PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-£i, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Cena 650 lir - Leto XLIL št 133 (12.458)
Trst, sobota, 7. junija 1
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije)
Tl», *»/**»—-
O- T? O' >
O TJ O *
7=. «
s
33
O
t/1
X'
m
o
c.
I
i-i
k:
Z
5
i
723
Medtem ko se je na Siciliji začela volilna kampanja
Polemični toni med demokristjani in socialisti se še stopnjujejo
Craxi svari De Mito, naj ne ruši premis, na katerih temelji vladna večina.
RIM — Prepir med KD in PSI se nadaljuje. Kazalo bi, da gre za prepir, ki je bil kot ustvarjen za začetek volilne kampanje na Siciliji, ki bodo pomemben preizkusni kamen tako za socialiste kot za demokristjane. Kaj bo potem, se bo šele videlo. Če bi brali vse tisto, kar o Italiji pišejo časopisi vseh držav na svetu, bi si ustvarili mnenje, je ironično izjavil Craxi v Mesini, da preživlja naša država obdobje, v katerem je viadna koalicija izredno in nenavadno trdna. Se pa ne zdi, da bi bilo tako, še več, pravi Craxi, pred nami so spori, ki bi utegnili povzročiti globoke razkole, s katerimi pa so povezani tudi negativni učinki, Predsednik vlade Craxi nadaljuje: »Sedanja vladna koalicija je cilj, do katerega smo prišli po zelo zapletenih političnih procesih, ki so določili ravnovesje predvsem med enakopravnimi odnosi, na katerih temelji sodelovanje med krščansko demokracijo ter njenimi laičnimi in socialističnimi zavezniki. Ne morem si predstavljati drugačne italijanske politike, ki bi te pogoje zanikala. Kdor si prizadeva, da bi orisal bodočo ita-
lijansko pohtiko v znamenju hegemonije ali vodilne vloge največje koalicijske stranke, mora vedeti, da na ta način zelo nespametno odpira poglavje, ki se bo v zelo kratkem času napolnilo ne samo z utemeljenimi nasprotovanji, temveč tudi s primernimi reakcijami in torej s kon-flikti, ki lahko privedejo do kritičnega položaja, za katerega bo dotični odgovoren.
Ton predsednika vlade Craxi ja je grozilen, ni pa prenapet. Prav tako pa se obnaša tudi njegov nasprotnik
in zaveznik De Mita. V televizijski tiskovni konferenci, ki jo bo v nedeljo oddajala televizijska postaja Canale 5, demokristjanski tajnik zelo ostro očita predsedniku vlade, da bi raje spregovoril o dejavnosti vlade. De Mita mu nato očita, da je ohranil funkcijo strankinega tajnika in predsednika vlade ter nato izraža presenečenje nad tolmačenjem, ki ga socialisti dajejo o demokristjanskem kongresu. Kar smo zavrnili na kongresu, je dejal demokristjanski tajnik, je trditev, da večinska koali-
cija temelji samo na socialističnem predsedstvu.
Da bi to še poudarili, objavlja de-mokristjansko glasilo »II Popolo« nepodpisan članek v katerem pravi, da so socialistične polemike iz trte izvite ter dodaja, da nihče ne more reči (kot je to storil v preteklih dneh Craxi na seji vodstva PSI), da mora dobiti KD zeleno luč za predsedstvo vlade od svojih volivcev, saj so se volivci glede tega že izrekli in dodelili krščanski demokraciji vlogo stranke relativne večine.
G. K.
Novi podatki o
RIM — Ministrstvo za zdravstvo je sinoči objavilo podatke o stopnji radioaktivnosti, ki jo je posredovala državna ustanova ENEA. V spremnem besedilu ministrstvo navaja, da so količine radionukleidov v živilih pod skrajno mejo radioaktivnosti, nad katero je prepovedan uvoz v države EGS. Ministrstvo pa vseeno priznava, da so v specifičnih krajevnih razmerah lahko številke višje od povprečij, ki jih je posredovala ENEA.
Nas seveda zanimajo predvsem podatki za severno Italijo. Od 19. do 21. maja so v mleku zabeležili 2,2
r adioakti vnosti
nanokirija joda 131, 0,7 nanokirija cezija 134 in 1,4 cezija 137, od 22. do 27. maja so bile številke 1,8 za jod, 1,1 in 2,1 za oba cezija, od 28. maja do 5. junija so bili podatki naslednji: 1,0 za jod, 1,2 in 2,3 za cezij. V kmetijskih pridelkih pa so v istih obdobjih najprej ugotovili 6,4 nanokirija joda 131, 2,9 nanokirija cezija 134 in 5,3 cezija 137; v naslednjem obdobju so bili podatki naslednji: 1,8 joda 131, 1,2 cezija 134 in 2,1 cezija 137; v zadnjem obdobju (28.5 - 5.6.) pa so zabeležili naslednje količine: 0,7 joda 131, 0,9 cezija 134 in 1,3 cezija 137.
Cb
O
o
o
ro
o
o
J «II
LJUBLJANA — Na osnovi ugotovitev slovenskih strokovnjakov, da bi nameravana gradnja velike termoelektrarne v Miljah pri Trstu, oziroma v bližini Trsta, izredno negativno vplivala na okolje, turizem in življenjske razmere obmejnega prebivalstva, je izvršni svet skupščine SR Slovenije predlagal zveznemu izvršnemu svetu, naj ponovno opozori italijansko stran preko jugoslovanskega veleposlaništva v Rimu na problematičnost teh lokacij kot tudi na dejstvo, da je Italija dolžna to problematiko bilateralno uskladiti z Jugoslavijo. Zvezni sekretariat za zunanje zadeve je v tem smislu takoj interveniral pri italijanskih oblasteh. Nameravana gradnja termoelektrarne bo e-na od glavnih tem razgovora na bližnjem zasedanju delovne skupine Slovenije in Furlanije - Julijske krajine za varstvo okolja in narave, ki bo zasedala 10. junija v Nabrežini pri Trstu. Dogovorjeno je, da bo italijanska stran na tem zasedanju posredovala celovito informacijo o ugotovitvah posebne študije o vplivu termoelektrarne na okolje, ki jo je pripravila posebna skupina strokovnjakov in ki jo je imela priložnost proučiti tudi slovenska stran, kakor tudi o poteku dogovarjanj med lokalnimi oblastmi in ENEL.
Nov model za dvojezično šolstvo na južnem Koroškem
CELOVEC — Današnje koroško časopisje je polno hvale »šolskega modela«, do katerega se je dokopala pedagoška komisija, sestavljena iz devetnajstih članov (vseh treh koroških političnih strank), in ki jo je vodil dr. Ralf Unkart, šef ustavno-pravne službe pri deželni vladi.
»Rešitev« spornega dvojezičnega šolstva na ozemlju južne Koroške, ki ga, za enkrat kot predlog, ponuja komisija (v njej so .sodelovali tudi učitelji, nekateri med njimi tudi naklonjeni slovenskim otrokom na Koroškem), pomeni naslednje:
Šolarji dvojezičnega teritorija naj bi odslej — če jih bo k dvojezičnemu pouku prijavljenih najmanj sedem — obiskovali pouk sicer pod isto streho, vendar v ločenih razredih. Slovenci sem, Nemci tja. čeprav se bodo smeli družiti pri telovadbi, risanju, glasbenem pouku in ročnih delih in tudi — kako velikodušno — na šolskih izletih in ekskurzijah.
Če bi po posameznih dvojezičnih šolah ne nabrali za vsak razred posebej vsaj sedmih »dvojezičnih«, oziroma sedmih »enojezičnih« (nemško-koroških otrok), potem bo Pouk potekal celo v istem razredu, vendar z dvema učiteljema. Eden za slovenski jezik in eden za nemški. V slučaju ločenega pouka (v isti šolski stavbi) bodo med vsemi prednosti pomembne tudi te, kot je nekdo danes »duhovito« zapisal, da »k samo nemškemu učnemu je-
ziku prijavljeni otroci ne bodo deležni nikakršnega pouka v slovenščini«.
Pri celi zadevi je po vsej verjetnosti kakršnakoli beseda odveč. Morda edino to: redek je tisti narod v svetu, ki bi bil tako ponosen na svojo enojezičnost kot je nemškonaeionalno obarvani na Koroškem. Predlagani novi šolski model bo zdaj najprej šel v obravnavo k vsaki izmed treh koroških etabliranih strank (SPO, OVP in FPO) in bo potem z njihovimi pripombami (pa seveda s tistimi od Heimatdiensta, po vsej verjetnosti) romal na Dunaj.	BARBARA GORIČAR
Sovjetski podminister v četrtek v Rimu
RIM — Namestnik sovjetskega ministra za zunanje zadeve, veleposlanik Vladimir Petrovski, bo poročal prihodnji četrtek članom komisije za zunanjo politiko italijanske poslanske zbornice, da bi jih seznanil s sedanjim stanjem odnosov med Vzhodom in Zahodom. Komisija je že poslušala poročilo ameriškega veleposlanika Nitzeja, osebnega svetovalca predsednika Reagana.
V'
Siiti hočejo likvidirati Palestince
Vojna za taborišča
BEJRUT — Po nekajurnem zatišju se je v zahodnem Bejrutu obnovila vojna za taborišča. Šiiti Berijevega gibanja Amai (na sliki) so z vsem razpoložljivim orožjem tolkli palestinske položaje v Burž el Baražnu, Sabri in Šatili. Še pred tem so se obnovile sovražnosti med Šiiti in Palestinci v Saidi (Sidon). Pogajanja Berijg, Džumblata in prosirskih Palestincev v Damasku so bila torej neuspešna. Beri obtožuje Palestince in sunite, da so nasedli maronitskim spletkam in skušali esibiti šiitske sile
SZ za konferenco o varnosti reaktorjev jedrskih elektrarn
MOSKVA — Generalni sekretar KP Sovjetske zveze Mihail Gorbačov je yčeraj podprl predlog zahodnonem-škega kanclerja Kohla o sklicanju izredne mednarodne konference o varnosti jedrskih reaktorjev. Konference naj bi se udeležile vse države, ki imajo jedrske elektrarne. To pa ni edina sovjetska pobuda po černobilski nesreči. V Moskvi so že podpisali rnemorandum o sovjetsko-ameriškem ^nanstvenem sodelovanju, na podlagi katerega bodo dolgoročno proučevali niološko-zdravstvene posledice černo-bilske tragedije.
. Izkušnje pri odpravljanju posledic J odrske nesreče bodo torej postale ast vsega človeštva. Prav černobilski primer je zgovorno dokazal, kako "}nl° je izkušenj na tem področju, še natoli prej se ni človeštvo spopadlo lakirni tehnološkimi vprašanji dekon-ndnacije in konzervacije poškodo-
vanega jedrskega reaktorja kot v Černobilu. Tudi zdravstveno-biološke izkušnje po jedrskih bombah na Hi-rošimo in Nagasaki so skrajno pomanjkljive, da bodo prav s Černobilom odkrili in spoznali marsikatero skrivnost. Že sedaj je jasno, da bo vse prizadeto prebivalstvo pod stalnim nadzorstvom, da bodo že v samem začetku takoj odstranili' vse morebitne novotvorbe. V zdravstvenih krogih pa vse to še krepi spoznanje, da se je treba z vsemi sredstvi boriti proti jedrskemu oboroževanju in vsestransko poskrbeti za varni razvoj miroljubne jedrske tehnologije.
Medtem pa še vedno ne obratuje za-hodnonemška JE pri Hammu v Vestfaliji, kjer je 4. maja prišlo do radioaktivnega onesnaženja ozračja. Oblasti so zahtevale dodatne kontrole in poskušajo utišati polemike zaradi večdnevnega prikrivanja nesreče.
Brazilci so sinoči z veliko težavo premagali izredno požrtvovalne in tudi tehnično presenetljivo dobre Alžirce. Na sliki: Careca je spretno izkoristil eno redkih napak nasprotnikov in dosegel zmagoviti zadetek
Danes Mehika-Paragvaj
CIUDAD MEXICO — Medtem ko se polemike v Italiji zaradi slabe igre »azzurrov« proti Argentini nočejo poleči, pa velja na prizoriščih svetovnega nogometnega prvenstva pozornost drugim dogodkom.
Mehikanci nestrpno pričakujejo drugi nastop domačih ljubljencev, ki bi si v primeru zmage nad Paragvajem že zagotovili nastop v osmini finala. Domačini napovedujejo zanesljivo zmago in p» tem kar sta oba nasprotnika pokazala v prvih srečanjih, bi bil tak izid tudi najbolj normalen. Mehikanci si tudi želijo, da po morebitni novi zmagi njihovi navijači ne bi uprizorili takega divjanja kot po zmagi nad Belgijo, ko je proslavljanje preseglo vse normalne meje.
Med sinočnjimi tekmami velja omeniti težko, a zasluženo zmago Brazilcev nad Alžirijo (1:0) in zanesljiv uspjeh Madžarov proti Kanadi (2:0), ki si tako lahko z morebitno zmago nad Francijo priigrajo vstopnico za drugo kolo.
Emotivnost še vedno prevladuje nad znanstveno razsodnostjo
V Italiji se nadaljuje »jedrski alarm« Težke družbene in gospodarske posledice
RIM — Zaradi radioaktivnega onesnaženja so v marsikateri italijanski deželi ponovno sprožili »jedrski alarm«. Meritve so namreč ugotovile, da je v raznih krajih stopnja radioaktivne onesnaženosti nad normalo. Prav zato so številne krajevne uprave ponovno uvedle omejitve pri prodaji in porabi raznih živil. Na Južnem Tirolskem so tako včeraj odsvetovali otrokom pod desetim letom starosti in nosečnicam, da bi uživali južnotirolske češnje, saj so na kilogram ugotovili 5 nanokirijev. Zdravstvene oblasti so sprejele ta ukrep, kier se češenj običajno poje več kot drugih sadežev.
Na skoraj vsem državnem ozemlju je še vedno prepovedana prodaja ovčjega in kozjega mleka ter derivatov. Kjer ni teh prepovedi pa ni dokazano, da bi bilo to mleko neoporečno, manjkajo le meritve.
In prav o tem je še največ polemik, saj je lahko vsakomur jasno, da so bila in so še vedno nepokrita ogromna območja Italije, predvsem na Jugu. Prav tako ni še jasno, kaj se pravzaprav dogaja s cezijem 134 in 137. Oba obstojnejša radio-nukleida so zaznali skoraj povsod v minimalnih količinah, to sevoda le tam, kjer imajo aparate za
merjenje drugih radionukleidov poleg joda 131. Sedaj je med drugim popolnoma jasno, zakaj niso merili obstojnejših radionukleidov takoj v prvih dneh »jedrskega alarma«. Znanstveniki navajajo, da so količine zanemarljive in nenevarne. Kot vedno pa take splošne izjave ne morejo pomiriti ljudi in so kot nalašč za vse tiste, ki v nasprotovanju jedrski energiji širijo tendenciozne in alarmantne vesti.
Ob vsem tem pa se samo po sebi zastavlja vprašanje, ali je res vsa ta radioaktivnost le posledica radioaktivnega oblaka po nesreči v černobilski JE. »Černobilski jod 131« je že zdavnaj razpadel, cezija 134 in 137 pa je vse preveč, da bi ga lahko pri-pisovali izključno černobilski nesreči. Med znanstveniki se že utrjuje domneva, da so obstojnejši radionukleidi predvsem »darilo« jedrskih poskusov v ozračju v šestdesetih letih. Do sedaj jih ni nihče ugotovil iz enostavnega razloga, ker ni bilo meritev. Nič čudnega torej, da marsikdo upravičeno navaja, kako se je ob Černobilu dvignil pretiram alarm in se je skrbno molčalo, ko je bilo zaradi jedrskih eksplozij ozračje še bolj onesnaženo. Na žalost pa ti glasovi nimajo pravega odziva v sred-
stvih javnega obveščanja, kjer še vedno prevladujejo alarmistične vesti. Med drugim je treba priznati, da trezni in resni znanstveniki nimajo daru besednega prepričevanja množic, kar navsezadnje ni niti njihova naloga, a kaj ko marsikdo izkorišča to njihovo nesposobnost, da vceplja ljudem skoraj izključno bojazen pred jedrsko energijo. Nihče nei pomisli na trajne psihične posledice, ki jih bo povizročil med prebivalstvom sedanji alarmizem.
V vsem tem »radioaktivnem zapletu« se niso italijanski politiki pozitivno odrezali. Demagogija prevladuje tako med zagovorniki kot nasprotniki jedrske izbire. Še vedno čakamo na jasne podatke, prav tako nimamo prave slike, kdaj postane doza radioaktivnosti nevarna.
Nesporno je le dejstvo, da je škoda ogromna. Samo v kmetijstvu so razne prepovedi povzročile izgubo 700 milijard lir. Predsednik Confagricoltu-re Wallner je na primer včeraj predlagal, da bi za kritje te škode podražili bencin za 10 lir pri litru. Prihodnji torek bo v parlamentu razprava o jedrski izbiri in »jedrskem alarmu«. Morda bo to koristilo bolj treznemu pristopu k' vsej problematiki miroljubnega izkoriščanja jedrske energije.
Civilna nepokorščina v Santiagu
SANTIAGO DE CHILE — V Santiagu se nadaljujejo nemiri med šolsko mladino. Uradno gre za protest proti državnemu načrtu, da bi poverili občinam skrb za nižje in višje srednje šole, vendar pa politični opazovalci menijo, da gre za začetek civilne nepokorščine proti Pinochetovemu režimu. Policija je včeraj vdrla v županstvo občine San Miguel, eno od južnih' predmestij čilskega glavnega mesta ter aretirala dijake 3G gimnazij in licejev, ki so se tamkaj zbrali v znamenje protesta.
Pinochetov režim je trenutno bolj zaskrbljen spričo študentovskih nemirov kot zaradi dinamit-nih atentatov, ki se vrstijo povsod po državi. Tudi vlada se zaveda, da gre za obliko pritiska,-s katerim bi opozicija hotela prisiliti režim, da se začne pogajati.
Znanstveno sodelovanje med SFRJ in Avstrijo
BEOGRAD — Tu so podpisali protokol o znanstvenem sodelovanju med svetom akademij znanosti in umetnosti SFRJ in avstrijske akademije znanosti. Podpis protokola je priložnost, da se nadaljujejo dobri znanstveni, kulturni in umetniški stiki med državama. Delegacija avstrijske akademije znanosti se je mudila na Hrvaškem (protokol so podpisali v jugoslovanski akademiji znanost' in umetnosti) že od ponedeljka, ogledala si je znamenitosti Zagreba in Varaždina, (dd)
Globa za ribiško ladjo iz Italije
LASTOVO — Zaradi prepovedanega ribolova v jugoslovanskih ozemeljskih vodah je sodnik za prekrške pri občini Lastovo kaznoval kapitana italijanske ribiške ladje Giuseppa Francesca s 445.000 dinarji denarne kazni. Odvzeli so mu tudi ulov in ribiško mrežo, kapitan pa bo moral plačati tudi stroške za privez v Lastovu in varovanje ladje, (dd)
Polemike o izdajanju Titovih del
BEOGRAD — Polemika, ki se je začela v tisku o konceptu izdajanja Titovih del v povojnem obdobju se je nadaljevala tudi na sestanku redakcije teh izdaj. Spor je praktično nastal glede tega, kaj zajeti kot Titovo delo, ter glede strukture in identifikacije dokumentov. Z drugimi besedami, ali je mogoče, da je koncept enak kot doslej1, ker gre za drugačne zgodovinske pogoje.
(dd)
V'
Černobil: že 27 mrtvih
MOSKVA — V nesreči černobilske JE in zaradi posledic radioaktivnega sevanja je umrlo že 27 oseb, ta številka pa se bo v prihodnjih dneh še povečala. To je včeraj izjavil na tiskovni konferenci ameriški strokovnjak Robert Gale (desni na sliki ob svojem sovjetskem kolegu Andreju Vorobjevu — AP)
Priprave na proslavo desete obletnice upora v Sowetu
JOHANNESBURG — Duhovniki različnih veroizpovedi so včeraj povabili prebivalce črnske četrti Soweto v predmestju Johannesburga, naj prihodnjo nedeljo, 15. junija z molitvijo pomagajo odpraviti rasistično politiko. Takšno povabilo, ki sovpada z bližnjo desetletnico upora v Sowetu dne 16. junija 1976. leta, je še pred tem na črnsko prebivalstvo naslovil svet jušnoafriških Cerkev.
Upora, ki se je pred desetimi leti začel v Sowetu in se razširil tudi na druge mestne četrti (v njem je bilo ubitih okoli 600 oseb) se bodo spomnili tako, da bodo na ta dan (16. junija) zaprli vse trgovine.
Proslavo te obletnice napoveduje tudi oglas v časopisu Weekly Mail. V njem vabijo čitatelje, naj iz papirja izrežejo marjetico, jo pobarvajo v rumeno in prilepijo na avtomobilsko vetrno šipo ali na kakšen drug viden kraj. Stilizirane marjetice bodo v nedeljo razdeljevali tudi v kristjanskih cerkvah in drevi v sinagogah. To novico je povedal glasnik organizacije, ki pripravlja manifestacijo ob obletnici upora v Sowetu.
V časopisnem oglasu nadalje pozivajo ljudi, naj v cerkve in sinagoge prinesejo sveže rože, da bodo iz njih pripravili vence, ki jih bodo 16. junija ponesli v Soweto.
•»Ne moti me njegovo medvojno, ampak sedanje obnašanje«
Handke: Zakaj nočem Waldheima za predsednika
SALZBURG — Avstrijski pisatelj Peter Handke je skupno z drugimi avstrijskimi pisatelji podpisal manifest proti Kurtu Waldheimu, človeku, o katerem se bodo Avstrijci jutri izrekli, če ga hočejo imeti za svojega predsednika ali ne. Zakaj je to storil?
Izpod peresa časnikarke Vanne Vamnuccini objavlja Repubblica pogovor, v katerem Handke pojasnjuje svoje obnašanje. Pisatelj pravi, da nima toliko pripomb na Waldheimovo medvojno ravnanje, na račun tega, kar je počel in kar je videl, ampak ga moti njegovo sedanje obnašanje.
»Ko sem se prejšnje dni pogovarjala z njim, me je presenetila njegova izjemna hladnost,« je časnikarka uvedla pogovor.
»On ni hladen, ampak brezbrižen, je odgovoril Handke. Hladnost je kakovost, ki je on nima. Waldheim je podoben nekaterim sošolcem, ki nikoli niso nikomur pomagali. Ki v šoli niso bili nič posebnega in so sami pisali naloge. Ki so si na vse načine skušali pridobiti naklonjenost učite-
ljev. Takšni ljudje lahko opravljajo dosti poklicev, nikoli pa ne bi smeli biti predsedniki republike,« je rekel Handke.
Toda kdo je pravzaprav Peter Handke? Svoj izvor je pojasnil takole: »Sem avstrijski pisatelj, ki piše v nemščini, sem slovenskega, se pravi slovanskega izvora. Sem vojno dete, rojen 1942. leta. Moja mati, slovenska kmetica, se je zaljubila v nemškega vojaka. In tako sem prišel na svet«.
Handke je živel v Nemčiji in v Parizu. V Avstrijo, v Salzburg, se je vrnil zato, da bi slišal svoj jezik vsak dan. S presenečenjem je ugotovil, da ni našel ljubezni do jezika. Niti en Avstrijec ne zna opisati svoje dežele. Tujino pa, toda do^ mačih krajev ne. Lepo govori samo kadar je žalosten, sicer se poslužuje fraz, formul, nič pristnega.
»V tem je tudi razlaga reakcije na primer Waldheima, pravi Handke. Ko je Willy Brandt
pokleknil na Poljskem, je poiskal besede opro-ščenja. Pri nas tega nihče ne počne. Ne katoliška Cerkev, ki spregovori samo, kadar je preganjana, niti politiki, ki so malomeščani, razen Krei-skega, ki je sedaj izven igre, niti mass media, ki se v primeru Waldheima obnaša 'premeteno. Radio in TV dajejo vsak dan vest, ki se začenja takole: »Svetovni judovski kongres je spet odkril nov dokument. ..«. Ob tem ljudje nejevoljni tarnajo, zakaj se v tujini vtikajo v njihove zadeve.
Obstaja nostalgija za nacizmom v Avstriji?
Handke odgovarja takole: »Velika večina Avstrijcev ni nacistična. Mladina ne zanikuje svojih očetov: dobri so z njo, čeprav imajo nacistično preteklost, ki jo trmoglavo branijo. Če je ne bi, bi ostali brez preteklosti in bi slabo živeli. Ja, Hitler jim je ukradel mladost. In kako naj živijo sedaj. Nekateri se gredo aktivne protifašiste, povečini pa o svoji preteklosti ne želijo govoriti, sicer bi morali priznati, da je njihovo življenje -teklo po napačnem tiru.«
Pariški dokumenti o Kurtu Waldheimu Več koristi kot škode kandidatu ÓVP?
PARIZ — Francoska vlada naj bi še pred nedeljo objavila vsebino dokumenta, oziroma rezultate preiskave v zvezi s podatki, ki-jih je Pariz dobil 21. marca 1979 o tedanjem generalnem sekretarju OZN Kurtu Waldheimu iz medzavezniškega arhiva v Zahodnem Berlinu. Dva dni pred drugim krogom predsedniških volitev v Avstriji
—	večinsko mnenje v Parizu pa je, da bo Waldheim kljub vsemu zmagal — se je sprožilo v Franciji vprašanje, katerega »mogoče posledice nikakor niso zanemarljive«, kot piše današnji »Le Quotidien«, glasilo Chiracove RPR.
Dokument sam, katerega del reproducira danes eden pariških časnikov — tokrat gre za socialistom naklonjeni »Le Matim v bistvu ne prinaša drugega kot čisti vojaški kurikulum nadporočnika Waldheima od leta 1939 naprej, v katerem je néspodbitno dejstvo, da je bil član štaba Heeresgruppe E od 14. marca 1942, toda s kratkim presledkom dveh in pol mesecev, od srede januarja do konca marca 1944, ko se je zaradi vnetja žlez zdravil v vojaškem sanatoriju na Semmeringu. Ali se morda na to obdobje nanaša mnenje desničarskega »Le Figaro«, ki piše, da »utegnejo navsezadnje te informacije kandidatu za predsednika avstrijske, republike več koristiti kot škodovati«. Namreč — tako piše Hersantovo glasilo
—	po nekaterih podatkih naj bi bil Waldheim v zdravilišču prav v tistem času, »v katerem naj bi po očitkih njegovih sovražnikov odigral določeno vlogo v vojnih zločinih na področju Balkana«.
Vsekakor izjavlja Denis Badouin, Chiracov predstavnik za tisk, »da ni pričakovati nobenih senzacionalnih odkritij«. Francoska vojaška uprava v Berlinu pa poudarja, da v vojaških arhivih v zahodnem Berlinu ni
nobenih drugih podatkov kot že omenjenih, torej samo takšnih, po katerih je mogoče natanko slediti vojaški karieri nadporočnika Waldheima.
Toda na dokumentu je zbrisano ime tistega (osebe ali urada), ki je leta 1979 naročil podatke o Waldheimu iz Berlina. Wiesenthalov inštitut trdi, da gre »za visoko osebnost«. Vprašanje je torej — kdo? Tedanji predsednik republike Valéry Giscard D’Estaing, tako kot tedanji minister za zunanje zadeve Jean Francois-Poncet trdita, da za poročilo nikoli nista zvedela. Raymond Barre, tedaj prvi minister, se doslej še ni oglasil.
Drugo vprašanje, ki visi v zraku, je — zakaj? in tu se pojavljajo teorije, v katere vpletajo velike sile, ki naj bi takoj po vojni skušale pridobiti na podlagi obremenjujočih podatkov posamezne vojne zločince v svojo službo, od Sovjetske zveze (ki naj bi po izjavah Antona Kolendiča v »Dugi« leta 1947 dobila na Dunaju seznam, na katerem je bil tudi Waldheim), do Združenih držav, katerih tajne službe so takrat na široko, enako kot ZSSR novačile »pripravne ljudi«. Ali je bila tu udeležena tudi Francija?
Vsekakor je zdaj jasno, da so v Parizu najpozneje leta 1979 vedeli za Waldheimovo skrito preteklost. Teorija »novačenja« se utegne tu nadaljevati, čeprav je bil Waldheim takrat že generalni sekretar. Toda zakaj Pariz odpira zadevo zdaj — nekaj dni pred volitvami? Da dokaže svojo nedolžnost ali — kot piše Figaro — celo relativizira Waldheimovo krivdo, ali pa gre za mogoče poznejše obračune med veljaki sedanje večine.
JAKA ŠTULAR
Spodoben vojak Waldheim
DUNAJ — Včeraj zvečer, ko je predsedniški kandidat ÒVP dr. Kurt Waldheim še zadnjič stopil pred ljudstvo, da bj si nabral še zadnje privržence za dokončno odločitev Avstrijcev, kdo bo šest naslednjih let njihov šef države, je prišlo ponovno do neljubih dogodkov, v katere je morala spet poseči policija.
V spodnjeavstrijskem mestecu Am-stetten se je okoli znane zahodnonem-ške lovke! na naciste — Beate Klars-feld, nabralo precej mladih antiwald-heimovsko razpoloženih ljudi, ki so vzklikali parole zoper upokojenega generalnega sekretarja svetovne organizacije. Tisti najbolj glasni — vključujoč Beate Klarsfeld — so pristali v zaporu. Tisto, kar je mlade borbene-že nagnalo k ogorčeni demonstraciji, so bile po vsej verjetnosti besede neukega lokalnega funkcionarja ljudske stranke: »Dr. Waldheim je med vojno tako kot stotisoče drugih Avstrijcev samo izpolnjeval svojo dolžnost«. Od tedaj, ko je to kandidat nekajkrat zapored spregovoril sam pa do včeraj je namreč preteklo že precej črnila v svarilo pred besedami, ki jih »razen v Avstriji ne razumejo nikjer v svetu«.
Spodnjeavstrijski deželni glavar Siegfried Ludwig je nastopil z besedami:
»Nam Avstrijcem ne bo nihče prigovarjal, koga naj volimo. Ne Američani, ne Izraelci ne Rusi«.
In Waldheim sam, zaneseno: »Kot stotisoče drugih Avstrijcev sem stopal skozi to strašno, uničujočo vojno kot spodoben vojak«.
In potem se je začelo. Večina ljudi, predvsem starejših letnikov je ognjevito ploskala, mlajši obiskovalci zadnje predvolilne prireditve pred 8. junijem pa je žvižgalo, razvijalo svoje parole in se potem v spremstvu žandarmerije napotilo k lokalnemu zaporu.
Skoraj hkrati so na Dunaju sinoči umetniki — med njimi znani kabareti sti, pesniki, pisatelji in slikarji —' priredili večer pod naslovom: »Za Avstrijo — proti Waldheimu«. Med obiskovalci so bili tudi socialistični kandidat dr. Kurt Steyer, častni predsednik SPÒK dr. Bruno Kreisky in prosvetni .minister dr. Herbert Moritz, v zadnjem času se je namreč razvilo pravo gibanje med tistimi, ki so f. maja volili Fredo Meissner - Blau, iz protesta do uradne avstrijske politike, gibanje, ki se zdaj imeinuje : »Stey-rer je manjše zlo, preprečimo Wald' heima«.
BARBARA GORIČAR
Oklicali so jo sindikati
Včeraj v Karniji štiriurna stavka zaradi papirnice
TOLMEČ — Včeraj zjutraj se je v Karniji za štiri ure ustavila vsaka dejavnost zaradi splošne stavke, ki so jo oklicale tamkajšnje sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL. Stavko so pravzaprav sprožili nedavni zapleti v karnijski papirnici, ki je bila doslej last družbe Pirelli, pred kratkim pa jo je odkupila skupina Burgo. Ob zamenjavi lastnika je prišlo do težkegapoložaja zlasti v upravnem sektorju
Včerajšnjo štiriurno stavko so podprla domala vsa karnijska podjetja, banke, šole, obrtništva in ostala zasebna podjetja. Prav tako so se manifestacije, katere se je udeležilo približno pet tisoč ljudi, udeležili predstavniki vseh političnifi strank, predstavniki karnijskih Občin, šolniki in predstavniki sindikata policije, da bi izrazili solidarnost s stavkajočimi delavci.
Zahteve, ki so jih govorniki in tolmeški župan Piutti iznesli na glavnem mestnem trgu, so takorekoč nepreklicne. Karnijsko prebivalstvo potrebuje konkretna zagotovila za nadaljnje delo in ohranitev sedanje zaposlitvene ravni zlasti na področju lesne in tekstilne industrije in, kot rečeno, ohranitev delovnih mest v papirnici. Alternativne oblike dela, ki bi jih delavci v skrajnem primeru sprejeli, pa morajo zadoščati zahtevam krajevnega prebivalstva in razvoju karnijske pokrajine. Nenazadnje bi ureditev zaposlitvenih razmer edina lahko omogočila globalno preosnovo tega goratega predela dežele Furlanije - Julijske krajine. Zahteve delavcev in prebivalstva je v svojem posegu podprl tudi vsedržavni tajnik sekcije grafikov sindikata CGIL, medtem ko so krajevni upravitelji soglasno podprli predlog o upravni osamosvojitvi, oziroma avtonomiji tega predela dežele, kar bi po njihovem mnenju privedlo do učinkovitejšega ukrepanja in boljše gospodarske politike v tem kraju. Slednjič bi Karnija lahko izkoristila lastna bogastva, kot so gozdovi, kamnolomi zootehnija in turizem.
Danes in jutri v Marezigah
Tradicionalna razstava refoška
KOPER — Kako še izboljšati kakovost vin in bolje izkoristiti prednosti, ki jih ponujata ugodna klima in lega Slovenske Istre in ocena lanske letine bodo zagotovo osrednje teme pogovorov, izmenjav mišljenj in ocen na dvodnevni, že 14. razstavi refoška, ki bo danes in jutri v Marezigah.
»Na razstavi - letos smo jo poimenovali kar praznik refoška - bomo v strokovnem delu skušali osvetliti vse težave, s katerimi se v zadnjem času srečujejo vinogradniki. Predvsem za Istro velja, da je vinogradništvo prednostna in bi morala ob kolikor toliko normalnih razmerah na trgu biti tudi najbolj donosna panoga kmetijstva. Vendar je vinogradništvo s kmetijsko politiko v zadnjih letih precej odrinjeno na rob, kar se odraža tudi v dejstvu, da se je povsem ustavila obnova vinogradov. Tozd Vinakoper, ki ima v lasti okrog 600 hektarov vinogradov, lahko z obnovo 20 hektarov na leto zagotovi le enostavno reprodukcijo, zavoljo slabih posojilnih pogojev pa skorajda ne moremo prepričati svojih kooperantov, da bi s trto posadili nove površine. Naš srednjeročni program sicer predvideva, da bi v tem srednjeročnem obdobju v družbenem sektorju obnovili sto hektarov vinogradov, prav toliko pa naj bi jih obnovili tudi zasebniki. Ze prvo leto je pokazalo, da začrtanega programa ne bomo zlahka uresničili, kajti Vinakopru je letos uspelo obnoviti 18 hektarov, zasebnikom pa le dva hektara. Bojim se, da bo ostala neizkoriščena še najmanj polovica
zemlje, ki bi bila primerna za nego trte,« pravi direktor koprske kleti Rajko Kaligarič.
Enolog Iztok Klenar je povedal, da je letos komisija ocenjevala 62 vzorcev vin, od tega 14 vzorcev malvazije, ostalo pa refoška. Splošna ocena lanske letine je, da po kakovosti sodi med boljše. Po enologovem prepričanju se pri večini vinogradnikov čuti pristop k sodobnejšemu načinu predelave in kletarjenja, kar po svoje dokazuje tudi zanemarljivo število izločenih vzorcev!
Na prazniku refoška, ki ga pripravljajo Sozd Timav, samoupravni skladi za intervencije v kmetijstvu iz Izole, Kopra in Pirana, SIS za pospeševanje kmetijstva Koper in krajevna skupnost Marezige, bo poleg tradicionalnega zbora pridelovalcev in podelitve priznanj najboljšim vinogradnikom še razstava in degustacija domačih jedi, ki jo pripravlja aktiv kmečkih žena, povorka kmečkih vozov in bogat zabavni program.
IZTOK UMER
• VIDEM — Na državni cesti med Gorico in Vidmom se je včeraj okrog 8.30 pripetila huda prometna nesreča, v kateri sta izgubili življenje dve 'osebi, štiri so bile hudo ranjene, stanje enega od ranjencev pa je brezupno. Nesreči sta po vsej verjetnosti botrovala visoka hitrost in spolzko cestišče.
O novem deželnem zakonu o prevozih
TRST — Pristojna deželna komisija bo tri dni obravnavala te dni nov deželni zakon o prevozih. Prvi podpisnik novega zakonskega osnutka je deželni odbornik Luigi Vidah (KPI), ki je novi načrt o prevozu orisal v deželnem svetu. Dejal je, da je zakonski osnutek sad dolgih pogajanj in preverjanj, ki jih je KPI opravila pred njegovo dejansko sestavitvijo. Pri svojem delu so komunisti skušali vse probleme, ki se pojavljajo v prevoznem sektorju, spremeniti v konkretne predloge. Ti pa skušajo podati organski vpogled v sektor, ki se bistveno razlikuje od deželnega teksta.
Komunistična svetovalska skupina je največjo pozornost osredotočila na tri glavne dejavnike prevoznega sektorja: vloga, ki jo bo železniški promet zavzel v bližnji bodočnosti, mestni promet, in deželni observatorij za integrirane oblike blagovnega prometa.
Podpisnik demokrščanskega osnutka o novem prevoznem zakonu pa se je v svojem poročilu zaustavil zlasti pri težavah mestnega potniškega prometa in pravne ureditve tega sektorja v splošnem smislu. Glavna novost je prehod upravnih funkcij konzorcijev pod pokrajinsko upravo. Po njegovem mnenju je to edini način za smotrno, urejeno in koordinirano delo na prevoznem sektorju, ki je zaenkrat primarne važnosti za nadaljnji razvoj krajevnega gospodarstva.
Ob zaključku predstavitve novih zakonskih osnutkov je deželni odbornik Di Benedetto izrazil pripravljenost Dežele, da prouči vse možnosti in predloge in obenem njeno odprtost do vseh morebitnih pozitivnih inovacij. Pri tem bo Dežela upoštevala tudi vse pretekle izkušnje prevoznih konzorcijev, s pomočjo katerih bi se nemara izluščila optimalna varianta predloženih osnutkov.
V Passarianu odprli veliko razstavo o potresu in obnovi
VIDEM — V Passarianu so odprli veliko razstavo o potresu v Furlaniji in popotresnem obdobju. Na razstavi je približno 2.500 panojev in fotografij, ki so razdeljene po različnih oddelkih.
Obiskovalec si bo lahko ogledal fotografske dokumente in drugo gradivo,ki prikazuje potres, opustošenje, solidarnost do prizadetih ljudi, zasilno obdobje, ko so prebivalci živeli v barakah in šotorih, deželne in državne zakone in najrazličnejše ukrepe za prvo pomoč in za predvidevanje po-
Stoletnica rojstva prvega slovenskega in jugoslovanskega letalca Edvarda Rusjana
Pred 100 leti, 6. junija, se je v Trstu rodil prvi slovenski in jugoslovanski letalec in inovator, ki je sam tudi izdelal svoj avion. Njegov oče Franc Rusjan (Slovenec) se je poročil s Fur-lanko Grazio roj. Garbas, in iz tega sledi, da je furlanska mati rodila sina, ki je prišel v zgodovino jugoslovanskega letalstva.
Prvih 12 let je družina preživela v Trstu (3 sinovi in ena hči), zatem so se preselili v Renče pri Novi Gorici, nato pa v Gorico. Tu je Edvard zaključil meščansko šolo. Mladi Edvard se je hitro priučil tudi raznih obrtniških del, ker je imel njegov oče obrtno delavnico. Ob delu se je Edvard Rusjan izpopolnjeval v trgovki šoli. Vendar se Edvard z delom doma ni zadovoljil, srce ga je gnalo v svet, kjer ga je privlekla motoristika. V začetku je nastopal na kolesarskih dirkah, kjer se je seznanil z drugimi tekmovalci raznih narodnosti.
Če nekoliko preskočimo njegova mladostna leta, se moramo zaustaviti ob letnici 1909, ko je komaj 23-letni fant izdelal prvi lastni avion, ki je bil težak 250 kg. Z istim, avionom je 29. novembra istega leta prvič javno poletel nad poljanami pri Gorici in je na višini 12 m dosegel poprečno hitrost okoli 50 do 60 km/h. To je bilo za tiste čase velika atrakcija in zgodovinski dogodek, ko je prvi Slovenec poletel z avionom, ki ga je sam izdelal po lastni zamisli. Zaradi tega govorimo o Rusjanovi inovaciji v letalstvu, kar se mu prišteva v veliko priznanje in s čimer je njegovo ime prišlo v leksikone, revije in zgodovino. Svoje življenje in delo je posvetil izumiteljstvu, konstrukciji in izdelovanju manjših nvionov.
v začetrku 1910. leta je izdelal drugi avion in ga imenoval »EDA2«. V tem času se je spoznal z mecenom Marčepom, ki ga je povabil v Zagreb in sofinanciral nove konstrukcije in nove avione. Tako je bil v oktobru 1910 izdelan Rusjanov novi avion, s katerim je javno nastopil 26. decembra 1910 in z njim poletel nad Zagreb. Tudi ta dogodek je bil izredno uspešen, publiciran, kar je mladega letalca moralno in finančno stimuliralo.
Tokrat, ko je Rusjan športno letel nad Zagrebom, so prebivalci tega mesta prvič videli letalo nad glavo. Zaradi tega uspeha je mladi letalec in inovator planiral, da bo nastopil in tekmoval v vseh večjih evropskih mestih, ki so se zanimala za letalstvo kot šport. Edvard je dal prednost Jugoslaviji ter se odločil za nadaljnje tekmovanje in demonstracijo lastnega izuma dne 8. januarja 1911 v Beogradu. Ker je bila ta dan popoldne velika burja »košava«, so mu prijatelji in sodelavci odsvetovali letenje nad Beogradom. Vendar to vetrovno vreme Rusjana ni prestrašilo in je kljub temu vzletel nad Beograd. Množica ga je z navdušenjem pozdravljala in se čudila njegovemu pogumu. Po kratkem preletavanju nad beograjskimi oblaki ni mogel več obvladati letala in se je v kratkem času zrušil ob zidove beograjske trdnjave. Letalo se je raztreščilo na železniški progi v neposredni bližini reke Save. Gledalci, ki so spremljali dogodek, so obnemeli. V začetku so upali, da bo Rusjan preživel katastrofo, vendar je na poti v bolnišnico izdihnil.
Ves Beograd je žaloval za Edvardom Rusjanom, pionirjem slovenskega in jugoslovanskega letalstva. Po-
. . (SuDidlpU'
M 65655
POPOLNA RAZPRODAJA
zaradi
predaje poslovanja
kopali so ga z najvišjimi državnimi častmi na beograjskem pokopališču. V pogrebnem sprevodu so bili najvišji predstavniki mesta, države, društev in ogromna množica, ki ga je nemo spremila k zadnjemu počitku. Tiste dni so za Rusjanom žalovali Slovenci in sploh Južni Slovani, prijatelji in ljubitelji letalstva. Najbolj pa je prerana smrt prizadela Rusjanovo družino.
Leto 1986 preživljajo mnogi kraji v Jugoslaviji v znamenju proslave 100-letnice rojstva in 75-Ietnice smrti velikega junaka in inovatorja letal-
stva. V Novi Gorici so mu postavili 1960. leta spomenik. Tudi filatelistično društvo iz Nove Gorice je bilo pobudnik za izdajo posebne jubilejne poštne znamke ob 100-letnici rojstva, izdelali so tudi osnutek pismene ovojnice in poštnega žiga, s katerim obeležiti 100-letnico pomembnega dogodka. Na letališču Ljubljana-Brnik bo septembra pomembna manifestacija. Tudi nekatera sredstva obveščanja so posvetila primeren čas in prostor temu velikanu.
GABRIJEL DEVETAK
tresnih sunkov. Sledi gradivo o težavni, a temeljiti popotresni obnovi.
Tako se lahko obiskovalci seznanijo z restavriranjem stolne cerkve v Kuminu, s številnimi freskami, ki so jih rešili izpod ruševin in jih restavrirali, in s številnim spomeniškim materialom, ki so ga specialisti uredili in "popravili".
Posebno poglavje razstave je namenjeno industrijski obnovi in gradnji novih javnih stavb. Seveda bomo lahko na razstavi videli tudi veliko delo, ki je bilo potrebno za ponovno gradnjo in popravila stanovanjskih hiš.
Naj tu zapišemo, da je država dodelila Furlaniji 117 milijard za spomeniško obnovo. Spomeniško varstvo je od vsote porabilo že 105 milijard.
Na odprtju razstave sta deželna odbornika Dominici in Barnaba opozorila na ogromno delo, ki je bilo potrebno, da se obnovijo od potresa prizadeta območja. Obnovitvena dela so v desetih letih po potresu obrodila vidne rezultate, kar dokazuje tudi razstava v Passarianu.
Naj tu zapišemo,da so razstavo pripravili nadzornik za spomeniško varstvo v F-Jk Gino Pavan in strokovnjaki Emanuele Chiavola,Franco Grillo,Eltevisa Illiori,Fulvio Sossi,Aldo Rizzi in Giancarlo Meniš. Razstava vsekakor zasluži, da si jo ogledamo in si tako "osvežimo",če lahko sploh to besedo rabimo, spomin na grozne trenutke izpred 10 let in na.velike napore vseh ljudi,da se vrnejo Furlaniji življenje in perspektive za bodočnost.
SAMURAJ TAKEDA
1. EPIZODA (16.) Riše: V. HERCEG — Piše: M. KOVAČ
Sindikati okrepili prizadevanja za odpravo kriznih točk
Dežela mora odločno zavrniti vsak poskus zapiranja tovarn
Kot smo že poročali, so se v sredo nadaljevala srečanja med Deželo in sindikati o najbolj kritičnih kriznih žariščih tržaškega gospodarstva. Sindikalni predstavniki so se kritično izrazili o delu deželnih upraviteljev v zadnjem času, še zlasti kar zadeva primernost njihovih iniciativ; zahtevali so takojšnje odločne posege za tista podjetja, ki že dolgo čakajo na rešitev svojih dramatičnih problemov (Calza Bloch, Safau, Olcese in druga). Podčrtali so tudi veliko zaskrbljenost zaradi dozdevnih novih metod, ki si utirajo pot pri reševanju kriznih situacij: preprost odpust vseh delavcev ter zaprtje tovarne. Deželna uprava pa po mnenju sindkata teh metod ni dovolj odločno zavrnila.
Predstavniki delavcev so odbornika za industrijo Francescutta zadolžili za sklicanje skupnega sestanka med od-borništvoma za industrijo in za delo, da bi uskladili iniciative na področju zaposlitve in jih uokvirili v projekte za mobilnost delovne sile, s čimer bi premostili tudi imobilizem podjetnikov. Sindikati so ob koncu srečanja zahtevali tudi tristransko srečanje med sindikalnimi organizacijami, Deželo in industrij ci, na katerem bi preverili zakonska določila o posegih v prid industrijskega sektorja in tako preprečili sedanjo neurejenost na tem
ki je preprečila izvajanje politike, sposobne premoš-in nesmotrne konku-
področju, sektorske Čanja podvajanj renčnosti.
Sicer pa je v teh dneh sindikalni utrip izredno živahen: poleg zaostrenih razmer v rafineriji Aquila in pri Tržaškem Lloydu zbujajo največ pozornosti priprave na pogajanja za novi delovni pogodbi kovinarjev in gradbenih delavcev, medtem ko je do novih sindikalnih zapletov prišlo tudi zaradi starih odprtih vprašanj v Arzenalu sv. Marka in v škedenjski železarni Terni. V preteklih dneh so se sestali tovarniški aktivi KPI in PSI, ki so še enkrat naznanili obnašanje državne družbe Finsider do železarne Terni. Še vedno namreč ni predstavila obljubljenega projekta za proizvodnjo litega železa, glede na bližnjo senatno razpravo o racionalizaciji livarskega sektorja, pa se nakazuje realna možnost, da bi to vprašanje dokončno pozitivno rešili. Zato so na sestanku sestavili poseben dokument, ki so ga poslali predsedstvom parlamentarnih skupin KPI in PSI.
Pokrajinska sindikalna tajništva in tovarniški svet tržaškega arzenala sta včeraj izdala tiskovno sporočilo, v katerem znova opozarjata na politiko opuščanja dejavnosti, ki jo državna
družba Fincantieri izvaja v ladjedel-skem sektorju in še posebno do Trsta. Kljub izjavam predsednika IRI, ki je napovedoval veliko delovno naročilo za tržiško in tržaško ladjedelnico pri granji platforme Micoperi, in kljub zagotovilom Fincantierija o porazdelitvi dela, se v Arzenalu nadaljuje režim izredne dopolnilne blagajne, medtem ko so dela, za katera je Arzenal usposobljen, oddali v zakup. Logično je torej, da sindikati in delavci opozarjajo tudi na problem uporabe javnega denarja, poleg vprašanja nezaposlenosti. Absurdno je namreč, da Fincantieri drži delavce v dopolnilni blagajni z javnim denarjem in istočasno oddaja delo zunanjim zakupnikom.
Glede priprav na pogajanja za delovne pogodbe smo včeraj poročali o bližnjem referendumu za platformo kovinarjev, te dni pa je široka posvetovanja na delovnih mestih začela tudi deželna federacija gradbenih delavcev FLC, ki združuje FINEAL-UIL, FILCA-CISL in FILLEA-CGIL. V prihodnjih dneh bodo sindikalne skupščine v več kot 400 podjetjih gradbenega sektorja, na katerih bodo razpravljali o temeljnih točkah predloga platforme za novo delovno pogodbo, o katerih se bo do konca meseca moralo izraziti več kot 15 tisoč gradbincev v deželi.
Pogovor s kandidati Enotne liste za Rocol
»Javnost ni dovolj informirana o pomenu jusarskih volitev«
Danes objavljamo zadnjega iz niza intervjujev s kandidati enotnih list, ki so se predstavile v vseh desetih srenjah na Tržaškem, v katerih bodo 15. in 16. junija potekale volitve odborov za ločeno upravljanje jusarskih premoženj. Nazadnje smo se za intervju napotili v Rocol, kjer nastopajo kot kandidati Enotne liste Jožko Gerdol, Pietro Ren Kaiser in Anita Micheli por. Rabbito. Z njimi bi moral kandidirati še Sergij Cesar, vendar je po predložitvi liste z nje izpadel. Volilna komisija je namreč ugotovila, da uradno nima stalnega bivališča v Ro-colu, po volilnem zakonu pa je stalno bivališče na območju srenje, kjer potekajo volitve, pogoj za kandidiranje na njih.
Ni povsem slučajno, da smo se v Rocol napotili za intervju šele ob koncu. Tamkajšnje razmere so namreč dokaj zapletene in z marsikaterega vidika tudi težke. Volilna preizkušnja bo za rocolsko Enotno listo med drugim zahtevna zato, ker so tu predložili svoje kandidatne liste še Krščanska demokracija, Republikanska stranka Italije in neofašistični MSI. Kar razmere posebno zapleta in tudi dodatno otežkoča položaj Enotne liste, ki naj bi bila predvsem "domača", pa je dejstvo, da je Rocol v zadnjih desetletjih doživel
9 mesecev razstav v Miljah
Štiri skupine, ki Trstu že vrsto let nudijo najrazličnejše primere alternativne umetnosti, bodo 20. junija odprle v Miljah svojstveno, 9-mesečno in večnamensko razstavo, ki jo je finančno omogočilo odborništvo za kulturo Miljske občine. La Cappella Underground, Gruppo 78, Juliet Art Magazine in Photoimago so si namreč zamislili in nato še speljali zahtevno razstavo, ki ji bo ime Minimi intenti. Minimalnega pa v tej razstavi ne bo veliko, saj bo 9 razstav, avtonomnih po oblikovanju, a med sabo tematsko povezanih, krilo dolgo časovno obdobje. Miljska Beneška hiša bo namreč zasedena do marca leta 1987.
V tem obdobju bodo torej v Miljah na ogled najrazličnejše variante sodobnega umetniškega (high-tech) izražanja, od "video / copy j Computer/art" do tradicionalnega slikarstva, od fotografije do "slikarstva in ple-sa '.Čez kakih deset dni bodo odprli prvo, copy-art razstavo, ki jo je priredila skupina Gruppo 78. Pod siglo Elektrostatične poti bodo predstavili dela umetnikov Alessia Carta, Maurizio Gioca in Alessandra Mlacha. Njihova mešana tehnika xerografije in računalniške grafike fiksira "odkritje" italijanskega XV. stoletja, gledališko sceno iz časa DAnnunzia in sodobno, turistično Turčijo. Julija bodo računalnike zamenjale fotografije treh mladih slovenskih umetnikov: Dolenca, Boleta in Vidrgarja.
Z javnega srečanja na pobudo krožka Che Guevara
Posledice radioaktivnosti še nedognane
V kakšni in kolikšni meri bo radioaktivno sevanje, ki ga ga je povzročila jedrska nesreča v Černobilu, vplivala na naše zdravje? Na to temo je krožek Che Guevara priredil predsinočnjim javno srečanje, na katerega je povabil tri priznane univerzitetne docente: fizika in člana deželne komisije za proučevanje nevarnosti pred radioaktivnim sevanjem Franca Calligarisa, ravnatelja Inštituta za medicino dela Gobbata in ravnatelja pediatrične klinike otroške bolnišnice "Burlo Garofolo" Franca Panizona. Argument je bil izredno zanimiv, saj je bila dvorana v Ulici Madonnina natrpana do zadnjega kotička. Očitno sta bili černobilska tragedija in potencialna nevarnost tudi za naše kraje tako nepričakovani, obenem pa tudi tako konkretni, da sta v prebivalstvu ustvarili pravo paniko. K temu je brez dvoma pripomoglo tudi zmedeno poročanje sredstev javnega obveščanja, predvsem pa — kot so poudarili na srečanju pomanjkanje preverjenih informacij in ukrepov odgovornih organov.
S tem v zvezi je Calligaris poudaril, da v Italiji še vedno uporabljajo merila za vrednotenje stopnje radioaktivnosti, kot so nanocourie, milirem, rem in rad, čeprav so bila v uradnem listu prepovedana, kajti v svetu že nekaj let uporabljajo kot merilo bekerele. Ravno tako so vsi preventivni ukrepi bolj stvar prakse, kot kodificiranih in preverjenih dognanj.
Prav zato je težko znanstveno ugotoviti točno stopnjo radioaktivnega sevanja, kateremu je bilo v dneh po černobilski nesreči izpostavljeno prebivalstvo v naši deželi. Fizik Calligaris se je poizkusil v čisto statistični obliki, ki pač velja, kolikor velja statistika, po kateri se zgodi, da dva občana pojesta enega piščanca, čeprav je v resnici prvi pojedel celega, drugi pa niti peruti. No, Calligaris je na osnovi srednjih mer ugotovil, da je v naši deželi prebivalstvo izpostavljeno — v tekočem letu — 280 miliremom sevanja, ki ga povzročajo iodij 131 in cezij 137 oz. 134. Od teh 280 miliremov odpade 100 na vedno prisotno kozmično sevanje, 80 na običajne radiološke preglede, 100 pa na posledice černobilske nesreče. Kakšne so zdravstvene posledice?
Na osnovi meritev, veljavnih za prevencijo pred radioaktivnim žarčenjem v EGS, naj bi dodatnih 100 miliremov povzročilo v naših krajih od 5 do 10 smrtnih izidov rakastih obolenj več na leto. Doslej je bilo namreč ugotovljeno, da zaradi kozmičnega in radiodiagnostičnega sevanja umre v naši deželi od 9 do 18 oseb. Kakšna naj bo prevencija? Calligaris je pravzaprav zanikal, da je mogoča, saj jo je primerjal s prevencijo prometnih nesreč, v smislu: kaj ti pomaga, če veš, da je na cesti Trst-Videm 1,8 smrtne nesreče ena kilometer? Prav gotovo ti ne bo bistveno pomagalo če voziš 80 kilometrov na uro.
Zdravnik Gobbato je bil nekoliko v polemiki s takim stališčem, češ da se za nevarnost v prometu vsak človek odloči samovoljno, kar pa ne velja v primeru Černobil. Tudi on je naštel vrsto podatkov, ki so v bistvu potrdili Calligarisove, obenem pa je zelo izčrpno pojasnil razlike med eksplozijo jedrske bombe in uhajanjem radionuklei-dov iz jedrskih central. Poudaril je, da je iz Černobila izsevala milijarda curiev (po izračunih Enee). Z drugimi besedami se je zgodilo to, kar so izvedenci predvidevali, da se lahko pripeti le enkrat na leto na milijon jedrskih central. In to klub temu, da so bile varnostne naprave v černobilski centrali izdelane po pravilih, veljavnih v Združenih državah. Kakšen bo, po njegovih izračunih, vpliv na prizadeto prebivalstvo? Predvsem naj bi se izkazal v roku od 5 do 20 let, povzročil pa naj bi — predvsem v okviru rakastih obolenj krvi, kostnega mozga in žleze ščitnice — 250 primerov več kot v normalnih okoliščinah
Če gledamo zgolj s statističnega vidika ,so to zelo nizke vrednosti, je nato poudaril Franco Panizon. Drži vsekakor, da so otroci trikrat bolj prizadeti, ker je mleko ena od njihovih osnovnih prehrambenih sestavin. Po njegovem bi se morali, če bi res hoteli biti tako pozorni na negativne posledice, kot smo na černobilsko sevanje, odpovedati cigaretam, življenju v mestu, uživanju industrijske prehrane, itd. Res pa je, da si tudi zdravniki še niso na jasnem, kako vpliva radioaktivno sevanje, posebno če je na nizki stopnji. Morda bo Černobil pomagal, vsaj v tem smislu.
izredno močan urbanizacijski pritisk. Današnji Rocolčani so v ogromni večini priseljenci, ki seveda prav malo vedo o preteklosti kraja, v katerem živijo.
Ni mogoče govoriti o jusarskih pravicah, ne da bi segli v preteklost. Zato moramo tudi pogovor z vami, ki kandidirate na rocolski Enotni listi, pričeti z nekakšnim zgodovinskim uvodom.
Ljudi, ki bi izhajali iz starih rocol-skih družin, je prav malo. Skorajda bele muhe so tisti, ki bi na osnovi krajevnega izročila vedeli kaj povedati o rocolskem jusu. Mednje sodi samo eden izmed nas treh, in sicer Jožko Gerdol. Tako vemo povedati, da so se Rocolčani posluževali jusarskih pravic še v času po prvi svetovni vojni. Drva so hodili sekat v Farned (Bošket), živino so pasli in seno kosili na Košeninah pri Ribniku in v Bridgavcu. Zdi se, da so na jusarskem, in sicer na Mandrijah, gojili tudi zelenjavo, ki so jo prodajali v mestu. Vse to je zdaj, kot rečeno, le bled spomin maloštevilnih Rocolčanov. Več bi ne mogli povedati tudi zato, ker se nihče ni lotil zgodovinske obravnave te snovi.
Kolikšno pa naj bi bilo rocolsko jusarsko premoženje?
Tudi na ta odgovor bomo nepopolno odgovarjali. V roke smo dobili poročilo, ki ga je leta 1955 sestavil o tem vprašanju geometer Federico Mameli za jusarskega komisarja. Iz tega poročila bi lahko sklepali, da je jusarskih površin za več desetin hektarov. Gre za zemljišča, na katera je v glavnem vknjižena Tržaška občina in ki ležijo npr. v Farnedu, v bližini hipodroma pri Montebellu in še kje. Natančnejših podatkov, kot rečeno, nimamo. Ni nam znano, da bi bili kje objavljeni. Pravzaprav čudimo se, da se to ni zgodilo ob razpisu volitev, saj si brez teh podatkov ni mogoče jasneje predstavljati, kakšen je njihov pomen. In takšnih nejasnosti je veliko. Na primer nič ne vemo, kako je doslej Tržaška občina upravljala jusarsko premoženje, kakšne so resnične pristojnosti odborov, ki bodo ustanovljeni na osnovi volitev itd.
Bodo volivci imeli težave zaradi te neinformiranosti?
Prav gotovo. Marsikdo sploh ne ve, zakaj in čemu ga kličejo na volišče. Ko so v teh dneh občinski sli raznašali volilna potrdila po domovih, so mnogi mislili, da gre za volitve občinskega sveta. To ni nič čudnega, če pomislimo, da je prav v tem času prišlo do politične krize na Občini.
Kako pa poteka volilna kampanja? Si vsaj kandidati prizadevajo, da bi ljudem pojasnili, za kakšne volitve gre?
Vsaj na zunaj vlada veliko mrtvilo, če se kaj dogaja v zakulisju, pa je težko ugotoviti. Kar zadeva našo listo, naj omenimo, da pripravljamo dvojezične letake in da bomo skušali priti v stik z volivci tudi na druge načine.
S kakšnim programom se prestavljate?
Iz povedanega izhaja, da bo moral izvoljeni odbor najprej razčistiti, kakšne pristojnosti ima in seveda kolikšno je rocolsko jusarsko premoženje. To premoženje je treba upravljati v prid celotne krajevne skupnosti. Mi se tudi zavzemamo za to, da bi izvoljeni odbor utrjeval pogoje za prijateljsko sožitje med tu živečima narodoma.
Vesel živžav v otroškem
V četrtek v luteranski cerkvi
vrtcu v Dijaškem domu
Malčki otroškega vrtca, ki deluje v Dijaškem domu »Srečko Kosovel« v Trstu, so se včeraj dopoldne predstavili svojim staršem, babicam in dedkom s prireditvijo, ki je predstavljala zaključek letošnjega šolskega leta, ki pa se bo za otroke vrtca nadaljevalo še do konca junija.
Pridni vzgojiteljici Mata Štrajn in Anka Gej sta z otroki - 17 po številu -pripravili lep program, ki je zadovoljil nastopajoče in seveda gledalce.
Najprej so se malčki - deset fantkov in 7 deklic - predstavili v »Plesu češenj«. Bili so tudi oblečeni kot češnje in to je bilo pri nastopu še posebno pomembno.
Tej točki je nato sledilo »Potovanje po svetu«, ko so mladi izvajalci, ob različni glasbi, izvajali plese in običaje narodov, s katerimi so se na svojem »potovanju« srečevali.
Za konec je sledila še dramatizacija igrice »Luna in zvezde«. Vzgojiteljica Anka je bila povezovalka teksta, otroci pa so nastopili s petjem in recitacijami.
Ob koncu so bili zadovoljni vsi: otroci, vzgojiteljice in seveda starši.
Tretja zaključna akademija mladih gojencev šole Glasbene matice
Glasbena šola GM je v tem času v svoji najbolj razvejani in bogati dejavnosti. Poleg številnih zaključnih nastopov, ki so že bili ali še bodo na šoli GM pa v Dijaškem domu, v dvorani Igo Gruden v Nabrežini in v Solkanskem šolskem centru v Miljah, so v teh dneh na programu zaključne akademije v počastitev desete obletnice tragične smrti prof. Erminija Am-brozeta in Jožice Lasič, ki ju je, kot je v predgovoru brošure o zaključnih akademijah zapisal ravnatelj glasbene šole Sveto Grgič, »zahrbtna in tragična usoda iztrgala iz naše srede«.
V	torek, 27. maja, je zaključne akademije začel v evangeličansko - luteransko cerkvi v Trstu Mladinski pevski zbor GM pod vodstvom dirigenta Stojana Kureta. 29. maja je sledil klavirski večer v isti cerkvi.
V	četrtek, 5. t. m., je bil na programu tretji večer, na katerem se je predstavilo kar 16 mladih glasbenikov, gojencev profesorjev Ivane Lipoglav-šek, Nives Košute, Marka Bitežnika, Tullia Možine, Cveta Kobala, Klavdija Furlana, Gojmira Demšarja in Nered Gasperinija.
Začeli so program mlajši gojenci, od prvega pa do četrtega razreda, na koncu pa so nastopili že taki, ki obi-
skujejo šesti in sedmi razred. Poslušali smo nastope na klavir, violino, kitaro, harmoniko, na violinčelo, na programu pa je bil tudi nastop kvarteta kljunastih flavt in nastop dua flavt.
Pri klavirju so nastopili David Punte! in Pavel Furlani, na violino Raffaella Petronio, ki jo je pri klavirju spremljala Tamara Ražem, Maila Ozbič ob klavirski spremljavi Marka Ozbi-ča. Dva gojenca sta imela nastop s kitaro, in sicer Jordan Pisani in Aleks Košuta,- Aleks Mahnič, Fulvio Jurinčič in Maurizio Marchesich so nastopili s harmoniko. V kvartetu kljunastih flavt so nastopili Dunja Jogan, Samo Miot, Nataša Križmančič in Mitja Tavčar, v duu flavt pa Jana Miot in Elena Parovel. Večer je zaključila violinistka Simona Slokar, ki jo je pri klavirju spremljal Aljoša Starc.
Poslušali smo skladbe različnih skladateljev, ki so jih nastopajoči tehnično že zelo dobro, večji tudi že z velikim posluhom za podajanje, lepo izvedli.
Tej zaključni akademiji bodo v isti cerkvi sledile še tri: 10. junija klavirski recital Katje Milič iz razreda prof. Neve Merlak, 13. junija nastop Šolskega godalnega orkestra Glasbene ma-
tice in solistk Jane Radovič in Tatjane Jerco ter nastop Marjane Debeljuh in Itine Vitez na altovsko kljunasto flavto, tria flavt: Erike Buzečan, Katje Colje in Metke Žerjal ter Taisije Kodrič na violino, Adama Selijo na harmoniko, nastop kvarteta harmonik, Vasja Legiše na violončelo, Mirana Canteja na trobento in Vesne Zuppin na klavir. 19. junija bo zadnja prireditev z nastopom še sedmih gojencev, ki se bodo predstavili s skladbami za violončelo, klavir in klarinet.
Tridnevna šagra na Krmenki
Krmenka bo od danes do ponedeljka prizorišče tradicionalne šagre, ki j° prireja vaško kulturno društvo »Fran Venturini«. Odprtje kioskov bo danes v popoldanskih urah, med zanimivejšimi točkami, ki se obetajo, pa bi omenili jutrišnji kulturni program, v okviru katerega bodo nastopali MPZ »Bevk« iz Šmarij pri Kopru, nabrežin-ska godba na pihala, trio A. Rakarja iz Kopra in otroški pevski zbor šole »N-Samsa-I. Trinko«.
Vse tri večere bo igral ansambel Pomlad.
V štirih desetletjih je sprejel dom pod svojo streho 2080 gojencev
Nocoj v Dijaškem domu S. Kosovel srečanje ob 40-letnici delovanja
Nocoj bo v Slovenskem dijaškem domu »S. Kosovel« v Trstu prijateljsko srečanje, na katerem se bodo bivši gojenci in gojenke, uslužbenci doma in številm prijatelji, spomnili 40-obletnice delovanja doma. Skozi spomine bodo ponovno poudarili velik pomen te ustanove za nas vse — za tiste, ki so bili včasih gojenci doma, za tiste, ki so in še sedaj v domu delajo, pa tudi za celotno našo slovensko skupnost.
Nič formalnega ne bo na tem večeru, razen uradnih in neuradnih pozdravov. Toda, koliko pogovorov bo na njem steklo, koliko bivših prijateljev in tovarišev se bo ponovno srečalo, koliko lepih spominov bo prišlo na dan, koliko novih vezi se bo utrdilo med sedanjimi gojenci, njihovimi starši, vzgojitelji in med osebjem, ki se trudi, da ta naš dom deluje — da dobro in z uspehom deluje.
2080 učencev in dijakov je Dijaški dom sprejel pod svojo streho v teh štiridesetih letih, nam je povedal v razgovoru ekonom Franc Bizjak, ki je z domom preživel cela štiri desetletja. Tu so bili osnovnošolci, pa nižje in višješolci in univerzitetni študentje. Ko ni bilo v okoliških občinah nižjih srednjih šol, je povedal, je bilo število naših internih gojencev še večje. Ko smo bili še v starem poslopju v Ul. Buonarroti, je razvijal dalje svoje spomine, smo imeli tudi do 140 internih gojencev. Tam smo imeli v pritličju tri velike sobe, ki so bile učilnice, po potrebi pa tudi velika dvorana. Prav gotovo nismo imeli vsega, kar imamo v novem domu, vendar nas vežejo tudi na tiste čase lepi spomini.
Potem je bil leta 1960 dograjen nov dijaški dom, za katerega načrte je pripravil arh. Mihevc. Dom razpolaga z desetimi spalnicami, veliko jedilnico z odrom, kuhinjo, skladišči, pralnico in s še drugimi prostori; v velikem parku se lahko gojenci pomerijo v nogometu, košarki, odbojki, na terasi doma tudi v kotalkanju, poleg tega imajo na razpolago še prostor za namizni tenis.
Letos je v domu 40 osnovnošolcev, 31 gojencev obiskuje nižjo, 7 višjo srednjo šolo, 27 pa je visokošolcev (ti tudi stanujejo v domu, ker so doma iz Gorice, Benečije, nekaj pa jih je tudi iz Koprskega).
V domu ima svoje prostore tudi glasbena šola, kjer se gojenci učijo klavirja, flavte in orff glasbe; tu deluje interni pevski zbor, ki ga vodi Novella Kralj; sem prihajajo dnevno tudi prizadeti otroci, ki so se povsem vključili v domsko življenje; tu potekajo nadalje razne prireditve, srečanja, razgovori s starši; od tu so gojenci opravili že številne izlete, tudi take, ki jim približujejo dogodke iz naše polpretekle zgodovine. V starem poslopju deluje otroški vrtec, tu ima sedež tudi Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje, ki uporablja v jutranjih urah še štiri učilnice.
Sedaj je v domu zaposlenih 15 ljudi,
je Bizjak še povedal: ravnatelj, ekonom, šest vzgojiteljev, šest uslužbenk v kuhinji in hišnik.
Veselimo se nocojšnjega srečanja, nam je še dejal, čeprav bo točna obletnica začetka delovanja Dijaškega doma šele v septembru. Upamo in želimo, da se bodo vsi dobro počutili, saj imamo z vsemi bivšimi gojenci dobre stike; mnogi njihovi otroci so
danes tudi naši gojenci. Živimo in delamo kot ena sama velika družina in v ta naš družinski in prijateljski krog vas vse srčno vabimo, je še dejal.
Začetek prijateljskega srečanja bo ob 18. uri. Toda dobrodošli bodo tudi zamudniki, saj gre za srečanje prijateljev s prijatelji.
N. L.
Gojenci Dijaškega doma v Ul. Buonarroti v šolskem letu 1948/49
Seja na pokrajinskem odborništvu za kmetijstvo
Novi stiki za uresničitev ceste terana na Tržaškem
Pokrajinski odbornik Bruno Cavic-chioli je sklical včeraj posebno sejo, na kateri je predložil oziroma prikazal zamisel ceste terana. Srečanja so se udeležili predstavniki raznih združenj kmetovalcev (Kmečka zveza, U-nione agricoltori in Coltivatori diretti), predstavnik deželnega Kmetijskega nadzomištva ter predstavnik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Odbornik Cavicchioli je u-vodoma ugotovil, da je pokazala Dežela v zadnjem času veliko razumevanje za potrebe kmetijstva in je nakazala pokrajinski upravi 25 milijonov lir za razvoj vinogradništva. Res je, da je znesek dokaj skromen, a se ga da koristno izrabiti. Orisal je tudi načrt Pokrajine, da popestri občinske razstave krajevnih vin. Ugotovil je, da nima smisla prirejati posebne pokrajinske razstave, temveč da se v okviru zadnje občinske razstave pripravi super nagrajevanje občinskih zmagovalcev vinskih razstav.
Končno je odbornik Cavicchioli orisal načrt za ovrednotenje kraškega terana z ustanovitvijo tako imenovane ceste terana, ki bo {»tekala po vaseh tržaške kraške planote. To bi bila idealna pot, ki bi povezovala gostinske obrate področja. Gostinci bi se morali obvezati, da bi imeli vedno na razpolago kraški teran in da bi priprav-
ljali tudi kraško hrano. Seveda bi pobuda služila tudi za valorizacijo .le mačih proizvajalcev vina. Tako bi moralo priti do tesnejšega in iskrenega sodelovanja med kmeti, vinogradniki in gostinci. Pokrajinska uprava je že sprejela sklep o izdelavi posebnih štiri jezičnih kažipotov, ki jih bodo postavili vzdolž ceste in na važnejših križiščih na državnih cestah. Odbornik Cavicchioli je pripomnil, da dobro izpeljana pobuda lahko služi tudi za razvoj določene krajevne obrti in za ovrednotenje turističnih zanimivosti področja. Predstavnik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja je sporočil prisotnim, da so gostinci zelo resno in z odobravanjem sprejeli pobudo, da so pripravljeni sodelovati pri ovrednotenju domače kmetijske proizvodnje. Pripomnil je tudi, da morajo pri taki pobudi sodelovati občinske uprave in tudi Kraška gorska skupnost. Da bi pobuda dejansko stekla, primanjkuje le odobritev pokrajinskega sklepa s strani Kontrolne komisije. Čim bo birokratski del pobude zaključen, bo prišlo do skupnega sestanka z gostinci, kjer bi sprejeli dokončni sklep. (z. k.)
• Tržaška občina obvešča, da bo ostal jutri bazen »B. Bianchi« zaprt zaradi plavalnih tekem.
Na včerajšnjem javnem zborovanju Odbora za zaščito mesta
Odločni »ne« premogovni centrali pri Orehu
V gledališču Cristallo je novoustanovljeni Odbor za zaščito mesta priredil včeraj svoje prvo javno zborovanje proti namestitvi premogovne centrale pri Orehu in pri tem žel tudi svoj prvi, neizpodbitni uspeh. Dvorana je bila polno zasedena, v prvih vrstah ali na odru pa so sedeli predstavniki skoraj vseh pomembnih političnih, družbenih, znanstvenih, sindikalnih in kulturnih sil tržaške pokrajine, tako da bi lahko rekli, da je pravzaprav postal že pravcato gibanje.
Naj od prisotnih omenimo župane miljske, dolinske, zgoniške, devinsko-nabrežinske in repentabrske občine (vse so že sprejele sklep proti centrali), pokrajinskega odbornika za e-kologijo Martinija, predsednika Turistične in letoviščarske ustanove Bariso-na, za tržaško občino je kot opazova-
lec bil prisoten odbornik D’Alessandro, tudi škof Bellomi je podprl pu-budo.
Razloge za nastanek te organizacije so utemeljili številni govorniki in pobudniki : poslanka Aurelia Gruber Ben-co, ravnatelj znanstvene fakultete Costa, odgovorni departmaja za teoretsko fiziko na tržaški univerzi Ghirar-di, pnevmolog Sussa, odgovorni za službo medicine dela Ferri, tajnik CGIL Maccaluso in predstavnik! WWF Franco. Že iz njihovih delovnih pristojnosti lahko sklepamo, da je razlogov proti centrali več, čeprav jih lahko str-
nemo v dva osnovna; gospodarski in ekološki, oziroma zdravstveni.
Izgradnje premogovne centrale, ki bi kvečjemu nudila okrog 500 delovnih mest, bi povsem preusmerila dosedanje napore, da se Trst razvije v mesto visoke tehnološke ravni, male in srednje industrije, v mesto z ustreznimi strukturami za navtični in kongresni turizem. Kot je poudaril profesor Costa, je nadalje povsem nesmiselno proizvajati novo energijo, kajti sodobni tehnološki dosežki so pokazali, da se da povečati proizvodnjo ob istočasnem znižanju energetične porabe.
V okviru akcije za zbiranje podpisov proti načrtovani izgradnji električne centrale na premog v naši pokrajini so bili natiskani tudi ustrezni obrazci v slovenščini. Ti so na voljo v Tržaški knjigarni in v Narodni in študijski knjižnici, kjer se je seveda mogoče tudi podpisati. Za to morajo interesenti imeti pri sebi osebno izkaznico ali kakšen drug osebni dokument.
Še manj smiselno je graditi centralo v naši deželi, ki jo itak proizvaja z velikim presežkom.
Posebno zaskrbljujoče je tudi vprašanje ekološkega aspekta. Na to opozarjajo pnevmolog iin izvedenci medicine dela. Vsako onesnaževanje povečuje bolezenske pojave, tudi če je v mejah zakona. Pri tem moramo pomisliti, da je Trst v samem italijanskem vrhu po številu rakastih obolenj in pljučnih bolezni. Ravno tako vemo, da so najbolj izpostavljeni boleznim otroci in ostareli. Tudi po številu o-starelih je Trst prvi na lestvici.
Iz včerajšnje razprave je izšlo torej dejstvo, da ni niti enega razloga za centralo pri Orehu. Odbor zato vabi, naj vsi občani podpišejo peticijo za referendum, tržaško občino in pokrajino pa naj pristopita k pobudi. Doslej se namreč še nista izjasnili.
Jutri skupščina sindikata novinarjev
V Novinarskem krožku na Korzu Italija 12 bo jutri ob 9.3Ò v prvem in ob 10. uri v drugem sklicanju skupščina deželnega sindikata novinarjev. Skupščina bo uvod v volitve novega vodstva deželnega sindikata novinarjev, za katerega bodo časnikarji lahko glasovali v nedeljo, 15. junija.
Včeraj so imeli vsedržavni mobilizacijski dan
zahtevajo svoje pravice
Generalni konzul SFRJ Mirošič obiskal KD France Prešeren
Upokojenci
Upokojenci so imeli včeraj svoj mobilizacijski dan. V domala vseh italijanskih mestih so se zbrali na skupščinah, da bi ponovno opozorili na težaven položaj, v katerem so se znašli, ker vlada, zavod za socialno skrbstvo in druge ustanove zavlačujejo z izvajanjem ukrepov v korist upokojencev.
Tržaški upokojenci so se zbrali včeraj na zborovanju v kinodvorani Vittorio Veneto. Na skupščini, ki so jo sklicali sindikati upokojencev CGIL, CISL, UIL, so obnovili svoje zahteve na področju pokojnin, zdravstva in skrbstva. Upokojenci zahtevajo spoštovanje zakonskih določil za povišek pokojnin bivšim borcem. Lanski zakon predvideva povišek pokojnin bivšim borcem za 15 tisoč lir, doslej Pa bivši borci niso dobili niti lire Poviška. Prav tako upokojenci še čakajo na poviške pokojnin iz posebnega sklada (v to kategorijo spadajo bivši zaposleni pri telefonski, elek-t/ičarski, plinski in prevozni službi), plavni krivec za to zamudo je mi-uistrstvo za delo.
Na zdravstvenem področju predstavlja za upokojence poglavitni problem ticket na zdravila. Omejevalne Porme ministrstva za zdravstvo so Se poostrile že itak težaven položaj Upokojencev. Nadalje upokojenci zah-evajo primernejšo oskrbo za sta-
rejše občane in predvsem bolj človeško ravnanje z ostarelimi v domovih za ostarele.
Na skupščini so prisotni odobrili resolucijo z zahtevami upokojencev, ki so jo naslovili na predsednika vlade, predsednikoma senata in poslanske zbornice in parlamentarnim skupinam. Po skupščini so se pred-
stavniki upokojencev sestali z vodstvom pokrajinske zakladnice, z vodstvom zavoda INPS, z občinskim odbornikom za zdravstveno oskrbo D’A-lessandrom in s prefektom De Feli-cejem; predočili so jim težave tržaških upokojencev in zaprosili za njihov poseg, da bi se sedanji položaj čimprej izboljšal.
Še en družabni večer v kulturnem društvu »F. Prešeren« v Bol juncu. V četrtek, 5. t. m. je imel odbor boljun-skega društva v gosteh generalnega konzula SFRJ v Trstu Draga Miro-šiča. Prišel je med nas prav zaradi tega, ker poteka letos 85 let, odkar je bilo ustanovljeno boljunsko društvo.
»Širiti moramo Prešernovo napredno misel, je dejal Mirošič. Prizadevati si moramo tako v domovini kot izven njenih meja, da bo naša slovenska beseda vedno živa, da bodo tudi bodoče mlade generacije vedno živele in delale v duhu sožitja; vztrajati moramo; da ohranimo naše ideale. za katere se je že Prešeren bo jeval, da širimo svojo kulturo, svoje navade. Ne smemo pa seveda delovati samo v svojem krogu, marveč moramo odjjirati vrata vsem nam naklonjenim silam, pokazati moramo tudi ostalim strukturam, ki so okoli nas, to, kar smo, kaj delamo in k čemu stremimo.«
S tem večerom smo spet obudili misel na to, kaj zamejska društva pomenijo za našo skupnost in sploh za naš obstoj.	MAGDA ŠVARA
• Ekonomat tržaške občine sporoča, da so bjli v prejšnjem mesecu najdeni sledeči predmeti: radijski aparat, ura, zapestnica, ključi, prstan, uhan.
Nesreča na delu
Med delom v skladišču podjetja Bi-gnami je včeraj popoldne 50-letni Be-
nito Coccon iz Ul. Crispi ¥1 padel z lestve. Udaril se je po telesu in udih. Z rešilcem RK so ga prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedskem oddelku. Okreval bo v 40 dneh.
VAŠKA SKUPNOST TRNOVCA prireja danes, jutri in v nedeljo
4. VAŠKI PRAZNIK
Program:
Danes, 7. t.m.: ob 15. uri odprtje kioskov; ob 15.30 otroški ex tempore in tekmovanje v briškoli; ob 20.30 PLES z ansamblom Ottavia Brajka.
Jutri, 8. t.m.: ob 10. uri odprtje kioskov; ob 10.30 otroške igre; ob 18.30 KULTURNI PROGRAM: otroški pevski zbor SKD Vigred iz Šempolaja, duo harmonik in kvintet Glasbene matice, plesna skupina ISONTTNA iz Gorice s standardnimi plesi; ob 20. uri PLES z ansamblom Henček in žrebanje nagradne loterije. Ponedeljek, 9. t.m.: ob 17. uri odprtje kioskov; ob 20.30 PLES z ansamblom Lojzeta Furlana. Delovali bodo dobro založeni kioski!	Vabljeni!
V primeru slabega vremena bo praznik prenešen na 14., 15. in 16. junij.
Za ureditev razmer v javni upravi
Na sedežu deželnega tajništva CGIL je bila včeraj tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki deželne federacije delavcev v javni upravi FP - CGIL prdstavili simpozij o okvirnem zakonu za delovna pogajanja v deželah s posebnim statutom, ki bo 11. in 12. junija v Trstu.
Pobuda izhaja iz dejstva, da delovno pogodbo deželnih uslužbencev ureja dtželni zakon »ad hoc«, zaradi česar sindikati in delavci nimajo zakonite pogajalske moči. Le-ta je namreč v rokah deželnega sveta, kar po mnenju sindikatov povzroča velike preglavice in nemajhne organizacijske pomanjkljivosti. Simpozij ima zato temeljni namen posredovati sindikalni predlog, po katerem bi z okvirnim zakonom za javne uslužbence sindikatu vrnili legitimno pogajalsko vlogo. Temu pa se pridružujejo tudi druge pobude, ki gredo od ustanovitve posebnega deželnega informacijskega urada, do ureditve sprejemov v službo za ves sektor javne uprave, ki bodo morali temeljiti na deželnih razpisih in na vpisih v sezname iskalcev zaposlitve.
Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal generalni tajnik sindikata javnih uslužbencev FP - CGIL Antongiulio Bua, bo v ospredju simpozija predlog o poenostavitvi postopka izvajanja sporazumov o položaju zaposlenih na Deželi in v drugih deželnih ustanovah. Namesto zakona »ad hoc« bi tako sindikalne sporazume uveljavljali z dekretom predsednika deželnega odbora, medtem ko bi morali deželni svet odločati o obsegu stroškov za osebje in o organizacijskih vprašanjih. S tem bi tudi bistveno prispevali k decentralizaciji deželne ustanove, medtem ko bi pogodbena razčlenjenost pripomogla k večji učinkovitosti upravnih storitev.
30L)UmC
s poi-ipsó /
Gledališče F. Prešeren v Boljuncu
DANES, 7. junija, ob 20.30
NASTOP PLESNE ŠOLE KD F. PREŠEREN
Ponovitev jutri, 8. junija, ob 19. uri.
gledališča
ROSSETTI - VERDI
Simionična sezona Pomlad 1986. Danes ob 18. uri (red S) koncert, ki ga vodi Ralf Weikert. Solista A. Pusar in T. Ham-pson. Na sporedu Mahlerjeve in Straussove skladbe.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
V	ponedeljek, 9. t. m., ob 19.30: Akademski pevski zbor Tone Tomšič. 40. jubilejni letni koncert in 60-letnica Maroltovega APZ.
Sprejemna dvorana
Od 9. do 15. junija: Ob kulturnih dnevih Slovencev iz Italije. Na teh že tradicionalnih prireditvah iz zamejstva se nam bodo letos predstavili Slovenci videmske pokrajine.
V	ponedeljek, 9. t. m., ob 18. uri: Otvoritev dnevov in razstave v preddverju. Sledi okrogla miza v Okrogli dvorani.
Okrogla dvorana
V	ponedeljek, 9. t. m., ob 19.30: Jean Genet, SLUŽKINJI.
V	torek, 10. t. m., ob 19.30: Mladi mladim. Nastopili bodo Drago Arko, Mateja Heller in Vlasta Doležal-Rus.
Mala dvorana
V	ponedeljek, 9. t. m., ob 20. uri: Stroj za sanje - kratki film in Sebastiane - celovečerni film. Retrospektiva angleškega filmskega in likovnega ustvarjalca Dere-ka Jarmana.
V	torek, 10. t. m., ob 19. uri: Avstralija in Bali. Predavatelj Emil Zavadlav.
V	sredo, 11. t. m., ob 20.30: Veliki dan Jožeta Dobrnika. Opera SNG Maribor.
PRIMORSKO
DRAMSKO GLEDALIŠČE
V	ponedeljek, 9. t. m., ob 10. uri: B. Brecht - K. Weill, OPERA ZA TRI GROŠE. Predstava bo v Solkanu za SDEŠ.
KULTURNI DOM NOVA GORICA
Velika dvorana Kulturnega doma
V	ponedeljek, 9. t. m., ob 20.30: Komorni zbor Nova Gorica - celovečerni koncert.
kino
ARISTON - 17.00, 22.15 Fuori orario,
dram., ZDA 1986, 100'; r. Martin Scor-sese; i. Rosanna Arquette, Griffin Dun-ne. □
EXCELSIOR II - 19.00, 22.15 Rendez-vous, dram., Fr. 1986, 89'; r. André Téc-hiné; i. Jean- Louis Trintignant, Juliet-te Binoche.
FENICE - 19.00, 22.15 Noi e l'amore, dokumentarni, It. 1986, 90'; r. A. D'Agostino. □
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Hannah e le sue sorelle, dram., ZDA 1986, 106'; r. Woody Alien; i. Mia Farrow, Michael Caine.
MIGNON - 16.00, 22.00 La signora in rosso, kom., ZDA 1984, 100'; r. Gene Wilder, i. Kelly Le Brock, Gilda Rad-ner.
NAZIONALE I - 15.30, 22.00 Oltre l'urlo del demonio, groz.
NAZIONALE II - 15.30, 22.00 II mio nemico, fant, ZDA 1986, 90'; r. Wolfang Petersen; i. J. Gossett jr., D. Quaid, B. James
EDEN - 15.30, 22.00 Le calde liceali,
porn., □ □.
EXCELSIOR I - 18.45, 22.15 Innamorarsi,
dram., ZDA 1984, 108'; r. Ulu Grosbard; i. Meryl Streep, Robert Ne Niro.
CAPITOL - 15.30, 22.00 Scuola di medicina, kom., ZDA 1985, 100'; r. A. Samit-hee; i. Parker Stevenson, Geoffrey Lewis.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Spie come noi, kom., ZDA 1985, 102’; r. John Landis,; i. Chevy Chase, Dan Aykroyd.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Nove settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger. □
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 II bacio della donna ragno, dram., ZDA-Braz. 1985, 119'; r. Hector Babenco; i. William Hurt, Raul Julia.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.15 La bonne, er., It. 1986, 102'; r. Salvatore Samperi; i. Florence Guerin, Katrine Michelsen. □□
RADIO - 15.30, 21.30 Giochi erotici particolari, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
KD F. VENTURINI — DOMJO
SAGRA na Krmenki
□	DANES, 7. junija: ob 16. uri odprtje kioskov. Od 20. do 24. ure PLES.
□	JUTRI, 8. junija: ob 10. uri odprtje kioskov. Ob 17. uri KULTURNI PROGRAM: godba na pihala iz Nabrežine, otroški pevski zbor celodnevne osnovne šole Mara Samsa - Ivan Trinko Zamejski, moški pevski zbor France Bevk iz Šmarij pri Kopru in trio Antona Rakarja iz Kopra. Od 20.30 do 24. ure PLES.
□	PONEDELJEK, 9. junija: ob 16. uri odprtje kioskov. Od 20. do 24. ure PLES.
Vse tri večere bo igral ansambel POMLAD
Delovali bodo dobro založeni kioski z domačo kapljico, ribami in specialitetami na žaru.
V primeru slabega vremena je praznik prenesen na naslednji teden.
Vabljeni!
DRUŠTVO
SLOVENCEV
MILJSKE
OBČINE
OBČINSKI VRTEC in CELODNEVNA ŠOLA vabijo na
VESELICO
danes, 7. t. m., ob 18. uri na dvorišču Slovenskega centra v Miljah — Ul. D'Annunzio 62.
Po sporedu sledi družabnost
Danes, 7, t. m., ob 20.30 v cerkvi v Bazovici
KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA »M. PERTOT«
Dirigent ALEKSANDRA PERTOT Orgle Štefan Bembi
Vabljeni!
5. PRAZNIK MLADIH PEVCEV VESELA POMLAD
Finžgarjev dom — OPČINE
DANES ob 19.30 koncert MLMPZ OŠ ANTON VELUŠČEK - MATEVŽ iz Kanala.
Zborovodja: DARJA ŽORŽ Klavir: MARTINA PFAJFAR
JUTRI ob 16. uri kulturno-zabavna prireditev na prostem.
koncerti
Glasbena matica vabi na zaključni nastop v ponedeljek, 9. junija, ob 20. uri v Slovenskem šolskem centru v Miljah.
Slavistično društvo Trst ob sodelovanju Tržaškega okteta priredi v torek, 10. t. m., ob 21. uri v cerkvi na Repentabru KONCERT. Izkupiček koncerta bo šel v sklad za obnovo Trubarjeve domačije v Raščici na Dolenjskem.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole obvešča zainteresirane, da lahko vložijo prošnje za vključitev v posebni seznam suplentov za srednje in višje srednje šole na skrbništvu. Rok zapade 20. junija. Informacije nudi Sindikat slovenske šole, Ul. F. Filzi 8, L nadstr., tel. 040/61193 ob sredah in četrtkih od 11. do 12. ure ter ob torkih od 16. do 17. ure.
Osnovna šola Marica Gregorič - Stepančič in otroški vrtec vabita na ZAKLJUČNO ŠOLSKO PRIREDITEV in RAZSTAVO DEL LIKOVNEGA POUKA, ki bo danes, 7. t. m., ob 9.30 v šolskih prostorih.
Osnovnošolci s Peska vabijo vaščane na ZAKLJUČNO ŠOLSKO PRIREDITEV, ki bo jutri, 8. t. m., ob 10.30 v šolskih prostorih.
Vrtec, osnovna in srednja šola na Proseku priredijo ZAKLJUČNO ŠOLSKO PRIREDITEV v Kulturnem domu na Proseku danes, 7. t. m., ob 18. mi. Vabljeni!
Učenci osnovne šole F. Milčinski vabijo na ZAKLJUČNO ŠOLSKO PRIREDITEV, ki bo v ponedeljek, 9. t. m., ob 18. mi.
Celodnevna šola iz Milj vabi na ZAKLJUČNO ŠOLSKO PRIREDITEV in RAZSTAVO ročnih del in likovnih izdelkov, ki bo danes, 7. t. m., ob 18. mi v šolskih prostorih.
Osnovna šola Bazoviški junaki iz Rojana vabi na RAZSTAVO ROČNIH DEL, ki bo v šolskih prostorih jutri, 8. t. m., in v ponedeljek, 9. t. m., od 8.30 do 13. ure.
Celodnevna osnovna šola M. Samsa -L Trinko Zamejski in vrtec vabita na ogled RAZSTAVE ROČNIH IZDELKOV IN RISB, ki bo jutri v osnovni šoli I. Trinko Zamejski v Ricmanjih od 9. do 12. me od 16. do 20. ure.
Danes na Repentabru, kjer stoji cerkvica mala, si bosta
RADO in SANDRA
obljubo dala. Zdaj, ko po skupni poti gresta, naj ostaneta si zvesta. To je želja vseh, ki ljubijo obeh.
razne prireditve
Dom Jakoba Ukmarja v Škednju vabi na nastop otrok šole Marica Gregorič, ki bo danes, 7. t. m., ob 20.30 z igro ŠOLA NA GRIČKU.________
__________razstave______________
V	TK galeriji - UL sv. Frančiška 20,
je na ogled razstava kiparja NEGOVANA NEMCA.
V	občinski galeriji je do 12. junija odprta razstava slikarja Massima Toccija.
V	umetnostni galeriji Malcanton razstavlja do 17. junija svoja dela slikarka Monika Meili-Hasler.
V	umetnostni galeriji Bassanese (Trg Giotti 8, I. nadstr.) bodo v torek, 10. t. m., ob 18. mi odprli razstavo LEO CASTELLI GALLERY 420 WEST BROADWAY NEW YORK od 1967 do 1986.
včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 7. junija
ROBERT
Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.51 — Dolžina dneva 15.35 — Luna vzide ob 3.43 in zatone ob 21.17. -
Jutri, NEDELJA, 8. junija
MEDARD
PLIMOVANJE DANES: ob 4.22 najnižja -61 cm, ob 11.02 najvišja 23 cm, ob
15.44	najnižja -7 cm, ob 21.37 najvišja 49 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
9,5	stopinje, zračni tlak 1006,6 mb narašča, veter 22 km na uro severovzhodnik, vlaga 84-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 16,8 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Stefano Schillaci, Cristian Sancin, Diana Pollanzi, Michele Perino, Fabrizio Miani, Cristina Sparma.
UMRLI SO: 84-letni Emilio Male, 59-letni Carlo Brusini, 66-letni Antonio Gobbi, 82-letna Italia Quain, 71-letni Sante Bellanova, 79-letna Maria Sedla-cek.
OKLICI: uradnik Paolo Perini in uradnica Anna Ernestina Negri, madnik Paolo De Santi in učiteljica Manuela Plossi, delavec Franco Novel in uradnica Diana Damato, ekonomist Pierre Van De Leem-put in odvetniški pripravnik Francesca Passamonti, elektromehanik Oscar Calzi in lesni izvedenec Jelena Korošec, uradnik Nicola Nicola Ghezzo in prodajalka Tiziana Mari, delavec Pierpaolo Fioren-tale in uradnica Tiziana Španu, brezposelni Vittorio Siila in uradnica Tatiana Visintin, trgovski agent Giorgio Palcich in uradnica Rosanna Sain, uradnik Fulvio Sbisà in študentka Antonella Bertoni, upokojenec Remigio Degrassi in upokojenka Laura Canarutto, uradnik Fanco Valentini in madnica Rossana Marussl, madnik Roberto Garella in učiteljica Lucia Giadrossi, šofer Giovanni Guerra in trgovka Ketty Malalan, delavec Silvio Mahorcic in čistilka Alma Voinovich, karabinjer Gianfranco Pilo in madnica Donatella Bortuzzo, trener Guido Widmann in madnica Patrizia Sandrin, tajnik Rinaldo Pozzi in uradnica Marina Sartori, madnik Guliano Divich in uradnica Pi-erpaola Paolini, karabinjer Antonio Coci in gospodinja Amalia Maria Leder, podčastnik italijanske vojske Vittorio Pisani in gospodinja Felicia De Angelis, agent J.V. Dario Donat in študentka Monica Fonzari, obrtnik Alessandro Giannotti in obrtnica Daniela Gattorno, finančni stražnik Aldo De Luca in gospodinja Francesca De Gaetano, učitelj Antonio Sofianopulo in učiteljica Elisabetta Salvini, madnik Roberto Vasqotto in vzgojiteljica Giuliana Viezzoli.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od torka, 3., do sobote, 7. junija 1986
(Dnevna služba — od 8.30 do 19.30)
Trg Ospedale 8, Ul. dell'Istria 35, Mi-ramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Largo Piave 2, Borzni trg 12.
SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (226210) in ŽAVLJE (tel. 274630) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
(Nočna služba — od 19.30 do 8.30)
Largo Piave 2, Borzni trg 12.
SESLJAN (299751), BAZOVICA (tel. 226210) in ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. me.
čestitke
SANDRA moža je dobila, kriške pevke zapustila: nič ne de, saj zdaj pojoč preživela vsako, upajmo, bo noč.
Vso srečo ji kliče dekliški zbor Vesna.
izleti
razna obvestila
Društvo naravoslovcev in tehnikov T. PENKO v Trstu vabi člane in prijatelje na strokovno vodeni izlet skozi Trnovski gozd k Divjemu jezeru, ki bo jutri, 8. junija 1986. Zbirališče ob 8. uri pred sodno palačo v Trstu. Prevoz z lastnimi sredstvi.
SPDT vabi svoje člane na srečanje planincev, ki bo v Drežnici jutri, 8. junija. Izlet bo z osebnimi avtomobili, zbirališče pa bo ob 6.30 na Trgu Ulpiano (pred tržaško sodnijo).
Zveza vojnih invalidov NOV in Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju obveščata udeležence izleta na Goriško, da je odhod avtobusa jutri, 8. t. m., ob 8.30 izpred sodne palače (Trg Ulpiano).
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obvešča, da bo odhod avtobusa za izlet v Kamniško Bistrico v četrtek, 12. t. m., ob 7.30 izpred sodne palače (Trg Ulpiano). Prosimo točnost.
mali oglasi
PRODAM opel kadett 1000 v dobrem stanju, letnik '76. Tel. na št. 208271.
VESPO 150, letnik '70, v dobrem stanju ugodno prodam. Pišite na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro STARO MA DOBRO.
PRI GOLJEVIH v Samatorci so odprli osmico.
HIŠO Z VRTOM, tudi staro, kupim v Barkovljah ali okolici. Tel. na št. 414542.
OSMICO je odprl Ladi Rebula v Repni-ču št. 2.
GOSTILNA na Vzhodnem Krasu išče veščo natakarico. Tel. na št. 226301.
VITAMINSKE IN ZELIŠČNE KREME firm Kelemata, Vitamol, Perlier so v prodaji na Opčinah pri Kozmetiki 90 po zmernih cenah.
ŠPORTNO DRUŠTVO iz Sesljana išče osebo (študenta) za eno- ali večmesečno rediteljsko delo na društvenem prostoru. Informacije od 10. do 13. t. m. od 9. do 12. ure na tel. št. 040/213957.
GOSTILNA išče veščo natakarico. Tel. na št. 226112.
SLOVENSKA restavracija v Miinchnu išče kuharja ali kuharico veščo tržaške oziroma kraške kuhinje. Dobra plača, stanovanje in hrana zagotovljeni. Znanje nemškega jezika ni potrebno. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod geslom »Miinchen«.
prispevki
V	spomin na Josipa Černiča darujeta Cveto in Elda Ukmar 30.000 lir za Dijaško matico.
Ob 19. obletnici smrti mame Ane Pečar daruje sin Mirko 10.000 lir za ŠD Zarja.
Namesto cvetja na grob Marije Bizjak vd. Vizzi daruje Grozdana 10.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na tovariša Slavka Pertota in Ludvika Švaba daruje Grozdana Č. K.
15.000	lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje.
V	spomin na Marijo Bizjak-Vizzi darujejo sestre Golob 40.000 lir, Danica Giorgi z bratom in sinovoma 20.000 lir, Pini Canciani 10.000 lir in Petkovšek 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu.
V	spomin na Zofijo Blažino in Sabino Furlan darujeta Marta in Gigi Husu
15.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Gabrovca.
V	spomin na Doro Čok daruje družina Jankovič 25.000 lir za SKD Barkovlje in
25.000	lir za TPK Sirena.
Ob uspelem koncertu Mladinskega pevskega zbora Glasbene matice daruje Dušan Pangerc 50.000 lir za istoimenski zbor.
Namesto cvetja na grob Duše Kosmina darujeta Julko in Fani Kosmina 20.000 lir za SKD Vigred.
V	spomin na Stanka Sardoča daruje Josip Guštin z družino 20.000 lir za ŠK Kras.
V	spomin na Stanka Sardoča darujeta Zvonko in Tamara Simoneta 30.000 lir za ŠK Kras.
Ob prvi obletnici smrti očeta Franca Kalca daruje hči Karla z družino 20.000 lir za KD I. Grbec.
V	spomin na Magdo Štoka-Kalc darujeta Lidija in Nada Kapun 20.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Doro Žnidarčič vd. Čok darujeta Justa in Rudi Blažič 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Dore Čok daruje Pina Žnidaršič 10.000 lir za pevski zbor M. Pertot in 10.000 lir za SKD Barkovlje.
Od 16. do 31. julija 1986 organizirata KD I. Gruden in ŠD Sokol v poletnem središču v Nabrežini 6. POLETNI ŽIVŽAV za otroke od 3. do 11. leta starosti. Vpisnice bodo otroci dobili na šolah in v vrtcih. Za informacije naj se starši obrnejo v jutranjih urah na tel. št. 200321 ali od 14. ure dalje na tel. št. 200927.
Slovenski dijaški dom v Trstu sporoča, da bo prijateljsko srečanje bivših gojencev in uslužbencev danes, 7. t. m., ob 18. uri.
Slavistično društvo Trst obvešča, da bo seja odbora v ponedeljek, 9. t. m., ob 18. uri v mali dvorani ZSKD v Ul. sv. Frančiška 20. Na dnevnem redu bo pregled dosedanjega dela, koncert Tržaškega okteta, obisk dr. Vratuše in razno.
Uprava občine Dolina vabi na javni sestanek v torek, 10. t. m., ob 21. uri v srenjski hiši v Gročani o SMETARSKI SLUŽBI IN DRUGIH PROBLEMIH.
Uprava občine Dolina vabi na javni sestanek v sredo, 11. t. m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu o TER-MOELEKTRIČNI CENTRALI NA PREMOG, ki jo nameravajo graditi v Osap-ski dolini in o upepeljevalniku. Poročal bo prof. Giacomo Costa. Prisotni bodo tudi izvedenci Odbora za mestno jamstvo.
Društvo slovenskih izobražencev v
Trstu vabi ob sklepu letošnje sezone na srečanje s SKUPINO 85, ki bo v ponedeljek, 9. t. m., ob 20.30 v Peterlinovi dvorani.
pomlad
čas
porok
c
^latama
LAURENTI
vaša darila so vam na razpolago najlepši zlatarski izdelki ter ure
SEIKO in HIP - HOP
TRST
L.go Santorio 4 - Tel. 723240
TRST - Dre». XX Settembre 21 - Tel. 764042
'fcUtlOM,
UL. CARDUCCI 20 - TEL. 795071 UL. MURATTI 4 - TEL. 795542 UL. VIĐALI 9 - TEL. 763563
Obleke visoke mode za posebne priložnosti
UL. CARDUCCI 4 - TRST
menjalnica
NAKUPNI TEČAJI 6. 6. 1986
Ameriški dolar ........... 1.515.—
Nemška marka ............. 683.—
Francoski frank .......... 213.—
Holandski florint ........ 606.—
Belgijski frank ............. 32,50
Funt šterling ............ 2.275.—
Irski šterling ........... 2.060.—
Danska krona ............. 182.—
Grška drahma ............. 10.—
Kanadski dolar ........... 1.060.—
Japonski jen 	 Švicarski frank 		8,50 828.—
Avstrijski šiling 		97.—
Norveška krona 		199.—
Švedska krona 		210.—
Portugalski eskudo 		10.—
Španska peseta 		10.—
Avstralski dolar 		.... 1.010.—
Debeli dinar 		3,30
Drobni dinar 		3,70
P^ll/P BANCA 01 CREDITO Dl TRIESTE Tel : Sedež 61446 - 68881 DCIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
SLOVENIJALES
DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN
sklad mitja čuk
jelka cvelbar
filmi na tv zaslonu
kinoatelje
Druga številka Našega zbornika
Nova številka glasila Zveze društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije je v celoti posvečena pomoči družini.
Že v uvodniku Jan Ulaga naglaša: »Vsekakor je družini s prizadetim otrokom ali odraslim potrebno pomagati... Kdo naj pomaga, kdaj, kje in kako pa je zopet odvisno predvsem od potreb družine, vrste in stopnje prizadetosti, objektivnih možnosti, znanja in v prvi vrsti od pripravljenosti vseh, ki naj bi pri tem sodelovali. Vsako posploševanje je v takem primeru tvegano, saj so te potrebe in možnosti tako različne, da prav vsaka družina pomeni svoj specifičen problem, ki bi potreboval svoj »model« pomoči in celo ta bi se moral spreminjati glede na starost otroka, spremembe v družini in okolici.«
Peter Skuber razvija svoje misli o celoviti skrbi za družino na osnovi študije, ki je bila opravljena na Nizozemskem. V svojem prispevku obdela štiri ugotovitve te raziskave in peto, ki jo sam dodaja: 1. pravilno informiranje o otroku na osnovi medicinske dokumentacije, 2. informiranje o načinih pomoči za otroka, 3. podpora čustvenemu doživljanju staršev ob otroku, 4. rekreacija staršev z otrokom in 5. informiranje družbe.
Izredno plastičen je dopis »Kaj kot mati težko prizadetega otroka pričakujem od družbene skupnosti«, ki ga je prispevala Olga Škerjanc.
Tomaž Jereb niza v svojem prispevku glavne obveznosti in pravicedušev-no prizadetih oziroma njihovih družin. Nekoliko grenka je njegova zaključna ugotovitev: »Še vedno... velja, da se je potrebno za vse pravice pošteno boriti, medtem ko so vse obveznosti relativno "samoumevne". Zato izgradnja pravnega sistema zaščite ne pomeni neprestanega sprejemanja novih zakonov ali drugih aktov, ampak v tem trenutku pomeni v glavnem spremembo odnosov do prizadetih nasploh, spremembo v naši družbeni in zasebni
zavesti oziroma le dosledno izvedbo že sprejetih in dogovorjenih določil.«
Sledijo članki o Skrbi za otroke z motnjami v razvoju v otroškem dispanzerju. O tem pišejo ljubljanski strokovnjaki dr. Marjan Mramor, dr. Ivanka Bertol-Zavrl in Majda Nose; Anica Stancar je poskrbela za razgovor s tajnico Društva za pomoč duševno prizadetim Ljubljana - mesto. V razgovoru razčlenjata, kaj lahko tako društvo nudi družini z druševno prizadetim članom.
Sledijo informativni članek o seminarjih in letovanjih izpod peresa Jana Ulage, posebna rubrika Nega duševno prizadetih, v kateri so objavljena v prevodu Anice Gradišek izbrana poglavja iz Kekstadtove in Primorske knjige "Mental subnormality". Zadnji je članek Razmišljanje o mobilni (specialno - pedagoški) službi, ki ga je prispeval Mile Budič. Sledijo še razni dopisi in rubrika, ki zbira novice iz društev in ustanov.
Pestro vsebino te številke Našega zbornika si lahko vsakdo prebere na vseh naših osnovnih in srednjih šolah iz tržaške in goriške pokrajine, pa tudi v obeh dijaških domovih, v knjižnici Pinko Tomažič in tovariši in v beneškem slovenskem središču, kamor bo v teh dneh revija razposlana.
Dejavnost Sklada »Mitja Čuk«
V zadnjem času se je naša dejavnost odvijala zelo intenzivno: poleg že običajnih reševanj prošenj ekonomskih podpor v posameznih primerih, poleg že ustaljenih mesečnih sestankov naših odbornikov v prostorih, ki nam jih velikodušno daje v uporabo opensko KD "Tabor", smo v zadnjem mesecu priredili ali se udeležili še drugačnih dejavnosti.
Sredi maja je bila v zgoniškem kulturno-športnem središču prireditev,
ki je sicer zahtevala izreden organizacijski napor, združila pa je v enoten večer prikaz judoja, joge in indijskih spevov. Ob dobrem obisku občinstva je večer zelo lepo uspel. Za to se moramo zahvaliti vsem, ki so k uspehu večera prispevali: Deliu Cuzzocrei, Sergiju Stoki, Egidiju Baissu, zgoniški občinski upravi, društvoma Kras in Rdeča zvezda.
Ob svoji letošnji že tradicionalni prieditvi, ki je posvečena nagrajevanju najboljših športnikov, je Radio Opčine namenil izkupiček našemu Skladu. V prijetnem večeru smo tudi mi lahko orisali svoje delovanje. Desetletna Eva Čuk je namreč navzočim prebrala svoje pričevanje o Skladu. Ponovno naj se, sicer le z besedami, oddolžimo radiu, ki se je znal kot vedno zavzeti za naš namen.
Zadnja je bila prireditev v Barkov-Ijah. Tamkajšnje kulturno društvo nam je dalo na razpolago prostore, v katerih je ubrano zadonela pesem mešanega zbora Primorec-Tabor pod vodstvom Matjaža Ščeka in blagoglasno zaplavala beseda Savine Remec, ki je podala izrez iz življenja zaradi otroške bolezni slepe in gluhe Helen Keller.
Vsem, ki so znali z izredno tenkočutnostjo odgovoriti na naše vabilo za sodelovanje, še enkrat prav lepa hvala.
Ne moremo pà, žal, mimo ugotovitve, da si marsikdo, ki ga tarejo problemi, ne zna privoščiti urico ali dve v sproščeni atmosferi, ki jo pričarajo taki večeri in zato pogrešamo največkrat ravno tiste, ki smo jim najbolj namenjeni.
In še zadnja vest o našem delovanju. Z informativnim sestankom, ki se je odvijal ob koncu maja v Gorici, jeza-čel naš Sklad dejansko nuditi svojo splošno pomoč tudi Goriški in ne le po posameznih primerih, kakor se je dogajalo do sedaj. Načrtujemo, da bo jeseni nastopil samostojen odbor s poznavalci krajevne realnosti.
SOFFIO AL CUORE
Le soufflé au coeur - Ranjeno srce, 1971
Režija: Luis Malie. Igrajo: Benoit Ferreux, Lea Massari, Daniel Geiin.
Euro TV, danes ob 22.20.
Po triletnem premoru je Malie spet posnel igrani film Le soufflé ou coeur, medtem pa je tudi realiziral dva dokumentarca o Indiji. V današnjem filmu načne probleme o prvih ljubezenskih odnosih mladoletnika Laurenta Chevalie-ra. V buržujski klerikalni družini nima najstnik veliko spodbud, le s svobodomiselno materjo ima odkrit in iskren odnos. S svojimi vrstnicami nima uspeha, zato mu mati »pomaga« in ima z njim spolni odnos. Malie prikaže incest neprizadeto, kar je sicer v slogu celotnega filma. Njegov pristop je seveda razburil javnost in povzročil veliko polemike.
LA PAROLA AI GIURATI
Twelve Angry Men - Dvanajst jeznih ljudi, 1957
Režija: Sidney Lumet. Igrajo: Henry Fonda, Lee J. Cobb, Ed Begley.
Canale 5, danes ob 00.15.
Dvanajst porotnikov je zbranih, da bi sodili mladeniču. Vsi so za njegovo obsodbo, le eden je prepričan v njegovo nedolžnost. Uspel bo nagovoriti ostale zaprisežence k svojemu prepričanju in bo lahko dosegel oprostitev mladeniča vsake kazni.
Lumetov film je nastal iz televizijskega seriala, saj se opaža enotnost časa, dejanja in prostora. Dobro zaigrana lika nasprotujočih junakov izstopata iz povprečnosti celotnega filma.
LE STELLE NEL FOSSO Zvezde v jarku, 1979
Režija: Pupi Avati. Igrajo: Lino Capolicchio, Roberta Paladini, Gianni Gavina.
RAI 1, jutri ob 20.30.
Avatijevi filmi so predvsem groteskne komedije in komične grozljivke. Njegova domišljija pa sega tudi v žanr fantazijskih filmov. Le stelle nel fosso je pripovedka o štirih mladeničih, ki živijo z očetom v Padski nižini. Nekega dne pride k njim potujoča pevka, ki je izgubila pot do gosposke vile. Medtem ko se pojavijo strahovi in stare čarovnice, lepo dekle osvaja peterico moških in preden izgine jih vse poroči. Zgodba se odvija v magičnem in meglenem okolju prejšnjega stoletja. Izstopa igra mladih, Giannija Cavine in Lina Capolicchia.
IL GRANDE PECCATORE
The Great Sinner - Veliki grešnik, 1948
Režija: Robert Siodmak. Igrajo: Gregory Pečk, Ava Gardner, Melvyn Douglas.
Canale 5, jutri ob 13.30.
The Great Sinner je filmska obdelava romana Dostojevskega Igralec (1903). Siodmak se je v glavnih obrisih držal literarnega predloga, nadomestil je le služabnika Aljošo kar s Fjodrom Dostojevskim. Tako se priznani pisatelj zaljubi v lepo Pavlino, z njo gre v Baden-Baden, zaplete se v družinske intrige in se preda hazardnim igram...
FANT S TROBENTO — ameriški film, 1950
Režija: Michael Curtiz. Igrajo: Kirk Douglas, Doris Day, Lauren Bacali.
TV LJ, jutri ob 16.55.
Fant s trobento je Rick Martin, mladenič, ki je že zgodaj postal sirota, se navzel nezaupljivosti do sveta, in za katerega je bolj slabo skrbela materina sestra. Po naključju odkrije, da je glasbeno nadarjen. Ker je Rick ambiciozen, nadarjen in vztrajen si odločno utira pot k vrhu.
današnji televizijski in radijski sporedi
ng RAM____________________________
10.00	Dokum.: I grandi fiumi - Volga
10.50	Športna oddaja: Un campione mille campioni
11.00	Inf. odd.: Il mercato del sabato
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Informativna oddaja: Il mercato del sabato (2. del)
12.30	Oddaja o medicini: Check-up
13.30	Dnevnik
13.50	Dnevnik - Mundial
14.00	Informativna oddaja: Prisma
14.30	Športna sobota: Mednarodno tekmovanje v konjeništvu
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nanizanka: Benji, Sax e il principe alieno
17.35	Nanizanka: L'ispettore Gadget
18.05	Izžrebanje loterije
18.10	Nabožna oddaja: Le ragioni della speranza
18.40	Koncert godbe na pihala karabinjerjev
19.30	Jutrišnji almanah
19.50	Mundial: Mehika - Paragvaj
20.45	Dnevnik
21.50	Film: Colpo da un miliardo di dollari (kom., ZDA 1976, r. M. Golan, i. R. Shaw, R. Roundtree)
22.40	Dnevnik
22.50	Film: Colpo da un miliardo di dollari (2. del)
23.50	Mundial: Poljska - Portugalska
P g	RAI 2	j
10.00	Inf. oddaja: Giorni d'Europa
10.30	Programi prihodnjega tedna
10.45	Dokumentarec: Storie e leggende del mondo Coquena
11.05	Gledališka matineja: Girotondo fi. L. Sastri, O. Piccoli, C. Pani)
12.30	Dnevnik. Start
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik. CHIP
13.30	Dnevnik. Bella Italia
14.00	Inf. oddaja: Scuola aperta
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Izžrebanje loterije
14.40	Mladinska oddaja: Tandem
16.00	Nanizanka: La signora e il fantasma
16.45	Otroška oddaja: Pane e marmellata
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Tedenska oddaja: Body body, vodi Barbara Bouchet
18.20	Športna oddaja: Super mundial
18.40	Nanizanka: Bronk
19.45	Dnevnik
20.20	Dnevnik. Šport
20.30	Film: Vivo quanto basta per ammazzarti (vestern, ZDA 1972, r. G. Nelson, i. G. Ford, M. Burns)
22.00	Dnevnik - večerne vesti
22.05	Mundial: Španija - Irska
23.55	Dnevnik - nočne vesti
0.05 Naniz.: Una persona di fiducia
j jlK RAI 3	j
12.45	Napoved programov
13.00	Informativna oddaja: La macchina del tempo
14.00	Mednarodni turnir v tenisu
16.45	Mundial: Maroko - Anglija
18.30	Mednarodni turnir v tenisu -
19.00	Dnevnik
19.10	Deželne vesti
19.35	Deželni programi: L altrosuono
20.05	Informativna oddaja: Scuola aperta sera
20.30	Informativna oddaja: Le regole del gioco
21.10	R. Wagner: L'anello del Nibe-lungo (prolog za zbor in orkester)
23.25	Dnevnik
skega teniškega mednarodnega turnirja. Srečo bo poskusila Chris Evert (na sliki). RAI 3. ob 14,
RTV Ljubljana
8.00	Poročila
8.05	Otroška matineja: Irinin hočem
8.25	Nanizanka: Na črko, na črko (6. del)
8.55	Plesne domislice: Skupina Igen iz Celja
9.10	Oblaček-pohajaček (2. del)
9.25	Slovenske ljudske pravljice: O tristo zajcih
9.40	Ta čudoviti notni svet (3. del)
10.35	MPZ Zagorje 84
11.05	Pregled svetovnega nogometnega prvenstva: Goli sveta
11.20	Poročila
16.45	Poročila
16.45	Mladinski film: Naj verjamemo Lopotuhinu (1. del)
17.45	Dokumentarna oddaja: Čudeži narave - Jaguar
18.10	Goli sveta (ponovitev)
18.25	Oddaja za stik z gledalci: Na zvezi
18.45	Risanka
19.00	Danes. Še nekaj zase
19.30	Dnevnik
19.45	Vremenska napoved
19.50	Zrcalo tedna
20.15	Prenos radijske sklepne oddaje: Pop delavnica
21.45	Propagandna oddaja
21.50	Dnevnik
22.05	Film: Shamus, ameriški film
23.50	Mundial: Poljska - Portugalska
I |3P) TV Koper____________________;
7.10	Mundial v desetih minutah
12.30	Mundial: Maroko - Anglija (ponovitev)
14.15	TV novice
14.25	Nanizanka: Kiss kiss
15.00	Medicinska oddaja: Zdravnik in pacient
16.00	Film: Apache in agguato (vestern, r. Harry Keller, i. Audie Murphy, Dan Duryea)
17.30	Risanke
17.45	Inf. odd.: Uporaba kompjuterja
18.10	Nad.: Ljubezen in oblast
18.55	TV Novice
19.00	Nanizanka
19.30	TVD Stičišče
20.00	Mundial: Španija - Irska in Mehika - Paragvaj
21.45	TVD Vsedanes
22.00	Komentarji o Mundialu
24.00	Mundial: Poljska - Portugalska
giurati«. Canale 5, ob 0.15
CANALE5
8.30	Nanizanki: Alice, 8.55 Fio
9.15	Film: Promesse di marinaio (kom., It. 1958, r. T. Vasile, i. A. Cifariel-lo, I. Schoener)
11.00	Kvizi: Facciamo un affare, 11.30 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis in
12.40	11 pranzo è servito
13.30	Napoved programov: Anteprima
14.10	Film: Gastone (kom., 1960, r. M. Bonnard, i. A. Sordi, A. M. Ferrerò, V. De Sica)
16.15	Nanizanka: Gavilan
17.15	Dok. oddaja: Big Bang
18.00	Nanizanke: Nove in famiglia, 18.30 Condo in 19.001 Jefferson
19.30	Kviz: Zig Zag, vodita Vianello in Mondaini-
q jeva
4U-30 Zabavni spored:
.	Grand Hotel
"13.00 Aktualnosti: Parla-
.	mento in
33.45	Filmske novosti: Premiere
915 Film: La parola ai giurati (dram., 1957, r. S. Lumet, i. FI. Fonda, L. Cobb)
RETEQUATTRO
8.30 Nanizanka: Strega per
amore
9.00 Nadaljevanka: Marina 9.40 Nanizanka:	Lucy
Show
lO.ob Film: E il vento disperse la nebbia (dram., 1962, r. J. Frankenhei-mer, i. E. M. Saint, W. Beatty)
11.45	Nanizanka: Switch
12.45	Otroški spored: -Ciao ciao, vmes risanke Nana, Laura, She-ra la principessa del potere
14.15 Nadaljevanki: Marina, 15.00 Agua viva
15.50	Napoved programov: Retequattro per voi
16.10 Film: Come svaligiare una banca (komični, 1958, r. H. Levin, i. T. Ewell, M. Rooney)
17.50	Nanizanka:	Lucy
Show
18.20 Nanizanke: Ai confini della notte, 18.50 I Ryan, 19.30 Febbre d'amore
20.30 Film: La banda degli angeli (dram., 1957, r. R. Walsh, i. C. Gable, Y. De Carlo)
23.50	Nanizanke: Kingsto-ne, 0.40 Mash in 1.10 Ironside
ITALIA? _______
8.30 Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 8.55 Sanford & Son, 9.20 La casa nella prateria, 10.10 Spazio
1999, 11.00 La donna bionica, 11.50 Quincy in 12.40 Agenzia Rock-ford
13.20	Kviz: Help, vodijo Fabrizia Carmintati in I Gatti di Vicolo Miracoli
14.15	Šport: ameriški "foot-bal"
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Barn, vmes risanke Fio la piccola Robinson, Mila e Shiro, Lo specchio magico
18.00	Glasbena oddaja: Musica è
19.00	Kviz: Gioco delle coppie, vodi Marco Predo-lin
19.30	Nanizanka: La famiglia Addams
20.00	Risanka: Occhi di gatto
20.30	Nanizanka: Supercar
22.20	Košarkarsko prvenstvo NBA
23.15	Športna oddaja: Grand Prix
0.30 Glasbena oddaja: Deejay television
' g.uigM TELEPADOVA
13.00	Risanka: Voltron
13.30	Risanka: Mask
14.00	Športna oddaja: Euro-calcio
15.00	Športna rubrika: Rombo TV
16.00	Nanizanka: Nero Wol-fe
17.00	Risanke: La gang degli orsi, Candy Candy, Mask, Voltron, Sport Billy, Black Star, Jane e Micci.
20.30	Film: Terrore nel cielo (dram., 1981, r. B. Ko-walski, i. K. L. Ericson, D. McClure)
22.30	Film: Soffio al cuore (kom., 1971, r. L. Malie, i. L. Massari, D. Gelin)
24.00	Nanizanka: Bret Ma-verick
Lt TELEFRIULi
13.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
14.30	Risanka: Hanna e Barbera
15.00	Glasbena oddaja: Musicale
18.30	Dokumentarna oddaja
19.00	Dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
20.30	Film: Una famiglia sottosopra (kom., r. C. Binyon, i. A. Sheridan, V. Mature)
22.15	Informativna oddaja: Realtà industriale
23.15	Nanizanka: Arrivano le spose
! 00 TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	' 13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20—8.00 Dobro jutro po naše: Koledarček, Pravljica, Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Kulturni dogodki (ponovitev); 8.40 Glasbeni mozaik;
10.10	Koncert v Kulturnem domu v Trstu; 11.30—13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo, Sestanek ob 12., Lahka glasba;
13.20	Glasba po željah; 14.10 Čas in prostor: Etnično, nacionalno in razredno v sodobnih družbah - sociološki pogledi; Nato: Glasbene skice; 15.00 Otroški kotiček: Kaj je na koncu sveta;
16.00	Zbornik: Zgodovina je vedno že svoja lastna zgodba. Nato: Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba: klarinetist Robert Stanič in pianist Andrej Jarc;
18.00	Dramska vetrovnica: Magellanov oblak (5. del); 18.45 Glasbena priloga.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30.8.00 Jutranji
spored; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Z glasbo v dober dan; 10.05 Pojte z nami;
10.25	Dopoldne ob lahki glasbi; 11.05 S poti po Jugoslaviji; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Glasbena panorama; 15.00 Radio danes radio jutri;
15.30	Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 16.40 Lojtrca domačih; 17.00 Studio ob 17.00;
18.00	Škatlica z godbo; 18.30 Mladi mladim; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Kvartet godal; 20.00-23.00 Slovencem po svetu, vmes Mladi mos-
tovi, Naši kraji in ljudje; 22.50 Literarni nokturno: Asta Malavašič - Akvareli; 23.05 Od tod do polnoči; 00.05 —
5.00	Nočni program, glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik;
6.45	Cestne informacije; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 -
13.00	Prenos II. programa Radio Ljubljana; 13.00 Otvoritev - Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Microchip; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Radijski dnevnik; 6.00 Otvoritev programov - Glasba; 6.30 Koledarček;
7.00	Dobro jutro v glasbi; 8.00-12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flash back; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna;
10.35	Vstop prost; 11.30 Na prvi strani;
11.40	Napoved programov; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Popoldanski glasbeni program; 14.45 Oddaja o nogometu; 15.45 Glasbeni weekend; 16.55 Pismo iz...; 20.00—6.00 Nočni program Radia Koper.
RADIO OPČINE
10.00	Glasbena matineja - vodi Majda; 15.00 Glasba po željah - v studiu Sabina; 19.00 Listam po časopisih -vodi Vinko.
Osnutek bodo predstavili v sredo
V proračunu doberdobske občine okrog 550 milijonov investicij
Na prihodnji seji občinskega sveta v Doberdobu, ki b,o v sredo, bodo upravitelji seznanili svetovalce z o-snutkom finančnega načrta za letos ter posebej še s predvidenimi investicijami. Na področju javnih del, nabave opreme, urejanja okolice jezera naj bi porabih okrog 550 milijonov lir. Investicije bodo deloma krili s prispevki dežele, z lastnimi sredstvi ter, večji del, seveda z najemom posojil. »Na prvem mestu je seveda načrt za dokončanje izgradnje nižje srednje šole in nabavo potrebne o-preme,« nam je v pogovoru povedal župan dr. Mario Lavrenčič. Trenutno je v pripravi varianta načrta iz katere bo tudi razvidno, koliko bo znašal dokončni strošek in koliko denarja je treba še zagotoviti. Po približnih ocenah bo za uresničitev načrta potrebnih še okrog 100 milijonov lir. Ob tem velja omeniti, da bo dežela prispevala 30 milijonov lir za nabavo opreme, približno prav tolikšno vsoto pa bo morala zagotoviti občina iz lastnih sredstev.
Po vrednosti je na drugem mestu načrt za urejanje okolice jezera. V ta namen bo občina porabila predvi-
doma 150 milijonov lir, od katerih bo dežela dala na razpolago 117 milijonov, razliko pa bi morala pokriti občina.
S posojilom približna 50 milijonov lir naj bi poskrbeli za ureditev in o-premo občinske ambulante. Uprava pa ima v načrtu tudi zgraditev in ureditev pločnikov v Doberdobu. Tak poseg naj bi po približnih ocenah veljal okrog 100 milijonov lir, financiranje pa nameravajo zagotoviti z najetjem posojila.
Na seznamu predvidenih posegov je še nekaj postavk. Z načrtovanim odprtjem nižje srednje šole se postavlja vprašanje prevozov šoloobveznih otrok. Občinska uprava razmišlja o nakupu novega šolskega avtobusa. Razlog več za tako usmeritev je tudi v dejstvu, da je šolski avtobus, ki ga je občina kupila pred leti, že precej dotrajan.
V kolikor bodo sicer letos precej tesne finančne možnosti dopuščale, bodo v okviru letošnjega proračuna predvidoma financirali še nekaj manjših posegov. Tako nakup posebnega stroja za grobarsko službo, ureditev občinskega zemljišča za šolskim centrom itd.
Svetovalci se bodo s programom seznanili na prihodnji občinski seji, proti koncu meseca pa naj bi finančni načrt dokončno odobrili.
• Goriška občina obvešča, da 14. junija zapade rok za predložitev prošenj za suplence v otroških jaslih v šolskem letu 1986/87. Podrobna pojasnila nudijo v uradu za otroške vrtce na občini.
Protestna akcija upokojencev
V Italiji so upokojenci, včlanjeni v konfederalne sindikate, priredili vrsto protestnih zborovanj. V Gorici se je zastopstvo upokojencev sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL v spremstvu občinske svetovalke Libane U-lian sestalo na županstvu s podžupanom Del Benom. Nakazali so mu razna odprta vprašanja, še zlasti taka, ki so v zvezi s slabim poslovanjem nekaterih javnih uradov, tudi tistih na občini. Podžupan je upokojencem obljubil, da bo županu in drugim odbornikom obrazložil njihove pritožbe.
V priredbi liceja in učiteljišča
Drevi v Kulturnem domu dijaška proslava S. Gregorčiča
V Kulturnem domu bo danes zvečer ob 20.30 akademija na čast Simona Gregorčiča ob 80-letnici njegove smrti. Akademijo prirejajo dijakinje in dijaki klasičnega liceja Primož Trubar in učiteljišča Simon Gregorčič iz Gorice. Dijaštvo in profesorska zbora teh naših dveh višjih srednjih šol so hoteli počastiti Goriškega slavčka in se tako uvrstiti v krog proslav, ki jih bo kar precej na Primorskem v tem letu. Istočasno goriško dijaštvo nadaljuje tradicijo nastopov ob zaključku šolskega leta. V zadnjem času so bili ti monografskega značaja, posvečeni temu ali drugemu pesniku iz slovenske kot tildi svetovne literature (zanimivo je pri tem vedeti, da so edinole slovenski dijaki počastili 2.000-letnico latinskega pesnika Vergila, italijanske šole so na to skoraj pozabile). Lani je naše dijaštvo priredilo veliko proslavo ob 40-letni-ci obnovitve slovenskih državnih šol.
Na nocojšnji prireditvi bodo dijaki nastopili z Gregorčičevimi pesmimi. Zbor učiteljišča bo pel uglasbene pesmi našega Goriškega slavčka. Predstavo je režiral Emil Aberšek iz Nove Gorice.
V Drežnici jutri vsakoletno srečanje slovenskih planincev
V Drežnici pod mogočnimi ostenji Krna bo jutri veliko planinsko slavje, ki ga prirejata Beneško planinsko društvo v sodelovanju s kobariškimi planinci. V tem prijetnem kraju, samo dobrih pet kilometrov od Kobarida se bodo na prijateljskem in kulturnem srečanju zbrali planinci iz matične domovine, s Koroškega, iz Trsta, Gorice in seveda Benečije, kjer je spet oživela dejavnost pred dobrimi desetimi leti ustanovljenega Beneškega planinskega društva. Organizatorji letošnjega petnajstega srečanja so pripravili zanimiv in pester spored. Zjutraj bo od Zaročišča do Drežnice, z vmesnim ogledom znamenitega slapa Kozjak, približno enourni pohod. Udeleženci bodo šli na pot ob 9. uri od Zaročišča (kraj je v neposredni bližni starega mosta preko Soče, na levem bregu Soče). Ob 11. uri bo na prireditvenem prostoru v Drežnici uradni del srečanja s pozdravnim nagovorom prirediteljev. U-deležence srečanja bo pozdravil tudi predsednik medobčinskega odbora SZ DL Marjan Tavčar. Sledil bo kulturni spored z nastopom pevskih in glasbenih skupin ter plesalcev. Naj posebej opozorimo na nastop beneške folklorne skupine živanit. Za dobro
voljo bodo seveda poskrbeli jeseniški godbeniki. V popoldanskem času bo prijetno družabno srečanje s plesom. Po do zdaj zbranih informacijah bo jutri v Drežnici od petsto do tisoč planincev. Samo iz Gornjesavske doline jih bo kakih štiristo, ki se bodo pripeljah do Mosta na Soči s posebnim vlakom. Goriški planinci so v Drežnico organizirali poseben avtobus, mnogi pa bodo prišli na srečanje z lastnimi sredstvi. Omeniti velja tudi, da bodo mnogi jutrišnjo srečanje izkoristili tudi za obisk Gregorčičeve rojstne hiše na Vršnem in njegovega groba pri Sv. Lovrencu pod Libušnjim. Letos namreč poteka 80 let od Gregorčičeve smrti.
Pa še en razlog je, da so se beneški in kobariški planinci odločili za srečanje v Drežnici. Letos namreč poteka 90 let od ustanovitve Soške podružnice SPD v Tolminu in torej na Primorskem nasploh. Osrednja proslava tega pomembnega jubileja bo sicer 20. julija na Razor planini, vendar pa naj bi prav jutrišnje slavje pomenilo nekakšen uvod v proslavo. Prireditelji so se na jutrišnje slavje dobro pripravili, računajo pa tudi, da se bo vreme vendarle izboljšalo, kar sicer vremenoslovci tudi obetajo.
V'
Drevi na gradu v Steverjanu koncert glasbe Čajkovskega
Naše bralce smo že opozorili, da se je pričela poletna sezona koncertov v gradovih, ki jo prireja Odbor za ovrednotenje gradov s podporo Deželne uprave F-JK in zainteresiranih pokrajinskih ter občinskih uprav. Koncerti bodo skozi vse poletje v raznih krajih naše dežele. Sezono so pričeli pred tednom dni v Vidmu. Drevi bo drugi koncert iz tega ciklusa in sicer v Formentinijevem gradu v Šte-verjanu.
Nastopila bo glasbena skupina »Sestetto d’archi«, ki ga sestavljajo Federico Agostini, Bruna Barutti, Massimo Paris, Umberto Spiga, Giusep-
PRAZNIK SPARGEJEV V ŠTANDREŽU
Danes, 7. junija, plesna zabava — jutri, 8. junija ob 19. uri, nastop štandrčškega mladinskega zbora, mešanega zbora Rupa-Peč, veseloigra Idealna tašča v izvedbi članov PD Štandrež in nagrajevanje ex tempore.
Praznovanje se nadaljuje 14. in 15. junija.
pe Barutti, Ferdinando Liguori Cac-caviello. Gre za umetniško skupino mladih izvajalcev, ki je dobila številna priznanja tako v Italiji kot v inozemstvu. Mladi izvajalci so se izpopolnili tudi na znanih glasbenih šolah v inozemstvu.
Na sporedu nocojšnjega koncerta bo »Souvenir de Florence« ruskega skladatelja P. I. Čajkovskega. Koncert se bo pričel ob 21. uri v Formentinijevem gradu.
Prireditev dijakov šole Ivan Trinko
V goriškem avditoriju bo jutri, v nedeljo ob 17. uri zaključni nastop dijakov nižje srednje šole Ivan Trinko. Naslov prireditve je »Iz roda v rod«.
izleti
SPD Gorica obvešča, da bo avtobus odpeljal jutri ob 7. uri iz Sovodenj in ob 7.10 s Travnika.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo Ul. E. Toti 52, tel. 72701.
Verižno trčenje med šestimi avtomobili
Dve osebi umrli v prometni nesreči na cesti med Koprivnim in Krminom
Dve osebi sta izgubili življenje, štiri pa so bile ranjene in od teh ena zelo težko, v prometni nesreči, včeraj zjutraj, na državni cesti št. 56 med Koprivnim in Krminom. V razbitinah avtomobila je umrl 25-letni Paolo Coceani iz Gorice, Ulica Coronini 16, medtem ko je 30-letni Paolo Ponton iz Mariana, Ul. Garibaldi 17, u-mrl med prevozom v bolnišnico. V goriško splošno bolnišnico so z zelo težkimi poškodbami prepeljali 23-let-nega Filippa Marinija iz Gorice, Ul. Giustiniani. Zdravniki so mu ugotovili hude poškodbe na glavi, prsnem košu, nogah. Če ne bodo nastopile komplikacije, bo ozdravel v štirih mesecih. Na zdravljenju v goriški splošni bolnišnici je 25-letna Federica Fonda iz Gorice, Ul. Vittorio Veneto 14. Ozdravela bo predvidoma v 14 dneh. V bolnišnici v Krminu so nudili prvo pomoč 30-letni Bianca Rosi Piacentini iz Šlovrenca, Ul. D’Annunzio 8, ter 71-letnemu Antonu Pintarju iz Števerjana, Valerišče 7. Oba se bosta zdravila doma, saj sta utrpela le lažje poškodbe.
Nesreča se je zgodila okrog 8.30 na nevarnem odseku državne ceste in sicer med mostom na Birsi in bližnjim jezercem opekarne. Na tem mestecu je bilo doslej, zaradi precej o-strega ovinka in slabe vidljivosti že precej nesreč. Cesta se prav na tem odseku zelo močno dvigne proti mostu, vidljivost pa se zmanjša.
Dinamika težke nesreče, ene naj-
hujših v zadnjem obdobju, še ni povsem raziskana. Po dosedanjih ugotovitvah naj bi se dogodki odvijali v različnem časovnem zaporedju. Najprej naj bi prišlo do čelnega trčenja med golfom in renaultom. Coceani se je peljal v golfu v smeri iz Krmina proti Gorici, poleg njega je bil v vozilu še Marini. V nasprotni smeri pa je pripeljal Paolo Ponton. Metoda je do silovitega trčenja prišlo na levi strani cestišča, če upoštevamo smer vožnje Gorica - Krmin. Po trku sta vozili oplazih renault e-space, ki je vozil za golfom. Voznik je ostal nepoškodovan. Takoj zatem pa je prišlo do nekakšnega naleta, oziroma verižnega trčenja, saj so kar tri avtomobilisti nepričakovano naleteli na oviro na cestišču. Anton Pintar je v poskusu, da bi se izognil trčenju izgubil nadzorstvo nad svojim renaultom ter pristal nekaj metrov
niže na nasipu. Manj sreče sta imeli Piacentinijeva in Fonda. Razen renaulta espace, ki je vozil v isti smeri kakor golf, so vsi drugi avtomobi-listi pripeljali iz goriškle smeri.
Poleg reševalnih ekip goriške bolnišnice in zelenega križa, so na pomoč prihiteli tudi goriški gasilci, ki so najprej iz razbitin potegnili ranjenca in nato Coceanijevo truplo, zatem pa imeli kar precej dela z odstranjevanjem razbitin. Med reševalci je bil tudi zdravnik krminske bolnišnice, ki je skušal obdržati pri življenju Coceanija. Pontona, ki je kazal še znake življenja so hitro odpeljali v krminsko bolnišnico, a je že med prevozom podlegel poškodbam. Coceani je umrl na kraju nesreče.
Zaradi nesreče je bila državna ce sta kaki dve uri povsem zaprta za promet.
V goriškem občinskem svetu počastitev 40 let republike
Goriški občinski svet se bo danes zvečer ob 18. uri sestal na izredni seji. Župan Scarano in načelniki skupin bodo počastili 40-letnico proglasitve italijanske republike. Prisotni bodo tudi zastopniki vlade in dežele ter drugih javnih ustanov. Ob tej priložnosti bodo podelili vojaška odlikovanja nekaterim občanom za zasluge med drugo svetovno vojno in v odporniškem gibanju.
Umrl je Mario Bavcon
Včeraj je v goriški bolnišnici umrl v 83. letu starosti upokojeni krojač Mario Bavcon. Bolehal je že dolgo časa. Z njim je odšla ena markantnih osebnosti goriškega slovenskega življenja. Pokojni Mario Bavcon je dolgo let vodil krojačnico v Ul. sv. Ivana v Gorici. Bil je zelo znan med Goričani, tako Slovenci kot Italijani. V mladih letih je bil član Goriškega Sokola in je navdušeno pripovedoval, kako so se slovenski mladinci v Gorici takrat ukvarjali v telovadbo. Bil je tudi navdušen planinec, član Slovenskega planinskega društva, vedno prisoten na izletih in na drugih prireditvah SPD. Sodeloval je tudi drugače v družabnem življenju Slovencev v Gorici, ped v raznih pevskih zborih, po vojni v zboru Pevskega in glasbenega društva. Tudi potem ko je opustil krojačnico, _se je rad družil s prijatelji in z njimi obujal spomine na lepa mladostna leta. Sinova Edi in Aldo sta prav tako aktivna v planinskem društvu že dolgo vrsto let te!r tudi drugače aktivna in prisotna v našem društvenem življenju. Njima ter vdovi Pavli in drugim sorodnikom naše iskreno sožalje.
Požar v Pierisu
Obsežen požar je v četrtek ponoči izbruhnil v gospodarskem poslopju, ki je last Pietra Benesa v Pierisu, Ul. Roma 6. Ogenj je uničil precejšnjo količino sena in nekaj kmetijskih strojev. Ogenj so pogasili včeraj zjutraj.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Villa San Giusto, Korzo Italia 244, tel. 833538.
V Tržiču zadnji koncerti Beethovnove glasbe
V	Tržiču se izteka ciklus koncertov posvečen klavirskim skladbam Ludwi-ga van Beethovna, ki jih prireja tamkajšnja občinska uprava. Kot smo svojčas že poročali so na te koncerte prišli znani evropski izvajalci. Levji delež na teh koncertih pa je imel in ga še ima Simfonični orkester Radiotelevizije Ljubljana, ki je koncertiral tudi včeraj zvečer.
Na sporedu so še štirje koncerti. V torek, 10. junija, bo koncertiral Jess Trio Wien, ki ga v Tržiču že poznajo. V tem dunajskem triu nastopajo družinski člani Elisabeth, Johannes in Stefan Kropfitsch.
V	petek, 13. junija, bo spet koncertiral Jess Trio Wien, tokrat skupino z Muhai Tangom.
V	torek, 17. julija, bo na sporedu koncert kanadskega pianista Louisa Lortiea. Zaključni koncert tega ciklusa pa bo v petek, 20. junija, ko bo še enkrat na sporedu nastop Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, ki ga bo spet dirigiral Muhai Tang. Kot solist bo nastopal že prej omenjeni pianist Louis Lortie.
Koncerti, katerih program je za tr-žiško občinsko upravo izbral prof. De Incontrerà, so vzbudih veliko zanimanja ne le v Tržiču marveč tudi v drugih krajih naše dežele. Prostorna dvorana tržiškega mestnega gledališča je bila vedno polna. Največ je bilo abonentov.
Posvet o potovanjih Poljakov v Italijo
Videmska univerza je v sodelovanju z Univerzo iz Krakowa na Poljskem priredila v več krajih severne Italije posvete na temo »Poljski potovalci v Italijo«. Prvi teh posvetov bo danes zjutraj in popoldne na univerzi v Vidmu.
Drugo srečanje bo jutri v Gorici v dvorani pokrajinskega sveta. Posvet bo dopoldne, s pričetkom ob 10.15, in piopoldne, s pričetkom ob 15.30. V ponedeljek bodo o tem vprašanju govorih v Benetkah, v torek pa v Vi-cenzi.
V	Gorici je pokroviteljstvo nad posvetom prevzel Inštitut za Mittelev-ropska srečanja.
koncerti
V Kulturnem domu v Novi Gorici
bo v ponedeljek, 9. junija, ob 20.30 koncert Komornega zbora Nova Gorica. Predstavil bo splet zborovskih skladb na stihe domoljuba in pesnika Simona Gregorčiča. Koncert je izven abonmaja. S telm koncertom Kulturni dom v Novi Gorici zaključuje koncertno sezono 1985-86.
kino
Gorica
VERDI 17.15 in 22.00 »II sole a mezza-notte«?
CORSO 18.00—22.00 »Alan Quaterman e le miniere di re Salomone«.
VITTORIA 17.30—22.00 »Fammi male amore mio«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00—22.00 »L’aquila d’acciaio«.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30 in 20.30 »Micki in Maude«.
22.30	»Strasti« — nočni kino.
DESKLE 19.30 »Octopussy«.
*	Umrl je naš dragi mož, oče
in nono
Mario Baucon
Pogreb bo danes, 7. junija, ob 12.30. Pogrebni sprevod bo iz mrliške veže glavne bolnišnice v Gorici, v cerkev sv. Ivana in na glavno pokopališče1.
Gorica, 7. junija 1986
Vsi njegovi
Upravni odbor SPD Gorica se klanja spominu Maria Baucona in izreka gospe Pavli, Ediju, Aldu in drugim družinskim članom iskreno sožalje.
Razprava v goriškem Lions clubu
Spet v ospredju vprašanje umetnih jezerc na Prevalu
Še ena razprava o usodi umetnih jezerc na Prevalu, na območju štever-janske občine.Tokrat so o vprašanju, ki je občasno na dnevnem redu že nekaj let, govorili na večeru, ki ga je pripravil Lions club. Pri razpravi so sodelovali predstavniki goriške sekcije svetovnega sklada za varstvo narave (WWF), pokrajinskega ravnateljstva gozdne uprave, lovske organizacije ter župan občine Števerjan, Ivan Humar-ter predsednik Konzorcija za melioracije na Prevalu Hadrijan Corsi, ki je tudi predsednik Briške gorske skupnosti.
Medtem ko sta predsednik in tajnik goriške sekcije WWF Tiziano Troncar in Claudio Freddi poudarila pomen ohranitve jezerc in širšega zavarovanega pasu kot nekakšnega rezervata za vodne ptice, sta predstavnika konzorcija za melioracije Prevala in šte-verjanske občine opozorila na ekonomsko problematiko. Ohranitev zamočvirjenih območij in ureditev širšega varovalnega pasu bi po vsej verjetnosti naletela na zelo ostro
nasprotovanje kmetov, lastnikov zemljišč. Corsi je objasnil tudi, kako je po prvi svetovni vojni prišlo do ustanovitve Konzorcija in kako so bila v vsem tem času vložena znatna finančna sredstva, da je bilo urejeno odvodnjavanje, saj je prav zamočvirjenost prej onemogočala racionalno izkoriščanje kmetijskih površin. Corsi je udeležencem razprave pojasnil tudi ozadje nastanka umetnih jezerc ter spor, ki ga je občina Števerjan ob koncu sedemdesetih let imela z deželo, ko je podjetju Valdadige dovolila izkopavanje ilovice.
Zelo jasen je bil v svojem posegu župan Humar, ki je dejal, da govorice o načrtu glede jezerca, ki naj služi kot odlagališče za odpadni gradbeni material, nimajo osnove. Območje je namreč kupila neka družba iz Vidma, ki doslej še ni predstavila nobenega načrta, kako in za kaj namerava zemljišče uporabljati. Vsekakor bo občina, je zagotovil župan, zelo pazljivo sledila temu vprašanju. Upoštevati je treba nadalje, da veljajo za območje Prevala
precej ostre vinkulacije, saj gre za območje, ki je v deželnem regulacijskem načrtu označeno kot izrazito kmetijsko.
V razpravo sta posegla tudi predstavnika lovcev Giovanni Cossar in pokrajinskega ravnateljstva gozdne uprave dr. Bertoldo. Prvi se je strinjal z načrtom sekcije WWF, vendar je ob tem opozoril tudi na nevarnost, da ne bi z zavarovanjem šli predaleč, medtem ko je dr. Bertoldo predlagal ustanovitev posebne študijske komisije.
Ob koncu velja vsekakor opozoriti še na nastanek jezerc. Gre za z vodo napolnjene kotanje nekdanjih kopov ilovice. Podjetje, ki je to dejavnost opravljalo, je že pred leti zašlo v stečaj, nahajališče (parcele) pa je bilo prodano na dražbi, kot del stečajne mase. Kupilo ga je neko podjetje iz Vidma. Števerjanska občinska uprava pa je pred leti imela upravni spor z deželo, ki naj bi protizakonito izdala dovoljenje za kopanje ilovice. Deželno upravno sodišče je priziv števerjanske občine zavrnilo in dalo prav deželi.
Na Goriškem deluje kar šest gasilskih društev
Dežela F-JK bo sama opremila skupine prostovoljnih gasilcev
Deželna uprava namerava sama kupiti terenska vozila in drugo opremo za prostovoljske gasilske skupine ter ta material nato izročiti uporabnikom, seveda na podlagi pogodbe s posameznimi občinami, v katerih te skupine delujejo. Dežela je tako vendar sklenila prekiniti skoraj leto dni trajajoče obdobje nejasnosti, potem ko je računski dvor zavrnil nad dvajset dekretov, na podlagi katerih je Dežela odobrila, s finančnim prispevkom krajevnih ustanov v višini približno 10 odstotkov vrednosti, nakup različne opreme. Tako izhaja iz pisma, ki ga je te dni deželni odbornik Renato Berteli naslovil županu občine Sovodnje in županom drugih občin.
Iz pisma izhaja tudi, da namerava deželna uprava v prihodnje sestaviti srednjeročni načrt za nabavo in opremljanje posameznih skupin, seveda tudi ob upoštevanju aktivnosti skupin ter pripravljenosti sodelovanja pri gašenju gozdnih požarov.
Na Goriškem deluje trenutno šest skupin prostovoljnih gasilcev, dve pa se še ustanavljata. Povedati velja, da so se že vse odlično izkazale lani in predlanskim, ko je bilo posebej kraško območje prizadeto zaradi številnih in
obsežnih gozdnih požarov. Seveda samo dobra volja ne zadostuje v boju proti rdečemu petelinu. Potrebna je primerna oprema, od preprostih otepal do motornih škropilnic, terenskih vozil in drugih pripomočkov. Prav v dosego tega cilja je bila usmerjena pobuda deželne uprave v lanskem letu, ko je nameravala z angažiranjem (tudi finančnim) občin gasilskim skupinam zagotoviti precejšnjo stopnjo uspeš-nosti.Kakor smo pred meseci že poročali, pa je uresničitev načrta preprečila pikolovska državna birokracija. Na računskem dvoru so menda ugotovili, da postopek zbiranja ponudb za nabavo različnega materiala, ni bil povsem v skladu z določili, ki jih morajo spoštovati javne ustanove. Zadeva je zato obstala na mrtvi točki. Dežela je končno po nekaj mesecih sklenila prejšnje sklepe preklicati in razveljaviti in bo, kakor izhaja iz pisma deželnega odbornika Bertolija, ubrala drugačno, hitrejšo in enostavnejšo pot. Nekatere občine, med temi tudi sovodenjska, so v nakup opreme za prostovoljske gasilske skupine, vložile kar precej lastnih sredstev. V sovodenjski občini deluje prostovoljska gasilska skupina na Vrhu.
Za raziskovalno zgodovinsko delo
Zlato priznanje dijakom Srednje šole Ivan Trinko
Pred dnevi, in sicer 30. in 31. maja, je Metlika na Dolenjskem kar oživela ob prihodu okrog 200 učencev in njihovih mentorjev na tamkajšnje 17. srečanje mladih zgodovinarjev Slovenije.
Te vseslovenske prireditve se je udeležilo tudi predstavništvo Srednje šole Ivan Trinko iz Gorice. Pred več meseci se je namreč skupina petdesetih učencev goriške srednje šole odločila, da bo pod vodstvom svojih profesorjev zgodovine sodelovala na natečaju z naslovom Kako smo živeli, ki ga je razpisala Zveza prijateljev mladine Slovenije.
Raziskovanje pa ni potekalo samostojno, temveč v sodelovanju z Osnovno šolo Milojka Štrukelj iz Nove Gorice. Šolsko preteklost na Goriškem so učenci spoznali preko pričevanj starih staršev, staršev, izrazili pa so tudi svoje poglede na šolsko življenje.
Iz obeh sklopov raziskave je nastalo obsežno delo, za katero so »mladi zgodovinarji« z obeh strani meje prejeli posebno zlato priznanje na metliškem srečanju.	___________________
Doberdohske žene na izletu v Vicenzi
Živahno delovanje Ženskega odseka KD Jezero
Pomembno priznanje števerjanskim vinogradnikom
Odlična vina Zadruge Brda v seznamu Luigija Veronellija
Delovanje Ženskega odseka Kulturnega društva Jezero je bilo v tej sezoni kar živahno. Odsek je namreč priredil večerjo za praznovanje 8. marca s kratkim kulturno—zabavnim programom, razstavo slik Silve Devetak in vaških konjičkov, ter poleg tega še dva zanimiva večera s predavanji o kontracepciji in raku na prsih.
V nedeljo, 18. maja, pa se je avtobus z ženskami iz cele občine odpravil na izlet v Vicenzo, Thiene in bližje kraje; kjer so si izletnice lahko ogledale čudovite vile, ki jih je zgradil Palladio, fenesančni arhitekt iz 16. stoletja. Vile ie arhitekt gradil za beneške bogataše, ki so se v poletnem času preselili na Podeželje. Najpomembnejša je gotovo ''■'illa Capra imenovana »La Rotonda«, koleg te so v bližini Vicčnze obiskale iodi Villo Valmarana; na stenah nje-nih soban so freske, ki jih je naslikal
baročni slikar Giovan Battista Tiepolo.
Nato so si doberdobske žene ogledale center mesta Vicenza. Po kosilu je bilo na vrsti mesto Thiene, ki leži pod planoto Asiago. Tu je bil na vrsti ogled gradu, ki je bil last istoimenskih grofov. Pot je vodila naprej v Lonedo di Lugo, kjer je bil na sporedu ogled še dveh vil, in sicer Malinverni in Pio-vene. Zadnji postanek je bil v Maros-tici. Tu je bil seveda obvezen ogled trga, na katerem igrajo šah s človeškimi figurami.
Izlet se je s tem skoro končal in avtobus je krenil proti domu. Žene s Poljan so poskrbele za sladkarijo in pijačo, tako da je bila vožnja ob prigrizku in petju res prijetna. Treba je še povedati, da je izlet uspel zaradi zanimivih krajev, ki so jih žene z Doberdobskega obiskale, kot tudi zaradi veselega vzdušja, ki je vladalo vseskozi.
V najbolj razširjenih milanskih dnevnikih kot so Corriere della Sera, Giornale Nuovo in II Giorno, smo v nedeljo prebrali velik oglas mreže samopostrežnih trgovin Esselunga, ki jih je kar precej v Milanu in Lombardiji. Velik naslov v oglasu je opozarjal, da Luigi Veronelli svetuje kupcem, naj si v teh samopostrežnih trgovinah nabavijo določene sorte raznih vin pridelanih v Italiji.
Že samo ime Luigija Veronellija vzbuja v italijanskem svetu zanimanje. Znan novinar in pisec knjig o vinski in kulinarični tematiki vodi tozadevne rubrike v nekaterih najbolj razširjenih italijanskih dnevnikih in periodičnih listih. Srečamo ga v mnogih krajih, kjer so na sporedu vinske prireditve. Njegovo ime je postalo garancija, da je vino kvalitetno. Zaradi tega se veliko pridelovalcev in tudi trgovcev obrača nanj.
Luigi Veronelli se z briškimi vini in vini naše dežele nasploh ukvarja že več kot dvajset let. Številna briška vina je uvrstil v svoj znani katalog tisoč najboljših italijanskih vin. Večkrat je v svojih rubrikah omenil to ali drugo vino tega ali drugega briškega vinogradnika.
Tokrat je v seznam vin, ki jih ponuja mreža samopostrežnih trgovin Esselunga, Luigi Veronelli uvrstil kar dve vini Zadruge Brda, ki se pojavlja z naslovom Števerjan, vini pa sta rebula in briški sauvignon. V seznamu najdemo tudi briški sivi pinot, ki ga je ustekleničil Luigi Valle ter briško malvazijo Scolarisa.
Povedati je treba, da gre za reklamno prodajo šestintridesetih sort vina iz vse Italije. Pomembnno je, da so evi-
dentirana kar štiri briška vina, med temi kar dve števerjanske Zadruge Brda.
V trenutku ko je - zaradi škandala z metanolom, ki so ga povzročili nekateri brezvestni trgovci - prodaja vina upočasnjena, je vsaka taka reklamno—prodajna pobuda dobrodošla.
Za Zadrugo Brda v Števerjanu, ki deluje malo časa, pa je to zelo velik uspeh. Ne smemo pozabiti, da gre vino med ljudi prav, če uspe proizva-
jalcu prodreti v kako veliko trgovsko mrežo npr. samopostrežnih trgovin, v katere prihaja vsak dan na desettisoče kupcev.
Zadruga Brda iz Števerjana je dosegla uspeh tudi na letošnji razstavi Noè v Gradišču ob Soči. Vsi vzorci, ki jih je zadruga poslala na to razstavo, so bili sprejeti. Biti na seznamu enote-ke La Serenissima v Gradišču ob Soči pa tudi precej pomeni.
Danes odprtje razstave na gradu
V prostornih sobanah na goriškem gradu bodo odprli danes dopoldne, ob prisotnosti uglednih gostov iz Benetk, razstavo beneških vedutistov Canalet-ta in Visentinija. Gre za umetnike preteklosti, ki so mojstrsko, rekli bi tudi fotografsko, upodobili realnost Serenissime. Njuna dela so zelo znana in tudi cenjena po vsem svetu. Na goriški razstavi bomo lahko videli in odkrili marsikaj zanimivega. To bo osrednja kulturna prireditev goriškega poletja, ki bo v naše mesto brez dvoma privabila veliko obiskovalcev
Po »gorki« žitni se nam obeta še eno »vroče« poletje
Še en kamen v kalne vode goriške politike
Ko so se nekoč politiki med seboj Prepirali so jim preprosti ljudje rekli, rJa »imajo luno«. Na goriške politike Pa je najbrž v zadnjem času močno vplivala Halleyeva repatica, saj se je nernir polastil vseh, ne glede na stranko ali strujo, ki ji pripadajo. Pov-°d nemir, povsod nesoglasja, povsod sPori, najčešče notranjega značaja.
2 zadnjim smo se seznanili te dni. ^sedanji tajnik mestnega odbora KD j Gorici Leardi je v torek zvečer »za-°Pu(nii« vrata ter pustil na cedilu vo-r„.e Hane goriške Krščanske demok-ci/e. Leardi je bil v stranki znan kot °rnirjevalec med Scaranom in Cri-‘lem v sporu, ki ju je ločeval v za-^lih mesecih. Sicer je bil zelo kriti-p do vedno večjega vpliva, ki ga v z°s°ški krščanski demokraciji imajo ^ st°Pniki krajev izven Gorice, kar se op ° °draža tudi v zmanjševanju vlo-Dn ^0r‘ce v načrtih za razvoj. Na teh r Zlc‘iah je bil in tudi je župan Sca-oj10- Ko je bilo treba znotraj KD po-0/"i živce, takrat je Scorano grozil z PrQ,0pom z županskega mesta, je v Leardi sestavil resolucijo, s kate-
ro so omogočili županu, da je preklical grožnjo o ostavki. Sicer je ta resolucija dobila le pet glasov, medtem ko so kar štirje bili proti. Poleg vsega pa je bilo tiste dni odsotnih kar štiri ali pet članov mestnega odbora stranke, kar je bajè omogočilo izglasovanje Leardijeve resolucije. Spori so se ponovili na torkovi seji in Leardi je zapustil sejo ter dal ostavko s položaja mestnega tajnika stranke. Skoro gotovo je, vendar to nima zveze s torkovim dogodkom, da bo Leardi po dolgih letih zapustil mesto občinskega svetovalca, saj je bil pred časom izvoljen v upravni svet avtoporta in obmejnega postajališča in bo po vsej verjetnostipodpredsednik.
Spor med demokristjani, o katerem je bilo toliko govora v zadnjih mesecih, se torej ni umiril. Čisto jasno je, da se bodo trenja nadaljevala v prihodnjih mesecih in letih, tja do deželnih in pokrajinskih volitev.
Nič boljše ni v drugih političnih hišah. Republikanci so po nekajmesečnem komisarstvu deželnega odborni-
ka Barnabe imeli svoj pokrajinski kongres. Izvolili so novo tajništvo, vendar je do konca bilo sporno, kdo bo prevladal v stranki. Goriška skupina, ki je bila najbolj kritična do Gra-dežanov (ti so s krizo v tamkajšnji občini in novo večinsko koalicijo v njej povzročili krizo tudi na Pokrajini in v Tržiču), je ostala v manjšini. V PRI prevladujejo torej člani sekcij iz Gra-deža, Tržiča in Ronk.
Nemir v socialdemokratskih vrstah se je polegel potem, ko je bila v Gorici ustanovljena druga mestna sekcija, ki jo vodi odbornik Zucalli in ki je zbrala kar tri tretjine prejšnjega socialdemokratskega članstva v Gorici. V prvotni sekciji, ki jo vodi odbornik Gentile, je zbrana komaj ena četrtina prejšnjih goriških članov PSDI. Gre v glavnem za ljudi, ki so se sem priselili z Juga. Med redkimi domačini je tudi inž. Lodatti, ki ni do nas Slovencev prav nič prijazen.
Spori med socialisti so bruhnili na dan v tržiški aferi. Nekdo v PSI se je že prej bolj ali manj prikrito zavzemal za novo koalicijo z demokristjani.
En socialistični svetovalec je šel predaleč in omogočil sestavo nove koalicije ter zaradi tega tudi izstopil iz stranke. Prišlo je do ostrih napadov nekaterih reformistov na tajnika Bla-siga in njegovo skupino, ki je prav tako reformistična. Spor bi bil brez dvoma prišel do izraza na že napovedanem pokrajinskem kongresu stranke, ki pa je bil odložen na jesen. Spori pa so zelo očitni v goriški mestni sekciji in ne kaže, da bi se pomirili.
Tudi v Slovenski skupnosti stvari niso najbolj enostavne. Različna gledanja in tudi nesoglasja še iz lanskih upravnih volitev so prišla do izraza tik pred deželnim kongresom SSk. Zdelo se je, da bodo glasovanja mirno potekala, pa smo na deželnem kongresu, ki je bil v Gorici, potem ko smo izvedeli za številke o glasovanju za deželnega tajnika in deželnega predsednika, ugotovili, da so nesoglasja globlja, kot bi se zdelo na prvi pogled. Nedavni rezultati glasovanja za pokrajinsko tajništvo v Trstu to potrjujejo. Gre za različna gledanja med
konfesionalno in laično skupino. Nekateri goriški pristaši SSk se zavzemajo za to, da bi bil na deželnih volitvah, ki bodo spomladi 1988, v deželni svet izvoljen goriški predstavnik. V zvezi s tem se omenja ime sedanjega pokrajinskega odbornika dr. Mirka Špacapana. Ta naj bi bil že dobil oporo v konfesionalnem delu SSk na Tržaškem.
Pisali smo o strankah večinske koalicije. Tudi v opozicijskih strankah je marsikaj novega. Znano je, da so na zadnjem pokrajinskem kongresu KPI glasovali za člane pokrajinskega vodstva partije z listki. Nekateri kandidati, gre za najbolj ugledne, so bili tisti, ki so jih delegati najbolj pogosto črtali. To je znak, da so si tudi v komunističnih vrstah mnogi želeli prenovitve v vodstvu.
Vsa ta nesoglasja se seveda odražajo tudi v zunanjih odnosih med posameznimi strankami, v krajevnih upravah, v krizah. Upravljanje je nadvse oteženo in neizbežno se pojavijo zastoji, ki jih ne bi bilo treba.
Po neodločenem izidu Italijanov proti Argentincem
Brez polemik tudi tokrat ne gre
Če bi sodili po zgornji sliki, ni dvoma, da se »Neapeljčana« Maradona (levo) in Bagni dobro poznata . ..
PUEBLA — Končano je tudi drugo kolo v skupini A in ladja »azzurrov« pluje naprej z nezmanjšanimi možnostmi za napredovanje v naslednje kolo. Resnici na ljubo je treba povedati, da imajo enake možnosti tudi Argentina in Bolgarija, brez možnosti za napredovanje pa ni niti Južna Koreja, ki je Bolgariji odščipnila prvo točko na tem prvenstvu. Tekma Italije z Argentino je sprožila plaz polemik in različnih mnenj o vrednosti ekipe, slabi igri posameznikov in o taktičnih izbirah tehničnega vodstva. O tekmi sami je bilo prelitega mnogo črnila in večina komentarjev izraža veliko nezadovoljstvo nad prikazano igro. Pri tem najhujše obtožbe letijo predvsem na »azzurre«, ki naj bi zaradi rezultata povsem zanemarili i-gro. Velike slabosti so, po mnenju vseh, Italijani pokazali na sredini terena, kjer ni bilo nikogar, ki bi znal povezati niti igre. K slabi igri na sredini je prispevala še vloga Bagnija, ki je bil žrtvovan na Maradoni, s čimer je vezna vrsta izgubila močno podporo.
Toda največ nasprotujočih si mnenj
TAKO V SKUPINI A
IZIDI: Italija - Bolgarija 1:1; Argentina - Južna Koreja 3:1; Italija -Argentina 1:1; Bolgarija - Južna Koreja 1:1.
LESTVICA
Argentina	2	110	4:2	3
Bolgarija	2	0	2	0	2:2	2
Italija	2	0	2	0	2:2	2
J. Koreja	2	0	1	1	2:4	1
PREOSTALI SPORED: 10. 6. ob 20. uri v Puebli: Italija - Južna Koreja in ob 20. uri v Ciudad Mexicu: Bolgarija - Argentina.
STRELCI: 2 zadetka: Altobelli (It.) in Valdano (Arg.); 1 zadetek: Sirakov (Bol.) Roggeri (Arg.), Park Chang in Kirn Jong (oba J. Koreja), Getov (Bol.)
je bilo mogoče slišati o nastopu vratarja Gallija. Po mnenju nekaterih doslej ni pokazal ničesar (dva strela na gol v dveh tekmah, dva gola), po mnenju drugih pa je treba oba njegova nastopa oceniti kot pozitivna in ga ni mogoče kriviti za prejeta zadetka. Kljub vsemu pa prevladuje mnenje, da si Galli takega zadetka, kot ga je dobil z Argentino, ne bi smel dovoliti. Sam Galli meni, da je doslej solidno opravil svojo nalogo in da prejetih zadetkov ni mogel braniti.
Za Italijo se zdi situacija po dveh kolih enaka kot tista pred štirimi leti v Španiji. Tako sedaj kot takrat je Itahja dosegla dva neodločena izida (v Španiji 0:0 s Poljsko in 1:1 s Perujem) z eno evropsko in eno južnoameriško ekipo. Tako sedaj kot takrat je njen nasprotnik v zadnjem kolu prvega dela ekipa, ki bi morala biti po vseh pravilih lahek zalogaj za svetovne prvake (takrat Kamerun, sedaj Južna Koreja). V Španiji se je končalo srečno. Nihče tudi sedaj ne dvomi, da se Italija ne bi uspela
uvrstiti v naslednje kolo, vse manj pa je tistih, ki verjamejo, da se čudež iz Španije lahko ponovi.
Tancredi in Nela v ekipo?
PUEBLA — Bližnji italijanskemu selektorju Bearzotu trdijo, da bosta proti Južni Koreji stopila na igrišče tudi Nela in Tancredi, oba igralca Rome. Prvi naj bi zamenjal Bergomi-ja, prvega diskvalificiranega na letošnjem prvenstvu, Tancredi pa bo zelo verjetno zamenjal Gallija.
TRENER MLADIH BREŽANOV
Miran Svara :
Tehnika Alžircev
Med sinočnjim nogometnim večerom je trener mladih nogometašev Brega Miran Švara s posebnim zanimanjem sledil alžirski ekipi v srečanju z Brazilijo. Alžirijo je že prej videl na delu proti Severni Irski. »Alžirci so se izkazali kot zelo dobri tehniki in v primerjavi z drugimi nominalno šibkimi ekipami so res odlično ravnali z žogo. Poleg tega so se odlikovali po hitrosti. Po prikazani igri bi zaslužili en gol. Očitno nimajo izkušenih igralcev, ki bi znali izkoristiti zrele položaje pred samimi vrati. Vratar Drid, vsaj po tem kar je pokazal med to tekmo, je za Sovjetom Dasajevim najboljši na tem prvenstvu.«
»Brazilija je proti Alžiriji lahko igrala konec koncev sproščeno, ker se nasprotniki na noben način niso posluževali trde igre. Igra Brazilcev pa je vse preveč počasna. Razživeli so se komaj po golu, v celoti pa misUm, da štedijo z močmi za zaključni del prvenstva. Njihova conska obramba je vedno dobro postavljena.«
»Prva faza svetovnega prvenstva je v bistvu dolga špekulacija, v kateri se prepletajo štedenje moči in drugi skriti interesi. S pravo igro in lepimi predstavami lahko računamo le v končnici.«
Tesna zmaga proti presenetljivim Alžircem
Brazilci s težavo
BRAZILIJA — ALŽIRIJA 1:0 (0:0)
STRELEC: Careca v 67. min.
BRAZILIJA: Carlos, Branco, Edinho, Julio Cesar, Elzo, Junior, Socrates, Edson (od 10. min. Falcao), Alemao, Casagrande (od 59. min. Muller), Careca.
ALŽIRIJA: Drid, Megharia, Medjadi, Guendouz, Mansouri, Belloumi (od 80. min. Zidane), Kaci Said, Benmabrouk, Assad (od 68. min. Bensaoula), Madjer, Menad.
SODNIK: Mendez (Gvatemala);
Po zmagi nad Kanado
Madžari še upajo
MADŽARSKA — KANADA 2:0 (1:0)
STRELCA: Esterhazy v 2. min. in Detari v 75. min.
MADŽARSKA: Szendrei, Sallai, Varga, Kadros, Bursca (od 28. min. Roth), Nagy (od 62. min. Dajka), Kiprich, Garaba, Bognar, Detari, Esterhazy.
KANADA: Lettieri, Lenarduzzi, Wilson (od 40. min. Sweeney), Bridge, Samuel, Ragan, Norman, James (od 54. min. Segota), Valentine, Vrablic, Cray.
SODNIK: Al Sharif (Sirija); GLEDALCEV: 12.000; RDEČI KARTON: v 85. min. Sweeney; RUMENI KARTON: Lenarduzzi.
GUADALAJARA — Do brazilskega gola sta bili na igrišču dejansko dve Braziliji. Po igri sodeč. Obe ekipi sta napadali s čistimi akcijami in gvatemalski sodnik Mendez je obdržal oba kartona v žepu. Prvič na tem prvenstvu. Sam začetek je bil nekoliko bolj brazilski, moči pa so se nato uravnovesile. V drugem polčasu so začeli Alžirci siloviteje napadati in v dveh priložnostih imeli izredni žogi za vodstvo. Izdala jih je neizkušenost, ki je zapečatila njihovo usodo. Dva branilca sta pred vratarjem drug za drugim prikazala neverjetni napaki in Careca je vzel žogo vratarju dejansko izpred nosu in jo odbil v mrežo.
Alžirci so po tem zadetku povsem popustili in telesno niso mogli več dohajati razigranih Brazilcev. Imeli
GLEDALCEV: 45.000.
so tudi nekaj sreče, v celoti pa je njihov ugled rešil res izreden vratar Drid, ki je ubranil serijo težkih žog.
Nekoliko je Alžircem pomagal tudi sodnik, še zdaleč pa njegovo sojenje m bilo odločilno za rezultat. Brazilci bi zaslužili vsaj tri zadetke, nedvomno pa je bil izkupiček skop tudi za Afričane, ki so potrdili, da je nogomet na njihovi celini premalo ovrednoten.
Brazilija je kot prva zanesljivo napredovala v drugo fazo.
Spanci igrajo danes svojo zadnjo karto
GUADALAJARA — čeprav so Španci veljali pred pričetkom prvenstva za ene izmed glavnih favoritov za
končno zmago, se morajo danes boriti pred izpadom že v prvem krogu. Alžirija in Severna Irska sta v prvi tekmi remizirah in je zato Španija trenutno na zadnjem mestu lestvice skupine D.
'Reprezentanca Miguela Munoza mora zato danes zmagati, saj bi lahko — ob dehtvi točk in z zmago nad Alžirijo — kljub temu izpadla. Vendar ima tudi Severna Irska »vodo do grla«, tudi zanjo sta točki neobhodno potrebni. Bomo videli . . .
TAKO V SKUPINI D
IZIDI: Brazilija - Španija 1:0; Alžirija - Sev. Irska 1:1; Brazilija - Alžirija 1:0.
LESTVICA
Brazilija	2	2	0	0	2:0	4
Sev. Irska	1	0	1	0	1:1	1
Alžirija	2	0	1	1	1:2	1
Španija	1	0	0	1	0:1	0
PREOSTALI SPORED: danes ob 20. uri v Guadalajari: Sev. Irska - Španija; 12. 6. ob 20. uri v Guadalajari: Brazilija - Sev. Irska in v Monterre-yu: Španija - Alžirija.
STRELCI: 1 zadetek Socrates in Careca (Braz.), Zidane (AIž.), Whiteside (Sev. Irska).
IRAPUARO — Za nogometaše Madžarske je bil drugi nastop v Mehiki s Kanado izredno važen. Po pravi katastrofi v uvodnem srečanju s SZ so se morali izbranci selektorja Mezeya oddolžiti za poraz s pol ducata golov in se obenem tudi rehabilitirati. To je Madžarom uspelo le delno, pa čeprav so dvakrat potresli mrežo kanadskega vratarja Lettierija. Zmaga pa ima tudi drugo plat medalje, saj sodi »mednarodna« postava Kanade med slabše enajsterice na tem SP.
Razpleti na igrišču so se za Kanadčane izredno slabo pričeli. Nasprotnik je povedel že v 2. minuti po zaslugi Esterhazy, ki je z nizkim diagonalnim strelom z desne strani pripravil za Kanadčane hladen tuš, katerega se niso zmogli otresti. Odtlej so bili veliko boljši nasprotnik na i-
grišču od nekdanje slavne reprezentance. Toda vse priložnosti pa niso znali izkoristiti,
TAKO V SKUPINI C
IZIDI: SZ - Madžarska'6:0; Francija - Kanada 1:0; SZ - Francija 1:1; Madžarska - Kanada 2:0.
LESTVICA
Sovjetska	zveza 2	1	1	0	7:1	3
Francija	2	1	1	0	2:1	3
Madžarska	2	1	0	1	2:6	2
Kanada	2	0	0	2	0:3	0
PREOSTALI SPORED: 9, 6. ob 20. uri v Leonu: Madžarska - Francija; v Irapuatu: SZ - Kanada.
STRELCI. 1 zadetek: Aljenikov, Selanov, Rodjonov, Jakovjenko, Jarem-čuk, Rac (vsi SZ), Papin in Feman-dez (Fr.), Esterhazy in Detari (Madžarska, Dajka (Madž.) avtogol.
Ponoči v Monterreyu
Mehikanci drevi proti Paragvajcem
Anglijo - Maroko 0:0
Domačini za prvo mesto v skupini
ANGLIJA: Shilto.., Stevens, Samson, Hoddle, Butcher, Fenwick, Robson, Wilkins, Hateley, Lineker, Waddle.
MAROKO: Zaki, Khalifa, Lamris, El Biyaz, Bouyahiaoui, Dolmy, Khairi, Bouderbala, Krimau, Timoumi, Merry.
SODNIK: Gonzalez (Paragvaj)
RDEČI KARTON: Wilkins v 43. min.
MENJAVE: Hodge od 42. min. namesto Robsona; Ouadani od 73. min. namesto Lambrisa; G. Stevens od 76. min. namesto Hateley a; Soulaimani od 87. min. namesto Merryja.
DREVI PROTI PORTUGALSKI
Za Poljake le zmaga
MONTERREY — Poljska si po delnem spodrsljaju z Marokom ne sme več privoščiti spodrsljajev, zato bo moštvo Piechniczeka startalo na zmago, po drugi strani pa bi si z zmago Portugalska dejansko že zagotovila prvo mesto v skupini.
Poljaki morajo danes zmagati, za-
to bo verjetno ostal Dziekanowski kar na klopi in bo prevzel njegovo vlogo srednjega napadalca hitrejši »Zibi« Boniek, ki je v prvem srečanju igral na sredini igrišča. Josè Torres, trener Portugalske, pa bo moral zamenjati vratarja in kapetana ekipe Ben-ta, za katerega je, po poškodbi med treningom, prvenstvo končano.
TAKO V SKUPINI F
IZIDI: Maroko - Poljska 0:0; Anglija - Portugalska 0:1; Maroko - Anglija 0:0.
LESTVICA
Portugalska	1	1	0	0	1:0	2
Maroko	2	0	2	0	0:0	2
Anglija	2	0	1	1	0:0	1
Poljska	1	0	1	0	0:0	1
PREOSTALI SPORED: danes ob 24.00 v Monterreyu: Poljska - Portugalska; 11. 6. ob 20.00 v Guadalajari: Maroko - Portugalska in ob 24.00 v Monterreyu: Poljska - Anglija.
STRELEC: 1 zadetek: Carlos Manuel (Pori.)
CIUDAD MEXICO — Zmaga nad Paragvajem bi domači enajsterici zelo verjetno zagotovila končno prvo mesto v skupini in torej nadaljevanje prvenstva v stadionu Azteka. To je glavna tema današnjega spopada, v katerem želi domača enajsterica po-
Protest Urugvaja zaradi doping kontrole
TOLUCA — Urugvaj je vložil uradni protest na nogometno organizacijo FIFA v zvezi z doping kontrolo no tekmi Urugvaj - ZRN. V protestu U-rugvajci navajajo, da pri tem ZRN ni upoštevala ne časa ne oblike, ki je za to kontrolo predvidena. Podrobnosti o urugvajskem protestu niso znane, ve pa se, da so zahtevali u-radno pojasnilo FIFA v zvezi s to zadevo.
noviti lepo in učinkovito igro, ki jo je predvajala že med tekmo z Belgijo.
Dveletno delo trenerja Bore Milutinoviča je obrodilo sadove, saj ima e-kipa solidno obrambo, dobro sredino igrišča, le v napadu je Hugo Sanchez malce osamljen. To bo tudi glavna
Nemci in radioaktivnost
QURETARO — Zahodnonemški nogometaši, ki nastopajo na SP, bodo med bivanjem v Mehiki deležni take doze radioaktivnega sevanja kot njihovi rojaki v domovini v celem letu. To je potrdil predstavnik zahodno-nemškega ministrstva za znanstveno raziskovanje dr. Gries, ki je dejal, da bo vsak igralec reprezentance ZR Nemčije prejel od 20 do 2 miliremov sevanja, kar je toliko kot bo prejel tudi vsak Nemec v letu 1986 zaradi nesreče v Černobilu.
preglavica Mehičanov, saj je obrambna vrsta Paragvajancev skoraj ne; prodoma in bo verjetno osamljen1 Sanchez težko prebil »po evropsko« P0' stavljeno obrambo Paragvaja.
Obe ekipi sta v prvem srečanju zmagali, zato bosta trenerja zelo verjet' no potrdila postavi iz prvega kola.
TAKO V SKUPINI B
IZIDI: Mehika - Belgija 2:1; Para' gvaj - Irak 1:0.
LESTVICA	„
Mehika	1	1	0	0	2:1	£
Paragvaj	1	1	0	0	D®	n
Irak	10	0	1	0:1
Belgija	1	0	0	1	1;2
PREOSTALI SPORED: danes 20. uri v Ciudad Mexicu: Mehika -P, ragvaj; jutri ob 20. uri v Toluci: Br, gija - Irak; 11. 6. ob 20. uri v Ciuda“ Mexicu: Mehika - Irak in ob 20. v Toluci: Paragvaj - Belgija. -STRELCI: 1 zadetek: Quirarte (T'L hika), Sanchez (Mehika), Vandenbe (Belgija) in Romero (Paragvaj)-
v tretjem polčasu
_______ šaša rudolf iz mehike za naše bralce_|
Puebla v bistvu ostala vas
Puebla, ki šteje nad milijon 200 tisoč prebivalcev, je, kot pove že samo ime, vas. Velika, zelo velika vas, če hočete, vendar v bistvu vas. Kljub industrijskim obratom (v okolici je sedež avtomobilske tovarne Volkswagen, ki v Mehiki še vedno izdeluje nekdaj tako priljubljene hrošče), ostaja navezana na kmečko okolico, na campesine, ki vsako jutro zalagajo glavni trg s pridelki in posevki, z živo perutnino in najrazličnejšim sadjem. Če je Ciudad Mexico mešanica belcev, kreolov, torej na novi celini rojenih Špancev, ljudi iz najrazličnejših držav Srednje Amerike z dokaj nizkim odstotkom Indijancev in mesticev, je Puebla pravo središče mešane rase, v kateri pa je prav gotovo dokaj več indijanske kot pa krvi belopoltih priseljencev.
Le nekaj desetin kilometrov od ZÒ-cala, mestnega središča, naletimo na vasi, bolje rečeno zaselke, kjer prebivalci še vedno govorijo azteško govorico nahuatl, kjer so se ohranile stare predkolumbijske navade, kjer še poznajo pomen »pejote«. To je kaktus brez bodic, ki raste daleč od Pueble dobrih 600 kilometrov severno v pustinjah Sonore. Rastlina je podobna zelenemu korenu in je dokaj neprijetnega okusa. Toda pejote vsebuje mes-kalin, ki je močan halucinogen, v marsičem podoben umetni drogi LSD. Lahko je verjeti domačinom, ko zatrjujejo, da jim pejote omogoča, da hodijo z bogovi.
Kljub navezanosti na azteško tradicijo, so izredno verni. Nekdanja slavja o privabljanju dežja so zamenjale procesije. Cerkve so tudi ob delavnikih vedno polne, pred delom na polju ali v hiši se vedno prekrižajo, pred in po obedu molijo.
Dokaj zanimiva je nekoliko kilometrov oddaljena Hazienda Ressur-
rectiones. Pueblanska hazienda pa ni teksaški ranch, torej veleposestvo z enim samim lastnikom, veleposestnikom, pač pa zaselek, kjer so si cam-pesinos po mehiški revoluciji lahko razdelili orno zemljo. Vasica šteje le nekaj desetin hiš, v katerih živijo pe-ones, ki so sorodstveno med seboj povezani. Ressurrectiones je bil v pred-kolumbijskih časih pomembno središče. Tu je bila namreč okrepčevalna postaja za tekače, ki so azteškemu cesarju Montezumi nosili sveže ulovljene ribe iz Vera Cruza v prestolnico, sedanji Ciudad Mexiko. Med potjo se je izmenjalo okrog sto tekačev, ki so na vso moč pretekli okrog 4 tisoč metrov vsak, tako da je cesar dobil na mizo sveže ribe, da je torej lahko večerjal ribe, ki so bile istega dne ulovljene.
Tudi tu so na strehah televizijske antene, tudi tu se navdušujejo nad mundialom, tudi tu navijajo: »Mexico vamos a ganas«.
Fernandez ugnal Sovjete
Sovjeti so proti Franciji sicer prvi povedli, vendar njihovo veselje ni dolgo trajalo, saj je Fernandez kaj kmalu izenačil (na sliki, AP). Francozi so zamudili še nekaj ugodnih priložnosti in v glavnem zmanjšali vrednost SZ
Nogometni izvedenec Zdenko Verdenik
Sovjeti presenetili ker jih ne poznamo
Naš današnji sogovornik je dr. Zdenko Verdenik, s področja nogometa. Že v mladih letih se je pričel poditi za žogo pri pionirjih Maribora (1963. leta). Obenem je končal srednjo šolo za telesno vzgojo v Mariboru in s tem tudi mladinski staž pri nogometnem društvu v mestu ob Dravi. Leta 1967 se je vpisal na VŠTK v Ljubljani in prestopil k Svobodi, ki se je kasneje preimenovala v Mercator. Barve tega društva je branil do leta 1972, postal je slovenski prvak in z ljubljansko enajsterico seveda napredoval v jugoslovansko 2. ZNL - zahod. Po odsluženju vojaškega roka je Verdenik postal asistent takratnemu prof. Branetu Elsnerju (sedaj dr. znanosti in trenerju avstrijske državne nogometne reprezentance) za nogomet pri VŠTK iz Ljubljane. Obenem je treniral in igral za enajsterico Slovana. Leta 1980 je magistriral s področja nogometa v Zagrebu ter pet let kasneje doktoriral z istega področja v Ljubljani. Poudariti moramo, da je drugi doktorirani strokovnjak na tem področju v Sloveniji bil na enoletni specializaciji v ZRN ter trenutno predava (področje nogometa) na Fakulteti za telesno kulturo Edvard Kardelj v Ljubljani.
Zaradi službenih obveznosti se je spet preselil v Maribor ter branil barve Železničarja v 2. zvezni ligi.
Ali so morda dosedanje tekme na 13. SP pokazale negativne posledice razredčenega zraka na Igro posameznih reprezentanc oziroma nogometašev?
MF8S Slovenijašport j
»Mislim, da so, ker je opaziti manjšo dinamiko igralcev na terenu. Deloma pa je tudi posledica taktiziranja, ker posamezne reprezentance nočejo tvegati in čakajo predvsem na napake nasprotnika.«
V kolikšni meri te specifične razmere lahko vplivajo na igralca glede na to, da tekma traja 90 minut?
»Tu gre predvsem za dejstvo, da nogometaši niso sposobni igrati skozi vso tekmo v višjem tempu, kot če bi bili ti pogoji normalni. Zato pri učinku posameznikov in ekip vidimo oscilacije.«
Pri posameznih reprezentancah se to vidi ali pa se igra kot v normalnih pogojih?
»Mislim, da trenerji te značilnosti upoštevajo. Cilj je v tem, da reprezentanca ne izgubi, obenem pa skušajo neodločen izid in priigrano prednost z obrambno igro obvarovati. To je bilo na nekaterih dosedanjih tekmah dokaj jasno.«
Bržkone so Sovjeti z briljantno igro proti Madžarski to demantirali...
»Sovjeti so presenečenje predvsem zato, ker jih dobro ne poznamo in imamo manj možnosti, da v evropskem nogometnem prostoru vidimo, koliko so v resnici vredni in kako igrajo. Reprezentanco SZ v glavnem sestavljajo predstavniki kijevskega Dinama, kluba z izredno bogato in uspešno tradicijo.«
V primerjavi s preteklimi SP in večjimi nogometnimi tekmovanji so bile doslej v Mehiki opazne kakšne tehnično-taktične novosti?
»Zaenkrat ni bilo videti nobenih novosti. Nastop SZ proti Madžarski pa je presenečenje, ker so Sovjeti združili nekatere elemente moderne nogometne igre, ki smo jih že videli v preteklosti pri nekaterih reprezentancah in klubih, na primer pri Nizozemski in Real Madridu. (G. F.)
Nogometna mrzlica zajela tudi Benečijo
Nogometna mrzlica, ki se je te dni razpasla, je zajela tudi naše beneške rojake. Največ koristi od tega množičnega zanimanja za svetovno prvenstvo imajo prav gotovo gostilničarji, saj se največ ljudi zbira ravno v gostilnah, kjer v živahni družbi sledijo televizijskim prenosom tekem. Mnogo gostilničarjev, ki sicer niso imeli v lastnih prostorih televizije, so si uredili enomesečno dovoljenje, da lahko preneša-jo tekme in so najeli tako televizijski sprejemnik, kar se jim je zelo dobro obrestovalo, saj so za časa mundiala vse gostilne prav dobro obiskane.
V telefonskem pogovoru, ki smo ga imeli z nekaterimi Slovenci, ki so aktivno angažirani v naših športnih ali kulturnih društvih, smo ugotovili, da je tudi med njimi glas mundiala živ.
Marko Predan (delavec iz Dolenje Merse): »Zdi se mi, da so doslej ekipe bolj štedile z močmi, saj so se večkrat zadovoljile z remijem. Boljšo igro pa bomo videli v naslednji fazi, ko bo prišlo do neposrednih izločitev. Zato se mi letošnja formula zdi mnogo bolj posrečena kot tista v Španiji. Važno
vlogo bodo na svetovnem prvenstvu odigrali tudi sodniki, ki pa so se mi na trenutke zdeli nekoliko preveč popustljivi in so dopuščali grobo igro. Pokazati bi morali več rumenih in včasih tudi kakega rdečega, ker so predvsem južnoameriške ekipe (Urugvaj in Argentina) pretiravale s hudimi prekrški. Kot vedno, bo tudi letos domača enajsterica deležna določene podpore, kar je tudi razumljivo, saj se okoli mundiala vrti mnogo »višjih« interesov«.
Pio Chiabai (delavec iz Grmeka): »Vse ekipe so se predstavile zelo dobro pripravljene, zato bo tudi Južna Koreja predstavljala zelo trd oreh za italijansko reprezentanco. Mislim pa, da bodo Bearzotovi varovanci odigrali vidno vlogo in se bodo gotovo uvrstili med najboljše štiri ekipe«.
Marina Vogrig (gostilničarka iz Klodiča): »Najboljšo kolektivno igro je pokazala Italija. Nekoliko me je razočarala Brazilija, ki je le bleda senca nekdanje ekipe in ki, razen nekaterih posameznikov, ima v lastnih vrstah
bolj povprečne igralce. Presenetila je Sovjetska zveza, ki bi znala nadigrati tudi bolj favorizirane nasprotnike. Zelo simpatični sta mi afriški ekipi, ki se enakovredno borita z bolj kakovostnimi nasprotniki, kar nam jasno kaže, da je tudi afriški nogomet v velikem vzponu.
Med posamezniki bi omenila le De Napolija in Brazilca Miillerja, medtem ko sem nekaj več pričakovala od Ma-radone«.
Sandro Vogrig (delavec iz Klodiča): »V začetnih tekmah vse ekipe pazijo le na to, da ne bi prezgodaj prišle v najboljšo formo, zato so tudi posamezne tekme na nižji tehnični ravni. Presenetila me je edino Sovjetska zveza, saj nisem mislil, da bi lahko predvajala tako dopadljivo igro. Tudi Italija je doslej zadovoljila, čeprav bi si v uvodnem srečanju zaslužila zmago. Od posameznikov bi hotel pohvaliti mladega De Napolija, ki je zaigral kot najbolj izkušen veteran.
Moji favoriti za končno zmago so Italija, Brazilija in Sovjetska zveza«,
...pikantni piqué
Mundial kot telenovelas
Predvčerajšnjim sem pred nogometno tekmo Italija - Argentina bral, da se je -Maradona dan pred dvobojem srečal z najbolj popularno igralko telenovelas. Skupaj sta na večerji jedla tacos, cuchillos (ne vem, kaj to je) in lososovo meso. Nista sicer imela apetita in tako sta se v bistvu samo pogovarjala in to cele tri ure. (Ne deklica in ne cuchillos niso škodili Dieguitu).
Novica sama po sebi nima veliko zveze s tem, kar bom zapisal, nekaj zveze pa le ima. Mislim predvsem na telenovelas, to je na zvrst TV nadaljevanke, ki je narejena tako, da jo lahko časovno podaljšuješ kot testo, vmes pa lahko prilepiš toliko reklame, kot hočeš. Ljubitelji telenovelas sploh ne morejo gledati televizije brez reklame, ki prekinja pripoved. Da bi to ljudstvo
ne trpelo ob tekmah, ki trajajo 45 minut brez prekinitve, nato, po odmoru, še 45 minut brez prekinitve, je poskrbela mehiška televizija. Tudi gledalci v Evropi so lahko opazili, da se tekme prekinjajo vsako toliko minut. Čudno je le, da se namesto reklame pojavi novinar, ki govori o neki dezorganiza-ciji in nekem bojkotu. Menda je problem drugje. Nekdo je baje na mehiški televiziji izgubil reklamne spoote, tako da se namesto pralnega praška pojavlja v odmorih novinar, ki mu ni bilo dano, da odpotuje v Mehiko.
Praznih prostorov pa ni bilo mogoče eliminirati, saj bi takšno dejanje spravilo mnoge v krizo. Meni se zdijo prekinitve sploh komod: lahko greš na stranišče ali po piškot, ne da bi kaj izgubil...
gorenje
z vami pri sprejemanju
MUNDIALA 86
DANES
12.30 Maroko - Anglija (p) KP 20.00 Mehika - Paragvaj Rai 1, KP, LJ 2
20.00	Španija - Sev. Irska KP, LJ 2
22.00	Španija - Sev. Irska (p1) Rai 2
24.00	Poljska - Portugalska Rai 1, KP, LJ
JUTRI
12.30 Poljska - Portugalska (p) KP
20.00	ZR Nemčija - Škotska Rai 2, KP, LJ
20.00	Belgija - Irak KP
22.00	Belgija - Irak (p) Rai 3
24.00	Urugvaj - Danska Rai 1, KP, LJ
Tudi Domovim dekletom skoraj nič ne uide
Vsem tistim, ki so bili prejšnji teden j' goriškem Kulturnem domu na za-^j učni akademiji sekcij e za orodno lelovadbo in ritmično gimnastiko pri SZ Dom, bo prireditev ostala v spomi-jlui saj je bila odlično pripravljena, tako s strani nastopajočih, kot s strani Vseh (tehnikov, napovedovalk, organi-Zatorjev), ki so prispevali, da je vse Poteklo v najboljšem redu. .Navdušenje za uspelo prireditev je Oilo opaziti tudi nekaj dni kasneje pri dekletih za ritmično gimnastiko, ki so P fi dno trenirale pod vodstvom Mije ■“^j-Češčut. Potem ko so se naše mla-j telovadke postavile pred švedsko estev za skupno sliko, smo jih vpraša-P kaj menijo o mundialu.
Na naše začudenje je skoraj večina eklet povedala, da sledi televizijskim Pfenosom, predvsem tistim, ki se za-Pejo ob 20. uri. Sicer nam je marsika-Aa na tiho dejala, da se je v teh dneh eba prilagoditi želji očeta, ki si je kran rezerviral za vse večerne ure.
Tako, raje kot predčasno v posteljo, je nogometna tekma le boljša izbira.
Kako pa se naše najmlajše opredelu-jejo? Ko smo jih vprašali, komu bo šla
končna zmaga, so se vse brez oklevanja izrekle za Italijo. Povedati je tudi treba, da je ena med njimi-menila, da bo to Jugoslavija. Verjetno je mislila
na prvenstvo, ki bo čez štiri leta v Italiji.
Čeprav so bile naše sogovornice še mlade, smo jih kljub temu vprašali za najbolj šarmantnega nogometaša. O tem so bila mnenja deljena. Nekatere, med temi tudi društvena prvakinja Raffaela Varrone, so se opredelile za Platinija, čeprav je tudi branilec Cab-rini imel svoje privrženke med članicami za ritmično gimnastiko pri goriškem športnem združenju, (pr)
Koliko je "prostovoljnih11 navijačev?
Organizacijski odbor ni doslej nudil tisku nobenih uradnih podatkov o obisku posameznih tekem in so vsi objavljeni podatki le sad približnega izračuna novinarjev. Jasno pa je, da je bil obisk dosedanjih tekem izredno skromen, saj stadion Azteca ni bil polno zaseden niti med tekmo domače reprezentance. Razlogi so večinoma ekonomske narave, saj so vstopnice izjemno drage.
PONEDELJEK, 9. 6.
12.30 Urugvaj - Danska (p) KP 20.00 Francija - Madžarska Rai 1, KP, LJ 2
20.00	Kanada - Sovjetska zveza KP
22.00	Kanada - Sovjetska zveza (p) Rai 2
TOREK, 10. 6.
12.30 Kanada - Sovjetska Zveza (p) KP
20.00	Italija - Južna Koreja Rai 2
20.00	Bolgarija - Argentina LJ 1
22.00	Bolgarija - Argentina Rai 1
SREDA, 11. 6.
12.30 Italija - Južna Koreja (p) KP
20.00	Mehika - Irak KP
20.00	Belgija - Paragvaj KP, Rai 1
22.00	Mehika - Irak Rai 3
24.00	Maroko - Portugalska KP
24.00	Anglija - Poljska KP, LJ, Rai 2
ČETRTEK, 12. 6.
12.30 Poljska - Anglija (p) KP
20.00	Brazilija - Sev. Irska LJ 2, KP, Rai 1
20.00	Španija - Alžirija LJ 2, KP
22.00	Španija - Alžirija Rai 1
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno /ledeljski 1.200.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Z* SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI
primorski
M.	dnevnik
7. junija 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Mednarodno teniško prvenstvo Francije
Finale Lendl-Pernfors
V'
KOŠARKA: pokrajinski finalni del »propagande«
Borovci blizu naslova prvakov
PARIZ — Lendl in Pemfors sta finalista letošnjega mednarodnega teniškega prvenstva Francije, toda pravi kralj Rolland Garrosa je nedvomno češki »Ivan Grozni«. Krieka je v včerajšnjem finalu dobesedno zmlel in ga premagal s 6:2, 6:1, 6:0. Res je, da je Američana bolelo zapestje, toda Lendl mu je dal pravo lekcijo in potrdil, da je ob odsotnosti McEn-roeja, ki je napovedal, da se bo k aktivnemu igranju povrnil šele avgusta (preskočil bo torej tudi Wimble-don), daleč najboljši igralec na svetu. Logično je torej, da starta v jutrišnjem finalu kot absolutni favorit. Njegov nasprotnik — Šved Pernfors — številka 27 na svetovni rang lestvici je ob razočaranju gledalcev pre-
magal s 2:6, 7:5, 7:6, 6:3 domačina Leconteja.
Danes Sampdoria — Roma
Danes bo v Genovi prva finalna tekma za italijanski pokal. Za Samp-dorio je to zadnja priložnost, da se uvrsti na evropsko scenoi, Roma, ki ima že pravico do igranja v pokalu UEFA, pa lahko z zmago le še poveča svojo bogato bero lovorik. Tekma se bo pričela ob 20.30.
Barettl predsednik
Fiorentine
Časnikar Pier Cesare Baretti, 47 let, bivši odgovorni urednik dnevnika »Tuttosport« in ugledni član nogometne zveze, je nov predsednik Fiorentine.
Servolana — Bor 48:52 (25:21)
BOR: Filipčič, Uršič 2, Debel juh 20 (2:6), Starec, Barini, Pavlica 19 (3:4), Rudež 8, Gregori (0:2), Pos-sega 3 (1:2), Schiulaz.
V tekmi, ki je praktično odločala o letošnjem pokrajinskem prvaku v prvenstvu propaganda, so borovci z izredno voljo tesno premagali Servo-lano, ki je bila favorit za končno zmago. Tekmo so odigrali v telovadnici Don Bosca, kjer so pogoji za igro res slabi, kar je vplivalo na tehnično plat tekme, škedenjci in borovci so si bili enakovredni do 6. min. druge četrtine (19:19), nato pa so borovci igrali brezglavo v obrambi, tako da so škedtmjci povedli za 4 točke. V tretji četrtini so naši igrali
zelo slabo v obrambi, da so nasprotniki dvakrat visoko povedli ,39:28 v 6. min. in 41:30 v 8. min.). V zadnji četrtini so borovci začeli z agresivno igro po celem igrišču, škedenjci so se prestrašili razigranih borovcev in agresivnega pmssinga. Dotlej najboljši mož na igrišču Manielli se ni znal rešiti Pavličeve obrambe. Borovci so nekaj žog prestregli in dobro skakali pod košema, kjer so se zlasti izkazali Pavlica, Debeljuh in Rudež. Z delnim izidom 15:0, so naši povedli z 8 točkami prednosti (52:44) in nepričakovano zmagali.
Zadnjo tekmo bodo borovci odigrali v četrtek proti Libertasu, ki bo že danes igral z Don Boscom. V primeru zmage Salezijancev bi bili naši že predčasno prvaki. (Vanja Jogan)
FINALE V 1. DIVIZIJI
La Talpa-Polet
Med šestimi ekipami, ki se bodo odslej udeležile finalnega dela košarkarskega prvenstva v 1. moški diviziji za napredovanje v promocijsko ligo, je tudi openski Polet, ki je v regularnem delu tekmovanja zasedel drugo mesto v kvalifikacijski skupini B. Poleg poletovcev se finala (pet kol, v višjo ligo napredujejo tri peterke) udeležujejo še moštva CGI, Sanitas, Green Star La Perla, La Talpe in R Carso. Drevi ob 20. uri se bo v telovadnici v Ul. della Valle Polet pemeril z La Talpe. Naslednjo tekmo bodo odigrali že v četrtek s CGI (19 30, UL della Valle).
ODBOJKA: po sinočnji zmagi v kategoriji under 14
Sloga A (kot prvak) v deželnem finalu
Za prestop v 2. amatersko ligo
Kras potrebuje zmago
Jutri bo v Tarčentu deželni ženski finale v odbojkarski kategoriji under 14. Ker se je v naši deželi prijavilo res veliko število ekip, imata pravico do nastopanja v finalu prvi dve uvrščeni ekipa iz vsaike pokrajine, torej pokrajinski prvak in podprvak. Tržaški pokrajinski prvak je ekipa Sloga A, ki je včeraj v odločilnem' srečanju gladko odpravila šesterko Montasio. Naše igralke v temi prvenstvu res niso imele konkurence.
Ker ne poznamo moči ostalih udeležencev na deželnem finalu, je seveda težko napovedati, kako se bodo slogašice jutri odrezale, prepričani pa smo, da bodo odigrale tudi takrat vi-
dno vlogo. Sloga se bo v prvem izločilnem srečanju pomerila z drugo e-kip» Gorice, v njeni skupini sta še Pordenon 2 in Videm 1. Zmagovalca prvih dveh srečanj se bosta popoldne borila v finalu za prva štiri mesta proti zmagovalcema iz 2. skupine.
Včerajšnji izidi:
SLOGA - MONTASIO 2:0 (15:5, 15:7)
SLOGA: Ciocchi, Citter, Čufar, Fa-brizi, Foschini, Gregori, Kocmani, Lupine, Marucelli, Paulina, 'Rebula in Škerk. (INKA)
Popravek
V včerajšnjem članku »Slogašice izločile Brežanke« se je vrinila nelju-
ba napaka. Sloga je »izključno v postavi under 16« osvojila le zadnjo od treh tekem, medtem ko je prvo zmago dosegla v popolni članski postavi, torej tudi s starejšimi igralkami.
Akademija ob 19. uri
Danes, s pričetkom ob 19. uri bp v Borovem športnem centru zaključna telovadna akademija gimnastičnega odseka športnega združenja Bor, na kateri bodo otroci, ki vadijo v sklopu odseka samega, pokazali staršem in ljubiteljem te panoge, česa so se naučih med letom.
Z jutrišnjima srečanjima 5. kola se bodo končale kvalifikacije za prestop v 2. amatersko ligo. Po nepotrebnem izenačenju na domačih tleh s Pocenio, se bodo krasovci v šlovrencu pri Gorici pomerili s San Lorenzom, ki nima več niti teoretičnih možnosti za napredovanje, saj je v dosedanjih treh srečanjih osvojil le boro točko v Mor-sanu. Čeprav so v prejšnjem kolu krasovci le remizirali, pa je bil izid srečanja med Morsanom in Giarizzolami (0:0) zanje zelo ugoden. Trenutno deli Kras dingo mesto s Pocenio, ki bo v prihodnjem kolu gostila Morsane, ki ni še izgubil vseh upanj. Položaj je zelo zapleten in lahko pride do
marsikatere variante, Ellinijevi varovanci pa se morajo seveda z jutrišnjega gostovanja vrniti domov obvezno s .točkama. Če bi Pocenil uspelo premagati Morsane, bi bila petrebna še dodatna tekma med Krasom in Pocenio za določitev druge ekipe, ki bo prihodnje leto sledila Giarizzolam v drugo amatersko ligo.
IZIDA 4. KOLA: Morsano - Giariz-zole 0:0; Kras - Pocenia 1:1.
JUTRIŠNJE ZADNJE KOLO: San Lorenzo - Kras; Pocenia - Morsano.
LESTVICA: Giarizzole 7, Kras in Pocenia 3, Morsano 2, San Lorenzo 1.
(Z. S.)
ODBOJKA: za napredovanje v D ligo
Danes finalna boja
Nogomet ZSŠDI: množična udeležba
Danes bosta v telovadnici šole Su-vich in v veliki dvorani Borovega špertnega centra finalni srečanji 1. moške in ženske odbojkarske divizije na Tržaškem za napredovanje v deželno D Ugo. V obeh tekmah so zaposlene slovenske šesterke.
Med ženskami je že pred srečanjem samim znano, da bo imela slovenska odbojka v novi sezoni še enega de želnega Ugaša. Za napredovanje se bosta namreč pomerili šesterki Bora in Sokola. Ekipi sta se že srečah v regularnem delu p»rvenstva z obračunom 1:1, na končni lestvici pa so i-mele Nabrežinke zmago več. V navzkrižnem polfinalu so Pertotove varovanke odpravile DMA Armes, bo-rovke po Vivai Busà. Oba polfinala sta se končala s skupnim obračunom 6:0 za naši šesterki, zaradi boljšega količnika v osvojenih točkah pa so si borovke pridobile pravico, da igrajo finalno tekmo na svojem igrišču. Derbi, ki se bo pričel ob 17. uri, bo seveda izredno zanimiv.
V moški konkurenci se bosta s pričetkom ob 15.30 pomerila Bor in Nuova PaUavolo Trieste. Obe ekipi sta biU p>o regularnem delu prvenstva v svojih kvaUfikacijskih skuprinah šele drugi, zato je bil polfinalni razplet dokaj nepričakovan. Borovcem je uvrstitev v finale uspela prav za las, NPT p»a je presenetljivo izločil močni In tor 1904. »Plave« čaka nedvomno težka, vendar ne brezupna naloga.
Odbojka na Goriškem
Prvenstvo 1. ženske divizije se bU-ža koncu. Čeprav do zaključka manjka še nekaj kol, je ekipa Arte Bianca že napredovala v D ligo, šesterka iz Ločnika pa si je skoraj matematično zagotovila 2. mesto. Kar zadeva moško prvenstvo under 14, se je to zaključilo tudi uradno in potrdilo premoč slovenskih ekip Vala in Soče. Val bo v nedeljo, 15. junija, sodeloval v Maniagu na turnirju, ki bo o-dločal, kdo je najboljši v deželi.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
IZIDI 13. KOLA in zaostaUh srečanj: Grado - Olympia 1:3; Soteco -Capri va 3:0; Farra - Arte Bianca 1:3; Ludnico - Olympia 3:0.
LESTVICA: Arte Bianca 22, Luci-nico 20, Olympia 16, Sotoco 8, Grado 6, Farra 4, Capriva 2.
UNDER 14 MOŠKI
ZAOSTALO SREČANJE: Cormons -Val 1:2.
KONČNA LESTVICA: Val 12, Soča 10, Cormons 5, AGLI Ronchi 2.
V sredo občni zbor ŠD Dom iz Gorice
Športno združenje Dom iz Gorice bo imelo svoj prvi občni zbor p» notranji reorganizaciji v sredo, 11. junija, ob 19.30 (ob 20. uri v drugem sklicanju) v mali dvorani goriškega Kulturnega doma. Na skupščini bodo ocenili delo komisij, ki so jih ustanovih, da bi tudi notranje delo bolje steklo in da bi imelo večjo učinkovitost.
O tem bodo sicer pw>ročali načelniki pjosameznih sekdj, nakar b,odo po razpravi imenovali novo vodstvo mestnega združenja. Naj povemo, da bo uvodoma nastopni mladinski pjevski zbor Oton Župančič iz Štandreža.
Zmaga okrepljenih mladincev Zarje
V prijateljski tekmi v Sežani sta se p»merili ekipi mladincev Tabora in bazoviške Zarje. S 4:1 (1:2) so zmagali zarjani. Strelca zanje sta bila Zeunga v 15. in 60. minuti ter Leghis-sa v 30. in 70. minuti. Treba je povedati, da so bazoviško ekipo ojačili najp)ersp>ektivnejši mladinci vseh naših nogometnih društev, kar je precej dvignilo raven igre ekipie. Po tekmi je bilo družabno srečanje, na katerem so se paredstavniki društev domenili za p»spešitev že obstoječih prijateljskih stikov. Zarja je nastopila v naslednji postavi : Kočevar, Grego-retti, Ferluga, Zettin, Ferluga, Goj-ča, M. Kalc, R. Kalc, Zeugna, Žagar, Leghissa, Šuc, Antonič, Terčon.
obvestilo
ZSŠDI
obvešča, da bo zaključek plavalnega tečaja v Lipici v torek, 10. t.m.. Zbor tekmovalcev ob 15.30, ob 16. uri pričetek tekmovanja.
V četrtek zvečer se je s tekmami na malih igriščih v Trebčah, Bazovici in na Padričah zaključil letošnji drugi nogometni turnir ZSŠDI za o-snovnošolce in nižješolce. V najmlaj-ši liategoriji cicibanov je ekipa Šem-polaja le po devertmetrovkah premagal Bazovico, v kategoriji začetnikov pa je ekip» Boljunec - Dolina spet tesno po enajstmetrovkah premagala skupno ekipo šol iz Ul. Donadoni, Ul. sv. Frančiška in od Sv. Ane. Pri dečkih je Sv. Ivan pregazil nasprotnike iz Doline, pri mladincih pa je Sv. Jakob tesno premagal Nabrežino.
Turnir je na splošno dobro uspel, čeprav je bilo več organizacijskih pomanjkljivosti, vendar p» že sam px>-datek, da se je te prireditve skupno udeležilo skoraj 400 mladih športnikov nazorno prikazuje, da gre vsekakor za uspjeh. Osnovnošolci in srednješolci so dobili spominske kolajne in diplome, predsednik teritorialnega odbora ZSŠDI za Tržaško Jurij Ku-fersin pa je med nagrajevanjem pjou-daril pomen takih množičnih manifestacij za obstoj naše manjšine.
CICIBANI (Trebče)
Finale za 3. mesto Ul. Donadoni, Sv. Frančiška, Sv. Ivan — Sv. Ana, Škedenj 3:0 (1:0) STRELEC: Savo Lipjovec 3 UL. DONADONI, SV. FRANČIŠEK, SV. IVAN: M. Urdih, Bandelj, Sancin, Pussini, Prašelj, Lipjovec, L. Urdih, Gregori, Balbi, Rupini. SV. A-NA, ŠKEDENJ: A. Domio, F. Domio, Rolič, Čok, Tavčar, Debeliš, Brazzan, Bizjak.
Finale za 1. mesto
Šempolaj — Bazovica	4:3 (1:1)
pjo dcvetmetrovkah STRELCA: Kočevar (B), Širca (s) ŠEMPOLAJ: Švara, Šemec, Sancin, Paulina, Sardoč, Širca, Kuk, Rebula, Carli, Cosma. BAZOVICA : Družina, Marc, Kočevar, Križmančič, Čufar, Ban, Metlika, Gregori.
KONČNA LESTVICA: 1. šempolaj; 2. Bazovica; 3. Ul. Donadoni, Sv. Frančiška, Sv. Ivan; 4. Sv. Ivan, škedenj.
ZAČETNIKI (Bazovica)
Finale za 3. mesto
Prosek — Bazovica, Katinara 5:1 STRELCI: Trampuž (P) 3, Emili (P) 2 in Granzotto (BK)
PROSEK: Čeme, Doljak, Gherbas-sa, Trampuž, Husu, Cingerla, Emili, Košuta, Ostrouška. BAZOVICA, KATINARA: Bellafontana, Gregori, Mahnič, Grgič, Čufar, Doljak, Granzotto.
Finale za 1. mesto
UL Donadoni, UL sv. Frančiška, Sv. Ivan — Boljunec, Dolina 4:3 (1:1) po devetmetrovkah STRELCA: Jurinčič (DSS), Pussini (avtogol)
UL. DONADONI, UL. SV. FRANČIŠKA, SV. IVAN: Jeutič, Jurinčič, Grbec, Tence, Pussini, Foddai, Sosič, De Paolis. BOLJUNEC, DOLINA: Gri-zonič, Vodopivec, Paoletič, Kocjančič, Andreassi, Koren, Chermaz, Min-got. Zeriali. Cah, Zerial.
KONČNA LESTVICA: 1. UL Donadoni, UL sv. Frančiška, Sv. Ivan; 2. Boljunec, Dolina; 3. Prosek; 4. Bazovica, Katinara.
DEČKI (Padriče)
Finale za 1. mesto
Sv. Ivan — Dolina	7:1
SV. IVAN: Pregare, K. in P. Daz-zara, Debenjak, Beilazzi, Guštini, Savi, Čok, Kubošek. DOLINA: Matkom vič, Švab, Bajec, Lavriha, Švara, Bla-son, Grilanc, Mauri, Foretti, Šavron. MLADINCI (Padriče)
Finale za 1. mesto
Sv. Jakob — Nabrežina ‘ 3:2 (0:1) SV. JAKOB: Resa, Makiut, Buzzi, F. in M. Krašovec, Tence, Vižintin, Schiulaz. NABREŽINA: Fabec, Gruden, Antonič, Košuta, Cappjelli, Marušič, Peric, Antonič, SODNIK: Vladimir Milkovič.
Neposredno prednja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
pršut v kosih - pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice -jezik - tace - repi - rebrca - sveže svinjske klobase -kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase -vse vrste kuhanih in surovih salam
PRŠUT - dobro sušen po 9000 lir kg
vključen davek IVA
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 m _ H _ hi (Dolga krona)
Hl BK S&3	Tel.:820334-5-6 Telex: 460237
avtobus: 23 - 40 - 41
grand! marche	PROSTORNO pARKIRlSČE