119 štev. V Ljubljani, sobota 17 maja 1919. šievTika obst&ft u strani, n« tctu. tssstsssB^atsss^sBssssan ESSESKKSMSS: Vfeit--- t/ Ljubljani '•rr .?*© pošti: ,!sf.i s* računajo po po-*bljtr.-?w prostora ia »i* es? J :> r* visok ter 45 ®» *>‘r«V. prtutar ra enkrat *" =4s,c xa vsSsrav popest ■tfivVr« it ha Stores trga ‘ter. iti. Teletini i&j- upraroiStvo je na Marijine«* trga === . ter. S. Teleten -ter, 44. r=-.■.-.■ I - % JjL./KkS, VStlJfeb ClilB-'?*pMa%3«si*. števili?.* velja 40 iyutraj. -.»rje v. fvr&is^jcea gieile »asevst-n i. dr. se saj prt* IfO k* sagov*® d#gi«s?sa Ki?, sumaka, •- Dopisi mj s* fr»»fcirs)£>, ’ — BotepisS s« se vra&sjo« Meje med Jugoslavijo in Italijo pozneje določene. Burni prizori v Narodnem predstavništvu. Spor med demokrati in staroradikalci. Pogajanja glede Reke brezuspešna.—Starčevičanci in SLS. — Ententa zasedla Petrograd. Nemško „vladanje“ na slovenskem Koroškem. Preki sod. Deželna vlada za Slovenijo je proglasda za nekatere okraje preki sod. Bilo ie res potrebno, če n smo hoteli, da zavlada popolna anarhija in da poplavijo koroške in štajerske hunske Čete tudi Kanjsko in slov. Štajersko, ^ed mora biti, brez redu obramba ni mogoča in brez proglasitve prekega »oda bi najbrže danes ne bilo ne [ugoslovanske armade in tudi ne Deželne viade pri nas. Politične stranke so sklenile pve •Pitje, „da se ohrani red in mir14, in da se ne bodo napadale, kakor so razglasile. Socijalno demokratična poverjenika Anton Kristan in Albin Pre peluh pa nimata nujnejšega posla, kakor ck razglašata v „Napreju“, da »sta bila odločno proti takemu ukrepu — prekemu St du — da sta zastavila vse sile, da bi se to preprečilo in da lista tedaj — naravno — glasovala 'fcnj.1 Ce sta smatrala za potrebno to Povedati javnosti, čemu to pogrevata se d-ug dan ter tako vzbujata nevoljo in dvorne. Zdi se, da je gospodom sodtugom silno nevšečno, da je nastal red in da ni prišlo do nemirov, ker radi bi biii v Kalnem ribarili. Nekateri so že sanjali o samodršt u Lfeninovem v Ljubljani ter delati načrte, kako se hodo maščevali nad slovensko šovinistično „buržoazijo“. Pa ni ratalo, . bd tod vsa onemogla jeza, ki se je zlila na preklicano ..Jugoslavijo", ki Pravi, da za nemčurske hujskače in Če tudi rdečkarji, ni mesta pri nas. Preki sod je v veljavi in bo v veljavi, dokler bo potreben. Red in mir se TOora vzdržati in če Deželna vlada ni zmožna ga ohranili, ga bo pn — gu-v*rr,er. Včerajšnji »Naprej" se pritožuje, **a ga je razglas o p .tke m sdu pre- senetil in utemeljuje svoje presenečenje z raznimi razlogi, ki naj bi dokazali, da ni bilo povoda za preki sod Pravi, d?, ni bilo nemirov in tudi ne o b s e z n e j š i h akcij ali zarot proti državi. Da je nekaj bilo, priznava sam v besedi »obsežnejših*. Res je, da so kako »nerodnost* povzročili kaki javni funkcionarji s svojo nerazsodnostjo, toda s tem še ni rečeno irt še manj dokazano, da je bila „takp ali taka nerodnost" — malenkostna. Kadar je enotnost države v nevarnosti, je vsak najmanjši nesnir proti njenemu obstoju naravnout zločin, ki se mora kazno-yati, pa naj ga je zakrivil ta ali oni. Samopomoči ne sme nihče odrekati državi, če se posamezni državljani spozabijo in s svojim ravnanjem škodujejo državi. Kdo je zakrivil preki sod, o tem ni tieba govoriti, omenimo le, da je naša javnost dovolj poučena o zločinih in zločincih. Res je, da slovensko ljudstvo sovraži stroge odredbe, res pa je tudi, da naše ljudstvo sovraži še bolj neied, katerega so hoteli zadnje čase zanesti gotovi elementi med narod. Če se je proglasi! preki sod ravno nad vsemi večjimi industrijskimi kraji, je to znamenje. da so tam elementi, katerim ni do države, ampak le do razrednega terorja, ki se kaže danes v proti državni luči. Kar se pa tiče razvnetih političnih strasti, so te razvite ravno pri ljudeh, ki nočejo o njih ničesar vedeti/ Z ozirom na zunanje politični položaj bodi omenjeno, da js v vseh kulturnih in življenja zmožnih državah preki sod ravno Lko umljiv kakor pri nas. Seveda, če bi socijalni demokrati informirali svet o našem notranjem položaju, tedaj bi našim narodnim in državnim sovražnikom gotovo zrasti! še bolj greben in apetit po naši zemlji, do katere našim rdečim socijalistom itak ni veliko ali nič. Potreba prekega soda v posameznih okrajih, kjer se je po krivdi vladnih organov razširilo hujskanje proti državi, še ni noben dokaz ententi, da ne maramo ujedi-njenja. Ravno nasprotno. Vsak pameten človek razvidi iz energičnih ukrepov s strani vlade, da hočemo radikalno očiščenje vseh državi nevarnih elementov, ki hočejo razširiti svojo brezdomovinsko agitacijo tudi pri nas Ker se razni hujskači poslužujejo nepoučenosti priprosfega ljudstva o prekem sodu, hočemo tu povedati, kaj je pravzaprav preki sod. Preki sod je nagla s dba pred štirimi sodniki brez preiskave*. Pred r.aglo sodbo pride vsak, ki zagreši hudodelstva; punta, ustaje, umora, ropa, zažiga, zbiranju v gručah, hudobnega poškodovanja tuje lastnino. Kogar se zaloti pri teh hudodelstvih in katerega krivda se da dognati tekom treh dni, je obsojen na smrt, ki se zvrši tekom dveh ur po objavi razsodbe. Zoper to kazen ni nobene pritožbe. Pred sisgli sod pride 1.) vsaka zlobna poškodba tuje zasebne lastnine, v vrednosti nad 200 K. 2.) vsaka zlobna poškodba, ne glede na visokost škode ozir. vrednosti, na državnih in javnih napravah, n. pr. brzejav, telefon, železnica, mostovi itd., 3.) če je pri poškodbi ogroženo človeško življenje, n. pr. z razbijanjem šip, metanjem kamenja v stanovanja itd. Bo teh hudodelstev privede le hujskanje posameznih agitatorjev, katerim vzainc preki sod možnost hujskanja. Zato je razglasitev prekega soda v prvi vrsti proti hujskačem, katere mora naznaniti vsak pošten državljan pristojni oblasti. Zahtevajta Jugoslavijo" po os@h gostilnah, kavarnah in brivnicah ' G. župnik Hafner iz Ojstrice poroča cine 13. majnika t. I. sledeče: Poročati moram žalosten slučaj, ki se je dogodil v Št. l.erencu pri Sp. Dravogradu. Dne 2. maja so Nemci (vojaki in civilisti) napadli Št. Lorene in ga zavzeli. Kmeta Janeza Štruca, p. d. Recb-bergerja v Št. Lorencu so umorili in popolnoma oropali. Odgnali so vso živino in sicer: 1. en par večjih volov, 2 para manjših volov (triletnih), 2 kravl, 3 enoletne telice. 2 enoletna volička. 2 dve veliki svinji, 6 prascev, starih 10 mesecev. 3. vso moško In žensko obleko, obutev, prte, odeje :td. 4. vsa živila, kakor meso, slanino, mast, moko itd. Žito še niso utegnili odpraviti, ker sc dne 3. maja naši Št. Lovrenc zopet zavzeli; 5. vse orodje, kakor sekire, kladiva, kleiče, žage, "nože, žlice, vilice itd; 6. 13 ovac, 2 kozi, 1 kozli ča. Vse škode dozdaj še ni bilo mogoče pregledati. Družina je zbežala in se skrila. V pondeljek smo gospodarja pokopali. Nasi vojaki, ssnitejci trdijo, da je bil Janez Strne ustreljen in vrh tega še z bajonetom zaboden. Giava mu je bila močno razbita. Mrliški oglednik Jakob Hren iz Ojstrice je Izjavil, da je bila lobanja iako razbita, da so se videli možgani. Ta kmet je bil že prej od Nemcev dvakrat atetiran, a zopet izpuščen. Že meseca januarja so mu vzeli Nemci dva voh in eno telico kakor tudi mnogo živeža, ne da bi bih kaj plačali. Ni jim bilo zadosti, da so imevnranega ustrelili, še mrtvega so vlačili okoli ia imeli ž njim 'svoje *UniM!R LEVSTIK. s siti e va 92 nadaijevanje. »Bogve,« je odgovorila s trpkim glasom. »Le *nkrat aem rekla usoai: ne velja, kar si pisala zame! >n me je zdrobila; samo enkrat sam se štela Srečno, da živim... in sem bila kaznovana tako, da rajša ne bi bila na svetu... Ah, meni je bil upor *aman; to je lepa beseda, gospod grof, nič drugega.« »Bistvo upora je v tem, da ne odneha nikoli...« a »Kdor zdrži; me ženske smo šibke... In ko t.žrUšim°, pride čas drugačnih misli. Zdaj se mi ’ uajlepše v življenju to, da se enkrat nekje utrne; bDo • je smrt še dosti bolj značilna zanj kakor in F 'n volia- 3'o bom premišljala, ko odnese klavir V8.ne bom mogla več igrati, in dobro rni bo, kljub ^ »Potem bi bilo pač bolje, da ga obdržite*« je ernl grof. „0 ^hšni pogled, ki ga je ustavila za hip na nje- d je razodel vso jalovost njenega mo- 1 °vanja. svetu ^ ^I C ‘ ‘ 00 ’n vse *iar Ie ljubega na tem »Oh ’* ^eia^a> kakor bi snela krinko z obraza, srečnimot,te se> ,če mislite, da sklcpljcm račune s do inm.srcem; ž'vljenje je lepo, pa naj bo še tako i*med 8,rornaSno I tu moj klavir je pač najmanj še nai prr,V.Sesa’, kar m' ne vene in zahaja ... Naj gre, ie vzkliki/? soinčni žarek rni je dražji od njega,« mikmla s prcsumljivo strastjo. >Naj gre — to je lehko reči,« je zmajal grof z glavo. »Toda modro ni, gospodična; ljudje, ki sem jih videl hoditi k vam, kupujejo samo za slepo ceno. Sama sreča, da sem zvedel v pravem času,« Marija je skomizgnila z rameni, kakor bi dejala natihem: »Za slepo ceno ali pa za pošteno, malo več ali malo manj — kaj je meni do tega? Mari ne čutiš, kako zoprna mi je skrb za denar, kako se mi studi, kako mi skruni posljednje dneve življenja? In čemu govoriš: saj si prišel tudi ti, da se okoristiš z mojo stisko, čeprav moraš vedeti, da mi nič na svetu ne poplača tega, kar ti prodam...« GrGf je razumel to gesto in pogled, s katerim jo je spremila Marija; oboje mu je pričalo, da je starka dobro opravila svojo reč ter prepustila vso »kupčijo« njegovemu rahločutju. Bolničino preziranje do gmotnega vprašanja pa ga je vendar iznenadiio, zakaj vedel je, kako redka so takšna čuvstva pri ubožnih ljudeh. »Vidim,« je povzel zatorej, pozorno motreč njen obraz, »ta grda vprašanja se vam upirajo, kakor sploh plemenitim naturam; in baš zato ... Glejte, soseda, vaš klavir ni karsibodi po glasu ne človek, da je vreden mnogo... nemara desetkrat več, nego so vam ponujali. Ko sem zadnjič iztikal pri trgovcih, nisem našel ničesar podobnega... Vreden je toliko, da si lehko privoščite zdrav nika in vse, česar je treba za vaše oklevanje.« Marija se je žalostno nasmehnila. Kašelj jo je posilil, in ko je vzela rutico od ust, jo je. naglo zmečkala v roki, da bi skrila krvavo liso. »Redek človek ste, gospod grof,« je dejala čez čas. »In laglje mi bo slovo od njega —« pri teh besedah se je koprneče ozrla na klavir, »ker ga prepustim poštenjaku. Ce vam u^aja, povejte mi ceno po svojih mislih, in naj velja brez dolge pre-reke; kupčevanja se nisem učila nikoli, in V3a sem žc trudna od današnjega dne ... vsa izmučena .. . Res, zdi se mi, kakor bi prodajala starega prijatelja: čim dalj se vleče ta stvar, tem težje mi je pri srcu.« Mokrota v njenih očeh je pričala, da govori resnico. »Če mi ugaja!« jc vzkliknil grof z zelo naravnim navdušenjem. »Sami veste, gospodična... No-Ufena cena mi ni previsoka zanj, dasi me peče vest, ker vem, da ga boste pogrešali.« »Ah, pustiva to,« je rekla Marija. »Kako dolgo bi mogla še igrati? Saj ga bom slišnla od vas, čez dvorišče, kakor vi doslej. . Ali ga hočete poizkusiti — prosim!« Ta ponudba je ■■pravila grofa v nemajhno zadrego. Priznal je, da sam ne igra; potreboval bi ga le za svoje goste, in tudi to baš nije nujno... Marijina oči so se razširile; spoznala je kupčev namen. Pritajen vzdih ji je dvignil usehle prsi. »Ne mudi se,« je ponavljal on, čuteč kako ga obliva rdečica, »Hotel sem le preprečiti, da ga ne bi kupil kdo drug.« (P*lje>. zverinsko veselje. Ou. 3. iz Ojstrice je pripovedoval neki vojak, ki ‘je ob priliki bojev 29 aprila iz Labuda zbežal, da so Huni naše ujetnike do nagega slekli in jih neusmiljeno pretepa vali. * Franc Ažman, visokošolee iz Bistrice prš Pliberku, ,ki se je nahajal več dni po zavzetju Podjunske doline doma, izpove 13. 5. 19. sledeče: V torek 6. t. m. je prišla 7 mož broječa vojaška patrulja h Štampihu na Bistrici. Zahtevala je od očeta (posestnika), naj takoj da 2 kravi, ker je sin za Jugoslavijo, Posestnik nato oškoduje patruljo s 500 K, katere so si takoj med seboj razdelili. Navzoč je bil pri tem sosed posestnik Friderik Kraut, ki je Štampiha zagovarjal. Irti dan ponoči je prišla le druga patrulja 5 mož z nasajenimi bojonett ; nekateri so imeli čelade, drugi zopet klobuke itd. Za sina, ki je Jugoslovan, so zahtevali kravo. Posestnik se je odkupil z 200 kronami, katere si je patrulja takoj porazdelila. Na enak način so si morali že drugod pridobiti dosti bankovcev, ker so bili njih njih žepi nabito polni bankovcev, Posestnika Svetek in Kiein sta si živino tuds na ta način odku pila. Pri' NajberŽu v Rutah so rekviri-rali meso m druga živila. Iz daljše okolice so prišli preoblečeni civilisti s puškami, oropali razne posestnike, tako Sveča, Kieina in daige. Županu Rudolfu so razprodali nemški vojaki vse kar je bilo pri hiši. Šercerju in njegovi hčerki v Šmihelu so zagrozili, da ju zapro. Vzeli so mu tudi par konjev, češ, da prepeljejo topove. Konjev niso več vrnili. Enako so napravili tudi z Župnikovimi in Sveče* verni konji. Župnikovega hlapca so prisilili, da je zaprege!, preje pa si je izgovori! svojo obleko, ki so mu jo odvzeli. Oropali so nadalje popolnoma župnišče v Šmihelu; iz cerkve so odnesli kelih, Tudi konja, katerega je ime! župnik v Podgori, so rckviriraii in odgnali. Voz občinske moke no odpeljali proti Velikovcu. Nemški vojaid so se bahali, da so zavzeli Pliberk s tride setimi možmi in da so jugoslovanski vojaki bežali kakor zajci. Trepetali so za’ Celovec, a zavzeli celo Koroško. V Šmihelu je posadka 30 mož, ki je prišla iz Pliberka. Takoj ko je prišlo nemško vojaštvo v občino, je razdelilo med prebivalstvo puške ter osnovalo „Btl geivvehr**. Vsak kdor je količkaj sposoben za orožje in zanesljiv, je oborožen. \i Žltarevasi se nam poroča: V torek dne 6. majnika je orišla nemška druhal lo-gerentu občine, Simonu Siru-klu in zahtevala od njega žita. Dobljeno žito je/raztresla druhal po tleh in gnaia potem Štrukla kakih 10 minut daleč seboj, nakar ga je izpustila. Lepa Vida. (K njeni uprizoritvi v dramskem gledišču 13. maja I9i9.) gin kakor sem bil mlad, sem spoznal z vsem svojim srcem In z vso svojo mislijo: ne miru in ne sreče ne bo zame, dokler te ne dosežem. Ce te ne dosežem, kakor si in kjer si, bo greh in zmota moje življenje." Ivan Cankar: Volja in moč, Tih in tožen sem se vračal od sv. Kriza v mesto. Hrepenenje po večno nedosegljivem je prevevalo mojo dušo, ki je najbolj srečna,'kadar je največ žalosti v njej. Je pač taka moja usoda ~~ in ni mi Žal. V tem razpoloženju sem prestopil hram naše Talije, da prisostvujem uprizoritvi v besede oblečenega hrepenenja ... Oče „Lepe Vide‘! rti namenil hčerke svojih najlepših trenutkov za oder. Sam mi je pravil ob tistem ve- čeru, da se je poslužil „drame“ odroma oseb, da je lažje utelesil, česar niti v najsmelejših trenutkih ni mogel izraziti s potrebno besedo. Ko sem omenil kritiko in neumevanje J.epe Vide — priznal sem tudi svoj greh —, me je opozoril na Dano iz Druga nemška tolpa je napadla posestnika J ržefa Urban v Dolah, občina Žitaravas in ga oropala za 6000 kron. * Odbor za Koroške begunce je sprejel dne 13 maja naslednje iz Podgorja, dobesedno poročilo: Bilo je 6. maja 1919, ko se je razlegal obupni glas: Nemci gredo že od Guštanja. Vse je začelo bežati, nihče ni vedel, kam naj se skrije, in tako sem so spustil tudi jaz v beg na Štajersko. 7. maja zjutraj pridejo Nemci in korakajo mirno v Sp. Dravograd. Od tam so prišli nazaj z namenom, da bi ropali. Vprašali so mojega sina, kje da sem jaz? Ko jim je moj sin na to odgovoril, da mene ni doma, so ga prisilili, da naj vpreže konje, ker jih potrebujejo in da naj se tudi on ž njimi pelje, akoravno jim je rekel, da sami lahko peljejo. Moj sin je namreč vedel, kaj to pomeni in se izgovarjal, da mora iti k sosedu, da mu pomaga zapreči konje. To so mu dovolili in od tam pobegnil in všel srečno na Štajersko. Oropali so mi 14 glav goveje živine, 3 konje, vse svinje, kuretino, j vse žito in mošt, kakor tudi vso hišno in gospodarsko opravo. Akoravno nisem dorna, lahko cenim škodo na 100 000 kron. K prodaji so sklicali ljudstvo, da je ugledalo kakor 'kaka dražba. V Tolstem vrhu so oropali gospoda Oseta, gg. brata Luka in Dominka Kotnika popolnoma. Dalje so oropali popolnoma župnišče v Čer-nečah, župnišče pri Sv Križu, in župnišče v Libeličah. Kakor se sliši, so ropali tudi v cerkvi. Tabernakelj so prevrgli, vzeli iz njega monštranco in ciborij in najsvetejše raztrosili po cerkvi. Seveda so ropali še drug d G. proštu v Sp. Dravogradu so najprej oropali vino, da so dobili korajžo za nadaljne pohode. Posestnika Matijo na Viču so oropali popolnoma; istotako posestnika Robinhcf pri Šp. Dravogradu in nekega trgovca iz Kajža-ja pri Sp. Dravogradu, in še mnogo drugih. V Št. Janžu na koroško-štajerski meji so oropali popolnoma župnišče in cerkev, porušili in oskrunili tabernakelj. Ltdenhoferju so oropali vso živino. G. Jamniku na Otiškem vrhu so oropali umetni mlin, v katerem je bilo štiri vagone žita in moke. Jermene in stroje so pokvarili. Odgnali so mu tudi konje in odnesli mnogo denarja. Ko so prišli prvič k njemu, se je odkupit s 61)00 K. Vrh tega je že zaklal svinje irt jih pogostil. H ite! jih je s tem odvrniti od ropanja. Vse to ni nič pomagalo, roparji so se vrnili in mu odgnali vso živino. Posestniku Podržanu na Otižkem vrhu so vzeli vse in mu požgali hleve. In »Volje in moči", katere do takrat v svojo sramoto, sicer ne po plastni krivdi, še nisem bral, kjer Štefan Bratina pripoveduje svojo zgodbo, da je „med zvezdami ugledal ženski obraz" itd. In pristavil je vznevolien: „xapisai sem tiste besede tja, da bodo bolj razumljive." Zakaj in kako — saj je pot Bratine v noč pozabljenih — vkljub mojim usiljivlm in rado vednim vprašanjem ni hotel povedali. Takoj drugo jutro sem kupil „ Voljo in moč", kjer sem naše! gori navedene besede, ki sem jih pozneje prepisal na naslovno stran „Lepe Vide". S temi besedami in s temno izraženo zgodovino v ,cukrarni“ sem sledil »roži čudolvorni" — in marsikaj se je zjasnilo v moji duši. »Zjasnilo?* Ne vem, če je to pravi jzraz za moje umevanje „Lepe Vide"; Ko sem izražal Cankarju, kako in kaj umevam, mi je skoraj jezno odgovoril : Fant, o teh rečeh se ne govori, čeprav se razumeva! Zadnja beseda je že utonila v globokem požirku ,božje_ kapljice". Od tedaj sem bil še bolj tih in nedostopen. Nisem . človek, ki gre, da gre", zato le nerad prinašam v javnost intimnosti, ki jih zaupam v najboljšem tako ropanje se ponavlja vsak dan. Pomagajte prosim, da se rešimo teh neznostnih telovajskih boljševilcov. Z Bogom! — Franc Kogelnik sedaj v Podgorju pri S!ov. Gradcu. Politični pregled« p Lažnjivci. Socijalno-demokra-tična poverjenika Anton Kristan in Albin Prepeluh sta izjavila ponovno potom „Napreja‘, da nista glasovala za preki sod. Na ta način hočejo voditelji socijalnih demokratov sistematično zapeljevati slovensko delavstvo češ, ml smo proti vsaki nasilni odredbi, mi ne pbdpiramo meščanske vlade itd, V resnici pa sla oba Anton Kristan in Albin Prepeluh po dolgi debati podpisala oziroma glasovala za preki sod, čeprav je Anton Kristan pred svojim odhodom v Belgrad pismeno sporočil, da ni glasoval. Torej je gola resnica, da je Deželna vlada v svoji seji, dne 13. t. ni. enoglasno sklenila proglasiti preki sod. p ,.Narodna Obrana**. V Mariboru us»anavljajo ..Narodno Obrano", katere glavna dolžnost bo, čuvati nad početjem narodnih nasprotnikov zlasti na mejah, branid naše pravice, zastopati koristi našega naroda tudi na zunaj, širiti misel za narodno prebujenje, razvnemati čut zavednosti za t r o i m e n s k o državo, ujedi-njeno Jugoslavijo. Kar je bila in bo še Nemcem „ Sli d marka", to bo pri nas ,.Narodna Obrana". Ako bo razlika v dostojnejših sredstvih, to bo odvisno le od vprašanja dostojnosti naših narodnih nasprotnikov, tako na severu, kakor na zapa Ju. Cnj ,,Narodne Obrane" pa bo odvisen od več ali manj pravične razdelitve naših mej na severu, zapadu in jugu. Glasilo „Na-rodne Obrane" je ..Obmejni Branik*, ki izhaja v Mariboru p Ministrski predsednik Protič o Slovencih in Hrvatih. Min. pred sednik Protič je v svojem razgovoru s francoskimi in angleškimi časnikarji rekel o zadržanju Slovencev in Hrvatov med vojsko: Bajka, da so se Slovenci in Hrvati vojskovali proti Italijanom, mora izginiti. Slovenci trt Hrvati so se vojskovali tudi proti Srbom, toda so pomagali tako Srbom kakor Italijanom. Ali so mar Italijani pozabili zgodovino osvobojenja Italije ? Ali mar mislijo, da mi ne vemo, kako so se morali Italijani skrivati pred lastnimi kmeti, kako je Garibaldi s Cavourjem in Mazzinijem osvobojeval Italijo ne samo od Avstrijcev, ampak tudi od Italijanov? Hi vati in Slovenci pa so bili celo v sovražni državi, kateri so se morali pokoriti. — Ravno Slovenci in Hrvati so storili mnogo več za entento, kakor pa vsaka druga mala in od entente priznana država _____ Državno posojilo nosi mr 4 % slučaju le svojemu dnevniku. Ker pa sem očetu „Lepe Vide*' velik dolžnik, sem čutil dolžnost da povem to, kar sem ravno povedal. Naj bi služile te besede širši javnosti v boljše razu tnevanje »Lepe Vide", v kateri je hotel naš veliki Cankar izraziti tragiko umetnikovega življenja . . . Recenzija uprizoritve „Lepc Vide" bi bila lahka stvar, če bi šlo samo za režijo, osobje, umetniško nadarjenost posameznih igralcev itd. Zunanjega efekta pa itak uc sme nihče pričakovati od „Lcpe Vide". Kdor ni prišel s č stim namenom in praznično dušo v gledišče, ta fe pač videl scenerije in igralce, ni pa občuti! niti trohice' one umetniške lepote, ki je „spiritus agens" takih umetnin na odru. ‘ Lomi posestniki so to čutili, zato so šli raje na baletni večer. Občinstvo v parterju, po večini izbrano in čuvstveno, pa je kolikortoiiko slutilo, kaj se skriva za besedami in osebami na odru. Če je iega ali onega ..prevzela igra in melodija Cankarjeve besede, ki jo je govoril študent študentu", še ni rečeno, da ga je prevzela tudi Cankarjeva — ideja, ki jo je napisal mislec mislecu. Na odru so. nastopili dijaki ljubljanskih srednjih šol, ki so dokazali, Pokrajinske vesti. kr Z Bleda. Odkar se je naselilo na Bledu nekaj naših zavednih ljudi, se je začelo živahno narodno življenje. Nemško in madžarsko vojaštvo, ki je stanovalo po vilah in hišah Slovencev, — Nemci so se znali vojaških ustanovitev ubraniti —• je napravilo velike škode, ki jih je treba sedaj popravljati. Sedaj je čas, ko se vse renovira, da zadobi Bled novo, moderno lice. Blejčani se v tem oziru mnogo trudijo; pa glej, nemška gospoda se je zopet prebudila in začela povsod nagajati. Pongratz in drugi pritepenci se ustavljajo in skušajo S svojo hudobnostjo Škodovati, kjer le morejo. Pa upamo, da jih bomo kmalu ugnali in pognali čez mejo. Na dan so prišle sedaj lumparije, ki so jih začasa stare Avstrije uganjali W5ifl=ng, Himeibauer in znani renegat dr. Benedik. Ovajali so namreč iz hudobije, in namena, da spravijo nekaj naših zavednih ljudi na vislice, oblastem. Ta teden bo zaradi tega v Radovljici prva razprava proti imenovanima. — f Drugi pa še slede Vprašamo našo vlado, ali hoče poskrbeti, da te pijavke med našim narodom zginejo čez mejo? Ako vlada proti imenovanim v slučaju dokazane krivde ničesar ne ukrene, bo ljudstvo samo po-krbelo za izgon nemških ovoduhov in političnih hudodelcev. Več Blejčanov. kr Bubnjarci. Znani nemški kričač strojevodja Tassotti, ki je odpuščen iz službe, jc bil minulo nedeljo v Bubnjarcih. Ob priliki slovesa v gostilni pri Poljaku sc je izrarii, da gre, ker ne mara biti pod Srbi in pod srbskim kraljem. Sel bo na Koroško, kjer bo tudi on vzel puško in šel zoper Jugoslovane. In za take ljudi se potegujejo naši rdečkarjil Ati vaS ni sram g. juhardt? Tassotti jc bil tudi L maja med »narodno zavednimi** na rdečem vozu, torej je tuii on cvetka iz vašega vrta. Sramota izdajalcem slovenskega ljudstva 1 (Kolikor nam je znano, so prosili socialni demokrati pri poverjeništvu za socijaino skrb, da bi bil Tassotti zopet sprejet v državno službo. Mislimo, da se naša vlada vsled strankarskega premirja vendar ne bo tako daleč ripo-zabiia, da bi sprejemala v državno službo ljudi a la Tassotti. Op. ur.) kr Zagorje ob Savi. Kakor ču-jemo, se zbira pri nekdanjem pod--pomiku „Schulvereina" R. Mihelčiču vedno večja družba njegovih prijateljev, ki pa ne spadajo k naši državi in so dobil! v Ljubljani „Laufpali * za Nemško Avstrijo. Ker se naš župan vkljub temu» da je bi! že opozorjen, ne zgane, mu povemo zadnjič, sicer si izposlujemo sami pravico, in odslovimo to g.:iiobo> Več domoljubov. kr Celje. Dne 11, tm se je vršilo v restavraciji „Belega vola" ustanovno zborovanje podružnice društva da jim je za čisto lepoto nekaj več nego za mladostne fantazije. Igra jc b la dobro naštudirana. Diletanfstvo e je opazilo predvsem v govoru, ki je večkrat spominjalo na deklamiranje-Tudi je govoril ta in oni včasih pre-tiho, prehitro, nerazumljivo. Splošno pa zaslužijo vsi in vse toplo in odkritosrčno pohvalo. R zija je bila dobra i i še precej primerna. ,,Lepa Vida" ni za oder, ker je vsaka idejna uprizoritev nemogoč** To dokazuje že njena konstrukcij?' Zakaj je Cankar očrtal potorišče, ie uganita. Kdor zna živeti notranje Življenje, naj gre v samoto 'in naj vza«Je s seboj „Lepo Vido". V samoti 'J hrepenenju rojena, se pokaže „LeP Vida" le onkraj vsakdanjega življenj8) „Sladak in rodoviten bo v srcih sp0', min na ta črni dom hrepenenja..•“'T Slišal sem po i ri znanega pisatelja, ki je rekel tovarišu: Glob^K, filozofija tiči v njej. On jo je razun1 in doživel, mi jo pa šele živimo • • j Še! sem v tiho pomladno noč »hrepenenje sanio je ostale, ru božji nlamen šel je skozi not • Nedin Sterad- trgovsk h nastavljencev. Zborovanje je bilo lepo obiskano. Tovariš Kralj iz Ljubljane, je navzočim na dolgo in Široko razkladal veliki pomen organizacije za trgovs>kega nastavljenca Slika bedo, v kateri se nahajajo sedaj, vzpodbuja k treznemu in neumornemu delu za organizacijo, da bomo mogli tuni mi doseči takšne uspehe, kot so lih zagrebški tovariši. Po njegovem govoru so izvolili navzoči iz svoje srede 10 članski odbor. — V odbor so bili poklicani naslednji gg. in gdč.: predsednik g. Sorman. p< dpiedsedmk g. Pammer, tajnik g. V. Kokalj blaga.nik g. Bouba; odborniki: gdč Kdnig, g. VeršiČ, g Šhko; pregledniki: gdč. Feigel, g Pušnik, g. Krell. Novo izvoljeni pred ednik g. Sorman se po končanih volitvah zahvali v imenu ce lega odbora, za izkazano zaupanje, ter zaključi zborovanje. kr Celje. Med one, ki še vedno mislijo, da smo pod bivšo Avdrijo in da je še vedno ..staatsprache deutsch“, spada tudi tukajšnja nemškutarska družba „Ci!lier Kolonialvvarengesell-schaft Union'1, ki še vedno uraduje v blaženi nemščini, zlasti kot razdelilnica Sladkorja za celjski okraj, poverjena cd okr glavarstva. Vsi popisi, računi in brzojavi, ki jh pošilja kp.etskim občinam in aprovizacijam so izklučno nemški. Čudimo se, da gospodarski urad okr. glavarstva to mirno prenaša, menda mu ni znano, da je uradni jezik v vseh urad h slovenski. Večina občia in aprovizaetj je sklenila, da oa družbe dopisov, ki ne bodo izključno slovenski, sploh ne bede sprejemala in jih bo z obratno pošto vrnila nazaj. Če ne vidijo gospodje Wogg m drugi družbe, da so sedaj v kraljestvu SHS in da je potrebno, da se temu položaju tudi prilagodijo, je najpametneje, da se preselijo v Nemško Avstrijo, ali pa da prostovoljno stopijo iz javnosti. Pričakujemo, da j'h bo o tem primerno podučila tudi oblast. kr Verschftnerungs-Verein mesta Celja ima dne 19. maja v nemški hiši ob 19*30 zborovanje in nove volitve. Ker je to društvo zelo človekoljubno in ker moramo mi Slovenci, kot gospodarji mesta, tudi to društvo dobiti v svojo oblast, se s tem prosi Slovensko občinstvo, da k temu zborovanju v polnem številu pride in da tako pri voltvah mi zrhagamo. kr Vojnik pri Celju. V našem dopisu glede hiralnice se je vrinila pomota. Upravitelj hiralnice je Nemec — Freimuth, mož nevešč slovenskega jezika. kr Žalec. Oblast je začasno za pri a gostilno in žganjetoč znanemu Karlu Janiču. Ves čas vojske je bil ta mož naravnost strah za vse zavedne slovenske ljudi. Iz Celja je prinašal vedno najavtentičnejše vesti, ni bil patrijot srca, pač pa patrijot surove sile, razsajal je v svoji gostilni, kjer se je zbirala njega vredna skupina ljudi in hodil tudi v narodne gostilne ter tam divjal čez „Srbe“, ki jih treba pobiti in iztrebiti in z njimi vred vse tiste, ki s Si bi držijo. Ne maščevalnost temveč čisto j ravicol,ubje zahteva, da se pri nas v Žaicu sedaj poiščejo c ni junaki in junasinje iz vojne dobe, ki so spravili občinskega tajnika Mikuša v trimesečen zapor in spravljali z o vadbami slovenske ljudi iz Žalca na fronto. Danes ni več mogočni ga pri-piošnjika barona Becka in on h celjskih Sodnikov, ki so z Janičem v Št. Petru pri sladkem vincu posedali. kr Rogaška Slatina. Naše lepo moderno letovišče se zače ija oživljati. Preje smo imeli največ gostov iz Severnih nemsk h krajev in iz sosednje Ogrske. Letos se oglašajo gosi je od uga. Marsikomu je še neznano, kakšen ep kos zemlje je dobila naša država s tem zatišjem siedi prijaznih Štajerskih gričev, kjer kipita iz zemlje sila in zdravje. Po štirih letih vojne si bo pač vsak privoščil počitka. Zato priporočamo naše zdravilišče vsem, kisi žele zdravja in počitka. kr Maribor. K dopisu v Vašem cenjenem listu z dne 24. aprila »Narod >i jezik" bilo bi še pripomniti in blagovolite, ako dopustno, razglasiti: uGospod Eduard Hribar, Mil. Verpflegs oberoffizial sploh ni oskibni — ampak računski uradnik, bilo bi dobro, da se na merodajnih mest h preišče, kako pride Hrbar do tega čina. Mariborčani smo bdi mnenja da ta človek že zdavnaj osrečuje Nemško Avstrijo oziroma blaženo Italijo, kamor gaje srce še pri preobratu tako vleklo. Karakte ristično je, da je ta človek vsa sredstva podvzel, da se udinja prejšnji mari horski BVolkvwehr“, kakor tudi na Dunaju nemški vijiki, šele na vse /adnje, ko mu je vse drugo odpovedalo, se znaide pri nas in to na mestu, kamor spadajo celi ljudje. Ker ta človek ni samo Nejugostovan, ampak tudi drugače kot že omenjeno pomenljive preteklosti ne spada med nas.“ Velikanska brezposelnost v Trstu. V Bologni/ izhajajoči italijanski list ,11 Resto del Carhno" priobčuje o brezposelnosti v. Trstu nastopno: Pristanišče, ki je dajalo leta 1914 do 10 000 delavcem dela, jih danes zaposluje le par stotin. Velika skladišča prista u so zaprta. M ile mestne ob ti, kjer je bilo poprej zaposlenih preko 20.000 delavcev, živijo danes klavrno življenje: skoro vse se nabnjajo pred polomom. Trst ni še nikoli videl toliko brezposelnosti. Ravno v trenutku, ko bi se morale vse sile združiti k proizvajanju, popravljanju in obnavljanju, je na tisoče in na tisoče delavcev obsojenih na prisiljeno brezdelje. Ravno ko bi trebalo započeti toliko in toliko javnih, skrajno potrebnih del, nedostaje gradiva, nedo-staje sredstev mestni upravi. P. P. Dnevne dn „Narodni Socijalist." Danes je izšla nova številka »Narodnega So-cijalista" z zanimivo in aktualno vsebino. »Narodni Socijalist" stane 40 v in se dobi v vseh trafikah. dn Odgovornost za „Vojno Zvezo" se nadaljuje vsled pomanjkanja prostora jutii. dn Zaslužena kazen. „Nova Doba" poroča, da so slovenski vojaki, ki so na koroški fronti pometali orožje iz rok, domov grede oropali več naših kmetov. Vse je dohitela zaslužena kazen — po prekem sodu. dn Pogreb poročnika Kvartiča. Danes ob 16. je pogreb na koroški fronli padlega poročnika Kvartiča iz deželne bolnišnice na pokopališče sv. Križa. Truplo padlega boriteija za svobodo slov. Korotana so včeraj ob 11. dopoldne pripeljali iz Marib.ra v Ljubljano. dn Žrtve nemške brutalnosti. Kakor znano, so se v dneh od 12. do 18. maja lanskega leta odigravali v Judenburgu tragični dogodki, katerih žrtve je postalo šest mož bivšega 17. pešpotka. Ljubljanski pešpolk name-lava spomin teh žrtev drugi teden proslaviti na primerno slovesen način. dn „Sokol l “ Bratje — sestre! M ii domovini žrtvoval je svoje najdražje — poklonil je mlado življenje — naš iskreni brat, moren telovadec, Kvartič M lan. Njegov pogreb se vrši danes ob 16. iz d želne bolnice. Dolžnost bratskega članstva je, da v obilnem številu počasti p »slednjo pot padlega brata-junaka. Zbiramo se ob pol 16. v drušbenem lokalu. Slava narodnemu bontelju 1 Na zdar 1 Odbor. dn Terorizem socijalnih demokratov piesega že vse meje. Obče znano je, kako strašno terorizirajo rdečkarji slovensko delavstvo. Kdor ni organiziran pri njih, zgubi službo, ga šikanirajo in preganjajo kakor v srednjem veku — inkvizitorji. Voditelji idečkarjev pa hujskajo in hujskajo in njihove hujskanje gredo v klasje. Za danes na-edemo le en primer. V cinkarni v Celju je delavec Orešnik že večkrat zaman silil delavca Koželja, naj pristopi k socijalno-demokrattčni stranki. Pietekio soboto pa ga je celo javno napadel, pokleknil mu na prsa m ga tako davil, da je revni fant obolel m še zdaj ne more glasno govoriti. Stvar se je predala dižavnemu pravd-mštvu. dn V pomoč Korošcem 1 Osr. zavarovalni oddelek za Slovenijo zaklada za vojne vdove in sirote v Ljubljani, je dal vso svojo rarsežno organizacijo deželni vladi brezplačno na razpolago z namenom, da se nabirajo prispevki za koroške begunce in da organi te organizacije gredo v vsem na roko nesrečnim družinam, dn Begunci! Ne zamudite be gunrkega sestauka, ki se bo vršil v nedeljo, dne 18 t. m. ob 10. uri, v veliki dvorani hotela Union v Ljub Ijani. Obravnavala se bodo zelo važna begunska vprašanja. Sestanek sklicuje begunski sosvet. dn Nemški zdravniki na Spod. Štajerskem se niso odzva l vpokhcuv vojaško službovanje. Če nočejo ti gospodje, ki živijo od n tšega denarja, služiti naši domovioi, naj se kratko-malo izženejo v Nemško Avstrijo. dn Več previdnosti. Grof Barbo ml., katerega so sprejeli v jugoslov. armado, služi v Ra d go n i. Neverjetno, toda resnično! dn Zaspana Ljubljana. V Celju so prekrstili vsa avsiri.akantska nemška ulična imena v izrecno narodno-jugoslovanska, kakor: kralja Petra cesta, Strosumajerjeva ulica, Zrinsko Frankopanska, ulica Matije Gubca, Vodnikova, Aškerčeva, Gregorčičeva ulica, Cankarjeva cesta itd. Razveseljivo je, da prednjači in daje vzgled nekdaj zloglasno nemčursko gnezdo naši beli napredni recite nazad njaški Ljubljani. Čestitamo Vam Celjani k temu činu in Vas — zavidtmo. dn Švicar nam častita k svobodi. Prejeli smo sledeče: Še za svo jega študirasja na Dunaju sem se seznanil s kolegom Francozom, ki je prišel iz rodne Ženeve poslušat za enletni semester mojo stroko fiiozof»ke fakultete. Prijazni Švicar je usiljive nemške kolege kmalu popustil in se približal meni bolj osamljenem Slovencu. Saj je poznal slovensko ljudstvo in Slovenijo boljše od vsakega Dunajčana, kajti že kot gimnazijec je spremljal svojega očeta, profesorja ženevske univerze predvsem po našem Krasu in iz svoje fotografske umetnosti priložil učnemu očetovemu delu o našem Krasu celo vrsto jako krasnih j slik, kakor jih v domači literaturi še nisem videl. Pokazat je tudi veliko zanimanje in umevanje našega obmejnega trpljenja in z veliktm veseljem sem mu oddal vsak boljši infbrma-tiver članek iz slovenskih dnevnikov, da jih je pošiljal v Ženevo očetu, ki je zmožen hrvaščine. Zoaj po končani vojni pa me franco ki kolega zopet preseneti v nemško in francosko pi sano dopisnico, ki mi v njej med drugim piše: Mnogokrat sem ob srečnih dogodkdi, ki so prinesli Vašim slovenskim pokrajinam tako zažeijeno svobodo, mislil na Vašo osebo. Rad bi vedel, če ste še živi in zdravi, da Vam pošljem ob vstajenju Vaše domovine svoje tople 'Častitke in srčna voščila*. dn Naša pasja ponižnost tia-pram nemški indolenci že rodi sa-d ve in te na slabše vrste. Tevtonski duh se je zadnje oni dvignil v blazen nivo. izza prvih časov svetovne v >jne. Njih nesramnost je že dosegla t-k višek, da si upajo celo v osičju Slovenije javno priznati, kot najvišjo oblast le Nemško Avstrijo, ali pa Italijo, nas pa n.kdar. To je naša do brota in korscilijantnost. Ko pa te Švaba rabi, da mu pomagaš pri obla >tih, se ti to pleme zvija in zat»juje ter sveto dokazuje da »mein Vater tali Muttei) vvar auch ein Slovene** ter prosi naj se to in ono upošteva ln — boches jo doseže gotovo v vseh zadevah. To je naša pregreha, katero javno zahsmehujejo. In kedo naj bi drugi naščuval brezdtljne koroške tolpe na našo svetb posest, kot to vandalsko pleme, ki se klati in potika po naši domovini ter hujska in se potuhnjeno’ vozi dan na dan preko meje In nazaj! Vsaki kmtuii, hu-maniteti in mednarodnemu pravu pro-tlvna zverinst/a v Kurotauu naj as uče neizprosne, trde, jeklene metode. Nemca v Jagoslaviji pa takoj pod po licijsko nadzorstvo 1 dn Vojnim invalidom. Komisija za preskrbo vračajočih se vojnikov je sklenila, da izkoristi za vojne invalide obstoječe topliške in kopališke naprave v: Rogaški Slatini (za bolne na ledvicah, sladkesečnosti, črevesnih katarih) in Dolenjskih Topi cah (ra revmatizem, posledice ran in zlomljenja kosti). Vihtega se priredi grad G dnik za lahko bolne na pljučih in kirurgično tuberkulozo. Invalidi, kateie žele priti v eno teh zdravilišč, se imajo do 25. maja s prošnjo javiti pri okrajnem glavarstvu svojega bivališča, da se tam zdravniško preiščejo. d n Kje je sladkor? Tri mesece že nismo dobili v kamniškem okraju sladkoija. Kej je vzrok? Pa ne da bi šel v Gradec in Trst kakor pri Zucker-Unionu v Celju ali verižnikom kakor pri social demokratični . Vojni Zvezi" v Ljubljani. dn Državno posojilo. Pri ljubi. podružnici »Splošne prometne banke" je podpisalo 14 oseb 132.000 K 4% drž. posojila. dn Nekaj več smisla za javno snago pričakovati bi bilo od mestnega prebivalstva. Posebno v letošnji pomladi opažati je po celem mestu, da hišni gospodarji in posestniki vrtov nesnago in plevel odkladajo na cesto in javne prostore. Občinstvo se opozarja na stroge predpise cestno-policijskega reda, v to poklicana oblast pa, da proti takim, ki brezvestno onesnažujejo javne prostore in ceste in na ta način kršijo postavo, postopa z vso strogostjo.. dn Trboveljska premokopna družba je principielno sklenila, da preloži svoj sedež z Dunaja v Ljubljano. dn Še stanovanjska mizerija. Reklo se je, da se bo v stanovanjskem vprašanju v vsakem oziru radikalno postopalo. Poglejmo n. pr. nekatere naše gospode. — Ali je pametno, da ima orožništvo zase dve najlepši zasebni hiši s 14 stanovanji v najemu? Zakaj imamo tako velike vojašnice v Ljubljani? Je pa v Ljubljani Še dosti gospode, posebno nemške, ki ima na razpolago več sob kot jih potrebuje. Radovedni smo, če ima Lukmann na Erjavčevi cesti res celih 12 sob sam zase? Razni židovski zastopniki naj se takoj izženejo iz Ljubljane, njihova mesta lahko zasedejo domačini, ako je to potrebno. Kaj pa je z ono staro hišo zraven »Narodnega doma" ali bi se ne dala preurediti vsaj za silo, da bi bila porabita? SHS. posredovalnica za brezposelne si je izbrala na Erjavčevi cesti kar dva lokala, zakaj v tako velikem obsegu. Ako je prejšm manjši lokal zadostoval, zakaj ne bi bili še en čas skromni. Gospoda za nobleso sedaj ni časa in ne denarja! Tudi pisarna za vračajoče se »kranjske** vojake ima v isti hiši svoj poseben lokal, ali ne bi mogla iti v kakšno vojašnico. Trgovina in obrt se bo začela z vso nagico razvijati, kan bodo pa šli vsi ti trgovci in obrtniki ako v*e pripravne lokale zasedejo razne državne pisarne. Tovarna za kemične barve se ustanovi v Usijeku. dn Štajerska nemška veleposestva zaplenjena. Pokrajinska vlada za Slovenijo je stavila več veleposestev v gorenjeradgoiiSkem okraju pod drž. nadzorstvo. dn Za koroške begunce so darovali: Po f dr.Lan Svet,na 20 K; Jur j Pevec 40 K; Alojz Huter, Sv. Trojica 100 K; S^fan Rihar, Dob, 30 K; Iv. Ogiin, Laverca. 100 K; Neimenovan, Škofja Loka 20 K; Lovro Marolt, RtudenlCe 72 K; Makso Fock, Hrani 50 K; Dr. A. Leučmk. Ljubl|ana, 40 K; Prof. Gasparin M.iribrr, 40 K; Franc Remšar, Češnj ca 200 K; Zadruga za vnoČevanje, Češnjica 1000 K; Ana Leskovec, Škofja Loka 15 K; Ferdo 1’alovec, zobotehnik, 20 K; Župni urad, Dramlje 39 K; Amonija Kavčič, Št. Juiij ob j. ž. 25 K; Župni urad U.nberg, Ptuj, 25 K; I Langus, Šoštanj 40 K; Skupaj 1876 K Srčne zahvale vsem rodoijub.iun darovalcem Odbor koroškim beguncev. cfod plaščem demokracije se ne sme skrivati noben hujskač več. Svoboda se ne zida s tem, da ima vsak boljševik pravico metati bakljo v slamnato streho“ — tako je pisal „Slov. Narod“ še pred par dnevi, zdaj pa časopisju JDS in VLS gnil kompromis ne dopušča, da bi pokazalo na Protiuarod.no in protidrlavno početje ncmčurskih rdečkarjev. Kdor vidi, da hudodelec meče bakljo v slamnato streho, a se ne gane temveč molči, je‘sokrivec. Slovensko ljudstvo si bo zapomnilo krivce in tudi — sokrivce. Društvene vesti. dr Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani ima v nedeljo, >8. maja dopoldne ob pol 'O. v verandi hotela Union svoj redni občni zbor, h kateremu se vsi hišni posestniki in posestnice ponovno vabijo. Obisk je potreben, da podkrepimo s tem našo organizacijo in ji pridobimo ug eda pri oblastih. Z udeležbo na občnem zboru člani tudi dokažejo, da so vsaj pripravljeni sodelovati v interesu spiošnosti In s tem priznajo požrtvovalnost društvenega odbora, ki jim bode podal natančno letno poročilo o vsem svojem delovanju: Občni zbor naj pokaže solidarnost in stanovsko zavest hišnih posestnikov in naj bode pravo mesto, kjer vsak posestnik lahko govori. dr Društvo jugoslovanskih poštnih uslnibencev si je na ustanovnem občnem zboru, 6 maja t. 1 izvolilo sledeče odbornike: predsednik oficijal Hinko Šiško, podpredsedniki: poduradnik Bavcon Andrej, aspirantka Roza Meglič, pristav Šetina julij, dr Podružnica čebelarskega društva na Bledu, priredi v nedelto, 18. majnika ob 16. mi, v restavracijskih prostorih Llyod na Bledu (Rečica), veselico s koncertom. Pii-jateljl čebelarstva se vabijo, da se polnoštevilno udeleže. Narodno gledišče. Dramsko gledališče. 17. maja, sobota, ob pol 15. .Krojaček junaček', za B/52. — Ob to. „Nelly Rozier", za znižane cene, izven abon. 18. maja, nedelja, ob pol 15. .Verig*', za znižane cene, izv. abon. — Ob so. .Moj bebl", za C/51. 19. maja, pondeljek, ob 20. .Smrt majke Jugovičev', za A/64. 20. maja, torek, zaprto. 21. maja, sredo, ob 20. .Revolucijska svatba', zniž. cene, izv. abon Operno gledališče. 17. maja, sobota, ob 19. .Baletni večer', za C/53. 18. maja, nedelja, ob 20. .Prodana nevesta', izv. abon. 19 maja, pondeljek zaprto. 20. maja, torek, ob 20. .Mme. Favart', za A/56. 21. maja, sredo, ob 20. .Bajaci', »Evelina*, za B/55. Iz gledališke pisarne. V nedeljo, dne 18. maja, nattopi na tukajšnjem odru kot gost, bivši član tržaške slovenske opere basist g. Emil Rumpel, v operi .Prodana nevesta' v vlogi mešetaria Kec»la — Ker se je bolezen gdč. Skalske poslabšala, je vprizoritev napovedane operetne premiere .M tie Favart', nemogoča. Kupljeni li$tiki za to predstavo veljajo za torek 20. maja, za Isto predstavo. Namesto zgornje operete, je danes ob 19. url .Baletni večer*, za C/53. Kulturni pregled. ki Ljubljanski zvon. Ker sta odšla Oton Župančič in Milan Puge-j na daljši dopust, je prevzel s peto Številko uredništvo lista znani literarni kritik Dr. Glonar. Naročniki na letošnji letnik Ljub. Zvona se nekaj časa še sprejemajo, ker so še vse letos izlšle Številke na razpolago. Naroča se v Tiskovni zadtugi v Ljubljani, Sodna ul 6. Celoletna naročnina znaša 30 K. Slovencem v zasedenem ozemlju, ki so naročeni na Ljub. Zvon, naznanja upravništvo, da so piihranjene zanje vse letošnje številke. ki Pevsko društvo »Ljub. ZvonB nas je s svojim sinočnjim koncertom v Nar. domu zopet prav prijetno izne-nadilo. To velja predvsem o pevskih točkah okteta in mešanega, posebno pa moškega zbora, ki je tudi v tenorski skupini pokazal toliko enotnosti in fine ubranosti z ostalim zborom, kakor jo je pri današniih razmerah* težko doseči. Vsa za luga za to gre pač veščemu pevovodji organizatorju g. Z. Prelovcu. Največ aplavza pa je žel nastop komornega kvarteta z novo metniško in glasbeno osebnostjo g. kerjancem na čelu. ki Umetnostna razstava v paviljonu R. Jakop ča se otvori koncem tega meseca. Ra,.del,em bo na d>a dela. Moderni oddelek vsebuje po večini proizvode mlajš h, slovenski javnosti še malo znanih jugoslovanskih umetnikov. — Poseben oudelek pa je namenjen starejšim umetninam iz domačih zbirk. ki Razstava jugoslov. umetnin na Angleškem. V B.ightonu na An leikem so raztavili jugosl. umetniki svoja dela. Razstava je pod pokroviteljstvom regenta Aleksandra in ministra Jovan Jovanov ča v Londonu Svoja drla so razstavil umetniki Meš-trov č. Rosand čRački in Križman, skupno 52 umetnin, in N Mirjanov č 71 vojnih fotografij. Ang eški krogi se jako zanimajo za to razstavo in je večina umetnin že prodana. Razstava ostane odprta do 10 junija 1.1 ki Štiristoletnica smrti Leonarda da Vinci. 2 maja je preteklo 400 let, odkar je umrl veliki slikar, arhitekt in kipar Leonardo da Vinci, katerega največja zas uga je, da je Boji na severni meji. Št. Janž zopet osvojen. Ljubljana, 16. maja. LDU poroča opoldne iz uradnega vira: Naše predstraže so zavzele brez boja Št. Janž pri Spod. Dravogradu ; sicer položaj neizpremenjen. Usoda ujetih jugosl. Častnikov. Iz Celovca poročajo uradno : Ka petan Rudolf Bad iura, nadporočnik Dušan Ryba? in praporščak Verh o v ni k (?) so ujeti in zdravi. Padli so kapetan Razlag, nadpor. Malgaj in dva čnstnlka od čet, ki so napadle Tinje. Naše obmejno vprašanje. Meje med Jugoslavijo in Italijo še nedoločene. — Brezuspešna pogajanja glede Reke in Jadrana. — Reka podrejena italijanski nadoblasti. LDU Lyon, 16. maja. (Brezžično.) V Versaillesu se nadaljujejo < ficijelni in polu< ficijelni pogovori o Keki In Jadranu. Doslej še ni znano ničesar o kakem konkretnem rezultatu. — Posebna angleško - fancosko - italijanska komisija se peča s kolonijalnimi kom-pezacijami, ki jih ima dobiti Italija v zmislu londonske pogodbe. — Kakor poroča BEcho de Pariš', v mirovni p.-godbi z Ogrsko ni nikakega govora o usodi ali pripadnosti Reke. Ogrska mora samo izjaviti, da se odpove ozemlju ob obre/ju Adrije. Meje med Italijo in Jugoslavijo se bodo določile pozneje. Na ta način se bo spor med Italijo in Jugoslavijo polagoma polegel, ker bo razvoj dogodkov sam prine*el rešitev. LDU Pariz, 15 maja. (Dun. KU) Agence Havas poroča: Pogajanja o Reki so se pričela in ni izključeno, da bo Keka podrejena italijanski nadoblasti, dočim bo dobilo prista-n šče posebno upravo, bodisi da ga bo upravljala Hrvaška ali pa, da se bo upravljalo samo Wilson stoji neoma-jano na svojem dosedanjem stališču. Angl ja in Francja si prizadevata na vse načine, najti pot do sporazumne reSitve. Starčevičanci in Slovenska Ljudska Stranka. Zagreba, 16. maja. (Izv. por.) Kakor zatrjujejo v poiitičn h krog-h, je odstopil dr. Pavelič od mesta predsednika starčevičanske sira ke in Na-lodnega kluba vsied tega, ker je uvidel, da ne uživa popolnega zauparja svojih pristašev. V podučenih krogih zatrjujejo, da je itkati povod ra odstop v osebnem nasprotju med dr. Pavebčem in or. Korošcem in je bilo baje to nasprotje glavna ovira za združitev Starčeučeve stranke s Slo- ensko Ijud-siranko. Dr. Pavelič se namerava za Vc dno odtegniti aktivnemu političnemu delovanju. dal risbam gotovo anatomično pod lago in ki je prvi slikal materijo v svetlobi. Mojster .Zadnje večerje" in »Mine Lise" je ustvaril v umetnosti novo dobo renesanse. Ruski pisatelj Merežkovski je napisal poieono knjigo Leonardu. ki F. M Dostojevski), Besi. Roman v treh delih. Prafar je izdala Tiskovna zadrjga krasen prevod enega r.aveč,ih sveti vnih romanov: Dostojevskega Besi. Baš v današnjih časih je to delo velike važnosti, kajti kdor hoče razumeti današnjo rusko revolucijo, ta mora čitati Bese. V Besih nam odkriva Dostojevski življenje ruske družbe v sedemdeset h letih. Ta gene racija je predhodnica današnie revo-lucijonarne. Bese je preložil Vladimir Levstik. Njegov prevod je lepši in popolnejši od marsikaierega prevoda velikih narodov. Bese, ki so izšli v dveh zvezkih, slovenski inteligenci najtopleje priporočamo. Prvi zvezek velja 16 K, drugi 14 K, po pošti 80 v več. Oba zvezka skupaj se naročata pii T skovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ul. 6. še vesti. Program nove politične skupine na Hrvaškem. Zagreb, 16 maja. (Izv. poroč.) Današnji .Hrvat', ki je prvič izšel kot skupno glasilo separatističnih strank, razvija na uvodnem mestu program, ki poudarja med drugim, da hoče delovati za tem, da zavlada v novi jugoslovanski državi nepokvarjena demokracija z enakopravnosijo vseh državljanov in socijaino pravičnosijo. V nadaljnjem članku osiro krlli/ira dosedanje delovanje osrednje vlade, ki hoče ustvariti državo na povsem napačni podlagi. Članek obtožuje vlado, da je tudi ona v veliki meri kriva nezaupanja, ki se razširja po mnogih krajih zlasti med nižjimi sloji do naše nove države. Vlada ni pokazala niti sposobnosti, niti volje, da bi se lotila resnega in stvarnega dela na gospodarskem, prometnem in finančnem polju, tako da vlada danes v vprašanjih agrarne reforme, denarne valute in prometa popoten kaos. Nar. predstavništvo ne more delati, ker mu vlada ne predloži izdelanih načrtov. — .Hrvat" poudarja, da bo glavna naloga nove politične skupine v bližnji bodočnosti ta, da pritiska na vlado in Narodno predstavništvo, da že vendar enkrat prično s stvarnim delom. Jugoslovanski sokolski sabor. Belgrad, 16. maja (izv. por.) ..Jugoslovanski sokolski savez" v Bel-giadu sporoča, da se bo veliki sokolski sabor od 28. do 30. junija vršil v Novem sadu in ne v Belgradu, kakor je bilo prvotno sklenjeno. Po saboru bodo priredili skupen izlet po Donavi navzdol v jugoslovansko prestolnico. Za vse sokolske izletnike bodo pripravljene naravnost izredne ugodnosti. Dlplomatična ekspozitura Nemške Avstrije v Zagrebu. Zagreb, 16. maja. (Izv, por.) Ministrstvo notranjih zadev je sporočilo zagrebški zemaijski vladi, da se osnuje v Zagrebu nemško-avstrijska dipiomatična ekspozitura, slično kakor je že osnovana v Ljubljani. Ententlne čete zasedle Petrograd. LDU Moravska Ostrova, 15, maja. (DKU) Li t »Wars/awjkoje Svo-hodnoje Slcvvo' poroča: Predsednik francoske misije je sporočil, da je bil na ukaz angleškega vrhovnega armad nega poveljntštva zaseden Petrograd in da je to zavzetje v zvezi z vojaškimi operacijami v severni Rusiji. Padec Petrograda se smatra za vele pomemben dogodek, ki bo močno vplival na nadaljnji potek dogodkuv. Izročitev mirovne pogodbe Nemški Avstriji. LDU Pariz, 15 maja. (DKU — Brezžično.) Kakor poroča »Petit Pa-risicn", bo besedilo mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo izročeno nemško- avstrijskim delegatom šele sredi prihodnjega tedna. — Pogodba bo baje zelo obsežna. Burni prizori v Narodnem predstavništvu. Spor med demokrati in radikalci. — Ministrska i riža na vidiku. Belgrad, 16. maja. (Izv. poroč.) V včerajšnji seji Narod predstavništva je došlo do težkih nemirov in mučnih prizorov, ki spominjajo na nekdanje prizore v hrvaškem saboru ali v dunajskem parlamentu. Radika'ci so dvignili velikanski hrušč in trušč, krik in vik proti izvajanjem demokratskih govornikov, ki so pobijali argumente radikalcev-za opravičenje njih postopanja v vprašanju vojvodinskih mandatov. Dušlo ie do strartn h medklicev in prerekanj. V ostrem tonu je moral predsednik zavrniti radikalce in jih pos anti, da se drže poslovnika in spoštujejo čast parlamenta. Raiikalci se niso dali utolažiti in so dalje demonstrirali. Predsednik je moral sejo prekiniti in spor se je prenesel v ku-joarje. Ko se je vihar polegel, podal je zastopnik dr. Šimrak v imenu jugoslovanskega kluba izjavo, da se ne udeleže glasovanja glede spornih vojvodinskih mandatov. V parlamentarnih krogih smatrajo to postopanje za dokaz, da skuša dr. Koroščeva skupina za vsak slučaj ohraniti svobodne roke na vse strani. Belgrad, 16. maja. (Izv. poroč.) Izida današnjega glasovanja glede vojvodinskih mandatov pričakujejo z veliko napetostjo. Spor med demokrati in radikalci se je tako poostril, da se zamori* računali z ministrsko krizo. Današnja seja. — Zmaga demo* kratov. Belgrad, 16. maja. (Izv. por.) Današnjo sejo Narodnega predztav-ništva je ob 16. otvcril podpredsednik dr. Ribar. Seja je bda razmeroma dobro obiskana. Z nervozno napetostjo so pričakovali izid glasovanja glede razveljavljanja treh mandatov iz Vojvodine. Glasovanje je bilo poimensko. — Izid je bil sledeči ;> Za razveljavljanje jc glasovalo 8fi poslancev, proti pa 58 poslancev. Člani jugoslovanskega kluba so se glasovanja vzdržali. Rezultat so demokrati pozdravili s ploskanjem. Nova protiboljševiška vlada na Ogrskem. Sedež vlade v Aradu. LDU Dunaj, 16. maja. (Dun. KU). Listi javljajo iz Arada: V Aiadu se je 12. t. m. pod predsedništvom Mihaela Karo!yi ja in grofa Julija Ka-rolyi-ja sestavild nova protivlad t. Ministrstvo za zunanje stvari je prevzel baron Julij Bornemisza, vojno ministrstvo general Szabo, druge portfclje pa so prevzele aradske osebnosti. Nova vlada označuje kot svojo glavno nalogo, da vpostavi red in mir. V manifestu povdarja nova vlada, da je en-tenta obveščena o njuni sestavi. Nemška Avstrija in vojna odškodnina. LDU Berlin, 16. t&aja. DKU „B. Z. am Mittag" poroča: Kakor se more posneti iz uvodnega članka v ,Tempsu‘, bo morala Nemška Avstrija plačati Italiji vojno odškodnino in bodo morali tudi Čehoslovaki pievzeti primeren del avstrijskih vojnih dolgov. LDU Amsterdam, 15 maja. DKU „Times“ javljajo v svojem uvodnem članku z dne 13 maja, da se mora Avstriji onemogočiti ponovitev takih zločinov, kot je krivda na svetovni vojni, in da mora Avstrija plačati tako visoko vojno odškodnino, kakršno ji omogočajo njena sredsiva in njeni finančni viri. — Na drugi sirarn je bila pa take temeljito poražena, in ima tako bore malo možnosti, povzdignili se zopet na stališče velesile, da se mora z njo postopati mileje, kar bi bilo seveda napramNem* čiji zelo neumestno. Slovenci sprejmite odprtih rok nesrečne koroške begunce. Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze. Dopis iz Idrije. kr.r.nere, v katerih mora živeti Jrebivaistvo idrijskega okraja, postajo nd d;e do dne neznosnejše Halja::! se obnašajo, kakor da bi bili pni res I? gospodarji in nočejo o kaki Rgiemenbi na mirovni konferenci ničesar Slišati. Vedejo se vedno le kot zmagovalci nad staro Avstrijo. V tem ozir« so laški oficirji naivno smešni. -Priprost vojak pa je še danes mnenja, da g->, je njegovo junaštvo privedlo v asše kraje, Najbolj obžalovanja vredna v zasedenem ozemlju je zavedna slovenska inteligenca, v prvi vrsti učitelji in uradniki, Vedno in povsod ji vsiljujejo ‘talijatišcino, vse odredbe izdajajo v laškem jeziku. Kdor se jim ne uda, ga odpuste in internirajo, družino pa postavijo na cesto. Častniki se silno trud jo, da bi si pridobili naklonjenost takozvanih boljših krogov, ti se pa izogibljejo njihove družbe in nihče hoče z njimi občevati. Dobro vedo, da j m le ti sovražijo, zato pa so tudi vsi osumljeni, da rujejo proti njirn. Prei a in groženj ni ne konca ne kraja. Ne v krčmi," ne na cesti si ne upajo glasno govoriti, ker jih vedno zasledujejo. Nihče ne sme zapustiti •nest* brez legitimacije. ' Pr!prost • ljudstvo se je sicer deloma vživelo v svojo usodo, vendar vse j-« komaj čaka, da odide sovražnik tujerodec is naših krajev. Italijan na vse, načine 'trudijo pridobiti si ^'npatije ljudstva. Ustanavljajo ljudske khh nje r,i revno prebivalstvo in šolsko m!°4uio, po vojaških kantinah prodajmo živila,' vino in drugo blago po r«*žmeroma' nizkih cenail. Značilno Pa je, kar je rekel neki i tal Janški častnik; „Vaše ljudstvo je slino ne-hvalelao; naš narod doma strada, vam pa smo pripeljali toliko živeža da imate vsega v izobjlici, a navzlic temu nas ne marate." Znano je, kako slaba je bila avstrijska uprava, tako slab; Kot je italijanska uprava, je ni na vsem bož-. jem sm:i. Idrijski rudnik je dajal stari Avstriji povprečno en milijon kron čistega let ega dobička. Italijani pa imajo v tej kratki dobi žc 2 milijona aenclra. Premoga za rudniški obrat so obljubiti toliko, da so biii uradniki v skrbeh, kje bodo hranili take ogromne- ' »ožine. Pripeljali so ga pa tako malo, da komaj zadostuje za vsakdanje potrebe, ce bi Italijani obdržali naše mesto, bo 'naš, nekdaj tako slavni rudnik, v kratkem času izgubil svoje dobro ime iti naše starodavno mesto ba kmalu propadlo. O preganjanju naših ljudi bi se dale napisati debele knjige. Pred kratkim je mlad fant vzel na cesti za šalo tnalo slovensko kokardo iz žepa ter jo pokazal svojemu tovarišu. Laški vojak ga je videi in ga je naznanil. Takoj so oba fanta uklenili in odpe iia!i v Trst, ter so ju kaznovali z enomesečno težko ječo. Sploh so vse ječe v Trstu polne naših ljudi, ki imajo le en greh taa sebi — da so Slovenci. Kdo je pripravljal vojno? (Razkritja o vzrokih vojne v čehostovaški narodni skupščini.) P/aga, 15 maja. Narodna skupščina je pričela de bato o ekspozeju finančnega ministra glede proračuna. Prvi govornik: po slanec dr. Vesely je izjavi!: Številke proračuna ne zbujajo prijetnih vtisov, toda shka,gospod irskega življenja je približno prava. Govornik dvomi, ali je pravilno, da proračun govori o likvidaciji Avstrije. Likvidacija sloni na skupnosti imetja in dolgov in bi pomenila, da hočemo plačat; dolgove Avsbije, ;n sicer iudi vojne dolgove. Stališče Čehoslovakov mora bitij da bo ententd v svojem interesu zahtevala, da prevzamemo dei avstiiskega državnega dolga, k> je v državah en-rente. Tako bodo Cehoslovaki zmanjšali izgube entente. P.evzeti likvidacijo vseh avstrijških dolgov, bi bila napaka Govornik želi, da se z Avstrijo pogaja .samo kot s tako državo, ki se je proti Čehoslovaški državi vojskovala in ki je njen sovražnik. Upanje, da bodo Čehoslovakl pri likvidaciji Avstrijo dobili nekaj posebnega, je zelo majhno. Takoj po pre-ob:atu je bilo mogoče, dobiti veliko. To “a dunajska avstro-ogrska vlada je imetje raztrosila, tako, da ni ničesar več ostalo. Avstrija se mera na to »f»>mniti, da je zakrivila vojno. Znano je, kdo je za vojno demonstriral in kdo jo je zahteval. Avstrija je glavni krivec vojne. Govornik opozarja na obiske bivšega cesarja Vdiema v oktobru 1913 in januarju 1914 v Ko-ropištu. Tam se je pripravljala vojna. Takrat je vsa Nemška Avstrija odo* bravaia volne priprave. Zato je treba, da nosi po dediče. Govonl je nato poslanec Š pač ek, jjolkovnik čehoso vaške inozemske voj ke, ki je izjavil: V imenu povratnikov in v imenu vseh političnih strank šlezijskega prebivalstva, zahtevam, najenergicnejšo podporo pri svoji zahtevi po pnkiopiivi vsega teši riškega ozemlja k čeh,slovaški republiki. V imenu kluba čehoslovaške so 6 *gj ■ ‘Oda se: & Elegantna, dvorprežna kočija se proda. Naslov pove apravništvo. Proda se Valvazor, — kompiektna izdaja in damska 'Ouristovska obleka. Ogleda *e Gradi-.se 7/11. desno. 5*1 Vžigalniki na bencin in **tnenčki so naprodaj na Jjfobno in debelo pri kr. K. Kaiser puškar Schetlenbur-*?va ulica 6. 574 J-t Cebnlu, popoiuomazdravo ™ K, mulo izraščena 26 K 7a too kg z vrečami vred prosto na kolodvor Ljubljana »ostavijeno. Izraščena, zdra-’0>za takojšno porabo dobra, ''Sstonj Naročiia na poštni Predru ši, 102 Ljubljana. 542 M,, Lepa birmanska darila. '"kelnaste ia srebrne ure z Volčami, uhani, zavratne oK^ice srebrne in zlate z nn«8^ nntii Fr Čuden Sin, jj. Pfoti giavne poštev Ljub-;{a™- 459 Karnitf^e svetilke na to? 3,5 debel° razpošilja .,,, !® P« povzetju, komad ! '■ir* / ?n «2 K, kakor tudi runi k e vsake vrste. Tvrdka *ti!» Sumer, Konjice. 4J4 upi se: «Hc| 5fdS=l,^*a» Florjanski hiu Starem trgu, ki bi hi aPr Pravna za lokal, da odprl dobro in pravilno K« n>»m hišo v Kolodvor- ljudsko kuhinjo. Ponudbe pod -kuhinja" na upravo lista. 51-6 2—1 Kupiin ali vzamem v najem takoj dobro idočo trgovino ali gostilno. Ponudbe pod »L. B.“ poštno ležeče, Radovljica, Gorenjsko. 573 5-1 Bosanske pisemske znamke! Vse izdaje od 1912 se kupijo Ponudbe z navedbo množine in cene poslati na Rudolf Kokoschinegg, Maribor. 640 Vinske sode 50—500 1 vsebine kupim. — Ponudbe na tipravništvo pod .Vinski sodi". Službe: ,c.\; „CR0ATIA“ zavarovalna zadruga v Zagrebu. Glavno zastopstvo za Slovenijo v Ljubljani sprejme uradnika, ki je vešč zavarovalnih poslov. 58b Kabini k paru lepih konj Izurjenega, zanesljivega in poštenega kočijaža. Naslov v upravi. 583 2—1 Zidarje, tesarje in strežnike sprejme stavbenik Juri Ferenc v Trbovljah I!. Stanovanje prosto. Hronn preskrbljena. 582 3—1 Žagar z večletno prakso, vešč brušenja žap, nadalje clrkiilaristse takoj sprejmeta Ponudbe na ,,poštni predal 54“, Ljubljana. Pisarniška moč železnin-ske stroke se sprejmeč Naslov pov* upravništvo. 554 Krojaški pomočnik s plačo 1. razreda se sprejme takoj. Naslov v upravništvu. 1080 3-1 141ctcn inteligenten fant koroški begunec, bi se rad šel učit trgovstva Prosi da bi dobil stanovanje in vso preskrbo. Pisma na upr. pod »Učenec". 5t;0 Išče se 5 kotijažev za lastne konje za izvoz klad iz gozdov. Mesečna plača 260 kron, hrana in stanovanje. — Pismene prijave na »Hrvatska eskomptna banka, šumski odi o, Zagreb. 547 H a z n o: Iščem moško ali žensko osebo, ki bi mi bila v pomoč pri nakupu trgovine Naslov pove uprava Jugoslavije. 5*4 Mlad zakonski par išče meblovano sobo z dvema posteljema s postrežbo aii tudi brez njo za takoj. Ponudbe pod šifro. A. B. na upravo lista. • č8o Francoščino in italijanščino poučuje izobražeu gospod po Berite o vi metodi. Ponudbe ha upravo lista pod „Pouk“. 577 Rizein društva, vzajemne zavarovalnice na življenje in opremo nevest ravnateljstva na Dunaju ter podružnic v Gradcu in Tratit zastopstvo cijalne demokratične stranke je izjavil, da smatra stranka za svojo dolžnost, sodelovati pri kritju deficita. Odgovornost za vojno ima Dunaj in mora zaradi tega prevzeti vse posledice. Našli so se dokumenti, ki še niso objavljeni. Toda čas ni več daleč, ko bodo na razpolago vsej javnosti. Po teh dokumentih sta sl Budimpešta in Berlin želela vojno, samo nekaj časa kasneje. Dunaj pa ni hotel čakati. Dva dn< po dogodku v Sara-jc u so na Dunaju sklenili vojno. Trije narodi so aktivno delovali za vojno, in sicer Nemci, Madžari in Poljaki, ki so še pred vojno ustanovili svoje legije. Največji ponos teh narodov je bil, da so mogli bojevali se na strani Hibsburžanov in Hohen-zollerncev. (LDU) Gospodarstvo. g Češki trgovski muzej v Ju goslaviji. Čehoslovaška država namerava otvoriti velik t.govskt muzej v Belgradu s podružnicami v Zagrebu, Ljubljani, Osijeku iti Sarajevu. Na ta način naj bi se zbližala češka in jugoslovanska trgovina. Ravno tako je treba, da se ustanovi na čehosiovaškem jugoslovanski muzej. g Prva jugoslovanska tovarna za svalčice in cigaretni papir v Karlovcu je začela s svojim delom. g Blagovni promet z inozemstvom. Vsak h voz in izvoz blaga v kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev je odvisen od uvoznega ozir. izvoznega dovoljenja pristojnih oblasti. Trgovci se zato opozarjajo, da si pravočasno preskrbijo taka dovoljenja, ker se bo odslej vsako blago zaplenilo, ki pride brez uvoznega dovoljenja v državo ali se hoče urez iz voznice izvoziti v inozemstvo. V Sloveniji daje uvozna in izvozna dovoljenja le , Cenbalna uprava za trgovski promet z inozemstvom v Beogradu, podružnica v Ljubljani". Carlnarne morajo zapleniti vsako blago, ki nima uvoznega dovoljenja. g Uvoz piva. Ker 50 se razmere glede u oza piva vsled upostavitve carinske meje in vsled razvoia domačih pi.ovaren bistveno izpremenile, se vabijo vsi isti, ki iinajo v zalogi pivo nemško-avstrijskih pivovaren, da se udeleže pogovora, ki se bo vršil v tej zadevi v torek dna 20. t. m. ob 9. uri v Deželnem dvorcu, v sobi st. 77. g Italijanska in češka trgovina. „Reato del Carlino" prinaša sledečo notico: Glede laških zahtev, ki naj bi jih konfesenca sprejeta, izjavlja italijanski minister Crespi: »Italija želi na- daljevati dobve stike, ki jih je vedno gojila s Srbijo, Poljsko in Čeh o slo -valko, katere tudi lahko računajo z njenim odkritosrčnim prijateljstvom, — Češko-Siovaška bo našla v Trstu res možnosti, da zagotovi svojemu blagu izhod na Jadran. Kar se tiče nove Ogrske, sem uverjen, da bodo potrebni gospodarski odnošaji med obema deželama omogočili skladno medsebojno življenje; želimo ji dati vse prometne olajšave proli R<:kšu. — Na vprašanje, ali bodo Italiji plačali odškodnino vsi narodi bivše Avstro-OjJrske, ali samo sedanji sovražniki, t. j. Nemci in Madžari, je Crespi izjavil, da se bo o tern vprašanju v kratkem razpravljalo na konferenci. g N*še prvo državno posojilo. Koncem meseca bo zaključeno podpisovanje našega prvega državnega posojila. Kakor poročajo iz različnih krajev domovine, je podpisovanje 4°/0 državnih bonov napredovalo jako dobro. Zlasti mnogo so podpisali v Bački Baranji in Banatu, kar je razumljivo, ker prebiva tamkaj raj premožnejši živelj. Za temi deli naše države pa ne zaostajata mnoge Hrvatska in Slovenija, kakor ne ostali deli naše države. Nekaj pa se je opazilo, da so namreč gotovi krogi, bi so svoje-častio podpisali veliko vsote avstro ogrskega vojnega posojija, podpisali sedaj le razmeroma majhne vsote našega državnega posojila, da i gre sedaj za stvar, ki se jjiii od daljč ne more primerjali v varnostjo av~ sirijskih vojnih posojil. Za miivo pa je, da so Nemci ia M i žari, ki žive na našem državnem ozemlju, spoznali plodonosnost našega državnega posojila in podpisati lepe vsote 4% državnih bonov Res je, da živi v našem kmetu še nezaupanje napram podpisovanju državnih posojil vsled slabe hkušnje, toda naše ljudstvo naj bo prepričano, da sedaj ne gre pri tem podpisovanju /a podaljšanje vojne in za podpiranje tuje države, pač ;>a za to, da podpremo svojo državo in ji damo p trebna sredstva. Cone vinu na Hrvalskem so paiie, ker so irodab Italijani veliko mno žino vi a v Nemško Avstrijo, kamor so sc do sedaj izvažala naSa vina. Tako s-> ostaie velike zaloge vina doma. Vsled tega tudi niso slovenski vinski trgovci prevzeti na Hrvalskem kupljenega vina, kise je nato predal na javni dražbi Italijansko vino se bo odslej uvažalo tudi v Jugoslavijo po-r to m Reke. lxd»|At8ij in odgovorni astro:.*:; Anjo« Pesfck, Tlaka -Zvezna tlakama’5 v L ju o ■-.ut. in vplačiinica premij za celo Slovenijo se nahaja v Ljubljani Streliška ulica št. 22/1. Več glej Kr. SHS uradni lisi »L 8t od 26. aprila 1919. Dopisovanje in ženitne ponudbe Ženitna ponudba. Primerno stara, si iščem moža, ki je izurjen pek in ima veselje do gostilniške obrti in posestva na deželi Dopisi s s iko, ki se vrne, naj se pošljejo pod »Tajnost št 578“ v te.ru osmih dni na upravo Usta 578 Ljudska posojilnica v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. <> (v lastnem domu) obrestuje hranilno vloge po “ 0 2 0 Ljudska posojilnica v Ljubljani je naj večja slovenska posojilnica in je imela fconacm marcu 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijo a onstotlsoč kron rezervnih zakladov. 659 Posojila sc dovoljujejo po 4 do 5%. Ljudska posojilnica stoji pod enposred. drž nadzorstvom. File 1069 za ge orodje za vse svrhe priporoča ODON KOUTNY špecijalna trgovina jeklenine in tehničnih potrebščin Lj ubij a nti, Ko 1 od versko ulica štev. 37. Živo apno, zidno in strešno opeko KagVoniS fini mizarski lim (od 100 kg višje) ponuja Valentin Urbančič, Ljubljana, Bloivveisova cesta 18 (nasproti liceju ) 1 m n »taro m novo, slivovko, rum itd. mulim po najaižjih eeaah, Kupujem suhe gobe, dobre vreče. M. Rant, Kranj. N STRUPI Cel j