Političen list za slovenski narod.
v« f«ltl rrejaum	Z» oelo leto predplkčan 1& gld., la pol leta 8 gld., la četrt leta
4 (Id., la en mesec 1 gld. 40 kr. T •4alBlstr«fllJl prejeman Tciji: Za oelo leto 12 gld., za pol leta « fld., la četrt leta I M en nteMc 1 fld. V Ljabljani na dom prailjan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Hatainlat prejama »praviiiitvo (adminiitracija) in ekipedicija, Semeniške ulice it. 2, U., 28.
Kainanilm (inserati) le iprejemaje in velji triitopna petit-vrata: 8 kr., Se se tiska enkrat; 13 kr če te tiska dvakrat ; 15 kr., če le tiska trikrat. Pri večletnem tiskanji le cena primerno zmanjia
Rokopisi ie ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Tredniitro je y Semeniških ulicah h. it. 2, L, 17.
Isliaja Tsak dan, izviemši nedelje in praznike, ob * ,6. uri popoludne.
^tev. IIO.
7 Ljubljani, v četrtek 22. majca 1890.
Letnilt XrVTIT.
Delavsko vprašanje.
Govoril deželni poslanec Ig. Žitnik na III. shodu „Katol. polit, društva" v Ljubljani.	j
Prvi dau maja! Marsikoga stresel je mraz, ko J je slišal in bral po časopisih: Prvi dan maja zbirali se bodo delavci na shodih, zažigali tovarne, metali bombe, morili ljudi itd. Celo v Ljubljani so bili tako lahkoverni ljudje, da so verjeli takim govoricam. Tako n. pr. smo čuli: Prvi dan maja bode začela Ljubljana goreti na štirih krajih; — temu in onemu bodo delavci pipe in čepe izbili iz sodov. No, vsega tega nismo doživeli in tudi ne pričakovali. Naši delavci bili so mirni, da redaiji niso nobenega zaprli. Pač jih je bilo nekaj stotin, ki so dan 1. maja praznovali, in tega jim sedaj ne moremo šteti v greh, ker že mesece in mesece pripravljali so jih voditelji na ta dan. Jednaka ugodna poročila so nam dohajala tudi iz druzih avstrijskih pokrajin. Le malokje so morali vojaki in redarji delati mir. Mirno in redno so se shajali ter sklepali o znani resoluciji, katero je sklenil minolo leto mednarodni delavski shod v Parizu.
Predno pa obširneje izpregovorim o teh željah delavcev, hočem omeniti, da je položaj mnogih delavcev v resnici žalosten, in sicer zaradi tega, ker tovarnarji ffabrikantje) že povsod rabijo stroje; na tisoče in tisoče delavcev tišči le v velika mesta in vnanja konkurencija blaga znižuje ceno, torej tudi plačo delavcev. Res pa je tudi, da so med delavci taki, ki nalašč širijo nezadovoljnost in tudi s tem n'so zadovoljni, s čemur bi lahko pošteno živeli.
Kdo pa je prav za prav delavec? To besedo jako zlorabijo. Tako je pisal pred 1. majem neki švicarski, delavcem jako prijazen list: ,Po naši misli je vsak človek delavec, ki čez dan pošteno
dela in služi. Naj že kladivo vihti, s peresom praska, pod zemljo koplje, ali v pisarni vlada: vsi so delavci, da le svoje dolžnosti marljivo in vestno izvršujejo. Vsi smo jeden drugemu potrebni, da se podpiramo. Delati moramo jeden za druzega, pa ne postavati in zapravljati."
V	širšem pomenu besede ima ta list prav. Visoki in nizki, bogati in revni, učeni in neučeni, moški in ženske, — vsi so delavci, ako izpolnjujejo svoje dolžnosti. V tem oziru je tudi naš presveth cesar neutruden delavec.
Ali pa morajo vsi ti imeti jednako plačilo? Jaz mislim, to Vam pove že zdrava pamet, da ne. Ne glede na stanovske dolžnosti vzemimo le to, koliko časa se kdo uči. Jedni le po par mesecev, jeden, dva, tri, ali več let; drugi pa dvanajst, šestnajst let. Ta potrebuje mnogo spretnosti, pridnosti in denarja, da postane naposled neke vrste delavec.
Vendar v ožjem pomenu besede imenujemo delavce vse one, ki niso samostojni, temveč služijo za primerno plačo svojemu gospodarju. V tem pomenu so delavci tudi vsi nesamostojni rokodelci.
V	najožjem pomenu pa so delavci, katere imam pred očmi, ki delajo v tovarnah, ali pa pod zemljo kopljejo rudo in premog. To so pravi težaki, ki so v mnogih krajih res usmiljenja vredni, pravi beli sužnji, in potrebujejo pomoči.
Vpra.šam pa, slavna skupščina: Ali imamo na Kranjskem mnogo takih belih sužnjev? Naravnost rečem, da ne, v primeri z deželami, kjer je industrija doma. Res, da ni našim delavcem z rožicimi postljano. Kdo pa se hvali dandanes? Naš kmet? Ta je revež, da se ga Bog usmili! Naši obrtniki in trgovci tožijo o slabem zaslužku, o slabi kupčiji. Naš delavec še vedno lahko zasluži, ako je varčen, da more živeti. A reveži so delavci v deželah in
državah, kjer je na tisoče in tisoče delavcev po to" varnah in rndokopih. Mislim, da tudi naši delodajalci niso še ljudje, ki delavca gulijo in žulijo.
Oglejmo si sedaj resolucijo, o kateri so delavci na shodih dne 1. maja soglasno sklepali, zahteve, katere stavijo v svoje varstvo in zboljšanje svojega stanja.
Naravnost izpov^m, da podpišem — in gotovo marsikdo z menoj — vse točke te resolucije, akoravno so za avstrijske razmere še prenagljene, izvzemši prvo točko o osemurnem delu.
Osemurno delo je prva in glavna točka, je zahteva, od katere delavci pričakujejo rešitve. Za delavce je ta zahteva nekaka nada, in to je naravno. Delavec si namreč misli: Delal bodem le osem ur namesto deset, jednajst ali še več na dan; zaslužil pa bodem ravno toliko, ali še več, kakor doslej. Ali pa je izpeljiva ta zahteva?
Američan Sjlvis je izrekel besede: „Osem ur dela, osem ur spanja, osem ur pa za odpočitek in izobrazbo." Te besede so sedaj napis na zastavi, pod katero se zbirajo nezadovoljni delavci ali takozvani „četrti stan". Po mojih in mnogih veščakov mislih pa je stroga določitev osemurnega dela nemogoča, ker delo je tako raznovrstno, da bi bilo za nekatere vrste obrta in industrije osem ur dela preveč, za druge premalo.
Delavci namreč trdijo, ako se bode delavna dčba znižala na osem ur, potem ne bode produkcija tako velika, izdelki bodo dražji, plačilo boljše. To je samo na sebi resnično; toda poglejmo nasledek. Ako bodo kje delavci imeli boljšo plačo, takoj bodo drli tja drugi. Delodajalec bode moral delo ustaviti, ker ne bode mogel shajati, ali pa bode zopet znižal plačo.
LISTEK.
Izpovedanja bivšega prostomisleca.
(Spisal Leo TaxU. Iz francoščine preložil Martin Žiltir.)
(Dalje.)
Tak je bil torej moj dušni stan v dobi, v kateri sem prejel udarec milosti: žalost vsled tega, kar sem jaz imenoval ^onemoglost" svojih prosto-miselskih tovarišev; prenapetost nevernega duha, gnana do blodenja; silna bolest vsled vednega prepričevanja nizkih tekmovanj in mevžastih sovraštev, ki so trgala mojo stranko; in na to vse globok stud do republikancev in do sebe samega.
Ker nisem nič veroval, je ostalo storiti le še eno reč meni nevernemu dvomilcu, da bi bilo konec vseh teh dušnih bolečin: sebe umoriti. To bi se reklo ravnati se po prostomiselski logiki. V kako osodepolnem trenutku me je vera dotekla!
Vsak teden sem dva dni porabil za prestavljanje pravde Jovane d'Are. To delo mi je bilo zelo zoprno: vedno mi je stavilo pred oči mojo pristra-nost, ki se je množila z izpuščanjem stavkov, ki so mi bili na potu, s kakoršnim ravnanjem je moje delo bolj in bolj postajalo izhajajoče iz slabe zavesti.
Nisem se mogel odločiti, da bi občinstvu podal listine take, kakoršne so; njih natančni in popolni ponatis bi bil, kakor sem že razložil, obsodil to, kar sem v začetku pisal, takrat, ko še nisem imel listin
in eitenso. Pa pri izvrševanji tega nepoštenega dela sem si sam v svoji vesti rekel:
„To kar tii delam, ni častno."
In treba je tudi povedati, da sem toliko bolj čutil sramoto, kolikor bolj sem občudoval vzvišeni značaj Jovane d'Are. Stavki iz pravde, katere sem izpustil, so bili tisti, kateri so bili v zvezi z njenimi prikaznimi. Ohranil pa sem nespremenjeno vse, kar je dajalo blišča domoljubju lotaringijske device; ko sem zatrl vse čeznaravno, v kar nisem veroval, sem prenaredil devico v „posvetno" junakinjo. Nisem govoril o nglasih" Jovane, kakor le takrat, ko je bilo treba predstavljati hrabro dekle v Domremy-u. Tukaj sem razvil svoj nauk o čutnih mamilih. Pa nadalj-nost te čudovite zgodbe me je v zadrego spravljala.
Jovana d'Are ni trdila svojih „glasov" samo, predno je nastopila vojskovanje. Vedno je trdila še, da jih neprenehoma sliši; med vojsko, v Orleansu, pri maziljenju Karola VII., v dobi svojih poslednjih bojnih opravil, v Compiegne-i, v Beaurevoiru, poslednjič v Rouenu, med pravdo, in tudi večer pred svojo smrtjo.
Občudovalen način pa, kako je dekle vodilo vojskovanje zoper Angleže, je kazal vidno, da ni bila po čutih mamljena; najmanjši njenih bistvenih načrtov bi delal čast našim najboljšim vojskovodjem. Njeno obnašanje pred sodniki kaže tudi, da je bila popolnoma pametna; tudi more vsak videti, če se hoče potruditi, da prebere listine, da je bila med temi nenavadnimi govori Jovana na izvanredni višini, in da je ona, ki ni znala brati, osramotila naj-
učenejše bogoslovce in najspretnejše pravnike. Vse na njej kaže čudež, in čudeža jaz nisem priznal.
Pa če sem tudi izpuščal vrste, ki so nasprotovale moji neveri, sem jih imel vendar pred očmi. Preganjale so me v mojem prostem času. Gledal sem jih, kakor da bi bile pisane v zraku z ognjenimi črkami.
Nisem pa mogel dvomiti nad pristnostjo teh listin, ker skupni pravdni zapisnik, vrejen od Cau-chona in njegovega sokrivnika Tomaža de Oourcelles, ni obsegal Jovani dobrohotnih ocenjevanj. Od enega konca do druzega se zapisnik tako-le izraža: „Jovana pretveza to in ono; torej je kriva sleparstva".
Vse je bilo ua tem ležeče zvedeti, ali Jovana res laže v svojih trditvah?
„Lagala bi?" sem si rekel, „ona, poštenost sama! ona, poosebljena vrlost! ona, ki bi od sramovanja umrla, če bi bila prisiljena eno minuto hliniti se!"
Pa če tedaj ne laže ? . . . Ker sem priznal obseg zapisnika, sem bil prisiljen, jaz, nevernik, priti do tega sklepa:
„Ne, Jovana je odkritosrčna; čudovita francoska junakinja ni zmožna laži. Torej je po čutih omamljena."
Pa smer vojske proti Angležem nakazana po njenem veleduhu, njeni občudovalni načrti za bitve, njen veličastni zagovor, tako poln razuma, tako sijajen po razlogih pred rouenskim sodiščem, vse to se je koj vzdignilo proti mojim ugovorom.
(Dalje 8l«di.)
Ce pa	tktUti« i« bo^
delali, ako se jim čas zaiH aplo^ H je zopet le nekoliko r«8«i|iio. Boljše b| vtfgnili d«< lati, a nikakor ne hitr^ Vsaj t	kjer d«>
lajo s stroji, ne moreja delati hitr«j«. J%| ne ver^ jem, da bi U^iika tak« bitro napredoTtla in itv nmila	^ bi del|)i iudel«.
VimrIi« 4«Uw», ki dobif«]« od kosa. Ta lahko dela štirinajst, ali de hoče, dvajset ur na dan, ali pa le dve uri; dobil bode plače, kolikor bode zgotovil kos«?. lal^ft n, pr. pnogi čevljarji, krojači itd. tudi v LjiMjMi do>biv»jo plača le od kosov in ne od dne. Zato pa se mi skoro smešno zdi, da se celo nekateri samostojni mojstri potegujejo za osemurno delo. Saj jih nihče ne sili, koliko ur naj delajo.
Iz tjga razvidite, da se vsi raznovrstni delavci ne morejo metati v jeden koš, velike industrije in malega obrta ne moremo meriti t enakim vatlom. Vrtnsr na pr. ne more zahtevati, da bi delal toliko ur na dan, kakor na pr. kovač v prahu in vročini. Mlinski hlapec vendar ne more biti enak rudokopu v Idriji, kateremu je celo osem ur preveč pod zemljo v okuženem zraku.
Mi v Avstriji imamo določeno enajsturno delo. Za nekatere vrste delavcev, posebno la rudokope se bodo te ure morala znižati na deset ali še nižje.
Sploh pa se čas dela ne more določiti za vse države enako; to se more izpeljati s privatnimi pogodbami delavcev od tovarne do tovarne, od obrta do obrta.
V Avstraliji imajo delavci že osemurno delo. To so dosegli s složnim postopanjem v zadrugah. Tu so v dejanji izvršili svojo zahtevo: Osem ur dela, osem ur počitka, osem ur spanja. A treba je poznati tamošnje razmere. Delavec mora dobiti delo. Ako na pr. več delavcev nima dela, zbero se pod milim nebom, izbero zastopnike, ki pri vladnem zastopniku zahtevajo dela in zaslužka. Država jim ga mora preskrbeti; ako ga ravno nima, podpirati jih mora z denarjem iz posebnih zakladov tako dolgo, da dobe delo. Delavci pa so v Avstraliji tudi tako zvezani, da noben tujec ne dobi dela brez dovoljenja delavskih zadrug. Tako so tudi dosegli, da angleška vlada ne sme sprejemati Kitajcev na delo. Zaslužek je primeroma jako visok, kakor v Ameriki, je pa tudi življenje drago.
Osemurno delo je na dnevnem redu kakih 15 let, posebno v Ameriki in Angliji. Toda za ostalo Kvropo je ta zahteva še prehitra. Minolo leto je na delavskem kongresu v Parizu, kjer se je ta resolucija sklenila, znani Bebel sam zagovarjal deset-urno, k večjemu deveturno delo. V Oltenu v Švici so zborovali nedavno švicarski delavci; sošli so se iz vseh kantonov, raznih narodnostij in veroizpo-vedanj. Zahtevali pa so namesto jednajsturnega le deseturno delo. V nemškem državnem zboru so socijalni demokratje priporočali deseturno delo. Na Angleškem so delavci na shodu v Dundeeju le za rudokope zahtevali osemurno delo, kar >e tudi povsem opravičeno, ako pomislimo na težavno delo pod zemljo.
Zakaj pa zahtevajo nekateri socijalni demokratje krajšo delavno dobo?
To je ravno nasledek njihovega nauka, kakor sem pojasnil s tega mesta na prvem shodu ,Katol. polit, društva". Po tem nauku naj bi bila edino le država krušna mati vseh državljanov brez razločka stanu. Vsi državljani naj bi bili le državni uradniki. Ako bi bil delavec, rokodelec, hlapec brez dela in zaslužka, stopi naj v pisarno in tam zahteva, česar potrebuje. Kam pa pridemo po tej poti? Vsi državljani postali bi sužnji države brez osebne prostosti, lenuhi in postopači pa bi hoteli živeti le na troške pridnih in marljivih sodržavljanov. Že po tem vsakdo lahko sodi, da je osemurno delo brez razlike pretirana zahteva in v sedanjih razmerah neizpeljiva.
(Konec »ledi.)
Tržaške razmere.
Govor poslanca Nabergoja v državnem zboru dne 28. aprila.
(Konec.)
Mi imamo pravico do tega, posebno če pomislimo, da ima tržaška občina za šolske potrebščine pol milijona goldinarjev troškov na leto. (Poslanec grof Lažanskj: Cujte!) Od te ogromne svote pride le nekaj slovenskim prebivalcem v delež. Kazven mestnega italijanskega gimnazija in mestne italijanske realke vzdržuje občina še jednajst mestnih ljudskih šol z italijanskim učnim jezikom z nič
piai)^ MfO 16<0 šolsk^i li^re^i. kM^rim ^ nAora pri^llH )« sedem par^l^|| )z okolij; za ^|«nsko P^II^hMvo pa, katera j« skoro tr^na v^ pre-blH^tiliU je le 30 šo^kt^k razredov (Cujtel Cujte! 1% deatioi.) na desetijlt iotlah v oko^i. TfoŠki za te šole inašajo k večeom 80.000 gld. Q% leto. Vse drugo, 470.000 ||d., porabijo za potre|||itne na italijanskih iola^.	grof Laža%|k|: Cujte!) Od visoke vlade prič%kujeiBO posredomi« v tem slučaji. Na prošnjo 200 starišev je takoj dovolila
nemški ljudski šoli v Ljubljani (Pos^nec doiktor Gregofet: Skoro g«t»yf brzojtr^ftl); č« nod«, da bi jej očitali pristranost, ugoditi mora tudi tržaških Slovencev potrebam, katerih potrebe so izražene v vlogi, katero je podpisalo 1423 slovenskih starišev.
Kaj naj pa rečem o vodstvu in administraciji tržaškega šolstva? Neverojetno, pa resnično! Dočim imajo v vsej državi vrejene šolske odnošaje, kateri 80 posledica šolskih zakonov iz leta 1869., godi se nam Slovencem v tem zmislu slabše, nego pred dvajsetimi leti. (Cujte! na desnici.) V šolski oblasti nimamo nobenega zastopnika, nobenega, ki bi bil zmožen slovenskega jezika (Cujte Cujte! na desnici.), ki naj bi sodil o jezikovni zmožnosti učiteljev, katere nam pošiljajo. (Cujte! Cujte! na desnici.) Zadnji še na sposobnosti ne gledajo, temveč le na politiško mnenje prosilčevo. (Cujte! čujte! na desnici.) To so dobrote, s katerimi nas obsiplje slavljeno veliko-dušje italijanske večine. Tej velečini smo izročeni na milost in nemilost; v vsakem zastopu sede le njihovi strankarski zastopniki in za gospodovalca našim katoliškim šolam so postavili moža, kateri nikakor ni strokovnjak svojej reči, pač pa zato Žid (Poslanec Luzatto: Brezverec! — Klici na desnici: No potem je pa še slabše!), zagrizen Italijan po svojem politiškem veroizpovedanji. Ta gospodovalec čez naše šolstvo je izrekel naslednje besede: „Bi-sognia togliere una volta quella barriera, che divide la citta dal territorio, cive la lingua dei territoriali!" in po tem izreku se ravnajo.
Takoj so pripravljeni, ako je treba brez ozira na troške osnovati italijanske šole za nekaj po okolici raztresenih italijanskih elementov; dočim imajo sto in sto izgovorov, da le ovirajo osnovo sloven-I skih šol ali razredov. Stanovalci v Gropadi in Pad-riči prosijo že leta za jednorazredno ljudsko šolo; otrok, katere veže šolska postava, je tam blizo 100; daljava do bližnje šole v Bazovici znaša okolo štiri kilometre (Cujte! Cujte! na desnici.), in vsakdo, ki pozna naše podnebje, posebno v zimskem času razgrajajoče burjo, umeje lahko, da ni mogoče govoriti o rednem obiskovanji šole pri taki daljavi. (Odobravanje na desnici.) Ljudstvo želi torej svoje šole, za katere so dani pogoji, toda brezvspešno. In zopet se trosi izrek židovskega gospodovalca naše katoliške šole.
„Possono domandare la scuola ancora 20 anni che non la riceveranno." In tako se nam godi povsod. Razpis učiteljskih služb se ne vrši, kakor gre; pri podeljenji službe gledajo pred vsem na red v italijanščini; povsod torej nameravajo italijančiti. Napisi na šolskih poslopjih, kateri so bili nekdaj slovenski ali vsaj slovensko-italijanski, glas^ se dandanašnji le v italijanščini. (Poslanec grof Lažanskj: Tako!) Uradni jezik slovenskih ljudskih šol po okolici je le italijanski. (Čujte! Čujte! ne desnici.) Celo šolska spričevala in šolska poročila na teh slovenskih šolah pisana so v italijanskem jeziku in take izročajo slovenskim učencem in starišem. (Klici na desnici: Nezaslišano !)
Visoka vlada pa dopušča prav mirno te odnošaje, še mar jej ni, da potrebuje mestna provincija tržaška že trideset let lastnega šolskega zakona in do današnjega dne ni poskusila, da bi vrav-nala razmere upravnim potom, dokler ne bo za to potrebnega zakona. (Odobravanje na desnici.) Tudi se ne zmeni, da obiskovanje šol po okolici tržaški in v Trstu samem ni tako redno, kakor bi moralo biti.
Kdo se neki briga za šolsko obiskovanje v okolici. Mi okoličani volimo šest poslancev v občinski svet, oziroma deželni zbor. Ali veruje gospdda moja, da je bil izmed teh šestih poslancev — od katerih jih je le pet naše narodnosti od zadnjih volitev — kateri morajo vsekako poznati razmere, jezik in potrebe prebivalcev tržaškega okolišča — le jeden voljen v delegacije — to je pri nas deželni odbor — ali pa v šolski odbor? Ni jeden ne! čez naše slovenske šole gospodujejo sami trdi Italijani, zastopniki okolice 80 pa v resnici popolnoma izključeni iz uprave šolstva.
Gospoda moja! 'fu «0	jl^ij^ f^si^'"
V obr\| i« zametujejo 4qk«|vo	dof^jios^i-
(Odobr%^|pje na desnici.)	;
Tcurtj neobhodno poirtbno je, ^^ || | |t*lišč!> jednakq|(«vnosti, temveč tudi	interesov*,
da se	v Trstu šoUki ziVcm tsaj za okolicol
kakor ^ \o dr^od po Aiitriji vij« toliko |%k ;^0do- ) »a	d« s«'	iijjoi ia !
okrajni šolski sveti, v katerih d« bodo samo strokovnjaki, temveč tudi duhovniki io kmetje.
BovoiJ^ea si to^ naslednji resoluciir~> (bere):
Visoka vitda le poiivlje, daskrhii potom na-redeb za vrejenje ljudskih šol v Trstu in okolici, dokler se ne uvede zato potrebna deželna šolska postava. (Odobravanje na desnici.)
Dovoljeno mi bodi še nekaj besed o govoru gospoda ministra o centralnem vodstvu. Z ozirom na izpremembe na goriškem gimnaziji, katerih si želimo mi in italijanski poslanec, rekel je, da bi bilo treba razdeliti gimnazij na tri dele, tako, da bi bile paralelke za Italijane, Nemce in Slovence.
Zdaj pa vpražam Nj. vzvišenost, kje so v Gorici Nemci? (Veselost na desnici.) Ali a%j se osnujejo za otroke par nemških družin nemške paralelke in te naj bi ovirale zahteve jednakopravnosti italijanske in slovenske narodnosti?
Po Primorskem nemški jezik ni deželni jezik, deželni zbor goriški in statistika govorita proti temu.
Ako je vladi res kaj mar, da spravi odnošaje na pravi temelj, naj skrbi za priučenje nemščine, a brez nemških paralelk. S tem sklepam. (Pohvala na desnici.)_
Politični pregled.
T Ljuoljani, 22. maja.
JlVotranl« dežele.
ČeSki deielni zbor. Dne 20. t. m. se je pričela ob petih v spravni komisiji glavna obravnava o predloga češko-nemške sprave. Predsednik komisiji je knez Windiscbgrit'z, podpredsednik dr. Šmeykal, zapisnikarji so princ Karol Schwarzenberg, Julij Lippert in dr. Herold. Komisiji se je najprej predložilo 916 mladočeških prošenj proti spravi. Dr. Julij Gregr je predlagal, da se obravnava odloži, dokler se ne prediože zapisniki o spravi. Va-šaty je govoril v istem smislu kakor Gregr. a dr. Plener jima je ugovarjal. Na to je govoril Mladočeh Kučera, ki je bil posebno proti pravosodnemu ministru, In dr. Herold. na kar sta se Staročeha. dr. Škarda in Trojan pridružila Mladočehom gled^ na odlog obravnave. Knez Karol Schwarzenberg je omenil na Dunaji dane besede, katera se mora držati. Na to je bil odklonjen Gregrov predlog, da se odloži obravnava, z vsemi proti štirim glasom. Potem je predlagal dr. Plener, da bi pokazal svojo naklonjenost Mladočehom, naj povabijo cesarskega namestnika, da se vdeleži posebne obravnave in naj se izroči prepisi spravnih protokolov komisiji v posvetovanje. Na to je predlagal Gregr, da se stvar za štiri dni odloži. Proti temu predlogu se je oglasil dr. Herbst. Potem je govoril dr. Herold za Gregrov predlog, a vendar so ga ovrgli z vsemi petimi glasovi. Dr. Plenerja predlogi so bili sprejeti z vsemi glasovi. Cesarskega namestnika bodo povabili, da se vdeleži posebne obravnave. Še-le ob osmih zvečer se je pričela glavna obravnava. — Herold, Kvičala in Trojan so govorili le proti nekaterim točkam sprave. Dr. Šmeykal je izrazil željo, da bi se obravnave ugodno končale, kar je sicer zel6 težko, vsled ravnanja, ki se tukaj vrši. Po peturnem posvetovanji se je odložila obravnava na prihodnji dan. — V tej komisiji je devet poslancev nemškega kluba, devet zastopnikov veleposestva in devet Cehov, in sicer dr. Rieger, dr. Mattuš, dr. Trojan, Škarda. dr. Kvičala, ostali štirje so Mladočehi.
Občine v židovskih rokah. Preddeželno-zborskimi volitvami v Galiciji je dr. Zipser očital mestnemu zastopu v Kolomeji, da se dajo udje mestnega zastopa podkupiti in da za denar vse stor^. Mestni zastop je tožil dr. Zipserja zaradi razžaljenja časti. Pri obravnavi je dr. Zipser s pričami dokazal, da so mestni zastopniki — posebno židje — vse storili za denar ne glede na to, ali koristi ali škoduje občini. Tako so si po strani mnogo prislužili. Pri obravnavi se je pokazalo, da so nekateri mestni zastopniki prodajali glasove po t gld., da je za 5 gld. cela komisija storila sklep na škodo občine. Ta obravnava je zopet dokazala, da se slabo godi onim občinam, katerih upravo imajo v rokah sebični židje. Dr. Zipser je bil oproščen.
Tnai^e driare.
Srbija. Kakor znano, je Jovan Gjaja v Srbiji minister notranjih zadev. On je rodom Dubrovničan, po veri katolik; soproga njegova je pravoslavne vere. Kakor pišejo listi, je Gjaja omikan in fin človek ter pripada radikalni stranki. A liberalci ga ne morejo, ker ie katolik, sli kakor bi rekla ,Srpska Nezavis-nost" daje ^vatikanski pitomac'', ki razširja v Srbiji vatikansko propagando. Obžalovati moramo, da gla-
flilo, ki M Jmennje liberalno, napada moža le zaradi tega, ker -je katolik. Po tem načinu bi bil le oni praTi SrbiD, ki je pravoslavne vere in da Srbija ne more izvrievati svoje naloge na Balkanu, ako niso Tsi njeni državljani pravoslavni. To je ozkosrčno stališče, ki more ovirati razvoj Srbije. Liberalci vedno naglašajo svojo inteligencijo, a taki napadi ne pričajo, o visoki omiki. — Te dni je minister Gjaja razposlal prefektom jako strogo okrožnico, v kateri naglaša velike dolžnosti in odgovornosti politiških uradniko-v. Vsi oni uradniki, ki ae ao strinjajo a umu, « •mo«, nit««^. ^ fio^ siovoljno, sicer bodo k temu prisineni.
Bolgari^. Ii So$j» se potoka Ustom dne 20. t. m.: Obravnava Paničeve zarote se je pričela. Tajniki diplomatiških zastopov Avstrije, Anglije, Nemčije, Italije, Rumunije in Srbije so bili navzoči. Več zagovornikov je vpraialo, ali je vojno sodišča pristojno; to je dokazalo, da je. Na to so prebrati zatožbo. Pri popoldanski seji je bil zaslišan Panica. Pri zagovarjanji je skušal Panica poročnika Kisova ia polkovnika Makova obdolžiti, da sta vedela sa zaroto in se je vde)ežavala„ Nadalj« jo rekel, da pred 20. septembrom 1889. 1. ni še mislil na zaroto ter dne 10. in 11. januvarija očitno priznal, da bo nekaj naredil. Ko je videl, da ga Kisov pušča na cedilu, popustil je svoj namen, ker je uvidel, da samo z Arnaudovom in Kolevom brez vojakov ao bi bilo nič mogoče storiti. Pri obravnavi je bilo tudi mnogo radovednega občinstva.
Nemiija. Pri obravnavi o obrtni noveli ugovarjal je minister Berlepsch v nem^iiom državnem zboru Grillenbergerju, kateri je trdil, da ne izpolnuje predlog obljub cesarjevih ukazov in da so vplivali niloj posestniki. Določbe o ženskem in otroškem delu in nedeljski počitek nameravajo vzgojiti zdr« in krepek delavski stan tar ukr^iti dti^nsko življenje. O najdaljšem delavniku bi se dalo sicer razpravljati, a dandaBaš»i« laamere osiraio, da bi ga uvedli za moške delavce. Vprašanje s« »ora polagoma rešiti; naglost in sila bi Škodovala nemškemu obrtu. Po daljši obravnavi so izročili predlog iz osemindvajset udov sestavljeni komisiji. Predsednik vojaški komisiji je izrazil svojo in svojih drngov željo državnemu kancelarju, da jih pouči o sedanjem politiškem položa i. Državni kancelar je odgovoril pismeno, da obžaln e, ker ne more podati natančnih poročil. Kar se tičt) trodržavne zveze, no more druzega reči, kakor da so razmere zaveznih držav povsem neifpremenjene.
Švica. Nemčija se pogaja s Švico o mejseboj-nem izseljevanji. Nemci, kateri se hočejo naseliti t Švici, morali bi imeti vpisni list, ki bi ga dobili pri nemškem poslaniku v Švici. Vpisni list bi pričal o domovinski pristojnosti in dobrem glasu dotičnega naseljenca. Švica ima pravico, sprejeti Nemce bros vpisnega lista. Siricarji, ki se hočejo naseliti v Nemčiji, morajo izkazati domovinski list in spričevalo o dobrem glasu pri ljudeh.
Izvirni dopisi.
iz Ljubljane, 17. maja. (Nove orgije.) V Mengišu je dovršil 8. maja 1.1. slavnoznani mojster gosp. Fr. Goršič nove orgije, op. 54. Dispozicija njihova je ta-le:
V prvem manualu: 1. Principal 8' od C8' v prospektu iz cina. 2. Bordnn 16' iz lesa in cina. 3. Viola di Gamba 8' od G 8' iz cina. 4. Hohl-flote 8' iz lesik m cina. 5. Gedekt 8' iz lesa. 6. Oktav 4' iz cina. 7. Flutharmonique 4' iz cina. 8 Su-peroktav 2' iz cina. 9. Mikstura čvetero-puterna. V drugem manualu: 10. Goseljni principal 8' prva oktava iz lesa, potem iz cina. 11. Salicional 8' (ravno tako). 12. Wieuerfl6t4 8'iz lesa. 13. Lieblich gedekt 8' iz lesa iu cina. 14. Praestant 4' it cina, 15. Doublette 2%' in 2' iiz cina. V pedalu: 16. Principalbas 16'. 17. Subbas 16'. 18. OkUvbas 8',
19.	Violončel 8'. (20. SalicioDAl-piaBissimift.) Sklepi.:
20.	Manualni sklep. 21. Suboktavni sklep k IL manualu 22. Pedalni sklep k I. manualu. 23. Pe-dalni sklop k U. manualu. Zbiralniki: a) Piano, 1) Mezaoforte, c) Forte, d) Tutti.
O teh orgijah so se veščaki kaj hvalno izrazili, ko so še v delavnici g. Goršiča stale v razgled; tako p. n. gg.: regens chori Leop. Belar; Anton Foerster, prof. glasbe; dr. Fr. Gross, c. kr. sodn. pristav; A. Karlin, mestni kapelan pri sv. Jakobu; Jožef Smrekar, prof bogoslovja.
Dne 8. maja ob 9. uri zjutraj je bila pa ko-lavdacija teh orgelj v mengiški cerkvi. Igrali, pregledovali, kritikovali so te orgije gg. orgaoisti in pevovodje: And. Vavken, šolski vodja in župan v Cerkljah; Jernej Cenčič, nadučitelj v Kamniku: P. Koustuntin Luznar, gvardijan in prof. bogoslovja v Kamniku, in pisetelj teh vrstic.
Ne samo ti, ampak tudi drugi gospodje, ki so prišli poslušat kakor: Mihael Stare, graščak; P.Albin Bregar, prof. bogoslovja in vikarij; Orelj, Šte-fanč.č itd. hvalili so to v resnici mojstersko delo
g. Goršiča. Farani od prvega do zadnjega so zadovoljni, veseli, da so dobili toliko aaželjeae in tako dobre nove orgije. Pisatelj teb vrstic nisem slišal nobene, celo naj manjše graje, ne od veščakov, ne od posinšalcev, in ne od faranov, pač pa veliko pohvalo. — Čast torej g. Goršifiu!
Glas orgelj je veličasten, močan, pa tudi ljubezniv, prijeten. Izmed mnogih lepih spremenov dva posebno ljubko ugajata namreč: Viola di Gamba in Lieblich gedekt, da poslušalca kar očarata.
Se celo gospod, ki sam o sebi ponižno pravi, da nima nič posluha, izustil se je o teh dveh spre-menih, ko je slišal igrati: .Hentej, to je pa lepo". Spremen .Pianissimo" je tudi jako lep. Mojsterska intonacija je sploh obče priznani znak Goršičevih del. Mehanika je brez ropota, precizna; igrava jako lahka. Sapnice so na stožke, Piščali prav lepe in iz dobrega materijala; izdeljava njihova skrbna in čista.
Z dobro vestjo priporočamo torej toplo gosp. Goršiča vsakateremu p. n. g. župniku, ki si želi za svojo cerkev umetnih in cene vrednih orgelj.
P. Angplik Hribar.
Iz ljutomerskih goric, 21. maja. (Viničarsko poročilo.) Viničarji so letos poleg navadnih goriških opravil skoro povsod dobili novo delo, ki obdelovanje vinogradov zdatno podraži ter njihove dohodke zmanjšuje. Jaz mislim škropljenje trsja z bakreno galico zoper strupeno roso. Vsakovrstne škro-pilnJce so bile sicer že celo spomlad pri vseh trgovcih v Ljutomeru in Ormožu razstavljene, vsak klepar je znašel in ponujal kako novo škropilnico, pri vsakem trgovcu so ponujali galico, a posestniki so te drage reči večjidel le ogledovali in se popra-ševali: „Ali boš ti škropil?" Ko pa se je približal čas tega dela, in zlasti ko se je v Ljutomeru na trgu okl calo, da morajo na Ogerskem vsi posestniki svoje vinograde poškropiti, če ne, bodo kaznovani, začeli so skoro vsi posestniki tudi tukaj svoje gorice škropiti, čeravno še vsi niso prepričani o velikem vspehu, ki se škropljenju v obče pripisuje.
Mnogo je tudi to pripomoglo, da so se skoro
posestniki za to delo odbžili, ker so tisti, ki so že lani škropili, svoje vino laglje in dražje prodali.
Nekateri tudi trdijo, da so lani poškropljene gorice letos lepše odgnale, kakor neškropljene, pa meni se to dozdeva domišljija, pač pa sem jaz opazil, da močne in dobro obdelane gorice lepše ženejo od drugih, četudi lani niso bile poškropljene. Letošnjo zimo so spieh gorice mnogo trpele, in vsled ostre in gole zime je mnogo trsja pozeblo. Sicer pa trsje lepo žene in v močnih vinogradih se je tudi precej grozdja nastavilo, v slabih pa skoro nič. O strupeni rosi še zdaj ni znamenja, čeravno so nekateri že hoteli tako znamenje videti, vendar zaradi neugodnih vremenskih razmer se je po pravici vsi bojimo. Bog daj, da bi se naše slutnje ne nresničile.
Ce bode samo obdelovanje goric vedno več stalo, kakor posestnik dobi za vino, tedaj posestniki velikih goric ne bodo mogli dolgo zmagovati sredstev za vspešno obdelovanje in mnogo goric bode prišlo na nič. Vina je po tukajšnjih krajih še malo najti, in temu cena vedno raste. Lansko vino se je jako popravilo, in kateri ga niso takoj po slepi ceni I prodali, so i njim dosti pridobili. Ker letos zopet ni upanja na obilno trgatev, bode gotovo cena vinu še bolj poskočila.
Dnevne novice.
(Dnevni red) seji ljubljanskega občinskega sveta v petek, 23. dan maja letos, ob 6. uri stačer v mestni dvorani. — 1. Naznanila predsedstva. 2. Predlog o praznovanji poroke Nje c. in kr. Visočanstva gospe nadvojvo-dinje Marije Valerije. 3. Volitev jednega člana v upravni odbor mestne hranilnice namesto izsto-pivšega gosp. Karola Pollaka. 4, Združenih odsekov (finančnega, stavbinskega in olepševalnega) poročilo o deželnega odbora kranjskega dopisa gled^ gradnje novega gledališča. 5. Vodovodnega odseka poročilo: a) ob oddaji vrtalskega dela za prvo leto; b) ob oddaji vodovodnih naprav v nekaterih mestnih poslopjih; c) o dodatka k ceniku; d) o svečanem od-pretji mestnega vodovoda. 6. Finančnega odseka poročilo o me.stnega loterijskega posojila in mestne klavnice računskih zaključkih ta 1889. leto in proračunih za 1890. leto.
(likt tehniškega draitva k rimski cesti aa ljubljanskem barji.) V nedeljo, du^ 11. t. m., je tehniško društvo priredilo izlet k stari rimski cesti
na barji, da si ogleda to znamenito delo rimskega graditeljstva. V to svrho je gosp. knstos Mallner na društvene troške na dveh mestih odkril cesto, in sicer tako, da se je mogla videti cesta v celoti, kakor je nekdaj bila, in njen povprečen prerez. Cesta leži 20—50 centimetrov globoko pod šoto, na nekaterih krajih jeden meter. Cesta je tako narejena, da so na staro šoto polagali hrastove prage in na te nasipali kamenje in gramoz. Prvotno je bila šest metrov široka, tekom let pa so jo razširili na osem metrov; cestna debelost znaša jeden meter. Cesta je lepo vzboknena in zgrajena po vseh pravilih cestnih zgradb. „To je morala biti cesarska eesta", rekel je mož, videč to cesto. Kam pelja ta cesta? Danes je odkopana pri Babni Gorici. Na vzhodni strani griča se zasleduje na njivah iu pelje proti veliki cesti na Laverco. Od Babne Gorice proti barju je izpeljana proti zapadnim hišam v Kremenici, tako da med Kremenico in Studencem pride do trdih taf. Na travnikih se vidi na mnogih krajih pod rujavo vodo v jarkih. Najprvo je zvedel o tej cesti g. kustos Miillner 1. 1872. od tedanjega preč. g. župnika ua Igu Hočevarja. G. kustos je tedaj nabiral gradivo za svojo knjigo o .Emoni". Ker je g. MUlIner po starih virih moral iskati Emono bolj proti jugu, kakor je Ljubljana, odločevali so mnogi napisi na Igu, kjer je stari Lazius iskal Emono, Bal pa se je ugovora: Kje pa so Rimljani hodili čez barje? Zato je iskal cesto na barji. Pri tem mu je pomagal preč. g. Hočevar. In to se je zgodilo I. 1873., kar je na željo pokojnega Dežmana g. Mallner opisal dn6 20. septembra 1873, v ,Laib. Tagblatt"-u. Natančnejši opis je v knjigi .Emona" 1. 1879. Ta cesta pa je s praktičnega stališča važnejša. Gosp. Muliner namreč misli, da bi se ta cesta mogla odkriti in porabiti za Ižance, Želimlje itd., kar bi ne stalo mnogo troškov. Dolga je štiri kilom., široka povprek 10 m, torej znaša 40.000 □ m, pokriva jo povprek 50 cm. debela šota. Ako se računi, da človek na dan premeče 5 kubičnih metrov, odkrilo bi jo 400 ljudi v 10 do 14 dneh. Troški bi znesli 3500 do 4000 gld. Tako bi torej imeli široko, trdno cesto. — Izleta so se vdeležili mej drugimi gg. c. kr. okr. glavar ^ahkot in župan Grasselli.
(Is Gorice) se poroča, da so truplo nesrečnega profesorja Pichlerja našli minolo soboto pri sv. Andreji, uro daleč pod Gorico, ter tam tudi pokopali.
(Umrl) je včeraj zvečer na Dunaji bivši ces. namestnik v Dalmaciji, fcm. baron Bodic.
(Tiskarski shod.) Z ozirom na včerajšnjo našo notico o tiskarskem shodu smo danes prejeli naslednje vrstice: .Vaš poročevalec ni pravo poročal, pišoč: Na deveturno dnevno delavno dobo pa ni zdaj še pomišljati, ker to ni nikjer v Avstriji uveden o. — Di bi se tarifnej komisiji naposled ne očitalo, da ne uvažuje sklepov občnega zbora tiskarskega, temveč kar na svojo pest pretirava zahteve, popravljam, da se na predlog o znižanji dnevne delavne dobe ua osem ur ni oziralo, ker doslej še nikjer v Avstriji ni uvedena; pač pa se je ta shod izjavil za deveturno delavno ddbo ter naročil tarifnej komisiji, da ne sme odstopiti od te zahteve."
(Imenovanja.) Na ljudskih šolah v tržaški okolici so imenovani stalno; Franjo Zaratin, Marija Ghergolet (oba italijanske narodnosti), Josipina Košuta, Marija Michelli, Anton Grmek, Ivanka Gregorič, Antonija Lavrenčič in Marica Nadlišek.
(Topničarske strelske vaje) se prično dn6 1. julija na vežbališči pri Krškem. Vaje prične baterijska divizija št. 5. iz Ljubljane. Meseca avgusta prideta na vežbališče nadvojvoda Viljem in korni poveljnik vojvoda Virtemberški.
(V Kostanjevici) bode slavnost osnovanja pod-družuice za kostanjeviški okraj družbe ss. Cirila in Metoda na binkoštno nedeljo s prijaznim sodelovanjem slavnega .Dol. pevskega društva" in slavnega ,Dol Sokola". — Program : 1. Na predvečer mirozov. — 2 V jutro binkoštne nedelje budnica. 3. — O sedmi uri zjutraj vsprejem si .Dol. pevskega društva" i si. .Dol. Sokola" na Prekopi po odbora bralnega društva in ob '/^8. uri po mestnem zastopa pred mestnim vhodom. — 4. Ob 10. uri slavnostna sv. maša .pri Materi Božji dobrega sveta". — 5. Po maši shod v prostorih bralnega društva ter tolitev stalnega odbora podružnice .družbe sv. Cirila in Metoda". — 6. Ob 1. uri skupni obed t gostilni Fran Bučarja. — «. Popoldne zabava na prostem. Petje — telovadba — godba. Slav. .Dol. pevsko društvo" poje sledeče pesni: A. Foerster: .So-
"kolska*, moški zbor. Fr. Gerbič: „Piava) mirno, čolnič moj!" Mešan zbor z bariton-solom. J. Koc-jančiS: .Roženkraut, nagelj in rožmarin", moški zbor. Hr. Volariž: .Slovenskim mladenkam"; ženski tbor s spremljevanjem orkestra. Dav. Jeuko: „Nek dušman vidi!" Moški zbor. Dr. G. Ipavic: .Savska"; moški zbor. A. Nedved: .Moja rožica"; četverospev. I. pl. Zaje: .Crnogorac Cruogorki.; moški zbor. V. Klaič: ,Svračauje"; moški zbor. Dr. G. Ipavic: .Lahko noč"; mešau zbor. A. Hajdrih : .Jadransko morje"; moški zbor. C. M. Ziehrer: .Cvetlična polka"; moški zbor. — 8. Zvečer prosta zabava na vrtu gostilne Fran Bučarja.
Raznoterosti.
—	Nemško uradovanje. Kratkočasen spomin iz časa Bachovep absolutizma, ko se je moralo nemško uradovati po Hrvaškem, prinesla je nedavno v Zagrebu izhajajoča .Hrvatska". V njej je namreč priobčena izjava, v kateri poroča občinski župan v Ponemčici višjemu oblastvu o nekem tepeži. Objava se glasi tako le: .Hochwohl und hochgebo-rener Ober-Districts-Commisariat! Das is Wahres von Prtigel von Dorf Ponemčica: Gjorgje Pijanie kummt haus Wein vuli. Nehmen Gjorgje Pijanič Hack, klupp seine \Veib Jela Pijanič mit Haek af Puckel. Weib nehmen Drbo (drva), klupp Gjorgje Pijanič Puckel seine. Gjorgje Pijanič klupp seine Weib statt Puckel af Kopp klupp. Weib schrei, Katz schrei, Kerov (ime hišnega psa) schrei, kummt Nachbor Pera Neplatič, prugel Mann, Weib, Katz, Kerov und alles. Am besten prflgel Neplatič Pijanič Mann. Hat Pijanič Loch af Kopp sehr gut tief. Katz krepier, Weib brechen Hand zwei Stuck. Kerov Aug bei Teufel. Das is wahre8 unglickliches Be-gebenheit! Bezeugen mit eugenes Aug und schreiben mit eigene Hand unterthiinigste Unterthan und Knez und Schworne von Gemeinde Ponemčica."
—	Najstarejša cerkev v Ameriki. V Thaicali, glavnem mestu enako imenovane mehi-kanske države, je najstarejša cerkev Amerike. Dasiravno je preteklo vže mnogo let v večnost, odk»r so jo prvič pokrili, ohranjena je vendar še dovolj dobro. Znani svetovni potovalec Ernest pl. Hesse-Wartegg piše o omenjeni cerkvi v svojem najnovejšem delu .Mehika" mej drugim to le: Na višavi za mestom se dviga v vis star samostan sv. Frančiška. Redovniki iz tega samostana so pregnani, kakor iz vseh druzih samostanov v Mehiki; po njih imajo sedaj vojaki stanovanja. Cerkev je pa ohranjena svojemu svetemu namenu in bode vsekako tudi zanaprej hiša Gospodova; kajti sezidana je bila 1. 1521., torej čez 20 let po zasedi Mehike. V notranji cerkvi ni razven hrastovega, lepo izrezljanega stropa nič zanimivega. Tem zanimivejša je zraven stoječa kapela, bržkone največja v novem sveto. Posebno pozornost obrača ua-se kamenita leca, ki nosi naslednji pozlačen napis: .Aqui Cubo principio el Sto. Evangeho en este muevo mundo." (Tukaj se je sv. evangelij prvič oznanjeval v novem svetu.) Nasproti leci je druga znamenitost, namreč krstni kamen. Pri tem kamnu so bili krščeni 1. 1520. štirji zadnji Kacikje, nekdaj tako mogočne thaicalteške republike.
—	Carinski dohodki. V mesecih januvariji in februvariji lanskega leta je prišlo v avstrijsko-ogerskem mitninskem področji carine in postranskih pristojbin: v zlatu: v Avstriji 3,243.188 gld., na Ogerskem 677.235 gld, v Bosni in Ercegovini 9116 gld.; vkupe 3,929.539 gld;' v srebru: v Avstriji 2,521.121 gld., na Ogerskem 266 565 gld., v Bosni in Ercegovini 12.803 gld.; vkupe 2,800.489 gld.; v bančni valuti: v Avstriji 28.326 gld.. na Ogerskem 3441 gld., v Bosni in Ercegovini 131 gld.; vkupe 31.898 gld.
—	Kitajci in šolstvo. Kitajski jezik spada k jednozložnim. Za vsak pojem, za vsako reč služi Kitajcem posebna beseda, katere pa ne piše v našem pomenu, temveč jo slika. Zato mu ni pero, temveč čopič pisalno orodje. Gotovo stopinjo olike nahajaš povsod med njimi. Najmanjša vas ima svojo šolo, in akoravno provzročuje učenje branja
veliko težav, umeje vendar skoro vsakdo brati. Njih slovstvo je zelo bogato in obsega vse stroke literature in vede. Sploh pa Kitajci visoko spoštujejo oliko iu učenost.
— Kako se preženo mra v 1 j e?Mravlje se najlažje preženo, če se v podstavkih na cvetlične lonce zmeša medu, sirupa ali razstopljenega sladorja, in se ta zmes z uekoliko kvasom postavi na taka mesta, po katerih živali rade pohajajo. S sladko tekočino izginejo tudi živali, kajti kvas je za-nje smrten strup. Drugo sredstvo je bencin, ki se v hiši nalije v razpoke, po vrteh pa v mravljišča, in takoj pomori. Isto tako dobro je tudi, če se naftalina in sveže štupe za mrčese zmeša po enoliko in jih natrese v luknje in razpoke, po katerih so mravlje. Poskušali so pa tudi mravlje pregnati z velikimi gozdnimi mravljami. Nekaj steklenic baš nabranih gozdnih mravelj se kar izprazni po stanovanjih. Gozdne mravlje se hitro razidejo po vseh kotih, in čez dva dni so pa izginile velike gozdne mravlje, ž njimi pa tudi male. Tak poskus se je istotako posrečil na vrtu.
Telegrami.
Dunaj, 22. maja. Finančna postava za 1. 1800. je objavljena v uradnem listu.
Trst, 21. maja. Mestni zastop je sklenil povodom poroke nadvojvodinje Marije Valerije dovoliti 20.000 gld. za ustanovo bolnišnice za neozdravljive bolnike.
Praga, 22. maja. Okrajno glavarstvo v Karlinu je obsodilo tri mašinske ključavničarje na tritedenski zapor, ker so brez napovedi ustavili delo.
Line, 22. maja. Deželni zbor je v prvem in drugem branji sprejel statut o deželni hi-potečni banki. Nato je bil zbor zaključen.
Budimpešta, 21. maja. Spodnja zbornica je sprejela predlogo o nedeljskem počitku.
Bul(arešt, 21. maja. Neki list poroča, da so zadnje dni v Euščuku med vojaki našli več hujskajočih proklamacij.
Sofija, 22. maja. V Paničevi zaroti je bilo včeraj več prič, nato se je obravnava odložila do sobote.
Umrli so:
19.	maja. Olga Bobnar, tiskarjeva hči, 1.5 mesecev, Raz-potne ulice 4, božjast. — Ivan Majer, železniški sluga y po-koji, 56 let, sv. Petra cesta 27, jetika.
20.	maja. Albin Justin, delavčev sin, 4 mesece. Opekarska cesta 41, ecelampsie. — Franc Osel, krojač, 65 let, sv. Petra cesta 30, vodenica.
Vremensko sporočilo.
Srednja temperatura lo S" la 0-1' nad normalom
Tržne cene v Ljubljani
dne 21. maja.
Pieniea, hktl. Rež,
Ječmen, . ! Oves, Ajda.
Proso, . Koruza, . Krompir, . ! Leča, . ' Grah, Fižol, Maslo. Mast,
Špeh svež.
kgr.
glikr".
61 97 5 36 5 40 3|57 5|20 4 87 4 71 3 57
12 -
10
Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, . Jajce, jedno „ Mleko, liter.... Goveje meso, kgr. . Telečje . „ . Svinjsko ., „ . Koštrunovo . . .
Pišanee.....
Golob .....
Seno, 100 kgr. . . Slama, „ . . . Drva trda, 4 □ mtr. . mehka, . „
Dnnafska borza.
(Telegrafično poročilo.) 22. maja.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16* davka) 89 gld. Srebrna „ 5', , 100 „ „ 16 * . 89 „
avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta . . . Akcije avstr.-ogerske banke . . .
Kreditne akcije .......
London • • • .......
Francoski napoleond......
Cesarski cekini ........
Nemške marke .......
110 101 964 302 117 9 5
57
30 kr,
00	„
35	. 45	„ """	f» f'0	„ r.0	.
36	. 66	„ 67',. „
Kamecto vaake posebne objave.
t
Pretužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem britko izgubo naše preljubljene matere, gospe
Terezije Brus roj. Kogej-eve,
katero je neskončno Vsegamogočni danes v 74. letu njene starosti, po dolgej, mučnej bolezni, prevideno s sv. zakramenti za umirajoče, izvolil poklicati k sebi.
Truplo predrage ranjke se bode preneslo v petek, 23. t. m, ob 5. uri popoldne iz hiše št. 7 v Lingar-jevih ulicah na mirodvor k sv. Krištofu.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v raznih cerkvah. Predraga pokojna priporoča se pobožnemu spominu.
v LJUBLJANI, dne 21. maja 1890. Aleksander Brus, Ernest Brus,
sinova.
Albina Valenta roj. Brus-ova,
hči. (1)
Jos. Vončina
iz Idrije je prošen, da se v svojo korist takoj oglasi pri g K. K. v M. in F. V. v J._(3)
Po8ilianar«čeno blago dobro tpravijeno in poštnine protto!
Visol(očastiti duhovščini
priporočam se vljudno podpisani v napravo eerkveiiili poaod in orodja iz jiste^ srebra, kiueSkega j srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot
niisstiss^f
|fi¥0tils£€f
ti r
itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt.
Stare reči popravim, ter jih v o^i^fl pozlatim in posrebrim. Na blagovoljna vprašanja radovoljno odgovarja.	(52—21)
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici, ulica Morelll štev. 17. Pošilja naročeno blago dobro »pravljono in poštnin« prosto!]
(20-12)
Karola GiaDija zalogo umetaljne vezenine in tkanine priporočata
Fslliiifsr
assiiger
Dunaj, I., Seilergasse 10,6dttweigerh«f
velečastiti duhovščini kakor:
bandera, baldahine,
masne plašče, dalmatike, pluviale,
velume monstrance,
kelihe, kadilnice,
altarne svetilnice, svete kipe, križeva pota,
'l>o^c {frol>o, cerkvene lestence od
stekla in medi.
vsakovrstne oblike in zloga.
Na zahteravje pošiljajo se paramenti na ogled.
Skoro 100 let imojoii sloveč obstanek naše ustanovitve jamči zanesljivost nase tvrdke. BV Ilustrovane cenike po>U Ijava brezplačno in franko.'Vfl
mi

OIiJlVATB BARVB
v
kosltarpkili piit^lcali po pol in Jeiien iallo
pi*ipoi»<>ea iiajeeiieje
(11)
tovarna oljnatih barv, laka in firneža
semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6
9
O
ladajatelj: Mallia Kolar.
Odeovcrai vrfdnik: IfUtil žitaiir,
Tifk .Katoliške Tiskame" v Ljubljani.