Leto VI. Številka 1 Februar 1984 Glasilo krajevne skupnosti in delovnih organizacij z Mirne : . ' ' ■ ] ! . : ' ' : • ' ' ku izhajalo brez prekinitev. Krajan se je takoj " ' ’ : ' ' ■ . . ■ ' : : ; : : ' . . : ' ' ■ : . r ' . :m : ' '' '' ' ' : ^ : ' " ' ' ' : vilke, ki je luč dneva ugledala pred šestimi leti. Tedaj smo naredili pomemben korak pri izboljšanju našega informiranja našega gia^ naloge. \ y jih 1 *alci »stih ioh\ešč nju v naši krajevni skupnosti. \ brez mnogih f I S ’ prispevke, pa t»kritične pripomlaBxdhui vili, saj je biloJHrloslej naše g^j| predvsem objeJWncmu pjr q" sem, da bomo|WiKo ( se nas je lotili Ob ponovnem i/h rat zalnahl dosedanji tiši, ki je s po/.rt\o\iU je glasilo izhajj tu. i;pt> I s pomočjo ; mnenj naš I ' ™ P"nu,,1,r ravnimi telesi \ krajevnih membna vez. Mi smo tribuna f ‘ nje^aziv do še bolj K ra- J ' S -i*- organizacije iiSSlifi .... mi ra \sij sodelavce in seve. ----i so zdaj novci ri/adcv ali, da bi iščine niso šle na rol • ' M±iS£L',d,'.l'l| li f il' o’d.il.,UI';<. m... rlatj^tvJt^acel / delom. Pa tudi .iatiezPlatiše ih okoliščin ni mogel prevzeti te 6. Zdnj jo padla na moja ranu- samo do ret ' . » * »a ■ O VIRIH INFORMACIJ ALI OB OSMEM MARCU Kako hitro teče čas. Leto je naokrog in na vrata že trka 8. marec — dan žena. Bržkone bi bilo bolj prav. ko bi ta zapis natisnili na prvi strani, ker pa gre za prvo številko Krajana, in ker je 8. marec le še malo oddaljen, je zapis ugledal ..luč sveta" na tej strani. Saj ne bo prehude zamere, mar ne. matere, žene in dekleta? Pa k stvari. Ne bomo uporabili izguljenih praz fraz o enakopravnosti, ne bomo točili solza zahvale, niti ne bomo delili rož. Vendar — vsem ženam, materam in dekletom bi radi tudi s pomočjo Krajana izrekli zahvalo, pohvalo, toplo besedo. Slednja nam namreč gre preko leta le težko iz ust, a prija, to moramo priznati tudi moški, vsakemu ušesu. Da nam pomenite veliko, je škoda tratiti besed, ravno tako da ste pridne, delavne, zaslužne. Torej 8. marec ne bi smel biti samo osmega marca, trajati bi moral skozi vse leto. Že velikokrat ponovljena misel, ki pa jo je vseeno treba negovati, če hočemo, da bo nekoč le postala resničnost. In še stavek: k temu lahko vsakdo prispeva svoj delež, in sicer s svojo pozornostjo, človečnostjo z medsebojno pomočjo, z nasmeškom. Zavedamo se, da so to silno drobne reči, ki pa postanejo velike, ko se uresničijo, ko jih sprejmemo za delček svojega vsakdana, svoje biti. Toliko in srečno! Krajan kot rdeča nit Nekateri člani prejšnjega uredniškega odbora so večkrat potarnali, da so le stežka prišli do virov informacij. Razumljivo je, da mora biti temeljno vodilo uspešnega obveščanja v tem, kdo so viri informacij. Glede na to, da delovni ljudje in občani izražajo svoje potrebe in interese v samoupravnih telesih, delegacijah, v družbenopolitičnih in drugih organizacijah ter jih z njihovo pomočjo tudi uresničujejo, kaže torej med temeljne vire informacij tudi v naši krajevnih skupnosti šteti naslednje: to so hišni sveti, terenski in ulični odbori, vaški odbori, družbenopolitične in druge organizacije, delegati in delegacije, društva, temeljne in druge organizacije združenega dela, Indok center občinski ter drugi viri informacij. Torej morajo odgovornost za pripravo in posredovanje pobud, mnenj, stališč in predlogov o določenih vprašanjih prevzeti tudi naši predsedniki odborov, hišnih in drugih svetov, vodje delegacij, vodje informativnih služb ter drugi ljudje in občani, katerih pravica in dolžnost je, da seznanjajo javnost z mnenji in pripombami. Seveda je pri tem pomembno tudi oblikovanje informacij. Ne kaže posebej poudarjati, da morajo biti kratke. jedrnate, razumljive, da morajo biti posredovane v prvih fazah odločanja, torej takrat, ko sc prvi predlogi, stališča šele pojavljajo, in ko je potrebno v njihovo obravnavo pritegniti čimveč delovnih ljudi. V ta način obveščanja smo namreč člani uredniškega odbora povsem prepričani. Pa ne samo mi. To bo navsezadnje naj le p še dokazala tudi današnja anketa, v kateri so se Mirnčani izrekli za ..KRAJANA Jasno je, da je potrebno zbrane in urejene informa- cije posredovati na vsa mesta, kjer tečejo procesi samoupravnega sporazumevanja, dogovarjanja in odločanja. Dvoje poti je pri tem možno uporabljati: sredstva obveščanja ter medsebojno komuniciranje. Medtem ko med prve prištevamo KRAJANA, sredstva obveščanja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, oglasne deske v krajevni skupnosti, Indok center v občini, regionalna sredstva obveščanja ter medije na ravni republike in federacije, pa med oblike medsebojnega komuniciranja štejemo sestanke, zbore delovnih ljudi, razgovore z občani, okrogle mize, seje delegacij in tako dalje ter ustne časopise in tiskovne konference. Seveda so možne še druge oblike posredovanja informacij. Nikakor ne bi smeli pri tem pozabiti na šole, knjižnice in druga mesta, ki so prav tako lahko dobri posredniki informacij. In kakšno vlogo ima pri tem KRAJAN? Bržkone ni potrebno izgubljati besed. Prepričani smo, da bo nekakšna rdeča nit obveščanja v naši krajevni skupnosti, da ga bodo takrat, ko bo izšel, krajani še najraje vzeli v roke. Cilj, ki naj bi ga s tako zasnovano informacijsko dejavnostjo v krajevni skupnosti dosegli, je jasen: delovnim ljudem in občanom je potrebno omogočiti, da postanejo temeljni nosilci v odločanju in obveščanju. To pa je mogoče doseči le s pravočasnimi in dobrimi informacijami, ki so med drugim tudi pogoj za dejavno sodelovanje krajanov pri reševanju vseh pomembnih družbenih vprašanj. Ob lem pa naj še zapišemo, da naš krajan ne bo zaprt za zanimive informacije iz sosednjih krajevnih skupnosti. Tudi na ta način bomo presegli nekoč toge meje in v Krajanu objavili vse, kar bodo občani z veseljem prebrali. Pa še nekaj: O virih informacij smo torej veliko napisali. To tudi pomeni, da bomo veseli prav vsakega pisma, ki nam ga boste poslali vi, dragi krajani. Pa naj bo napisano s tresočo roko sedemdesetletnika, nerodnimi črkami prvošolčka, brezhibno pisavo učiteljice. Le tako bo KRAJAN res glasilo naše krajevne skupnosti. J. P. ČAS KROFOV IN MASK — Bliža se najbolj veseli, norčavi in šejnasti dan v letu, dan, ko prideta do veljave veselje in smeh. Čeravno smo v najbolj resnih gospodarskih bitkah za stabilizacijo,ise tudi letos pustnemu rajanju zagotovo ne bomo odrekli. Sicer pa že od nekdaj velja, da bolj ko človeka stiskajo težave, bolj se predaja sladki opojnosti dobrega vina. Konec koncev bomo imeli tudi letos dober izgovor: „Pili ga bomo z upanjem na boljše čase!” Saj res — ste že pripravili pustne maske? V kratkem zapisu naj bi predstavil, kaj se je pravzaprav v naši krajevni skupnosti zgodilo v minulih štirih letih. Uredniški odbor me je postavil pred težko nalogo, ker pa krajani v glavnem vedo, kaj smo s skupnimi močmi dosegli, bom omenil le najpomembnejše. TRINAJST PORAVNAV Odbor za Ljudsko obrambo in Družbeno samozaščito je sodeč po vseh štirih uspešnih vajah NNNP svoje delo dobro zastavil in opravil. Podobno poravnalni svet, ki je na 6 sejah obravnaval 19 zadev, in kar v 13 primerih je prišlo do poravnave. Omenimo naj še anketni listič v 570 izvodih, na katerega je odgovorilo samo 20 občanov. Dokaz, da krajani v tem primeru niso dovolj resno jemali dela članov potrošniškega sveta. Z delom so se izkazali tudi člani petnajstčlanskega sveta krajevne skupnosti (v nadaljevanju KS), še zlasti z dobro zastavljenim programom razvoja v KS. Podprli so ga tudi krajani in se odločili za uvedbo krajevnega samoprispevka. Za DA se je odločilo 80,2 odstotkov krajanov, samoprispevek pa se bo iztekel 30. junija letos. Kljub prizadevanjem Sveta KS in gradbenih odborov nismo uspeli uresničiti zastavljenega načrta referenduma, in sicer zaradi podražitev. PREKRATKA KOPALNA SEZONA V tem poročilu ne bi smel mimo naše „stalne” težave, našega bazena. Ima namreč izredno kratko „kopalno sezono.” Minula štiri leta so dokazala, da v enem letu deluje samo 24 dni. Odločno premalo za denarno uspešno sezono. Nekajkrat smo bazen morali napolniti tudi s pomočjo motornih črpalk, na ta način pa se stroški vzdrževanja po-večaujejo. Vse to je pripeljalo svet do razmišljanja, da bazen — zapremo. Na pobudo novoustanovljenega turističnega društva je bazen znova zaživel, predvsem starejši in resnejši obiskovalci pa z vzdrževanjem, čistočo in odnosom do kopalcev niso bili zadovoljni. SKUPNOST SMO VSI Nekaj besed o zborih občanov. Ugotavljamo, da so bili grej slabo kot dobro obiskani. Čudno, mar ne, če vemo, da so ravno zbori mesto za razprave, kritike in podobne zadeve. Zato s tem zapisom vabim vse tiste, ki ste se ta- Kronika 79 — '83 k A kšnih srečanj izogibali, da se jih poslej udeležujete. Le tako vam ne bo potrebno kritizirati na ulici. Kako je namreč z uličnimi informacijami, vemo vsi dobro. Pa še nekaj: KS tvorimo vsi in ne samo izvoljeni, ki prostovoljno delajo. KAJ SMO NAREDILI: Štiri leta so kratko in dolgo obdobje, zato je treba občanom našteti dejansko opravljena dela. Občani pozabijo na opravljena dela in prizadevanja krajevne skupnosti, dobre strani prezrejo in so bolj nagnjeni h kritiki. Na področju organiziranih priprav za izvajanje programa bomo našteli le najvažnejše: s samoprispevkom in dodatnim prispevkom ter prispevkom Komunalne skupnosti smo asfaltirali devet cest v skupni dolžini 16 kilometrov in 681 metrov, bo tem pa poskrbeli še za nekatere posodobitve cest in večnamensko igrišče pred domom PARTIZAN. Iz rednega dohodka KS, dotacijami iz proračuna občine, občinskega samoprispevka, sredstvi komunalne skupnosti in prispevki združenega dela, je KS prispevala za gradnjo Gasilskega doma na Sevnici, pomagala pri gradnji vodovoda v naselja Stan, Trbinc in Sajenice, opravili smo dela pri razširitvi pokopališča, skrbeli za vzdrževanje makadamskih cest, finančno podprli napeljavo elektrike v zaselek Gorenjska gora in stanovanjske hiše socialno ogroženim občanom Kotar Mariji iz Sevnice in Smrke Amaliji iz Stare gore. Prispevali smo za asfaltiranje prečnih ulic v naselju Roje II, podprli smo delo družbenopolitičnih organizacij in društev, pomagali pri preureditvi nekdanje zadružne trgovine za prostore servisne delavnice, organizirali in se prizadevali, da seje uresničila dolgoletna želja krajanov, da je MERCATOR na Mirni odprl trgovino s čevlji, postavil na noge „KRAJANA”, kije kmalu prenehal izhajati. Poleg navedenega je bilo opravljenih več manjših del pri vzdrževa- nju objektov in organiziranih akcij širšega družbenega in političnega pomena. PRIZNANJE IN POBRATENJE KS je pred 12 leti dobila zvezno priznanje za samoupravno organiziranost krajevne skupnosti. Tako priznanje je dobilo 8 KS in leta 1976smo se pobratili ter se začeli srečevati. Peto srečanje smo pripravili na Mirni, se dogovorili o novem načinu dela, in poslej se srečujejo tudi mladi samo-moupravljalci. Organizirali smo tudi akcjo za zbiranje prispevkov za pomoč prizadetim prebjvalcem pobratene KS Risan v Črni gori. Potres je namreč tudi v tej KS naredil precej škode, mi pa smo zbrali in poslali 187.000,00 din. USPEH „SAD” VSEH Ko ugotavljamo vrednostne rezultate pri opravljenih nalogah ter dela in rezultate družbenopolitičnega delovanja, ne moremo mimo ugotovitev, da so v finančnem programu KS sodelovale prav vse organizacije združenega dela v KS. Izakazali so se tudi krajani z dodatnimi prispevki, občinska samoupravna komunalna skupnost, trebanjska občinska skupščina in drugi. To pomeni, da smo začeli uresničevati zamisel financiranja. Zaenkrat v skromni obliki. Zapišemo naj še, da so vse opravljene naloge, ki smo jih v tem zapisu našteli, in one, katere smo zaradi pomanjkanja prostora ..pozabili” zapisati, terjale veliko dela, naporov in odrekanj. Vendar — sadje viden in je skupno delo nas vseh. Razumljivo je, da nismo zadovoljni, to pa pomeni, da bomo za skupen razvoj vložili še veliko našega dela. Še bi lahko naštevali. Toda ob tem naj takoj zapišem, da bo KS zastavljene programe uspelo uresničiti le postopoma ob polnem razumevanju združenega dela, s prostovoljnim delom, prispevki krajanov in seveda s pomočjo družbene skupnosti. Naj končam. Zavedam se, da je to na hitro spisano poročilo pomanjkljivo, da smo na marsikaj pozabili. Pa vendar upamo, da smo le uspeli obuditi spomin na dosežke v minulih štirih letih. Poslej naj bi o njih večkrat pisali tudi v našem glasilu KRAJAN. SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI MIRNA KRAJAN 3 KOLINSKA: »ANIZACIJ IZogANIZACU o IMV: Skok proizvodnje Nekaj let je že minilo, odkar je bila predstavljena tozd IMV Tovarna opreme z Mirne. Zato je prav, da vsem krajanom malo več povemo o tem, kako delamo. Kot je znano, je Industrija motornih vozil iz Novega mesta leta 1980 zašla v težave. Seveda smo teh težav v veliki meri deležni tudi v našem tozdu, kjer že tretje leto zapored končujemo z izgubo. Vzrokov je veliko, bržkone pa je več takih, za katere niso krivi delavci sami. Težko bi namreč rekli, da so naši delavci manj prizadevni od delavcev iz drugih delovnih organizacij in tozdov. Kljub vsemu pa moramo v prihodnosti napeti vse sile. da se rešimo izgub. Prepričani smo, da bomo z boljšim delom v tovarni in z izdatno pomočjo družbene skupnosti premagali težave in skupaj našli izhod iz krize. Že zdaj lahko rečemo, da smo bili deležni pomoči, s katero bomo preživeli najhujše čase. Tu gre predvsem za finančno pomoč, pa tudi za kadrovske okrepitve. A tako kot niso nastali vzroki za izgubo čez noč, jih tudi odpraviti ne moremo v tako kratkem času. Toda razmere se izboljšujejo iz meseca v mesec, kar dokazuje tudi zmanjšana izguba. Zdravljenja smo se lotili s sanacijskim programom, ki velja za vso delovno organizacijo in seveda tudi za našo tozd. Ker pa so proizvodni procesi in poslovanje med tozdi v IMV med seboj tako tesno prepleteni — pri proizvodnji avtomobilov in prikolic drugače tudi ne more biti — seveda ni mogoče reševati razmer v enem samem tozdu. Sanacija poteka za vse enako. Tudi za našo tozd je bilo izdelanih nekaj sanacijskih programov, vendar pa ti po temeljiti in strokovni obdelavi niso bili realizirani. V zadnjem času pripravljamo v IMV dokončno razdelitev proizvodnih programov, potem pa bomo sprejeli tudi nov sanacij- 4 KRAjAN ski program. Čeprav smo v preteklosti doživeli tudi nekaj grenkih izkušenj, smo zdaj prepričani, da bomo uspeli vendarle najti dobro rešitev. A sanacijski program je šele začetek, potrebnega bo še veliko dela in naporov, da bomo končno splezali na zeleno vejo. V naši tovarni tudi doslej nismo stali križem rok, po svojih močeh smo si prizadevali, da bi bilo čim manj vzrokov za slabo poslovanje. Zmanjšali smo režijo in stroške, med drugim za kilometrine, reprezentanco pa smo sploh ukinili. Povečali smo delovno disciplino, produktivnost in zmanjšali neopravičene izostanke. Toda naših notranjih rezerv s tem še nismo povsem izčrpali. V času najhujših težav, ko nas je pestilo pomanjkanje materiala, ko smo morali skrčiti proizvodni program, seje število delavcev zmanjšalo na 391. Tako je bilo še pred dvemi leti, lani pa smo spet dvignili fizični obseg proizvodnje in tudi povečali število zaposlenih, tako da nas je zdaj v tovarni že 435. V našem delovnem kolektivu imamo zdaj zaposlene tudi tri inženirje strojništva, dva inženirja organizacije dela, enega elektro inženirja in 22 tehnikov različnih strok. Več kot 130 delavcev ima kvalifikacijo, 272 delavcev pa seje priučilo za zahtevne delovne operacije v naši tovarni. Velika večina naših delavcev je doma z Mirne in bližnje okolice, okoli petina se jih vozi na delo šest kilometrov, le okoli štiri odstotke delavcev se vozi več kot 10 kilometrov na delo. Podatki kažejo, da so pri nas zaposleni večinoma domačini z Mirne, zato je prav, da se pri reševanju težav še bolj zagrizemo v delo in tovarno ne samo ohranimo, ampak poskrbimo za njen razcvet. RUDI ŽIBERT Povečati učinke in kvaliteto Če bi navedel samo podatke o poslovni uspešnosti Kolinske, tozd Tovarna za predelavo krompirja, bi bilo to premalo. Številke ponavadi sicer dovolj zgovorno kažejo na proizvodne in poslovne uspehe. Vendar pa ne povedo, kako je prišlo do njih. Zato se bom to pot osredotočil predvsem na vse tiste večje in manjše težave, ki smo jih morali premagati, da smo lani dosegli takšne rezultate. In verjemite nam, ni nam jih manjkalo, tako kot jih ne manjka v nobeni organizaciji združenega dela v času zaostrenih gospodarskih razmer. Lani smo v glavnem dosegli načrt proizvodnje, kakršnega smo si zadali. Izdelali smo prek tisoč ton otroške hrane, skoraj 800 ton krompirjevega pireja in drugih izdelkov ter prek 300 ton hrena in česna. Težav pri nabavi surovin skoraj ni bilo, saj smo začeli z odkupom krompirja že avgusta, do konca lanskega leta pa smo ga odkupili prek sedem tisoč ton. Dobra oskrba s surovinami, predvsem s krompirjem, je posledica dobrih dohodkovnih odnosov s Kmetijsko zadrugo Trebnje in drugimi dobavitelji. Tu naj omenimo še Dano, ki nam je dobavljala jabolčni mark za izdelavo otroške hrane, ki smo jo potem izvozili. Maks Kurent Več težav pa smo imeli z oskrbo z energijo. Resda letos ni bilo problemov z nakupom mazuta, zato pa so nas pestile redukcije električnega toka in pomanjkanje vode. Oboje je povzročilo zastoje v proizvodnji, ki pa smo jih s premestitvami delavcev omilili in poskrbeli, da ni prišlo do še večjih težav. Znano je, da stroji v naši tovarni obratujejo že dvanajsto I leto. Najbolj so izrabljeni deli procesnih naprav, kjer zaradi tega prihaja do okvar življenjsko važnih sklopov. Zato smo lani opravili generalno popravilo starega sušilnega valja, kar nas je veljalo poldrugi milijon dinarjev. Obnavljali smo tudi krmilne in pogonske sisteme in jih nadomestili z domačimi, kar je precejšen devizni prihranek, pa tudi vzdrževanje bo lažje. Kupili smo tudi manjši sušilni valj, na katerem bomo opravljali poizkuse in na njem proizvajali mlečno kislino za pekarske dodatke. Uporabljali ga bomo tudi za sušenje mokrih odpadkov z valja, odpadni krompir pa bomo lahko spravili v obliko, ki bo potem uporaben kot krmilo. Kljub zastojem zaradi pomanjkanja električne energije in vode smo dosegli precejšno izkoriščenost strojnih zmogljivosti, prav tako pa smo izboljšali izkoriščenost delovnega časa. K temu je prispevalo plačilo po delu in večja odgovornost. K uspešnosti poslovanja so prispevali tudi varčevalni ukrepi. Zmanjšali smo porabo pare, tako da smo montirali vrsto dodatnih naprav. S tem smo izboljšali kvaliteto in kar je najpomembnejše, zmanjšali smo porabo mazuta za eno tono na 24 ur obratovanja. Prihranili bomo tudi precej vode, na mesec nam bo zaradi tega ostalo okoli 70 tisoč dinarjev. Kot smo že omenili, bomo okoli šest ton krompirjevih odpadkov predelali v krmila. Dnevna količina teh krmil pa bo zadostovala za 300 kilogramov prireje mesa, mi pa bomo zato bogatejši za štiri milijone dinarjev ali skoraj za pol milijarde starih dinarjev. Poskrbeli smo tudi za boljše delovne pogoje. Lani smo instalirali nov parni kotel, dela pa bodo končana v tem letu. Ker so razmere za delo na liniji valjev slabi, zlasti v zimskih mesecih je tam veliko pare, kar povzroča slabšo vidljivost, smo že montirali prezračevalne naprave, ki pa zdaj še ne delujejo dobro. Z nekaterimi posegi smo zmanjšali prašenje v pakirnici, a to še ni dovolj. Skratka, na vseh delih proizvodnega procesa smo opravili vrsto izboljšav, s katerimi hočemo izboljšati razmere za delo, povečati učinke in kvaliteto. Torej lahko rečemo, da smo veliko naredili za boljšo organizacijo dela, ta pa je pogoj za boljše poslovanje. Potemtakem lahko tudi po tej strani naše lansko delo ocenimo kot uspešno. Dipl. inž. Maks Kurent, direktor Kolinske Tozda Tovarna za predelavo krompirja, Mirna POBRATENE SKUPNOSTI Oblika spoznavanj Srečanja med pobratenimi krajevnimi skupnostmi, kjer od vsega začetka sodelujemo tudi mi, so postala priljubljena oblika medsebojnega spoznavanja in razumevanja mnenj ter izkušenj. V prvem krogu srečanj smo obiskali vseh osem krajevnih skupnosti, mi pa smo srečanje organizirali septembra leta 1980. Letos začenjamo drugi krog teh srečanj, prvo pa bo letos maja v zagrebški krajevni skupnosti Ciglenica. Mestne krajevne skupnosti se zavzemajo za to, da bi oblike medsebojnega sodelovanja razširili še na druga področja. Čeprav priznavamo, da so taka srečanja zelo pomembna, pa menimo, da zdaj ni čas za širjenje. Celo obstoječe oblike sodelovanja bo potrebno nekoliko skrčiti, saj manjka denarja. A o tem bomo končno besedo izrekli na sestanku koordinacijskega odbora, ki se najmanj enkrat na leto sestane. Letos bo sestanek konec tega meseca v Zagrebu. Dosedanja srečanja so bila vsa po vrsti zelo uspešna. Delegacije krajevnih skupnosti so se srečevale na delovnih sestankih in izmenjavale izkušnje pri urejanju in financiranju komunalnih objektov, delovanju delegatskega sistema, ljudske obrambe in družbene samozaščite. Na sestankih pa smo se seveda veliko pogovarjali tudi o delovanju družbenopolitičnih organizacij in društev v krajevni skupnosti. Vsako leto smo se srečevali tudi predsedniki svetov krajevnih skupnosti ali tajniki v tako imenovanem koordinacijskem odboru. Obravnavali smo povsem določena vprašanja in probleme, ki jih naše krajevne skupnosti srečujejo pri delu. V zadnjih treh letih smo aktivnost razširili tudi na srečanja mladih samoupravljalcev. Prvo tako srečanje je bilo v zagrebški krajevni skupnosti Ciglenica, drugo pa v zemunski krajevni skupnosti 22. oktober. Srečanja so trajala dva dni. Mladi so na njih razpravljali o svoji aktivnosti v krajevnih skupnostih, hkrati pa so se pomerili tudi na športnih srečanjih. Zadnje tako srečanje je bilo lani v krajevni skupnosti Risanj. Tedaj so mladi organizirali delovno akcijo in urejali mestni park ter posadili 88 dreves v spomin na tovariša Tita. Na srečanju, ki je večidel potekalo delovno, so mladi navezali prijateljske stike in se pogovarjali o tem, kako organizirati delo. Teh srečanj seje udeležilo vsakokrat po 10 mladincev iz delovnih organizacij in osnovne organizacije ZSMS. DARKO KRIŠTOF »ANIZACIJ IZ ogANIZACM O L DANA: Navzlic težavam dobro Kot bi trenil je minilo leto 1983 in že je tu čas, ko ocenjujemo uspešnost našega dela in si zastavljamo cilje, ki naj bi jih dosegli v letošnjem letu. V času ko dajemo to informacijo, nimamo še natančnih podatkov o poslovanju v preteklem letu, ampak le oceno o našem delu. Kot v preteklih letih, smo se v naši DO tudi v letu 1983 soočali s številnimi problemi, saj vemo, da razmere, ki so v našem gospodarstvu, niso prizanesle nikomur. Dnevno smo se srečevali s težavami pri preskrbi s surovinami in reprodukcijskim materialom, tako iz domačega kot iz tujega trga. Kljub omenjenim težavam in težavam s preskrbo električne energije in delno tudi z vodo, naša proizvodnja v preteklem letu ni bila motena. Za boljši vpogled v gospodarjenje naj navedemo nekaj podatkov: a) Poslovna uspešnost DO CELOTNI PRIHODEK Porabljena sredstva surovine materiali, energ., transport itd.) DOHODEK prispevki SIS negospodarstva obresti ostale obveznosti iz dohodka ČISTI DOHODEK Osebni dohodki Sklad za stanovanjsko izgradnjo Sklad skupne porabe Rezervni sklad Poslovni sklad b) Količinska prodaja — v tonah brezalkoholne pijače alkoholne pijače aroma, baze, esence c) Izvoz na zapadno tržišče — v ooo din Kakšna je bila naša uspešnost, bi bilo morda lažje oceniti, če bi te podatke primerjali s podatki drugih DO in TOZD v živilski panogi SFRJ. Po teh podatkih sodi „DAN A” med najuspešnjše organizacije v panogi, tako po dohodku na delavca, kot po ostalih kazal- cih gospodarske uspešnosti (rentabilnost, ekonomičnost, itd.). Celo naši osebni dohodki so v primerjavi z dejavnostjo v naši panogi, čeprav z njimi nismo zlepa zadovoljni, med najvišjimi. Zakaj taka uspešnost? — zaradi pravočasne preskrbljenosti s surovinami, — zaradi dobrega odnosa do kupcev, — zaradi večje količinske proizvodnje, — zaradi preusmeritve proizvodnje v proizvode, katerih vrednost po enoti proizvoda je velika, — zaradi zavzetosti in delavnosti vseh članov kolektiva, zlasti v času sezone, to je v času, ko je možna največja prodaja naših izdelkov. In kako letos? Načrti so realni. Ker so naši stroji že precej izrabljeni, v letu 1984 ne planiramo povečati proizvodnje standardnih proizvodov, to je pijač (alkoholnih in - brezalkoholnih). Kljub temu smo plan prodaje le povečali za celih 30% in to na račun naše preusmeritve proizvodnje v povečanje proizvodnje arom, baz, esenc, to je izdelkov, ki predstavljajo v celotnem prihodku DO že skoraj 30% celotne vrednosti. To je bilo nekaj osnovnih podatkov o delu in uspešnosti „DANE” Mirna. V prihodnji številki Krajana bomo bralce 1982 1983-ocena indeKs 722.000 1.030.000 142 528.300 755.000 143 193.700 275.000 142 16.373 21.200 129 22.180 35.100 158 16.937 25.700 152 138.210 193.000 140 80.424 102.000 127 4.262 35.400 127 4.800 4.300 90 4.844 6.900 142 43.880 74.400 170 12.108 13.400 110 1.815 1.720 95 433 740 170 14.296 30.100 210 seznanili s tem, kakšni so na- črti za prihodnost. Mirna, 8. februar 1984 PAVLA BANIČ KRANJC, dipl. ing. KRAjAN 5 OB KULTURNEM PRAZNIKU: Ubrali pravo struno Kulturno umetniško društvo Svoboda na Mirni se otepa s težavami, glavna je slej ko prej pomanjkanje denarja. A o tem čivkajo že vrabci na strehi, denarja pa kljub termu ni od nikoder. Kako opozoriti krajane in vodstvo krajevne skupnosti na to? Za to je najbolj primeren izreden občni zbor, a to pot malo drugače zastavljen. Izredni občni zbor kot predstava s petjem in razpravo, ki je sicer bil režiran kot vsaka druga predstava, toda v njej so bili predstavljeni vsi resnični problemi kulture v taki krajevni skupnosti. Ker pa kultura ni nekaj zase, se pokaže, da je na Mirni tudi vrsta drugih odprtih vprašanj. Glavni „krivec” za to preds-avo, ki je bila hkrati tudi proslava kulturnega praznika, je bil Stane Peček, ki je ..Izredni občni zbor” tudi režiral in napisal zanj scenarij. Potekal pa je takole: Nadzorni odbor zahteva sklic izrednega občnega zbora, ker je v društveni blagajni primanjkljaj. Pevci in drugi člani KUD se sicer upirajo, češ da imajo sestankov čez glavo. Mnogi so prišli od daleč, ženske pa so morale doma marsikaj postoriti, da so si lahko vzele čas za pevske vaje. A sestanek mora biti, ker tako terjajo pravila. In potem sestanek poteka v znamenju dialoga med birokratsko strukturo v društvu, ki nastopa „v prozi”, pevci pa odgovarjajo s petjem in besedili, prirejenimi na znane ljudske pesmi. Skozi ta dialog se potem razkriva vsa zapletena problematika. Župan samo obljublja, kaj vse bo dal, a ni iz vsega tega nič, podobno tudi tajnik, da ne govorimo o SZDL, ki spi spanje pravičnega. No, s kulturo bi še nekako šlo, kadar je ..koristna”. Pevski zbor je namreč finančno pozitiven, saj nastopa na pogrebih, ostali pa... In sploh gre v kulturo vse po zlu, saj dom kulture propada, čeprav so si njegovi rešitelji nekoč že nadeli medalje za njegovo obnovo. Nič bolje ni tudi na drugih področjih, koča na Debencu prehaja iz rok v roke, trim steza propada, bazen so začeli že večkrat obnavljati, pa ni še nič. Predsednik nestrpno prekinja tako razpravo, češ da to ni zbor volilcev, a pevci se ne dajo. Z novimi in novimi vložki razkrivajo, kaj vse je narobe. A ost kritike ne zadeva samo dogajanj v krajevni skupnosti. Samokritično ugotovijo, da je tudi pri njih samih marsikaj narobe. Saj sprejemajo programe, ki jih potem nihče ne izvaja. A na vse mogoče akcije tudi med krajani ni pravega odziva, prav tako pa na predstavah, kijih organizirajo, ni obiskovalcev. Ob koncu zahteva predsednik popis članstva, pobiranje članarine in pomoč Žveze kulturnih organizacij, kulturne skupnosti itd. Skratka, reševanja kulturne politike naj bi se lotili po birokratski poti, za katero zbor ironično ugotovi, da tako in tako ne bo prinesla nič dobrega. Lahko rečemo, da so mirenski kulturniki pripravili neobičajno predstavo, kije pritegnila obiskovalce, na njej so na privlačen in nevsiljiv način opozorili na svoje težave. In lahko rečemo, da so ubrali pravo struno. Namen pa je bil ; prav gotovo dosežen, če je vsaj tretjina obiskovalcev spoznala, kako omalovažujoč odnos imajo do kulture. S. J. Na novinarski sprehod po Mirni smo se odpravili z beležnico, svinčnikom in fotografskim aparatom. Zaustavili smo nekaj krajanov in jim zastavili povsem preprosto vprašanje: „Krajan, glasilo naše krajevne skupnosti, je po prvih porodnih krčih izdahnil! Znova razmišljamo o njegovem rojstvu! Kaj predlagate? DA ali NE?” Pričakovali smo precej mlačne odgovore, zato so nas vroči ..monologi” presenetili. Franc Sladič FRANC SLADIČ, upokojenec: „Kaj? KRAJAN naj bi spet izhajal? Tiste, ki so dovolili, da je ..izdihnil”, bi morali pošteno ošteti! Sam sem star človek, vendar mi je bilo tistih nekaj številk Krajana nadvse všeč. Ni bilo veliko člankov, pa vendar sem o delu naših organov, krajevne skupnosti in skupnih načrtov veliko zvedel. Veste, na vsakem sestanku pa le ne moreš sedeti in poslušati. Namesto nas, starejših, je sedel ..KRAJAN”, in potem smo v njem vse lepo prebrali, kako in kaj. Jasno mije, da takle majhen časopisek zahteva precej dela in denarja. Toda poglejte: tu, na Mirni,je veliko tovarn. Koliko denarja odrinejo za to ali ono veselico, za ta ali oni klub, koliko odštejejo za raznorazne reklame. Pa naj malce združijo. Toliko govorimo o združevanju denarja, pa znanja. KRAJAN mora izhajati. Če ne bodo pomagale delovne organizacije, bržkone ne bo nič. Naša krajevna skupnost ima premalo denarja, ima samo dolg. Prepričan sem, da bi tudi sami krajani radi prispevali za svojega KRAJANA”! TONČKA JEZERNIK, go-spodjnja: „Sem stara Mirnčan-ka. Če v mislih preidem vsa ta leta po vojni, se srečujem s samim napredkom. Za vse to, kar imamo danes, je bil potreben čas. Spomnim se tudi, s kakšno radovednostjo sva s sosedo odprli prvo številko našega časopisa. Dejali sva, in ob tem sva bili malce ponosni, da ima Mirna sedaj še svoj Dolenjski list. Na žalost pa je časopis prehitro nehal izhajati. Možje, ki so ga sestavljali, niso niti zapisali, zakaj so obupali. Pa še nekaj. V zadnjih številkah je bilo vse preveč politike! Veste, me starejše ženske bi rade tudi kaj zanimivega, ne samo polne strani politike. Tudi premalo slik je bilo. Če boste spet začeli s Krajanom, upoštevajte naše napotke. Upam, da le boste poskrbeli za Krajana. Tako bom ob svojem TV—15 lahko brala tudi naše glasilo. Se že kar veselim. Le' tako bom namreč zvedela, kaj. delajo po vaseh, kaj delajo, na primer, v šolah. Sedaj stari o šoli nič ne vemo. Pa so tam naši otroci, mar ne. Pa še to zapišite v tisti vaš zvezek, da bi sama za Krajana odštela tudi nekax starih jurjev. Zakaj pa ne? Ce moramo že za vsako stvar plačati, bomo pa tudi za Krajana! FRANC KIRM, obrtnik: „Danes prvič slišim, da so možnosti za izhajanje Krajana. Prepričan sem, da ni človeka v naši krajevni skupnosti, ki bi na vaše vprašanje, ali Krajan DA ali NE, odgovoril z ne. Morebiti bo kdo pomislil, kako bo z denarjem za izdajanje glasila. Tega vprašanja si sam ne zastavljam. Kajti, če je tako daleč, da opravljate anketo, to pomeni, da bomo Franc Kirm zagotovo videli vsaj prvo številko Krajana. Ob tem naj dodam, da sem osebno proti kampanjskemu delu, torej tudi proti neurejenemu izhajanju. Vsak časonis mora izhaja- ti redno, čeprav je med dvema številkama tudi po tri mesece. Perepričan sem tudi, da bi se v naši krajevni skupnosti zbralo materiala vsaj za 4 številke na leto. In potem se ne bi smelo zgoditi, da bi uredniški odbor zaspal. Krajana občani potrebujemo, in če bo potrebno, ga bomo v kiosku tudi kupovali. Kaj več na vaše vprašanje ne bi Tončka Jezernik odgovoril. Le toliko — srečno uredniškemu odboru, ki naj ne pozabi, da lahko pri delu od Tudi Krajan je bil namreč v mozaiku uspehov pravcati uspeh. Le koliko krajevnih skupnosti v Sloveniji pa ima svoj časopis? Menim tudi, da bi morali Krajana^ poslej v kioskih prodajati. Četudi bi bil po 50 dinarjev, bi ga zagotovo vsi kupili. Le poglejte po naših kioskih. Kamorkoli se ozre oko, vsepovsod zgolj lahka literatura, za katero smo vsi pripravljeni odšteti po 100 dinarjev. Če pa bi naše glasilo izšlo vsaj petkrat, ne bi prav nihče stradal, če bi odštel 250 dinarjev v enem letu, mar ne! Torej — sama sem odločno za Krajana. Pa glejte, da bo izhajal redno. Gradiva bo za vsako številko dovolj.” MARTINA KRŽIČ, učenka (trgovka): „Glasila krajevne skupnosti se spominjam bolj medlo. Vem le, da sem ga nekajkrat vzela v roke, pa se mi je zdel predolgočasen. Vse preveč sestavkov o sestankih in politiki je bilo. O delu mladih pa skoraj nič. oNavs-ezadnje pa sem takrat hodila še v osnovno šolo, zato je jasno, da mi časopis ni ugajal. Anica Cvelbar Krajanu odločno več pisati o delu in življenju mladkih dih v krajevni skupnosti. Več bi morali pisati tudi o negativnih zadevah, hvaliti pa samo stvari, ki si zaslužijo pohvalo. Morebiti ne bi bilo slabo, ko bi v novem glasilu stran ali dve namenili mladini. Sami bi jo urejali. Morebiti bi bila to prehuda obremenitev. Toda — v našem kraju in okoliških vaseh navsezadnje ni tako malo mladih, ki bi se bali poprijeti za pero in napisati članek. Naj bo ta moja trditev tudi izziv za vse mlade, ki naj za drugo številko časa do časa računa tudi na prispevke iz obrtniških vrst.” ANKA CVELBAR, frizerka: „Kje so že časi, ko smo prav vsi dokaj nestrpno pričakovali Krajana. Zato si malce kritike zaslužijo vsi, ki so krivi, da je prenehal izhajati. Navsezadnje je bilo naše glasilo zelo primerno za obveščanje o sestankih, načrtih, spremljalo je dobre in slabe strani mirnske krajevne skupnosti, beležilo razvoj krajev. Nasploh se mi zdi, da glede družabnega življenja Mirna spi. Pred petindvajsetimi leti smo imeli kopico društev, srečevali smo se, bili smo veseli ljudje. Na današnjih proslavah ni prave udeležbe, ljudje se odtujujemo drug drugemu. Pa tudi sicer smo prehitro pripravljeni zgolj kritizirati. Brez skrbi lahko zapišete, da Mirnčani premalo cenimo svoje dosežke. Če bi jih, tudi Krajan ne bi prenehal izhajati. To pa tudi pomeni, da ste ga takrat pripravljali samo za odrasle, samo za delegate^ Na mlade pa ste pozabljali. Že tu je izhodišče, kakšen naj bi bil Krajan. Osebno menim, da bi moral biti živahen. Objavljali naj bi kratke članke, vesti, bilo naj bi veliko fotografij, kakšna karikatura, šala. Vsega tega v prejšnjem Krajanu zagotovo ni bilo. Prav tako bi morali v Martina Kržič pripravijo gradivo za mladinsko stran. Le potem bomo po Krajanu segali tudi mladi, da o osnovnošolski mladini sploh ne govorim.” Zanimivi odgovori, mar ne. V uredniškem odboru se jih nismo nadejali. To pa tudi pomeni, da bodo morali člani odbora poslej poskrbeti, da bodo v celoti izpolnili programsko politiko, ki s prvo številko Krajana še ni zaključena. Zato ne bi bilo nič napak, ko bi svoja razmišljanja o Krajanu, in o 1. številki glasila, prelili na papir in jih poslali odgovornemu uredniku. Obljubljamo, da bomo vse zanimive pripombe, mnenja, vesti in poročila objavili že v drugi številki Krajana. UREDNIŠTVO Drobne, a zanimive KULTURA IN VESELICA — Medtem ko je Mirenčane težko pripraviti do tega, da bi obiskovali kulturne prireditve, jih je vsak dan dovolj v hramih, kjer bog roko ven moli. Pa tudi na različna tovariška srečanja in veselice se dobro spoznamo. Torej bi lahko rekli, da smo kar družabni ljudje. Ko gre za zabavo, ko pa je potrebno kaj pametnega narediti, časa zmanjka. MIRNA IN JEDRSKA —Oni dan je v Dolenjskem listu pisalo, daje bila Mirna tudi v času redukcij električne energije razsvetljena kot Las Vegas. Odgovorni so zatrdili, da to ni res. Električnega toka je na Mirni zmanjkalo še večkrat kot v drugih krajih Dolenjske. Vzrok: Mirenčani smo priključeni na krški sistem, tam pa deluje znamenita jedrska elektrarna, kije bila lani večkrat v popravilu. BALINANJE IN KARTE — Šport na Mirni je zelo razvit. Poleti možakarji balinajo pri Kolencu ali pod gradom, pozimi pa kartajo, seveda sta oba športa zelo naporna in izčrpavajoča. Zato morajo vrli športniki jemati kar precejšnje doze poživil, da te napore zdržijo. No, pozabili smo omeniti še en šport. Lov na žabe, ki bo aktualen spomladi. Skratka, pri nas bi lahko delili športe na zimske in letne, pa na športe, kjer se izživljamo pod streho in na prostem. NA OLIMPIADI TUDI MIRE-NCANI — Na Mirni je smučanje sicer kar dobro rzvito, toda na olimpijskih igrah ne bomo imeli nobenega zastopnika, vsaj med tekmovalci ne. Zato pa je prizorišče olimpijskih iger v Sarajevu obiskala dokaj močna ekipa Mirenčanov, ki so se tja odpravili kar s kombijem. Odprava je bila menda dobro poskrbljena tako s cvičkom kot ostalimi dobrotami. In da so vrli člani ekspedicije lahko brez skrbi uživali, niso vzeli s seboj niti ene ženske. KAKO HITIJO H KOLENCU — Avtobus, ki pelje petnajst minut čez drugo uro popoldne proti Mirni, je bolj poln kot škatla sardin. Vsem se grozno mudi domov in ne morejo počakati na naslednji avtobus. Toda kar precejšen del potnikov se potem obvezno ustavi še v Kolenčevi gostilni, odkjer pa se domov ne mudi nikomur. TUDI TELEFON POČIVA — Naših ..delovnih navad" so se oprijeli tudi telefoni v mirenski javni telefonski govorilnici. Ob sobotah in nedeljah je ta govorilnica zaprta. Čemu so ta ukrep sprejeli poštarji, na Mirni nihče ne ve. Žal pa so najbolj prikrajšani tisti ljudje, ki doma nimajo telefona. Pa tudi nič nepredvidenega se ne sme zgoditi čez soboto in nedeljo. Da lahko telefoni počivajo, seveda. VESELICA JE BILA KRONA — Po vrsti proslav ob krajevnem prazniku je bila pri lovski koči v Zapužah še veselica. Za nekatere seje praznovanje pravzaprav začelo šele tedaj. Lovci in njihove boljše polovice so komaj zmogli postrežbo, tako žejni in lačni so bili gostje, ki so se (vsaj nekateri med njimi) zadržali do svita na veseliščnem prostoru. Privlačil pa je tudi bogat srečelov, zlasti Novolesovi gugalniki in srnjak. Na srečo so vsi veliki dobitki ostali v domačih krajih. siiii* | ill III iZal-soU 2 o S S « S >t =----- ^ = w 2- H . ^ 1 f .S-’S Pv2^-^5 o o S'? < E5 « n. ‘ 2 =-Si3^ n a. „ = ;5 0 CŽ Š -§ .f-iS Š “S o U O 2= 5 S-S^ y o o 5 ^ ^ = t- 2 " h O O -a Su "o 'E •= o ti. n JT S. S £.'=’ > • --^ ,>S " "N-hi'S ="3 “ s E ^5 olo.S, te -= a: a> n CJ y = u = O o o o .i;. ^ .5 •.= o u1g=Pi u - ^ “ 2^ ■S D..2, o ° S3 ■£ '■O = £ I •!>“ i- ■O O u — ^ - m&i « m-S-5 n. T 7t*i iltl5i ;lr c X2 —s Ililil ^ N = Of 2 So | >2 £ c ~ • c *"■ cs < i = 2 = s U- GJ >tr <>l/! « 9£ o e Oriž o Oo £ H ^ .2, 5 O o 2 ^ « 2 “ >2 ^ S =' .2, 2 2 •? >»S E o I If il I ill , gS'E’.i _ Q. £ U£ Š = r .¥ S"nI -:-= = "51 = HE S g E s N ^ ju _ o c = >o =* 5,1^1= I