Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA	Letna naročnina, Italija	Ur 35.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177	Letna inozemstvo	Lir 50.000
PODUREDNISTVO	Zračna pošta inozemstvo	Lir 80.000
34135 Trst, Vicolo d. Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 11234499
i
Leto XL. - Štev. 43 (2022)
Gorica - četrtek, 10. novembra 1988 - Trst
Posamezna številka Lir 1000
prša trami Mctiu Mnstn«	m29. Mktnhen 1918 - Dav samoodločbe Shvencev
Ob praznovanju tisočletnice krščanstva v Rusiji doživlja Sovjetska zveza svoj prvi veliki trenutek svoje zgodovine: sprostitev mišljenja in besede, kritično presojo preteklosti. V literaturi se kažejo verski motivi. In doslej nemogoče: nov odnos do Cerkve in do vernih ljudi.
RAZDEJANJE REVOLUCIJE
Revolucija leta 1917 je hotela uničiti Cerkev. Prinesla je novo vero - ateizem —, ukazano za vso deželo. Revolucija je bila trdno odločena, da izkorenini vsako sled krščanstva na ruski zemlji.
Boljševiki so brez usmiljenja uničili vse, kar je spominjalo na pretekle čase. Zanje je bilo vse nazadnjaško in primitivno. Tako so v Moskvi porušili celo vrsto cerkva z vsemi izrednimi umetninami. Porušene cerkve okrog Rdečega trga predstavljajo samo majhen del tega uničenja. Razdejanja v notranjosti države so še bolj strašna. Obračun tiste dobe je katastrofalen in škoda nepopravljiva.
Moralna škoda ni manjša. V 70 letih po revoluciji je bilo izvršenih brez števila nekaznovanih zločinov: umori, množična pobijanja, deportacije milijonov ljudi na prisilno delo itd.
BOG SE PRIBLIŽA
Sedaj pa se pojavi v javnosti dramatično razpravljanje izobražencev o skupnih in osebnih krivdah pretekle dobe. V tem tragičnem stanju, ko je ugasnilo revolucionarno navdušenje skupaj z utvaro, da bo ustvarilo nov svet in novega človeka, se Bog tiho približuje srcem in vestem.
Vprašanje o smislu življenja postaja vedno bolj pereče. Silovito se vrača vernost v sovjetsko družbo. Vera se kaže s presenetljivo svežino in prepričljivostjo. Zve-činoma se kaže v tradicionalnih oblikah. Vernost kažejo preprosti ljudje, kakor tudi izobraženci, ki so prišli do spoznanja, da tako imenovana znanstvena materialistična razlaga sveta ne daje odgovora na uganko obstoja sveta. Znanstveni materializem ne more rešiti človeka in družbe. Čuti se izredna potreba po duhovnosti. Izpovedovanje vere narašča.
MIHAEL GORBAČOV
V tem trenutku prihaja na politično po-zomico Mihael Gorbačov s svojimi načrti o reformi družbe, gospodarstva, zakonodaje, kulture ipd. Jasno je, da njegova naloga ni lahka. Da izvede svoje načrte, potrebuje množično podporo ljudstva, ki naj prevlada vpliv stare komunistične garde. Cerkev mu more zagotoviti vse to.
URA CERKVE
Za Cerkev je prišel izredno ugoden trenutek. Prvič se zgodi — razen kratkega premirja med zadnjo vojno, ko je Stalin povabil vse ljudstvo k odporu proti nemškemu napadalcu — da ima Cerkev možnost uveljavljati svoje pravice: delno vrnitev zaplenjenih cerkvenih zgradb, svobodo za pastoralno delo, svobodo za poučevanje katekizma (doslej prepovedano), odprtje semenišč za vzgojo klera, verski tisk, končno vzpostaviti pravo Cerkev. Politična oblast in Cerkev potrebujeta drug drugega in si moreta medsebojno pomagati. Ta čisto novi položaj ustvarja družbeno razpoloženje, ki približuje Rusijo ostali Evropi.
Slovesnosti ob tisočletnici krščanstva v Rusiji so bile začetek neslutenega razvoja. Sovjetski državljani so mogli videti po televiziji Mihaela Gorbačova, ko je sprejel moskovskega patriarha s člani Svetega sinoda in kako je sprejel kardinala Casa-rolija kot predstavnika papeža Janeza Pavla II. Sovjetski časopisi prinašajo pisma učiteljev, ki vprašujejo, kako naj učencem razlagajo vernost in kako naj utemeljujejo dolžnost strpnosti in spoštovanja do vernih.
ZAČETEK PRENOVE
V MARIJINEM LETU
Velika prenova se je začela v Marijinem letu. Led Je prebit. Vsi verni želijo Sovjetski zvezi materialni razvoj in duhovno
prenovo ter življenje v miru in slogi. Ruska Cerkev ima pred seboj ogromno nalogo. Čaka jo novo poslanstvo med ruskim ljudstvom za drugo tisočletje krščanstva v deželi. Prvič po revoluciji je ruska Cerkev razglasila nove svetnike. Tudi to je znamenje novih časov.
Kakšno veselje je bilo poslušati kardinala Casarolija, ko je v gledališču Boljšoj v Moskvi pred sovjetskimi veljaki zaklical: »Jezus iz Nazareta je luč sveta!«
Božja beseda, oplojena s krvjo mučencev in s pričevanjem svetnikov, je trdno upanje, da bo Kristusovi Cerkvi rodila vedno nove otroke.
(Priredil S. Z. - Prevod je vzet iz revije »Viita pastorale«, št. 8-9/88. Podnaslovi so prevajalčevi. Avtor članka je (kardinal P. Poupard, predsednik Papeškega svčta za kulturo).
Angleški zgodovinar A.JjP. Taylor, pisec znane zgodovine o monarhiji Habsburžanov, je o Slovencih nekako zafrkljivo zapisal: »Slovenci so šli spat kot podaniki Karla Habsburškega in se zbudili kot podaniki Petra Karadjordjeviča.« To pa sploh ni res, kajti Slovenci so se od Avstrije osamosvojili že 29. oktobra 1918, s Srbijo pa zedinili šele dober mesec kasneje, 1. decembra istega leta. Poleg tega se je ločitev od Avstro-Ogrske pripravljala na razne načine in dolgo časa, zato ni bilo improvizirano dejanje, čeprav so mu šli na roko mednarodni politični dogodki, t.j. poraz centralnih sil (Nemčije, Avstro-Ogrske, Bolgarije, Turčije).
PREMALO OVREDNOTEN DOGODEK
Sam dogodek, 29. oktober, pa vse do
Jesensko zasedanje italijanskih škofov
V umbrijskem mestu Collevalenzi se je 17. oktobra končalo 30. zasedanje italijanske škofovske konference. Začelo se je 24. oktobra in je bilo v nekaterih pogledih drugačno od dosedanjih zasedanj. Vsi udeleženci so stanovali v istem poslopju in tako imeli veliko več priložnosti za pogovore in posvete. O predloženih vprašanjih so razpravljali na skupnih zasedanjih, prej pa so se škofje porazdelili v sedem manjših študijskih skupin. Zasedanje je bilo pomembno predvsem, ker so prišla na vrsto nekatera pereča vprašanja, na katera mora Cerkev odgovoriti pred začetkom novega desetletja.
Najprej so razpravljali o obnovitvi nekdanjih »socialnih tednov«. Takšne vrste študijski tedni so v polpretekli zgodovini Cerkve v Italiji odločilno vplivali na nav-zočnbst in dejavnost katoliških laikov v italijanski družbi in do neke mere -tudi na odnose med državo in Cerkvijo.
Druga pereča zadeva je bila priprava listine italijanske škofovske konference o temi »Občestvenost, skupnost in cerkvena disciplina«. Ta listina naj bi sklenila sedanje desetletje prizadevanj italijanskih škofov. Obsegala bo zlasti njihova stališča do raznih duhovnih gibanj in skupin znotraj Cerkve in odnos do družbene stvarnosti.
Škofje so tudi preučevali pastoralni načrt za prihodnje desetletje. Usmerjen bo v evangelizacijo, združeno z deli dejavne ljubezni. O tem se bodo več pogovarjali na prihodnjih zasedanjih.
žgoče vprašanje za Cerkev v Italiji je tudi breme vzdrževanja duhovnikov in bogoslužnih ter drugih cerkvenih stavb, izobraževalnih in vzgojnih zavodov, dobrodelnih ustanov, pomoč misijonarjem. Vse škofije naj bi ustanovile lasten solidarnostni sklad za pomoč duhovnikom. Doslej jih je takšen sklad ustanovilo le 44 od 226. Nujno je tudi prebuditi zavest soodgovornosti pri vseh vernikih.
Na dnevnem redu so bile še naslednje zadeve: pastoralno navodilo o pospeševanju človekovega življenja, verouk v državnih šolah in izjava o teološki naravi in cerkveno-pravnem statusu škofovskih konferenc.
Berlinska, nemška in avstrijska škofovska konferenca so za to žalostno obletnico izdale skupno izjavo. Obsojajo dogodke in obžalujejo, da je takrat katoliška Cerkev pokazala premalo poguma, da bi protestirala in izkazala večjo solidarnost s preganjanimi Judi. Graški škof Weber je dejal: »Katoliška Cerkev lahko danes samo z žalostjo .in kesanjem priznava, da ni ravnala prav. To bo ostalo kot breme zgodovine, ki je zelo težko.«
Spomenik nedolžnim žrtvam v Celovcu
Eden najbolj ostudnih zločinov nacističnega režima na Koroškem se je zgodil na kraju, ki je namenjen ohranjanju življenja — v celovški bolnišnici. V letih od 1939 do 1945 so iz celovške umobolnice in hiralnice odpeljali okrog 700 oseb v razne zavode, kjer so jih potem usmrtili. V bolnišnici sami pa so zdravniki in bolniške sestre pokončali približno 400 bolnikov. Po vojni je bil v Celovcu proces, na katerem so izrekli štiri smrtne obsodbe. Kmalu potem pa so bili zločini na koroških tleh pozabljeni.
Sedaj po petdesetih letih so na vrtu pred bolnišnico postavili spomenik, da se krivda in trpljenje nedolžnih ne pozabi. Spomenik je blagoslovil celovški škof Ka-pellari v sredo 12. oktobra.
Žalosten spomin na noč nasilja zoper Jude
Zgodilo se je pred 50 leti v noči od 9. na 10. november 1938, ko se je bes nacistov načrtno in do potankosti premišljeno zagnal proti Judom. V tisti noči so gorele sinagoge, ropali in uničevali so judovske trgovine in stanovanja, skrunili judovska pokopališča. Državljane judovskega rodu so trpinčili, odvažali neznano kam in jih pobijali. V divjanju proti Judom je baje posebno prednjačil Dunaj. Tisto noč so imenovali Reichskristallnacht (Kristalna noč), ker so razbijali kristalne izložbe judovskih trgovin.
Pomemben sestanek v Bruslju
Evropski urad za manj razširjene jezike, ki ga denarno podpira Evropska skupnost in si prizadeva za reševanje manjšinskih vprašanj v evropski Dvanajsterici, je ustanovil posebno delovno skupino za oblikovanje predlogov o manjšinah in radiu ter televiziji. Že oktobra 1986 je bil na pobudo omenjenega urada pomemben mednarodni posvet v Nuoru na Sardiniji z naslovom »Manj razširjeni jeziki in sredstva množičnega obveščanja v Evropski skupnosti — problemi radia in televizije«.
Gradivo, ki je bilo takrat zbrano, bo zdaj delovna skupina strnila v nekaj stvarnih predlogov za evropske posege na tem področju, a tudi za povezavo med manjšinskimi časnikarji.
Prvo sejo so člani skupine imeli v Bruslju, prestolnici Belgije. Predsednik je Jack Macarthur s škotske, člani pa so katalonski sociolog in vicerektor univerze v Barceloni Miguel de Moragas Spd, predsednica irskega društva za uveljavljanje materinščine prof. Ite Ni Chionnaith in radijski časnikarji Ivo Jevnikar (deželni tajnik Slovenske skupnosti iz Trsta), Bernez Rouz (Bretonec, ki je zaposlen na dvojezični postaji francoskega državnega radia), Hubert Jenniges (z javne radijske postaje v nemščini v Belgiji), Euryn Ogwen Wil-liams (televizija v Walesu) in Federico Rossi (deželni poslanec Zelenih in vodja zasebne postaje Onde Furlane v Vidmu). Prisoten je bil tudi tajnik Evropskega urada za manj razširjene jezike iz Dublina Donall O Riagain s sodelavcem.
danes v slovenski zgodovinski zavesti ni dobil tistega mesta, ki ga dejansko zasluži. Tega mesta pa ni dobil tudi zato, ker 29. oktober, torej državna ločitev od habsburške monarhije in ustanovitve samostojne države Slovencev, Hrvatov in Srbov z muslimani, ki so živeli pod Avstro-Ogrsko (SHS) ni bila zamišljena kot končna državna tvorba (ni je priznala nobena od zmagovitih držav), temveč kot vmesna država, kot stopnja do popolnega jugoslovanskega zedinjenja. Drugi razlog pa je tudi v tem, da je kraljevska Jugoslavija vedno poudarjala 1. december 1918, ko se je SHS združila s Srbijo, ne pa 29. oktober, ko se je SHS odtrgala od avstro-ogrske države.
Pa še nekaj je v prvi Jugoslaviji vplivalo na omalovaževanje 29. oktobra. Slovenski liberalci so se od začetka navduševali za enotno, centralistično vodeno Jugoslavijo, Ko je sredi oktobra 1918 kulturni odsek Narodnega sveta v Ljubljani sprejel resolucijo kulturnih delavcev vseh političnih usmeritev, v kateri se izrekajo za slovensko kulturno avtonomijo v Jugoslaviji (če bi obveljala, pravi Dušan Kermavner kot zgodovinar, bi »zagotovila normalen in zdrav razvoj slovenskega narodnega življenja v novi državi ne glede na strankarske račune«), ta pomembna resolucija žal ni bila nikoli objavljena, ker so to preprečili slovenski liberalci, ki so 23. novembra priobčili novo izjavo. Ta odklanja »vsakršno separatistično stremljenje in se sklicuje na ozemeljsko ogroženost slovenskega ”plemena”(sic!)« ter prepričuje, da je »srbski rod edini, ki ima danes na slovenskem jugu voljo in moč naše sile organizirati za uspešen odpor«.
Slovenski liberalci so vedno bili ljubosumni na to, kar je predlagala ali izvajala večinska Slovenska ljudska stranka (SLS). Dejstvo je, da je bila ta stranka, ki so jo liberalci označevali kot klerikalno, ker je predstavljala slovenski katoliški tabor, zelo aktivna pri uresničitvi 29. oktobra. Njen voditelj duhovnik dr. Anton Korošec je bil celo izvoljen za predsednika Narodnega sveta (vlade) SHS v Zagrebu, ki je bil vrhovno telo v tej ‘kratkotrajni državi. Tudi ta politična konkurenčnost med obema strankama je vplivala, da se je 29. oktober vedno obravnaval predvsem kot zadeva katoliškega tabora.
Na začetku NOB pa je 29. oktober spet naenkrat dobil svoj pomen. OF je prav na ta dan v Ljubljani leta 1941 izvedla prvo tišinsko akcijo, ko je vse pozvala, naj za eno uro zapustijo ulice in javne prostore. Tedaj je Boris Kidrič 29. oktober razglasil za državni praznik slovenskega naroda, a kmalu spet skupaj z OF nanj pozabil.
Tudi po letu 1945 je bil pomen tega dogodka sporen, njegovo ocenjevanje pa bolj negativno kot pozitivno. Eden od redkih, ki so skušali ovrednotiti to samoodločbo Slovencev, je bil zgodovinar Lojze Ude, na pravnem področju pa dr. Ivan Tomšič. Toda vsi takratni spisi te vrste so povzročali politične dvome in neko nezaupanje. Tudi v šolskih programih vse do sedaj 29. oktober ni dobil prostora, ‘ki ga zasluži.
PRIDOBITEV DRŽAVNE SUVERENOSTI
Za univ. prof. Janka Pleterskega pa pomeni 29. oktober 1918 v resnici samoodločbo, torej izvršitev dejanja, ki vključuje državno suverenost. Za Slovence je bilo že ta dan konec vojne (formalno se je končala šele 11. novembra). Obenem so že ta dan doživeli osvoboditev, saj so nemudoma začeli funcionirati narodni sveti kot organi samostojne državnosti.
Zato za Slovence 1. december 1918, dan zedinjenja s Srbijo, ne pomeni nove osvoboditve, ampak zgolj dodatek k tistemu svobodnemu stanju, ki je že obstajalo. Prav zato tudi Slovencev (z izjemo liberalcev) proslavljanje 1. decembra ni nikdar posebno ogrelo. Zanje ostaja prelomni datum 29. oktober.
Če je slovenski narod kljub vsemu spre-
jel 1. december, je bilo to zato, ker se je čutil ogrožen. Italija je zasedla velik del slovenskega ozemlja, še celo več, kot ga je leta 1922 dobila po mirovni pogodbi v Rapallu. Tudi na Koroškem se je pokazalo, da slovenske vojaške sile niso bile zadostne, da bi zagotovile lastno državnost. Strah je bil torej tisti dejavnik (ta je prevzemal tudi Hrvate v Dalmaciji), ki je pospešil celotno jugoslovansko zedinjenje.
»Tako je nastala Jugoslavija,« pravi dr. Janko Prunk, »v protislovju z vsemi težnjami tedanjega časa, ne kot versajska tvorba, temveč kot delo njenih narodov. Nihče (na tujem) ni bil naklonjen Jugoslaviji, in nihče ni želel, da bi nastala... Ves takratni svet je ustvarjal enonarod-ne države (Poljska, Madžarska, Romunija), pri nas pa je nastala mnogonacional-na država, ki je bila prvi poskus narodnega sožitja sorodnih, vendar zelo različnih narodov, ki naj bi ustvarjali neko novo kvaliteto, sožitje in enakopravnost. In ta poskus traja še danes.«
DAN, RES VREDEN SPOMINA
Zato pa je za Slovence, tudi danes, zelo pomembno, da ne pozabijo tistega 29. oktobra. Tisti dan se je na tedanjem Kongresnem trgu v Ljubljani zbrala ogromna množica iz mesta in okolice. To je bil dan osvoboditve, ‘tako ga je doživljalo vse ljudstvo. Odpoved prisege habsburškemu cesarju in obljuba zvestobe novi državi SHS je bila tista nedvoumna beseda, ki jo je to ljudstvo pričakovalo.
Napisi, ki so jih nosili, so jasno izražali to pričakovanje: Naprej zastava Slave, Živio Wilson (severnoameriški predsednik) osvoboditelj, Živio dr. Korošec, Živela SHS, Naš Samo prihaja, Od Korotana do Soluna, Le vkup uboga gmajna, Buči morje Adrijansko, Od Gdanska do Trsta, Za staro pravdo, Slava Matiju Gubcu, Pozdravljeni koroški bratje, Ljubimo se. Samo dvoje je bilo tej množici tedaj jasno in nesporno: proč od Avstrije in v Jugoslavijo! Na popolnoma samostojno slovensko državnost nihče takrat ni računal ali o njej govoril.
Temu razpoloženju je prilagodil svoj nastop tudi liberalni politik Ivan Hribar kot govornik predsedstva Narodnega svčta. Navzoče je nagovoril kot državljane in državljanke svobodne Jugoslavije. V svojem govoru je omenil dr. Korošca, dr. Janeza Ev. Kreka, škofa Jegliča, slavil je Wilsona, spomnil se je žrtev kraljevine Srbije. Končal pa je: »Prejmi torej naše poklonstvo ti, naša krasna, ob neizmernih mukah rojena in zato večno neporušljiva Jugoslavija.«
Tedaj pa se je na balkonu poslopja kranjskega deželnega zbora, kjer je bila leto pozneje ustanovljena slovenska univerza, pojavil nadporočnik Mihajlo Rostohar, ki v sporedu ni bil predviden za govornika. V imenu zbranih vrst častnikov in vojakov je zahteval besedo in jo tudi dobil. Potegnil je sabljo in vzkliknil: »Mi vojaki odrekamo pokorščino Avstriji in prisegamo zvestobo svoji narodni državi Jugoslaviji!« Nato so častniki dn moštvo prekrižali sablje in bodala v znamenje prisege, množico pa je zajelo silno navdušenje, ki ga omenja tudi Hribar v svojih Spominih: »Ne pretiravam, ako zapišem, da pri tem nobeno oko ni ostalo suho.« Takrat je škof Jeglič, očitno pretresen, stopil k Rostoharju in vzkliknil: »Saj to je revolucija!« In nadporočnik mu je odgovoril: »Da, prevzvišeni, tako nekako.«
Res je bilo to dejanje v nasprotju z zakonitostjo, kot so jo pojmovali avstrijski državni vrhovi in z njimi vred tudi nekateri vplivni slovenski politiki. Bilo je dejanje narodnorevolucionarne narave, vrh daljšega in širokega ljudskega gibanja za nacionalno samoodločbo. Prav zato bi moral slovenski narod, tako v matični domovini kot v zamejstvu in na tujem ta dan praznovati kot enega največjih dogodkov svoje zgodovine. In se nehati ob njem sprenevedati.	J.	K.
Missijev simpozij u Rimu G. BUSH Slomškovo »metno sporočilo"
V sodelovanju Slovenske teološke akademije v Rimu, Mohorjeve družbe v Celju ter Goriške Mohorjeve družbe je izšel zbornik pod naslovom »Missijev simpozij v Rimu«; zbornik je bil tiskan v Ljubljani, uredil pa ga je dr. Edo Škulj.
V zborniku so zbrana predavanja in referati, ki so jih številni predavatelji imeli v Rimu lani v septembra. Prispevkov je 19. Razen enega so vsi delo slovenskih sotrudnikov, le referat Norberta Miillerja je v nemščini, kakor je bil poslan.
Članki osvetljujejo osebnost in delo kardinala Jakoba Missije z raznih vidikov, od njegove mladosti in študijskih let do njegovega življenja in dela v Gradcu, ko je bil tam kanonik in škofijski kancler, pa do njegovega škofovanja v Ljubljani in Gorici. Poleg tega so še članki, ki razpravljajo o cerkvenih, političnih in kulturnih razmerah Missijevega časa v Avstriji in posebej na Slovenskem.
Bralec dobi iz zbornika pregled ne samo Missijebe osebnosti in njegovega dela, temveč tudi dober vsestranski prikaz kulturnega in političnega dogajanja na Kranjskem in Primorskem v zadnjih desetletjih preteklega stoletja, ki so bila izredno razgibana zaradi političnih in kulturnih bojev na Slovenskem, pa tudi zavoljo nacionalnih sporov med Nemci in Slovenci na Kranjskem ter med Slovenci in Italijani na Goriškem.
Kljub temu je pa zbornik okrnjen, nepopoln in sicer zato, ker so v njem izpadla poročila italijanskih sotrudnikov na simpoziju. Gre za prof. Santeusania, ki je osvetlil politiko katoliških Furlanov (La politica del movimento popolare nel Friu-li), pa za prispevek prof. Sergia Tavana o Missiju in umetnosti, ki obravnava Mis-sijeva prizadevanja za cerkveno umetnost v Ljubljani in v Gorici, in pa članek Lui-gia Tavana o Missijevih pastoralnih smernicah.
Vsa ta tri predavanja niso našla mesta v zborniku, čeprav so bila pripravljena za simpozij v Rimu, kasneje pa v Gorici prav na obletnico Missijeve smrti 24. marca 1988 pa tudi prebrana. Zakaj se je to zgodilo, bo vedel urednik zbornika Edo Škulj.
Vsekakor ta vrzel pomeni tudi vrzel v poznanju osebnosti in dela kardinala Missije, saj je v Gorici imel v pastirski oskrbi tudi Furlane in Italijane. Poleg tega gre tudi za nekorektnost do sodelavcev simpozija, ki niso v zborniku nikjer omenjeni.
Zbornik je naprodaj v slovenskih knjigarnah v Gorici in Trstu. Naroči se lahko tudi pri Goriški Mohorjevi družbi, Gorica, Riva Piazzutta, 18. Cena 15.000 lir.
K. Humar
Odmevi na zadnje papeževe socialne okrožnice
Kot smo že poročali, je sv. oče to pomlad izdal novo okrožnico o socialnem vprašanju »Solicitudo rei socialis« (Okrožnico o skrbi za socialno vprašanje), katere imamo tudi že slovenski prevod. Izdana je bila ob 20. obletnici, kar je papež Pavel VI. izdal podobno okrožnico.
Neverjetno, kako se je ta okrožnica hitro razširila po vsem svetu in kako raznovrstne odmeve je našla zlasti med ljudmi, ki se za socialno vprašanje zanimajo.
Zakonca Luciano Anselmi in Laura Piz-zetti iz Cremone sta od poroke leta 1980 zaman čakala otroka. On ima 25 let, ona 19. Leta 1984 se je Luciano podvrgel kliničnim pregledom, kjer so mu ugotovili pomanjkanje semenčic (jalovost), vsled česar je splahnelo vsako upanje na potomstvo. Žena, poklicna bolničarka, pa si je na vsak način želela otroka. Na isto struno je udarjala tašča, ki je dan za dnem pritiskala, češ, bo ali ne bo zibala vnučka. Sledili so zdravniškemu nasvetu in mož je sporazumno s soprogo pristal na ženino umetno oploditev v epruveti. Poseg je uspel in 13. novembra istega leta se je rodil Matija. Tu se je pa nekaj zataknilo.
V moževi zavesti so se tedaj pojavili odklonilni občutki do otroka, ki mu ni mogel biti oče. Razvneli so se prepiri, ki so privedli do končne ločitve zakoncev. Istočasno je mož sprožil postopek za nepri-znanje očetovstva: »To ni moj otrok, ne more nositi mojega imena!«
V primeru, da sodstvo sprejme Anselmi-jevo zahtevo po odklonitvi očetovstva, bo otrokov zastopnik, odvetnik Benedini, zahteval otrokovo pravico, da se odkrije istovetnost moža-darovalca semena, ki je sicer
List L’Osservatore Romano je izdal te dni posebno knjigo o tem, kaj so pisali časopisi in razni mesečniki o zadevi. Knjiga ima naslov »La tremenda sfida« (Srhljiv izziv) in objavlja 34 tujih in 31 italijanskih člankov o encikliki, kjer so pisci, vsak po svoje, povedali svoje mnenje.
Vsem je jasno, da je to veliko delo papeža Janeza Pavla II., ker končno mora nekdo povedati jasno besedo o življenju narodov in držav ter o njihovih dolžnostih in pravicah. Ce je kdo za to poklican, je gotovo poglavar katoliške Cerkve, ki mu je Kristus izročil poslanstvo oznanjevanja.
Posebna pozornost zakoncem
Papež Janez Pavel II. je 24. oktobra sprejel na obisk »ad limina apostolorum« škofe VI. severnoameriške cerkvene pokrajine (Cincinnati in Detroit). Govoril jim je predvsem o pomenu medsebojne ljubezni krščanskih zakoncev, življenju Bogu posebej posvečenih oseb in pastoralnem služenju škofov. Vse troje naj bo znamenje in odsev božje ljubezni do človeka.
Janez Pavel II. je ob misli o krščanskem zakonu in udejanjenju ljubezni poročenih oseb posebej omenil smernice, zapisane v okrožnici papeža Pavla VI. »Humanae vi-tae«. Škofom je hvaležen, da tako poudarjajo svetost in nedotakljivost človeškega življenja. »Poklicani smo,« je dejal papež, »da zaročencem in zakoncem posredujemo celostni nauk Cerkve o človekovi spolnosti, zakonski ljubezni in odgovornem materinstvu ter očetovstvu.«
■ Temeljna sodišča v Ljubljani, Kranju in Novi Gorici so poslala Janezu Janši (obsojen na 18 mesecev zapora), Franciju Zavrlu (enaka kazen), Davidu Tasiču (9 mesecev) in Ivanu Borštnerju (štiri leta) pozive za prestajanja zapornih kazni, ki jih je izreklo vojaško sodišče v Ljubljani, potrdilo pa vrhovno vojaško sodišče v Beogradu. Janša, Zavrl in Borštner naj bi zaporno kazen začeli prestajati 21. novembra v kaznilnici Dob pri Mirni na Dolenjskem.
■ Jugoslovanska tajna policija, bolj znana po stari kratici UDBA, že poldrugo leto zaslišuje študente Fakultete za politične vede v Sarajevu, kar pa je prišlo na dan šele v zadnjem času. Ti študentje, 12 po številu, so se lani v poletju udeležili tradicionalnega srečanja jugoslovanskih fakultet za politične vede v Radovljici. Obravnavali so žgoče politične zadeve kot so bile štafeta za Titov rojstni dan, civilno služenje vojaškega roka in nova družbena gibanja. Po vrnitvi v Sarajevo pa so doživeli mučna zasliševanja, ki še trajajo, s strani pripadnikov službe državne varnosti. Ti so nastopali zelo napadalno, grozeče in prezirljivo. Zasliševali so jih tudi po deset ur na dan. študentje so dolgo molčali, ker jim je bilo zagroženo, da bodo sicer izgnani iz študentskih domov ali pa ostali po dokončanem študiju brez službe.
■ Poljska vlada je sklenila, da zapre eno največjih delovnih organizacij v državi, ladjedelnico »Lenin« v Gdansku, kjer je pred leti nastal neodvisni delavski sindikat »Solidarnost« in je zaposlen tudi njen
zaščitena po poklicni tajnosti.
Človeku se upira, da je njegovo dostojanstvo do take mere razvrednoteno, da se ga po mili volji manipulira po raznih epruvetah ne glede na dramatične posledice, ki jih lahko povzroča. Tako je usodna preiskovalna steklenka razdejala tri življenja: oče se je s sodnim postopkom otresel sina, toda izgubil je ženo in družino, mati ima sina, ne da bi vedela, kdo mu je oče kot da bi bila kaka izprijenka, čeprav sta pred časom oba z možem sporazumno programirala umetno oploditev. Največja žrtev pa je sedaj triletni Matija, ki bo morda kdaj zaman spraševal, kdo je njegov očka.
Luciano Anselmi, če otroku že ni mogel bili telesni oče, bi ga bil lahko vsaj čustveno sprejel in mu skupno z ženo dal vsaj del svojega srca. Edini, ki bo še nadalje mirno in neprizadeto živel, bo nepoznani pravi oče. Po brezvestni epruveti bo postal oče še drugim Matijevim polbratom in polsestram po svetu. In kaj potem, če se ti po naključju srečajo, se drug v drugega zaljubijo in poročijo? Morebitni otroci bodo izšli iz krvoskrunstva.
(Povzeto iz »VAvvenire«, 4. okt. 1988)
41. predsednik ZDA
Na volitvah 8. novembra je zmagal s prepričljivo večino kandidat republikanske stranke, dosedanji podpredsednik George Bush, ki je prejel 54 % glasov. Njegov tekmec Michael Dukakis, grškega porekla in predstavnik demokratske stranke, je dobil 46 % glasov. Pač pa so demokrati nadmočno osvojili poslansko zbornico in senat. Novi predsednik, ki namerava ostati zvest Reaganovi liniji, bo nastopil svojo službo 20. januarja 1989.
Madžari so preplavili Avstrijo
Na Madžarskem so imeli 7. novembra državni praznik. Premnogi so ga izrabili za nakupovanje v Avstriji (med državama je že nekaj časa vizum odpravljen). Prišlo je 560 avtobusov in 20.000 osebnih avtomobilov. Madžarski turisti so preplavili Dunaj, Nižjo Avstrijo in Gradiščansko, ob vračanju pa je bila kolona vozil dolga 80 km. Nakupili so vse, kar jim je prišlo pod roke, zlasti televizorje in pralne stroje. Že ob 9. uri je po trgovinah zmanjkalo banan. Naval je bil tako silen, da so morali trgovci zapreti vrata in kupce posamično spuščati v trgovine. V zgodovini socialistične Madžarske je bilo to prvič, da so oblasti tako na široko odprle mejo proti Avstriji. Zgleda, da se novo vodstvo z velikimi koraki odpira zahodnemu svetu.
voditelj Lech Walensa. V omenjeni ladjedelnici je bilo v časih, ko je šlo podjetju najbolje, zaposlenih več kot 12.000 delavcev. V zadnjih letih pa se je proizvodnja vedno bolj zmanjševala in podjetje je postajalo za državo nedonosno. Leta 1979 so v ladjedelnici zgradili 24 ladij, lani pa komaj devet. Postopek likvidacije bo trajal dobro leto, večji del strojev in opreme pa bo država odstopila drugim podjetjem, predvsem sosednji Severni ladjedelnici v Gdansku, ki naj bi sprejela tudi večino odpuščenih delavcev.
■ Od 2. do 4. novembra se je mudila na Poljskem britanska ministrska predsednica Margaret Thatcher. Takoj po prihodu se je srečala s šefom poljske vlade Ra-kowskim in z generalom Jaruzelskim, kasneje pa tudi s kardinalom Glempom in voditeljem »Solidarnosti« Walensom. V Gdansku je -izrekla vso podporo prepovedanemu sindikatu in dejala, da bo poljsko gospodarstvo mogoče rešiti šele potem, ko bo vlada vključila kot sogovornika tudi »Solidarnost«. Rakowski je Thatcherjevo zaprosil, naj bi Vel. Britanija finančno podprla poljsko gospodarstvo, saj znaša poljski zunanji dolg že 39 milijard dolarjev, a ni dobil pritrdilnega odgovora. O tem naj bi se izrekel Mednarodni denarni sklad, ne pa britanska vlada.
■ Sovjetska zveza je sporočila, da zavoljo naraščajoče aktivnosti afganskih gverilcev zlasti v okolici prestolnice Kabula prekinja svoj umik iz Afganistana. Pri tem Moskva obtožuje ZDA in Pakistan, da so zadnje mesece povečali dobavo orožja muslimanskim »teroristom«. Umik celotne sovjetske vojaške odprave, ki je 15. maja letos štela 100.000 mož, bi se moral končati v februarju prihodnjega leta. Do sedaj je bilo odpoklicanih kakih 50.000 mož.
■ Ruski dobitnik Nobelove nagrade za mir fizik Andrej Saharov je izjavil, da je za državo zelo nevarno, da združuje Gorbačov dve glavni funkciji: je poglavar države in obenem vodja partije, kar lahko privede do zlorabe oblasti kot se je to zgodilo pod Brežnjevom. Saharov bo 15. novembra obiskal Washington, kjer mu bodo podelili mirovno nagrado ustanove »Albert Einstein« za zasluge, ki si jih je pridobil pri pospeševanju dialoga med Vzhodom in Zahodom.
■ Izid parlamentarnih volitev 1. nov. v Izraelu ni zadovoljil ne desničarske stranke Likud ne njenih tekmecev laburistov, saj nobena od teh strank ni prejela absolutne večine, ki znaša 61 poslanskih mest. Likud si je zagotovila 40 sedežev, laburisti pa 39. Jeziček na tehtnici so tako postale verske stranke, ki se prištevajo k desnici. Vodja Likuda poljski Jud šamir je odločen z njimi sestaviti novo vlado, kar bi mu dalo večino petih glasov v parlamentu. To pa ne bo lahko, kajti verske stranke ga bodo skušale čim bolj izsiljevati. Še na slabšem pa so laburisti, ki lahko, združeni z vso levico, razpolagajo le s 55 poslanci.
Na duhovnih vajah v Rogaški Slatini 1861, leto dni pred svojo smrtjo, je škof A. M. Slomšek svojim duhovnikom položil na srce naslednje sporočilo in priporočilo:
»Pustite Slovencem dve reči, ki sta nam dragi kakor svetle oči: sveto katoliško vero in materno besedo. Naš materni jezik je varuh vere, saj nas več kakor tisočletna izkušnja uči, da med nami katoliška vera v toliki meri omaguje, kolikor se slovenski rod ponemčuje.
Ljubimo nemščino in se je pridno učimo kakor doslej, toda ne pozabimo, da je slovenščina naša mati, nemščina pa le naša dobra soseda, a ne naša gospa, kateri bi svojo mater "slavo” prodali, kakor je pri nas navada. Svoje dni je nemščina za mizo sedela in še sedi, slovenščina pa za vrati stala in ji služila...
Mi pa, bratje, slovenščino za mizo posadimo in jo počastimo, kakor svojo milo mater s tem, da se bomo radi v slovenski besedi pogovarjali, slovensko besedo povzdigovali na svojih shodih; tako jo bomo spravili na noge, da ji bo v čast njenih sester.
Slovenščina ima veliko prijateljev in tudi zagovornikov med nami, a večji del le v besedi, ne pa v dejanju. Mi smo Slovenci, pa se pogovarjamo nemško; k nam pridejo Slovenci, pa jih nemško pozdra-ljamo, kakor da bi bila slovenščina naša mačeha. Ni mačeha, a mi ravnamo z njo, kakor da smo njeni pastorki.
Ljubimo v prihodnje svojo domovino, ljubimo svojo materno besedo, ne le v besedi, marveč v dejanju in resnici, iz čiste ljubezni do Boga in do svojega roda... Ne pozabite, bratje, na to sporočilo, ki je lahko poslednje sporočilo vašega starega škofa — Slovenca!«
Slovenci po svetu
Prvi Slomškov simpozij v Ameriki
V soboto 17. in v nedeljo 18. septembra letos je bil pri slovenski župniji sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu (Kanada) prvi simpozij o škofu Slomšku na ameriški celini, namenjen vsem Slovencem v Kanadi in ZDA.
V soboto popoldne je postulator Slomškovega procesa odkril pri vhodu v cerkev Goršetov kip škofa Slomška, ki je bil že na razstavi v Rimu in je kopija originala v Sloveniku.
Torontski škof-pomočnik dr. Lojze Ambrožič, pokrovitelj simpozija, je vodil slovesno bogoslužje, med katerim je pridigal vicepostulator dr. Bruno Korošak. Pri sobotni akademiji so nastopali razni pevski zbori in umetniške skupine, ki so predstavile božjega služabnika. Med uradnim kosilom v veliki dvorani z nad 600 udeleženci so spregovorili dr. Lojze Ambrožič, župnik Franc Slobodnik in Slomškov postulator.
Udeleženci so prišli tudi z avtobusi iz Chicaga, Lemonta in Clevelanda. Pri sklepni slovesnosti so poslali telegram s pozdravi hamiltonskemu in mariborskemu škofu ter ljubljanskemu metropolitu.
Iz Slovenije
Zamenjava v ljubljanski nadškofiji
V soboto 5. novembra je sv. oče sprejel odpoved dr. Stanislava Leniča, pomožnega škofa ljubljanskega in generalnega vikarja. Njegovo službo je prevzel pomožni škof Jožef Kvas.
Pok. p. Jakob Žibert SJ
Poročali smo že o smrti p. Jakoba 2i-berta. Toda pater zasluži, da se ga še spomnimo v našem listu.
Rodil se je v Naklem na Gorenjskem. Po študiju in pripravah na duhovniški in redovni poklic je dalj časa opravljal svoje duhovniško in redovniško delo v jezuitskem domu pri Sv. Jožefu v Ljubljani, kjer je urejal tudi »Glasnik presvetega Srca Jezusovega«.
Druga svetovna vojna ga je privedla v Rim, kjer je deloval v jezuitski generalni hiši. Poleg drugih poslov je opravljal vsa dela kot pomočnik slovenskega jezuitskega asistenta pok. p. Antona Prešerna. Skupno z njim je zastopal Slovence v raznih vatikanskih in dragih uradih in pri različnih katoliških dobrodelnih organizacijah, tako pri ameriški dobrodelni konferenci za begunce, v cerkvenih karitativnih odborih za slovenske izseljence in begunce, pri slovenskem socialnem odboru
v Rimu in drugod. Zvesto in vdano je skrbel za slovenske duhovnike, za slovenske študente, za slovenska dekleta, ki so služila v Rimu in dragih italijanskih krajih, za slovenske družine in za druge slovenske izseljence in begunce, ki so prek Italije odhajali v svet.
Marsikateri Slovenec, ki danes srečno živi v svobodnem svetu, se s hvaležnim srcem spominja, kako je v svoji bridki begunski uri prejel od pok. p. Žiberta duhovno in materialno pomoč. Bolan se je vrnil v domovino in tam umrl 17. avgusta letos.
Pesniška zbirka istrskega duhovnika
Pred nedavnim so v Kopra izšle v samostojni zbirki pesmi istrskega duhovnika Alojza Kocjančiča z naslovom »Brum-bole«. To je njegova že druga zbirka, v kateri je zbral skoraj vse svoje pesmi. Čustva, ki izsevajo iz njegovih verzov, so pristen izraz krepke, a obenem rahle duše istrskega človeka.
Naklada, ki so jo tiskali pri založbi Lipa je, kot pravijo, pošla. (c-č).
RAZNO
Cistercijanci so se vrnili na Hrvaško
V nedeljo 23. oktobra se je v romarski cerkvi Marije Bistriške v hrvaškem Zagorju predstavila skupina redovnikov cistercijanov. Prior redovne družine je p. Bruno. Svoj samostan so si uredili v Ja-strebarskem pri Karlovcu. Na hrvaško ozemlje se vračajo cistercijani po 400 letih. V daljni preteklosti so imeli na Hrvaškem številne samostane, pa so se morali umakniti pred Turki. Zasluge za novi samostan ima cistercijanska opatija Wet-tingen-Mehrerau, ki si je zadnja leta močno prizadevala, da tudi na Hrvaškem ponovno zaživi cistercijanski red.
Radodarna športnica
Razveseljivo je, da znajo nekateri športniki sadove svojih zmag deliti s potrebnimi. Tako poročajo časopisi o Jackie Joyner Kersee, ki je iv Seulu dosegla zlato medaljo za zmago v sedmih športnih disciplinah (eptathlon).
Rodila se je v revnem predmestju St. Louisa v ZDA. Za svoje športne dosežke prejme mnogo denarja, a veliko ga potem nameni za revne mlade ljudi iz njenega predmestja. S svojim sponsorjem je napravila pogodbo v korist mladinskega centra Mary Brown. Ko so v tem centra zvedeli za zmago njim tako drage Jackie, so dolgo v noč slavili svojo dobrotnico.
Češkoslovaška ni Kitajska
Praški nadškof kardinal František To-mašek je v pogovoru za Kathpress izjavil, da Cerkev na češkoslovaškem ni v nobenem pogledu »državna«, kar bi rade dosegle oblasti, temveč rimsko katoliška. Češkoslovaška ni Kitajska, »to je treba povsem odkrito povedati — tudi zaradi interesov partije in vlade«. Potrebno je, da glede tega vprašanja spremenita svoje mnenje. Kardinal Tomašek je opozoril še na nekatere primere vmešavanja države v povsem cerkvene zadeve, veseli pa se verskega prebujanja med laiki.
Število italijanskih misijonarjev raste
V misijonskih deželah je trenutno okoli
20.000 italijanskih misijonarjev. Od teh je
19.000 duhovnikov, redovnikov in redovnic, ostali so laiki. V zadnjih desetih letih se je njih število povečalo od 14.000 na sedanjih 20.000. Razveseljivo je, da se v tem obdobju mnoge redovne družine, ki doslej svojih članov niso pošiljale v misijone, spremenile svoja pravila in jih začele pošiljati v Afriko, Latinsko Ameriko in v Azijo.
V Sovjetski zvezi smejo duhovniki obiskovati bolnike
To novico prinaša list »Ogonjok«. Dovoljenje je dosegel patriarh Pimen ob srečanju z generalnim tajnikom partije Gorbačovom. Drugačnega odnosa oblasti do dušnopastirske oskrbe bolnikov so se močno razveselili bolniki, pa tudi mnogi drugi, zlasti družine, ki imajo svojce na zdravljenju v bolnišnicah.
★
Bolečina je grenak napoj, s katerim zdravnik v vas ozdravi vaš bolni jaz. Zaupajte torej zdravniku in v miru in tišini izpijte svoj delež, kajti njegovo roko, čeprav trdo in težko, vodi dobrotna roka Nevidnega. (Kahlil Gibran)
OKNO V DANAŠNJI SVET
Zavrženo očetovstvo
Knjiga o Doberdobu
Cecilijanka 1988
Na letošnji 30. reviji pevskih zborov Cecilij anki, ki bo v deželnem Avditoriju v Gorici v soboto 19. in nedeljo 20. novembra, bo skupno nastopilo 22 zborov iz goriške, tržaške in videmske pokrajine ter iz Slovenije in 'Koroške.
V soboto bodo nastopili: mešani zbor L. Bratuž iz Gorice, ženski zbor Sovodnje, mešani zbor Podgora-Paglavec, vokalna skupina Sovodenjska dekleta, mešani zbor
O.	Župančič iz Štandreža, dekliški zbor Devin, pevska skupina Libertas animi, pevska skupina Števerjan, mešani zbor J. P. Gallus iz Celovca, moški zbor Fantje izpod Grmade in mešani zbor F. B. Sedej iz Števerjana.
V nedeljo so na programu: moški zbor M. Filej iz Gorice, dekliški zbor Alenka ■iz Števerjana, mešani zbor Štandrež, moški zbor Štmaver, mešani zbor Ojstemik iz Ukev, dekliški zbor učiteljišča S. Gregorčič iz Gorice, komorni zbor Nova Gorica, oktet Vrtnica iz Nove Gorice, mešani zbor Rupa-Peč, moški zbor Novega sv. Antona iz Trsta in mešani zbor Hrast iz Doberdoba.
Podgora
Po letih mirovanja je PD Podgora spet začelo z rednim delovanjem. Novi odbor društva sestavljajo v glavnem mladi, ki želijo ohraniti in širiti kulturno življenje v tej vasi in že pripravljajo vrsto prireditev.
Pod vodstvom Sabine Antoni in Kristine Kovic se osnovnošolci in nižješolci zbirajo vsak četrtek ob 18. uri in v soboto ob 14. uri v župnijski dvorani, kjer skupno preživljajo prijetne ure v družbi sovrstnikov. Vadijo petje, recitacije, pripravljajo prireditve in skupaj igrajo. • Vabimo vse otroke, ki še ne zahajajo v našo skupinico, naj pridejo, lepo jih bomo sprejeli.
Otroci se pripravljajo na miklavževanje, ki bo 5. decembra v župnijski dvorani; 8. decembra pa bodo nastopili na Mali Ceci-lijanki v Katoliškem domu.
Cerkveni mešani zbor in moški zbor
Slovenska zamejska skavtska organizacija (SZSO) ima za cilj duhovno in telesno rast članov v skladne osebnosti, odgovorne člane družbe, zavedne Slovence, dosledne katoličane, poštene državljane in zveste pripadnike skavtske organizacije. Pri tem se ravna po Baden Powellovi metodi združevanja mladine, ki temelji na vzgoji in samovzgoji, globokem verskem življenju, dejavni ljubezni do bližnjega, v spoštovanju narave in življenju na prostem, krepitvi telesnih in duševnih sposobnosti in delovanju po skupinah znotraj treh starostnih vej (volčiči-veverice, izvidniki-vodnice, roverji-popotnice).
Tako se glasi 3. člen temeljnih pravil SZSO, v katerega duhu je potekal zadnji občni zbor 8. in 9. oktobra v koči sv. Jožefa v žabnicah. Prvi dan je 20 voditeljev z Goriškega razmišljalo o poslanstvu, ki ga imajo v tej vzgojni organizaciji in v družbi. Po globljih analizah so prišli do zaključka, da kažejo premalo odgovornosti za svoje funkcije. Drugi dan pa so poleg tehničnih formalnosti poslušali poročila načelnika, tajnika, blagajnika ter predstavnikov treh starostnih vej. Nadalje je bilo govora o programu letošnje sezone, po katerem bodo deležni posebne pozornosti tudi voditelji in njih funkcije. Or-
Paglavec bosta združeno nastopila na Ce-cilijanki ter na reviji Primorska poje.
Kulturne in druge prireditve v novembru:
V četrtek 10. novembra ob 19. uri večer z dr. Danilom Čotarjem ob predavanju z diapozitivi »Nekaj strani iz knjige narave«. Predavanje je namenjeno tudi otrokom.
V petek 18. novembra ob 20. uri bo z nami pediater dr. Mirko Špacapan, ki bo odgovarjal na vprašanja na temo »Naše zdravje. Kako ohraniti zdravje. Kako preprečiti bolezni. Kako se zdraviti. Bolezni otroka. Higiena«. (Vabljeni so tudi vaščani italijanskega jezika, ker bo predavanje po potrebi dvojezično.)
V torek 22. novembra ob 20. uri bo recital pesmi bivšega podgorskega župnika Mirka Mazore. O pesniku Mazori bo govoril dr. Kazimir Humar.
Novi odbor PD Podgora sestavljajo Sabina Antoni, predsednica; Majda Juretič, podpredsednica; Lidija Jarc, tajnica in zapisnikarka; Milena Vogrič, gospodar; Kristina Kovic, blagajničarka; Sergio Marini in župnik Mauro Belletti, svetovalca.
PODPIRAJTE »KATOLIŠKI GLAS«! DARUJTE V NJEGOV TISKOVNI SKLAD!
Dan varčevanja
Ob vsakoletnem Dnevu varčevanja 31. oktobra so predstavniki slovenskih denarnih zavodov na Tržaškem razdelili med slovenske dijake več hranilnih knjižic. Med kratko slovesnostjo so spregovorili predsednik openske hranilnice Pavel Milič, predstavnik TKB dr. Mezgec in podpredsednik nabrežinske posojilnice Danilo Lupine.
Podobno nagrajevanje je bilo tudi na Goriškem, kjer so hranilne knjižice podelili slovenski denarni zavodi z Goriškega, tj. Kmečka banka ter posojilnici iz Doberdoba in Sovodenj.
ganizirali bodo namreč razne izpopolnjevalne tečaje in se duhovno poglobili.
V nedeljo 16. oktobra so se skavti prvega stega (Gorica, Števerjan, Štandrež, Podgora) po enourni hoji po mestnih ulicah in okolici zbrali v pevmskem gozdu, čemur je sledilo slovesno prestopanje članov v različne starostne veje. Po obredu so šli v Katoliški dom, kjer so si ogledali diapozitive o skavtskem življenju. Veseli dan so končali s Pesmijo slovesa in poslušanjem ansambla »Drava«, ki je v okviru Koroških dnevov gostoval v Gorici.
Dne 31. oktobra smo se spomnili rajnih skavtov. Letos smo se s kolesi peljali v Mošo, kjer je bila maša za umrlega skavta Jožeka Bertolinija.
Skavtska vzgoja ni enostranska, kot je vzgoja v drugih organizacijah, temveč zajema otrokovo oz. mladostnikovo osebnost v celoti. Njen namen je pomagati posamezniku, da zraste v slovenskega vernega človeka. Družba potrebuje zrelih in aktivnih ljudi, ki se znajdejo v vsakem položaju. Skavtizem- gradi v tej smeri. Zaradi teh ciljev in dolgoletnih pozitivnih izkušenj vabimo starše, da vključijo svoje otroke v skavtsko organizacijo.
Delavni Medved
8. aprila 1908 je bila v Doberdobu ustanovljena Kmečko obrtna hranilnica Doberdob. Težko življenje, ki je tedaj vladalo po slovenskih vaseh, je odražalo zasužnjenega človeka, ki se nikakor ni mogel otresti zatiralne sile tedanjih bogatašev. Toda trdna volja in zdrav duh, prežeta z načrti tedanjih socialnih delavcev kot so bili v Nemčiji Raiffeisen, tu pri nas A. Gregorčič in na Laškem msgr. Faidutti, sta pripomogla, da se je skupina treznih in izobraženih ljudi opogumila in ustanovila Kmečko obrtno hranilnico. Njen prvi predsednik Andrej Gergolet je bil kmet, njen.prvi tajnik Josip Brezigar pa vaški učitelj.
Prepričanost domačinov o koristnosti take ustanove je pripomogla, da se je posojilnica uspešno razvijala vse tja do prve svetovne vojne, ki je najhuje divjala prav na kraški planoti. Toda niti vojna vihra ni uničila Hranilnice, ki se je uspešno razvijala po nakazani poti tudi po vojni in to ob prostovoljnem delu svojih pobudnikov.
Na obzorju pa so se prikazale še hujše težave. Z vso nasilnostjo se je pojavil fašizem, ki ni prizanesel v nobeni stvari slovenskemu življu. Toda Hranilnica je ostala živa. Njeni upravniki so se zavedali izredne važnosti, ki jo je imela ustanova za vaško skupnost, zato so osebno, z lastnim imetjem jamčili za njeno redno in
Sovodnje
Sovodenjska občinska uprava že vrsto let za praznik Vseh svetih počasti skupno s kulturno-prosvetnimi in športnimi društvi ter z borčevskimi organizacijami spomin padlih za svobodo slovenskega naroda s polaganjem vencev pred spomeniki, njim posvečenimi. Vedno pri tem sodeluje tudi krajevna sekcija SSk Sovodnje. Počastitev obstoji v tem, da se padle počasti z enominutnim molkom, krajevni zbor pa zapoje primerno pesem.
Letos se je pričelo s polaganjem vencev v Gabrjah, kjer je pel moški zbor Skala pod vodstvom Rozine Konjedic. V Sovod-njah so pela Sovodenjska dekleta {Sonja Pelicon), na Peči moški zbor Rupa-Peč (Nadja Kovic), na Vrhu pa moški zbor KD Danica (Mario Vižintin). Predstavniki jugoslovanskega konzulata so svoje vence položili v slovenskih občinah dan prej.
Sekcija SSk se po sklepu iz leta 1980 vsako leto od tedaj pokloni vsem tistim, ki so trpeli in umrli po raznih taboriščih ali padli na terenu, krivi samo tega, da so izpričali pripadnost slovenskemu narodu. SSk nadaljuje svoje delo v duhu padlih in si prizadeva za ohranitev slovenske prisotnosti v teh krajih, ki je vse bolj ogrožena. Toda ogrožajo jo ne le nacionalistični nestrpneži večinskega naroda, temveč tudi brezbrižnost tkim. prijateljskih »naprednih« sil, katerim je slovenska navzočnost vedno bolj nadležna. Polaganje vencev pred spominskimi obeležji ne sme biti le spomin na naše padle, temveč tudi obveza, da bomo boj za naše narodne pravice nadaljevali do zmagovitega konca in s tem tudi njihovo žrtev dokončno ovrednotili. - Remo Devetak
Svečana proslava 80-letnice Kmečko obrtne hranilnice v Doberdobu
V doberdobskem občinskem parku, pod velikim šotorom, ki ga bodo postavili nalašč za to priložnost, bo v soboto 12. novembra ob 15.30 proslava 80-letnice delovanja Kmečko obrtne hranilnice.
Na tej svečanosti bodo počastili vse, ki so prispevali ter še prispevajo za to, da se domači kreditni zavod uspešno razvija.
Uvodoma bosta nastopila domača godba na pihala Kras in pevska zbora Jezero in Hrast. Sledili bodo slavnostni govor predsednika posojilnice Andreja Gergoleta ter pozdravi gostov, saj je odbor posojilnice za to priložnost povabil v Doberdob zastopnike drugih posojilnic ter bančnih zavodov v deželi ter izvoljene predstavnike vsega okoliša.
Za tem bo predstavitev zbornika »Doberdob včeraj in danes«. Predstavila ga bosta prof. Jože Pirjevec in časnikar M. Waltritsch, ki je zbornik uredil. V njem so prispevki dvanajstih piscev, ki so preučili doberdobsko preteklost in sedanjost. V njem so spisi o posojilnici in gospodarskem položaju, o zgodovinskem razvoju kraja, o cerkvah, šolah, raznih društvih, dalje še spisi o ledinskih imenih ter o vodah in geologiji kraškega področja.
Sledila bo predstavitev likovnih del Re Moreua z naslovom Kras, nakar bodo najbolj zaslužne člane posojilnice nagradili. Odbor posojilnice pa je pripravil tudi prosto zabavo za člane, ki se bo pričela po uradnem delu svečanosti.
nemoteno poslovanje. Težave pa so se večale, saj je tudi našo deželo zajela druga svetovna vojna, med katero so sedež Hranilnice prenesli v Ronke. Zaupanje in vera v njeno koristnost pa nista omagali in po vojni so nove moči nadomestile starejše ter omogočile njeno redno delovanje.
Pomembno za to obdobje je bilo, da so se upravniki zavedali važne vloge, ki jo je Hranilnica imela v okviru obnove domačega gospodarstva. Poslovanje je še vedno slonelo na prostovoljnem delu in zato se moramo prav tem zaslužnim ljudem zahvaliti, da je posojilnica začela celodnev-
S TRŽAŠKEGA
Sv. maša za umrle duhovnike
Slovenski tržaški duhovniki se zbirajo vsako prvo sredo v mesecu k duhovni obnovi v kapeli Marijinega doma v ul. Ri-sorta. Duhovni obnovi sledi pastoralni razgovor. Vsako leto pa je pri duhovni obnovi v novembru tud somaševanje vseh duhovnikov za umrle sobrate. Letos je bilo v sredo 9. novembra.
Nova knjiga Egidija Vrša ja
Pred kratkim je pri založbi Italo Svevo v Trstu izšla nova knjiga dr. Egidija Vrša j a »II nuovo ordine eponomico mondia-le e la sfida del 1992« (Novi svetovni gospodarski položaj in izziv leta 1992). Knjigo so predstavili v prostorih agencije An-sa. Na predstavitvi sta govorila časnikarja Elleri in dr. Drago Legiša.
Bivši dolgoletni časnikar pri radiu Trst A dr. Egidij Vrša j je doslej napisal že štiri knjige, ki obravnavajo gospodarska vprašanja.
Zborovski koncert
Goriško zborovsko združenje C. A. Se-ghizzi, združenje USCI iz naše dežele ter deželna ustanova za turistični razvoj so pod pokroviteljstvom Dežele, tržaške pokrajine in tržaške občine organizirali v prostorih Pomorske postaje v Trstu zborovski koncert z naslovom »Corovivo«. Nastopilo je osem zborov iz naše dežele, med katerimi je bil tudi dekliški zbor Glasbene matice iz Trsta. Koncertu je sledilo nagrajevanje. Med tremi nagrajenimi zbori za najboljšo izvedbo je tudi dekliški zbor Glasbene matice, 'ki ga vodi Stojan Kuret.
Deželno vodstvo SZSO
Prva seja. V četrtek 20. oktobra se je v Jamljah zbralo deželno vodstvo Slovenske zamejske skavtske organizacije. Člani vodstva so najprej preverili opravljeno delo, predvsem potek letošnjih taborov in pokrajinskih občnih zborov. Sledile so volitve novega predsednika. Mesto Maura Lebana je prevzela Bruna Ciani, deželni tajnik pa bo v prihodnjem letu Matjaž Terčič.
Sledilo je načrtovanje skupnih pobud. Govor je bil o vzgoji voditeljev in o drugih specifičnih pobudah na deželni ravni. Vodstvo je sklenilo, da pristopi k Odboru za varstvo človekovih pravic, ki .ima sedež v Trstu in s tem v zvezi sprejelo naslednjo resolucijo:
Deželno vodstvo SZSO je na svoji prvi letošnji redni seji v Jamljah 20. okt. letos razpravljalo tudi o sedanjem slovenskem trenutku. S posebno pozornostjo so se prisotni zaustavili pri zaskrbljujočem dogajanju v Sloveniji, predvsem pri dogodkih okrog procesa štirih in ajere Bogataj. Prav zato je enoglasno sprejelo sklep, da pristopi k Odboru za varstvo človekovih pravic in s tem izrazi svojo solidarnost vsem, ki se v matični domovini borijo za osnovne človekove pravice, in vsem, ki skušajo ustvariti ozračje iskrenega dialoga v duhu resnice in v medsebojnem spoštovanju in sprejemanju v razlikah.
Bralci pišejo
Gonja zoper grofa Tolstoja
Naš naročnik P. Z. iz Londona nam piše: V britanskem tisku so se pojavili števil-
no delovati z dvema uslužbencema 1. oktobra 1979.
Tako lahko praznujemo z velikim zadovoljstvom in ponosom 80. obletnico in se ob tej priložnosti spomnimo s hvaležnostjo tistih, ki so pripomogli k njeni ustanovitvi in njenemu nepretrganemu delovanju.
V zvezi s to obletnico je upravni svet sklenil objaviti kratek pregled te preteklosti. Zavzel se je za raziskavo o Doberdobu in njeni okolici. Sad tega sklepa je prav knjiga »Doberdob včeraj in danes«. Za njen izid se moramo zahvaliti prav vsem sodelavcem za njihovo požrtvovalnost in strokovno izkušenost, saj so na tak način posegli daleč v preteklost in osvetlili zgodovinsko, kulturno, ekonomsko in športno plat vasi in naših ljudi.
ni članki, katerih namen je ovreči trditve grofa Nikolaja Tolstoja o odgovornosti sedaj že mrtvega konservativnega politika Harolda MacMillana za izročitev vojakov in beguncev Stalinu in Titu.
Očitno britanska javnost kar ne more sprejeti dejstva, da je prav ta angleški politik omogočil zločinsko izročitev Kozakov, Slovencev in Hrvatov komunističnim režimom maja in junija leta 1945, kar je Tolstoj v knjigi »Minister in pokol« pogumno obelodanil.
List »Evening Standard« z zadovoljstvom ugotavlja, da je Brigadier Cowgill nedavno prišel na sodni razpravi do zaključka, da MacMillan sploh ni kriv za odlok izročanja 75.000 Kozakov in Jugoslovanov, ki se je končalo z nasilno smrtjo.
Ko je bila ta razsodba objavljena, Tolstoj nanjo ni mogel takoj odgovoriti, ker je prav tedaj odpotoval v Čile, kjer je imel razna predavanja. Vendar pa, kot piše omenjeni list, Tolstoja razsodba ni posebno prizadela. Se pred svojim odhodom je dejal, da ima na voljo še druge dokaze, za katere Cowgill sploh ne ve.
Kar pa najbolj preseneti pri tej polemiki s Tolstojem je spoznanje, da je Britancem bolj na tem, da operejo svojega državnika vsake krivde kot pa da priznajo nasilno vračanje nemočnih in razoroženih oseb iz Vetrinja in Pliberka na Koroškem in temu sledeče množične poboje v Kočevskem Rogu. še vedno smo za angleško javnost ljudje brez pomena in še vedno zaman čakamo na odkrito »mea culpa, mea maxima culpa«.
Kamenčki
Skupni kulturni prostor?
Slovenci imamo težko usodo živeti v štirih različnih državah. Ostaja nam v glavnem kulturna povezava, ki nam omogoča ohranjati našo skupno slovensko zavest. Zadnja leta je v domovini ta način povezave bil poudarjen po kulturnikih, posebno znan je bil v tem pogledu pokojni publicist Bojan Štih.
Režim se je rad ali nerad vključil v to gibanje. Na žalost pa vztraja na tem, da mora tudi ta možnost povezave vseh Slovencev služiti samo njemu. In to danes, ko se krčevito išče neko bolj odprto, svobodnejšo alternativo kot odgovor vsesplošni krizi.
Zadnji tak primer se je dogodil letos oktobra v Argentini. Kot vemo, so naši Argentinci ustvarili čudo slovenske zavednosti: sedem slovenskih domov, časopisje, slovenske šole s prek 600 učenci. Mladina še danes govori sprejemljivo slovenščino.
Za letošnji oktober je Slovenska izseljenska matica pripravila koncert »Ribniškega okteta« v Buenos Airesu. Naši rojaki, željni slovenskega petja, so jih povabili v enega svojih domov, Ko je že zgledalo, da bo led prebit in vzpostavljen stik naših ideoloških izseljencev z matično domovino, je zadnji hip prišla prepoved iz Slovenije. Ne samo to: članom okteta so izrecno prepovedali prisostvovati predstavi »Miklove Zale« v slovenskem domu v San Justu. Diktatu partije se ni upal upreti nihče!
Le kje je tako opevana liberalizacija naše Slovenije? Slovenska izseljenska matica, ki je vodila Ribniški oktet, pa se je zopet izkazala kot podaljšana roka partije.
P. U.
Goriški skavti v novi sezoni
Skavti in skavtinje I. stega v lanski sezoni
Hvaležnica 1988
V nedeljo 13. novembra ob 16.30 bo skupno slovesno praznovanje v letu priprave na ljudski misijon za vse tržaške Slovence v stolnici sv. Justa.
Mašno srečanje bo vodil škof L. Bellomi.
Širite „Katoliški glas**
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA
CECILIJ ANK A >88
30. REVIJA GORIŠKIH PEVSKIH ZBOROV
ob sodelovanju zborov iz Furlanije-Julijske Benečije, Slovenije in Koroške bo v Gorici v deželnem Avditoriju
V SOBOTO, 19. novembra ob 20.30
V NEDELJO. 20. novembra ob 16. uri.
KMEČKO-OBRTNA HRANILNICA - DOBERDOB
Proslava 80-letnice ustanovitve
Sobota 12. novembra ob 15.30 v Občinskem parku v Doberdobu.
Na voljo cenjenim strankam z vsemi bančnimi uslugami.
Pastoralni načrt goričke nadškofije 1988 „Občestvenost in občestvo"
V navado je prišlo, da se delajo »načrti« in programi. To se dogaja na raznih ravneh in za vsakovrstne dejavnosti. Država ima svoje gospodarske načrte ali plane. V Italiji je takšen vsakoletni načrt »finančni zakon«, ki določa, koliko bo država v prihodnjem letu dobila z davki in drugimi dohodki in kako bo zbrani denar porabila.
Podobno je tudi italijanska Cerkev začela pripravljati svoje pastoralne načrte. In to že nekaj let. Tem okvirnim načrtom se skušajo prilagoditi posamezne škofije v svojih škofijskih pastoralnih načrtih.
Tako je tudi goriška nadškofija izdelala svoj pastoralni načrt za liturgično leto 1988-/89. Vsebina je povzeta v naslovu »Občestvo in občestvenost«. Nadškof Bom-marco je v posebnem pastoralnem pismu ta načrt nekoliko razložil oz. nakazal nekaj ciljev, ki naj bi jih v prihodnjih mesecih izpeljali v župnijah in v celotni škofiji. V pismu pravi: »Skupni imenovalec predlogov, ki jih to pastoralno pismo in pastoralni načrt vsebujeta, je krščanska duhovnost.
Značilno za krščansko duhovnost je, da je po eni strani globoko zasidrana v verskem izkustvu, ki izhaja iz bivanjske pripadnosti Kristusovi Cerkvi, po drugi strani pa, da je odprta prizadevanju za rast takšnega človeškega občestva, ki naj mu bodo življenjsko vodilo občestvenost, vzajemnost, mir, pravica, resnica.«
Z goriške pokrajinske uprave
Na svojem zadnjem zasedanju je gori-ški pokrajinski svet imenoval predsednike notranjih komisij. Predsednik komisije za javna dela, prevoze in splošna vpra-
KMEČKA BANKA se vedno bolj uveljavlja kot ena vodilnih bančnih ustanov na Goriškem. Prav v teh dneh je v teku pobuda »Varna pokojnina«. Ta ponudba predstavlja novost v storitvah, ki jih denarni zavodi nudijo svojim strankam.
Možnost razpolaganja s pokojnino takoj Ob dnevu izplačila, brez nepotrebnega čakanja v vrstah pred poštnim okencem in brez morebitnih zakasnitev v izplačilih je najvidnejša prednost nove pobude »Varna pokojnina«, ki si jo je KMEČKA BANKA zamislila posebej za upokojence.
Poleg številnih ugodnosti bančne narave omogoča »Vama pokojnina« tudi brezplačno zavarovanje.
Na sedežu KMEČKE BANKE, na Verdi-
šanja je Alberto Bergamin (DC), za gospodarsko komisijo Giino Saccavini (PSI), za Kulturno komisijo (Devetak Aleksandra (PCI) in Marilisa Bombi (DC) za komisijo za osebje in socialna vprašanja.
Na .isti seji je bila izvoljena komisija, ki bo izrazila mnenje o prispevkih za kulturno delovanje na podlagi deželnega zakona št. 68. Za ZSKP je bila imenovana prof. M. Ceščut, za ZSKD Rudi Pavšič. Ostali člani so dr. Vecchiet, dr. Masau, prof. Sgubin, Scaramuzza, prof. Tassin, Villani, dr. Bemes. Vsi ti se bodo pridružili članom komisije za kulturo. Komisija se sestane pod predsedstvom odbornika za kulturo.
Štandrež
1.	novembra so se v Štandrežu spomnili vojnih žrtev in se jim poklonili s proslavo po prvi maši-na glavnem trgu. Člani PD štandrež so položili venec ob plošči na župnijski dvorani, domači mladinski zbor je zapel nekaj žalostink, župnik msgr. Žorž pa se je z molitvijo spomnil žrtev vojnega nasilja, štandreške skavtinje in skavti so ponesli tudi venec na domače pokopališče, kjer je v popoldanskih urah pel mešani zbor.
V dopoldanskih urah je bila tudi proslava ob spomeniku na trgu, kjer so sodelovali člani društva O. Zupančič in Anpi.
Poroka
Bivša aktivna člana slovenskih goričkih skavtov Andrej in Ana sta v soboto 29. oktobra stopila na skupno življenjsko pot. Skavtinje in skavti iz Gorice jima želijo, da bi ju Bog še dolgo ohranil pri zdravju ter v medsebojnem razumevanju in spoštovanju.
jevem korzu v Gorici, lahko zainteresirani odprejo tekoči račun, na katerega bo pokojnina akreditirana že prvi dan izplačila. Položena vsota bo od istega dne tudi deležna obresti, ki bodo potem izplačane dvakrat letno in sicer 30. junija in 31. decembra.
Ugodnosti, ki jih ponuja ta nova bančna storitev, pa je še veliko. Z »Varno pokojnino« nudi banka tudi brezplačno čekovno knjižico ter izkaznici Carta Assegni in Bancomat. Slednja omogoča dvig določene vsote denarja tudi v urah, ko je banka zaprta ter ob sobotah in nedeljah.
Uporabniki »Vame pokojnine« bodo dobili tudi brezplačni trimesečni izvleček stanja tekočega računa in posluževali se bodo lahko strokovnih nasvetov posebne-
Miting katoliških tednikov
V Benetkah bo od 24. do 26. novembra miting katoliških tednikov dežel Alpe-Adria ter Trge-Alp. Te skupnosti obsegajo dežele Furlanijo-Julijsko krajino, Veneto, Tridentinsko, Lombardijo ter sosedne dežele Avstrije, Nemčije, Švice, Jugoslavije in Madžarske. Gre za 18 dežel v šestih državah.
Namen srečanja je predvsem osvetliti, kako katoliški tedniki, vsak v svojih razmerah, odražajo svojstvene kulturne vrednote ter kako prispevajo k njih razvoju. Poleg tega gre tudi za dialog med katoliškimi in laičnimi dejavniki.
Na miting je povabljenih približno sto delegatov, med njimi štirje iz Slovenije in eden od Katoliškega glasa.
Začetek del bo v četrtek ob 17. uri, zaključek pa s somaševanjem v baziliki sv. Marka v soboto ob 8. uri. Somaševanje bo vodil beneški kardinal Ce. Zborovanju bo predsedoval duhovnik Duilio Corgnali, odgovorni urednik videmskega tednika »La Vita Cattolica«, ki je tudi predsednik pripravljalnega odbora.
Šport
Odbojka
Moška C1 liga. V drugem kolu moške C1 lige so odbojkarji goriške 01ympie počivali zaradi odstopa od prvenstva ekipe Astori Prixitalia iz Trevisa.
Prvenstvo se je za slovenske fante kar dobro začelo. Ekipa Badie, ki je igrala v prvem kolu z 0!yntpio, je tudi v drugem kolu klonila, tokrat s tržaškim CUS-om. Bassano, ki bo gostoval 01ympijce v sobotnem kolu, je že drugič zapored zmagal. Nova Gens, s katero bo imela 01ym-pia v četrtem kolu domači krstni nastop, je po zmagi v prvem kolu s Cessaltom tokrat izgubila z Vivilom,
Glede na rezultate in raven igre, ki so jo pokazale prihodnje nasprotnice goričkega društva, si lahko obetamo še kakšen lep uspeh naših fantov.
V prihodnjem kolu bo 01ympia igrala v Bassanu, ki je po kakovosti dostopen našim odbojkarjem, od katerih pričakujemo pozitiven uspeh, ki bi bil toliko bolj pomemben zavoljo igre v gosteh.
Lestvica: CUS Trst, Ferr. Ali. in Bassano 4, Flebus, Vi vil, Nova Gens in 01ym-pia (ki pa ima tekmo manj) 2; Cessalto, S. Giustina, Badia in Petrarca nič točk.
★
ŠZ 01ympia obvešča, da bo v soboto 12. nov. na voljo avtobus za tekmo v Bassanu del Grappa. Odhod ob 15.45 izpred Katoliškega doma. Vpis pri podjetju Terpin, tel. 32321 (vprašati po Andreju Terpinu).
Abonmaji vseh domačih tekem 01ympie so naprodaj v Gorici v Katoliški knjigarni ter v trgovinah podjetja Terpin in Kosič K 2.
ga urada za finančne naložbe. Deležni bodo brezplačnega zavarovanja, ki omogoča podvojitev zneska na tekočem računu ali brisanje primanjkljaja v primeru invalidnosti ali smrti in sicer v višini od enega do petdeset milijonov lir.
Upokojencem, ki se bodo poslužili storitve »Varna pokojnina«, nudi goriški slovenski denarni zavod osebna posojila za vsako potrebo po izredno ugodnih pogojih. KMEČKA BANKA bo lahko direktno plačevala razne račune (voda, plin, elektrika, telefon, najemnina itd.), ne da bi za te usluge zahtevala dodatno plačilo.
S svojo ponudbo »Varna pokojnina« nudi KMEČKA BANKA vsem lastnikom tekočih računov, poleg že omenjenega, še dodatno brezplačno zdravstveno zavarovanje (v sodelovanju z agencijo iz Codroipa zavarovalne družbe La Previdente), ki predvideva izplačilo odškodnine v primeru sprejema v bolnišnico zaradi bolezni ali nezgode. Zavarovanje se nanaša na bivanje tako v javnih kakor v zasebnih zdravstvenih zavodih, velja bodisi v Italiji kakor v tujini, in sicer za osebe do 80. leta starosti. Odškodnina znaša dnevno 20.000 lir in velja od 6. do stotega dneva bivanja v zdravstvenem inštitutu.
Podrobnejše informacije o »Vami pokojnini« lahko dobite na sedežu banke same. S to pobudo KMEČKA BANKA, ki je prisotna na goriškem tržišču skoraj 80 let, še enkrat dokazuje svojo prožnost, daljnovidnost in razgledanost. To so značilnosti, s katerimi je KMEČKA BANKA v zadnjih letih dosegla take poslovne uspehe, da je danes po važnosti drugi denarni zavod v našem mestu.
DAROVI
Za Katoliški glas: Boris Tomažič 15.000; N. N. 15.000; N. N. 15.000 lir.
Za obnovitev cerkve v Sovodnjah: N. N,. Sovodnje 100.000 lir.
Za tiskovni sklad Katol. glasa: Vinko Levstik, Gorica namesto cvetja in sveč v spomin na vse žrtve komunizma 100.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Opčinah: Delka Ferluga v spomin na mamo 50.000; Marija Kristina Podobnik v spomin na svojce, zlasti starše 100.000; Leopolda Guštin 30.000; Dora Koron-Gulič 50.000; dr. Drago Gantar v spomin na ženo Heleno in ob krstu vnukinje Martine 500.000; družina Kljun za popravilo orgel 50.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Banah: Marija Ban v spomin svojih pokojnih za ogre--vanje cerkve 20.000; Roza Renar v spomin na svoje pokojne 15.000 lir.
Za popravilo cerkve v Ricmanjih: duhovnik Lino Cocci 150.000; druž. Kralj-Dobrila, Log ob krstu malega Samuela 100.000; S. A., Trst 20.000; N. B„ Trst
100.000	lir.
Za kapelo sv. Leopolda pri Domju: N.
N., Trst 30.000; N. N., Trst 20.000; N. N., Trst v spomin pok. Nikota Černigoja iz Francije 40.000; Amelija in Leopold Pan-gos v spomin na pok. starše 20.000 lir.
Za Vincencijevo konferenco: namesto cvetja na grob Pepija OzJbiča darujejo prijatelji, znanci, pevski zbor in verniki Sv. Vincencija v Trstu 200.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
U
OBVESTILA
PD Štandrež priredi v soboto 12. novembra tradicionalno martinovanje z ajdovo polento in drugimi dobrotami ter predvajanjem diapozitivov o raznih dogodkih v Štandrežu v zadnjem letu.
V Kult. domu v Gorici razstavlja svoja dela akademski slikar Andrej Jemec iz Ljubljane. Razstava bo odprta do vključno 28. novembra.
ACM - Gorica vabi k maši za vse pokojne člane in prijatelje, ki bo v ponedeljek 14. nov. ob 16. uri v Zavodu sv. Družine v Gorici.
V domu Jakoba Ukmarja v Skednju bo
v soboto 12. novembra veselo martinovanje. Igral bo ansambel iz Postojne. Začetek ob 20. uri.
V mali dvorani Kult. doma, ul. Petro-nio 4 v Trstu, bo predaval beograjski nadškof in metropolit dr. Franc Perko o temi: Ali krščanstvo izumira?
V cerkvi Marije Velike (Maria Maggiore) v Trstu bo v četrtek 17. novembra ob 15.30 v okviru osmine na praznik Matere božje zdravja maša za slovenske vernike. Sam praznik Matere božje zdravja bo v ponedeljek 21. nov. Maša za slovenske vernike bo ob 16. uri.
Msgr. Maksimilijan Jezernik, rektor Slo-venika v Rimu, bo v nedeljo 20. nov. v cerkvi v Rojanu ob 9. uri daroval sv. mašo s prenosom po radiu.
V Kult. domu v Trstu uprizori ljubljanska Drama z organizaciji SSG Turrinijevo igro »Trg v Benetkah« v petek 11. nov. ob
20.30 za red A in D, v soboto 12. nov. ob
20.30 za red B, E in F, v nedeljo 13. nov. ob 16. uri za red C in G.
SSG iz Trsta nastopi z igro »Galantni pogovori« Franca Brusatija v Kult. domu v Trstu v sredo 16. nov. ob 16. uri red H in v četrtek 17. nov. ob 16. uri red I.
Slovenski kulturni klub (SKK) v Trstu, ul. Donizetti 3/1 vabi člane in prijatelje vseh starosti na srečanje z uredniškim odborom revije »Mladina«, ki bo to soboto 12. nov. ob 18.30 v klubskih prostorih. Izkoristite to izredno priložnost, saj so taka srečanja nekaj enkratnega.
IMM
Spored od 13. do 19. novembra 1988
Nedelja: 8.30 Kmetijski tednik. 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slov. tiska v Italiji. 10j15 Mia. dinski oder: »Pravljica o škratu veseljaku«. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 14,10 M. Uršič: »Dogodivščine...« 14.50 Šport in glasba.
Ponedeljek: 8.10 Spomini na Alberta Rejca. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.00 O ljubezni v književnosti. 12.40 Tržaški mešani zbor. 13.20 Gospodarska problematika. 15.00 Cervantes: Don Kihot. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Cembalistka Barbara Petruoci. 18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 8.10 Svet Boga - Bog sveta. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.40 Mešani zbor Sv. Jernej z Opčin. 13.20 Od Milj do Devina. 14.10 Otroški kotiček. 14.30 Iz Benečije. 15.00 Cervantes: Don Kihot. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Kvintet Aeolus.
18.00 M. Uršič: »Dogodivščine...«
Sreda: 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.00 Zdravniška posvetovalnica.
12.40 Ženski zbor Repentabor. 13.20 Na goriškem valu. 15.00 Cervantes: Don Kihot.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Kvintet Aeolus. 18.00 Spomini na leto 1968.
Četrtek: 8.10 Svet Boga - Bog sveta. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.00 Debelost in akupunktura. 12.00 Cerkveni zbor iz Sv. Križa pri Trstu. 13.20 Nediški zvon. 14.10 Dvignjena zavesa. 15.00 Cervantes: Don Kihot. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 APZ F. Prešeren iz Kranja. 18.00 Iz arhiva Ciril-Metodove šole v Trstu ob stoletnici ustanovitve.
Petek: 8.10 Pogled v restavratorsko delavnico. 10.10 Koncertni in operni spored.
12.40 Zbor Fantje izpod Grmade. 13.20 Od Milj do Devina. 14.10 Otroški kotiček. 14.30 Goriški razgledi. 15.00 Cervantes: Don Kihot. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Pianist Bojan Gorišek. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.00 Koncert za srce in orkester. 12.40 Dekliški zbor Slovenski šopek iz Mačkolj. 14.10 Glasnik Kanalske doline. 15.00 Drugi program. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Pianistka Klavdija Sedmak. 18.00 Garcia Lorca: »Krvava svatba«.
KATOLIŠKI CLAS list za Kritične bralce
DAROVI
Za Slov. dobrodelno društvo v Trstu:
Ljubka Šorli, Gorica 100.000 lir.
Za popravilo cerkve v Ospu: Vodopivec Justi 100.000; Marija Smotlak 10.000; Marija Barut 10.000; Dalka Smotlak 25.000; vdova Francka v spomin na moža Izidorja 20.000; sestrične in bratranec namesto cvetja na grob Bazilija Smotlaka 310.000 lir.
Za slovenske misijonarje: Božena Terčon v spomin pok. Karlota Verrija iz Nabrežine 25.000 lir.
Za bogoslovce v misijonih: Ana Trobec v spomin na moža Marija ob drugi obletnici smrti 100.000 lir.
Za misijon p. V. Kosa SJ: Jelka Daneu-Cvelbar v spomin na Mitja Čuk in mamo Drago 20.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 19 % IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Odbor goriških staršev prireja
MARTINOVANJE
(večerja, glasba... in presenečenje)
v soboto 12. novembra ob 20.30
v mali dvorani Katoliškega doma Vstop samo z vabili, ki so na voljo v Katoliški knjigarni.
V cerkvi na Jazbinah bo v soboto 12. novembra ob 20. uri PRESTOP NOVINCEV ROVERJEV IN POPOTNIC V KLAN
Po obredu bo krajši program. Vabljeni starejši skavti in skavtinje.
SZSO-SGS, Veja R-P
libreria cattolica katoliška knjigarna
Piazza della Vittoria - Travnik, 25 GORIZIA ■ GORICA (ITALY)
Tel. (0481) 84407
Vse za Božič
jaslice, božična drevesca darila, razni okraski
Najnovejša pobuda goriškega denarnega zavoda
VARNA POKOJNINA