STr_Lt©sla,T7- I _Da___Llco,_ XXVIII. 1875. Sv. Janez Nep. je prva pesem, katero je Svitoslav zložil v tem letniku v osraih kiticah (str. 157). Na primer bodi: 1. Poglej z nebeške visokosti6. Sovražnike pa ima resnica, V lepoti svoji in svitlosti,Preganjanje terpi pravica: Svet' Janez k nam Nepomučan!Za sveto spovedno skrivnost Veseli ta današnji dan.Preterpel smertno si grenkost. 7. Al komej zajme te Veltava, Že v zvezdah sije tvoja slava, Te čudeži povsod slave, Premnoge ljudstva te častč . . . »Delite čedi sladki nauk dušne paše, — Pastirji! s tim otmo se tudi duše vaše". — Druga je prevod f-prelepe, a tudi težke himne: -Veni Sancte Spiritus" brez ozira na prejšnje prestave (str. 1G7): Prid' Duh sveti! Na razgled bodi: 1. Prid' Duh sveti, Bog zares I2. Pridi Oče nas sirot, K nam na zemljo iz nebes,Pridi davec vsih dobrot, Daj nam luči svoje dar. Pridi sercem svitli žar! 9. Njim, ki v tebe ver'jejo, 10. Čednosti daj sad in prid, Njim, ki v tebe upajo,Daj v zveličanje izid, Vsih darov sedmero daj. Vsim dodeli sveti raj. Njegova je menda tudi peseni (str. 261): BMarijino vnebovzetje" pa (str. 279): nZa mali Šrnaren" brez lastnega znaka. Tako je zložil Svitoslav: Spomin za sedemdesetletnico preč. g. Andreju Pečarju, čast. kanoniku, župniku na Kerki itd. govorjeno v krogu njegovih prijatlov (str. 302); več napisov na zvonove Šempeterske v Ljubljani (str. 316), in nBesedico za novo mašo g. G. B,." (str. 319), govorila družica L. D. po novi maši pred kosilom — s sklepom: ,,Zdaj pa trezno bo kosilo, — Da bi vsim na zdravje bilo, — Blagoslov nebeškib rek — Naj rosi za dober tek!1* — Prosto je pisal p. Za novo leto (str. 6): ,,Moje prošnje glas je vroč: — Skaži Papežu pomoč!" — Prostozidar na smertni postelji. Pogrebci Pija IX (84). Marija naša vedna pomočnica (186—309). Zoper skrivne družbe. Nekaj vprašanj in odgovorov o -maneri" tistega, kogar tičejo — Slov. Naroda (str. 189). Kako koli se bo to končalo (preganjanje na Nemškem)? Strok prenapetosti. Nekoliko o sedanjem stanu katoliške Cerkve. Bahač in žandar: Kmečkega, gosposkega vekača — Nejeverskega se boj bahača (251)! Ali je katoliško časništvo potrebno? Domoljubje in rudečkarji. Švindel s predadamovci (299). Keršanska šola. Upanje za katoličanstvo v Perziji. Kosec olike in liberalizma brez vere (347). Maloserčnim proti koncu svetega leta. Lepše študiranje (393). Sonzogno in Luciani, ali: Kakošoi možje so papeževi sovražniki (379). Otrok pa visoka gkiva (384). ŠibaC in šibovci: .Česa išejo framasonski lahoni (italianissimi), večkrat nemisle sami povedo in se izdajo. Eden liberalnih laških listov je te dni hotel Bizmarka pokaditi in ga je imenoval nvelikega šibarja rimske kurije". ,,Unitaa prav osoljeno pristavlja: -Svoje dni so junaki bili veliki dobrotniki; dandanašnji so veliki šibaki! Bizmark ni pohvaljen zato, da je prekanil Avstrijo s svojo diplomacijo ter jo pritiral do Sedana; ue zato, da je v Sedanu potolkel francoskega cesarja in cesarstvo; tudi ne, da je vtemelil Nemčiji edinost: pač pa, da je šibal in šiba rimsko kurijo. To je naj veči vsih njegovih zaslug pri italianissimih. — Pišejo pa -rimska kurija", ker je tako šega, in tudi ker se brezbožni sramujejo pisati ,,katoliška Cerkev". Toda v pomenu jim je oboje eno. In knez Bizmark si šteje v čast in se kaže zmagovitega, kadar šiba ženo (Cerkev)! Šibač ne mara namerja v zgodovini otemniti celo nšibo Božjo, Atila?" — Poleg-Ogleda in Razgleda" nahaja se v pričujočem tečaju .Listek za raznoterosti", BProšnje, priporočila, iu zahvale Naši ljubi Gospej presv. Serca", o katerih se je Danica morala resno boriti vzlasti s BSlov. Narodom" (187. 197), dokler je odločila jim stanovitni oddelek z naslovom: nCvet in sad zveste molitve (255) itd." nZen_lja potrebuje prijetne vlage, da zeleni, — zlato solnce jasnega obnebja, da nam prijazno sije, — tica primernega živeža, da poje. Zgodnja Danica pa dosti naročnikov, da veselo izhaja, Slovence podučuje in z novicami razveseljuje. To je očitno, kakor beli dan . . . Kdor ne bere dandanašnji dobrih in resničnih reči, se mu utegnejo po zapeljivcih vtihotapiti lažf, zapeljivosti in pohujšanja, s čimur si pogubljenje nakopuje; zakaj »Antikristov je zdaj veliko (208)!" — Vabilo k naročevanju za 1. 1876 sklepa z besedami: Zdaj pa vsim vsa sreča, doba zlata; Novo leto terka nam na vrata! XXIX. 1876. ,,Dva lista na Slovenskem, ki sta cerkveno reč zagovarjala, sta nehala ob novem letu izhajati: Glas v Gorici in Karntner Blatter v Celovcu. Nočemo preiskovati vzrokov, zakaj sta nehala, moramo pa omeniti, da se katoliški listi premalo goreče podpirajo. Kdor le malo ve, kako se časništvo piše, tiska in na svitlo daje, on ve ceniti veliki trud, ki je s tim sklenjen; z našitn cerkvenim listora pa še prav posebno zarad ranozih ozirov in pritežnost, ki jih marsikteri listi nimajo ali nečejo imeti. Zato je pa tudi od katoliškega občinstva pričakovati, da list podpira, če tudi včasi z nekoliko težavo in darežljivostjo. Želeti je, da bi se Danica nekoliko bolj razširila, še zlasti zdaj, ko sta nehala izhajati una lista, naj bi se po unih krajih obilniše k .Danici*1 obernili. V ta namen iskreno prosimo preč. gg. duhovne . . zlasti prosimo ude bratovšine Naše ljube Gospe presv. Serca itd. Opirala se je D a n i c a do zdaj bolj na zunanje novosti — toliko ložej, ker je bilo toliko druzih listov za domačo politiko po Slovenskem; odsihmal pa bode tudi domači pregled politiških reči obširniši ter bode občinstvu tudi v tem oziru bolj vstreženo". Tako se blagim čitateljem in slovenskemu občinstvu priporoča vredništvo (str. 24). V tem letniku je preslavljal Svitoslav vzlasti -Tridesetletnico Njih Svetosti Papeža Pija IX, odkar so nastopili vlado Kristusove edine, svete, katoliške in apostoljske Cerkve1* (1. 24), ua pr.: Zdravega Te Bog ohrani,Tebi smo Slovenci vdani, V Čolnu Petrovem Kermar;Prave Cerkve Poglavarl Tako je vravnal pesem nZa 601etnico ali demantno sv. mašo preč. g. očeta Aleša Jerala" v 14 kiticah (str. 334); na razgled bodi: 1. Serca k Bogu povzdignite,2. Vam očeta v čast je vašo Farmani! vesel je dan,Bog ohranil toljko let, Z emni glasom ga hvalite,Da jim v tretjič novo mašo God vam nov je praznovan.Danes dano je zapet' itd. Svobodno pa je snoval in slovenil Jeran v pričujočem tečaju -Pogovore za vterjenje v sv. veri" na pr. Zakaj nekteri vere nimajo (1. 1); Ktera je prava Jezu- sova Cerkev (1. 2); XVII. Če je luteranstvo sveto (1. 49). — Sestavljal je pridno in vredoval »Ogled in Razgled, Cvet in sad zveste raolitve, List za raznoterosti, Iskrice Ignacijanske, Duhovske spremerabe, Drobne novice itd." — Posebej je spisal: Pogled v staro leto . . . Vidilo je sv. leto, da se je v sercu Slovenije vstanovila molitevna družba -Naše ljube Gospe presv. Serca Jezusovega", da se na vse strani razširja in prelepega sadu rodi Slovencem v dušno in telesno korist (str. 4). — Zakaj sv. Oče ne gredo iz Vatikana (18)? Kaj je leto? Cerkveno leto? Zamurska deklica. — Nomina sunt odiosa, to se pravi: »Kosmatinu ni ljubo, — če ga primeš za uho!" — Vatikan s papežem in brez papeža (188). Papež in katoličani — mnogim v zadrego (227). Premislik o turčinstvu (292). Kain greš in kaj neseš (308)? Za mlade in stare prelepa podoba. Kako je Napoleon I sodil o katoliški, in kako o Lutrovi veri. Za slovo od starega leta — v zvezi s pogovori o katoliški resnici — z geslom: Knezi, kralji in cesarji,Obračajte um, desnico Vsi ministri, vsi vladarjiSveti Cerkvi za pravico! 0 nesreči, kedar so izmed 11 lahkomišljenib ljudi štirje utonili v praznik sv. Petra in Pavla ob mostu sv. Jakoba, je po svarilu: nVari se ognja, vode, in še nekaj druzega" — pisal str. 132: ,,Navada je, da se postavi kak spomin ali znamenje tam, kjer se je zgodila velika nesreča. Naj tudi Danica, ki izhaja prav blizo tam, postavi znamenje, ktero naj svari pred skrunjenjem nedelj in praznikov, bodi si s kacimi razuzdanimi izleti po suhem ali po vodi, z vlačuganjem po ulicah in kerčmah, z odpiranjem štacun ob dnevih Gospodovih, kar se zmeraj bolj pogosto godi, pa sploh s blapčevskim delom take dneve itd. Napis na tem znamnji bodi: Posvečuj Gospodov dan,Božjim varhom se zročuj, Bodi kmet, ali meščan!Kar je sveto, to spoštuj! Abd-el-Aziz in Murad. Te dni je bilo največ govorjenja od novega in od odstavljenega turškega cesarja, Poprejšnji je bil innogim kdo ve kaki nevrednež, bedak, zanikarnež; novi — Murad — pa možak, da mu ga ni hitro enacega, ki bo vse grebe poprejšnjega popravil. Pa to je stara turška pišalka . . Sultan iz arab. salat t. j. gospodovati. Abd-el-Aziz t. j. služabnik Mogočnega. Abd-el-Medžid t. j. služabnik Castitljivega. — Kaj je softa? Softa (morebiti v daljnem pomenu iz safath t. j. liberalis, humanus fuit; tedaj nekaki liberalci, humanisti turškega kopita) niso nekaki učenjaki, ampak učenci, gojenci iz medres t. j. iz šol, ki so sklenjene z mošejami. V teh šolah se uči muselmansko pravo in muselmanska teologija. Softa živi po imaretih, ki so nekaki vstavi, v kterih mladina biva in se hrani in uči brez plače. Medrese, imareti in mošeje, ali bolje reči, džamije, se zderžujejo iz lastnih vstanov, ki so skoro same nepregibljive posestva in se imeuujejo vakufi, kakoršni so povsod, koder muselmanstvo gospoduje. Učeniki za softo (blezo nom. collect.) se imenujejo hodžja in se jemljo iz izučene softe. Kadar hodžja neko število let uCi, postane ullema, učenik ali doktor postave (a'llem učiti). Taki vživajo veliko čast in so izjeti od vojaške službe. — Doveršivši medresne nauke dobi mladi Turk vladno službo ter bode na pr. imam (pridigar), mollah (duhoven), mufti (tolmač postave, notar, advokat), kadi (sodnik). Nekakemu izpraševanju se podverže še le, kadar službe iše, ne pa po doveršenih šolah. Ako želi duhovsko službo, ga poskusi »šejh-el-izlam** (poglavar mohamedanske vere) v Carigradu, ali pa kadimollah (duhovni oskerbnik in sodnik kake pokrajine). Izpiašuje ga iz korana, iz staro-arabščine in iz narodnega jezika, iz Moharaedovega življenja, modroslovja itd. Ako ni še zrel za službo, postane samo naib (namestnik, prisednik pri sodniji). Kadar postane mufti ali pa kadi, se štejo že k ullema, kakor bi rekel, k učenim, k vradnikom. Taki smejo tudi k državini vladi ktero spregovoriti. Naj viši ullema se imenuje ,,mufti-el-kebir" (veliki mufti), in ta ima naslov _šejh-el-izlani". Ta ima predpravico, da ga ne smejo k stnerti obsoditi itd. Tako je (str. 192. 193) razlagal Svitoslav turške reči, vešč arabščini, madjarščini itd. Kar je nastopil novi vladika, odgovarjala je Danica Narodu bolj redkoiua, a časih dokaj rezno; na pr.: Prisiljen odgovor. nV listu pretekle srede je Narod zbobnel nad Danico in jo ovaja, da med vsemi slovenskimi listi edina tira za Slovana sraniotno protiiusko, nenarodno politiko t. j. ona smešno in neumno Rusom zabavlja, opirajoč se nienda na lažnjive poljske in rimske denuncijacije . . . To je terd lešnik; zlušimo ga in poglfjmo. če ima v sebi zdravo jedro, ali ne niorebiti červojedine? Katoličanu — torej tudi Danici — ni sicer narodnost ,,Aifa in Oniega" ali dobrota v pervi versti, kakor se rado govori; kdor pa naš list čita in brez stra^ti sodi, mu ni treba praviti, da Danica je delala in dela brez prideržka in preneha po glasilu: Bza vero, dom, cesarja". Pokazali sibo nienda dostikrat, da imamo Rusa za drazega eiiorodnega brata, če tudi vsih njegovih djanj do katoliških Slovanov ne moremo in ne sraemo priznavati za bratovske. Ce pa zato tiramo protirusko politiko, ker Rusu očitamo — včasi morda tudi precej ostro — njegovo goropadnost do katoliških bratov, potem tira tudi Narod protiserbsko politiko, kajti ravno undan je Serboni v nekem dopisu prav slabokusne levite bral (št. 245). In če je grajanje ruskega obnašanja do katoliških škofov in duhovnov, pregnanih v Sibirijo, in do vernikov po ruskeui Poljskem -protiruska in protinarodna politika", je Narod resnici dal zaušuico, rekši, da edina Danica med slovenskirai listi tira nenarodno, sramotno politiko. Je niar sramotno, resnico povedati mogočnemu samosilcu naših katoliško-slovanskih bratov? Nič ne niara, da veliko bolj sramotno je molčati ali celo zagovarjati kaj tacega. če Danica kje večkrat zadene na to tvarino, je to v njeni lastniji ko cerkveno-politiškem listu. — Narod pravi, da je bil Daničin vrednik te dni pohvaljen od Tagblatta. — Mogoče; naprosili ga nismo. Psoval nas je dostikrat -Tagblatt", psoval morebiti ne manjkrat ^Narod"; mi pa gremo svojo pot, kakor mislimo, da bi bilo prav pred Bogom — ne glede na _Tagblatt" in ne na .Narod", ker oba si v proticerkveni, protirhnski politiki roke podajata. Narod oziroraa na to sklepa, da Rusija zarad tega ne bo nič manjša. — Mi tega ne želimo; menimo pa, da tudi Narod ne bo zato nič debelši, ako taji o Rusiji, kar ve vesoljni svet (str. 356-7)". -Danes je zadnji dan pervega polletja, tedaj tudi zadnji čas za naročilo na drugo polovico -Zgodnje Danice", za tekoče leto. Trud pri vredovanji je res velik in neprenehljiv leto in dan, ako se ima list vravnavati podučljivo, mikavuo, času primerno, ter koristno. Le podpora od strani častitega občinstva z obilnim naročevanjeui, dopisovanjem in razširjanjem našega lista nam pritežnosti zlajšuje in stori mogoče, da si Danico ohranimo (str. 210)". — .Prijatli, Slovenci, darujte ji vezilo z obilnim, prav obilnim naročevanjem, in še Vam bo sijala v luči vedno ene, vedno nove, vedno dobrotne matere katoliške Cerkve! Zgodnjo Danico poznate — mnogi že 29 let; ni treba, da bi se Vam skazovala. Naj bolje, kar bo moč, bo svetila in grela, če treba, tudi pekla. Hvala naj gorkejši pisavcem, naročnikom, prijatlom — bivšim in prihodnjim! Delajmo, trudimo se, dokler je še kaj dneva: skorej bo noč (410)! — ,,Zgodnja Danica" ima že lepo število prav čverstih in podučnili spisov pripravljenih za prihodnje leto: Življenje naših znanih rojakov; obravnave o cerkvenih rečeh; življenje štirnajsterih pomočoikov v sili; zakaj judje in nevredni katoličanje duhovšino čertijo in preganjajo itd. (str. 418)".