolesa, zaklopnice, sesalke, parne in sapne kotle, cevi in žičnate vrvi, katere so baje mnogo boljše nego od jeklenega dratu. Tudi so se že izdelali vijaki, okovi in celi deli za ladje od aluminijevega brona, ker ga morska voda menj razjeda nego drugi bron ter vse kovinske zmesi. Verjetno je, da se bodo cele ladije izdelovale iz aluminijevega brona, katere bodo dobile samo jekleno ali bakreno oklopje. Ker je aluminij znatno ložji od železa ali bakra, tedaj je misel opravičena, da bodo ladje z istimi stroji, ki jih imajo sedanji jekleni parobrodi. mnogo hitreje plovile. Tudi strelno orožje, topovi in puškine cevi bodo brž ko ne v bodočnosti izdelovali iz aluminijevega brona. Tako orožje ni rji podvrženo, ne obrabi se tako naglo kakor jekleni topovi, 3'/,krat ložji ter se tudi tako silno ne ogreje pri naglem streljanji, ker aluminijev bron izredno množino topline v si sprejme. Ako bakru 7 odstotkov aluminija primešamo, dobimo zlatorumen bron, ki je kaj ugoden za umetno-obrtne izdelke: skledice, kipe, gumbe, verižice itd. Jednako ugodni vspehi so se dosegli z aluminijevo medjo, ki je baje danes najcenejša kovina poznata v tehniki, umeje se, da je za druge namene rabljiva nego aluminijev broi. Našlo se je, da se medi od aluminija rja nikdar ne prime. V rudeči žarioi se tako zmehča, da se more skovati, utisniti in zvaljati v vsako obliko. Ohlajena kovina se strdi kakor najtrji fosforov bron ter postane tako trdna, kakor najboljše lito jeklo. Ako jemljemo v poštev še lehkoto aluminijeve medi in razmerno nizko ceno, tedaj moremo trditi, da se je našla snov, ki odgovarja skoro idealu, kateri so imeli pred pol stoletjem o čistem aluminiju, čigar porabnost v tehniki bode ostala vender-Ie omejena. Vse kaže, da bode to „srebro iz ila", kakor so je na Francoskem začetkoma nekoliko pretirano imenovali, dobilo večjo veljavo od zlata in bode praktičneje nego železo, tako da je smemo imenovati „kovino bodočnosti", kajti njega vporaba bode z vsakim dnem nove izume prouzročevala. Komaj dobrega pol leta je tega, kar je nova kovina v večji meri prišla na tržišče, a reči se sme, da je ves svet dobila v svojo oblast. Prihodnja leta nas bodo izdelki aluminijeve industrije najprijetneje in velikansko iznenadili in morda se bode koncem tega stoletja pokazalo, da bode poleg napredka, ki je bil storjen na polji elektrotehnike, največja veljava pripadala tehniki zaradi iznajdbe aluminija in njegovih zmesi. Dunaj, 5. maja. Poroča se, da se je : grof Herbert Bisraarck, starejši sin bivšega 1 nemškega kancelarja, te dni na Reki zaročil z grofico Marjeto Hoyos, hčerjo solastnika I reške tovarne za torpede grofa Jurija Hoyosa. Dunaj, 6. maja. Shod zaupnikov fija-karskih voznikov z jednovprežnimi vozovi je sklenil, da začno strajk dne 6. maja ob polunoči. Rim, 6. maja. Ministerski svet je skle-• nil, da ministerstvo dá ostavko. Kriza bode > težavna, kakor je pričakovati. Litih, 5. maja. Policija je zaprla dva anarhista. Danes so zasačili zopet tri osebe. Umrli «to: '2. maja. Terezija Bevc, gostija, 69 let, sv. Petra cesta 8, plučni emphysem, V b olnišnici: 2. maja. Martin Merzlikar, dninar, 40 let, jetika. Tujci. 3. maja. Pri Malidu: Winkler, stavbeni tehnik; Rada, železniškega uradnika soproga, s sinom; Robitschek, Beer, Benedek, trgovci; Schick, potovalec, z Dunaja. — Gospa Petsche iz Starega Trga. — Leber, poročnik, iz Gorice. — Mamer, polkovnik, s soprogo in hčerjo, iz Bleda. — čop iz Celja. — Mauerhofer iz Pristave. — Vitez Regnard, dvorni svetovalec v pok , iz Trsta. — Pibernik, trgovec, iz Suhora. — Barth, trgo vec, iz Štutgarta. — Klempler, trgovec, iz Prage. Pri Južnem kolodvoru: Samson, računski svetnik, s soprogo, iz Zadra. — Zunder, trgovski pomočnik, od Sv. Martina. 4. maja. Pri Maliiu: Epstein ; Jantsch, višji finančni svetnik; Kurz, potovalec; Lehr, Reiner, Hahn, Hilf. Ritschel, Popper, Gidion, Sircek, Illek, Schlesinger, Bettelheim, Rukelj, Handl, Eisner, trgovci, z Dunaja. — Hussl iz Brna. — Lukanovic, dijak; Carabaič in Cirkarič, iz Gradca. — Braune, stotnik, iz Kočevja. — pl. Pran s soprogo iz Monakovega. — Krall iz Trsta. Pri Južnem kolodvoru: Minatti iz Trente. — Abram, trgovec, iz Trsta. — Špent iz Lesec. — Marija in Katarina Sujec, iz Zagreba. — Knaus, akademik, iz Št. Ruprta. Pri bavarskem dvoru: Hribar iz Vipave. — Vra-neševie iz Karlovca. — Cairai iz Rovinja. Vremensko »poročilo. Srednja temperatura 11-7°, za 0 2° pod normalom Po paragrafu 19. tisk. zakona prosim Vas, da sprejmete naslednji popravek. Ni res, da bi podpisani pri ljubljanskih gg. obrtnikih in trgovcih zaQneko tukajšnjo tiskarno nabiral naročil tiskovin; res je, da je podpisani nabiral za tri tukajšnje tiskarne naročila; ni res, da bi podpisani, ako bi se mu primerno in ugodno zdelo, zatrjeval, da nabira za „Katoliško tiskarno": res je, da je bil podpisani v službi v „Katoliški tiskarni" ter za to nabiral naročila, kar lahko pred sodnijo dokaže. Od leta 1890 pa ni več v službi iste; ni res, da bi podpisani ravnal nesolidno, da bi s tem škodoval tiskarskemu obrtu, ker cene določi poslovodja; res pa je konečno, da ima baš od „Katoliške tiskarne" po si. magistratu potrjeno spričalo, v katerem je popolno priznano njegovo službovanje v isti.' Emil Pirnat. V Ljubljani, 4. maja. Dostavek upravništva: Znani § 19. tisk. z&k., s katerim sleherni skuša opravičevati svoje ravnanje, komur se ljubi, sili nas, da priobčimo predstoječi popravek. Konstatujemo pa, da nismo nikakega imena navajali v dotičnera inseratu priob-čenem v sobotni številki „Slovenca" z dpd 30. pr. m.; a navzlic temu se je čutil podpisanec popravka prizadetim — je-li to slaba vest, kali! ? Takoj v prvem „ni res" zanikava dotičnik drugo svojo točko, v katerej potrjuje, da ponuja tiskarnam svoje delovanje. Kar se tiče tretje točke, jo pa istina, da je več naročnikov izročilo E. P. v izvršitev tiskovine, ker so menili, da jih izvrši „Katoliška Tiskarna"; nekateri so celo vrnili tiskarni, kateri E P. „naklanja' nabrana naročila, že izršene tiskovine. Kakova sredstva ja vporabljal sem in tja E. P. pri nabiranju naročil, svedoči sledeči dogodek: Pri tukajšnjem trgovcu V. P. moledoval je radi naročil, ter zatrjeval, da izvrši (V!), ker sedaj (pred velik, prazniki) v tiskarni (kateri!?) ni mnogo dela, pri večjih naročilih dotična dela za 3 gld. ceneje, nego sicer. Ali ga je dotični poslovodja — na kojega se sklicuje E. P. — pooblastil tako govoriti, ne vemo, dvomimo pa vsekako. Ta dogodek menda vendar drastično osvetljuje oškodovanje tiskarskega obrta, — Istina je, da je svoje dni vsled lastnega moledovanja nabiral E. P. za neko knjižico inserate, katerih čisti dohodek se je naklonil eminentno važni zadevi, ob enem pa brez bodisi kateregakoli pooblaščenja iskal tudi naročil na tiskovine, katere deloma je „naklonil" v izvršitev „Katol. Tiskarni". Vspeh bil je — no, najbolje E. P. ve, kakošen. Istina je tudi, da je E. P. izmoledoval od upravitelja „Katol. Tiskarne" spričevalo s pretvezo, da je nujno potrebuje v pridobitev trajne službe pri železnici. Le sočutje nagnilo je upravitelja, da je res napisal in mu vročil spričevalo. katero mu ni dosta koristilo — službo na železnici je E. P. pač dobil — a kako „trajna" je bila, sam najbolje ve. Sedaj pa, kadar se mu zdi umestno, zlorablja dotični dokument. Faktično služboval pa, hvala Bogu, E P. v „Katol. Tiskarni« ni, pač pa preje še v nekej drugi tiskarni, katere poslovodja se ga je kmalu odkrižal. Toliko v pojasnilo. V I j u b 1 j a n i, 30. aprila 1892. T. Zupan, prvomestnik. Dr. J. Vošnjak, blagajnik Jelenov zob v srebru 75 kr., z gamsom gld.1'25. Absoluten v speli. r>-2 Zaspanje izključeno! Cena gld. 2-25, s koledrom gld. 3'05. Po noči sveteč cifernik 70 kr. več, ravno taK koledar-darski budilnik, s ponoči svetečo cifi-rnico, z miznim zvoncem, montiran, gld. 4'75, prima-kakovost gld. 5'75. UJaitacI štirioglaste kalil) v II» l/j setne oblike, z niklastim okovom, pozlačena, bogato cizelirana skoro 28 cm visoka ura z budilom, z bitjem 1I1 in */, ure, cena gld. 9"—, brez bitja gld. 5-—. Ura s kukovico, bije 1/1 in '/a ure, cena gld. 7"—, v umetno izdelani omarici gld. 9'—, s ku-i kovico, prepelico in repetiranjem, bogato izrezana gld. 18'SO. i Kovinska trpežna ura za gospode, odprta, ma-I sivni oklov iz nov. srebra gl. 5*50, z dvojnim okrovom gl. 7"50 1 EMIL MAYEI1, i6i Dunaj, I., Deutschmaisterplatz 4. 10-s Vse proti dveletnemu jamstvu, tovarniški ceniki zastonj. DB- JOSIP SERNEC, T naznanja, da je pSNMBfelll svojo pisarno iz J. Humerjeve hišo w Ml® IMEJbM% llflll poprej Reiterjevo hišo v Ljubljanski ulici št. 1. 236 3_2 epa mladinska knjižica. pomladnTglasi posvečeni slovenski mladini. II. zvezek. Uredil Anton Medved. — Založil Cirilski. Tiskala „Katol. Tiskarna". Knjižica obseza 100 stranij in je zaradi lepe oblike in mikavne vsebine zelo primerno darilo mladini ob praznikih, godovih, koncem šolskega leta in ob podobnih prilikah. Prodaje se v „Katoliški Bukvami'' mehko vezan izvod po 20 kr., lično vezan po 30 kr. Pismena naročila sprejema tudi Anton Medved v ljubljanskem semenišču. — I. zvezka je še nekaj izvodov ravno tam in po isti ceni na prodaj JL> u i l a j ska borza. Dni 6. maja. Papirna renta 5 lo% davka .... 95 gld. 30 kr. Srebrna renta 5%, 16% davka .... 94 , 85 , Zlata renta 4%, davka prosta.....110 „ 95 „ Papirna renta 6%, davka prosta .... 101 „ 10 „ Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 993 „ — „ Kred tne akcije, 160 gld........319 „ 50 „ London, 10 funtov stri........119 „ 70 . Napoleondor (20 fr.)................9 „ 50 . Cesarski cekini....................5 „ 64 „ Nemških mark 100 ................58 „ 57>/,„ Dne 5. maja. Ogerska zlata renta 4%...... . 109 gld. 45 Ogerska papirna renta 5 %......100 „ 65 4 H, državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 140 „ 50 5 «jo državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 141 ., 40 Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....184 „ 50 Zastavnapi8maavstr.08r.zem.kred.banke 96 „ 25 Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41/,» 100 „ 50 Kreditne srečke, 100 gld.......187 „ 75 St. Genois srečke. 40 gld.......62 „ — kr. Ljubljanske srečke, 20 gld..............22 gld. — kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 18 Rudolfove srečke, 10 gld.......22 Salmove srečke, 40 gld........63 Windischgraezove srečke, 20 gld..........— Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 149 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2875 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 87 Papirni rubelj . . ...............1 Laških lir 100..........45 50 75 25 26 '/, ,MERCI imenjarnična delniška družba na Dunaju, I., WollzeiIe štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. BW Razna naročila Izvrši se najtočneje. Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gallike proplnaoljake zadolžnloe. 4'/, % zastavna pisma peitanske ogerske komer- oljonalne banke. 4';,% komunalne obveznloe ogerske hlpoteine banke z 10 % premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene. Promese za žrebanje dne 14. maja! Ogerske srečke^ polovične gI„d tiu) '"kolek. Glavni dobitek 120.000 gld. av. velj. Ogerske hipotečne srečke a gld. I1,, in 50 kr. kolek. Glavni dobitek S0.000 gld. av. velj. Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiiö. Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik. Tis* „Katoliške Tiskarne" v Ljubimo). II. Od darovateljev: Kmetska posojilnica na Vrhniki . 20 „ — „ Posojilnica v Kamniku .... o „ — „ Posoiilnica v Postojini .... 10 „ — „ Posojilnica v Ormožu • .... 15 „ — „ Posoiilnica v Celovcu .... 5 „ — „ Posojilnica v Vitanju . .... 10 „ — „ -Posojilnica v Črnomlju .... 10 „ — „ Posojilnica v Gorenjem Gradu . . 5 „ — „ Posojiluica v Smihelju na Koroškem 5 „ — „ Posoiilnica v Črnem.....5 „ — „ Bralno društvo v Nabr^žini ... 2 „ 20 „ Brezimemk.........5 „ — „ V Tolminu nabrano.....3 „ 60 „ Od Mohorjanov v Kopru ... 1 „ 40 „ Volilo Marije Hribarjeve .... 4 „ 50 „ Gosp. Rebek izgubljeno stavo . . 1 , — „ Iz Gornjpga Grada pri igri ... 2 „ — , Mlad Ceh nabral v hotelu Metropole v Ljubljani.......28 „ 32 „ Delavsko bralno društvo v Idriji . 5 „ 26 n V veseli družbi nabral g. Pezdevšek 2 „ 60 „ Podpora ljubljanskega mesta . . 250 „ — „ Gosp. M ' Kokalj......— „ 50 „ Goriški bogoslovci za pirhe . . . 100 „ — „ C. g. Zaloksr, duhovnik v Ameriki 333 „ — „