Štev. 190,
Posamezna številka 6 vinarjev.
,T)AN“ izhaja vsak dan — ludi ob nedeljah in praznikih — ob I. uri zjutraj; v ponedeljka b i. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v 'pravništvu mesečno K 1‘20, z dostavljanjem na lom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno < 10' — , četrtletno K 5 —, mesečno K 1'70. — £;\ inozemstvo celoletno K 30'	. Naročnina s*
::	pošilja	upravništvu.	"•
::	Telefon	številka 118.	::t
V Ljubljani, torek cine 9. julija 1912.
• •• •••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. :::
Leto L
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::	Bredništvo	in upravništvo:	s:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust.	—	Za	odgovor je priložiti znamko. :::
:::	Telef.m	številka 118.	::
Pred sodnim stolom.
(Z dežele.)
Deželni odbor kranjski in vodstvo klerikalne stranke je obsojeno od slovenskega ljudstva. Po vsi deželi je vzklila zopet od klerikalizma zatirana in preganjana narodna zavest.
Klerikalizem propadla in narod se dviga!
Vodstvo klerikalne stranke je že skoro uničeno vsled medsebojnih bojev in napadov in na deželi že odpadajo odgovorne osebe od klerikalnih zavodov in podjetij proč. Tista klerikalna stranka, ki se je pred nedavnim časom še razvijala, je danes že na vrhuncu. Ne. ona gre že nazaj, ona že danes poginja in sicer ielo nečastno poginja.
Tiho in vztrajno se vrši ta proces!
Klerikalna stranka odkriva ljudstvu vedno več in večje svoje grehe: z vedno večjimi grehi in vedno v večji nagoti stopa pred sodni stol slovenskega ljudstva.
Propalost voditeljev klerikalne stranke je vedno večja in slovensko ljudstvo obsoja to propalost in z voditelji obsoja vso klerikalno stranko. Zato izgublja že tla klerikalna stranka pri nas.
Danes propada klerikalna stranka vedno boljinbolj. Gnusni procesi jo pogrezajo v vedno globlje blato in popolna anarhija zavladiuje v klerikalnih vrstah.
Deželni odbor je moral ustaviti delo na Završnici. Pri tem je lahkomiselno zapravil 300.000 K deželnega denarja; s tem je prejel 'dr. Lampe kot deželni odbornik svoje izpričevalo. Dr. Pegan je potvoril kot deželni odbornik izjave prič; je zanemaril rekurz neke tožbe. da je dežela oškodovana za 6—7000 K; je doživel blamažo kot dež. odbornik v Šiški pri zaprisegi župana. Dr. Lampe je izvršil kot namestnik deželnega glavarja denuncijacijo naj-podiejše vrste. Konflikt dr. Šušteršiča z dr. Peganom je znan. sedaj se pa zopet pojavlja konflikt dež. glavarja z dr. Lampetom glede dela električnih central. Tak deželni odbor ima danes kranjska dežela.
Bivši klerikalni deželni glavar pl. Šuklje ie obsodil klerikalno stranko in njeno deželno gospodarstvo. Poslanec Mandelj je tudi razkril korupcijo klerikalne stranke in nje pristranost. Kregar je razkril svoje stališče nasproti »farjem« v klerikalni stranki. Vse zelo značilno
—	popolna anarhija!
Ljudstvo izpregleduje. ker ga ti klerikalni voditelji pošiljajo v nesrečo. Obravnava v Ce-T in v Ljubljani je pokazala, da so hujskači in pravi krivci vseh klerikalnih laži. ki so bile pred sodiščem razkrite — voditelji klerikalne stranke.
Na zatožni klopi v Celju ni sedel pravzaprav Kregar, temveč klerikalna stranka; Kregar je bil oproščen, ampak obsojena je bila javno klerikalna sleparska stranka, kajti izjave vseh klerikalnih prič so izkazale, da klerikalna stranka živi od samih sleparij in krivih priseg. In v Ljubljani ni sedel na zatožni klopi Ribnikar, temveč je sedel na zatožni loupi falsifikator resnice in denuncijant deželni odbor kranjski in patron deželnega odbora S. L. S.; Adolf Ribnikar je bil oproščen, obsojen pa ie bil kranjski deželni odbor in slovenska klerikalna stranka.
Pred sodnim stolom slovenske javnosti ie padla obsodba nanje!
Z oprostilno razsodbo Adolfa Ribnikarja se je slovenski narod častno opral madeža de-
LISTEK.
Zgodbe napoleonskega htrarja
baj pravijo, da ie celo Anguerau. ki drugače ni poznal strahu, vztrepetal pred Napoleonovim pogledom, in to takrat, ko je bil cesar še neznan vojak. No, mene je pogledal prav prijazno in mi namignil, da naj ostanem pri vratih. Ravno je narekoval nekaj De Menevalu t ta se je med vsako vrsto z napeto pozornostjo oziral vanj.
»Dovolj, idite zdaj,« pravi cesar nenadoma.
Tajnik zapusti sobo, Napoleon pa pride z rokami za hrbtom proti meni in me pomotri molče z očmi. Trdno sem prepričan, da mu je ugajala moja zunanjost, kajti čeravno je bil sam majhen, neznaten mož, vendar je imel rad lepe in velike ljudi okoli sebe. Kakor sveča sem stal pred njim in gledal naravnost, kakor pristoja vojaku; eno roko sem držal salutiraje ob čelu, druga pa je ležala na sablji.
»Torej, monsieur Gčrard,« izpregovori in potiplje s kazalcem eno izmed zlatih vrvic na moji uniformi, »vrl oficir ste, kakor slišim; vaš polkovnik je pravil o vas same dobre reči!«
Premišljal sem, kako bi mu prav pametno odgovoril. Ker se pa nisem spomnil ničesar drugega kakor Lasallove opazke, da sestojim samo n škornjev m ostrog, sem rajši molčal. Cesar me je gledal nekaj časa, kakor da čaka mojega odgovora; ko ga pa ni bilo, se tudi ni zdel nezadovoljen, kajti nadaljeval je:
»Menim, da ste ravno vi človek, ki ga potrebujem. Pametnih in hrabrih mož mi ne manjka.« Prekinil se ie. Nisem si mogel misliti, kaj je
nuncijantstva. ki ga nosi sedaj S. L. S., katera naj si ga postavi v grb.
Klerikalna stranka danes že propada in njene moči se počasL a sigurno rušijo. In zakaj?
To se vrši zato. ker se klerikalna stranka poslužuje v politiškem boju najostudnejših sreds^c; zato. ker sc klerikalna stranka norčuje iz najsvetejših momentov zgodovine osvobojenja našega naroda: zato. ker so nagib; klerikalne stranke izvržek in izrodek podlosti voditeljev te stranke.
Klerikalna stranka in z njo klerikalizem pri nas že propada in probujati se ie pričela narodno socialna zavest našega naroda.
In ako pazno premotrimo sedanje naše politično obzorje, vidimo, da ie na političnem obzorju narodno socialna ideja zvezda vodnica. iz katere nam vzklije novo politično življenje in nove politične razmere.
Duh časa nam prinaša novih idej. ki so predpogoji novih političnih razmer.
f Prof. Karel Štrekelj.
Umrl je eden največjih slovenskih učenjakov sedanje dobe — eden najznamenitejših slavistov —■ prof. Karel Štrekelj. — Profesor Štrekelj ie bolehal že dalje časa na vodenici, preteklo leto ie sicer še naznanil predavanja na graški univerzi — toda bil je prisiljen ostati v sobi. Delal- ie. kolikor mu je dopuščala bolezen. Korekturo zadnjega zvezka »Slovenskih narodnih pesmi« mu je pomagal izvršiti prof. Murko. Dasi je bil oslabel, je skušal dovršiti svoje važno delo »Historično gramatiko slovenskega jezika.« Žal. da je ostalo delo. ki so ga vsi tako težko pričakovali — nedovršeno. Profesor Štrekelj je imel v slovanskem učenem svetu znano ime — vpoštevali so ga pa tudi vsi tuji filologi. Bil ie marljiv, temeljit učenjak, ki je s svojimi deli poglobil in utemeljil mnogo Jezikoslovnih vprašanj.
Prof. Šterekelj je izhajal še iz Miklošičeve šole in ie z drugimi našimi mlajšimi slavisti izpopolnjeval Miklošičevo di?lo.
Začetek njegovega dela na polju slavistike najdemo v prvih letnikih »Ljubljanskega Zvona«. L. 1883. je priobčil v »Zvonu« obširen spis o Turgenjevu. Zanimal sc ie torej najprej za slovstvo. Potem ie prešel na jezikoslovje. Z učenja š,k o temeljitostjo je obravnaval razna vprašanja — posebno se je posvetil študiju, krajevnih imen. To ga je naravnost vodilo k proučevanju narečij in v zgodovino jezika. V tem oziru si je Štrekelj zbral obširen materijah
Ako bi mu bilo dano. bi bili dobili od njega delo o slovenskih narečjih in historično^ slovnico. Tako pa mu ie bilo komaj mogoče dovršiti največje njegovo življensko delo: »Slovenske narodne pesmi.« Komaj si moremo predstavljati, koliko truda leži v tem delu. »Slovenske narodne pesmi,« ki jih ie uredil Štrekeli za »Slovensko Matico«, so delo. ki delaio Slovencem čast pred celim kulturnim svetom Štrekeli ie dal takorekoč zgled, kako je treba tako delo urediti. Edini on je bil zmožen urediti obsežno gradivo tako pregledno, da imamo danes skoraj popolno zbirko pred seboj. Danes ni nobene večje znanstvene knjižnice, ki bi bila brez tega dela. v katerem leži zakopana cela slovenska narodna duša.
Profesor Štrekeli je bij rojen na Krasu — na Gorjanskem — 1. 1859. Študiral je v Gradcu in na Dunaju ter se je popolnoma posvetil jezikoslovju. Od 1. 1896. je bil profesor slavistike na univerzi v Gradcu.
hotel reči, in zato sem se zadovoljil s spoštljivim zatrdilom, da se lahko zanese name.
»Kakor slišim, se znate boriti jako dobro?«
»Precej, sire!«
»Ali vas niso izbrali, da ste se bili s preck-boriici chamberanskih huzarjev?«
»Moji tovariši so mi izkazali takrat to čast, sire,« odgovorim.
»In zaradi vaje ste izzvali tiste tedne pred dvobojem šest borilnih mojstrov?«
»Ponudila se mi je priložnost, da sem imel v sedmih dneh ravnotoliko dvobojev.«
»In ste jih opravili brez rane?«
»Borilni mojster lahke infanterije od triindvajsetega me je oprasnil na levem komolcu, sire.«
»Dovolj sedai o teh otročarijah, mladi mož,« izbruhne cesar naenkrat v enem tistih popadov svoje jeze, ki so se jih po pravici tolikanj bali. »Ali mislite, da postavljam zato veterane na tista mesta, da kažete na njih svoje umetnosti? Kako naj se vojskujem z Evropo, ko obračajo moji vojaki ost svojih mečev drug proti drugemu? Še enkrat se mi dvobojujte. pa vas zme-Ijem med prsti!«
Videl sem njegovo malo, belo roko, kako preteče je mahala pred mojim obrazom, ko je izbevsnil te srdite besede. In. verjemite ali ne verjemite, izpreletel me je mraz.
Koliko rajši bi bil tisti trenotek v najbolj vročem boju kakor tu! On pa je stopil k mizi. zvrnil čašico vroče kave, in ko se je obrnil zopet k meni, je bila izginila vsaka senčica tiste nevihte.
»Vaših uslug potrebujem, monsieur Gerard! Potrebujem dober meč za svojo obrambo, in posebni razlogi me nagibljejo, da si izberem v ta namen ravno vašega. Kar se godi danes med nama dvema, ne sme — vsaj dokler sem
Stavka pri stavbi Ciril in Metodove šole
tT r s t, dne 4. julija 1912.
Včeraj zjutraj so stopili v stavko socialno demokratični zidarji pri stavbi Ciril in Metodove šole. Stavkali so radi enega člana N. D. O., ki se vzlic grožnjam, da ga nabijejo ali pa vržejo skozi okno. ni maral vpisati v socialistično organizacijo. V torek so zahtevali. d(a plača članarino in vstopnino. On tega ni storil. Ko pride drugi dar; (v sredo) na delo. ga ponovno vprašajo, ako se je pustil vpisati, ali ne; vsi zahtevajo od njega knjižico socialistične organizacije. Ker knjižice ni imel. so vsi zapustili delo. Delo so zapustili tudi tisti die-iavci. ki so bili prisiljeni se organizirati pri socialnih demokratih — jih ie okoli 20. Zato so tudi prisiljeni zidarji zapustili delo. ker so bili v strahu, da jih socialni demokrati ne napadejo. Umevno je. da tudi ni mogel delati član N. D. 0„ radi katerega so proglasili stavko.
Socialni demokrati so stavkali pol dneva. Ob 2. pop. so se zopet povrnili na delo. Delati je prišel tudi član N. D. O. Socialni demokrati mu pa niso pustili delati. Strokovni tajnik N. D. O. je nato ukrenil vse potrebno, da so bili glavni hujskači aretirani. Aretiranih je bilo pet socialnih demokratov. Pred strokovnega tajnika N. D. O. se je vsul cel škaf malte iz stavbe. Vsa zadeva je bila vzeta na zapisnik. Delavec, katerega se tako preganja radi tega. ker je naroden, ima iti na vojaške vaje. ima ženo in otroke! Rad bi si kaj prislužil pa ne sme niti delati radi tega. ker mu socialni demokrati ne puste. Kako naj bi potem človek ne postal obupan! Posebno, če pomisli, da ie stavba, pri kateri mora radi breznarodmh socialistov toliko trpeti — bodoča narodna Ciril in Metodova šola in da je stavbinski podjetnik, ki ima to delo čez — deželni poslanec Martelanc. Deželni poslanec, voljen od narodnega delavstva pa pusti, da sc narodne delavce spravlja v obupi! Hujskače
—	socialiste ne pošlje proč. Dolžnost njegova bi bila. da bi vsakega, ki na delu hujska odpustil - - sai ima pravico in je celo njegova dolžnost v novi pogodbi. Ampak Martelanc, narodni podjetnik, tega ne stori. Odkrito povedano. njemu je pač vseeno, ali je zaposlen pri njem breznaroden socialni demokrat, naroden delavec ali pa regnikolo. Konstatiramo pri tej priliki, da je imel pred kratkim zaposlenih Martelanc pri zidanju narodnega podjetja — Ciril-Metodove šole — več regnikolov. Napis na stavbi pa je še sedaj v italijanskem jeziku.
Ako pri tem žalostnem dejstvu slovensko delavstvo ne izpregleda in pride do zaključka, da se je treba bojevati tudi proti slovenskim kapitalistom, potem lahko rečemo: slovensko delavstvo ie duševno ubito, je pokopano za vselej.
Obračamo sc pri tej priliki na vodstvo Ciril-Metodove družbe v Ljubljani in povemo odločno, ako vodstvo Ciril-Metodove družbe ne ukrene potrebno, da se pri zidanju tako svetega narodnega vzgojevališča ne preprečijo taki barbarski napadi na narodno delavstvo. da bo v takem slučaju slovensko delavstvo izgubilo vse zaupanje v Ciril-Metodovo družbo. Družba naj pomisli, da največ žrtvuje družbi ubogi delavec, ki vzlic temu da. trpi pomanjkanje, še žrtvuje in žrtvuje.
jaz na svetu — izvedeti živa duša. Zahtevam torej molčanje!«
Spomnil sem se Tallcyranda in Lasalla, toda obljubil sem.
»Prepovem si nadalje vsa ugibanja in vse nasvete z vaše strani. Vam je samo storiti, kar vam porečem.«
Priklonil sem se.
»Potreben mi je vaš meč, ne vaša glava. Misliti je moja stvar — ali ste razumeli?«
»Da, sire.«
»Ali poznate v gozdu Kancelarski drevored? «
Rekel sem, da.
»Tudi veliko jelko, odkoder smo začeli v torek lov?«
Kako bi nje ne poznal! Saj sem imel tisti teden pod njo tri sestanke! Toda priklonil sem se in molčal.
»Dobro: drevi ob 10. uri me najdete tam.«
Zdaj se že nisem čudil ničemur več. Da, tudi če bi mi bil ukazal, naj sedem na cesarski prestol, pripravljen bi bil in ubogal.
»Odondot pojdeva skupaj v gozd,« je nadaljeval. »Sabljo vzemite s seboj, pištole pustite doma. Oba bova molčala. Jaz vam ne porečem ničesar, in tudi vi me ne nagovorite. Ali razumete, monsieur?«
»Razumem, sire.«
»Cez nekaj časa zagledava pod nekim drevesom enega ali nemara dva moža in poideva proti njima. Ako vam dam znamenje, da me branite, potem potegnite sabljo, ako bom jia govoril z možmi, počakajte mirno, kaj bo. Ce pride do boja, skrbite, da ne uide nobeden izmed njiju; jaz sam vam bom pomagal.«
»Sire,« se oglasim vneto, »dvoje jih ni preveč za moj meč; a boljše bi bilo nemara, da privedem s seboj še enega tovariša, da se vam
»Narodnega« podjetnika Martelanca naj pa pouči politično društvo »Edinost«, katerega društva je odbornik tudi Martelanc, da ie tako delo protinarodno.
Upamo, da se nam ustreže in iztrebi iz narodnih vrst kar je gnilega, kajti drugače bomo prisiljeni ostrejše nastopiti.
POLIT1ŠKA KRONIKA.
Nova srbska vlada je. kakor smo že po-vdarjali provizorna. Zlasti se povdarja. da je vprašanje glede izpopolnitve zunanjega ministrstva še vedno odprto in poverjenje zunanjih poslov Jovanoviču na nikak način ni smatrati definitivnim. Srbska narodna skupščina ima, da resi še nekaj tekočih poslov in obravnava nekaj vladnih predlog, zato bo sedanji provizorični kabinet vodil posle še nadalje, a takoj ko deki nča skupština svoje delo in se odgodi, se zjčno pogajania glede rekonstrukcije kabineta.
Položaj na Ogrskem se giblje še vedno v okviru dogodkov, ki jih je povzročilo nasilje predsedstva in vlade. Opozicija deluje z vsemi močmi, da prebudi narod iz mrtvila. Dosedaj je priredila že nad 300 dobro uspelih shodov, na katerih je volilcem natančno razjasnila nasilja. proti katerim se je imela boriti. A ^še vedno napoveduje nove shode, da na ta naun pripravi prebivalstvo na novi boj. ki se začne v jesenskem zasedanju državnega zbora.
DNEVNI PREGLED.
Zopet konfiskacija. Včeraj smo bili zopet konfiscirani. Konfisciran je bil uvodni članek radi prCgreška po § 302, in ena dnevna notica radi hudodelstva po § 99 k. z. Ljubljansko državno pravdništvo se jč v drugem slučaju postavilo na silno čudno stališče. V kratkem bomo prišli tako daleč, da ne bomo smeli prinašati nobenih policijskih vesti. V konfiscirani dnevni notici smo kot kronisti pribili samo suhoparno dejstvo, da je imel nekdo v soboto pred Prešernovim spomenikom z neko osebo kratek incident. Državno pravdništvo se je tu postavilo na smešno stališče, da smo imenovano hudodelstvo zagrešili po S 99 a mi. Konfiskacija imenovane dnevne novice ie nekaj tako nezaslišanega, da bije v obraz vsaki pravici. Kaj takega ie mogoče le še na Hrvaškem in na Ogrskem. Seveda se bomo proti konfiskaciji pritožili in o obravnavi pravočasno obširno poročali.
Naročnike in čitateUe našega lista prosimo, naj nam oproste. da že dva dni niso prejeli nobenega lista. Vsled konfiskacij je bilo to popolnoma nemogoče. V nedeljo nismo mogli prirediti druge izdaje vsled nedeljskega počitka, v pondeliek pa vsled prepozne konfiskacije. Vsled konfiskacij smo oba podlistka ponatis-
nil>-	.	,	*i t,-	-•
Sijajno zadoščenje, katero je dobil bivši deželni poslanec g. Adolf Ribnikar, katerega .sta deželna odbornika dr. Lampe in dr. Pegan ovadila državnemu pravdništvu radi aranži-ranja septemberskih demonstracij, je izzvalo širom Skvenije nepopisno veselje. Kjer se je g. Ribnikar pokazal, povsod ga je občinstvo navdušeno pozdravilo in to tembolj, ker je vedelo. da ie bila ovadba na državno pravdništvo samo plod neizmernega sovraštva, katerega goie gotovi krogi do tega neizprosnega sovražnika klerikalizma. Sedaj ga irnamo zo-
ne bo treba boriti?«
»Tatata,« pravi on, »bil sem vojak, preden sem postal cesar. Ali menite, da mož pri kanonu nima prav tako sablje kakor huzar? Sploh pa sem vam rekel, da mi prizanašajte s svojim mnenjem. Storite, kar sem vam ukazali Kako; hitro potegnete sabljo, ne sme uiti nihče izmed njiju.«
»Ne uide, sire,« sem dejal.
»Dobro torej, drugih ukazov nimam za vas. Lahko odidete.«
Obrnil sem se; zdajci pa mi šine v glavo nova misel.
»Sire. jaz mislim —«
Planil je proti meni kakor divja zver. Zazdelo se mi je čisto, da me hoče udariti.
»Vi mislite! Mislite!« je kriknil. »Ali menite, da sem vas izbral, ker znate misliti? Glejte, da tega ne slišim več. Vi, edini mož, ki — A dovolj; ob desetih pri jelki!«
Pri moji duši! Vesel sem bil, ko sem smel iz sobe! Na dobrem konju se čutim na svojem mestu. In kadar je govor o zeleni ali suhi krmi,
o	ječmenu, ovsu ali rži, ali če je treba jahati s škadronom huzarjev v boj, me nima nihče dosti učiti. Kadar pa srečam kakega komornika ali obersthofmojstra ali se celo naj razgovarjam s kakim cesarjem, pa vidim, da mi meče namig-ljaje, kjer govore drugi naravnost, se mi godi kakor damskemu konju, ki so ga vpregli pred tovorni voz. Kavalir sem že, a dvornik ne.
No, kakor rečeno, vesel sem bil, ko sem stal zopet na prostem, in tekel sem tako naglo nazaj v svoj kvartir, kakor učenček, ki je ušel učitelju. Komaj pa odprem vrata, že mi pade pogled na par dolgih, nebesnomodrih nog v huzarskih škornjih in pav majhnih črnih v do-kolenicah in Šolnjih z zaponkami. Oba mi skočita naproti.
tet med seboj in upamo, da bo svoje sile v j>oju proti klerikalnim teroristom še podvojil in potrojil. Klerikalci so tako za soboto, po-'lebro pa za nedeljo pričakovali v Ljubljani velikanskih protiklerikalnih demonstracij. In so ti dali po policiji zastražiti vsa važnejša klerikalna poslopja. A demonstracij ni bilo in jih Judi ne bo. Naj oljša demonstracija ie bila pač demonstracija slavnega sodnega dvora, ki je 'zjavil. da Ivanu Pustit ni pripisovati popolne verodostojnosti, ker je že enkrat pred sodiščem lagal. Najhujši poraz je pač doživel kato-•iški »Slovenec«. ki je cela štiri leta sistematično očital g. Ribnikarju aranžiranje demonstracij. kljub temu. da je dobro vedel, da je vse to !e gola izmišljotina.
Kle ie doslednost? Ravno isti dan, ko se je končal Ribnikarjev proces, ki je razburil vso slovensko javnost in daleč čez meje slovenskih dežela ogorčil vsakega pošteno mislečega človeka, da so se celo Nemci izražali skrajno obsojajočo ostudno denuncijanstvo je nek napreden Slovenski list pel hozano enemu najhujših klerikalnih profesorjev ter ga koval v zvezde. Četudi se plača za take vrstice po
1	krono pristojbjne. vendar je to milo rečeno škandal. Uverjeni smo. da ie bila notica vtihotapljena. ker smo prepričani, da bi se vodilni krogi pri dotičnem listu Zavedali, da za tak list ni dostojno kaj takega. Klerikalci povsod ubijajo vsakega našega človeka z bojkotom, naprednjaki pa delamo reklamo za njih najhujše zaderike.
_ Dolenjska in Ribnlkarjeva aiera. Ko so dosla. prva poročila iz sodne razprave proti Ribnikarju, iz katerih je bilo posneti, na kak način sta klerikalna deželna odbornika Lampe im Pegan pretvorila izpovedbe prič. je tudi po Dolenjskem zašumelo ogorčenje. V'nedeljo pa, ko je došlo poročilo o Ribnikarjevi oprostitvi ie zavladalo po celi Dolenjski splošno navdušenje. a obenem tudi splošno ogorčenje proti denunciiantu v talarju. Dolenjskih klerikalcev »e. Postalo sram svojih »poštenih« sodrugov v 'Ljubljani. Posebno jih ie poparilo dejstvo, da sobotni »Slovenec« nima niti besedice o "Ribnikarjevi oprostilni razsodbi, razen kar je moral napisati v sodnijskem poročilu. Od več strani se čuje mnenje, da je ta blamaža še hujši udarec za klerikalce, kot je bila Šukljejeva brošura o koruptnem deželnem gospodarstvu. Za narodno-napredno stranko je zdaj tudf po Dolenjski nastala tako ugodna prilika, da bi bil velik narodni greh. če bi jo stranka takoj pe izrabila sebi in bodočnosti slovenskega naroda v prid.
Škandal iii sramota. V soboto so se vrnili zmagoslavno slovenski 9okoli — zmagovalci [v Ljubljano. Pozvali smo Ljubljano in opozorili na narodno dolžnost, ki jo ie dolžan-naroden hišni posestnik storiti. Toda ta sramota! nlšni posestniki so se tako malo zavedali svoie dolžnosti, da je viselo v celi Ljubljani le pet Zastav v pozdrav našim narodnim zmagovalcem. To je škandal, nad katerim se ie občinstvo upravičeno zgražalo. Tako daleč ie torel že propal narodni ponos in narodna zavest! Strahopetnost in reod’)čnost še gospodari n rt onih ljudeh celo. ki se štejejo za prvake naroda. iVsa čast pa onim hišnim posestnikom, ki so osramotili večino hišnih posestnikov in razobesili zastave. Prihodnjič ne bomo pardo-nirali tudi imen!
Klerikalni učhelli iz ljubljanske okolice so ,v soboto izvolili v okrajni šol. svet. posl. Jerneja Ravnikarja, nadučiteja na Viču. ki je v dež. zboru kranjskem glasoval proti regulaciji učiteljskih plač. Živeli zavedni volilci in vo-lilke!
Narodna veselica. Po shodu zaupnikov narodno-napredne stranke sc je vršila včeraj njim v čast velika narodna veselica v korist narodnemu skladu. To veselico je imenovati po znanih Prešernovih veselicah v Zvezdi, eno najuspelejšim. kar se lili je vršilo v Ljubljani. Posebno gre odboru za prireditev veselice priznanje, da se je postavil na popolnoma 'deinokraško stališče — se ni oziral na razlike stanu tako. da je bila ta prireditev v resnici slovenska, narodna in ljudska. Klerikalni Slovenec je pisal o liberalnih beračih in beračicah. a tisoč glava množica, ki je napolnila veselični prostor, je dokazovala jasno, kako se ljubljansko prebivalstvo zaveda dolžnosti, ki jo čuti napiarn narodno-napredni stranki! Prva hvala za prireditev veselice gre našemu
»No, kaj je bilo?« vzklikneta obadva hkrati.
»Ali niste bili pri cesarju?«
»Pač!«
»In kaj je dejal?«
»Monsieur De Talleyrand, na svojo žalost moram reči, da vam o tem ne morem povedati prav ničesar.«
»Brrr, mladi mož,« pravi on s priliznjenim glasom in se pomakne tesno ob mojo stran, »saj sva vendar prijatelja. Kar mi zaupate, ne pride preko teh štirih sten; in vrhutega cesar ni Iiotil vključiti tudi mene v to obljubo.«
»Dobro, monsieur De Talleyrand,« mu odgovorim, »palača ni daleč odtod; morda se potrudite tja in mi prinesete cesarjevo lastnoročno potrdilo črno na belem, da moja obljuba ne velja za vašo osebo. Potem mi bo v največje veselje, pvedati vam vsako besedo, ki sva jo govorila.«
Zdaj mi pokaže stari lisjak zobe.
»Monsieur Gčrard se mi vidi nekoliko napihnjen; to je treba pač oprostiti njegovi mladosti. Kadar postanete par let starejši, prijatelj moj, boste spoznali, da pristoja mlademu častniku kaj malo, dajati take odgovore.«
Temu ukoru nisem vedel odgovoriti, a na srečo mi priskoči v pomoč Lassale s svojo brezobzirno besedo.
»Mladi mož ima prav!« je razsodil. »Če bi bil vedel, da je dal svojo besedo, bi ga sploh Vprašal ne bil. Saj veste dobro, monsieur De ilal!eyrand, da bi se mu smejali v pest, če bi vam odgovoril, potem pa bi ga postavili proč kakor prazno burgundko. In, na to dam svojo besedo, pri desetem polku bi ne bilo več pro-
narorinemu ženstvu z gospo Tavčarjevo na čelu. vsem gospem in gospodičnam, ki so se trudile in žrtvovale, ki ji pride življenje v to tisočglavo množico. Okoli paviljonov je vladalo vso noč najživahnejše življenje, godba, ki io je oskrbovala Slov. Filharmonija in kranjska godba, je bila neumorno na delu; Ljubljanski Zvon je razveseljeval množico z ubranim petjem. Veselje je prekipevalo vso noč do poznega jutra! Hvala vsem. ki so pripomogli tako uspli veselici v tako dober in plemenit namen!
Famozni vladni organ »Laibacher Zei-tung«. Graška tetka »Graz. Tagblatt« je prišla na sled velikanski pregrehi, katero ie dalje časa zakrivlja »Laib. Zeitung« in ki diši baje precej po veleizdajalstvu. Roslušajte. kaj se je zgodilo. »Gr. Tagblatt« piše: »Famozni vladni organ ljubljanski si drzne govo'riti v svojih poročilih o tujskem prometu v Ljubljani o »čeških deželah«, o »deželah, kjer prebivajo Slovenci« in o »ostalih deželah Avstrije«. Ljubljanski kazinoti predbacivajo »Laib. Zeitung«, da zasleduje s to razdelitvijo avstrijskih kro-novin vseslovansko razdelitev Avstrije in poživljajo vlado, da naj napravi konec tej »škandalozni« pisavi. Vsak komentar o tem je odveč. Kazinoti slišijo v resnici v svoji neumnosti že travo rasti.
Posl. Bož. Vikova Kuneticka — Slovenkam. Odbor splošnega sloven. ženskega društva v Ljubljani je čestital gospej pisateljici Boženi Vikovi Kuneticki na izvolitvi v češko-deželno poslansko zbornico ter je sprejel sledeči odgovor: Drage sestre! Vaša častitka k moji izvolitvi v deželni zbor kraljestva Češkega ima zame nele feminističen pomen, nego tudi pomen sodelovanja bratskega naroda slovenskega na demokratskem napredovanju slovanske misli. Zahvaljujem se Vam zase. za žene češke, za ves češki narod*. Ljubimo vas in z radostjo zasledujemo Vašo rastpčo samozavest ter Vaše delo na kulturnem in socialnem životu Slovanstva. Klanja se Vam Bož. Vikovd Kunticka, poslanec dež. odbora kralj. Češke.
V	Češkem Brodu. 4. julija 1912.
Kako na Češkem in kitko — pri nas. Tržaška »Edinost« prinaša sledeč zanimiv karakteristični članek: Ko je vozil posebni vlak slovenske Sokole po češki zemlji do Prage, je češko ljudstvo brez razlike Sokole najprisrčneje pozdravljalo. Med pozdravljajočimi je bilo opaziti na raznih kolodvorih tudi duhovnikov, ki so navdušeno klicali Sokolom: Na zdar! v pozdrav. V Pragi ni bil redek slučaj, ko je duhovnik javno stiskal Sokolu roko in mej sprevodom je bilo videti duhovnikov, kako so na oknih mahali z robci in pozdravljali. Na telovadišču se je nahajalo veliko duhovščine, ki je od starega kanonika pa do mladega kaplana pozdravljala izvajanja sokolskih vrst. Tako na Češkem.
In pri nas? Videč češko duhovščino, se je nekdo, hočeš nočeš, spomnil na prežalostne razmere v naši ožji domovini. — Češkemu duhovniku se širi srce veselja, ko gleda velike uspehe in napredek Sokolstva v prid naroda svojega; pri nas pa se prikazuje Sokolstvo kot največje zlo in sovražnik naroda. In vendar niso naši Sokoli v ničemer slabejši od onih čeških. — Je pač tako: češki duhovnik je vedno narodno navdušen Čeh. A pri nas? — Je sicer izjem tudi pri nas, ali žal, so to le izjeme. Mi imamo k temu pristaviti še dejstvo, da bi bilo dobro, ako bi se »Edinost« tudi malo bolj natančno izrazila in povedala, kdo je temu kriv. Ne bi čisto nič škodilo.
Občni zbor »Dramatičnega društva« v Ljubljani se je vršil v petek zvečer v mali dvorani »Nar. doma« ter se ga je udeležilo okolo 15 Članov. To je dokaz, koliko zanimanje.vlada za naše gledališče. Predsednik je pozdravil zbrance ter se zahvalil mestni občini in časopisju za podpiranje gledališča ter deželnemu odboru za prepustitev poslopja. V imenu odsotnega tajnika Jančigaja je poročal kratko prof. Kobal, ki je stavil predlog, naj se otvori predvsem debata o tem. ali kaže »Dramatičnemu društvu« še za eno sezono poskusiti z vodstvom slovenskega gledališča ali ne, ker so razmere nad vse težavne. Predsednik prečita dopise deželnega odbora, podpisane od dr. Lainpeta. ki zahtevajo vpliv na imenovanje intendanta - ravnatelja, predlaganje repertoarja in proste sedeže za člane »Ljudskega odra. Predsednik omenja, da je bivši ravnatelj Govekar prostovoljno odložil svoje mesto ter
štora za moža, ki je izdal skrivnost svojega cesarja.«
Spoznanje, da imam polkovnika na svoji strani, je ogorčilo državnika še bolj, in -odgovoril je z ledenim glasom:
»Slišal sem, gospod polkovnik, da je vaše mnenje v vojaških zadevah vredno vsega upoštevanja, in kakor hitro bo prilika taka, gotovo ne pozabim, vprašati vas zanj. Tukaj pa gre za diplomatijo, in priznali boste, da smem imeti o^ tej reči svoje lastne nazore. Dokler je blagor Francije in varnost cesarjeve osebe izročena večjidel moji skrbi, bom izkušal čuvati to dvoje z vsemi močmi, ki so mi na razpolago, tudi če bi moral tuintam nasprotovati željam cesarjevim. Čast mi je, priporočati se vam, monsieur de Lasalle.«
Še enkrat me Je pogledal neprijetno; nato se je obrnil in odšel iz sobe s kratkimi, naglimi in brezšumnimi koraki.
Lasallovo lice je pričalo jasno, da mu sovražno razpoloženje, v katerem Je odšel mogočni minister, nikakor ni vseeno. Pnr krenkih Je siknil izmed zob, segel po kučmi in sablji ter odrožljal po stopnicah. Ko sem siopn h. u, sem videl, kako sta šla veliki mož v modrih hlačah in mali v črni obleki vštric po cesti. — Talleyrand je stopal drveno, Lasalle pa mu je prigovarjal živahno, kakor da ga hoče potolažiti.
Meni je bil cesar prepovedal misliti. Segel sem torej po kartah in sl poizkusil položiti partijo »Ecartč«. Toda ni se mi hotelo posrečiti, in jezen sem zakadil nazadnje karte pod mizo. Nato sem potegnil sabljo in se vadil, dokler mi ni omagala roka — možgani pa so mi. (Želo-
da je na prošnjo odbora potem opravljal najnujnejše intendantske posle g. Kristan. Ker pa tudi g. Kristan ni našel milosti v očeh deželnega odbora, ie no dobljenih informacijah predlagal odbor za izvršujočega intendanta g. prof. Kobala. Odgovor deželnega odbora, ki je prišel tik pred začetkom današnjega občnega zbora, se glasi, da deželni odbor nima ničesar proti prof. Kobalu, ki je tudi izjavil, da vodstvo gledališča začasno prevzame. Podžupan dr. K. Triller je mnenja, da naj se pod današnjimi okoliščinami gledališka sezona opusti. Gotovo je. da bo deficit ogromen, ker se pridružijo dosedanjim težkočam še nove. ki jih bo delal dež. odbor in ki si pridržuje pravico. da slovensko gledališče vsak hip lahko zapre. Tega^ odbor Dram. društva ne more riskirati. — Župan dr. Ivan Tavčar predlaga, naj se poizkusi vsaj še eno sezono z gledališčem. da se ne bo moglo očitati narodno-na-predni^ stranki, da je gledališče ubila. Danes ne kaže vreči igralcev na cesto in slovensko občinstvo pošiljati v nemško gledališče. Morda deželni zbor vendarle še proda gledališko poslopje mestni občini, ker bo imela dežela od prodaje le dobiček. Bodoča gledališka sezona pa se bo morala gibati v najskrcmnejšeni okviru in v ponižnih mejah. Opustiti bo drago opero ter gojiti z manjšim osobjem dramo in morda nekoliko tudi opereto. Skrčiti se mora za to seveda tudi število igralnih dni. — Član g. Naglič je bil mnenja, da deželnemu odboru ni zaupati, ako nimamo za repertoar odobre-nja črno na belem. Zato naj deželni odbor najprej odobri repertoar, potem se naj šele sklepa o bodoči sezoni. — Odbornik g. E. Kristan vidi v cenzuri deželnega odbora nepremagljivo oviro. Ta cenzura ne bo le formalnost. nego jo bo deželni odbor tudi najstrožje izvajal, ker malo je modernih iger brez problemov., idei in tendenc, ki bi ne bile načelom S. L. S. nasprotne. Med 80 prečitanimi igrami starega in novega repertoarja ni našel niti 5 iger. o katerih bi mogel trdno pričakovati. da jih deželni odbor odobri. Že vladna cenzura je bila sloven. gledališču večkrat glede repetoarja neprijetna, a znano je. da so prihajali na vladnega cenzorja večkrat vplivi od drugod. Zdaj pa se more pripetiti, da se prepove uprizoritev že naučene igre in njeno ponavljanje. Tako bo gledališče vsak čas brez rezerve ter bo moralo igrati že porabljene komade pred praznim prostorom. Kriza je postala torej resnično velika, in če bi ne bilo tukaj igralstva, ki igra že 20—30 let. bi bilo najpametneje radikalno napraviti konec. Poskusi naj se torej še eno sezono, a ča se muzikalne predstave opuste. petem nai se na poslopje deželnega gledališča, sploh več ne re-reiiektira. Pripravi naj se odrišče v veliki dvorani »Narodnoga doma«, obenem pa naj se že sedaj začne velika akcija za zgradbo novega ljudskega gledališča. Poslopje gledališča je itak skrajno nepraktično in ni v njem za širše ljudske plasti primernega prostora. Dokler nimamo svobodnega in vsetn ljudskim slojem lahko pristopnega gledališča, sploh ne moremo pričakovati. da se razvije naša dramatična umetnost tako kakor bi se mogla. Slovenci moramo postati na umetniškem polju prvi med Jugoslovani. a za to nam je treba svobode. Predsednik daje dr. Tavčarjev in E. Kristanov dodatni predlog na glasovanje. Soglasno sprejeta. Da se odbor Dramatičnega društva popolni oziroma izvolijo novi odborniki, se vrši nadaljevanje občnega zbora 12. t. m. ob 8. zvečer v »Narodnem domu«.
Enoten klic na pomoč za planince, ki so v nevarnosti. Naučno ministrstvo je naročilo vsem deželnim šolskim oblastvom. da potom šolskih ravnateljstev in vodstev pouče šolsko mladino, kako se dajejo in sprejemajo znaki z gora v slučaju nesreče ali sHe_ Ta odredba je iako pametna. V Ljubljani se je izvršila koncem šolskega leta po vseh šolah. Želeti je le, da bi se pouk glede teh klicev večkrat ponovil. Tudi naši časopisi naj bi te znake priobčili ter jih ponavljali!
Generalni štrajk na prosi belokranjske železnice. Kakor čujemo, se med delavstvom pri zgradbi belokranjske železnice pojavljajo priprave za splošno stavko na celi pfrogl. Vzrok temu gibanju so znane Škandal-razme-re od strani podjetništev, ki delavstvo izkoriščajo. da si posebno težaki, ki pri delu največ trpe, niti za skromno hrano ne zaslužijo.
vali pri tem, čeprav sem se branil. Ob desetih naj se sestanem s cesarjem v gozdu, in sicer sam. čisto sam — kako strašna odgovornost zame! Streslo me je. Kolikokrat sem že gledal na bojišču smrti v obraz, ali tega, kaj je resničen strah, nisem okusil nikdar poprej! Kljub temu nisem obupal; sklenil sem zastaviti vso svojo moč, kakor se spodobi hrabremu možu, in predvsem, ubogati cesarjevo povelje do pičice. In če pojde zvečer vse dobro — ali ni s tem storjen začetek moje sreče?
Prišla je ura odhoda. Ogrnil sem se s plaščem. ker nisem mogel vedeti, kako dolgo bo trajala ponočna aventura v gozdu, in se opasal s sabljo. Namesto težkih kavalerijskih škornjev sem vzel lahke čevlje in gamaše, in tako opremljen sem se splazil iz hiše ter krenil v gozd. Zdaj, ko je bila ura tuhtanja ‘minila in se je bližal trenotek dejanja, je bilo konec vseh pomislekov; olajšano mi je bilo srce,
Pot me je vodila mimo barak naših lovcev in mimo vrste kavaren, ki so mrgolele ob tem času vsakovrstnih uniform. Mimogrede sem zapazil tudi nekaj oficirjev svojega polka, ki so srebali zadovoljno svoje vino in pripuhavall cigaro. Eden izmed njih me je opazil v luči sve-tlljke, vstal In me poklical. Jaz pa sem se naredil, kakor da ga ne slišim, nakar je preklel moja gluha ušesa in se vrnil k svoji steklenici.
V	Fontainebleauski gozd ni dolga pot, kajti njegovi izrastki segajo, liki prednje straže pred armado, tik noter do mestnih ulic. Zavil sem
»Nič,« odgovorim, po stezi, ki je vodila h gozdnem porobku, in hitel naglo proti stari jelki. Kakor sem že omenil, sem imel svoje posebne razloge, da sem
Kot naivečji izkoriščevalec delavstva se splošno imenuje Lončarič.
»Gorenjec«, ki je postal, odkar ga urejuje vneti pobožni kranjski tehant Koblar, srborit bojevnik za sveta krščanska načela, ie priobčil v svoji 27. številki z dne 6. t. m. sledeča vprašanja in odgovore: 1. Katehet: »Kaj se učimo v krščanskem nauku?« Učenec: »Vprašanja.« — 2. Katehet: »Kaj je glavna reč pri izpovedi? Učenec: »Mašne bukvice.« Iz otroških ust se zve sicer marsikdaj resnica, ki odraslim ni ljuba, a če bi bil priobčil »Dan« ali kak drug napreden list. da' se uče v krščanskem nauku — vprašanja in da so pri izpovedi glavna reč — mašne bukvice. bi klerikalci zagnali grozen klic. da smešimo vero in da vlačimo verske svetinje našega ljudstva, v, blato, ker je pa priobčil to pobožni »Gorenjec« bo pa žc res. da se učimo v krščanskem nauku vprašanja in da so glavna reč pri izpovedi mašne bukvice. saj kdor katoliškim listom ne verjame, bo — proklet.
V	svrho odmere hišne najmarine za leti 1913. in 1914. je podati do konca avgusta 1912 napovedi o hišni najemščini vseh hiš v Ljubljani pri c. kr. davčni administraciji. Na Bregu št. 6. Tiskovine za napovedi in popise hiš se dobivajo v Zadružni tiskarni, na Starem trgu št. 19.
Lahko je napraviti dobro kavo, če je pri roki dobra kavna primes. Brez nje se dobra kava ne da napraviti. Nam ni treba dobre kavne primesi dolgo iskati; imamo jo inl ahko smo z njo popolnoma zadovoljni, ker je res zelo dobra. To je Kolinska kavna primes. Gospodinje so glede nje vse enega mnenja, da je najboljši kavni pridatek sploh. Pravijo, da z njs napravijo najboljšo kavo. Rade jo pa imajo tudi zato, ker je pristen domač izdelek, saj je znano, da slovenske gospodinje dajejo vedno prednost domačemu blagu. Želeti bi bilo, da se izvrstna in pristno domača Kolinska kavna primes vdo-rnači v vsaki slovenski hiši.
Pavšalni zneski za enoletne prostovoljce. Vojaška uprava je za one enoletne prostovoljec. ki hočejo služiti na svoje stroške, določila sledeče pavšalne zneske, ki stopijo v, veljavo dne 1. oktobra t. 1. Za oskrbo s plačo vred ie treba plačati pri vseh četah 330 K, za obleko 121 K, za oboroževalno opravo 16 K. za orožje 7 K. Razven tega pri konjenikih poljskem in gorskem topničarstvu za izposojenega konja 661 K. za konjsko opravo pri konjeništvu 32 K. pri gorskem In poljskem topničarstvu 29 K. Pavšalni znesek za enoletne prostovoljce-zdravnike se zviša ob 62 K na 67 K.
Maturanti na c. kr. ljubljanski realki. Izmed 33 sedmošolcev je bilo pripuščenih k zrelostnemu izpitu 21 kandidatov, ki so prestah izpit vsi z dobrim oz. odličnim uspehom. Imena maturantov so; Armič, Baraga, Buchta* Burger (z odliko), Burja. Debelak. Dekleva,. Pietrich. Dolenc. Gregorič. Hieng. Lapajne* Peruzzi. Roš. Špindler. Simec. Šubic. Tomšič* Vidic. Zupančič. Žarn (z odliko).
»Pika«. Po sobotni konfiskaciji je izšla danes zopet četrta številka »Pike«.
Častni general črnogorske armade. Črnogorski kralj Nikita je s posebnim kraljevskim ukazom imenoval bivšega srbskega polkovnika Aleksandra Konstantinoviča častnim generalom črnogorske armade. General Kon-Stantinovič ie stric umorjenega srbskega kralja Aleksandra Obrenoviča.
Živina. V bližini Hagenbausna na Hesen-skem je v tamošnjem gozdu nekdo napadel neko deklico, ki se je ravno hotela poročiti. Najprej jo Je posilil, potem oropal, konečno še umoril. Našli so jo mrtvo v gozdu. Imela je odrezana ušesa in nos. telo pa 12krat prebodeno z bodalom. Dejanja je osumljen neki hlapec.
Bitka v orkestru. Pri neki operni predstavi v gledališču v Jassiju (Rumunska) sta. se nekaj sporekla kapelnik in godec, V razburjenju sta potegnila nože in se začela z njimi obdelavah, Tudi drugi člani orkestra so posegli v bitko in potegnili nože. Par godcev je bilo v bitki nevarno ranjenih. Občinstvo je v veliki, paniki zapustilo prostore in bežalo iz gledališča.
Na Chrlstožovom učnem zavodu vrši se v sredo, dne 10, t. m. od 8, ure zjutraj naprej tekmovalno bmmisje iz slovenske in nemške stenografijo. Kakor čujemo, so učni uspehi Y
poznal ta kraj natanko, in samo slučaju se jo, bilo zahvaliti, da me Leonija danes ni pričakovala. Ubogo dete bi bilo gotovo poginilo od straha, če bi bilo zagledalo cesarja, in on, no* morda bi bil preveč osoren z njo, ali pa — preveč prijazen, in to bi bilo še hujše,
Jasno je sijala mesečina skozi drevje;, svetlo je bilo skoraj kakor podnevi. Ko sem prišel bliže, sem zapazil, da nisem prvi na mestu*1 Roke na hrbtu in glavo lahno povešeno, je žef korakal cesar semintja. Oblečen je bil v širok* siv svršnik z veliko kapuco. Za časa naše vojne m Poljskem sem ga videl večkrat v tej opravi* in pravili so, da jo nosi zato tako rad, ker ga je v njej težko spoznati, kadar hodi zvečer okrog* bodisi na vojni ali v Parizu, in posluša, kaj se pogovarjajo ob stražnjein ognju ali v krčmi. Menil sem iaprva. da mudiim, in bal sem se že cesarjeve jeze; ko pa sem stopil proti njemu, fe udarila velika ura v fontainebieau-skem stolpu deset, in videt sem, da je prišel on prezgodaj, ne jaz prepozno.
Pomneč njegovo povelje, da naj ne govorim, sem obstal štiri korake pred njim. trčil z ostrogami, udaril s sabljo ob tla in salutiral. Ozrl se je name, obrnil se molče in šel počasi po gozdu, jaz pa sem mu sledil v isti daljavi. Ker se mi Je zdelo, kakor da se zdajpazdaj ozira plaho naokrog, sem storil istotako; toda, čeprav imam ostre oči, vendar nisem opazil ničesar rav zen velikih, črnih senc, in tako se je zgodilo, de». sem večkrat ujel pokanje suhih vej. Pa saj vesta' sami, gospodje, koliko raznega šuma se siiŠj. ponoči v gozdu, in da je težko določiti, kaj mu. je vzrok.
(Dalje,)
tem predmetu, ki ga poučuje g. prot. Robida, naravnost odlični in presenetljivi. Na tem za-tvodu bodo dne 15. in 16. t. m. razstavljena 'tudi pismena dela gojencev, h kateri razstavi se vabijo starši, da si ogledajo ta dela ter iz 'istih posnamejo napredovanje svojih otrok. Šolsko leto se na tem zavodu sklene v soboto dne 27. t. m.
Mrčes povzročila veliko nesrečo. Šoferja poštnega avtomobila, ki vozi med Lofrom in Solnogradom je padla v soboto med vožnjo v oko neka mrčes. Voz je vsled tega izgubil na neki kurvi ravnotežje in padel v neki jarek. Pet oseb je bilo Pri tej priliki nevarno ranjenih.
Promenadni koncert »Slovenske lifharmo-niie«_ se vrši ob ugodnem vremenu danes od n°l ”. do pol 8. zvečer pod gradom »Tivoli«.
Kinematograf »Ideal«. Spored za torek 9., sredo 10. in četrtek 11 julija 1912: 1. Zurnal j* athe. (Kinematografska poročila. Najnovejši dogodljaji. šport, moda itd.) 2. Čarobna stena. (Trik v bravah). 3. Cvetlično čudo. (Komedija
iv	barvali z gdč. Napierkowsko v glavni vlogi. Samo zvečer). 4. Zlati jajec. (Znanstveno v barvah. Samo zvečer). 5. Pustolovstva ločenega. (Veseloiv y dveh dejanjih. V glavni vlogi Morie Prince, ki ne da odnehati s smehom). V soboto senzacijska učinkovitost »Ser-pentinska plesalka« vsporeden film z »Lete-,čuu cirkusom« ter istimi predstayljak;L
DRUŠTVA.
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal 1. oddelek sokolske gpdbe v Prvačini 7 K 80 v. Gospodični Tilka Skutelj in Filipina Aparnik sta se poravnali, iz poravnave je poslala odvetniška pisarna dr. Fr. Novaka Družbi 20 K. »Vesela družba Borovničanov pri Švigelju na Brjegu je nabrala 8 K. Predsednik C. M. podružnice v Kanalu je poslal 51 K 30 v in sicer preostanek od veselice 16 K 10 v. povodom .volitve župana v Kanalu dne 4. junija se je nabralo pri izletu v Podmelec 35 K 20 v. Kot Ciril-Metodov dar je prejela Družba 10 K od K. notarja L. Svctca. 2 K od spoštovanega rodoljuba Iv. Čelesjiika. 1 K g. Drag. Ruden-'šeka iz Trsta. 3 K od g. P. Turnerja iz Maribora. 3 K od g. Josipine Komacove v Gorici. ■Nanoški izletniki 29. junija 3 K. Hvala! Gojenci moškega učiteljišča v Gorici so zbirali Iv šolskem letu 1911—1912. narodni davek za i»Narodno šolo« družbe sv. Cirila in Metoda »ia Blanči v Gorici. Izročili so vodstvenemu članu g. dr. Ernestu Dereaniju lepo svoto 215 kron 57 vin. Zahvaljujoč se tem rodoljubom za njihovo veliko požrtvovalnost, stavimo jih njihovim tovarišem širom domovine v zgled. Iz učiteljiščnikov. ki se tako ogrevajo za narod in njega kulturo, postanejo gotovo znameniti možje, ko dosežejo svoi poklic. Živeli!
Od narodnega blaga prejela je Družba zopet lepe prispevke:	g.	Iv. Keber je nakazal
150 K od prodane kreme. g. P. Magdič 50 K od prodanih znakov in g. I. Perdan od prodanih vžigalic 2419 K 20 v. Priporočamo uporabo tega blaga, čegar cena in kakovost tekmuje z drugimi izdelki iste vrste, ki pa do-naša velike gmotne koristi za našo narodno obrambo in prosveto.
Za C. M. obrambeni sklad so se nadalje priglasili: 1053. Učiteljsko društvo za noriški Okraj »Fr. Finžgarjey kamen« (plač. 200 K); •.1054. »Obrambeni kamen« t pesnika Aškerca (njegovi častilci plačali 215 K 58 v); 1055. Podružnica C. M. v Planini (plačala 200	K);
;1056. Podružnica C. M. Lonjer (poslala 100 K).
Velika ljudska veselica, ki jo priredi društvo »Sokolski dom« v prid skladu za »Sokolski dom« v Postojni, dne 14. t. m. obeta biti prav živahna. Vse predpriprave so v polnem tiru. Narodne dame tekmujejo med seboj, ka-:tera bo boli bogato napolnila svoj paviljon. Srečolov bo imel veliko lepih dobitkov. Kegljanje in streljanje na dobitke se vrši povoljno. Najboljši kegljač ima do sedaj 19 kegljev v eni seriji; najboljši strelec pa ima do sedaj 29 točk. Boj za prvo darilo bo. kakor se kaže, huda. Lažje bo dobiti drugo, tretje, in četrto darilo. Veliko dobrih kegljavcev ni še kegljalo do sedaj in ravno tako še ni bilo videti na streljišču veHko po&tonjjiskih lovcev. Pri .veselici bodo sodelovala vsa postojnska narodna društva. Veselični prostor bo čarobno razsvetljen z električno razsvetljavo. Opozarjamo na to veselico vse one. ki še niso videli naše svetovnoznane jame, opozarjamo pa itudi razna društva, ki hočejo mogoče napraviti skupni izlet v našo jamo. Kakor smo že naznanili, je dovolila slavna jamska uprava udeležencem te veselice izvanredno vstopnino. Vstopnina v jamo bo 1 K za osebo. 'Jama bo slavnostno razsvetljena.
»Sokol« v Sevnici ob Savi priredi v ne-'deljo dne 14. julija veliko sokolsko slavnost, združeno z zletom posavskega sokolstva. Program zabaven, sokolska telovadba, po nji ljudska veselica.
Slovenska mladina! Vzgledui se nad slovanskim, Sokolstvom in posnemaj njegovo organizacijo. njegova načela, predvsem pa — delo. Deluj neumorno na načelih Sokolstva, udejstvuj program narodnega socializma in uveljavljaj ga povsod z istim ognjem mladeniškega nlavdušenia in samozatajevanja. kakor so delovali širitelji sokolske ideje. Narodni socializem je zmožen in vreden, da postane evangelij slovanskega ljudstva, da postane — socializem Slovanstva.
Sokolstvo in socializem ste dve vzporedni ideji, ki spopolnjujete ena drugo. Prva vzgaja zdrav in krepak naraščaj in ga vspo-sablja za velike soialne boje druge.
Vsled tega ne morem dovolj priporočati našim mladim ljudem vežbanje duha in telesa v sokolskih društvih. Duh takozvanega »fra-karstva«. da primemo bika za rogove, je začel zapuščati sokolske vrste in ako s« delavstvo poprime intenzivno sokolske ideje, izginili mora vsaka mržnja med sloji. Pod sokolsko čepico ne sme biti razlike stanu.
Tebi pa. slovenski Sokol, posebno Tebi, brat Vidmar, kličemo: neustrašeno in vztrajno naprej po začrtani poti! Le v delu je zmaga!
Zagrinjalo se odpre in izza cvetja, vencev in zelenja se prikaže podoba njega, ki smo ga zgubili... zgubili v dobi. ko nam je bil najbolj p_Qtreben. on — naš — Anton Aškerc. Odšel je... toda duh njegov, duh. ki veje iz njegovih poezij, še živi in bo živel s slovenskim narodom vred. Zopet ga hočemo videti, še enkrat naslajati se ob milih glasovih njegove Muze ... Narodno-socialno izobr. društvo »Bratstvo« prevzelo je težko toda sladko nalogo, da priredi prihodnjo soboto 13. t. m. v počeščenje spomina pesnika Antona Aškerca, večer s sodelovanjem ljubljanskih narodnih društev, katera tem potom nujno vabimo, da se do konca tega tedna priglase. kar so nekatera društva že storila. Istotako prosimo že priglašena pevska društva naj nam naznanijo
—	ako še niso — tudi točko, s katero nastopijo.
Aškerčev večer naj izzveni kot mogočen odmev njegovega pogreba. Na svidenje!
FRANCOSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK IN RUSKA DIPLOMACIJA.
Pariz. 8. julija. Francoski ministrski predsednik Poincarre pride 3. ali 4. avgusta na ladji »Conde«. v Kronstadt in pozneje v Petrograd. kjer se sestane s Sassanovom. 10. ga sprejme car v avdijenci. Nato odpotuje v Moskvo.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Stara obleka in čevlji se kupijo po ceni jutri v pondeljek od 9.—12. v Bethovnovi ulici št. 9. vrata 9.	____________________________
Mlade lovske pse se proda v Kolodvorski ulici št. 7.	__________________ ^59—1________
Lepo meblovana soba s posebnim vhodom se takoj odda. Natančneje v prodajalni Sv. Petra cesta št. 35.__________________416—1____
Skoraj novo različno krasno pohištvo,
pisarniška oprava in nov šivalni stroj se radi odhoda proda. Vpraša se v Sp. Šiški št. 77.^
Na pol pokrita kočija z angleškim širmom zraven se poceni proda. Vprašati pri tovarni igralnih kart.
Mladinski vestnik.
DELAVSKA MLADINA IN SOKOLSTVO.
Mladina, ki še ni zapustila slovenske trobojnice. ki vkljub vsem napadom, zabavljanju in visokodonečim frazam še ni pozabila svojih dolžnosti in svojih pravic do naroda, ivsprejema danes ponosno zadoščenje za vse žalitve, ki ji prizadevajo domači in tuji »prijatelji«. Sokolstvo prihaja zmagonosno z ovenčanim praporom domov.. Bratstvo, enakost in svoboda. To je geslo Sokola, to je pa tudi geslo narodno-socialne mladini?. Zdrav narodni demokratizem se razvija le v narodnem in zdravem organizmu. Brezdomovin-stvo se peni jeze in zavisti, kajti teh vspehov ne morejo pokazati niti »Orli«, niti internaci-jonalna socialno demokratična društva, dasi so kopirala Sokola v splošnem in v posameznostih. In zakaj ne? Zato. ker jim manjka temelja — narodnostne ideje in — kar je glavno <— onega čistega, nesebičnega idealizma brez
—	fanatičnega strankarstva.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
MINISTRSKI SVET.
. Dunaj. 8. julija. Danes se je vršil skupni ministrski svet. Ogrski ministrski predsednik Lukacs je po posvetu izjavil, da se namerava ne naprave pri artiljeriji, o katerih se je razglasilo. da bodo stale nad 200 in pol milijona K, zazdaj še ne bodo izvršile. Vojno ministrstvo ie odredilo, da se ustanovi za vojno mornarico brodovni inšpektorat po vzorcu armadnega inšpektorata.
ZOPET NAMERAVAN ATENTAT NA SMO-DN1ŠNICO.
Št. Vid na Glini. 8. julija. Včeraj ponoči je vojaška straža prj tukajšnjih vojaških shrambah za smodnik zapazila dve sumlijvo se vodeči osebi, ki sta se skušali eni shrambi skrivoma piibližati. Straža ju jc pozvala, naj se ustavita, a neznanca se temu nista pokorila, nakar ie vojak proti njima ustrelil. Neznancema se je posrečilo pobegniti. 20 korakov stran od shrambe so našli izkopano jamo, pokrito s smrečjem. Iz tega in drugih okolnostij sklepajo z veliko upravičenostjo, da se je nameraval atentat. Vojaški krogi se na vso moč prizadevajo, da bi prišli tej organizaciji, ki je najbrže zakrivila tudi katastrofo v Dunajskem Novem mestu, na sled.
O. Bračko
£
Ljubljana, na Dunajski cesti št. 12 -<$<3 priporoča prave fine francoske parfume,
^jj bogato zalogo rokaic
,n
vse v to stroko spadajoče pred-mete v najfinejši kakovosti. Vnajna
naročila točno in solidno.
s:
F
V
til
Knjigoveznica
A Feldstein
v Ljubljani Radeckega cesta 12
se najtopleje priporoča.
Krojno risanje
po naj novejši in praktični metodi podučuje
Roza Medved, Mestni trg št. 24
Istotam se sprejmejo tud:
vajenke za damsko krojaštvo.
Kavarniški
učenec
se takoj »prejme.
Vprašati je v kavarni „Central“ v Ljubljani.
Svoje zdravje
podkupljujete in razmetavate svoj prisluženi denar, ker Vas je podjarmila moč navade, ker pijete še dandanes drago, brezredilno. živce razburajočo kavo, čaj ali njih nadomestilo, ki niso druzega kot barvila. Vzdramite se. in pijte sladni čaj. to je tekoči kruh pripravljen po predpisih doktorja pl. Trnkoczy. V promet pride pod
varstveno znamko Sladin.
Sladni čaj je originalen, priprost in nov v toliko, ker daje
kri, moč, zdravje,
zato se priporoča posebno tistim, ki se čutijo bolne, oslabele, revne, namesto silno dragih Somatose. Sanatose, Biocitina, redilnih soh, mesnih ektrakt i. t. d., ki je po obenem okusen in redilen zajtrk ali južina in prihrani 50 ® na denarju v gospodinjstvu. Sladni čaj naj se vzame tri četrt, mleka en četrt, sladkorja pa ie pol toliko, kakor za kavo. 2e tu je prihranek na mleku in sladkorju. Pri dojenčkih in otrokih kot ceno hranilo tisočkrat preizkušeno. Ravnotako pri doječih materah in dojkah. Vse to potrjujejo zahvalna pisma, ki prihajajo dnevno. kar je notarielno potrjeno. Zavoj četrt kg 60 vin. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah, tudi pri trgovcih. Sladni čaj ni zamenjati s sladno kavo. — Tovarniške zaloge v
lekarni Trnk6ezy v Ljubljani
Kranjsko.
Poskusi zavoj 70 vin., ki se naj vpošljejo
v	znamkah v pismu. Po pošti najmanj 5 kg. Na Dunaju v lekarnah Trnkoczy, Vlil, Josef-stiidterstrasse 25, III, Radetzkyplatz 4; V, Schonbrunnerstrasse 109; v Gradcu: Sack-strasse 3.
Št. 22000.
Razpis ustanove za uboge vdove.
Na dan obletnice poroke Njene c. in kr. visokosti gospe nadvojvodinje Marije Valerije je pri mestnem magistratu razdeliti 400 K med pet ubogih ljubljanskih vdov (t. j. vdov, ki imajo v Ljubljani domovinsko pravico).
Nekolekovane prošnje, v katerih je natanko navesti gmotne, zdravstvene in rodbinske razmere (število morebiti še nepreskrbljenih otrok) je vlagati pri mestnem magistratu do vštetega 25. julija 1912.
Mesini magistrat ljubljanski, dne 4. julija 1912.
Župan: Dr. Ivan Tavčar 1. r.
- 5S0	~
— Da. "da ti menihi mi ugajajo 1 Gotovo me ozdravijo, pri parkljih, pri črevih. Pri katerih črevih že. častiti?
— Pri hudičevih, sire! je naglo odgovoril Brancaillon režeč se na vsa usta.
— Sire. se je oglasil Bruscaille. resnično vas ozdravimo z gestami..
— Z gestami: Oh. ljubi moj. pustite geste! Sit sem že Lancelotovili in Tosantovih! Govorite rajši, kakor vajin brat. da se bom mogel smejati! Ničesar nočem drugega od vas.
Brancaillon je postal na mah ponosen na •jvoj uspeh, že je odprl usta. da odpošlje drugo serijo svojih molitvic, kar mu Bragaille stopi z vso silo s peto na prste, da je milo zaječal.
Odette je vznemirjena sledila celemu dejanju.
Gringonneuru pa se je končno posrečilo toliko privzdigniti kuto Bruscailleu. da je vidci. kaj se skriva pod njo.
— Ah. ah! si je dejal. Taki torej so naši novi lečniki!
— Častiti, je dejal_ na glas. zdi se mi. da smo se večkrat videli?
— Mi in vi? je kriknil užaljeno Bruscaille. naš samostan je v bližini Toursa in prvič smo se sedaj napotili od tam v svet!
— Vaš samostan, lisjaki pretkani je pri »Obešeni svinji!«...
Tišina je zavladala.
Odette je stopila pred kralja, kakor bi ga hotela varovati pred nečim.
Gringonneur se je režal. ,s
Kralj je zrl mračno.,
— 577 —
Bruscaille. Bragaille in Brancaillon so bili peljani v lepo. prostorno sprejemnico, kjer je bilo zbranih okoli dvajset plemičev, med katerimi se je nahajal tudi vojvoda Berry^
V trenutku, ko je vstopila naša trojica, se je .prikazal od druge strani kralj in smehljaje je dejal navzočim:
— Gospoda, blagovolite se odstraniti in nas pustite same s svetimi možmi.
Oči vseh so se sedaj vprle na menihe, kj so skrivali obraze globoko v kapucah. Brancaillon se je čudno izvzemal v pmožici s svojo visoko postavo. Bil je za glavo višli od vseh in njegova široka pleča so kar najmanj spominjala na dolgoletnega prebivalca revnega samostana. Bruscaille se je oziral po navzočih in njegove oči so se srečale z Berryjevimi. ki je sumljivo opazoval prišlece in se čudno smehljal.
— Hm! je pomislil vojvoda, glavo bi stavil. da imata tu vmes kraljica in moj ljubi bra^ tranec svoje prste. Pa kaj me briga.
Priklonil se je pred kraljem in je dejal glasno:
— Sire. dal Bog, da vam prineso ti možje ozdravljenje, da bo njih molitev izdatnejša in uspešnejša od molitve Tosanta In Lance-lota!
Plemstvo se je polagoma porazgubilo.
Ostali so kralj. Odette,a Oringonttcun in naša trojica.
Bruscaille je gledal Odette in je zamrmral:
— Ta bo bržčas tista, katere se moramo paziti in ki ji moramo reči.
Hiša Saint-Pol.	118
-  - Specialna trgovina =
finih ročnih del
TONI JAGER
v Ljubljani, Židovska ulica 5.
Predtiskarija. — Tamburiranje. — Montiranje. — Plisiranje.
MICKK
Štampilje
vseh vrst za urade, in štva, trgovce itd,
Anton Černe
graver in izdela vatel) kaviukovlh štampUlj.
Ljubljana, st«ri trg m. s». Ceniki firanko.
prodam u Ljubljani v sledečih tobakarnaft
Tvrdka Bilina & Kasch nasl.PriPoroča sv°j° veliko zalogo glaze in raznovrstnih
drugih roka’”'c rnodno blago, parfumerijo, galanterijo,
MC< —- . L. ».-i-r0^Iia ^e'a> izdelovanje vseh vrst prevlečenih gumbov, Ll DGf L kakor tudi vse kirurgične potrebščine kline pasove, ravnodržalec itd. po najnižjih cenah. Snaženje vseh _ . . I« ^	'j'A 1	1	Rvrs*	r°kavic.	Moderna	predtiskarija.	Postrežba	točna
Ljubljana, Z,IQOVSKa Ul. O in solidna. Vnanja naročila se točno izvršujejo. 13*?
IV. RAVNIHAR, nino In srebrnino Ljubljana
Sv. Petrn cesta štev. 44.
Ker sem z večjo švicarsko tovarno ur stopil v ožjo trgovsko zvezo, mi je mogoče postreči slav. občinstvu z najfinejšimi precizijskimi švicarskimi urami s svetovno znanimi znamkami n. pr.: Glashutte, Schaffhausen, Omega, Seland Intakt itd. po najnižjih cenah. — Za vsako pri meni kupljeno kakor tudi popravljeno uro jamčim — Lastna delavnica za po, ila in vsakovrstna v mojo stroko spadajoča nova deia, —
Postrežba točna in cena.
JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR.
BLAŽ, Dunajska cesta.
SEVER, Krakovski nasip. PICHLER, vKongresni trg. ČEŠARK, Šelenburgova ulica. DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezij*e cesta. MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ilica. ŠENK, Reslje- a cesi,a.
KOTNIK, Šiška.
TIVOLI, nažel.prel.pri Nar. domu. KOŠIR, Hilšerjeva ulica. STIENE, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta. UŠENIČNIK, Židovska ulica. KLEINSTFIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška.
gsvisfts ?«w.V9smii
Stor
M ca
■ Rubijam
PreSerec/V'.: s-Stea šfte?. & aaj$e£]a zaloga ta&škK.,
cAfii eh G.iroških čevljev, sa L:wi;“lennJs iti pr&LIj
galsserskife gorsiiii; javjjžv.
la lak o LkrbEu itev VwCLl
—
r
»Angleško skladišče oblek
O. Bernatovlč, Ljubljana. Mestni trg št 5.
naznanja
okasijsko prodajo
poletnih oblek in slamnikov za gospode in dečke, ter poletne damske konfekcije z globoko reduciranimi cenami.
WISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg.
TENENTE, Gradaška ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg SITAR, Floijanska ulica. BLAZNIK, Stari trg. NAGODE, Mestni trg.
KANC, Sv. Petra cesta.
TREO, Sv. Petra cesta. KUŠAR, Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričev* ulica REMŽGAR, Zelena jama. SVETEK, Zaloška cesta. KLANŠEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta. LIKAR, Glince.
STRKOVIČ, Dunajska cesta. ŠTRAVS, Škofja ulica. TULACH, Dolenjska cesta.
M
o
m
oj
E
“O
Ui
3
t/>
7T
C
fcl
cu
3
</>
o
c
M
<
-t
w<
c
(D*
<
DJ
</>
X*
CU
—1
</>
TT
OJ
O-
2_
cu
CA
3
O
■o
o
N
3
o
rt
(V
zs
fcJ
rr
£8<
fHH
2L
TK
*r
H"
cn"
CU
“T
s
01
HI
“S"
		Prihod vlakov \				r Ljubljano iz:					
	Dunaja	• • •	12“	3*22	4*48	5*22	9.M	12«	5*.21	8*2	* 5“
	Trsta .	• • •	12*22	4-0«	0.M	11-21	2-51	6*2	9*2	11*2	
	Trbiža .	p •	7.23	9.51	H-14	4*20	7.00	8-2	11-2		
	Kamnika	• • •	6-«	ll-00	2.«	6-12	16*3®				
	Rudolfovega		8-59	3‘°°	9-12						
	Kočevja	• • •	8-59	3.°o	9-H						
	Vrhnike	• • •	g.38	10-36	7*2						
	• Br/ovlaU.	** Vozi ob nedeljah in praznikih.									
		Odhod vlakov iz Ljubljane proti:									
	Dunaju	• • •	12*22	12*22	4-22	7.30	U*.M	3.11	6*2	9*2	10«
	Trstu .	« » •	1*2	3*2	5-12	• 6.03	10-02	l»o«	5“	8*2	
	Trbižu .	• • •	+5-47	(J.K	9.0»	ll80	3-2	6*2	10*22		
	Kamniku	. . .	■J.Z7	ll-so	3-12	7.18	1V22				
	Rudolfovem. .		7.S8	i-31	■7.44						
	Kočevju	• • •	7.32	1-31	7'il						
	Vrhniki	• • «	7.35	J.18	8-i®			1			
	# Brzoviak	** Vo*i ob nedeljah in praznikih.				•j- Od 20. maja oziroma 1. Julija							
Najflnejšl
ŠPIRIT
iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna 250
M. ROSNER Co.
v Ljubljani, poleg pivovarne „UN,nN“.
Rez. fond nad K 800.000.
Tsm™: Ljubljanska kreditna banka ? Ljubljani
Stritarjeva ulica. štev. S, (lastna hiša)
Podružnice v Spljctu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in agencija v Gradežu.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
us®*3.
w
o
- 678
stopite ii lili 1*
'— Stopite bližje častiti* povabil kralj.
Stopili so torej naprej, držali se v en! vrsti, kakor pred vojvodo in so vsi hkratu pozdravili:
Kralj jih je začuden pogledali Bruscaille se je takoj zavedel in preKri-žal roke na prsih. Bragaille in Brancaillon pa sta strmela v kralja vsa zbegana.
Trenutek je bil kočljiv. En zlog. en krik, en gib ui razkrinkani bi bili. popadeni in pe-Ijani na morišče... Pa morebiti jih je ravno velika razburjenost branila pred nevarnostjo. Videlo se je. da so v veliki zadregi, kar ni moglo biti nič čudnega.
/aUte jih je motrila bleda in zamišljena in je skušala razbrati raz njih obraze, ali niso tudi ti trije tu, le da prepadejo kralja, da ga ubijejo, zastrupijo?
Gringonneur se je kazal tudi skrajno malo-ega; vi til se je okoli njih kakor mar\:k, spredaj se jim je globoko priklanja), zadal Jim je pa kazal jezike in slednjič se ie cel<> predrznil privzdignit Brancaillonu kuto. da b> zasledil kal sumljivega.
— N*} dotikaj se me. je siknil Brancaillon in a.uvnil nadležnega močno po prstih.
— Oh. oh. je vzkliknil Gringonneur in si mel udarjeno mesto, tako le udaril, kakor bi sam Ahil, Telemonov sin ne mogel boljše!
— Ahil? se le takoj obregnil Brancaillon kar piiuv a).
— Kako se imenujete častiti? ie vprašal M tem trenutku kralj.
— £73	-
Naklonili so se vsi trije hkratu in se potrkali po trebuhu.
— Sire, jaz sem brat Bruscaille, sflovitf Bruscaille. ki je izgnal že petnajst demonov iz srca in trebuha različnih obseda .vv.
Ob imenu Bruscaille Je kartopisec nastavil ušesa.
— Sire. jaz sem brat Bragaille. (Gringo-ncur je pridušeno vzkliknil), znameniti Bragaille. ki je ozdavil trinajst norih le da iim ie ooložil roko na glavo.
— Bragaille? ie zaklical kralj, kako imel (11 vi?
— Sire. jaz sem brat Brancaillon. (oni so, ie zašepetal kartopisec). slavni Brancaillon. ki s pestjo pobiie bika . ne. pardon, ki izr*-- > ni meh ... hudičevi parklji .. oh. vražja reva... strela peklenska!...
Ubogi Bancaillon je bil pozabil na lekcijo. Ustavil se je poteč, ves prestrašen. Tovariša sta prišla v strašno zadrego Brancaillon ga ie polomil in vislice iim ne uidejo ..
Klej!	w
Kralj je izbruhnil v pretresljiv smeh. Ne da bi se čutil užaljenega nad Brancaillonovitn kletvicami, se le naspiotno kehljal iz celeg srca. ^'e iste menih mu je bil silno všrf it vzkliknil Je:
-- Brancaillon! Kako resnično nemško ime! Bruscaille. je zelo lepo. Bragaille še lepše. pa Brancaillon! I11 te molitvice, ti oremus! Kako je dejal? Vražja čreva? Hudičevi nar-klji?
— Zopet je prasnil v smeh. Ze dolgo se ni smela! tako od srca. Klical ie:
Y>
n
V)
Dan“
Dan“
Dan“
44
n
Dan Dan“
,Dan‘
je edini slovenski neodvisni politiški dnevnik, je najbolj informirani slovenski dnevnik.
je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih.
je najodločnejši neodvisni jutranji list
je najcenejši napredni dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinajev, s pošto mesečno le K 1'70. je razširjen v najširžik ljudskih slojih, ker ga vsakdo rad čita in je zato jako uspešno oglaševanje v njem.
Učiteljska tiskarna
priporoča v nakup vsemu učiteljstvu, vsem učiteljskim društvom In vsem Okraj, učiteljskim knjlž-:::	nlcam	:::
po vsebini in opremi krasno Ganglovo knjigo:
Beli rojaki.
Elegantno vezana knjiga stane 3 K, — broširana 2 K 60 vin., s poštnino :::	26	vinarjev več :::
Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.