Zastave 29 držav vihrajo v Kranju na kinu Center, kjer se odvija letošnji jubilejni peti mednarodni festival športnih in turističnih filmov. — Foto: F. Perdan Leto XXVII. Številka 71 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, petek, 13. 9. 1974 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Jeseničani in Kranjskogorci toplo sprejeli predsednika Tita Delavec jeseniške Železarne Me KMekje skupaj z Darinko Klinar pozdravil predsednika Tita in Udeležencipolitična aktiva so z odobravanjem sprejel, misli predsednika in napotilo, da mora soprogo Jovanno in jima zaželel dobrodošlico. ZK grajati na začrtani pot,. Predsednik republike Tito je v jasnem slavije, razmere v svetu in naloge ZK. Slavnostno okrašene Jesenice so Včeraj pripravile predsedniku republike Titu in soprogi Jovanki ter njunemu spremstvu izredno lep in prisrčen sprejem! Množica se je zbrala ob glavni cesti, da bi pozdravila dragega gosta. Pred stavbo občinske skupščine je tovariša Tita in soprogo Jovanko najprej pozdravil predsednik občinske skupščine -Jesenice Slavko Osredkar, nato pa sta jima delavca Železarne Darinka Klinar in •Jože Kl i ček izročila šopke. Predsednik se je napotil v skupščinsko dvorano na sejo političnega aktiva jeseniške in radovljiške občine, na kateri S() l)ili tudi najvišji predstavniki družbenopolitičnega življenja re-PUblike: predsednik predsedstva skupščine Sergoj Kraigher z ženo Lidijo Sentjurc, predsednik CK ZKS ' Panc Popit, predsednik slovenske skupščine dr. Marijan Brecelj, pred- in izčrpnem govoru orisal notranjepolitični položaj Jugo- V novem hotelu Kompas so predsedniku Titu in soprogi Jovanki izročili spominska darila. sednik republiškega izvršnega sveta inž. Andrej Marine, predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič, predsednik republiške konference ZMS Ljubo Jasnič, predsednik republiškega odbora ZB Janko Rudolf, komandant ljubljanskega armadnega področja generalpolkov-nik Frane Tavčar-Rok, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Martin Košir itd. Na seji političnega aktiva jeseniške in radovljiške občine, ki jo je vodil sekretar komiteja občinske konference ZKS Jesenice Ludvik Kejžar, so visoke goste s položajem jeseniške občine seznanili sekretar komiteja ZKS, predsedniki družbenopolit ičnib organizacij jeseniške občine in glavni direktor Železarne. Predsednik Tito je v govoru poudaril, da so naleteli sklepi K), kongresa ZKJ na ugoden odmev, vendar imajo nekateri zanje še vedno gluha ušesa. Posebno ostro je treba obračunati s pojavi grupaštva in jim povedati, da zanje v organizaciji ZK in družbi ni mesta. ZK mora ostati enotna, je dejal predsednik Tito, vendar za enotnost ni dovolj izpovedovanje pripadnosti in članstva ZK, temveč dosledno izvajanje sklepov! Vse negativne pojave je treba preprečiti že v koreninah. Predsednik republike je nato govoril o gospodarskem položaju Jugoslavije in ga povezal s položajem v svetu. Se posebej je poudaril, da moramo skrbeti za domačo surovinsko osnovo, za večjo delovno disciplino in odgovornost, kar prepogosto zanemarjamo! Nato je obširno govoril o zunanje političnem položaju v svetu, o razgovorih, ki jih je imel s tujimi državniki in predstavniki vlad ter še posebej o položaju na Cipru in Bližnjem Vzhodu. Poudaril je, da se je Jugoslavija zelo zavzela pri reševanju teh vprašanj in da so njena prizadevanja naletela povs. septembra, proslavo, ki se je bo udeležila tudi delegacija nekdanjih koroških borcev z Jesenic. Proslava ob DO-letnici osvoboditve Zgornje Savinjske doline bo v Gornjem gradu. 1). S. vodstev krajevnih družbenopolitičnih organizacij in društev. V nedeljo zjutraj bodo lomski mu-zikantje poskrbeli za budnico. Ob pol devetih bo pred domom družbenih organizacij strelsko tekmovanje za storžiški pokal, ob desetih pa tekmovanje v motokrosu za mopedi-ste. Pol ure kasneje bodo Lomljani sprejeli partizanske kurirje in vezi-ste, ki imajo pokroviteljstvo nad osnovno šolo v Lomu. Popoldanski del praznovanja bosta začela gasilska parada po vasi in slovesen prevzem nove električne gasilske sirene. Gasilci so tudi računali, da bodo do krajevnega praznika dobili novo terensko vozilo, vendar se jim bo dolgoletna želja najverjetneje uresničila jeseni. Ob 14. uri bo pred domom družbenih organizacij (v primeru slabega vremena pa v dvorani doma) kulturni program, ki ga pripravljajo člani domačega kulturno-umetni-škega društva, učenci osnovne šole Lom in pihalni orkester iz Tržiča. Sledilo bo družabno srečanje. -jk Tržič Danes opoldne se bodo v sejni dvorani tovarne Almira v Radovljici sestali predsedniki osnovnih organizacij sindikata tekstilne industrije v občini. Razpravljali bodo o reorganizaciji osnovnih organizacij sindikata. A. Z. V sredo se je v Tržiču sestal sekretariat aktiva neposrednih proizvajalcev pri občinski konferenci ZKS. Člani sekretariata so sprejeli akcijski program, ki temelji na sklepih 7. kongresa ZKS in 10. kongresa ZKJ, in razpravljali o seminarju za člane aktiva neposrednih proizvajalcev, ki bo oktobra. Včeraj se je sestal sekretariat aktiva mladih komunistov pri občinski konferenci ZKS Tržič. Tudi mladi komunisti so dopolnili delovni program s stališči in sklepi kongresov ZKS in ZKJ ter obravnavali poslovnik o delu aktiva. V aktiv so sprejeli mlade komuniste iz osnovnih organizacij po delovnih kolektivih, ki so bile ustanovljene pred kratkim. Danes pa se bo sestal sekretariat aktiva komunistov kulturnih delavcev, ki deluje pri občinski konferenci ZKS. -jk Odkritje spominske plošče ob 30-letnici ustanovitve jeseniško-bohinjskega odreda v Predjami Odbor borcev jeseniško-bohinjskega odreda z Jesenic in krajevna organizacija ZB NOV Bukovje organizirata v nedeljo, 29. septembra, ob 10. uri v Predjami pri Postojni odkritje spominske plošče v počastitev 30-letnice ustanovitve jeseniško-bohinjskega odreda. Prevoz bo z avtobusi z Jesenic, iz Radovljice in Bohinja. Borci jeseniško-bohinjskega odreda vplačajo ob prijavi 10 din kot prispevek za prevoz, ostali udeleženci plačajo 50 din. Prijave zbirata občinski odbor ZZB NOV Jesenice in Radovljica do vključno ponedeljka, 23. septembra 1974. Borci iz ostalih krajev naj se poslužijo rednih prometnih zvez in osebnih vozil. zunanjepolitični komentar • zunanjepolitični komentar Pravzaprav bi z zapleti morali vnaprej računati. Z zapleti v Mozambiku namreč. In nekateri so računali. Prevelika podobnost je med njim in rasističnima sosedama, Rodezijo in Južno Afriko, preveč sta slednji dve gospodarsko in geopolitično navezani na dovčerajšnjo portugalsko kolonijo, prevplivni in prebogati so potomci evropskih priseljencev, da bi ne poskušali zavreti procesa, ki ruši družbena in gospodarska nesorazmerja znotraj nekdanje posesti srednjeveške pomorske velesile. Toda preden začnemo sklepati in ugibati, je treba najprej osvetliti doslej znana dejstva. Minulo soboto, 7. septembra, so predstavniki začasne portugalske vlade in vodstvo osvobodilne fronte Mozambika (FRELIMO) v Lusaki podpisali sporazum, po katerem naj bi prostrana dežela ob vzhodni obali Afrike na trinajsto obletnico formiranja uporniškega gibanja, 25. julija 1975, postala samostojna. Sporazum je odpravil dolgotrajno morijo in klanje ter hkrati nesporno dokazal, da sta v Portugalski prevladala zdrav razum in demokracija. Do dneva »L«, dneva svobode, naj bi nekdanjo okupacijsko uradništvo in portugalska vojska pomagali predsedniku Frelima Samori Machelu ter njegovim sodelavcem prevzeti v svoje roke vse niti upravljanja, pri čemer sodelovanje v oboroženih intervencijah in v vzpostavljanju reda in miru ni izključeno. Še isti večer so skupine domačih kolonov, lastnikov obsežnih nasadov riža, čaja, bombaža in sisala, zasedle radijsko postajo in letališče v glavnem mestu Lourenco Marques ter proglasile enostransko neodvisnost, neodvisnost »brez Frelima«. Šlo je bolj ali manj za improvizirano potezo obupancev. Machelovim gverilcem in Lizboni zvestim četam ni bilo težko streti upora, znova pozapreti izpuščene agente proslule tajne policije PIDA in vzpostaviti nadzor nad ključnimi točkami v prestolnici. Potem so nenadejano izbruhnili nemiri in poulični spopadi, ki naj bi preteklo sredo terjali — kot javljajo tuji poročevalci — prek 100 mrtvih. Pokol priča, da beli reakcionarji nikakor ne nameravajo vreči puške v koruzo. Sicer jih je »le« okrog 250.000, vendar kontrolirajo štiri petine gospodarskega potenciala Mozambika« so tesno povezani in dobro organizirani, obenem pa, kar je najvažnejše, uživajo podporo in simpatije režimov v Salisburvju (Rodezija) in Pre-torii (Južnoafriška unija). In deset mesecev je dovolj, da se temeljito pripravijo ter sprožijo bratomorno državljansko vojno, ki bi utegnila imeti podobne posledice kot znani dogodki v Alžiriji, Kongu, Vietnamu, Nigeriji (Biafra)..'. Res razmere v svetu niso v prid mračnim elementom, res je podoba Afrike danes precej drugačna kot pred petnajstimi leti, a nič manj tehtnega na- Mračne paralele sprotnega argumenta ne nudijo ekonomski vidiki problema: ho-teč zaščititi ogrožene interese rasistov, bo mednarodna reakcija bržkone tvegala in podstavila nogo kolesu razvoja. Možnosti, da uspe, so skromne, ampak boljšega izhoda (zanje, seveda) ni. Poglejmo zakaj. Mozambiško pristanišče Beira je ena od treh nepogrešljivih »žil odvodnic« strateškega blaga Rodezije in Južne Afrike (uran, diamanti, baker, zlato, titan, barvne kovine itd.): 80 odstotkov prometa skoznjo ustvarjajo rude, ki dišijo po znoju in trpljenju črnih knapov v Voersterjevih in Smithovih rudnikih; kakih 70.000 Mozambičanov si hodi služit kruh čez »vročo črto« ter prinaša mozambiškemu proračunu tretjino celotnega dohodka; na reki Zambezzi, sredi pragozdov, raste ogromna hidrocentrala Cabora Brassa, z 18 milijoni kilovatnih ur predvidene letne proizvodnje najmogočnejša v Afriki. V gradnjo so rasistični tirani vložili zajetne vsote denarja. Trojni dogovor pravi, da bo pet šestin razpoložljive energije rabilo pogonu industrijskih objektov in naprav v bajeslovno bogati pokrajini Transvaal, zakladnici Pretorie, do kamor sta že speljana dva daljnovoda. Poleg naštetega naj bi 220 kilometrov široko umetno jezero omogočilo namakanje zemlje su-žnjeposestnikov onkraj zahodnih meja osamosvojenih pokrajin. Prvi znaki kažejo, da je mozambiški »zmaj« Jorge Jar-dim, premožen poslovni mož in zagrizen konservativec, ki je štiri mesece nazaj zbežal v republiko Malavi, nemudoma sprožil mehanizem kontrarevolucije. V razkošnem hotelu na periferiji Pretorie se menda zbirajo kolovodje morilskih tolp, plačancev in avanturistov, protagonistov katastrof v Biafri, Katangi in še kje, zbirajo se bogati meceni in zastopniki zahodnih kupcev surovin, špeku-lantje, odpuščeni oficirji Sala-zarjeve osebne straže, kompromitirani generali ter komandosi iz plemena Makau, zvesti sluge umirajočega kolonializma. Kaj bodo skuhali, ne ve nihče. Bržkone ni bojazni, da bi rodezijska in južnoafriška vojska odkrito posredovali. Bolj verjetna je »podpora« v obliki orožja, materiala, finančnih sredstev in baznih taborišč, od koder bo »armada smeti« usmerjala »kazenske pohode«. Zato ni preuranjeno povleči paralele z žalostno afriško polpreteklostjo in povedati, kakšni so obeti za bodočnost. Vseeno pa smo in moramo ostati optimisti, kajti FRELIMO uživa domala popolno podporo osommilijonskega ljudstva. In izkušnje kažejo, da je ravno ljudstvo tisti odločilni jeziček na tehtnici, ki konec koncev odloča o zmagi ali porazu, ki kroji zgodovino, ki spodkopava staro in zida novo. I Guzelj Obširen program SZDL Minuli teden se je sestal izvršni odbor občinske konference SZDL Radovljica in razpravljal o delovnem programu v jesenskem obdobju. Najpomembnejša naloga, ki čaka občinsko organizacijo socialistične zveze do konca leta, je konstituiranje krajevnih organizacij socialistične zveze. Vsem vodstvom krajevnih organizacij so že poslali v javno razpravo osnutke pravil nove organizi- ranosti. Predvideno je, da bodo v prihodnje v vseh 20 krajevnih skupnostih v občini imeli krajevne konference SZDL. Konference bodo sestavljene iz delegatov vseh družbenopolitičnih organizacij, društev, interesnih skupnosti in TOZD na območju krajevne skupnosti. Le v nekaterih manjših krajevnih skupnostih bodo konferenco predstavljali vsi člani. Na Bledu, kjer je že zdaj Tovarna Sava ostala brez vode V ponedeljek so v tovarni Sava v Kranju morali za osem ur prekiniti proizvodnjo V ponedeljek ob 11. uri so v tovarni Sava na Laborah pri Kranju morali ustaviti proizvodnjo, ker so se zamašile čistilne naprave za hladilno in tehnološko vodo. Sava namreč potrebuje za redno proizvodnjo precejšnje količine vode, ki jo dobivajo iz reke Save. Ker pa je reka že nekaj časa zaradi praznenja akumulacijskega jezera hidroelektrarne Moste močno onesnažena, so se zamašile čistilne naprave na črpališču, ki ga ima tovarna v Kranju. Zamašili so se tudi hladilni kompresorji, onesnažena voda pa je naredila precej škode tudi na drugih napravah. V tovarni so zato morali preuredltThladilni sistem in ga predvsem za občutljivejše stroje priključiti na pitno vodo iz vodovoda. V ponedeljek, kot rečeno, pa so morali ustaviti proizvodnjo za osem ur. V tovarni Sava so se takoj povezali s predstavniki hidroelektrarne Moste, kjer so jim povedali, da so za nastalo škodo samo posredno odgovorni. Praznenje akumulacijskega jezera je namreč potekalo pod stalnim nadzorstvom posebne strokovne komisije, ogromne količine usedlin, ki se valijo po strugi Save, pa v glavnem izvirajo iz jeseniške Železarne. V tovarni Sava menijo, da celotna akcija ni bila dov~olj usklajena in da o njej ter morebitnih posledicah niso bili obveščeni, sicer bi škodo lahko preprečili. Dvomijo tudi, če so izvajalci in programerji praznenja akumulacijskega jezera storili vse, da ne bi bili priča takšnim ' posledicam. Vzrok, posledice in obseg škode zdaj v tovarni ocenjuje posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov Save, hidroelektrarne Moste in fakultete za tehnologijo in naravoslovje. Ko bodo ocenili škodo, bo tovarna predložila odškodninski zahtevek Savskim elektrarnam. Za primerjavo pa navajajo, da znaša vrednost enodnevne proizvodnje v tovarni okrog 4 milijone novih dinarjev. A. Ž. Sindikati o gospodarskih gibanjih in ozimnici Minuli teden je bila v Radovljici seja občinskega sveta zveze sindikatov, na kateri so razpravljali o gibanju gospodarstva v občini v letošnjem prvem polletju in o organizirani nabavi ozimnice za delavce. Ugotovili so, da je radovljiško gospodarstvo ob polletju v primerjavi z minu- Denarna pomoč za nakup ozimnice Izvršni odbor predsedstva republiškega sveta zveze slovenskih sindikatov je v začetku meseca pozval vse osnovne organizacije sindikata, da akcijo za nakup ozimnice spelje-jo tudi letos, in to bolj temeljito kot lani. Ob tem je tudi poudaril, da nakup ozimnice ne more in ne sme biti le enkratna ali kampanjska akcija. Postati mora stalna oblika pomoči družinam z nižjimi osebnimi dohodki in ena od oblik socialne politike v delovnih organizacijah. O preskrbi z ozimnico so govorili tudi na seji komisije za življenjske in delovne pogoje delavcev, ki deluje pri občinskem sindikalnem svetu v Kranju. Ni naključje, da so hkrati obravnavali tudi predlog programa socialne politike v občini in v delovnih organizacijah. Menili so, da je akcija za nakup ozimnice le del socialne politike, katere pobudnik morajo biti osnovne organizacije sindikata in, ki naj bi se zavzemala za boljše življenjske pogoje delavcev. Komisija je priporočila delovnim organizacijam, naj ozimnico naročajo za vse delavce organizirano prek trgovskih podjetij oziroma kmetijskih delovnih organizacij. Tako bodo dosegli ugodnejšo ceno. Posebno denarno pomoč pa naj izplačajo delavcem / nizkimi osebnimi dohodki oziroma z nizkimi dohodki na družinskega člana. Posebna skrb naj velja številnim družinam in materam samohranilkam. Kot osnovno merilo pri dodeljevanju pomoči za nakup ozimnice naj velja pravica do otroškega dodatka. Tisti, ki imajo do 000 dinarjev dohodka na družinskega člana in prejemajo višje otroške dodatke, naj bi dobili tudi višjo pomoč /a nakup krompirja, jabolk, čebule in druge zimske zaloge. Delavci, ki imajo od 800 do 900 dinarjev na družinskega člana, pa bi prejeli ustrezno nižji znesek. -lb lim letom zabeležilo veliko ugodnejše rezultate. Težave so le v gostinstvu in turizmu, saj je kar 15 tovrstnih organizacij zabeležilo večjo izgubo kot lani ta čas. Vzrok za to je v manjšem številu turistov (predvsem do srede julija), v naraščanju cen živil in storitev. Zato so na seji sklenili, da morajo delegati konference sindikatov gostinske in turistične dejavnosti še ta mesec podrobno obravnavati problematiko. V vseh petnajstih organizacijah bodo člani skušali skupaj s samoupravnimi organi najti najbolj ustrezne rešitve za ublažitev sedanjega položaja. Kasneje bodo o tem razpravljali tudi sindikati v občini in predložili ukrepe občinski skupščini ter družbenopolitičnim organizacijam. Prav tako bodo skrbno preučili razmere in predlagali ukrepe zaradi izgube v opekarni Dvorska vas. Ko so razpravljali o organizirani nabavi ozimnice za delavce, so sklenili, naj občinski svet zveze sindikatov skupaj z izvršnim svetom skupščine občine čimprej skliče posvet s predstavniki trgovskih podjetij in kmetijskih zadrug. Na posvetu naj bi se dogovorili o nabavi zalog živil in o primernih cenah. Razen tega so predlagali, naj na posvetu preučijo tudi možnosti za kreditiranje za nabavo ozimnice predvsem za delavce z nižjimi osebnimi dohodki. JR krajevna konferenca, pa bodo še podružnice SZDL. Podrobneje bodo o novi organiziranosti razpravljali z vodstvi SZDL, nato pa še na posebnem seminarju. V okviru priprav na novo organiziranost bodo takoj začeli tudi evidentirati delegate. Evidentiranje bo trajalo do srede oktobra, sledila pa bo izvolitev. Sicer pa so sklenili, da morajo biti krajevne konference SZDL v občini konstituirane do konca leta. V prihodnjih mesecih bo socialistična zveza spremljala tudi izvajanje oziroma uresničevanje ustavnih določil v krajevnih skupnostih. Le-te se morajo prav tako do konca leta konstituirati po delegatskem načelu. Trenutno razpravljajo predvsem o osnutkih statutov krajevnih skupnosti. Deset osnutkov statutov je že v javni razpravi. Računajo, da bodo do srede oktobra v vseh krajih javne razprave končane in da bodo lahko začeli z evidentiranjem delegatov za zbor delegatov krajevnih skupnosti. Na seji so se tudi dogovorili, da je treba takoj začeti s političnimi pripravami za razpis novega referenduma o nadaljevanju samoprispevka. Novi samoprispevek naj bi zbirali za dograditev šol, izgradnjo vzgojno-varstvenih in nekaterih drugih objektov. O podrobnem programu bodo odločali občani v razpravah na zborih občanov in krajevnih konferenc SZDL. Ko so razpravljali o solidarnostni akciji za pomoč potresnemu področju na Kozjanskem, so ugotovili, da so v radovljiški občini do konca avgusta od predvidenih 120,700.000 dinarjev zbrali že prek 85 odstotkov denarja. Sklenili so, da bodo zdaj v akcijo vključili še zasebne obrtnike in zaposlene pri njih, kmete in upokojence. Menili pa so, da bi določen delež morali prispevati tudi zdomci. O vseh obravnavanih akcijah na seji izvršnega odbora bo v začetku prihodnjega meseca razpravljala še občinska konferenca socialistične zveze. JR Program — osnova za delo Na sredini seji komiteja občinske konference ZKS Škofja Loka so največ govorili o delu družbenopolitičnega zbora v skupščinskem delu. V živahni razpravi so komunisti zavzeli stališče, da mora biti osnova za delo zbora program dela občinske skupščine. Delegati naj program pregledajo in določijo, o katerih vprašanjih bo družbenopolitični zbor razpravljal in zavzel stališča in o katerih stvareh bo potrebno tudi njegovo odločanje. Delegati morajo tudi poskrbeti, da bodo vsa stališča usklajena s stališči volivcev, izvršilnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Na seji so izvolili tudi koordinacijsko komisijo za izvajanje ustavnih določil. Vodi jo sekretar komiteja Janez Jemec. Ima 15 članov in je razdeljena na 3 skupine: skupina za samoupravno dogovarjanje v organizacijah združenega dela, skupina za izvajanje ustave v samoupravnih interesnih skupnostih in skupina za izvajanje ustave v krajevnih skupnostih. -lb X© ljubljanska banka Koroški cestni delavci v Kranju Društvo jugoslovansko-avstrij-skega prijateljstva iz Celovca je ponudilo Cestnemu podjetju iz Kranja organizacijo srečanja gorenjskih in koroških cestnih delavcev. Cestno podjetje Kranj je ponudbo sprejelo in povabilo v goste cestarje cestnega nadzorništva iz Rožne doline. V soboto, 7. septembra, je prispelo v Kranj 34 cestnih delavcev cestnega nadzorništva Rožna dolina pod vodstvom Erne-sta Dobernigga, dvornega svetnika in vodje cestnega urada v Celovcu, ter Hermana Hartlieba, njegovega zastopnika. Goste s Koroške so v Kranju pozdravili direktor Cestnega podjetja Kranj inž. Franc Rihteršič in predstavnika občinske skupščine Kranj Rado Pavhn in inž. Pavel Ješe. Koroški cestni delavci, večina jih je bila Slovencev, so se med obiskom v Kranju seznanili z organizacijo in delovanjem Cestnega podjetja Kranj, cestno vzdrževalno službo ter delavskim samoupravljanjem. Po ogledu prostorov ih delavnic Cestnega podjetja v Kranju so gostitelji goste popeljali na eno od gradbišč, v modernizirano asfaltno bazo v Naklem in v Kamno gorico, kjer Cestno podjetje zaključuje gradbena dela pri usposabljanju novega kamnoloma keratofirja. Sledilo je družabno srečanje na Bledu, ki so se ga udeležili tudi številni delavci kranjskega podjetja. Odbor za medsebojna razmerja Kemične tovarne Podnart objavlja prosto delovno mesto: kurjača visokotlačnih kotlov Pogoj: izpit za kurjača ter ustrezne delovne izkušnje za samostojno opravljanje dela ter vabi k sodelovanju K in PK delavce za delo v proizvodnem oddelku in skladišču. Pismene prijave je treba poslati na naslov: Kemična tovarna Podnart. Kandidati lahko dobijo podrobnejše informacije v splošnem sektorju podjetja. Morda niste vedeli Naša poslovna enota »HRANILNICA« pri Globusu sprejema v hrambo: — vrednostne papirje, — umetnine, — dokumente, — zlatnino in podobne predmete. Pristojbina za najeti sef znaša: — din 150,00 do 250,00 na leto, odnosno — din 15,00 do 25,00 na mesec. Občani, v vašem interesu je, da imate dragocenosti varno shranjene. Obstajajo tudi drugi načini shranjevanja — vendar predno se odločite, vprašajte Ljubljansko banko. Komisija za štipendije in posojila pri Temeljni izobraževalni skupnosti Kranj na podlagi 8. člena pravilnika o podeljevanju štipendij PONOVNO RAZPISUJE 12 štipendij, od tega: na Visoki šoli za telesno kulturo 1 štipendijo, na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo ali Pedagoški akademiji za študij matematike in fizike 2 štipendiji, na Pedagoški akademiji za študij na oddelku za razredni pouk 7 štipendij, na Pedagoški akademiji na oddelku za predmetni pouk za študij tehničnega pouka in fizike 1 štipendijo, na Pedagoški akademiji na oddelku za predmetni pouk za študij glasbe 1 štipendijo. Prošnja za dodelitev štipendije mora biti izpolnjena na obrazcu DZS 1,65, priložiti pa ji je treba: — lastnoročno napisano izjavo prosilca, da ne prejema štipendije ali posojila kje drugje, — frekventacijsko potrdilo, — sporočilo o opravljenih izpitih, spričevalo o zaključnem izpitu oziroma zadnje spričevalo, — potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov (obr. 0,12), — mnenje šole, mnenje študentske, mladinske in druge družbenopolitične organizacije. Potrdila o osebnem dohodku in nadomestilih morajo biti izpolnjena s podatki za prvih pet mesecev leta 1974. Pri podelitvi štipendije imajo pri enakem izpolnjevanju pogojev prednost otroci udeležencev NOB in žrtev fašističnega nasilja ter prosilci s slabšimi socialnimi pogoji. Prošnjo z vsemi zahtevanimi prilogami naj prosilci naslovijo oziroma oddajo na Temeljno izobraževalno skupnost Kranj, komisija za štipendije in posojila, najkasneje do 30/9-1974. Komisija za štipendije in posojila TIS KRANJ OZD Industrija bombažnih izdelkov Kranj I. razpisuje in objavlja prosta delovna mesta: 1. 2 vzdrževalcev strojev 2. 3 delavcev za delo v proizvodnji 3. 2 čistilcev strojev 4. 2 čistilcev obratov Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: pod 1.: poklicna šola ključavničarske stroke • pod 2.: končana osnovna šola. pod 3. in 4.: nepopolna osnovna šola II. razpisuje štipendije: 1 za študij na pravni fakulteti Prijave sprejema kadrovska služba 15 dni po objavi. Zaželen je osebni stik s kandidati, kjer bodo prejeli podrobnejše informacije. Milijoni v smeteh Še kar dobro jo boste odnesli, če vas bo po neužitni pašteti ali pokvarjenem sadnem soku bolel le želodec; mnogo huje se vam bo godilo, če bo treba po zdravniško pomoč zaradi zastrupitve. Če boste potem ugotovili vzroke, ki so vas pahnili za dan ali dva v vsaj slabo voljo, potem se boste najbrž še dolgo izogibali lokala ali trgovine, kjer so vam postregli s pokvarjenim živilom ali pijačo. No, in če se vam bo to zgodilo večkrat ali ste sicer bolj energične narave, ne boste omahovali in se obotavljali: urno pot pod noge ali volan v roke do najbližjega tržnega inšpektorja. Trgovci ali gostinci vedeli ali ne: pokvarjeno blago bo moralo nemudoma v smeti, odgovorni pa pred sodnika za prekrške z besedo zagovora in polno denarnico. Malomarno poslovanje zahteva tako ali drugačno kazen, odvisno od »teže« prekrška. Želodec pa vas boli lahko tudi iz čisto drugih vzrokov. Zadostuje že na primer en sam pogled na trgovko, ki bo čistila pod, na vašo željo se vzdignila, obrisala roke v haljo in hitro narezala deset dekagramov salame; obenem stavim, da ne boste ravno z veseljem »zvrnili« vrček piva v taki gostilni, kjer zaudarja iz sanitarij, minila pa vas bo vsaka želja po pijači tedaj, ko se boste iz neurejenih sanitarij vrnili. 220 REDNIH PREGLEDOV Da je - takih prekrškov izredno veliko, ni treba posebej poudarjati. Kot potrošniki jih odkrivate, odkrivajo pa jih tudi inšpektorji, tržni in sanitarni. Jeseniški inšpektorji imajo polne roke dela, kar pa niti ni čudno, saj redno vsak dan opravljajo kontrolne preglede, odpravljajo nepravilnosti in nezakonitosti. V osmih mesecih letošnjega leta je jeseniška tržna inšpekcija v sodelovanju s sanitarno opravila kar 220 kontrol ter 86 komisijskih pregledov za izdajanje obrtnih in drugih dovoljenj. Rezultati: 36 odločb za odpravo pomanjkljivosti. Za gospodarsko sodišče so oddali osem ovadb, in sicer dve za gostinsko stroko, pet za trgovino in eno za proizvodno organizacijo. K sodniku za prekrške bo zaradi kontrole in ugotovljenih nepravilnosti prišlo 13 posameznikov: štirje iz gostinstva, štirje iz trgovine, ostalih pet pa je bodisi šušmarilo bodisi kako drugače nepravilno delalo ali poslovalo. PODRAŽITEV — HOP V SKLADIŠČE! Ob zadnjih oziroma minulih podražitvah so v jeseniških trgovskih in gostinskih lokalih spet preizkušali uspešnost stare prakse: poskriti, kar se poskriti da, potem pa postopoma po novih cenah prodajati v korist trgovine ali kar posameznih zaposlenih. Pa marsikje niso znali dobro skriti, tržni inšpektorji so imeli bistro oko in dodobra poznajo to igro skrivalnic, zato so marsikje gostinci in trgovci rdeli, bledeli, se tresli od jeze ali strahu pred kaznijo. Skratka, za nezakoniti dobiček so se obrisali pod nosom. Ob kontrolnih pregledih so inšpektorji izločili iz prometa za — reci in piši — osem milijon-čkov — starih — dinarjev živil, alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter cigaret! Če te milijone razčlenimo in jih razdelimo, potem so bili najbolj pregrešni v trgovinah, saj nanje odpade 48.000 dinarjev, za gostinstvo pa 36.000 dinarjev. Iz trgovin so izločili 437 litrov alkoholnih in brezalkoholnih pijač, 221 kilogramov živil in kar 49.000 cigaret. Iz gostinskih lokalov pa je romalo 800 litrov alkohola, 206 litrov osvežilnih pijač, 81 kilogramov živil in 10.220 cigaret. Dobra bera inšpektorjev v korist potrošnika in osupljiva izguba za naše gostince in trgovce! Upajmo, da jih bo spametovala in da bodo odslej bolj spoštovali in spoznavali predpise o kakovosti blaga, o cenah, prostorih, o nedovoljeni trgovini, prekupčevanju itd. VINJAK V KANALIH Tržna in sanitarna inšpekcija redno pošiljata vzorce pokvarjenih živil na kontrolo v Kranj ali Ljubljano, tako da tudi strokovnjaki povedo na osnovi raznih analiz svoje mnenje. Tako ne more nihče trditi, da živilo ali pijača nista bili pokvarjeni. Inšpektorji seveda ne pregledujejo le trgovin in gostiln, temveč opravljajo svoje redne preglede tudi v obratih družbene prehrane, planinskih postojankah, v zasebnih turističnih sobah, pregledujejo ceno in kakovost mesa, mlečnih izdelkov itd. O prav konkretnih primerih neupoštevanja pravil in zakonskih predpisov sicer niso govorili, ker menijo, da so kazni dovolj visoke in upajo, da tudi dovolj vzgojne. Velikokrat jim botruje prav malomarnost. Višek malomarnosti: v nekem hotelu je steklo po vodovodnih ceveh za milijon starih dinarjev pijače! Vsaj za nekaj mesecev nazaj je ta primer brez primerne konkurence. Čl ovek se sprašuje, kako si upajo kaj takega privoščiti — namreč takega ekonoma pač, ki mu je španska vas »neki rok trajanja«. S svojim ekonomom vred se mi prav nič ne smilijo, nasprotno', ogorčen si in prav NA GOREN fSKEM SPET DIVJALO NEURJE — V torek popoldne je nad Gorenjsko, / osebno pa v okolici Krvavca in na Kamniškem, spet divjalo teurje z oiharjem in točo. Najhujše je bilo v vaseh pod Krvavcem in v Tuun 'ah v k - < w., občini. Nekatere poljščine so uničene, voda je razdrla ceste m mta, popu 'la pa se je tudi v kleteh. Ujma je ruvala celo dievesa. Ob poti na Hožjanco je voda sprožila zemeljski plaz in okrog 100 kubičnih metrov zemlj.t ie zdrsnilo proti cesti in jo za nekaj časa zaprlo za promet (na fotografi' ikode so povzročili tudi hudourni potoki Pšata, Doblič itd. V vred o je prizadeta območja obiskal predsednik izvršnega sveta občinske tkupščine Kranj Franc Šifkovič. (rč) — Foto: F. Perdan rade volje bi jih vse skupaj poslal na tečaj opismenjevanja pri delavski univerzi. Strošek bi bil še vseeno ne-, primerno manjši, kar verjemite mi, prizadeti! Kako strašansko me ima, da bi napisala ime vašega hotela, pa ne bom; vsaj malo namreč še upam, da se bodo odgovorni tovariši le navadili redno brati nalepke na »fla-šah«, vseh vrst. DANES ZAPRTO — ZARADI ZANIKRNIH SANITARIJ Izvršni svet jeseniške občinske skupščine redno pregleduje poročila in delo tržne in sanitarne inšpekcije. Pred nedavnim je analiziral problematiko v jeseniških trgovskih in gostinskih lokalih ter se strinjal s programom dela inšpekcijskih služb. V ta program je poleg rednega dela v delovnem času vključeno tudi delo inšpektorjev v izrednih kontrolah, v posebnih akcijah: v akcijah, ki jih opravljajo inšpektorji v gostinskih lokalih od 18. do 24. ure. V minulem obdobju so s sodelovanjem uslužbencev postaje milice na Jesenicah opravili pet posebnih akcij s skupno 24 pregledi. Osnovne pomanjkljivosti, ki so jih v teh pregledih odkrili, so bile: zanemarjanje sanitarnih predpisov, delavci oziroma zaposleni so bili brez obveznih živilskih pregledov, kršili so odlok o javnem redu in miru, kršili predpise o cenah, živila oziroma pijača pokvarjena itd. V teh izrednih akcijah so izrekli več kazni, razen tega pa lokale, kjer niso zadostili sa-nitarno-higienskim predpisom, začasno zaprli. Ni treba posebej ugibati, da so lokale zaprli največ in predvsem zaradi neurejenih sanitarij. Za nekaterg sanitarije nekaterih gostinskih obratov je beseda neurejenost pravzaprav izredno mila, ker so našli inšpektorji nekatera stranišča v tako obupnem stanju, da človek, pa najsi bo še tako navajen umazanije, ne bi sploh vstopil vanje. Sicer pa so sanitarije nasploh »črna« točka naših gostiln. Lokale so morali takoj začasno zapreti pri Flisu v Vrbi, pri Jurčku v Kranjski gori, pri Ko-niču na Javorniku ter v restavraciji Pikova dama na Jesenicah. Razen tega so inšpektorji za vse leto 1974 zaprli oziroma prepovedali opravljanje gostinske dejavnosti lokalu Zelenica na Breznici, lokalu Mlin v Kranjski gori, Bifeju Blejska Dobrava poleg pokopališča ter gostišču TRIM v Završnici. Ugotovili so, da v teh obratih ugotovljene pomanjkljivosti niso v skladu s pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih, o ureditvi in o opremi poslovnih prostorov za gostinsko dejavnost. Ob tem ukrepu jeseniških inšpektorjev so se vsi komentarji javnosti združili v enem samem odobravanju, kar samo potrjuje, kako so take akcije bile zaželene in vsaj kaže tako, še vedno so potrebne. Sami smo večkrat lahko strpni in potrpežljivi, če pa samo pomislimo, da je Kranjska gora resen kandidat za organizacijo svetovnega prvenstva v alpskih disciplinah in da lahko pričakujemo leta 1978 več deset tisoč obiskovalcev v tej naši Dolini, potem smo lahko ob takem stanju v naših gostinskih lokalih resno zaskrbljeni. Imamo sicer krasne table za te naše »gasthause« in imenitne napise za »fish« in »jugoslavvisi tir specialiteten«, nimamo pa niti najmanjšega smisla za čistočo. Vsaj nekje so očitno prepričani, da gostje poleg robca nosijo v žepih tudi toaletni papir, da je čisto vseeno, če voda v stranišču je ali je ni, spet drugje menijo, da mora biti vode v izobilju in s poplavami v straniščih prisilijo gosta, da si mimogrede opere tudi čevlje, če ne že nog. Različni pogledi na stvar čistoče, a vsem je ali bo prej ko slej odklenkalo. Bo že konec koncev treba upoštevati sanitarni predpis in nabaviti papir pa brisače, predvsem pa skrbeti za redno čiščenje. Če ne zmore snažilka v nočnih urah, bo v gostinskih lokalih z večjo kapaciteto smotrneje najeti novo delovno moč kot plačevati visoke kazni. Prej bodo nekateri to spoznali, bolje zanje. Mojih dobrohotnih nasvetov v tem sestavku je več kot preveč, vsi pa izhajajo iz želje vseh občanov, da vstopajo v dostojno čiste lokale. Prav gotovo bodo inšpektorji še naprej naleteli na odobravanje in na podporo pri takih in podobnih akcijah: v trgovinah, gostinskih lokalih in drugod. Vsem nam ne more in ne sme biti vseeno, kaj nam nudijo in ponudijo, ne more nam biti vseeno ob misli, da iz malomarnosti dobesedno mečemo skozi vrata gostiln, trgovin in drugih lokalov težke milijone. D. Sedej INICIATIVNI ODBOR ZA SAMOUPRAVNO SPORAZUMEVANJE O ŠTIPENDIRANJU V OBČINI KRANJ SPOROČA, da sprejema prošnje za štipendije iz združenih sredstev za šolsko leto 1974/75. Prijavijo se lahko učenci in študenti s stalnim bivališčem v občini Kranj. Do štipendije so upravičeni učenci in študenti, katerih poprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 1800 din (za šolanje izven kraja stalnega bivališča) 1600 din (za vozače do 20 km) ali 1200 din (če se šolajo v kraju stalnega bivališča). Pri študentih so ti cenzusi 2400, 2200 in 1800 din. Prošnji za štipendijo na obrazcu DZS 1,65 je treba priložiti: — overjen prepis ali fotokopijo dokazil o učnem uspehu (zadnje spričevalo, spričevalo o zaključnem izpitu, potrdilo o opravljenih izpitih) — potrdilo o osebnem dohodku staršev, ki se mora nanašati na koledarsko leto 1973 — potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov — izjavo kandidata, da ne prejema štipendije pri drugem , štipenditorju — potrdilo o vpisu Prošnje z vsemi zahtevami sprejema Komunalni zavod za zaposlovanje Kranj, Sejmišče 4. Kandidati, ki so vložili prošnjo pri KZZ Kranj, naj ne vlagajo novih prijav. Rok za vlaganje prošenj je 15 dni po objavi razpisa. Iniciativni odbor za samoupravno sporazumevanje o štipendiranju v občini Kranj INICIATIVNI ODBOR ZA SAMOUPRAVNO SPORAZUMEVANJE O ŠTIPENDIRANJU V OBČINI TRŽIČ SPOROČA, da sprejema prošnje za štipendije iz združenih sredstev za šolsko leto 1974/75. Prijavijo se lahko učenci in študenti s stalnim bivališčem v občini Tržič. Do štipendije so upravičeni učenci in študenti, katerih poprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 1800 din (za šolanje izven kraja stalnega bivališča) 1600 din (za vozače do 20 km) ali 1200 din (če se šolajo v kraju stalnega bivališča). Pri študentih so ti cenzusi 2400, 2200 in 1800 din. Prošnji za štipendijo na obrazcu 1,65 je treba priložiti: — overjen prepis ali fotokopijo dokazil o učnem uspehu (zadnje spričevalo, spričevalo o zaključnem izpitu, potrdilo o opravljenih izpitih) — potrdilo o osebnem dohodku staršev, ki se mora nanašati na koledarsko leto 1973 — potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov — izjavo kandidata, da ne prejema štipendije pri drugem štipenditorju , — potrdilo o vpisu Prošnje z vsemi zahtevami sprejema Komunalni zavod za zaposlovanje Kranj — izpostava Tržič. Rok za vlaganje prošenj je 15 dni po objavi razpisa. Iniciativni odbor za samoupravno sporazumevanje o štipendiranju v občini Tržič Odbor za izvedbo družbenega dogovora o štipendijski politiki v občini Jesenice objavlja ORIENTACIJSKI RAZPIS ŠTIPENDIJ za šolsko leto 1974/75 iz združenih sredstev TOZD v občini Jesenice za študij na srednjih šolah in visokošolskih zavodih. Na razpis se lahko prijavijo učenci srednjih šol (vključno poklicnih šol) in študentje visokošolskih zavodov, če dohodek na člana družine pri učencih, ki se šolajo izven kraja stalnega bivališča ne presega 1800 din, pri študentih pa 2.400 din. Cenzus je za 200 din nižji za tiste, ki se vozijo na relacijah do 20 km oziroma za 300 din nižji za tiste, ki se šolajo v kraju stalnega bivališča. Štipendije iz združenih sredstev naj bi pokrivale ob upoštevanju prispevka staršev (ta predstavlja praviloma polovico dohodka na člana družine štipendista in njemu pripadajoči otroški dodatek) razliko do ugotovljenih življenjskih stroškov, ki znašajo za letošnje leto 900 din za učence oziroma 1200 din za študente in so za 200 din nižji za tiste, ki se vozijo na relacijah do 20 km oziroma 300 din nižji za tiste, ki se šolajo v kraju stalnega bivališča. Pravilno izpolnjenemu obrazcu »Prošnja za štipendijo« (obrazec DZS 1,65) naj kandidati priložijo: — prepis zadnjega spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih, — potrdilo o premoženjskem stanju in številu članov družine. Dohodki staršev navedeni v obrazcu prošnje se morajo nanašati na leto 1973. Prošnje z vsemi prilogami naj kandidati vložijo do 25. septembra 1974 na občinski skupščini Jesenice, oddelku za občo upravo in družbene službe. Štipendije iz združenih sredstev TOZD se bodo podeljevale le, če bodo delavci in drugi delovni ljudje v TOZD sprejeli samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov v skladu z družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji. Odbor za izvedbo družbenega dogovora o štipendijski politiki v občini Jesenice Svetovljan z domoljubno žilico »V Berlinu sem zasovražil erotiko,« pravi akademski slikar Boris Jesih Prijetno se je oglasiti pri njem — prijetno, poučno in zanimivo hkrati. Blažen, dopadljiv nered vlada v okrogli, svetli sobi kamnitega južnega stolpa loškega gradu, kamor poletna pripeka ne seže. In če pravim »blažen nered«, potem izraza nisem izbral naključno, kot opravičilo k uvodnemu vtisu, ki prevzame človeka, ko zakorači v »delavnico« akademskega slikarja Borisa Jesiha. V risbah in platnih različnega formata, obešenih na stene in prislonjenih k mizi, k škripajočemu divanu in k udobnemu fotelju, v šopih spraskanih držal, posajenih v izpraznjen kozarec kompota, v zaprašeni steklenici vrh omare, ostanku nekoč davno popitega žganja, namreč tiči globlji, težje zaznavni smisel. Pozorno oko čez minuto, dve odkrije, da ne gre za običajen kaos, kakršen kraljuje v natrpanih ropotarnicah častitljivih meščanskih družin ali v stanovanju samotarskega vdovca, marveč za funkcionalno zmedo, kjer so predmeti in oprema podrejeni točno določenemu cilju: ustvarjanju. Priprave na novo gledališko sezono Pri amaterskem gledališču Tone pufar na Jesenicah se že pripravljajo na novo gledališko sezono. Predvidevajo, da bodo v novi sezoni Pripravili pet premier, od katerih bo pno mladinsko delo. Razen tega hodo organizirali tudi več gostovanj drugih gledaliških skupin iz Slovenije. Septembra bodo pripravili v režiji Stanke Geršakove delo Kristine Brenkove Na splavu. Za ostala dela Pa pričakujejo novega režiserja iz Ljubljane, sicer pa bosta pri režiji del še vedno prizadevno sodelovali Jeseniški režiserki Stanka Geršakova »n Vera Smukavčeva. B. Blenkuš Loški muzej vabi V skupni nakladi 2().()()() izvodov je Loški muzej pred dnevi izdal štiri Barvne razglednice, na katerih sta upodobljena dragocena zlata draž-RoŠka oltarja iz leta 1(5(50 oziroma 1686, sicer shranjena v kapeli škofjeloškega gradu, ter grajsko obzidje ju pročelje z dveh različnih zornih Kptov. Razglednice je natisnila "Skarna Toneta Tomšiča Ljubljana 'u bodo kmalu prišle v prodajo. Nadalje smo zvedeli, da so v štirih 'Uesecih, odkar je muzej spet odprt, BfitŠteli prek 9000 obiskovalcev. Ste-v'lka sicer nekoliko zaostaja za podobnimi podatki iz prejšnjih let, Vendar gre to najbrž pripisati dolgo-* t"a j ni rekonstrukciji notranjih prostorov in dopolnjevanju zbirk, ki so 'daj mnogo obsežnejše in vsebinsko bogatejše kot poprej. Ogledate si jih lahko vsak dan med 9. in 12. ter med in 18. uro. Ob istem času je od-P'la tudi galerija, kjer pravkar ra/ javlja svoja dela akademski slikar Marino Malmič-lst ran i/. Kopra. -»K O PIKICAH IN MADEŽIH »Že par dni praktično nisem slekel delovne halje,« je potarnal visokorasli tridesetletnik. Malce utrujen, a ne naveličan pogled modrih, hipnotičnih zenic ter tri drobne kapljice posušene barve, vgnezdene sredi neobritega lica, so pričale, da ne pretirava. Sploh je barva tisto, kar najmočneje pritegne obiskovalca. Barva v lončkih zraven majavega stojala, modre, oranžne, zelene in rdeče pikice na podu, madeži, razpršeni po oguljenih kavbojkah, po pokrovu gramofona, po ovitkih plošč s klasično glasbo in s posnetki jazz melodij, lise zažrte v kožo Borisovih dlani »Čas me neznansko priganja. Veš, prihodnji teden moram oddati celotno zbirko, ki bo v kratkem razstavljena v galeriji suvremene umjetnosti v Zagrebu. Otvoritev je 12. septembra. Zdaj garam kot neumen in vlačim skupaj najboljše, kar sem naredil v zadnjem obdobju. Ni ravno zabavno, ampak ...« . . . ampak splača se stisniti zobe in potrpeti, bi lahko dopolnili nedokončano Jesihovo misel. Kajti povabilo v zagrebški paviljon predstavlja zanj največji uspeh doslej. Je pač treba poznati ugled omenjene hiše v metropoli Hrvaške, dostopne le najbolj znanim mojstrom čopiča. V povojnem obdobju so, denimo, razen peščici jugoslovanskih in tujih likovnih velikanov (Picasso!) odprli vrata vanjo samo trem Slovencem: Stupici, Berniku in Debenjaku. Razumljivo torej, da med kramljanjem o bližnjem »podvigu« Boris Jesih ni bil voljan izgubljati besed z naštevanjem nagrad in priznanj, osvojenih v svoji kratki, strmi karieri in da je — najbrž podzavestno — zmanjševal ceno preteklih dosežkov. Očitno sodi v krog mož in žena, ki raje zrejo v bodočnost, snujejo in načrtujejo, kot da bi samozadovoljno želi sadove zbranih lovorik. Ene slednjih pa vendarle nisva mogla molče preskočiti: prvega mesta na nedavnem tradicionalnem mednarodnem Ex tempore v Piranu. V hudi konkurenci kopice uglednih avtorjev so člani strokovne komisije Jesihov »Istrski pejsaž« proglasili, obenem z izdelkom Staneta Petroviča, za najkvalitetnejši slikarski zapis, nastal med 48-urnim avgustovskim srečanjem v romantičnem obmorskem mestecu. Boris j* tako četrti in drugi nagradi iz minulih let naposled dodal še »zlato« odličje. Večer folklorne harmonike Viator Ljubljana — TOZD hoteli Bled bo drevi ob 19. uri v Kazini Park hotela na Bledu pripravil Večer stare folklorne harmonike. Na tej tradicionalni prireditvi, ki bo tokrat že četrtič, se bo srečalo deset najbolje uvrščenih harmonikarjev z lanskega tekmovanja harmonikarjev na Pokljuki. Kot smo ze pisali pa bo letošnje tekmovanje harmonikarjev na Pokljuki pod naslovom Pozdrav s planin v nedeljo, 15. septembra, pri gostišču Ob tabornem ognju. Zvedeli smo, da se je za to tekmovanje prijavilo prek JO harmonikarjev iz raznih krajev Slovenije. Tekmovanje se bo v nedeljo začelo ob'10. uri. DVE STORIJI V ENI SLIKI Gostitelja sem potlej naprosil, naj opredeli slog slikarskega izražanja, ki mu postaja (in ostaja) zvest, odkar je zavrgel abstraktno figura-liko. Povedal je, da pravzaprav ne najde ustreznega imena. »Razčlenitev in poimenovanje nastajajočih tokov sta nalogi umetnostnih zgodovinarjev, mar ne? Jaz zgolj iščem sebi primeren način izpovedovanja. Ne sledim zvesto in pohlevno izbranemu motivu, temveč oblikujem sliko kot neodvisno tvorbo, ki jo podrejam lastnim zakonitostim ter ji z vcepljanjem življenjskih izkušenj in osebnih spoznanj dajem širše dimenzije. Ne oklevam, če ji situacija narekuje združitev pokrajine in figure, konstruktivizma in konceptualnega pojmovanja v novo, svežo formo.« Jesih pogumno razbija zakoreninjene tabuje, saj so stvaritve, nastale onkraj debelih zidov častitljivega poslopja, pravcata posebnost. Realistično prikazane poti in drevesa, travniki in griči učinkujejo kot bi izvirali izpod prstov impresionista, ko pa stopiš bliže, ne ustonejo v brezobličnih groharjanskih maro-gah, ampak pripovedujejo naprej, pripovedujejo skozi tisoč in tisoč drobnih, skrbno narisanih detajlov, skozi bilke, vejice in liste. Iluzija stvarnosti, izginjajoče v mehkem, motnem prelivu meglene sivine, je popolna. Toda Jesih ne mara iluzij. Na ploskev vrže tri, pet, sedem črnih točk, kvadratkov ali črtic, prežene kvazi prosforskost in opazovalca spomni, da pred njim visi čisto navadna slika, slika čisto drugačnega pomena in vsebine kakor so notri ujete krošnje, debla, holmi, obrazi ljudi. Jesih tudi ne pozna predsodkov. Namesto da bi letal naokoli s skicirko in Svinčniki v rokah, raje uporablja fotoaparat. Desetkrat, petnajstkrat zapored sproži in neredko ujame v objektiv značilen gib, premik, položaj ali izraz, ki bi mu sicer ušel. Doma potlej posnetke natanko preuči in preobrazi v kolorit samo potankosti, samo izvleček fotografij. Po vseh pravilih stare malarske stroke je navaden grešnik, odpadnik, kopirani. »Kaj res, Boris?« STOKRAT POGRETA JUHA Široko, neprisiljeno se nasmehne in odkima: »Poslušaj, nikjer ni rečeno, da smo dolžni ignorirati napredek, ignorirati tehnične dosežke, ki nas obdajajo in preplavljajo. Zakaj jih ne bi izkoristil, če so že tu? Trinožnik in paleta sta kajpak obvezna, vendar ne več izključna pripomočka upodabljajočih umetnikov.« Ko sem intervjujanca nazadnje pobaral za mnenje o nikoli razjasne-nem problemu »uvoza« Slovencem tujih umetniških tendenc, je zlovoljno stresel z glavo ter pripomnil, da nerad pogreva sto in stokrat prežvečeno juho in da lepo prosi, naj nikar ne načenjam moreče oguljenih tem. »Zunaj, v inozemstvu, zraste marsikaj slabega in marsikaj dobrega. Trmasto vztrajanje pri lažni izvirnosti, pri originalnosti, pri slepi zaverovanosti v folklorizme, ne pelje nikamor. V zastoj in nazadovanje vodi. Resnično dobre novosti bodo dobre povsod, saj so dvignjene nad lokalizme in nad klišejski patriotizem. Tipičen primer je druščina naših impresionistov. Če bi ne ,uvozili' impresionizma, ne bi nikoli dosegli nivoja, kakršnega so.« Boris je zaklet sovražnik kategoričnih sodb, ustaljenih dogem in pravil. Nisem se mogel znebiti občutka, da naravnost otročje uživa, kadar prijateljem in znancem pripoveduje o »ekspertih«, ki so dve ali tri leta nazaj, ko je začasno prenehal razstavljati in nastopati v javnosti, modro ugotavljali: »Jesih je pa oplel!« A Jesih ni »oplel«. V tišini ateljeja je zorel in gradil temelje svojega današnjega slikarskega stila. »Raziskoval sem in tuhtal, kako bi dopolnil idejo, porojeno med pripravljanjem zbirke manjših slik in risb. V Berlin so šle, na akademijo likovnih umetnosti. Gori sem tudi zasovražil erotiko, predmet moje zgodnejše obravnave. Do onemoglosti te posiljujejo z njo, pačijo jo in izkoriščajo v komercialne svrhe. Sit sem je bil in zmeraj bolj sem si želel odpotovati, zbežati v spokojno, neomadeževano naravo, leči v pesek poleg rečnega tolmuna, zabresti v hladno vodo Selščiče .. .« In nauk nemške epizodice? Tudi svetovljani niso brez domoljubne žilice. Pa obilo sreče v Zagrebu, Boris! I. Guzelj miti- Dva primerka otroških ekslibrisov (knjižnih značk) z razstave v Kranju. Pionirska knjižnica iz.Kranja« in uredništvo Pionirja iz Ljubljane sta pred dnevi pripravila naši dorašča-joči mladini zares spodbudno razstavo. Vidimo, kaj vse zmore otrokova roka ob skrbnem vodstvu likovnega pedagoga. Toliko drobnih, malih umetnin! Razstava v Krartju je nekak prerez najboljšega, kar so v preteklih nekaj letih izdelali otroci iz vseh slovenskih osnovnih šol na tem področju. To je čar male grafike, ki pa hkrati vodi tudi k ljubezni do knjig. Kajti knjige so del kulturnega doma, legitimacije človeka — ni kulturen, kdor ima le vilo, avto in vse mogoče hišne ter kuhinjske naprave — svoje knjižnice pa nima. Izbrane, seve, ne kupljene na metre, zaradi baharije. Ob razstavi otroških ekslibrisov v Kranju Pravi ljubitelji imajo svoje knjige celo tako radi, da jih nočejo niti s podpisom oskruniti — zato si izdelajo ali pa naroče svoj ekslibris |ex libris — iz knjig), to je lističe (navadno so to odtisi leso— ali linorezov) s svojim imenom in ustrezno vinjeto ali celo sliko. Ta listič potem skrbno prilepijo na notranjo stran knjižne police. Zato je ta razstava za mladino poučna, žlahtno vzgojna. Saj je vedno več ljudi, ki imajo svoje eksli-brise v knjigah — to pa je že tudi določeno merilo kulturne stopnje naroda. Prav zato-zasluži vse priznanje kranjska Pionirska knjižnica in njen vodja prof. Berta Golobova, ki nas v zadnjih letih prijetno "preseneča z mnogimi dinamičnimi akcijami med pionirji občine Kranj. Tako knjižnica, ki jo vodi prof. Golobova, ni več le izposojevalnica knjig, pač pa postaja pomembna vzgojna ustanova, žarišče kulturnih akcij. Žal, širši javnosti premalo znanih. No, ta razstava ekslibrisov, združena s prikazom razvojne poti Pionirja (ki velja od 1. 1960 dalje že za poljudno-znanstveno revijo), je za Kranj resnični kulturni dogodek in prav bi bilo, če bi si razstavo ogledali tudi odrasli. Saj je znano, da so slovenski otroci s kvaliteto svojih ekslibrisov prvi na svetu. To je tudi potrdila mednarodna razstava otroških ekslibrisov na Japonskem. Razstava bo odprta le še do 15. t. m., vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure (stebriščna dvorana Gorenjskega muzeja, vhod iz Poštne ulice). Č. Z. Kulturna skupina J utro pred novo sezono Boro Stojanovič: »Skupina tudi utrjuje vez bratstva in enotnosti med narodi.« V samskem domu Plavž na Jesenicah je bila leta 1972 ustanovljena kulturna skupina Jutro. Zbrali so se pretežno mladi delavci iz bratskih republik z željo, da del svojega prostega časa izkoristijo za delo na kulturnem področju. Ze na prvem nastopu je bil led prebit, saj so obiskovalci zelo lepo sprejeli izvajanje programa na novo ustanovljene skupine. Po tem nastopu so se člani še bolj marljivo vrgli na delo in uspeh ni izostal. Najbolj resno so opozorili nase z recitalom Titu z ljubeznijo, ki so ga pripravili v okviru letošnjih prireditev meseca mladosti. Prizadevni kulturniki se že od vsega začetka srečujejo z nerešljivo težavo; nimajo primernega prostora za vaje. Pred dnevi smo se v kratek pome-nek zapletli z vodjo skupine Jutro 21-letnim Borom Stojanovičem. »V poletnih mesecih smo naredili malo predaha, v teh dneh pa bomo spet začeli resno delati. V skupino je trenutno vključenih okoli petnajst članov; največ jih je iz samskega doma Plavž, ostali pa so iz drugih domov na Jesenicah. Skupino bomo v letošnji sezoni skušali še razširiti, predvsem nam primanjkuje deklet.« »Koliko časa že vodiš skupino?« »Od lanskega decembra. V delo vodje skupine sem se hitro vživel, posebno zato, ker so okoli mene zbrani resni in marljivi ljudje.« Boro Stojanovič je sicer doma iz okolice Doboja, pred štirimi leti pa ga je pot zanesla na Jesenice, kjer se je zaposlil v Železarni kot strojni ključavničar. Zanimalo nas je, kaj ga je privedlo do tega, da se je tukaj začel udejstvovati na kulturnem področju. »Kar bom povedal, se bo morda komu zdelo smešno, vendar je čisto res. Pred leti, ko sem prišel na Jesenice, praktično nisem čutil nobenega veselja za kakršnokoli udejstvova-nje; posebno »sprt« sem bil prav s kulturo. Do odhoda k vojakom sem se največ družil s skupino prijateljev, ki smo prosti čas izkoriščali brez določenega cilja. Med mojo odsotnostjo pa so prav ti moji prijatelji ustanovili Jutro. Ko sem se vrnil, sem se seveda spet znašel v stari ,klapi', kateri se imam zahvaliti, da sem spoznal pravo vrednost in pomen kulture.« »S kakšno dejavnostjo se največ ukvarja skupina?« »Pripravljamo predvsem prireditve zabavnega značaja. Z njimi želimo za urico, dve razvedriti predvsem mlade, ki živijo v samskih domovih. Naš program navadno sestoji iz ša- ljivih prizorov, glasbenih vložkov in družabnih iger, v katerih sodeljujejo tudi obiskovalci. Kadar pripravljamo ,resnejše stvari', predvsem ob pomembnejših dnevih, pa imamo na programu največ recitacij in za to priložnost izbranih pesmi.« »V skupini ste mladi iz različnih republik. Se dobro razumete med seboj?« »Zelo dobro. Jutro je pravzaprav v enem pogledu kar .Jugoslavija v malem'. Zbrani smo mladi različnih narodov in narodnosti, ki nas med seboj veže ljubezen do kulture. Lahko rečem, da naša skupina širi in utrjuje bratstvo in enotnost med narodi.« »Ob svojem delu se verjetno srečujete tudi s težavami.« »Res je. Trenutno je naš največji problem, ki nam otežuje normalno delovanje, primeren prostor za vaje. Nekaj časa smo vadili v domu, potem pa nam je uprava prepovedala vaje z obrazložitvijo, da s tem motimo ostale sostanovalce. Vadili bi lahko le v dopoldanskem času, takrat pa smo seveda vsi na delu. Takšno ravnanje uprave doma se mi zdi nepravilno in imam občutek, da nas hočejo nekateri ovirati pri delu. Razen tega pa nam primanjkuje tudi ustrezne literature in, kakor sem že omenil, ženskih vlog.« »In kaj bo z vajami v novi sezoni?« »Prav te dni se v okviru jeseniške kulturne skupnosti dogovarjamo, da bi se skupina Jutro priključila h gledališču Tone Čufar. Tukaj smo že do sedaj večkrat dobili pomoč, največ nam je pomagala Vera Smukavčeva, ki nam je tudi v novi sezoni obljubila vso strokovno pomoč. Če se bomo priključili h gledališču, potem bomo tam imeli na voljo prostore, ki nam bodo omogočali normalne priprave za nastope.« »Načrti v letošnji sezoni?« »Če bomo dobili prostore, bomo še ta mesec začeli pripravljati prireditev za dan republike. Z njo se bomo predstavili predvsem mladim delavcem v samskih domovih. Želeli pa bi tudi, da se naših prireditev udeležuje več jeseniške mladine, saj bi se s tem prav gotovo zmanjšala razdvojenost, ki je sedaj med mladimi Jeseničani in mladimi iz drugih republik zelo prisotna.« J. Rabič d LAS 5 Kmečki dan na Bledu 'animivo dopoldansko razstavo in ocenjevanje konj so si ogledali številni obiskovalci — predvsem kmetovalci V nedeljo dopoldne je bil na Fle-(ariji na Bledu pravi semanji dan — ie najbolj podoben tovrstnim prireditvam na Bledu pred vojno. Ze v uvodu lahko zapišemo, da je organizatorjema letošnjega kmečkega dne — turističnemu društvu in klubu za konjski šport — prireditev dobro uspela. Hkrati pa je treba tudi povedati, da tokrat ni šlo toliko za turistično-folklorno prireditev kot za prikaz del iz kmečkega življenja. Na dopoldanski razstavi in ocenjevanju plemenskih delovnih in jahalnih konj je bilo zelo živahno. Prek trideset lastnikov iz radovljiške in jeseniške občine je pripeljalo na razstavo in v oceno konje. Številni, predvsem kmetovalci iz raznih krajev Gorenjske, so si jo ogledali. Zanimiv je bil tudi prikaz različnih gozdarskih spretnosti, ki so ga pripravili delavci Gozdnega gospodarstva Bled — gozdnega obrata Pokljuka. Prikazali so sodobno in starejšo gozdno mehanizacijo ter nekatere gozdarske veščine iz programa tekmovanja gozdnih delavcev. Docent biotehnične fakultete dr. Jože Jurkovič, ki na veterinarskem zavodu v Ljubljani vodi področje za konjerejo, je bil v komisiji za ocenjevanje konj. Takole je ocenil prireditev: »Mislim, da je pobuda organizatorjev vredna vse pohvale. Res je, da ima prireditev poleg konje-rejskega deloma tudi turistični značaj, vendar malokdaj in malokje vidimo toliko živali z živinorejskim poreklom zbranih skupaj kot smo jih videli danes. Pred leti je bila na. Bledu kvali- tetna pasma noričana, potem j)a so začeli tudi s haflingerji. Zal danes teh konj ni več in prevladujejo predvsem lipicanci. Mislim pa, da bi bilo prav, da bi s pomočjo te prireditve v tem delu Gorenjske obdržali vsaj to, kar imamo. Kaj več najbrž tudi ne moremo zahtevati in pričakovati.« Po končani razstavi so lastnikom konj podelili tudi nagrade. Pri hladnokrvnih živalih je dobil prvo nagrado Ivan Zupan iz Podhoma, drugo Anton Pretnar iz Žirovnice, tretjo Anton Piber z Bleda, četrto pa Marija Žnidar iz Zgornjih Gorij. Pri haflingerjih pa je prva nagrada pripadla lastniku Francu Kajdižu iz Žirovnice, druga pa Stanku Triplatu iz Žirovnice. Pri toplokrvnih živalih je dobil pivo nagrado lastnik Miha Frčej iz Zasipa, drugo Janez Cop iz Begunj, tretjo pa Ivanka Janša iz Zasipa. Najbolje pa so bili ocenjeni žrebci Jožeta Vestra iz Zgornjih Gorij, Miha Frčeja iz Zasipa in Franca Straha iz Žirovnice. Zanimivo je bilo tudi tekmovanje gozdnih delavcev. Pomerili so se v petih disciplinah, in sicer: zasek z motorno žago, kombiniran rez, ciljali je s sekiro, prežagovanje prostosto-ječega komada in prežagovanje na deski. Pri vseh disciplinah so ocenjevali točnost in čas. Gozdni delavci gozdnega obrata Pokljuka so se takole uvrstili. Najboljši je bil Ciril Beznik, sledili pa so Alojz Zalokar, Lovro Beznik, Pavel Kobilica in Janko Ulčar. Predstavnika Gozdnega gospodarstva inž. Peter Zoreč in Anton Danoval sta povedala, da bodo v V popoldanski povorki po blejskih ulicah je sodelovalo 30 voz in okrog 200 narodnih nćš. Na čelu povorke pa so bili konjeniki. (Vse slike A. Žalar) Posredujemo prodajo karamboliranih vozil 1. Osebni avto VW-1200 export letnik 1970, prevoženih 71.000 km z vgrajenim radioaparatom. Začetna cena 15.000 din. 2. Osebni avto simca 1000 S letnik 1972, prevoženih 12.200 km. Začetna cena 12.000 din. Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava, PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 18. septembra 1974, do 12. ure. Zavarovalnica Sava PE Kranj prihodnje na ta dan pripravili tudi izbirno tekmovanje. Takšen je bil torej dopoldanski del nedeljskega kmečkega dne na Bledu. Program je bil zanimiv in dobro pripravljen. Vendar so nekateri pogrešali sodelovanje kmetijske zadruge Bled. Najbrž je res škoda, da zadruga ni sodelovala. Popoldanski del je bil namenjen sprevodu narodnih noš in prikazu starih kmečkih del in običajev. Malo pred drugo uro je po blejskih ulicah krenila povorka, na čelu katere so bili konjeniki, sledila pa je Gorjan-ska godba. Potem smo bili priča kmečki ohceti in prikazu različnih del in opravil. Kar trideset voz se je zvrstilo v povorki, sprevoda pa se je udeležilo okrog 200 narodnih noš. Bile so tudi folklorne skupine, harmonikarji in ansambel Murka. Prireditelj tokrat ni ocenjeval nastopajočih, pač pa so lastniki voz dobili po 100 dinarjev, posamezniki v narodnih nošah po 40 dinarjev, konjeniki 80 itd. Poleg obeh organizatorjev so to prireditev podprla tudi različna podjetja. ' Vrh pestrega živžava je bila potem Delavci Gozdnega gospodarstva Bled — gozdni obrat Pokljuka so prikazali nekatere gozdarske spretnosti ter sodobno in starejšo gozdno mehanizacijo tombola, ki je bila na športnem stadionu, pripravil pa jo je smučarski klub TVD Partizan Bled. Kar 47 glavnih dobitkov je bilo, med njimi tudi dva avtomobila. Ljubiteljev tovrstne igre na srečo ni manjkalo in zato tudi ni bilo nevarnosti, da avtomobilov ne bi mogli oddati. Srečni lastnik enega je bil iz Ljubljane, drugi pa iz Kamnika. In kot se spodobi oziroma kot je bilo včasih na^tovrstnih prireditvah, je bilo tudi po tomboli. Za veselo razpoloženje je skrbel ansambel Murka, za gašenje žeje in tešenje lakote pa so poskrbeli Špecerija in drugi. A. Žalar KC375-PRETVORNIK ZAROČNO VARJENJE, ZANESLJIV IN PREPROST ZA UPRAVLJANJE KC 375 je moderni pretvornik za električno varjenje, preprost za uporabo in upravljanje. Je tako izdelan, da ustreza težkim delovnim pogojem in ima zato odporno in trdno konstrukcijo. KC 375 omogoča širok obseg dela od 30 do 375 A in so v teh okvirih njegove karakteristike varjenja odlične. Omogoča lahek vžig in prožnost delovnega dosega z minimalnim brizganjem ter je tako usedanje kovine zelo dobro. Poganja ga trofazni dvopolni asinhroni stroj, katerega rotor je na skupni osi z rotorjem štiripolnega generatorja z neodvisnim zagonom. Celotni pretvornik ima skupno ohišje. VSESTRANSKO — PRIPRAVNO — EKONOMIČNO Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula P. P. ŠTEV. 208, TELEFON: CENTRALA (052) 22-322 TELEX: 25 252 YU ULJTES 900 žensk v devetih letih Ko noga stopi na Triglav, je trud pozabljen Ste že bili na Triglavu? Tako vprašanje si posebno zdaj v septembru, ko je planinska sezona na višku, zastavljajo znanci pa tudi neznanci, kadar pogovor nanese na planine ali pa je beseda o rekreaciji. Le peščica planincev, ki so ta naš nacionalni simbol in pa tudi uradno potrjeni najvišji jugoslovanski vrh osvojili kakih petnajstkrat, bo ob takem vprašanju le zamahnila z roko, češ — to je pa kot bi vprašal Ljubljančana, če je že bil na Ljubljanskem gradu. Za druge spet je Triglav neosvojljiva trdnjava, saj je že marsikomu, ki je mislil, da je stopiti na Triglav pravi mačji kašelj, pokazal tudi zobe. No, zadnjo nedeljo je Triglav vsem, med drugim tudi Itedejevim stotim ženskam in še malo čez, pokazal res le svoje najlepše lice. Od sobotnega dežja opran in rahlo kot trojanski krof poprašen z belim snegom je ves prazničen že ob svitu vabil na svoj grebenasti hrbet. Ne vem, kakšno pogodbo ima ITD sklenjeno z vremenom in s Triglavom (danes se sliši že za vse mogoče •n nemogoče zveze), ampak kar je res,je res: reklamna akcija Sto žensk na Triglav, letos je bila že deveta, se je posrečila kot že dolgo ne. ZAJTRK V VOJAŠNICI Deževno sobotno jutro ni prav nič obetalo. V takem vremenu planinci samo pogledajo v nebo in ostanejo doma. Itedejeve stotnije, zbrane z vseh koncev Slovenije, pa dež, ki je vso noč močil Bohinj, ni prestrašil. Ženske so privlekle na dan zložljive dežnike, a so jih na srečo potrebovale le od hotelskih vrat pa do avtobusa. Ze ko sta avtobusa zavijala proti Rudnemu polju, sta brisalca pobirala vse manj deževnih kapljic. Pri vojašnici so se zadnje deževne kapljice ustrašile ženske stotnije. V vojašnici na Rudnem polju je bil že Pripravljen tradicionalni vojaški zajtrk, ki ga že deveto leto zapored gostoljubno pripravijo in postrežejo vojaški kuharji. Tu se je še vseh sto •n še nekaj žensk, ki so bile v rezervi, stehtalo, da bi ob povratku ugotovili, če so z znojem ušli tudi kakšni kilogrami. Pa skorajda niso, le marsikateri je skoraj ušla duša med vzpenjanjem. PROTI VELEMU POLJU Marsikaterega zaskrbljenega po-gleda je bilo deležno sivo nebo v soboto zjutraj pred vojašnico na Rudnem polju. Se vedno ni vreme kazalo, da se misli zares zvedriti, toda nihče v stotniji žensk zaradi tega ni tarnal, vsaj ne na glas. Ze •c-s, da so nekatere srečnice, ki so bile že drugič izžrebane, obujale spomine na pohod pred dvema letoma, ko je zaradi slabega vremena v •negli, vetru in snežnem metežu junaško osvojilo vrh le 28 žensk, a Klasno namero, da V takem vremenu ne gredo, ni izrekla na glas nobena, rudi najstarejša, 72-letna Francka Jerftič iz Bohinjske Cešnjice, ki je 'niela najbližje do doma, si je samo popravila nahrbtnik in stopila za vodniki. Feri Zerdin, novinar pri organizatorju pohoda, pa je spet in spet zagotavljal, da je z vremenom yse »zmenjeno«. Skrb nad bojo po )UŽnih obronkih Viševnika proti Studorskemu prevalu in počez čez Toščev trebuh proti Velemu polju so zdaj prevzeli tako kot je v navadi ROrskl vodniki, izkušeni mladi in tudi manj mladi planinci, menda vsi z izpit oni in prakso gorskega reševalca, Sto parov ženskih nog varovali "a tako dolgi in naporni poti ni kar tako. Toda vseh sto žensk je bilo tja in nazaj tako zelo poslušnih, da vodniki niso imeli kaj reševati, samo hvalili so lahko. Pod Studorskim prevalom se je stotnija najbolj hitrih žensk v zgodovini Itedejevih Pohodov proti Triglavu prvič ustavila, da bi počakala na svojo sapo, toda leden veter in pa oba Priganjača Zerdin in njegov kolega Joco Znidaršič, ki sta imela glavno besedo, pa čeprav je bil na pohodu tudi glavni urednik ITI) Marjan Sedmak, so vse zasopljene dvignili "a noge: kolona je z nahrbtniki, ki jih v takem vetru ni kazalo olajšati za prigrizek, začela gristi kolena proti prevalu. ZA OVINKOM TRIGLAV Ko se je za ovinkom tik nad Velim poljem prikazal Triglav ' ves ovit v megleno pokrivalo, je marsikatera vzdihnila: malo od veselja, da je tako blizu, malo od skrbi, saj so s Kredarice meteorologi spčročili, da na Triglavu sneži. Ze smo vsi skupaj mleli dve leti star dogodek o jurišu na triglavski vrh v snegu in megli, tistim z najslabšim ravnotežjem pa se je ob pogledu na v strme skale pripeto Planiko zgoraj pod Triglavom prvič zvrtelo v glavi. V Vodnikovi koči na 1805 metrih je vsa stotnija planila na vroč čaj, najbolj onemogli pa so jedli tudi enolončnico, tisti, ki pa jim je pa povsem pošla sapa, pa niti teka niso imeli. Dva zdravnika sta nato pregledala ožuljene noge in ugotovila, da se žulji primejo tudi moških nog tako kot so se na primer Itedejevega referenta za propagando. Do tu se je vsa stotnija zelo dobro držala. Da je malo vsem pohajala sapa, je razumljivo, toda nobena ni rekla, da ne gre več naprej, niti tista najmlajša, ki je imela komaj predpisanih petnajst let, niti najstarejša, pa tudi nekatere, ki so štele po pet in po šest križev. Tudi do Planike, koče na 2408 metrih višine, so vse starejše, ki so preudarno stopale, prišle čile, le nekaj mlajših, ki so že skoraj pozabile, kaj je peš hoja, je skoraj »stisnilo«. Oskrbnik Planike je bil kar začuden, ko je stotnija začela prihajati med drugo in tretjo uro popoldne, saj so običajno pričakovali udeleženke pohoda okoli četrte ure. No, četudi je marsikatero zmogla utrujenost po dokaj strmi serpentinasti poti do Planike, je bilo po toplem čaju in topli hrani kmalu bolje. Dom Planika je bil skoraj pretesen za vse, a z malo dobre volje se je za vse, ki so hoteli sedeti, našel prostor ob mizah. Ko je prva utrujenost minila tudi akademsko slikarko Melito Vovk-Štihovo, je v veselje in zabavo vseh ročno zrisala nekaj »najmarkantnejših tipov«, dokler ni bila plinska luč preslabotna in je^odnehala. Planika namreč nima električne razsvetljave, kupljeni agregat čaka že dobro leto v dolini, če mu bodo morda zrasla krila in bo sam priletel sem gor. Tako pa morajo planinci, ki hodijo na Triglav dva dni in vmes prenočijo v Domu Planika, užiti malo manj udobja kot so ga vajeni doma in tudi po drugih planinskih domovih. No, zaradi slabe razsvetljave se ni pritoževal nihče, saj so večinoma vsi pridno na priporočilo vodnikov odšli spat še pred deveto uro zvečer. TRIGLAV Cez noč so se noge prav razbolele, toda vse je bilo pozabljeno, ko je jutranji svit okoli j>ete ure oznanil, da bo nebo popolnoma jasno, temperatura pa se je v primeri s prejšnjim dnevom celo povzpela. Triglav ni več skrival obraza v meglicah, ampak je skalnato lice že nastavljal soncu. Prvi planinci so se že vzpenjali proti grebenu Malega Triglava. Marsikatera ženska je ob pogledu na 400 metrov višine podvomila vase, bodrile so jih le lepo raztegnjene z zankami pripravljene vrvi vodnikov, ki so jih le-ti razvili pred Planiko. S pogumnim »kar bo, pa bo«, so tudi najbolj plašne stopile v desetine in krenile v strmino. Sem in tja je bila kakšna Stopinja še snežena, toda sonce je bilo vedno toplejše in je sproti topilo sneg v drobne potočke. Vodniki so z zvrhano mero potrpežljivosti skrajno počasi prestopali s skale na skalo in ni je bilo, ki bi podvomila v vodnikovo zanesljivost. Na Malem Triglavu na vrhu grebena je dvema zmanjkalo moči in obšla ju je slabost. Zdravnik je. ugotovil višinsko bolezen: ena si je opomogla po zdravilu, drugo pa so DO počitku varno spremili nazaj. In nato do 2863 metrov ni bilo drugih zastojev kot, če je malo zastala noga na posebno visoki skali ali če je vodnik razlagal razgled. Niti na najbolj zoženem delu, na grebenu med Malim in Velikim Triglavom, sicer zavarovanim z jekleno žico, se ni zvrtelo nobeni, verjamem pa, da ni nobena pogledala ne na levo ne na desno v prepadne stene. Pred kakimi dvesto leti, ko so prvi planinci stopili na Triglav, je bil ta prehod seveda brez jeklene opore skrajno nevaren. No, in končno je bila stotnija tam, kjer se gora spet prevesi in navzgor ni več mogoče. Za vse, ki prvič stopijo na Triglav, še posebno pa v tako lej)em vremenu, je to trenutek, ki se ne pozabi kar tako. Jeršičeva Francka, najstarejša, je bila verjetno bolj vesela, da je zmogla pri tej starosti ta vzpon kot pa takrat pred 35 leti, ko je prvič stopila na to goro. Tudi vse druge, ki so kakorkoli dvomile o svoji moči, kar niso mogle verjeti, da so res na vrhu, da gazijo po 20 centimetrov debelem snegu okoli Aljaževega stolpa. Zmeraj je na vrhu gore tako: gneča, veselje, čestitanja, tudi kakšna solzica pade vmes, pa žigosanje kartic in rok in nog ter seveda obvezen krst z vrvjo. Obilo dela sta imela tudi sodelavca pošte, ki sta se s kupom razglednic trudila vse od Bohinja do vrha Triglava ter udarjala nanje posebej za to priložnost izdelan žig. Posel je cvetel: kdo pa ne bi hotel poslati pozdravov vsem znancem, da bodo vendar vedeli, kje smo bili. Vse to je treba doživeti, saj od opisovanja veselja drugih tako nimamo dosti. Kdor je bil enkrat na Triglavu, si prizadeva, da bi stopil na njegov vrh še enkrat. Verjamem, da se je tako zaobljubilo vsaj polovica Itedejevih sto žensk. Bile so tudi take, ki so rekle — prvič, zadnjič in nikoli več, saj je sapa z leti vse krajša, noge pa vse težje. Le najbolj trdne kot so na primer Bohinjke, si upajo z več kot sedmimi križi tja gor. Naj bo tako ali tako, novopečene planinke so kar prekipevale od hvaležnosti organizatorju, da jih je popeljal tako visoko, da bodo lahko vsem povedale, da so njihove noge zmogle dolgo pot ter da niso razočarale upov domačih. Za reportažo se je trudila: L. Mencinger Jesenski izlet izžrebanih naročnikov Glasa (Jurčičev dom na Muljavi, Krka, Žužemberk, Dvor, Soteska, Baza 20 na Rogu, Dolenjske Toplice, Novo mesto, grob Julije Primče-ve v Šmihelu, Otočec, Šmarješke Toplice in po cesti pod Trško goro in Hmeljnikom — domov, na Gorenjsko!) Tako kot že vrsto let, bo tudi letos za 80 zvestih naročnikov Glasa pripravljeno zanimivo potovanje na dolenjsko stran, združeno z ogledi nekaterih kulturnih in zgodovinskih spomenikov; hkrati pa izletniki tudi razvedrila ne bodo pogrešali, saj se bomo pomudili kar v dveh slovitih toplicah (kjer bo seve možnost kopanja v zunanjih ali v notranjih bazenih). Da pa bi udeleženci našega izleta svoje splošno znanje s področja literarne zgodovine, krajepisja in zgodovine NOB še obogatili, bom v nekaj zaporednih zapisih opozoril na pomembnost krajev, ki jih bomo na potovanju obiskali. JURČIČEV DOM NA MULJAVI Najbrž ni Slovenca, ki ne bi kdaj, vsaj v svoji mladosti, prebral najmanj eno od povesti, ki jih je v tako lepem domačem jeziku napisal dolenjski rojak Josip Jurčič (1844— 1881). Le spomnimo se na Desetega brata, na Jurija Kozjaka, Sosedovega sina, Domna in še na vrsto drugih povesti, ki so tako tesno navezane na branje naših mladih let. Zato pa se bomo tudi na Muljavi naj poprej ustavili, si ogledali pisateljevo rojstno hišo pa tudi Krjav-ljevo bajto v bližini. Po domačiji nas bo vodil pisateljev pranečak Ciril Jurčič. Na Muljavi pa imajo tudi staro cerkev iz 14. stoletja, ki je 1. 1475 doživela veliki turški napad. O tem govori znana povest Turki na Mu-' ljavi. Umetniške, skoro neprecenljive, vrednosti je zgodnjebaročni zlati oltar. Velja za eno najbogatejših umetnin te vrste v vsej naši deželi. — Tudi freske v tej cerkvi imajo nadih žlahtne starine. Sploh ima vsa Muljava neki določen čar starosvetnosti Jurčičevih časov. Seveda bo treba pogledati tudi k Obrščaku. Njegovo gostilno pozna vsaj po imenu sleherni bralec Desetega brata. Saj je prav v krčmi pri Obrščaku Krjavelj pripovedoval, kako je hudiča presekal na dva kosa . . . Nato si bomo z zanimanjem ogledali še gostilniško sobo, ki je vsa poslikana z motivi iz Jurčičevih povesti. MOGOČNI ŽUŽEMBERK Ime kraja je splošno znano, saj se je celo Jurčič v povesti ponorčeval iz Raztrgane Višnje gore in zakrpane-ga Žužemberka. Se bolj pa je postal kraj znan zaradi velikih bojev, ki so jih tu bili z Italijani naši partizani. In na koncu tudi grad zažgali in delno porušili (zdaj je poslopje že precej obnovljeno). Žužemberk omenjajo kot trg že 1. 1399. Še prej pa je bil nad Krko zgrajen grad (po katerem je dobil kraj svoje ime — Seisenburg), menda že 1. 1216. Prvi lastniki so mu bili goriški grofje, pozneje je prešla posest v roke Habsburžanov. Od leta 1538 pa vse do 1. 1945 so gradu gospodovali Turjačani. Žužemberk pa je tudi pokrajinsko edinstven: visoko nad zeleno Krko, na strmi skali, zre kot orel po .vsej Suhi krajini. Po deželici, ki je revna — morda še bolj kot Kozjansko — saj "celo vode nima, ljudje in živina pijo le kapnico. — Le globoko v useku teče čez pragove zagonetna kraška voda — Krka. Kajti ta reka ne nastane iz manjših izvirov, se ne bogati s pritoki — pač pa že kot prava, mogočna reka pridre iz podzemlja. Našo nadaljnjo pot bo še skoro ves dan zvesto spremljala Krka. In videli bomo, kako se sprva tako hitra in bistra voda umiri, postaja leno-tekoča in temno zelena. Polna za-vratnih tolmunov, kjer gospodari pravljični povodni mož .. . Ze kmalu potem, ko bomo zapustili Žužemberk, se nam bo oko ustavilo na veselih vinogradih, ki prepre-zajo vso osojno stran na levem bregu Krke. Seveda pa tu še ni doma žlahtna trta — tu uspeva le šmar-nica, bahorka in izabela. Č. Z. (Se bo nadaljevalo) Naročniki žrebajo naročnike za nagradno potovanje Objavljamo imena drugih dvajset Glasovih izžrebanih naročnikov jesenskega žrebanja: » Grubor Lili, Stražiška 15, Kranj, je izžrebala naslednje naročnike: Skubin Alojz, Za žago 8, Bled Žemlja Frančišek, Zasip 13, Bled Rogelj Franc, Zabije, Golnik Grintov Marija, Ul. V. Svetina 11, Jesenice Pokoren Ciril, Planina 36, Kranj Mezek Pavla, Gabrk 4, Šk. Loka Vidmar Francka, Ljubljanska 7, Kamnik Kuralt Avguštin, Jezerska 7, Kranj Pagon Andrej, Šempetrska 30,. Kranj Stern Jože, Grosova 11, Kranj Dolinar Janez, Cankarjeva 8, Kranj, je izžrebal naslednje naročnike: Križnar Janko, Pipanova 4, Šenčur Dolenc Franc, Šutna 40, Zabnica Miklavčič Anica, Gorenja vas 127 Lotrič Ivan, Kamnik 1, Kropa Škerjanc Frančiška, Moše 8, Preddvor Rozman Pavel, Ovsiše n. h., Podnart Prevc Franc, Vošče 8, Radovljica Obid Jože, Ševlje 2, Selca Mežik Cecilija, Hrušica 68, Jesenice Klemenčič Helena, Koroška 10, Kranj V naslednjih številkah bomo objavili ostale izžrebance. Potovanje bo v soboto, 28. septembra 1974. Vsem izžrebancem bomo poslali še posebna obvestila. 7 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 I 16 17 ■ 19 ■ 20 21 ■ 22 23 r ■ 25 ■ 26 27 28 29 ■ ■ 32 1 33 ■ ■35 ■36 37 38 ■ 39 40 41 42 ■ » 44 ■ 45, 46 47 48 ■ 49 50 ■ 52 53 54 55 56 57 Vodoravno: 1. hitro hlapljiva tekočina, 5. plamenica, 9. dragi kamen; tenka bombažna tkanina z motnim leskom, 13. pri bikoborbah prvi bikoborec, ki zada biku smrtni sunek, 15. znana ruska balerina, Galina, 17. žensko ime, Malka, 18. tako, enako, prav tako, 19. Borut Mencinger, 20. trpežno, črnikasto sivo volneno blago, zlasti za zimske plašče, 22. kratica za nekdanji Ljudski odbor, 23. špansko moško ime, 25. ima naše mlade gledališke igralke Strajnerjeve, 26. velika rumenkasto rjava zver iz rodu mačk, 28. slovenski skladatelj, 30. tuje žensko ime, 31. veter z večjo močjo, 32. avtomobilska oznaka za Pančevo, 33. čar, prelest, 35. važna začimba, 36. avtomobilska oznaka za Trst, 37. najstarejše cerkveno zborno petje, enoglasno, 39. slovenski gledališki igralec, Aleksander, 41. satir, pohoten gozdni duh, 43. zemeljsko nadglavišče, najvišja točka, 45. vzdevek jugoslovanskega pevca Vladimirja Savčiča, 48. naplačilo, nadav, 49. soznačnica, 51. povrtnina za juho, 52. slovenski pevec zabavne glasbe. Stane, 54. azijski polotok, največji na svetu, 56. kemična prvina, ki sejo pridobiva iz rude anti-monita, 57. prebivalec Rakitne. Navpično: 1. ime pevke narodno-zabavne glasbe Prodnikove, 2. arabsko brenkalo na 3 — 4 strune z dolgim vratom, 3. tenka, lahno prosojna, bombažna tkanina, zlasti za zavese, 4. oranje, zorana zemlja, 5. ime skladatelja in dirigenta, Adamiča, 6. najvišja gora v Turčiji, 7. brenkalni instrument perzijskega izvora, vrsta mandoline, 8. muslimansko moško ime (Gagič), 9. osebni zaimek, množinska oblika, 10. zmožnost razločevanja med toni, med zveni, med šumi, 11. samodejni aparat, priprava, ki sama opravlja določeno delo, 12. ljudstvo v Laosu in mejnih področjih Tajske, 14. plin, pomešan z drobci saj in pepela, ki nastajajo pri zgorevanju, 16. če, 21. raj, paradiž, 23. Laponec, 24. ime slovenskega pesnika Gregorčiča, 26. hrvaški teniški igralec, Nikola, 27. umetnost, spretnost v latinščini, 29. razjeda na koži ali sluznici, 31. skopljen bik, 34. družabni prostor ali poslopje, 35. zbadljiva šala ali šaljiva bodica, zabavljica, 37. najmanjša enota fizikalnih količin, kvantum, 38. voditelj sovjetske države in boljševiške partije, 39. star avstrijski novec, bakren kovanec, 40. orodje za barvanje ali.mazanje, navadno iz daljših dlak, 41. kar se širi navadno s pripovedovanjem, ljudski glas, govorice, 42. otok pred zahodno obalo Irske pri zalivu Galway, 44. kratica za Narodno obrambo, 46. zasidrana plavajoča priprava kot navigacijski znak ali za privezovanje čolnov, 47. Perzija, 49. rt na zahodni afriški obali Maroka, 50. rdeča poljska cvetlica, 53. rimsko število 101, 55. avtomobilska oznaka za Bihać. Rešitve pošljite do torka, 17. septembra, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din. 3.: 30 din rešitev križanke iz petkove številke 1. Laura, 6. Pskov, 11. davkar, 12. ravnik, 14. Tone, 15. Kamen, 17. a-mol, 19. ami, 20. Jeronim, 22. Emo, 23. BI, 24. makaronar, 26. et, 27. ušjak, 29. TOS, 30. Ribno, 32. letos, 34. cimet, 35. EJ, 36. Islandija, 40. AB, 42. mik, 44. Togovka, 45. Oto, 46. ujec, 48. Vesel, 49. plot, 50. Aleman, 52. rovtar, 54. trakt, 55. indij izžrebani reševalci Prejeli smo 137 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Silva Marinšek, 64000 Kranj, Zupančičeva 11; 2. nagrado (40 din) Alenka Rus, 64000 Kranj, Kokrškega odreda 21; 3. nagrado (30 din) Veronika Glavač, 64000 Kranj, Jama 19. Nagrade bomo poslali po pošti. * ART. 6094 Predstavljamo vam nekaj moških modelov ARr. 6096 ART. 6097 iz naše bogate kolekcije za jesen Mesec talnih oblog, zidnih tapet in preprog 10% NIŽJA CENA V SEPTEMBRU NaroČila in nakup možna tudi v prodajalnah: v Kranju, Cesta JLA 2 na Jesenicah, Titova 33 in Tavčarjeva 6 Zdenka — Prosim, svetujte mi, kakšen naj imam hlačni komplet. Vzorec blaga prilagam. Ker ga je premalo za cel kostim, bi imela le brezrokavnik. Prosim za nasvet. Stara sem 17 let, visoka 163 cm, tehtam pa 50 kg. Marta — Hlače so običajnega kroja, kakršne se sedaj pač nosijo. Čez boke so ozke, hlačnice so brez robu in široke. Zapenjajo se spredaj in so brez žepov. Brezrokavnik ima koničast izrez in se zapenja na gumbe. Zadnja stran je rezana po sredini, da se brezrokavnik bolje prilega telesu. družinski pomenki Vkuhavanje ozimnice Kaj rado se zgodi, da se marmelada, ki jo je gospodinja tako požrtvovalno dolgo kuhala, ne posteči in začne plesniti kaj kmalu nato, ko smo jo shranili. Za vsa vkuhavanja velja, da je treba kozarce redno pregledovati in posredovati takrat, ko je škoda še najmanjša. Ce bo na primer marmelada v kozarcu dobila i drobne plesu ive pike, še ne bo pokvarjena in je ne bomo zavrgli. Marmelada rada plesni, če smo jo nalili v vlažen kozarec, če smo ji dodali premalo sladkorja ali če kozarec nismo skrbno zaprli. Tudi v vlažnem in toplem prostoru marmelada rada plesni. Zato pripravimo prostor za ozimnico v suhem in zračnem prostoru. Marmelada začne vreti, če smo jo kuhali iz slabega sadja. Vre tudi zato, Če smo dodali premalo sladkorja in jo prekratko kuhali. Marmelado, ki je žarela vre t i, a se ji okus še ui spremenil, lahko še rešimo. St resite jo v kozico, ki jo imate le za vkuhavanje sadja in pustite, da marmelada vre kakih deset minut. To marmelado pa je seveda najbolje kar najhitreje porabiti. Marmelada je preveč tekoča, če sadju dodamo premalo sladkorja in če premalo časa kuhamo. Res pa je tudi, da se nekatere vrste sadja pri kuhanju bolj nerade zgostijo. Takim marmeladam pri kuhanju dodamo nekoliko jabolčnega želeja. Pretekočo marmelado še enkrat prekuhamo, a ne predolgo, da ne uničimo prav vseh vitaminov, pa tudi okus se spremeni. Na vsake pol kilograma marmelade dodamo še po 5 dkg raztopljenega sladkorja v treh žlicah vode. Kuhamo tri minute. Marmeladi primešamo še sok polovic« limone. Odvisnost Ko govorimo o alkoholni odvisnosti, zasvojenosti, mislimo pri tem na psihično in fizično odvisnost. Včasih se pojavi najprej psihična odvisnost in nato fizična, še bolj pogosto pa nastopata skupaj. Za psihično odvisnost je značilno, da lahko posameznik samo v vinjenem stanju rešuje svoje tudi najenostavnejše življenjske naloge in težave. Brez alkohola ni zadovoljen, ne more misliti in delati, ob njegovi prisotnosti pa steče jezik, vsega se poloti in upa. Pogosto imajo ti ljudje v svojem vedenju in doživljanju nekatere nevrotske poteze preden postanejo alkoholiki. Sami vase ne zaupajo, v družbi se ne znajdejo, se ne znajo sprostiti in mirno nastopiti, imajo občutja manjvrednosti itd. Posledica daljšega pitja pa je tudi fizična odvisnost, saj stalna prisotnost alkohola v organizmu toliko spremeni kemične procese, da le-ti ne morejo več potekati, brez alkohola, ki tako postane neke vrste zdravilo. Pri tem je zanimivo, da potrebo po alkoholu najdemo samo pri človeku, ne pa pri kaki živalski vrsti. Če bi bila prisotnost alkohola v našem organizmu normalna biološka potreba, bi jo prav gotovo zasledili tudi pri živalih. Ob opisovanju odvisnosti pa naletimo tudi na druga fenomena, ki sta značilna za alkohofike. To je nesposobnost za vzdržnost (abstinenco) od alkohola oziroma je časovno omejena na nekaj dni brez kapljice. Vendar pa se ob taki prekinitvi pokažejo abstinenč-ni simptomi: tremor, razdraž-ljivost, zmedenost, jutranje bruhanje, nemir, bolečine v raznih delih telesa, pride pa tudi lahko do hujših psihičnih motenj. Druga značilnost odvisnosti je izguba kontrole nad količino popite pijače, tako da se po enem kozarcu alkoholik napije do nezavesti. Tudi po zdravljenju se kontrola ne povrne več, zato je prvi popiti kozarček, pa naj bo to samo pivo, za zdravljenega alkoholika lahko smrtna obsodba. To bi morali vedeti vsi tisti, ki nagovarjajo prijatelje zdravljene alkoholike, da jim pač en kozarček ne more škoditi. Janez Rojšek, dipl. psiholog izbrali smo Dobesedno vse, kar potrebujete za nego vašega zvestega pasjega prijatelja, od ovratnice in skodele do šampona in pudra, dobite v Kokrinem oddelku za lov in ribolov v GLOBUSU. Cena: od 11,70 do 71,90 din Za sladokusce so poskrbeli v kranjski Cen-tralovi DELIKATESI: Uvozili so originalne francoske mehke sire: caprice des dieux s plemenito plesnijo je menda odličen z orehi, zelenjavni sir gre najbolje k črnemu kruhu in pršutu, margotin s poprom ali česnom pa k surovi slanini. Cena: od 10,30 do 11,60 din Izredno lepe in kvalitetne krožnike iz jonskega stekla, ki bi jih bila vesela vsaka gospodinja, imajo naprodaj v Murkinem ELGU v Lescah. Cena: od 18,40 do 20,80 din Ko boste obuvali vašega šolarja za jesen, poglejte še v škofjeloško NAMO, kjer imajo bogato izbiro otroških čevljev z modno poudarjenimi šivi in hvaležnimi poliuretan podplati. Cena: od 160 do 180 din za vas Lepota telesa je v bistvu negovanost Saj ste že slišali, da je lahko vsaka ženska lepa. Nekaterim je res to dano že od rojstva, a to so le izjeme. Vsi ostali pa se moramo za čeden videz pošteno potruditi. Osnovno pravilo tega prizadevanja je vsekakor vsakodnevna skrb za higieno in za zunanji videz sploh. Če k temu prištejemo še dobro razpoloženje, za katerega vedno pravijo, da prispeva vsaj polovico k našemu dobremu videzu, potem hotno z našo podobo v ogledalu res zadovoljni; ne smemo pozabiti seveda tudi na zdravje, od katerega je marsikaj odvisno. Kdo pa ima ob današnjem zahtevnem času še čas za nego? To je vprašanje, ki ga ni tako redko slišati. Če nimate niti minute časa zjutraj, da se našminkate, če vam je frizura deveta briga, če se nikoli ne pogleda- Ledvice z gobami Potrebujemo: 35 dkg telečjih ali svinjskih ledvic, 5 dkg su rovega masla ali masti, čehu to, tO dkg gob, pol */icc moke, vodo ali juho a olivanje, 2 žlici vina in so/. Ledvice zreiemo na tanke liste. Na maščobi ca rumenimo čehu/o, dodamo ledvice in duSimo. Nato dodamo zreta ne gobe, potresano z moko in ši' nekoliko prepraiimo. Nato (i/i/cmo z vodo ali /uho m vinom Dobro prevremo m nazadnje solimo. te v izložbenem steklu, ko hitite po ulici, če nimate nikoli časa zbrisati razpokan lak z nohtov, potem niste prava ženska. Vedeti je namreč treba, da nas okolica, posebno pa nova okolica, najprej oceni po zunanjosti, šele nato dobi vtis o naši siceršnji vrednosti. Okolica, posebno pa bližnja, to je družina, pa zahteva od nas ne le dobro kosilo, pač pa tudi osebno urejenost. Na zu-najo podobo matere so otroci že zgodaj pozorni in takoj opazijo spremenjeno zunanjost in polepšano mamo. Otroci so skoraj tako občutljivi na zunanjost svojih mater kot so občutljivi na spremembo njihovega razpoloženja. Seveda ni treba biti že zjutraj ob peti uri tako urejen, kot da bi morali vsak hip sesti pred televizijske kamere. Vendar pa bi morala biti zunanjost vsake ženske ob vsakem času taka, da se ne hi prestrašila vsakega obiska ali nenadnega odhoda od doma z besedami: »Joj. kakšna pa sem?« Zapuščenost, ki traja tedne in tedne, se v petih minutah res ne da zabrisati. Ce pa vsak dan le nekaj minut posvetimo izključno le sebi, pa skorajda ne moremo, doživeti trenutka, ko sm<» lahko v zadregi zaradi neurejene zunanjosti. Skratka, zanemarjeni. Kako najdemo nekaj trenutkov na dan samo zase — o tem pa prihodnjič. L. M. V občini Radovljica dežurna v septembru Lekarna Radovljica v oktobru Lekarna Zlatorog Bled. 7 —KARIBSKA SKRIVNOST Črtomir Zoreč: N'mav čriez izaro, n'mav čriez gmajnico... (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) 20 V sodelovanju s Prešernovo družbo objavljamo v nadaljevanjih kriminalko Agathe Christie Karibska skrivnost. To knjigo so dobili za nagrado izžrebani naročniki knjižne zbirke za leto 1974. »Koliko tablet vzamete na dan?« »Dve, včasih tri.« »Ali jih imate precejšnjo zalogo?« »Da, približno pol ducata stekleničk. Zaklenjene so v kovčku. Samo eno imam vedno zunaj, tisto, ki jo trenutno potrebujem.« »Kot sem slišal, ste jo pred kratkim pogrešili?« »Da, res je.« »Vprašali ste to dekle — Viktorijo Johnsonovo — če jih je kje videla?« »Da.« »In kaj ste rekli vi?« »Rekla je, da jih je zadnjikrat videla na polički v najini kopalnici. Rekla je, da jih bo poiskala ...« »In potem?« »Prišla je šele čez nekaj dni in mi prinesla stekleničko. Vprašala je, če je to zdravilo, ki sem ga pogrešal.« »In kaj ste rekli vi?« »Rekel sem: ,Da, pravo je. Kje si ga našla?' Odgovorila je, da je bila steklenička v sobi starega majorja Palgrava. Rekel sem: ,Kako za božjo voljo pa je zašla tjakaj?'« »In kaj je odgovorila?« »Rekla je, da ne ve, da .. .« se je obotavljal. »Da, gospod Dyson?« »Imel sem občutek, da ve več kot to, vendar pa temu nisem posvetil dosti pozornosti. Saj končno vse skupaj ni bilo važno. Kot sem rekel, imam še druge stekleničke. Mislil sem, da sem bil tablete pač pozabil v restavraciji ali pa kje drugje in da jih je stari Palgrave iz enega ali drugega vzroka pobral. Mogoče jih je vtaknil v žep, ker mi jih je hotel vrniti, a je pozabil.« »In to je vse, kar nam lahko poveste, gospod Dyson?« »Da. Zal mi je, da vam ne morem več pomagati. Ali je važno? Zakaj?« VVeston je skomignil z rameni. »V takem primeru je važno prav vse.« »Da, vendar pa ne razumem, kaj ima to opraviti s tabletami. Mislil sem, da boste hoteli vedeti, kje sem bil včeraj, ko se je zgodil umor. Na list papirja sem napisal, kje sem bil — tako natančno kot sem se le mogel spomniti.« VVeston ga je zamišljeno pogledal. »Res? To je pa zelo prijazno od vas, gospod Dyson.« »Prihraniti sem hotel čas vam in sebi,« je pojasnil Dyson. Prek mize je porinil list papirja. VVeston ga je začel brati in Daventry je potisnil svoj stol bliže ter pogledal VVestonu prek rame. »To zveni povsem jasno,« je čez trenutek ali dva rekel VVeston. »Z ženo sta se preoblačila za večerjo v svojem bungalovu do deset minut pred deveto. Nato sta se odpravila na hotelsko teraso, kjer ste popili cocktaile skupaj s senoro de Caspeafo. Ob četrt čez deveto sta se vama pridružila oba Hillingdonova in skupaj ste se napotili k večerji v obednico. Kolikor se spominjate, ste se odpravili nazaj v bungalov ob približno pol dvanajstih.« »Seveda — ne vem, kdaj je bilo dekle umorjeno ...?« Njegove besede so bile podobne vprašanju, vendar Pa se je zdelo, da poročnik VVeston tega ni opazil. »Slišal sem, da jo je našla gospa Kendalova. To je moral biti grd šok zanjo.« »Da. Robertson ji je dal pomirjevalno sredstvo.« »To se je zgodilo precej pozno, kajne? Potem ko se je večina ljudi odpravila domov?« »Da.« »Ali je bila že dolgo mrtva? Preden jo je našla gospa Kendalova?« »Za zdaj še ne vemo natančno,« se je izmaknil VVeston. »Uboga Molly. Pa jo je moralo res zelo pretresti. Nje pa pravzaprav sinoči nisem videl. Mislil sem, da jo najbrž boli glava in da leži v postelji.« »Kdaj ste jo nazadnje videli?« »Precej bolj zgodaj, še preden sem se šel preobleč. Poigravala se je z rožami in jedilnim priborom. Preurejevala je nože.« »Tako.« »Prav dobre volje je bila,« je nadaljeval Greg. *Salila se je. V redu punca je. Vsi jo imamo zelo radi. ^im je imel srečo.« »Aha — hvala vam lepa, gospod Dvson. Ali se ne morete spomniti še kaj več o tem, kaj je rekla Viktorija, ko vam je vrnila tablete?« »Ne — samo, kar sem vam že povedal. Vprašala me Je» če so to tablete, ki sem jih pogrešal. Nato pa je rekla, da jih je našla v sobi starega Palgrava.« »In ni vedela, kdo jih je bil postavil tjakaj?« »Mislim, da ne, vendar se pa res ne spominjam.« »Hvala, gospod Dyson.« Dyson je odšel. »Zelo pozorno od njega,« je začel VVeston in z nohtom narahlo potrkal po papirju, »zelo pozorno, da nam hoče tako skrbno in natančno povedati, kje je bil včeraj zvečer.« »Mogoče malo preveč skrbno?« je vprašal Daventrv. »To je težko reči. Nekatere ljudi strašno skrbi, da ne bi bili vmešani v takšno zadevo. To še ne pomeni nujno, da imajo slabo vest. Na drugi strani pa lahko pomeni prav to.« »Kdo od njih je imel še priliko za umor? Nihče nima trdnega alibija — zaradi orkestra, plesa, prihajanja in odhajanja. Ljudje vstajajo, zapuščajo mize' se vračajo. Ženske si hodijo pudrat nos. Moški gredo na kratek sprehod. Dyson se je prav lahko izmuznil za nekaj časa. Vsak od njih se je lahko izmuznil. Vendar pa je res, da nam hoče skrbno dokazati, da se ni.« Zamišljeno je pogledal papir. »Gospa Kendalova je torej preurejala nože na mizah,« je rekel. »Zanima me, če je to nalašč privlekel na dan.« »Se vam zdi?« VVeston je premislil. »Da, zdi se mi, da je to prav mogoče.« Na hodniku pred sobo, v kateri sta sedela preiskovalca, se je dvignil hrup. Visok glas je predirljivo zahteval, da ga spustijo noter. »Nekaj jim moram povedati! Nekaj jim moram povedati! Pustite me h gospodoma! Pustite me noter k policiji!« Policaj v uniformi je odrinil vrata. »Eden od hotelskih kuharjev je tukaj,« je rekel. »Govoriti hoče z vami. Pravi, da vam mora nekaj povedati.« » Preplašen temnopolt moški s kuharsko kapo na glavi se je prerinil mimo njega in stopil v sobo. Bil je eden od kuharjevih pomočnikov. S Kube je bil doma. »Nekaj vam moram povedati,« je rekel. »Prišla je skozi kuhinjo, prav zares, in nož je imela v roki. Nož, vam pravim. Nož je imela v roki. Šla je skozi kuhinjo in stopila skozi vrata na prosto. Na vrt. Videl sem jo.« »Pomirite se,« je rekel Daventry. »Pomirite se, prosim. O kom pa govorite?« »Povedal vam bom, o kom govorim. O šefovi ženi govorim. O gospe Kendalovi. Nož je imela v roki, ko je stopila ven v temo. To je bilo pred večerjo — in ni se vrnila.« 15. PREISKAVA SE NADALJUJE »Ali imate trenutek časa, gospod Kendal?« »Da, seveda.« Tim je pogledal navzgor od pisalne mize. Odrinil je papirje, ki so ležali pred* njim, in z roko nakazal stole. Utrujenega in nesrečnega obraza je bil. »Kako gre? Ste že kaj našli? Nad tem krajem visi pravo prekletstvo. Ljudje hočejo odpotovati — za čase poletov sprašujejo. In to ravno zdaj, ko se je zdelo, da bo vse lepo steklo. O bog, saj se vam še sanja ne, koliko pomeni ta kraj obema nama z Molly. Vse, kar sva imela, sva investirala v ta hotel.« »Vem, da vas je zelo prizadelo,« je dejal inšpektor VVeston. »Ne smete misliti, da ne sočustvujemo z vami.« »Ko bi bil ta primer le hitro razvozljan,« je dejal Tim. »Ta bedna ženska — Viktorija — no, ne bi smel tako grdo govoriti o njej. Dobre vrste je bila, prav zares — saj mora biti kakšen enostaven razlog — kakšna intriga ali pa ljubezenska zadeva. Mogoče je njen mož . . .« »Jim Ellis ni bil poročen z njo, sploh pa sta bila zelo umirjen par.« »Ko bi bila zadeva le hitro rešena,« je še enkrat vzdihnil Tim. »O, oprostite, o nečem ste hoteli govoriti z menoj, nekaj ste me hoteli vprašati.« »Da, O včerajšnjem večeru. Medicinska preiskava je pokazala, da je Viktorija umrla med pol enajsto in dvanajsto uro ponoči. V razmerah, ki prevladujejo tukaj, ni tako lahko dokazati alibijev. Ljudje hodijo ves čas sem in tja, plešejo, zapuščajo teraso, se vračajo. Zelo težko je.« »Da, verjamem. Vendar pa — ali to pomeni, da ste dokončno prepričani, da je eden izmed tukajšnjih gostov umoril Viktorijo?« »Tudi to možnost moramo upoštevati, gospod Kendal. Toda to, o čemer sem se hotel pogovoriti z vami, je iz ava enega vaših kuharjev.« Pr°šernov8 družba izdaja razen redne zbirke tudi zbirko romanov Ljudal a knjiga. V letu 1974 bo izšlo 6 romanov: Graham Greene: POTOVANJE Z MOJO TETO, Nikolaj Gogolj ZGODBE S PRIST i VE, James Leo Herlihy POLNOČNI KAVBOJ, Honore d Balzac VOJVODINJA DE LANGEAIS, Chrieta Wolf MAČJE C KO. Vsa zbirka stane broširana 90 din, v platno vezana pa 14C din. Prešernova družba izdaja tudi bogato ilustrirano mesečno revijo Obzornik 74. Letna naročnina je 50 din. Vpišite se v Prešernovo družbo pri vašem zaupniku ali pa naravnjat na naslov: Prešernova družba, 61000 Ljubljana, Opekai aka-Borsetova 27. (36. zapis) Z Gur bj se lahko po bližnjici — asfaltirani cesti, seve! — spustili v Rož čez most pri Bistrici ob Dravi. A, ker smo se po Rožni dolini že sprehodili, bo nasa pot poslej usmerjena v vzhodni del Gur, ki leže v onem delu Koroške, ki ga obdaja na jug^ii Drava, na severu pa Glina in Seveda so tudi tu še trdne slovenske vasi, kot. so med drugimi Zih-polje (Maria Rain), Radiše (Rads-berg), Medgorje (Mieger) in še nekatere manjše. Sloviti slovenski slikar iz dobe romantike Marko Pernhart (1824—1871) je bil prav v tem delu Gur doma (roj. 6. julija 1824 v Zgornjih Medgorjan). Vendar-pa je treba brž povedati, da bo z orientacijo bolj slabo. Kajti nemški šovinisti niso uničili le slovenskih, pač pa tudi nemške krajevne table, pač zato, ker so bili napisi dvojezični. Zdaj pa v mnogih krajih, turistično sicer tako razvite Južne Koroške, sploh ni nobenih orientacijskih tabel! To velja posebno za vzhodni del Gur. Zdaj, ko Koroška že 50 let nima več Kanalske doline, lahko rečemo, da vse koroško vodovje (stoodstotno) teče v Crno morje. Kajti prej je Bela, ki je. sprejemala vode Ukov-skega potoka in Taljanske vode iz doline Za Jezerom, tekla v Talja-ment in po njem v Jadransko morje. Razvodje med Črnim in Jadranskim morjem je bilo prav v Žabnicah, sredi Kanalske doline. Nekdaj je bila tudi Drava, kot je še vedno Sava, popolnoma slovanska reka. Saj je tekla od izvira na Topoljskem polju (Toblach) pa do izliva v Donavo pri Osijeku, ves čas po svetu, ki so ga naseljevali karan-tanski Slovenci in Hrvatje. Pri Zgornjem Dravogradu je Drava pritekla na koroško ozemlje, pri našem Dravogradu pa da tej deželi slovo. Prej, seveda, je Drava Koroško zapustila šele pri izlivu Meže — toda zdaj je ta del Koroške (kar Prežihovina ji recimo!) na naši strani! Pa vendar ji meri tek skoro 195 km po koroški zemlji. Nekaj znatnih ovinkov (pri Lienzu, pri Zg. Dravogradu in pri Velikovcu) sicer napravi — a v glavnem je struga Marko Pernhart: Grad Humperk (po litografiji iz 1.1860) O HUMPERŠKI GRAD b cesti, ki nekako povezuje zahodne in vzhodne Gure (ali pa ju ločuje?), stoji velik, impozanten grad — Humperk (Hol-lenburg). To veliko poslopje opaziš takoj, ko -te ljubeljska cesta pripelje v dolino. Res, lepa lega, visoko nad Dravo! Potem ni nič čudnega, če je Humperk obvladoval Rožno dolino več stoletij (že od 12. stoletja dalje), saj je čepel na svoji strmi skali kot buden jastreb. Humperk je bil v današnji podobi pozidan 1. 1348. Sprva je bil cesarska last, potem (1. 1514) Ea je Maksimilijan L grad dodelil aronski rodbini Dietrichsteinov. Pač v zahvalo za kake pomembne usluge cesarskemu dvoru. Ze 1. 1623 pa so Humperk na silo vzeli štajerski grofje Stubenbergi. Kaj je bilo po j! Poltri bilo etje sto- sredi, kdo ve? A, glej! letje zatem pa je Humperk spet v rokah Dietrichsteinov! Danes je Humperk sedež gospodarskih ustanov (konjereja) in turizma. Saj gostinski obrat posluje kar na grajskem dvorišču. Je pa grad ohranjen in dobro vzdrževan; arkadni hodniki so še vedno v prvotnem stanju, gotska kapela pa skrbno hrani freske iz 14. stoletja. Ker pa je z gradu tako lep pogled skoro po vsej Rožni dolini in po dolgi srebrni niti, ki se v soncu kar lesketa, po Dravi, se res moramo tej reki bolj posvetiti. »DRAVA JE SVOJA FRAVA« ako so včasih rekli svoji reki Korošci, ko so gledali, kako raztrgano strugo ima, kako sproti odnaša mostove in jezove. Bila je divja, neukroćena reka, skoro hudourniške nravi — takrat, ko še ni bilo toliko hidroelektrarn ob njej. Zdaj pa je Drava podobna nizu umetnih jezer . . . (Tudi pri nas, od Dravograda do Ptuja!) Vendar pa bo prav, če vpletem v zapis tudi geografski opis Drave, te zagonetne »frave«. Zavora za cene Z velikim pompom se je pred nekcij dnevi v Franciji začela trime-n n° (ikcija za »zaviranje cen*. <'»(■ naj bi znižali za 5 odstotkov V*de no julijske. Izdelke, ki naj bi pocenili, pa je določila vlada. ^Sovine, ki bodo priporočilo vlade jPaŠtevale, bodo dobile posebne pla , ki jih bodo lahko izobesile v iz-tožbi. <> *JJ kaj naj bi prodajali ceneje1! '^'IHvmbra šolske potrebščine in "('''>ška oblačila, oktobra gospodinj ' {(' aparate in novembra oblačila. Papirnate cevi {■ ^"pirnatc cevi, prepojene s sin te nn° smolo, lahko uspešno zame-Mijo cevi iz nerjavečega jekla v to-J^Uih. Cen so /udi celo lahke m trajnejše od kovinskih. Odpor ' ' ,s° na vplive kis/in, baz in olj. Pri '''"c/.Šr so tudi za zamenjavo ali ^/»(tvi/o, ker /t/i ni treba variti, '"'<'(' ///; enostavno zamenjajo. Tudi sladkor nevaren za infarkt Glavni povzročitelji srčnega infarkta so premastne jedi, kajenje, premalo gibanja in tudi sladkor. To trdi profesor. Yudkin v svoji knjigi Sladko in nevarno. V njej piše, da so bili prebivalci Afrike dolgo časa imuni proti infarktu. Odkar pa tako kot belci uživajo veliko sladkorja, tudi oni obolevajo za to boleznijo. Pripadniki plemena M asa i v Afriki se preživljajo skoraj izključno z živalskimi maščobami, mlekom in mesom. Sladkorja ne poznajo in tudi srčnega infarkta ne. Prebivalci otoka Sv. Helena uživajo malo maščob, kadijo tudi malo in se zelo veliko gibljejo, toda kljub temu /e število srčnih infarktov Horazmerno veliko — zato ker uživa/o veliko sladkorja. _ Se danes se tresemo od smeha, če še spomnimo, kaj vse si takrat vrgel šefu v glavo . . . Drave usmerjena proti vzhodu. Če ne štejemo njenih vijug (ker je pač svoja »frava«!) pri Vernberku in pri Rožaku. Drava — vsaj nekoč, ko ni bilo tolikerih zajezitev — se je večkrat vprav muhasto zožila, potem pa spet razlila. Struga ji je bila prodnata, skoro nikjer skalovita. Njen tek pa ni bil preveč deroč, le poldrugi meter je bilo padca na 1 kilometer. Tam, kjer Drava izvira, je nadmorska višina čez 1200 m, ko pa zapusti koroško deželico, pa je le 340 m visoko nad morsko gladino. Seveda sem računal strmec reki le od Zg. do Sp. Dravograda. Prav zato, ker Drava vendarle ni tako »drla«, kot bi po imenu sodili (Drava — drveča, deroča voda), so včasih vozili po njej številni splavi. Še pred 1. 1860 je bila Drava važna in cenena prometna pot, posebno za prevoz lesa, železne in svinčeve rude, deželnih pridelkov idr. — Celovška obrtna in trgovska zbornica je pripravljala celo načrte za glovbo s parniki po Dravi, vsaj od eljaka navzdol. A, ko je bila zgrajena železnica od Maribora do Beljaka, je bilo teh sanj konec. Promet na Dravi je skoro v hipu usahnil. MATI KOROŠKIH VODA Dravo se izlivajo vse koroške vode, vsaj posredno. Najpomembnejši pritok je seve Zilja, potem ji da precej novih moči še Krka, ki malo prej sprejme Glino. Številnih manjših dotokov pa skoro ne kaže naštevati. — Da pa ne bo kakega ugovora, povem, da s Karavank pridrve v Dravo le hudourniki (Bistrica, Velika in Mala Suha, Pod-sinjski potok, Babnjak, Struga, Ljubeljski in Vajdiški potok, Borovnica — Nemci ji pravijo »Erajbah«, pač ,zato, ker je bil pred leti v njej ribolov prost — Podkanja in Bela, ki priteče izpod Belske Kočne, spotoma pa sprejme Remšnika, Lepeno in Lobnik). To so pritoki v Dravo z južne, desne strani. S severa, torej z levega brega reke, pa dobi mati koroških voda pritoke bolj pohlevne narave, pač zato, ker tečejo med logovi in dobravami. Le naštejem jih: Jezer-nica z Malto, Osojščica (odtok iz Osojskega jezera), Raka s Trušnjo, Volovca z Grebinjo in Jerebica (pri Zvabeku). Še dve vodi sta, ki množita vodovje Drave: Labodnica (iz Lab(xlske doline) in Mala Ojstrica. Tako smo predstavili Dravo, muhasto »fravo«. Kakršna je bila nekoč. Zdaj na Dravca ne šumi več, kot pravi Kernjak, zaprli so jo v jezove, obdali v zidove. Zdaj v obdravskih logih ptice ne pojo več. In fantje ne hodijo več čez Dn vasovat... ravco Še to: imena nekaterih rek (poleg Drave tudi Save, Krke, Kokre, Zilje idr.) so Slovenci prevzeli od prvotnih prebivalcev^ Keltov, Ilirov idr.). (Se bo nadaljevalo) Dragi mladi bralci Dolgo poletje se že poslavlja, počitnice so za nami in zopet smo skupaj. Veseli smo posedli v šolske klopi, se srečali s prijatelji in nekaj vas se je že z dopisi spomnilo na vašo stran v Glasu. Veliko lepega ste najbrž doživeli v teh brezskrbnih počitniških dneh in prav o tem vam bo pero kar samo pisalo. Zato ga hitro vzemite v roke in nam pišite! Mi pa bi vam letos skušali pomagati. Vsak mesec bi del vaše strani namenili določeni temi. In tema v septembru? Seveda ne moremo pozabiti počitnic tako hitro, zato: »Z vseh strani se oglašajo«. Veseli bomo tudi likovnih prispevkov in posebno uspele enako nagradili kot literarne. Zdaj pa veselo na delo! Tudi letos bomo najboljše nagradili s peresi Geha. Izlet na Dobrčo Še v lanskem šolskem letu smo imeli dan čistoče. Vse slovenske šole so organizirale pohode z namenom, da bi očistili gozdne poti in okolico domov. Učenci petih in šestih razredov smo se ob 7. uri zbrali pred šolo. Odšli smo proti Dobrči. Vodili so nas tovariš ravnatelj, tovarišica Klofu-tarjeva in tovarišica Kosmačeva. Pot je bila pusta in se je strmo vzpenjala, zato sem bila že po nekaj sto metrih utrujena.Tolažila sem se z mislijo, da bom videla to našo planino.. Vsi smo bili tihi in zamišljeni. Po treh urah in pol smo vendarle zagledali kočo. Zadnjih nekaj sto metrov smo tekli, da bi si čimprej odpočili. Peti razred, ki jo je mahnil čez Bistriško planino, je že počival. Sedla sem k malici, toda malica mi ni teknila, saj sem imela kljub sokovom suho grlo. Pri ognju so taborniki našega razreda kuhali čaj. Zanimalo me je, kakšno mojstrovino bodo napravili, zato sem pokukala v lonec; po vodi so plavale najrazličnejše smeti, ki nam jih je poklonil veter, kot svoj prispevek k očiščevanju okolja. V vrelo mešanico je tovariš ravnatelj nasul šipkovega čaja: »To je pravi planinski čaj!« Caj ni in ni hotel biti dovolj sladek, saj smo zanj porabili štiri kilograme sladkorja. Se vedno je bil rahlo kiselkast, vendar primeren za žejo. Kmalu je prva skupina odšla domov, za njo še druga. Zadnja je odšla naša skupina s tovarišico Jakšičevo. Med potjo smo pobirali smeti, ki so jih nemarni turisti puščali za seboj. Gotovo še niso slišali za star slovenski pregovor: »Kjer osel leži, tam dlako pusti.« Pred šolo smo se poslovili in odšli vsak na svoj dom. Smiljana Brkljač, 6. c r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Občinska gasilska zveza Kranj je organizirala v nedeljo na stadionu Save v Stražišču občinsko gasilsko tekmovanje pionirskih desetin. V skupini mlajših pionirjev so sodelovale štiri desetine. Zmagali so pionirji iz Stražišča pred desetinami iz Vogelj, Primskovega in Dupelj. V skupini starejših pionirjev sta tekmovali le desetini s Primskovega in iz Preddvora. Zmagali so Preddvor-čani s 168 točkami, Primskovljani pa so zbrali 142 točk. Na fotografijah zmagovalni desetini Stražišča in Preddvora, (jk) — Foto: F. Perdan Od zore do mraka Ob sončnem vzhodu smo se z avtom odpeljali proti vasici na vrhu griča. Bili smo namreč na morju in odpravljali smo se na izlet v Motovun, ki se je v jutranjem soncu svetil kot pozlačen. Pod gričem je močvirnat svet in popolnoma nova široka asfaltirana cesta se pogreza v zemljo. Ponekod je zelo nagnjena, ponekod je sploh ni, le za vozilo široka makadamska pot vodi naprej. Po njej vozijo le najbolj drzni vozniki. Proti Motovunu se odcepi ozka asfaltna cesta. Po njej pripeljejo v kraj tudi avtobusi. Med hišami se vije ozka tlakovana cesta. Na vrhu, od koder se vidi daleč naokoli, je parkirišče za kakih deset avtomobilov. Stopim na debelo betonsko ograjo in se zazrem v daljavo. Zopet vidim napol pogreznjeno cesto, po kateri smo se pravkar pripeljali. Sonce vse prijetneje greje. Pod obokom pridemo do hotela, kjer na velikem dvorišču čepi nešteto belo pogrnjenih miz, ki vabijo tujce in domačine na ražnjiče in dobro kapljico. Tedaj sta dva avtobusa pripeljala polno inozemskih gostov, ki so udobno posedli po pripravljenih stolih. Čakala jih je folklorna skupina iz Beograda. Ob zvokih ciganske glasbe in temperamentnih plesih smo se tudi mi prijetno zabavali in čas je kar prehitro mineval. . Pozno popoldne. Z lepega izleta smo se veseli in siti vračali v Novigrad po cesti, ki nas je zjutraj plašila. Ob njej je na močvirnatih tleh raslo polnotrstja. Izredno rad bi si nabral nekaj teh palic. Očka je ustavil avto in z mamico sva se napotila v trstje. Zabe so mi delale družbo in pošteno sem moral zavpiti, ko sem mamico vprašal, če ima že kaj palic. Sam sem jih imel že kar zajeten šop, ko zagledam trst z zelo debelo kapico. Še tega sem hotel utrgati. Stal sem na majhni skali in ker sem se preveč stegnil za rastlino, sem padel v blato. Ves sem bil umazan. Dovolj sem imel opraviti, da sem se sploh izkobacal iz močvirja. No, navsezadnje se je vse dobro izteklo. Tudi ta nepredvidena kopel v blatu nam ni mogla pokvariti prijetnega izleta v Motovun. Zdravko Potočnik, 8. b r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Imamo večjo izbiro dekliških oblek primernih za šolarke in dijakinje v prodajalnah v Kranju, Kamniku in Tržiču. t r i g 1 a v Dopisna delavska univerza v Ljubljani vpisuje v dopisne šole — osnovno šolo (5., 6., 7. in 8. razred) — poklicno administrativno šolo (dveletno) — ekonomsko šolo — tehniško šolo (za strojno, elektrotehniško, lesnoindustrijsko in kemijsko stroko — delovodsko šolo (za strojno stroko) — poklicno kovinarsko šolo Vpisuje tudi v dopisne tečaje — nemškega in italijanskega jezika — esperantskega jezika — tehniškega risanja — za skladiščnike — za kontrolorje in preddelavce v kovinarski stroki — tečaj strojepisja (v drugem delu tečaja možnost specializacije za stavce na IBM strojih ali za fonodak-tilografe) — tečaj poslovne korespondence (za delovne organizacije po modernem programu) — tečaj za družbeno izobraževanje Vpisujemo vsak dan od 7. do 14. ure, ob torkih do 18. ure (od 1. septembra tudi drugo soboto v mesecu) Podrobnosti o sistemu dopisnega izobraževanja, učnem programu in pogojih za vpis boste lahko izvedeli iz prospekta za šolsko leto 1974/75, ki vam ga pošljemo na vašo zahtevo. Svoj naslov napišite s tiskanimi črkami! Za prospekt pošljite znamko v vrednosti 5 din na naslov: Dopisna delavska univerza, 61000 Ljubljana, Parmova 39, telefon 312-141, poštni predal 106. CENTER ZA ESTETSKO VZGOJO V KRANJU ORGANIZIRA V ŠOLSKEM LETU 1974/75 KROŽKE ZA NEMŠKI, ANGLEŠKI IN FRANCOSKI JEZIK. V začetne in nadaljevalne krožke se lahko vpišejo otroci od 5 leta dalje do zadnjega razreda osnovne šole. Celotna učnina za jezikovne krožke (60 učnih ur po 2 uri tedensko) je 200 din (polovično plačilo ob vpisu). POLEG JEZIKOVNIH KROŽKOV ORGANIZIRA CENTER LIKOVNO ŠOLO za predšolske in osnovnošolske otroke (celoletna učnina 160 din) TER PIONIRSKE FILMSKE IN FOTO TEČAJE. Vpis v vse krožke je od 9. do 18. septembra 1974 od 8. do 12. ure v Delavskem domu v Kranju. Žitopromet Senta skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, tel. 22-053 Kombinati, kmetijske zadruge, posestva, kmetovalci ZAMENJUJEMO VSE VRSTE ŽITARIC ZA VSE VRSTE MOKE, PRODAJAMO NAJKVALITETNEJŠO MOKO, KRMILNO MOKO, KORUZO, PŠENIĆNI ZDROB IN KORUZNI ZDROB. Cene so konkurenčne. Skladišče je odprto od 6. do 14. ure in vse sobote od 6. do 12. ure. Izlet v Hannover Tovarna Geha že več let razstavlja svoje izdelke na Gorenjskem sejmu v Kranju. V času sejma pa v časopisu Gias objavlja nagradne kupone, ki jih vztrajno zbiram in oddajam na Gorenjskem sejmu v skrinjico, ki je za to namenjena v paviljonu tovarne Geha. Letos se mi je pri žrebanju nasmehnila sreča; bil sem izžreban in dobil prvo nagrado potovanje v Hannover za tri dni. Ko sem zvedel za izid žrebanja, sem bil zelo vesel. Ko sem prišel domov in povedal, da sem izžreban za potovanje v Hannover, so bili tudi domači zelo veseli, da se mi je nasmehnila sreča pri žrebanju. Zvečer nas je obiskal zastopnik Gehe Dušan Pangos. Z njim smo se pomenili o potovanju, ki se je pričelo v soboto, 24. avgusta. Ta dan ob 13. uri in 20 min. sva se s Pangosom odpeljala z vlakom iz Ljubljane proti Mariboru, tam sva prestopila na vlak, ki prek Gradca pelje v Hannover. Ker sva imela karte za spalnik, sva praktično celo pot od Maribora pa do Hannovra prespala, kajti vozila sva se v glavnem ponoči. V Hannovru na postaji naju je čakal zastopnik Gehe, ki naju je odpeljal v hotel Am Stadtpark. V tem hotelu in #^ W % Petek, 13. septembra 1974 sva potem stanovala vse dni najinega bivanja v Hannovru. To je zelo moderen hotel, ki je bil šele pred kratkim odprt in sva bila midva ena od prvih gostov. Hotel ima bazen s toplo vodo, savno in še vse mogoče druge pripomočke za rekreacijo. Iz sobe, v kateri sva stanovala, sva imela tudi zelo lep razgled na mesto. Ko sva se po dolgi vožnji uredila in si ogledala hotel, je bil čas za kosilo, zato smo se odpeljali v argentinsko restavracijo, kjer smo jedli argentinsko specialiteto — steak. Po kosilu smo si ogledali nekaj znamenitosti mesta, zvečer pa smo šli na zabavno prireditev, ki se imenuje Altstadt Fest. Temu bi po slovensko rekli praznik starega mesta Hannovra. To praznovanje je v glavnem namenjeno mladini, kajti na tej prireditvi v glavnem nastopa mladina. Naslednji dan, to je v ponedeljek, sva s Pangosom takoj po zajtrku odšla v tovarno Geha, ker je bil za ta dan predviden ogled tovarne. Ob prihodu v tovarno sva bila sprejeta pri lastniku tovarne, ki mi je podaril fotoaparat, nato pa sva si ogledala tovarno. Po ogledu tovarne smo odšli na kosilo. Popoldne smo si ogledali stadion, na katerem je bilo zadnje svetovno prvenstvo v nogometu. Potem smo se ustavili ob jezeru, kjer smo si izposodili čoln, da smo se lahko vozili po jezeru. Zanimivost teh čolnov je, da se poganjajo s pedali tako kot kolo. V torek dopoldne smo si v Hannovru najprej ogledali živalski vrt, ki je eden največjih na svetu. V njem so živali iz vseh delov sveta. Živali je zelo veliko in to od najmanjših pa do največjih. Največ je antilop. Za ta živalski vrt je tudi znano, da so v njem /.dresirali 15 slonov, kar je največ v Evropi. Teh slonov sedaj nimajo v živalskem vrtu, ampak so jih oddali po raznih cirkusih. Po ogledu živalskega vrta smo se odpeljali h kosilu. Popoldne je bil na programu ogled letališča, ki je zelo moderno opremljeno. Na njem neprestano pristajajo in vzletajo letala iz vseh krajev sveta. Zvečer pa smo si ogledali baletni večer, ki je tudi posebnost Hannovra. Preostal je še zadnji dan bivanja v Hannovru. Ta dan smo se že zgodaj zjutraj odpeljali v rezervat za divje afriške živali. V njem so bili levi, tigri, pume, opice, sloni itd. Vse te živali smo gledali iz avtomobila, za zaprtimi stekli, da nas ne bi katera napadla« Ko smo si živali in živalski vrt ogledali, smo se odpeljali še na ogled živalskega vrta, kjer so razstavljene same ptice. To je največji živalski vrt te vrste' v Evropi in tu najdeš ptiče vseh vrst iz vseh koncev sveta. Tako nam je dan hitro minil. Zvečer smo se vrnili v Hannover. Midva sva imela še nekaj časa, da pospraviva svoje stvari in se odpeljeva na postajo, kajti čas najinega izleta v Hannovru Na hannovrskem stadionu je minil. Zvečer oh 22. uri 30 min. sva se odpeljala proti Munchnu, kamor sva prispela zjutraj ob 6. uri. Tu sva izstopila, ker sva imela v načrtu Se ogled mestnih zanimivosti. Najprej sva šla na ogled olimpijskega stadiona, nato pa sva si ogledala tudi tehnični muzej, v katerem je vse polno zanimivosti od starih avtomobilov, letal, žag, prikazan je razvoj kemije, tiskarstva, slikarstva in še več drugih zanimivih stvari, tako da sva se v muzeju mudila vse do takrat, da sva morala na vlak. Od Mlincima do Ljubljane sva zopet potovala z vlakom, vožnja je bila tudi to pot v glavnem ponoči, saj sva V Ljubljano prispela pozno ponoči. Na postaji v Ljubljani me je čakal stric, poslovil sem se od spremijeval* ca in se s st licem odpeljal domov. Izlet, ki ga je prek žrebanja pri' redila tovarna Geha in za katerega sem bil izžreban jaz, mi bo še dolg0 ostal v spominu. Aleš Krumpestaf rD?Č,la lahko poslušate na PRVEM PRO- ft on VSak dan °b 430' 5 00< 5-30- 6 0°. °-10, 7.00, 7.25, 8.00, 9.00, 10.00 (Danes dopoldne), 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 dogodki in odmevi), 17.00, 18.00 (Aktual-toJE)' 1930 (Radijski dnevnik), 22.00, « an '• 24 00' ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00, °«0, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00 (V nedeljo opoldne), 13.00, 14.00, 15.00 (V nedeljo popoldne), 17.00, 18L.30 (Radijski p"e^n'k). 22.00, 23.00, 24.00; NA DRUGEM •j KOG RAM U ob ponedeljkih, torkih in sre- i«^n°b 13 00' 14 30' 1530' 16-30« 17-30« ...JO-ob četrtkih, petkih in sobotah vsako «ro od 9.3o do 18 30 ob nedeijah pa ob 8 0o, lBok930' 1130- 140°. 15-30> iSSO, 17.30, J-S-30; NA TRETJEM PROGRAMU pa vsak °an 6b 19.30, 20.30, 22.50. SOBOTA, 14. SEPTEMBRA £30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 "onirski tednik, 9.35 Iz mladinskega glasbenega arhiva, 10.15 Sedem dni na radiu, 11.20 Z "ami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, J2.40 Cez travnike in, polja, 13.30 Priporočajo Vam, 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji, ^•30 Glasbeni intermezzo, 16.00 Vrtiljak, 16.40 MaJhni ansambli v studiu 14, 17.10 Instrumenti v "trnu, 17.20 Gremo v kino, 18.15 Dobimo se * isti uri, 18.45 S knjižnega trga, 19.00 Lahko n°c, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Zadovoljni Kranjci, 20.00 Glasbena parada Tri srca, 1-00 Za prijetno razvedrilo, 21.15 Zabavna ^"'jska- igra: Inšpektor Jbnes pripoveduje, ■ •20 Oddaja za naše izseljence, 23.05 S pesmijo m Plesom v novi teden Drugi program 900 Sobota na valu 202, 13.00 Radi jih poslujte, 14.00 Odrasli tako, kako pa mi?, 14.20 Po- etni ročk leksikon, 14.35 Panorama zvokov, *°-35 Za prijetno razvedrilo, 16.00 Pet minut numorja, 16.40 Popevke z jugoslovanskih festivalov zabavne glasbe, 17.40 Svet in mi, 17.50' vodomet melodij, 18.00 Vročih sto kilovatov, "•40 Slovenski pevci zabavnih melodij Tretji program •9.05 Znanost in družba, 19.20 Modest Musorg-Boris Godunov — opera v štirih dejanjih s Prologom, 22.25 Nokturno s Szymanowskim, '■55 Iz slovenske poezije nedelja, 15. septembra 4-30 Dobro jutro, 8.07 Radijska igra za otroke — M. Marine: Velika uganka, 8.40 Skladbe za Janino, 9.05 Se pomnite, tovariši, 10.05 Iščemo popevko poletja, 11.20 Naši poslušalci čestitajo "Pozdravljajo, 14.05 Humoreska tega tedna — Y°Kolj: Kočija. 14.25 Ob lahki glasbi, 15.10 Ne-Ir^r^ka reportaža, 15.30 Popularne operne medije, 16.00 Nedeljsko športno popoldne, 18.00 "ad>jska igra — A. Franck: Smrt trgovca z umetninami, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 glasbene razglednice, 20.(X) V nedeljo zvečer, 2 -'0 Jazz za- vse, 23.05 Literarni nokturno, ■M5 Serenadni večer Drugi program Jfi Vedri zvoki z majhnimi ansambli, 9.00 Re-,'Ja melodij, 10.00 Melodije po pošti, 11.40 Naši o^J1 m ljudje, 11.55 Opoldanski eocktrril, 13.00 'asbeni variete, 14.05 Poletni ročk leksikon, •o.OO Nedelja na valu 202 Tretji program sm"'' Vecerna nedeljska reportaža, 19.15 Izbrali 4°.? za vas, 20.35 Športni dogodki dneva, 20.45 22 rr t'n monologi, 21.45 V paviljonu za vrtom, •55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK, 16. SEPTEMBRA p?° Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 *an svet pravljic in zgodb, 9.20 Pesmice na 101U' ^ velikimi zabavnimi orkestri. •'5 Za vsakogar nekaj, 11.20 Z nami doma in NhPt>ti' 12 ',0 Kmetijski nasveti, 12.40 S tujimi 14j,|n'rn' godbami, 13.30 Priporočajo vam, . 10 Amaterski zbori pojo, 14.30 Naši poslušal-iiit t'18.)0 m pozdravljajo, 15.30 Glasbeni RT\71,ezzo- '5-40 Zvoki in barve orkestra irske V. Hi.(X) Vrtiljak, 17.10 Glasbena tribuna "'aoine Grožnjan 74, 18.15 Listi i/, pop albu-0|°v, 18.45 Kulturni globus, 19.00 Lahko noč, p|0(M. 19.15 Minute z ansamblom Franca 2jt!re'ra> 20.(X) Stereofonski operni koncert, 2;j'j.P Zvočne kaskade, 22.15 Popevke se vrstijo, Jazz literarni nokturno, 23.15 Za ljubitelje ^rugi program J S popevkami po svetu, 14.(K) Nenavadni ^govori, 14.20 Plesni zvoki, 14.35 Panorama l(.*)V. 15.35 Z velikimi zabavnimi orkestri, ?ak Kulturni mozaik, 16.05 Slovenski pevci l7dnVne K|asbe- 16.40 Poletni ročk leksikon, l'4" Pota našega gospodarstva, 17.50 Ob lahki p|?vsoi, 18.00 Izložba hitov, 18.40 Jugoslovanski C1 zabavne glasbe •retji program 306 Ura s solisti, 20.00 Jean Sibelius: Simfo-,kJa st- 5 v Es-duru, op. 82, 20.35 Iz zlate dobe nii?r°vstva, 21.(X) Naši znanstveniki pred ,) J."fonom, 21.15 Večeri pri slovenskih skla-,,lejih: Emil Adamič, 22.55 Iz slovenske {«daja CP Glas, Kranj, Ulica MoSe Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uPrava lista: Kranj, Moše Pijadeja — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni Urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-°glasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, Polletna 45 din, cena za 1 številko * dinar. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. torek, 17. septembra 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo, 9.30 Pojo mali vokalni ansambli, 10.15 Promenadni koncert, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Skladbe za mladino, 14.40 Na poti s kitaro, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.40 Iz filmov in glasbenih revij, 16.(X) Vrtiljak, 16.40 Naš podlistek — S. Rudenu: Intervju, 17.10 Zveneča imena, 18.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli, 18.30 V torek na svidenje, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka, 20.00 Lahka glasba slovenskih avtorjev, 20.30 Radijska igra — M. Kmecl: Samota velikega teatra, 21.16 Melodije v ritmu, 22.15 Od popevke do popevke, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Iz oper, ki jih redko slišimo Drugi program 13.05 Majhni ansambli na tekočem traku, 14.00 Povojna jugoslovanska književnost za srednje šole, 14.20 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 14.35 Panorama zvokov, 15.35 Srečanja melodij, vmes ob 16.(X) Pet minut humorja, 16.40 S popevkami po Jugoslaviji, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 Poletni ročk leksikon, 18.00 Parada orkestrov, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Svetovna reportaža, 19120 Camille Saint-Saens: Samson in Dalila — odlomki iz opere, 2().(X) Slovenska instrumentalna glasba, 20.35 Kultura danes, 20.50 Baden-Badenski simfonični večeri, 22.20 Dmitrij Šostakovič: Klavirski kvintet v g-molu, op. 57, 22.55 Iz slovenske poezije sreda, 18. septembra 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Nenavadni pogovori, 9.25 Pojemo in igramo za vas, otroci, 9.40 Temelji marksizma in socialistično samoupravljanje, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Pripo-ročajp vam, 14.10 Slovenske narodne v raznih priredbah in izvedbah, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.40 Glasbeni drobiž od tu in tam, 16.00 Loto vrtiljak, 17.10 Operni koncert, 18.20 Zvoki današnjih dni, 18.45 Naš gost, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.'15 Glasbene razglednice, 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu, 22.15 S festivalov jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.05 Popevke se vrstijo, 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo, 14.35 Panorama zvokov, 15.35 Igramo za ples, vmes ob 16.00 O avtomobilizmu, 16.40 Poletni ročk leksikon, 17.00 Mladina sebi in vam, 17.40 Mejniki v zgodovini, 17.50 S pevko Ivanko Kraševec, 18.00 Oddaja progresivne glasbe, 18.40 Instrumenti v ritmu Tretji program 19.05 Iz jugoslovanske orkestrske literature, 20.00 VVolfgang Amadeus Mozart: Godalni kvartet v A-duru, K. 464, 20.35 Mednarodna radijska univerza, 20.45 Državni akademski zbor Sovjetske zveze, 21.00 Klasiki sodobne glasbe: Slavko Osterc, 22.55 Iz slovenske poezije Četrtek, 19. septembra 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo, 9.30 Potujmo z glasbo, 10.15 Po Talijinih poteh, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Igrajo pihalne godbe, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Poje zbor Donskih kozakov p. v. Sergeja Zarova, 14.30 Z ansamblom Jožeta Kampiča, 14.40 Mehurčki, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.40 V plesnem ritmu, 16.00 Vrtiljak, 16.40 Naš podlistek, 17.10 Popoldanski simfonični koncert, 18.15 Tipke in godala, 18.35 Produkcija kaset in gramofonskih plošč RTV Ljubljana, 18.50 Človek in zdravje, 19.00 Lahko noč, otroci, 20.(X) Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Literarni večer, 21.40 Glasbeni nokturno, 22.15 Večer "skladateljev Stibilja in Maka, 23.(X) V gosteh pri tujih radijskih postajah — Radio Hamburg, 23.30 Popevke in plesni ritmi Drugi program 9.(X) Četrtek na valu 202, 13.00 Z ritmi po svetu, 14.(X) Temelji marksizma in socialistično samoupravljanje, 14.20 Otroci med seboj in med nami, 14.35 Panorama zvokov, 1.5.35 Glasbene vinjete, 16.00 Okno v svet, 16.10 Iz cvetoče dobe lepih melodij, 16.40 Priljubljeni pevci, 17.40 Naš intervju, 17.50 Predstavljamo vam, 18.00 Popevke na tekočem traku, 18.40 Poletni ročk leksikon Tretji program 19.05 Prizori iz slovenskih oper, 19.45 V korak s časom, 20.(X) Večerni concertino, 20.35 Iz zakladnice ljudskih pesmi, 21.00 Ljubljanski koncertni večeri, 22.15 Franz Schubert: Sonata za klavir v B-duru, op. posth, 22.55 Iz slovenske poezije petek, 20. septembra 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, 9.30 Narodne pesmi iz vse Jugoslavije, 10.15 Uganite, pa vam zaigramo po želji, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Z domačimi ansambli, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Mladina poje, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Napotki za turiste, 15.35 Glasbeni intermezzo, 15.40 Popoldanski sestanek z orkestrom Mantovani, 16.00 Vrtiljak, 17.10 Solisti z opernih in koncertnih (xlrov, 18.15 Signali, 18.50 Ogledalo našega časa, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Bumika, 20.00 Stop-pops 15, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Petkov nočni koncert Drugi program 9.(X) Petek na valu 202, 13.00 S solisti in ansambli J RT, 14.(M) Radijska šola za nižjo stopnjo, 14.25 Glasbena medigra, 14.35 Panora-ma ZVokoV, 15.35 Lahka glasba domačih in tujih avtorjev, vmes ob 16.(X) Filmski vrtiljak, 16.40 Za mladi svet, 17.40 Odmevi z gora, 18.00 Glasbeni cocktail, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19:06 Radijska igra — T. VVilder: Marčeve ide — 3. del: Kleopatra, 2Q.O0 Bachova klavirska glasba, 20.35 Z jugoslovanskih koncertnih odrov, 22.55 Iz slovenske poezije Kranj CENTER 13. septembra franc. barv. pust. BEG SKOZI PUŠČAVO ob 16. uri, ob 18. uri V. mednarodni festival športnih in turističnih filmov: Prepad (Francija),-Pele (ZDA), ob 20. uri: Učite se plavanja (Poljska), Maroko (ZDA*), To je moje življenje (Jug.), Zakaj tečete (Kanada), Poleti (SZ) 14. septembra franc. barv. pust. BEG SKOZI PUŠČAVO ob 16. uri, ob 18. uri V. mednarodni festival športnih in turističnih filmov: Skok Billa^Colea brez padala (ZDA), Turčija (Turčija), Športna akrobatika (SZ), Krila nad Češkoslovaško, (CSSR), Roland Matthes (NDR), Klaus Dibiasi (Italija), Čistokrvni (Belgija); ob 20. uri svečana premiera domačega barv. filma DERVIŠ IN SMRT, ob 22. uri V. mednarodni festival športnih in turističnih filmov: Smučarske šale (ZDA), Številka 1 (ZRN), Mesta in reka (Kanada), Madžarska kavalkada (Madžarska), Graham Hill (Vel. Brit.) 15. septembra ob 15. uri V. mednarodni festival športnih in turističnih filmov: Namizni tenis — tretji del (Vel. Brit.), Poletni dan v Skandinaviji (Danska), Spretno, lepo (Madžarska), Nova svoboda (ZDA), Papirnata žoga (Brazilija), Poletni dan v Bretaniji (Francija), ob 17. in 19. uri franc. barv. pust. film BEG SKOZI PUŠČAVO, ob 21. uri V. mednarodni festival športnih in turističnih filmov: Okrog mreže (Francija), Velemojster (SZ) 16. septembra amer. barv. krim. film DAMA IN DIAMANTI ob 16. in 18. uri, ob 20. uri V. mednarodni festival športnih in turističnih filmov: Žoga, žoga (Madžarska), Eddv Mercx (Francija) Kranj STORŽIČ 13. septembra amer. barv. film VPLIV GAMA ŽARKOV ob 16., 18. in 20. uri 14. septembra amer. komedija SVET ABO-TA IN KAŠTELA ob 10. uri, amer. barv. western CATLOVV, ROBIN HOOD ZAHODA ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. krim. DAMA IN DIAMANTI ob 22. uri 15. septembra barvne risanke MAČJI KONCERT ob 10. uri, amer. komedija SVET ABO-TA IN KAŠTELA ob 14. uri, amer. barv. film VPLIV GAMA ŽARKOV ob 16. uri, amer. barv. vvestern CATLOVV, ROBIN HOOD ZAHODA ob 18. uri, premiera amer. barv. glasb, filma ČRNSKA GLASBA ob 20. uri 16. septembra amer. barv. glasb, film ČRNSKA GLASBA ob 16., 18. in 20. uri Tržič 13. septembra amer. barv. krim. SUPER FLY ob 18. in 20. uri 14. septembra amer. barv. krim. SUPER FLY ob 18. in 20. uri 15. septembra japon. barv. vojni film BITKA ZA OKINAVVO ob 15. in 19. uri 16. septembra japon. barv. vojni film BITKA ZA OKINAVVO ob 18. uri Kamnik DOM 13. septembra franc. barv. komedija DVORNE SPLETKE ob 18. in 20. uri 14. septembra amer. barv. vojni vvestern TOPOVI ZA CORDOBO ob 16. uri 15. septembra amer. barv. vojni vvestern TOPOVI ZA CORDOBO ob 17. in 19. uri Škofja Loka SORA 13. septembra angl. barv. drama TROJNI ODMEV ob 18. in 20. uri 14. septembra amer. barv. pust. ČLOVEK V DIVJINI ob 18. in 20. uri 15. septembra amer. barv. pust. ČLOVEK V DIVJINI ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 13. septembra amer. barv. pust. ČLOVEK V DIVJINI ob 20. uri 14. septembra angl. barv. drama TROJNI ODMEV ob 20. uri 15. septembra amer. barv. komedija NE ODNEHAJ IN ŠE ENKRAT POSKUSI ob 18. in 20. uri Radovljica 14. septembra ital. barv. film LJUBIMCA IZ BENETK ob 18. uri, angl. barv. film LJUBILA SEM GOLJUFA ob 20. uri 15. septembra angl. barv. film LJUBILA SEM GOLJUFA ob 16. uri, ital. barv. film PUSTOLOVCA V ZRAKU ob 18. uri, ital. barv. film LJUBIMCA IZ BENETK ob 20. uri 16. septembra amer. barv. film PET DIVJIH 61) 20. uri poročili so se V KRANJU Cankar Jožef Vladimir in Pavlin Ivana, Fajdiga Janez in Bratkovič Veronika, Pokom Franc in Benedik Matilda, Košir Jože in Likosar Neža, Polajnar Peter in Aljančič Vida umrli so V KRANJU Okom Ivana, roj. 1908, Valjavec Marija, roj. 1893, Lukanc Frančišek, roj. 1899, Zavrl Ana, roj. 1901, Haf ner Janez, roj. 19(X), Zupan Ana, roj. 1897, Bakovnik Ana, roj. 19(M), Vehar Jožef, roj. 1914, Hafnar Vencel, roj. 1909, Križaj France, roj. 1888, Pelcl Helena, roj. 1911 tržni pregled JESENICE Solata 6 din, korenček 4 din, slive 7 din, jabolka 7 din, limone 11 do 15,60 din, česen 18 din, čebula 4 din, fižol 6,50 (stročji) in 14,50 do 17 din, pesa 2,60 din, paradižnik 6 din, grozdje 8,30 din, ajdova moka 16,92 din, koruzna moka 2,70 din, jajčka 1,10 do 1,20 din, surovo maslo 46,30 din, smetana 21,24 din klobase 42,60 din, skuta 12,70 din, sladko zelje 2,10 din, kislo zelje 6,20 din, cvetača 6,50 din, paprika 5 din, krompir 1,80 din KRANJ Solata 5 din, špinača 6 din, korenček 4 do 5 din, slive 6 do 7 din, jabolka 4 do 5 din, limone 14 din, česen 22 din, čebula 5 do 6 din, fižol 6 do 7 din, pesa 4 din, kaša 12 din, paradižnik 6 din, hruške 6 do 8 din, žganje 35 din, med 32 din, breskve 8 do 10 din, lubenice 4,50 din, grozdje 9 do 10 din, ajdova moka 14 din, koruzna moka 4 din, jajčka 1,30 din, surovo maslo 45 din, smetana 18 do 20 din, orehi 55 din, skuta 18 din, sladko zelje 3 do 4 din, kislo zelje 6 din, cvetača 6,50 din, paprika 5 din, krompir 2 din TRŽIČ Solata 5 din, korenček 6 din, slive 6 do 7 din, jabolka 6 do 8 din, limone 10 do 14 din, česen 20 (lin, rebula (i din, stročji fižol 0 din, pesa 5 din, kafca 13 din, paradižnik 6 din, lubenice 6 din, sir 14 din, kumare 5 din, banane 8 din, hruške K) dm, grozdje 8 do 10 din, ajdova moka 14 do 15 din, koruzna .moka 5 din, jajčka 1,30 din, surovo maslo 40 dili, smetana 20 din, klobase (suhe) 80 din, skuta 12 din, sladko zelje 6 din,.-paprika M din, krompir 2 do 2,50 din 9.30 TV v šoli (Bg), 10.35 TV v šoli (Zg), 12.00 TV v šoli (Sa), 14.00 Državno prvenstvo v tenisu — posnetek iz Maribora (Lj), 15.00 Gimnastika — prenos s Hvara (Zg), 16.05 Nogomet Crvena zvezda : Vojvodina — prenos (Bg), 18.00 Obzornik, 18.15 Disnevev svet — barvni film, 19.05 Moda za vas — barvna oddaja (Lj), 19.15 Kaj počnemo ob nedeljah (Zg), 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Tedenski notranjepolitični komentar, 20.40 Zabava vas Julie Andrevvs — barvna oddaja, 21.25 Columbo — serijski barvni film, 22.35 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 18.00 Kronika (Zg), 18.15 Otroški spored (Bg), 19.15 Kaj počnemo ob nedeljah (Zg), 20.00 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.30 TV drama, 21.30 Dokumenti v času, 22.00 Otok rdečih ptic — film (Bg II) El NEDELJA, 15. SEPTEMBRA 9.05 e. Zola: V kipečem loncu — barvna T V nadaljevanka (Lj), 10.05 Kmetijska oddaja (Zg), 10.55 Otroška matineja: Družina Smola, Mačkon in njegov trop — barvna filma, 11.50 Poročila, 14.00 Krapina 74 — festival kajkavske popevke, 15.00 Državno prvenstvo v tenisu (Lj), 16.10 Balkansko prvenstvo v gimnastiki — prenos s Hvara (Zg), 17.43 Za konec tedna, 17.55 Poročila, 18.00 Moda za vas, 18.10 Zgodilo se je v Neaplju — ameriško-italijanski barvni film, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.20 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj), 20.35 Večer z igralcem Mijo Aleksičem (Bg), 21.35 30 let poezije — dok. oddaja (Lj), 22.00 Športni pregled (Bg), 22.35 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 20.00 TV dnevnik (Zg), 20.30 Sedma umetnost — risanka, 20.50 Lepota vraga — celovečerni film (Bg II) ponedeljek, 16. septembra 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 9.30 TV v šoli, ponovitev ob 15.30, 16.45 Madžarski TV dnevnik (Bg), 18.15 Obzornik, 18.30 Po neznani delti — barvni film (Lj), 19.00 Zdravo mladi (Zg), 19.30 Ob jubileju Ljudske pravice, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Sodobna oprema, 20.40 A. P. Cehov: Paviljon št. 6 — barvna drama TV Beograd, 22.10 TV dnevnik, 22.25 Kulturne diagonale (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.40 Poročila, 17.45 Deček in očala, 18.00 TV vrtec, 18.15 Kronika (Zg), 18.30 Branje (Bg), 19,06 Zdravo mladi (Zg), 19.30 Risanke (Bg), 20.00 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.30 Petrova gora — dok. oddaja (Zg II), 21.05 Major Kubal — celovečerni film, 22.30 24 ur (Bg II) torek, 17. septembra 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 9.35 T V v šoli, ponovitev ob 15.35 (Sa), 10.05 TV v šoli, ponovitev ob 16.05, 16.50 Madžarski TV dnevnik (Bg), 18.10 Obzornik, 18.25 Potujmo v naš svet: Naše gledališče, 18.55 Svetloba pod zemljo — oddaja iz cikla Pojavi na Krasu, 19.15 Srečanje s Fedoro Barbieri — barvna oddaja, 19.50 Pantomimik J. P. Amiel, 19.45 Barvna risanka, 2().(X) TV dnevnik, 20.35 Pogovor o ... gospodarska gibanja, 21.05 M. de la Roche: VVhiteoaki Z Jalne — barvna TV nadaljevanka, 21.55 TV dnevnik (Lj) 0 presernovo gledališče vpis abonmaja.za sezono 1974/75 Vsak dan do vključno 20. septembra od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure v pisarni gledališča, Kranj, Titov trg 6. Vse informacije na telefonu 21-355. loterija 20 5.3240 57350 26740 44120 423100 51 61221 93631 57491 932 70182 68332 551652 266892 449742 793 4303 61893 73023 02193 164393 24 744-994 83804 120034 321114 19085 47065 ■a S N .fi 40 600 8(X) 8(X) 1.000 5.(XX) 30 800 1.000 1.000 60 6 Škofja Loka ^| restavracija Prajerca Stara znana Prajerca ^na Spodnjem trgu v Škofji Loki bo odprta 16. septembra 1974 n I ^ torej, okrepčajte se ^ v prenovljeni Prajerci Otroška igra s tokom V torek, 10. septembra, je električni tok ubil 7-letne-ga Silva Štefeta iz Gaberka pri Škofji Loki. Silvo se je doma igral skupaj s svojima mlajšima bratom in sestrico. Okoli 19. ure je vzel električno lučko s posteljne omarice, ki je bila pokvarjena in je niso več uporabljali, saj je imela razbit vtikač. Silvo je razbit vtikač potisnil v vtičnico, pri tem pa verjetno z roko držal za del razbitega vtikača. Zaradi tega ga je tok tako močno poškodoval, da je takoj umrl. Tudi zdravniška pomoč, ki mu jo je nudil dr. Košir, ni več pomagala. VIŠJA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA V KRANJU objavlja prosti delovni mesti 2 operaterjev na luknjalnih strojih Pogoj: dokončana osemletna šola. Prijave sprejema tajništvo Višje šole za organizacijo dela v Kranju, Prešernova c. 11/11. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu Osnovne šole Stane Žagar Kranj razpisuje delovno mesto kuharja-ice Pogoj: K V ali PK, poskusna doba 2 meseca. Kandidati morajo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati v 8 dneh na naslov: Osnovna šola Stane Žagar Kranj, Cesta 1. maja 10 a. Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. ZAHVALA Ob smrti našega Janezka se vsem, ki so ga spremljali v njegov tihi domek, najlepše zahvaljujemo. Hvala za izraze sožalja in vence, Računskemu centru ter kolektivu LTH Škofja Loka ter vsem sorodnikom in sosedom za podarjene šopke in pomoč v najtežjih urah. Iskrena hvala g. župniku Hribčku za spremstvo in tolažbo ter pevskemu zboru iz Stare Loke. Hvala za pomoč tudi dr. Križnarjevi in dr. Zrimšku. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: mamica in očka ter stari starši, družina Sinko Škofja Loka, 7. septembra 1974 Trčenje na ozki cesti V soboto, 7. septembra, popoldne sta na ozki cesti četrtega reda med Sp. Belo in Preddvorom trčila dva osebna avtomobila. Voznik avtomobila Albin Stare (roj. 1946) s Tatinca je pripeljal preveč po sredini cestišča in tako zaprl pot vozniku avtomobila Francu Tičarju (roj. 1956). Kljub zaviranju in umikanju Tičarjevega avtomobila, sta vozili trčili. V nesreči ni bil ranjen nihče, škode pa je za okoli 30.000 din. Umrl v bolnišnici V ponedeljek, 9. septembra, zjutraj je v jeseniški bolnišnici umrl 15-letni Jakob Aleksander, ki se je dan poprej hudo ranil v prometni nesreči na Cesti Ivana Finžgarja na Jesenicah. Izsiljevanje prednosti V torek, 10. septembra, dopoldne se je na Cesti kokrškega odreda v Kranju pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Andrej Žiberna (roj. 1950) iz Kranja je vozil proti Rupi. V bližini križišča z Vidmarjevo ulico je nenadoma z desne strani zapeljal pred njegov avtomobil na kolesu s pomožnim motorjem Anton Andolšek (roj. 1908) iz Kranja, ki ga je avtomobil zadel in zbil. Hudo ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Prehitevanje Na cesti prvega reda v Logu pri Kranjski gori se je v torek, 10. septembra, ob 18. pripetila prometna nezgoda zaradi prehitevanja v ovinku. Voznik osebnega avtomobila Ahmed Khazali (roj. 1948) iz Jordanije je vozil proti Jesenicam pravilno po svoji desni strani. V Logu mu je nasproti po sredini ceste pripeljal v osebnem avtomobilu nemške registracije Rebenechk Knit Reiner (roj. 1950), ki je ravno prehiteval neko vozilo. Zaradi tega sta oba avtomobila čelno trčila. V nesreči sta bila voznik Rebenechk in njegova sopotnica- ranjena in se zdravita v bolnišnici. Škode na vozilih je za okoli 40.000 din. Zadel pešca Na Smledniški cesti v Kranju se je v sredo, 11. septembra, dopoldne pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornjaka Milan Treven (roj. 1933) iz Srednje vasi pri Škofji Loki se je srečeval z neznanim tovornim avtomobilom, pri tem pa je zadel Radovana Radiča (roj. 1918) iz Loznice, ki je hodil po bankini na desni strani ceste. Tovornjak je pešca zadel z zunanjim ogledalom. Huje ranjenega so z zlomljeno roko in rano na glavi prepeljali na zdravljenje v ljubljansko bolnišnico. L. M. s sodišča Vzel starki denar Pred okrožnim sodiščem v Kranju se je pred kratkim zagovarjal 47-letni Stanislav Žitnik. Obtožen je bil, da je 10. decembra lani v vasi Voglje vlomil v zaprto stanovanjsko hišo last Stanislava Zupana in vpričo 71-letne Ivanke Cebulj odklenil omaro in vzel denar. Žitnik je imel v Vogljah znance in z nekaterimi je tisti večer tudi popival. Ko so se razšli, se je namenil proti hiši, kjer je stanovala Čebuljeva. Starko je že poznal, saj je pri njej že pil vodo, ko je v bližini nabiral gobe. Vedel je, da stanuje sama in da prejema pokojnino oziroma družbeno denarno pomoč. Vlomil je tako, da se je zaletel v vrata, ki so pod pritiskom popustila. Čebuljeva se je prebudila in hotela nočnega obiskovalca prepoditi z grožnjami. Vzela je palico in hotela pobegniti ter poklicati pomoč. Žitnik pa je starko trdo posadil na divan, ji vzel palico, brez katere ni mogla hoditi, ter kar v temi otipal ključ v omari in jo odprl. Našel je dve denarnici in jo z njima popihal. Šele zunaj v gozdu je vsebino denarnic pregledal. Našel je okoli 1000 din ter bankovec za 10 ameriških dolarjev. Denar si je prilastil, denarnici pa je odvrgel. Kasneje je denar zapravil. Žitnik se je pred sodiščem zagovarjal, da je bil tisti večer vinjen in da se ni zavedal kaj počenja. Sodišče pa je ugotovilo, da je sam dogodek dobro opisal, zato vinjenost ne more biti nikakršno opravičilo za tako dejanje. Obsodilo ga je na leto dni strogega zapora in pri tem upoštevalo, da je bil že kaznovan zaradi premoženjskih deliktov, a ga dosedanje kazni niso spametovale. Ob izreku kazni je sodišče upoštevalo še sodbo okrožnega sodišča v Ljubljani in izreklo enotno kazen 1 leto in 2 meseca strogega zapora. Poskusila oropati pošto Za dokaj čudno pot do denarja, prav v nasprotju z vsemi družbenimi normami, sta se odločila Zoran Sodja, 22-letni elektrovarilec iz Ribnega, in pa Ante Šipura, star 22 let, iz Kotor Varoši. Sodja in Šipura sta se spoznala v radovljiških zaporih, kjer sta prestajala kratko upravno kazen. Ko sta 19. julija letos delala skupaj z drugimi zaporniki pri nekem kmetu v Lancovem, sta se zmenila za pobeg. Namenila sta se proti Ribnemu, kjer je Sodja doma, nato pa sta nameravala nadaljevati pot v Italijo. Šipura je bil nazadnje zaposlen v Kranju, vendar je po svoji krivdi zaposlitev izgubil. Sodja pa je že prej nameraval v tujino, menda z vso družino v Južnoafriško republiko. Za pobeg pa sta potrebovala denar. Sodja se je sicer splazil do doma in tam vzel nekaj denarja, dovolj pa ni bilo. S skrivnega mesta pod nekim mostom je vzel tudi svojo pištolo, za katero ni imel dovoljenja in zaradi česar ga je sodnik za prekrške tudi kaznoval z zaporno kaznijo. Ker sta menila, da bosta v tujini kar takoj potrebovala denar, sta prišla na idejo, pravzaprav je bila to Šipurova ideja, da bi denar dobila tako, da bi oropala pošto. Najbližja pošta je bila v Žirovnici. Sodja je dal Šipuri pištolo, da bi z njo ustrahoval uradnika na pošti, sam pa bi denar pobasal v potovalko. Pošto sta si dobro ogledala. Šipura je celo naročil telefonski pogovor, da bi se ta čas pošta izpraznila. Zaradi strank sta počakala nekaj časa v bližnjem bifeju, ko pa sta opazila, da je pošta prazna, sta se vrnila. Šipura je zaprl vhodna vrata, se naslonil nanje in nameril v upravnico nabito pištolo ter ukazal, naj izroči denar. Sodja pa je potovalko postavil na pult ter z roko pokazal, naj da denar. Upravnica, z njo je bil tudi njen 14-letni sin, ki je tu delal honorarno, pa se je tega tako prestrašila, da sprva niti ni razumela, za kaj gre. Ko se je le zavedla, da je to rop, je zajokala in prosila oba, naj vendar pomislita, da ima (namreč upravnica) doma otroke. Tak razvoj dogodkov je oba storilca presenetil, saj sta računala verjetno na hitrejše »razumevanje«. Bala sta se tudi, da bo kdo prišel na pošto. Ženski jok je oba tako zmedel, da sta čez čas odnehala, pobrala potovalko in pobegnila. Vpitje na pošti so nato zaslišali mimoidoči, poklicali milico, ki je takoj organizirala lov za ubežnikoma. Čez dobro uro so ju že aretirali. Sodišče ju je obsodilo oba na 1 leto in šest mesecev zapora. Pri tem je upoštevalo, da doslej še nista zagrešila nobenega kaznivega dejanja, da sta mlada, ter da ima Sodja družino in otroke. Seveda pa je sodišče pri poskusu ropa upoštevalo, da sta grozila z orožjem, ki je vsekakor najhujše sredstvo prisile. L. M. 14 1LJI ,IL# im