Poštnine Diafane v oo»ovini leto LVIll. V Uublfeni. v torek, dne 25 marca 1930 Št 69 St. 2 Oln Naročnina Dnevno niinja U krtljitlno JttgoiUvlJft mrscLny ii Uln polletno ISO Din celoletno 3oo Din za inozemstvo шече« no 40 Ulji neilcukn iždnin ccmie no v Juoc sir. Vili 120 Uln, za Inozemsivo I40 C S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglesov i siuip peni-visia mali oglasi po I SO ■n t D.večli og.asl nad mm viiine po Oin veliki po 3 .n 4 Din, v uredn SKcm delu vrslicn oo 10 Din n Pr vc~]cm o nnrO iili popust Izide OD ^ /iuiioJ razen ponaeltKo in dneva do DrazniKu C reuni*ii,v /e t Kopiiur,«iUni-verzul« javlja, da bo Vintila Bratianu v torek sprejet v avdijenco pri regentskem svetu. Bratianu je izjavil sotrudniku »Univerzula«, da bo zapustil palačo regentskega sveta kot designirani predsednik vlade. Bratianu je preteklo nedeljo pooblastil bivšega zunanjega ministra Duco, da stavi ta predlog rcgent-skemu svetu, česar pa Duca ni hotel storiti. Dve îetl še ne bo volitev v Angliji London, 24. marca. r. MacDonald je poslal pismo krajevni organizaciji svoje stranke, v kateri pravi, da kljub pričakovanju in prizadevanju opozicije po njegovem mnenju še dve leti ne more biti govora o tem, da bi se vršile volitve v angleški parlament. Delavska stranka ima pred seboj še obsežen program, ki ga mora izvajati še tako dolgo, dokler tega ne onemogočijo njeni nasprotniki. Angleški vojm proračun London. 24. marca. AA. V spodnji zbornici je bil predložen proračun ministrstva vojske. Proračun je znižan za 605.000 funtov šterlingov. Državni tajnik za vojsko je opozoril na progresivno znižanje čet, ki štejejo sedaj 148.900 mož. Govornik je izjavil, da vlada ne bo pristala v nadaljne redukcije brez mednarodnih sporazumov. Med živahnim pritrjevanjem opozicije je naposled govornik zavrgel teorijo ekstremne levice delavske stranke, kakor je izražena v predlogu o splošni razorožitvi. Vlada se mora ozirati na druge narode, zato bi tudi pri ev. mednarodnih pogajanjih o drakonični razorožitvi ne mogla iti dalje, kot e storila doslej. 12 držav ni podpisalo ženevskega zaključnega protokola Ženeva, 24. marca. n. Trgovsko konvencijo, ki je bila sklenjena na carinski konferenci, je danes na zaključni seji konference podpisalo 11 držav, dočim je ni podpisalo 12 držav, med njimi Poljska, Madjarska, Jugoslavija in Češkoslovaška. Voliven uspeh francoskih levičarjev Pariz, 24. marca. n. Rezultat včerajšnjih nadomestnih volitev v poslansko zbornico in senat je pokazal, da so znatno narastli glasovi levice. V dveh okrožjih so radikali obdržali svoje mandate, v enem okrožju je zmagala reakcija, v ostalih okrožjih pa bo prišlo do ožjih volitev, v katerih imajo največ upanja na zmago levičarski kandidati. Pri občinskih volitvah v St Denisu so zmagali komunisti s 7860 glasovi proti 7245 glasovom, ki so oddani za meščanske liste. Izvoljen je bil komunistični poslanec D o mot. Novi čsl, tiskovni zahon Bratislava, 24. marca. r. Minister za delo dr. Meisner se je mudil v Bratislavi, kjer je imel velik govor. V njem se je dotaknil tudi zakona o tisku in dejal, da se bo v maju predložil parlamentu zakonski predlog, ki bo imel tri dele: 1. o pobijanju nepoštenega tiska in šund-literature, 2. sankcijo za tiskovne delikte, 3. ureditev službovanja časnikarjev in ustanovitev časnikarske zbornice. Naziv časnikarja bo smel uporabljati samo poklicen časnikar. Švedska kraljica na smrtni postelji Rim, 24. marca. n. V zdravstvenem stanju švedske kraljice je danes dopoldne zopet nastopila huda kriza. Dočim je kraljica prejšnje napade prestala precej dobro radi svoje močne konstitucije, je sedanji napad porušil vse njene odporne sile, tako da se danes zvečer pričakuje katastrofa. Pričetek proslave grške stoletnice Atene, 24. marca. n. Proslava s-Kvk-tniVi-grške neodvisnosti se začne jutri. Številne svečanosti so se začele žc danes s slovesno otvoritvijo krasnoga poslopja nemško šolo v Atenah, kutero obiskuje sedai 300 učenccv. Poraz francoske vlade Pariz, 24. marca. n. Parlamentarni položaj v Franciji se je danes zopet poostril. Na predlog socialističnega poslanca Rumbacha je zunanjepolitična komisija zbornice z vsemi proti trem glasovom sklenila, da se bo proti-vila v plenumu začetku razprave o Youngo-vem načrtu. V utemeljitev predloga je navajal Rumbach, da je on osebno sicer pristaš Youngovega načrta, da pa smatra, da je za poslansko zbornico nevredno in nemogoče, da bi se v plenumu začela razprava, ne da bi se prej o tem govorilo v odboru. Tudi v renatu je bila danes razprava o finančnem zakonu zelo živahna, ko jc minister Cheron poskušal opravičiti svojo finančno politiko. Finančni minister Martin se je prijavil k besedi in izjavil, da se ne bo nikomur posrečilo, konstruirati nasprotja ined politiko sedanjega in prejSnjega finančnega ministra. Na popoldanski razpravi v plenumu poslanske zbornice je bila razprava še precej mirna. Pariz, 24, marca. n. V senatu se je začela danes proračunska razprava, v kateri je senator de Jouvenel izjavil, da je velika neza-slišanost. da se hoče zahtevati od senata, naj v šestih dnevih sprejme proračun, ki znaša ogromno vsoto 50 milijard. Senat si kaj takega ne sme pustiti dopasti. V finančni komisiji senata je vlada že danes doživela poraz. Ko je finančni minister zahteval kredite za nova mesta ministrov in državnih podtajni-kov, je senat te kredite odklonil s 14 proti 12 glasovom. O tem bo prišlo do odločitve v plenumu julri ali pojutrišnjem. Mornar. premirje mesto razorožitve Zadnji poskusi za reši'ev londonske konference jem, dn sta MacDonald in Stimson hotela la teden napraviti še zadnji veliki poskus, da bi dosegla pogodbo med petimi državami v cilju, da se dogovori, ča bi bila razorožitev nemogoča, vsaj mornariško premirje med vsemi petimi, v Londonu zastopanimi državami. London, 24. marca. n. Po včerajšnji de-marši angleškega poslanika Tyrelia pri Briandu se pričakuje, da se bodo ta teden vendarle nekateri francoski ministri in morda tudi Briand, zopet udeležili londonskih razprav, Ameriški delegati so izjavili svojim časnikar- Krasna Materinska proslava v operi Lepa je bila misel svetovnega krščanskega ženslva, naj bo vsaj en sam dan v letu posvečen materi, in sicer dan Marijinega Oznanenja. To lepo misel uresničuje krščansko ženstvo že nekaj let po vsem svetu in tudi slovensko krščansko ženstvo. Na predvečer Materinega dne je Slovensko krščansko žensko društvo v Ljubljani priredilo v operi nadvse sijajno in uspelo akademijo materam na čast. le mnogo pred predstavo so bili razprodani vsi prostori. Mnogo mater je moralo s svojimi malčki oditi, ker niso dobile vstopnic. Pri predstavi smo opazili mnogo odličnih zastopnikov in uglednih osebnosti raznih kor-poracij in organizacij, ki so s svojo prisotnostjo večali sijaj akademije. Vse točke so uspele nad vse lopo in prisrčno. Recitacije in deklamacije otrok je zrežiral g. profesor Žest. Med pavzami in ob pri-četku je igral radio orkester razne priljubljene glasbene komade. Prva točka akademije jc bila deklamacija treh ljubkih malčkov Materinski dan« p. Krizostomu. Viharen aplavz je nagradil malčke za njihov pogum. Nato je govoril slavnostni govornik presvetli škof koudjutor dr. Gregor Rožnimi. Izvajal je v glavnem naslednje lepe misli: V zadregi je, kdor hoče govoriti v proslavo krščanske matere. Razlogov je preveč — svet jih je poln in srca. V'sleherni duši so, saj smo vsi materini I K je začeti jemati od tega bogastva? Taki smo, da zaradi prevelike množine razlogov materam ne damo časti. Ne damo zalivale, ki jim gre. kakor nikomur drugemu. Ker smo taki, zato je materinski dnn potreben nam, da nas kot krepak klicaj v enoličnih vrstah dnevnega branja opozori na našo dolžnost, da se v brzem teku vsakdanjosti spomnimo svojih mater. Pa tudi onih mater, ki ne najdejo srca, ki bi jih ljubila, kakor da otrokom, ki so jih ljubile, niso dala tudi src. Pa še materam samim je ta dan potreben za opomin, da se zamislijo v lepoto svojega poklica, da se jim samim pokaže v vsej svetlobi, bremena pa in bolesti materinstva da stopijo v ozadje. Kdo bi mogel vredno govoriti o materah, dostojno opevati jih. in primerno in jasno, določno in resnično naslikati pomen matere in ji odkazati pravilno stališče v človeški družbi. Kdo? Temu bi moral Bog Stvarnik sam dovoliti vpogled v svojo lastno, skrivnostno, sveto delavnico, pokazati mu božjo idejo materinstva, po kateri je mater ustvaril in oblikoval, vzor, katerega človeška mati doumeti in doseči ne more. Slabo uslugo stori materam, kdor njihovo vlogo iztrga iz nadnaravnosti in jo postavi zgolj na naravna zemeljska tla. žar lepote in svetosti ji je strgal z glave in jo ponižal s tem. kar je krščanski materi najbolj v čast. Nihče ne bo pisal zgodovine zaslug krščanske matere, I kor jih nihče opisati ne more. Krščanska mati je največji tiar božji. Luč in slika krščanske matere mora rešiti vsakogar iz najglobljega brezdna propnlosti. Kdor je užival mir, Kristusov mir ob dobri krščanski materi, temu hrepenenje po božjem miru nikdar več v srcu ne zamre. Ljubezen je značilna in bistvena lastnost vsake matere. Prava ljubezen krščanske matere, razsvetljena po verskih resnicah, tu ljubezen zbistri materino oko, da vidi in opazi takoj vse nevarnosti družine, vse stiske in skrbi svojih otrok. Ta. ljubezen materi oko utrdi, srce okrepi iu zostri. Ta ljubezen mater zu mater naredi; brez ljubezni bi mati ne bila, pa naj bi dala deseterim otrokom življenje. Vir take materinske ljubezni je v Bogu, v Stvarniku, čigar ljubezni izliv je vsa lepota in bogastvo stvarstva, v Sinu božjem, ki nam je v trpljenju ljubezen dokazal in s smrtjo v mrzlih srcih užgal. Posebnost te božje ljubezni jo ta, da je tem močnejša, tsm globlja in fop-1 lejša, ua čim večje število olrok se razdeli. Kakor solnce je, več ko imaš oken v stanovanju, tem več soluca dobiš. Materi so otroci pomnoževalelji ljubezni, s tem pa tudi veselja, bogastva — ne tvarnega, pač pa duševnega; ko daje ljubezen otrokom, si jo v sebi podvoji. V vsakem svojem otroku na novo živi — iu čim večkrat ji Stvarnik to življenje pomuoži, tem bogatejša je, srečnejša in lo kljub pomnoženim skrbem. V tem vidim najčudovitejšo skrivnost materinstva. Blagor materi, ki v sebi duh časa toliko prežene, da jasno vidi to resnico pred seboj — tedaj ji postane materinstvo vir nepoznane sreče. Olrok, iz malere rojen, materini ljubezni izročen je namenjen za večuo življenje. Duša od Boga, enkrat ustvarjena, ne izgine, ne umrje, ne pade nikdar več v nič nazaj, živi in živela bo. Mati pa je svečenica, kateri je Bog to lučko, otroško dušico, izročil, da jo varuje, da ji odpira razumevanje do vsega, kar je božjega, da čudeči se dušici prva pokaže veliki, blaženi cilj v Bogu, kamor mora hiteti in leteti. Koliko je vsakdo izmed nas torej svoji materi dolžan? V stoletjih ji ljubezen v polni meri ne vrnešl Vračamo ji po Njej, ki je najvišji vzor matere in device. Vsakokrat, ko se nam iz srca dvigne pozdrav: Zdrava Marija I, uaj ena misel odleti k materam našim, k vsem, sedanjim in bodočim, da vzorna slika krščanske matere med našim narodom ne obledi, da svojega najdražjega zaklada ne zgubi, temveč da bo vreden največjega božjega daru — krščanskih materi Idejno in oblikovno dovršeni, globoki govor presvetlega škofa je vzbudil pri vseh prisotnih materah, očetih in otrocih največje pritrjevanje. Vsakdo je čutil, kako globoko resnične in kako večno veljavne so besede slavnostnega govornika. Sledile so nato ljubke deklamovanke »Mati in otrok« velikega indijskega pesnika Tagoreja. Recitatorki je bil izročen lep šopek cvetlic. Ga. Pavla Lovâeiova je nato sijajno razpoložena zapela Pavčič-Zupančičevega »Cicibana« in »Uspavanko« ter Musorskega pesmico »Iz otroške sobe«. Žela je iskren in navdušen aplavz vsega občinstva, mala deklica pa ji je poklonila košarico cvetlic. G. Marjan Brecelj je nato deklamiral odo p. Krizostoma »Mati vseh mater«, operni pevec g. Josip Go-stšč je pa zapel troje lepih pesmic, in sicer Brahmsovo »Zvesta ljubezen« in Adamičevi »Jezde.c« in ^Uspavanko«. G. Gostič si je na mah osvojil srca vseh, zlasti pa mladine in tudi njemu je mala deklica poklonila šopek cvetja. Sledil je srčkan otroški prizorček p. Krizostoma »Boj za mamico« v dveh dejanjih. Pevske točke k temu prizorčku je uglasbil dr. A. Dolinar. Igrico so pogumno izvajali številni .malčki. Igrica je zelo ugajala vsem. Prisrčno lepo se je izvršila proslava pri tej akademiji. Vsakdo jc odšel z akademije prepričan o vrednotah matere, mladini in marsikateremu starejšemu pa so blestele v očeh solze ginjanosli in iskrenega notranjega ognja, ko je videl in spoznal toliko prisrčnosti, zlasti pa, kako mladina slavi Materinski dan. Oklic pravoslavnega škofa Varšava, 24. marca. AA. >Pat« poroča: Pravoslavni škof Dionizij je pozval svoje vernike, naj sodelujejo pri postu in pri molitvah za rešitev življenja preganjanih vernikov v Sovjetski Rusiji. Ikone bodo prodajali, ne več zaž'gali Pariz, 24. marca. AA. Po poročilu iz Moskve je včeraj komisarijat za zunanjo trgovino pozval komisarijat za notranje zadeve, naj prepove sežiganje ikon, ker jo to z gospodarskega stališča brez smisla in brez koristi. Zaplenjene ikone naj se pošiljajo v Moskvo, odkoder jih bodo prodajali y inozemstvo. Kardinal Pilil o marksizmu Dunaj, 24. marcu, n. Pri žalni manifestaciji radi ruskih razmer je včeraj kardinal nadškof dr. Piffl zopet primerjal ruske razmere z avstrijskimi. Kardinal je izrazil boljše nade in poudaril, tla je Avstrija, če ne varajo vsi znaki, na pragu novega časa. Dosedanja materialistična poplava ponehuje in val iztreznje-IIju grozi uničiti program radikalnih in proti-verskih strank. Žalostni dogodki v llusiji so dovedli do spoznanju, da programi destruktivnih strank sicer spravljajo na površje voditelje, da pa so ljudske množice kljub vsein obljubam ne morejo rešiti iz velike gospodarske stiske. Kardinal je označil marksizem tako. da je v svojih končnih posledicah in učinkovanju sovražen kulturi iu družbi. Mm, ÏRoce® o kišizmu Trst, 24. marca. r. Proslava 11. letnice ustanovitve prve fašistične organizacije je v vsej Italiji potekla zelo mirno, Agenzia Štefani objavlja službeni komunike, v katerem se naglaša, da se je ves italijanski narod udeležil proslave. Značilen je bil govor pravosodnega ministra Rocche, ki je zastopal vlado na zabavi fašistične organizacije v Trstu. Minister je naglasil, da je fašizem obnovil Italijo in da so njegove zasluge velike. Praie so^bile zmešnjave. Vsi protinacijonalni elementi so rušili ugled Italije. Zato so bile razmere te-žavneje. Fašistična revolucija je popravila mnoge težke napake in ustvarila novo državo Vsi tisti, ki so mislili, da jc fašizem prehod» pojav, so se zmotili. Fašistična rcvolucija ims politični značaj. Iz eraše avtjatike Dunaj, 24. marca. n. Dne 31. marca bo začela avstrijska zrakoplovna delniška družba skupno z Compagnie International de Navigation Arien in z Jugoslovansko zračno prometno ružbo Acroput obratovati na zračni progi Dunaj — Gradec — Zagreb — Belgrad. Poštne pošiljke, ki se bodo ta dan pošiljale na tej zračni progi, bodo imele poseben žig. 4 avtomobilski tatovi ubiti Newyork, 24. marca. AA. V Buffalu v državi Newyork so bili včeraj ubili štirje tatovi avtomobilov tekom borb s policijo. Vsa družina pogorela Now York, 24. marca. AA. Davi je izbruhnil požar v dvonadstropni hiši predmestja Bayaide. V plamenih je našla smrt rodbina 6 članov in njihovi podnajemniki. Med ponesrečenimi žrtvami »o štirje otroci. Požar je izbruhnil, ker je bil štedilnik nekega stanovanja v I. nadstropju prezakurjen. Požar je objel vse prvo nadstropje in upepelil stopnišče, tako da se stanovalci drugega nadstropja niso mogli rešiti. Drobne novice Belgrad, 24. marca. AA. Z ukazom Nj. V. kralja je bil postavljen na srednji tehnični šoli v Ljubljani za predmetnega učitelja v l-II Ivan Tavčar. Berlin, 24. marca. n. Nemški državni zbo. je danes sprejel v prvem in drugem čitanju zvišanje agrarnih carin na podlagi kompromisa, ki je bil sklenjen z vladnimi strankami. London, 24. marca. AA. Gandi je izjavil, da morajo tudi žene sodelovati v pokretu pasivne rezistence proti angleškemu gospodstvu v Indiji. Ga. Gandijeva bo organizirala posebne ženske oddelke. Prisrčen sprejem srbskih kmetov v Novem mestu Novo mesto, 24. marca. Danes so se pripeljali ob 10 dopoldne iz Ljubljane šumadijski kmetje iz Kruševca v Novo mesto. Iz Ljubljane so jih spremili zastopnik banske uprave, načelnik kmetijskega oddelka ing. P od gornik, ing. Skubic ter tudi zastopnik prosvetnega oddelka gozdarskega odseka pri ban-ski upravi, dalje zastopnik savske banovine in dva hrvatska kmeta v narodnih nošah. Na kolodvoru v Novem mestu jih je pozdravil g. Ma-lasek v imenu okrajnega nučelništva in novomeški župan dr. Rezek, gimnazijski ravnatelj Maselj, vodja ljudske šole Skebe, Ing. Kotlov-šek kot zastopnik ravnatelja na Grmu. Nato se je razvil sprevod po mestu. Na čeli» je korakalo novomeško godbeno društvo, ves čas do kmetijske šole je spremljalo srbsko brate z godbo. Mesto je bilo okrašeno z državnimi zastavami. Sprevod je vzklikal kralju in države. Pred grrnsko kmetijsko šolo je goste pozdravil ing. Ko t lov še k. Srbski kmetje so si ogledali vse šolske objekte, m gospodarstvo, perutnino, travnike in polja. Na travnikih so se ravno vršila pomla. danska dela, čiščenje in gnojenje. Ing. Absec jim je vse te naprave razkazal. Ogledali so si trtnico in drevesnico, ki jim ju je razkazal strokovni učitelj Flego. V remizi so si ogledali najrazličnejše stroje. Nn vrtu jih je ing. Kot-lovšek seznanil z vsemi vrtnimi napravami in vrtnimi kulturami. Po ogledu so posedli nn šolskem dvorišču k pogrnjenim mizam in se po trudnpolnem potovanju okrepčali. Pri kosilu so se izrekle na-pitnice. Ob zvokih svoje godbe so zaplesali svoj srbijanski kolo. Popoldne so si še ogledali gospodinjsko šolo >De nôtre Dnme« v Smihelu. Ob pol " zvečer so sc odpeljali proti lepi Beli i krajini in Hrvatski, Zakaj v Ljubljani manjka stanovanj ? Ljubljana, 24. marca. Naslov tega članka je nekoliko zgrešen, zakaj v Ljubljani so vzroki stanovanjske bede skoro h* no isti, kakor v drugih večjih slovenskih krujih in kakor v prav vseh krajih, kjer primati kuje stanovanj. Že neštetokrat so ljudje razpravljali o tem vprašanju na zborovanjih, shodih najemnikov iu hišnih posestnikov, na anketah, sejali, po časopisju. Do pičice je že obravnavana vsaka podrobnost tega vprašanja — tema pa je še vedno zelo aktualna in bo taka tudi ostala, dokler se bo zu vsako prosto stanovanje potegovalo vse polno prosilcev in dokler bodo stanovanja sedaj, po odpravljeni stanovanjski zaščiti, dražja, kakor so pa vredna. Nekoliko vpogleda v stanovanjsko bedo v Ljubljani nam nudi statistika o stanju prošenj za stanovanja in o gradbeni delavnosti v Ljubljani, ki jo je izdal mestni magistrat med referati k mestnemu proračunu za leto 1930. Tako vidimo, da se je leta 1906 zgradilo v Ljubljani 20 hiš s 97 stanovanji, 1907 33 hiš s 136 stanovanji, 1908 24 hiš z 90 stanovanji, 1909 23 hiš e 70 stanovanji, 1910 26 hiš s 174 stanovanji, 1911 47 hiš s 138 stanovanji, 1912 15 hiš s 74 stanovanji, 1913 11 hiš z 19 stanovanji in 1914 20 hiš z 49 stanovanji. Torej je bilo zadnjih devet predvojnih let (med katera štejemo tudi 1914) zgrajenih v Ljubljani 219 hiš z 847 stanovanji. Med vojno (1915—1918) pa so bile zgrajene v Ljubljani samo štiri hiše s 14 stanovanji. Skupno, torej v 13 letih 223 hiš z 861 stanovanji. Splošna potrebn pa je bila 1716 stanovanj (13 let po 30 hiš s 44 stanovanji). Povprečna, normalna potreba novih stanovanj je pred vojno znašala 132 stanovanj letno, Ljubljana pa je povprečno zgradila le 97 stanovanj. Torej je žc pred vojno primanjkovalo stanovanj. 'Га primanjkljaj se tedaj šc ni opazil, ker jc Ljubljana izza po-potresnih let od leta 1895 do 1905 zgrajenih stanovanj razpolagala z dovoljno rezervo stanovanj, pa tudi okoliške občine so gradile mnogo hitrejše, kakor Ljubljana. Pravega pomanjkanja stanovanj torej ni bilo. pač pa Ljubljunu ni bila pripravljena za nepričakovan dotok prebivalstva, kakor so bili prvi navali vojnih beguncev, nato emigrantov iz Primorju, dalje to, da je Ljubljana poslala uradno središče mnogo večjega ozemlja, kakor prej in je potrebovala mnogo uradnih prostorov, dotok dijaštva v mesto in sedanji vedno večji dotok podeželskega prebivalstva v Ljubljano, ki ga pospešuje velik razvoj trgovine in obrti in pešanje poljedelske rentabilnosti. Predvojna leta se je Ljubljana le slabo pripravljala za svoj nagli povojni razvoj in posledica je danes tu: veliku obupna stanovanjska stiska, iz katere si življenje s trudom išče izhod in zdi se, da ga bo polagoma našlo. Da Ljubljana ni že pred vojno gradila dovolj stanovanj, je pač vzrok v tedanji slabi rentabilnosti hiš. Denar se je v hranilnicah in bankah boljše obrestoval in varnejše, kakor pa v hišuh. Tudi smo Slovenci kapitalno šibak narod. da bi zmogli samo iz zasebne iniciative vse ogromno breme, ki ga zahteva od nas skrb za stanovanja. Pa tudi so se Ljubljančani v prvih popotresnih letih navadili preveč graditi s tujim kapitalom, to je s potresnim brezobrestnim posojilom, ki se je pričelo šele sredi vojne amortizirati. (Ob tej priliki naj omenjamo trditev. ki je padla na nekem zborovanju najemnikov: Večina takih hišnih posestnikov, ki danes zahtevajo radikalno odpravo stanovanjske zaščite, morulično nima te pravice, ker so do hiš prišli skoraj zastonj. Solidno brezobrestno predvojno posojilo so numreč vručuli z inflacijskim denarjem. Ko so brezobrestni posojila jiojenjala. je umevno miuulo tudi gradben,, navdušenje Ljubljančanov. Da v medvojnih letih Ljubljana ni nič gradila, je umevno: draginja, pomanjkanje delovnih moči, pomanjkanje kapitala. Stanovanjska beda se je zaostrila na skrajuo mero. Leta 1919. je Ljubljana zgradila samo dve hiši z 2 stanovanji. L. 1920. 16 hiš s 27 siuno-vunji, 1. 1921. 35 hiš s 66 stanovanji, I. 1922. 90 hiš s 16S stanovanji, 1. 1923. 32 hiš z 90 stanovanji, I. 1924. 15 hiš z 51 stanovanji in leta 1925. 40 hiš s 84 stanovanji. V prvih sedmih povojnih letih je Ljubljana zgradila 230 hiš s 4t3> stanovanji. Povprečna letna potreba pa je znašala 220 stanovanj, torej v teku 7 let 1540 stanovanj, to se pravi, da je Ljubljana v teh letih zgradila 934 stanovanj premalo. L. 1926. je zgradila Ljubljana 92 hiš z 207 stanovanji in šele leta 1927. je pričela Ljubljana nadomeščati primanjkljaj prejšnjih 20 let: zgradila je 105 hiš s 310 stanovanji, 1. 1928. 162 hiš s 453 stanovanji, 1. 1929. pa 120 hiš s 359 stanovanji. V dobi od leto 1919. do 1. 1929. bi se moralo zgraditi 2420 stanovanj, zgradilo pn se je le 2011 stanovanj, torej 409 premalo. Čc prištejemo še predvojni in medvojni primanjkljaj, vidimo, da je v Ljubljani še vedno 1364 stanovanj premalo. Približno toliko je tudi utemeljenih prošenj za stanovanja nn mestnem magistratu. Napake, ki so se delale v reševanju stanovanjske krize, so v splošnem znane: preveč se je v začetku zanašalo na zasebno incijutivo. premalo na javno. Država je gradila po vojni le malo, s posojili in stavbnimi fondi pa sploh ni pomagala. V zadnjem času kaže tudi tu sprememba na boljše. Tudi res velika akcija mestne občine je bila v bistvu zgrešena: mestna občina je gradila sama, pretežno velike stanovanjske kasarne na dolgo, drago in neprijetno amortizacijo. Boljše bi bilo, če bi občinski svet usmerjal gradbeno akcijo tako, kakor so nekateri v začetku predlagali (n. pr. bivši občinski svetnik Mihu Krek), namreč, tlu bi mestna občina s cenenimi posojili podpirala zasebno akcijo predvsem potrebnih. Da je ta metoda boljša, kažejo uspehi nu Galjevici, za Bežigradom in drugod. Bivši oblastni odbor je to pravilnejše razumeval, namreč, da je plačeval gotovo razliko v obrestih. Le želeti bi bilo, da bi sedanja banovina blagodejno akcijo bivšega oblastnega odboru nadaljevala. Mnogo je koristil stanovnuj-ski akciji tudi Pokojninski zavod in sicer z zgradbami na lasten račun in s cenenimi posojili nu dolgo amortizacijo. Da se je v zadnjih letih pričela živahna zasebna gradbena delavnost, je vzrok prav obraten, kakor v predvojnih letih. Stanovanja so namreč v Ljubljani zelo draga. Hiše nesejo več, kakor v banke naloženi denar in se hitro amortizirajo. Na zgradbo hiš se je vrgla torej špekulacija, Isti pojav je opaziti tudi drugod, na primer v Berlinu in trdijo tamkajšnji časopisi: »Hausherr vverden ist niclit sehwerlc Ali prav isti. kakor vsaki špekulaciji, grozi tudi tej: če se preveč razpase, bo nastal nakrat obraten pojav, stanovanj bo dovolj, cene stanovanjem se bodo vrnile nu njihovo pravo vrednost. To pa bi pomenjulo vrnitev v normalno stanje. To je tudi edino, kar si želi vsak pošten človek ki iie gradi svojega blagostanja na špekulacijo s stanovanjsko bedo. Skrivnostno pismo Socialno vjirnšanje se rešuje ... Zagorje, 24. marca. Na hlevnih vratih posestnika Šinkovcu (Za-bavška) na Selu pri Zagorju (g. Šinkovec je upo-kojeu rudar, ki ima nekaj domačije), je našel domači sin France, ki je uslužben v jami, v četrtek 20. marca zvečer obsežno pismo. Pogleda in vidi, da je naslovljeno ua soseda g. Ilraste-lja, posestnika na Selu. Takoj ga nese tja in oba stu ugotovila vsebino, ki je navdala oba z nemalo skrbjo. Doslej še neizsledeui pisec, najbrž kak brezposeln delavec iz Trbovelj, piše o razmerah pri trboveljskem rudniku. V gluvnem se pritožuje nad tem, da je v Trbovljah zlasti na separaciji zaposlenih mnogo žensk ki da nič ne delajo, namiguje tudi na dvomljivo moralno kvalifikacijo teh ženskih uslužbencev — moški pa, da nimujo dela, du so bili odslovljeni. Do sem bi še ne bilo toliko pripomniti, tudi ni. da bi se spuščali v podrobnosti in preiskovali resničnost teh tožba, tudi ne, zakaj je bil ktlo odslovljen — toda nadaljnja vsebina pisma je čudna. Pisec zahteva od g. Hrustelja in vseh posestnikov po hribu Sv. Urha, naj gredo takoj v Trbovlje in zahtevajo tam odslovitev vseh ženskih delavcev in nastavitev moških. To se mora zgoditi takoj, sicer bodo zažgali najprej Ilrusteljevo gospodarsko poslopje; ako ne bo pomagalo, še Šinkovčevo in Fleretovo; če še ne bo dobro po njihovih zahtevah, bo pogorelo pri Sv. Urlin vse tja do Zelene truve. G. llrastelj je zadevo takoj naznanil orožnikom, ki sedaj stražijo na Selu, da bi v resnici ne prišlo do kake katastrofe. Tudi sodišče v Litiji se zn stvar zanima. Človeku se zdi skoraj neverjetno, kako more pameten človek kaj takega nnpisnti in groziti. Toda tudi reševalci socialne bede so zmožni svoje grožnje uresničiti. Ako pa gre le za šalo. pripominjamo, da bi bila taka šala jako neokusna in tudi kazniva. -- Požar. Iz Slovenske krajine: Posestnika Jožefa Guttmana v Korovcih je zadelo precej -.-•bčutnn nesreča. Plamen mu ie uničil volik del gospodarskega poslopja, kakor tudi hišo. Da so se rešili vsaj nekatere stvari, je zasluga gasilcev iz Cankove, ki so prvi prispeli nu kraj požara in so se z veliko požrtvovalnostjo vrgli nad plamene. Škoda je velika iu je le deloma krita z zavarovalnino. V Vevčah delo počiva D. M. v P o 1 j u 24. marca. 134 reduciranih delavcev in delavk danes ni bilo več v tovarno. B strc( se je ustavil že v nedeljo zjutraj. Podjetje izjavlja da ima premalo količino naročenega rotacijskega papirja, da bi se splačalo stroj pognati in bi tako vseh 134 delavcev bilo zopet zaposlenih. Med reduciranimi in vsem ostalim delavstvom nezadovoljstvo in razburjenje baš radi splošne negotovosti raste od ure do ure. Reduciranci, med katerimi je mnogo vzdrževateljev družin, ne vedo, koliko časa bodo brez dela, dočim se še za enkrat zaposleno delavstvo bo.i nadaljnih redukcij. V družinah, ki so navezane izključno na zaslužek v tovarni in je mož ali pa sta oba z ženo reducirana, se odigravajo obupni prizori. Kajti berači naš delavec nerad 500 delavcev nestrpno pričakuje ureditve te zadeve. V soboto je bilo v Društvenem domu v D. M. v Polju člansko zborovanje Jugoslovanske strokovne zveze. Poleg glavnega zaupnika Plnlarja je poročal zastopnik Jugoslovanske strokovne zveze gosp. Pitako. Poročal je, da so intervenirali pri gosp. b;nu inž. Sernecu, ki jim je obljubil, da se bo zavzel za odvrnitev katastrofe. Govoril Je ludi o vseh ostalih intervencijah JSZ ter o poteku ankete, ki jo je sklical inšpektor dela dne 21. marca, ki pa je bila brezuspešna. Obširno je poročal o carinski tarifi na rotacijski papir. Naša država v primeri z drugimi carine na uvoz rotacijskega papirja prav za prav sploh nima. Naše sosednje države imajo 10 krat in celo 30 krat višqo carino. To je gotovo do neke mere nenaravno in je tudi v interesu splošnosli zlasti pa m šega delavstvta, da se sedanje stanje spremeni. Iaavil je da papirniško delavstvo nima razloga nastopati proti primerni! carini na uvoz rotacijskega papirja. Zborovanja se je udeležilo veliko število delavstva. «e mučili svoiih otroh i ribllm oi|ein ker jjjFIAt^ ki je zelo prijetnega okusa, osvobojuje otroka in starše raznih neprijetnosti ribjega olja. Dobiva se v vseh lekarnah. Likvidacija okr. zastopov j Celje, 23. marca 1930. Na podlagi sklepa ankete okrajnih cestnih na-I Celnikov v Ljubljani dne 27. februarja 1930 je banska uprava v L0ubljani sklicala za danes v Celje načelnike in zastopnike okrajnih cestnih odborov in gere-.de bivàih okrajnih zastopov prejšnje mariborske oblasti na anketo radi likvidacije. Likvidacija okrajnih zastopov namreč ni bila v celoti rešena, ko so novoustanovljeni cestni odbori prevzeli nasledstvo teh korporacij. Nerešeno je bilo n. pr. vprašanje posojil, osebja, upokojencev in drugih obveznosti okrajnih zastopov. Organizacijo ankete v Celju, ki se je vršila v mestni posvetovalnici, je izročila banska uprava agilnemu celjskemu cestnemu načelniku g. Miliel-čiču Načelniki in gerenti ter drugi zastopniki okrajev so prišli polnoštevilno. Bansko upravo sta zastopala gg. dr. AhČin in dr. Schrei. Po daljši gebati, kako se naj likvidacija izvrši ; najhitreje in najbolje, se je izvolil redakcijski odbor, v katerega so prišli naslednji gg.: dr. A. Veble (Maribor), dr. Macarol (Konjice), Jos. Drofenik (Celje), Žebot (Maribor), Brenčič (Ptuj), dr. Strm-šek in Robič (Maribor). Redakcijski odbor se je po daljšem posvetovanju zedinil na sledeče sklepe, ki jih je tolmačil i anketi g. dr. Veble: 1. Okrajni cestni odbori prevzamejo aktiva I in pasiva bivših okrajnih zastopov jxxl pogojem, da država izplača cestnini odborom zaosl le državne prispevke bivših okrajnih zastopov od lela 1922. do 1927. z obrestni vred, v kolikor so dolgovi okrajnih zastopov nastali radi cestno-vzdrževalnih stroškov. Zaos'ile doklade okrajnih znstopov iz leta 1929. se naj v celoli prizna'o in nakažejo no davčni upravi direktno cestnim odborom 2. Ako pa banska uprava ne jamči za dolžne državne prispevke okrajnih zastopov. naj izvede popolno likvidacijo bivših okrajnih zastopov kr. banska uprava sama, ki je tudi po znkonu in likvidacijskem odloku o likvidaciji okrajnih zastopov k temu poklicana. Kjer govorijo lokalni interesi za drugačno rešitev, naj uredi kr. banska uprava te slučaje na predlog dotičnih cestnih odborov posamezno z njimi, zlasti pa nai; prevzame vse obveze okrajnih zastopov napram občinam. 3. Kr. banska uprava naj pristane na to, da cestni odbori v lastnem delokrogu nastavljajo svoje osebje po službeni potrebi, kakor bivši okrajni za-stopi. 4. Kr. banska uprava se naproša, da vse ostale agende bivših okrajnih zastopov (kmetijstva, veterinarstva, zdravstva, socialnega skrbstva in šolstva) pospeši in poskrbi, da kompelentne korr>oracije nemudoma pričnejo s svojim delom. Prehodno pa naj te )>osle vrši kr. banska uprava. 5. Likvidacija okrajnih zastopov in rešitev gornjih zadev se naj čimpreje izvrši, da bo redno poslovanje okrajnih cestnih odborov mogoče. Sklepi so bili sprejeli soglasno. Na to se je pri slučajnostih razpravljalo še o drugih važnih cestnih zadevah. Načelnik mariborskega okrajnega cestnega odbora Žebo1 je predlagal, da se banska uprava naproša, da dovoli cestnim odborom, da še do na-daJjnega dokler ne bodo bivše okrajne ceste zo-pet sprejete med banovinske, oskrbuje te ceste. Občinam je nemogoče prevzeti še breme za bivše okrajne ceste. Prosi se, da se cestni zakon v toliko spremeni, da se sprejmejo med banovinske ceste II. reda vse bivše okrajne ceste. Zbor je tudi naprosil bansko upravo, da preskrbi okrajnim cestnim odborom točna in jasna navodila, kako postopati pri odmeri predpisov prispevkov za prekomerno uporabo banovinskih in občinskih cest. Okrajni cestni odbori na področju bivše mariborske oblasti še nimajo točnih navodil in radi tega ne morejo odmeriti teli prispevkov, četudi jih zakon z dne 8. maja 1929 predpisuje. Na anketi je bilo soglasno mnenje, da je treba naše ceste na vsak način radikalno izboljšati, ker so ponekod skoro popolnoma razbite. Letošnja zima pa je ceste še bolj poslabšala, ker je bilo vedno vlažno in deževno vreme. Okrajni cestni odbori se hočejo po vseh okrajih z vnemo lotiti tega važnega dela. Zastopnika banske uprave sta izjavila, da bo banska uprava stremljenje cestnih odborov pod-■ pirala z vsemi silami. Slične ankete bi bile potrebne večkrat, da se ; celotno delo za zboljšanje cestnih in jirometnih razmer v naših krajih postavi na enotno zdravo podlago. Povabiti bi trebalo tudi zastopnike naših tujsko-prometnih organizacij, ki bodo gotovo rade-I volje sodelovali pri velikem načrtu glede zboljšanja cestnih razmer v naših krajih. V Savin'shi dolini veromrr gori Št. Jurij ob Taboru, 24. marca. Še nekaj časa tako naprej, pa bo Savinjska dolina kup pogorišč. Komaj je en požar pogašen, že zagori drugje, ter uničuje naše imetje. Davi ob pol 5 je pogorela hiša posestnika Do-linška v Kaplji pri Št. Jurju ob Taboru. Sedanji gospodar je kupi! hišo pred dvemi leti, jo popravil ter prizidal kmeljske sušilnice. Zraven je bila tudi uta, kjer je stala stiskalnica za sadje. Na poslopju, v katerem ni stanoval nihče — gospodar ima takoj zraven svoje stanovanjsko poslopje — je bilo po-j leg približno 500 kg hmelja samo nekoliko svinjske posušene krme, ter precej desk. Razen sadnega mlina, katerega so še potegnili izpod ute, je zgorelo vse. Poslopje je bilo zavarovano pri zavarovalnici »Dunav« za vsoto 15.000 Din s premičninami vred. Poslopje je bilo precei; dobro, ognjavamo zidano, pokrito z opeko, na njem je bilo malo stvari, ki so lahko gorljiva, dalje tudi v hiši ni nikdo stanoval, ter ije tozadevno pri požaru vsaka nesreča toliko kot izključena. Lastnik je postal brezdvomno žrtev zločinca, ki že dalje č.sa straši po dolini. Zanimivo je dalje, da so skoro vsa pogorela poslopja zavarovana pri »Vzajemni« in »Dunav«. Zavarovalnina je v največ slučajih daleč pod resnično vrednostjo. Zato je gotovo obsojanja vredno podtikanje, kakor da bi lastniki bili sami krivi požara, ali celo namenoma požigali, da pridejo do z vnrovalnlne. Vsaj tako je razumeti namigavanje v nekem listu, češ, da požaii niso nvno prebudi udarol za lastnike, kateri so se se v dobrih časih dovolj visoko zavarovali. Zavarovalnina dosedanjih požarov nikakor ne doeeza resnične škode, zato takšno podtikanje pač vsi Savinjčanl, ki živijo pod vednim strahom ognja, najodločnejše zavračajo in obsoja ja шшп rJ/wmL 1ЈШШДШШ KRASNE ZAVESE v zalogi tvrdke A & E Skaberne, Ljubliana Slovenske sfiMŽkm;e K občnemu zboru Poselske zveze. V nekdanjih časih o širše organiziranih služkinjah ni bilo govoru, ker so služkinje po vsem svojem ustroju spadale pač v najnurav-nejšo in najprvotnejšo organizacijo — druži-j no. Miselnost modernega času je pa razčlenila 1 vse sloje. Da so si mogli uveljaviti svoje pra-! vice, so se morali organizirati. Služkinja jc spo-j znala, da jc delavka in da jo tudi smatrajo sa-I mo kot delavko. Delavstvo si je tudi osnovalo j organizacije v krščanski ali pa materialistični j orientiranosti. Slovenske služkinjc-delavke so \ se odzvale klicu krščanskih delavskih organi-! zatorjev. Leta 1919 so si zamislile prvo, izrazito j stanovsko organizacijo z imenom Zveza služ-j kinj. Bila je prosvetna, karitativna in strokov-I nu obenem; za začetek veliko, morda celo pre-! več. Zveza sama je spoznala, da je treba delo ločiti. Poleg Podpornega društva služkinj, ki je danes zgolj prosvetna sekcija, je že naslednje leto vznikuilu Posclska zveza, ki si je jasno in sistematično očitala svoj program: po krščanskih načelih izobraziti služkinje v strokovno in socialno gledanje svojega stanu in mu priboriti |>ripndajoče pravice. Nu svojem shodu dne 27. januarja 1920 so v Union u prvikrat enotno in javno nusopile za svoje pravice. Zahtevale so pravičen poselski red, pravično urejeno bolniško zavarovanje in socialno prepotrebno starostno zavarovanje po vzorcu naprednejših držav v Fvropi. Za starostno zavarovanje se bore še danes, dočim so bile druge zahteve deloma uresničene. S tem, dn so služkinje ustvarile svojo stanovsko organizacijo Poselsko zvezo, so koristile stanu neizmerno. Zgodovina desetih let bi mogla veliko povedati. Že leta 1920 je PZ otvorila na Poljanski cesti svojo pisarno, v kateri so našla dekleta prijateljski nasvet, novodošle pomoč in posredovanje za službo. Pozneje so pisarno prenesli v prostore Jugoslovanske strokovne zveze na Starem trgu 2, dokler tudi Po-selska zveza ni dobila zavetišča v žarišču delavskega gibanja, v Delavski zbornici, koder posluje tajnica iz služkinjskih vrst. Vsak dan prihajajo v pisarno brezposelne služkin je in iščejo opore in posredovanja, ki ga nudi PZ najcenejše in najbolj pošteno, v prid nc samo služkinjam, temveč tudi gospodinjam. Kot posredovalnici ne gre zn lastni dobiček, gre ji samo za blagor služkinje. Poleg posredovanja je pa PZ priskočila na poinoč tudi obolelim služkinjam, pomagala pri ustanovitvi provizoričnega služ-kinjskega doma v Marijinem domu, ki je dal pobudo za misel novemu domu, ki naj v naj-bližnji bodočnosti priča tudi poznim rodovom, kaj zmore organizacija krščansko stanovsko zavednih služkinj. Strahote alkohola Brat v pijanosti zabodel brata. Maribor, 24. marca. V strahotno podivjanost in surovost peha alkohol svoje žrtve. Težke in sramotne so beležke o številnih slučajih pobarbarjenta, ki so se dopolnili v prenapoju močne pijače. Topot se je zgodilo v Grušovi pri Sv. Petru Brat Rudolf je zvečer prišel vinjen domov; beseda je prehajala v psovanje, dokler ni Rudolf v pijanosti zgrabil za nož ter ga zasadil 23 letnemu bratu Florjanu v hrbet Florjana, čigar rana je zelo nevarna, so prepeljali v tukajšnje bolnišnico. Vedno močneje se ob številnih dokazili podivjanosti pojavlja klic: konec pijančevanju! Cerkveni tatovi Slovenjgradec, 20. marca. Danes v četrtek, due 20. t. m. je presenetile našega mestnega župnika, č. g. duh. svetnika Čl-žeka veliko iznenadenje. Ko je zjutraj okrog 6 stopil v cerkev k jutranji službi božji, je našel pri gluvnem altarju razbito barvasto okno, po tleh razmetane šipe, dve puščici oz. nabiralnika odprta in enega poškodovanega. Vse je kazalo večjo tatvino. K sreči pa je č. g. župnik pred dvema dnevoma izpraznil nabiralnike in naravno vsled tega plen zlobnega, brezbožnega zlikovca ni mogel biti posebno bogat. Vestnemu in iznajdljivemu slovenjgraškemu orožništvu se je posrečilo na podlagi od'«-ov j>rstov in stopinj v pesku kaj kmalu ugotoviti dolgoprst-neža, ki se nahaja že v zaporu. Gre za 18 letnega brezposelnega fanta iz okolice Edino rednemu izpraznjevanju nabiralnikov v cerkvi se je zahvalili, da škoda ni bila večja. Sicer je pa to že tretja tatvina v alovenjgraàki farni cArkvl. Novi okrajni kmetijski odbori Okrajni kmetijski odbor v Stovenjgradeu. Slovenjgradec, 23. marca. 20 let je že skoraj minulo, odkar so se zadnjič sestuli zastopniki ljudstva in predstavniki kmetijskega gospodarstva iz obeli, v marsikaterem oziru tako zelo nasprotujočih si sodnih okrajev Slovenjgradec in Šoštanj k skupnemu gospodarskemu delu. V soboto 22. marca pa so v Slovenjgradcu po dolgi dobi gospodarske razdvojenosti zborovali o priliki prvega zasedanja okrajnega kmetijskega odbora zopet skupno kmetijski zastopniki obeli sodnih okrajev. Ob 11 so se zbrali v dvorani okrajne hranilnice vsi Mani občinskih kmetijskih odborov, razen zastopnika občine Št. Andraž. Okrajni načelnik g. V i h e r je otvoril zasedanje, prisrčno pozdravil vse zastopnike posameznih občin, naznačil dnevni red seje in je pru\ jasno poudaril pravni in gospodarski pomen okrajnega kmetijskega odbora, kateremu (e želel, da naj dela v jib v zmislu zukona in v korist vsega kmetijstva. — Višji vladni tajnik g. Eiletz je v zbranih besedah in z vsemi potrebnimi pojasnili razložil posamezne točke zakona in naglasil avtonomni pr.iv-ni položaj okr. kmet. odbora ter v iskrenem zanos i vzpodbujal zbrane gospodarje k povzdigi kmetijstva v okraju. Vladni svetnik Viher je nato r c/.val k volitvi predsednika in volitvi dveh delegatov in enoja namestuw» za banovinski kmetijski odbor. Dr. Мауег, župan in delegat mesta Šoštanj, je pred volitvijo poudaril še gospodarsko raznolikost obeh sodnih okrajev ter je, upoštevaje man jši obseg šoštanjskega okraja v imenu občinskih članov šaleške doline izjavil, da le-ti prepuste predsednika slovenjgraškemu sodnemu okraju, zahtevajo pa zase enega delegata za bau^vinsH odbor. P i volitvah predsednika je dobil posestnik v Pamečah ing. Vinko Vrhnjak 18 glasov. Okr. načelnik je čestital ing. Vrhnjaku k izvolitvi in mu s primerno vzpodbudo predal nadaljnje vodstvo seje. Podpredsedniško mesto je kot najstarejši član odbora prevzel dr. Mayer, župan in znani sadjar iz Šoštanja. Za delegata v banovinski kmet. odbor sta bila izvoljena ing. Vrhnjak z 18 in župan občine Šoštanj okolica Novak z 12 glasovi. Za namestnika je bil izvoljen s 15 glasovi posestnik in šolski upravitelj g. Sto-par iz Velenja. Okr. kmet. referent g. Wernig je nato raz-V>ž., načelni program gospodarskega dela, upoštevaje pospeševanje vseh kmet. gospodarskih panog v slovenjgraškcm političnem okraju. V svrho prožnejšega in uspešnejšega poslovanja je predlagal, da se izvoli 3 do 7 članski ožji, izvršilni odbor. Razvilo se je potem zanimiva debata glede govejih pasem 1er je posestnik g. Lobe povsem pravilno poudaril, da ni glavno pasma, ampak je najvažnejše pridelovanje krme in zboljšanje oskrbovanja. V ožji izvršilni odbor so bili nnto izvoljeni gg.: ing. Vrhnjak, Ivan Kac, J. Jaš, uprav itelj Štopar, župan Novak. dr. Mayer, F r. Lobe in Iv. Vrhnjak. Prva seja tega odbora se ima vršiti 6. aprila v Velen ju. — Okrajni gozdar Sernec jc v imenu okrajnega šumskegn referenta poudaril važnost gozdarstva zu okraj ter je poročni o sedanjem pravnem in stvarnem položaju okrajne gozdne drevesnice. . I ri slučajnostih je pravilno naglasil g. Štopar. da je pri izvajanju kmetijskega delovnega programa upoštevati miselnost ljudstva in da je polagati vso pažnjo vzgoji in izobrazbi kmečke mladine. Ivan Vrlmjak pa je poročal o okrajnem pašniku na Grački gori. Po vsestranski živahni debuti je zamogel predsednik še le ob pol treh popoldne zaključit! sejo. Kočevski okrajni kmetijski odbor. Kočevje, 23. marca. V soboto se je konstituiral okrajni kmetijski odbor, obstoječ iz 20 rednih članov in dveh posvetovalnih, ki so ju imenovale organizacije. Zadružno zvezo zastopa župnik g. J. Ramovš iz Velikih Lašč. Za predsednika jc bil soglasno izvoljen župnik g. Karel škulj. Nemci imajo pet zastopnikov. Okrajni referent g. ing. E i se 11 je izčrpno naslikal gospodarsko stanje okraja, predvsem kmetu, in njega potrebe. Dolgu debata je dodala še nekuj točk v program. Nuto se je sestavil proračun, ki znaša 160.000 Din. Postavke so se vzele vse v mali izmeri, ker ni še jasna finančna moč. ki ho odboru na razpolago. V zaključnem govoru je predsednik poudarjal še posebej potrebo oskrbe okraja z vodovodi in osuševanjem zemljišč v posameznih občinah Končno je odbor izvolil dva zastopnika v banski kmetijski odbor in sicer g. župana J. Strnadu iz Dobrepolj in g. Karla Škulja, za namestnika pa nadgoometra g. FUlirerja. Le trije glasovi so bili proti. Kočevski okraj je eden najrevnejših okrajev v Sloveniji, posebno obkulpski in občabran-ski kraji. Treba bo jake pomoči od banovine in ministrstva, da bo mogel odbor zadostiti potrebam okraja! Kote dar Torek, 25 marca. Oznanenje .Marije Device. Novi grobovi •f G. župnik v pok. Štefan Rihar. V Polhovem gradcu je po dolgi mučni bolezni umrl dne 24. marca 1930 župnik v pokoju g. Štefan Rihar, star 61 let. Služboval je v Kranju in na Vrhniki kot kaplan, v Studenem, Planini in Dobu pri Domžalah kot župnik. Pogreb bo v sredo dno 26. marca 1930 ob 10 dopoldne. R. i. p.! — Avtobus bo peljal k pogrebu ob S iz Ljubljane od gostilne Novak na itimski cesti. N. v m. p.) Mata kronika ir Prihodnja številka r-Slovenca« izide kakor običajno, v sredo zjutraj, kakor vsak dan. ir Turneja Učiteljskega pevskega zbora v čehoslovaško. V proslavo T. Masarykove osemdesetletnice priredi naš učiteljski pevski zbor koncertno turnejo po Čehoslovnški. Zbor se odpelje iz Ljubljane jutri, v sredo ob 12.04 z brzovlakotn in se vrne 7. aprila. V tem času priredi koncerte v Čeških Budejovicnh, Plznu, Pragi, lirndcu Kralovem, Olomucu, Brnu in Bratislavi. Skoro povsodi se vrše tudi. matineje na šolsko mladino, ker jc vredno posebnega |)oudarka. Izvajali bodo v splošnem naš najmodernejši in izbrano lep program; poleg slovenske poneso bratskemu češkemu in slovaškemu narodu tudi hrvatsko in srbsko pesem. V programu so imena: Adamič. I^ijovic, Premrl, Kogoj, Žgane, Grgoševič, Papandopulo, Mo-kranjc. — Zbor šteje 70 najboljših pevcev in pevk iz učiteljskih vrst od Kastva do Prek-murja in je znan po svojih sicer redkih, n vselej odličnih nastopili v Ljubljani, Zagrebu in drugod. Ob petletnici svojegn obstoja pa priredi sedaj prvič evojo turnejo v inozemstvo. Želimo tem požrtvovalnim in idealnim pevcem — vzgojiteljem srečno pot. mnogo uspeha in na veselo svidenje v Ljubljan» ir Kdor se hoče ohraniti svežega in zdravega, naj jemlje tedensko enkrat ali dvakrat pred zajutrekom kozarec naravne »Franz-Jo-sel«-grenčiee. Zdravniško poročila iz bolnic dokazujejo, da radi jemljejo »Franz-Joeef;<-vo-do posebno bolniki nu želodcu, črevesu, jetrih, ledvicah in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic točno odvaja. »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinuh. čokolada ća odpiranje ir Pogreb župnika f. g. Božiča Franca v Št. Danijelu v Mežiški dolini se je vršil predzadnjo nedeljo in se razvil v veličastno versko manifestacijo. Iz vseh župnij mežiške doline, celo iz sosedne Koroške je prihitelo ljudstvo, četudi so bila potu zelo slaba, da so blagemu [Hikojniku. ki je župnikovnl v Št. Danijelu skoro 20 let, Izkazali zadnjo čast. Zustopnno je bilo pri pogrebu tudi pokr. načelstvo in sodišče iz Prevalj. št. Danijel še ni videl toliko ljudstva ! Pogrebui sprevod je vodil v spremstvu tO duhovnikov, med katerimi smo opazili tudi g. dekana iz Pllberka in g. svetnika Horn-boc-ka iz Mežice, g. dekan Riepl Matej, ki se je v imenu fnrunov in duhovščine poslovil od blagega pokojnika v ganljivih besedoh in je prosil zbrano ninogobrojno občinstvo, da ohrani umrlega duhovnika v blagem spominu ter se gu spominja v molitvah, šolarji, učenci pokojnega, so se z lepo pesmijo poslovili od svojega kutchetn pred žnpniščem, nad vse gau-1 ji vu je bila pesem Spomlad, ki so jo malčki zapeli ob grobu. Solze so lesketale v očeh malčkov in vseli navzočih. V imenu občine se je ob grobu od pokojnika poslovil šolski upravitelj. g. Grnfonaner, zn prosvetno društvo pa je fant Mikic izrekel lope zahvalne besede. Spavaj blagi služabnik božji v miru, dokler nas božji glas ne obudi k novemu življenju! ir 79 letna starka izginila. Dol pri Hrastniku. Tu jo odšla neznano kam 22. novembra 1929 Marija Deželak, stara 79 let. Žena je šo del j časn pešala na umu. Ker tudi mrtve niso sorodniki nikjer našli, domnevajo, da mogoče še kje živi. Kdo kaj ve o nesrečni ženi, se prosi, naj poroča njenemu sinu g. Antonu Deželaku, rudarju v Dolu pri Hrastniku. Stroške z nagrado vred dobi, kdor bo naznanil družini Deželak. iT 1'iščo s tremi nogami. Šolskemu upravitelju v Novi cerkvi pri Ptuju je ko k Ha izvalila pišče, ki ima tri noge. Je pa živahno in zdravo, kakor ostala piščeta. ir Malo denarja v veliki listnlri. Drzen roparski napad se je pripetil te dni v Čurugu. Bogat kmet Rad i vaj Scdlnnov je popival po tamkajšnjih gostilnah, dokler ga niso povsod vrgli ven in jo moral domov. Na poti domov pa ga je nekdo udaril po glavi, da se je zgrudil nn tla, napadalci pa so mu vzeli listnico z denarjem. Sedlanov je komaj s slabim glasom priklical ljudi, ld so ga prenesli v hišo. Kot napadalen so orožniki izsledili godca Gjura Vrbaškega in delavca Jovana Jockova iz Nadalja. Kakor se jo izkazalo, sta oba videla v gostilni, kako jo Sedlanov plačeval iz velike listnice. Mislila sta, da ima kmet dosti denarja pri sebi in sta sklenila, da ga oropata. Morala pa sta biti že hudo razočarana, ker sta v listnici našla le malo denarja, vsega skupaj le okrog 100 Din. Oba roparja sta bila izročena sodišču v Novem Sadu. ir Milijon oralov zavarovanih pred vodo. Te dni je bila vrnjena vojvodinskim vodnim zadrugam njih avtonomija Ob tej priliki navajajo vojvodinski časopisi zanimive podatke o pomenu vodnih zadrug. V vsej donavski banovini je 65 vodnih zadrug, ki skrbe, da je nad en milijon plodne zavarovane pred povodnjo. V Bački je 37, v Banatu 21 in v Baranji 7 vodnih Zadrug. N"ihova zasluga je, da more Vojvodina pridelati 800.000 vagonov živeža na zcnilji-Jču, Irf bi bilo brez njih samo močvirje. Nasipi zadrug so loiiO km dolgi ln je razen njih na zemljiščih še okoli 80 tipalk. Premoženje zadrug je vredno okoli 3 milijarde Dir. Letno izdajo zadruge 80 milijonov samo za popravil». Nevarnost pa grozi zadrugam odtod, ker nočejo lastniki približno 140 tisoč oralov zavarovane zemlje plačevali prispevkov in so bili samo do lela 1927 dot».! približno 20 milijonov Din. Plačila teh zaostankov se eden glavnih problemov, s katerimi imajo opraviti ee-dmj vojvodinske vodne zadrugo. ir Višji elcktromontcrski tečaj. Urad za pospeševanje obrti sporoča, da je otvorilev tečaja radi odsotnosti g. ing. Ditricha za 14 dni preložena. Prijave se še vedno sprejemajo. 0 pričetku bo urad vsakega posameznega pismeno obvestil. ir V Uradnem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 42 od 22. marca t. 1. je objavljen »Zakon o ustroiu vojske in mornarice« in »Zakon o specialni dokiadi stalnih vojaških profesorjev vojaške akademije, pomorske vojaške akademije in intendanlske akademije«. ir Dražba občinskih lovov. Okrajni načelnik v Šmarju pri Jelšah razpisuje dražbo občinskih so nailažji pot. po katerem pribaiaio bolezenske kali v naše telo PEVCI se obvaruieio hripavosti, nahoda in prehlajen a. če jemljo okusne ANAlUT- pastilie dr Wancteria Dobivaio se v vseh .ekarnah. Varu|te se izdelkov, ki v zadniem času imitiraio ANACOl-pastilie. lovišč občin: Planinska vas, Pilštanj, Drensko rebro, Presečno, Prevorje, Zdole, Sv. Vid pri Planini, Loke in Koprivnica na dan 10. aprila t. 1. v Kozjem ob 8. uri. Na 17. aprila t. 1. istotam Oorjane, Kozje, Sv. Peter pod Sv. gorami, Lastnič, Podsreda, Ve-lernik, Zagorje, Križe in Sedlarjevo. Dne 24. aprila t. I. se bodo vršile dražbe v Podčetrtku sledečih občinskih lovišč: Podčetrtek, Imeno, Verače, Vir-štanj. Dne 30. aprila t. 1. pa v pisarni sreskega načelstva v Šmarju pri Jelšah dražba občinskega lova M. Dobje. — Natančnejši pogoji so zadnji teden pri sresketn načelstvu med uradnimi urami vsakomur na vpogled. ir Filozofija. Načelni nauk o človeku in o njegovem meslu v stvarstvu, spisal univerzitetni profesor France Veber je izš!a kot 10 zvezek Znanstveno knjižnice. V knjigi odkriva pisatelj ves svo, notranji razvoj v zadnjem desetletju in dolgo pot ki jo je V svojem znanstvenem življenju prehodil; prav zato je knjiga izredno zanimiva in naši znanstveniki bodo napisali o njej obširne razprave. Knjigo je založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Broširan izvod veja Din 48.— , v celo platno vezan zvezek pa Din G0.—. Jugo - Radiator kuli ni, nrnlnio, ter sanitarnih m anS tnlh imnrnv. Les nih fr iderih Blr.riie • Uoblgana Tclofon 34-82 »lOlO«!¥OI>Ka Ul. !0 TclKfon 34-82 ir Suhe smokve vsebujejo 50— 60% purgativ-nega sladkorja, ki je zdravilen in redilen. Iz takega purgativnega sladkorja najboljše dalmatinske smokve se izdeluje že mnogo let naša slovita zdravilna specialiteta »Figol«, odlično in preizkušeno sredstvo za čiščenje želodca in črev. »Figol« se dobiva v vsaki lekarni. ir Proli molom najboljše zavarujete Vaše zimsko obleko s sredstvom TARMOL. Dobi se • vseh lekarnah in drogerijah. Proizvajalec: »Chenio-techna«, Ljubljana. Mestni trg 10. ir Pri hripi (inlluenci), sploh vselej, kadar se čutite nerazpoložene, nadrgnile še isti večer svoje telo z ALGO. Občutili boste takoj svežost, tempe ratura bo popustila, spanje pa bo lahko in zdravo V lekarnah' in drogerijah 1 steklenica 16 Din. Nesreča ne počiva — Žrtev kolesarske vožnje je poslal Polde Gerden, posestnikov sin iz Cirnika pri Mirni, ko se jo peljal na Jožefovo iz Čateža proti domu Pri padcu s kolesa si je nevarno poškodoval glavo, da je bil drugi dan odpeljan v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo. Najstarslša Ma na svetu Ustanov I j Ena 1.17! Z a.* znbe та toa'efo жа briffe Slaia prave in pošiene žene' Modrost, Pregovori 31, 10—31.) Kdo bo našel močno ženo? Njena cena visoko presega ceno biserov. Srce njenega moža se zanaša nanjo in ničesar mu ne bo munjkalo. Vse svoje žive dni mu izkazuje dobrote in nikdar ne stori nič slabega. Poišče si volne in prediva in dela po umetnosti svojih rok. Podobna je trgovčevi ladji; iz daljnih krajev si prinaša kruha.' Vstaja navsezgodaj, pomaga svojim domačim in da jesti svojim deklam.* Ogleda si njivo in jo prikupi; od pridelka svojih rok zasadi vinograd. Krepko se prepaše in tudi sama poprime za vsako delo. Preskusi in spozna, da ji gre delo spodrok; še ponoči ne ugasne njena svetiljka. Ix>ti se tudi težjega dela in njeni prsti se dotikajo vretena. Svojo dlan odpira ubožcu in k revežu steguje roke. Ne boji se snežnega mraza za svojo hišo; zakaj vsa družina ima dvojno oblačilo. Pripravlja si odeje; tenčica in škrlat sta njeno oblačilo. Še njenega moža spoštujejo radi nje, kadar pride k mestnim vratom med starešine ljudstva.' Izdeluje in prodaja tenko platno in Kana nejcu daje pasove." Moč in lepota sta njena obleka in na stara letu sc bo smejala* Svoja usta odpira modrosti in govori mirno in prijazno. Pregleduje poti okrog svoje hiše in ne jć nezaslušenega kruha.' Njeni otroci se vzdignejo in jo blagrujejo nad vse; tudi njen mož jo hvali. Mnogo hčera si jc nabralo bogastva, ti pa si prekosilu vse. Goljufiva je prazna lepota; slavljena bo ona žena, ki sc boji Gospoda. Dajte ji hvalo zavoljo truda in sadu njenih rok in pri vratih naj jo hvalijo njena dela. Njena dela naj se očitno proslave. 1 Naslednji slnvospev, pravi Ženi je po tntslih nekaterih razlaguvcev zložil sam kralj Salamon. V izvirniku se začenja vsaka vrsta z drugo črko hebrejske abecede: zato jo imenujejo szluta ženska abeceda«. Sv. Cerkev jo je sprejela kot berilo nu dan svetnic, ki niso mučenice ne device. 5 Tudi prav neznatne stvari zna izrabiti in za tuje blago zamenjuje svoje domače pridelke, kolikor pač potrebuje zn dom. 3 Da ničesar ne zamudi, da družini jesti že navsezgodaj in vsakemu otlkaže svoje delo. 4 Pri mestnih vratih so se zbirali občinski možje na posvet; tam so se vršile tudi sodne razprave. 0 Knnanejci so bili po večini trgovci, zato so vsakemu trgovcu rekli kar Knnnnejec. 0 Ne boji se starosti, ker ve, du je v mladih letih izvršila svojo dolžnost, dočim bo nečimer-nica, ki se je v mladosti veselila, na slnra leta žalovala. 7 Nadzira posle in tudi sama poprime za delo, a nc poha jkuje brez smisla. Antonio Beltramelli: Nekoč je bito,т. Neštetokrat sem jo slišal pripovedovati, ko sem hodil po travnikih zn pastirji ali se zadrževal zvečer na vasi, du poslušam starce, ki so pripovedovali 'zgodbe; čestokrat so mi jo pripovedovali in tako živo mi jc sc v spominu, da bi vam rad povedal ljubko legendo našega ljudstva, legendo, ki govori o brezmejni ljubezni. Poslušajte! Ohranil bom iste besede, ki se jih še vedno spominjam; pripovedoval vam bom, kakor so mi pripovedovali pastirji na velikih pašnikih, ko je v daljavi zahajalo solnce in so pluli po zraku glasovi Ave Marije. Nekoč je živela mati, dobra mati, ki je imela sumo sina in svoje srce; sina in svoji ubogi roki za delo. Nekoč je živela mati, čisto sama kakor osamljena hiša. Travniki so bili neizmerni kakor nebo in hišica neznatna kakor orehova lupina; veliki so bili travniki in neznatna hišica, toda veliko večje je bilo srce osumljene matere, ki je ču-vulu svojega malegu sinka. Mimo so hodili v jutranjem mraku pastirji, mimo so hodili pastirji proti večeru in videli so jo ua pragu in ji govorili: »Lepa deklica (tedaj je bila še mlada), lepa deklica, zakaj ne greš z nami?« Toda ono je odgovarjala: »V hiši imam svojega malega gospoda: svojega malega gospoda, ki me ljubi!« In rekel ji je nekdo, človek, ki jc jezdil mimo osamelega praga, ji je rekel: »Če boš šla z menoj, boš bogata in mogočna, če boš šla z menoj, lepa deklica.« A ona se je smejala in odgovorila: »Čemu nuj bi šlo s teboj, če je moj ljubljenec ln, v svoji mali zibelki? čemu naj lii šlu s teboj? Zadostuje mi moj ljubljenec in jaz morem živeti samo zanj.« Nekoč je bila osamljena mati v svoji osamljeni hišici. Mimo so hitele pod nebom lnstavicc; mimo so hitelu leta in lustuvice. Sinko je rasel, mati jc delala. Noč in dan, pod solncein in pod zvezdami je delala ljubka stvar za sinka svoje ljubezni. Minevala so leta. »Staramo sc,« so ji govorili pastirji. sStaraino sc,< jc odgovarjala ljubka iu jc bila utrujena, da ne moremo povedati, toda v očeh ji je blestel smehljaj. Nekoč je bila mati, ki je imela sina iu svoje srce, sina in svoji ubogi roki. In ta ein je rasel, postajal močan mladenič, lep, ognjevit mladenič; ta sin je rasel, a tri zvedel ničesar o dolgem delu svoje matere. Mimo so hodili v jutranjem mraku pastirji, mimo so hodili pastirji proti večeru: »Kje je Fiore?« so vpraševali osamljeno mater. »Kje je Fiore in čemu ne dela s teboj?« Smehljaje se je vzdignila, vzdignila in odgovorila: »Daleč je, daleč. Škrjančke lovi po travnikih. Tako mlad je! Sama moram delati.« In pastirji so odhajali in zmajevali z glav« in ljuba stvar je zopet smehljaje pričela z delom. Nekoč je bila osamljena mati kakor solnce na nebn. Fiore je rasel kakor bršljan po brestovem deblu; in brest umrje in bršljan ga prernse, da živi od njegove življenjske moči. Rasel je in ni hodil na delo. Uboga mati je delala, dokler je mogla: de-lila in se smehljala; toda prešla so leta in la-stavice in stari pastirji so pomrli Živela je samo sladka stvar, utrjena v delti bolj kakor mlinski kamen, iz ljubezni do sv«», jega sinka. Delala jo in hirala. Bila jo stara kakor zemlja, vsa sključena vase; stara kakor gore in hrasti. Nekega dne ji je rekel Fiore, ko se jo vrnil s plesa, ji je rekel: »Mnnia, denarja rabim.« »Nimam ga. sin moj.« In žalostna je sklo. niln glavo. »Toda rabim ga.« ln zvečer jc imel denarja in Fiore jo od Se! na zabavo. Nekoč je liiln mati, ki jc imela srce večje kakor morja Ljubljana Kai bo danes7 Drama: Krog s kredo. 26. predelava. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Opera: Tičar. Ljudska predstava po zinižanih cenah. Izven. Salezijanski mladinski dom: Film »David In Goljat«. Ob 4, 6 m 8 zvečer. Prosveta Krakovo - Trnovo: Drama: »Reka«. Ob 8 zvečer. Ljudski kino Glincc: >V senoi harema«. Film ob 4, pol 7, pol 9 zvečer. Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1 in Mr. Bohinec ded., Rimska c. 24. Protest proti bedi Beda je ravna pot, ki vodi človeka do obupnih dejanj. Brezposelnega krojača Vladimirja G. )e včerai privedla do prav dramatičnega koraka. — Malo pred 11 dopoldne se je pojavil pred županovo pisarno na magistratu bled, suh človek, s sledovi sestradanosti na obrazu. V desni roki je držal za roko 6 letnega sinčka, v levi roki pa v naročju 14 mesečno hčerkico. Oba otročiča je posadil na klop, nato pa brez besede odšel tiho in nemo, kakor je prišel. Zato pa nista bila tiha in mirna otroka, ki sta pričela takoj jokati, ko je oče odšel. Uradniki in sam župan, vsi so postali takoj pozorni na otroški jok v predsobi. Niso pa našli nikogar, ki bi vedel povedati, čigava sta otročiča. S tolažilnimi, prijaznimi besedami se je posrečilo izvedeti od 6 letnega Vladimirčka, kje je mama. »Na Vodovodni cesti!« Res sta bila oba, 6 letni Vladimirček in 14 mesečna Slavica, otroka brezposelnega krojaškega pomočnika G. z Vodovodne ceste. Njun oče, ki ni mogel več gledati bede svoje družinice, je hotel na tak demonstrativen način obrniti pozornost samega župana na oba lačna otročička. Otroka je mestni magistrat poslal domov, mestni socialni urad pa se je zainteresiral za bedno družino in ji bo morda pomagal vsaj za silo. Še najboljša rešitev bi bila, če bi se našlo za obupanega očeta kako delol Ljubezen do kaue je več kakor sto let stara in posebno v tem čnsu zelo razširjena K temu je veliko pripomogla kava Hag, kofeina prosta kava. Torej sedaj ni potrebno nobenemu, da sumi ali celo iz-kliuči užitek kave, radi neugodnega delovanja kofeina. Nobeno nemirno spanje, živčno razburjanje, bolečine v ledvicah, utripanje srca, ako pijete kavo Hag, ker ona je prava, tina zrnata kava, brez kofeina, garantirano neškodljiva. K H U H H H G uv* hm чач» uje Razkrinkan pustolovec in vlomilec t) aretaciji drznega vlomilca Travinskega v nedeljo zjutraj je poročal že včerajšnji »Slovenski list«. Ruski emigrant Sigmund Travinsky je bil prijet na Masarykovi cesti. Pri njem so našli 11.109 dinarjev denarja in za 1300 Din poštnih znamk. Izkazalo se je, da je vlomil isto noč v žup lijski urad pri Sv. Petru in v upravo »Glasnika« pri jezuitih pri sv. Joželu. Travinsky je nesramen, drzen zločinec in trdovratno taji oba vloma. Ali pri n em so našli neke tiskovine in listnico, ki nedvomno izvirajo iz obeh uradov. Travinsky pa je ostal nesramen in trdi, dn je tiskovine z napisom kakor »Župni urad sv. Petra« — našel. To mu ne more nihče verjeti. Preiskava, ki jo vodi okr. nadzornik Žajdela, pa je spravila na dan še druga, prav tako ziniimva dejstva. Ko so ga na policiii fotografirali in daktiloskopirali, je policijski daktilo-kop na podlagi primerjave prstnih odtisov ugotovil, da je bil Travinsky že januarja 1. 1929. aretiran v Kotoru zaradi vloma in tatvine denarja in dragocenosti v Ercegnovem. Škoda je tedaj znašala 42 tisoč dinarjev. Travinsky je kazen odsedel pod imenom Vladimir Višnjevski, izdajal pa se je tudi pod imenom Bidinski. Pod tem imenom je bil dne 3. oktobra 1929 aretiran na Rabu zaradi vloma v prostore »Putnika«, kjer je ukradel tujih valut v vrednosti 22.000 Din. Odpeljan je bil v Šibenik, kjer pa je bi! dne 5. februarja oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Dne 7. februaria pa je že v Zagrebu prodaf ukradene in od miši zgrizene valute — najbrže jih je imel kje v zemlji zakopane _ in pobotnice za te valute je našla policija sedaj pi njem. Tako je ljubljanska policiia pojasnila končno vse tri vlome Travinskega, pri katerih je bilo za okrog 80.000 Din škode. Travinsky je seveda ves divji, ko so mu dokazali vse tri vlome mesto enega in — taji vse tri. iz gole jeze. Ljubljanska policija pa še noče odnehati, najbrže tudi iz jeze nad nesramnostjo tega z'očinca in se je spravila temeljito na delo, da prouči še vse burno pustolovsko življenie mednarodnega vlomilca, kar najbrže Travinsky tudi je. * © Potovanje na luno in Mars je naslov predavanju, ki ga bo imel g. prof. Silvo Breskvar, v petek 28. marca na XXII. prosvetnem večeru. Predavanje bo pojasnjeval film. Kdor se zanima za življenje na nebesnih telesih, se bo tega predavanja gotovo udeležit. © Služkinje! Danes ob 5 popoldne je v Delavski zbornici obžni zbor vaše stanovske organizacije Poselske zveze. Dekleta, pokažite, da vam je organizacija življenjska potreba, v strnjenih vrstah aa občni zbor ! , . 0 Avtobusna tekma in nje posledice. Pišejo nam- V nedeljo, dne 23. marca se je nudil ob 7.15 od maše se vračajočemu občinstvu neobičajen in brezolačen prizor tekmujočih avtobusov na progi Št Vid—Ljubljana z zaključkom, da ie eden avtobusov v borbi za prvenstvo se zakadil v brzojavni droc tik »Store« in ga koremaško podrl, Sreča v nesreči je pač bila, da je padel podrti drog v stran, sicer bi se bila lahko prinetila v avtobusu sedečim potnikom huisa nesreča. Oba avtobusa sta last ene tvrdke in očividci se še niso odločili, kateremu od obeh bi dali prednost, kaiti tu ie bilo na vsak način v zvezi tudi tekmovanie brzine z močjo. Označeni avto se je sigurno izkazal kot močnejši. 0 Koncert seksteta črncev bo v sredo, dne 26. marca ob 20 v Unionu. 0 Informacije za poskusno kuhanje na plinu. Vsled vsestranskega zanimanja naših gospodinj o pravilni kuhi na plinu, bo mestna plinarna tudi Tn sin je preživljal svoj čas v zabavah in stara mati je delala in ga pričakovala. Zanj je prodala svojo hišico, znnj svoj travnik toda ni tožila. In nekega dne, nekega žalostnega dne, ko je bilu čisto samo, čisto uboga in sama, nekega žalostnega dne je zaman gledala proti večeru, proti neizmernemu horizontu: Fiore se ni vrnil. Čakala je vso noč. Ni se vrnil. Čiiknla je dneve in noči, ni se vrnil nikdar več. Potem je vzdignila oči proti nebu in se liu-smchljnla; skleniln je roke, se nasmehljala in govorila: »Sin moj. srce mojega srca, vse sem li dala, vse si mi vzel. vzemi še moje življenje, ljubezen moja; bodi pozdravljen!« In zaprla je oči in uinrin. Nekoč je bila mati. ki je imela srce večje kakor morje, I letos priredila praktične poizkusne kuhe združene s predavanji. Da usfreže vsein gospodinjskim krogom, bo v dneh 26., 27. in 28. marca ves dan od 9-12 in od 2—ô popoldne na razpolago gospodinjska učiteljica z nasveti in podukom in sicer v šoli pri sv. Jakobu, vhod iz florijanske ulice. Poleg tega pa bo dne 26. in 28. marca predavanje in poskusno kuhanje vselej ob 8 zvečer in dne 27. marca ob 4 popoldne, kjer se bodo gospodinje lahko prepričale o ceneni in udobni kuhi. Po predavanju bode pokušnja skuhanih in pečenih jedil. Vstop je prost. Upamo, da nobena naših gospodinj ne zamudi prilike prisostvovati enemu teh predavanj ter se prepričati, da je plinska kuha najcenejša, higi-jenska in praktična. O Vreme v Ljubljani je včeraj bilo ves dn.il oblačno. Temperatura 12° C . Barometer 759.9. Mirno ozračje. © Zopet dva ponarejevalca bonov. Ponarejevalcem 20% bon • ki so se pojavili v Ljubljani in ki jih je poli 'edila, sta se te dni pridru- žila še dva. Dne j.^. t. m, je dobila tvrdka »Merkur« dva bona za 70.000 kron, ki sta bila ponarejena. Bona je prinesel k »Merkurju« neki po-strešček, ki sta ga najela dva neznanca, češ, da ga počakata v kavarni »Slon«, kamor naj prinese denar. Ko se je postrešček vrnil s pismom v kavarno, ju že ni bilo tam. Najbrže sta zaslutila, da gre za postreščkom še detektiv. Enega od obeh je pa le mikalo, če ni postrešček res prinesel denar'a in je prišel pogledat v kavarno. Tako sta padla oba v past. Sla to 211etni Stanko Oblak iz Smlednika in 46letni Franc Hladnik iz Logatca. Oba sta se zadnje čase mudila v Ljubljani. Zadevo z boni sla hotela izvršiti s pomočjo tiskovin neke podeželske trgovske tvrdke, ki sta jih nekje dobila. Sedaj čakata na kazen v sodnih zaporih. O Še dva vlomilca prijeta. Skoro na prav tako dramatičen način, kakor v nedeljo ziutraj vlomilec Travinsky, sta bila v ponedebek z:utraj uieta še dva vlomilca. Stražnik, ki je šel tedaj v službo, je iz barake na voglu Dunajske in Masary-kove ceste, kjer prodaja konzerve tvrdka »Vrhnika« in kjer je Leskovškova trafika, slišal čuden šum. Malo pozneje je bila baraka obkoljena od stražnikov in na dan so privlekli iz barake dva vlomilca: Frania Miškulina, doma z Hrvatskega in Leopolda Omahna. Pri obeh so našli mnogo vitri-hov, s katerimi sta tudi prišla v barako. Škode nista mogla napraviti bogve kakšne, le na vratih ie za okrog 50 Din škode. Sedaj sta oba za rešetkami, policija pa preiskuje, če nimata še kaj drugega na vesti. 0 XXIX. redni občni zbor Trgovskega društva »Merkur« za Sloveniio v Ljubljani se bo vršil v sredo, dne 2. aprila 1930 ob pol 20 v mali zboro-valnici Zbornice za TOI v Ljubljani, Beethovnova ulica 10. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo preglednikov računov. 5. Volitve odbora, društvenega razsodišča ter dveh preglednikov računov. 6. Določitev ustanovnine, članarine in pristopnine za teto 1930. 7. Samosto-'ni predlogi in raznoterosti. Samostojne predloge je naznaniti pet dni pred občnim zborom pismeno društvenemu predsedstvu. 0 Drva. premog, koks kupujte pri družbi :>Kurivo« na Balkanu, telefon 3431. Maribor w □ Maribor dobi — radijsko oddajno postajo? Kakor znano se nahaja Maribor v tako zvani »mrtvi coni« v odnosu do ljubljanske radijske postaje. iže od začetka sem se množijo pritožbe glede številnih motenj, ki čestokrat docela onemogočajo sprejemanje ljubljanskega programa. Kakor izvemo namerava sedaj vodstvo ljubljanskega radija postaviti v bližini Maribora oddajno postajo, ki bi omogočala redno iu nemoteno sprejemanje ljubljanskega programa ili ki bi povzročila izločitev neprijetnih motenj. Postavitev omenjene oddajne postaje bi stala približno 150.000 do 200.000 dinarjev in bi brez dvojbe zanimanje za radijsko amaterstvo v Mariboru precej dviguila. □ V Mariboru se bo odločilo. Jutri prispo v Maribor avstrijski zvezni captain Hugo Meisel, da na povabilo dr. Ribolija in dr. Pandakoviča iz Zagreba ter na posebnem sestanku med zastopniki belgrajske in zagrebške nogometne zveze posreduje v vprašanju vzposlave sporazuma ter ureditve medsebojnih športnih odnošajev. Predstavnike obeh zvez v Mariboru toplo pozdravljamo 1er izrekamo ob tej priliko nado, da bi jutrišnji sestanek beležil zaključke, ki bodo za ugoden razplet obstoječih nesoglasij ter napredek športnega razvoja v naši državi največje važnosti. Naj bi mariborska konferenca postala mejnik v medsebojnih športnih odnosih dveh najmcčne'ših središč naše$ra sporla. □ Drevi k uprizoritvi misterija o svetih treh kra! ih v dvorani Prosveine zveze. □ 80 letnico je obhajal te dni v krogu svojih sorodnikov, prijateljev in znanceiv upokojeni nad učitelj Josip Mavric, ki jo 45 let uspešno in pohvalno deloval kot vzgojitelj naše mladine; 30 le! je predsedoval svelolenarškemu učiteljskemu društvu, v katerem je po dolgotrajnih bojih prodrl s slovenščino. Slavljenec je vzgojil celo vrsto mož, ki zavzemajo danes v javnosti odlična mesta. Ob 80 letnici čilemu in za vse dobro ter plemenito vnetemu starčku: Ad multos annosl □ Na nedeljskem zboru »Aerokluba«, o čemer je prinesel izčrpno poročilo včerajšnji ^Slovenski list«, je bil v smislu društvenih pravil izvoljen dosedanji odbor s predsednikom dr. Tomin-skom, podpredsednikom Inž. Dračarjem ter njega nameslnikom inž. Lenarčičem, tajnikom dr. Sunder-lom in blagajnikom Loosom. □ Monie Carlo — oživel. Zaživelo je v zatišju gaja v montekarlovski podružnici v novem delu parka: tarok, šnopsl, preferancc itd. V življenje mariborskih upokojencev ter neizogibnih montekarlov-skih velekibiculjev je šinila pomlad, s jiomladjo rodno uioulekorlovanie od zore do mraka. Kdai sc otvori »centrala« nad parkovo kavarno, nam ni znano. □ Cirkus prihaja .. Po enoinpolletnem presledku se obeia Mariborčanom sprememba; začetkom aprila prispe namreč v Maribor znani cirkus »Krone«, ki se sedaj nahaja na Dunaju in ki se nato ustavi tudi v Gradcu. V Mariboru ostane predvidoma štiri dni ter nadaljuje potem svojo turnejo po vseh večjih mestih naše države. Sprememba bo kanila v življenje mariborske globeli 1er prinesla mariborski gmajni nekaj zabave in kratkočasja. Liištno bo ... □ O zqodovini Maribora v novem veku predava na četrtkovem prosvetnem večeru 27. t. m. v dvorani Prosvetne zveze profesor Fr. Baš. Za take stvari pa imajo Mariborčani smisla in bodo to s polnoštevilno udeležbo tudi dokazali. □ Smrlna kosa. Umrla je ga. Marija Miischa, roj. Schrumpï, znana in priljubljena gostilničarka v Stolni ulici. Pokojnica je bila rojena 29. septembra 1873 pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah ter jo bila vneta podpornica revežev in rojstne župne cerkve pri Sv. Jakobu, kjer je dala postaviti kip sv. Janeza. Pogreb blage pokojnice bo danes ob 15 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrežju. □ Zaenkrat: konec humorja ... Neugnani in dobrodušni »Pavlihas-, ki je v svoji Iretji letošnji številki prinesel precej humoristične robe iz obdravske prestolice, je zaenkrat prenehal izhajati; obljublja pa, da se bo še oglasil. □ 2. aprila. - Soči. - Siabat Maier. -2. aprila. □ Gibanje irgovslva v mariborski okolici. Iz poročil na nedeljskem občnem zboru trgovskega gremija jo razvidno, da š!eje gremij 399 članov. Proračun za 1. 1930. znaša 25 000 Din. Pri volitvah je bil izvoljen zopet dosedanji odbor s požrtvovalnim prvomestnikom J. Kostajnškom na čelu. Načelnik mariborskega gremija Weixl je po poročilu o zve-zinem delovanju predlagal, da se naj nabavljalne zadruge ravno tako obdavčijo kakor ostale prodajalne. Sklenilo se je, da pristopijo člani okoliškega gremija k bolniški blagajni trg. gremija in da se dosedanji naziv spremeni v »Sreski gremij trgovcev v Mariboru«. Občnega zbora se je udeležil tudi zadružni nadzornik Založnik, ki je ob tej priliki stavil nekaj nasvetov glede gremijskega poslovanja, ki so se tudi sprejeli. □ Vzorno deluje lukajšnja »Nabavljalna zadruga« drž. nameščencev. Na nedeljskem občnem zboru se jo to ugotovilo; ob tej priliki je izšel od strani članstva predlog, da bi se pripadajoči odstotki zvišali za 1% vsem tistim, ki kupujejo v zadrugi potrebščine proti takojšnjemu izplačilu. Predlog se je v načelu sprejel. Pri volitvah jo bil v glavnem izvoljen dosedanji odbor z zaslužnim predsednikom Reharjem nn čelu. П Na de'ovnem trgu. Zaposlitev dobi preko tukajšnje Borze dela: 7 viničarskih in majarskih družin, 19 hlapcev, 6 pastirjev, 1 vrtnar, 1 opekarski mojster, 2 železostrugarja, 1 mizar. 1 sedlar, 1 vrvar, 3 krojači, 7 čevljarjev, 2 slaščičarja, 2 slikarja. 1 fotograf, več vajencev (vrtnarske, kleparske, kovaške, mizarske, čevljarske, krojaške, sodar-ske, pekovske iu slikarske obrti), 9 kuharic, 12 služkinj, 2 postrežnici, 2 sobarici, 2 varuški, 2 bolniški slrežnici, 2 plačilni natakarici, 1 posluînica, 2 perici, 2 likarici, 3 vzgojiteljice, 5 služkinj 1er 1 šiviljska vajenka. □ Dokazi brezposelnosti. Dela je iskalo pri tukajšnji posredovalnici v času od 16. do 22. t. m. 117 oseb, prostih službenih mest je bilo 128, delo je dobilo 85 oseb, odpotovalo jih je 12, odpadlo pa 127. Koncem tedna je ostalo v evidenci še 738 oseb. □ Mariborska Glasbena Matica — Ljubljanskemu Zvonu. Ob 25 letnici je odposlala tukajšnja Glasbena Matica Ljubljanskemu Zvonu tople brzojavne čestitke ter lepo spominsko darilo. □ »Rigoletto« na mariborskem odru. Ena najbolj popularnih in priljubljenih Verdijevih oper Rigolelto' doživi svojo letošnjo premijero na mariborskem odru v soboto, 29. t. m. V vlogi Gilde gostuje bivša primadena zagrebške opere, sedaj pri, madona v Gradcu, gospa Tinka Wesel-Polla. celjsko bolnišnico, preje pa mu je domači kaplaa g Bohanec j>odelil še sv. jiosledni.e olje. Le malo je ujianja, da bi okreval. & Pogreb vzorne krščanske matere gospe Marije Pož irjeve se je vršil včeraj ob izredno veliki udeložbi prebivalstva. Pogreb je vodil dekanijski upravitelj kanonik g Pavel Žagar iz Nove cerkve ob asistenci 11 duhovnikov. Domači pevci so jxxl vodstvom organista gosp. Šoparja zapeli pred domačo hišo v Vojniku in ua jiokopališču lepi ža-lostinki. Pokojnica je bila vzorna krš&uiska mati, ki je svoje otroke lepo vzgojevala. Eden sin je sedaj župnik v Rečici v Savinjski dolini, eden je gvardijan kapucinskega s mostana v Studencih pri Mariboru, ed>m ;e kapucinski brat, eden višji državni tožilec v Celju, eden pa nadučitelj. Dve hčerki sta učiteljici. Vsemogočni naj bo pokojnici pravičeD Sodnik in Plačnik, preostale pa naj tolaži sočutje vseh, ki so rajnko in njeno dobro srce poznali. & Popravek. Živinski in kramanki sejem se v Celju vrši v soboto dne 29. marca, s čimer popravljamo zadnjo pogreâno objavo dneva sejma. Ptuj Dne 6. aprila priredi mariborska Glasbena Matica v našem mestu voka'ni koncert v proslavo stoletnice rojstva dr. Benjamina Ipavca. To bo predvsem večer njegovih pesmi, a v drugem in tretjem delu bodo umetne in narodne jiesmi. Koncert bo dirigiral prof. Mirk. Občni zbor gremija trgovcev. V sredo zve-: čer se je vršil v gostilni pri g. Brcnfiču občni zbor j Gremija trgovcev, katerega so v zelo malem številu posetili trgovci nemške narodnosti. Prisostvovala sta občnemu zboru tudi zvezni tajnik g. Kaiser in rav-na:elj trg. boln. in podp. društva g. Podgoršek, oba iz Ljubljane. Prvi je podal poročilo o delovanju celotne zveze Gremija trgovcev, drugi pa o delovanju trg. bolniškega podpornega društva. Iz poročila posnemamo, da je 188 obrtov, nameščencev 85 moških in 35 žensk, skupno 120 nameščencev, vajencev , 20 moških in 19 ženskih, spričeval je bilo izstavije-[ nih 14 pomočniških in 17 vajenških. Trgovsko šolo • je obiskovalo v preteklem letu 21 dečkov in 17 i deklic. Proračun za šolo znaša za tekoče leto 29.700 1 dinarjev. — Na zavodu poučuje 6 predmetnih učiteljev in v preteklem letu je gremij imel 9 rednih odbarovnih sej ter je bil zastopan na vseh plenarnih sejah zveze in tudi na zveznem občnem zboru v Murski Soboli. Belokranjski kotiček Metlika. Vinarska iu kletarska zadruga v Metliki jc imela 19. marca svoj prvi redni občni zbor. Trenutno se polašča nekaterih zadružnikov nekaka mnlodušnost, ker klet šc ni dovršena do kraja, gotovina pa je že izčrpana. Toda izgledi za uu-prej, četudi niso sijajni, pa nam vendarle še obetajo boljše čase. Obljubljena je bila zadrugi državna podpora, toda oblast zahtevu, du se morajo v ta namen pravila nekoliko predelati in deleži zvišati. Revščina je med nami res občutna, najti kar ni gospodarja, ki bi ne bil zakopan v dolgove, pu tiste groše bomo menda že še spravili skupaj, da tako doknžemo svojo dobro voljo. Za načelnika je bil zopet izvoljen Anton Bujuk iz Drašič, podnačelnik pa je Janez Vraničar iz Čuril, ostuli odbor pn šteje osem oseb: 5 v načelstvu, 3 v nadzorstvu. Mohorjuni. Tisto pa ne, nazaj pa ne gremo. Pač tu pa tain kdo odleti, pa le iz pozabljivosti, ker ga nihče ne podreza, toda tudi nove veje ved no rastejo. Denarja ni, to se čuti in zato je res kur težko že sedaj odšteti tiste groše za knjige, ki so še eno leto daleč. Ko bodo pa knjige prišle, bo pa ta in oni prinesel 20 Din, da bi jih dobil. V Sturem trgu ob Kolpi se je število mohorjanov potrojilo — od 28 ju poskočilo ua sto. Tudi Adlešiči — prva fara v škofiji — napredujejo. Od predlanskih 38 je lani poskočilo nu 81, letos gre žc v 100. Tudi po drugih farah gre črta navzgor. Živinozdravnika potrebujemo. Občine iz metliškega sodnega okraju so naslovile na višjo oblast prošnjo, da se nastavi v Metliki kot okrožni živinozdravnik metliški domačin Ludvik Fux, ki živinozdravniške posle v splošno zadovoljnost žc dalje časa izvršuje nu tem mestu. Kdor Bclokrajino jiozna. takoj lahko uvidi, da je za metliški kot nemogoče, da bi hodili po živinozdravnika v 14 km oddaljeni Črnomelj, in če bi šel tja ponj, pa bi moral dirjati morda kdovekam za njim, tja v Koče-varje ali še dulje, kamor je slučajno morul po svojem poslu. — Ali mu bo mar potem živiuo-zdravnik oživel kravo, ki je med tem že poginila. Zatorej tudi na tem mestu apeliramo na me rod a j ne činitelje, da se tozadevni prošnji ugodi. Cel ie Domžale ■& Materinsko proslavo priredi v nedeljo dno 30. marca t. 1. ob po! 4 popoldne v ccliskem Narodnem domu celjsko Katoliško prosvetno društvo. O »Materinstvu krščanske žene« 1к> predaval pesnik gosp. S i 1 v i n S a r <1 e n k o. Pevski zbor bo zapel nekaj proslavi primernih pesmi, vmesne točke bo izvajal društveni salonski orkester, gledališka družina KPD pa bo uprizorila zanimivi francoski mirakel »Trosila bom rože- ali »Čudež Male Terezije od Deteta Jezusa« v 5 slikah. Vstopnice za to proslavo se bodo cd četrtka dalje dobivale v pred- ■ prodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi. & Francosko predavanje. Gosp. M. Vey, lektor francoskega jezika na ljubljanski univerzi, bo predaval v fietek 28. t. m. ob (j zvečer v mali dvorani Narodnega doma pod okriljem tukajšnjega francoskega krožka v francoskem jeziku o francoskih de- ' kadentih in More,asu Vslop je vsakomur prost. ! er Nečloveška mati. V soboto 22. t. in. so pri gostilni Ratei.'-Kolar v Vojniku pri Celju izpraznje- j vali straniščno greznico. V grrznici so naleteli n.i malo škatljo, v kateri se je po zdravniški ugotovitvi nahajalo 1 dan staro dele ženskega spola, ki se je moralo nahajali v greznici najmanj že en ted^n dni. Dete so awieali v mrtvašnico vojniškega pokopališča. 0 nečloveški materi doslej tli še nobenega sledu, zasledujejo jo pa pridno orožniki, j& Težka nesreča mlinarja. V Klinčcvem mlinu v Škofji vasi pri Celju fe bil kol mlinar zaposlen France Dvoršak. Ko je bit v soboto 22 t. m. okoli pol 9 zivečer mlin v jiolnem pogonu, je Dvoršak hotel prestaviti neki gonilni jermen. Pri tem pa ga je jermen zgrabil, mu ovil desno roko okoJi ! kolesne osi in ga tudi stisnil za vrat. Takoj poklicani zdravnik dr. Miku ž je odredil takojšnji prevoz težko »oškodovanega, ki ie nn mestu omedlel, v Dobrodelni dom. Dne 17. t. m. se je vršil oblastni komisijonelni ogled dnevnega zavetišča za dečke in dcklice v Društvenem domu, otroškega vrtca in dobrodelnega doma na Ljubljanski cesti, o katerem upamo, da je ugodno izpadel. Z otvoritvijo dnevnega zavetišča in otroškega vrtca je bil storjen važen korak k socijalni ureditvi Domžal, kajti naš trg je predvsem industrijski kraj, kjer so troci mnogokje brez nadzorstva, že zgodaj prepuščeni sami sebi. Nuino potrebo obeh ustanov dovoli jasno izpričujejo številke otrok, ki posečaio zavetišče odnosno otroški vrtec, ki pod skrbnim vodstvom č. šolskih sester iz Maribora leno usne-vatn. Enake važnosti je tudi Dobrodelni dom, loer bodo dobili na starost zavetie onemogli domačini. Zamišljen pa ni le ket zatočišče za onemogle, temveč tudi kot sanatorij. Lastnik dobrodelnega doma in otroškega vrtca je fara Domžale; ot-e napravi sta zato namenjeni le prebivalcem stanu o-čim v fari. Č. g. svetnik Fr. R«-rnik ki se vedno trudi z ljubeznijo za napredek Domžal si ie 7. obe. ma napravama postavil spomenik, ki ga bo dn'r'-o preživel. Obenem pa je s tem napravil veli'o uslugo občini, ki bi se slejkoprej mo-a'a 'o'ili tej enake socljalne naprave, brez katere kraj kot so Domžale, ne bi smel bili, ako hoče nop-ed-vati in zadoščati tudi socralnim zahtevam nov»*;! časa, ki ne zahteva samo »unanjega, temveč tudi nolra-nii napredek in ureditev. Cepljenje proti koz»ra. Za dopolnitev strn ma otrok za cepljenje proti koram se morajo ia vili v občinski pisn-ni oni starši, katerih otroci so se rodili v preteklem letu izven teritorija domžaM;e občine, a so sedai v niej stanujoči Navesti bo treba natančne podatke o roistvu otrok. Razpis. Razpisani sta služba ban kega cestarja na cesti Duplica — Domžale — Dragimelj in licitacija za prevoz pošte na progi Domiale — Lukovica. Jezica Kmetijsko gospodinjski tečaj. Na tiho nedeljo ti. aprila prirede naša dekleta, ki se udeležujejo kmetijsko gospodinjskega tečaja, razstavo svojih ;lel, ki se jih bodo naučilo v teku 10 tednov. Razstava bo odprta od prve maše zjutraj do 6 zvečer in se bo priredila v Društvenem domu na Ježici. Z neumornim delom in trudom gdč. voditeljice Grosove in tečajnic se nam obeta, da bo razstava jako zanimiva, na kar že danes opozarjamo vso jav-uost od daleč in blizu. Velika javna tombola. Na cvelno nedeljo dne 13. aprila bo priredilo Kat. prosvetno društvo veliko javno tombolo ob 3 popoldne v Društvenem domu na Ježici. Dobitki bodo sijajni. Nova motorna brizgalna. Naši vrli gasilci v Stožicah so si omislili novo motorno brizgalno v Celju pri Rosenbavarju. 1'od vodstvom gg. Dolni-čarija, Franceta Dovča in Franceta Peršina društvo jako lepo uspeva iu napreduje. Društvo bo pripravilo več članov, da bodo nastopili tudi na velikem kongresu, ki bo letošdije poletje v Ljubljani. Ribnica Protestni shod zoper preganjanje ruskih vernikov se je vršil v Ribnici dne 19. t. m. O prega-nljaiiju v Rusiji je predaval dekan Skubic, kaplan Plot pa je na skioptičnih slikah pokazal življenje sv. Male Terezike D. J., ki jo papež Pij XI, posebno prosi pomoči za ruske vernike. Na shodu, ki se ga je udeležilo do 300 oseb, se je sprejela resolucija: >Današnji naš zbor hoče, naj bratski ruski narod spozna, da ga katoliški Siovenci ljubimo, da z njegovim trpljenjem sočuvstvu.emo da v imenu vere in kulture protestiramo zoper kruto omejevanje svobode njegove vesti, da Boga prosimo, naj da bratskemu narodu stanovitnost in naj bi čimpreje postali vsi eno na Petrovi skali, in kličemo: Odre-šeoik sveta, reši Rusijo!< Trbovlje Posojilo za zgradbo šol dovoljeno. Šestmili-jonsko posojilo za zgradbo šole v Hrastniku, za povečanje trboveljske šole, za stanovanjsko hišo meščansko-šolskega učiteljstva je ministrstvo dovolilo. Zadeva je tako rešena. Rešena pa še ni zadeva za vodeesko šolo, ki je še najbolj preureditve odnosno nove zgradbe potrebna. Upamo pa, da se tudi to spravi z dnevnega reda. Vode imamo dovolj. Temeljiti pregled vodovoda, od rezervarja pod sv. Planino do rudniške kolonije pri Sušniku je našel pri vodovodu velike napake. Iz rezervarja pod sv. Planino teče voda v potoku ven, v Kleku je bil pa drugi rezervar prazen, ker so na nekem mestu cevi bile položene z nižave v breg, v sredini se je nabral zrak in je avtomatično dohod vode zaprl. Tudi na Kteku in pri Dimniku se je, z odcepitvijo napravila napaka. Vse te in še mnogo drugih napak se takoj odpravijo. Pri pregledu se ie tudi opazilo na mnogih mestih izkoriščanje vode, ko se n. pr. pere perilo s pitno vodo; zato se bodo tudi števci za voJo takoj napravili. In potem vode mora biti dovolj, saj je merjenje vode pokazalo, da priteče na sekundo 7 litrov po ceveh. Praznovanje šihtov sc že pozna. Vsi obrtniki, gostilničarji in trgovci že tožijo, kako se pozna tedensko tridnevno praznovanje pri rudniku. Mesar ti potoži, da kdor je prej vzel pol kilograma mesa, ga vzame s»daj samo četrt ali pa sploh nič, krojači, ki imajo navadno za veliko noč največ dela in si težko prišel na vrsto, če si dal delati obleko, nimajo skoro nič dela. Gostilničarjem ni treba vsak mesec iti na Dolenjsko po vino. V kinu, kjer so bile prej predstave vse dobro obiskane, je film kazan praznim klopem — Kaj šele pride? DoL Logatec Zgradba za okr. načelstvo. Občinski odbor je v seji od dne 22. t. m. sklenil, da se prične z grad-bo nove uradne palače, kjer bo predvsem dobilo prostore okr. načelstvo. Ker bo poslopje precej obsežno, se bo gradilo v dveh etapah. Prihodnje dni se bodo razpisala vsa dela, kjer bo predvsem vpoštevati krajevne obrtnike in dobavitelje. Financiranje ne bo obremenjevalo občinskega proračuna preko dosedanje normalne višine. Letno kopališče. Ob prvem nižjem stanju | vodnih razmer se prične ob potoku Logaščici gra- j diti letno kopališče, ki bo ustrezalo zdravstvenim ■ n drugim potrebam logaškega prebivalstva in leto-iriščarjev. Kopališče bo imelo poleg potočne struge, ki se bo izčistila, poseben prostoren bazen, dvignjen nad nivojem potoka za ca. 1 m. Bazen bo imel ca. 200 m* površine, dobival bo filtrirano vodo. Imel bo vso potrebno opremo kakor n. pr. skakalnico itd. Prhe bodo mrzle in tople ter bo tudi voda v bazenu primerno topla. Stroški se bodo krili izven občinskih financ in sicer od g. župana započete akcije za povzdigo Dol. Logatca. V to akcijo namreč plačujejo vsi točilci vina po prostovoljni pismeni obvezi po en dinar od vsakega nadrobno potočenega vina, izvzemši engros prodaje in prodaje v sodčkih sploh. Ta akcija kaže visoko zavest gostilničarjev za javne zadeve. — Paralelno z napravo letnega kopališča pa namerava g. Martin Kavčič, destilacija drevesnih olj, napraviti tudi tople kopelji s souporabo zdravilne kondenzacijske vode, kar je jako pozdraviti. SpIoSno gradbeno gibanje. Kakor kaže, se bo tudi letos v Dol. Logatcu iako mnogo zidalo. — Zrastlo bo zopet več novih malih hišic, a še več se obeta adaptacij, posebno takih, ki bodo olepšale zunanjosi Dol. Logatca. Jesenice Nezgoda. Ko so se v soboto zjutraj ob pol osmih verniki vračali od savške maše, je nenadoma pridrvel okoli vogala pri gostilni pri Markotu voznik s tako naglico, da se ni bilo mogoče izogniti. Voz je podrl gospo Marijo Bachmann, soprogo ravnatelja mehaničnega oddelka KID. Kolesa so ji šla čez noge, pri čemer ji je bila desna noga zlomljena leva pa tudi znatno poškodovana. Sploh je opažati, da se vozniki prav nič ne ozirajo na pasante 1er drvijo skozi mesto, kot za stavo. Ponesrečena gospa bo morala več tednov prebiti v postelji v velikih bolečinah, a vse to samo radi gole neprevidnosti mladega, komaj šoli odraslega fanta. Občni zbor je imelo Krekovo prosvetno društvo na Jesenicah pretekli četrtek. Na njem so bila sprejeta nova društvena pravila. Odbor je ostal skoro isti. Kopaliiče. Važna točka občnega zbora je bilo kopališče V ceiem okolišu ni nikjer primernega kraja, kjer bi si človek ob poletnem času ohladil svoje ude. Sava je premrzla. Jesenica neprimerna in težko dostopna, Bled pa predaleč in tudi za naše razmere predrag. Poleg Krekovega prosvetnega doma ob železniški progi pa ie svet kot nalašč primeren za kopališče, ki bi bilo okoli 60 metrov dolgo. Osnoval se je pripravl'alni odbor, ki bo ustanovil delniško družbo. Kot se ču'e, bodo delnice po 250 Din. Zanie je že danes mnogo zanimanja in jih je okroglo 500 že tako rekoč subskri-biranih.Kot edino kopališče v kraju bo to gotovo dobro uspeval" in delničarjem prinaša'o lepe dobičke. Načrti za kopališče so že napravljeni in upati je. da se bomo že v letn?n:em iu'iiu .kopali v njem. Brez dvoma bo to velik korak naprej in posebno iz zdravstvenega stališča je načrt toplo pozdravljati. Danes na praznik Mar. Oznanenja se vrši v društvenem domu slovenski glasbeni večer, Ui bo nudil mnogo zanimivega. Več točk sporeda ho prvikrat predvajano, zato vsi prav vbudno vah':eni. Jutri v sredo pa se bo odigral velik film: Tajnosti Himalaje ali pohod na Mount Everest. Cerkveni vestnih Cerkev v Križankah. Danes praznik Marijinega oznanenja. Ob polil (pridiga odpade) slovesna sv. maša: Missa in hon. B. M. V. in Graduai: Diffusa est gratia zl. A. Rihovsky, po ofert. O. sanctissima zl. Ig. Mitterer po maši: Poslan z nebes je angel zl. M. Železnik. V Križankah ima danes zvečer ob šestih on-dotna Moška in mladeniška Marijina družba slovesen shod. pri katerem bo na novo sprejetih 12 kandidatov. Po cerkvenem govoru bo darovanje, nato sprejem in slovesne litanije. Po shodu dobo navzoči družbeniki v zakristiji novi imenik članov proti plačilu tisk. stroškov. Is društvenega živtienfa Slov. kat. akad. starešinstvo v Ljubljani ima jutri v sredo dne 20. marca t. 1. ob pol 9 zvečer prijateljski sestanek v brezalkoholni gostilni, Frančiškanska 2. K obilni udeležbi vabi odbor. Prosveta Krakovo-Trnovo. Drevi točno ob 8 uprizori naša prosveta Maks Halbéjevo dramo tro-dejanko »Reka«. Ker so vloge zasedene po najboljših močeh, je pričakovati, da bo igra izpadla nad vse pričakovano. Prijatelji prosvete pridite v obilnem številu. Šentpetcrsko prosvetno druStvo v Ljubbani ima redni občni zbor v ponedeljek 31. marca 1930 ob 8 zvečer v prostorih prosvete, Župnijska ul. 1. Vabim vse člane in članice, da se zbora sigurno udeleže. — Tajnik. Predavanje v »Pravniku«. V sredo, 26. marca t. 1. bo predaval na sestanku društva »Pravnika« g. primarij dr. Fran Gosti: »Pato'oški laž-nik in slepar«. Predavanje se bo vršilo točno^ ob šestih popoldne na sodišču v Ljubljani soba številka 79 in vabi k obilni udeležbi — odbor. IJudshi oder v Ljubljani -Marija v nebo vzeta«. Vrednost misterija v obče jo v tem, da ruši v ljudstvu grobo, zgolj facijonalistično čustvovanje in mišljenje, ter da vzbuja zanimanje tudi za stvari, ki se ne dado dognati /jrolj iz računov t. j. za pojave, ki jih ni mogoče ne razumeti nc ceniti samo i stališča naših čutov. Vprašanje čudeža, vere vanj in vprašanje gledanja le nadnaravno možnih pojavov — to rešuje misterij._ Zato dejanje ne prenese kritike glede logičnega za-pletka. ker se razvija po želji pobožnega gledalca preko vseh navadnih vsakodnevnih ovir. Tudi »Marija v nebo vzeta« je misterij. ki zahteva vernega gledalca, kajti tu so apostoli, razkropljeni široni sveta, ki jih združi Marija po čudežnih dogodkih pred smrtjo okoli sebe, tam so angeli in hudobni duhovi. Marija, hrepenenje po Bogu in pričakovanje, na drugi strani pa svetu v spotiko in skrb oblastva in meščanov radi svoje nenavadne pojave. Vse to je združeno v 1П krasnih slikah tega misteri ja. ki ca predvaja Ljudski oder v nedeljo "0. t. m. ob S zvečer v Ljudskem domu. Igro je pripravil kar najbolj skrbno na štedeč za njeno opremo ogromnih izdatkov. Posebno opozarjamo na to. da sodeluje poleg ansambla SO oseb tudi celotni orkester glasb, društva -Sloge«. Predprodaja vstopnic se vrši danes od 10 do 12 dopoldne v Ljudskem domu f. nadstropje. Poizvedovanj*? Našla se je boa. Dobi se pri Windel, Sv. Petra nasip 41. Nedeljski spori Prošlo nedeljo se je pričela pomladna sezona skoro v vseh športnih panogah. V prvenstvenem boju so tekmovali nogometaši, hazenašice in lahko-, atleti. Prve tekme v sezoni so se že večkrat končale I z rezultati, ki so presenetili. To zlasti, če je bila I zima neugodna in ni bilo mogoče igrati pred pri-četkom sezone nobenih tekem. Takoj ob pričetku prvenstvene sezone smo priinorani opozoriti LNP na nevarno igro nekaterih igralcev. Nogomet sam po sebi je kolikor toliko nevarna igra, ki pa lahko postane celo življenjsko nevarna, če poiskušajo nekateri igralci namenoma poškodovati nasprotne igralce. Ti poizkusi, poško-, dovati nasprotne igralce, so se že večkrat dogodili, nismo pa še imeli prilike dosedaj videti tako očitnih poizkusov, kakor pri nedeljski prvenstveni tekmi Ilirija : Svoboda. V tej tekmi je srednji krilec skozi celo igro poizkušal poškodovati nasprotne igralce. Tako, da je imela Ilirija v 20 minutah pet igralcev, ki so imeli vsi poškodbe na kolenih. Tak način igre se mora prenehati, dolžnost LNP pa je, da take igralce ostro kaznuje. In še nekaj radi sodnikov. Tako, kakor je igralec izpostavljen surovostim nasprotnega igralca, tako je sodnik izpostavljen psovanju občinstva. Psovke, ki jih mora slišati sodnik, pa bodisi, da sodi dobro ali slabo, presegajo vse meje. Zato se morajo tudi sodniki zaščititi pred raznimi podiv-janci, ki pozabljajo, da je tudi sodnik človek LNP naj izreče nekaj ostrili kazni, kajti tudi kričači so ponavadi aktivni igralci. In največ radi takih kri-čačev so danes ;grišča prazna. V prvem kolu prvenstvenih fekem so se srečala v nedeljo najboljša moštva. Ilirija, ki je premagala Svobodo s 7:0, je imela veliko lažjo nalogo, kakor se je pričakovalo. Kajti zadnje tekme ie Svoboda igrala v dobri formi, zato se je pričakovalo, da bo Iliriji trd oreh. Ker so se pa posamezni igralci spuščali v ostro igro, tudi ostali igralci niso i mogli razviti prave igre. Ilirija, zlasti napad, je dobro zaigrala in zmago zaslužila. — Drug par sta bila Primorje : Hermes, kjer so Primorjaši dosegli lepo zmago s 5:1. Pri Hermesu je zopet odpovedal napad, ki ni pokazal v 16 meterskem prostoru nobene odločnosti. Nasprotno so pa igralci Primoria znali izkoristiti vsako taktično pogreško in zabijali gole. V Celju se je vršila glavna tekma med Celjem in Atletiki. Sigurno zmago so odnesli Celjani, ki so predvedli veliko koristnejšo igro Tudi v Mariboru so se vršile prvenstvene lekme. In sicer ie Rapid premagal Svobodo s 3:0, Maribor pa nevarnega tekmeca Železničarje s 4:1. V Zagrebu je prineslo prvo kolo prvenstvenih tekem malo presenečenje. In sicer je Viktorija premagala po precej boljši igri Gradjanski s 3:1 in s tem preprečila, da bi Gradjanski prišel na drugo mesto v prvenstveni tabeli. Hašk je premagal Spar-lo s 3:0, Concordia Sokola s 11:2, kar je dosedaj najtežji poraz tega kluba v prvem razredu. Železničarji so pa odpravili Croatio s 4:0. V Beleradu je pa Jugoslavija premagala Obilic s 3:0, BSK pa Grafičarje s 8:1, Soko pa Jedin-stvo s 3:1. V Splitu ie nastopil Sturm iz Gradca, ki je podlegel Hajduku s 6:0. Tudi v hazeni se je prvenstvo pričelo. Upamo, da bo novi način tekmovanja poživil to lepo panogo sporla. V Ljubliani sta se srečala stara rivala Ilirija in Alena. Zmago je odločila boljša rutina starejših igralk Atene. Ilirija je bila premagana s 11:6. V Zagrebu bi morala nasloniti proti Concordiji novoustanovljena družina Celja. Celje pa ni nastopilo in izgubi s 6:0 p. f. Vršili so se tudi gozdni teki, in sicer v Liub-Ijani, Mariboru in Zagrebu. Tek, ki se je vršil v Ljubljani, se je vršil obenem tudi za prvenstvo Dravske banovine. Zmagalo je moštvo Ilirije, ki je zasedlo vseh pet prvih mest. V Mariboru je pa zmagal kot poedinec Podpečan v času 26:49. V Zagrebu je pa zmagal kot poedinec Predanič (Concordia), kot moštvo pa zopet Marathon. Tekle so tudi dame na progi 2C00 metrov. Pri teku dam je zmagal Hašk. V Mojstrani se je pa vršila zadnja letošnja smučarska prireditev, smuški tek prvakov. Zmagal je ing. Janko Janša, potem ko je nevaren tekmec Režek izstopil.. Startal pa ni državni prvak loško Janša in tudi drugih tekmovalcev, ki so že tekmovali v inozemstvu, ni bilo na startu. V Budimpešti se ie pa vršila meddržavna ro-koborbna tekma Jugoslavija : Madjarska. Madjari, ki so postavili tehnično dobro izvežbane atlete, so odnesli zmago s 7:0. Od naših atletov so podlegli po točkah Palkovič in Sauerborn, oba člana Herkulesa. Vsi ostali so pa podlegli s tušem. i SK ILIRIJA, nogometna sekcija. Danes, v to- j rek. ob 15 prijateljska tekma rezerve s Slovanom, j Prihodnji treniner skupine I bo v četrtek, potrebna polnoštevilna udeležba. Trening se vrši odslej od j 16 dalje. — Radi fotografiranja naj pridejo danes točno ob 13.30 na dvorišče kavarne Evrope igralci I Verovšek, Bergles, Varšek. Pogačnik, Rihar. Unter- I reiter, Doberlet, Košak, Neli, Volkar. — Načelstvo Radio itn ттж dobite zajamčeno z neprekosljivim tfirieleKtronskim aparatom RADIONS za popolen priključek na izmen. tok. Spreiema vse valove od 12 - 2300 m, Poseben užitek je spre.em na hffll-hin »nlo IU- ki pojo tudi po dnevu z isto jakostio in čistostjo kot Ljubljana. — Zahtevajte še danes prospekti — Radio Liubliana LJUBLJANA - Miklošičeva cesta 5 MARIBOR — Gosposka ulica št. 37 Programi Hadno-Lmbrfanaf Torek, 25. marca: 9.30 Prenos cerkvene glasbe — 10.30 Leo Kocjan: Živinozdravstvo — 11.00 Koncert Radio-kvarteta (gg. prof. Jeraj, Bravničar, Fersmk, Eržen) — 15.00 Materinski dan — 16 30 Reproducirana glasba — 17.00 Koncert Radio-orkestra - 20.00 Prenos iz Zagreba - 22.00 Časovna napoved m poročila —22.15 Koncert Radio-orkestra. Sreda, 26. marra: Opoldanski koncert odpade 17.30 Koncert Radio-orkestra — 18 30 Otroški kotiček, radio-tetka — 19.00 Podobe iz slovenske literarne zgodovine, prof. Franc Koblar in g Fr Lipah, član nar. gled. — 1930 Dr. Stanko Leben: Francoscina — 2000 Prenos simfoničnega koncerta iz Prage — 22.00 Časovna napoved in poročila. Drugi programi» Sreda, 26. marca: Belgrad: 20.00 Slovenske pesmi — *>1.20 Ton-filmska glasba. - Varšava: 17.45 Koncert orkestra — 19.25 Keproduciranaglasba — 20 30 Konceri francoske glasbe — 23.00 Plesna glasba. — Budapest: 12.05 Pevski koncert — 17.30 Koncert bala-lajk — 19.45 Koncert ogrskih nar. pesmi; koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 20.00 Veliki zborni koncert — 21.10 >I)er reiche Achuk, koinedia, nato večerni koncert zabavne glasbe. — Milan: 17.00 Koncert orkestra iz Torina — 19.15 Konceri orkestra — 20.30 Koncert zabav, glasbe. — Praga-20.00Veliki koncert češke filharmonije. — Langen- ' lierg: 20.00 Koncert operetneglasbe — 20.45 Veliki simfonični koncert. — Rim: 13.00 Koncera radio kvinteta — 17.30 Koncert orkestra — 2102 Simfonični koncert. — Berlin: 19.30 Orkestralni koncert — 21.00 »Straflenmann , igra — .Stuttgart: 18.05 Gandhi, nego va osebost hi ппиоуо »Hn predavano — 19.30 Balade — 20.00 Večerni koncert solistov — 21.30 Koncert zabavne glasbe Pravda o „Samorodnosii" Od tedaj, ko se je g. J. Sever z objavo svo: jega pisma na g F. lurco obrnil vedoma proti meni, je postalo najino razmerie lavna zadeva, ki zahteva radikalnega razčiscenja. Prisiljen sem, da govorim. Obljubil sem zadnjič, da napišem obširno in stvarno poročilo o svojem razineriu do g. Severja s posebnim ozirom na revno »Samo-rodnost« in na svoje »Spomine«. Prosim pa nekoliko potrpljenja. Za danes sporočam tole: Na prošnjo g. Severja sem mu pripovedoval svoje spomine, naiprvo o dobi našega začetnega umetniškega prizadevanja, potem pa vstrezaioc njegovi želji kar skoz od svoph otroških let do seaanjosti. Pripovedoval sem mu, kar mi ie pac sproti na misel prihajalo, po možnosti zapored, kar se je zdelo meni vredno in kar ie g. Severia mikalo od mene zvedeti, kar je za javnost in kar ni za javnost. Včasih mi je šla beseda gladko in živo, včasih trdo in prisiljeno, kakor sem bil pač zbran in kakor je bil predmet blizie ali dalie mojemu duhu in občutku. Tako ie šlo čez dan m do pozne noči skozi en teden. G. Sever ie zapisoval. . Če se danes nazaj spominiam, vem, da sem zapravljal svoj čas in svoje živce za slabo stvar in da sem bil po končanem delu zelo nezadovoljen sam s seboj. Prosil sem g. Severia, da mi pošlje prepis na vpogled in v korekturo, kar je on tudi storil Po prečitanju sem uvidel, da zapisnik radi mnogih pogreškov ni uporabljiv niti kot materijal, še manj pa za objavo. To sem g. Sevcrju povedal in mu obenem obljubil. da napišem sam svoje spomine tako, kot ie meni po volji. In prvi poskus je bil »Napoved spominov«. Gotovo se zdaj vprašujete: pa zakaj vse to? Poslušajte, da vam povem. Pripovedoval sem človeku, poštenemu človeku, ki spoštuje resnico in pravico Zaupal sem človeku, ki ljubi svoj narod in se hoče zanj žrtvovati. Pomagati sem mu hotel s svojim sodelovanjem, lajšat: mu težo nieeove vzvišene misije. — Pa vse to je zdaj za menoj. V nedeljo 16. t. m je bil g. Sever s svojo go. soprogo pri meni, da se še zadnjikrat malo pomeniva. Ze prej mi ie v nekem pismu bil napovedal, da začne objavljati tisti zapisnik, o katerem sem prej govoril. Izjavil sem mu v pričo njegove ge. soproge, da mu prepovedujem ponatis, kakor tudi izrabo zapiska. Iz prijaznosti sem se mu ponudil, da spravim zapisnik v približno treh tednih v tak stan. da bi bil uporabljiv vsaj kot zanesljiv materijal. V »Slovencu« od dne 18. marca t. 1. pod naslovom »Samorod-nost« pa obljubuje vnovič, da pri'ne objavljati matični koncept »Spominov«. Še enkrat opozarjam črno na belem — človeka, ki prisega pri vsem, kar je svetega na svetu. in mu prepovedujem objavo matičnep'a koncepta moiih »Spominov«, kakor tudi njega izrabo kot materijal V Severjevi izjavi od dne 18. t. m. berem tale stavek: »enako, kot sili sedaj s peresom v kritično, njemu absolutno neležeče polje...«. Javnosti v pojasnilo: Na kritičnem polju se po moji vednosti do zdaj še nisem javno produciral. Pač pa me je g. Sever pri svoiem zadnjem obisku pozval, naj napišem pošteno, stvarno itd. kritiko o reviji »Samorodnost«. Opozoril sem ga, da bi znala ta kritika taka biti, kakoršna ne bo niemu všeč. Potem pa sem se odločil in sem mu obliubil, da jo napišem tekom osmih dni, in jo pošljem — njemu, da jo on objavi, kjerkoli io hoče, za slučaj pa, da bi mu 11e teknila, naj jo vrže v peč Kritike imam pač že nekaj napisane, mislim pn, da sem po objavi Severjeve izjave od dne 18. t. m. razrešen vseh svojih tozadevnih obveznosti, in da ie konec slepomišenja. Še tole javnosti v vednost: »človek absolutne resnice, pravice in poštenosti, trloboko re-ligijozen,« itd., se mi je ob navzočnosti svoje soproge docela odkril in mi zaupal, da poseduje prst debele zapiske najinih razgovorov, ki jih ie zapisoval zato, da iih more takrat, ko se mu jaz zoperstavim, porabiti kot orožje proti meni. R. Jakopič. S tem, da je javnost izvedela za moje in g. •severja mnenje o »Samorodnosti«, je zadeva med menoj in izdajateljem te revije zaključena, tembolj, ker je očividno, da vztrajava vsak pri svoiem. — Nekaj malenkosti bi pa vendarle rad se sporočil javnosti: Zagotavljam vsakogar, kdor ni čital »Samorodnosti« (kdor jo je čital, to že sam vé), da ie dovoli le površno prelistati zvezek, da začuti človek potrebo vprašati fakopiča, kako je prišel — oziroma zašel v ta list. S tem še ni rečeno, da nisem pošteno prečital lista od konca do kra-la, preden sem napisal svoj članek, še nikoli nisem sodil o stvari, ki ie nisem poznal — V svoiem članku v »Slovencu« dne 18. t. m piše Sever: »Kar se pa citata z »s. š.« podpisanega članka o Karli Bulovčevi tiče, naj povem itd « Iziavbam, da nisem še nikoli pisal člankov "o Karli Bulovčevi. (S tem ni rečeno, da nc vidim kar ie v njenih delih zares samorodnega in dà tega prav ne cenim.) če pa je imel pomeniti navedeni stavek nekai drugega, potem zares ne vem. kako si more lastiti g. Sever, ki ga ie napisal. »absolutno, originalno in vse probleme zivltenia in umetnosti obvladujočo sodbo« ter biti hkrati »slovenstva prevzet kritik« čc teua preprostega slovenskega stavka ni znal napisati tako, da bi bil razumljiv. Zato in ker pr svoji zdravi pameti sam sebi nikakor ne prisojam tako visokih atributov, kakor si jih lasti g. Sever, se odpoveduiem tudi »literarno-kritič-nemu dvoboiu«, na katerega me je pozval s. š. S tem odeovorom g. Jakopiča in našega c. literarnega referenta bodi te pravde konec. Uredništvo. Naše dijaštvo »Društvo slušateljev juridične fakultete« na Aleksandrovi univerzi v Ljubljani. Na občnem zboru dne 18. inarca t. 1. je bil izvoljen sledeč odbor: Predsednik: Turnšek Viktor, cand iur.; podpredsednik: Puc Igor, cand. iur.; tajnik: Brejc Ivo, stud. iur.; blagajnik: Jagodic Anton, stud. iur.; knjižničar L: Sta riba Anton, cand. iur.; knjižničar II.: Sartorij. stud. tur.; odb. brez mnnd.: Dolenc Jurij. stud. iur.; revizorja: Potočnik, Alujevič, cand. iur. Darovi »Domu slepih« je darovala neimenovana do-brotnica 1000 Din, za kar se drušlvo najlepše zahvaljuje. Prosimo pa, spominjajte se slepcev še drugi dobrotniki. (Položnica 14.672). Proizvodnja higijeničnega mleka Zborovanje živi no zdravnikov v Celju V nedeljo dopoldne se jo vršila dobro obiskana ekup-iiSina živinozdravnikov iz cele Dravske banovine v hotelu Evropa v Celju. Dopoldne so se pretresala razna društvena vprašanja in vprašanje čim uspešnejše izvedbe letošnjega cepljenja, popoldne pa jo bilo aktualno predavanje prot. dr. Kerna o organizaciji proizvajanja higi,enakega mleka. Mèd oslalim je izvajal sledeče: Z zakoni in strogimi narcdbami ni mogoče organizirali proizvajanja kravjega mleka brez prostovoljnega sodelovanja samih živinorejcev. Zakon o proizvajanju in kontroli mlekn je sicer potreben, če pa hočemo priti do proizvajanja r.es zdravega mleka, je potrebno, da pridobimo za to lastnike molznih krav in to s podukom in propagando s tem, da higijensko proizvajanje napravimo rentabilno. Higijensko proizvajanje mleka lahko napravimo rentabilno s tem, da se takemu mleku potoni oblasti osigurajo neke prednosti, katere ne veljajo za ml oko, ki ni proizvajano točno po predpisih za zdravstveno mleko in produclrano pod oblastnim nadzorstvom. Take prednosti bi bile, da so to mleko sme označiti s posebnim nazivom kot n. pr. »higijensko mleko, proizvedeno pod oblastnim nadzorstvoma in slično. Tako mleko sme se prodajati na posebnih mestih, kjer se ne sme prodajati drugo mleko. Proizvajanje zdravstvenega mleka naj bi se vršilo potoni posebnih zadrug, katerih člani bi lahko bili samo producenti. ki se prostovoljno podvržejo vsem predpisom in kontroli in kateri so sami dobro poučeni o bistvu zdravstvenega mleka itd.. Konknrz je razglašen o imovini Kvedra Vin-eenca. trgovca v Žalcu; prvi zbor upnikov 5. aprila, oglasili se je do 1. maja, ugotovitveni narok dne 10. maja. — Nadalje jo razglašen konkurz o imovini Dogšo Antona, trgovca v Ormožu; prvi zbor upnikov '29. marca, oglasiti se je do 30. aprila in ugotovitveni narok 10. maja. Občni zbori. Union, hotelska in stavbinska d. d. v Ljubljani, 24. aprila ob IG (volitve); Elektrarna Školja Loka in okolica, d. d., 0. aprila ob pol 12 v mestni dvorani. Splošna maložrlezniška družba, Ljubljana. Odobrena je izprememba pravil, ki se nanaša na nadnljnl namen podjetja, da sme rabiti v izpopolnitev svojega žel. mrežjn tudi druga vozila, ki jih ne goni električna sila. Narok za prisilno poravnavo. Hanželič Jurij, trgovec in posestnik v Podgorcih, 5. aprila. Zveza čsl. kmet. zadrug v naši državi je imela koncem leta 1929 (po »Obzoru:) 40 zadrug-članic, od teh 8 v BaČki, 0 v Sremu, 7 v Banatu in 19 v Hrvatski. Večina zadrug je začela poslovati lani. Zveza je včlanjena pri : Savezu srpskih zemljorad-ničkih zadruga v Novem Sadu. Vse zadruge imajo 1576 članov s 157.000 Din deležev. 506.000 Din vlog ta 51.000 kreditov. Zveza je vpeljala obvezno varčevanje članov. Zadrug za kmetijski kredit (po zakonu iz leta 1915.) je bilo koncem 11129 v Južni Srbiji 129 s 3.093 člani (1928 82 s 4.407 člani). Imovina 74 zadrug je znašala 12 20 milj. Din. • Sporazum v nemškem brodarstvu. Kakor poročajo iz Berlina, je prišlo do sporazuma med obema največjima nemškima paroplovnima družbama: Hapng in Severno-nemški Lloyd. Dogovorjena je delovna skupnost za 50 let in so bo donos delil v razmerju t : 1. Istočasno se bodo prevzela tudi ravnateljstva družb in bo prišlo do primernih Izpre-momii tudi v upravah družb. Dobave. Strojni oddelek ljublj. žel. ravn. sprejema do 25. marca ponudbe glede dobave 140 parov cokelj, do 28. t. m. pa glede dobavo 2260 kg matic, 2100 komadov zakovic, 55.800 komadov vijakov in 790 kg žičnikov. — Gradbeni oddelek sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobavo 1200 komadov hrastovih pragov ter glede dobave raznega lesa. — Delavnica drž. žel. v Mariboru sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave 1600 kg litoželeznih palic; do 27. t. m. glede dobave 500 komadov spodnjih in zgornjih delov ležišč in 850 komadov pokrovov ter glede dobave 2300 kg topilnega jekla in specialn. okroglega železa. — Ravn. drž. rudnika Breza sprejema do 3. aprila ponudbe glede dobave 10 komadov ležišč. — Ravn. drž. rudnika Kreka sprejema do 4. aprila ponudbe glede dobave 120 kg usnja. — Dne 12. aprila se bo vršila pri kmdi mornarice v Zemunu ofert. licitacija glede dobave 50.000 kg testenin; dne 14. aprila pa glede dobave 64.350 m raznega platna. — Dne 12. aprila se bo vršila pri Intendanturi kmde Drav. div. obl. v Ljubljani javna ustmena licitacija glede dobave 13.000 petroleja. — Prometno-komerc. oddelek ljublj. žel. ravn. sprejema do 27. t. m. ponudbe glede dobave 1000 klop-Cičev motvoza; do 29. t. in. pa glede dobave tiskovin. — Gradbeni oddelek sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave 32.000 komadov zidne opeke in 60 plošč železne pločevine. — Pri intendanturi kmde Drav. div. obl. v Ljubljani se bosta vršili Na ta način se bo zdravstveno mleko vse bolj zahtevalo in se bo njegova cena dvignila, a cena ostalega bo padala in se bodo vedno bolj producenti morali pridružiti rečeni zadrugi ali pn stvarjati nove. Bilo pa bi to tudi v korist borbe proti tako veliki umrljivosti dojenčkov iu proti širjenju tuberkuloze, katera v velikem delu prihaja od kravjega mleka. Mleko je proizvod ene živalske žleze, mlečne Zloze ali vimena pa indirektno proizvod celega kravjega telesa. Kakovost mleka v materijalnem in zdravstvenem pogledu je odvisna od anatomske sestave, fiziološkega delovanja kol ludi zdravstvenega stanja kravjega organizma. Za lo jo potrebno, da se kontrola mleka začno s kontrolo kravjega telesa, kar ima opraviti živiuozdravnik. On ima tudi ugotoviti, če odgovarjajo hlevi, hrana krav, posode, katere se rabijo za mleko. Veterinarski bakteriološki zavod bi preiskoval kri krav in njihovo mleko bakteriološko. Zdravnik ima pregledati od časa do časa osobje, katero prihaja v dotiko s kravami, posodo in mlekom, da ni osobje tuberkulozno ali pa ne prenaša klic katerih nevarnih nalezljivih bolezni, a kemik bi preiskal mleko z ozirom na njegovo kemijsko kvaliteto. Glavno vlogo igra tu na vsaki način veterinar in veterinarsko bakteriološki zavod in brez njegovega sodelovanja tega vprašanja ni mogoče rešiti. Zdravstveno mleko bi bilo najpreje ponuditi porodnišnicam, otroškim bolnicam, internatom za otroke, materam za dojenčke itd. Sklenjeno je bilo predavanje publicirati v strokovnih časopisih, da se čimpreje začne proizvajati higijensko mleko pri nas. naslednji licitaciji: Dne 20. t. m. glede dobave raznega pisarniškega materijala; dno 29. t. m. pa glede dobave 6000 kub. metrov drv. — Dne 27. t. m. se bo vršila pri Intendanturi kmde Drav. div. oblasti v Ljubljani licitacija glede dnevne dobave mesa za čas od 1. aprila 1930 do 31. marca 1931. Borza Dne 24. marca 1930. DENAR Devizni tečaji so bili danes deloma slabejši. Edino deviza Trst, v kateri je bilo zaključeno privatno blago, se jo učvrstil». Promet je bil znaten zlasti v devizah Dunaj, Berlin in Praga. Ljubljana. (V oklepajih zaključili tečaji.) Amsterdam 2270 bl„ Berlin 1849—1352 (1350.50), Bruselj 789.05 bi.. Budimpešta 989.05 bi., Curih 1094.4 —1097.4 (1095.90), Dunaj 795.76-798.70 (797.26), London 274.96—275.76 (275.36), Newyork 56.38— 56.58 (56 48), Pariz 220.50—222.50 (221.50). Praga 167.28-168.08 (167.158), Trst 2^5.25-297.25 (296.25). Ljubljanska borza dne 25. t. m. radi praznika no posiuie. Zagreb. Amsterdam 2270 bi., Berlin 1349— 1352. Bruselj 789.05 bi., Budimpešta 987.55-990.53, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 795.70-798.76, London 274.96-275.70, Newyork ček 56.38—66.48. kabel 66.49- 56.69, Pariz 220.62-222.62. Praga 167.28 —168 08, Trst 295.211—297.211. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal danes 12.17 milj. Din. Belgrad. Berlin 1349—1352, Bruselj 787.55— 790.55, Budimpešta 987.55-990.55, Curih J 094.40-1097.40, Dunaj 705.76—798.76, London 274.90— 276.76, Newyork 56.38 - 56.58, Pariz 220.62—222.62, Praga 167.28—168.08, Milan 295.87—297.37. Curih. Belgrad 9.1275, Amsterdam 207.15, Atene 6.70, Berlin 128.21, Bruselj 72, Budimpešta 90.21, Bukarešt 3.0775, Carigrad 2-555, Dunaj 72.75, London 25.1275, Madrid 64.60, Newyork 516.80. Pariz 20.225, Praga 15.805, Sofija 3.745, Trst 27.035, Varšava 57.90, Kopenhagen 188.30, Stockholm 138.80, Oslo 138.30, Helsingfors 13. VREDNOSTNI PAPIRJI Tendenca za drž. pap. je nadalje čvrsta in je bil v Zagrebu znaten promet v vojni škodi, nadalje so bija po čvratejših tečajih zaključena dolarska pos-'ojila. Kako malo blaga in zaključkov jo na trgu v 7% invest. posojilu, se vidi iz današnjega zaključita tega papirja na belgrajski borzi, ki je znašal komaj 10.000 Din nom. Bančni papirji so čvrsti, zlasti Praštedionn in Narodna banka. Nadalje jo bila danes v Zagrebu zaključena tudi Ljublj. kred. Industrijski papirji so ostali v glavnem ueizpremenjeal, do zaključka je prišlo le v Trboveljski. Ljubljana. 8% Bler. pos. 96 bi., 7% Bler. pos. 86 bl„ Celjska 170 den., Ljublj. kred. 125 den., Pra-štediona 860 den., Kred. zavod 160 den., Strojne 75 den., Vevče 132 den., Stavbna 50 den., fcešir 105 d., Ruše 250—260. Zagreb. Drž. pap.: 7% invest. pos. 84.50 den., agrari 52-58, vojna Skoda ar. 415.50—416 (410.50), Itfisa 415.50—416 (410, 416.50), 3. 415.50—416 (415.50), 4. 415.50—417, 5. 416-418, 12. 421.50— 424, srečke Rdeč. križa 38 den.. 8% Bler. pos. 95.50 —06.50 (96), 7% Blerovo pos. 85.75—86 (85.75—86). Bančne doLnice: Ravna gora 82 den.. Hrvatska 50 den., Katolička 33-35, Poljo 65—65.50 ( 65, 65.25), Kreditna 101—105 (100), Union 188 den., Jugo 88 -89 (88, 88.50), Lj. kred. 125-127 (125) Medjuna-rodna 60 den., Narodna 86.75 bi., Obrtna 86 den., Pruštediona 86250- 867.50 (860), Etno 173 den., Srbska 165 den., Zemaljska 1S7—138. Industrijsko delnice: Nar. šum. 39 bi., Nihaš 5 bi., Guttmann 190 -200, Slaveks 75 bl„ Slavonija 200 den., Našice 1630 bi., Danic-a 110—115, Pivara Sar. 180 den,, Drava 267—305, Šečerana Osjek 370—380. Nar. ml. 20 den., Osj. Ijev. 190 bi., Brod. vag. 105—110, Union 140 bl„ Vevče 125 don., Isis 22— 25, Ragusea •130 den., Occania 186 den., Jagr. plov. 490 den. Trboveljska 465—470 (465). Belgrad. Narodna banka 8720, 7% invest. pos. 8-1 (10.000), agrari 54 (58.000), vojna Skoda 418— 419.50 (1000), 4. 421 (200), 5. 424 (200), 7% Bler. pos. 88.50 - 89.50, 4K-% renta iz 1. 1009. 400—550, Tob. srečke 35—40, Brodarsko dr. 800. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 88.80, Wiener Bankveroin 20.95, Creditanstalt 51, Escomptegesel. 169, Aussiger Chemische 212, Mundus 170, Alpine 34.60, Trboveljska 58.75, Leykam 5.45, Rirua Mura-ny 102.40. Žifo Radi oslabitve tečajev za pKenico na svetovnih žltuih tržiščih se jo pri nas hosa v pšenici danes ustavila. Po večini veljajo na trgu cene, ki so bile v soboto dosežene, kajti še danes zahteva u. pr. Ruma za koruzo 107.50 Din, dočim je na drugih postajah cenejša. — V pšenici ui nilcake izpremembe, čvrsta tendenca traja dalje. Ponudb je jako malo, povpraševanja pa mnogo. Promet je zelo živahen. — V ostalem ni izpromemb. V Ljubljani m notacije neizpremenjene. Novi Sad. Koruza bač., sr. gar. ladja Dunav 95—100, ban. ladja Dunav, Bega 95-100. bač., sr. april 97.50-102.50, maj 102.50—105, ban. 90—92.50, bar. 155—160. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: 128 vag. pšenice, 77 vog. koruze, 10 vag. moke, 1 vag. otrobov. Tendenca neizpremenjena. Budimpešta. Tendenca mlačna. Promet srednji. Pšenica marec 19.30, maj 20.01-20.22, zaklj. 20.06-20.08, okt. 19.42—19.65, zaklj. 19.48—19.49, rž muj 11.20-11.43, zaklj. 11.33—11.35, okt. 12.18— 12.40, zaklj. 12.25—12.82, koruza maj 11 46—11.60, zaklj. 11.58-11 62, julij 11.57—11.82, zaklj. 11.83-11.85, tranzit maj 10.70—10.80, zaklj. 10.80—10.90. julij 11.20. Živina Mariborski sejem. Na mariborski sejem dne 24. t. m. je bilo prignanih: 16 konj, 15 bikov, 145 volov, 249 krav, 11 telet, skupaj 436 glav, prodanih pa je bilo 246 glav, od tega v Avstrijo 11 glav. Cene so bile sledeče: voli 6.50-9 Din, biki za klanje 7.50—8.50 kravo 4.25—9, mlada živina 7—9.50, teleta 12—13 (vse za kg žive teže). Meso: vdovsko L, II. 16—20 Din, biki, krave, telice 10-14, telečje I., II. 16—25, svinjsko sveže 15—28 Din za kg. Les Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 1 vag. desk in 1 vag. bukovih okroglic. Povpraševanje je zn okrogli les smreka-jelka 14 cm, 80. 43 cm sr. prem. 12 m, 30 cm, lipove plohe 8, 9, 10 cm, od 20 cm dalje, od 2 m naprej, za * lirastove podnice 50, 60 mm, 18—27 cm, 2.80 in, za neobrobljene hrastove plohe 75, 80, 130 mm od 25 in 29 cm naprej, 2.85 in 2.50 m, za vsako množino buk. metlišč 27—27 mm, 300—400 m» remeljnov, 4 m, 28-48. 28-58, 33 -68, 58 -58, 68 mm (1 m3 ne nad 530 kg), za več vag. smrekovih k »a tic, 13— 14 mm, 24—25 mm (1 m3 ne nad 500 kg), za 1 vag. smrekovih desk 15 mm od 16 cm naprej. Ponudba je: 40 vag. buk. cepanic z 10% okroglic in 20 vag. cerovih in hrastovih cepanic. Živina Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky & Co., Dunaj.) Na prosti trg je bilo pripeljanih 1558 goved, iz Jugoslavije 137." Na kontumač-nem trgu je bilo 952 romunskih goved. Cene: voli najboljši 1.95-2.05, I. 1.50—1.70. II. 1.30—1.40, III. 1.10—1.20, krave I. 1.10—1.80, II. 1—1.10, biki 1.20 —1.50, klavna živina 0.60 - 0.90. Cene so v splošnem ostale neizpremenjene. Ljubljansko gledališče Drama: Začetek ob 20 zvečer. Torek, 25. marca, ob 15: NAŠ GOSPOD ŽUPNIK. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob 20: KROG S KREDO. 25. predstava. Ljud ska predstava pri znižanih cenah. Izven. Sreda, 26. marca: Zaprto. Četrtek, 27. marca: VIHAR. Red B. Opera: Začetek ob pol 20 zvečer. Torek. 25. marca, ob 15: T1ČAR, ljudska predstava pri znižanih cenah Izven. Sreda, 26. marca: Zaprto. Sreda, 26. marca:uR eniateniatnaieaineteniatene Četrtek, 27. marca: VALK1RA. Red D. Mariborsko gledališče Torek, 25. marca ob 15: »Le Znižane cene. Kuponi »Netopir«. Kuponi. Gostovanje gdčne Šu-šterjeve, CEIJSKO GLEDALIŠČE. Sreda, 26. marca ob 20: SNEG. borčanov. epa pustolovščina«. Zadnjič. — Ob 20: Gostovanje Mart- Ш џ o"- 6 N JS fl-p MO I <-> « o u > j- b Jo ul Û .S « a> CJ o « j- O — «J. ■et SO Njiz S o i> -s ~ o ^ » Ссл s «So и У OC, CJ S C — J3 l-l «J "Ôj, , O aiU! » M »a^ûJ: -5 ?сл UV î» •gSS^ .s £ < c S<$z3 I SS .0 c ïf- Sl'âjg S" CK m ro <1 2° Léo Gerville-Réache: 16 S Zeppelinom okr®g sveta Ko so ljudem razglasili dogodek, je bila množica, zadržana po policiji, vsled izgube lepe prilike najprej žalostna, potem se je pa uprla. Iz tisoč grl se dvigne silen krik in policija je brez moči proti navalu. Z vso naglico se ogromna masa razlije proti hangarju. Zadnji hip so mogli še zapreti velikanska vrata, v katera butnejo prvi in najbolj divji naskakovalci. Vrnitev v Tokio je žalostna in še manj prijetna. Vsi mogoči ljudje navalijo v nas rezervirani voz. Komaj si poiščemo po dva sedeža za tri potnike. Gospa May bo hvala Bogu vseeno lahko spala, ob rami moža, ki ne pozna utrujenosti. Ob osmih zjutraj se vrne vsa karavana pobita v hotel Impérial. Pesimisti so mnenja, da smo dobri za nekaj dolgih tednov, celo največji optimisti si ne upajo določiti števila dni. Ves zbit ležem na posteljo in zaspim. Ob treh popoldne se ukrade neprijeten glas telefonskega zvonca v lepo se razpleta joče sanje; r>V eni uri odidemo.c; Tako hudo nie duši vročina, da se premetavam sem in tja in urejujem kovčke. Zares prijetno je lcol-portersko življenje, ki so nam ga naložili! Kolodvor v Tokiu pa je ob tej uri prazen. Ljudje 90 zaupali jutranjim časnikom in mislijo, da bomo z Zeppelinom vred ostali pri njih vsaj šo en teden. Nihče torej ne ve za naš odhod in skoro sami se vozimo proti Kasumigauri. Razen potnikov je navzoče le še visoko osobje nemškega poslaništva, ki spremlja poslanikovo ženo in njeno dražestno hčerko, ki ni še prekoračila šestnajstega leta. Ogromna planjava, na kateri leži hangar, je skoro brez gledalcev. Samo prebivalci malega mesta v bližini so mogli v vsej naglici dospeli do dovoljene jim meje pri hangarju. Končne priprave objema že nočni mrak. Nemec Geisenheymer, dr. Kander in jaz čakamo sedé na velikanskih posodah za vodik, ki se grmadijo v velikih kupili ob steni velike lopo. V njih je bilo 8000 kub. metrov plina, s kalerim so morali napolniti balon, in tako dodati novih moči za dvig, ki jih je zahtevala razlika nadmorske viè.ine v Friedrichshaîenu ob vznožju Alp in v Tokiu, ob morski gladini. Kapitan von Schiller da znak za vkrcanje. Hitro se poslovimo od vseh, ki so nas spremljali, in so spravimo iznova v obširno ladjico pod Zeppelinom. Toda dr. Eckenerja še vedno ni. Naveličani čakanja m zelo radovedni izstopimo drug za drugim, četudi nas je Kubisk hotel zadržati. Vrata v hangar so na široko odprta. Prodrem neizprosen, pa nepotreben kordon mornarjev, ki varujejo balon in se napotim do senc, ki jih je le težko razločiti. Dr. Eckener se z žalostnim in utrujenim obrazom ra/govarja sedé s poveljnikom Rosendahlom in dr. Steilkopfom; majhen >vojni svet« imajo. Malo pred odhodom je dr. Eckener v krogu navdušenih japonskih oficir,jev šc dvigal čašo šampanjca in klical »Hoch« v znak zmage in slovesa. Ali zadnji teh vriskov je že srečal veter, ki je oznanjal vihar. Rosendahl in SteilkopI so nekoliko oddaljita. Sam, sredi temnega polja, kjer sc razprostira napol razsvetljeni hangar, sedi komandant >Gro-fa Zeppelina«, sam v sovražni noči in opazuje nebo, ki ga vžigajo bliski. Oditi, to bi se vendar reklo skušati Bogu!.., Potniki so večinoma zopet odšli v kabine. Kako bi tudi mogli zdržati težko in vlažno vročino, ki vlada v lopi in okrog. Na vrečah z balastom, na zvitkih vrvi, na vodikovih posodah pa spijo japonski mornarji, trdno in s tistim prezirom udobnosti, ki enako označuje otroško dobo in vojaški slan. Zaenkrat vse počiva v hangarju, čigar železna vrata so električni motorji zopet zaprli. Poleg mornarjev, ki brezobzirno smrčijo, sediva ob mizi z inteligentno poslanikovo soprogo, ki mi z vidno ginjenostjo pripoveduje o deželah, kamor jo je že zanesla negotova diplomatska služba. Sredi med nama pa se je sklonila mlada in šibka bela lilija, se naslonila ob mizo na trd, surov les, zaprla čašo in počiva. V viharju nad, Pacifikom. One more! One more! vzklika tovariš von Perk-fiammer, da bi nas mogel čimvečkrat fotografirati v ljubki gostilnici v Kasumigauri, kjer obedujemo. Bos. saj tako hoče običaj, skače s svetiega parketa na verandi, na močvirnat vrt in nazaj. Posledica njegovega ravnanja so senzacionalne fotografije, pa tudi umazana jedilnica, da je še gejšain težko. Nenadoma privihra kapitan von Schiller s kljcem: Odhod! Četudi smo sedeli po japonsko, smo vstali z rekordno hitrico, tudi lady Hay. Seda i gre pa zares. V dnevnik zabeležim: Četrtek, 22. avgusta ob 16.05, odhod. Z Bogom, Kasumigaura! Tokio, z Bogom! Z Bo goni. Japonska! Zdi se, kakor bi silno vpitje mornarjev in množice in na tisoče z navdušenjem gibanih rok dvigalo proti nebu «rebrno kupo, ki gre vedno više. Labradorski zdravnik Labrador je največji otok Sev. Amerike. Razprostira se med Hudsonskim zalivom in Atlantskim oceanom. Jezera in reke so jako ;>ogate na ribah. Mrzli morski tokovi tako neugodno uplivajo na klimo, da je celo na jugu setev negotova. Polotok meri 1,300.000 km* in ima okrog 20.000 prebivalcev, ki se pečajo z Novi nemški poslanik v lieigradu. Dosedanji nemSki poslanik v Kopenhagenu von Hassell bo najbrže imenovan za nem. poslanika v Belgradu. ribištvom, lovom na divjačino, ki ima dragocene kožuhe, in z lesno industrijo. 38 let bo kmalu preteklo, odkar je ladja >The Albert: prvič peljala mladega zdravnika dr. Wilfreda T. Grenfella proti severu. Posta' je zdravnik labradorskega obrežja. Bila so to leta polna požrtvovalnega dela in dobrote. Neštetokrat je bil v življenski nevarnosti, ko je s svojim zdravniškim orodjem na pasji vpregi zašel v ledeni snežni vihar ali pa je njegovo bolniško ladjo zajel vihar na morju. Vedno pa se je srečno povrnil na svoje stalno bivališče. Sele par let je imel za seboj svoje medicinske študije, ko je zvedel, da na vsem 1000 kilometrov dolgem obrežju Labradorja ni nobenega zdravnika, nobeue bolniške sestre, nobenega lekarnarja. Prebivalci so bili večinoma Ajoglosasi. Naslednje poletje, v juniju 1892, ga je pripeljala ladja The Alberte na Labrador. Nobena stvar ne bi mogla napraviti na labra-dorske ribiče takega vtisa kakor nenaden, presenetljiv prihod zdravnika v njihovo sredo. Prepričani so bili, da ga jim je poslal Bog. >Nikdar ne bom pozabil svoje prve operacije na Labradorju,« je pripovedoval gospod dr. Grenfell. »Pacijentka je bila velika žena in jaz sem ji dejal, da ji oteklino na nogi s pomočjo etra lahko odstranim brez bolečin. Ona pa je zmajala z glavo v slovesnem pro-tesbi proti mamilu. .Če nam Bog pošlje bolečine, jih moramo prenašati.' je rekla. Ko je bilo že lako daleč, je prišla v spremstvu petih krepkih ribičev. .Pripeljala sem te može s seboj, gospod doktor, da me bodo držali in da se vam ne bo treba poslužiti etra.' Ustregel sem ji, operacija je uspela in žena je ozdravela. Ti ljudje so globoko verni iu smatrajo vse, kar ima videz izbegavanja pred božjo previdnostjo, za greh. Končno so se dali prepričati, da je tudi klorofonn od Boga. in sedaj ga lahko uporabljam.« Na svoji prvi vožnji je dr. Grenfell zdravil .900 bolnikov. Prodrl je do malih naselbin Eskimov, ki leže nasproti Grenlandiji. Po izkušnjah tistega poletja je sklenil, da bo posvetil svoje •življenje delu na Labradorju. Eden največjih trgovcev Nove Fundlandije je ustanovil prvo bolnišnico v Battle Harborju, neka druga tvrdka pa je opremila drugo bolnišnico v Indian Harborju. Oba kraja sta bila pristanišči za ribiške ladje. Par let pozneje je bila ustanovljena tretja bolnišnica v St. Anthony. Polagoma so nastale oskrbovalne postaje za bolnike, sirotišnice, šole, dom za mornarje in druge socialne naprave. Od tistega prvega leta ni bil Labrador nikoli brez zdravnika. Nekoč bi bil dr. Grenfell kmalu prišel ob življenje. Na svojih pasjih saneh se je odpeljal iz St. Anthony v 100 km oddaljeni Englee, kamor so ga klicali k bolniku. Drugi dan zjutraj, ko se je peljal čez zamrznjeni zaliv Hare, se jo led prelomil in zdravnik je padel v vodo. Posrečilo se mu je prerezati pasjo opremo, da so psi lahko odplavali dalje. Ko je trikrat plaval od ene ledene plošče do druge, je našel štiri metre široko ploščo, ki je bila dovolj močna, da je sprejela njega in njegove pse. Posušil je svojo obleko na ta način, da je mahal ž njo po vetru. Mraz je vedno bolj pritiskal in ni mu kazalo drugega, kakor da jo ubil enega psa, ga djal iz kože in se pokril ž njo; zvečer je ubil še dva psa. Poklical je k sebi največjega psa. se z njim skupaj zavil v tri pasje kožuhe in zaspal. »Ko sem se zbudil, sem so ves iresel od mraza. Ena roka mi jo zmrznila in pred menoj je ležalo odprto morje.« — Ko se je zdanilo, je slekel srajco in mahal ž njo v nadi, da ga l>odo ljudje v kakem čolnu ali na ladji zapazili. Bil je jasen dan. Naenkrat je zapazil, da se nekaj svetlika. Mislil je. da je samo solnce, vendar pa je polagoma videl, da se nekaj bliža. Dvajset minut pozneje je bil pri njem čoln njegovih rešiteljev. »Nobene besede nismo iz-pregovorili,« je pripovedoval g. dr. Grenfell. Solze so tekle po licih rešiteljev, ki so iz ljubezni do mene tvegali svoje življenje.« Odslej je dr. Grenfell ustanavljal na Labradorju šole in konsumne zadruge, tako da jo prebivalstvo lahko kupovalo in prodajalo proti gotovini, namesto da bi bilo neprestano zadolženo pri trgovcih, ki so dajali predujme na ribolov v živilih. Tudi je ustanovil žago na zadružni podlagi, dalje farmo za lisice; vzpodbujal je prebivalce, da so tkali odeje, in dosegel, da so uvozili cele črede severnih jelenov. »Kaj se vam zdi največje plačilo za Vaša leta trudapolnega dela?« so nekoč vprašali dr. Grenfella. »Življenje samo. je hitro odgovoril. Bil sem vedno mnenja, da je usmiljeni Samaritan pomagal ranjencu, ker mu je to napravilo veselje. Iz istega vzroka sem šel na Labrador; moje delo tam mi je prineslo neizrečeno veliko veselja.< Ženski admiral Nedavno so poročali listi o 21-letni Norve-žanki, po imenu Gdrun Trogstad, ki je v Oslu prejela kapitanski patent. Ta vrla Norvežanka pa jo imela predhodnico in sicer Grkinjo La-skarino Bubulinas. Ta je v grških osvobodilnih bojih igrala važno vlogo. Sicer bi njeno ime komaj našli v zgodovinskih knjigah; vendar pa je niso pozabili na Grškem, kjer jo slave kot narodno junakinjo. Laskarina Bubulinas je bila hčerka bogatega trgovca. Ko so se Grki uprli proti turškemu jarmu, se ni prav nič obotavljala, ampak je takoj oborožila svoj ladjo Agamemnon« in jo dala na razpolago osvobodilnemu gibanju, pri čemer je sama prevzela poveljstvo nad ladjo. 1 Agamemnon š je imela številne praske s turškimi ladjami, iz katerih pa je pod poveljstvom Laskarine vedno izšla kot zmagovalka. Ti uspehi so napotili Kapodistriasa, prvega grškega predsednika, da je Laskarino Bubulinas imenoval za admiralko in jo postavil na čelo brodovja. To brodovje jo pripomoglo, da je poveljnik grških čet. general Kolokotronis premagal Turke v Dervenakiji, ker je Laskarina Bubulinas zadrževala v zalivu Nauplia več turških ladij, ki so vozile ojačenja. Žalosten je bil konec te morske junakinje. Ni padla v boju, ampak poslala je žrtev zahrbtnega umora, cigar motivov niso nikoli mogli razjasniti. Mislijo, da je pri umoru igralo vlogo krvno maščevanje. Ravno v zadnjem času se ime Laskarine Bubulinas na Grškem zopet pogosto imenuje, ker je grška vlada sklenila bojevnico za svobodo sprejeti v vrsto osemnajstih narodnih junakov Grške, čijih glave bodo krasile znamke, ki jih bodo izdali ob proslavi stoletnice zopet pridobljene svobode Grčije. Davek na samce V Italiji je uveden davek na samce. Kakor pri vseli davkih, se je tudi tu našlo mnogo takih, ki ga niso plačali. Državni erar jih je tožil na plačilo, pa so to priliko porabili, da so pred sodiščem potožili, da se nikakor niso mogli poročiti. Prvi je dejaJ. da je pohabljen in zato ni Nuiuiouemeiši stroi za cišćenie cesl in ulic, kakršnega imajo v Berlinu. Stroj ima to prednost, da ne samo pometa ceste, marveč vse smeli in nesnago hkrati tudi vsesa. Žena ga je varala Znameniti francoski geograf Elisée Reclus, čegar stoletnica bo v kratkem, je nekoč planil k svojemu prijatelju, vegetariancu Nys-senu in ves obupan vzkliknil: »Moja žena me vara.« Pri Nyssenu je bila takrat velika družba in vsi gostje so bili v sitni zadregi. Vse je molčalo. Nazadnje pa je le prišel Rcclus, ki je bi! tudi vegetarijanec, k sebi in dejal: »Pomisli, danes dopoldne sem jo zasačil, ko mi je v špinačo vtihotapila sesekano meso. « mogel dobili žene, drugi je preveč ljubil čašo vina, pa ga zato dekleta niso marale, tretji zopet je bil tak jedec, da še sebe ni mogel pre-hraniti, kaj šele družino, četrti ni imel stanovanja itd. Vse to pa ni nič pomagalo. Sodnik jih je obsodil na denarne globe od 2 do 500 lir. Ker so pa vsi v resnici siromašni, erar skoro gotovo ne bo ničesar dobil. V slučaju dokazanega siromaštva more sodnik obsojenega oprostiti globe. V Anconi je bilo nekega dne obsojenih 40 samcev na denarno globo, 20 jih pa še čaka na obsodbo. Spor med thiirinško in nemško vlado Thiirinški notranji minister dr. Trick je kot zagrizen narodni socialist dovolil obstoj narodno socialistični bojni organizaciji, ki je v Nemčiji prepovedana. Vsled tega je nastopi) proti dr. Tricku nemški državni notranji minister Severing. Na svoje pismo pa ni uobil minister Severing nobenega odgovora. Ta je zato odredil, da državna vlada no reši nobe- nega dopisa thurinške vlade, dokler ne prejme odgovora na svoje pismo. Nadalje je odredil, da se ustavijo vsa državna plačila thiirinški vladi, ki vsled tega 1. aprila ne bi mogla plačati policijskih nameščencev. Prišla pa je na dan še druga afera. Nadžupan v Eisenachu dr. Jamon je zahteval od nekega policijskega uradnika, ki se je potegoval za mesto policijskega komisarja v Eisenachu, določno izjavo, če bi nastopil proti narodnim socialistom in Stahl-helniovcem. Ker ni ta hotel obljubiti, da bi se uprl povelju v korist skrajnih desničarjev, ni bil sprejet v službo. O vsej zadevi je razpravljal tudi thiirinški deželni zbor, ki se je izjavil za dr. Tricka. Konflikt je nastal nato še ostrejši. Vendar pa je pričakovati vsled prizadevanja velikih strank, pa hidi vsled uvidevnosti ministra Severinga, da bo spor mimo poravnan. Dr. Trick pa bo najbrže moral kot minister odstopiti. Na naši sliki vidimo na levi min. Tricka, na desni pa drž. notranjega ministra Severinga. Avtomobili brez gospodama V ameriških Združenih državah je navada, da puščajo avtomobile, ki niso več uporabljivi, kar na, cestah. Ker so ti avtomobili brez gospodarja postali polagoma nevarne prometne ovire in je na ta način bilo izgubljenega nmogo še uporabnega materijala, so ameriške avtomobilske zveze nedavno sklenile, da bodo te avtomobile odstranile s cest in še uporabne dele prodale industriji. Ker cenijo, da je takih avtomobilov okrog 400.000, upajo, da na ta način ne bodo samo očistili cest, marveč iz prodaje dosegli še znaten dobiček. Žrtve boljševikov V Rusiji je bilo, odkar vladajo boljševiki, umorjenih 19 oseb iz vladarske rodbine, 31 škofov, 3906 duhovnikov, 1962 redovnikov, 3447 sester, 34.585 inteligentov, 75.900 uradnikov, 65.098 trgovcev, 258.900 nameščencev, 56.340 častnikov, 268.000 vojakov, 196.000 delavcev, 890.000 kmetov. Skupaj 1,854.000 oseb. Samo v zadnjih štirih mesecih je bilo ustreljenih 2691 duhovnikov, 1962 redovnikov in 3447 cerkovnikov; skupaj 8100. >Mirno lahko trdim,« pravi gostilničar, »da si pri meni še nihče ni pokvaril želodca.« »Že mogoče,« odvrne stalni gost, »zato si je pa oči!« Zakaj imaš pa obvezano roko? Ali si se ponesrečil?« »Ponesrečil se nisem. Ampak ko sem šel zgodaj zjutraj domov, mi je neki pijanec stopil na roko.« * »Moja pamet je moje premoženje!« »Mladi mož — siromaštvo ni sramotno!« POa'tU ^^ Slika ua'desni^iiam kaže'grobnico družiue de lUvero na pokopališču San ^«Кв TSeï —^ Viaka beseda 50parali prodor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek 5 Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje Za oqlase ytroqotl-qovskega inrekiamneqa značaja vsaka vrstica 2Di« Naimaniši znesek 100in.Pristojbina za šifro 2DinVsakogtaj treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovanamo le.čejepriloiena trtamka.Ček račun Ljubljana 10.3weht.23'2B mm Trgovski pomočnik Uvežban v manulakturni in špecerijski stroki, želi službo. Naslov v upravi »Slovenca/ pod št. 3427. Hlapec vajen vsakega dela, ki je že služboval v župnišču, pošten, miren in trezen, išče mesta v župnišču. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št, 3455, Izprašan kurjač Z večletno prakso išče mesta. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3454. Čevljarskega vajenca sprejmem za takoj. Lovro Zupan, Zalokarjeva ul. 9, Ljubljana. Vajenca rdravega, do 15 letnega, z vso oskrbo sprejme takoj splošno čevjjarstvo Urankar Josip, Lukovica pri Domžalah. Knjigovodjo -injo dobro verziranega v knjigovodstvu in korespondenci, z znanjem slovenskega, nemškega in hrvatskega jezika sprejme tovarna v Ljubljani. — Lastnoročno pisane ponudbe s prepisi spričeval na oglasni oddelek »Slovenca« pod značko »Ver-ziran knjigovodja« 3381. Mizarskega vajenca sprejme takoj Kregar Jakob, Vižmarje št. 2, Šent Vid nad Ljubljano. Kuharica samostoj. gospodinja, katera tudi druga hišna dela izvršuje, dobi stalno službo proti dobri plači v trgovski hiši {tri odrasle osebe). Pismene po- j nudbe z navedbo dosedanjega službovanja pod št. 3431 na upravo lista. 2 čevljar, pomočnika za zbito delo — sprejme Franc Roblek — Školja Loka. ' Iščem iante 14 do 17 let, za pomoč k gospodarstvu. . Naslov v upravi »Slov.« št. 3486. Upravitelja - ekonoma z ženo potrebujem za posestvo, okolica Beograda. Imam živinorejo in vinograd. Prošnje poslati na: Mihajlo Novakovič, trgovec, Beograd, Karadjord-jeva ulica 79 a, Mlin. Gospodinja-kuharica redoljubna, snažna in dobro izurjena v vseh go-! spodinjskih delih ter lepega krščan. življenja, se išče za župnišče z malo i ekonomijo na Štajerskem. Plača po dogovoru. Ponudbe z natančnim opisom življenja in morebitnimi priporočili upravi »Slovenca« pod št. 3471. Služkinja ki zna prati, likati, šivati, pospravljati sobe in je vajena drugih hišnih del, se sprejme v malo družino s 1, aprilom. Vpraša se pri ravnatelju Vidicu, Dunajska cesta 61, od 3 do 5 popoldne. 2 čevljar, pomočnika dobro izurjena, sprejmem takoj. - Franc M a r o 11, Videm 12 — Dobrepolje. Vajenca za čevljarsko obrt, poštenih staršev sprejmem takoj. Ivan Brodnik, Videm 43, Dobrepolje. Mizarsk. pomočnika sprejmem za splošno delo na deželi. Plača po dogovoru. — Urban Pogačnik, Bukovica št. 21 nad Škofjo Loko. Zaslužek Pozor, zastopniki! Velik zaslužek Vam nudimo edino le mil - Javite svoj naslov na; A. H. Klančnik, Mojstrana. MiM V vsakem kraju in v vsaki vasi iščem zastopnike ozir. zaupnike za uvedenje za razpečavanje patentiranih KOS s ko-sirjem Flugs. Lep zaslužek zajamčen. - Ponudbe na: J. Videmšek, Maribor, poštni predal 89. Kobilo za jahanje zelo lepo, kostanjevo, z malim cvetom, staro šest let, visoko 168 cm proda vet. podoolk. v pok. Ivan Grom, Vrhnika. Takojšnji zaslužek in dobiček z domačo industrijo pletenja nogavic in pletenin na švedskem krožnem pletilnem stroju »Are«. Pouk brezplačen. - Tehna, Ljubljana, Mestni trg 25/1. Nameravate zidati? Nudim nepristranska ekonomična pojasnila, skice, načrte, proračune in nadzorstva. - Ponudbe podi »Inženjer arhitekt« na upravo »Slovenca«. Dva velika travnika ' (Doplar) ^Wo se p0 imam naprodaj v bližini primerni ceni prodasta. -Preddvora. Naslov v upr. Stara pot št. 7, Ljubljana. »Slovenca« pod št. 3474. ________ Motorno kolo se proda po zelo ugodni ceni. - Poizve se v liceju. Opremljena soba se odda s L aprilom solidni osebi. — Naslov v upravi pod št. 3333. V središču Dol. Logatca se proda iz proste roke lepa, novozgrajena enonadstrop. hiša ooleg farne cerkve. Pri hiši se tudi nahaja zidano poslopje, primer, za preureditev v razne svrhe, trgovino ali druge obrti, 5 minut oddali, od post. Logatec. Posredovalci izključeni. - Več se izve pri Antonu Poželenu, splošno mizarstvo, Dolenji Logatec št. 58. Meblirano sobo v novi vili, s separiranim vhodom, sc takoj odda. -Naslov pove ogias. odd. »Slovenca« pod št. 3424. Dekle pridno in pošteno, ki zna šivati, sprejmem za hišna dela. Ponudbe na »Slovenca« pod »Vila Ljubljana« št. 3311. Pletiljo izurjeno, tudi z lastnim strojem, 1er vejenko takoj sprejmem. Večna pot št. 3, Ljubljana. Postrežmco sprejmem za čiščenje stopnic vsak drugi dan za 2—3 ure. Naslov v upravi »Slov«nca« pod št. 3433. Deklica 14 do 18 let stara, popolnoma zdrava, vajena otrok, poštenih staršev -se išče. Dobra oskrba in ravnanje. Plača po dogovoru. - Franja Pavlin, Podbrezje, Gorenjsko. V kopališče sprejmem kuharice, pod-kuharice ter dekleta za vsa dela. - Javijo naj se samo dobre moči pod St. 3476 v upravi »Slovenca«, Potnika speljanega, išče vinska trgovina za Štajersko in Prekmurje. Ponudbe pod značko: »Vpeljan« na podružnico »Slov.« v Celju. Krojašk. pomočnika dobro izvežbanega, takoj sprejmem za velika dela. - Pavel Boglajen, kroj. mojster - Zadružna ulica 1, Kodeljevo pri Lj. Vajenko za mehanično umetno vezenje, ki zna'ïobro risali, se sprejme. Matek & Mi-keš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. Čevljarsk. vajenca sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. - Učekar Ignac, Kodeljevo, Ljublj. Šoferska šola I. oblast konc.. Ćamernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jufioavto). - Tel. 2236 Pouk in praktične vožnje 4 cevni Radione s teleiunken zvočnikom in vsemi pritiklinami se proda. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3368. Naznanilo. Spodaj podpisana naznanjava. da g. Maks Anžič nima več pooblastila za sprejemanje naročil kakor tudi ne za inkaso. -Majnik in Bitenc, Kranj. Dve sostanovalki solidni, s souporabo kuhinje, se sprejmeta. Na razpolago tudi šival, stroj. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št, 3485. Trgovski lokal oddam za daljšo dobo v prometnem industrijskem kraju. Eksistenca zasigu-rana. Pripraven tudi za odvetnika (samo eden v tem kraju). Ugodni pogoji. Naslov v upravi pod št. 3341. Pekarijo na Kranjskem vzamem v najem ali jo tudi kupim. Ponudbe pod »Pekarija« na upravo »St.« št. 3422. Moderne lokale lepe, za trgovino ali večjo obrt, oddam v Litiji sredi trga takoj v najem. Ing. P. Kobler, Litija. Pozor, ključavničarji! Odda se v najem zaradi nenadne smrti, na zelo prometni točki dobro vpeljana delavnica z vsem orodjem in moder, stroji. Interesenti naj se obrnejo na naslov: A. Malen-šek, Boh. Bistrica. Mlekarno z vsem inventarjem odda v najem Mlekarska zadruga na Trebelnem. Izredna prilika! Na zelo prometnem kraju, tik koldvora, ob drž. cesti na Dolenjskem se odda v najem dobro vpeljana trgovina z mešanim blagom, z lepim stanovanjem in skladišči ev. za takoj. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod: »Iz redna prilika« št. 3400. Cas je z/etb pa tudi dobra rek/drv à \> •SLOVENCU' V nedeljo dne 30. marca 1930 ob 2 popoldne se bo iz proste roke na dražbi na licu mesta v Nemški vasi pri Krškem prodajalo v zapuščino pokojnega g. Aleksandra Wutscher iz Št. Jerneja spadajoče posestvo, vi. št. 732 deželne deske kranjske. Posestvo ie arondirano, meri 19 ha 18 a 48 nr, obstoji iz hiše, gospodarskih poslopij, travnikov, njiv, vinogradov in hoste, v kateri je okoli 20Ш) nv' lesa, godnega za posekanje. Izklicna cena je 340.000 Din. Vsak ponudnik mora pred dražbo položiti 5% varščine. Vsi ostali dražbeni pogoji so na vcegled pri notarju H. ZAVRŠNIK-u v Krškem med uradnimi urami. Prodam hišo pripravno za stroiarja ob tekoči vodi. Istega podjetja ni v okolici 50 km. Ugodna cena in pogoji. V trgovskem lokalu ie vodovod in električna razsvetljava in je na najbolj prometni točki. Naslov v upravi pod štov. 3342. Vreče večja množina, po 85 kg, za moko, lepe in cele -po nizki ceni prodam. — Grebene. Ljubljana, Vel. čolnarska ulica 15. Entel - stroj Ugodno prodam. - Naslov v upravi »Slov.« št. 3503. Pisalni stroj v zelo dobrem stanju, se vsled opustitve pisarne I proda. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3-195. Šivalni stroj skoraj nov, z okroglim čolničkom, se ceno proda. - Jos. Matellč. Ljubljana, Gradišče 8b, III. nadstr. Vsakovrstno zlato minute po naivišiih cenah ČERNE. juvelir. Ljubljana, Wolfova ulica št. 3. Puhasto perje kg po 38 dinarjev razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Potem čisto belo gosie kg po 130 Din in čist beli puh kg po 300 Din. — L. Brozovič, Zagreb, llica štev. 82. Kemička čistilnica perja. Harlcy-Davidson motorno kolo s prikolico, popolnoma novo, 1200 ccm, clektromodel 1929, proda z znatnim popustom Generalno zastopstvo za Jugoslavijo, Tehniška komercijalna družba z o. z„ Ljubljana, Miklošičeva cesta 17. Nikoprost Vas odvadi kajenja. Steklenica stane 56 Din. Čemu odlašate in zapravljate denar in si škodujete na zdravju? Pustite kajenje! - Josip Lindič, Ljubljana, Komenskega 17 Z Rodalete marmelado osladite letošnje velikonočno pecivo, da Vašo obitelj posebno razveselite. »Ines« vsebuie snovi, ki pospešujejo rast las. odpravi prhljai mozolje izpuščaie in lišai v lasišču En lonček stane 38 Din. Razpošilja po povzetju: Zastopstvo »Ines« - Ljubljana. Merosodna ul. l/I — 24 Ca. 40 hI jabolčnika dobrega, sladkega, ter ca. 200 kg ajdovega medu — garantiranega pitonca, po zmerni ceni naprodaj pri g. Fric Irgoliču, županu in posestniku v Sođincih, pošta Vel. Nedelja. Elektromotor 4-5 KS znam. AEG Union, popolnoma nov in nerabljen, zelo ugodno proda tovarna testenin Pekatete, Ljubljana — Glince, Les za ograje: hrastove stebre, letve in krajnikc, ima poceni naprodaj Straschill in Fel-ber, trgovina z lesom, Maribor, Pristaniška ul. 8. Motor za žaganje drv kompleten, z vozom, v brezhibnem stanju, prodam. Naslov pove uprava pod št. 3444. Špecijalna delavnica za previjanje elektromotorjev, transformatorjev in vseh električnih aparatov. F. Perčirdič, elektro-mehanično podjetje, Ljubljana, Gosposvelska 16, restavracija pri Levu. Vezenje nevestinih oprem, zaves pregrinjal, najcenejše in najfinejše Matek & Mi-keš. Liubliana. poleg hotela Štrukelj. — Enlianie ažuriranie. predtiskanie takoj Dva pletilna stroja štev. 8/60 in štev. 8/20, firme »Ideal«, skoraj nova, se poceni prodasta. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 3371. Manjša mlek. oprema malo rabljena, se zaradi poveč. mlekarne ugodno proda. — Vprašatilft na Mlekarno Krištof, Ljubljana, Sv. Petra cesta 60. kupilo najceneje pri tvrdki A. VOLK, LJUBLJANA Ilesljeva resta 24. Veletrgovina г žitom. Emailirane tablice za občine, ulice, poklice, hiš. številke, pasje znamko itd. - ORIGINALNE LUTZOVE PECI železostrugarska dela, izdelovanje strojev in aparatov montaže, avtoge-nično varenje, prevzema delavnica ING. GUZELJ LJUBLJANA VII, Sv. Jerneja ceata št. 5. Tel, št. 3252. Banske srezKe in obCinshe uprave za pleskanje železnih konstrukcij, mostov in ograj se blagovolite obrniti na MILOŠ ROZIN IN DRUG - TRBOVLJE ki uporablja izključno najboljšo, najtrajnejšo, najcenejšo zaščitno barvo proti rji ANTOXYD popolnoma jufoslov. izvora Semena vsakovrstnih, kakor: travno, deteljno, pesno in vrtnarsko seme v najboljši kakovosti — priporoča staroznana tvrdka M. B E R D A J S :: MARIBOR ustanovljeno 1869 Ceniki na razpolago! Ceniki na razpolago! Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša nepozabna žena, mama, hči in sestra, gospa Marijo RepaiM roj. Zaje danes dne 24. marca 1930 ob pol 10 dopoldne, previdena s tolažili svete vere, po dolgi, mučni bolezni, v 34. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo dne 26. marca ob 9 dopoldne na iârno pokopališče na Homcu. Blago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Homec, dne 24. marca 1930. Gregor Repanšek, soprog. Mimi, Ančka, Gregec, Angela, otroci. Marija Zaje roj. Burita, mati. Franc Zaje, bral. Frančiška Banko roj. Zaje, sestra — in ostali sorodniki. Ivan Mosche, soprog. Ivan Mosche, sin. Potrt neizmerne žalosti naznanjam v svojem, kakor tudi v imenu sina vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretre-sujočo vest, da je moja iskrenoljubljena soproga, oziroma mati in teta, gospa Mari ia Mô^he posestnica in gostiln ла v nedeljo dne 23. marca 1930 ob četrt na 16, po kratki, mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, v 57. letu svoje dobe boguvdano preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v torek 25. marca 1930 ob 10 iz mrtvašnice na mestno pokopališče v Pobrežju. Sveta maša zadušnica bo darovana dne 26. marca 1930 ob 7 zjutraj v stolni župni cerkvi. Maribor, dne 24. marca 1930. Brez posebnega obvestila. Mestni pogrebni zavod Maribor. URADNIŠTVO ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO V LJUBLJANI javlja žalostno vest o smrti svoje koleginje gospodične 1 © f/ V» ¥ Itce Kavctc uradnice Zbornice za TOI ki jc umrla dne 23. marca 1930 ob 12 opoldne. Blago pokojnico ohranimo v prijaznem in trajnem spominu. Ljubljana, dne 24. marca 1930. ZBORNICA ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO V LJUBLJANI naznanja tužno vest, da je umrla njena marljiva in vestna uradnica, gospodična Jelica Kavčič dne 23. marca 1930 ob 12 opoldne. Zbornica bo ohranila blago pokojnico v prijaznem in trajnem spominu. Ljubljana, dne 24. marca 1930. » f » » "V 9 « V « VODEČA KONFEKCIJSKA TRGOVINA lЛ DAME. OOSPODE IN OTROKE A ifli Л rt ifti -^т A A Ti ^ iJlMJANA, PREŠERNOVA I1L. Ï-9 PRVOVRSTNI SALON ZA DELA PO MERI -ft,_ - A ^ ^ ^ A J» A , Vojna akademija Sprejem gojencev v nižjo šolo 7o]ne akademije Letos se sprejmeta v nižjo šolo Vojne akademije dve generaciji gojencev, in sicer: L Ena generacija, ЗОО gojencev, se sprejme po stari uredbi o Vojni akademiji, katere šolanje traja tri leta. Šola začne z delom 1. oktobrom. Kandidati, ki reflektirajo na sprejem v to šolo, morajo zadostiti sledečim pogojem: 1. Biti morajo državljani kraljevine Jugoslavije. 2. Biti morajo popolnoma zdravi in sposobni za vojaško službo. 3. Biti morajo lepega vedenja. 4. Ne smejo biti mlajši od 16 in ne starejši od 21 let. 5. Imeti morajo kot redni učenci 6, 7 ali 8 razredov državne gimnazije ali realke najmanj z dobrim uspehom ali zrelostni izpit. 6. Priti morajo neposredno iz šole. 7. Imeti morajo privoljenje staršev ali varuha. Vse ostale podrobnosti o nadaljnjem postopanju glede sprejema gojencev razvidijo prizadeti kandidati iz objavljenega Konkurza št. 1, ki ga je uprava Vojne akademije razposlala komandantom vojnih okrožij, gimnazijskim in realčnim rav-•lateljem, sreskim načelnikom in mestnim občinskim uradom. II. Ena generacija, 300 gojencev, se sprejme po novi uredbi o Vojni akademiji, katere šolanje traja 5 let. Šola prične z delom 1. oktobra. Kandidati, ki reflektirajo na to šolo, morajo zadostiti sledečim pogojem: 1. Biti morajo državljani kraljevine Jugoslavije. 2. Biti morajo popolnoma zdravi in za vojaško službo sposobni. 3. Biti morajo najmanj dobrega vedenja. 4. Ne smejo biti mlajši kot 14 let in ne starejši kot 15 let. Starostna leta se računajo po celem koledarskem letu. 5. Imeti morajo šolsko kvalifikacijo dovršenih štirih razredov državne gamnaziie ali realke kot redni učenci in letos položenega nižjega tečajnega izpita. Original šolskega izpričevala o dovršenem četrtem razredu gimnazije ali realke in o položenem nižjem tečajnem izpitu mora biti iz šol-ikega leta 1929./30. Druga izpričevala se ne bodo upoštevala. 6. Priti morajo neposredno iz šole, 7. Imeti morajo privoljenje staršev ali varuha. Vse druge podrobnosti o nadaljnjem postopanju glede sprejema gojencev razvidijo zainteresirani kandidati iz objavljenega Konkurza št. 2, ki ga je uprava Vojne akademije razposlala komandantu vojnih okrožij, gimnazijskim in realčnim ravnateljem, sreskim poglavarjem in mestnim občinskim uradom. Dvokolesa teža od 7 kg naprej najlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega modela. Izdelujejo se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji poeumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižji cene. Prodaja na obroke. Ceniki Iranko. „TRI«UNA" E' B. H... tovarna dvokolee in otrnških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška c. št,'4. OVES ceShcga mana zanesljivo kaljiv, priporoča po ugodni ceni veletrgovine žila A. Volk JUBLJANA, Resljeva 24 Ali ste že g • __v • ц poravfluu iiufOuiHiiOj PIÎCH novi modeli! Dobe se po solidni ceni tudi na obroke le pri tvrdki ign. Voh. ———— GALLI CURCI DA. 210 Sempie libéra (Traviata) Addio del pnseato (Traviata) CHALIAPINE DB. 934 Mort de Bori« ÊorisGoudounow) ■ adieux de Boris (BorieGoudounow) PADEREWSKY DB. 381 RhapsodieHon-Éroiee No, 2 (Liszt) Na ôramoionu «Mis Master s Voice» laliko poslušate najboljšo glasbo sveta, kad ar se vam jc zaboee — glasbo največjih svetovnih pevcev in godbenikov. rjnznovrstni instrumenti prinašajo godbo v hišo; toda oni, ki uživajo samo najboljše, oni, hi lii na vsak način radi slišali najdražje jim komade največjih svetovnih pevccv in godbenikov, oni vedo, da jim samo gramofoni «His Masler's Voice» in plošče iste znamke lahko dado, česar si zažele — in v tistem trenutku, kadar si zažele. Nabavite si za dom gramofon «His Master' s Voice» in lepo izbiro plošč iste znamke, potem boste lahko vsak čas poslušali Paderevs-kega v «Ogrski rapsodiji», Šalja-pinovo petje pri umiranju Borisa Godunova ali Gallija Curcija arijo «Una vocc pocco fa» iz Seviljs-kega brivca. His M aster s Ves ce» «vm чллтж v к ^ж лт $ ШМшпа, Miklošičeva 34 V Nemčiji »Elektrola«, v Avstriji »Gramola« prodajni dépôt za Slovenijo edino pri A. Rasbcrger Telefon 33-03 NOVO MPUCHW 250 cm3 motorno kolo Cena proti gotovini: Dir» 12.000*— Ugodni plačilni pogoji na 6, 12, 18, mesečne obroke. — Najcenejše motorno kolo, ki ustreza vsem zahtevam. — Zaloga vseh rezervnih delov. — llustrovani kata.og brezplačno. Glavno zastopstvo: VIKTOR BOHINEC, Dunajska cesta 21, Ljubliana Koncesijonirano elektrotehnično podjetje Havliček Fran delavnica: Sv. Petra cesta 5, dvorišče. Telef. 3421. Strokovno Vam inštalira kompletne napeljave za elektr. luč itd. Za delo se jamči. Proračuni brezplačni. Postrežba, popravila mojstrska! Cene zmerne. Od dobrega najboljše je lc Gritzner - Adler- Kayser šivalni str j in kolo elegantna izvedba — najboljši materijal URANIA pistalni stroj v 3 velikostih Novost Šivalni stroi kot damska pisalna miza Le pri Dos. Peteline. Uubiiana TELEFON 1NTERURB. 2913 Zmerne cene, tudi na obroke IVAN ZVEZDA Konfekcija, moške vol. obleke . od 350—800 Dir otroške vol. obleke od 125—400 Din Manufakturno blago.....od 60—250 Dia Moški moderni klobuki .... od 60—100 Dir Moške srajce.......od 40— 80 Din Srajce, otroške.......od 25— 35 Din itd. — JESENICE-SAVA OTVORITVENO NR£NRN1L0 Imam čast, naznaniti, da sem otvoril v Ljubljani, na Marijinem trgu štev. 8 nasproti staroznani gostilni »Pri belem volku« trgovino z raznovrstnimi barvami, laki, firneži in oljnatimi barvami za zidarje, slikarje itd. — SPECIALITETE: Dupont »Duco« laki, Antoxyd, Antimon in barve zoper rjo. Potrudil se bom svoje cenjene odjemalce kar najbolje postreči z dobrim blagom ter solidno iu točno postrežbo. Z odličnim spoštovanjem A. KEBER. Štev. 30 3473 Razglas o ofertni licitaciji. Na podlagi od kraljeve banske uprave odobrenega načrta in proračuna ter sejnega sklepa z dne 19. marca 1930 razpisuje podpisani odbor javno ofertno licitacijo adaptacij-skih del pri starem šol. poslopju pri Sv. Duhu na Stari gori. Pravilno kolkovane ponudbe je predložiti temu odboru v zaprti kuverti najdalje do dne 27. aprila 1930 do 10 dopoldne. Istočasno je pri odboru založiti 5% kavcije od ponujene vsote v gotovini ali vrednostnih papirjih. — V ponudbi mora biti klavzula, s katero se ponudnik napram odboru zaveže izvršiti v načrtu predvidena dela najdalje do 15. avgusta t. I. Načrti in stroškovnik, kakor vsi pogoji so na vpogled interesentom pri podpisanem odboru, ki pa si pridržuje pravico, oddati delo ne glede na višino ponujene vsote, ne da bi mu trebalo zate navesti razlogov. Krajevni šol. odbor Sv. Duh na Stari gori Predsednik: Poslovodja: FR. /5.0RVAT. AND. HORVATIČ. Za Jugoslovansko tiskarno * Ljubljani Karel Ce&. Izdajatelj Iran Raku v en. Uredniki Franc Kremzar.