Poštnin« plažam v gotovini Leto LVI1. V Liubliani. v sredo, dne 2. oktobra 1929 St. 224 Naročnina Dnevno Izdaja za državo SHS mesečno 25 Din polleino 150 Din celoletno 30O Din za inozemsrvo mesečno 40 Din nedel|ska Izdata celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp, petll-vrsfa mali oglasi po 1-5C In 2D,ve£JI oglasi nad 45 mm višine po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 D1d g Pri veClem □ naročilu popust Izide ob 4 z)ulra/ razen pondelJKo lr. dneva do prazniku Uredništvo /e v Kopltar/evl ulici St. Bllil Rohoplsl se ne vračalo, netranklrana plima se ne apre/ema/o — Uredništva f lcfon St. 2050. upravnlStva Si. 2328 Informativen list za slovenski narod Uprava /e vKopltar/evl ul.St.ti - tekoun' račun: L/ubl/ana Stev. JO.«SO ln 10.349 f? SaralevoSt.7SKer tako postopanje hudo žali nacionalna čuvstva,c je prefekt razpustil Zvezo katoliških mladinskih društev v Comu in izročil oba ugledna katoličana posebni policijski komisiji, ki jima je dala »opomin« za dobo dveh let; opomin ima za posledico, da se stavita oba pod strogo policijsko nadzorstvo in da se morata vsak dan javiti na policiji. Na katoličane, ki so še pod dojmom znanega napada v »Giornale d' Italia« na sv. očeta, je napravil prefektov ukrep globok vtis. Kje je svoboda, ki jo je pričakovala cerkev od konkordata? Šele po enem tednu je »Osser-vatore Romano« kratko odgovoril listu »Giornale d' Italia« na članek »Polemizirajmo s papežem«. Vatikansko glasilo ugotavlja, da je že naslov sam žaljiv za sv. očeta, prav tako ton članka. List pripominja, da bi šel mimo tega članka, ki bi ga ne bil ponatisnil ves italijanski tisk, ki je vendar pod vladnim nadzorstvom. »Okolnost, da se je mogel za sv. očeta tako žaljiv članek objaviti z dovoljenjem oblasti,« ugotavlja »Osservatore« -— »pač ne odgovarja spoštovanju, ki ga zahtevajo čuvstva katoliške dežele ter duh in črka lateranske pogodbe do svete in nedotakljive osebe sv. očeta«. Tudi zadnji ukrep fašistične vlade proti katoliški akciji gotovo ne odgovarja ne črki ne duhu konkordata. Na svoji prvi seji je namreč nova fašistična vlada sprejela sklep, da se črta iz policijskega zakona člen 218, ki določa, katera društva so pod direktnim policijskim nadzorstvom. To so »stranke, skupine in politična društva sploh«. Ta opredelitev zdaj odpade in zakon se raztegne na vsa društva, torej tudi na katoliško akcijo, ki ji je bilo v konkordatu zagotovljeno svobodno delovanje. Odslej bodo morala tudi njena društva na zahtevo izročiti policiji seznam članov in odbora ter vse podatke o delovanju društva, ki jih bo policija želela. Do tega rezultata so hoteli priti fašisti po drugi poti, tako namreč, da se je njihov tisk postavil na stališče, da so organizacije Katoliške akcije politične. »Osservatore Romano« je to razlago odločno zavrnil, češ, da je katoliška akcija nepolitična organizacija in da torej ne spada pod omenjeni člen policijskega zakona. Fašistična vlada je napravila prerekanju prav fašistični konec in zakon enostavno popravila. Uvodničar nekega fašističnega lista jo pod naslovom »XX. september« prav nazorno začrtal glavne poteze fašističnega mišljenja o konkordatu. Po njegovem mnenju je papežev nagovor na člane katoliške akcije, ki je izzval omenjeno polemiko, »anahronističen«; papeževo besede so žaljive za državo, »ki ne trpi nikakih krilile in poukov od nobene tuje države, pa naj bo ta teritorialno še tako nevid-Ijiva kakor je Vatikansko mesto«. Sv. oče se ne sme »ponižati do trpkih in polemičnih vo-livnih govorov. — »Vsa mladina v Italiji je italijanska, pa naj bo organizirana tudi v katoliških društvih, in vzgojiti se mora v duhu junaštva, sile in bni« Edino fašizem jc lahko na proslavo 120 letnice Napoleonove Ilirije Vlada se udeleži proslave — Sodelovalo bo tudi vojaštvo - Turneja Glasbene Matice v Franciji Belgrad, 1. okt. (Tel. >;Slov.«) V Belgrad sta dospela delegata ljubljanskega odbora za proslavo 120 letnice Napoleonove Ilirije gg. dr. Ravnihar in dr. Pretnar. Prišla sta v imenu odbora, ki ga tvorijo ljubljanska mestna občina, Glasbena Matica, oblastni odbor in francoski institut, da povabijo kraljevo vlado na to slovesnost. Delegata sta bila sprejeta v pred-sedništvu vlade, v ministrstvu za šume in rude, v ministrstvu prosvete, v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje ter v vojnem ministrstvu. Prosila sla vojno ministrstvo, da bi pri tej slovesnosti sodelovalo tudi vojaštvo, kar se jima je obljubilo. Imata tudi odgovor, da bo vlada delegirala svoje delegate. Nadalje sta oba delegata zainteresirala vladne kroge za turnejo Glasbene Matice, ki se bo vršila kot nadaljevanje omenjene pro- slave v Franciji, da se na la način Slovenci oddolže francoskemu geniju Napoleonu, ki je kot prvi priznal Slovence kot narod z ustanovitvijo Ilirije in slovenskih šol. Glasbena Matica je proračunila, da bi rabila za svojo turnejo 120.000 Din. Do sedaj ji je bilo obljubljeno v ministrstvu za prosveto 20.000 Din, v ministrskem predsedništvu 10.000, v ministrstvu za socialno politiko 40.000 Din. Nabrati bo morala še 50.000 Din. Glasbena Matica bo priredila brezplačne koncerte v delavskih centrih Nancy, Lille, Parizu, Grenoblu, Lensu, Lyonu in Ženevi. V Parizu bo sporazumno z našim poslanikom dr. Spalajkovičem priredila na Sorbonni 1. decembra narodni praznik in bo obenem dala poseben koncert. Turneja bo predvidoma trajala 14 dni in je radi tega potrebna precejšnja vsota denarnih sredstev. Gospo organizacije za kmetijske zbornice Obširen delokrog, ki bi ga prevzele — Veliko zanimanje za subotiški kongres Belgrad, 1. oktobra. (Tel. »Slov.«) Okrog 20. t. m. bo zboroval v Subotici velik kongres gospodarskih strokovnjakov in zastopnikov gospodarskih organizacij iz vse države. Na dnevnem kongresa redu je vprašanje kmet. zbornic, ki bo zavzelo glavni del zborovanja. Želi se, da so osnujejo kmetijske zbornice po zgledu trgovskih, industrijskih, obrtnih in delavskih zbornic ter zbornic profesionalnih intelektualcev. Podčrtava se, da bi spričo našega, razmeroma primitivnega gospodarskega stanja ravno te zbornice vršile najboljšo propagando za dvig kmetijstva. Najbolje bi se brigale za mednarodne trgovinske pogodbe, ker je pri teh ravno naše kmečko prebivalstvo najbolj zainteresirano. Interesirale bi se za carine in tarife, dajale našim kmetom poročila o cenah, o kvaliteti blaga in o zunanjem trgu. Iz vseh krajev države prihajajo prošnje iu predlogi za ustanovitev kmetijskih zbornic in tudi v kmetijskem ministrstvu se nagibajo odločilni faktorji za to ustanovo, ker so mnenja, da bi potem te korporacije prevzele več poslov, ki jih sicer vrši kmetijsko ministrstvo. Proti taki organizaciji našega kmetijskega stanu se čujeta v glavnem dva ugovora, ki jih kmetovalci pobijajo. Pivi ugovor je ta, da bi take zbornice tvorile nekak vrhunec kmečke kulture, za kateri pa naše kmečko prebivalstvo še ni zrelo. Ta ugovor zavračajo kmetovalci in pravijo, da take zbornice na eni strani ne pomenijo vrhunec, na drugi slrani pa bi ravno one imele nalogo, da dvignejo naše kmetijstvo na najvišjo možno stopnjo. Drugi argument, lii se navaja proti kmetijskim zbornicam in ki ga kmetovalci ravno tako pobijajo, je ta, da bi se v teh centrih zbirala politika in politikarstvo. Kmetovalci upravičeno Irdijo, da bi se to lahko zgodilo tudi drugim zbornicam. Nasprotno je ravno kmečki stan slej ko prej zaposlen edinole s svojimi strokovnimi vprašanji in se najbolj bavi z gospodarstvom. Tudi ta ugovor torej ne drži. V gospodarskih krogih, zlasti• v ministrstvu za kmetijstvo, se potek kongresa pričakuje z veliko napetostjo. grajske mestne hranilnice Belgrad, 1. oktobra. (Tel. Slov.) Po dolgotrajnih pripravah se je šele danes otvorila mestna hranilnica in posojilnica naše prestolice, dočim ravno sedaj slična ustanova Ljubljane obhaja svojo 40-!etnico. Ob priliki posvetitve je bel-grajski župan poslal kralju sledeč pozdrav: Nj. Vel. kralju Aleksandru I., Belgrad. Povodom današnje posvetitve in otvoritve občinske hranilnice prestolnice Vašega Veličanstva, upravni odbor hranilnice prisrčno pozdravlja svojega kralja, vzvišenega in močnega zaščitnika našega narodnega gospodarstva, kateremu vsi zvesto služimo. Živel naš vzvišeni kralj, živel naš kraljevski doni! Belgrad, 1. oktobra. (AA) Danes ob 11. dopoldne je bila na svečan način otvorjena in izročena prometu novoustanovljena občin- 1-i tJ^Zg-^.ZJl- J-BItS^glTVLV.r.-lV OUSM vzgojitelj mladine in mi se kategorično požvižgamo, če se naša drzna strast križa z mehkužnimi in miroljubnimi pridigami drugih ustanov... Nobena še tako dobro vrezana obleka ne bo mogla obvarovati italijanske mladine pred omamljivim plamenom fašizma. Mladina tega in prihodnjih stoletij bo vedno raje nosila puško in črno srajco kakor kak drugi okrasek... Če bi ne bili plemeniti, kakor nas je naučil duce, bi rekli, da papež slabo povrača dobrote, ki jih je prejel od fašizma.« O spoštovanju tedaj, ki je o njem svojčas govoril Mussolini, da ga je dolžan vsak Italijan največji duhovni sili, ki žari iz Italije vsemu svetu, ni sedaj v fašističnem tisku in taboru nobenega govora. Zavira se svoboda, ki je cerkvi baš v njeni poglavitni misiji: duhovno usmerjati mladež po evangeliju najbolj potrebna. Ker postaja tudi čedaljebolj očituo, da namerava fašistični režim obiti posamezne določbe konkordata, ki fašističnemu duhu in političnim namenom ne odgovarjajo in jih po svojevoljni interpretaciji sploh spraviti ob praktično veljavo (zlasti se je bati tega v listih točkah, ki se tičejo manjšin), zato je čisto naravno, da mora nastati sčasoma iz obstoječe napetosti pravi in globoki konflikt. ska hranilnica v Belgradu. Svečanemu aktu so prisostvovali zastopnik Nje. Vel. kralja polkovnik Sarič, Nj. Sv. patrijarh Dimitrije, v imenu ministra financ načelnik Tosič, za ministra trgovine in industrije načelnik Zebič, guverner Narodne banke Ignat Bajt oni, generalni direktor Narodne banke dr. Novakovič, v imenu udruženja bank predsednik dr. Vla-dan Markovič, direktor nove hranilnice Radi-voje Glumac in ves občinski svet z županom inž. Savčičem na čelu. Cerkvene obrede je opravil patrijarh Dimitrije, ki mu je asistiral župnik Božič. Nato je imel belgrajski župan inž. Savčič na prisotne nagovor, v katerem je poudarjal pomen novega zavoda za belgrajsko občino in za belgrajsko meščanstvo. Govorili so še guverner Narodne banke, načelnika Tosič in Zebič ter predsednik udruženja bank dr. Markovič. Zborovanje agronomov v Zagrebu Belgrad, 1. okt. (Tel. ^Slov.«) V nedeljo, 6. t. m. se vrši v Zagrebu glavna skupščina društva agronomov. Ta skupščina je važna radi tega, ker se bo na njej proklamiralo skupno društvo agronomov iz Belgrada in Zagreba. Zagrebška skupščina bo torej sprejela že dolgo časa obstoječi predlog. Preje se ni vedelo za končno formulacijo in je bilo stavljenih tozadevno več predlogov. Eden od teh je bil, da bi za vse agronome v državi obstojala enotna organizacija s posameznimi sekcijami v raznih krajih. Drugi so zopet zagovarjali zvezo posameznih društev, tako da bi v vsaki pokrajini bila samostojna organizacija. Na glavni skupščini belgrajskega društva je bilo zaključeno, naj se ustvari skupno društvo in se je tozadevno tudi dosegel sporazum z Zagrebom, ki bo v nedeljo prišel do izraza. Demctrovič v Belgradu Belgrad, 1. oktobra. (AA.) Minister trgovine in industrije Juraj Dcmetrovič sc je davi vrnil iz Zagreba v Belgrad. Začasni pravilnik o dvolashriknh podpisan Pirot, 1. okt. (AA.) Po sinočnji seji obeh delegacij je bil izdan naslednji komunike: Danes popoldne sta se obe delegaciji sestali ob 16 in razpravljali do 20. Na seji obeh delegacij je bila završena končna stilizacija začasnega pravilnika o dvolastnikih,' nakar je bil podpisan od članov obeh delegacij. Na jutrišnji zadnji seji bodo izmenjani pravilniki ter bo zavrženo tehnično delo. Vrnitev zmtanj. ministra Belgrad, 1. oktobra. (AA) Tekom jutrišnjega dne se bo vrnil v Belgrad minister zunanjih poslov dr. Voja Marinkovič. Dr. Marin-kovič je zastopal našo državo na konferenci v Haagu ter na zasedanju Društva narodov v Ženevi. Min. dr« Drinkovič na Sušaku Split, i. oktobra. (AA.) Minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Mate Drinkovič je sinoči odpotoval iz Splita na ladji finančne kontrole »Kosovo na Sušak. Dr. Drinkovič je tekom današnjega dne pregledal zdravstvene in socialne ustanove svojega resora na Sušaku. Francoski gost je v Belgradu Belgrad, 1. okt. A A. Francoski univerzitetni profesorji geologi, ki se nahajajo na znanstvenem potovanju po Jugoslaviji, so danes prispeli iz čačka v Belgrad. Na postaji so jih pozdravili profesorji belgrajske univerze z mnogoštevilnim dijaštvom. Nore« je belgrajska univerza priredila pri Srpskem kralju« svečan banket v čast francoskih gostov. Pilota tirane, balona iščejo Zagreb, 1. okt. (Tel. :;Slov.<) Kljub prizadevanju mariborskih in zagrebških oblasti se še ni posrečilo najti pilota francoskega balona, ki se je pred kratkim zgubil na našem ozemlju v hrvatskem Zagorju, Kakor se domneva, je bil pilot balona francoski letalec Noguere. Balon se sedaj nahaja v hangarju zagrebške balonske čete in bo kmalu od-premljen v Krancijo. Jesenski steSesejcm v Zagrebu Zagreb, 1. okt. (Tel. : Slov.«) Jutri popoldne se bo otvorila jesenska razstava zagrebškega velesejma, in sicer bo v prvi vrsli razstavljeno vinogradništvo, liazstavo prireja zveza hrvatskih vinogradnikov. Poleg te bo tudi higienska razstava, ki se je že preje pričela, trajala dalje- Ljudstvo se zanima posebno za oddelek za reklamo in modne revije. Za časa te razstave se bodo vršili v Zagrebu mnogoštevilni koncerti in razne druge zabave. naših carinarnic Belgrad, I. oktobra. (AA.) V drugi tretjini meseca septembra so znašali dohodki naših carinarnic skupaj 52,422.629 Din. Od tega odpade na carinarnice v Belgradu 12,450.671, v Zagrebu 13,079.761, v Novem Sadu 9,067.541, v Ljubljani 10,496.193, v Dubrovniku 4,398.609, v Skoplju 1,869.239 in v Splitu 1,122.515 Din. 77 vtsgotsov - izginilo Belgrad, 1. oktobra. (AA) Začetkom oktobra se bo vršila na Dunaju konferenca držav, ki so svoj čas prevzele proge Društva južnih železnic. Nu konferenci liodo sodelovali predstavniki Avstrije, Madžarske, Jugoslavije in Italije. Razpravljalo se bo o sporazumu v nadaljnem postopanju v tožbi, ki leče pred dunajskim sodiščem zaradi 77 tovornih vagonov, ki jih je baje dunajska : Verkehrsanstali« posodila med vojno Društvu južnih železnic in ki so po prevratu neznanokam izginili. » Ver-kehrsanstalk zahteva zanje 400.000 švicarskih frankov odškodnine. Našo državo bosta zastopala 2 uradnika ministrstva prometa. Ukinjeni trgovski šoli Belgrad, 1. oktobra. (AA) Minister Irgo-viue in industrije je podpisal sklep, s katerim ukinja državno 2-razredno trgovsko šolo v Tuzli in privatno 2-razredno trgovsko šolo trgovskega udruženja v Nišu. Obe šoli str bili ukinjeni zaradi nezadostnega števila učencev. Belo-rarl 1 pil /T«' V V ---r1 ni klub je sklenil radi tega, ker so bile uničene njegove tekme s Hajdukom in Jugoslavijo, da ne bo več nadalje sodeloval v tekmovanju za dr žavno prvenstvo, Ustavna reforma brez puča? Dunaj, 29. sept. Inozemstvo je sprejelo vladino deklaracijo f novega državnega kancelarja dr. Schobra z jako mešanimi občutki in tudi Jugoslavija more in mora vzklikniti z mnogimi drugimi vred: »Ja, die Botschaft horen wir wohl, allein uns lehlt der — Glaube«. In kar je Schober povedal, ni samo notranja avstrijska zadeva, kajti razvoj dogodkov v tej sosednji nam državi more pretresti vso Evropo in izzvati komplikacije daleč segajoče;^ pomena. Da bomo mogli prav doumeti, za kaj vse tu gre, oglejmo si bistvo sedanjega boja v Avstriji. Nesporno je, da je prišlo do Schoberjeve vlade vsled mogočnega heinnvelirovskega gibanja. Voditelji naravnost kričijo o tem prvem večjem uspehu. V vladini deklaraciji je njihovo gibanje označeno za ljudsko voljo, ki jo mora vlada upoštevati, čeprav v nji še ni njihovega zastopnika. Govornik socialistov je opozarjal vlado še na neko drugo gibanje, socialistiško, ki ima v republiki nad" 400 občin in obvlada okroglo 47 odstotkov prebivalstva, in tudi to gibanje zasluži pozornost vlade. Upoštevajte to dejstvo in izvajajte posledice, je zaklical Schoberju in odšel z govrniškega cdra. Usodepolne so zahteve heim\vehrovcev, ki jih hočejo izsiliti. Kako izsiliti? Predno si predo-čimo, kaj pravzaprav hočejo s spremembo ustave, poglejmo, kaj'je ta ustava v Avstriji. — Spočel jo je prvi kancelar, socialistiški prvak dr. Renner. Demokratična je ta ustava, to treba priznati. Predsednika Zvezne republike volita Na-tionalrat in Bundesrat v skupni seji, ali prero-gative so mu jako omejene. Vso vlado voli Na-tionalrat na predlog glavnega odbora. Predsednik nima pravice odslavljati vlade ali posamnih ministrov, nima pravice razpuščati parlamenta, kar se sme zgoditi le na sklep parlamenta samega. Poslovnik je jako liberalen. Volilni red sloni nn temeljih proporca in vezanih volilnih list, tako da se ne zgubljajo glasovi skoro nič. Ta tendenca gre tako daleč, da imajo za drugi skru-tinij zveze po več volivnih okrožij, n. pr. Štajersko, Koroško in Burgenland s komisijo v Gradcu. Iz vseh treh dežel se zložijo ostanki glasov po strankah in tako se doseže marsikak količnik, ki bi ga sicer ne bilo. Zveznega predsednika naj voli ljudstvo z običajno večino glasov. Ta naj ima pravico, da imenuje in odstavlja vlade, sklicuje in razpušča parlament, da vlada celo absolutistiški kakor v stari Avstriji s paragrafom štirinajstim zloglasnega spomina. — Da se take težnje čisto nič ne i zlagajo z modernim naziranjem demokratizma, je umljivo. Heimwehrovci hočejo tudi spremebo notra-dtje uredbe države na ta način, da Dunaj ne bi bil več dežela za se, kakor meni celo vladina deklaracija, ki trdi, da imajo na Dunaju vsi Av-strijanci enake pravice. Kaj bi hoteli napraviti z Dunajem, ni prav jasno. Ako ga priključijo Dolnji Avstriji, je skoro gotovo, da bi socialisti imeli potem večino ne samo na Dunaju, ampak v vsej Dolnji Avstriji. Ne take velike večine, kakor na Dunaju, ali vendar večino. — Toda, kako iih mislijo heimwehrovci pregnati iz Rathausa? Sedanja ustava sama določa, kako so spre-jtiembe mogoče, namreč z absolutno večino. Pot je jasno predpisana in kdor drugače hoče, ta jx>disi rije z glavo skozi zid ali pa hoče — puč! Socialisti imajo celih 71 poslancev od 165, torej brez socialistov ni zakonite večine. Kakšen smisel naj torej ima kričanje o spremembi ustave, ako ni tu vmes nakane po puču, po revoluciji od zgoraj? Zato ni prav nič jasno, kako si predstavlja ▼lada spremembo ustave tako, da zadovolji simpatično ji heimvvehrovsko gibanje. Mogoče bo to edino s pučem od zgoraj, edino z brutalno silo združenih heim\vehrovskih čet ob sodelova- j nju vse vojske, vse dunajske policije in zvezine I žandarmerije. Vse te sile skupaj bi morda uteg- j nile premagati socialistiški odpor, torej edino , boj na nož, edino potom potokov krvi. Ako je torej Schober govoril o simpatiškem !ieimwehrovskem gibanju in je naznanil ustavne reforme po željah Iieimwehrovcev, izgubijo na veljavi vse njegove izjave o zakonitosti in trdni volji, da hoče tudi s silo zatreti vsak nasilen poskus rešitve iz sedanje krize. Tako se nam kaže slika Avstrije danes, ako Terujemo besedam iz ust heimvvehrovskih vodi- I teljev in končno vlade same. — Vendar, sodeč ' po izjavah Schobra še kot policijskega predsed- i nika, ki se je izjavljal povsem proti vsem puči- j stom in nasilnemu razreševanju politiških vpra- j sanj, bi stvar nc bila tako nevarna. Verjetno je, i da je vladina deklaracija o Heimv/ehru bila res izsiljena v tistih dveh urah, ko smo čakali na otvoritev seje pretekli petek. Celo dopoldne je bil v zbornici znani bivši pruski major Pabst ter razpravljal o možnosti vstopa enega ali celo dveh Heimwehrovcev v vlado. Lahko verujemo, da taki predlogi niso bili Schoberju po volji, dasi mnogim možem vladne večine. Končno se je udal vsaj v toliko, da se je simpatiški izrekel o tem gibanju. To edino bi bila nekaka olajševalna okolnost za izjave o lieimvvehru v vladni deklaraciji in nekaj nade, da se licimwehrovsko kričanje razblini v prazne pene in še bolj prazne nade. Dogodki bližnjih dni nam pokažejo, katero tolmačenje je pravilneje. Eno pa je gotovo, da ustavne reforme po željah heimvvehrovcev morejo prodreti edino s pučem ali državnim udarom od zgoraj, kar bi pomenilo popolno nasilno zmago" heimvvehrovstva ob sodelovanju vseh odgovornih krogov te države. A. G. Dunajska vremenska napoved. Severne Alpe: Začasno poslabšanje vremena. Višja temparatura in padavine. Jutri pa spremenljivo vreme, hladno in vetrovno. Južne Alpe: ao Ivi sodanie lepo vreme začasno ji uuiiv»» — - nekoliko skalilo. Temperatura bo nekoliko padla. Pred upostavitvijo angl.-rttskih odnoša$ev Brighton, 1. okt (Tel. »Slov.«) Minister za zunanje zadeve Henderson je že ob 10.30 zapustil zborovanje delavske stranke in se odpeljal v sosednje zgodovinsko mestece Le-wes, kjer se je dopoldne sestal s sovjetskim delegatom Dovgalevskim in nadaljeval razgovore za obnovo angleško-ruskih odnošajev. V krogih konference se govori, da bo Henderson poskusil, da še danes dokonča predrazgovore z Dovgalevskim, da bo mogel že jutri dopoldne na zborovanju stranke v svojem zunanjepolitičnem referatu poročati o obnovi diplomatskih odnošajev. Na kongresu stranke stoji namreč zunanjepolitično poročilo na odličnem mestu. Ker je spričo pozitivnih državnih nalog glavnih voditeljev stranke narasila kakor po navadi levičarska struja, bi Henderson rad pokazal velik uspeh v obnovitvi diplomatičnih odnošajev z Rusijo, zlasti ker laburistični voditelji na drugi strani mislijo pritegniti v stranko tudi ne-delnvske elemente ter jo postaviti na širšo bazo. Da levičarje zato odškodujejo, se trudijo skleniti z Dovgalevskim vsaj predsporazum, • V 0 na podlagi katerega bi se takoj imenovala diplomatska zastopnika v Moskvi, oziroma v Londonu. Čeprav konservativci vlado zaradi tega zelo napadajo, so industrijski in trgovski krogi za čim prejšnjo vzpostavitev odnošajev, ker si po pravici obetajo od tega veliko gospodarsko korist. Seveda bo Rusija morala priznati svoje predvojne dolgove Angliji in od-škodovati po ruski revoluciji prizadete angleške kapitaliste, ki so tam imeli svoja zdaj zasežena podjelja. Izključeno je, da bi laburistična vlada v tem pogledu napram sovjetom kaj v bistvu odjenjala. London, 1. okt. (Tel. Slov.) Danes popoldne se je na konferenci med Hendersonom in Dovgalevskim dosegel popoln sporazum o problemih, ki se imaio neposredno po obnovi normalnih diplomatskih odnošajev urediti z imenovanjem obojestranskih poslanikov v Angliji in Rusiji. Med vprašanja, ki jih bo rešiti, spada tudi dogovor, da sc v ruski propagandi v Angliji odpravijo zlorabe. Izdava glavnega tajnika palestinske vlade Bevrut, 1. okt. (Tel. »Slov.«) Glavni tajnik palestinske vlade Luke je v prisotnosti višjega komisarja, ki ni ugovarja), dal posebnemu dopisniku »Ne\v York W^rlda« intervju, v katerem je podal sledeča pojasnila o krvavih dogodkih v Palestini: Arabci imajo prav. Oni vidijo, kako židje nakupujejo najboljšo zemljo, Arabce pa bodo končno potisnili v gorovje. Arabci so zelo razburjeni radi sklepa Je\visli Agency na zionstičnem kongresu v Curihu, po katerem hočejo povečati židovske investicije v Palestini. Palestin- ska vlada je napravila napako, ker je radi relativnega miru v zadnjih petih letih mislila, da so Arabci zadovoljni z ustvaritvijo židovske narodne domovine. Sedaj pa je jasno, da Arabci niti najmanje niso opustili svojega sovraštva ter so se mase pridružile odporu. Vlada so boji, da ne bi po odhodu čet nastal nov, mnogo večji nemir, ki bi se potem težko mogel omejiti na Palestino ter bi vzplamtol ves bližnji vzhod. Vlada je prisiljena, da v židovsko-arabskem konfliktu ostane popolnoma nevtralna. „Do X" Stari nad Bodestshtm jezerom - Služi naj prekooceanshim poletom Friedriehshafen, 1. okt. (Tel. Slov.) Poskusni start zrakoplova »Do X« se je pesrečil nad vsa pričakovanja. Ker se je nad Bodenskim jezerom, torej 400 m nad morsko gladino, ponovno posrečil start brez težkoč s tovorom 20.000 kg v eni minuti, je gotovo, da bo start mogoč tudi z morske gladine z vsaj 24.000 kg tovora. Sedaj se v ladjedelnici potniški zrakoplov opremlja v svoji notranjosti. Spredaj se bo zgradil prostoren salon za kajenje, zraven pa bar. Potniški zrakoplov bo imel razen tega ločene oddelke za 8—10 potnikov in velik skupni salon. Friedriehshafen, 1. ckt. (Tel. Slov.) Zrakoplov »Zeppelin« je danes dopoldne ob 8.20 pri oblačnem jesenskem vremenu startal za 8-urni polet nad južnozapadno Nemčijo pod vodstvom kapitana Flemminga. Na krovu je 31 potnikov. Friedriehshafen, 1. okt. (Tel. Slov.) Na včerajšnji konferenci učenjakov aerokluba o vožnji na severni pol se je doseglo soglasje o tem, da naj dr. Eckener sam vodi polet na severni tečaj. Dr. Eckener pa je iz zdravstvenih razlogov vodstvo odklonil. Vodil ga bo torej kap. Lehmann. Po stanju razprav se lahko računa s tem, da je polet na severni tečaj sklenjena stvar. Zborovanje angleške delavske stranke Brighton, 1. okt. (Tel. Slov.) Minister Thomas je na zborovanju delavske stranke sporočil, da razvoj diskontne politike angleške narodne banke zahteva natančno preiskavo finančne in kreditne politike angleške centralne emisijske banke. — Na popoldanski seji bi vodstvo stranke skoro doživelo težak poraz. Levo krilo stranke, ki je na zborovanju očividno močneje zastopano, kakor na kongresu strokovnih organizacij v Bel-fastu, je zahtevalo, da se vrne odboru stranke oni del poročila, ki razpravlja o določitvi skrbstva za brezposelne. Ta predlog levega krila je bil odklonjen z 1,100.000 glasovi, dočim je zanj glasovalo 1,027.000. Francoski vzhodni Venizelos v Pragi Praga, 1. okt. (Tel. »Slov.«) Dne 21. do-poldne dospe grški ministrski predsednik Venizelos v spremstvu svoje soproge, državnega podtainika v ministrskem predsedništvu Pa-padatosa in osebnega tajnika Lambrosa v Prago. Ob 11 dopoldne bo položil venec na grob neznanega vojaka v staromestni svetovalnici. Opoldne bo gost dr. Beneša, popoldne pa si bo ogledal Prago. Zvečer bo dine in sprejem na Hradčanih. V četrtek zjutraj bo Venizelos zapustil Prago in se odpeljal v To-polčane, kjer bo gost predsednika Masaryka. V petek pa se bo preko Budimpešte in Belgrada vrnil v Atene. »Bratstvo Pari/., 1. okt. (Tel. Slov«) Vojni minister Painleve je odšel včeraj na potovanje po severni Franciji, da si ogleda trdnjave, ki se gradijo. Obiskal je predvsem mesta Avernes, Le Quesney, Maubeuge in Vallenciennes. Odgovarjajoč na pismeno vprašanje poslanca Rol-lina je Painleve sporočil, da se trdnjave grade sedaj v okolici Metza, Weissenburga, v severnih Vogezih, okoli Strassbourga, ob gornjem Renu in v Alpah. Stroški bodo znašali skupno 2 in pol do 3 miljarde. Pariz, 1. okt. (Tel. »Slov.«) Pariška javnost s skrbjo pričakuje zasedanje organizacijskega odl»ora mednarodne reparacijske banke, ki se začne v Četrtek v Baden-Badnu. Smatra se, da je pričakovati težkoče z angleške in nemške strani. »Excelsior« piše, da hoče Anglija zahtevati v nadzorstvenem svetu tudi sedež za svoje dominijone, Nemčija pa želi, da bi bili v nadzorstvenem svetu tudi ostali repa-racijski dolžniki Avstrija, Madjarska in Bolgarija. Ravno tako povzroča vznemirjenje ludi tendenca malih evropskih držav, ki se je pokazala v Ženevi, ker tudi one zahtevajo zase gotov vpliv na bodočo reparacijsko banko. VeiiFm pasiva sofijske banke Snfiia. 1. nI,-t. A A. Pfisivo Ircrnvslte tvrdke » » ----O , Bakanov, ki je včeraj zašla v konkurz, znašajo 1, po dosedanjih ugotovitvah 65 milijonov lejev. Sofija, 1. okt. A A. Sinoči je neki Georgij Colov poskusil umoriti bivšega makedonskega revolucior.arca Ivana Dančulova. Po dosedanjih ugotovitvah je bil ta poskus umora nepolitične narave. Vesti iz Sofije Sofija, 1. oktobra. (AA.) Minister za trgovino in industrijo Vošelski bo v kratkem predložil ministrskemu svetu osnutek zakona o državnih kopališčih in mineralnih vrelcih. Minister trgovine je mnenja, naj bolgarska dižava najame v inozemstvu posojilo 50 milijonov levov, da dvigne te svoje zdravstvene in socijalne naprave na moderno višino. Sofija, 1. okt. (AA.) Bolgar, plovne družbe bodo nabavile 4 nove pomorske ladje v skupni tonaži 20.000 ton. Nove ladje bodo vršile pomorski promet med pristanišči Črnega morja in Sredozemskega morja ter lulcami zapadne Evrope. Solija. 1. okt. (A. A.) Liga za zaščito človeških pravic je poslala bolgarski vladi zelo energičen protest, v katerem obsoja medsebojna pobijanja makedonstvujuščih in napada bolgarsko vlado, da dopušča prekrižanih rok vse te zločine. Nenavaden samottmor Brno, 1. okt. (Tel. »Slov.«) Včeraj je trgovec Vitoch izvršil samoumor na nenavaden način. Na sprehodu v spremstvu svoje soproge si je prižgal cigareto, ki mu je v ustih eksplodirala in ga raztrgala na drobne kose, njegovo soprogo pa težko ranila. Preiskava je dognala, da si je vtaknil v usta dinamitno patrono in jo prižgal s cigareto. Vzrok so baje spori z ženoj Vatikan m soneti izpostavijo dipl odnošaie Berlin, 1. okt. (A. A.) »Vonvarts« poroča, da je berlinski poslanik sovjetske Rusije stopil v pogajanja s tamošnjim nuncijem zaradi vzpostavitve diplomatskih odnošajev med Vi tikanom in sovjetsko Rusijo. Letalo z vojaškimi daSmmenii zgorelo Bukarešt, 1. okt. (Tel. »Slov.«) Včeraj stt je v Campulungu ponesrečilo vojaško letalo. Pilot poročnik Adamaniu je bil na mestu mrtev. Spremljevalec pa je težko ranjen. Letalo je imelo s seboj važne dokumente romunskega vojnega ministrstva za vojnega ministra Cehovskega, ki se nahaja v Campulungu na dopustu. Dokumenti so zgoreli. Kitaishi komunisti London, 1. okt. (Tel. »Slov.«) Po vesten iz Hongkonga so komunisti zajeli tri nemške dominikanske nune iz misijonske postaje C ing-čav v provinci Fukjen. Ujeti so bili tudi še trije nadaljnji člani misijona, za katere bodo zahtevali odkupnino. Dalje se poroča, da so komunistične čete zavzele Šangkang. VeV.hi iašlstličm svet Rim, 1. okt. (Tel. »Slov.«) Včeraj zvečer ob 22 je bila v palači Venezia napovedana seja velikega fašislovskega sveta. O seji se je pozno ponoči izdal komunike, ki pravi, da so se seje udeležili \si člani. Mussolini je obrazložil temelje re*orme velikega sveta in nove ureditve stranke. Od prisotnih ni nihče prišel do besede. — Seji je bili končana ob 22.45. Radio za gledanje v daljavo London, 1. okt. (Tel. »Slov.«) Londonski podajalec je danes dopoldne oficijeluo otvoril angleško brezžično postajo za gledanje « daljavo. Pretiran šport kvari mladino Belgrad, 1. okt. (Tel. Slov.) General Josip Kostič, poveljnik vojne akademije, je ob priliki, ko se v vojno akademijo sprejmejo novi učenci kot bodoči častniki, ugotovil, da je bilo pri poslednjih kandidatih za vojno akademijo okrog 70 odstotkov nesposobnih vsled pretiranega športa. General Kostič smatra, da se mladeniči mest, osobito Belgrada in okolice, ne razvijajo normalno. Posledica te ugotovitve bo, da število učencev ne bo niti doseglo predpisanega koolia-genta 600 učencev. rt« - Belgrajske vesti Belgrad, 1. okt. AA. Kralj je na predlo® ministra pravde ter po zaslišanju predsednika ministrskega sveta podpisal večji ukaz o premestitvah, upokojitvah in imenovanjih urad nikov tega resora. Belgrad, 1. oktobra. (Tel. Slov.) Pri včerajšnjem poročilu našega belgrajskega dopisnika o italijanski kampanji proti naši državi, se je pit telefonski transakciji, vnesla iz drugega poro čila, ki pa ni bilo objavljeno, neljuba pomota, da se je namreč k poročilu našega belgrajskega porčevalca o italijanski kampanji pristavilo »Pressbiro«. b 25. Pariz, 1. okt. (Tel. »Slov.«) Danes je bil ob ogromni udeležbi prebivalstva pogreb umrlega kardinala Duboisa. Že v zgodnjih jutranjih urah so bile vse ceste, po katerih je šel sprevod, polne občinstva. Ob 8.30 so krsto prinesli iz nadškofijske palače. Sprevod je šel po ulicah na lovi strani Seine do cerkve Nolre Dame. Ob 11.30 je bila v tej katedrali žalna slovesnost ob prisotnosti vlade, diplomatskega zbora, političnih in drugih oficielnih krogov. Nato je bila krsta do 18.30 javno razpostavljena, nakar so jo spravili v škofijsko grobnico. Slovaška ljudska stranka dr. Taki Praga, 1. okt. (Tel. »Slov.«) Včeraj je imel sejo izvrševalni odbor slovaške ljudske stranke. S te seje so poslali dr. Tuki brzojavko, ki pravi: »Vrhovni forum slovaške ljudske stranke, izreka Vam, gospod profesor, soglasno zaupanje in Vas kandidira za poslanca. Vsemogočni naj Vas podpre v Vašem trpljenju za pravice slovaškega naroda.« Brzojavka, ki jo je podpisal Illinka, je povzročila v čeških listih največje ogorčenje. Poslabšani odnošaji med BoSganjo in Jtialfjo Rim, 1. okt. (Tel. »Slov.«) V »Tribuni« se objavija vest pariškega političnega dopisnika, da so se sijajni odnošaji med Bolgarijo iu Italijo zadnje čase zelo poslabšali. Bolgarski zunanji minister Burov ne uživa več simpatij italijanskega zunanjega urada. »Tribuna« piše, da ie dvoumna temna politika Burova zaigrala simpatije fašistične vlade in da so interesi Bol-_ gorske izstavlj eni veUki^škodL v Šolski škandal v Mirni peči Petrazredna ljudska šola zaprla — Poduk ustavljen Mirna peč. Res zelo kruta usoda je prizadela našo osnovno ljudsko šolo; višja šolska oblast jo je koncem preteklega šolskega leta dala zapreti, ker je komisijonelni ogled konstatiral, da so sedanji šolski prostori popolnoma nesposobni za nadaljni poduk tako v zdravstvenem, kakor pedagoškem oziru in ker občinski odbor ni priznal nujne potrebe nove šolske zgradbe. Saj okrajno glavarstvo že 20 do 30 let pritiska na občino, naj počasi nabira pri vsakoletnih nakladah za šolski stavbeni fond, a občinski očetje so te naklade večinoma odbijali, češ da je stara šola za naše otroke še dovolj prostorna in močna in da ima občina preveč drugih stroškov. Ker je pa število otrok v teku časa tako narastlo, da so sedanji šolski prostori res prenapolnjeni in sploh manjka že prostorov, ker je šola zdaj razširjena v petrazrednico z dvema para-lelkama, je umevno, da je zgradba nove šole v Mirni peči nujna potreba, ki se ne da več odlašati. Kakor rečeno, je višja šolska oblast že dolgo opo- zarjala na potrebo nove šole, a ker je županstvo bilo nasprotnega mnenja in je še, je segla višja oblast po radikalnem sredstvu, da je namreč ukazala sedanjo šolo zapreti. Tako so sedaj naši otroci v tekočem šolskem letu brez poduka, učiteljstvo pa brez dela dolg čas preganja v Mirni peči, kar je menda edini slučaj v celi Sloveniji. Težka bremena čakajo nas davkoplačevalce radi nove šole in to po krivdi listih, ki niso hoteli v teh dolgih letih poskrbeti za stavbeni šolski fond. Sedaj bo občina moral najeti posojilo. Ker naša šolska mladina na noben način ne more in ne sme ostati brez šolskega poduka in želimo svojim otrokom več znanja in izobrazbe, kakor je imamo mi, zato vsi zavedni občani nujno apeliramo na višjo šolsko oblast, da se prične čim preje šolski pouk v naši stari šoli, in se potrpi s staro šolo, dokler nove ne dobimo. Županstvo pa pozivamo, naj takoj izposluje zopetno otvoritev šole za pouk. Sicer je tako: kdor je kriv, da se je šola zaprla naši mladini, tisti naj se zopet pobriga, da se šola takoj otvori za poduk. Pire premaga1 Samischa Šah. turnir v Rogaški Slatini Rogaška Slatina, 1. oktobra. (Tel. »Slov.«) Danes se je odigralo 11. kolo šahovskega turnirja v Rogaški Slatini. Senzacija turnirja je bila zmaga Pirca nad Samischem,, zmagovalcem Capablancc na turnirju v Karlovih varih. Izid 11. kola: Rubinstein premaga dr. Singer-ja v 34 potezah. Pire premaga Samischa v 24 potezah. Przepiorka premaga dr. Rožiča v 45 potezah. Griinfeld—Takacs remis (34 potez); Maroczy —Jovanovič remis (36 potez); Canal—Brinckmann remis (62 potez); .Honlinger—Konig remis (40 potez). Stanje po 11. kolu: Rubinstein 8'A, Maroczy Griinfeld 7 K>, Przepiorka, Pire, Flohr 7; Takacz, Canal, Samisch C A, HOnlinger, Brinckmann o'A, dr. Geiger 5, Konig 3, dr. Rožič 2, dr. Singer in Jovanovič l'A točke. Murski Soboti je potreben nov kolodvor M. Sobota, 30. sept. Od kat smo dobili železniško progo M. Sobota —Maribor, se vedno bolj opaža, da kolodvor kakor ga ima M. Sobota sedaj oddaleč ni kos prometu, ki se na njem vrši. To tutii ni nič čudnega, ker so bila poslopja zidana za neznatni promet, ki je bil bolj krajevnega značaja, po otvoritvi nove proge pa se je promet početveril. Ker zahteva večjo postajo tako državni interes, kakor tudi interes vseh pridobitnih krogov M. Sobote in Slovenske krajine sploh, so merodajni krogi že ponovno sprožili misel novega, dovolj velikega kolodvora. Vprašanje se je sprožilo tudi na železniški konferenci, ki se je vršila pod predsedstvom g. Fr. Ceha, predsednika trg. gremija in katere se je udeležil šei komerc. oddelka g. Hois in še dva druga delegata železn. ravnateljstva v Ljubljani. Po temeljiti razpravi se je ugotovilo z ozirom na postajo v M. Soboti potrebno storiti sledeče: 1. Postajno poslopje samo se mora povečati za najmanje dvakratno. 2. Skladišča za tovorni in brzojavni promet se morajo povečati istotako. 3. Klančino bi bilo treba povečati še za enkrat toliko. 4. Napraviti novo klančino za nakladanje voz in strojev (Stutzrampe). 5. Postaviti novo vagonsko tehtnico. 6. Prostor za nakladanje vagonov povečati za najmanje dvakratno... 7. Postajno poslopje in postajo razsvetliti z elektriko. 8. Dati postaji zadostno število uradništva in delavcev na razpolago. 9. Napraviti klančino za nakladanje živine in svinj. O. šef kom. oddelka je vzel vse to na znanje; izjavil je, da tudi sam uvidi, da je postaja veliko premajhna, obenem pa je tudi obljubil, da bo zadevo priporočal ravnateljstvu. Tudi se obračamo na tem mestu na vse merodajne činitelje, da se začne zadeva nove postaje čimprej reševati, ker je to za uspešen promet neobhodno potrebno. V medvedovih šapah Pri nas so že izumrli razni komendijanti, ki »o hodili od vasi do vasi z medvedom in kazali ljudem njegov ples. Pri nas moreš videti medveda kvečjemu v cirkusu, le iz kočevskih gozdov poročajo še od časa do časa, da so ljudje videli tam medveda, resničnega in živega. Po južnih krajih pa ta medvedja »romantika« še živi. Za mal denar se moreš nagledati po vaseh plešočega medveda in v gozdovih živi v prostosti še mnogo teh zverin. Prav neprijetno srečanje s to zverino je le dni doživel kmet Gavro Garičie pri Bulogu v sarajevskem okraju. Šel je na pašnik, da pogleda za svojim konjem. Tam so se mudili tudi cigani, ki so kazali svojega medveda. Toda la medved jim je pobegnil in prvi človek, ki ga je srečal, je bil ravno nesrečni Gavro. Gavro je v mraku mislil, da jo to njegov konj in ga je oplašil s šibo. Medved pa, hud radi takega pozdrava, se je z vso silo vrgel nanj in ga vrgel na zemljo. Nastala je obupna borba med obema. Na Gavrilove klice na pomoč so hitro pritekli cigani, ki so rešili s precejšnjo težavo tež.ko ranjenega Gavra iz medvedjih šap. Medveda so cigani nato dobro zvezali, da ne bi več napadal ljudi. Nesrečnega Gavra za so morali domačini poslali v bolnišnico. Trgovski dom v Ljubljani Ljubljansko trgovstvo je letos začelo z zidanjem »Trgovskega doma«, v katerem bodo naseljene trgovske strokovne organizacije. Stavba je že prišla do strehe in bo prihodnje leto že porabna. Slovenski, predvsem ljubljanski trgovini, ki je zbrala prav znatna sredstva, bo stavba dokaz stanovske zavesti, Ljubljana pa je zopet z novo stavbo pridobila. Stavba stoji ob Simon Gregorčičevi ulici, pri tiskarni Merkur. — Načrte za stavbo je izdelal ing. V. šubic, zgradil jo jc pa stavbenik Miroslav Zupan. Z avtom na Koroško in Jadran Bled, 30. sept. Družba Alp-Avto priredi izlet v Celovec v soboto 5. oktobra z odprtim izletniškim avtom. Odhod točno ob 6 zjutraj izpred kavarne Toplice. Vožnja tja pojde preko Podkorenskega sedla na Beljak, Vrbsko jezero in Celovec, nazaj pa preko Ljubelja. Cena je 90 Din za osebo. Prijave sprejema najkasneje do četrtka 3. oktobra poslovodja Zdravko Rus. Za prekoračenje meje je potrebno dopustilo obmejnega komisarijata na Jesenicah, po predhodnem potrdilu o istovetnosti županstva. Dvadnevni izlet v Opatijo bo dne 9. in 10. oktobra. Odhod točno dne 9. oktobra ob 6 zjutraj izpred kavarne Toplice. Vožnja tja pojde preko Pre-dila, Gorice in Trsta. V Gorici in Trstu kratek odmor, kjer si ogledamo grad Miramar. Prenočišče bo v Opatiji, odkoder je drugi dan ob 1 popoldne odhod preko Reke, Št. Petra, Postojne in Ljubljane na Bled. V Postojni odmor, ki ga porabimo za ogled jame. Cena vožnji 200 Din za osebo. Za prekoračenje meje je potreben potni list z vizumom. Kdor potnega lista še nima, mu ga preskrbi poslovodstvo. Prijave sprejema Zdravko Rus najkasneje do dne 6. oktobra. Podzemska jama v Bobrepolmh Dobrepolje, 30. sept. Struga Rašice je sedaj v Ponikvah od Gačni-kovega jeza naprej suha. Tako je mogoč doslop v jamo, kamor ponikne Rašica Vstopni požiralniki so trije. Dva večja v višini struge in tretji manjši precej visoko. V požiralniku ima voda padca le par metrov in se kmalu po vstopu razširi v prostorno vežo. Severna stena veže je po vodnih sunkih na nekaterih mestih do tričetrt metra globoko okroglo razjedena, kakor nasvedrana. Od te veže s tremi naravnimi okni (požiralniki) zavije struga v ozko gladko izjedeno sotesko proti severo-vzho-du, dokler se ne razširi v precejšnjo dvorano z oknom v stropu (Somrakova jama). Od tu zavije struga proti vzhodu 4 m po gladkih skalah navzdol, preko naravnih zaprek iz hlodov in dračja, ki ga je voda prinesla s seboj v globoko izrezano ozko sotesko. Ktnalu se odcepi proti severu nova struga komaj pol metra visoka, ki se včasih močno zoži in so težki prehodi sredi mnogega nanešenega blata. Sem iu tja se še nekoliko razširi, n postane končno neprehodna. Prva, najbrž glavna struga pa preide v lepo obokan hodnik do večje odprtine v strm breg na dan in še naprej levo navzdol v ozko neprehodno špranjo. Ta glavna slruga ima več odcepov. Kapnikov ni. Jama je zanemarjena, grablje pred vhodom odplavljene, zato prinaša voda vedno več lesa, blata in kamenja s seboj in si sama sebi zastavlja in zasipa pot. Verjetnost ;•• i ob času deževja postaja s tem vedno \ ■;<, Zakaj naj bi bil cviček -kisel? Krško, 30. sept. V soboto sem potoval po obronkih od Leskovca proti Raki in dalje proti Novemu mestu. Krasno je to vinorodno gričevje in z dozorelo ajdo poraslo Krško polje. Drevje je obloženo s težkim sadjem. Vsepovsodi znaki dobre letine. Dokler sem še proti Leskovcu oddaleč ogledoval tudi vinograde v solnč-nem žaru, sem se veselil in privoščil božji blagoslov za hrame in zidanice našim vinogradnikom. Toliko bolj pa sem bil žalosten, ko sem potoval preko Rake in videl nešteto voz z lajtaini, ki so vozili že novo trgatev. Povsod solnce, vinogradi lepo zeleni, grozdje v stanju rednega izboljševanja — a z goric nešteto polnih voz! Ljudje vinogradniki — kako zametujete in kvarite nele grozdje, ampak tudi sladko kapljico. Kaj morajo biti dolenjska vina res kisla celo ob tako solnčni jeseni, kot je letošnja. Kaj nam res ni nič na tem, da bi za dobra vina utegnili mnogo več vtržiti, ali pa vsaj vino lažje spraviti v denar? Kaj mora res vsak vinogradnik misliti, da so vsi njegovi sosedje sami tatovi — in da morajo zato vsi naenkrat in vsi prerano s trgatvijo? Začnimo vendar enkrat pošteno misliti v vinogradih o drugih, da bodo drugi vinogradniki o nas, začnimo s pozno trgatvijo — začnimo s kvalitetno robo! Koledar Sreda, 2. oktobra: Angeli varuhi. Mlaj ob 23.19. Po Herschlu: lepo. Osebne vesti ... = Izpit za poučevanje verouka na srednjih šolah je napravil g. Ante K o r d i n , prefekt v Marijanišču. = V dušno pastirstvo med Slovence nn Ho-iandskem in v Belgiji odhaja g. Oberžnn, doslej kaplan v Cankovi v Slovenski krajini. Bog mu daj Svoj blagoslov! = Novi italijanski vicekonzul v Ljubljani. Andreoli Giuseppe je postavljen za vicekonzula pri generalnem konzulatu kraljevine Italije v Ljubljani. = Za načelnika okrajnega cestnega odbora v Kozjem je bil včeraj 1. t. m. izvoljen g. Marko Tomaži«, dekan v Kozjem. Podnačelnik je Lojze i Lorenc, župan v Sv. Petru pod Sv. gorami. I ,r 7;n mčelniku okrajnega cestnega odbora | v Murski Soboti je bil pri ponovili volitvi izvoljen župan g. Jožef B e n k o. = lz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni za upravnika skladišča neizdelanega materijala 1. zavoda za izdelovanje vojne opreme admin. kapetan I. razr. ekon. stroke Joško Škerl; za vršilca dolžnosti blagajnika 24. topn. polka admin. podporočnik ekon. stroke Janko Palčič; za poboč-nika tehničnega parka 3. zrakoplovnega polka zra-koplovni poročnik Rudolf Girzik; za upravnika raznega tehničnega materijala tehn. skladišča 3. zrakoplovnega polka zrakoplovni kap. 1. razr. Hugo Trosman; za vršilca dolžnosti upravnika raznega tehn. materijala tehn. skladišča 4. zrakoplovnega polka zrakoplovni podporočnik Ivan Prestini; na službo v tehn. park 4. zrakoplovnega polka nižji zrakoplovno-tehn. poslovodja IV. razr. Ivan šimii-nec; na lastno prošnjo so odrejeni na službo v pilotsko šolo 1. zrakoplovnega polka zrakoplovni poročniki: Ivan Holeček. Ivo Oštrič, Emil Brun-skole, Sava Poljanec, Alojzij Radin, Joahim Šil-nik in Janko Šalamun. Bolničarslco podčastniško šolo, ki je trajala od 1. oktobra 1927 do 1. oktobra 1929, so dovršili med drugimi še sledeči podna-redniki-tjojenci in sicer z odličnim uspehom: Ivan Boje, Ivan Brejc, Ivan Mlinaric, Ivan-Milan špoljar in Mirko Jarič; s prav dobrim uspehom: Viljem-Henrik Dolenc, Milan Vraneš, Stanislav Ceštirek, Marko Belas in Jožef Žabkar in z dobrim uspehom Martin Blaževec. Novi grobovi + V Trbovljah je umrla v torek g. Pepca Skrbeč, mlada in pridna žena gospoda Miloša škrbca. Pokojna je bila doma iz znane Hrastove družine i/. Polun pri Prevaljah. Rajnka zapušča dve mali hčcrkici. + Helena Sever, strojarjeva žena je včeraj umrla v ljubljanski bolnišnici. Pogreb bo jutri ob treh popoldne. -f- Ivanka Oder, zasebna uradnica, je umrla pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Stara je bila šele 21 let. Pogreb bo v četrtek ob 9 dop. "t" Preminula jc v Mariboru v starosti 64 let Agata Fišer, soproga vpokojenega uradnika drž. železnic ter predsednika Žel. organizacije. Pogreb bo danes ob 16. iz hiše žalosti Nasipna 36 nn magdalensko pokopališče. "t" Smrt med ameriškimi Slovenci. V Clevelandu je umrla 42 letnn Francka Košar, rojena Mar. V Ameriki je bila 18 let. Doma je iz Bistrice v [ari Št. Rupert V Ameriki zapušča moža, sestro in brata, v domovini pa dve sestri in brata. N. p. v in.! Mala kronika ir Gg. veroučitelji ljubljanske oblasti naj predlože računovodstvu prosvetnega oddelka v Ljubljani prijave za pouk veronauka za april, maj in junij 1929 ter prijave za potnine za isti čas. ir Na kongresu slovanskih lilologov v Pragi bosta zastopala ljubljansko vseučilišče profesorja gg. dr. Franc Kidrič in dr. Fran Ramovš. Stroške bo kril ljubljanski oblastni odbor. ★ Dovoljen inozemski tisk. Z odlokom ministrstva za notranje posle je dovoljeno uvažati v našo državo in razširjati v njej list >Bo-heniia«, ki izhaja v nemškem jeziku v Pragi. -k Prepovedan inozemski tisk. Znbranjeno je uvažati v našo državo in razširjati v njej italijanski list »L Isonzo«, ki izlinjn v Gorici, in italijansko revijo »Adriatiro Nostro«. ki izhaja v Milanu, ker pišeta zoper koristi naše države. -A Tatvine koles v Borovnici. Doslej še ni bilo čuti o kolesarskih tatvinah v Borovnici, se pa zato sedaj več sliši. Pojavil se je precej premeten uzmovič, ki noče ukrasti kar celega kolesa, temveč se je specializiral na posamezne dele koles Tako je bilo pred kratkim ukradeno kolo Francu Petrovčiču, a ga je kmalu našel brez verige, dela zvonca, torpeda in gumijastih delov. Prejšnji teden se je In uzmovič zopet polastil kolesa Stanka Žerjava, mu pobral vse dele, razen golega ogrodja. In tega ie posadil v BorovniMicn. Najbrže je to kak mehanik, ki hoče s sestavljanjem koles iz ukradenih delov zabrisali možnost prepoznave kolesa uo lastniku in tako tudi vsako sled zb seboj. Oe rabite zanesljive britvice Gillette, se boste vselej brezhibno brili. Izredno ostro rezilo iz najboljšega jekla reže pri vsaki potezi z aparatom. Kupite, pravočasno nove brit vice Gillette! Gillette ir Samoumor v Zagorju. V torek okrog pol devetih dopoldan se je na Ix>kah pri Zagorju ustrelil 24 letni Friderik Kovač. Domači, ki so prihiteli v njegovo sobo, so ga našli vsega krvavega ležali na postelji — že mrtvega. Danes bi bil moral fant nastopiti službo pri vojaški godbi. Pa jo prej nastopil pot v večnost. Zakuj je to storil, o tem seveda ljudje mnogo govore, n gotovega ne ve nihče. Vse je le ugi-b»nje. Skrivnost pojde z njim v grob. Zdravniška preiskava je ugotovila, dn jo bil fant duševno zmeden. » •k Zrelo jagodo iu cvet je 30. septembra utrgal prijatelj »Slovenca« na vrtu g. Antona Goloba, posestnika in župana v Selu pri Mirni, ter nam poslal v uredništvo. ir Mlada hruška cvete 11:1 vrtu K. v Novem Vodmatu (Moste). if Rekordna žetev tobaka v naši državi. Dne 30. septembra se je v Mosta ru vršilo glavno zborovanje sadilcev tobaka pod predsedstvom dr. Man-(liča. Zborovanje je poslalo brzojavni pozdrav Nj. Vel. kralju in finančnemu ministru. Iz poročila odbora je bilo razvidno, da se je sadilcein kljub vsem težavam vendar posrečilo doseči zvišanje cene za 20 odstotkov več kot lani. Ravno tako je finančni minister obljubil, da bo izdal nov monopolski zakon, s katerim se bodo regulirale kupne cene tobaku tako, da sadilci tobaka ne bodo več odvisni od dobre volje posameznih ministrov. Ugotovljeno je bilo, da je letošnja žetev tobaka v naši državi rekordna in da dosega 6 milijonov kilogramov. Resolucija zahteva, da naj se tobak kvalificira v 7 vrst, ne pa kot dosedaj v 3 vrste s podvrstami. Dalje zahteva resolucija, da so zasebne terjatve, takse in pristojbine 110 jemljejo od kmetov kot odkupnina za tobak. Bavno tako zahtevajo sadilci lobakn, da se osnuje fond za sadil-ce, oškodovane po vremenu. V ta fond naj bi država dajala dve petini, sadilci sami pa tri petine. Na koncu zahtevajo sadilci, naj njihov predsednik dr Mandie postane član uprave drž. monopolom v Belgradu, da bo lažje zagovarjal in zastopal interese pokrajin, ki pridelujejo največ tobaka. -k Arheološke najdbe v Siskn. N'a kraju, kjer sloji sedaj mesto Sisek, to je na sotočju Kolpe in Save, je stalo v rimskih časih mesto Siscia. Te dni so kopali v Sisku temelj za hišo trgovca Toma Janušiča, nedaleč od postaje. Pri kopanju so delavci naleteli na zelo zanimivo ostanke iz rimskih časov. V globini 2 metrov so odkopali temelje zelo velike stavbe, dalje kopalni bazen, v katerem 30 še dobro ohranjene svinčene cevi. Na dveh krajih se zelo lepo vidijo vzidane podtalne cevi v premeru 20 cm. ki so služilo za odtok vode v Kolpo. To so bili torej nekaki rimski kanali. Pod bazenom so sedaj, po dveh tisoč letih našli peč z ostanki oglja in pepela. Vse te izkopnine jo pustil trgovec Janušič nedotaknjene, dokler ne pride v arheološki strokovnjak v Sisek, ki bo ugotovil vrednost teh starin. ir Ljudska nečiinurnost. Pred subotiškim sodiščem so je te dni vršila zanimiva razprava proti ciganki Juiiški Kolombar. Obtožena je bila, da je goljufala ljudi na ta način, da jim je obljubljala ženilev oziroma možitev s klicanjem duhov in za to prejemala denar. Tako se na primer ostarela devica Ana Goda ni mogla poročiti in je prosila Juliško, naj pomaga. Ta ji je dejala, da ji pošlje po duhovih moža, zato pa ii jo Ana morala dati dva tisoč dinarjev. Ker moža seveda ni bilo, je Ana zopet prišla k Juiiški, la pa ji je odgovorila, da duhovi še niso dobro plačani in ji jc Ana zopet morala dati dva tisoč dinarjev. Ko se Ana le ni mogla poročiti', jo spoznala, da je ogoljufana in je stvar ovadila policiji. Sodna dvorana jo bila nabilo polna. Sodišče je Juliško oprostilo z motivacijo, da je v 20 stoletju izključeno, da bi se ljudje dali slepariti z duhovi. -A- V Službenih uovinnh od "50. septembra jo objavljen »Zakon o izdelavi, uvozu, izvozu in prodaji smodnika, eksplozivnih in ostalih razstrelilnih snovi, niunici je in orož ja«, dal je »Zakon o vračanju, iiaplačevnnju in storniranju voznrine lor ostnlili pristojbin nn državnih železnicah« in Pravilnik za upravo penzijskega fonda Advokatsko komoro v Ljubljani«. k Zveza za tujski promet v Sloveniji ima svoj izredni občni zbor dno 10. oktobra ob 10. url v sejni dvorani Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. -fcPrikrojevalni tečaj 8. oktobra. Krojno uči-lišče, Ljubljana, Stari Irg 19. ir Klobuke čisti, lika, preoblikuje in barva Mirko Bogataj, Stari trg 14. •k CE SI ŽELITE res dobro in trpežno kolo z jamstvom, si naročite Io »PIJCH« kolo pri tvrdki IGN. VOK, Ljubljana. Tavčarjeva ulica 7 ali: v podružnici Novo mesto. Dobite ga tudi na mesečne obroke. * Urejena prebava in zdrava kri se doseže z dnevno vporabo pol čaše naravne »Franz-Josef' grenčice. Strokovni zdravniki za motenja v prehrani hvalijo > Franz-Josef« vodo, ker pospešuje delovanje želodca in čreva, preprečuje oteklost jeter, zvišuje izločevanje zolca in sečnice, poživlja i/juenjuvo snovi in osvežuje kri. >Frnnz-.Tosef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. so najlažji pot, po katerem prihajajo bolezenske klice v naše telo. Otrofce. ki obiskujejo šolo, naj-zanesljiveje obvarujejo prehlada, nahoda in influence ANACOT-pastilje dr. VVanderja. Dobivajo se v vseh lekarnah. Ogibajte se izdelkov, ki v zadnjem času imitirajo Anacot-pastilje Kaj je na§žežje? Odgovori. 156. Pozabili nailepše ure srečne vro-šlosti. 157. Poslušati govorance na naših banketih. 158. Da bi bila dva jurista o istem shi-iaju enakega mnenja. 159. Dočakati objavo svojega literarnega prvenca. 160. Hudo vračati z dobrim. 161. Da bi se upravni svetnik odpovedal tantijemam, delničar pa dividendi. 162. Zedinjenje zapadne in vzhodne cei-kve. 163. Razumeti sklepe božje previdnosti. 164. Pred lastnim pragom pometati. 165. S plačo državnega uradnika izhajati. 166. V Jugoslaviji uvesti prohibicijo. Ljubljana Kai bo danes? Dramsko gledališče: »Nevesta s krono«. Izven. Začetek ob 8 zvečer. Kino »Ljubljanski dvor«: Nespametna sreča. Lekarne: Nočno službo imajo: Dr Piccoli, Dunajska c. 6. in Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. Stiske grajskih prebivalcev za vodo Menda največji reveži v Ljubljani so prebi- ! valci Gradu. Sicer se revščina ne da s seboj primerjati in je je tudi drugod v Ljubljani dosti, toda tem »grajščakom« manjka celo še — vode. Resnično, vode jim manjka. 1 rikrat na dan jim dovaja vodo motor na Osojah. Zjutraj, ob 11 dopoldne in pred večerom leče voda na Gradu. Ce teče! Ce ne odpove na Osojah motor! To se pa prav rado zgodi. Saj je na primer v vsem dolgem mesecu avgustu tekla voda samo osem dni. Drugače pa so jo morali »graj-ščaki« nositi iz nižjih hiš visoko gori ali pa jim jo je dovažal voz. Motor so popravljali, pa se je kmalu zopet pokvaril. In tako traja ta pesem neprestano. Sedaj smo pred vratmi zime. Grajske gospodinje že s strahom mislijo na to, kako bodo morale zopet po cel? ure čakati v vrsti pred vodnjakom, pogosto v snegu in v dežju. Najbolj s strahom pa misli na te hude čase grajski hišnik. Lani je moral mnogokrat stati v ledenomrzli vodi pri razdeljevanju vode in zjutraj je moral skoraj redno ogrevati zamrzle cevi, sedaj ima vse pojx;kano kožo na rokah od lanske zime. Kakšne bo imel šele letošnjo zimo. Pred meseci so nas obiskovale razne komisije. Govorili so, da bodo napravili na Gradu majhen rezervoar, ki bo z vodo preskrboval vse grajske prebivalce. Govorilo se je, da bodo potem napravili več pip na hodnikih v pritličju in v prvem nadstropju, 1ako. da grajskim prebivalcem ne bo treba več čakati na vodo, kakor med vojno na kruh. Ostalo pa je vse pri starem, pri komisijah in na papirju. Pa bi mestna občina s tem tudi prihranila, saj monterji menda ne popravljajo motorja na Osojah zastonj in tudi voznik najbrže ne vozi vode na Grad iz golega človekoljubja. Vemo, da je v letošnjem občinskem proračunu do očen poseben znesek za napravo rezervoarja na Gradu. Pa menda ne bo pri splošni štednji ta znesek črtan? Na Gradu je 05 strank in nad 550 prebivalcev. Vsi ti zahtevajo od mestne občine zelo mak), najmanj, kar se da sploh zahtevati: humanosti j in obzirnega postopanja. Pomisliti je treba, da je ; Grad zelo priljubljena točka izletnikov, v maju zlasti šolske mladine. Vsak dan obišče najmanj sto olrok Grad. Otroci bi radi pili vode pa je ne dobe nikjer. Iz vseh teh in še mnogo drugih vzrokov je upravičena in utemeljena zahteva: Dajte Gradu vode! * © Ugleden obisk. V Ljubljano je prispel in obiskal naše uredništvo g. Josip Gor gen, stalni dopisnik »Germanie« in akreditiran časnikar pri Društvu narodov. G. Gorgen je eden najbolj znanih nemških časnikarjev v Ženevi in je izdal več publikacij o delovanju Društva narodov. Posebno pozornost pa so vzbudile njegove razprave v vprašanju saarske kotline in o izpraznitvi Porenja. G. Giirgen, ki se je stalno boril zn nemško-francosko zbližanje, je velik prijatelj naše države. V Ljubljani ostane še par dni, nakar bo pre|>otoval v svrho podrob-nega proučavanja vse naše pokrajine. Kot poznavalec mednarodnega javnega prava se bo naš prijatelj gotovo zanimal tudi za pereče manjšinsko vprašanje. Prepričani smo. dn se bo g. Giirgen tekom svojega bivan ja lnliko pre- iiričal, v koliko so »točne« razne vesti in čla.n-:i po nemškem časopisju. 0 Vreme v Ljubljani je bilo včeraj razmeroma lepo in toplo. Ljubljana je bila včeraj poleg Splita najtoplejše mesto v državi. Bilo je zjutraj siccr le 5.6 stopinj, toda čez dan se je toplota dvignila na 20 stopinj Celzija. V Splitu Jia se je dvignila od 12 na 22 stopinj. Drugod jo jilo le 16 do 18 stopinj. 0 Ureditev avtobusnih postajališč. Razmere un dosedanjih avtobusnih postajališčih so bile take, da so nujno potrebovale preureditve. Prvič ni lepo niti povsem jasno, katera oblast naj daje dovolienja za avtobusna postajališča, ali veliko K™----olj nAti/«M'n ali itro/lHfttn, Hlppl-pUn nt! lupili -'..« >» j/VMVlj« .... ---:... JI. C-.... mestni gospodarski oziroma gradbeni urad. Drugič pa so množine avtobusov pričele že prav resno Nesreča ne počiva f — Smrtna nesreča otrožifa. — Iz Maribora: { Težka nesreča jo zadela Rutnikovo družino na j Tolstem vrhu. Domači gospodar je bil zajx>slen i pri sadni preši; med tem ko je napravijal novi vijak, se je približal preši eiiin pol letni Peterček. Po nesrečnem naključju je veliki kamen v tem trenutku padel preko ubogega fantka, ki je bil na mestu mrtev. Očeta ne zadene pri tem nobena krivda, ker se je otrok neopaženo približal stiskalnici. — Učenec v šoli si zlomil nogo. Iz Murske Sobote: V Gornji Bistrici se je zgodila precejšnja nesreča. Med odmorom v šoli so se otroci igrali. Živahen učenček je skakal na klop, pa zopet na tla. Pri tem je tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo. Sedaj leži v bolnici in odločno izjavlja vsakemu, da tiste klopi več niti ne pogleda; njegove nesreče jo namreč kriva prav tista nesrečna šolska klopi Dijaček padel z drevesa. Težja nesreča se je v ponedeljek ob jx)l 6 zvečer pripetita 12-letnemu dijačku Stanku Goršiču, stanujočemu na Mivki. Splezal je na Opekarski cesti na divji kostanj in tresel sadež z drevesa. Tod dečkom pa se je ziomila veja in padel je na tla. Poškodoval se ie prav resno na glavi. Reševalni avto ga je prepeljal v bo'nišnico. — Požar. Iz Maribora: Požar je izbruhnil včeraj pri posestniku Ivanu Lukovečku v Gornji Sv. Kungoti. Kungoški gasilci so se podali takoj na delo ter ogenj lok' iizirali. Plameni so upepe-Ijili velike zaloge sena in slame. Škoda znaša do 150.000 Din, ki pa je le delno krita z zavarovalnino. — Smrtna nesreča :ia bosanski železnici. Te dni se je pripetila na progi med Reljevim in Se-mizovcem v Bosni velika nesreča. Tovorni vlak, ki je vozil les iz Sarajeva, je skočil s tira. Prevrnilo se je šest tovornih vagonov, ki so pokopali pod seboj delavca Mateta Budimirja iz Sarajeva. Budimir je bil na mestu mrtev. Na lice mesta je prišla zvečer komisija, ki je preiskala slučaj. — Vlak povozil ameriško Slovenko — mater osmih otrok. V Erie v Pensilvaniji je vlak povozil +4 letno Josipino Gornik, ameriško Slovenko in mater osmih otrok. Gornikova je šla preko železniškega križišča, ki ni bilo zavarovano in tu jo je zadela nesreča. Umrla je kmalu potem za zadobljenimi poškodbami v bolnišnici. ponekod ovirati normalni promet ostalih vozil, kar je najbolj vidno pred »Figovcem■-. Da se vse to končno veljavno reši ln uredi, se je včeraj sestala posebna komisija, ki si je ogledala glavna ljubljanska postajališča. Komisijo so tvorili za veliko županstvo komisar Šinit, za okrajno glavarstvo v Ljubljani in gradbeno direkcijo dr. Kobal, i za mestno občino direktor ing. Prelovšek in ing. j Mačkovšek, za policijsko direkcijo komisar Kos ■ in višji pol. nadzornik Gril, za zadrugo avtobusnih podjetij pa predsednik Magister in tajnik Vencajz. Komisija si je včeraj ogledala najprej postajališče pred Figovcem, zatem pa postajališči na Marijinem trgu in na Krekovem trgu. Do končnih sklepov včeraj ni prišlo, ker poda vsak član komisije svoje mnenje pismeno, nakar sledi sklep o končni ureditvi postajališč. © Cirkus Konrado v Ljubljani. Včeraj zjutraj je prišel v Ljubljano cirkus Konrado. Cirkus je resnično boljše podjetje te vrste in se ne da primerjati z njim neki cirkus, ki je pred njim gostoval. Bogastvo cirkusa na živalih ie prav znatno, tako ima cirkus leve, tigre, kamele in druge eksotične živali. V Ljubljano je prišel cirkus z vlakom, ki je imel 20 vagonov. Poprej je gostoval v Zagrebu, iz Ljubljane pa odide cirkus v Italijo. Šotor cirkusa jc ogromen in ima prostora za 2000 oseb. Cirkus sc je nastanil na običajnem cirkuškem prostoru. 0 Važna novost na Vodnikovem trgu. Svoječasno je izšla iz občinstva pobuda, naj hi si mestna občina nabavila dve precizni avtomatični tehtnici, katere bi namestila na javnem mestu, da bi bilo s tem kupovalcu omogočeno kontrolirati težo blaga. Mestni magistrat je sklenil kupiti avtomatično tehtnico od holandske tvrdke Van Berket patent. V par dneh bo tehtnica postavljena na Vodnikovem trgu. Občinstvo bo poslej samo moglo ugotoviti, če prodajalci tehtajo pravilno ali ne. Vsekakor bo občinstvo to novost sprejelo z veseljem in se bo te ugodnosti posluževalo v obilni meri. O Uradne ure pri Upravi policije Ljubljana so od t. oktobra dalje vsak delavnik razen ob sobotah od 8 do po i I in od pol 16 do 18. V sobotah pa se uraduje nepretrgoma od 8 do 14. O Davkoplačevalcem pridobnine. Davčna uprava za mesto Ljubljana razglaša: V zmislu člena 116, odst. t in 2 zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928 (Ur. I. št. 75-26 iz 1. 1928) naznanjam, da so seznamki oseb, zavezanih pridobnini. katerih davčne, osnove se bodo zn davčno leto 1929 razpravljale pred davčnima odboroma za mesto Ljubljano, razgrnjeni na vpogled davčnim zavezancem v pisarni mestnega magistrata v Ljubljani v času od 4. oktobra do vštetega It. oktobra in sicer med običajnimi uradnimi urami. O predlogih davčne uprave bodo davčni odbori razpravljali v istem vrstnem redu in na dan, ki ga navaja razgrnjeni seznamek. O tem obveščam vse pridobnini zavezane stranke, da v lastnem interesu vjx>gledajo predlagano davčno osnovo, da morejo eventuelno osebno ali pa po pooblaščencih pred davčnim odborom na dan razprave zastopati svoje interese. Zadevni zakonski predpisi se glase: Seje odbora so tajne. Prisostvovati jim sme samo davčni zavezanec ali njegov zastopnik, odnosno pooblaščenec. Kot zastopnik davčnega zavezanca sme priti pred davčni odbor: mož za ženo. žena zn moža, oče ali mati zn otroke in otroci, starejši od 18 let, za starše kakor tud' vsakdo, ki se ne bavi obr-toma ali za plačo s takim poklicem, toda s pravilnim pooblastilom. Po tej določbi ne morejo zastopati strank pred davčnim odborom n. pr. zakotni pisarji. Pač pa smejo kot pooblaščenci s pravilnim pooblastilom pred davčnim odborom zastopati davčne zavezance: odvetniki, javni beležniki (notarji) ali pooblaščeni finančno-jravni zastopniki. Zn pravne osebe smejo pri-lajati pred davčni odbor njih predstavniki, odnosno pooblaščenci predstavnikov, za osebe pod skrbstvom in mase vobčo pu njili skrbnik, za-' stopnik ali branitelj (konkurzni upravnik). Razpisana razprava se ne bo odložila, ako bi ji davčni zavezanci ne prisostvovali; tudi se določeni red za razpravo ne bo v niknkem primeru izpremenil. Pričetek seje jc ob 9. ..................i mmw>—n»g-~ Kino »LjubHanski dvor" f? Premijera veselega filma j) Nespametna sreča 1 Roman mladcSa dekleln H Tel. 2730 Ob 4, M 7, % 8, 9 Tel. 2730 | 1 HM»M II.. -muc i imui 11—n mm »wMwt<«maBi"i železniškem tiru, 4 prestopki avtomobilskih in 9 prestopkov cestno-policijskih predpisov. »v © Zadruga sobo-Srko slikarjev, pleskarjev in ! ličarjev v Ljubljani ima redne pomočniške preiz-I kušnje v drugi polovici tega mesern. Nekolkovane i prošnje vlagati do 15. t. m. pri zadružnem načel-j diku, Ljubljana, Emonska cesta 25. i Man hm □ Dodelitev zasilnih stanovanj. Nova zasilna stanovanja dobijo sledeči prosilci: Gira Raskovja Sergijevna; Franc Uhl; Martin Mez-narič; Franc Herman; Franc Kiirbos; Ivan Kloj-čnik; Jakob Herščak; Ivan Kovač.ič; Rudolf Lika vec; Franc Mlinar; Josip Kovačič: Slavko Čoln i k: Leopold Vrtovec; Slavka čebulj; Nikolaj Minajev; Ivan Stanonik; Jakob Švarc; Josip Strajnšek; Janko Kavčič; Franc Rozman; Martin Crcpinko; Franc Brišar; Jurij Pešec; Alojzij Petek; Anton Slaček; Matija Hudelist; Martin Mnstnak; Lovro Budju; Jakob Leskova r; Martin Bezjak; Ivan Živko; Jakob Turin; Henrik Studenčnik; Ivan Bajt; Ivan Stok; Stanko Tušek; Anton Jan zakovic; Bolfenk Rizman: Antonija Pirkovič; Drago Orbanič; Janez Rajh; Terezija Rosina: Anton Romih: Franjo Vršič; Ivan Sporn; Ivan Zorli; Anton Uhan; Ivan Wdss; Dragotin Ledinek; Jožefa Čerdinšek; Rudolf Koren; Jožef Pilili: Mihael šrok; Franc Kure; A. Kamenšckova; Franc Gračner: Ladislav Sin-kovič; Marija Shleboun; Rupert Likavec; Kristijan Grajle; Simon Horvat in N. Kelbič. Hor; vatovo stanovanje dobi gdčna Valenčič. □ Mariborski katoliški akademiki, včlanjeni v ferialnem klubu »Panonija«, so na ponedeljkovem rednem letnem občnem zboru izvolili sledeči odbor: France škarabot, cand. pilil., predsednik; Mihael Granda, stud. iur., tajnik: Franjo Avsenak, stud. iur.. blagajnik. Nn občnem zboru so se tudi storili nekateri važni sklepi, ki zadevajo letošnjo klubovo delovanje. Odslej bo imel klub svoje redne mesečne sestanke ter se vabijo vsi akademiki in abiturijenti. ki želijo vstopiti v klub, da se prijavijo pri društvenem tajniku Mih. Grandi. H Ob tisočletnici sv. Vaclava so pohiteli mariborski Čehi v lepem številu ter člani tukajšnjega Zgodovinskega diuštva s prelatom dr. F. Kovačičem na čelu v neskončno lepo tišino sv. Venčesla pri Slovenski Bistrici. Domačini so zelo okusno okrasili prostor okoli cerkve i ter postavili dva mlaja, raz katerih se je vila I naša in češka zastava. Domači župnik g. Zako-sek. ki je vodil tudi vse priprave za skromno slovesnost, je ined pridigo jiozdravil brate Čehe iz Maribora, ki so po končanem cerkvenem opravilu /"peli svetovaclavsko himno. Nato se je pred cerkvijo vršilo slovesno zborovanje: okoliški narod jc zlasti simpatično spremljal češka izva jan ja g. Drlvja. ki jc podal zgodovinsko sliko sv. Vaclava in njegov (»men za češkoslovaški narod. Nato je spregovoril predsednik Zgodovinskega društva prelut dr. Kova-čič, ki jc izredno nazorno prikazal zbranemu ljudstvu veličino sv. Vaclava. Domača kmetska deklica je še deklnmirala legendo o sv. Vacla-vu. nakar je domači g. župnik z izbranimi besedami zaključil lepo slovesnost, ki je ponesla misel češkoslovaško-jugoslovanske skupnosti tja v zelene pohorske idile. Pred razhodom se je še zastopnik mariborskih Čehov g. Bureš zahvalil vsem, ki so pripravljali to skromno slo-i vesnost v spomin češkega narodnega patrona j ter omogočili njen lep potek. □ Mariborska orlovska družina obhaja pri-j horln jo nedeljo poseben praznik, slovesno otvo-, ritev novega orlovskega telovadišča na Livadi. I Dolgoletna prizadevanja mariborskih orlovskih j edinic so se uresničila; tam ob starem mestnem ; pokopališču je prostorno, čedno ograjeno telovadišče, kjer se vsak popoldan zbirajo fantje v živahnem vrvenju ter brižnem pripravljanju za nedeljsko orlovsko slovesnost. Utihnili so udarci krampov in lopat, ko so si naši požrtvovalni Orli s kulukom pripravljali prijetno poletno shajališče; po drogu, bradlji in drugih telovadnih orodjih vihte mladi fantje svoja telesa. Pa tudi mnogoštevilni prijatelji orlovstva se pripravljajo; polnoštevilno se bodo udeležili lepe nedeljske prireditve, da vidijo sadove žilave in disciplinirane orlovske vzgoje. □ V Maribor sta prispela včeraj popoldne ■ s praškim brzovlakom msgr Beaupin in kanonik Leman. znana voditelja francoskih katoliških organizacij ter odlična prijatelja Slovencev. Na kolodvoru jih je sprejel bogoslovni docent Stanko Cajnkar. Visoka odličnika, ki ostaneta v Mariboru dva dni. bosta gosta prevzvi-šenega knezoškofa dr. A. Karlinn. □ Društva v Mariboru in okolici se naprošajo. da opuste v soboto t2. in v nedeljo dne 13. oktobra vsako prireditev glede na predvajanje monumentalnega filma »Evharistični kon- ■ greš v Chicagu«, ki se predvaja v Grajskem in Unionskem kinu. Za omenjena dva dni bodo izpolnila društva svojo na jboljšo nalogo s tem, da organizirajo člane in tudi druge za skupen poset filmskih predstav v Mariboru. Gospode duhovnike pa prosimo, da opozore vernike na največjo in najveličastnejšo versko prireditev | vseh časov in narodov. Zastopnik kn. šk. ordi-nnriata si je film ogledal pri posebni predstavi ter ga priporočil vsem vernikom kot neoporečnega. — Prosvetna zveza v Mariboru. □ Krasno kolekcijo slik je razstavil ob priliki jubileja mariborskega gledališča fotograf Japelj v lastnih izložbah v Gosposki ulici ter v vestibulu Narodnega gledališča, kjer bodo v bodoče stalno izobešene slike vsake novitete. L) Kiuh slov. kat. aknd. starešinstva ima jutri v četrtek 3. oktobra ob 20 sestanek v dvorani Zadružne gospodarske banke* Dr. OloboCniH v Mrunfu se Se preselil v prvo Iiadsiropte tenardiCeve ime nad okrajno bolniško blagajno, kjer bo sprejemal privatno bolnike □ Pri Sv. Miklavžu (Hoče) se vrši v nedeljo 6. oktobru ob pol 10 slovesna blagoslovitev jabolka in križa na prenovljenem zvoniku, ki je dobil novo streho. □ Mariborski strelci imajo v nedeljo 6. oktobra izlet v Hotinjo vas, kjer se vrši ustanovni občni zbor tamošnje strelske družine. Istočusno je tamkaj otvoritev ostrega streljanja strelske družine v Hotinji vasi. □ Društvo Rdečega križa v Studencih priredi v soboto dne 5. oktobra 1929 v gostilniških prostorih g. Senice v Studencih družabni večer s lovskimi nastopi, vinsko trgatvijo, srečolovom in z raznimi drugimi presenečenji. Ob zvokih priljubljene godbe na lok bodo prišli na svoj račun tako pripatelji lepe glasbe kakor tudi plesa-željna mladina. Začetek ob 19 (7). Podprite mlado, človekoljubno društvo z obilnim posetoin! □ Ljudsko gibanje. V preteklem mesecu je bilo v Mariboru 100 rojstev in sicer v stolni župniji 68, v frančiškanski 11, v rnagdalenski 20. Smrtnih slučajev je bilo v celoti 70 in sicer v stolni župniji 18, v frančiškanski 5, v inag-dulenski 45. Poročenih je bilo v vseh treh župnijah 41 parov. Pri evangeljski župniji sta bila dva smrtna slučaja, pri pravoslavni 1 rojstvo. □ Zdravstveno stanje v Mariboru. Na podlagi zdravstvenega izkaza tukajšnjega mestnega fizikaia so v mestnem okolišu v preteklem tednu obolele tri osebe na škrlatinki. Prijav drugih nalezljivih bolezni ni bilo. □ Ponarejeni stodinaiski bankovci so se ]xijavili v izsledil jem času v Mariboru. Nekaj primerov teli falzifikatov so izsledili na tukajšnji pošti in pri carini. Ponarejeni stodinaiski bankovci, ki so rafinirano posneti in izdelani, so zn nekaj milimetrov manjši od pravili ter jih je po tem lahko spoznati. Opozarjamo občinstvo na te falzifikate z nasvetom, da v vsakem sumljivem pojavu takih bankovcev pravočasno obvestijo tukajšnjo policijo. □ Pod oboke državnega mostu sta se zatekla včeraj stavbni delavec Ludvik Ledinek in njegova žena Genofeva. Doslej sta stanovala na Koroški cesti 52, pa sta seda j radi deloža-cije in pa ker nista mogla dobiti stanovanja, morala iskati zavetja pod državnim mostom. □ Na delovnem trgu. Službo dobi preko tukajšnje Borze dela: 20 viničarjev, 6 hlapcev, 1 klepar, ti čevljarjev, 30 rudarjev, 20 zidarjev, 15 soboslikarjev, 9 mizarjev, 2 tapetnika, 1 sedlar, t elektrotehnik, 2 bakrokotlnrja, t ixwlkovski kovač, več vajencev (sedlarske, pekovske, kovaške, mizarske, krojaške in čevljarske obrti), 3 kmečke dekle, t kmečka go-sjx»dinja, 11 služkinj, 8 kuharic, 6 varušk, 6 vzgojiteljic, 4 natakarice, 2 sobarici, I pisarniška moč, 3 tovarniške delavke, t postrežnica, 1 trgovska vajenkn ter 3 šiviljske vajenke. □ Vinska trgatev kluba »Edelvveis« se vrši v soboto 12. oktobra v prostorih Unionske dvorane. Otvoritev z umetno vožnjo na kolesih v dvorani. Godba pod vodstvom kapelVk- "-^--lherr-a in treh drugih veselih go^b. Po:-t >ila se ne razpošiljajo. Ceiie ■©- Zaključek hmcljske razstavo v Celju. V8e-; raj je bila zaključena razstava hmejlskih vzorcev, ki jo je priredila celjska jx)družnica hmeljarskega društva v salonu hotela »Evrope« v Celju. Razstave se je udeležilo 87 hmeljarjev, največ pa iz bližnje celjske okolice, bili pa so zastopani tudi hmeljarji iz oddaljenejših krajev. Bila je to prva razstava te vrste in že radi tega, deloma pa radi občega kritičnega položaja na hmeljskem trgu ni mogla doseči onih uspehov, ki bi jih v interesu našega narodnega gospodarstva bilo želeti. Kljub temu je bilo nekaj hmelja prodanega. Glavno nalogo pa je razstava izvršila s tem, da so imeli hmeljarji priliko vzperejati svoj pridelek s hmeljarskimi pridelki tovarišev in zlasti opazovati, kolikega pomena je pravilno spravljanje, sušenje in konserviranje pridelka za kvaliteto blaga. Ako je pri katerem izmed razstavljenih vzorcev bilo opaziti pretirano rjavo barvo, gre ista skoro v večini slučajev na rovaš brezskrbnega sušenja in spravljanja. Hmeljarska podružnica bo gotovo enako razstavo priredila tudi prihodnje leto in takrat bi bilo na mestu, da se razstave udeleži večina savinjskih hmeljarjev, i er Avtobus Celje—Rogaška Slatina. Vsled | konca sezije od vštevši petka. t. j. 4. oktobra zvečer ne vozi več v Rogaško Slatino, ampak iz Celja skozi Mestinje v Št. Peter pod Sv. Gorami. Od tega časa naprej bo redno vozil ob 6. zjutraj in Št. Petra pod Sv. Gorami skozi Grobelno ob tričetrt na 8 in dospe v Celje ob pol 9 zjutraj, kakor doslej iz Rogaške Slatine. Zvečer pa bo redno vozil ob četrt na 7 iz Celja skozi Grobelno ob 7, da bo prevzel tam potnike iz mariborskega vlaka proti Celju ter bo dospel skozi Mestinje v Št. Peter pod Sv. Gorami ob tričetrt na 9 zvečer. Vozil bo vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih. Vožnja bo stala iz Št. Petra pod Sv. Gorami v Šmarje 23 Din, Grobelno 29 Din, Celje 40 Din; iz Podčetrtka v Šmarje 14 Din, Grobelno 19 Din, Celje 28 Din; iz Pristave v Šmarje 9 Din. Grobelno 14 Din in Celie 24 Din. & Delovni čas /a brivniee v Celjn in v Ga-berju v zimskem času traja v Celju in Gaberju ob delavnikih od pol 8 do pol 1 in od 2 do 7 zvečer. Ob sobotah so brivniee tudi opoldne odprte, zvečer pa se dela do 9. Ob nedeljah bodo brivniee zaprle. & Strokovni tečaj za brivce. Dne 24. sept. se je otvoril v Celju v Obrtnem domu strokovni tečaj za vajeništvo brivske in damske frizerske obrti. Tečaj v tem obsegu je prvi v naši državi, Na tečaju predavajo frizerski strokovnjald, kakor Paidasch, Grobelnik, Kranjc, Taček in Pepemik. Za brivsko in damsko frizersko obrt je ta tečaj velike važnosti. Iz tečaja bodo izšli res kvalificirani delavci, ki bodo tudi na tem polju mogli zadovoljiti zlasti zahtevam, ki jih stavijo k nam v vedno večjem številu doali tujci-letoviščarll. & Vojaška zglasitev mlailenifev letnika 1910. V smislu tozadevnih vojaških predpisov poziva mestni magistrat vse v mestu Celju bivajoče mladeniče rojstnih letnikov 1910, in sicer ne glede na pristojnost, da se v svrho vpisn v naborno evidenco osebno javijo v času od 1 oktobra do vključno 26. oktobra t. 1. pri mestnem vojaškem uradu, t. j. na mestnem magistratu, I. nadstropje, soba štev. 14 in sicer med uradnimi urami, t. j. vsak delavnik med 9. in 12. uro. Vsak mladenič mora prinesti s seboj: 1. Družinsko jx>1o od pristojnega župnega urada, v katero morajo biti vpisani vsi ' živi in ev. umrli družinski člani. 2. Krstni list. ; 3. Doinovnico ali kateri drugi dokument, v katerem je doniovinstvo ločno označeno. 4. Voiaške do- V javnem prometu n. pr. na vlaku ell pa cestni železnici Je nevarnost prehlada posebno velika. Tudi nalezljive bolezni se lahko razširijo. 1 mm pastile razkužijo ustno in žrelno duplino ln so učinkovito obrambeno sredstvo pri tokih nevarnostih. fcumente očetov in bratov, če so služili v vojski. 5. Potrdilo pristojnega davčnega urada glede letnega neposrednega davka. 6. Zadnje šolsko spričevalo. 7. Potrdilo o zglnsitvi, izstavljeno od mestnega vojaškega urada. Odsotne ali olx>lele mladeniče so dolžni prijaviti njih starši ali drugi sorodniki, varhi ali stanodajalci. Kdor so temu vabilu ne bi odzval, se bo kaznoval po zakonu. -0" Uro jc prodajal Andreje z Miklavžkega hriba. 150 Din je med brati vredna in toliko je hotel imeti za njo. V mestu je naletel na nekoga, ki je dejal, da se piše Jože Ojsteršek. Pokazal je Andreje uro in pričela sta barantnti. Ko sta zba-rantala, je Jože rekel, da gre po denar, ki ga kar koj prinese. Uro je seveda vzel s seboj in Andreje ga ni nič več videl. Iz Trbovelj. Vinska trgatev v Društvenem domu. Priljubljena vinska trgatev bo v Društvenem domu v nedeljo 6. oktobra ob 5 jKipoI-duc. Letos bodo zopet razne novosti, ki jih Tr-bovcljčani šc niso videli. — Razočaranje med vpokojenci. V torek, ko so prejeli rudniški vpo-kojenci-nameščenci svojo pokojnino oil Pokojninskega zavodu, so bili razočarani, ko niso prejeli dvojne rente, kakor je bilo na občnem zboru in io letnici zavoda sklenjeno. Vpokojenci noj bodo pomirjeni, ker načelstvo si bo gotovo prizadelo najti kritje, kakor je bilo rečeno in tako bodo lahko izvršili načrte, ki so jih imeli za nabavo raznih potrebščin. Iz Doba pri Domžalah. Šola se je z novo streho kar nekam pomladila, a čez nekaj let, ko bo zgrajena nova, bo stopila v zaslužen pokoj. Za kaj se bo potem uporabila? K mnogim predlogom •e je zadnji čas pridružil še ta, naj se sploh podere, da bo pred cerkvijo več prostora. V dogled-nem času bo treba misliti na povečanje cerkve ▼snj v dolžini sedanjega zvonika. Ako bi se ta podrl iii v njegovi širini podaljšala cerkev, koliko prostora bi se pridobilo in kako krasen kor. V tem slučaju bi se pač morala umakniti sedanja Šolska zgradba, da bi bilo dovolj prostora pred cerkvijo. — Javno knjižnico °smo dobili v Dobu. Posluje v hranilničnih prostorih vsako nedeljo od 9 do 10. Proti malenkostni odškodnini si vsakdo lahko izposodi knjige. S knjigami je dobro zalotena, ker nove knjige vedno dokupuje. Is Šl. Jania pri Dravogradu. I)a pa ne boste mislili, da spimo, čitajte: Imamo Orlovski odsek in Orliški krožek, ki dobro delujeta na prosvetnem polju Sedaj nameravamo zgraditi lastni dom. V ta namen je izšla velika loterija v korist zgradbi orlovskega doma. Ker bo ta dom prvi na Koroškem, zato pridno kupujte srečke in s tem pomagajte nam koroškim Slovencem. Pomagajte zaradi naše lepe organizacije in tudi zaradi loterije same, ki je zelo bogata na dobitkih. Glavni dobitek je radio-aparat (vrednost '1000 Din), nadalje lep konj (4000 Din), žensko kolo, moško kolo, železen plug, vreča kave, sladkor, riža ter moke, stenske ure, žepne ure, ure budilke, kolesni posamezni izdelki (n. pr. kolesni plašči in zračne cevi itd.). Vso to lahko dobite samo za 5 Din. Mislimo, da ne bo nikogar, ki bi ne pomagal nain s 5 dinarčki. Vrhutega pa bo 25. marca prihodnjega leta dobil lepe dobitke. Torej pokažite ljubezen do nas Korošcev in pokažite bralstvo in zavedajte se: >Naj bo dan ali noč, brat gre bratu na pomoč k Srečke naročite na naslov: Orel Št. Janž pri Dravogradu, p. Meža. Ljubljansko gledališče Drama: Začetek ob 20. uri zvečer. Sreda, 2. okt.: NEVESTA S KRONO. Premijera. Izven. Četrtek, 3. okt.: FAUST. Red D. Petek, 4. okt.: Zaprto. Opera: Začetek ob pol 20. uri zvečer. Sobota. 5. okt.'*5' ŠVANDA DUDAK. Premijera. Izven. Nedelja, 6. okt.: EVGENIJ ONJEGIN, ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Olvorilev ljubljanske operne sezone. Operna sezona 1929-30 v ljubljanski operi začne v soboto dne 5. t. m. Otvoritvena predstava bo Wein-bergerjera opera Švanda dudak z gospodom Križa-jem v glavni vlogi. To operno delo se z največjimi uspehi izvaja po vseh večjih odrih in je imelo povsod naravnost kolosalen uspeh Podrobnosti priobčimo v nadaljnjih noticah. Mariborsko gledališče Sreda, 2. oktobra ob 20. uri: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFL0RJANSK1. Prem. Dram. cene. Četrtek. 3. oktobra ob 20 uri: OPERNO-KON-CERTN1 VEČER. Izven. Gostovanje gg. Šimenca, Neraliča in go. Zamejičcvc. Operne cene. Orel Sontpoterski Orel — Ljubljana. V sredo t. j. ianes nam predava na fantovskem večeru prof. Mazovec. Njegovo ime jamči, da bomo prišli na svoj račun. Zato prav iskreno vabim vse starešine, člane in novince, pa tudi prijatelje šenpe-terskega Orla. Obenem sporočam željo g. predavatelja. da bi se začelo predavanje točno ob 8. Po predavanju obravnavanje važnih odsekovnih zadev, poročilo o občnem zboru S. 0. Z. in drugo. Bog živil Moč H. in III. inter- naeionale v številkah Lani sta skoraj istočasno zborovali obe inter-nacionali. Socialisti v Bruslju, komunisti v Moskvi. Z ozirom na ta slučaj so sedaj boljševiki objavili nekako statistiko, ki naj pokaže silo obeh inter-nacional. 1928. leta je bilo v komunistični internacionali vključenih 52 sekcij (vsaka sekcija predstavlja eno državo), v socialistični pa 35. Ker socialisti razdele Rusijo v več sckcij (Ukrajina, Georgija, Bela Rusija, Azerbejan, Velika Rusija, Armenija), je v socialistični internacionali v resnici včlanjenih le 30 držav. Toda, če je komunistična mreža bolj razpredena in obširnejša, pa imajo socialisti več članov. Oficielno šteje socialistična stranka okrog 5 milijonov članov, vpisanih komunistov pa je okrog 4 milijone. Toda neprimerno večji je njihov politični vpliv, ki ni v nobenem razmerju s pravim številom članov. V Nemčiji n. pr. je stranka štela 1927. leta 130.000 članov, pri lanskih volitvah pa so dobili 3,260.000 glasov. Francoskih komunistov je 120.000. Pri volitvah so pa dobili 1,100.000 glasov. Na Poljskem jih je 52.000. Lanske volitve pa so jim prinesle 850.000 glasov. Komunistično gibanje ima torej mnogo več simpatizerjev kakor članov. Znano je tudi, da oni izbirajo članstvo in ne sprejmejo tako hitro vsakega v svoje vrste. BoVševhacija Azije Eden prvih pogojev, ki jih Angleži pri sedanjih pogajanjih s sovjeti stavijo, je zahteva, da boljševiki opuste svojo propagando po angleških kolonijah in dominijonih. Skrivna propaganda revolucionarnih idej, to je tiho, skrivno, strašno orožje, ki se ga poslužuje Rusija napram drugim državam. Največjo važnost polagajo boljševiki na Kitajsko in Indijo. Kitaj ima 450 milijonov ljudi in Indija 325, — to je skoraj polovica vsega človeštva. Ako se boljševikom posreči med tema dvema največjima narodoma sveta dobiti trdna tla, je samo še drugovrstnega pomena, kalco stališče zavzame napram sov-jetom Evropa. Naravno, da je pri takih stremljenjih najbolj prizadeta Anglija. Kajti Indija ie njen najbogatejši dominijon in Kitajska njen najboljši odjemalec angleških industrijskih izdelkov. Po anglešlrih sodbah, so boljševiki v zadnjih letih vrgli za svojo propagando na Kitajskem kakih 5 milijonov funtov (1 funt je 275 Din). Toda Angleže je to stalo več sto milijonov funtov. Kajti, morali so radi nemirov poslati na Kitajsko svoje čete, da obvarujejo angleške posesti. Mnogo nepremičnin je bilo razdejanih in po-žganih. Velikanske vsote so šle za podkupovanje kitajskih, a ang'ofilskih generalov. Največjo izgubo pa I izkazuje angleška trgovina Radi neprestanih notra-! njih nemirov je kupna moč Kitajske opešala. Prva i leta po vojni so Angleži redno prodali na Kitajsko | blaga za 30—40 milijonov funtov. Odkar pa trajajo državljanski boji, pa prodajo letno komaj za 20 mi-; lijonov funtov. Boljševikom, ki so hoteli s svoio propagando zadeti predvsem Anglijo, se jc torej njihov . propagandni izdatek zelo bogato obrestoval. Iz društvenega življenja Rokodelski dom. Kdor se želi vsestransko izpopolniti v petju, naj se pridruži moškemu pevskemu zboru, ki ima pod vodstvom gosji. prof. M. Bajuka pevske vaje vsako sredo in vsak petek v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Pričetek je točno ob 8. uri zvečer. — Jutri, v četrlek 3. okt., naj se oglase v Rokodelskem domu oni, ki se žele udeleževati pouka v knjigovodstvu pod strokovnim vodstvom. Pričetek ob 8. uri zvečer. Društvo Zoo. Ker občni zbor društva Zoo, sklican na dan 28. septembra v restavracijo Slon, ni bil sklepčen, se vrši ponovni občni zbor v četrtek 3. oktobra v gostilni pod Skalco (Mestni trg 11) ob 8 zvečer, člani društva se vabijo k udeležbi. — Odbor. Jugoslovansko - angleško društvo v Ljubljani prične zopet z rednimi tečaji angleščine za začetnike in naprednejše pod vodstvom lektorice ge. Copelan-dove. Vpisovanje se bo vršilo danes in jutri, 1. in 2. oktobra od 6—S zvečer v društvenem lokalu Šelen-bttrgova ulica 7, II., desno. Knjižnica jc odprla za člane ob sredah od 6—7, kjer se bodo vršili tudi ob sredah ob pol 9 zvečer konverzacijski večeri. — Odbor. Neka tukaj, nanovo nastala trgovina je v soboto in nedeljo objavila neka »Naznanila", katera smatramo le za neumestno šalo. Ker bi pa mogoče vendar kedo dvomil, da naši inserati glede „Co-lumbia" aparatov in plošč niso resnični, priobču-jemo v naslednjem doniš, s katerim je več kot dc-volj osvetljena tendenca konkurenčnih »Naznanil". Gospodarstvo Ljubljana, dne 3'1 sopt. 192!>. Tit. GKAMOFON - A. RASJ513KGEU, LJUBI,J ANA. S tem potTjajeir.o iln smo 26. septembra t. I. ocar nill in prevzeli zu Vna 2 zaboja gramofonskih plo^č. ki Vim jih o poslala tvornica Coluni 1)1» Grnphoplion Co. Ltd. < ontlun. Omi-ujnne plošče smo Vam (udi že v redu dostavili. Z oilličnim suoStovan.iom ..INTGRCONTINISNTALE" Jnsostovanska trans, in promet, d. d. Rastoči razvoj naše že nad en četrt stoletja stare tvrdke se ne da ustaviti. Naš človek, kateremu je čut za poštenost in solidnost že prirojen, bo slej ko preje vedel, da mu najboljše nudi ,(GKA!fOrON" - A. RASDEKGEi), Ljubljana, Miklošičeva cesta 34 Telefon 33-83 (Palača Pokojninskega zavoda.) Vsaj dinar za Slovansko Stražo Slovenski tesni trg Položaj na slovenskem lesnem trgu je bil za jesensko sezijo vsekakor drugače pričakovan, kakor pa je faktičen do sedaj. Človek bi bil skoraj mnenja, da izvanredno lepi solučni dnevi še koncem septembra podaljšujejo vsakoletno mrtvo Rezijo v juliju in avgustu. — Medtem ko se je prejšnja leta ob tem času na vse mogoče načine kritiziralo stalno poinan,ikanje žel. vagonov, moramo letos v tem pogledu skoro obratno trditi. Diva: katera so samoobsebi umevno, še najvažnejši sedanji artikel, se izvažajo v pretežni meri v Italijo, nekaj pa preko morja. Zadnji teden se je oglasila tudi Avstrija, katera pa hoče kupili samo popolnoma suha bukova drva, ki jih seveda ni več, medtem ko se italijanski konsumeuti zadovoljujejo z drvmi letošnje pozne spomladanske sečnje in to v raznih lesnih vrstah (bukev, hrast, gaber, breza itd.). Veliko zanimanje vzbuja vprašanje, kako se bo cena drvam v bodoče držala. Jasno je, da bo tendenca v slučaju ponovne ostre zime — jako čvrsta — ne glede na sulioto, izdelavo itd. gornjega materijala, posebno še iz razloga, ker ne obstoje v produkciji nobene zaloge drv, medtem ko so dežele, ki uvažajo drva, le v glavnem krile svoje potrebe. — V slučaju ugodne, mile zime, bo pa položaj približno enak današnjemu s to razliko, da se bo celo zimo in seveda tudi pozneje moglo izdelovali nove množine drv, katere bodo po svoji veličini vplivale na tržno stanje v letu 1930. Ob tej priliki bi bilo potrebno omeniti, da bi bila za Slovenijo organizirana centralna prodajalna (lahko tudi več) gorlvega drva — še najboljše na zadružni podlagi — od jako velike važnosti in koristi. Dosedanja leta so to potrebo v polni meri dokazala. Bukovina: Nekako štiri mesece se nahajamo v zastoju s prodajo rezane bukovino. Minulo leto so male, posebno vodne žage narezale dokaj bukovih noobrobljenih plohov, ki so se tudi spravili v denar po večini v severno Italijo. Letos je s tem predmetom velika težava v prodaji ter je še precej zalog neprodanih. V bodoče naj se pri tem blagu gleda izdelovati po možnosti samo I-11 a kvaliteta, ki se vsaj lahko proda — oziroma odbere prvovrstno hlode za to — mesto navadne l-II-III monte kvalitete. Ostiorobna bukovina (naravna in par.jena): je bila iskana le ona, ki v resnici odgovarja želji kupca ob Sredozemnem morju. — 27. p. m. je bila podpisana trgovska pogodba med Španijo in Jugoslavijo ter je neobhodna potreba usmeriti čimprej naše slovenske produkcije v bukovini na pravilno za eksport tzdetano robo (uso Spagnal). S to pogodbo ne bomo več navezani lia italijansko posredništvo ter je na lak način storjen velik korak za našo gospodarsko osamosvojitev. Testom: niso še prišli v prodaji na vrsto onih množin, ki vsebujejo 60% široke robo (9-10") in 40% ozke robe (4-5" 6-7" in 8"). Z ozirom na nizko ceno testonov, bi bilo umestne,je rezati lavolrle seveda v gornjem širinskem razmerju. — Kakor znano, je okrogla bukovina po nettunskih konvencijah prosia izvozne jug. carine ter so se radi tega že javili italijanski interesenti. Španija ima interes na prvovrslne bukove h\ode v svrho izdelave furnirja. lelovina: Stojimo na mrtvi točki. Iz ltali.ie, kot našega največjega odjemalca ni prišlo še toliko povpraševanj, kakor običajno v tem času, razven onega, kar je neobhodno potrebno, kakor običajno v tem času razven onega, kar je neobhodno po-trebno. Kriva je temu v prvi vrsti velika denarna kriza v Italiji, kakor tudi v letošnji spomladanski hesi nakupljeno blago, kalero se skuša še čimbolje v denar spraviti. Na drugi strani pa imamo naše lesne industrije, katere so takorekoč preplačale okroglo blago na panju in v posekanem stanju. Velik udarec za eksport našega mehkega lesa je j>a brez dvorna ukinjenje bivše lučke tarife napram Solunu, s katero smo komaj pridobljeno grško tržišče lianmh izgubili. Kakor čujemo, obstoje za vse kra.ie južno od Belgrada v tem pogledu znatne železniške olajšave ter ne moremo razumeti, zakaj ne bi uživala tega tudi Slovenija. Bukovo ocilje: Iz vsakodnevnega manišega povpraševanja za to blago, .ie razvideji, da prehajamo v mrtvo sezijo preko zime. Cena se vrli še vedno okoli 33 do 34 lir za 100 kg frauko meja. Naš rečni promet. Po podatkih ranv. M. Jova-noviča v zadnjem Bankarstvu' je znašala vsa naša rečna trgovina lani 2,168.379 ton, od logu notranji promet 1,361.733 ton (stavbni material 520, drva 234, stavbni les 154, premog 138, razni agr. proizvodi 123, žita 105 tisoč ton), uvoz 479 (premog, koks 244, mineralna olja 63, sol, gnojila 38, kovine, stroji 37, žita 12 tisoč ton), izvoz pa 327 tisoč ton (žita 136, rude 74, stavbni les 43, razni agr. proizvodi 33, drva 25, ind. proizvodi 12 tisoč ton itd.). Naše največje pristanišče je Belgrad z nad 700.000 tonami prometa, nadalje Vel. Beeke-rek, Sisek, Novi Sad in Pančevo, ki imajo nad 100.000 ton promela; od 50—100 tisoč ton prometa pa imajo: Bos. Brod, Kostolac, Prahovo, Zemun, Belišče, Milanctyac, Vukovar, Golubovac in Sme-derevo. Naše rfečno brodovje ima kapacitete nad 466.000 tisoč ton in nad polovico uvoznega in izvoznega prometa se vrši po naših ladjah (uvoz 479, naše ladje 263, Nemčija 52, Avstrija 44. Romunija 40 itd.; izvoz 327, naše ladje 161, Avstrija 51 in Nemčija 41 tisoč ton). Poraba piva v naši državi je po podatkih )Nar. Blagostanja« znašala lani celo leto 524.849 hI., od tega v prvih 8 mesecih 424.537 hI. Letos v prvih 8 mes. pa je znašala samo 412.464 hI. Največja je bila poraba v avgustu t 1. 98.920 hI, julija 82.950 hI, lani julija pa je dosegla rekordno višino 126.114 hI, avgusta je padla nn 91.172 hI. Pivo vedno težje konkurira našemu vinu, V Zagrebu pa tudi v drugih mestih se je opazilo, da nazaduje konzum alkoholnih pijač radi vedno večje ui>orabe brezalkoholnih pijač. Nova sladkorna tovarna v bližini Zagreba? Kakor posnemamo iz revije >Hrvatska privredna smotra« (izdajatelj Milan Prpič, gl urednik Josip Predavec), se namerava v bližini Zagreba ob Savi in železniški progi ustanoviti nova sladkorna tovarna. Interesenti so že v zvezi z nekimi večjimi posestniki iz Slovenije (?), kjer naj bi se vpeljala kultura sladkorne pese. Interesenti, menda med njimi tudi neke zagrebške banke, bi ne pristopili h kartelu sladkornih tovaren v naši državi. Položaj nove tovarne bi bil ugoden, ker bi imela cenejši premog in bi se nahajala v središču velikega zapadnega državnega konzumnega centra. Nova banka r Srbiji. V Bitolju se je ustanovila s kapitalom 2 milij. Din >Prespanaka privredna banka«. Kunroreiski tečaj v LaSkom se vrši R. t m dopoldne v hotelu Savinja (predavanja o kunce-reji) Prva srbska tovarna obutve Manojlo Klidis, d. d.; bo na občnem zboru 6. okt. volila likvidacijski oidbor. (Tovarna je spadala v koncem banke Nikola Boškovič, ki je že od 26. septembra v kon-kurzu). Hranilne vloge vojvodinskih denarnih zavodov (vključno Srem) so znašale v juliju t. L po poročilu Združenja vojvodinskih bank 1346.5 milj. Din, od tega odpade na knjižice 1172.4, na tekoči račun 176.1 milj. Din. Največ vlog imajo banke na knjižice 1083.7, na tek. račun 172.9, skupaj 1256.6, potem zadruge na knjižice 43.8 milj. Din in občinsko hranilnice: na knjižice 45.8, na tekoči rajiun 4.1, skupaj 49.9 milj. Din. Borza Dne 1. oktobra 1929. DENAR Tudi danes je bil devizni promet znaten. Največ ga je bilo v devizah Curih (0.7) in London (0.6 milij. Din). Bazen Trata in Ne\vyorka, ki sta popustila, in neizpremenjenih deviz Berlin in Curih, so se ostali devizni tečaji učvrstili. Narodna banka je intervenirala v vseh devizah z izjemo Trsta, kjer je bilo zaključeno privatno blago. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2281, Berlin 1352.75—1355.75 (1354.25), Bruselj 791.23 bl„ Budimpešta 991.40 bi., Curih 1094.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 797.73—800.73 (799.23), London 275.55—276.35 (275.95), Ne\vyork 56.59-56.79 (56.69), Pariz 222.79 bi., Praga 167.93 —108.73 (168.33), Trst 296.25—298.25 (297.25). Zagreb. Amsterdam 2281 bi., Budimpešta 989.90—992.90, Berlin 1352.75—1355.75, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 797.73—800.73, London 275.55—276.35, Nevvvork 56.59—56.79, Pariz 221.79 —223.79, Praga 167.93-168.73, Trst 296.28— 298.24. Belgrad. - Amsterdam 22.78—22.84, Berlin 1352.75-1355.75, Budimpešta 989.90—992.90, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 797.73—800.75, London 275.55—276.35, Newyork 56.59-56.79, Pariz 221.79 do 223.79. Praga 167.93—168.73. Milan 296.32 do 298.32. Curih. Belgrad 9.12875, Berlin 123.645, Bu- dimpešta 90.50, Bukarešt 3.07875, Dunaj 72.93, London 25.17625, Madrid 76.775, Newyork 518.50. Pariz 20.32875, Praga 15.875, Sofija 3.75. Trst 27.13, Varšava 58.175. Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.52125, (valuta) 12.49, v Londonu, Ne\vyorkit in v Prac/ neizpremenjeno. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska 170 den., Ljublj. kreditna 123 len., Praštediona 865 den., Kred. zavod 170 den., Vevčo 130 den.. Stavbna 50 den., šešir lOfi den., Ruše 250—260. Zagreb. vojna škoda ar. 403—404, lcnsa 403 do 404, termini: 10 401 -406, 12. 412—413, 7odst inv. pos. 83.50—84.75, agrari 62.50—63.50. Bančni pap.: Praštediona 865—875 (870), Srpska 155 do 156 (155), Union 202 den., Pol jo 15.75—16, Hrva. 50 den., Kred. 93 elen.. Jugo 81—83, Lj. Kr 123 den.. Nar. 8000 den., Zerri. 130—135, Kat. 32, Obrt. 35 den.. Etno 164 den.. Ind. pap.: Nar. šum. 40 do 45, Guttmann 180—190, Slavonia 122.50—150, Slaveks 96—100. Danica 120 den., Drava 375 den Šečerana 420—430 (420—425), Osj. ljev. 210—220, Brod. vag. 125-128, Union 120—145,' Isis 20 den Ragusea 420 den.. Trbovlje 465—475. Vevče 13" do 134, Piv. Sar. 205 bi.. Nar. ml. 20 den., Jadr. plov. 540 bl„ Oceania 195 den.. Našice 1650. Belsrrad. Narodna banka 8170. 7 odst. invest pos. 83.50-84 (83.50), agrari 53-53.50, vojna ško da 403.50 —404.50. dec in jan. 413.50—414 (414). Dunaj. Don. sav. jndr. 83.75, Wiener Rnnkve-rein 21.75, Bodencredit 99.40, Creditanstalt 52.30, Escomptegesel. 21.70, Živno 108.50. Union 24 70 Aussiger Chemische 255.60, Mundus 183.50. Alpine 38.35, Trboveljska 58.50, Leykam 5.75, Rima Mu-ranv 103.55. Žito Na našem domačem žitnem tržišču se položaj danes ni izpreinenil. Opaziti je nekoliko živahnejši promet v eksportnem blagu, dočim so ostale cene tako za pšenico in koruzo, kakor tudi za vse ostale produkte neizpremenjene. — Vendar pa izgleda, da se položaj nagiba k izboljšanju, o čemer priča tudi zopetnn učvrstitev tečajev na svetovnih žitnih tržiščih. V Ljubljani so notacije neizpremenjene Novi Sad. Pšenica: bč. 190—192.50, bn 195 do 200. Oves: 145- 150. Koruza: bč. 102.50—107 50 XII. in I. 120—125 Ječmen: 125—127.50. Moka: Cene neizpremenjene. Promet: 17.5 vagona pšenice, 22.5 ovsa in 3 ječmena. Sombor. Pšenica bačka železnica prompt 185 do 190, banaška prompt 180 135, sremska in slavonska prompt 177.50—182.50, backa potiska šlen 197.50-202.50. Banaška Regn šlep 195-200, Du-nav šlep 195- 200. Oves bački, sremski in stavon-ski 142.50-147.50. Rž bačka prompt 145—155 ječmen bački 62-03 kg 120-125, ječmen bački pom-ladni 65-66 kg 155-160, baranjski poml. 66-67 kg 160—165. Koruza bačka nrompt 145-150. koruza sremska nova za oktober 140—145, koruza bačka v Storžih 65- 70. Fižol bački 470—480, fižol bački izbrani za oktober 450— 460, mešani 280—300. — Moka in olrobi so neizpremenjeni. Tendenca je tudi neizpremenjena. Promet 443 ln pol vagona. Budimpešta. Tendenca utrjena. Pšenica- okt 21.20-21.23, zaklj 21.22-21.28, marec 23.55 do 23.60. zaklj. 23 62-28.68, maj 24.35-24.42 Rž-okt 15.54-15.00, zaklj. 15.70-15.75, marec 18 d.'. 18.15, zaklj. 18.13-18.15. Koruzn: maj 17."0 do 17.28, zaklj. 17.29-17.30. Živina Dnnajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke E Saborski in Co.. Dunaj.) Pripeljanih je bilo 9916 pršutarjev in 6663 špeha'\jev, in sicer iz Jugoslavije 476 pršutarjev in 2474 špeharjev. Cene- Za špeharje najboljše 2.05, I. 1.92—2, 11. 1.85—1 90 za kmetske 1.90—2.05. za pršutarje 1.90—2.60. V splošnem se je cena za vse vrste znižala za 10 do 15 grošev. Hmelj Nilrnberg, 1. okt. (Tel. ?Slov.<) Začetkom no-vega tedna je postalo povpraševanje za hmelj ne koliko živahnejše, tako da je bilo prva dva dni \ tednu prodanih že 700 bal. Povprašuje se po hmelju raznega izvora, posebno po wirtemberškem. hallertauskem in gorskem dobrem in najboljšem hmelju. V obeh dnevih je bilo pripeljanih 750 bal. Uradno notira: gorski hmelj I. 45—55, srednji 30 do 40, slabši 25—30; hallertanski L 75—85. srednji •50—70, slabši 40-50, vvirtemberški I. 80 -90. srednji 60 —70, pnlnllnskj I 50 m srednji 40 Hn 50. štajerski 45. — Razpoloženje neizpremenjena mirno. Za tranzitni hmelj danes ni bilo kupčij. Zanimivosti iz življenja mravelj Med čakanjem ua cestno železnico se je nekemu naravoslovcu pred njegovimi nogami nudil zanimiv prizor. Videl je celo četo mravelj, ki so hitele čez tračnice k drevesom na drugi strani proge. Privozili so po tračnicah vozovi in kolesa so zmlela Številne mravlje. Preostale mravlje so bile nekaj časa zmedene, kmalu so pa našle izhod. Izkopale so predor pod obema tračnicama in nadaljevale svojo pot. Naravoslovec je nato zasul predor s kamenčki, mravlje so pa enostavno izkopale drug predor. Ta slučaj je značilen za druga krajša opazovanja, ki pri žuželkah razkrivajo čudovit nagon. Angleški naravoslovec major Hingston poroča o svojih izkušnjah z mravljami na otoku Porto Santo. Zapazil je, da vdira cela truma mravelj skozi okno v njegovo jedilnico. Da bi to invazijo zadržal, je položil na okno muholovke. Pa kaj so storile mravlje? Ko jih je nekaj obtičalo na muholovki, so njihove tovarišice hotele proč, pa se kmalu vrnile s peskom in malimi koščki lesa. S tem so zgradile stezo čez muholovko in dosegle posodo s sladkorjem. V Srednji Indiji je major Hingston opazoval neko vrsto mravelj, ki imajo svojo »živino«, katero z isto skrbjo čuvajo, kakor naši pastirji. Ze dolgo je znano, da posedujejo nekatere vrste mravelj »krave«, listne uši, ki izločajo neko sladko tekočino. Mravlje >mol-zejo« te »krave« na ta način, da jih božajo po hrbtu. Svojim »kravam« postavijo celo »hlevec«, ki so navadno okrogli in zgrajeni iz travnih bilk, katere so prepletene s svilo. Major Hingston je opazoval, kako sta dve mravlji gnali kravo po bilki navzgor v njen »hlev«. Prav kakor naši gonjači, sta jo vlekli naprej, če se je hotela obrniti. Če se je splazila na stransko bilko, jo je mravlja prehitela in jo gnala nazaj na pravo pot. Nekega dne je major našel na veji drevesa »hlev«, v katerem je veter napravil veliko luknjo. »Krave« so hotele pobegniti po drevesu nizdol. Štiri mravlje so hitro tekle za begunci, jih prehitele in jim zaprle pot. Ob-delavale so jih s tipalnicami, grizle proti njim Novi litovski ministrski predsednik Tubclis. m jih gnale nazaj v poškodovani :;hlev«. Tam so jih toliko časa stražile, da so druge mravlje zadelale luknjo. Pri drugi priliki je Hingston opazoval rod mogočnih mravelj, ki so na neki strmini gradile svoje gnezdo. Izkopana prsrt je padala po strmem pobočju navzdol. Tudi mnoge mravlje, ki so nosile prst na površje, so padale po strmini. Čez nekaj dni pa so ob spodnjem delu gnezda zgradile mogočen nasip, ki jih je obvaroval nadaljnjih nesreč. Podobno bistroumnost kažejo tudi rdeče tropične drevesne mravlje, ki grade svoja bivališča na ta način, da spredejo skupaj liste. Z ustmi zagrabijo rob enega lista, z zadnjimi nogami pa rob drugega lista. Nato vlečejo skupaj, dokler se lista ne zbližata. Če sta lisila tako daleč oddaljena drug od drugega, da ju posamezne mravlje ne morejo premostiti, delata dve mravlji vzajemno; ena zgrabi drugo za truplo in na ta način skoro podvojita svojo dolžino. Če je razdalja še večja, se združijo tri ali celo štiri mravlje. Nato je treba liste sešiti. Mravlje same ne morejo produciraili svile, njihove ličinke pa imajo to zmožnost, da lahko narede za-predke. Kako hitro so listi zvlečeni skupaj, pride mravlja z ličinko v ustih. Ličinko dviga z ene strani na drugo in se s koncem njene glave na rahlo dotakne listovega roba. Vsakokrat, ko se ličinka dotakne lista, pritrdi svileno nit. Mala ličinka dela z mravljo vzajemno. Nikoli ne pozabi pritrditi niti, in vedno, ko jo mravlja spusli, skloni svojo glavo na list. To se ponavlja več dni. Ko se ena ličinka utrudi, prineso drugo. Na milijone niti spredejo na ta način sem ter tja in končno so listi z močno belo plastjo svile ^sešiti«. Bela hiša v \Vashinglonu, kjer se bosla sestala ameriški predsednik Hoover (levo) iu angleški ministrski predsednik Macdonald (desno). Ccsare Rossi, ki je bil le dni obsojen na 30 letno ječo. Preveč inteligence Romunsko časopisje zadnji čas mnogo piše o vprašanju nadprodukcije inteligence. Nasprotno je pa po deželi vedno manj dobrih in sposobnih ljudi, tako da je poljedelstvo na mnogo nižji stopnji, kakor bi moralo biti. Povod za to razpravo je nudila prilika, da jc prometno ministrstvo razpisalo 1000 suplent-skili mest na srednjih šolah, za razpisana mesta je bilo pa vloženih 7000 prošenj. Radi tega slučaja je bilo tudi romunsko prosvetno ministrstvo prisiljeno, da se zanima za vprašanje, kako preprečiti produkcijo duševnega proletarijata. Nevarnost za proletarizacijo duševnih delavcev je tem večja, ker bodo v kratkem odpustili iz državne službe večje število uradnikov, kateri bodo zelo težko dobili kako drugo službo. V svobodnih poklicih ni na Romunskem niti enega prostega mesta; to velja posebno za odvetniški stan. Pismo rešilo življenje V Parizu je bilo te dni na redek način rešeno življenje nekega juvelirja, ki samuje v Rue Rivoli. Policijski prefekt Badin je dobil nekega dne pismo brez podpisa, v katerem neznani pisec sporoča, da je v neki kavarni poslušal dva možakarja, ki sta se do- Trenchcoat in dežne phšče, pelerine krasne, iz črnega tirolskega lodna, za č. gg. duhov nike, boste najugodneje kupili pri 9 DRAGO SCHWAB — LJUBLJANA govarjala, kako bi umorila in izropala dotičnega juvelirja. Neznanca sta se pogovarjala v španščini, katero pisec zna. Slišal je dobro, da sta se sporazumela, da bosta juvelirja napadla v njegovi delavnici in sicer opoldne, ko ne 1 nikogar drugega notri. Ko je prefekt prejel to pismo, je takoj obvestil juvelirja in poslal v njegovo delavnico svoje najbolj spretne detektive. Ti so se skrili in čakali na prihod zločincev. Točno ob eni popoldne sta se pojavila v delavnici dva mladeniča, katerih eden je imel železno palico. Zahtevala sta od juvelirja, naj jima pokaže prstane, češ da jih bosta kupila. Medtem ko se je juvelir obrnil, da bi poiskal prstane, je zločinec dvignil železno palico in ga hotel udariti. V tem trenutku so ga pa zgrabili detektivi in razorožili. Enako so storili tudi z njegovim tovarišem, ki je segel po samokres. Zločinca so odpeljali na policijo, kjer sta priznala, da sta hotela juvelirja umoriti in izropati. Otvoritev najvitfjflg« angleškega dpka r londonskem pristanišču, ki je slal 560 milijonov dinarjev Dolg ie 304 m. širok 33.o m in globok 13.7 m. Izpraznitev odn. polnitev doka Iraja komaj četrt ure. O Švedski kralj vžigalic Ivar Kreuger. Privilegiji angl, polkov Zdaj, ko zapuščajo angleške čete Porenje, prinašajo listi zanimive podrobnosti o organizaciji angleške armade in o privilegijih posameznih angleških polkov. Angleški pehotni polki se ne imenujejo po številkah, kakor je to običajno pri drugih armadah, ampak se razlikujejo po imenih, katere nosijo. Navadno je to ime grofije, iz katere se polk rekrutira, ali kakega slavnega njegovega poveljnika ali pa tudi ime kakega člana kraljevske rodbine. Pa tudi sicer so razlike med posameznimi polki. Polk »Durham Light Infantry« (Dur-hamska lahka pehota) n. pr. ne nosi pušk na ramah, razen v. slučaju, ko se na puško natakne bajonet in to, kadar pride inspicirat divizijski general, ali pa, kadar gre vojak na stražo. Seveda nastanejo pri tem lahko mala nesporazumljenja, kadar pride višji častnik, ki ne pozna te predpravice polka, in zapove kako vajo, katere polk po svoji tradiciji ni dolžan izvesti. Da so se temu izognili, so leta 1928. uvrstili v pravilnik za lahko pehoto vse privilegije, katere že od davnih časov uživajo angleški polki. Ta polk ima poleg tega še lepo svečanost, ki se vrši 5. novembra vsakega leta. Ta tradicionalna sveetno.d poteka še iz Krimske vojne, kjer se je boril tudi ta polk. V bitki pri Inkermanu sta padla častnik in nared nik, ki sta nosila polkovno zastavo. Tedaj je dvignil zastavo navaden vojak in jo pred drugimi nesel v boj. Od tega časa dalje se vsako leto na 5. novembra zbero v dvorani vsi polkovi častniki in oddelek navadnih vojakov. Najmlajši častnik polka izroči zastavo vojakom za en dan v varstvo. Vojaki izkažejo zastavi čast in jo odneso v svojo dvorano, kjer jo stražijo ves dan. Zvečer po polkovi svečanosti in plesu, ki sc ga udeleže vsi častniki in vojaki polka, pa izroče zastavo zopet častnikom nazaj. Samo angleški kralj more ukiniti ta privilegij polka »Durham Light Infantrv«. Težka odločitev V državi Illinois je nedavno umrl bogat trgovec in je med mnogim drugim zapustil svoji ženi tudi malo hišo na deželi, v kateri že dolgo časa ni nihče stanoval. Vdova je nameravala hišo prodati in se je peljala tja, da bi jo še enkrat natančno pregledala. Pri pregledovanju je prišla tudi v klet, kjer je na svoje nemalo začuden je. našla nad dvesto zabojev steklenic, polnih najboljših starih vin. Zal, da pri tem odkritju ni bila sama, ampak tudi izvedenec, ki ga je vzela seboj, da preceni hišo. In tako so oblasti kmalu zvedele za ta dragocen, pa tudi pregrešen zaklad. Zapleniti tega zaklada pa niso smele, ker je vdova neoporečno dokazala, da so bila vina kupljena, preden je bil uveljavljen prohibicijski zakon. Zato pa so se oblasti maščevale na ta način, da so nesrečno srečni dedinji na podlagi danes veljavnega zakona prepovedali tudi eno samo steklenico odnesti iz kleti. Uboga žena je sedaj pred strašno težko odločitvijo. Kaj naj slori? Radi tega vprašanja je pre-čula že marsikatero noč. Ostanejo ji samo tri možnosti. Prvič da priredi veliko pijančevanje v kleti. Gostov ji ne bo manjkalo. Tako bi bila ta zapletena zadeva na en r >■ rešena. Drugič, da sklene preživeti ostab (V. voje-ga življenja v tej hiši in se ta' uda lu .mu uživanju alkohola. Ali pa da č doklor ne bodo razveljavili alkoholne pic, ii. Do takrat pa že lie bo več dosti vina osbtlo. Trgovci z dekleti Dvajsetletna Loni Bauert in ujena tova-rišica sta se sprehajali na obali curiškega jezera blizu Rapperspilla. Privozil je avtomobil in eleganten šofer, tujec, je vprašal deklici, kje je najbližja garaža. Nato ju je prosil, naj vstopita v avtomobil ter mu pokažeta pot. Deklic sta sedli v avtomobil, ki je odpeljal z največjo brzino. Ker šofer pri garaži ni ustavil, sta deklici začeli kričati. Nekateri šetalci so čuli vpitje in obvestili policijo, ki je takoj zasledovala avtomobil. Ena deklic je med vožnjo skočila iz avtomobila, pa se k sreči ni prav nič poškodovala. Policijski avtomobil jo je našel in vzel seboj. Šele blizu avstrijske meje se je policiji posrečilo, da je dohitela avtomobil in rešila deklici. Šoferja so aretirali, pa pri zasliševanju trdovratno molči. Policija sodi, da je prišla na sled tolpi trgovcev z dekleti in upa, da se ji bo kmalu posrečilo spraviti na varno vse člane te tolpe. /Oče, kaj je mirovna ponudba?« >Vse, sinko moj, od škatlice bonbonov do kožuhovinastega plašča.« Kako je žongler odnesel svojo nevesto. Čudovit nagon pri žuželkah MacDonald na potu k Hooverju Srbska provinca v lepi knjigi Sini S a P a u n o v i č : Oni i mi. knjiga novel, Beograd, 1950. Skoraj vsnjk pomembnejši srbski kraj ima po enega ali več pripovednikov, ki so pisali o njegovih ljudeh, o življenju v njem, iz okolja njegovega. Vrauje je zaslovelo po strastnem Bori Stankoviču, Niš po Janku Vese-linoviču. Sedaj sta še starodavni čačak in za-padna, skrajna šumadija, ki meji na gozdnato in rud polno zemljo Bosno, dobila svojega opi-sovavca v mladem in nadarjenem Siniši Pau-noviču. • Pred seboj imam prvo knjigo njegove proze, ki nosi podnaslov »Zapisi iz Gradca« (tako »o pred stoletji nazivali čačaik) in ki jo je posvetil svojim staršem. Obsega pet neenakomernih in neenakovrednih novel (Parničar, Pe-roška, Jana, Meitaš, Japanac). Najmočnejša in liajplastičnejša je vsekakor predzadnja, Meitaš.« Toliko zadetega narodnega humorja in znaue srbske zbadljivosti je v nji, doživete resničnosti, preproščine in svežosti. Podobo Andreja, ki so mu nadeli priimek meitaš (== oni, ki pri mrličih vasuje po cele noči) in ki vsem ljudem v vasi mero ve in jim, ko ninro, krste dela, izsmehuje vsevprek in zabava celo vas, je tako zadeto podal ko morda nobeno drugo v celi knjigi. Sploh je Paunovid globoko proniknil v dušo preprostega, svojevrstno grobega in z malim zadovoljnega srbskega kmečkega človeka in ga podal s finimi, psihološko zadetimi drobci in potezami, da diha HudoženstveniUi pridejo Moskovski Hudoženstevi Teater (MHT), ki ga jo slavni Stanislavski pred več ko trideset leti osnoval, je začetek novega in svojevrstnega tolmačenja dramske umetnosti v Rusiji. Imel pa je velik vpliv tudi na zapadno Evropo. Pred leti je z velikim uspehom gostoval po naši državi. Letošnjo jesen (v novembru) pride del umetnikov HT v Belgrad. En del pravim. Ker MIJT se je delil. Stanislavski je ostal v Moskvi in je s svojo umetniško šolo uspeval. Zadnje čase pa ga sovjetski re-čitn preganja, mu ne da posebne gledališke dvorano. ga šikanira pri izbiri programa in mu je la nsko sezono naravnost usilii nekaj boljševiških del (Vsevolod Ivanov: »Oklopni vlak«, Lerner: »Puškin in Nikolaj 1«), ki pa niso bogvekaj uspela. Radi slabih denarnih dotokov je bil Stanislavski prisiljen in je ukinil štiri dramske študije iu zadržal vsega dva operska. Izreden uspeh je dosegel z dramatizacijo »Bele garde« Rulgakova, ki so jo pa boliševiki prav kmalu vrgli 'z programa. Tudi njeno nadaljevanje pod naslovom »Bog«, ki je snovno vzeto iz zadnjih dni pred begom generala Vrangla s Krima, Stanislavski ni mogel radi ostre cenzure spravili na oder. Avtorja (Bulgakova) pa so pregnali radi tega v Kazan. Danes oba voditelja MHT bolehata in sta na zdravljenju v' Nemčimi (Stanislavski in Nemirovič - Dančcnko). Tudi idejo obsežne turneje po Evropi sta za lelos morala opustiti. Pač pa pride še to jesen v našo državo gostovat drugi del Hndoženstvenega teatra, ki ima svoj sedež v Pragi. Mnogo najboljših igrav-cev se je razkropilo po vsej Evropi. Dva, ki sta preveč lirepenela po Moskvi (Komisarov in Bakše-jev), ali nedavno tragično končala v Rusiji. Praško grupo vodi znani Pavlov. Lotos je z gostovanji žel izredne uspehe po Poljski. Trenutno se nahaja v Romuniji. Potem bo pokazal svojo umetnost tudi nam. Po vsej verjetnosti bo obiskal tudi Zagreb in morda tudi Ljubljano. Pripravil je novo dramatizacijo Gogoljevega »Revizorja«. Čuje se, da se praška grupa namerava za stalno nastaniti v Belgradu in bi potem dobila naziv: Beogradska grupa .Moskovskog hudožen-stvenog teatra. Tone P. Posmrtno delo Slendhala »Le rouge et le blanc.« Stendhalovo posmrtno delo je izšlo te dni v Bovi. nemara končno veljavni izdaji. Odlomki tega dela so že pred leti izšli pod naslovi >Le chasseur vertc in >Lucien Leuwen«. Henri Rambaud, prireditelj nove izdaje, je izbral izmed osmih naslovov, ki sa prišli za delo v poštev, tistega, ki najbolje odgovarja vsebini romana. V svoji novi obliki ee lam pa predstavlja roman kot povsem neznano, še neobjavljeno delo. V tem romanu obravnava Stondhal vpliv ljubezni na politiko in politike na ljubezen. Dve dejanji, ki ju sporedno vodi isti junak, sta jx) Stendlialovem načinu spleteni druga z drugim. Sentimentalno dejanje je kar moči preprosto. Lucien Leuwen, sin nekega bankirja, ki je zapleten v javno življenje, postane iz romantičnih nagibov republikanec. Zapusti vojaški stan ter se posveti uradniški karieri — tu in v naslednjem vidimo sorodnost s Stendhalovim življenjem — ter in živi pred nami. Zbirka ^Oni i mi« ni celotna slika vsega čučkn, ampak v glavnem album najkaratkterističnejšik svojevrstnežev njegovih. Ni neke sredine v teh uovelah; samo posamezni tipi izstopajo, okrog katerih se vse vrti. »Parničar« je starinsko enostavna zgodbica polizobraženca, ki s paragrafom v roki uniči dom in spravi dva mlajša brata iz hiše. Novega ni prav nič v njej. Ko da jo je naš Jurčič pred štiridesetimi leti napisal. Druga novela »Peroška« je tuintam vseninsko prisiljena in izumetničena. Paunovič rad slika čudake in naravno defektne ljudi, norce, bož-jastnike. Ko da v nenavadni snovi išče efekt-uosti. Edino »Jana« je res nutnrna podoba nezakonske matere. Grenkost je v njej, notranja toplota in bol. Zadnja stvarca (»Japanec«) je felj-tonska in diši po vojski. Zdi se mi, da je Paunovie imel te stvari že dalj časa napisane, samo izdal jih ni. Sicer se pa knjiga prijetno čita. Regionalnosti je precej v nji, novotarstva pa skoraj nič. Zelo uspelo je knjigo opremil Vladimir Žedrinski. Posebej naslovna stili/.acija č-ačka je dobra. Toliko o knjigi. Glede pisatelja bi pa omenil, da je izbiral že vse mogoče poklice in da danes študira filozofijo v Belgradu in je stalni dopisnik »Politike«. Pisal je v vse srbske književne revije in dnevne liste. Izdal je doslej dve knjigi pesmi »I/ kutova duše« (1927) in »Pesnikove molitve« (v prozi, 1928). ki sta že razprodani. Pripravlja pa novo zbirko »Su-mrak mladosti«. Tone Potoknr. se mu posreči doseči zelo vplivno mesto. Svojo karijoro dovrši kot diplomat v Italiji, kjer uajde zopet k svoji ženi, ki mu jo ije ugrabil macchiavel-lizem političnih prijateljev. Politično dejanje, ki je mojstrsko izpeljano, zrcali kalne razmere julijske monarhije. Težko je presodili, katera plat romana je za čitatelja bolj mikavna. Psihologija ljubezni je posebno duhovita ter s stendhalsko popolnostjo politične intrige tesno zvezama. Slog je preprost, gibčen in brez okraskov. »Le rouge et le blanc« je brez dvoma eden najpomembnejših spisov velikega francoskega avtorja, ki stopa po obžalovanja vredni pozabljenosti v preteklem stoletju zopet v ospredje splošnega zanimanja. & Mednarodni kongres kritikov v Bukarešti. — V dneh od 15. do 18. septembra se je vršil v Bukarešti tretji mednarodni kongres kritikov, kalerega se je udeležilo šestnajstem evropskih držav. Predsedoval je kongresu Francoz Fortunat Strowski. Kongres se je pečal v prvi vrsti s študijem problema, ki nastopa za svelovno kritiko v dobi silnega razmaha govorečega filma, ki uvaja v glasbeni svet nove oblike in čigar obseg vsled različnih novih možnosti znanstvene izpopolnitve še ni določen. Da se položaj kritike za vsak slučaj za-sigura, se je sklenilo, da se tako ustanovi Mednarodna profesijonelna organizacija dramatičnih in muzikalnih kritikov, ki naj bi imela za to borbo dovolj moralne in intelektualne moči in avtoritete. Sedež organizacije je v Parizu in čigar predsedstvo tvorijo Paul Ginist.v (Pariš) prof. Špringer (Nemčija), Dauton Green (Anglija) Stan Golestan (Romunija) Lejeune (Belgija) Irving (Amerika) in Stro\vskl (Francija). Prihodnji kongres se vrši v Pragi 1. 1930. A V a 1 e r i u Marcu: Srhntten der Ge-schichte. Europaische Profile. (Paul List Verlag. Leipzig). Valeriu Marcu je eden najsposobnejših razkladate! jev sodobne zgodovine. Njegova raziskovanja in objasnjevnnja našega časa so dosegla v kratkem maitu svetoven sloves. Zlasti se je proslavil s svojimi spisi o ruski revoluciji in o njenem pokreni-telju Ljeninu. — V predmetni knjigi predstavlja čitatelju vrsto sodobnikov, ki odločajo o smernicah našega časa. Stališče, s katerega ogleduje Valeriu Marcu svoje ljudi, ki so najaktivnejši stvaritelji zgodovinskega obraza našega časa, je sicer subjektivno in daleč od ocene objektivnosti; vendar nam razkazuje Marcu v svojih portretih presenetljivo zajete in našega živega zanimanja viedne ljudi! — V ogromnem številu knjig, ki obravnavajo probleme našega časa se odlikuje Marcuvo delo »Schatten deT Geschichte« po svoji prodirnosti in ik) širokem obzorju avtorjevem ter ostaja zanamcem kot dokument izredne važnosti. HANICA, spisal A. Marby, Ljudske knjižnice :,!. zvezek. — V »Hanki« imamo Slovenci edini roman, ki nas vpelje v življenje malega lužiški-srbskega ' plemena, ki ves obdan od mogočnega nemškega naroda, ohranja svoj jezik in svoje šege. Broš. 22, vez. 30 Din. Dobi se v »Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani. Radio Za danes naznanjeni spored (Večer slov. melodram) se radi zaprek v zagrebški postaji preloži na nedeljo, 6. okt. ob 20.30. Mesto tega igra danes Radio-orkesfer. Programi Hmtio-Ljubljana j Sreda, 2. okt. Opoldanski program odpade. 17 Koncert Hadio-orkestra. 19 Otroški kotiček — radio-tetka. 19.30 Francoska vojna, prof. Silvo Kranjec. 20 Koncert radio-orkestra. 22 Časovna napoved in poročila. 22.15 Koncert Radio orkeslra. Dragi programi i Sreda, 2. oktobra. Belgrad: 12.20 Plošče — 12 40 Radio kvartet — 17.30 Pravljice — 18 Koncert — 20 Tesla v ra-dio-tehniki, predavanje — 20.30 Radio-kvarlet — 22 Oa.s, časopisne vesti — 22.15 »Jeanette«, igra — ! 22.40 Lahka večerna glasba. — Varšava: | 12.05 Plošče — 18 Francoska glasba — 19 Različni poročila — 20.30 Solistični koncert — 22.15 Poročila, nato plesna glasba. — Budapest: 915 Radio-kvartet — 12.05 Pevski koncert — 17.40 Ogrske narodne, spremlja ciganska kapela — 20 Prenos iz opere — 22.15 Koncert. — Dunaj: 11.00 Dopoldanska glasba — 15.1.5 Ura za deco — 16 Popoldanski koncert — 20 Večer arij in pesmi. — Milan: 12.30 Koncert — 10.30 Mladinski program — 20.30 Koncert lahke glasbe — 21 Komedija — 22.10 Varietejska glasba. — Praga: 19.05 Ljudski večer — 21 Koncert čeških plesov. — Langenberg: 17.35 Komorna glasba (klavir) — 20 Vesela sreda: »Barokoko«. — Rim: 13.15 Radio-trio — 17.30 Popoldanski koncert — 21 Koncert godbe na pihala. — Berlin: 18.40 Petje (tenor s klavirjem) — 20 Scene iz Odiseje s petjem — 22.30 Zabavna glasba. — Toulouse: 13 Orkester — 18 Plesni komadi — 19 Nastop solistov 20.45 Večerni koncert. — stutigart: 10.15 Radio-orkester — 20 Ura komorne glasbe — 21 »Učenci in učitelji«, radio-pri/.or. — Torino: 19.15 Koncert radio-kvinteta — 21 Simfoničen koncert. — M. Ostrava: 19.20 Ljudska glasba — 21 Koncert. Spori RAZNE SPRTNE VESTI. Zagrebški listi so o sobotnem občnem zboru zveze motoklubov SHS prinesli zelo tendencijozna poročila. Obrnili smo se na merodajne faktorje, od katerih smo dobili naslednje informacije. V Sloveniji je v zadnji letih zanimanje za to panogo športa zelo padlo, zlasti še, ker ni primernih dirkališč, kjer bi se prirejale stalne motociklistične dirke. Radi tega je bila lansko leto prenesena na inicijativo Ljubljančanov športna komisija v Zagreb. Ker sta pa zveza in športna komisija dva skoro nerazdružljtva foruma, je bilo redno delovanje zelo otežkočeno. Radi tega je uprava zveze demisijonirala in sklicala izredni občni zbor. Ta občni zbor se je v glavnem bavil s prenosom zveze v Zagreb. Zagrebčani so se branili, da bi zveza prešla v Zagreb, češ, da nimajo športnikov, ki bi delovali v zvezi. Končno se je soglasno sklenil prenos v Zagreb. Odstopajoči upravi je bil pa na predlog Zagrebčanov izglaševan absolutorij s pohvalo. Kakor je iz navedenega razvidno, ne more bili govora o slabem delovanju zveze. Zagreb je pa že pred dvemi leti odklonil predlog uprave, da se prenese zveza v Zagreb. Nedeljski ljubljanski »derby« prvenstveno tekmo bo vodil zunanji sodnik. Naprošena sta gospod Ružič iz Belgrada, v slučaju, da ta odpove pa g. Miesz z Dunaja. Smatramo edino pravilno, da vodi to tekmo zunanji nepristranski sodnik. Zanimanje za to tekmo je že sedaj veliko. Vse ugiba o izidu, ki je z ozirom na nestalno formo oben klubov negotov. Oba kluba sta svoje moštvo pridno trenirala tako, da se v nedeljo obeta re9 prvovrsten šport. Športni dogodki Nemci bodo zopet vstopili v Medno rodno veslaško zvezo. Bomo pisali poseben članek. Francoski a v i a t i k Costes je odletel proti Sibiriji, da iztrga Italijanoma Ferrariu in Del Prete dolžinski letalni rekord 7700 km. V isto svrho bosta odfrčala od doma tudi Fran-ooza Mannier in Favreau. Ujpest je v tretjem boju zmagal nad Rapidom 3:1; vsi boji so trajali 5 ur. S tem je Rapid izločen iz tekme za Srednjeevropski pokal. Z zopeino zmago nad Richardsom si je priboril Karel Koželuh prvenstvo ameriških profesio-nalov tenisa. Dunajčani so veseli in žalostni. Njih WAC si je izvojeval v Milanu krasno zmago proti kombiniranemu moštvu Milana in Ambrosiane 3:0, Rapid jc v Pragi premagal Viktorio iz Žižkova 4:1, a je bil dan nato premagan od Slavije 2:8. — V borbi za prvenstvo Južne Amerike je v Montevideo pred ogromno množico zmagal Uruguav nad Argentino. Rezultat 2:1. Petnajst ur je bil Bernat v Kanalu, ko se ga je drugič lotil; zopet je Kanal zmagal in tri milje pred francosko obalo je moral Bernal svoj poskus opustiti. — Belgijec Blitz je plaval 200 m prosto v 2:31.2; ima torej kaj prikladno ime. — Tekma Angležev in Nemcev sc je završila neodločeno 1:1; v igri z žogo so zmagali Angleži 1:0, vrsto 4X200 m so dobili Nemci z 8:51.3 (Angleži 8:53.3). Dva italijanska kolesarja posebno omenjajo; Binda je prevozil v 1 uri 42.462 km; 50 km v 1:11.16; Grandi je pa vozil v provinci Emilia 205 km po cesti v 7:25:0. Boj med Skarkevem in Loughranom je nesel 300.000 dolarjev; Sharkey jih je dobil 100.000, Loug-hran 75.000. Po ukazu ministra za notranje zadeve morajo ogrski policisti gojiti šport; v prvi vrsti se morajo r>ečati s sabljanjem, streljanjem, z atletiko in s plavanjem. — Nemške bojne igre se bojo vršile v prihodnjem letu od 26. do 29. junija v Breslau. — Zadnja večja letošnja lahkcatletska prireditev v Evropi je bila menda nedeljska tekma med Francijo in Finsko v Parizu. Proti vsemu pričakovanju je zmagala Francija, čeprav le s prav pičlim zaključkom 70:60. Larva in Lovkola sta se to jx>t morala ukloniti Ladoumegueu in Kellerju. Omenimo: 100 m Su-reau 10.S, 800 m Keller 1:57.2, 3000 m Ladoumegue 3:56.2, 5000 m Nurmi 14:55.4, skok na daljavo*To-pelius 7.14, diskos Noel 40.41, kopje Jarvinen 66.75 m, krogla Wahlstedt 14.43. Cerkveni vestnih Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost prvi četrtek v oktobru, jutri 3. oktobra, v uršulinslu cerkvi. Ob 5. ur izjutraj je prva sv. maša z blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine. Vabimo častilce sv. Rešnjega Telesa, da se v obilnem številu udeležite evharistične pobožnosti in počastite Zveličarja skupno s člani bratovščine, ki že 70 let zbira častilce najsvetejšega zakramenta v ljubljanski škofiji. V Karmel! V četrtek bomo praznovati v Karinelu na Selu god sv. Terezike od D. J. Ta dan bosta prišla k nam oba škofa in kakor prejšnje leto bo priromalo iz mesta in okolice nebroj častilcev sv. Terezike. In nosili bodo blagoslavljat rože in cvetje, katerega so navzlic jeseni vrtovi šc polni. Le pridite počastit njo, ki je velika priprošnjica in pomočnica vseh. ki se ji priporočajo. Obiskovanje Karmela se prične že v sredo popoldne. dobra delavca, vešča teorije in prakse za visoko in nizko napetost, za vzdrževanje in popravila vseh v to stroko spadajočih strojev in naprav pri rudo-kopu in zraven spadajočem industrijskem podjetju, se sprejmeta. Prosto stanovanje in druge ugodnosti. Absolventi srednje tehnične šole in drugi boljši delavci naj se ponudijo z lastnoročno pisane prošnjo, opremljeno s prepisi spričeval, na uprave »Slovenca« pod šifro »Prvovrstni s prakso« 10.668. slov. pesmi, plesni šlagerji, opere itd. itd. Tovarniška zaloga „Č0LUMBIAu gramofonov z novim „Plano-reflex" 9» HHIK" JOSS? BANJA Ljubljana, Pražakova ulica štev. 19 V palači Ljubljanskega dvora. V bližini glavnega kolodvora. Prodajo iutil ssa obroke! Begale izbira? •5 C I j 3 «h S s i -S i- a" 2 ^ 5)5 ,1 •H.S Rji ® ^ , > k. 1 N O o .S EQ E So £ 2ul io3 « S 1 a.rs ■a q z TS CA ll ^ nT a,-J ■ So. 17 o i« O -- O CD ™ < a Si N- . JQ n .S tVi ■ • -t. o, % •a z cd. * > * ~ccO-J 1 u ,Ne.« »Od močvirja sem je čuti šumenje .. .c »Od Artemarea sem ...« »Od Culoza ...« »Od gore,« jeclja slepa starica. »Toda saj so še zelo daleč, mama,« misli gospa Le Tellierjeva. Ni še dokončala teh besedi, ko se zunaj začuti, da je drevesne krone napela rahla sapa in tedai poči tako, da bole ušesa: »Klak!!!« Oster, suh pok. Vse se zdrzne. Floflo laja kakor obseden. »Ali je treščilo?« vprašuje stara gospa. »Ne,« ji odgovore, »saj se ni zabliskalo.« »Ali tudi iskre niste nobene videli?« »Maksim, pojdi proč od okna,« prosi gospa Le Tellierjeva. »Poslušajmo!« ukazuje zvezdoslovec. Pes dirja spodaj na drugi konec vrta. To je gotovo: onivajg se oddaljuje. Tudi brenčanje je čedalje tišje. Snmo slepa gospa ga še čuje. Vsi vzdihnejo od olajšanja. Naenkrat pa se začuje krik, da gre skozi ušesa. Toda nič ni. Gospa Le Tellier je ugledala ogromen stožec luči, ki je prav tedaj šinil s stolpa v nebo kakor bleščeča puščica, kakor bi nepričakovano vdrl solnčni žarek v temno noč. »Ne boj se. Lucija, »pravi Le Tellier, »to je svetiljka«. Zvftzdoslovec hiti v stolp*. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1-SO Uiti alt vsaka beseda SO par. Najmanffil oglas : s- -i 5 l)In. Ogla"! n««® itevet vrstic ne rnžuna|o vii«.. Za odgovor znamko! Na vprnianja brez znamke ne odgovnrlamol Službeiičfo Prodajalka pridna, poštena in zanesljiva, išče mesta v mešani trgovini. Vajena je v gospodinjstvu. Gre ludi na deželo. Ponudbe se prosijo na upravo »Slovenca« pod »Pridna in poštena« št. 10.982. Uužbodobe Mizar, pomočnika in vajenca sprejmem takoj. I. Jensko, Bitnje 8, pošta Bohinjska Bistrica. Šoferska šola I. obl. konc Čamernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). — Tel. 2?36. Pouk in praktične vožnje. stanovanja Solidnega gospoda (najraje dijaka) - sprejmem na stanovanje in hrano. Električ. luč, stanovanje svetlo, v sredini mesta. - Naslov v upravi pod štev. 10.927. Rabimo raznašalke Uprava »Slovenskega lista«, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna. Trgovsk. pomočnika pridnega, sposobnega in zanesljivega sprejme za takojšnji nastop trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki — Pavel Stergar, Sevnica ob Savi. Pošteno dekle ki zna kuhati, dobi takoj dobro, stalno službo v mali družini Naslov v upravi pod štev. 11.001. Mladenič pošten in zdrav se sprejme v mešano trgovino. Hrana in stanovanje v hiši. — Naslov v upravi št. 10.969. Inteligen. gospodične ki imajo veselje do bolnikov in so že služile v tej stroki, sprejme moderni sanatorium v Zagrebu. Cenj. ponudbe kolikor mogoče hitro. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod 10.976. Pletiljo spretno, in navijalko, ter 2 učenki, sprejmem takoj k celotnemu delu. Naslov v upravi pod št. 10.977. Moderna šola novih jezikov: francoščina, nemščina, angleščina, italijanščina, ruščina. Poučujejo samo akademsko izobraženi predavatelji, -vsak v svojem materinem jeziku po modernih metodah (Berlitz, znanstvena in dr.). Istotam nemški otroški vrtec. Vpisovanje vsakodnevno od 18 do 20 zvečer; Gosposvetska cesta 16, pritličje. Začetek tečajev 1. oktobra. Miss Farler Angleščina. - Dvorakova ulica 3/III. Stanovanje dve do štiri sobe, za takoj ali za november, išče trgovec; tri osebe. Ponudbe pod »Snažno« št. 10.922 na upravo »Slov.« Meblovana soba s prostim vhodom, elektriko in parketirana, se takoj odda: Friškovec 6, poleg Belgijske vojašnice. Kapitan išče stanovanje dveh sob in kuhinje s pritiklinami blizu kolodvora. Ponudbe pod »Kapitan« na upravo »Slovenca«. Inštruktor za matematiko (VII. raz. gimn.), se sprejme. Ponudbe z navedbo honorarja na upravništvo pod »Matematika«. Šoferska šola prva oblastv Uoncesijon.. Čamernik. Ljubljana l.tu goavto), Dunajska cesta 36 Telet 2236. Strokov-njaški teoretični pouk in praktične vožnje na raz-jičnih modernih avtomobilih. s pričetkom vsakega orvega Gospod išče mesečno meblirano soln čno sobo v bližini stolnice, po možnosti s hrano. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod 10.970. LEZIONI D" ITALIANO Lefons de Fran<,ais. En-glish Lessons. — Cozzi, Celje, Glavni trg 17. Lepa ulična soba s predsobo se odda meblovana ali prazna takoj eni ali dvema osebama. Dobršek, Florjanska 21/1. Hotel - Restavracija Pensijon ali sanatorij v Krapinskih Toplicah -vis-a-vis Kopališča - se oddaja v najem moderna zgradba brez inventarja; v pritličju zgradbe tri krasni veliki in 2 manjša lokala za restavracijo in kavarno: kuhinja, soba, soba za vratarja in vsemi ostalimi pritiklinami, v prvem nadstropju z modernim foerjem in hodnikom 10 velikih 8X8 m, 3 manjše 5X6 m, par-ketirane sobe, vse preskrbljene z modernimi pečmi (Kachel-ofen) in lestenci; podstrešne sobe za družino, dve veliki verandi, angl. kloseti, z vsem komfortom, klet, vodovod, vpeljana razsvetljava, teiefon, kanalizacija, senčnat vrt, sadni vrtovi, postajališče auto-busa, zbirališče kulturnega društvenega življenja. Otvorjeno poleti in pozimi. Večletna pogodba. V poštev pridejo samo resni reflektanti z vso opremo. - Ponudbe poslati na Jurkovič, Zagreb, Prilaz 6. Prodamo Žago s polnojarmenikom in drugimi stroji ter skladiščem v izmeri 8000 m5 tik ob železnici na Gorenjskem prodam. Vprašanja na upravo lista pod šifro »Žaga št. 10.608«. Prodaja premoga in drv. Dostava na dom. Fran Jezeršek, Vodraat-Moste. Otroški voziček se ceno proda. Ogleda se med pol 3.—6. uro popoldne: Zrinjskega cesta št. 6/1. Sode in kadi vseh velikosti ima vedno I na zalogi Fran Repič, so-dar, Ljubljana, Trnovo. Popravila se sprejemajo istotam. Hiša z vrtom s 3 stanovanji, blizu postaje elektr. žel., se proda za 97.000 Din. Ponudbe pod »Prosto takoj« na upravo »Slovenca«. Steklene omare (trgovske), 5 komadov, velike, dobro ohranjene, na razpolago. Vprašati v hotelu Črni orel, Maribor. Več stotov lepe pese za krmo naprodaj. Karol Štrukelj, Vodmat štev. 9, pošta Moste. Žaganje drv najceneje Uran Frane, Vilharjeva c. Tel. 28-20. Mi slikamo vse! Slike poobličja (Portrat-bilder), razglednice, slike takoj izgotovljene, industrijske in športne slike. Novo vpeljan fotoatelje z najmodernejšimi aparati. -Fotomeyer, Maribor, Go-spodska 39. Budilke poceni L. Vllhar nrar L]nbl]ana ' Sv. Petra c. m i lia Izgubil se je psiček »jazbečar«, 3 mesece star. Pošten najditelj naj ga prinese na Mirje št. 1 proti nagradi. Lokal s sobo trgovinsko opremo in robo, v sredini mesta, odkup 10.000 Din, se takoj odda. Vprašaj: Maribor, Orožnova št. 5, dvorišče, desno. Šivalni stroj »Anker« skoraj nov, se proda po zelo ugodni ceni. - Kje, pove uprava »Slovenca« pod štev. 10.914. Kislo zelje prvovrstno, rezano in v glavicah razpošilja po nizki ceni. Gustav Erklavec, Kodeljevo 313, Moste pri Ljubljani. 20 % kronske bone kupi Pučka štediona i zatožni zavod d. d., Osijek, Desatičina ul. 27. Seme divjega kostanja, želoda, akacije, jesena, javorja, bukc, jelove storže in gobe kupuje Fructus, Ljubljana, Krekov trg 10. Auto-hladilnike blatnike in drugo - popravi strokovno, hitro in ceno Gustav P u c , kle-parstvo, Ljubljana, naspr. tobačne tovarne. Dr. G. PICCOLI, lekarnari v Ljubljani, priporoča pr zaprtju in drugih težko-čah želodca svojo preizkušeno želodčno tinkturo MRO moiso in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. Zorman Stari trg 32, Ljubljana. M obleke I suknje, damske plašče itd. itd. 1 kupuje vse I NOVAKu pri Strojno pletilstvo je edino ugodna prilika za takojšnjo dosego dobrega zaslužka in lastnega podjetja brez posebnih stroškov in zamude časa. Učne tečaje se nastopi lahko vsak dan. Najboljši pletilni stroji »\Valter« vedno v veliki izberi na zalogi. - F. KOS, Ljubljana, Židovska ulica 5. Puhasto perje "kg po 38 Din razpošiljam Po povzetju najmanj 5 kg. otem belo gosje kg 130 Din, čisto belo kg po 130 Din in čisti beli puh kg po 300 Din. L. Brozo-vič, Zagreb, Ilica 82. Hlode hrastove in lipove kupuje v vsaki množini parna žaga V, Scagnetti, Ljubljana. Kupim dobro ohranjene gumijeve cevi 1 Vi". — Ponudbe na Jernej Jelenič, Stara pot 1, Ljubljana. Vsakovrstno zlatu KUgSNgg po naivižiih cenah. CERNE, invelir, Ljubljana, Woliov8 ulica št 3. Priporoča vsakovrstna RKZILA IN NOŽE Galanterijska in modna trpovina O O UALOH, MAKI H O K Vctrinjska ulica 18 Pljuča! Pljučne bolezni ozdravi dr. Pečnik, pljučni zavod (Privat-Lungenheilanstalt) Sečovo, železniška postaja Rogaška Slatina. Šivilja za otroške obleke. Naslov prosim pod »Per-fektna« na upravo »Slovenca«. POMSIVO moderne spalnice, kuhinjske oprave iz trdega ali mehkega lesa, fino izdelano, priporočam cenjenemu občinstvu. Zaloga pohištva m\m VELKAVRII mizarstvo. Vižmarje, (pod klancem) p. Št. Vid nad Ljubljano. Priporoča se najtopleje za cenjena naročila katera izvršuje točno po želji in vzorcu. Cene nizke. Delo solidno. Ljubljana - Kongresni trg 15 N@|C€0€lC in najbolje Oglejte si tudi Vi I Cankarjevo nabrežje št. 1 izdeluje raznovrstno koni'n:w auo perilo, piyama, kopalne plašče itd za gospode, dame in najcenejše in naj fine preje vodileli ateljeja Um fSA u v/m C£L.O\S&K& CESTA ae/H Sprejema: 12. in 14,—18 Brzojavi: Smerkolj Ljubljana 7 — Telefon: 34-48 Kačun po«tne hranilnice: Ljubljana št. 15.307 it olvoriB svof lastni zobni aleife Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je naša iskreno ljubljena hči oziroma sestra, gospodična Ivanka zasebna uradnica danes v torek, dne 1. oktobra 1929 ob 1, v 21, letu svoje starosti, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 3. oktabra 1929 ob 9 predpoldne iz hiše žalosti k farni cerkvi sv. Lovrenca na Pohorju, kjer se bo opravila slovesna zadušna maša in se nato zemski ostanki položili na ondotno pokopališče k večnemu počitku. Žalujoča rodbina Oder. najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vo- j eičkov od pri prostega do najfinejšega in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev naj- j j novejših modelov, deli in pneumatika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. „Tribuna" F. B. L., tovarna dvokole? in otroških vozičkov. LJUBLJANA. Karlovska cesta št. 4 V globoki žalosti naznanjamo, da je naša srčno ljubljena soproga, mati, sestra, leta in svakinja, gospa Heiena Sever žena strojarja dne 1. t. m. po daljšem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, mirno preminula. Pogreb nepozabne bo v četrtek 3. oktobra 1929 ob 3 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 2. oktobra 1929. ŽALUJOČI OSTALI. S potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena žena, hči, sestra in svakinja, gospa hpbBC poj. Hrast posest niča po kratki in mučni bolezni, previdena s svetotajstvi za umirajoče, v starosti 31 let, dne 1. oktobra 1929 mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se bo vršil v četrtek, dne 3. oktobra ob 4 popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Trbovlje-Polana, dne 1. oktobra 1929. Miloš Škrbec, soprog. Majda in Pepica, hčerki. Andrej in Terezija Hrast, starši. Vsi ostali bratje, sestre, svaki in sorodniki. Za ozkotirno industrijsko železnico na parni pogon v Sloveniji — iščemo izprašacega Prednost imajo oni, ki so že bili v podobni službi. - Ponudbe z navedbo plačilnih zahtev in opremljene s prepisi spričeval je poslati na upravo »Slovenca« pod šifro: »Strojevodja« štev. 10.669. Zahvala Vsem, ki so ob smrti našega dragega soproga, očeta in tasta, gospoda Borisa Kaškarova izkazali blagemu pokojniku spoštovanje in so nam dali toliko dokazov sočutja, izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo prav iskreno č. g. proti D. Jankoviču, zdravniku dr. Ukmaru in mg. ph. Brilli za njiju požrtvovalni trud, obitelji g. odvetnika dr. Mazeka in g. inšpektorju F. Kunaverju za sočutje in tolažbo v nam najtežji uri, gospej Elsner, g. ravnatelju Preiss, pevcem, darovalcem krasnega cvetja in vencev in sploh vsem, ki so pokojnika spremili k večnemu počitku. Litija-Ljubljana, 1. oktobra 1929. ŽALUJOČI OSTALI.