Srečanje ob dnevu žena v Leku


DRUŽBENA NE ŽENSKA VPRAŠANJA
Pohvalna je odločitev tovarne Lek, da le-tošnji osmi marec obeleži s široko zasnovano razpravo o vrsti problemov, ki tarejo ne le delavke te tovarne, ampak slovenske ženske nasploh. Prav ta širina — težnja, da se razpra-va ne omeji le na dogajanje znotraj delovne organizacije, je ena od značilnosti srečanja, na katerega so povabili tudi Vido Tomšič, članico predsedstva SRS in predsednico jugoslovan-skega odbora za mednarodno leto žensk.
GOVORILA JE VIDA TOMŠIČ
Vida Tomšič je poudarila nekaj bistvenih izhodišč, ki so narekovala razglasitev medna-rodnega leta žensk — kot vemo, smo le-tega z letošnjim osmira marcem zaključili in ocenili, kakšno bero nam je prineslo.
»V preteklem letu smo veliko razpravljali o problemih žensk«, je dejala, »ki so pravzaprav
problemi celotne svetovne skupnosti«. Teh ni-kakor ne more rešiti le ekonomski razvoj, am-pak je potrebna socialistična sprememba od-nosov in osvobajanje delavskega razreda, ka-terega del so tudi ženske.
»Ne smemo ščititi ženske le kot spol. Po-sebno zdaj, ko bomo sprejemali zakon o zdru-ženem delu, je treba paziti, da bo le-ta vsebo-val pogoje, enakopravne za oba spola.«
OSEMKRAT VEČ ZAPOSLENIH ŽENSK
»V Jugoslaviji je sedaj zaposlenih osem-krat več žensk kot pred vojno«, je nadaljevala Vida Tomšičeva, »vendar s tem ne smemo biti zadovoljni. Se vedno se ženske usmerjajo v določene poklice (primer sta tekstilna industrija in zdravstvo) in še vedno smo priče idejni zme-di,  kar zadeva zaposlovanje in vzgojo otrok.«
Osmi marec naj pokaže smernice za razre-ševanje družbenih — ne »ženskih« vprašanj. Zato je spodbudila prisotne s stavkom: »Pro-izvajalke naj povedo, kaj jih muči.«
Slišati je bilo na primer to, da je v dom-žalski občini, kjer je eden od obratov tovarne Lek, od 5700 predšolskih otrok deležnih var-stva le 850, da ima od 252 krajevnih skupnosti organizirano otroško varstvo Ie 10. Pripravljajo pa program popoldanskega varstva (cicibanova šola, ure pravljic, ritmična vzgoja), tako da bo namesto sedanjih 15 odstotkov zajetih v druž-beno varstvo 33 odstotkov otrok.
»ŠOLA ZA ŽIVLJENJE«
Predstavnice Leka so navedle tudi enega od vzrokov, zakaj se ženske še vedno v manjši meri udejstvujejo v krajevnih skupnostih. V no-vih soseskah, ki jih je v Ljubljani veliko, je običajno slabo poskrbljeno za otroško varstvo, šolstvo, trgovsko mrežo — vse to terja od žensk dodatnih naporov.
Sicer pa nameravajo v Leku, kjer ženske predstavljajo 58 odstotkov zaposlenih in kjer jih je v organih upravljanja 48 odstotkov, na vodilnih delovnih mestih pa 11, organizirati ci-klus predavanj »šola za življenje«. Zajemal bo vso tisto problematiko, ki pomaga oblikovati ne le dobrega delavca, ampak človeka nasploh.