Poštnina plačana v gotovini
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177
PODUREDNISTVO:
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina...............L	900
Letna naročnina..................L	1.800
Letna inozemstvo.................L	2.800
Poštno čekovni račun:	štev.	24/12410
Leto XV. - Štev. 10 (732)
Gorica - četrtek 7. marca 1963 - Trst
Posamezna številka L 35
Prijatelj ali sovražnik družin ? Nagrada za mir Janezu XXIII.
Takole se je pričelo: pri sosedovih so dobili v hišo televizijski aparat. Ponosni so bili nanj; vsakomur, ki jih je obiskal, so ga pokazali in ga povabili, da prisostvuje kakemu prizoru. Otroci iz vse soseščine so se začeli zbirati okrog aparata. Istočasno se je začela ofenziva po družinah z otroške strani: »Mama, pri sosedovih imajo televizijo; zakaj je ne bi imeli tudi mi?« — »Tata, ali smo mi bolj revni kot pri sosedovih, da si televizije ne moremo nabaviti?« — In žena je spet rekla možu: »Ne gre, da bi vedno otroke pošiljali drugam k predvajanju televizije. Saj nismo berači.«
Tako je naenkrat televizija začela s pohodom po vsem naselju. Danes že gospodari skoro v vsaki hiši. Ni važno, če so se morali starši zadolžiti, ni važno, če o-troci iz šole prinašajo slabše rede, ni važno, če se mladina pogovarja le o tem, kar jim pokaže okence v televizijskem aparatu, če zgublja smisel za duhovni svet; važno je le to — da nismo ostali za drugimi, da tudi mi lahko rečemo: »Mi tudi imamo televizijo v hiši!«
OSVAJALNA MOČ TELEVIZIJE
Ni dvoma, televizija ni samo moda današnjega časa; je več: postala je potreba današnje, notranje prazne in umsko lenobne sodobne družbe. Njena čarobnost je v tem, da prinese zunanji svet v tihoto doma, oziroma, bolj točno povedano, televizija prinese v družine svet zabav, posvetnosti, užitkov, ki je bil prej samo sen in hrepenenje večine družin, pa neizvedljiv in neuresničljiv zaradi njih gospodarskega stanja.
Danes je postala torej televizija del pohištva, kot so deli stanovanja hladilnik, pralni in šivalni stroj. Toda televizija ima do člana družine drugačen odnos kot ostali koristni predmeti v hiši. Televizija se polasti duše, jo zajame vase, in človek, ki se ji preda brez kontrole, postane njen suženj, ona pa njegov tiran.
TEŽKA ODGOVORNOST VZGOJITELJEV
Zato spada televizija pod tako zvane moralne probleme. To se pravi: televizija spada v področje vesti. Zlasti starši imajo silno odgovornost, kako uporabljati in dovoljevati uporabo televizije, da njih otroci ne bodo trpeli škode na duši. Kajti če na splošno drži, da na odrasle televizija ne vpliva na globoko, je pa njen vpliv na otroške duše in duše doraščajočih neizmerno velik.
Ni brez podlage ugotovil pok. papež Pij XII. v okrožnici »Miranda prorsus«: »Starše in vzgojitelje pa zadene težka in resna odgovornost, da premislijo in odločijo, h katerim televizijskim programom mladino lahko pripustijo in od katerih jo morajo držati proč, ker so zanje moralno neprimerni in nevarni.«
Ni dovolj, de se starši zanimajo, če je program v televiziji za njih otroke dovoljen ali prepovedan; to je premalo; oni morajo premisliti in pravočasno izvedeti, ali je program tudi za otroke oz. mlade ljudi primeren, vzgojen, koristen. Če bi to načelo moralo veljati za vse vrste filmske in gledališke ustvarjalnosti, pa to še bolj velja za televizijo, ki je veliko bolj osebna in dostopna, saj jo Ima vsak pri roki, kadar mu jo zahoče srce.
KAJ TOREJ STORITI?
Vsak oče, vsaka mati in vsakdo, ki je odgovoren za moralno oblikovanje mladine, bi se moral držati sledečih načel:
1. Neodrasli mladini se ne sme dovoljevati, da bi na svojo roko odpirala televizorje.
2. čeprav je televizijski program brezhiben, je prav, da se otrokom omeji čas gledanja, kajti vedno obstoja nevarnost, da si bodo ustvarili lažno in neresnično podobo o življenju.
3. Naj bodo starši prvi, ki so zmožni nadeti si omejitve v gledanju televizije. To je najbolj učinkovit način, da prepričamo mladino o potrebi televizijske oseb-
ne discipline, člen 701 Rimske sinode, ki jo je papež Janez XXIII. odobril s posebnim veseljem, pravi v tem oziru sledeče: »Vsi, ki so odgovorni za vzgojo mladine, zlasti starši in predstojniki mladinskih ustanov, naj skrbno pazijo, da ne bosta radio in televizija napravila zaupanim jim dušam težke ali nepopravljive moralne škode. Naj dajejo glede izbire programa sami dober vzgled, da se bodo vzdržali vsega, kar morajo po svoji vesti prepovedati svojim podrejenim.«
4. Treba je dati poudarka tistim televizijskim programom, ki ne samo zabavajo ali služijo razvedrilu, temveč tudi učijo, oblikujejo značaj in podpirajo rast kreposti v človeku.
5. Biti je treba na tekočem o moralni vrednosti televizijskega programa. Zanimati se je treba torej pravočasno za moralno oceno, ki jo podaja stalno »Centro Cattolico«. In če nas sredi programa, ki se nam je po naslovu zdel nedolžen, preseneti prizor (to se zlasti dogaja pri tkzv. festivalih), ki bi utegnil otrokom narediti moralno škodo in jim razburkati domišljijo, je treba imeti toliko poguma, da program prekinemo in ga nadomestimo z drugim.
6. Naj se starši zavedajo, da jih odgovornost, nadzirati televizijski program, veže v vesti; da ta dolžnost spada v okvir dnevnega izpraševanja vesti in da je neizpolnjevanje te dolžnosti predmet spovedi, kjer se je treba obtožiti zanemarjanja stanovskih obveznosti, ki jih nalaga vzgoja otrok.
7. Poleg tega naj bi starši in vzgojitelji znali tudi dvigniti svoj glas v protest nemoralnih prizorov ali oseb, ki nastopajo v televiziji, pa je njih zasebno življenje razvratno in pohujšljivo. Sredstev za to ne manjka. Samo vsesti se je treba in pisati na vodstvo RAI-TV (Via Arsenale
21,	Torino) ali pa na AIART (Associazione italiana ascoltatori radiofonici telespetta-tori - Via Federico Cesi 44 - Roma), ki jo vodijo katoliška načela.
V Sloveniji pada število rojstev
Lansko leto so imeli v Sloveniji za 25 odstotkov manj rojstev kot pa leta 1953, ko je bila Slovenija tako rekoč še v ruševinah in so bili življenjski pogoji silno težki. Z naraščanjem blagostanja pada število rojstev in se bliža malim narodom smrt.
Poenotenje kolkovanih papirjev
S prvim marcem je stopil v veljavo novi zakon o kolkovanih papirjih. Ta zakon določa samo en tip kolkovanih papirjev, in sicer za 200 lir. Vsi ostali koleki odpadejo.
V veljavi bodo le nekatere prošnje naslovljene na registrski urad, ki določajo še vedno kolkovane papirje za 100 lir. S to novo odredbo bo delo uradov in predvsem strank olajšano, a tudi podraženo.
Zadnje dni prejšnjega tedna je ves svet, katoliški in nekatoliški, presenetila vesela novica, da je odbor mednarodne Balzanove ustanove, ki ima svoj sedež v Ztirichu v Švici in katerega častni predsednik je bivši italijanski državni poglavar Giovanni Gronchi, eno-dušno sklenil podeliti nagrado za mir, človekoljubje in za bratstvo med narodi za leto 1963 papežu Janezu XXIII. Sklep je kot rečeno soglasno sprejelo enaindvajset držav, ki so zemljepisno razporejene od Azije do obeh Amerik ter od Velike Britanije do Sovjetske zveze. Vzdržal se je samo zastopnik ene države. Tako nesporna enodušnost daje odličitvi omenjene ustanove posebno veljavnost in pomen.
Podelitev nagrade je glavni odbor, ki podeljuje nagrade, motiviral z naslednjimi razlogi: »Za njegovo delavnost za bratstvo med narodi in vsemi ljudmi s pozivi za mir in dobro voljo ter zaradi njegovih nedavnih diplomatskih posredovanj, v katerih je zagovarjal bratstvo med ljudmi in narodi in to zlasti še v preteklem letu, ko je povabil predstavnike drugih krščanskih ver, pravoslavne in pro testante, naj prisostvujejo vesoljnemu cerkvenemu zboru in naj na njem sodelujejo. Tako je omogočil med pripadniki teh ver in katoličani večje razumevanje za prihodnost, ki bo rodilo številne in pomembne posledice, ter vzpostavil stike, ki segajo preko krščanske skupnosti.«
ODMEVI V VATIKANU IN V SVETU
Novica o podelitvi nagrade za mir poglavarju katoliške cerkve je vzbudila v svetu veliko zanimanje ter vsesplošno odobravanje. Osebnost papeža Janeza XXIII. je tako vzvišena nad vsemi svetovnimi političnimi spori, ki trenutno razdvajajo narode in ljudi, da noben predstavnik tako različnih držav, ki so zastopane v odboru u-stanove, si ni upal niti za hip podvomiti v upravičenost predloga o podelitvi nagrade njemu. Sam predstavnik Sovjetske zveze profesor Sissakjan, ki je član odbora, ki je nagrado odobril, je izjavil, da sta tako sovjetska vlada kakor tudi ministrski predsednik Hru-ščev zelo zadovoljna nad dejstvom, da so letošnjo Balzanovo nagrado za mir podelili poglavarju katoliške Cerkve Janezu XXIII. Od svoje strani je še dodal, da je določitev zelo posrečena in da po-
Italijansko - jugoslovanska trgovina
Na zunanjem ministrstvu v Rimu se vrše italijansko-jugoslovanski razgovori za obnovitev trgovinskega sporazuma med obema državama, ki zapade 31. toga marca.
Po prvem tednu pogajanj je moči predvidevati ugoden izid pogajanj. Italijanska vlada bo pomagala Jugoslaviji, ker je njeno gospodarstvo v težki razvojni fazi. Italija je pokazala veliko dobre volje in dovolila širok uvoz iz Jugoslavije in se poslužila tudi mednarodnih ustanov, da bi SET ne škodovalo jugoslovanskim k mo tijskim proizvodom v državah evropske skupnosti.
Italijansko-jugoslovanski trgovinski sporazum je dobro deloval in je omogočil obema mejnima državama, da sta povečali izmenjave do rekordne višine, in dosegli 200 milijard lir.
Italijanska industrija je na veliko omogočila razvoj jugoslovanske industrije:
FIAT je postavil veliko tovarno avtomobilov v Kragujevcu, Montecatini in An-saldo, pa sta postavili v Lukavcu, v Bosni največjo tovarno za dušična gnojila.
Italijanska vlada je prav tako omogočila Jugoslaviji, s pomočjo srednjih in dolgoročnih kreditov in z odobritvijo finančnega posojila, nakupe. Lahko se trdi, da je italijanski industriji izvoz v Jugoslavijo kreditiran z italijanskimi krediti.
šilja Njegovi Svetosti najlepša voščila.
Ob tej priliki je sv. oče dobil številne čestitke od raznih visokih državnikov, med katerimi sta bila prva republiški predsednik Segni in ministrski predsenik Fan-fani. Čestitke je poslal tudi socialistični prvak Nenni.
Papež se je predsedniku Balzanove ustanove zahvalil za visoko odlikovanje in priznanje, ki so mu ga s tem plemenitim dejanjem hoteli pokazati kot vršilcu visokega poslanstva Cerkve. Enako piše vatikanski dnevnik »L’Osservatore Romano«, ki pravi, da je to zanimivo priznanje vseh narodov, tako onih na Vzhodu, kot onih na Za-padu vesoljnemu učitelju Cerkve, v katerem vsa ljudstva, željna mirnega in urejenega sožitja, vidijo zatočišče za svoje upe. Še posebej je prizadevanje za mir poosebljeno v Janezu XXIII. ter ga vsi brez izjeme priznavajo in cenijo.
Slovesna podelitev vseh Balza-novih nagrad (za matematiko, biologijo, zgodovino in muziko ter za mir) bo 10. maja v Rimu. Sodijo, da se bo slovesnosti spričo
visokega cerkvenega odlikovanca izvršila v sami vatikanski baziliki. Nastala so že tudi ugibanja, v kakšne namene bo papež določil vsoto denarja, ki mu bo v ta namen podarjena. Nekateri menijo, da jo misli razdeliti med najubož-nejše družine vseh narodov, pa naj pripadajo katerikoli veri ali politični ideologiji.
KAJ JE BALZANOVA USTANOVA?
Ime nosi po Angeli Lini Balzan, ki je svoj čas bila upravni ravnatelj največjega italijanskega dnevnika »II Corriere della sera«. Med zadnjo vojno (leta 1944) se je zatekla v Švico, kjer ji je bila sreča tako naklonjena, da je kmalu zelo obogatela. Ob svoji smrti je v o-poroki določila, da se del njenega premoženja mora uporabljati za pospeševanje kulture in umetnosti. Tako se je vpeljala tradicija podeljevati vsako leto nagrade najboljšim znanstvenikom na raznih področjih kakor tudi ostalim kulturnim delavcem, ki se prizadevajo za medsebojno razumevanje.
Politični položaj v Italiji
Sv. oče za poplavljence v Makedoniji
Sv. oče Janez XXIII. je poslal skopljan-skemu škofu Smiljanu Cekadi prispevek 1000 dolarjev v sklad za po poplavi prizadetemu prebivalstvu. S tem plemenitim dejanjem je pokazal, da je skupni oče vsem ljudem, ne glede na vero in narodnost
Italijansko politično življenje se iz dneva v dan vedno bolj razgib-Ija spričo volilne kampanje, ki je že dobro v teku. Prva serija tiskovnih konferenc strankinih prvakov po radiu in televiziji se je zaključila z nastopom ministrskega predsednika Fanfanija.
Sedaj so stranke pridno na delu za sestavljanje kandidatnih list za senat in za poslansko zbornico. V nedeljo je italijanska komunistična partija objavila svoje kandidate. Drugi pa niso še zaključili sestavljanja list. Rok za predložitev slednjih zapade 15. marca. Do tega datuma morajo stranke, ki mislijo nastopiti na volitvah, predložiti kandidate po okrožjih. Za vsako okrožje je potrebno pet sto podpisnikov za zbornico, tri sto pa za senat. V Trstu bo letos ta novost, da bodo nekomunistični Slovenci nastopili samostojno. V ta namen že zbirajo potrebne podpise. Po splošnem mnenju je to edina možnost, da si ohranijo volivce za bodoče deželne in pokrajinske ter pozneje občinske volitve. Zaradi tega bo za Slovence lahka odločitev 28. aprila. Ni pa bilo tako pri prejšnjih parlamentarnih volitev, ko marsikdo do zadnjega trenutka ni vedel, za koga bo volil.
Po vsej Italiji na splošno se obeta živahen volilni boj med zagovorniki levega centra na eni ter nasprotniki na drugi, ter med krščansko demokracijo in deloma socialisti ter komunisti. Zaradi težkih notranjih sporov v KPI so doslej izstopili iz partije že trije poslanci: Misefari, Bufardeci in Ada Del Vecchio.
PICCIONI OBIŠČE LONDON
Italijanski zunanji minister Pic-cioni bo 14. marca obiskal London, kjer bo imel razgovore z angleškimi državniki. Namen obiska je proučiti praktične možnosti, da bi obdržali »priprta vrata« za vstop Velike Britanije v SET, ter ugodnosti za izmenjavo pogledov na mednarodni položaj spričo možnega razvoja razorožitvenega vpra-
šanja in zapadne jedrske strategije.
Glede ustanovitve večstranske jedrske sile Nato-ja se je prejšnje dni mudil v Rimu posebni Kenne-dyjev odposlanec Merchant. Obiskati namerava še Bonn, Bruselj in London. Razgovori so zaupni.
V	Bonnu ratificiran
francosko-nemški sporazum
Z istočasno izjavo, v kateri se zahteva od vlade, da zajamči izvajanje pogodbe in da ne nasprotuje sodelovanju Bonna z drugimi zapadnimi državami, zlasti pa še z Združenimi državami, je Bundesrat, to je federalni senat, odobril ratifikacijo politično vojaškega zavezništva med Zvezno Nemčijo in Francijo. Pogodba bo sedaj poslana v pretres v Budestag. če jo bodo sprejeli tudi tukaj, bo šla znova v Bundesrat, za dokončno ratifikacijo.
V	ZDA so podrli »berlinski zid«
V	Atlanti v ZDA so te dni podrli zid med dvema cestama, ki je ločil črnce od belcev in ki so ga domačini krstili z imenom »berlinski zid«. Pri razpravi, ki se je vršila glede tega zidu, je sodnik odločil, naj se zid poruši. Zupan je to odredbo takoj izvršil. Belci v Atlanti so zahtevali postavitev tega zidu, da bi preprečili črncem prihajanje v njihovo četrt.
Umetno jezero Visočice narašča
Pri vasi Zavoj v Srbiji se je en milijon in 300 tisoč kubičnih metrov zemlje usulo v strugo reke Visočice. Nastalo je tako velikansko jezero, ki grozi vsemu prebivalstvu naokrog. Nekatere vasi so že izselili, a izseliti bodo morali še okrog 5000 prebivavoev. Umetno jezero narašča s hitrostjo 9 cm na uro in ima do vrha 36 m visokega jeza le še 10 metrov. Strokovnjaki so ugotovili, da se premika še nad dva milijona kubičnih metrov zemlje proti roki in da bo to premikanje trajalo še celo leto. Sedaj proučujejo možnost odtoka vode iz jezera, ki je zavzelo že pet km površine in ki stalno narašča.
Osemdnevne počitnice za volitve
Predvidevajo, da bodo po vseh italijanskih šolah ob priliki volitev osemdnevne počitnice. Začele se bodo 25. aprila in se zaključile 1. maja.
Sped. in abbon. postale - I tintppo
Postno pastirsko pismo tržaškega g. škofa
Tržaški g. škof je svoje postno pastirsko
IZ PASTIRSKEGA PISMA JUGOSLOVANSKIH ŠKOFOV
Blagovestnika med Slovani
rainih deških letih napravil zaobljubo devi-
pismo posvetil vesoljnemu cerkvenemu zboru. V njem je povedal svoje vtise pri koncilu, pokazal na delo, ki je bilo izvršeno, zavrnil zmotne razlage o poteku koncila in o napetih koncilskih obravnavah, ponovno poudaril pomen zasedanja in končno z velikimi upanjem opozoril na nadaljnje delo. Pismo se takole zaključuje:
»Podal sem vam svoje vtise o koncilu in poročal o izvršenem delu. Naj spregovorim še o nadah, ki so žive kot prvi dan.
V	vseh je volja, da bi napravili iz koncila močan glas, ki bi ponesel srcu in umu današnjih in jutrišnjih ljudi resnico, ki bi razsvetlila njih probleme in pot. Koncil je stvar Cerkve in je namenjen Cerkvi, obenem pa tudi vsem ljudem dobre volje.
V	Cerkvi naj vnovič zacvete svetost, apostolska gorečnost in krščanski pogum. Duhovniki se naj jasneje zavedo svojega poslanstva in naj skušajo z vso močjo in prepričanjem \mesti v svoje življenje evangeljskega duha. Laiki se naj z večjo vnemo oklenejo zakladov resnice in milosti, z večjim veseljem se naj vglabljajo
Tržaško semenišče
Tržaško semenišče, kjer je 130 gojencev
—	največ v prvih razredih gimnazije — živi predvsem od tega, kar darujejo verniki ob priliki kvatrnih nabirk. Za adventno kvatmo nedeljo so za semenišče po cerkvah nabrali 2,400.000 lir.
Škofje domačini
Med škofi, ki vodijo škofije v Afriki in Aziji, je sedaj 217 domačinov. Drugi so ali iz Evrope ali Amerike.
Mesečnik Ave Maria
Slovenski nabožni mesečnik Ave Maria, ki ga urejajo in izdajajo slovenski frančiškani Združenih držav Severne Amerike, je imel ob koncu preteklega leta 4794 naročnikov. Vsekakor lepa številka. Revija skrbno spremlja versko življenje ameriških Slovencev in prinaša tudi bogata poročila o življenju po svetu. Letos je revija nastopila 55. letnik. — Voščimo ji še dolgo uspešno delo.
Število katoličanov v Ameriki
V Združenih državah Amerike je število katoličanov lami narastlo skoraj za dva odstotka. Sedaj je v Združenih državah 43 milijonov katoličanov, 780 tisoč več kot pred enim letom. Protestantov je pa 64 milijonov.
Obisk romarjev v Loretu
Lani je obiskalo Marijino božjo pot v Loretu 1 milijon in 500 tisoč oseb. Organiziranih romanj je bilo 3500 iz 17 držav. Tujcev je bilo okoli 50 tisoč, največ iz Nemčije, in sicer 21 tisoč. Poročilo o lanskih romarjih omenja tudi romarje iz Hr-vatske.
Nabirka za lačne
Tudi letos bodo v postnem času po škofijah beneške cerkvene province pobirali darove za lačne v misijonskih deželah. Lami so v tržaški škofiji nabrali 4 milijone lir, ki so jih poslali v Federacijo Mali in v državo Gornjega Volte.
Preizkušnje katoličanov v Sudanu
V državi Sudan živi 450.000 katoličanov Te katoličane čakajo še hudi časi. Državne oblasti hočejo namreč, da bi vsi državljani govorili arabsko in se oprijeli muslimanske vere. Zato so začele sistematično odpravljati vse, kar spominja na katoliško vero i« Cerkev. Do meseca februarja je moralo zapustiti Sudan 152 misijo nar jev, misijonark in redovnic.
Natečaj za krščanski nauk
Že trinajst let imajo v Italiji poseben natečaj za krščanski nauk, katerega se udeležujejo dijaki srednjih šol. Lansko leto se je natečaja, ki je poznan pod imenom Veritas, udeležilo 130 tisoč dijakov in dijakinj. Dijaki, ki se tečaja prosto-vcijno udeležijo, morajo napraviti izpit vi krščanskega nauka, pismeno in ustno. Najboljše pri teh izpitih poplačajo z vožnjo in večdnevnim bivanjem v Rimu.
Teološka šola za laike
Pretekli teden so v Trstu otvorili posebno teološko šolo za laike. Ta šola se je ustanovila na pobudo škofijskega predsed-
v	krščanski nauk, več požrtvovalnosti in nadnaravnega duha naj vložijo v svoje vzvišeno in nenadomestljh’0 apostolsko delo, več veselega in iskrenega zaupanja naj bo v njihovih odnosih z duhovništvom; lažje, bolj zdravo in osvežujoče ozračje nas naj vse zajame: resnična pomlad.
Med vsemi kristjani naj pride po božji milosti do temeljitejših in za medsebojno poznanje koristnejših razgovorov, z Živo željo, da se v blagoslovljeni uri, ki jo vsi pričakujemo, uresniči volja našega Učenika : Da bi bili vsi eno.
Vsem ljudem našega časa pa naj koncil prinese dar dejanske ljubezni; naj bo zanje topla roka, ki objema in vodi in kaže na vse nevarnosti poti in na cilj, ki ga je treba doseči in zaradi katerega je edino življenje nekaj velikega in dragocenega in vredno, da ga živimo: ta cilj je Bog, naše veselje in naša večnost.
Te mesece se koncilsko delo z vnetostjo nadaljuje. Prav te mesece pa Cerkev pričakuje tudi, da se že sedaj začne iskrena in stvarna notranja obnova, ki je najboljši predpogoj za dober uspeh koncila.
ništva GIAC in FUCI in na pobudo skupine duhovnikov in laikov. Tečaj ima namen, da bi med izobraženci, zlasti takimi, ki imajo stik z mladino, vzbudil zanimanje in poglobil versko znanje ter tako o-krepil versko življenje med ljudmi.
Ljubljanski nadškof Anton Vovk
je hudo bolan. Zdravje ljubljanskega nadškofa Antona Vovka se je poslabšalo, prejel je že drugič zakramente umirajočih; molimo kljub temu za njegovo ozdravljenje.
Za novega stiškega opata
je bil dne 25. februarja 1963 izvoljen pater Rafael Ašič, dosedanji prior. Iskreno čestitamo !
Osebne spremembe
Za dekana zagorske dekanije je bil imenovan Anton Smerkolj, župnijski upravitelj v Zagorju ob Savi, nekdanji župni upravitelj v Dolini pri Trstu.
Herodov mavzolej
V	bližini Betlehema še vedno nadaljujejo z arheološkimi raziskavanji na kraju, kjer je bil Herod Veliki pokopan. Na samotnem hribu v judovski puščavi, nedaleč od Betlehema je dal Herod zgraditi mogočno trdnjavo, ki mu je večkrat služila tudi za kraljevsko palačo. V tej trdnjavi so ga tudi pokopali. Trdnjava je imela štiri mogočne obrambne stolpe. V trdnja-
vi	pa so bili tudi krasni prostori, ki so zadovoljili razvajenega Heroda. Trdnjava je bila tekom stoletij večkrat osvojena in vsaka vojna je v njej pustila svoje sle dove. Več stoletij je trdnjava služila tudi za samostan. Izkopanine vodi arheolog prof. Čorbo iz Italije.
Bivša milijarderka je šla v samostan
Pred nekaj dnevi je stopila v Parizu v samostan markiza di Rosanbo. Stara je 60 let. Bila je dedinja francoskih jeklarskih magnatov Schneider. Poročila se je leta 1919. Njena poroka je bila ena najbolj razkošnih po prvi svetovni vojni. Leta 1947 je ostala vdova. Že pred leti je zbrala na gradu Laavellec vse člane rodbine in jim sporočila svoj sklep: »Colo življenje nisem	storila	nič	koristnega. Cenila
sem le	potovanja	in	sprejeme (gostije).
Sklenila sem, da popravim slab zgled, ki sam ga dala. Stopila bom v samostan.«
Vendar je še odložila zadnji korak, dokler sc	ni	poročil	sin	Alain, sama pa je
izbrala	ta	čas, da	se je pripravila na ve-
liko odpoved. Preteklo poletje je spremila pred oltar sina s piemontsko kontoso Mihaelo Avogadro. Med povabljenci je bil tudi bivši kralj Umberto.
Sedaj je stopila na pot uboštva. Ko je vstopila v samostan, se je odpovedala vsemu in izrekla tradicionalno prošnjo: Prosim za milost, da bi smela v tej hiši Gospodovi preživeti do konca življenja 1 Postala je sestra Marie-Paul. — Čudna so pota božje previdnosti.
Zbrani govori svetega očeta
Vatikanska knjigarna je izdala tretji zvezek govorov, poslanic in nagovorov svetega očeta Janeaa XXIII. Knjiga obsega govore do 28. oktobra leta 1961 in ima 900 strani.
SV. METOD UTRJUJE
KRŠČANSTVO MED SLOVANI
Po Cirilovi smrti je papež Hadrijan postavil Metoda za apostolskega legata za širjenje krščanstva v slovanskih deželah. Jeseni 869 ga je posvetil v nadškofa in ustanovil panonsko-moravsko nadškofijo kot obnovljeno nadaljevanje nekdanje sremske metropolite, ki je bila po poganskem navalu opustošena in zatrta. Metod je bil torej sremski nadškof. Papež je želel, da bi se Metodovi metropoliti pridružili tudi Hrvati in Srbi.
Do 1. 869 je bila Panonija pod cerkveno upravo salzburškega nadškofa. Po ustanovitvi panonsko-moravstke nadškofije :so se nemškoJatinski duhovniki umaknili v Salzburg. Pod pokroviteljstvom pobožnega panonskega kneza Koclja in s sodelovanjem panonskih velikašev je nadškof Metod s svojimi panonskimi in drugimi učenci v Panoniji uredil dušno pastirstvo s slovanskim bogoslužjem.
Sredi leta 870 je nadškof Metod odšel v moravsko kneževino, ki so jo po mnogih bojih začasno zasedli Nemci. Na moravskih tleh so 'ga Nemci nasilno zajeli, ga na bavarski sinodi (Regensburg) v jeseni 870 obsodili in pregnali na švabsko.
Po dveh letih in pol (pregnanstva) je papež Janez VIII. s svojim odločnim nastopom nadškofa Metoda rešil iz pregnanstva, da se je mogel vrniti v Panonijo, in od ondod v moravsko kneževino. Tedanji moravski knez Svetopolk je bil silen bojevnik, a površen in nedosleden kristjan. Za Cirilovo in Metodovo misijonsko in prosvetno delo ni imel razumevanja. A a-postolsko delo svetih solunskih bratov je bilo med moravskim ljudstvom že tako zakoreninjeno, da je Svetopolk moral to upoštevati. Ko je Svetopolk svojo državno moč že dovolj utrdil, se je očitno družil z Metodovimi nasprotniki, odklanjal slovansko bogoslužje, kot brezobziren bojevnik pa ni mogel prenašati dosledne krščanske strogosti sv. Metoda, ki je zahteval, da morajo tudi velikaši in knezi živeti po krščanskih zapovedih. A svetniški nadškof je bil tako spoštovan med ljudstvom in v Rimu, da ga knez Svetopolk ni mogel zrušiti. Šele po Metodovi svetniški smrti leta 885 so Metodovi nasprotniki pod Sveto-polkovim pokroviteljstvom izgnali Metodove učence ter porušili slovansko versko in prosvetno delo prenesli med južne Slovane, Hrvate, Srbe, Bolgare in Makedonce; od ondod pa se je na koncu 10. stoletja preneslo tudi v Rusijo in preobrazilo polovico Evrope.
SVETNIŠKA PODOBA
SV. CIRILA IN METODA
Sveta brata sta bila že v rojstni hiši v Solunu pobožno vzgojena. Njun oče Leon je bil »pobožen in je natančno spolnjeval vse božje zapovedi« (ŽK 2); enako je bila pobožna njuna mati Marija. Ciril je v
t Stiški opat dr.
V	stiškem samostanu na Dolenjskem je
22.	februarja umrl mil. g. opat dr. Avguštin Kostelec v 84. letu starosti in v 39, letu opatovanja. Pokojnik je bil doma iz Drašičev pri Metliki in je že kot šestošolec vstopil v takrat (1. 1898) obnovljeni stiški samostan. Bil je prvi slovenski domačin v njem. Predstojniki so mu kot zelo sposobnemu poverjali važne službe, dokler ni sam postal prior regens, potem pa (leta 1924) opat. V teku 65 let, kar je bival v samostanu, je ves razvoj in ugled nove stiške opatije pripisati njegovi markantni osebnosti. Že med prvo svetovno vojno je sprejel pod samostanski pokroviteljski krov centralno goriško bogoslovje z bogoslovci in profesorji ter nadškofom dr. Sedejem in vso nadškofijsko kurijo vred. Med takratnimi bogoslovci v Stični so bili tudi današnji tržaški škof dr. Santin ter tržaški stolni prošt msgr. Salvadori, profesor bogoslovja pa še živeči škof dr. Srebrnič. Med drugo svetovno vojno je opat dr. Kostelec zopet nudil zavetišče 40 slovenskim pregnanim duhovnikom s Štajerskega in Gorenjskega.
Opat dr. Kostelec je dvignil Stično v go spodarsko-socialnem in versko-kul turnem poslanstvu. Lepo prenovi jeni stiški cerkvi, največji na Kranjskem, je pridobil čast bazilike, za vzgojo in izobrazbo naraščaja je ustanovil v Ljubljani Slomškov zavod, ki naj bi služil tudi vzhodni ideji zedinjenja. Zato je Stična prevzela tudi izdajanje odnosno urejevanje vzhodne revije »Kraljestvo božje«. V liturgičnem apostolatu
šitva. V razkošnem Carigradu se je tako odlikoval »po čistem življenju, da je bil ljub Bogu in ljudem.« Kot bistroumen filozof je filozofijo umeval kot prizadevanje, da v sebi ohrani tisto bogopodobnost božjo podobo), kakršno je imel praded Adam pred izvirnim grehom; prvotno Adamovo bogopodobnost je imenoval pradedne časti. Te dedne časti je naš odrešenik Kristus po odrešenju obnovil. Ker je pa v odrešenem človeku še ostalo hudo nagnjenje, zato se morajo kristjani prizadevati, da nadnaravno bogopodobnost ohranijo, to je, da ohranijo in obnavljajo krstno nedolžnost. Kot slavljen profesor filozofije je svoj filozofski naslov ponižno in bistroumno razlagal, da je kot Adamov vnuk rojen v izgnanstvu in siromaštvu; njegova filozofija je prizadevanje za prvotno rajsko bogopodobnost, to je: za krstno nedolžnost.
Kakor veliki cerkveni očetje sv. Janez Zlatousti, sv. Gregor Nazianški, sv. Ambrozij i. dr., tako je tudi naš sveti blagovestnik učil, da je pravi filozof tisti, ki duhovne stvari više ceni kakor minljive zemeljske stvari. Pravi filozofi so svetniki, kakor uči tudi sv. pismo: strah božji, to je spoštljivo pobožno božje češčenje, je začetek modrosti.
Vodilna misel pradednih časti in krstne nedolžnosti je Cirila im Metoda obenem opozarjala, da so vsi v krstu prenovljeni Adamovi potomci bratje med seboj, eno v Kristusu, kakor zgovorno naglasa sv. Pavel.
Adamove pradedne časti so izvirni izraz človečanskih pravic, ki jih v današnjem času tako odločno naglašajo. Misel pradednih časti je sv. Cirila in Metoda spodbujala, da sta se žrtvovala za tedaj prezirane Slovane, jim dala slovansko bogoslužje in jih kot enakopravne člane vključila v družino krščanskih narodov.
Sv. Ciril in Metod sta se zato umaknila v samostan, da sta se v samoti tako poglobila v krščansko mišljenje in življenje, da sta mogla krščansko vero širiti ne samo z besedo, ampak tudi z zgledom, zakaj besede mičejo, zgledi pa vlečejo. Sv. Pavel je svojega učenca Timoteja opominjal: »Bodi vernikom zgled v besedi. Vedenju, ljubezni, veri, čistosti... Ce boš tako ravnal, boš zveličal sebe in tiste, ki te poslušajo.« (1 Tim 4, 12 in 16) Privlačno moč svetniškega zgleda so čutili Hazari, ko so se Cirilu zahvaljevali: »Mi smo neizobraženi ljudje, to pa verujemo, da si od Boga poslan.« Se bolj so to okušali moravski in panonski Slovani.
Hrabrega vojaka in državnika Metodija nam njegov staroslovenski življenjepis predstavlja, da se je kot menih odlikoval po »ponižni pokorščini in po natančnem spolnjevanju vseh redovnih pravil.« O misijonskem poslanstvu v hazarski državi beremo, da je bil »Metod pokoren sluga
Avguštin Kostelec
se je stiška opatija med Slovenci uveljavila z liturgično revijo »Božji vrelci« in z že dvojno izdajo slovenskega Rimskega misala. Ustanovila je tudi liturgično knjižnico »Živimo s Cerkvijo!«, v kateri so pred zadnjo vojno izšle tri knjige.
Pogreba g. opata dr. Kostelca so se ude-, ležili trije škofje: 88-letni dr. Srebrnič s Krka in njegov pomožni škof dr. Karmel Zazinovič, mariborski škof dr. Držečnik, ki je daroval sv. mašo in vodil pogreb, g cmeral ni vikar ljubljanske nadškofije dr. Jože Pogačnik, ki je pokojniku spregovoril v slovo prisrčne besede, ter še trije opatje: nadopat iz Mehrerau-a ob Bodenskem jezeru, od koder je stiška opatija bila obnovljena, dalje opat dr. Avguštin Ciesielski iz Mogile pri Krakovu na Poljskem in rajhenburški opat Pij Novak. Duhovnikov in redovnikov je bilo nad 80, ljudstva in bližnje in daljne okolice pa tudi več tisoč. G. opata dr. Kostelca so pokopali v samostanski cerkvi v grobnico, k vrsti drugih opatov, ki jih je že nad 50.
Pokojni opal dr. Kostelec je bil visok cerkveni dostojanstvenik, vedno trdno stoječ ob ljubljanskih škofih in načelen, na drugi stiraini pa je živel s slovenskim ljudstvom, ki ga je v vseh stiskah reševal, zlasti med zadnjo vojno, in tudi gmotno podpiral. Med zadnjo svetovno vojno je ix>ksg pregnanih duhovnikov še vsdtfceval nad 200 potrebnih oseb, ki so izgubih domove. V srcih slovenskega ljudstva si je postavil najlepši spomenik.
mlajšemu bratu. Ciril je nasprotnike krščanstva zmagoval z besedami, Metod z molitvijo.« Tudi v Moravski, Panoniji in Rimu je bil Metod ponižno podrejen bratu Cirilu. Šele po Cirilovi smrti je Metod osamljen prevzel vodstvo slovanskega mi-sijonstva in v najtežjih razmerah junaško vztrajal do smrti.
Globoka krščanska ponižnost svetih bratov pa je bila združena s heroičnim junaštvom za krščansko vero. V sveti gorečnosti za širjenje krščanske vere in zveličanje duš sta z besedo in dejanjem izjavljala, da sta pripravljena za sveto vero žrtvovati svoje življenje. Do smrti sta vztrajala v slovanskem apostolskem delu.
(se nadaljuje)
Pastoralni tečaj v Zagrebu
V	Zagrebu je organiziral interdijecezan-ski liturgični odbor pod predsedstvom prevzvišenega banjaluškega škofa dr. Alfreda Pihlerja pastoralni tečaj v dneh 19., 20. in 21. februarja 1963 v nadškofijskem bogoslovnem semenišču, katerega, se je udeleževalo 620 duhovnikov iz vseh škofij Jugoslavije, iz Slovenije je bilo na tečaju 82 sobratov.
Vsak dan je bila ob 8. uri sv. maša v stolnici z ekshorto, nato so bila v dvoranah semenišča predavanja, katere so imeli profesorji zagrebške teološke fakultete in jezuiti, frančeškani in benediktinci. Izmed Slovencev je predaval generalni vikar dr. Josip Pogačnik. Obravnavali so teme: kakšne naj bodo naše pridige. Težišče im osrednja misel je bila sprejeta, naj bo pridiga kratka, jedrnata in vedno v zvezi z liturgijo kot pripravni del daritve sv. maše. Sklenili so tudi, da bodo izdajali za hrvatske škofije osnutke za pridige in sistematično obdelali vsako leto del dogmatike, moralke in iz sv. pisma, kakor je že več let uspešno upeljano v slovenskih škofijah.
Tudi zvečer je bila ekshorta v stolnici z razlago kompletorija in gregorjanskim petjem korala. Tečaj je dal mnogo vzpodbud; je bil dobro organiziran in je uspel.
Sv. oče v najubožnejšem predelu rimskega mesta
Na prvo postno nedeljo je sv. oče začel z obiskom postnih procesij po rimskem mestu. Podal se je v najubožnejši predel Rima, v župnijo Quartiociolo. Tu ga je z največjim navdušenjem sprejelo nad 100 tisoč ljudi. Klici, »Živel papež miru«; so se slišali od vsepovsod in še bolj podčrtali visoko in zasluženo odlikovanje za mir, katero mu je pred dnevi podelila mednarodna ustanova Balzan. Sv. oče je imel nato v cerkvi govor, v katerem je poudaril svoje zadovoljstvo, da je prišel tudi v to mestno četrt med svoje otroke. Dejal je: »Zmaga miru zahteva žrtev. Papež je zaprt, zaprt v Vatikanu v tisti o-gromni stavbi, kjer potrebuje le dve sobi za svoje bivanje. Pustite, da vsaj v postu pride med ljudi in jim prinese voščilo miru in upanja. To je zame velika tolažba.« Potem je nadaljeval, da je zanj danes res velika tolažba, da je lahko tu med naj-ubožnej Sitni in trpečimi, kajti tudi on ve, kaj je revščina, kaj je trpljenje. Svoj govor je moral večkrat prekiniti, da je umiril ljudstvo, ki ni nehalo vzklikati in glasno izražati svoje mnenje in zadovoljstvo nad tako visokim obiskom. Bil je res izreden prizor, ko so matere dvigale k njemu svoje otročiče in so bolniki na svojih vozičkih, kljub mrzlemu vetru vztrajali ob poti, da ga vidijo. Sv. oče je vse blagoslavljal in odzdravljail na klice množic ob poti in na balkonih visokih delavskih hiš.
Lahko rečemo, da je sv. oče s svojo dobroto premagal ves svet in razorožil še tako hude sovražnike sv. Cerkve. Vsi danes s spoštovanjem zrejo na tega častitljivega starčka v Vatikanu, ki pa z mladostnim ognjem in močjo vodi sv. Cerkev po poti miru.
Razstava verskih knjig v Kanadi
V	mostu Montreal v Kanadi so organizirali razstavo verskih knjig v francoskem jeziku. Zbranih je 4.000 knjig. Na razstavi so tudi knjige protestantskih avtorjev. Tudi v pripravljalnem odboru so vidne katoliške in protestantske osebnosti.
življenja
iiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiHimmiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiMimiiiiiiiiitMiiimiuiiiNtiiiniMiiiiniiimmi
Tržaški Slovenci in volitve
Pri lanskih občinskih volitvah v Trstu smo se lahko prepričali, da je skupni nastop vseh demokratičnih skupin edini temelj, na katerem lahko Slovenci kot narodna manjšina uveljavimo svoje pravice in gradimo svojo bodočnost. Prej ali slej bo moralo zmagati spoznanje, da je prav tako potreben skupni nastop vseh krščansko in demokratično usmerjenih Slovencev na Tržaškem in Goriškem. Trenutno je stanje na Goriškem res nekoliko drugačno kakor na Tržaškem in narobe, in zato Tržačani razumemo Goričane ter smo prepričani, da imajo tudi oni razumevanje za naš položaj in našo odločitev.
Na Tržaškem so Slovenska katoliška skupnost, Slovenska demokratska zveza, Slovenska krščansko-sociaina zveza in Skupina neodvisnih Slovencev, ki so lani jeseni nastopile pri občinskih volitvah na Skupni slovenski listi, sklenile, da se po možnosti udeležijo tudi političnih volitev, in predložile na notranjem ministrstvu znak, ki je bil že priznan in odobren.
Neobhodno potrebno je, da Slovenci držimo skupaj, da pokažemo in dokažemo našo edinost ter ohranimo strnjene vrste, čeprav je na žalost volilni zakon takšen, da bi lahko izvolili svojega zastopnika v rimski parlament le, če bi zanj glasovala večina slovenskih volivcev. Kljub temu še nam zdi, da je med raznimi možnostmi ■samostojen nastop pri političnih volitvah na Tržaškem še najboljša možnost. Le tako bomo preprečili razpršitev slovenskih glasov' i» raznih in vrh tega še neslovenskih strankah. Kdo bi potem lahko zbral vse te glasove, ko bi bil skupen nastop nujno potreben pri deželnih, pokrajinskih ter občinskih volitvah? še važnejši so načelni razlogi. Skupna slovenska lista je pri občinskih volitvah pozivala slovenske volivce, naj ne glasujejo za neslovenske stranke, četudi so na njih slovenski kandidati, kajti če hočemo živeti, moramo imeti lastno politično predstavništvo. Doslednost zahteva, da vztrajamo pri tem načelu tudi pri političnih volitvah. Lepo število krščanskih, demokratičnih Slovencev nam je sledilo. Spoznali so, da je naša pot edino pravilna. Vsem tem ljudem v tržaški občini in v vseh okoliških slovenskih občinah moramo dati tudi pri političnih volitvah možnost, da siasujejo za svoje slovenske ljudi na slovenski listi, ne na listah Partito comuni-sta italiano, Partito socialista italiano, itd.
Maloverneži bodo rekli: saj nima pomena, ko pa nobeden naš kandidat nima možnosti za izvolitev. Ta izgovor je še-Past. Prvič moramo Slovenci vedno in ob vsaki priliki držati skupaj, biti edini,
pa naj imamo trenutni uspeh ali ne. Drugič pa ni nikjer rečeno, da bi bil kakšen Slovenec izvoljen na listah drugih večjih strank. Na listi italijanskih socialistov kandidira inž. Pečenko, ki nas je že enkrat potegnil za nos. On prav gotovo ne bo izvoljen, ker italijanski socialisti ne bodo dobili v Trstu nobenega poslanca. Kdor glasuje zanj, pomnoži le glasove italijanske socialistične stranke. Na listi italijanskih komunistov kandidira Marina Bernetič. Splošno mnenje je, da bodo italijanski komunisti sicer dobili en mandat v poslansko zbornico, ne bodo pa pustili, da bi bila to Marina. Kandidirajo jo le zato, da bi pritegnila slovenske glasove italijanskim komunistom. Edino pametno, narodno pošteno in narodno zavedno torej je, da vsak Slovenec na Tržaškem glasuje za slovenskega kandidata na Skupni slovenski listi.	P.
SVETOVAVEC DR. SIMČIČ ZA KORIST DELAVCEV IN DIJAKOV
V ponedeljek 25. februarja je tržaški občinski svet povišal cene voznih listkov in vode. Na zahtevo dr. Simčiča pa bodo o-stale v veljavi tedenske tramvajske izkaznice za delavce in mesečne za dijake. Na njegovo zahtevo bo občinski svet na prihodnjih sejah razpravljal o ustanovitvi posebne komisije, ki naj pripravi načrt za korenito reformo ACEGAT-a, da bo lahko deloval na novih in zdravih osnovah.
V naslednjem podajamo nekaj glavnih misli iz dr. Simčičevega govora: Načrt za povišanje cen tramvajskih, filobusnih in avtobusnih tarif in vode je naredil zelo mučen vtis na vse sloje, zlasti manj premožne. Po moje je več razlogov, ki govorijo proti povišanju. Tako naj omenim
Slovenska skupnost in kulturno delo
Zadnje čase obiskujejo voditelje slovenskih prosvetno-kulturnih organizacij pa tudi posameznike nekateri ljudje iz titov-sko-komunističnega tabora in jih z laskavimi besedami vabijo k sodelovanju na narodnem in prosvetno-kulturnem področju. Prepričujejo jih celo, da bi se moralo naše prosvetno delo stopiti, tako da bi imeli v vsaki vasi samo eno slovensko prosvetno organizacijo.
Svet slovenskih katoliških organizacij v Trstu je na svoji seji dne 27. februarja temeljito proučil to vprašanje ter priporočal slovenskim katoliškim kulturno-pro-svetnim delavcem, da bi zaradi enotnega zadržanja upoštevali naslednje točke:
1. Slovenski katoličani smo za skupne politične nastope z rojaki drugačnega svetovnega nazora od primera do primera, če je potrebno, da se vsi zavzamemo za kakšno važno pravico ali protestiramo proti kakšni očitni krivici.
2. V isti prosvetni ali kulturni organizaciji ne morejo sodelovati ljudje različnega svetovnega nazora, saj je katoliško prepričanje ravno temelj, na katerem slonijo slovenske katoliške organizacije, ki se posvečajo prosvetnemu, kulturnemu ali narodnoobrambnemu delu.
3. Zgodovinska izkušnja nam nudi otipljive dokaze, da so materino besedo in slovensko narodno zavest, v najhujši preizkušnji fašističnega nasilja ohranili tisti naši ljudje, ki so se zbirali v cerkvi ter verskih organizacijah (Marijine družbe!). Vse drugo je žal odpovedalo. Tudi danes
s,
}
vidimo, kako peša in zamira narodna zavest pri tistih slovenskih ljudeh, ki postanejo žrtev brezbožnega komunizma. Verski otopitvi sledi kmalu narodni odpad. Iz tega pa sledi, da so nam neskaljeno katoliška prosvetna in kulturna društva potrebna tudi v narodnem oziru. Kdor bi jih rad slabil, od znotraj izpodjedal ali od zunaj rušit, ta bi namerno škodoval našemu narodnemu obstoju.
4. Pazimo se pred volkovi v ovčjih oblačilih. Noben nasprotnik ne bo tako nespameten, da bi prišel k vodstvu kakšne katoliške organizacije in naravnost povedal, da - jo hoče razbiti. Obratno. Vedel se bo zelo vljudno in prijazno. Predlagal bo, naj bi na prirner v tej ali oni katoliški dvorani nastopilo kakšno društvo, ki ga vodijo marksistično in brezversko u-smerjeni ljudje in bo mogoče ponudil celo lastno dvorano za nastop katoliškega prosvetnega društva. To bi bil začetek, ostalo bi že opravili titovsko-komunistični aktivisti, saj so za to plačani in morda ne bodo več plačani, če se jim ne bo posrečilo spraviti prosvetno-kulturnega dela slovenske manjšine pod marksistično brezversko streho.
5. Slovenske katoliške organizacije so vedno odklanjale skupne nastope s komunisti ali njihovimi somišljeniki ter pomožnimi organizacijami. Svoje stališče smo še enkrat povedali, da bi nas komunisti končno razumeli in pustili na miru.
6. Slovenska katoliška kulturna, prosvetna, igralska, pevska ali druga društva z veseljem sprejemajo načelo edinosti in skupnosti vseh Slovencev ter so široko odprta vsakomur, ki sprejme njiho\>a pravila.
■notranje izdatke ACEGAT-a, zlasti za uradniško in vodilno osebje. Skupine, ki jih predstavljam, niso bile nikdar v upravi ACEGAT-a in zato mi niso znane njegove tajnosti. Vsekakor je v podjetju veliko preveč uradnikov in funkcionarjev, njegovo višje osebje pa ima tako privilegiran položaj, da se prebivalstvo nad tem zgraža. Pravijo, 'da je primanjkljaj posledica tega prevelikega bremena. Kaj je naredilo mestno podjetje, preden je predlagalo zvišanje tarif? Najbrž nič. Ne morem razumeti, kako more biti ACEGAT pasiven, ko pa so slična podjetja aktivna, ako s.o v zasebnih rokah. V podjetju torej nekaj ni v redu. Rad bi vedel, ali so v načrtu kakšni ukrepi za ozdravitev tega stanja. Po moje je treba ACEGAT temeljito preurediti in bom v tem smislu tudi stavil svoj predlog. Če hočemo biti pravični, je nadaljeval dr. Simčič, moramo priznati tudi nekatere težave. Zadnje čase so se cene vsega blaga na splošno povečale in ni moč zahtevati, da bi samo cene mestnih prevozov ostale nespremenjene. Priznam, da so v Trstu cene mestnih voznih listkov med vsemi italijanskimi mesti najnižje. In še nekaj me skrbi. Ako občinski svet zavrne predlagane poviške, bodo marali stroške za kritje primanjkljaja kriti vsi občani, tisti, ki se vozijo s tramvajem, avtobusi in filobusi, kakor tisti, ki se ne vozijo, kar bi ne bilo pravično. Tn primanjkljaj bi zrasel v astronomske številke, če bi bili predlagani poviški odklonjeni. Upoštevajoč vse to in za preprečitev večjih neprijetnosti bi bil vsaj začasno pripravljen glasovati za predlog občinskega odbora, toda edino pod pogojem, da se zaščitijo pridobljene pravice najpotrebnejših slojev, to je delavcev, študentov in kmetov. Zato predlagam sledeče dodatke:
1) ne smejo se ukiniti tedenske tramvajske izkaznice za delavce ter mesečne izkaznice za dijake; ne sme se dalje spremeniti cena za vodo, ki se uporablja v kmetijstvu; ‘
2) imenuje naj se posebna komisija občinskega sveta s posebno nalogo, da izdela načrt za korenito preosnovo mestnega podjetja ACEGAT, da bo lahko delovalo na novih, zdravih osnovah.
Zupan je sprejel popravek glede delavskih in dijaških izkaznic po znižani ceni ter obljubil, da bo občinski svet na posebni seji razpravljal o preureditvi ACEGAT-a, kakor je predlagal dr. Simčič.
Ko je dr. Simčič tako poskrbel za zaščito socialno najpotrebnejših slojev in dobil zagotovilo, da bo ACEGAT preurejen, je glasoval za predlog, ki ga sicer ne bi mogel preprečiti. — Navadni listki bodo odslej veljali 40 lir.
MOŠEJA OB BOSPORU V CARIGRADU
RAZNO
Tržačan med žrtvami »Miraflores«
Preteklo nedeljo sta na šeldi trčili dve petrolejski ladji, panamska »Miraflores« z italijansko posadko in britanska »Aba-desa«. Pri požaru, ki je nastal, je kapetan ladje »Miraflores« ukazal, naj se reši kdor more. Posadka se je vrgla v morje, vendar je kljub teirtu našlo smrt devet- mož, med njimi tudi kapetan, ki je do zadnjega ostal na ladji in usmerjal že gorečo ladjo v nasprotno smer, da bi plameni ne zajeli plavajočih mornarjev in vlačilcev, ki so jim prišli na pomoč. Tako je junaški kapetan rešil mnoge mornarje, a sam našel smrt med plameni. Med žrtvami te
hude nesreče je tudi Tržačan kapitan Raoul Russian. Njegova smrt je boleče odjeknila po vsem Trstu, zlasti še med po-anorščaki.
Sv. Višarje
Tu je še polno snega in tudi mraza ne manjka. Vendar smučarjev ne ustavi, čeprav je bilo še v Kanalski dolini pretekli teden okrog 20° pod ničlo. Za smučarje je vsako nedeljo sv. maša ob 11. uri.
V	Trbižu bodo sezidali moderen hotel
Trbiž v Kanalski dolini postaja vedno bolj privlačna turistična točka ne samo poleti, temveč tudi pozimi. Trbiška smučišča so znana vsem ljubiteljem športa ši-
			
Msgr. G. VELCI: UU UllllJOlill
do ^udoostifi goca
Na binkoštni ponedeljek, dne 29. maja 1453 je Mohamed II., ki ga pozna zgodo-riha pod imenom »Fatih«, t. j. osvojeva-vec, slovesno vkorakal po treh mesecih obleganja v mesto. Na konju je prijahal v baziliko sv. Sofije, kamor se je zateklo vuč deset tisoč meščanov, ter podrt na tla križ in jo razglasil za mohamedansko 'bošejo. Na kupolo so pritrdili polmesec. Tako je Sv. Sofija prenehala biti krščanska veličastna bazilika, ki jo je sezidal oosar Justini jan. Pravijo, da je ta cesar °b otvoritvi te bazilike baje vzkliknil: “Slava Bogu! Salomon, prekosil sem te!«
Izredne mozaike, ki so jih bili prepleskali 2 apnom, je zopet ukazal izčistiti krimal Paša, ki so ga imenovali Ataturk, kar pomeni Oče Turkov. Ta je baziliko Proglasil za muzej in je tako prenehala Niti mošeja. Čudne občutke smo imeli, ko Srno jo obiskali. Nekoč tako veličastna cer-
kev je tiha priča razkola med Vzhodom in Zahodom, ki traja že skdro eno tisočletje. Podobna je cerkvi sv. Marka v Benetkah, le da je mnogo večja ih bolj obsežna. Njen glavni oltar je ves iz zlata in vsa njena oprava je zelo dragocena. Nad glavnim oltarjem pa je na stropu slika Matere božje z Ježuščkom v naročju in zdi se kot bi čakala, da pride zaželeni dan, kO se bo Vzhod zopet vrnil v naročje sv. matere Cerkve.
* * *
Carigrad je res cesarsko mesto z mogočnimi spomini na rimsko, bizantinsko in mohamedansko gospostvo. Videli smo vodovod in obžidje, ki ju je zgradil cesar Valent, kOt tudi tekališče z dvema obeliskoma, od katerih je bil eden prevlečen z zlatimi ploščicami. Videli smo vijugast steber iz Delfijskega preročišča kot tudi obzidje, ki je obdajalo vse mesto, kjer je v boju našel start cesar KohštaUtin XII. Iskal sem njegov grob, a ga nisem mogel najti.
Mesto ima menda nad 500 mošej, a le štiri ali pet jih uporabljajo Za javno bogoslužje. Ostale so zasebne molilnice, ob ka-
terih je navadno pokopališče za ljudi iz aristokratskih slojev. Med mošejami se odlikuje »modra mošeja«, ki je izredno umetniško delo, vsa pokrita z modrimi ploščicami. Lepa je tudi mošeja Mohameda II.-Osvoboditelja, ki stoji na prostoru, kjer je bila nekoč bazilika sv. apostolov, v kateri je bil pokopan cesar Konstantin Veliki. Mohamed II. je pokapan v kapeli blizu mošeje; v sarkofagu je ves pokrit z dragocenimi preprogami, ki so z zlatom vezene. Tudi mošeja Solimana je zelo lepa. Sdliman je umrl za kapjo, ko je oblegal mesto Szogedin na Madžarskem. Da bi njegovi vojaki ne izgubili poguma, jim niso o njegovi smrti nič povedali. Njegovo truplo so balzamirali in ga pripeljali na kraljevskem vozu v Carigrad tako slovesno, kot da bi prihajal živ. Dvajset metrov od njegovega groba je grob Roselane, odpadle kristjanke, ki je imela silen vpliv na sultana zaradi svoje izredne lepote.
Na grobiščih muslimanov imajo samo grobovi moških nagrobni napis, ženske, ki ix) Mohamedovem nauku nimajo neumrljive duše, imajo na nagrobni plošči
vdelane le cvetlice. Uboge ženske so po muslimanski veri le sužnje moških.
Sultanova palača
Neizbrisen mi bo ostal spomin na to palačo, ki leži na etrem izmed polotokov v Bosporu. Imenujejo jo »vzvišena vrata« ali Tepkah. To je skupina zgradb z desetimi kuhinjami, v katerih so danes zbrane najdragocenejše posode lončarske umetnosti. Sultan je prirejal pojedine tudi za 10.000 povabljencev. Marsikake dragocenosti sem že videl na Dunaju, v Parizu, Miin-ohenu, Florenci, Rimu, a te v sultanovi palači presegajo vse. Kot v pripovedki »Tisoč in ena noč«. Nad enem izmed prestolov, na katerem je sedel sultan s prekrižanimi nogami, — zato so prestoli zelo obširni — visi smaragd, ki tehta 800 g. Eden izmed sultanov je Tekel, da če bi sloveča modra mošeja bila uničena, bi Zadostoval ta smaragd, da bi jo znova pozidali. Kar pa me je v tej zakladnici najbolj zanimalo, je roka sv, Janeža Krstnika, zaprta v lepem relikvljariju v obliki zlate roke. Tam je bilo še vse polno drugih relikvij, ki bi jih prav rad nesel v kako našo cerkev.
(se nadaljuje)
rom dežele in tudi iz Italije in Avstrije prihajajo turisti v ta prelepi svet pod Mangartom. Sedanji hoteli niso več kos povečanemu turističnemu prometu, zato se je občina obrnila na ministrstvo za turizem s prošnjo, da bi se v Trbižu sezidal velik hotel. Ministrstvo je končno želji ugodilo in računajo, da bodo z deli začeli že to pomlad.
Grofica Edda Ciano Mussolini protestira
Grofica Edda Ciano Mussolini hoče u-staviti film »Proces v Veroni«, v katerem prikazujejo proces in usmrtitev njenega moža grofa Ciana. Film je po njenem mnenju netočen ter krut in nečloveški udarec zanjo in za njene sinove. Ustvarjavci in režiserji filma pa se branijo in očitajo Eddi Ciano, da ni doslej nikdar nastopila proti neštetim člankom in slikam o njenem možu po raznih časopisih in revijah, naj so bile te vesti točne ali ne. Film »Tl processo di Verona« bi morali prikazati dne 8. marca istočasno po 108 italijanskih dvoranah.
Privatne železniške postaje na Angleškem
Bogati zemljiški posestniki v Angliji i-majo pravico, da ustavljajo vlake, ki vozijo preko njihovih zemljišč na svojih privatnih postajah. Drugi potniki se teh postaj ne smejo posluževati. Ta privilegij so dobili od železniških diužb pred mnogimi leti.
Sedaj pa se je začela posebna akcija,-da bi te privilegije odpravili in zdi se, da bo uspela. Sam tajnik prometnega ministrstva je dejal v parlamentu, da te pravice velikih zemljiških posestnikov o-virajo razvoj železnic in da so pravi anahronizem za sedanji čas.
Radio Trst A
Spored od 10, do 16. marca
Nedelja: 9.30 Slovenske zborovske skladbe tržaških avtorjev. — 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa.. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Krikee in Pikee«. — 12.00 Slovenska nabožna pesem. Cerkveni zbor od Sv. Ivana. — 12.15 Vera in naš čas. — 14.45 Vokalni kvintet Niko Štritof. — 17.00 Kinoklub, filmski svet v besedi in glasbi.
— 18.30 Poklici in razvedrila: (8) »Filatelisti«. — 21.00 Iz slovenske folklore: »Noč ima svojo moč«.
Ponedeljek: 12.00 Iz slovenske folklore: »Noč ima svojo moč«. — 18.00 Violinist Rok Klopčič. — 18.30 Vabilo h glasbi. (5> »Skladatelj se igra«. — 19.00 Radijska univerza: Avtomobil: (6) »Izdelava motorja in pritiklin«. — 19.30 Postni govori: (4) msgr. Jože Jamnik: »Kristus uči trpeti«.
— 20.30 Gian Francesco Malipiero: »Ujetnica Venera«, opera v dveh dej. 'in petih slikah.
Torek: 12.00 -Pomenek s pošlušavkami.
— 18.00 Italijanščina po radiu. Osnovni tečaj - 47. lekcija. — 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 21.00 Roman v nadaljevanjih. Nikolaj Vasiljevič Gogolj: »Taras Bulba« - 6. oddaja.
Sreda: 12.00 Brali smo za vas. — 18.00 Z zborovskih natečajev »Antonio Illers-berg«. — 18.30 Jugoslovanski skladatelji -Ivo Malec: Maquettas; Vojislav Kostid: Ciganska suita. — 19.00 Higiena in zdravje.
— 20.30 »Zvest samemu sebi«, radijska drama. — 22.00 Iz italijanskega glasbenega ustvarjanja: »Glasba v Rimu v 17. m 18. stoletju«, (8) »Glasbene prireditve v Cam-pidogliu«.
Četrtek: 12.00 Roman v nadaljevanjih -N. V. Gogolj: »Taras Bulba« - 6. oddaja.
— 18.00 Italijanščina po radiu. Spopotaje-vatoi tečaj - 50. lekcija. — 19.00 širimo obzorja: »Prebivavci skrajnega severa«. — 20.30 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije.
Petek: 12.00 Pomenek s pošlušavkami.
— 18.30 Tržaški skladatelji: (11) »Carlo de Incontrera in Aldo Danieli«. — 19.00 Radijska univerza: O pojmu pravice in njegovi zgodovini: (8) »Grčija ta Rim«.
— 19.30 Postni govori: (5) dr. Lojze Šuštar: »Kristus uči ljubiti Boga«. — 20.30 Gospodarstvo ta delo. —- 21.00 Koncert operne glasbe. — 22.00 Novele in črtice: S. Rozman: »študentovska Soba«. — 22.55 Robert Schumann: Gozdni prizori, op. 82.
Sobota: 12.00 Zimski turistični razgledi.
— 13.30 Drevesa v lahki glasbi. — 14.40 Pojeta Marjaha Deržaj in Ivo Robič. — 15.30 »■Noč do naslednjega dno«, radijska drama. — 16.45 Mladi solisti: Sopranistka Gojka Berginc. Na sporedu so samospevi Lucijana Marije Škerjanca. — 17.20 II. vatikanski koncil. Poročila in komentarji o vesoljnem cerkvenem zboru. — 18.00 Sodobna slovenščina. — 19.00 Družinski obzornik. — 20.40 Zbor »Jaoobus Gallus« te Trsta.
— VZGOJNI TEČAJ ZA SLOVENSKO MLADINO V GORICI —
V tednu od 10. do 17. marca bo v Gorici vzgojni tečaj za slovensko mladino od 14. leta dalje. Vodila ga bosta priznana predavatelja prof. Theuerschub in dr. šah iz Trsta. — Spored je naslednji:
ZA FANTE:
Torek 12. marca ob 8,30 zvečer: FANT IN DEKLE, prof. Theuerschuh Četrtek 14. marca ob 8,30 zvečer: ZA SREČNO ŽIVLJENJE, dr. šah
ZA DEKLETA:
Sreda 13. marca ob 8,30 zvečer: DEKLE IN FANT, prof. Theuerschuh Petek 15. marca ob 20,30: DA BOŠ SREČNA V ŽIVLJENJU, dr. šah
Nedelja 17. marca ob 4,30 popoldne: Zaključek tečaja s poslovilno besedo predavateljev in primernimi skioptičnimi slikami.
Prisrčno vabljeni vsi naši fantje in dekleta!
tr
Kulturni večer ob 1. obletnici KD v Gorici
V nedeljo 3. marca je bil v Gorici v prostorih Kat. doma kulturni večer, ki so ga prireditelji posvetili prvi obletnici otvoritve nove dvorane. To je namreč blagoslovil nadškof msgr. Ambrosi dne 25. febr. 1962. Zjutraj ob 9. uri je bila na Travniku v cerkvi sv. Ignacija sv. maša, ki jo je daroval za dobrotnike Doma g. Jože Jurak, letošnji postni pridigar v Gorici. Pri maši je dovršeno pel zbor »Lojze Bratuž«. Popoldne pa so povabljeni gostje in dobrotniki Doma napolnili dvorano. Po pozdravnih besedah dr. Kacina je tajnik dr. Humar navzočim podal obračun o delu za Dom. Spomnil se je umrlih v preteklem letu, odsotnih msgr. Ambrosija in bivšega prefekta dr. Nitrija ter nato v kratkih besedah orisal kulturno delo, ki je bilo opravljeno v tem prvem letu obstoja nove dvorane. Zahvalil se je dobrotnikom in darovavcem in omenil še, koliko so do sedaj darovali za Dom naši ljudje na Goriškem in po svetu. Zaključil je z željo, da bi nabirka še nadalje -tako ugodno potekala, dokler ne bodo poplačani glavni dolgovi.
Temu poročilu je sledil kulturni del proslave. Zbor »Lojze Bratuž« je pod vod-
V nedeljo 10. marca bo zopet med nami g. Vinko Zaletel.
Prišel bo za
KULTURNI VEČER
ki bo 1’ dvorani Kat. doma ob 17.30. Kazal bo slike iz Brazilije in drugih tujih krajev. - Vsi prisrčno vabljeni!
stvom prof. Ivana Bolčine zapel tri pesmi: Katoliški dom na besedilo msgr. Gregorca, Dekle na vrtu Bajuka - Fileja, Ptičjo svatbo V. Vodopivca. Nato sta člana SKPD iz Gorice Maks Komac in V. Prašnik zaigrala Čehovega Labodji spev. Vse slavje je zaključil zbor »Lojze Bratuž« s tremi pesmimi : Pa se sliš K. Pahorja, Luna sije M. Fileja in Kolo V. Mirka. Zbor je res dovršeno pel in zadovoljil vse navzoče.
Od večera so gotovo vsi odšli zadovoljni, da imamo svoj Dom, da imamo mladino, ki v Domu rada nastopa, in da imamo ljudi, ki še vedno ljubijo kulturne dobrine. Zato z nezmanjšanim pogumom k nadaljnjemu delu za KD!
ZAHVALA
Odbor KD v Gorici se zahvaljuje vsem dobrotnikom in povabljenim gostom, ki so prišli na nedeljsko proslavo, pevskemu zboru »Lojze Bratuž«, dramskemu odseku SKPD iz Gorice za sodelovanje pri proslavi in vsem darovavcem.
Odbor KD v Gorici
Nova kanonika
G. nadškof Pangrazio je imenoval za kanonika stolnega kapitlja v Gorici msgr. Janeza Diodata, dolgoletnega spirituala v goriškem semenišču. Nori kanonik bo zasedel mesto pok. msgr. Carleta. Msgr. Dio-dato je rojen v Monfalconu leta 1907. Posvečen leta 1933 je bil več let v službi po raznih furlanskih farah, dokler ni prišel za spirituala v semenišče po zadnji vojni. Uživa sloves zelo dobrega in gorečega duhovnika.
Istočasno je msgr. Pangrazio imenoval za častnega člana stolnega kapitlja msgr. Hektorja Fabbra, ravnatelja v semenišču.
Novima monsignorjema naše iskrene čestitke !
Ali bo prišla pomlad?
To se letos vsi sprašujemo in zaskrbljeni štejemo stopinje mraza na toplomeru. V soboto smo jih v Gorici našteli 10 pod ničlo. To je primat, ki ga Gorica v tem letnem času ni še zabeležila. Tudi druge kraje Italije in vse Evrope je zajel nov val izrednega mraza.
Tragična smrt v Tržiču
Komaj 20-letna jugoslovanska državljanka Libera Milojkovič je v nedeljo zvečer v Tržiču našla smrt na cesti, potem ko jo je povozil brezvestni dirkač in nato zbežal. Šele uro pozneje so ob robu ceste dve ženski zapazili ročno torbico in čevelj. Misleč, da je žrtev nesreče že v bolnišnici, sta najdene stvari prinesli v trži-ško bolnišnico. Tam pa ni bilo nobene po-nesrečenke. Policija je takoj odšla na lice mesta in odkrila v cestnem jarku nesreč-
IŠKE
NOVICE
no dekle, ki pa je bilo že mrtvo. Zdravniki so ugotovili, da je smrt nastopila takoj.
Mlada Milojkovič se je z družino pred petimi leti preselila iz Jugoslavije v Tržič in tam bila zaposlena v manifakturm trgovini Pastrovicchio.
Kandidati KD na Goriškem
Pokrajinsko vodstvo KD je sklenilo, da bo za prihodnje državne volitve kandidiralo dosedanja dva zastopnika, in sicer on. Martino za poslansko zbornico, sen. Vallaurija pa za senat.
Učitelj iz Rupe g. Troha umrl
Dne 4. t. m. ponoči je umrl v goriški civilni bolnici g. Troha, učitelj v Rupi. Bil je doma iz Velikih Žabelj na Vipavskem v Jugoslaviji iz zelo ugledne in verne družine. Bil je zato vdan Cerkvi in svojemu narodu. Bil pa je tudi lojalen italijanski državljan in kot tak je odslužil svoj vojaški rok kot častnik v italijanski predvojni armadi. Kot učitelj je bil nastavljen najprej na Vipavskem, nato v notranjosti Italije. Na svojem prvem učiteljskem mestu je spoznal gdč. Olgo Kraševec iz Medane, ki je tudi učila na Vipavskem in ki je nečakinja upokojene učiteljice Antonije Toroš. Z gospo Olgo sta ste poročila v dnevih zmede, ko so nastale nove državne meje, in novoporočanca sta se odločila za življenje v Italiji med svojim manjšinskim narodom in učila povečini v Rupi. Ker je bil g. Troha politično vedno premočrtno na strani demokratov, je moral prestati marsikatero bolečino in sitnost, ki so mu jo povzročili politični nasprotniki. Toda ni klonil. Res zanimivo bi bilo objaviti skrbno in duhovito napisano avtobiografijo iz njegovega dnevnika.
Zapušča ženo gospo Olgo, ki uči v Rupi, in dvoje otrok, ki obiskujeta naše srednje šole.
Blagemu pokojniku, ki se je odlikoval zlasti po svoji ljubeznivosti in družabnosti, večni pokoj, preostalim svojcem pa obilo
božje tolažbe.
Števerjan
Zaključek gospodinjskega tečaja
Na pustno soboto je bila dvoranica na Križišču preveč natlačena in vsak si je želel, da bi bila skoraj že dograjena večja tam gori med Borovci... Na majhnem odru je nastopila naša mladina z istimi igricami, ki jih je nato ponovila v Kat. domu na tekmovanju. Dodali so še samo Čašico kave. Saj je bila to le nekaka generalna vaja, ali s kako vnemo so se igravci lotili podajanja! In resnično so vse navzoče navdušili s svojim humorjem. — Domačemu društvu ter častiti sestri Silveriji, ki je pripravila nekatere točke, naj gre vsa pohvala.
*
V nedeljo 24. februarja smo v Štever-janu imeli razstavo, kakršne na Goriškem že dolgo ni bilo. Obiskovavke gospodinjskega tečaja so pod veščo roko častitih sester pripravile okusno razstavo svojih del in pokazale, da se niso zaman trudile dobra dva meseca. Razstava je bila ves dan dobro obiskovana. Razstavljene kuhinjske dobrote so bile tudi naprodaj in pridni gostje so skoro vse pokupili.
*
V ponedeljek 25. febr. se je vršil v otroškem vrtcu zaključek gospodinjskega tečaja. Ob okusno pripravljeni mizi so se zbrale vse tečajnice, častiti sestri, več občinskih svetovavcev z županom ter predstavniki SKPD, ki je tečaj organiziralo. Po pozdravnih besedah predsednika SKPD je povzel besedo župan in podčrtal važnost takih tečajev, priložnostne besede je izrekel tudi g. župnik. V spomin so tečajnice dobile lepo diplomo, katero jim je izročil g. župan. Ob koncu sta se še z besedo poslovili čč. sestri. Tako se je z zadovoljstvom vseh zaključil prvi gospodinjski tečaj. — Ob koncu moramo izraziti vso našo zahvaro častitima sestrama, ki sta z nemalimi žrtvami vodili tečaj.
Seja pokrajinskega sveta
V soboto 2. marca je zasedal goriški pokrajinski svet in na tej zadnji seji zimskega zasedanja izčrpal ves dnevni red, ki je obsegal 19 točk. Med drugim so razpravljali o ureditvi pokrajinskih cest Gorica - Sovodnje - Zagraj in Doberdob - Selce. Za prvo cesto Gorica-Sovodnje-Zagraj so odobrili dokončni načrt in pokrajinska u-prava bo v kratkem oddala ta dela na dražbo.
Slovenski odborniki so predlagali, naj bi z deli začeli čimprej, in sicer na odseku Štandrež - Sovodnje, kjer je zaradi povečanega prometa potreba najnujnejša. V ta namen naj bi uporabili 125 milijonov, ki jih ima uprava še na razpolago za ureditev občinskih cest. Za celotno ureditev te ceste bo potrebnih 298 milijonov; od teh bo šlo 28 milijonov za nov most čez Sočo.
Glede ceste Doberdob - Selce so odredili, da bodo asfaltirali del ceste, ki pelje iz Doberdoba do Selc v dolžini 2100 m, za kar bodo potrošili 5 milijonov in 100 tisoč lir. Predsednik je nadalje sporočil, da je prejel od vojnega .ministrstva zagotovilo, da bodo poskrbeli za ureditev in asfaltiranje ceste, ki pelje na Vrh iz Petejanov in iz Martinščine.
Športna kronika
V nedeljo so se na Trbižu vršile smučarske tekme za dijake goriških šol in za začetnike. Udeležili so se jih tudi nekateri dijaki in dijakinje slovenskih šol, ki so se lepo uveljavili.
Tek na 2 km, fantje: 1) Kranner Marjan, 11’02”; 2) Primosig, 11’40”; 3) Bianchi, 12’15"; 4) Soranzo, 13’13”; 5) Tagliaferri.
Novi regulacijski načrt Trsta
Novi regulacijski načrt za mesto Trst in okolico je pripravljen. Odobrili so ga občinski svet in nadzorni organi. Sedaj je na vpogled v nori občinski palači v V. nadstropju, in sicer do 22. marca. Tam si ga lahko vsak ogleda. — Čas za vlaganje pritožb traja do 20. aprila.
Festival fantastičnih filmov
Prvih deset dni meseca julija bo v Trstu prvi mednarodni festival fantastičnih filmov. Ponudbo za to je dala tržaška turistična ustanova. Udeležba na festivalu bo precej stroga, da na ta način zajamčijo prireditvi umetniško raven ih izključijo vse filme, ki imajo značaj fumetov. Med najpomembnejše proizvajavce fantastičnih filmov spadajo Japonci, Rusi in Ameri-kanci. Poleg razstave bodo še druge prireditve: dokumentarna razstava o razvoju vesoljskih raziskovanj, razstava knjig fantastične vsebine in zasedanje pisateljev in izdajateljev. Najboljšemu filmu bodo podelili »zlato vesoljsko ladjo«.
Nova doktorica
Pred kratkim je v Benetkah promovirala v tujih jezikih (v angleščini) ga. Vera čok-Vesal. — Novi doktorici naše čestitke.
Šempolaj
Vponeddjek je bila tu sv. maša zaduš-nica za f Terčon Vladimiro, ki počiva že mesec dni na domačem pokopališču v Mavhinjah — zopet v naročju svoje mame.
Pri sv. maši so bili oče in brat blage pokojnice, otroci 1. in 2. razreda šempolaj-ske šole, katerim je bila Vladka ljubezniva učiteljica, in toliko vernikov, ki so s svojo navzočnostjo naj lepše izrazili svoja plemenita čustva do žalostnih preostalih, kot jih ne more izraziti nobena prazna beseda, brez molitve in trkanja na božje usmiljenje.
Ob takih izgubah nobena zgolj človeška tolažba nič ne pomaga. Tokrat je treba druge tolažbe — tiste, ki lije od zgoraj, iz nadnaravne vere, iz tistega Srca, ki je vir vse tolažbe.
Vladimira je nesla s seboj, onstran tega obzorja, svojo zdravo pobožnost, ki jo je razodevala v vsej svoji skromni zunanjosti, na božjih poteh, zlasti v Lurdu, ob nedeljah in prvih petkih v mesecu.
Zato bo njena mila podoba tembolj blestela v zlatem okviru ljubezni naše ter nas opozarjala, da bodimo vedno pripravljeni, ker ne vemo niti ure niti dneva našega odhoda.
Slalom, fantje: 1) Tagliaferri, 41”2; 2) Soranzo, 56”2; 3) Kranner Marjan, 1’03”4; 4) Primosig; 5) Bianchi.
Slalom, dekleta: 1) Koren Silvana, 38”5; 2) Koren Mirjam, 40"; 3) Komjanc Agata, 1’18”4.
V nadaljevanju Odbojkarskega turnirja goriških višjih srednjih šol sta zmagala Industrijski inštitut proti Realni gimnaziji (2:1) in Slovenska girnn. proti Trgovski šoli (2:0). Turnir se bo zaključil prihodnji torek z odločilno tekmo za 1. in 2. mesto med Slov. gimn. in Industrijskim inštitutom.
V Odbojkarskem prvenstvu Serije C je morala 01ympia nastopiti močno okrnjena (sami mladinci!) in je zato zgubila proti Gasilcem iz Gorice, toda le za ‘las (2:3-12:15, 16:14, 8:15, 15:13, 1:15).
Številni tekmovavci in navijači so se pretekli petek zbrali v ul. Buffolini, kjer se je vršilo tekmovanje v teku čez dm in strn slov. srednjih šol. Dijaki so tekmovali v treh skupinah. — Rezultati so: prva skupina: 1) Vižintin H., 2) Rusjan D., 3) Šuligoj B.; druga skupina: 1) Mužič F., 2) Legiša M., 3) Ožbot Z.; tretja skupina: 1) Mozetič M., 2) Meržek R., 3) Plesničar E.
Bazovica
Devil at 4 o’ clock — Hudič ob 4.ih je naslov ameriškega barvanega filma, ki ga bomo predvajali prihodnjo nedeljo v naši kinodvorani.
Junaštvo in ljubezen v službi zavrženih — je glavna nit, ki vodi napeto dramo. V filmu nastopajo igralci svetovnega slovesa: Spencer Tracy, Frank Sinatra, Kar-win Mathews. Podajanje in režija sta odlična.
Lep film v obnovljeni dvorani
Pred 13 leti smo postavili dvorano. Takrat smo storili, kar smo pač mogli. Zato je umevno, da ni bilo vse v redu.- Tekom 13 let smo pa nedostatke odstranili: postavili smo primerne stolice, si nabavili kino aparat na ozki trak, ga kasneje za-menili z aparatom na normalni trak in končno smo kupili novo kinoaparaturo, s katero predvajamo tudi »scope« filme.
Poskrbeti je bilo treba tudi za zimo. Navadna peč ne zadostuje za velike prostore. Potrpeli smo nekaj let, potem pa smo si nabavili centralno kurjavo, ki odstranjuje mrzli zrak in ga zamenja z gorkim. Poleti nam ista naprava služi za čiščenje in ohlajevanje zraka.
V 13 letih so se stolice —- ki so bile že druge roke — močno pokvarile, da je njih škripanje močno motilo zlasti pri igrah. Te dni smo postavili v dvorano nove stolice. Izdelala jih je trvrdka Spinelli iz Chioprisa — ista, ki je izdelala klopi za našo cerkev in cerkev na Pesku.
Nove klopi so terjale tudi olepšanje in
1 »Katoliški glas" v vsako j slovensko družino!
osnaženje notranjosti dvorane. Tudi to smo storili z domačimi delavci in lahko rečemo, da se nam je posrečilo.
Vsa ta dela dokazujejo, da ne spimo in da denar pametno uporabimo. Kdor ima opravka s popravili, ve da mora veliko denarja izdajati v te namene.
Naša cerkev je sedaj lepo urejena (naš organist bi hotel še nove orgije, pridni obiskovalci cerkve tudi v zimskem času bi hoteli kurjavo. — Počakajte in potrpite in pomagajte), dvorana je na mestu, da se nimamo kaj bati, da so v Trstu mnogo lepše. Če Bog da zdravja, dobre volje, skupnega razumevanja in sodelovanja, bomo v kratkem začeli graditi mladinski dom, ki ga naša mladina tako nestrpno pričakuje.
Obvestilo
Prejeli smo s prošnjo za objavo: Vodstvo Slovenske demokratske zveze v Gorici sporoča volivcem na Goriškem, da. pri prihodnjih volitvah v državni zbor Slovenci ne nastopimo s svojimi kandidati, ker ni nobenega upanja za uspeh.
Ker imamo Slovenci na Goriškem posebne razmere, bo vodstvo Slov. dem. zveze po treznem preudarku in po vseh potrebnih korakih sklicalo, kakor prejšnja leta, sestanek volivcev, na katerem se bo odločilo glede ravnanja na volitvah.
Vodstvo Slov. dem. zveze poziva zato slovenske volivce, naj mu disciplinirano zaupajo.
Gorica, dne 5. marca 1963.
Vodstvo SDZ v Gorici
Za naše Marij anišče
Letos imamo v semenišču dva slovenska bogoslovca in v Marijanišču 24 dijakov; nekateri so zelo revni, štirje so brez matere.
Z oktobrom bo odprta na Opčinah enotna šola, kar pomeni, da bo Marijanišče lahko služilo mnogim dijakom, ki resno mislijo na celotno gimnazijo.
Dobrotniki Marijanišča, vztrajajte, pomnožite svoje darove za zavod! Štirikratna letna zbirka po naših cerkvah je tudi verno ogledalo, kako posamezni kraji praktično delajo za našo skupno lepšo bodočnost — za našo mladino!
Marijanišče vodijo salezijanci; veselja in šolskih skrbi ne manjka.
— Ob družinskih praznikih, ob poroki ali smrti se spomnite Marijanišča!
— Berite pred vsako zbirko novo »Poročilo Marijanišča«!
— Ob vsakih kvatrah prinesite ali pošljite svoj dar v domačo cerkev!
Za dobrotnike Marijanišča se ob štirih letnih zbirkah darujejo svete maše, gojenci za vas stalno molijo.
Sveti Janez Boško je rekel:
»Nikogar ne poznam, ki bi se v smrtni uri kesal, ker je storil v življenju veliko dobrih del.«
Ob zimskih kvatrah ste darovali za Marijanišče v posameznih krajih sledeče vsote:
Sveti Križ	16.000
Prosek	7.400
Kontovel	5.500
Opčine	17.600
Repentabor	2.000
Trebče	4.500
Bazovica	2.900
Katinara	7.500
Ricmanje	3.000
Boršt	20.820
Boljunec	7.400
Dolina	10.000
Mačkovlje	6.500
štramar	4.500-
Škedenj	10.020
Sv. Ana	9.000
Salezijanci	7.000
Sv. Jakob	18.370
Sv. Vincenc	22.500
Sv. Ivan	9.075
Sv. Anton	42.700
Rojan	20.000
Barkovlje	13.335
Vsem dobrotnikom se Marijanišče iskreno zahvaljuje in priporoča. Za vse dobrotnike zadnje zbirke bo v zahvalo, sv. maša v Marijanišču 25. marca.
DAROVI
Za Marijin dom v Rojanu: Franceschin 7.000; Bisiacchi U. 2.000; ob srebrni poroki Bizjak D. 10.000; Ferluga A. 1.000; Goslar Ana 1.000; L. M. 3.000; Alojzij Bole 5.000; N. N. 2.000; Oberti Marija 2.000; St. 40.000 lir. — Bog plačaj!
Za Marijanišče: Družina Hlača v spomin pok. Jožefa Slama 1.000; N. N. ob 40-letnici poroke 4.000; N. N. v spomin pok. brata in strica 3.000; M. B. iz Celovca 1.000; F. J. z Opčin 1.000; K. N z Opčin
1.000 lir. — Vsem dobrotnikom Bog povrni!
Hvaležno Marijanišče Za Katoliški dom: Olga Balbi 1.000; Štefanija Bremec 2.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 2.000; N. N. 5.000; N. N. 2.000; družina N. N. 7.000; družina N. N. 5.000; N. N. 1.000; N. N. 2.000; N. N. 500; Marijina družba 12.000; K. H. 3.000; I. H. 2.000; M. K. 1.000; Doles Fortunat
2.000 lir. — Vsem dobri Bog povrni!
Za Alojzijevišče: Mar. Z. 400; M. O. 2.000; N. N. 5.000; F. P. 3.000; Gabrijela Mikuluš v spomin pole. Elke Dekleva 2.000 lir. Bog povrni vsem dobrotnikom!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 794 davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici