P u i t ■ 1 n » P I a i a n u v g o t o r i u / č? DRŽAVO Tn?f' " DoSlo .2-5.mo ]xt celi Sloveniji praznovali nedeljo, ki bo vsa posvečena spominu in ljubezni naših izseljencev. Tu pa ne mislimo samo onih stotisočev naših ljudi, ki so zunaj državne meje raztreseni Sirom sveta, (entveč ludi onih, ki so zapustili domačo žup-uijo in hišo in odšli po raznih mestih naše države za kruhom. Prav vsem tem naj velja. Letošnja izseljenska nedelja naj letos ob-uovi pred vsem družinske vezi ljubezni med domačimi tu donui in izseljenci, ki so z doma. Zalo naj bi ta dan pisali vsi domači svojim v tujino in oni v tujini svojim tu doma. Družba sv. Rafaela je tudi natisnila posebno pismo, ki ga imajo vsi gg. župniki, katero želimo, da bi dobili vsi izseljenci, naj so kjerkoli. Vsakdo ga | dobi brezplačno. Prosimo, du si vsakdo dobi to j Večina naših naročnikov je gotovo že prejela mohorjeve knjige, ki jih Družba razpošilja te dni. To bo zopet veselega branja po naših iomovih! Dan se je skrčil, tudi vreme je večkrat tako nerodno, da ni po kmetih za nobeno pravo delo. V tem času je lepa knjiga človeku '.elo dobrodošla družba. Mohorjani bodo letos s književnim darom Družbe gotovo zadovoljni. Gospodarji bodo radi prebirali v koledarju razprave o vzrokih sedanjih slabih časov. Vsi člani družine se bodo zanimali za knjigo o našem svetniškem misijonarju Baragi. Gospodinje bodo posegle po Kuharici, mlajši svet po Stražnjih ognjih. Svoj zvesti krog bravcev imata tudi Zgodovina Slovencev in Življenje svetnikov. Ce Družba nudi toliko zanimivega branja, se ue bomo čudili, da je število mohorjauov letos zopet naraslo, in sicer prav znatno: za 2784 udov. V vsej Sloveniji pride sedaj en mohorjan ua vsakih 20 prebivalcev, in sicer v ljubljanski škofiji že na vsakih 17, v mariborski škofiji pa na vsakih 24. V ljubljanski škofiji je na prvem mestu župnija Bohinjska Bela, kjer imate enega niohorjana že na vsakih 6 oseb; v mariborski škofiji nosi zastavo Gornja Ponikva z enim naročnikom ua vsakih 7 do 8 osel). Koliko je Družba razširjena po kakem večjem okraju, pa najbolje pokaže pregled mohorjauov po dekanijah. Na prvem mestu jc deka-"ija Kranj, kjer je že skoraj deset odstotkov vsega prebivalstva v Mohorjevi družbi, tako da pride en mohorjan že skoraj na vsakih deset Probivalcev. V mariborski škofiji je na prvem mestu dekanija Braslovče, kjer pride en mo-jMrian na vsakih 13 do 14 prebivalcev. V ljub-•*"»ski škofiji je 50 župnij, kjer jc odstotek pismo, ga podpiše in pošlje v tujino ali, kjerkoli je kak naš človek. V Ljubljani se dobiva to pismo tudi v pisarni Družbe sv. Rafaela. Miklošičeva cesta 24 (Delavska zbornica). V nedeljo bo tudi nedelja Družbe sv. Rafaela, ko bomo povabili vse, da pristopijo v družbo kot člani. (Članarina je letno 10 Din.) Člani dobivajo brezplačno »Izšel jenški Vest-uikc Tudi mile darove bodo pobirali po vseh cerkvah za družbino delo za izseljence. Toliko milijonov so naši izseljenci žc poslali v domovino in jiii še pošiljajo. Ali ne zaslužijo vsaj nekoliko hvaležnosti od domovine, da se združimo vsi v tej družbi za skrb za nje? V nedeljo bo imel tudi naš Radio ob •! po-j poldne izseljenško tro s predavanjem in de-| klamncijami. mohorjauov dosegel že najmanj deset odstotkov vseh župljanov, v mariborski škofiji je pa takih župnij 11. Časi so težki za vse stanove, povsod vlada pomanjkanje denarja. Zato nas pa mora toliko bolj veseliti, če je število mohorjanov tudi letos napredovalo. Ljudje se pač zavedajo, da bolje denarja skoraj ne morejo obrniti, kakor če kupujejo knjige po dobre tri dinarje. Taka knjiga ti nudi dosti več užitka, nego če bi kakorkoli drugače porabil te dinarčke, n. pr. v gostilni. Posebno pa mora vsakega Slovenca letos veseliti tole: ljudje niso naročili mohorjevih knjig samo zase, a ".pak so prostovoljno prispevali toliko več, da je Družba lahko poslala 758 osebam svoj književni dar brezplačno. Kajti mohorjani so bili zbrali dobrih 15.000 Din za Prek-murce in slovenske izseljence v Franciji in Nemčiji. Če bi bili vsi mohorjani darovali po enako v la namen, bi prišlo na vsakega 25 par. Posamezniku se to nič ue pozna, toda armada 00.000 naročnikov je pa ustvarila s temi skromnimi prispevki visoko vsoto 15.000 Din. Knjige bodo prišle v Prekinurje in med naše izseljence kot ljub pozdrav in kot dokaz, da so globoko zavedamo, da smo ž njimi ene krvi in enega srca. Te dni se bomo spominjali po naših cerkvah naših izseljencev; imeli bomo izseljenško nedeljo . Molili bomo za svoje brate, ki jih ni doma in ki se jim morebiti v tujini ne godi posebno dobro. Mi bomo doma v toplem družinskem krogu prebirali mohorjeve knjige. O, spominjajmo se pri teiu ludi naših izseljencev in uesimo v župnišče ob priliki, ko knjige prejemamo ali pa naročamo za naslednje leto, tudi majhen dar za izseijeuce! Ti bodo našo skrb zanje čutili in je bodo veseli. Upamo, da bodo" čutili to skrb zanje naši izseljenci vsako leto bolj. Kajti čim manj nas je Slovencev, tem bolj se moramo medsebojno podpirali, tem lx>lj moramo držati skupaj. Bodimo pa tudi hvaležni gospodom poverjenikom Mohorjeve družbe, ki brezplačno opravljajo posel zbiranja naročnikov iu razdeljevanja knjig! Saj je lepi napredek Dniv\i<> predvsem tudi njihova zaslug«! Vprašanje je, kako uaj varčujemo v teh težkih dneh. Ali je sploh mogoče v teh dneli govoriti o varčevanju? Vsako leto, kadar pride čas za naročevauje časopisov, se sliši marsikje vzdihovanje: Težko bo šlo, šparati moramo. Čisto napačna lie-seda. Prepričan sem,-da večina naših bralcev zn časopisje in še za*Mohorjevo družbo po vrhu ne da dosti čez 100 Diu. Domoljub in Bogoljub, Glasnik presv. Srca, morebiti še Kraljestvo božje, pa Se Mohorjeva družba, lo je za vsako pošteno liišo potrebno in dovolj. S temi dobrimi 100 Din ue boste veliko privarčevali. Naenkrat odriniti jih je težko, po malem bo pa že šlo. Ali naj bomp radi svoje morebitno zaostalosti c.clemit svetu v posmeh? Nekateri hočejo obogateli s tem, da se ogibljejo cerkvenega darovanja. Malenkostno varčevanje. Če bi k vsakemu darovanju, kar jih naše cerkve imajo za lastne in za tuje potrebe (pogorelci, poplavljenci), nesli vselej Ie pa 2 Din — kar računček naredite, pa bomo s tisto ubogo vsotico kmalu skupaj. Dosti čez 50 Din ne bo segla, tudi pri večji darežljivosti ne. In darežljivost ni Se nikomur potisnila v roke beraške palice. In šola je mnogim tisti kamen, ob katerega so spotaknejo, kadar je ua vrsti varčevanje. Knjige so drage, zvezkov ni nikdar dovolj, pa peresa, svinčniki, barvo in še sto in sto drugih potreb. Veste kaj, ljubi starši. Že v šolskih letih učite tudi vi otroka spoštovanja do knjige. Poglejte večkrat, kakšne knjige imajo. Komaj par mesecev, pa je že vsa razmesarjena. Šola je neobhodno potrebna. Knjige so pa za pouk potrebne. Brez knjige ni pouka, kakor brez pluga ne moreš oratl iu brez šivanke ne šivati. Če bodo otroci na knjige pazili, pa vam bodo mnogo prihranili. Ne šola, ampak malomarnost otrok dela nepotrebne izdatke. Enako je s šolskimi zvezki. Kdor se ne piše Pacek ali pa Umazanec ali tema imenoma podobno, mu prav gotovo ne bo treba vsak dati novega 1' Lep napredek Mohorjeve družbe »veaska. Učite otroke snage in redu, pa bo spet mnogo izdatkov privarčevanih. C« torej hočemo vprašan je varčevanja v današnjih da Ah prav razumeti in prav urediti, potem bo zadostno rešeno to vprašanje s tem, da bomo v teh dneh svoje dohodke in izdatke znati prav voditi in pri tem morebiti Se bližnjemu, ki je res v potrebi po svojih močeh pomagati. Saj veste, da je stara resnica, da ima le siromak usmiljenje s siromakom. Pred kratkim mi je primalial v hišo mol, ki se mu je na obrazu bralo siromaštvo. Pa se je začel med nama tale pogovor: > Reduciran knap prosi za malo podporo.« > Zakaj je vam pa tam ne dado, kjer ste delali?« . Pravijo, da ne morejo.« :• Lažje bi dali kakor pa jaz. Pa jaz vam l)oni dal nekaj od svoje ediiiščine, tam vam pa od svojega bogastva ne morejo. Mož se je bridko nasmejal in dejal: >Saj imate pravic , Da, da! Le siromak ima srce za siromaka. Mi pa poskusimo pri varčevanju današnjih dui gledati vsaj na to, da omejimo svoje nepotrebne izdatke. Varujmo se čezmerne potrat-nosti in brezumne bebavosti. Učinio se v teh dneh razmeram primerne skromnosti in zado-voljnosti z malim. Naštejmo nekaj takih prilik, kjer lahko začnemo s predlagano šolo skromnosti in zado-voljnosti. Začnimo pri tobaku. Ne liutu vam odjedal po storjenem delu pipice tobaka, le tistim strastnim kadilcem, ki ne poznajo nobene mere pri kajenju. l>i svetoval malce premagovanja. Ali pa obisk gostilne. Spet ne trdim, da pustimo gostilničarje, naj počasi umirajo. Ampak dan na dan brez potrebe zahajati v gostilno, v nedeljo sesli za gostilničarjevo mizo in toliko ča-a piti, da se mora svet okrog tebe zavrteti in da se ne čutiš več varnega pri hoji, duša draga, to je pa za današnji čas malo pre-luula. Isto bi povedal prav na uho ludi tistim, ki so letos doma pripravili malo več pijače, na-tolčene in naprešane, ali pa žgane. Koliko jih je, ki mislijo, če Imajo poln sod in zvrhano stekknico, da lahko -toliko časa neprenehoma praznijo posodo, da ne bo- popolnoma odpovedala. Vse mora v nekaj mesecih po grlu. Tako pokažem, da nekaj prenesem. Iu to me dela pred svetom junaka. Nespametna častiželjnost in domišljavost! Za nekaj mesecev čezmernega uživanja te I ki pa potem tista neukročena strast gonila v trgovine po špirit iu za drag denar boš pil slabo in smrdljivo pijačo, sebe in svoje boš pehal v siromaščino in polnil boš žepe že itak preliogatini Abraharaovičem. Kar se bo dalo, omejimo obisk k takim nepotrebnim zabavam in veselicam, ki ne prinašajo druge koristi kakor samo olajšanje denarnice. Veš, da imam v prvi vrsti v mislili predpustne in nepredpustne bale in plese po gostilnah iu tudi po zasebnih hišah. Škripavi godeč ima morebiti uekaj dobička, gostilničar navadno nekaj pobite posode iu polomljenih stolov, zasebnik pa tudi ne dosti več. Plesavei pa prazen žep, raztrgano obutev, za nameček pa mnogokrat še krvave glave in pota k sodniji ter neprostovoljen počitek v ječi. Saj je predobro znano, da se take veselice navadno kon-čavajo s prepirom in pretepom. Omeniti je treba še potratnost v obleki. Gotovo je, da mora biti človek oblečen. Ia dostojno oblečen. Nage figure nedottojnih kopalcev in turistov nam ne smejo biti za vzor. Gc-tovo je tudi, da se nedeljam in praznikom spo-21 PO SVETU Ualija s V »namenja potujtevanja naprej. Za otroško vrtce po deželi *» vrši močna propaganda, spremljana od prikritih in tudi javnih groženj. V nekem kraju se je letos ob otvoritvi vpisalo čisto neznatno število otrok. Policija je prišla nad župnika, češ da je on kriv tega. Resnica pa je, da se matere in otro-čiči boje in branijo danajskih dobrot ter nepotrebnih mučilnic. Podestati pošiljajo duhovnikom dolga oznanila, ki jih treba brati s prižniee v priporočilo poitalijantevalnie. — Ponekod delajo fašisti velik pritisk na fante, da bi se vpisali med -Mlade fašiste«. Tako u. pr. poročajo iz Komna. Rttiminija š Reševanje kmeta. Romunska vlada je predložil« parlamentu celo vrsto zakonskih predlogov, med katerimi se je nahajal tudi zakon o prevedbi kmečkih dolgov na nižjo obrestno mero (konverzija). Z ene strani ta zakon hoče. konvertirati agrarne dolgove, z druge slraui pa hoče dati možnost posestnikom, da sklenejo prisilne poravnave. Iz zakonskega predloga ni razvidno, od kje bo vzet kapital za to konverzijo. Državni tajnik liadian je rekel v svojem govoru, da zakon predvideva tri vrste zemljiških kompleksov iu sicer: izpod 5 hektarov, od 5 hektarov do 20 hektarov in uad 20 hektarov. Pri kompleksih izpod 5 ha se bo vršila konverzija auto-matično /. obveznicami ua 30 let po 4 odstotke. Posli se bodo vršili preko občinskih oblasti in okrajnih sodišč. Pri posestnikih, ki imajo več kot 5 ha zemljišča, kakor tudi pri vinogradniških dolgoviti.se bo vršila konverzija potoni plačila bank po medsebojnem sporazumu. V tej skupini se lahko konvertirajo dolgovi z največjim zneskom do 7.000 lejev za hektar. Dolgovi se priznajo le, če so bili napravljeni za nakup zemljišča, živine, orodja in za melioracijo zemljišča. Pri posestvih, ki obsegajo nad 20 ha, se lahko konvertira dolžna vsota v višini 60 odstotkov. Konvertiranje dolgov za zemljišča, ki obsegajo več kakor 5 ha, se bo izvršilo le na prošnjo, izpod 5 ha dobi lepša obleka, kakor jo nosimo ob delavnikih. Res je pa tudi, da mnogi na Bvojo že itak čedno in dostojno obleko navlečejo in na-šijejo toliko nepotrebne krame in lepotičja, da je vsa obleka trikrat predraga. Zaletel bi se tudi rad v predolga ženito-vanja. Umevajmo čas iu nikar ne zamerimo novoporočencem, če žele napraviti samo malo kosilca svojim svatom potem pa konec svatov-ščiue. Pa je še marsikje tako: mizarja pritiskajo pri bali, da mora delati skoro v lastno škodo, duhovnik, ki računa skromno svoto za svoj trud, je grd in umazan, pri gostiji pa lahko frče tisočaki skozi okno in leze siromaštvo v hišo, pa mora tako biti, ker je to stara navada ... To bi bila toraj nekatera navodila za v rsti, sedanjih luidih dni. Varujmo se potratnosti in pa njene sestre, puhle bahavosti. Ko bodo pa spet prišli boljši časi iu ko bo v naše žepe padal boljši zaslužek, bomo pa poskusili položiti kak dinarček na stran, da nas ne najde stiska nepripravljenih. Življenje je šola. Samo, da bi se v tej šoli res nekaj naučili... pa automatifino. Dolgovi sa zemljišča iznad $ ha se bodo odplačevali v dobi !)0 let z 8 04. stolnimi obrestmi. Avstrija s Davčne olajšave. Avstrijski ministrski svet je sklenil davčne olajšave za one kroge prebivalstva, ki so najhuje ogroženi v svojem obstanku, tako za kmete, male obrtnike ln male trgovce. Finančni minister je dobil nalog, da se v slučajih potrebe davčni zaostanki in davki za te gospodarske kroge odgodijo za tri mesece in da se izvršbe za zaostanke ne smejo vršiti. Vlada bo pozvala tudi deželne oblasti, da tudi one iri izterjevanju davkov ne bodo postopale drugače. Nujna želja vseh gospodarskih krogov je, da se odvetniške in notarske tarife naredbenim potom znižajo za 10 do 20 odstotkov. Španija s Framasoni iščejo sprave. Iz krogov svete Stolice poročajo, da so prišle iz Španije vesti, po katerih naj bi republika in kulturnobojna španska vlada uredila neprijetnost položaja, v katerega je zašla s svojim bojem proti cerkvi. Tako se je sprožila v vladnih krogih misel, da se je-zuitje pozovejo, naj znova začno s poukom v kolegiju, ki je časa revolucije v .Madridu zgorel do tal. Tudi to bo menda odgovarjalo resnici, da je bilo vrhovno vodstvo jezuitov o tem že obveščeno in da se razgovori nadaljujejo glede otvoritve jezuitskega kolegija. Razumljivo je, da bo morala španska vlada ne samo razrušeni kolegij popraviti, ampak dati tudi zakonske garancije, da se varnost zavoda njegovih vodij in profesorskega kolegija za-ičiti, ako hoče, da" se vrnejo nazaj očetje Družbe Jezusove. s Ne zarata, ampak samoobramba. Nedavno so pri preiskavi v neki madridski cerkvi odkrili zalogo orožja iti listo 400 oseb. Župnik je izjavil pri zaslišanju, da so si mnoge cerkve na Španskem po dogodkih 2. junija nabavile zaloge orožja. Kakor jc znano, so množice napadle 2. junija mnoge cerkve in jih zažgale. Zato so župniki poskrbeli, da se taki dogodki vež ne ponove in se za skrajni čas pripravili na samoobrambo. Framasonski listi to priliko porabljajo, da napadajo katoličane in jih slikajo kot zarotnike proti republiki. Poljska s Stari družabui red se ruši... Poljski kardinal Hlond je izdal na vernike svoje škofije poziv, v katerem popisuje bedo žrtev dosedanje kapitalistične ureditve človeške družbe. Spomenica razlikuje premoženje, pridobljeno s poštenim delom — iu takšno premoženje je podlaga sreče in svetosti družine, — od premoženja, nabranega z grdim izkoriščevanjem Modni moški štofi S za obleke, zimsko sukno za H sukuje in modne suknjiče v ve- B liki izberi B Janko Cešnik-u I Lingarjcra Ljubljana Stritarjev« ■ Pesnik .Simon Oregorcif, goriški slavček. 25 letnico njegove smrti smo obhajali ta torek. (i. Joic Bijol, cerkovnik in mizarski mojster nabtej3keni otoku je praznoval nedavno tri 2."> letnice: poroke, mojstrovnnja in cerkvenega oskrbništva. P. Janez Krst. Tiiik, slovenski misijonar nu Kitajskem. Nedavno so bolehnega misijonarja ugrabiti kitajski roparji in ga odvedli neznanokam. Franc Lovšin iz Ooriče vasi pri Ribnici jo dopolnil 70. leto starosti. Jubilant jc po vsej doliui *nan ljudski pevec, ki je s svojimi originalnimi Popevkami razveselil žo marsikatero žalostno srce. Se na mnoga letat KUPUJTE PRI TVRDKAH, KI INSERIKAJO V »DOMOLJUBU«! Policist t cilindru. Tako so oblečeni in uniformirani policisti no morda v kakem predpustnem sprevodu, marveč v Barceloni. Nosijo čevlje iz gumija, da bi lažje zalotili tatove._ PUiiiono: a .- iisoin, ivei so se v Nemčiji v raznih mestih zgodili predrzni napadi na pismonošc, ko so nosili večje denarne vsote, so sklenili, da bodo pismonoše Imeli odslej s seboj pae-varuhe. lačnega delavstva; to premoženje, ki je nastalo i? krivic na račun bližnjega, tezi strašna kletev in zdi se, kakor da bi bila sodba blizu'. Posledice krivičnosti se že kažejo; pri vseh čudesih moderne tehnike, nepričakovanem razvoju industrije in trgovine, pri vseh polnih žitnicah in polnih zalogah zlata in neštetih zaščitnikih ljudstva se začenja gospodarska in socialna žalo-igra, ki je zgodovina še ne pozna i» ki se kaže v splošnem pomanjkanju denarja, v polomih bank in podjetij, v težkem položaju delavstva in izobraženstva. Kardinal poziva vernike, naj se v teh težkih časih-vzdržijo dragih zabav in vsakršnega luksu-sa in naj bodo zmerni tudi v tem, kar bi • se sicer ne smatralo za pretirano, da na takšen način pokažejo sočuvstvovanje z bližnjim, ki se nahaja v bedi, in da mu s temi prihranki tudi pomagajo. Spričo teh znamenj na zemlji in na nebu je treba otresti s sebe prah zemeljskega uživanja in prepojiti vse življenje s Kristusovim duhom. Stari red se ruši. Iz težke svetovne krize, iz trpljenja vsega človeštva bo vstal nov rod, ki bo — dal Bog — boljši in srečnejši, ker bo slonel na božjem pravu. Anglija s Zopet velika radarska nesreča. Dne 21. novembra ponoči se je zgodila strašna rudarska katastrofa v oddelku Bendley pri Doucasterju v grofiji Jork. Eksplozija je iznenadila v rudokopu veliko število rudarjev. 19 je bilo izročenih smrti, 29 pa težko ranjenih, od katerih je umrlo pozneje še 7 rudarjev. Trupla ponesrečenih rudarjev so tako strašno razmesarjena, da ni bilo mogoče ugotoviti kdo so.. 40 rudarjev se še nahaja v rovu in obstoja bojazen, da bodo vsi našli smrt. Amerika s Razno. V Clevelandu so preminuli: Frank Pelan, iz Starega trga pri Ložu; Jožef Zalar, Gabrijel Colarič, Štefan Turk in 57 letni Jožef Sigmund; poslednji je bil doma iz Hoč. — V Ameriki je 43 slovenskih župnij, farnih šol pa 17, Slovenskih duhovnikov je 103, od teh dva v Kanadi. Med duhovniki je tudi 16 frančiškanov in 8 benediktincev. — V Jdlietu je te dni otvoril odvetniško pisarno 23 letni g. Ludvik Kuhar, prvi slovenski advokat v tem mestu. — V Cahimetu Mich. je preminula Marija Šimec. — V Steelton Pa so pokopali Janeza Beličiča iz Oradca na Dolenjskem. — Kitajska s Japonske žene jokajo.., Japonci še niso odnehali. Opomini Sveta zveze narodov' za mimo poravnavo med Kitajsko in Japonsko so ostali doslej brez uspeha. Z ognjem in mečem prodirajo Japonci naprej v Mandžurijo, osvajajoč mesto za mestom, okraj za okrajem. ^Razbojniške tolpe« preganjajo, tako se izgovarja japonski vlasto-držec in jjodi za svojo domovino se boreče in po večnih bojih in nesrečah oslabljene Kitajce na vse vetrove. Štiristo milijonski kitajski narod se umika pred stomilijon-ekim japonskim, bolje oboroženim. Kako dolgo še? In velesile? Kot piše časopisje, so na strani Japonske, Kitajska pa je osamljena, čeprav je pravica na njeni strani. Padajo Kitajci, padajo pa tudi Japonci in Japonske žene jokajo. In pride 41 KAJ JE NOVEGA Občni zbor Jugoslovanske kmečke Jtveie se vrši na dan sv. Miklavža, v nedeljo dne 6. decembra ob desetih dopoldne v dvorani hotela :>Union« v Ljubljani. Običajni dnevni red. Vrh tega govorita: 1. Profesor Anton Sušnik: Kmet in trgovinska politika; 2. I)r. Valenčič: Vnovčevanje živine in kmetijskih pridelkov. Kmetje! Pridite v obilnem številu! Pokažite svojo kmetsko zavest in kmetsko skupnost! Pridite vsi, da v današnjih težkih časih glasno in odločno povemo želje in zahteve kmetskega stanu! Tajništvo J. K. Z. d 700 letnico velike vzgledniee krščanske dobrodelnosti sv. Elizabete so prazn > vali preteklo nedeljo po raznih krajih naše države. Zlasti lepa je bila proslava v dvorani ljubljanskega Uniona, ki je bila nabito polna občinstva prav vseh slojev. Spored je obsegal primerne dekfamacije in petje, nakar je imel krasno predavanje o sv. Elizabeti g. dr. Roman Tominec. Jubilejne slavnosti so se udeležili poleg prevzv. knezoškofa dr. Gregorja Rozmana tudi mnogi drugi gg. duhovniki in zastopniki krščanskih, dobrodelnih društev. Naj blaga kneginja sv. Elizabeta vname nas vse, da bomo s čim večjo ljubeznijo hodili po njenih potih in tako pomagali lajšati človeštvu sedanje gorje. d 70 letnico rojstva je obhajal te dni na Mali gori v Ribniški dolini Franc Lovšin po domače Petrove, zadnji ribniški ljudski pcvec. Beg ga živi, še mnoga let! d 50 letnico zvestega službovanja pri Trboveljski preinogokopni družbi jo obhajal preteklo nedeljo poduradnik g. Leop. Medvejšek. Delu čast! Bog živi g. Jubilanta še mnogo let! d V nedeljo na 75 rojstni dan vladiko dr. Andreja Karlina, to je dne 15. novem, bra, se je v Mariboru izvršila svečana blagoslovitev in otvoritev nove semeniške dvorane semeniskega Prosvetnega doma. Dvorano, ki bo služila nastopom in zabavam ob prilikj raznih zavodovih praznikov, je blagoslovil ob obilnem spremstvu sam g. kneicžkol dr. Karlin. d Finančni minister dr. Gjurič je odstopil. Za novega finančnega ministra je imenovan pedguverner Narodno banke dr, Nikola Gjorgjevič. d Dva semestra na meščanskih šolali. Minister prosvete je odložil, da se v vseli meščanskih šolah uvedeta dva semestra (polletji), tako da bo trajal prvi cd začetka šolskega leta do 22. decembra, drugi pa cd 23. decembra do konca šolskega leta-d Tramvaj Ljubljana—Št. Viti bo cd: prt 28. novembra 1931. d Znižane mesne cene. Ker je cena klavni živini v zadnjih tednih ponovno in občutno padla, so tudi mesarji znižali cene mesu na ljubljanskem trgu. Cene za vse vrste mesa na ljubljanskem trgu so sedaj sledeče: Goveje meso cd prvovrstnih volov prednji del 10 Din za kg, zadnji del 12 Din. Goveje meso volov druge vrste prednji de! 8 Din za kg, zadnji del 10 Din. Goveje meso govedi tretje vrste prednji del 6 Din z& kg, zadnji del 8 Din. — Cene teletini so se znižale za 2 Din, tako da stane sedaj teletina 10—14 Din za kilo. (Vrat po 10 Din, prša in pleča po 12 Din, stegna in farbet po 14 Din.) Prej so bile cene teletini od 12—16 Din. — Cena konjskemu mesu se jO znižala za I. konjsko meso na 6 Din za kilo, 7« II. konjsko meso na 4 Din za kilo. — Slanina hrvatskih prašičev je za 2 Din cenejša in je sedaj po 16 Din kila (prej 18 Din), slanina do- čas, ko bodo jokale še bolj. Društvo narodov se je, kot vse kaže, postavilo na stran roparskih Japoncev. Drži z močnejšim. To smo imeli po vojni priliko okusiti tudi mi Slovenci, Vse lepe besede o miru in j>ri-jateljstvu med narodi, ki jih govore dobro plačani gospodje pri Zvezi narodov, so samo prazna fraza. Drobne novice Svojo plačo si je dal znatno znižati švedski kralj. Lord je postal bivši delavski angleški finančni minister Filip Snowden. Avstrijski socijalisti so se izjavili te dni na zborovanju za priključitev Avstrije k Nemčiji. V razpadlem samostanu pri grškem Trapezantu so našli sliko Matere božje iz časov evangelista Luke. Na hrlpi je ojbolel romunski kralj Karel. Nad 901) milijonov Din znaša proračun mesta Prage. 7,476.000 članov izkazuje komunistična mednarodna zveza v Evropi. Jih je vsak dan več! Spomenik za 10 milijonov dolarjev hočejo postaviti Edisonu v Ameriki, ki šteje nad 6 milijonov brezposelnih in strada-joSih. 100 letnico obstoja praznuje belgijski parlament. Slovaški katoličani so se v zadnjem desetletju pomnožili za 260.000, protestanti za 21.000 duš. Novo papeževo ituncijaturo dobi bolgarska Sofija. Nad 8 milijone 300 tisoč Poljakov živi v Ameriki. Močno je padla v ceni romunska koruza. Vzrok: velik dovoz argentinske koruze, Na 2 osebi prid« en avto v ameriškem Los Angelesti. Pri nas bo pa kmalu pns|a na dve osebi -- ena žlica! Fašistični listi iaražajo željo, da bi se sedež goriške nadskofije prestavil iz rice v Trst, ki je bolj italijanski. Kaj je katoliška cerkev samo za Italijane? Davek na debelnharje hočejo uvesti na Dunaju in sicer y prid brezposelnim. V Londonu je umrl dr. Beauimmt, se je kot ladijski zdravnik nad 1000 kr« prepeljal črez Ocean mačih prašičev je sedaj po 14 Din za kilo (hrbtna slanina-riba po 15 Din). Prej je slanina domačih prašičev 16 Din kg. Cene prašičjemu mesu so se prav tako znižale in se sedaj prodaja prašičje meso cd 12—16 Din za kilo. Le izjemoma se še drže cene ponekod od 12—-18 Din za kllcgram. d Po 1 Din 40 par kilogram. »Kaj bo iz nas« — se vprašuje vsak brez izjeme. Položaj je res tak, da je to vprašanje popolnoma opravičeno- Vsestranska kriza je cd dne do dne hujša, izhoda pa ni na nobeno stran. Nad vse kritičen je položaj kmečkih gospodarjev, zlasti malih kmetov — kočarjev. Sejmi se vršijo v znamenju največje krize. Ker kmetje nimajo sredstev za vzdrževanje živine ia ker neobhodno rabijo denar za plačevanje davkov in za druge nujne potrebe, ženejo na sejme takorekcč vso živina A sejmi nudijo žalostno sliko. Živina se prodaja za smešno nizko ceno. Nadvse žalosten je bil semenj v Bogojini. Krave so prodajali po 1 Din 40 par za kilegram. Neki kmet je prignal na semenj živinče, ki ga je svojčas kupil za 2000 Din. Sedaj je dobil zanj 8C0 Din. Da je pretakal solze žalosti in obupa, je umljiva, Ta slučaj žal ni osamljen, nego iih je sto in sto podobnih. Ako bo šlo tako naprej, v kratkem niti za plačevanje davkov ne bo denarja. (Mncgim ga že sedaj zelo primanjkuje.) Odkod p® se bodo krile druge potrebe, ve le Bog. Zima je pred durmi, a večina naroda ne ve, odkod vzame kurivo in obleko. Potrebe so vsak dan večje, a denarja ni nikjer. Kaj bo iz tega? d 27 rudarjev je sope* vrgla na cesto v Kočevja Trbovelj, premogokop. družba. d Uredb* e dragiBjskik dekladak prometnega esehja je izšla pretekli teden. Več o nj^ poroča »Slovenec < z dne 18. novern- d Ncvi poslanci po poklic«. >Poiitikac poroča sledeče: Od 305 narodnih poslancev je 17 aktivnih ministrov, 13 bivših ministrov, 61 advokatov, 6 notarjev, 34 županov, 26 trgovcev, 23 kmetov in kmetij, strokovnjakov, 24 duhovnikov (19 pravoslavnih 'in 5 katoliških), 15 zdravnikov, 12 profesorjev v pokoju, 12 posestnikov, 8 časnikarjev, 8 zasebnih uradnikov, 6 industrijalcev, 5 rentirjev, 5 bivših učiteljev, 4 samoupravni uradniki, 5 inženirjev, 4 bivši diplomati, 4 bankirji, 4 gostilničarji in kavarna rji, 2 bivša sodnika, 2 podjetnika, 2 lekarnarja, 1 pravnik, 10 bivših drž. uradnikov in 1 fotograf. d Železniške legitimacije za upokojence, invalide in njih rodbine. Vsi upokojenci in njih rodbine, kateri so dobili železniške legitimacije leta 1927 in jim bo torej potekla petletna doba koncem tega leta, se vabijo, da jih po možnosti vrnejo do 10. decembra finančni direkciji, odseku za računovodstvo v Ljubljani. Prošnjam za nove legitimacije naj prilože sliko, 10 Din v gotovini in zadnji knjižni izpisek čekovne nakaznice. Železniške legitimacije pa, katerim koncem tega leta ne bo potekla se petletna doba, naj se predlože za podaljšanje zgoraj omenjenemu uradu vsaj do konca tekočega koledarskega leta. — Pripomnimo pa, da se tekom leta 1932 vložene prošnje za izstavitev novih železniških legitimacij ne bodo predlagale direkciji državnih železnic posamezno, ampak le skupno In največ dvakrat mesečno. Take prošnje naj se torej pravočasno vlagajo, ne. pa šele tik pred dnevom, ko se legitimacije že rabijo. ■— Vsi oni upokojenci in njih vdove, ki imajo bivališče v Ljubljani in še niso prišli po prijave za priznanje draginjskih doklad, se tem potoin ponovno opozarjajo, da to nemudoma store. —• Končno vabimo vse upokojence in upokojenke, da prilagajo v bodeče vsem morebitnim reklamacijam, vlogam in prošnjam, v pokojninskih zadevah tudi zadnji knjižni izpisek čekovne nakaznice ali pa navedejo vsaj številko likvidacijskega lista, ker se na ta način omogoča hitrejše in lažje poslovanje. — Finančna direkcija v Ljubljani. d Kesu m na društva ne plačujejo ku-luka. Na tozadevno vprašanje je banska uprava odgovorila finančnemu, ravnateljstvu v Ljubljani kot sledi: >Na vlogo z dne 24. avgusta t. L, predloženo finančni direkciji v Ljubljeni obvSŠčam naslovno zvezo, da Konsumna društva po členu 7 pravilnika o ljudskem delu nisoi podvržena cestni obveznosti, ker se ne smatrajo za pridobitne ustanove, o čemer naj se kensum-na društva, včlanjena pri tamešnji zvezi obveste.« ^fasje, negovani imajo čudoOiL soilen blesk in krasen diskreten in aparten Vonj. fpAMOffl&n dobi so sedaj tudi o formi Shampoona. d Podpore siromašnim občinam. Dne 6. novembra je priobčile časopisje vest, da bo ministrstvo za šume in rude odobrilo vsem siromašnim občinam, da ne bodo plačevale vseh davkov in da jim bo država dala denarno pomoč do 50.000 letnih Din. Ta podpora se bo dajala za graditev šol, bolnišnic, cerkvat, občinskih potov in za kulturne, prosvetne in socialne svrhe. Na vse to opozarjamo občine. d Kaj Se pravi novi poštni zakon. Z denarno kaznijo v višini 20kratnega zneska poštne pristojbine se kaznuje v korist državne blagajne, kdor krši predpise tega zakona s tem, da deva pismena poročila v pošiljke, ki imajo znižano tarifo, kdor no-istinito označuje pošiljke za oproščene pristojbine, kdor rabi že rabljene znamke ia druge poštne vrednotice; z denarno kaznijo od 50 do 1000 Din, kdor ne prijavi časopisnih prilog, kdor odda na pošto predmete, ki jih je prepovedano pošiljati po poeti, kdor se poštnemu prevodnemu sredstvu na dana znamenja ne umakne s poti, ali ovira v službenem delu poštne uslužbence. d V znamenju revščine, pa ne povsod. V čačku je neki pekovski mojster v dveh urah pojedel 30 porcij salame* 20 palačink in 2 para klobas. Vse to je žalil s sedmimi litri vina. d Stanje konjereje v naši banovini. Na zadnjem sestanku slovenskih veterinarjev v Ljubljani je predaval podpredsednik dr. Franjo Veble o stanju konjereje na območju slovenskih pokrajin- Ugotovil je, da se število konj sicer ni znatna zmanjšalo, toda kakovost konjskega materiala pa je splošno propadla in zato po* zivlje, da bi se vsi činitelji zavzeli za zboljšanje kakovosti, kar bi bil© čisto prav, vsaj, ima konj v naših kmetijskih in gospodarskih razmerah še vedno svojo veliko veljavo in ga stroj Se ni in ga tudi ne bo izpodrinil. d Proračun mesta Zagreb. Zagrebškemu občinskemu svetu bo vkratkem predložen proračun za leto 1932. Vsota teh izdatkov mestne uprave ie preračunana na 148,974.266 Din, Od tega odpade na redne občinske izdatke 130,352.738 Din, na izredne izdatke pa 18,621.528 Din- Dohodki so preračunani na 128,747.086 Din. Primanjkljaj v znesku 20,227.180 Din bodo krili s 30% dcklado na indirektne davke. d Cela krdela volkov ogroža živino kmetov v okolici Drvente v Bosni. d Dubrovniški občinski svet je na proračunski seji znižal mestni proračun za dva milijo«« dinarjev. Mestni župan dr. Micič si je sam že pred tremi meseci znižal svojo plačo od 12.000 Din na 6000 Din. Termi lc-pemu zgledu bodo gotovo sledili tudi župani drugih krajev po državi. d Avtomobil za 303 Din je bil zadnje dni prodan na javni dražbi v Vrbasu. V kakšnem stanju se nahaja ta avto, svetu tj bilo razodeto. d Nove srednješolsko poslopje grade v Zagrebu. Dograjeno bo do spomladi. Stroški bodo znašali okrog 16 milijonov dinarjev in bo ,to največje srednješolsko poslopje v državi, d Nova elektrif. centrala v Belgradu. Pretekla soboto so pričeli montirati stroje za novo belgrajsko električno centralo. Postavljen bo premični most in dvigalnica (žerjav), ki bosta največja na Balkanu. Eno in drugo je izgotevila tvrdka Riester v Baslu v Švici. Kctle in agregate je dobavila angleška tvrdka Brcwn-Bovery. Kakor vse kaže, bo centrala stala nekoliko več, kakor je preračunano, in bodo končni stroški presegali 135 milijonov dinarjev. Njena moč bo dosegla. 18.000 kilovatov, medtem ko je stara dosegla samo 10.000 kilovatov. Dela bodo izvršena najbrž do 81, julija 1932. d 2000 divjik zakonov je razgnala policija v Novem Sadu. Tudi v Ljubljani in ---"*y-----------— Oficir konjenice je prišel v hlev in na-brulil vojaka. i I »Ali ste izvršili moje povelje?«: »Sem, točno, gospod poročnik, i »Dobro,, ot osmih pripeljite konja pred pisarno.« Vojak jc pre-bledel: »Gospod, gospod, kako naj gospod...? »Kaj pa vam je? Ponovite moje povelje, katero sem poslal napisano,« je dejal strogi oficir. Tam je stalo: »Peljite konja h kovaču.« Vojak nato: »Jaz som pa* čita!: h konjaču. Peljal le ril ga in konjač ga je ustrelil.« * Peter: »Oh, nehaj že vendar. Saj veno- Imer žvižgaš eno in isto vižo.« Pavel: »Ko ima na osem in dvajset kitic.« 5tr«u «7« DdMiH .HH . '.'•'). novcuiDrn 10»1.___*tev. 47. i v au Zupan, cerkovnik podružnične r«-t k\«■ n;. Hupi pri Kranju, lii je vršil svojo sluibo 4.S let, je ne davno v starosti 81) Icl umrl. Odšel jo na druRi i-vol ►a fvojo 5-ono Jero, Ki jo umrla letos v januarju \ -tarosti ."1 lot. S':ij počiva v miru! Kmetje, oklenite se Kmet. /.veze! Kmefska /veza zastopa koristi kmetskega stanu ! U. kun! ii.. i**,►fnik in gostiliiičai v Cioričl vasi pri Kihniri, trta koreiuit.: ::.niiihlt mulo. j<- u.davno \ krojni »voji družine praznoval s svojo sopioco »rebrno poroko, š, u. mnoga II in Tffnn lotu! t Iikii Lapnjur. ravnatelj meščanske iolr. 11 .-atrij in znani delavec na zadružnem polju jo pred onii« loflnom umrl v Krškem. \nj počiva v miru! Angleško zračilo linijo »li 100, bodo jn ihoo več gradila slifuil1 velikanov, lcer -o so pokazali neuporabnim • ■ praktičnim i£*j>lat«i1 I r.HKi tj 1t \ uljejili ujii |nreza lleana Habsburška, Anion Habsburški, soprog romunsko kraljevsko princese in krnliioa-mnti Marija liuiviuii piia! \ raznih ameriških jnetlili je v zadnjem času prišlo do nočnih demonstracij proti zakonu, ki prepoveduje Izdelovanje alkoholnih pijač. Demonstranti so nosili table z napisi: sMl hočemo piva! Govorniki «o na 'i)i zbornvjjjjili z,v drugod pri nas bi bilo v lom pogledu dovolj hvaležnega dola. d 1950 vagonov sadja i/, Jugoslavijo fino izvozili na Dunaj do konca lctcšnjegai oktobra, in sicer preko Subotice, Špilja itt Jesenic. d Lovska koča je pogorela na Povel-ski planini pod Storžičem. Jo bila last Irgovca g. Dolonca. d Kozolec ic zgorel tesarskemu moi-slru Pišlarju v Dol. Legalen. d Žrtev lovske puške. V čeltlek dne J«, novembra se je vršil v lovišču g. Rožiča pod Sv. Križem splošen lov lovcev tukajšnjega okoliša. Nekako ob 1 popoldne je opazil neki gonjač, da prodirajo psi v grič, kjer jc opazil med kakih 200 metrov oddaljenem grmovju miganjo živega bitja. Mi neč, da jo to srnjak, jo sprožil... Počil je strel in gonjač je videli, da je žrtev padla. Ko je nato dospel na kraj k žrtvi, se mu jo stemnilo prod očmi, ker nudil so mu jo grozen prizor: namesto domnevane živali je ležalo prod njim dekletec, 7 letna Matija sliftarjcva. ki jo pasla ovce v goščavi nad Šoštanjem ..... mrtvo ... <1 Pod vagon jo padel na železniški postaji Laze 2f» h (ni žclczji. zavirat' nc ljubljanskem glav. kolodvoru Karel G rožnik i/. Rudnika. Kolesa s: nni zmečkala desno roko. d Stara pesem. Vlak ji povozil blizu Iti lgrada stavbenika Mimitrija Gjuričo. Našli so ga popolnoma razmesarjenega na železniškem tiru. Gjurič je šel jk> progi, 'lit bi si skrajšal pot iz Čukarice v Bel-frad, pridrvel pn jo tovorni vlak. ki ga ii povozil. d Srčna kap je zadela 65 letnega po-i.-tiiika v Novi cerkvi Franceta Jekla. d Sod ubil dimnikarskega mojstra. Kupci iz Radeč pri Zid. mostu so naložili v Krškem tovorni avto z vinom. Ko so peljali vino proti domu, jo avto mod Krškim in Pijavškim zavozil prevt č pod cesto, pri it mer se jc avto prevrnil lako nesrečno, iln so se sodi skotalili iz avta in pri tem i< eden izmed njih šel čez dimnikarskega ifijstfa i/. Radeč g. Keprivnika tako nesrečne, da jc na mestu obležal mrtev. d Ko je gnala na pašo. 7 letna Zlata 1'ašcc i/. Malega vrha na Varaždinskem Bi c gu je gnala na pašo dve kravi in tele. Ki r ii jo bilo hladno, si jc na paši zakurila, da bi sc ogrela. Nenadoma pa se jc vnda oblekai in vsled vetra hitro zago-rcla. Deklica jo skočila po konci in hitela pr. pomoč. Njene klicc je začula mati, ki ji stekla hčerki na pontoč. Ko jo prišla tli. nje, ji je hitro strgala obleko in pogasila ogenj. Nato jo je nesla domov in opekline polila z mlekom. To je bilo ob dveh popoldne, ob 9 zvečer pa je mala deklica v hudih bolečinah izdihnila. d 72 svinčenih zrn v trebuh. Oni dan sta posestniški sin Pihlcr Franc in g. R. ifarno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici V Ljubljani, poleg hotela,Union'. Obrestovanje najugodneje. Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t. d. A. )■£ Cezanjevc pri Ljutomeru šla na lov na fazane v Lahov kot v Brancslovce. Med zalezovanjem fazanov sc je g. R.-u po nesreči sprožila lovska puška, katero naboj je zadel Pihlerja v trebuh. Težko ponesrečenega so prepeljali na dom v Cezanjcvce. Poklicani zdravnik g. dr. Pcreknr iz" Ljutomera je takoj odredil prevoz v ormoško bolnišnico, kjer so ugotovili, da jc ponesrečenec dobil v trebuh 72 svinčenih zrn. imel je prelnknjena creva, pa tudi želodec je dobil dve rani. — Pihlerjcvo stanje jc brezupno. d Z zlomljenim tilnikom so našli mrt-vega v gozdu pri Železnikih Jožeta Koširja, sina posestnika- Je spravljal hlode iz Dašenskc grape. d V spanju sc je naslonila čez zibelk«. V vasi Bajtovcu v okraju Savski most je 25 letna Vukša Duja prišla v.Sv. Lucija*. Na to prireditev opozarjamo že danes okoličane in vse čas like sv. Lucije, da nas za naše žegnanje obiščejo. Imamo namreč namen, da proslavimo god naše farne patrone kar najslovesnejše. Smrt. (Poljane nad škofjo Loko.) Nedavno je prišla vest iz Južne Srbije, da je tam umrl 7. septembra g. Matevž Demšar. Bil je poznau daleč na okrog kot vesten zidarski mojster in pod imenom >Polir>. Pokojnik je bil strokovnjak. Kjerkoli je bilo kaj važnejšega dela, nogavice in rokavice ter vse potrebščine po Jako nizkih cenah. d Od stopnje do stopnje,.. Prejšnji upravitelj kaznilnice v Sremski Mitrovlci Štefan Radjenovič je bil zaradi poneverbe 430.000 Din obsojen na 6 let ječ©. Ker se je njegov zagovornik pritožil, se je z zadevo pečalot zagrebško višje sodišče, ki. pa je sodbo potrdilo. Svojo kazen je Radjenovič nastopil v kaznilnici v Sremski Mi-trovici, kjer je bil do 1. maja letošnjega leta upravitelj. Prve tri mesece bo moral prestati v samotnem zaporu, nato pa bo najbrž prideljen blagajniškemu uradu kaznilnice, seveda ne kot blagajnik, ampak kot kaznjenec-pisar- d Za 80.000 Din raznega blaga so odnesli tatovi trgovcu g. Fran in Mediku pri .Vel. Nedelji. so klicali njega na pomoč. Kcv je letos v dolini manjkalo dela, se io odpravil v Srbijo, na ozemlje porušeno od potresa. Nesreča je hotela, da si je kmalu nakopal malarijo, ki ga je spravila v grob. Njega ne bo pozabila cela dolina, ne gospodarji, ne gospodinje, ker je ustregel obojim tudi pozimi, ko je izdeloval lesene izdelke (suha roba). Bil j etudi dolgoletni občinski odbornik, pa se je nazadnje radi svoje starosti odpovedal. Manjkalo mu je samo 7 dni do fiO. leta. Vrlemu možu, kateri je bil naš somišljenik, blag spomin! Naj uživa plačilo pri Bogu! Elektrifikacija in drugo (Vodice.) Drogovi že stoje po naši fari in sedaj čakamo le še napeljave. Transformator v Vodicah je popolnoma gotov, onega na Skarnčini pa dogotavljajo. Zlasti vodiški transformator jc zelo top in pogled nanj spominja na gorenjski slog. S hišnimi inštalacijami pa so ljudje kar ponehali in — čakajo. Čakajo, ker dvomijo in jih skrbi, Za omrežje bo treba plačati veliko, za hišno napeljavo še več, denarja pa ni nikjer. — V soboto in nedeljo smo imeli kar dva mrliča, prej pa ie dolgo ne. Oba mrliča sta bili stari ženi iu ju je pobrala kratka bolezen In — starost. — Pa še nekaj o našem Domu in društvu. V nedeljo smo bili v Komendi pri drami »Gruda umira". In smo enoglasno sodili: V Komendi dobro igrajo, marljivi so in pogosto nastopajo, imajo pa majhno in tesno dvorano. Tudi pri nas bi lahko bilo tako in še lepše, saj imamo lepo, naravnost mestno dvorano in krasen oder. Fantje, korajžno se poprimimo dela za svojo in splošno izobrazbo! Smrtna ko>a. (Št. Golard.) V preteklem tednu je vse presenetila smrt Matije Hrostovec, posestnika na Prosilniku. Pet dni pred smrtjo je malo obolel na »rcu, a se je hitro opomogel. V četrtek 19. novembra ga je nagloma zadela srčna kap. Bil Je takoj mrtev. Pokojni še ni dopolnil 67 let. Bil je prav priden in izredno skrben gospodar, usmiljenega srca iu tudi pobožen. Prav rad se je udeleževat skupnega sv. obhajila mož in fantov in na praznik Kristusa-Kralja je bil zadnjič v družbi mož In fantov pri mizi Gospodovi. Rajni Je btl občinski odbornik in član krajevnega šolskega odbora, zato ga je šolska mladina pod vodstvom učiteljstva spremila na zadnjem potu. Bog mu bodi niiloat-ljiv sodnik! Prizadeti družini naše globoko so-žalje! » Prosvet« (Dev. Mar. v Polju) Tukajšnja }Prosveta< ima v pondeljek 30. novembra ob 8 zvečer svoj redni občni zbor v domu. Dnevni red: Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika ter gospodarja in poročila odsekovlh predsednikov. Volitev odbora. Slučajnosti. Člani društva! Najvažnejši — med vsemi društvenimi prireditvami — je gotovo vsakoletni občni zbor. Na občnem zboru se polaga račun od dela, ter narede smernice bodočemu delu. Zato vsi na občni zbor. Nihče naj ne manjka. Ban nas obiskal! (Črnomelj — Metlika) V četrtek pred volitvami je Bela Krajina prvič pozdravila slovenskega bana, g. Drago Marušiča, bana dravske banovine. Najprej je s svojim obiskom počastil Črnomelj, kjer ga je narod sprejel z vso častjo. — Iz Črnomlja je g. ban prihitel v Metlfko. že na meji glavarstva sta ga sprejela g. glavar Karlavaris in banski svetnik Nemanič. V Metliki je bana pričakovala godba, gasilci, Sokoli in mnogo ljudstva. Zvečer se je ban vrnil v Ljubljano. Žrtev dela (Sostro) Valentina Mandelj iz Cešnjic so našli v četrtek 19. novembra na travniku ob strugi Ljubljanice blizu Zavoglja, kamor ga je naplavila deroča voda. Ravno pred tremi tedni, 29. oktobra ee je ponesrečil v Ljubljanici, kjer je delal kot tesarski pomočnik pri tvrdki Dukič, ko je lovil odplavljene plohe s tesarskim mačkom. Izgubil je ravnotežje in so »a odnesli deroči valovi, Zapujča vdovo iu He«| np. doraslih otrok, najstarejši ima sedaj 12 let. Pogreb je bil v soboto popoldne. Udeležilo se gu je izvan-redno veliko ljudi. Bivši vojaki v svetovni vojni katerim je bil rajnik zvest tovariS kot četovodjn, SIJ si1 pogreba v obilnem številu udeležili. Btl je j>ri. den iu marljiv in obče priljubljen. Ko so otroci in mati zajokali ob grobu, je ganilo vse navzoče. Novi grobovi. (Boh. Bistrica.) V Bob. Bistrici smo imeli tekom euega ledin tri mrliče. V soboto smo pokopali Petra Ravnika, gostilničarja iu nekdanjega tukajšnjega organista] brata g. prof. Jankota Ravnika. Umrla je Marija Mavrič, mati g. župana in prof. Martina Mavrtfa; odlikovala jo je predvsem poštenost in prava po-' božnost. Zapustili so nas kar nenadoma tudi God-čeva mati. N. v m. p.! Smrtna kosa. (Podoreh pri Moravčah.) "Umrl je po krotki in mučni bolezni Franc Mrčun. posestnik iu večletni naročnik >Don>oljuha. in drugih dobrih časopisov. Bit ju blagega in mirnega značaja. Ljubil je svojo zemljo, saj je do zadnjega delal na njej. Kako je bil čislan ne lo od sorodnikov, ampak tudi od drugih, je pokattala obilna udeležba pri pogrebu, kjer so mu pevti zapeli žalostiuko. Zapušča ženo in dva sinova. Pokojnemu večni mir, preostalim pa iskreno sožalje! Smrtna nesreča Slovenca v Zagrebu. (St. Jernej.) Anton Crtnlič iz Grobije pri št. Jerneju ua Dol. je bil zaposlen v Zagrebu pri neki tvrdki. Xa večer 17. t. m. se je peljal s kolesom na obisk k prijatelju. Peljal se je med dvema progama. Kar zagleda pred seboj tovorni vlak. Skoči s kolena ter se pravilno ogne, počaka, da odide vlak naprej in misleč, da je izven nevarnosti, zopet sede na kolo. V tem hipu pa pridrčl za nJim brzovluk. Lokomotiva ga je vrgla 10 metrov daleč, tako da mu je počil« lobanja in izstopili možgani. Prepeljati so ga v bolnišnico, kjer je kmalu izdihnil. Nesrečni mladenič je bil star šele 22 let. Njegovo truplo so prepeljali na domače pokopališče. Bodi mu blag spomin! Martinski sejem v Metliki (Metlika) Ni se posebno obnesel. Saj je pa to ludi povsem naravno! Le kako naj si v današnjih časih mislimo sejem brez denarja? Tega pa ni! Ko bi se dala narediti kar menjalna kupčija, da bi voli dal za obleko ali čevlje, potem bi že bila kupčija, toda kramarji hočejo za svoje blago lepega denarja, tega pa narod nima. Kupčija je bila jak« slaba. Najboljša cena je bila 4 Din za najlepšo vole. Pa to so bile redke izjeme. Srednja cena je bila 3 Din, slabše blago po 2 Din. Za 650 Din je bila lepa krava, slabe so bile prodane po 3W dinarjev in tudi ceneje. Mladi prašički so bili po 30 Din. Ni čudno če kmet zdihuje. Letina je bila, da se Bogu usmili. Vina je dosti, pa ni kupčije, živali pa ni s čim čez zimo prerediti. Samo hude zime nas Bog varuj, potem bo že kako. Ce bo pa še zima odgovarjata letini, bo pa marsikdo mor«) na večno rajio. Pomoč Beli Krajini (Metlika) Občina Stara Loka je že doprinesla svoj delež. Poslala je cel vagon poljskih pridelkov: repe, korenja, krompirja, zelja, fižola. Pošiljko je dobil »Rdeči križ« v Metliki. Kar hitro je bilo vse razdeljeno. Nekateri so rekli, da celo prehitro, ker 0 tem niti zvedeli niso. Upanje imamo, da pridejo polagoma vsi potrebni na vrsto. Najbolj dobrodošla bo krma za živino, ki je pričakujemo večje množine. Smrt uglednega posestnika (Dolgobrdo) Dne 17. novembra je po dolgem trpljenji. umrl vzorni posestuik, podpredsednik sreskegu kmetijskega odbora in dober družinski oče g. »I(j" fan Kralj, tla Dolgembrdu občina Libuče. V peten smo ga spremili nu zadnji poti na mežiško pokopališče. Dolgi sprevod je ]>okaial kako priljubljen in spoštovan je bil rajni med prebivalstvom, ki 8 je od blizu in daleč udeležilo njegovega P°j?rea«-Govor Č. g. župnika Horenbflka je ganil vsakogo'-Pod vodstvom ravnatelja meščanske šole g- « gautha so učenci in učenke v lepo zbranem ion zapeli >Vigred<. A. Z. NAZNANILA d V D. M. v Polju se je nastanil kot banovinski zdravnik dr. A. Jenko, ki se je preselil semkaj iz Št. Vida na Dol. Začel je te dni že ordinirati. n »Miklavšev večer« priredi »Fantovski odsek« Mol. prosvetnega društvu, t Dolu pri Ljubljani v soboto 5. decembra ob 0 zvečer. Vsa darila sprejema hišnik v društvenem domu. Starši, pripeljite svoje otroke s seboj! K obilni udeležbi vljudno vabimo. Bog živi! n »Karitas«. Posmrtninsko zavarovanje >,Kari-las- nima nifi skupnega z »Vzajemno pomočjo«: v Ljubljani, niti z /.Ljudsko samopomočjor v Mariboru. — Posmrtninsko zavarovanje »Karitas« v Ljubljani, Masarykova cesta 12 (palača Vzajemne zavarovalnice.) n Uganko v 10. štev. naše priloge »Mati in gospodinja« je prnv uganil tudi Štefan Zalar iz Pi-jnve gorice 82 pri Škofljici. n Prosvetno društvo v Sori pri Medvodah vpri-zori v nedeljo 29. t. m. ob 8 v »Cerkvenem domu« hrvatsko narodno Igro »Graničarjk. Igralci nastopijo v hrvatskih narodnih nošah. Pridite pogledat! Vabljeni vb!. n Črnuie. Prosvetno društvo uprizori 29. t. m. ob 3 in pol 8 veseloigro »Pri belem konjičku«. Pridite pogledati 11 Duhovit« vaje za dekleta v Lichtenthurnb-vem zavodu v Ljubljani. — Kakor o Velikem Šmarnu bodo v Lichtentliurnovem zavodu v Ljubljani tudi takoj po božiču zaprte duhovne vaje ta dekleta. Vodili jih bodo misijonarji sv. Vincen-.•i.ja Pavelskega. Začetek duhovnih vaj bo na praznik sv. Štefana (sobota 26. decembra) ob 6 zvečer, konec v sredo 3(1. decembra zjutraj. Dekleta, ki želite v sveti samoti nekaj dni popolnoma darovati Bogu in svoji duši, oglasile se vsaj do 8. decembra po dopisnici na naslov: Vodstvo Lichtenlhurnovega zavoda v Ljubljani, Ambrožev Irg. Oskrbnina znaša 100 Din za vse tri dni. n Samouki knjigovez. Navodilo kako si sain težem svoje knjige. Ljubljana, 1929, 24 strani, 8 Din, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Knjižica daje neobhodno potrebna navodila, ki naj služijo vsem onim, ki bi si radi z malimi stroški sami vezali svoje knjige. Kdor ima le malo ročnosti lit veselja do knjlgoveške obrti, si bo po Po slabem vremenu pomoč skoro hipna Deževni dnevi, premočeni čevlji, vlažna obleka, znak nevarnosti. Prehlajenje, omotica, revmatizem, Išias. Bolečine po vsem telesu, prsa zatrpana zadušljivost. Ublažite ai ta neprijeten občutek. Namaiite se s SLOAN-OVIM Linimentora. Greje kot soln-čni žarki, polajšuje zaduho, odpravi bolečine. Dobiva se v vseh LEKARNAH in DROGER1JAH SLOAN-ov LINIMENT odpravi bolečine. kratkih vajah pridobil toliko sposobnosti, da bo vesel svojega auiaterstva. Knjižica obravnava naj-preje potrebno orodje, ki ga rabi knjigovez, dalje opisuje, kako se pripravi knjiga za šivanje, šivanje samo, vezava knjige (broširanje, vezanje v pol-platno in celo platno). Napadi, ki razdiralo složno delo Kot poročajo i Narodna Obrana ", Narodna Svoboda« iu drugi časopisu, je izšel v s Vesniku srpske cerkve«, "ki je glasilo srbske pravoslavne duhovniške zveze oster članek proti naši sv. katoliški cerkvi. Pisec, neki Dimitrije Najdanovič, naziva katoliško cerkev j mučiteljico«, ki nima »mrvlce brato-Ijublja in človekoljublja.« Stara kača, to je hudobni duh, da ima svoj izvor v duhovniški obleki in da so katoliški duhovniki tvorci nemira med narodi.1 Katoliška cerkev da Je postavila evangelije na indeks in da preganja Kristusa in evangelije. Verska ureditev papeštva da je usmrtila živo načelo Boga. Moderne zmote duha, da so ae razvile iz ka-tolištva, kot sad notranjega pritiska in celo marksizem, sociaidetnokracija ia ateizem (brezboštvo) nt drugega kot teto in dosled* no katolištvo. Kar nosi brezverstvo na jeziktt, to da krije rimski katolicizem v srcii. Katoliška cerkev da je urejena na mržnji iu da je hinavska in nasilna, pravo središče za odpad od Boga itd. Ta članek je vzbudil veliko nevoljo ne samo v katoliških krogih, temveč tudi med pametnimi in dalekovidniiui brati pravoslavne vere, ki vedo da je mir in strpljivost med posameznimi verami in cerkvami naje države najvažnejše državno vprašanje. 63 RAZ NO Hpor za najemnino. — Hišni gospodar je pisal svojemu najemniku: Spo-Movani gospod 1 Obžalujem, ker Vam moram sporočiti, da je moja najemnina že davno zapadla. Blagovolite mi znesek takoj plačati. — Najemnik je odgovoril: Spoštovani Roapod! Nikakor ne vem, zakaj naj bi plačal Vašo najemnino, ko še svoje lastne plačali ne morem. Alkohol in čaj v Angliji. Zadnja leta opažajo v Angliji, da pijejo ljudje vedno manj alko-ltolnih pijač, čaja pa vedno več. Angleži porabijo skoro 70 odstotkov vsega čaja, kar ga pridelajo na svetu; na vsakega prebivalca Anglije pride na leto 9 in ena četrtinka funta čaj„» Leta 1911 pa je prišlo na osebo le 6 ;n pol funta čaja, torej se )e poraba čaja znatno zvišala. Današnji Anglež popije povprečno po se-uem skodelic' čaja na dan 'n trgovina s čajem je v Angliji silno razvita. — Družba Wholesale Socie-'/ j« prodala leta 1920 milijonov funtov čaja, 1924 že 54 milijonov Mina Boštjanova Roman. Nemfiko spisal Paul Kelltfr, prevela Marija Kmetova Vojna zgodba učitelja Novaka pa je bila vsa drugačna. Že tretji dan mobilizacije je moral odriniti. Prej je prišel k Boštjanovim, prijel svojo hčerko zai roko, hodil z njo po vrtu, jo včasih, prav močilo pritisnil k sebi, jo vzel v naročje, jo neštetokrat poljubil. Slednjič je položil velik zavoj na trato. >Tu — tu imaš! Moja slika je, nekaj denarja in čokolada.« »Doblegai!« je veselo zahrbljala punčka. >Veliko dobrega, ker gre tvoj oče na vojno « Ko se je postavil od Mine Boštjanove, mu je rekla: »Mislila bom na Vas tako, kot — kot.. .<: Besede so se ji zateknile, a vendar je odločno dokončala: >Mislila bom na Vas, kct bi bila Vaša žena.« S tem zagotovilom je odšel učitelj Novak na vojno. Vsem tistim, ki so doživljali leta od 1914 do 1918, so spomini na ta leta, ko bi kdo otipaval njih skeleče rane. . „ Nc bemo tu opisovali velike reke same krvi; tudi ne bomo govorili o morju, ki se je stakalo.iz človeških solza- ne bomo omenjali vseh naših vzdihov, ki bi bili tak silen vihar, če bi se združili, da bi podiral gozdove.^ hrei>enenju Minp Boštjanove bomo govorili in o njeni usodi. , . .. Na večere je Mina večkrat sedevala ob samotnih njivah in strmela na zahod, kjer jc tonilo solnce za gorami. Koliko pozdravov je v duhu pošiljala tja, kjer je bilo hojišče! 39. Lojze Boštjan je padel že koj v začetku vojne. Mina je dobila sporočilo: »Vaš brat je živel še dvajset ur, preden je umrl v vojaški bolnišnici. Vama, Tonetu in Jožetu je izročil pozdrave s prošnjo, da se ne bi nihče hudoval nanj. Umrl je v Gospodu. — Ah, Mina, kako si se tistega dne, ko si prejela, ta pismo, mučila z mislimi in kako se ti je srce zvijalo v krčih! Pa si vendarle tudi za Lojzeta skrbela, si tudi zanj molila in si nisi nikoli želela, da bi te Bog na ta način rešil tega brata. Pismo je ležalo pred njo. Misli so vrtale^ vanjo, srce jo je bolelo. Mrtev! Šestindvajset let je imel! Brez slovesa je odšel na bojišče, in brez sprave! Ves zagrizen! Umrl je v tujini. Bog ve, kje je njegov grob! Tedaj so Mino potolažile mnoge, vroče solze, ki so bile sicer tako močno zaklenjene v njej. Tako se j« borila ves dan. Zvečer pa se je tolažeče domislila: »K materi je šel! Poklicala ga je k sebi!«, Zares, ta divji človek, ki je ko kaka besneča reka toliko ugonobil, se je umiril, se je izlil v materino reko, ki ga je poslala v večno morje. Izgubljeni sin se je povrnil v domačo hišo. Mati, nobenega Kajncvega znamenja ne boste opazili na njem; le ono veliko, krvavordeče častno znamenje smrti za domovino boste zagledali, znamenje, ki je dosti bolj sveto, ko vsa odlikovanja iz pozemskih kovin, znamenje, ki je v njem zadoščenje in povišanje. V loški cerkvi so brali črno mašo za Mininega brata Lojzeta, ki jo je ona naročila. Ko je duhovnik zapel pred oltarjem, pred tistim oltarjem, ki ga j® Pravni nasveti •Spor radi najemnine. J. M. 1'. J!, pri L. — Za Vas je merodajen dogovor, ki sle ga napravili z gospodarjem, ko ste vzeli zemljo v najem. Polnjena zakupnina so sme le sporazumno zvišali. Cena povišano zakupnino ne jiristanete, potem se dosedanje najemno razmerje razruši in morato zemljo zopet izročiti gospodarju. — Med letom Vam gospodar brez Vašega pristanka ne ime odvzeli del zemlje, ki ste jo vzeli v najem. IibrUna pobotnica za že plačano doto. P. Al. V. — Na Vašem posestvu imate vkujiieno doto dveh stricev Vaše žene, ki sla pa že oba baje umrla na Ogrskem. Vprašate, kaj Vam je .storiti, da nadomestila izbrisno pobotnico. Iibrisna pobotnica za doto amrlr snln, V a ii0se3tvu imate vknjiieno doio za sedaj umrlo sestro Vaše žene, ki je zapustila moža in otroke. M« pok. sestre Vam noče izdati potrdila o plačan; doti, tako da ne veste, komu bi ta denar izročiti — Doto pok. sestre založite pri sodišču, kjer je pok. sestra umrla. To sodišče bo moralo ta denar kot zapuščino pok. sestre razdelili med zakonite dediče. Od teli dedičev boste potem prejeli tozadevna potrdila. — Sorodnika v Ameriki naprosite, da podpiše tozadevno pobotnico pred ameriškim notarjem. Ce pa je neznanega bivališča, potom založite denar pri sodišču. Na izdajo izbrisne pobotnice pa morale potem tožili v roke skrbnika za odsotnega Amerikanca. Koliko stane iivinski potni lisi. A. 1'. U. Zupan vam je računal živinski potni list za tele Iti Din. čeprav ste pred kratkim čilali, dn stane živinski l>otni list le 3 Din. Kdo ima prav? — Banov inska taksa na živinski potni list znaša 3 Din, državna taksa za prenos lastnine 5 Din, tiskovina stane 1.10 Din, kar znaša skupaj 0 Din 10 par ali zaokroženo 10 Din. Zupan je torej pravilno zaračunal živinski potni list. Ce ste res kjo čitali, da ktane samo 3 Din — kar pa ne verjamemo — je bilo to napačno. Zfcradariuu — bsuotiusk« davačiaa ua hi»e. S. Z. N. Davek, ki ga plačujete od hiše, se imenuje ■ zgradariua . Ker je hiša nova, plačujete v vnšeni kraju, ki nima preko 50.000 prebivalcev skozi 10 let le 3%. t. j. 3 Din od 100 Din Čistega dohodka hiše. Cisti dohodek hiše je pa razlika med dejansko oduosuo ocenjeno kosmato najemnino in stroški, ki se po zakonu smejo odbili. Pri vas so sme e.ibiti 25".) i*l vsote kosmate najemnine. Dalje vprašujete, kako je treba napovedati dohodke v davčni prijavi. Ce je hiša oddana v najem, se jemlje za davčno osnovo letna najemnina ob času, ko se razglasi poziv za predložitev davčnih prijav. Če (ki liiš.i ni dana v najem, se mora pa napovedati vrednost letno najemnine, ki se plačuje za najbližjo podobno stanovanje. Iz tega vam bo lahko razumeti, kako je z zgradarino in s prijavami ter kaj je nave-ti v prijav i. Ponovno vam pa svetujemo. da si natiavite knjižico Kako si sani izračunam davek ' Ce jo boste pazljivo prečitali, boste našii odgovor vsa vprašanja. Ui sle jih navedli v dopisu. ČW zgradariue pa morate ločiti bano-vinsko davščino na hiše, ki so ga plačevali oni kmetovalci, kojih hiše so oproščene zgradarine. Za letos pa je bila ta davščina ukinjena. Kdor jo je plačal, je dobil plačani znesel; nazaj. (MUiiifv utstopa vojaške sluihe. A. P. C. !ju»t<- vajena, ki to pa moral pred dovršitvijo oer,e iV-Se k vojakom. Ali bi kazalo prositi za od-kdalt-T r-sstopa vojaške službe do dovršitvo učne .iobe * — Zakon no pozna takega razloga za odloži > v n«>lopti vojaško službe. Zato prošnja ue bo uspešna. Naj vajoner svoje želje pove pri naboru. Preiskava pi> neuradni osebi. V. S. V. Na dan volitev sta va- dve osebi na resti ustavili iu vam preiskali žepe. itn je sta po vaših žepih iskali neke letake. Ali jo lako dejanje kaznivo? — Osebno preiskavo sme ol> zakonitih pogojih izvršiti samo za to določena uradna osebn. Ce sla pa kaj takega storila dva zasebnika, sla s tem zagrešila kaznivo dejanje, ki se kaznuje z zaporom do enega leta ali v denarju do 10.000 Din. Ovadbo bi bilo v takem slučaju poslati drž. tožilstvu. Zakaj laki davki? J. S. M. Vprašujete, kako je to, da imate letos več davka plačati, kakor ste ga imeli lela 1929. in 1930. Ali ste obvezana tudi kuluk delati ali plačati, čeprav ne plačate niti 100 Din davka? — Zakaj letos več davka plačate, kakor prejšnja leta. vprašajte pri davčni upravi. Morda bodo lam rndovolje pojasniti. — Kuluk morate delati ali plačati, ker ste davkoplačevalec, čeprav ne plačate niti 100 Din davka. Radio PreErnil! Kndio Ljubljana od 2«. novembra <|( '!. decembra. Vsak delavnik: 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne sli. 13.00 Cas, plošče, borza. 17.30 Salonski kvintet — < etrtek, 2«. novembra: 18.30 Gimnastičuo vaje 19.00 Italijanščina. 19.30 Srbohrvaščina. 20.00 I'rV gled obrtnega zakona. 20.30 Evropski češki koncert (prenos iz Prage). 22.30 Cas, dnevne vesti. — pe. tek, 27. novembra: 11.30 Šolska ura. 18.30 Uosjio. (lilija in sodobno stanovanje. 19.00 Francoščina 10.30 Moji vtisi o Jugoslaviji (v holandskeni jeziku) 20.00 Sokolska ura. 20.30 I. Večer ljubljanskih ko£ servntoristov: Kumorska glasba. 21.30 Plošče. 22.00 Cas iu dnevne vesti. -- Sobota, 28. novembra: 1700 Salonski kvintet. 18.00 2umberaški uskoki. lsiiiO | Kulturni film za našo mladino. 19.00 Angleščini i 19.30 -Spoznavanje blaga. 20.00 II. Večer ljubljan škili konservatoristov. 21.00 Akademski plesni orkester. 22.00 Cas in poročila. 22.15 Salonski kvintet. -- Nedelja 20. novembra: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje. 10.30 Reportaža z. Narodnega muzeja. 11.00 Salonski kvintet. 12.00 Cas, poročila, plošče. 15.15 Dekliška ura. 15.15 Slo-venske narodne |>esmi s spremljevanjeui citer. 16.00 Našim izseljencem. 17.00 Ks. Meško: >Mati . It. dej. . 20.00 Ribniški večer, harmonika solo g. Stanko, j 22.00 Cas in poročila. 22.15 Salonski kvintet. -Ponedeljek. 30. novembra: 18.30 Iz anatomije in fiziologijo človeškega telesa. 19.00 Ceščina. 19.30 Higienska ura. 20.00 Vzroki brezposelnosti. 20.30 Operetni večer: sodelujeta gdč. Anta Kovačič in g. Bojan Peček, člana nar. gled. 21.15 Salonski kvintet- 22.00 Cas in poročila. — Torek. I. decembra: 9.00 Šolska ura: Proslava narodnega praznika. 11.00 Salonski kvintet. 12.00 Cas, poročila, plošče. 10.00 Zbor mestne ženske realne gimnazije. lfl.iiO Otroški kotiček. 17.00 ^Preiskava«, drama (št. Jakobski gled: ofler). 18.30 Uvod v radiotehniko. 19.00 Ho šče. 10.30 Esperhnentalna fonetična študija. 20.00 Plošče. 20.30 Prenos iz Zagreba. 22.30 Cas in poročila. — Sreda. 2. decembra: 18.30 O morju. 19.00 Ruščina. 19.30 Literarna ura. 20.00 Problem slovenstva in jugostovanstva. 20.30 Samospevi g. Milani Jugi. 21.01» Samospevi gdč. Dragico Sok. 21.30 Pit-šče. 2'i 'V) Cas in poročita. V vsa. o hišo Domoljuba! Lojze nekoč oropal: ;Requiescat in paee! — Naj v miru počiva! , ni Mine pretresla bol in sramota, marveč je bil mir v njej. Zdelo se ji jc, ko da bi duhovnih zapel mrtvemu vojaku odpuščanje, veliko cd-, puščanje domače vasi. Na Bernarda je mislila precej ko na kakega mladega mučenika. Tudi zdaj je mislila v hladu cerkve: Če bo Bernard ondi srečal Lojzeta mu bo rekel: Lojze, nihče ni več nate hud, tudi tisti tam spodaj nc, niti Tone niti Jože — in niti Mina, niti en človek v Loki ne! Domov grede je Tone, ki je šel skupaj z Jcžetom, Mino /n starim učenikom in ki je obrisal poslednje solze, rekel ves jezen: »Mi pa sedimo v šoli in vse, kar moreni storiti za domovino, je edino to, da se na pamet učim pesmic in jih nabrbljam. Tudi jaz hočem ven! Prijavil se bom!' Petnajst let imaš, je izredno strogo odvrnil stari učenik, petnajst — in jaz sem tvoj jerob. In zatorej ne bo nič s prostovoljno prijavo, ker jaz tega ne dovolim. Le nikar tako neumno ne čenčaj! Velik in močan sem!:: je vzkliknil fant. Velik, močan in neumen!« je dejal učenik. Tako je,« je potrdila Mina. Tako je,-: je potrdil tudi Jože. Tedaj je mladi junak umolknil. 40. Kdor bi hotel Mino do dna spoznati, bi jo bil moral videti, kako je stopala za plugom. Ah, mati zemlja, ti staaa, sveta zemlja, lepa in čudovita »i! Kdor vidi to rjavo prst, ki curlja ko blesteči se baker izpod srebrnega letneža, kdor vidi to jedrnato, ponosno dekle, ki odločno in pripravno poteza s plugom ravne črte in ki se ji v solncu blesti plavolaso teme, se navzlic vsemu bremenu hudih dni razveseli v.dno duše. Ves mladi moški svet je bil v vojni. Doma je moralo vse naporno delati: ženske, starci in otroci. Najbolj pa je bila delavna Mina Boštjanova- Vašeani so jo občudovali. Čeprav je neprestano delala od štirih zjutraj do osmih zvečer in si je komaj dovolila malce i oddiha za hrano, je imela na večere še zmeraj dovolj časa za skrbi. Vodila je račune. Jože bi ji bil rad odvzel to delo, a on ni razumel teh stvari. Če jc kdaj dospela v Loko kaka nesrečna vest, da je ta ali oni padel ali bil težko ranjen, je šla Mina k dotični ženi ali stari materi in jo tolažila in tudi dejansko veliko pomagala. Za ljudi, ki niso vedeli ne kako ne kaj, je napravljala zavojčke ali jim pisala pisma. Posebno se je zavzemala za otrcčnice in vojne sirote. Kje je bilo zdaj tisto sovraštvo, ki se je nekoč dvigalo zoper Mino? Razpršilo se je in vsa vas je Mino vzljubila in jo bolj in bolj spoštovala. Niti enega sovražnika ni bilo več, vsi so jo le občudovali. Celo krčmar sc zoper Mino ni upal ničesar reči. Vogelnik je spet nekoč imel srečo. Teden prej, preden je izbruhnila vojna, je dopolnil petinštirideseto leto in mu ni bilo treba več na vojno, dasi je bil vojak. Imel je srečo in je tudi ni imel. Zagrizeno je sedeval za praznimi mizami v krčmi. • Huda: leta so žvenketala po nesrečni Evropi. Vse veselje je zamrlo. Štirinajstletno pastarico je Jože nekoč močno pokaral, ker se je zasmejala psu in mački. Prepovedano je bilo smejati se; pregrešno jc bilo. A mlada stvarca se je vendarle smejala, dasi ji je oče umrl v vojni, smejala psu in mački! Ko da bi bilo kaj takega vredno smeha! Ah, ta sedanja mladina! Tedaj je Mina prišla iz hiše, videla,' kako sta funtov, I. 1030 pa 90 milijonov funtov. To podjetje ima lastne čajne nasade v Indiji in na olo-: ku Cejlonu; kakovost tega j čaja prav nič ne zaostaja j za najboljšimi kitajskimi i vrstami. To podjetje Ia-j hko dobavi manjšim trgov-I cem ua teden do 700.000 funtov čaja. Kaj najrajši delate. Pariški časnikar Passe je vprašal več znamenitih mož, s čim se najrajši pečajo. Kipar Jean Gerard je odgovoril, da najrajši plava, ker je to najlepša zabava duševno delavnega človeka. Slikar Poitu se najrajše uči kitajsko, če ima le čas. Sloviti zdravnik Gouvin zbira redkosti, č:5 da nobena stvar nc da človeku tako pozabiti na neprijetno sedanjost kakor misel n? lepo preteklost. Pisatelj Antoine Rava! pa pravi, da najrajše opazuje življenje na ulici. Tenorist Borscatel se najrajši vozi z avtomobilom. Skladatelj Vardod silno rad kuha. Najbolj zanimiv pa je odgovor nekega gledališkega igralca, ki je MP'* sal, da najrajši prešteva prvega« svojo plačo. Na Danskem nosil« vse slepe in gluhonem« osebe na rokavu velK rumen trsk v svrho vecj« varnosti na cesti. Družine z mnogimi otroci imajo pogosto najboljše otroke Sveta Hildegarda, učena nemška bene-diktiuka, je bila n. pr. 30 otrok svojih staršev, sv. Katarina Sijenska celo 24; Mala Te-rezika Deteta Jezusa 9, sv. Ignacij Lojolski U, sv. Frančišek Ksaverij 7, sv. Klemen Dvoršak 12, sv. Peter Kanizij je imel 19 bratov in sester, blaženi Konrad iz Parzhama 10, papež Pij X. 9, škof Fenelou je bil 13 otrok, Abrahaa a Santa Clara 8. Benjamin Franklin, jznajditelj strelovoda je bil 18 otrok; Werner Siemens, veliki elektrotehnik je imel 13 bratov in sester, Kri-ftof Schinid, znani medicinski pisatelj, je bil 9 otrok, Alban Stolz 16, Gorres 8, Daniel O' Connel (osvoboditelj Irske) 10, Jurij Friderik IlUndel (znani komponist) 10, Jožef Haydn 12, pesnik Lessing 13, vojskovodja Blucher 7, Napoleon I. je ijnel 13 bratov in sester. Sami veliki svetniki, sami slavui možje in žene, ki so svetil prinesle velik blagoslov. Se ena. originalna Štemburjeva. Štembur mi je pripovedoval: 'Kakor veste je bila pred nekaj leti huda zima. Jaz gledani pri oknu proti mostu. Vidim, da prihaja v gostilno v.išji deželuosodni svetnik. Kaj bo pa »daj! Zadnja soba — salon — ni nič zakurjena. Vzamem hitro toplomer v pest ter diham v živo srebro, iiavno končam, ko pride gospod v gostilno, naravnost v salon. Pa — Štembur! Tu je ja neznosno mrzlok >Ne, gospod svetnik,« odvrnem jaz, : saj vendar toplomer kaže 18 stopinj.. .« Ja, je to mogoče?« Jaz: : toplomer ne laže.« Potem moram biti pa jaz zelo bolan. Precej prem k zdravniku, da me preišče?« — O, ti liudomuSec! Počivaj v mini! SrinolMK, plošče in ure dobite najceneje pri M. WaeMer, diplomirani nrar Novomesto. Gospa: »Obrezovali boste drevje, kosili travo, popravljali pota, presajali krizanteme, pospravljali peso ia repo, pleli, snažili drevje, pospravljali vrtno lopo, kurili cvetličnjak, zatirali mrčes---« Nov vrtnar: 'Dovolite vprašanje, gospa, ali je vse to delo enega dne, ali .petletni načrt'?« Moja lepota je brez napak nimam solnčnili peg, niti gub, nobenih mozoljev, ne zajedavcev, koža mojega lica, vratu in rok je sveža in mehka kot žamet, ne bojim se ne vetra, ne vlage, ne prahu in ne pare. Jaz vedno ,vporabljam po vseh pravilih medicinske kozmetike izdelano Fellerjeve kavknške >Elsa<-pomado za zaščito lica in kože. Za lase pa vporabljam saaio.Fellerjevo močno »Elsa«-pomada ia rast las, zato tudi nimam prhljaja in se ne bojim prezgodnje osivelosti, nili izpadanja las, moji lasje so bujni, prožni in močni. Po pošti dobile 2 lončka brez daljnih stroškov, če se vnaprej pošlje 40 diuarjov na lekarnarja: EUOEN V. FKLLER, Stubica Donja, Elsatrg 16. (Savska banovina). « Po povzetju stan? 10 dinarjev več. io liiit lahko žrtvujete za pregled novega kataloga tvrjke Trgovski dom Celfe št. 19 v katerem je bogata izbira dobro idočih ur in zlatnine po izredno nizkih cenah I Nikel anker remontoar ura 40 Din, ista lepo gravirana 50 Din, tula po-srebrena 90 Din, zapestna 91 Din, budilka 45 Din, navadna stenska ura 130 Din, stenska s kukavico 180 Din. Zahteva (te brezplačni, ilustrirani cenik! Krojač: >Suknja se vam prilega kot rtv kavica.« Odjemalec (suhoparno): »Vidim. Rokavi mi segajo do koncev prstov.« 64 Breziično g«»lolenje Javcev. Eden izmed siavč-kov, čijih sladke speve je prenašal angleški radio vsak večer iz nekega gozdiča v grofiji Surrey, je našel s svojimi zvoki [Kit do svojih tovarišev na Švicarskem. Tik pred polnočjo, pripoveduje neki londonski list, je poslušal službujoči inženjer na oddajni postaji Colovrex pri Ženevi prenos tega slav-fevega petja iz Angleške. Nenavadna čistost zvokov Ra je pripravila do1 misli, da je postavil svoj izborni tvočnlk ob odprto okno. Neposredno nato se je isinsil iz bližnjega gozdiča odgovor nekega slavčka. Neka bolniška zavarovalnica je dala tiskati tiskovine, ki jih je moral izpolniti zdravnik v svrho izplačila pogrebnine. Med Iruglm je bilo treba nanesli v eni rubriki tudi vzrok smrti. Neki starejši zdravnik pa, ki je bil velik sovražnik pisarije, je iz-Mnil nato pri neki priliki tisto rubriko takole: >Vzrok smrti —'Nož.« Sv, pismo »tare zaveze J' angleščini vsebuje 512.43») besed, nove za-Vpze pa 181.258. Srebro je najboljši pre-V«dnik elektrike se pes in mačka valjala po tleh in se je zasmejala, glasno in iz srca zasmejala! Tedaj je Jože godrnjaje odšel v konjski hlev. Saj se je sicer tudi on rad smejal, a le tedaj, če ga ni trgalo. Danes pa ga je trgalo. Pa vojna je bila. Strogo je bilo prepovedano smejati se. Učenik je spet hodil v šolo. Ko je bi zaprosil spet za to službo, so ga prav radi sprejeli, zakaj vsi mladi učitelji so bili v vojni, nekomčno veliko jih je tudi že padlo ondi. Mina je s svojo odločno, pokončno pisavo, pri kateri je lahko vsak učenček spoznal vsako črko, dvakrat na teden pisala kratko pismo učitelju Novaku in mu tudi večkrat kaj poslala. Ce je ie mogel, ji je odgovoril; dosti prilik pa za pisanje na bojišču ni bilo. Dvakrat je prišel Novak na dopust, enkrat kot častnik, dasi ii ni nič sporočil o tem napredovanju, in enkrat z velikim odlikovanjem, ki ji tudi ni nič pisal o njem. Tako je bil molčeč, ko mnogo onih, ki so spričo hrumenja smrti v vojni pozabili na govorjenje. Z Mino je govoril v plahem spoštovanju, kar jo je bolelo. Na samem ni hotel biti z njo. In to jo je spet bolelo čeprav jo Mini skoraj sapa požla ob misli, da bi bila kdaj sania z njim. Ko se je Novak abakrat. poslovil in spet odšel v smrtne poljane, je Mina Bo-štianova- zbolela. Drugi pot je obležala za štirinajst dni je bila brez vročice, brez bolečin, a bila je vsa otrpla in onemogla. Ko se je stari učenik vendar nekoč upal do< nje in jo prijazno vprašal, kako ji je, ga ie nahrulila: ,.„„„.. Pustite me v miru! Kaj me briga hisa? Kaj me brigale vsi skupaj? Kaj m briga vse življenje? Saj tako vse propade! Saj je vse - vseeno - hahal« Spodaj ie učenik sporočil Jožetu, kako je z Mino. Dasi je bila soba prazna, je vendar učenik zasepetal Jcietu na uho: »Zdi se mi skoraj, da je vse radi Novaka. Ona bi rada, on pa najbrž noče!« Jože, ki mu tiho moledovanje ljubezni ni bila tako tuje ko učeniku, je dejal raskaVo in glasne: >; Obratno je res. Prav natančno vem. On bi, a ona noče.f ^/Obratno? je vprašal stari učenik in odkimal. ^Obratno? Zakaj se pa potem on zdrav odpelje na bojišče, ona pa bolna obleži doma?« »Tega seveda tudi jaz ne razumem!« je odvrnil Jože. In oba je zaskrbela Mina in nista vedela ne kako ne kaj. Jože je spet, a zdaj polglasno, spregovoril: >Gospcd učenik, nekaj Vam bom zaupal: teh Boštjanovih žensk je sram poročiti se!« ..Sram?! se je začudil starček. »Kako, da bi se kaka ženaka sramovala, če se poroči! Tudi moje Rožice ni bilo sram.« >Seveda, Vaša Rožica! Ta ni bila Boštianovak Stari učenik je zamišljeno stopal po stopnicah v svojo glasbeno sobo. Sram! Prav muzikaltčen nagib. Bom zložil študijo: Rožica—Mina. Fuga in kotraJuga. Rožica po mezartovsko vesela, se ne sramuje, se rada poroŽi; Mina, težka ko Bachova glasba — se sramuje, se zvija sem in tja, se dviga k molitvi, obnemore v hudovanju. Dobro bo! Rožica—-Mina! To bo dobra stvar!« fa NOV « POKLIC! za dame iu gospodo z vpeljavo strojnega ple-tarstva v hiši. Zajamčen zaslužek ca. 1500 Din mesečno, ker prevzamemo izgotovljeuo blago, plačamo zaslužek za pletenje in dostavimo v izdelavo prejo. Pišite še danes do brezplačne prospekte na .liigoslavanski Budoll Mosse a. dr.. Zagreb štev- 87. Jelafičev trg 5. Zakaj se pa Kališnikovi uče nemščine ■Iz Avstrije so dobili dojenčka na rejo, ■ato bi pa radi vedeli, kaj bo otrok povedal, ko bo pričel govoriti. " BRINJE IN FKUT dobite najceneje in najboljše kakovosti pri Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska 67, nasproti mitnice. Franca: Kaj, da nima ficka? Ali mi nisi pravila, da je bogat?« Manca: Ne, dejala sem li. da ima več lenarja kot pameti.« Zbirka ljudskih iger se bo nadaljevala v Kranju. Težek problem, s katerim so imeli opraviti zadnji občni zbori Prosvetne zveze v Ljubljani, kakor tudi lanski v Mariboru je s tem rešen. V Kranju se je zbrala deselorica idealnih kulturnih delavcev naših vnetih prosvetarjev, ki je videla kako pomanjkanje vlada baš na naših ljudskih odrih. Brezuspešne so bile prošnje pri ljubljanskih založnikih in mariborskih. Ne samo, da so ii idealni delavci prevzeli delo brezplačno, so celo zastavili svojo finančno možnost, zato, da se odpomore duševni bedi našim odroui. Dolžnost vseh društev pa je, da ta idealizem kranjskih prosvetarjev najde odobravanje in vsestranske pomoči. Vsako društvo naj v bodoči sezoni igra izključno te igre, katere bo izdalo Tiskovno društvo v Kranju. Pisatelji ne bodo zahtevali ni-kakih tantijem. društvo pa mora naročiti 10 izvodov. Gostilničar v gorskem hotelu: .Gospod, pojdite ven, boste videli prekrasno mavric?.« Gost: Ali to posebej zaračunate? « Starejši izkušenec: To še ni nič. Jaz ji ,iovem take stvari, ki se sploh ne pripetijo.:: * Mlad inož: Ponosen sein na to, da lahko rečem, da svoji ženi vse povem kar se pripeti.*. Ure, zlatnino in srebrnino kupite poceni in dobro pri tvrdki H. SUTTNER Liubliana 1 Prešernom ulica št. 4 RazpoSilja ee na vse kraje Europe, Amerike, Afrike, Azije in Avstralije. Lastna protokofirmia tovarna ur v Svicl. Uro v vseh cenah od Din 44'— naprej. St. 120 Kovinasta anker ura Din 44 —, 3 sekundnim kazalcem Din 78'—. St. 121. Ista z radijem Din 38 —, s sekundnim kazalcem Din 94'-. St. 123. Budilna ura 16 cm visoka Din 49—. z radijem Din 76—. Zahtevajto veliki ilustrovani cenik zaslonj in poštnino prosto od H. SUTTNER, LJUBLJANA 1 Moli oglasnik Vsaka drobna vrstioa ali oje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijsko po-trebščine ali prodajajo svoje pridolke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev tn narobe. 'yri\ Hribovsko dekle pošteno, ne premlado, sprejmem na svojo kmetijo v ravnini takoj ali o Božiču. Ponudbe na upravo Domoljuba pod Stalno? št. 13.578. Bostllnišho poslopje z d verna gospodarskima poslopjima, lepo dvorišče, in sadnim vrtom, z vsem gostilničarskim in špecerijskim inventarjem naprodaj pod ugodnimi plačil, pogoji. Posestvo je v zelo lepem kraju, 1 uro od LJubljane, od farne cerkve • 10 minut, od kolodvora 20 minut. — Ponudbe na upravo Domoljuba pod »Romantičen kraj: št. 13.710. Posestno rvDVS kraju na Dolenjskem, 10 minut od železniške postaje in drž. cesto se ugodno proda. Naslov v upravi pod št. 13.655. 0ntil£+ii« " trdega lesa rOMSlN za spalnico, politirano 10 kom. za Din 4000 proda Martin Košir, mizar, Brod 40 pri Novem mc3tu. Krnil« in municija UraZJE 2Orožarna« J. Pastuovič, Zagreb, Zri-njevac 15. - Zahtevajte cenik! Z50 dinarjev dnevno zaslužite z obiskovanjem ljudi v Vašem okraju! - »Kos m os«, Ljubljana, poštni predal 307. - Znamko za odgovor. Oglasi * Domoljubu Imajo valile uspehi Poravnajte naročnino! Proslava p. H. Sattneria Pevska zveza priredi v nedeljo 29. t. m, ob 4 popoldne v veliki dvorani hotela Unioi v Ljubljani, velik pevski koncert, ki bo posvečen proslavi 80 - letnice velezaslužnegt skladatelja p. H. Sattnerja. Sodelovalo bo več pevskih zborov z dežele, med drugimi iz Radovljice, Kranja, Št. Vida pri Stični i, dr. Peli bodo med drugim veliko kantato »Jeftejevo« prisego, v kateri bo nastopil v vlogi Jefteja slavni hrvatski frančiškan p. K, Kolb, prof. v Virovitici. Ker bo koncert ob pol 6 končan, je mogoč obisk z vseh strani dežele po izredno ugodni zvezi vlakov. Vabimo h koncertu vse častilce našega velikega Sattnerja in vse prijatelje lepega petja. Ministrstvo saobračaja je pod št. M, S, 3r. 27.809 dovolilo polovično voznino vsem, ki se bodo udeležili koncerta, ozir. občnega zbora Pevske zveze. Kupite lc vozovnico za celo voznino, ki velja s potrdilom o udeležbi tudi za povratek. Dobro in po ceni kupile vse vrste manuiakturuo blago kakor ludi zimsko perilo, pletenine, nogavice, rokavico pri -KOPAČU« RUDOLF KOLARIC Brczovica. Glasbila za vse! Violine.....o. ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA rzojav oospobanka D. V LJUBLJANI (Miklošičeva cesla 10) Telefon št. 2037,2470,2970 Vloge nad Din 500,000.000 Z^^t^, S&J5S Kapital in rezer. nad Din 16.000,000 IsBvršufe vse bančne posle nafkulantneje Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseh tržiščih v tu- ln Inozemstvu Izdajatelja Dr, Frane Ktilovec. Urednik: Jože Košičck Zh Jugoslovansko tiikaruo: Karel 0fl