SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta
4 gld., z» en mesec X srld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 eld., za pol lota 6 e!d., za četrt leta S gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 'JO kr. ve« na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. fi, poleg „Katoliške Bukvarne".
Oznanila Cinserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. ¡»e se tiska dvakrat; 15 kr.. če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/»6. uri popoludne.
8tev. 99.
Iijutiljani. v ponedeljek 2. maja 1892.
Imetnik XX.
Vabilo na iiarocbo._
SI. majem pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
„SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja:
Vse leto Pol leta
15 gld. 8
Četrt leta 4 d. — kr.
Jeden meseci „ 40 JJpravništvo ,,Slovenca".
Po deželnih zborih. «
x.
Dalmacija.
(Konec.)
Citali smo pa tudi, da se popolnoma jednake politike, kakor Bianchini, drž6 tudi Mladočehi. Mi mladočeško politiko precej ¡skrbno zasledujemo, ali dosedaj nam to ni bilo znano. Mi ne bodemo trdili, da se morda v podobnem zmislu ne bi bil izrekel na kakem volilnem shodu kak Mladočeh.
Ti gospodje zastopajo zares kaj različna načela in svoje nazore tudi pogostem menjajo.
Težavno bi pa nam ne bilo navesti izjav prvih vodij mladočeške stranke, ki so se v parlamentu izjavili baš v nasprotnem zmislu. Posebno oba Gršgra sta večkrat očitno se izrekla, da češke težnje merijo na to, da bodeta češki in nemški narod jed-nakopravna v deželi.
Bes je nekoč omenjal dr. Gregr, kake predpra-viee je imel nekdaj češki narod v češki kraljevini,
ali rekel je pa, da sedaj zrhteva le narodno jednakopravnost.
Preverieni smo celo, da bi Gregr protestoval, ko bi njemu kdo podtikal Bianchinijeve nazore. V celoti se o mladočeški stranki nikakor ne more trditi, da bi se strinjala z Bianchinijem.
Kdo morda poreče, da Bianchini ni odrekal Srbom jednakopravnosti. To je pač le prazen izgovor. Kdor kakemu narodu odreka pravico do obstanka v kaki deželi, ta ne spoštuje njegovih pravic. Sicer pa mislimo, da je pravica do obstanka tudi velik del narodne jednakopravnosti.
če se obstanek Srbov v Dalmaciji zataji, kako pač potem morejo Srbi zahtevati druge pravice. Mari se jim ne bode potem reklo, da jih ni.
Le poglejmo postopanje Nemcev iu Italijanov. Ti ravnajo prav po Bianchiuijevem receptu. Mi ne vemo, ali je on hodil k njim v šolo, ali pa oni k ujemu.
Kjer je moč, skušajo utajiti sploh obstanek Slovanov, da bi potem ne bilo treba slovanskih šol in slovanskega uradovanja.
So pa li Bianchinijeve težnje s hrvatskega stališča v političnem oziru pametne? Nikakor ne! Hrvatsko državno pravo se bode dalo tem ložje doseči, čim složneje se bodo poganjale za to pravo vse stranke v deželah hrvatske krone.
Srbi se pa ne morejo navduševati za uresničenje hrvatskega državnega prava, če se jim na podlagi tega prava odrekajo vse pravice. Srbov je pa v hrvatskih deželah precej in se bode torej gotovo nanje oziralo.
Že sedaj se čutijo na Hrvatskem slabe posle-dibe Srbom sovražne politike stranke prava. Ker Srbi vidijo, da je najmočnejša opozicijska stranka jim sovražna, drže se bolj vlade iu poslednja tem ložje tira tako politiko, ki je hrvatskemu narodu v kvar.
Hrvatom bode pa tudi treba gledati, da si s časom pridobe Bosno iu Hercegovino. Se le potem se bode Hrvatska opomogla, ako se jej priklopita te dve pokrajini.
V teh dveh pokrajinah je pa dobra tretjina Srbov, če tudi vse Muhamedance štejemo za Hrvate. C« se bode na Hrvatskem tako preziralo srbsko ime, bodo se pač boseuski Srbi z rokami in nogami branili priklopljenja Hrvatski.
Pri tem pa ne bodo brez pomoči. Podpirali jih bodo v prvi vrsti Madjari, ki se boje, da bi se Hrvatska preveč ne okrepila, potem pa še Srbi v kraljevini, ki še vedno hrepene po teh dveh deželah.
Iz povedanega je razvidno, da tisti poslanci s slovanskega stališča zaslužijo pohvalo, ki so glasovali za pravice Hrvatov iu Srbov, in zatorej mi odkritosrčno rečemo, da nas je jako veselilo, ker je večina dalmatinskih hrvatskih poslancev pri tej priliki pokazala, da jih vodi še zdrav in trezen raz-sodek, ne pa strast.
Bianchini je s petimi tovariši izstopil iz hrvatskega deželnozborskega kluba, ker je bil vsprejet predlog, s katerim se niso strinjali. Pokazal se je torej razkol očitno. Krivde za ta razkol pa ni pripisovati vladi, temveč zakrivili so jo le tisti, ki so se ustavljali predlogu, kateri se opira na narodno jednakopravnost iu pravico.
Mi ne zagovarjamo vlade, da, celo radi pritrdimo, da jej večkrat ugajajo razpori mej Slovani. Krivde za vse razpore jej pa vendar ne moremo podtikati. Vsak nepristranski človek mora priznati, da so največ razporov zasejale razne pretirane stranke, ki so prišle s predlogi, katerih pri sedanjih razmerah tudi pri najboljši volji vlada vresničiti ne more, ali pa s predlogi, ki morda ugajajo le jed-uemu slovanskemu narodu ali pa le jednamu delu dotičnega naroda, dočim so drugim slovanskim narodom le v kvar.
Taki predlogi so potem morali vzbuditi nezaup-nost mej slovanskimi narodnostmi. Ker pa so se večkrat previdnejši politiki takemu pustolovstvu ustavljali, pretiranci pa niso hoteli poslušati njih pametnih svetov, temveč so izkušenejše može jeli proglašati za slabe domoljube in narodne izdajice, je pa moralo priti do razkola.
LISTEK
Dobri Pastir in — Friderik Baraga.
(Konec.)
„Dobri pastir da svoje življene za svoje ovce", rekel je Jezus. Naš Baraga je življenje vedno daroval za izgubljene ovce. Koliko potov po zimi je moral storiti po sneženih planjavah amerikanskih. V nekem pismu sam popisuje zimsko potovanje. Po zimi ni mogoče drugače potovati, nego peš, in ker pri navadno velikem snegu ni nikjer gazi, zato se ne da drugače naprej priti, kakor s krpljami ali koleštrami. Te krplje so 4 do 5 čevljev dolge in 1 čevelj široke, in se na noge privežejo; ž njimi je mogoče hoditi, naj bo sneg še tako debel, brez strahu, da se bo kaj udiralo. Pa taka hoja je zlasti za Evropejce, ki je niso vajeni, silno težavna. Ce je torej treba te krplje cel dan, pa tudi več dni zaporedoma na nogah imeti in seboj vlačiti zlasti po teh nehodnih severno-amerikanskih gozdih, mora se pač popotnik ne samo zelo spehati, ampak mora nazadnje tudi skoro popolnoma oslabeti. Druga po-
sebna težava na takem popotovanju je pa ta, da je treba ob severnem mrazu pod milim nebom prenočevati, ker ni nobene koče, v kateri bi se moglo prenočiti; navadno je treba hoditi 4 ali 5 dni v teh pustinjah, predno se pride v kak kraj, kjer so In-dijani. Zapali se sicer velik ogenj, pa kmalu pogori, ker indijanski spremljevalec spi vso noč, kakor bi ležal na pernici, in potem, ko ognja ni, je treba mnogo mraza pretrpeti. Tako prenočevanje je še posebno težavno, če celo noč brije burja in sneži, da je človek zjutraj, kadar hoče vstati, ves s snegom pokrit. Pa vse te težave misijonar z veseljem prenaša, če more s pomočjo božje milosti pridobiti le eno dušo za večno zveličan je."
Na uekem takem popotovanju bi bil Baraga skoro izgubil življenje. Vračal se je iz Fondilaka, kjer je b'l krstil več Indijanov in 13 izmed njih pripravil za prvo sv. obhajilo, v drugo postajo Lani. To pot sam popisuje, i „Veliko težavnih potov sem že storil v svojem misijonarskem življenju, pa nikoli še na tako težavnega, kakor takrat. Pred dvema letoma sem prehodil to pot v štirih dneh, zdaj pa po silnem trudu v sedmih. Vzrok temu je bil ta, ker je bil moj spremljevalec, ki mi je kazal pot, nagloma nevarno
zbolel, ko sva bila ravno sredi poti v divji pustinji. Bolezen se ga je zvečer lotila, in celo noč ni mogel očesa zatisniti, in trdil je, da ne bo mogel ne ene milje naprej iti. — Ta noč je bila strašna in žalostna. Daleč krog in krog nobene žive duše, mi dva pa na silno debelem snegu in hudem mrazu v sredi gozda v hribih, brez pota in le pičlo z živežem preskrbljena. Večkrat se mi je tisto noč misel vrivala, če moj spremljevalec umrje, morda je to konec tudi mojega zemskega potovanja. — Pa to ni bila volja dobrega Pastirja, ki se hoče po svojem neskončnem usmiljenju še dalje posluževati tega slabega starega orodja, da pripeljem v njegov hlev še nekoliko ovac, katere po potih pogubljenja tavajo sem ter tja. Mojemu bolnemu spremljevalcu je toliko odleglo, da je mogel drugi dan zjutraj vstati iu počasi naprej hoditi; nesti pa ni mogel ničesar. Moral sem torej sam vso robo na pleča oprtiti in več dni zaporedoma nositi čez hribe in doline po debelem snegu ... Pa pri vseh teh težavah me je neizmerno razveseljeval spomin na milosti polne sv. krste v Fondilaku."
Enake nevarnosti na potih popisuje še tudi v poznejših pismih, pa vselej je zmagal težave z zaupanjem v dobrega Pastirja, čegar ovčice je iskal.
Krivda razpora se pa potem skuša kakemu drugemu podtakniti, da so le pravi prouzročitelji na glasu dobrih rodoljubov.
Koroška c. kr. kmetijska družba in Slovenci.
Iz Celovca, 1. maja.
Neumorno delavni odbor „Katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem" po možnosti skrbi za to, da tudi koroški Slovenci postanejo deležni poduka o umnem gospodarstvu. Malone na vseh shodih imenovanega društva podučuje kak govornik slovenske kmetovalce o tej ali oni gospodarski stroki in naše ukaželjno ljudstvo dokaj rado in pazljivo posluša take govore.
Tudi na vspored svojega letnega občnega zbora dne 27. aprila t. 1. postavilo je društvo „poučni govor o kmetijstvu", iu se zato dne 16. marca t. 1. obrnilo do osrednjega odbora koroške c. kr. kmetijske družbe z naslednjim (slovenskim) pismom:
„V Celovcu, dnč 16. marca 1892. Slavna c. kr. kmetijska družba za Koroško
v	Celovcu.
Dne 27. aprila t. 1. ob 3. uri popoludne ima udano podpisano društvo svoj letni občni zbor v veliki dvorani pri „Sandwirth"-u v Celovcu in priredi istega dne večerno veselico v čast in zabavo svojih udov; zatorej se je nadejati obilne udeležbe od strani slovenskih kmetovalcev.
Podpisano društvo želi to priliko porabiti in zborovalcem priskrbeti poučengovor o k & k i gospodarski stroki, iu sicer v slovenskem jeziku, ker jih je med udi večina, ki ne umejo dovolj nemščine.
Glede na znani odlok c. kr. ministerstva za kmetijstvo z dne 28. januvarija t. 1., št. 826, naznanjen deželnemu poslancu in posestniku pri Jezeru gosp. Fr. Muri-ju od c. kr. deželnega predseduištva koroškega z dopisom z dne 81. januvarija t. 1., št. 1614, prosimo slavni osrednji odbor c. kr. kmetijske družbe najuljudneje, naj nam slavnoisto za to zborovanje takega govornika priskrbeti blagovoli, in dalje prosimo še, naj se nam vsaj do 30. marca t. 1. uazuaui, ali bo naša prošnja ušlišana ali ne, da imamo v slučaju za-nikalnega odgovora še čas, si sami poučnega govornika oskrbeti.
V nadeji, da bode slavna c. kr. kmetijska družba koroška našo prošnjo blagohotno uslišala, podpisujemo se z najodličnejšim spoštovanjem udani	(Podpisi.)"
Kakor je bilo pričakovati, ukrenil je odbor naše kmetijske družbe v negativnem smislu, kar je družbeni predseduik „Katol. polit, in gospodarskem društvu" dne 26. marca naznanil s sledečim (nemškim) pismom:
„Cenjeno društveno načelništvo!
Društvena postava od 15. novembra 1867, drž. zak. št. 134, določuje v § 33. izrečno, da je političnim društvom prepovedano občevati z drugimi društvi, bodi si pismeno, bodisi po odposlancih.
Z ozirom na to postavno določbo osrednji odbor c. kr. kmetijske družbe za Koroško ne smatram
upravičeuim, da obravnava o cenjenem pismu slav- , nega katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem z diié 16. t, m. in sem, žal, primoran udano prositi, da vzamete omenjeno pismo nazaj.
Cenjenemu društvenemu načeluištvu z odličnim spoštovanjem udani
dr. Edlman n 1. r., predsednik c. kr. kmetijske družbe za Koroško.
Celovec, dné 26. marca 1891." Natô se je obrnil odbor takoj s sledečo vlogo na vis, c. kr. poljedelsko ministerstvo.
„Visoko c. kr. poljedelsko ministerstvo!
,Katol. politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem' s sedežem v Celovcu, .je sklicalo po svojih pravilih na dan 27. aprila t. 1. letni občni zbor. Na dnevnem redu taistega je tudi poučen govor o kakem poljudnem predmetu iz praktičnega gospodarstva. Da se more ta točka dnevnega reda stvari primerno rešiti, obrnilo se je načelništvo omenjenega društva z dopisom, priloga A. z dné 16. marca t. 1., na osrednji odbor c. kr. koroške kmetijske družbe s prošujo, n&j ona, z ozirom na odlok vis. c. kr. poljedelskega ministerstva z dné 28. jan. 1.1., št. 826 na ravnoisto družbo, odpošlje katerega svojih organov, ki naj govori označeni poučni govor pri občnem zboru dné 27. aprila.
To prošujo je odbil osrednji odbor c. kr. kmetijske družbe za Koroško z dopisom z dné 26. marca t. I., priloga B., št. 209 z ničevnim izgovorom. Gledé na to, da bode omenjeni občni zbor dné 27. aprila obiskalo, kakor lani. kacih 150 do 200 kmetov in poljedelcev, ki nemškega jezika ali sploh niso zmožni, ali pa ne toliko, da bi razumeli daljši govor v nemškem jeziku; in dalje z ozirom ua to, da je Vaša ekscelencija že pred dvema letoma z odlokom z dné 22. nov. 1890, št. 17.300 ukazala poljedelskemu popotnemu učitelju gosp. G. Pirc-u iz Ljubljane, naj govori na shodu dné 26. novembra 1890 gori imenovanega društva o umni živinoreji, kateri shod je obiskalo nad 200 slovenskih kmetov, — prosi načelništvo tega društva najudaneje, Vaša ekscelencija blagovoli zaukazati, naj predava v slovenskem jeziku potovalni učitelj c. kr. kranjske kmetijske družbe g. G. Pire, ali kaka druga učiteljska moč imenovane družbe o kakem predmetu praktičnega gospodarstva pri občnem zboru dné 27. aprila.
Ob jednem prosi načelništvo, vis. c. kr. poljedelsko ministerstvo blagovoli mu rešitev te prošnje dostaviti do 15. aprila t. 1., da more, ako se prošnja odbije, pravočasno poskrbeti za nadomestilo ali postaviti na spored kako drugo primerno točko.
Celovec,, dné 30. marca 1892."
Odgovor na to vlogo dobil je odbor po naslednjem odloku celovškega mestnega magistrata : Cenjenemu načeluištvu „Kato|--političnega iu gospodarskega društva za Slovence na Koroškem"
Tukaj.
Vsled odloka vis. c. kr. poljedelskega ministerstva od 3. t. m., št. 5961, in vsled odloka visokega c. kr. deželnega predsedništva od 16. t. m.,
Dobri Pastir je pa tudi obilno blagoslovil delovanje Baragovo. O misijonski postaji v Lanzu n. pr. sam piše, kako je ponehalo med Indijani pijančevanje, ki je bilo prej tako ukoreninjeno, zdaj se pa niti eden ne dotakne več žgane pijače. (Nav. življ. str. 140.) Iiavno tam piše tudi, kako delavni so Indijaui, odkar so postali kristijaui. „Pred svojim spreobrnenjem so bili leni", pravi Baraga, „kakor sploh vsi divjaki. Uboge ženske so morale drva sekati in donašati, krompir saditi in ga spravljati, in sploh vsa dela opravljati. Možki so se le z lovom pečali, sicer pa brez dela večidel cele dni ležali v bornih kočah. Zdaj pa so ti možki pridni delavci; svoje njive, katerih je čedalje več, pridno obdelujejo, stanujejo v dobrih hišah, imajo kuretnino, sem ter tja tudi že krave in vole, ter v obrtnijstvu vedno bolj napredujejo. — Kako resnično je pač, piše dalje Baraga, da more le krščanska vera divjake olikati, časno in večno srečne jih storiti. Večkrat se ježe prizadevala tukajšnja vlada olikati in osrečiti te Indijane, pa vse brez vspeha. In zakaj? Začeli so zidati, pa ker so zidali brez Gospoda, delali so zastonj. (Ps. 126.) Komaj pa misijonarji pridejo med te uboge Indijane, in vrat teh priprostih divjakov vklenejo v sladki jarem
Gospoda Jezusa, se vse samo po sebi spreminja na bolje. Kakor povsod, tako tudi tukaj izvira vsa časna in večna sreča le iz bla-govite sv. krščanske vere."
Tako je ta ubogi slovenski misijonar, Friderik Baraga, iščoč po vzvišenem izgledu dobrega Pastirja izgubljenih ovčic po pustinjah severnoamerikanskih, neizmerno veliko storil za dušno in telesno blaginjo zapuščenih Indijanov.
In da je hotel toliko trpeti, toliko darovati, to je storil vzgled dobrega Pastirja, to so storile besede tega Pastirja: „Dober pastir da življenje za svoje ovce."
Res, samo enkrat so bile izgovorjene te besede, in padle so v srca in niso ostale brez sledu, marveč so rodile povsod življenje in veselje. Vprašam torej: ali ni to najsijajnejši dokaz, da so res božje besede, ako so v vseh časih navduševale apostolske može za največe trpljenje, in da so iz njih zajemali vedno z nova moč in srčnost v najžalostnejših tre-notkih? Da, kjer je veselo in pravo napredovanje pri narodih, to prihaja od tistega kamena, ki ga je Zveličar spustil v jezero človeštva, in ta kamen je njegova beseda, so njegove prilike. — d. p.
2
št. 550 praes., se naznanja diuštreuemu načel« ništvu z ozirom na ujegovo vlogo do imenovanega ministerstva z dne 30. marca t. 1, da se od strani tega ministerstva ne ugovarja temu, da c. kr. deželni vladi v Liubljani podrejeni kmetijski popotovalni učitelj G. Pire ustreže kakemu povabilu kat.-pol. in gosp. društva za Slovence na Koroškem v C-lovec in predava o katerem gospodarskem predmetu pri občnem zboru due 27. aprila 1892 v Celovcu, ako se s tem ne motijo druge, že dane obljube tega kmetijskega potovalnega učitelja.
Celovški magistrat dne 18. aprila 1892. 1.
Zupanov namestnik: dr. Posch 1. r.
.... Sedaj je že v drugič, da se je odbor našega političnega društva obrnil do visokega poljedelskega ministerstva, iu da je le-to poslalo govornika k društvenim shodom. Trkal ]e odbor že na raznih durih v Celovcu, na) se jemlje ozir na upravičene slovenske prošuie, — vselej zaman. Nasprotna „liberalna" gospoda se proti koroškim Slovencem doslednjo obdaia z nepredornim kitajskim zidom. Jodenkrat se prošnje kar ua kratko odbijejo s kakim ničevnim izgovorom, drugi pot uiti odgovora ue dobimo. A ta odurnost nagajivih nasprotnikov vrlih mož, ki stoje ua čelu našemu katol.-političnemu društvu, niti ne za trohico ne plaši. Neustrašeno se bore, ne boječ se velikanskih ue-ugodnostij in vsestranskih zaprek, za pravice slovenskega rodu, — in zato bodi jim slava!
Politični prtigtaL
V Ljubljani, 2. maja. «trasa?«)	i©*
Tožba proti ministru. „Moravska Orlice" obsoja mladočeški predlog, da se toži minister Schouborn. Češki deželni zbor je že v letih 1875, 1877 in 1878 se izrekel o osnovi okrajnega sodišča v Toplicah. Minister zatorej ni rušil nobene pravice češkega deželnega zbora in prekoračil nobenega zakona. Mladočeški predlog je le politični manever in je zatorej le obžalovati, da je podpisaL ta predlog moravski poslanec Svožil. Stvari menaa ni dobro razumel iu se je dal zapeljati od svojega prijatelja Seieherta, kateri je pa po mišljenju Mladočeh in je iz strahu pred konservativnimi volilci ne upa javno pokazati Mladočeha. Mladočeški listi sami priznavajo, da ni misliti, da bi sh mladočeški predlog odseku izročil. Miadočehi torej sami vedo, da igrajo le komedijo. Hočejo le vplivati na svoje volilce, ki že nekoliko zgubljajo vanje svoje zaupanje. Ta predlog bili so prav za prav nekako prisiljeni staviti. Bahali so se pred svojimi volilci, da so spravo pokopali, ali grof Schonborn je pa s svojo naredbo vse njih vspehe spridil. Volilci so zatorej morali že v svoje zastopnike zgubiti malo zaupania in pogledati so morali Miadočehi po kakem sredstvu, da si zopet pridobe popularnost.
Državno sodišče je razsodilo, da oblastva niso rušila nobene ustavne pravice, ker so prepovedala slovanski dijaški shod. Shod se namreč ni bil nazuanil oblastvu kakor javeu shod. Prirejevateiji so se sklicevali na to, da teg;a ui bilo treba, ker so na shod bili povabljeni le dijaki, torej se je shod omejeval le na povabljene gciste, kakoršnega shoda pa ni treba naznanjati. Državno sodišče se je pa izreklo, da se za povabljene goste morejo zmatrati le tisti, katere se povabi z vabili glasečimi se na določena imena. Na dijaški shod so se pa vabili dijaki sploh, zatorej bi se bil moral naznaniti kakor javen shod. Ker se pa to ni zgodilo, je prepoved oblastev utemeljena.
Vrejenje valute. Fiuančni minister je baje pripravljen v vseh klubih, če se bode to želelo, pojasniti vrejenje valute. Vlada nekako želi, da se ta stvar reši še pred razhodom državnega zbora. Odstopila pa vlada ne bode, če bi zlata veljava bila zavržena. Tako imajo sedaj stvar popolnoma vso v rokah poslanci, da jo odločijo, kakor sa jim bode zdelo koristno državi iu njih volicem. Političnih posledic pa stvar ne bode imela, naj se že reši tako ali tako.
Tirolsko. Kakor že znano, je tirolski namestnik grof Merveldt odlikovan z velikim križem Frana Josipa reda. Deželnemu glavarju se je pa podelilo dostojanstvo tajnega svetnika. Ta odlikovanja so v zvezi s tem, da je deželni zbor sklenil šolski zakon.
Shod stranke prava. Shoda stranke prava v Reki udeležilo se je 82 oseb iz Hrvatske, Slavonije, Istre in Dalmacije. Sklenilo se je baje, da se organizacija stranke prava raztegne na vse dežele, v katerih bivajo Hrvatje in se izd& manifest, da je na Hrvatskem jednoten hrvatski narod. Vsprejela se je resolucija, s katero je izrekla solidarnost z Miadočehi. Staršemu Starčeviču se je sklenilo podariti jedno hišo v Zagrebu kakor narodno darilo. Isterska poslanca Spinčič in Laginja se shoda nista udeležila.
V nanje držav«.
Turčija in Bolgarija. Turška vlada je po časopisih povabila na odgovor brata Tufekčijeva, ki sta na sumu, da sta sokriva umora bolgarskega zastopnika v Carigradu. S tem je menda Turčija hotela zadostiti zahtevam bolgarske note. Sedanji bolgarski zastopnik je pa že naznanil velikemu vezirju, da postopanje turških oblastev ni pravilno, ker pri hudodelcih ni navada, da se tako povabijo, Če so v inozemstvu, temveč se mora od dotične države odločno zahtevati, naj jih izroči. Turčija bi bila toraj morala od Rusije zahtevati, da izroči Tufekčijeva.
Rusija. Ker Rusija precej strogo postopa s tujci, hoče več Nemcev, ki so na Poljskem imeli tovarne, opustiti svoja podjetja in se povrniti v domovino. — Ruska šolska oblastva so se prepričala, da zatiranje poljščine po šolah ne rodi dobrega sadu. Pri izpitih so 8e pokazali jako slabi vspehi. Zaradi tega se je pa sklenilo, da se na Poljskem ne bode v ljudskih šolah poljskim otrokom več treba učiti veronauka v ruščini, temveč v materinščini. Predsednik pravoslavne sinode, Pobedonoscev, je baje jako ugovarjal taki premembi, ali car se ni dal od njega pregovoriti.
Italija. V Milanu zaprli so znanega vodjo anarhistov, odvetnika Gorija in več drugih oseb, ki so pričakovale voz, na katerem je bilo 25.000 revolucionarnih oklicev. Oblastvom se pa ni posrečilo, da bi bila konflskovala omenjene oklice, kateri so se torej najbrž že razdelili mej ljudi.
Nemčija. Predloga o dodatnem kreditu za ministerskega predsednika je pruski deželni zbor iz ročil odseku v pretres. Pri posvetovanju o tem predlogu v prvem branju se je največ govorilo o šolskem vprašanju. Katoliški poslanci so jasno označili svoje stališče.
Spanjsko. Vlada je razpustila 22 delavskih društev. Več nevarnih oseb so pa zaprli v petek in soboto in so jih do danes obdržali v zaporu.
Anglija. Spodnja zbornica je odklonila predlog, da se osnujejo posebni parlamenti za Irsko, Škotsko, Wales in Angleško. Vladni zastopnik Rilchi je pobijal predlog. Proti predlogu je glasovalo 74, za prodlog pa le 54 poslancev. Vidi se, da se velika večina poslancev glasovanja ni udeležila.
Afganistan. V te.) deželi je vstaja. Prebivalstvo se je jelo puntati, ker vojaki ž njim pre-grdo delajo. Vladne čete so bile blizu Herata te-pene. Njih poveljnik je hudo ranjen. Iz Herata, Kandaharja in Kabula so se odposlale pomočne čete.
izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, 1. maja. (Danilo Fajgelj odlikovan.) Jako nas je razveselila vest, da je obče-znanemu, za cerkveno glasbo velezaslužnemu gosp. Danilo Fajgeljnu visoko ministerstvo za uk in bo-gočastje podelilo državno umetniško štipendijo za glasbo. Poslal je izborni cerkveni skladatelj same cerkvene skladbe v presojo, katerih si je vsled svoje neumorne delavnosti uže precejšno število nabral. Presojal je njega dela strogi in svetovnoznani glasbeni kritik profesor dr. Ed. Hanslik, ki ga je takole ocenil: „Das Bestreben leicht und gefällig zu schreiben liegt dem Oomponisten ferne. Vielmehr zeichnen sich seine Werke durch eine strenge aber stets gediegene Contrapunktik vorteilhaft aus; besonders da sie bei aller Einfachheit von sauberer Arbeit sind und zuweilen an vielen Stellen grossartig und stilvoll gehen. Da ich objektiv zu beurtheilen gewohnt bin, so werden die Werke des wunderbaren Autodidakten Fajgelj meinerseits warm befürwortet."
Tako tedaj presoja strokovnjak prve vrste našega skladatelja, na katerega smo lahko ponosni. Saj ž njim si je cerkev pridobila vnetega, marljivega in zelo nadarjenega skladatelja. Danilo Fajgelj je jeden izmed najboljših slovenskih kontrapunktistov in vzlasti v fugah spreten. „Die Kenntniss der Fuge wird aber mit Recht an die Spitze aller musikalischen Wissenschaften gestellt", pravi F. Richter, vodja konservatorija v Lipsiji. Witt sam mu je dve maši potrdil in je tedaj uže v onem času pokazal, da pozna cerkveni duh. Svoja dela je izdajal v „Cerkvenem Glasbeniku", v „Glasbeni Matici" in drugih listih, vsi časopisi so se o njem kaj laskavo izražali. Nekatera njegova dela so uže pošla, mnogo jih pa še na svitlo ni dal. Želeli bi tedaj, da bi nas priljubljeni skladatelj zopet razveselil s svojimi proizvodi, naša dolžnost je pa, da ga podpiramo in s tem netimo njega vnemo za pravo cerkveno glasbo. Čestitamo mu, ker ga je državna oblast tako odlikovala in mu svoje najvišje priznanje izrazila.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 2. maja. (Osebne vesti.) Presvetli cesar je c. in kr. ko morniku Ivanu grofu Th ur n-V a I s as si n a podelil
čast tajnega svetovalca. — Znani slovenski pisatelj g.Fridolin Kavčič, c. kr. domobranski nadporočnik v Celovcu, se je danes v Oseku poročil z gospico Marijo Tellerje vo. — Premeščena sta stotnika prve vrste g. Alfred Beck od domačega pešpolka št. 17 k pešpoiku baron Šokčevič št. 78 in g. Oton vitez Kissling od pešpolka št. 72 k pešpoiku št. 17. — Umrl je v Naborjetu dr. Fr. Ressmann nekdaj odvokat v Beljaku, star 98 let.
(Majski avancement.) Na Kranjskem so imenovani: Polkovnik Moric Fux, poveljnik 56. brigade v Ljubljani, generalnim majorjem ; podpolkovnik Žiga Klug 17. pešpolka polkovnikom; stotnik druge vrste Ludomir vitez Zadurovicz stotnikom prve vrste; nadporočnik Al. Bergkessel stotnikom druge vrste; poročnik Arnold Zednik nadporočnikom; častniška namestnika A. C o 1 e r u s pl. Geldern in Fr. Unger poročnikoma, zadnji je ob jednem premeščen od 17.. k 56. pešpoiku. Pri topničarstvu: Stotnik druge vrste Karol Kasti stotuikom prve vrste; nadporočnik 0. Hermann stotnikom druge vrste ter premeščen k 6. bat. diviziji; poročnik pl. T one o ur t nadporočnikom; nadporočnik Ed. M o ser v Kamniku pri praharni stotnikom druge vrste. Poročnik v rezervi Viljem Meisel 17. pešpolka je imenovan nadporočnikom.
(Celjski mestni zastopj se je nekda pritožil na državno sodišče proti ministerskemu odloku, da mora mestni urad slovenske vloge reševati v slovenskem jeziku.
(Izpiti za nčit. usposobljenje za ljudske in mešč. šole) so se na tukajšnjem c. kr. učiteljišču danes pričeli. Oglasile so se za meščanske šole gospodične: Šolska sestra Marija Flucher iz Maribora; Frauja Zagorc, učiteljica v Rehuovem zavodu v Ljubljani; Melanija Sittig, podučiteljica v Galiciji in šolska sestra Stanislaja Voh iz Maribora. Za ljudske šole gg.: L. Albrecht, začasni učitelj pri Sv. Ani na Tržičem; Jos. Armič, pomožni učitelj v Ljubljani; J. Cerar, začasni učitelj v Škoci-janu pri Turjaku; H. Domiuko, suplent na učiteljišču v Kopru (za ljudske šole z nemškim poučnim jezikom); Frid. Jazbec, začasni učitelj na Selih pri Šumbergu; W. Plhah. podučitelj v Št. Lorencu na Štajerskem; Josip Stritar, podučitelj pri Sv. Jederti na Štajerskem; J.Zupan, začasni učitelj v Dolskem; gospodične: Viljemina Burian, podučiteljica v Brežicah; Olga Leskovic, začasna učiteljica v Planini; šolska sestra FrančišKa Lipovšek, učiteljica v tukajšnjem Marijanišču; gospa Ernestina Oman, začasna učiteljica v Voklem; Ida Poglič, začasna učiteljica v Doberlivasi na Koroškem; Ana pl. Rau-scher, začasna učiteljica v Št. Petru pri Rudolfo-vem; Nik. Suppan, bivša pomožna učiteljica na tukajšnji nemški dekliški šoli (za šole z nemškim poučnim jezikom); Pavla Suwa, začasna učiteljica v Dobrepoljah; Viktorija Tavčar, začasna učiteljica v St. Vidu na Štajerskem ; šolska sestra B. Teršsvec iz Celja (za nemške šole); Julija Klodič-Sabladolski iz Trsta; za francoščino so se oglasile gospice: Ana Plau iz Trsta, Ivana Heinrich iz Ljubljane in Alberta Terglau iz Ljubljane.
(Iz bosanske Dubice) se nam piše: Po lepih dneh smo dne 19. aprila dobili sneg, ki pa ni naredil posebne škode. Sadje je lepo odevelo in upamo, da bode letos dobro obrodilo, če ne bode gosenic. Žal, da se tukajšnji prebivalci malo ali nič ne potrudijo za sadjerejo. Vlada nagovarja ljudi, naj bi sadili sladkorno peso. Kdor ima kaj več zemlje, pozvali so ga v kotorski urad in prigovarjali mu, da sadi peso. Toda le bogatejši turčini in naselniki so začeli poskušati s peso. Vlada je sem poslala nekega veščaka, Slovaka, da ljudem razlaga porabo raznih poljedelskih strojev. V Doboju pa namerava vlada zgraditi tovarno za slador. Dal Bog, da bi se podjetje obneslo in odprl nov vir dohodkov, ker desetina je huda. Koruzo sejati se skoraj ne splača, ker se iz Siska dobi ceneje. — Tudi pri nas se dobivajo sledovi starih naselbin. Nedavno so pri oranju našli dva na obe strani brušena meča, stare lonce in človeške kosti. Neki italijanski naseljenec je odkril zasut vodnjak in dobro obdelan kos brona. — Živinska bolezen se še vedno širi in dela ljudem mnogo škode, ker živine ne smejo vprezati za delo.
(Vreme.) Iz vseh krajev dohajajo poročila o nalivih in toči. Tako je v derniški in šibeuiški okolici v Dalmaciji v ,noči od 28. na 29. dan aprila toča naredila veliko škode po n|ivah in vinogradih. Vsled ved nega deževja so narasli vsi pritoki v planinski dolini na Notranjskem. Vsa dolina je pod vodo, škoda vsled pevodnji je jako velika.
(Slovensko pevsko društvo) se osnuje v Ce-, lovcu. Kdor ve, kolikega pomena za probujenje t vsakega naroda je domoljubna, narodna pesem, po-; zdravil bode novo društvo z mnogim veseljem. Dal j Bog, da novo društvo kmalu stopi v življenje, se | krepko razvija in čvrsto deluje ter z milo slovensko ! pesmijo drami in zbuja slovenske rojake starodavnega Korotana!
(Tatvina.) Na Kapliščah župnije podzemeljske so v noči od 24. na 25. aprila tatje posestniku Juretu Jurejevčiču odnesli 140 gld. v gotovini in mnogo obleke. To je v tej vasici že druga tatvina v desetih dneh. čud no! Take tatvine se že nekaj let redno zvršujejo v našem kraju, ne da bi se mogli lopovi zaslediti.
(Posojilnica v Prevaljak na Koroškem) je po-j trjena od c. kr. vlade in vpisana pod naslovom : j „Hranilnica in posojilnica pri Devici Mariji v Fari i pri Prevaljah, registrovana zadruga z neomejeno , zavezo.
(Dražba suhorovih drobtin.) Dne 10. maja t. 1. j ob 10. uri dopoludne vršila se bode pri c. in kr.
oskrbovalnem skladišču v Ljubljani javna ustna i dražba 25 kilogramov nečistih suhorovih (cvibako-! vih) drobtin proti takojšnjemu plačilu in odpravi. ; Napominane suhorove drobtine pogledajo se lahko vsak dan v tukajšnjem oskrbovalnem skladišču.
(Prošnja.) Gosp. Komel pl. S o če bran nas prosi, da objavimo naslednjo prošnjo: „Vsi oni p. u. gospodje, katerim so bile pred tremi leti poslane vojaške knjige, in kateri še niso poravnali računa, se tem potom uljudno prosijo, naj blago-vole prej kakor mogoče poslati novce, ali pa vrniti ostale knjige v Gradec, Grazbachgasse 40.
(Učiteljski tečaj za meščanske šole) je naučni minister dovolil za šolsko leto 1892/93 v Mariboru.
(Nesrečno žganje.) Včeraj popoludne se je neki Janez Birk na Viru pri Dobu napil žganja ter nocoj umrl.
(Poštne stvari.) Trgovinsko ministerstvo je dovolilo brzojavne postaje, združene s pošto, v Beli peči, Jesenicah in Kranjski Gori.
(Strupenih kač) je letos prav mnogo na Reki in v okolici. Na Krasu je nekda posebno veliko gadov.
(Samomori.) Iz Celovca se nam poroča: Dne 22. aprila ustrelil se je v neki tukajšnji gostilni deželni brambovec Maks Kuchler; dne 27. aprila pa upokojeni uradnik vojaške oskrbnice Adolf Warta I Žalostuo I
Harodno gospodarstvo.
Znamenita kovina.
II.
Tehniki pa niso iz vida pustili pridobitve znamenite kovine po najcenejšem načinu. Mnogo poskusov se je vršilo, a posrečili se niso; zato so se zopet poprijeli prvotnega načina, aluminij pridelovati s pomočjo „elektrolize", to je z električnim tokom izločevati aluminij iz ilovice
V novejši dobi iznašli so dinamostroje, ki umetne električne toke vzbujajo. S temi se dela električna razsvetljava. Ker so ti toki jako močni, vporabljali so jih za izločitev aluminija v veliki i meri. V Švici in v Berolinu so istočasno z naj-j boljšim vspehom na ta način izdelovali aluminij. V Švici se je osnovala meinarodna delniška družba za aluminijsko obrt; 6 milijonov goldinarjev se je : v to svrho založilo, in pri Neuhausen-u tik zname-\ nitega schafienhauskega slapa zgradili so velikansko i tovarno ter za delovanje strojev vporabili deloma i vodno silo renskega slapa.
Cena aluminija je vsled pridelovanja na debelo S znatno padla in danes se po obrtno-strokovnih listih ! ponuja kviutal aluminija po 400 frankov, ali kilo-I gram po 2 gld. 60 kr. Razvidi se iz tega, da je ! nad tridesetkrat ceneje od srebra in tudi nekaj ce-, neje od nikla. Ta cena je za tehniko gotovo jako i nizka, ako pomislimo, da je za nekatere izdelke i komaj en kilogram aluminija potreben, dočim se za :' iste izdelke od srebra, nikla, bakra, jekla al; železa I potrebuje več kilogramov.
Eno leto sem delajo se po vseh delarnah in ' laboratorijah poskušuje, kako bi se aluminij tudi za | druge nameue izkoristil. Te poskuŠuja so se sijajno i obnesle in pokazalo se je, da za večje kovinske izdelke aluminijeve zmesi še važuejše, nego sam čisti aluminij.
Železo, baker in bron dobijo vsa izborna svo-j stva, ako se mešajo le nekoliko z aluminijem. | Skušnja je tudi učila, da se železo in baker jako i očistita, če se pri topljeuju teh kovin le količkaj j aluminija pridene. To dovršeno očiščenje se do sedaj ni dalo doseči po najdražjih in največjih pripravah, i Najnovejša izkustva zadnjih mesecev bodo pro-! vzročila vehkansk prevrat v kovinskem obratu. It
prva se je trdilo, da bodeta železo in baker po aluminiju izpodrinjena, a danes stoji stvar tako, da bodeta obe kovini na svoji vrednosti obilo pridobili, ako se bodeta mešali z aluminijem.
Dragoceni poskusi in neumorna delavnost so bili potrebni, da so se razkrile posebne tajnosti, obdajajoče novo kovino, in da so se odstranile napake, ki so s prva spremljevale izdelovanje. Prišli so na sled, da je aluminij zaradi tega krhek in lomljiv ter manjše vrednosti, ker je ilovici primešan silicij, kateri je treba odstraniti, kedar se izločuje aluminij.
Prišli so tudi na to, da nekatere lugaste tekočine silno razjedajo aluminij, iu trdilo se je celo, da morska voda nanj silno škodljivo vpliva, vsled česar bi aluminij ne bil za rabo pri izdelovanju ladij, kar bi bila velika škoda glede na to, da bi aluminijeve oklopnice bile neznano lehke.
Znanstveno prirejeni poskusi pa so nastopno učili: Suh in vlažen zrak, v katerem razven zlata in platine vse kovine zarujave, rjaste iu slepe postanejo ter čisto srebro potemne, ne škoduje aluminiju prav nič, istotako se suhi aluminij v vodi, in na) je tudi morska voda, čisto nič ne spremeni. Žvepleni vodik, ki se vedno v zraku, osobito po naših stanovanjih nahaja in srebrne reči naglo po-črni, se aluminija ne loti, istotako ga ne razjeda niti žveplena, niti solitrova kislina, ki sta sicer jako jedki tekočini.
III.
Solna kislina in uatronov lug pa hudo primeta aluminij, še celo razkrojita ga, ako se rabita segreta. Citronova in očetova kislina, kakor tudi znoj, slina i. dr. ne vplivajo čisto nič na aluminij, zato izredno dobro služi za medicinske in kirurgične priprave.
Taliti in vlivati se aluminij da izredno Iehko; ako se pa hladno kuje, tedaj postane še trdnejši in upogljivejši kakor je sicer, razgreti aluminij pa pod kladivom dobi krhkost ali pa celo razpoke. Variti se pa ne d&, prav težko ga je „zlotati" in še to pod posebnimi pogoji. Nasprotno pa se da valjati, vtiskati, platirati in pod gotovimi pogoji pobakriti, posrebriti in pozlatiti.
Da vrednost te kovine še bolje spoznamo, treba da si vporabo čistega aluminija vsestransko ogledamo.
Povedano je že bilo, da aluminij vrlo dobro očiščuje železo in baker, razven tega pa zabranjuje pri vlivauju, da se ne delajo mehurji, ki so na veliko kvar izdelkom iz omenjenih kovin, da niso za rabo ali da so celo nevarni, kadar sestavljajo delujoče stroje.
Nepregledne koristi se je uadejati od aluminija. kadar se bode jel rabiti pri izdelkih za domačo hišno in kuhinjsko pripravo. Že sedaj se na-reja tako orod|e z velikim pridom, kajti organske kisline se alumiti'ja nikakor ne lotijo. Krožniki, ploščice, skledice in jajčnice, ki ne bodo postale črne, kakor srebrne iu novosrebrne po žveplu na bajajočem se v rumenjaku, bodo krasili boljše kuhinje in bogato pogrnjene mize; naše pomizje: žlice, vilice, noži iu vrčki, ki so sedaj od cina, manj čedni m težki, vse to bode potem belo-svitlo, snažno in jako Iehko. Kjer danes na veliko nevoljo gospodinj vise po kuhiniskih stenah razni „modli", s katerih je izgiuil cin ter jih je rja začela razjedati, tam se bode s časoma lesketala čista posoda od aluminijeve pločevine. Res zavidati se bode smela prva nevesta, ki bode tako kuhinjsko pri-od aluminija dobila v svojo balo.
Bog zna, kakošne prenaredbe se bodo zvršile tudi v opravi naše vojske, ko se bode nova kovina ložje in ceneje pridobivala?	(Konec sledi.)
Raznoterosti.
— Redka starost. V Manoni na Oger-skem je umrl 145 let star ovčar Oziura. Ožeujen bil trikrat. Poslednja žena mu je umrla, ko je izpolnil 112. leto. Mislil se je že oženiti, pa so mu znanci odsvetovali. Otrok ni imel iz nobenega za-
kona. Jedel je največ koruzne jedi in pa krompir. Meso je jedel malokdaj. Poslednji dve ltti je oglušil in oslepel.
— Zanimiv opomin. V nekem klubu v nemškem crovincijalnem mestu je na steni sledeči napis: „Klubovi člani in g6stie se ponižno prosijo, da pri javnih sejah ne razlivajo piva pe tleh, pri plesu ne slačijo telovnikov iu sukeni in pa ne lomijo novih stolov pri pretepu. Če nastane pretep, naj se rabilo le stari, polomljeni stoli, ki so v jedilnici za pečjo".
i ^tajrravii.
Dunaj, 1. maja. Danes je bilo tukaj popolnem mirno. Dopoldne jo bilo 84 delavskih shodov, na katerih je bilo do 25.000 oseb. Dva shoda sta bila razpuščena. Govori so bili zmerni; govorniki so zahtevali osem-urno delo, prostost v besedi in pisavi ter splošno volilno pravico. Naglašali so, da socijalni demokratje hočejo mirnim, postavnim potom, ne pa z dinamitom doseči svoje zahteve. — Tudi zunaj ni bilo večjih nemirov. V Mar-selji so bili manjši pretepi, v Bolonji je 60 oseb razbilo več oken in svetilnio.
Dunaj, 2. maja. Zvečer in po noči ni bilo nemirov na Dunaju, tudi drugod po mestih je bilo mirno. Zunaj je bil 1. maj v obče brez nemirov, le v Litiliu sta bili zvečer ob pol 9. uri dve eksploziji pri senatorju Besely-ju in njegovem sinu; škoda je velika, ranjen nihče. Po noči je bila eksplozija za cerkvijo sv. Martina; uničene so dragocene slikarije na steklo; v bližnjih hišah so pobite šipe. V Sinigagli-i je nekdo vrgel bombo proti kazini, škoda je znatna.
Trst, 2. maja. Cesarica se je zjutraj pripeljala v Miramar.
Budimpešta, 1. maja. Policija je razpustila 32 napovedanih delavskih shodov; delavci so se mirno razšli. Pogorela je Ni-cholsonova tovarna za stroje. Govori se, da so zažgali delavci.
Cetinje, 1. maja. Turška in črnogorska vlada sta se zjedinili, da odpošljeta mešani komisiji, ki naj poravnata prepir med sosednimi prebivalci.
Barcelona, 2. maja. Našli so jedno petardo in zaprli 18 oseb.
Tujci.
29. aprila.
Pri Maličti: Fiseber; Zak; Pfeiffenberger, potovalec; Ditthan, Sclmeinburg, Foderl, trgovci, z Dunaja. — Hoss, potovalec, in dr Illrich, iz Maribora. — Vitoz Siegl, profesor; Eisel s soprogo, in Hochetiitter, trgovec, iz Gradca. — Reiss, trgovec; Cora, poštni komisar, in Oandolari, trgovec, iz Tršta.
—	Aleksič iz Srbije. — pl. Vest s hčerjo iz Celovca.
Pri	: Grofinja Attems s Štajerskega. — Kremžar
s soprogo; Jaksch; Gastinger, inženir; Waerman, trgovec, z Dunaja. — Pfau s hčerjo; Trevisini in Meditz, poročnika, iz Trsta. — Berger iz Berolina. — Pajanovic, trgovec z lesom, iz Zagreba. — Kupnik. gozdni oskrbnik, iz Idrije. — Holl, polkovnik, iz Gorice. — Keiser, potovalec, iz Nemčije. — Penza, trgovec, iz Mokrouoga. — Morgenstern iz Prage. — Aufmuth, trgovec, iz Gradca.
Pri Južnem kolodvoru: Unteregger iz Celovca. — Wiesbauer iz Linoa. — Gernušek, zasobnik, s Štajerskega. — Radeni iz Škofje Loke. — Grahor iz Grahovega.
Pri avstrijskem caru: Kurnik, železniške postajo paznik, s soprogo, iz Trsta. — Cerar, posestnik, iz Blagovice.
—	Konšek, poštar, iz Trojan. — Grespeka z Reke.
fr^raniHb«
srednja temperatura obeh dni 30° nad in 3 4° pod normalom.
■* 1° in 7'9", oziroma za
Zaloga Karola Giani-ja umetelnih vezenin in tkanin
mrnmm
Dunaj, I., Seilergasse 10,
Gottvveigerhof, priporoča visč. duhovščini cerkvene zastave, bal-dahine, kazule, dalma-tike, pluvijale, vela, monštrance, kelhe, kadilnice, altarske svetilnice, svete kipe, križeva pota , božje grobe, steklene in bronaste cerkvene lestence v vseh oblikah in slogih. Paramenti pošljejo se na zahtevanje na ogled.
Skoro stoletni obstoj naše tvrdkc, ki jo na dobrem glasu, jamči za lijono solidnost.
Ilustrov ani ceniki zastonj in poštnine prosto. (30 20-7
\epa mladinska knjižica.
POMLADNI GLASI .
posvečeni slovenski mladini. II. zvezek.
Uredil Anton Medved. — Založil Ciriiski. Tiskala „Katol. Tiskarna".
Knjižica obseza 100 strani") in je zaradi lepe oblike in mikavne vsebine zelo primemo darilo mladini ob praznikih, godovih, koncem šolskega leta in ob podobnih prilikah. Prodaje se v „Katoliški Bukvami1' mehko vezan izvod po 20 kr., lično vezan po 30 kr. Pismena naročila sprejema tudi Anton Medved v ljubljanskem semenišču. — I. zvezka je še nekaj izvodov ravno tain in po isti ceni na prodaj
D u d a j s k
Dne 2. maja.
Papirna renta 5%, 16% davka ....	95	gld.	55 kr.
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	95	„	10 „
Zlata renta 4 davka prosta.....110	„	90 „
Papirna renta 5%, davka prosta ....	101	„	— „
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	996	„	— „
Kreditne akcije, 160 gld................323	„	50 „
London, 10 funtov stri........119	„	40 .
Napoleondor (20 fr.)................9	„	48
Cesarski cekini....................o	„	64 „
Nemških mark 100 ..................58	„	471/,,,
Dné 30. aprila.
Ogerska zlata renta 4%.......109 gld. 70
Ogerska papirna renta 5% ..... . 4 "k državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41/» %
Kreditne srečke, 100 gld.......
St. Génois srečke. 40 gld.......
Ljubljanske srečke; 20 gld......
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	—	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......22	„
Salmove srečke, 40 gid........63	„
\Vindischgraezove srečke. 20 gld..........67	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	150	„
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	28S5	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	86	„
Papirni rubelj....................1	„
Laških lir 100 ....................45	„
22 gld. - kr.
¡tO „
60 ^ 23 >/,„
,MERGUR
imenjarnična delniška družba na Dunaju,
Woilzeile štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. Razna naročila Izvršč se najtočneje.
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke propinacijske zadolžnice. 4\j % zastavna pisma peštanske ogerske komer-
cljonalno banke. 41, % komunalne obveznloe ogerske hlpotedne banke z 10% premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
Promese za žrebanje dne I. maja!
Ogerske srečke, ^^ kl1"^
Glavni dobitek 120.000 gld. av. velj.
Ogerske iiipoteene srečke
a gld. I1,, in 50 kr. kolek. Glavni dobitek 50.000 gld. av. velj.

izdajatelj: Dr. Ivan Janeiif.
Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik,
Tist rlvai.oii«Kf fisKiMne" v Ljubliani.