Lefo LXVI
Poifntn» о!а!ап« v gotovini
V LJubljani, v ïetrtek, dne 10. marca 193B
Stev. 571
Cena 1.50 Oln
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
Telefoni uredništva in uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku
Cek. račun : Ljubljana št. 10.650 in 10.344 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-I )unaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Belgrad, 0. marca. m. Za današnjo sejo Narodne skupščine, na kateri je predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič podal obširno poročilo o zunanji politiki sedanje vlade, je v vseh političnih krogih vladalo veliko zanimanje. Seje so se udeležili vsi poslanci. Nabilo polne so bile tudi lože. ki so določene za občinstvo, prav tako časnikarske lože, v katerih so do zadnjega mesta zavzeli prostore številni domači in tuji časnikarji.
Seja je bila napovedana za 10. uro. Že ob 9.30 so pričeli prihajati posamezni diplomatski zastopniki raznih ftijih držav. Na sejo eo prišli fran-coeki poslanik Brugère. angleški poslanik Campbell, belgijski poslanik Romray de Vichnié, poljski poslanik Roman Dembicki. turški poslanik Hali Aidar. bolg. poslanik Iv. Stila, rcm. poslanik Ca-dere. italijanski poslanik Mario Indeli, odpravnik
Velik govor dr. Stojadinoviča v Narodni skupščini
Naša zunanja politika
„Jugoslavija ni več obdana s sovražniki — Našemu izvozu so odprta vsa tržišča sveta
u
poslov na nemškem poslaništvu Martin von Jan-sen, odpravnik poslov češkoslovaškega poslaništva dr. Spaček in odpravnik poslov apostolske nunci-ature msgr. Bertoli. V diplomatski loži sta bila med diplomatskimi zastopniki tudi oba pomočnika zunanjega ministra dr. Andrič in dr. Pilja, kabinetni šef Dragan Protič in vsi načelniki zunanjega ministrstva.
Sejo je pričel točno ob 10 predsednik Narodne skupščine Cirič, ko je vstopila v zbornico celokupna kraljevska vlada na čelu s predsednikom in zunanjim ministrom dr. Stojadinovičem, notranjim ministrom dr. Korošcem in vojnim ministrom generalom Maričem. Poslanci so ob tej priliki priredili vladi dolgotrajne ovacije.
Zapienik zadnje seje je prečital dežurni tajnik Dragomir Stojadinovič. Nato je pa predsednik čirič takoj podal besedo predsedniku vlade in zunanjemu ministru dr. Stojadinoviču, ki je burno pozdravljen od poslancev vladne večine zavzel mesto na govornici ter pričel dajati svoj ekspoze. Predsednika vlade so poslanci vladne večine stalno prekinjali 6 ploskanjem in odobravanjem. Po končanem govoru je predsedniku vlade prvi čestital notranji minister dr. Korošec, nato pa po vrsti ostali člani vlade.
Od poslancev je dobil prvi besedo Luka Ko-strenčič iz JRZ, ki je med drugim izjavil naslednje:
Govor dr. Stojadinoviča
Splošni veliki cilji zunanje politike posamezne države ostajajo dolgo časa neizpremenljivi, ker se ravnajo po prirodnih pogojih in njenih stalnih življenjskih interesih. Cilji naše države obstoje v ohranitvi mednarodnega miru in naših drago plačanih mej, kakor tudi v krepitvi prijateljskega sodelovanja z vsemi evropskimi narodi. Razmere in okolnosti, v katerih je treba te cilje uresničevati, pa nieo vedno enake in tudi eredstva ne morejo ostati vedno ista. Temeljna reč v zunanji politiki posamezne države je v temle: uporabiti taka sredstva, ki v danetn položaju najbolje ustrezajo.
V lanskem letu je postalo tako očitno, kakor nikoli dotlej, da zahteva široko pojmovana konstruktivna politika miru neprestano in neprekinjeno zunanjepolitično delo. polno iniciative in svežine v pobudah. Živimo v dobi. ki ji je glavna oznaka izredno nagli korak političnega razvoja. Položaj v takem primeru nam narekuje velika in neprestana prizadevanja, da se moremo prilagoditi novim razmeram in poiskati nove možnosti za čim uspešnejšo izvedbo politike miru. Ohranitev miru ni odvisna od neprestanega ponavljanja splošnih in zvenečih gesel, ki naj bi bila nezmotljivi zdravilni predpisi za vsa vprašanja in za vee
čase. Treba je poiskati individualnih rešitev za razna določena vprašanja. Potrebno je neprestano in pozorno diplomatsko delo v vseh smereh.
V sedanji dobi velikega političnega preurejanja, ko iščejo vse države, velike in male, novih načinov mednarodnega sodelovanja in nove obrazce zunanje politike, nismo mogli ostati prekrižanih rok. Naš splošni mednarodni položaj in fehtni državni interesi, ki jih mora braniti, kakor tudi okolnost. da so se te važne iz-premembe dogajale tudi v naših neposrednih interesnih področjih, so nalagali kraljevski vladi dolžnost aktivne zunanje politike. V intenzivnem diplomatskem delu, ki je izpolnilo vse prošlo leto, je tudi naša kraljevina vidno in živahno sodelovala. Belgrad je pcslal, kakor vam je znano, središče eplošne pozornosti in cilj mnogih pomembnih diplomatskih nastopov. Nobena evropska prestolnica ni imela lani tolikšno število političnih obiskov, kakor prestolnica kraljevine Jugoslavije. Lahko mirno rečemo, da je vsak tak sestanek dvigal ugled naše dežele in pospešil delo splošnega miru. Dejanski sadovi tega intenzivnega diplomat-skeea deia kraljeve vlade so se pokazali na vseh področjih.
T fi načeta naše zunanje politike
Mir — Obnovitev starih prijateljstev — Pridobivanje novih
Načini in pravci naše zunanje politike se ravnajo po treb osnovnih načelih:
1.	sprejeti in omogočiti vsako mednarodno akcijo in sodelovanje splošnega značaja, ki skuša obraniti mir in urediti razmere v Evropi;
2.	ohranjati in razvijati naša tradicionalna zavezništva in prijateljstva;
3.	odstraniti vsa nesoglasja na naših mejah in ustvariti naši državi nova prijateljstva, kjer so za to dani dejanski pogoji.
Zveza narodov
1Xf ičemo 'deo'ošltih blokov
Glede prvega načela, to je sodelovanja naše države pri mednarodnih akcijah splošnega značaja, je treba pripomniti, da je Jugoslavija nadaljevala lani evoje sodelovanje z Zvezo narodov, eeve v okviru njegove omejene aktivnosti, ki mu jo dopuščajo sedanje politične razmere. Kraljevska vlada bo tudi v prihodnje nadaljevala to sodelovanje v skladu s eplošnimi stremljenji naše zunanje politike. Pazila bo nato, da s tem svojim sodelovanjem ne pride v nasprotje s svojo željo, ohraniti z vsemi velikimi državami Evrope dobre in prijateljske odnošaje in ostati izven vseh ideoloških blokov. Znana vam je takisto mednarodna akcija, ki je nastala izven Zveze narodov zaradi omejitve španskega spopada španska državljanska vojna ki sc nadaljuje z nezmanjšanim ogorčenjem, spada med najbolj bolestne pojave sedanje dobe. Naša iskrena želja je naj bi se ta bratomorna borba čimprej končala in naj bi španski narod, ki preživlja zdaj hude čase. zopet krenil na cesto mirnega razvoja in napredka. V pričakovanju tega je evropska dinlomacija razvila živahno delo da bi se spor ne razširil Z zadovoljstvom ugotavljamo da so ta prizadevanja uspela. Naša država ie iskreno sodelovala pri ukrepih, ki jih ie londonski odbor za nevmešavanje v tem ozirii odredil. V zvezi s temi prizadevanji je treba omeniti tudi dogovor o pobijanju morskega roparstva v Sredozemskem morju. ki je bil sklenien v Nyonu septembra lanskega leta in ki ga je podpisala tudi naša država in ga izvedla Pri tem dogovoru sodeltijeio vse sredozemske države, njegova aktivna izvedba je pa zaupana Angliji, Franciji in Italiji. Njegovi uspehi so ugodni, kar je za nas glede na našo obse/no plovbo ix) Sredozemskem morju velikega pomena.
Dejal sem, da je drugo načelo, po katerem se ravna kraljevska vlaoa v izvajanju svoje sedanje politike, ohranitev in gojitev naših tradicionalnih prijateljstev, ki 60 se že prej izkazala kot dobra in koristna.
Franci'a
Na prvem mestu je treba tu omeniti zveze neizpreme njenega prijateljstva s Francijo. Med svojim uradnim obiskom v Parizu oktobra lanskega leta me je doletela ta !>osebna čast. da sem mogel v imenu kraljevine Jugoslavije podpisati listino o podaljšanju prijateljskega pakta med Francijo in Jugoslavijo, sklenjenega leta 1927, za nadaljnjih pet let. Obisk, s katerim je zunanji minister francoske republike Dclbos nato počastil Belgrad. je prav tako dal priliko za manifestacije prijateljstva, ki ga čuti ves naš narod do Francije. Ti diplomatski obiski so bili izpopolnjeni z živahno izmenjavo misli in s koristnimi osebnimi sliki na vseh drugih področjih. Iz vsega tega sledi, da spada želja po prijateljstvu in sodelovanju s Francijo med temeljne smeri naše zunanje politike.
vanju tudi tujih interesov, se jc izkazala pri pogajanjih med zastopniki Male zveze in Madžarske.
Z našima zaveznikoma, kraljevino U o m u -nijo in s 'Češkoslovaško republiko smo bili v stalnih stikih in v prijateljski izmenjavi misli. Njegova ekscelenca predsednik češkoslovaške republiko Beneš je počastil aprila lanskega lela s svojim obiskom jugoslovansko prestolnico, ki mu jc priredila prisrčen sprejem. Septembra lanskega leta sem prisostvoval pogrebu velikega predsednika Masarvka, da izkažem zadnjo čast tvorcu češkoslovaške republike in iskrenemu prijatelju našega naroda. Prav tako pogosti so bili medsebojni obiski med našimi in romunskimi državniki. Naj navedem tu samo svoje sestanke z gg. Titulescotn, Micescom, Petrescom Conmenom, odgovornimi voditelji zunanje politike zavezniške kraljevine Romunije. Kazen tega sta bili v Belgradu maja meseca in v Sinaji konec avgusta lanskega leta redni zasedanji stalnega sveta Male zveze, ki sta s svojimi sklepi vidno dokazali popolno medsebojno soglasje in razumevanje.
Balkanska zveza
Drugi pokrajinski pakt, ki mu pripada naša kraljevina, in ki mu je mednarodni [»onien dokončno utrjen, je Balkanska zveza. V popolnem skladu, s skupnimi naziranji o svetovnih dogodkih in v razumevanju mednarodnih interesov je Balkanska zveza tudi lani razvila svoje blagodejno delovanje tako glede na odnošaje med državami, članicami zveze, kakor glede na splošne odnošaje in na miren razvoj razmer na Balkanu. Na vseli mednarodnih sestankih, kjer je šlo za naše skupne potrebe in interese, so države Balkanske zveze, Grčija, Romunija, Turčija in .Jugoslavija nastopile s solidarnostjo, ki su j» v mednarodnih krogih opazili. Tudi tu jc treba pribiti čedalje živahnejše in pristnejše stike med našimi narodi in njihovimi vodilnimi osebnostmi. Med mnogimi balkanskimi obiski in sestanki preteklega leta je treba omeniti uradni obisk njegove ekscelence Ismeta Inennija, sedanjega predsednika turške vlade, v Belgradu in zadnje zasedanje sveta v Ankari, ko sem imel čast sestati se s predsednikom grške vlade Metaxasont.
Rekel sem vam že, da je tretje osnovno načelo naše zunanje politike v tem, da odstranjanto na naših mejah vsa nesoglasja in da skušamo doseči nova prijateljstva povsod tam, kjer obstoje zanje realne možnosti. Temu težkemu vprašanju smo posvetili dober del svojega delovanja. Docela naravno je torej, da smo se morali posvetiti predvsem tisti našim zunanjim odnošajem, ki so bili potrebni zboljšanja in preureditve. Teb je bilo mnogo več kakor takih, ki so zaradi svojih krepkih in davnih zasnov že od nekdaj dobri in prisrčni.
prestolnici v decembru lanskega leta, izredno prisrčni sprejem in neposredni stiki, ki sem jih tedaj navezal z vodilnimi italijanskimi državniki, so kraljevsko vlado še bolj okrepili v tem prepričanju. Italijansko-jugo-slovanski dogovor pomeni politični cilj, ki sloni na solidnih osnovah. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da je medsebojno zaupanje in prijateljsko sodelovanje nc le v obojestranskem interesu obeh držav, marveč v splošnem interesu miru.
Bolgarija
Odnošaji s sosednjo in bratsko kraljevino Bolgarijo so se razvijali v duhu pakta večnega prijateljstva z dne 24. januarja lanskega leta. Ne le, da ni bilo nobenih spopadov in incidentov, ki so prejšnja leta kalili ozračje dobre soseščine, marveč postajajo nasprotno stiki med zastopniki raznih ustanov v obeh državah stalni in čedalje bolj pogosti tudi sploh med obema državama, tako da pospešujejo trajne medsebojne prirodne in prijateljske zveze. Prizadevali si bomo razviti te odnošaje v istem smislu v prepričanju, da bo bolgarsko- jugoslovanski dogovor, kar so v ostalem hoteli tisti, ki so ga ustvarili, ne le porok prijateljstva med obema državama, temveč tudi solidarnosti in sodelovanja vseh narodov na Balkanu.
Druge sosede
Nemci'a
Odnošaji z n c m š k o držav o so se razvijali v smislu čedalje živahnejšega in globljega medsebojnega razumevanja in spoštovanja. Obisk, ki ga je napravil v Belgradu maja meseca lanskega leta nemški zunanji minister baron v. Neu-rath, je bil še en znak pozornosti in dokaz glo-bokejših in prijateljskih odnošajev med nemškim rajhoin in našo kraljevino. Moje prebivanje v Nemčiji januarja t. L, s katerem sein vrnil ta obisk, svečan sprejem, ki sem ga bil pri tej priliki deležen v Ilerlinu, kakor vam je znano, in v drugih krajih Nemčije, ter topli pozdrav, ki so ga ves ta čas pošiljali z njihove strani naši državi in na-! šemu narodu, je prešinjal duh prisrčnosti in prijateljstva. Vse lo utrjuje naše prepričanje, da se morejo dobri in prijateljski odnošaji z velikim in naprednim nemškim rajhoin razvijati na vseh poljih ob polnem spoštovanju obojestranskih |>olitič-nili uaziranj.
Italija
Anglija
Naši odnošaji z Veliko Britanijo, ki jim je kraljevska vlada vedno j)osvečala pozornost, so bili takisto dobri in prisrčni. Prijateljski odnošaji med Veliko Britanijo iu Jugoslavijo >n se pokazali v vidni obliki zlasti med prebivanjem Nj. kr. Vis. kneza namestnika v Ijundonu med kronanjskimi svečanostmi meseca maja lanskega leta. ko so prvemu kraljevskemu namestniku izkazali največjo pozornost. Okrepitvi trli dobrih odnošajev jc bil posvečen tudi moj uradni obisk v Londonu oktobra meseca lanskega leta, ko sem mogel ugotoviti, s kolikšno pozornostjo in razumevanjem spremljajo in pnjtnujcjn tamkaj naše razmere in naše interese. Neusahljiva prizadevanja angleške vlade v korist splošnemu miru smo tu spremljali z iskrenim zanimanjem in z največjimi simpatijami.
Mala zveza
Mala zveza, ki ima že svoje stalne tradicije, jo bila to leto pozitivna točka v bilanci naših miroljubnih prizadevanj. Naša iskrena želja pn uresničenju tvorne politike in polnem razume-
Lani je prišlo do sklenitve dogovora z dne 25. marca 1937. Ta dan je izrednega pomena za od-i nošaje med našo državo in kraljevino Italijo. Vse objektivne in prirodne okolnosti so narekovale kraljevini Jugoslaviji in njeni veliki sosedi prijateljsko in iskreno sodelovanje. Lahko rečemo, da je spadal rimski pakt z dne 24. januarja 1924., ki izraža to politično smer, med zadnje velike poteze, ki jih jc storil naš nesmrtni državnik Nikola Pašič na polju zunanje politike. Toda razni dogodki, ki so nato nastali, niso dovolili temu modremu političnemu dejanju, da obrodi svoje sadove. V odnošajih med obema sosednima državama je nastala doba napetosti, ki se je v bistvu opirala na nesoglasja psihološke narave. Med pogajanji v j začetku lanskega leta smo razmolrili vsestransko vsa vprašanja, pri katerih sta obe državi skupno prizadeti. V ozračju medsebojnega razumevanja smo ob priliki obiska, ki ga je v Belgradu storil Nj. eks. grof Ciano, podpisali pogodbo z dne 25. marca lanskega leta. Vee-bina te pogodbe, ki smo jo objavili na dan samega podpisa, vam je znana, prav tako tudi vsebina gospodarskega dogovora, ki smo ga podpisali istega dne in ki ima namen, da prešine z novimi pobudami gospodarske in trgovske odnošaje med obema državama, ki sta tudi sicer prirodno navezani druga na drugo. Pri tej vrsti pogodb je treba upoštevati to, da je glavno iskreni duh, v katerem je bila sklenjena in v katerem naj se kasneje izvede. S tegn stališča pomeni pogodba z dne 25. marca predvsem likvidacijo preteklosti, nato pa začetek nove dobe v odnošajih med obema državama. Enoletno izkustvo, ki ga imamo v tem oziru za seboj, je obrodilo dobre sadove in opravičuje najlepša upania. Obisk, ki sem ga ime! čast storiti v italijanski
Z vsemi drugimi sosednjimi državami
se naši odnošaji razvijajo ugodno, ostajajoč v mejah korektnosti in lojalne soseščine.
Trgovinska politika
Vzporedno z diplomatskim delovanjem je naše zunanje ministrstvo kakor prejšnje leto posvetilo posebno pozornost trgovinski politiki. To jc neizbežna zahteva sedanje tesne zveze med obema politikama. To delo zunanjega ministrstva se je gibalo v dveh smereh:
1.	Najprvo je moralo vzporediti naše gospodarske interese z zunanjo politiko, nato pa
2.	spraviti v sklad goepodarske interese same med seboj in v notranjščini države.
V ta namen smo ustanovili koordinacijski odbor. Z njim smo hoteli zanesti v ta najvažnejša področja državne politike več reda in programatičnega dela. Mislim, da opravičuje dojedanjc živahno delovanje v trgovinski politiki z njenimi uspehi delo tega odhora.
Ko sem vam zadnjič pojasnil zunanjepolitični fioložaj, sem na koncu svojega ekspozeja izjavil:
Našo državo prištevajo sedaj jmi pravici med glavne činiteljice miru in obstoječega reda na Balkanu in v vsej južnuvzliodni Evropi. Te besede so bile točne lani, v šc večji mori pa so resnično letos. Pomembnim uspehom in ugodnim rezultatom zunanje politike kraljevske vlade ni mogočo oporekati. Priznavajo jo in ju pravilno cenijo tudi vsi objektivni opazovalci naših razmer. Jugoslovanskemu izvozu s n sedaj odprta vsa tržišča sveta. Jugoslavija ni več obdana s sovražniki. Stara prijateljstva so ohranjena in pridobljena nova. Prijateljstva smn iskali samo tant, kjer obstoje objektivne podlage za prijateljstvo in kjer so tu zahtevali interesi naše državo in splošnega miru. Pri tem pa moramo upoštevati, da nismo nikoli pri nobeni priliki sprejeli kakršnekoli obveze, ki bi bila v nasprotju z našimi prejšnjimi obvezami.
Pred zgodovino, ki bo sodila naše delo, pred našo vestjo, ki nam je naš vsakdanji sodnik, pred vami, gospodje narodni poslanci, lahko rečemo, da smo vudili zunanjo politiku našo države tako, kakor najbolje ustreza njenim pravilno pojmova-nim interesom. Naš posebni zemljepisno-politični položaj, vprašanje naše notranje konsolidacije in vprašanje zunanjega položaja je imperativno klicalo p« tej politiki. Nubena kraljevska vlada, ki se zaveda teh dejstev in ki vestno in realnu puj-mtije svojn nalogo ne bi ningla delati drugače ali drugače ravnati, kakor je delala in ravnala kraljevska vlada, ki ji imam čast predsedovati.
„ . . . da ohranimo mlademu krahu neokrnjeno dediščino njegovega velikega očeta ..
Na Ia način sinu izvajali ztinanjn politiko, ki je le sestavni del naše zveste službe kralju in domovini, kajti cilj, gospodje narodni poslanci, ki smo si ga postavili nad vsemi drugimi, je v tem. da ohranimo našemu mlademu kralju neokrnjeno dediščino njegovega velikega očeta, tla zavarujemo življenjske interese naše države in ila okrepimo Jugoslavijo pod vrhovnim vodstvom N. kr. Vis. kneza namestnika Pavla in kraljevega namestni-štva ter z vašu pudporu, opirajoč se pri tem nit legendarno hrabrost naše vojske. V svnji zunanji politiki bomo nadaljevali smer, ki sc jo izkazala za dobro,
Nadalievanie na 2. strani
Zagrebška vremenska napoved. Temperatura se I«) dvignila.
Dunajska vremenska nnpoved. Večinoma jasno, zjutraj mraz, čez dan milo; v alpskem predgorju severnozapadni vetrovi in milo.
Zeniunska vremenska napoved. Večinoma jasno vreme vlada |>o vsej državi, na vzhodu in skrajnem zapadu je nekoliko oblačno. Ponekod jutranje mogle.
Govor poslanca Luke Kostrenčiča
K razpravi zunanjega ministra
svojem govoru je
Po ekspozeju predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinovič« je prvi dobil besedo poslanec Luka Kostrenilč. V izvajal:
Ko stopa jugoslovanska država v svoje 20. jubilejno leto svojega obstoja, nastane vprašanje, kakšne rezultate je obrodila naša zunanja politika v teh dveh desetletjih naše državne neodvisnosti, in kakšen je danes mednarodni položaj kraljevine Jugoslavije.
Takoj v začetku lahko z veseljem ugotovimo, da je naša narodna država v popolnem obsegu upravičila svojo pravico do obstoja in dn je dokončno postavila na laž vse tiste, ki so neprestano trdili, da je Jugoslavija umetna enodnevna tvorita evropske diplomacije. Da precenimo pravo vrednost današnje popolne mednarodne afirmacije Jugoslavije, si- moramo spomniti tragičnega poloiaja našega naroda lik pred ustanovitvijo naše države in pred vsemi težkimi krizami in peripeti jami, ki jih je prestala naša država v oni nemirni kaotični 20 letni dobi povojne Uvrope. Kakor vse druge države, ki so prestale svetovno vojno, je morala tudi Jugoslavija ili sleo:i povojno dobo nove države, ki se šele gradi. Zunanja politika kraljevine Jugoslavije je imela posebno težko nalogo, da ohrani in utrdi novo državo na tej najbolj izpostavljeni postojanki evropske celine. Treba je bilo rešiti nacionalni teritorij in utrditi državne meje, nastopati proti tendenci za restavracijo in za revizijo mirovnih pogodb, onemogočiti, da bi notranja vprašanja prešla na področje mednarodne politike, in paraliziruti razne akcije proti nedotakljivosti jugoslovanske države. Treba je bilo ustvariti sistem zvez in prijateljstva za obrambo reda, ki so ga ustvarile mirovne pogodbe, ker je Jugoslavija že po svoji zemljepisni legi postala glavni predmet napadov vseh tistih, ki se niso mogli sprijazniti z novim stanjem, nastalim v vo.ini in v revoluciji
Težkoče Jugoslavije in vseh novih držav so se zadnja leta ie stopnjevale s (em, ker so bila neprestano ogrožena vsa načela, vse ustanove in vse obveze, na katerih lemelji mednarodni sistem, ki se je rodil v svetovni vojni. Zato ustvarja mednarodno življenje neprestano novi položaj. Spopadi in boji med velesilami pomenijo trajno nevarnost za male in srednje države, da postanejo žrtve njihovega obračunavanja in preorientirania. Če si s lega vidika ogledamo sedanji mednarodni pola žaj Jugoslavije, bomo videli, dn je danes v daleč boljšem položaja kakor večina drugih malih iti srednjih držav, da jc danes Jugoslaviji bolj zago lovi jen njen obstanek kakor ji jc bil kdaj koli doslej. Kljub vsem govoričenjem o preorientacfji vnše zunanje politike ostane neprcmenliivo dej• sivo. dn je Jugoslavija in ostane vogalni kamen dreh mednarodnih tvorb — Male zveze in Balkanske zveze. Ti dve mednarodni skupnosti pa stopata po svoji določeni poti in se s te zgodovinske poli ve dasta spraviti z nobenim prigovarjanjem ne z intrigami.
Mala zveza in Balkanska zveza sla dve dokončni in trajni formaciji, zmerom pripravljeni, da 7.» vsako ceno in vzajemno branita svojo politično neodvisnost in teritorialno nedotakljivost. Ti dve zvezi sta neomajna poroka za red in mir v Podonavju in v Mali Aziji; ozemlje, na katerem so se stoletja in stoletja vršili boji med dvema celinama, je danes Slaven steber reda fn miru južno hodne Evrope. In Jugoslavija, ki je obenem podonavska in balkanska država in ki meji ob sedem držav, je v prvi vrsti poklicana, da gleda v imenu Male antante in Balkanske zveze na to. da se razširi krog njenih prijateljev, da se ustvarijo možnosti čim boljših odnosov in sodelovanja z vsemi svojimi sosedi.
Pakt rečnega miru i v prijateljstva med Jugoslavijo in Bolgarijo ne samo ni navzkriž s paktom Male antante in Balkanske zveze, temveč ravno nasprotno lo politiko še dopolnjuje in potencira. Za nas, 20 milijonov balkanskih Slovanov, ni več vrnitve, v preteklost. Zavedati se moramo. da se more nn Balkanu vodili samo slovanska politika in samo balkanska politika.
Toda eamo po sebi se razume, da je za popolno spravo in sodelovanje med vsemi podonavskimi in balkanskimi narodi eden izmed glavnih pogojev dobra soseščina med Jugoslavijo in Italijo, ker smo dva naroda na Jadranu in je to ne samo v korist Jugoslaviji, amnak je še toliko bolj v korist splošnega miru vee Evrope. Ker Jugoslavija nima nikakšnih osvajalnih namer in ker' naš narod ne poji popolnoma nobenega sovraštva ne proti avstrijskemu, ne proti madžarskemu narodu, obstoji z naše etrani zmerom možnost popolnega sporazuma in lojalnega sodelovanja na temelju načela: Podonavje podonavskim narodom! Toda način in ton. kako je pred kratkim govoril predsednik madžarske vlade, nikakor nista posebno primerna za dosego sporazuma. Kljub temu ne izgubljamo upanja in smo prepričani. da se bo ta sporazum dosegel. Naši državi je v tem pogledu najlažje stališče, ker sploh ni spornih vprašanj, in naš zunanji minister dobro dela, ko sc v teh vprašaniih ne loči od zavezniške Češkoslovaške in Romunije.
Za ureditev problemo\ vsega Podonavja je treba delati po sistemu iu po načrtu, kajti samo krepko organizirano Podonavje more omo gočiii normalno in zdravo razmerje do tretjega rajha s končno konsolidacijo in stabilizacijo vse srednje Evrope.
Kajpada vse to delo Jugoslavije za normaliziranje in ustvaritev dobrega razmerja do vseh sosed, v prvi vrsti pa do edine naše sosede velesile prav nič ne tangira razmerja med J u -goslavijo in Francijo, kajti prijateljstva med jugoslovanskim in francoskim narodom ni ustvarila diplomacija temveč ga je ustvarila zgodovina.
V načelni razpravi je neki opozicijski govornik kritiziral zunanjo politiko dr. M. Stojadinoviča in trdil, da sem v svojem govoru v finančnem odboru rekel o Zvezi narodov tisto, česar ni smel reči dr. Stojadinovič lo pa absolutno ne drži. Prvič dr. Stojadinovič ne epada med tiste ljudi, ki nimajo poguma, da bi sami naravnost in odkrito povedali, kar mislijo, da je treba povedati, in drugič ničesar nisem rekel o Zvezi narodov, česar 6e ne bi 6melo reči Nisem zanikal Zveze narodov, temveč sem jo eamo kritiziral, to je pa moja popolna ]>ravica kot poslanca države, ki je članica Zveze narodov in ki se ji ni nikdar izneverila. Na 100. jubilejnem zasedanju ZN eo jo kritizirali tudi uradni zastopniki raznih držav, ki
«нннннвмвнншшвза
eo še nadalje ostali zvteti Zvezi narodov, čeprav so ugotovili, da je ZN odpovedala kot univerzalna ustanova in da so ji potrebne reforme.
Sicer pa, kakšen je današnji položaj ZN? Naj-Ivolje Ixmio presodili iz stališča, ki ga je te dni zavzela Velika Britanija do te ustanove. Gro za t», da je Anglija vse doslej videla v Zvezi narodov najprimernejše orodje ne samo svoje zunanje politike, temveč tudi notranje politike imperija. Toda predsednik britanske vlade jc konec preteklega meseca, ko je govoril o sistemu kolektivne varnosti, h presenetljivo iskrenostjo dejal v spodnji zbornici: Ali je kdo tn, ki verjame, da Zvezi narodov v svoji sedanji obliki daje to ko-loktivno varnost? Ne smemo živeti v iluziji, še manj pa smemo varati male narode s tem, da jih puščamo v zmoti, da jih varuje Zveza narodov pred napadom, ko vemo, da ni tako. Iu zato se jn ne priznavata Ženevo, da se urede pereča mednarodni realnosti in vodi neposredna pogajanja z avtoritativnima režimoma v Kimu in Berlinu, ki ne priznavat Ženeve, da se urede pereča mednarodna vprašanja, če nn gre drugače, tudi zunaj okvira Zveze narodov.
Zalo je korenito napačno postavljeno vprašanje. ali bo naša država, ali katera druga mala ali srednja država oetala zvesta Zvezi narodov. Postaviti je treba vprašanje, ali je Zveza narodov ostala zvesta sama sebi. Eno je gotovo, da se Jugoslavija ne glede na to, kakšna bo nadaljnja usoda Zveze narodov, nn bo nikoli izneverila osnovni ideji, na kateri je ta Zveza narodov ustanovljena. ideji miru in mednarodnega sodelovanja. Mislim, da je dobro, da bo Jugoslavija tudi
nadalje sodelovala pri Zvezi narodov, a brez jalovega pričakovanja in brez volikih iluzij.
Za Kostrenčičem je dobil besedo v imenu poslanskega kluba JNS dr. Kosta Kumanudi, ki je v svojem daljšem govoru kritiziral zunanjo politiko vlade. Med drugim je poudarjal, da se zunanja politika mora prilagoditi splošnemu mednarodnemu položaju. Obširno je govoril o sporazumu, ki ga je sedanja vlada sklenila z llalijo in Nemčijo ter citiral izjave in govore, ki so bili izrečeni v času potovanja dr. Stojadinoviča po Nemčiji. Svoja izvajanja je zaključil z ugotovitvijo, dn mora Jugoslavija ostati pri svoji tradicionalni politiki in da mora pol v Berlin voditi samo preko Pariza. Glasoval bo proti.
Naslednji govornik dr. Ivan Jančii iz Delovnega kluba se je v svojem daljšem govoru predvsem bavil s zatiranjem naše narodne manjšine na Koroškem in primerjal stanje, v katerem se nahaja ta manjšina, s stanjem nemške narodne manjšine v tej državi. Izjavil je, da bo glasoval proti, isto tako naslednji govornik dr. Milivoj Perič, predsednik Neodvisnega kluba. Nato je bila dopoldanska seja zaključena. Popoldne se je eeju pričela ob 16.30 in je prvi dobil besedo poslanec JRZ Artur Mahnik, ki je branil zunanjo politiko sedanje vlade, nato pa je prišel na vrsto poslanec. Mita Dimitrijevii iz Radikalnega kluba, ki je izjavil, da bo glasoval proti proračunu. Za njim je dobil besedo Joca Georgijevil (JRZ). V času, ko to poročamo, seja Narodne skupščine Se traja in govori sedaj dr. Janko Barilevič.
' K razpravi proračuna za zunanje ministrstvo se je prijavilo 23 govornikov in bo razprava trajala pozno v noč.
Strup v službi diktature
Strahotno delovanje bollseviškega šeia Jagode
Skrivnost Karahanove smrti
Bivšega prvega ideologa boljševiškega režima Buharina so zasliševali v soboto zvečer 4. t. m. in ves jioiiedeljek 6. t. m. V zasliševanju, ki smo ga prinesli ža v včerajšnji številki lista, so prišle na dan mnoge podrobnosti, naj eo resnične ali ne, ki so zelo zanimive in značilne 1er jih hočemo posebič omeniti. Obnašanje Buharina je bilo naravnost tragično: na eni etrani je priznaval zaroto zoper svojega prijatelja Ljenina. tako kakor je žeiei državni tožitelj Višinski, kakor da bi bil z njim dogovorjen, ali |>a, da ravna v neki čudni psihozi, naj si je tudi bil kolikor toliko udeležen poizkusa, da bi Ljenina in Stalina strmoglavili — na drugi strani pa je odločno ugovarjal obtožbi, da je bil v zvezi z inozemstvom in s politično ter vojaško š|)ijonažo tujih držav. Sem 1er tja se Buharin vdaja raznim vprašanjem državnega tožilca Višinskega, ki so sestavljena tako, da se takoj vidi namen, da bi vplivala na politično orientacijo v inozemstvu, drugič pa se kaže odločnega in spravlja Višinskega v največjo zadrego, tako da tudi v primeru Buharina stojimo pred nerazrešljivo uganko.
Buharin je že od začetka poudarjal, da je bila njegova ojiozicija zojier vladajoči režim vsi-kdar samo ideološka. Med posmehom publike, ki je na Stulinovi strani, mu Višinski očita, da se ni omejeval na ideologijo, marveč dn je zagrešil celo vrslo terorističnih zločinov, predvsem pa. da jn kriv umora enega najbolj zanesljivih pristašev režima, Kirova. predsednika leningrajske boljše-viške komunistične stranke.
Buharin lo odločno taji, na kar pokliče Višinski bivšega načelnika Jagodo, ki pravi, da je on sam, potem že ustreljeni Jenukidzc ter Rikov in Buharin organiziral umor Kirova. Vendar pa Buharin in tudi Rikov slejkoprej odločno zaniku-jeta, da bi se bila udeležila tega Jagodovega zločina. Buharin izvaja dalje, da ni imel opravka ne z umori, ne s kakšnimi inozemskimi špijoni. am-
Chamberlain:
„Ne varajmo
malih narodov"
liondon. 8. marca. TG. V angleški spodnji zlKirnici je bilo velika ziuisnjepolitična debata, pri kateri je govoril tudi ministrski predsodnik Chamberlain. Njegov govor je treba smatrali kot odgovor na nedavni Hitlerjev govor. Govoril je vsega tri četrt ure. V svojem govoru je branil politiko oboroževanja.
Največjo pozornost je /.budila njegova izjava o Zvezi narodov. »Na Zvezo narodov sc ni mogoče več zanašati,« je dejal. »Naj mi tisti, ki me kritizirajo, odgovorijo na vprašanje, katera mala država v Evropi sme (lanes od Zveze narodov pričakovati pomoči, čo bi bila napadena? Katera, povejte mi? Ne odgovarjate! Boni pa jaz odgovoril namesto vas: Nobena! Zakaj bi potnm še varali male in srednje države, uaj ohranijo svoje zaupanje v Zvez« narodov, ko dobro venw. da to ni res. Zakaj bi jih prepričevali, naj verujejo v mir, ko nikjer ni miru, zakaj bi jim lagali, da se naj Cauašajo na neka varnostna jamstva, ko pa taktnih jamstev nikjer ni.« Poleni je nadaljeval:
»Ne kaže ostati prekrižani!) rok, kadar drvi ladja v prepad. Želim, da bi bila naAa država motom. Prepričan sem namreč, da je njena moč
najboljše jamstvo za mir. Hkrati z izpolnitvijo
nacionalne «iin pa hočem porabiti tudi isako priliko, da odstranim vzroke razprtije in vojne. Ne spomini na preteklost ali sedanjost ne napačna ocenitev dejanskega položaja me ne Im ovirala, da ne storim vse, kar jn za obnovo zaupanja in pomiritev duhov v Evropi potrebno. Ker nisem mnenja opozicije « spaniji, nm dolti, da sem za diktaturo. Drugi vladavinski sistemi me zanimajo samo toliko, v kolikor vplivajo na drage delnic. Nisem ne za nacionalni socializem nn za fašizem ali boljševizem, ker sn mi zdi, da niso v skladu s tistim, kar tvori v moji duši osnovo mojega političnega verovanja, nanirnč osebne svobode. Verujem v svobodo duha, besedn in dejanja, brnz katerih ni resnične demokracije. Prepričan snm, da je «tninokrarija nič manj učinkovita, kakor so drugi vladavinski sistemi. Boril se bom za ohra-liitnv dninokrarijn, ki pomeni varstvo našn svo-bode. Prepričan sem, da se bo sa to stvar borilo (udi ljudstvo Velike Britanije. Mislim, da jn pot. po kateri hodimo pri ustvaritvi svojega obrambnega načrta, najvarnejša pot, ki morn odstraniti strašno neizbežnost vojne.«
Ministrski predsednik Chamberlain je stavil vprašanje zaupnice, ki je bila izglasovana vladi s »47 proti 133 glasovom.
pak da je zagrešil zgolj opozicijo, ki jo natančneje opredeljuje.
Pravi namreč, da se je 1. 1927 oddaljil od strankiuega programa, kakor ga je izvajal Stalin in sicer v vprašanju kolektivizarije poljedelstva. On jo bil za to, da sc ohrani zasebna lastnina kmečkih gospodarstev, industrialiazcija dežele pa naj se vrši počasi. Priznava, da je od tega bil samo en korak do ilegabiih metod, do oborožene vstaje, kakor tudi do zveze s trockisti, da pa on nikaor ni zagrešil veleizdaje, ker nikoli ni bil v zvezi ali dogovoru z nobeno inozemsko silo. V tem ožim ee Buharin ni dal od državnega tožilca na noben način zavesti v zaželjena priznanja ter je Višinskega celo smešil in ga s svojo duševnosu-periornostjo nad njim spravil večkrat v veliko zadrego.
Domače revolucije v Sovfetiii
Pod nadaljnjim pritiskom pa je Buharin priznal, da je nameraval samo »domačo revolucijo« oziroma puč. ki ga je zamislil skupaj z Rikovini in Jenukidzejem, da bi Stalina in njegovo vlado strmoglavil. Taka domača revolucija je bila zamišljena že 1. 1018 za časa breeUitovskih pogajanj, ko je šlo za Ljenina. Dočim pa državni pravdnik hoče priznanja, da je Buharin takrat nameraval Ljenina in Stalina ubiti, pa je Buharin priznal samo, da se je s svojimi tovariši razgo-varjal o tem, ali ne bi bilo dobro Ljenina za 24 ur aretirati.
Druga taka revolucija je bila zamišljena leta 1934., ki jo na pritisk Višinskega Buharin začne točneje opisovati, češ, da je hotel s pomočjo moskovske posadke in v dogovoru s takratnim poveljnikom Kremlja Petersonom, ki je enako kakor Jenukidze že pod zemljo, Stalina strmoglaviti. Hotel pa ga je samo aretirati, pa posaditi v arest tudi ves 17. občni zbor komunistične stranke, obstoječ iz 2000 oseb, ki so takrat zborovale v Kremi ju.
Pakt z Nemčijo . . .
Vse te izpovedi, ki so zelo dvomljivega značaja, prekaša debata med Buharinom in Višinskim, ki je nato nepričakovano sledila, in sicer se je tikala znanega bivšega sovjetskega poslanika na Kitajskem in v Carigradu, K a r a h a n a , ki je bil decembra L 1937. zaradi veleizdaje na tajni razpravi "obsojen m nato ustreljen, kar. danes izvemo prvič.
To zadevo je seveda forsiral državni pravdnik Višinski, ki hoče Buharina na vsak način z nečim obremeniti, ker se mu ni posrečilo, da bi dobil od njega priznanje veleizdajalskih zločinov. Skliceval se je na akte tajne razprave proti poslaniku Karahanu, v katerih da stoji, da je Karahan 1 .1935. sporočil Buha-rinu »rezultat svojih tajnih pogajanj z Nemčijo«. S kom se je Karahan pogajal, to se pravi, s katerim politikom ali agentom, Višinski ni povedal. Buharin odločno izjavlja, da na vsem tem ni resnična niti besedica, ker s Karahanom o taki stvori nikoli ni govoril. Da je bila vsa stvar inscenirana samo za gotove politične namene, se razvidi iz vsebine tistih tajnih pogajanj Kara-hana z Nemčijo Višinski je namreč trdil, da so Nemci od Karahana, ako bi opozicija s pomočjo Nemčije prida na vlado, zahtevali, da nova vlada takoj odpove francosko sovjetski pakti... Očividno je hotel Višinski namigniti francoski diplomaciji, kako zelo potrebna je likvidacija zarotnikov, ki so bili pripravljeni zagrešiti tako izdajalslvo nad Francijo. Izvajanja Višinskega so bila tako skrivnostno nejasna, češ, da preveč ne sme povedati, da se takoj vidi nerodna režija.
Buharin, ki je od začetka odločno zanikoval zvezo s Karahanom, je končno izjavil, da je Karahana tako dobro poznal, da je izključeno, da bi bil nemški špijon, pač pa je priznal, da se je z njim razgovarjal čisto teoretično, ali bi mogla opozicija dobili pomoč od strani inozemstva ... Opogumljen po tem priznanju je Višinski vztrajal na obtožbi, da je hotel Buharin v soglasju s Karahanom odstopiti tujim silam Ukrajino, Belo Rusijo, dalinovzhodno Primorje in srcdfijcazijskc republike. Tukaj pa se je Buharin najodločneje uprl in ko mu je Višinski citiral izpovedi soobtoženega Belorusa Sarangoviča, je odločno in s preziranjem izjavil: »Tak ničvredne*, kakor je Šarangovič, lahko izpove karkoli hoče. To nc spreminja ničesar na tem, da jaz vse te bedaste obdolžit vc zantkujem. Jaz nisem bil nikoli v nobeni zvezi z nobeno tujo velesilo ali njenimi agenti«
Kako je bil zastrupljen Mahsim Gorki
Na sodni obravnavi v torek je prišel nu vrsto obtoženi zdravnik dr. L e v i n , ravnatelj bolnišnice v Kremi ju. Ti mož je bil že čisto prepariran in tako se jc z lahkoto začela razprava o umoru pisatelja Mak-sima Gorkega, ki je nudila vprav strahovito sliko peklenskega sovjetskega režima, v katerem se nihče ne spozna. Levin je takoj priznal, da se je udeležil umora Maksim» Gorkega Potem ic pripovedoval, kako je 1. 1920. prvič spoznal tefa GPU Jagodo, ki mu je pre-ekrbel lepo vilo blizu Moskve in dobre dohodke, tako da ie mogel potovati ctlo v inorenwtvo. Na ta način
ga je popolnoma privezal nase in ga dobil pod svojo oblast, da bi mu pomagal izvršiti razne njegove zločinske namere, Jagoda takrat še ni bil šef ruske tajne policije,
Zastrupljenfa na debelo
Najprej pravi dr. Levin, da ga je Jagoda pridobil leta 1933 za to, da zastrupi takratnega načelnika GPU Mcnšinskega. Ko je Jagoda postal njegov naslednik, kakor je želel, pa mu je naročil, da zastrupi pisatelja Gorkega. Pravi, da je Gorkem v zadnjih dneh njegove bolezni dal več kot 40 injekcij kafre. V zaroto zoper življenje Maksima Gorkega, pa je bil, tako je nadaljeval dr. Levin, zapleten tudi njegov tajnik Kručkov. Kručkov je ie leta 1935 vprašal dr. Levina, kakšen način življenja bi bilo dobro predpisati M. Gorkemu, da bi ga bilo prej konec. Dr. Levin mu je dejal, da dolgi izprehodi, utrujajoča telovadba in sploh, da naj si ne daje preveč počitka niti jx> obedu, [>o katerem je Gorki rad legal spat. V resnici je Kručkov dosegel, da se je zaradi tega stanje Gorkega, ki je bil, kakor znano, jetičen, zelo poslabšalo. Kručkov je tudi uporabil to metodo, da je svetoval Gorkemu, ki je rad gledal, kako gore jiolena v kaminu njegove vile, naj se s hrbtom usede blizu ognja, kar se je podilo v hladnih jesenskih nočeh ob odprtih vratih. Ker Gorkega le ni bilo konec, da je Kručkov pregovoril, da jc odšel na Krim, kjer je stanoval pri dveh svojih nečakih, ki sta bila močno bolna za influenco, katero je tudi Gorki nalezel. Iz tega ee je razvila pljučnica, za katero je prav za prav umrl. Taka goroslasna priznanja je izustil dr. Levin in se zopet usedel na obtožeusko klop.
Jagoda je umoril
svojega predhodnika
Nato nastopi obtoženi dr. Kazakov, ravnatelj Instituta za inetabolijo v Moskvi, ki potrjuje izpoved dr. Levina, da je Jagoda kriv tudi umora svojega predhodnika na čelu GPU Menšinskege. Kakor Levina, je Jagoda tudi Kazakova, ki jc bil domači zdravnik Mcnšinskega, pridobil za ta zločin, in sicer je dr. Kazakovu, ki se jo seveda branil, zagrozil, enako kakor dr. Levinu, da bo dal ubiti tako njega, kakor njegovo družino, čo naloge nn sprejme.
Jagoda je vstal in Kazakova prekinil, rekoč, da ga danes prvič vidi. Pravi, da sta tako Levin kakor Kazakov izjiovedala neresnico. Priznava, (la je dal ubiti Gorkega in Kujbiševa, nikakor pa ni dal ubiti sina Gorkega, kakor mu je očital dr. Levin, niti evojega predhodnika Menšinskega. Dr. Kazakov pa je odločno odgovoril, da mu je Jagoda novembra 1923 pereniptorično ukazal, naj Menšinskega zastrupi, češ da ae ne izplača ločiti ga, ker ima itak neozdravljivo srčno bolezen. Nekaj dni nato pa je dr. Kazakovu — tako trdi obtoženec — dejal dr. Levin, naj Jagodo uboga, saj je Menšinski itak izgubljen človek.
Jagoda vztraja na tem, da ni kriv umora Menšinskega, Višinski pa mu predočuje njegovo priznanje v preiskavi. Vpraša Jagodo, zakaj .je v preiskavi drugače izpovedal, nego trdi eedaj, Jagoda odgovori komaj slišno: »Prosim tovariša tožilca, naj mi oprosti, če mu na to vprašanje no odgovorim.«
Jagodov „laboratorij"
Na seji zvečer sc zaslišali osebnega tajnika Jagode, ko je bil ta komisar za notranje zadeve, oziroma šef GPU, Butanom
Bulanov izpoveduje, da jc Jagoda imel poseben tajen laboratorij, v katerem 6o se izdelovali sirupi za irtve. Imel je o svoji tajni službi vei kemikov, strokovnjakov v strupih, ki umorijo takoj ali pa le počasi Drugi tajni agenti Jagode, ki so se izdajali za zdravnike ali pa za izkušene v zdravljenju, so osebam, ki jih je hotel Jagoda spraviti s sveta, svetovale take sirupe, ki so jih irtve jemale v veri, da jemljejo posebno dobro zdravilo.
Bulanov nato začenja pripovedovali, kako jo Jagoda zamislil tudi umor svojega naslednika Jeiova potem, ko je bil Jagoda od načelstva GPU odstavljen. Jagodovi zaupniki v uradu GPU so izdelovali silne strupe v obliki prahu, ki so ga stresali po knjigah, papirjih in obleki Jeiova. To — pravi Bulanov — da je on sam naredil dne 23 novembra 1936 v pisarni Ježova. Ta strup je hudo deloval na pljuča.
Jagodo, — tako je dejal Bulanov — je tako ambiciozen, da je imel celo načrt, kako bi postal on šef sovjetske unije. V vlado pa je hotel sprejeli jn-edvsem Buharina in Rikova kot tajnikë osrednjega izvršilnega odbora.
Na vprašanje Višinskega Jagoda odgovarja, da je hotel zastrupiti Ježova, ker so je bal, da ne bi ta denunciral Rikova in Buharina.
Nadaljevanje na 3. strani
Dr. Fran Kulovec — senator
Programi Radio Ljubljana i
Belgrad, 9. marca. AA. V imenu Nj. Vel. kralja z ukazom kraljevskega nameetništva in na oenovi čl. 50 ustave so imenovani za senatorje dr. Milan Vrbanič, minister za trgovino in industrijo, dr. Fran Kulovec, minister v p., Miljutin Stevanocič, tiekarnar in časnikar iz Belgrada in
Hueein čišič, žnpan v Mostaru.
*
Senator dr. Fran Kulovec se je rodil dne 8. januarja 1884 v Dolenjih Sušicnh pri Toplicah, okraj novomeški. Obiskoval je nižjo gimnazijo v Kočevju, višjo pa v Ljubljani. Po odličnem zrelostnem izpitu je vstopil v bogoslovje, ki ga je končal 1. 1907, nakar se je vpisal na bogoslovno fakulteto na Dunaju, kjer je tudi dosegel doktorat iz bogoslovnih ved 1. 1910. Jeseni istega leta je bil nastavljen v škofijskih zavodih v Št. Vidu pri Ljubljani kot profesor in je kot šolnik prvič pokazal svoje velike sposobnosti. Toda žo po štirih letih se je moral odtrgati od svojih dijakov, ker je bil kot vojni kurat vpoklican na fronto, kjer je nepretrgano ostal do zaključka svetovne vojne. Po vojni se ni vrnil več na gimnazijo, marveč se je posvetil političnemu delovanju. Že 1. 1919 ga je bivša SLS postavila /.a svojega glavnega tajnika. Na tem mestu je dr. Kulovec razvil svoje izredne organizatorične sposobnosti, ki so ga v kratkem upravičeno potisnile v ospredje slovenskega javnega življenja. V kratkem času in z jasnimi, nedvoumnimi navodili ter z ogromnim osebnim trudom je izvedel organizacijo SLS po vsej slovenski deželi. Izdelal je strankina pravila, v katerih je s posebno ostrino podčrtal samoupravne zahteve stranke, ki je poleg tega dobila tudi jasne socialne naloge kot stranka malega človeka. Osebno in s pomočjo izurjenega štaba sotrudnikov je dr. Kulovec obrazložil slovenskemu narodu program stranke na neštevilnih shodih po vsej Sloveniji. To osnovno organizacijsko delo je trajalo samo do 1. 1922, ko je bila SLS trdno zasnovana v življenju Slovencev in v političnem življenju države. Ni' čudno, če ga je novomeški okraj v zmagoslavnem poletu 1. 1922 izvolil za svojega poslanca v belgrajski skupščini, kjer se je kmalu uveljavil kot eden najbolj sposobnih, najbolj jasno gledajočih in najbolj značajnih politikov. V skupščini ko ga volili v najrazličnejše odbore. Toda največ se je udejstvoval v finančnem odboru, kjer je pokazal izredno bistro oko za gospodarske probleme in kjer je izvojeval marsikatero hudo bitko za potrebe slovenskega gospodarstva. Julija meseca 1. 1924 je bil kot minister za kmetijstvo poklican v Davidovičevo vlado, ki pa je novembra istega leta ,že odstopila V tej kratki dobi je pokazal tudi svoje upravne sposobnosti in kmetijstvo v naši državi bi bilo danes v marsičem na boljšem, da je on mogel ostati dalj časa na čelu tega pomembnega ministrstva. Ponovno je bil član vlade kot kmetijski minister od feruarja do aprila leta 1927 v vladi Nikole Uzunoviča. Pri parlamentar-
nih volitvah 1. 1927 je bil ponovno z veliko večino izvoljen za poslanca za novomeški okraj. Do leta 1929, ko je šestojanuarski režim ukinil parlament, se je dr. Kulovec udejstvoval vedno v prvih političnih vrstah ter si je kot načelen, v svojih mnenjih neizprosen in pošten politik pridobil po vsej državi globoko spoštovanje.
Izven izključno političnega področja se je dr. Kulovec vodilno udejstvoval v našem zadružništvu in je bil član uačelstev vseh naših osrednjih zadružnih organizacij, se posebej zavzemal za razmah kmetijskih produktivnih zadrug, kjer je njegova iniciativnost rodila vedno velike uspehe. A tudi kot časnikar jo izborilo deloval. L. 1920 jo bil kratko dobo gla/ni urednik »Slovenca«, pozneje je sam ustanovil svoj lastni list ^Slovenski list«, kjer je širil svoje ideje. Rad je sodeloval pri »Slovencu« in pri drugih listih, ki jih izdaja Katoliško tiskovno društvo, kjer je kot član na-čelstva vodilno vplival tako na idejno smer kakor na gospodarski procvit katoliškega tiska.
V januarju leta 19311 ga je kot onoga vodilnih slovenskih mož zadela preganjaška roka diktature. Takratni vlastodržci v Sloveniji so se ga hoteli iznebiti. Z dr. Korošcem, dr. Natlačenom in dr. Ogrizkom vred je bil iz Slovenije izgnan in interniran v Foči v Bosni. Ob smrti blagopokojnega kralja Aleksandra se je iz internacije vrnil nazaj v svojo ožjo domovino in je imel priložnost spoznati, da mu je slovenski narod ohranil svojo ljubezen. Ko je julija 1935 prišla vlada dr. Stoja-dinoviča - dr. Korošca - dr. Spahe, je kajpada za dr. Kulovca zooet prišel čas, da prevzame vodilno mesto v političnem življenju Slovenije. Bil je izvoljen zn glavnega tajnika slovenskega dela JRZ in poslan tudi v Belgrad v slavni odbor stranke. V Sloveniji je organiziral JRZ v naikrajšem času, prvi med vsemi pokrajinami Jugoslavije. Оггаnizanja JRZ je imela takoj pri občinskih volitvah priložnost pokazati, kaj in koliko pomeni. Dr. Kulovec je dosegel, da je JRZ zasedla skoraj vse slovenske občine Zadnje mesece se je bavil z organizacijo Kmečke zveze, ki se jo vzcvetela v eno najmočnejših organizacij v državi, ter z rešitvijo slovenskega denarnega zadružništva. Zato ti i čudno če ga je najvišjo zaupanje poklicalo sedaj v kraljevski senat
Novemu senatorju slovenski narod od vsega srca čestita k visokemu imenovanju.
ддиидднидииир^""^	—
Odstop
madžarske vlade
Budimpešta, 9. marca. TG. Madžarska vlada, ki ji je predsedoval Koloman Daranyi, je nocoj odstopila in je regent Horthy odstop sprejel, a jo istočasno poveril mandat za sestavo nove vlade zopet Daranviju. Vlada je odstopila po mučni debati o enoiuilijardnem naotranjein posojilu (10 milijard din), ki je potrebno za oborožitev Madžarske. Verjetno lio v novi vladi ostal zunanji minister Kanya, vojni minister pa general Riider.
Francoska vladna kriza
Pariz. 9. marca. b. Ves Pariz govori o krizi Chautempsove vlade, ki je neizbežna. Splošno pričakujejo, da Chautenips jutri sploh ne bo nastopil pred zbornico, ki mu bo odrekla izredna pooblastila. ki jih je zahteval za izvedbo oborožitve, temveč bo nocoj ali jutri dal ostavko. Za novega šefa vlade so snoči omenjali Leona B 1 u m a . ki naj bi zopet sestavil vlado ljudske fronte. To idejo pa nekateri politični krogi smatrajo za neizvedljivo zaradi vznemirjenja, ki je nastalo v Franciji zaradi moskovskega procesa. V primeru Chautempsove ostavke pa govorijo tudi o kombinaciji sestave vlade, ki bi v njej sodelovali vsi ministri od Paula Reynauda do Leona Blutna. Ni izključeno, da bi na čelu takšne vlade lahko še naprej ostal dosedanji min. predsednik Chautemps. Levičarske skupine bodo na današnji seji zavzele končno stališče do Cliautempsa. On je sklical nocoj tudi sejo da se pogovori o stališču levičarskih skupin s svojimi prijatelji. Vsekakor pa je kriza neizbežna in bi bil le čudež, če bi Chautemps še naprej ostal v dosedanjem kabinetu. Tudi H e r-r i o t o v o ime imenujejo v zvezi z novo vlado.
Nadaltevan'e z 2. strani
Nato je bil zaslišan osebni tajnik pokojnega Oorkega, Kručkov, ki je vse priznal, to je, da je povzročil smrt pisatelja točno tako, kakor je že izpovedal dr. Levin. izjavil je, da je umor Mn-ksima. Gorkeqa naročil Jagoda in da je Jagoda ludi naročil umor sina Gorkega, ki je kakor znano, prišel na vrslo pred očetom.
Kaj pravi tovariš B'um
Znano je, da so sovjetski listi bivšega francoskega ministrskega predsednika in očeta ljudske fronte Leona Bluma radi imenovali tovariša, ker je najiskrenejši prijatelj sovjetske Rusije. Tem bolj jih je sedaj iznetiadilo, ko so brali, kako tovariš Blum sodi o njihovem režimu, ki je insceniral strahotni proces, v katerem je zraven takega zločinca, kakor je Jagoda, postavil tudi Buharina, Krestinskega in druge Rlumove prijatelje, katere on smatra za največje tvorce socializma in za idealiste. Blum je v svojem glasilu »Populaire« napisal daljši članek, v katerem pravi tudi sledeče: »Več dni so me razprave v Moskvi tako presenetile, da nisem vedel, kaj bi rekel. Zdaj pa se ne morem več zdržati in moram svoje ogorčenje glasno povedati vsemu svetu.« Naj reče in sodi kdo — tako nadaljuje Blum — kakor hoče o izpovedih v Moskvi, razum se brani verjeti, da bi možje, ki so še pred nekaj meseci veljali kot korifeje sovjetske zgodovine, bili v resnici izvršili take zločine. Blum pravi, da zlasti ne more verjeti obtožbam proti Krestinskemu, čeprav jih je on priznal. Blum sicer pravi enako kakor njegov tovariš Vandervelde, vodja belgijske socialne demokracije, da je pakt med Francijo in Moskvo slej ko prej najvažnejša osnova evropskega miru in ravnotežja, zato pa ga moskovski proces tem bolj žalosti.
Sodba „Tempsa",
h i na:brže drži
Moskovski poročevalec pariškega »Temnsa«, o katerem |e znano, da najbolj pozna sovjetske razmere, pravi, da utegnejo obtožbe proti 21 sovjetskim kolovodjem biti precej resnične, da pa jih je režim okrasil s tolikimi fantastičnimi zadevami, da so evropski čitatelji lahko skrajno začudeni. Obtožencem se lahko verjame, da so hoteli uporabiti proti Stalinu iste metode, kakor so jih svojčas vsi zarotniki uporabljali proti voditeljem carskega režima. Večina obtožcnccv so stari zarotniki, ki
imajo dobro prakso v terorističnih činih in so polni sovraštva in zavisti nasproti Stalinu, ki ga tudi zaradi tega ne morejo trpeti, ker ni Rus. Skoraj vsi ruski carji so umrli nasilne smrti. Kar se tiče Tuhačevskega ki je sam hotel postati vodju Rusije, so ga Stalinovi politični sovražniki izrabili, kakor so svojčas izrabljali pretedente na carsko krono poveljnike carske garde. V zaroto zoper Stalina, kakor tudi v sabotažo in načrt ljudske vstaje smemo verjeti kakor v gotovo dejstvo, dvomiti pa je vsekakor treba o zvezi z inozemskimi državami, čisto naravno je. da so se z gotovimi inozemskimi vplivi in tajnimi načrti tajne akcije opozicije križale, toda v tem seveda ni bilo nobene namere niti namerne sovednosti, kaj še sodelovanje. Nikakor se ne more verjeti, da sta taka moža. kakor Tuhačevski in Buliariit. izdajala državo tujim velesilam. Mogoče sta pa sondirala namene izvestnih velesil, preden sta se odločila, tla Stalina strmoglavita. Ali to že zadostuje za obtožbo veleizdaje. je vtirašanje. seveda pa tako fatalno dejstvo zelo olajšuje nalogo Stalinu oziroma državnemu tožilcu.
Sodniki se že boie
za svoia živlien'a
Varšava, 9. marca. b. Iz Moskve poročajo, da je lam zavladala velika skrb v krogih vrhovnega sodišča, ker je Stalin zelo nezadovoljen z dosedanjim vodstvom procesa proti Buliarinu in tovarišem. Po Stalinovem mnenju je desedanji potek procesa bil preobširen in mnogo izven določenega programa. Stalin vali krivdo predvsem na šefa OPU Ježeva in vrhovnega državnega tožilca Višinskega ter predsednika sodišča UIricha, ki so po zanesljivih informacijah že padli v nemilost pri Stalinu. Potom radia se sicer še vedno hvali Ježeva kot človeka železne roke. Toda isto komedijo so uganjali pred dvemi leti z Jagodo, ki je danes na zatožni klopi.
Berlin, 9. marca. AA. DNB javlja iz Moskve: V teku današnjega sojenja je bil zasliševali proi. specialist Pletnjev, ki je izjavil, tla ga je Jagoda leta 10*34 nagovarjal, naj sodeluje pri nasilnem odstranjenju Oorkega. Nato je bil zaslišan Kazakov. čigar iz|x>vedbe niso bile nič jiosebno zanimive in najiosled še Maksimov. S tem je bilo zaključeno zasliševanje obtoženih. Na koncu današnje razprave je bilo izjavljeno da bo razprava v bodoče tajna. Verjetno je. da bo jutri na razpravi govoril glavni državni tožilec in da bodo v petek spregovorili svoio besedo tudi braniki.
Celrtelc, tli. marca: 12 Pisan drobiž (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.'.II Iz Mozartovega kraljestva (ploHe) — M Napovedi — is Peeter spored (Itadijeki orkester) — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. lir. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 1!) 30 Nac. ura — 19.50 Deset minut zabave — 20 Koneert zboru Trboveljski slavčeki — 20.20 Schmalsticli: Vcu-ček otroških pesnile (plošče) — 2П.ЗО Oddaja za ameriški šolski radio (CI1C), poje Trboveljski slnvček — 20.4Г) o postanku in razvoju zbora «Trboveljski stav-čok (oh lo letnici obstoja, g. Drago Supančlč) — 21 Koncert zboru Trboveljski slnvček . Dirigent Suiigoj Avgust; sopran solo Iiezika Koritnikova, pri klavirju dr. Danilo švara — 32 Napovedi in poročila — 22.1 j Lahka gliusba (Radijski orkester).
Drugi programit
Četrtek tn. marca, lielgrail. 30 Cliopinove skladbe, 21 Dunaj, 22.20 Sodobna glasba — Zagreb: 20 Kon-oertni večer, 22.20 Plesna glasba — Dunaj: 19.40 Orke-stulni koncert, 21. Haydnove skailbe — Buitimpita: 19.30 Opora, 21 Beethovnove klavirske sonate, 32.0.5 Vojaška goilba, 23.1 S .laz/. — Ilim-Hari: 17.15 Klavir, 21 Opera — Praga: 19.30 Opera — Varšava: 20 Solistični koncert. 21 trski evropski koncert. — Sofija: 18.30 Vojaška godba, 19.40 Narodna glasba, 31..K) Orkestralni Koncert, 21.45 Flavta, 22.15 Lajika in plesna glasba — Konigsberg: 2(1.05 Orkestralni iu solistični koncert — Hamburg: 19.10 Anekdoto o llaydnu, Schubertu in Лоћ. Slraussii, 20.30 Plesna glasha — Stuttgart: 19 15 Zabavna glasba. 20 Za lovce in prijatelje narave, 31 Mozartovo skladbe — Motiakovo: 19.10 Opereta Hrup v nebeškem kraljestvu« — Hcromiinster: 20 Hruckner-Wagnerjev večer (iz St. Gallcna) — Strasbourg: 31.30 Igra, 22.30 Vojaška godba (iz Vcrduna).
Lepo in dobro ohranjeno perilo,
'"V ^
ce vzames vedno
£CHICHT0V0
TERPENTINOVO MILO
j	.-''"'Ona^oVanje^^oWo
Ljubljana 9. marca.
S posebnim veseljem sega zadnje čaee smrt v naše vre;e. Kakor da hoče najgloblje čuteče duše prijeti za roko in jih nežno odpeljati v evoj večni mir, da bi ne doživljale prihodnosti, ki 6i je nihče ne upa elikati v lepili barvali. V cvetu let umirajo naši izobraženci, ki so baš hoteli zaplavati v življenje, pa se že |x> nekaj zamahih, toliko, da razo-denejo svojo življenjsko silo, vdani v večne načrte umikajo nazaj, od koder ni več vrnitve.
Danes je v dolgo vrsto naših dragih rajnkih 6topil kecnaj 27 letni Zdravko Štangl, urednik »Slovenskega doma«, naš stanovski tovaiiš in prijatelj. Njega je bilo samo življenje, živel je z vso mlade-niško močjo; do vsega drugega je bil prizanesljiv in usmiljen, le do lastnega življenja ne. Zanj ni bilo ne bolezni ne utrujenosti, zani je bilo eamo — izkazati življenjsko silo. Kamorkoli so ga razmere
postavile, joovscd je bil takoj ves; nič se ni oziral "ih je samo merai
vsako priliko je imel na razpolago duhovito šalo,
okrog in se plašil ovir, on jih je samo premagoval, zmeraj z nasmeškom na licih, zmeraj vesel, za
ki je na mah pregnala vse megle. Bil je smučar, plavalec motociklist, kolesar, plezalec; kar je jpo-treba nanesla, to je pa bil. Njemu se razmere niso •nikdar uprle, nekako igraje jih je obvladoval. Tudi bolezen, ki je nevidno kljuvala v njem in ga eled-njič prikovala na bolniško posteljo, ni mogla zlomiti te mlade moči. Po katoliškem svetovnem nazoru je vedel, da na koncu življenja stoji smrt in za njo večnost, toda mirna in tiha smrt, ki je ča; kala ob njem. da mu upihne luč telesnih oči, ni mogla prevpiti klica duše, ki se je hotela razmahniti. Zadnja jwjxitnica je bila edini znak. da je prišel tieti konkretni čas odhoda da telo ne zmaguje več smrtnega objema, in duša, f>os!ednjič posvečena, se je jKJslovila, nezlomljiva nezlomljena in neskaljena. Zdravko Štangl. ta nentrudni, kot mravlja pridni fant, ie umrl.
Najbolj se je izkazal v svojem zadnjem |x>kli-cu kot elovenski časnikar. Tu je bil neprekosljiv. Njegova največja nagrada je bila: biti prvi, prvi prinesti svojemu listu in njegovim bralcem najbolj
pojx>lno in najbolj zanesljivo poročilo. Ko je v svojem listu videl nekaj ur po dogodku natisnjeno svoje jjoročilo, je bilo to zanj največje zmagoslavje, tisto notranje, duševno zadoščenje, ki je vse težave časnikarskega dela takoj vrglo v jx>zabnost in moči že pripravilo za naslednji napor. On ni bil nikdar »v službi«, on je bil vedno na delu; njemu časnikaretvo ni bilo »služba«, ampak poklic, kateremu se je posvetil z vsem idealizmom. Ko se je nekoč zgodila nesreča v severni Triglavski steni, ni nič izpraševal, kako se tja j>ride. Obšla ga je misel, da njegov Ust in njegov bratski krog poročilo mora imeti iti eicer prvi in najboljše, vrgel je lo'ografski aparat čez rame, zasedel motor in odbrzel, vozil skozi Vrata, poti steno pustil molor in se spustil v steno, fotografiral, zbral poročilo, pomagal pri reševanju, potem pa takoj ttazaj, s poročilom v žepu in sliko v aparatu. Kako je po Vratih vozil z motorjem, še danes nihče ne ve, le to vemo, da je bil v nekaj urah nazaj v Ljubljani, ves zadovoljen, da je posel dobro opravil. Tak je bil vedno, v vseh primerih pisanega časnikarskega življenja.
Življenje ga nikdar ni nosilo na rokah. Ze kot desetleten deček je moral z očetom in njegovo družino, po nesrečnem plebiscitu na Koroškem, bežati z dema v Smihelu pri Pliberku, ker se je vsa družina v takratnih bojih pokazala preveč narodno. Z očetom se je najprej preselil v Maren-berg. nato pa v Sturniovo Grapo, kjer je družina našla svoj novi dom. Gimnazijo je najprej študiral v Mariboru, že takrat se je vneto udejstvoval pri dijaškem Orlu. L. 1025 jc iz gimnazije izstopil in odšel k Sv. Lenartu v Slov. goricah za uradnika na tamkajšnje okrajno sodišče. Leta 1930 se je vrnil v Maribor, kjer je našel zasebno službo, da bi mogel obenem dovršiti gimnazijo. Res je kot privatnik jx>ložil maturo na realni gimnaziji v Mariboru. Ze takrat se je seznanil z uredništvom »Slovenca« in jc kmalu postal njegov poročevalec, obenem pa poročevalec mnogih drugih tuzemskih in inozemskih listov. Leta 1934, ot> puču v Avstriji, je meti časnikarskim svetom po svojih poročilih, ki jih je v vseh nevarnostih znal dobiti, naravnost zaslovel. Pozneje je postal urednik »Slovenca« v Belgradu, kmalu za tem pa ee je preselil v Ljubljano kot urednik »Slovenskega doma«. Toda le prezgodaj, jx> dobrem poldrugem letu, mu je u6j>ešno delovanje prekinila bolezen, ki se ni in ni marala izboljšati. Oditi je moral na Golnik, toda bolezen se je le že pregloboko zajedla vanj.
Še leto dni ni minilo, ko je Zdravko Štangl pokazal svoje časnikarske sposobnosti ob veliki smučarski nesreči, ki ee je dogodila lansko leto pod Storžičem. Takrat je bil naš Zdravko spel »v elementu«. Svojemu listu prinesti čim hitreje točno f)oročilo, da bodo bralci prvi v Sloveniji in po svetu vedeli, kaj se je zgodilo. Motor, smuči, ga-zenje po globokem snegu pod Storžič, telefon, stenografija, pota nazaj v Tržič in še enkrat in še večkrat nazaj v breg, ta,ko nut je minil dan. Nič se ni smilil sam sebi, sam sebe je bil vesel, ko je videl, koliko premore.
Danes leži Zdravko na mrtvaškem odru. Z njim nismo izgubili samo dobro časnikarsko moč, ampak dobrega človeka, neskaljen značaj, ki je bil tako odprt in tako otroško iskren, da ni mogel imeti sovražnikov. Pokopali ga bodo v Krizah pri Tržiču, v 60sed6tvu pokopališča, kamor je še preti lelom dni spremljal žrtve smučarske nesreče. Življenje, ki je tako veselo klilo v njem, se je ustavilo in v molčečem spoštovanju do dragega tovariša 6tojimo pred njegovo krsto. Naj njegova duša uživa večni mir! Globoko 60žalujeni0 z vsemi njegovimi!
Avstrijsko delavstvo hoče
iste pravice kot hitlerjevci
Dunaj, 9. marca b. Notranje-politična borba med posameznimi skupinami v okviru domovinske fronte je stopila v odločilno stopnjo. Da bi se dosegel ustrezajoč pritiutež proti delu narodnih socialistov, ki hočejo pod krinko patriotizma dobiti v svoje roke vodstvo domvinske fronte, hoče vlada pridobiti za sebe ob strani stoječe delavstvo. Napori vlade so pričeli dobivati zadnje dni konkretne oblike. Sporazum se bo ustvaril na socialnih temeljih. Delavstvo ho dobilo obširne snmo-uprave, vrnilo pa so jim bodo tudi one zgradbe, ki so jim bile pred petimi leti odvzete. Tu gre predvsem za športna, gimnastična in planinska društva, katerih domovi se bodo zopet vrnili delavstvu. Dalje gre za vzgojne ustanove, knjižnice itd. Vsega skupaj ho delavcem povrnjenih 1000 objektov od 301Ш. kolikor jih je bilo svoječasno odvzetih in razpiiščenih. Po mnenju uglednih delavskih voditeljev hi se imeli imenovati v javnih upravah nekateri predstavniki delavcev. Konec preteklega tedna je avstrijskega zveznega kanclerja dr. Schuschnigga obiskala delegacija dunajskega delavstva, ki zastopa 90% dunajskih in avstrijskih podjetij ter je izročila iveznemu kan-
clerju zahteve avstrijskega delavstva, ki je pripravljeno, da se bori za svobodo in neodvisnost Avstrije. Delavske zahteve se raztezajo na socialno polje, istočasno pa zahtevajo delavci tudi ustanovitev nekakega sodišča, ki bi zastopalo delavske interese.
V nedeljo plebiscit za ali proti svobodi
Innshruek, 9. marca, c. Zvezni kancler dr. Srhusrlinigg je popoldne dopotoval v tirolsko prestolnico. Nn postaji so mu pripravili navdušen sprejem. Vse mesto je v zastavah. Zvečer ob 9 bo velik shod domovinske fronte. Kancler dr. Schusrh-nigg bo v govoril napovedal, da bo v nedeljo v vsej Avstriji plebisrit zn ali proti neodvisni Avstriji. Plebiscit ho v okviru domovinske fronte.
Zanimivo je, da se je na postaji in v mestu zbralo delavstvo iz mestnih tovarn in okolice. Delavci so priredili SrliuschniKK» navdušene oviicijn in se bodo zvečer tndi udeležili shoda.
Ljubljanska proračunska seja
Ljubljana, 9. marca.
Danes popoldne ob 5 je bila na mestnem magistratu proračunska веја ljubljanskega mestnega sveta. Za sejo je vladalo veliko zanimanje, udeležili so se je vsi mestni svetniki razen treh, ki so bili zadržani.
Ko je mestni župan gosp. dr. Adlešič ugotovil sklepčnost, je v obširnem govoru podal poročilo o
delovanju mestnega načelstva v preteklem letu. Iz njegovega poročila je razvidno, kako veliki so bili napori mestnega načelstva, da Ljubljano uredi v upravnem, gospodarskem, socialnem, kulturnem in prometnem oziru. Med drugim je g. župan o delovanju mestnega načelstva dejal tudi naslednje:
Skrbeli smo tudi za preskrbo otrok v šolskih počitnicah. Poleg dosedanjega letovanja v Mednem, kamor pošiljamo dvukrat po 100 otrok, smo letos otvorili novo kolonijo otrok v Metliki, kamor smo poslali dvakrat po 65 otrok. Uspeb kolonije je bil jako povoljen, veliko je pomagal tudi topel sprejem taniošnjih domačinov.
Poleg vsega tega vzdržuje občina povprečno 100 zanemarjene ali sirotele mladine v zavodovi oskrbi, mnogo pa tudi po drugih družinah in na deželi.
Odraslim onemoglim je občina nudila redne mesečne podpore in skrbela za nad 1000 podpi-rancev.
Mestna ubožnica, ki ima v oskrbi 260 oskrbovancev, je že dolgo vrsto let za ljubljanske razmere premajhna. Ze dosedaj moramo pošiljati okoli 100 oskrbovancev v razne druge zavode, mnogo pa jih še čaka, da bi prišli v kak zavod.
Brezposelnost je v Ljubljani še pereča
Kljub izboljšanju gospodarske konjunkture ni vprašanje brezposelnih v letošnjem letu izgubilo ničesar na svoji ostrini. Ljubljana ima še ved"o okoli 1200 nezaposlenih ročnih delavcev. Zato smo jih tudi v tekočem letu skušali zaposliti in dejansko nudili delo 637 ročnim delavcem in izplačali na mezdah preko 400.000 din. To delo bomo še nadaljevali.
V	tem letu smo tudi uvedli obširno anketo o stanovanjih nižjih slojev v našem mestu. Ta anketa je pokazala naravnost porazno sliko iu je v Ljubljani med najbolj perečimi vprašanji preskrba nezaposlenih in nižjih slojev sploh s primernimi higienskimi stanovanji. Zato smo izdelali načrte za zgradbo lakih delavskih stanovanj in upamo, da bo šo v tekočem proračunskem letu mogoče pristopiti k realizaciji te zamisli.
Intenzivnost dela na socialnem polju pokažejo poleg navedenega vsote porabljenih zneskov v ta namen. Dočim je znašal proračun socialnega skrbstva v letu 1935-36 4.092.981 din, je bil dvignjen v naslednjem proračunskem letu 1936-37 za 425.525 din, v naslednjem letu 1937-38 za nadaljnjih 1,601.724 din in tekoči proračun določa po-višek za nadalnji din 1,015.245.
Končno mi je omeniti v tem pogledu, da smo v preteklem letu dokončali ženski prizidek k Delavskemu domu in ga slovesno otvorili 31. oktobra 1937.
Obenem s tem se je razširila tudi obednioa v Delavskem domu. Medtem, ko je bilo v letu 1935-1936 148.241 obiskov in razdeljenih: 148.241 por-cij, se je to število dvignilo v zadnjem letu za 21.819 obiskov in 21.819 porcij. Kljub spremenjenim cenam živilskih potrebščin so ostale cene prebrane v Delavskem domu vedno iste.
Uradom primanjkuje prostor
Glede mestne imovine, katero upravlja V. oddelek mestnega poglavarstva, mi je omeniti predvsem dejstvo, da pogreša mestna občina centralno poslopje, v katerem bi bili nastanjeni vsi mestni uradi in mestna podjetja. Na samih najemninah plačujejo mestni uradi letno 524.000 din.
Da se temu odpomore in da bo mogoče pristopiti k zgraditvi novega centralnega magistrat-nega poslopja, smo se odločili v preteklem letu za nakup bivše Mahrove hiše. Kupili smo jo 12. avg. 1937 na prisilni javni dražbi za 3,600.000 dinarjev. Od te kupnine smo znesek din 2,100.000 plačali v gotovini, za ostanek din 1,500.000 pa smo prevzeli dolg v mestni hranilnici, katerega bomo v prihodnjih letih odplačali.
S tem nakupom smo ee približali uresničitvi novega centralnega magistralnega poslopja, v katerem bodo koncentrirani vsi uradi, za katerega je že izdelal več idejnih osnutkov naš mojster Plečnik.
Mestna imovinska politika naše občine trpi na velikem nedostaku, ker nima niti v središču mesta, niti v bližnji okolici, niti na pereliriji sko-raj nobenega zemljišča. Že več let je živa potreba za zgradbo novega okrajnega načelstva, ker so dosedanji prostori premajhni in skrajno nehigi-enični, tako da morajo uradniki vršiti posle doma. Tudi policijska direkcija se nahaja v privatni hiši in ima povsem nezadostne prostore. Za oba urada bomo morali že v tekočem proračunskem letu preskrbeli nova zemljišča na primernih mestih in skrbeti tudi za nove zgradbe.
V	Ljubljani se čuti tudi nekaj let eem veliko pomanjkanje prostorov za erednješolce in srednješolke.
Oglasila se je tudi Komanda žandarmerije in nujno zahteva od občine prostore za svoje nove zgradbe že v tem letu.
Da se uredi enotna evidenca cele mestne imovine, smo uvedli v tekočem letu samostojno mestno zemljiško knjigo, ki bo gotova v prihodnjem proračunskem letu.
Polog tega smo združili v V. oddelku tudi ves ekonomat, t. j. skupen nakup vseh mestnih potrebščin in razdelitev istih na posamezne oddelke.
PriMiučitev ie povečala, tehnične zahteve
Tehnično delo mestne občine vodi VI. odd. mestnega poglavarstva. Obseg njegovega dela je viden deloma iz obsoga mestnega pomerija. Dočim je znašal pred inkorporacijo 38,300.0110 m», je bilo priključenih z inkorporacijo novih 27 milij. 080.000 m2, tako da obsega danes mestni poinerij 65,380.000 m5.
Proračun mestnega tehničnega oddelka pa je znašal pred inkorporacijo 6,607.890 din. Prvo leto po inkorporaciji 7,886.985 din za mesto samo in 453.033 din za priključene občine. V zadnjem letu je bil ta proračun dvignjen za celo ozemlje na 9,733.970 din in za tekoče proračunsko leto je določen za 10,516.300. To je še vedno v sorazmerju z naraslim potnerijem mesta mnogo prenizka vsota.
Dolžina cest, ulic in potov je znašala v mestu pred inkorporacijo 210.000 m, po inkorporaciji pa znaša 307.000 m, od katerih pa je le 15.000 m tlakovanih, vse. druge so makadamske.
Posipalni material je vsako leto dražji in ga z našimi proračunskimi sredstvi ni mogoče nabaviti v dovoljni množini. V letu 1935-36 in naslednje leto smo izdali zanj po 957.350 din, v tekočem proračunu pa že 1,400000 din.
Za čiščenje in Škropljenje cest smo imeli v letu 1936-37 na razpolago le 1 milij. din. V preteklem letu pa smo v te svrhe izdali že 1,566.500 dinarjev.
Pred inkorporacijo smo imeli na mestnem po-merlju 72.814 m kanalov, z inkorporacijo smo jih pridobili v Mostah le 6803 m in na Viču 82*0 m, tako da jih imamo sednj 87 987 m. Vsako leto zgradimo do 2700 m novih kanalov.
Kakor je iz tega razvidno, smo pridobili r. inkorporacijo mnogo na obsegu pomerija, malo pa na urejenih komunikacijah in kanalizaciji.
Tudi mestni cestni park je v skrajno derut-nem stanju, kar datira ves iz demobilizacijekega blaga, danes že popolnoma obrabljenega in ekoraj nerabnega. Zato smo letos nabavili en nov škropilni avto s plugom za 383.000 din in en 6-tonski valjar za 181.500 din ter razorač za 38.000 dinarjev.
V staležu cestnega nadzorstva je danee vsega ekupaj 459 delavcev in profesionistov e pristavo vred. Cestno nadzorstvo je dobilo tudi nove poslovne prostore v šempetrski vojašnici, kjer so prirejene tudi sobe za delavski odpočitek, sušilnice za mokre obleke, moderne kopalnice in prhe, in smo s tem odpravili doslej sramotno zanemarjeno stanje za preskrbo cestnega delavstva v naši centralni hiši. Za te naprave je delavetvo zelo hvaležno.
Tudi mestni vodovod je bil letos znatno razširjen za 4971 m, popravljeni objekti v Klečah in ograja pri rezervoarju v šišenskem gozdu. V prihodnjih letih pa čakajo upravo vodovoda velike naloge, ki bodo zahtevale velike nove investicije preračunane na približno 7 milij. din.
Mestna podjet a
se dobro razvijajo
Omeniti mi je na kratko še mestna podjetja, katera so ludi v tekočem letu znatno napredovala. Pri mestni elektrarni se je zvišalo število koneti-mentov za 1500 z 10.000 žarnicami in okoli 100 motorji ter 500 aparati.
Tudi pri plinarni se kosumni okoliš širi in veča.
Mestni pogrebni lavod pa je znatno zmanjšal svojo režijo in uredil amortizacijsko službo. Izvršene 60 tudi končne priprave za zgradbo novo mrliške veže. ki bi bila že zrasla iz tal, ako ne bi delal ovir neki posestnik s svojim delom zemljišča. Upam. da bo tudi to kmalu urejeno, ker je nova mrliška veža naš socialni in zdravstveni imperativ.
Pri zastavljalnici nam je uspelo znižati pristojbine od 18 na 12%, kar bo mnogim klientom znatno koristilo. V prihodnje upamo upravo še znatno poceniti.
Ko zaključujem svoje poročilo o poslovanju mestnega poglavarstva, ne morem prezreti dela, ki ga poleg navedenih uradov vrše odbori mestnega sveta; naj omenim nekatere najvažnejše: t j. tehnični odbor, ki je imel v zadnjem letu 37 eej, finančni 24 eej, enako odbor za upravo nepremičnin, socialno-politični odbor 21 sej, troša-riuski 20, odbor za oceno nabavk 17, enako per-sonalno-pravni; najbolj zaposlen pa je bil gradbeni odbor, ki je imel 80 sej. Skupno eo imeli vsi odbori in upravni odbori mestnega sveta v zadnjem letu 394 sej, poleg tega še 52 sestankov, konferenc in anket.
Nadaljevanje v drugi izdaji
Vrtnarski tečaj v Rog. Slatini
Rogaška Slatina, ki jc na drugem mestu kot najbolj obiskan tujskoprometni kraj v Sloveniji, že vsa leta sem pogreša domače dobre zelenjave in se večinoma prodaja uvoženo blago. Temu je deloma krivo premajhno zanimanje okoliških kmetov za pridelavo dobre zelenjave, deloma pa tudi pomanjkanje denarnih sredstev in velika konkurenca.
Da se to vprašanje, ki je za okoliško kmečko prebivalstvo zelo važno in bi moglo biti dobička-nosno, premakne z mrtve točke, je bil na pobudo kr. banske uprave prirejen v Rogaški Slatini tridnevni vrtnarski tečaj v prvi vrsti za okoliško kmete, ki naj pridelujejo zalenjavo v večji meri za zdravilišče kakor tudi za izboljšanje lastne prehrane. Srečna je bila ta zamisel in ljudstvo jo s hvaležnostjo sprejelo navodila predavateljev. Tečaj je otvoril v nedeljo zjutraj ravnatelj banovinskega zdravilišča g. Gračnar, ki se je zahvalil kr. banski upravi za prireditev tečaja in omenil važnost pridelave zelenjave za okolico. Tečaj jo vodil banovinski sadjarski in vrtnarski nadzornik g. Kafol; predaval je tudi g. prof. Vardjan s kmetijske šole v Št. Juriju ob j. ž. Tečaj je bil dnevni in večerni. V dnevnem tečaju je bilo vedno približno 60 deklet in fantov, ki so z velikim zanimanjem sledili poljudni pouk predavateljev. — Zelo številno je bil obiskan tudi večerni tečaj, katerega so se udeleževali starejši ljudje. Tečaj je bil zaključen s predvajanjem filma o sadjarstvu in vrtnarstvu, katerega so se udeležili v velikem številu tudi kmetje iz oddaljenejše okolice.
Da je tečaj tako vzorno uspel, je v veliki meri zasluga zdraviliškega ravnateljstva in okrajnega kmetijskega referenta g. Bračka ter nekaterih tukajšnjih učiteljev. Med tečajnike je kr. ban-ska uprava brezplačno porazdelila semena raznih zelenjav. Tečaj, ki je med kmečkim ljudstvom našel velik odziv in bo gotovo rodil uspehe, se Ik> nadaljeval v jeseni obenem z razstavo zelenjave in v zvezi s praktičnim poukom za uporabo zelenjave.
Dravsko polje
V št. Janžu na Dravskem polju velik mladinski nastop. Dne 6. marca je imela šolska mladina svoj dan: nastopila je na odru kot igravci in kot pevci ietotam in še v cerkvi. Pri pozni sveti maši eo že peli pod vodstvom šolskega upravitelja g. Jarca nove, dobro naštudirane in efektno pesmi, ki so napravile na vernike globok vtis (Ave Marija...). Popoldne pa eo v dvorani kat. prosvetnega društva zapeli najprej pod vodstvom g. Kolšeka »Gor' čez izaro« ter g. upr. Jarca »Prvodecembrsko molitev«, »Orač na Topoli« in »Trije modri« (po narodni na Dravskem polju). Ob teh pesmih so mnogi spoznali, kaj more spretna in vešča roka ustvariti iz neobdelanega materiala, iz še ne vajenih pevcev. Tako čiste akorde tudi v težjih pesmih je malokdaj slišati. Vodja mladinskih zborov g. Zorn (Rački škrjančki!) jo prispeval harmouizirane »Tri modro:: Trijo modri gledajo — resnico Svetega pisma, strašno rajžo delajo, da jim je 6reča gvišna. Gvišna jim je tota sreča, ker jo zvezdica jim goreča, goreča luč z neba. Mi se od vas obračamo; da sladko bi zaspali! Pri vas ostani večni Bog, svet' Duh pa I>ojde z nami!« Po pevskih točkah so nadvse dobro izvajali Lovšinovo tridejanko »Desetnik in sirotica«. Njih naravno obnašanje nn odru naj posnemajo mnogi odraeli igravci. Dvorana je bila nabito polna kot malokdaj in se prireditelji vsem za obisk iskreno zahvaljujejo. Dobiček bodo pa otroci uporabili za izlet v Zagreb. Naj na začeti poti voditelji ne omagajo, naj se dvigne z lepo esmijo srčna kultura, ki je je povsod tako malo. rireditelji ee zahvaljujejo predvsem g. župniku Fr. Polaku za velikodušen dar ter kat. prosv. društvu zu prostor
Raie. »Rački Škrjančki«, mladinski pevski zbor priredi pod vodstvom učitelja g. Zorna koncert narodnih in umetnih pesmi.
Veliko delo mestnega načelstva
Govor mestnega župana dr. Adlešiča
Ko obravnavamo proračun za bodoče leto, mislim, da je primerno, da se ozremo nekoliko tudi nazaj v preteklo proračunsko leto in vsaj bežno premotrimo delo, ki ga je izvršila meetna uprava v preteklem proračunskem letu, da bomo lažje presodili predlog proračuna za bodoče leto.
Izboljšanje upravnega poslovanja
V	notranjem delu smo ee bavili v prvi vrsti z reorganizacijo poslovanja mestnega magistrata, da bi dosegli boljšo ekspeditivnost in emotrenost dela, obenem pa upravo poenostavili in pocenili.
V	tem pogledu smo osnovali oba oddelek, ld je začel poslovati 1. decembra 1937. Njegova naloga je predvsem dobra organizacija in smolreno poslovanje v njem združenih odsekov. V njem so upravno povezani razni manjši odseki: tajništvo, tiskovni referat, gasilska in reševalna služba, statistika, kulturni odsek, personalni odsek. To so deloma še mlade ustanove, katere so šele pod našo upravo dobile točno opredeljen delokrog.
Obči oddelek vodi tudi delovodstvo stalnih konferenc načelnikov posameznih uradov, ki so važen instrument pri izboljšanju mestne uprave. Vodi pa tudi referat o Zvezi mest kraljevine Jugoslavije, e katero «mo v stalnih stikih, ker je baš Ljubljana med najbolj iniciativnimi članicami te zveze in mestni svetniki, pa tudi referenti naše mestne uprave najagilnejši sotrud-niki njenega glasila »Mestna občina«.
Pri tem oddelku smo ustanovili in otvorili dne 7. decembra 1937. strokovno knjižnico in za njo opremili mestno posvetovalnico.
S 1. decembrom 1937. smo ustanovili tudi poseben šolski odsek v sklopu občega oddelka.
Na pomeriju naše občine je 15 državnih osnovnih iol in 3 zasebne. Veeh učencev je bilo v tekočem letu 5426 in vseh učiteljev 224.
Občina mora vzdrževati šolska poslopja in skrbeti za učila. V obeh smereh smo v zadnjih dveh letih mnogo storili, poslopja in učila popravili in dopolnili. Medtem ko je znašal proračun osnovnih šol za leto 1935-36 450.720 din, smo izdali v letu 1936-37 621.075 dinarjev, v zadnjem proračunskem letu pa celo 690.188 din.
Pri vsem tem pa število šol in razpoložljivih šol-•kih prostorov za vse učence ne zadošča več.
Državnih meščanskih šol imamo v Ljubljani 7 in eo — razen Most — nameščene vse po ljudskih šolah. Le v Mostah je poslopje, ki je bilo zidano za ubožnico, adaptirano za meščansko šolo.
Tudi potrebe za meščanske šole zelo naraščajo. Dočim je občina izdala za leto 1935-36 v to svrho 196.000 din, smo izdali naslednje leto 305.558 din in v zadnjem proračunskem letu žc 392.658 din. Ostale zneske je prispevala kr. banska uprava in dotične občine, od koder so učenci posečali te šole.
Strokovno-nadaljevalnih šol ima Ljubljana 5 in jih obiskuje 1200 vajencev. Nastanjene so v poelopjih ljudskih šol na Vrtači, Ledini, Prulah, Sv. Jakobu in na Grabnu. Izdali emo zanje v proračunskem letu 1935-36 482.500 din, v naslednjem letu 1936-37 647.240 din in v zadnjem proračunskem letu celo 692.000 din. Glavno breme pada zopet na občino, ker je banska uprava prispevala le znesek 200.000 din, Zbornica za TOI pa komaj 25.000 din, vsa združenja skupno pa komaj 6326 din.
Zelo agilno je bilo tudi delo kulturnega odseka. Organiziral in pripravil je mestni muzej, ki je bil že dolgo let na programu mestnih uprav, pa je bil realiziran šele v tekočem proračunskem letu in otvorjen slovesno 15. septembra 1937. v Auerspergovi palači.
Vzorno jc bil preurejen v zadnjih dveh letih tudi mestni arhiv in urejena po iniciativi Ivana Hribarja ustanovljena doslej či6to deeorganizirana mestna knjižnica, tako da je sposobna služiti komunalnemu, zgodovinskemu in splošno znanstvenemu študiju o mestu Ljubljani.
Kulturni odbor je tudi pripravil vse potrebno, da smo mogli skleniti v tekočem letu ustanovitev javne knjižnice. Kulturni odbor ee je lotil v tem letu preureditve pokopališča pri Sv. Krištofu, ki je že dolgo vrsto let nudilo skrajno zanemarjeno sliko. Začeli emo urejevati park zaslužnih mož, ki bo že v prihodnjem proračunskem letu končan in kulturna sramota, ki so jo očitali Ljubljani dolga leta, končno oprana.
Kulturni odbor je tudi započel in sistematično pripravil akcijo za postavitev dostojnega spomenika padlim vojakom pri Sv. Križu in upamo, da se posreči s primernimi dotacijami to zamisel izvršiti.
V	sklop občega oddelka spada tudi statistični odsek, ki je bil v tekočem letu zaseden po strokovnjaku in je izdelal obširni načrt sestave splošne komunalne «tatiatike, in sicer komunalno, gradbeno, stanovanjsko in demografsko statistiko.
Pod obči oddelek spada tudi požarno-varnostna in reševalna služba. Tudi v tem pogledu je bil napravljen v preteklem letu velik napredek 6 tem, da je bila postavljena telefonska centrala, s katero so bile povezane z Mestnim domom in gasilskim uradom vse prostovoljne gasilske čete v mestu in na periferiji, s čimer je bila dosežena enotna udarna moč vsega ljubljanskega gasilstva za primer večje katastrofe.
V	preteklem letu eo morali gasilci intervenirati v 58 primerih. Hitra intervencija je preprečila škodo, ki bi šla sicer v težke milijone.
'ludi reševalna služba je bila zelo agilna. Izvršila jc 3889 voženj in prepeljala 3914 bolnikov.
Pri iej priliki navajam z ozirom na nekatere pritožbe v reševalni službi, da je reševalno službo ustanovilo leta 1922 mesto Ljubljana samo in jo vzdržuje tudi samo z lastnimi prispevki.
V	sklopu občega oddelka je bil v preteklem letu ustanovljen tudi odsek za telesno vzgojo ter je dobil tudi novega strokovnega šefa na jtred-zadnji seji mestnega sveta.
Končno spada pod obči oddelek še personalni odsek," ki rešuje vse personalne zadeve mestnih uslužbencev. Kako obsežno delo vrši, se vidi že iz tega, da znaša skupno število mestnih vslui-hencev brez delavcev 774, delavcev stalnega kadru '107 in sezijskrga in pri godne ga kadra 183. Zvišali smo prejemke onih mestnih uslužbencev, ki so imeli do sedaj tako plačo, da z njo shajati niso niogli. To so bili jmgodbeni uslužbenci in dnev-ničarji, ki so imeti poprej po 400 do 700 din mesečne plaïe. Dvignili smo minimum pri ženskah na *0U din. pri moških samcih na 900 din in pri poročenih na 1050 din. Zavedamo so pa, da so ti aneskl Se vedno prenizki.
Našli smo dalje, da so nekateri mestni uslužbenci iakali na napredovanje po 6, 7, celo 10 in 11 let. Tudi to smo uredili.
Ko bodo mestne finance še bolje urejene, bomo mogli ukreniti še druge korake za zboljšanje položaja mestnih uslužbencev, zlasti rednega napredovanja.
V	splošnem morem pripomniti, da se je poslovanje na magistratu toliko zboljšalo in ekspeditivnost tako dvignila, da sem mogel uvesti zopet nedeljeno uradovanje. Dosegli smo povsem ažurno uradovanje, kolikor dopušča narava obravnavanega predmeta in so se pritožbe v tem pogledu od strani meščanstva reducirale na minimum.
Trgovina in industrija
Ako nadaljujem svoje poročilo po ostalih oddelkih mestnega poglavarstva, mi je omeniti drugi oddelek, ki se peča z obrtjo, trgovino in industrijo. Na splošno mi je ugotoviti v zadnjem letu porast obratov za 150, kar je odmev splošne konjunkture v Sloveniji in državi, pa tudi v našem mestu. Tudi članstvo Združenja trgovcev je prvič po letu 1932 naraslo, in sicer za 34 novih trgovskih obratovalnic. Združenje trgovcev poudarja v svojem letnem poročilu ugoden vpliv upostavitve likvidnosti Mestne hranilnice ljubljanske na poslovno življenje našega itiesta in priznava tudi točno ekspeditivnost mestnih uradov, poostreno kontrolo nad tihotapci, ki so ogrožali obstoj posameznih strok, predvsem gostinstva, dalje uspešno borbo mestnega poglavarstva proti nelegalni trgovini in strogo zasledovanje obrtnih prestopkov.
Število industrij se je v pretklem letu v Ljubljani povečalo za eno.
Vseh gostilniških podjetij v Ljubljani pa je 365, kar je z velikostjo našega mesta razmeroma zelo visoko število.
Tudi v skrbi sa tujski promet smo v preteklem letu naplavili večje akcije, pri čemer omenjani zlasti delo na utrditev zračne zveze Celovec—Ljubljana—Sušak, ki nas veže z Dunajem in srednjo Evropo.
Mnogo se je delalo na ureditev ljubljanskega železniškega vprašanja in so se dosegli povoljni rezultati, da se železniška kurilnica ne bo prestavila na gorenjski kolodvor, marveč odstranila iz mesta proti D. M. v Polju.
Mestni fizikal je že sam objavil obširno poročilo. V zadnjih letih je med boleznimi v Ljubljani na prvem mestu rak in ne več tuberkuloza. Za tuberkulozo je umrlo v Ljubljani le 77 domačinov, za rakom pa 109 domačinov. Zato bo treba tej bolezni posvetiti prav posebno pozornost.
V	tem pogledu je bil v minulem letu napravljen velik korak z ustanovitvijo posebnega instituta za pobijanje raka v onem delu šempetr-ske vojašnice, kjer je bil prej vajeniški dom.
Za naše mesto je zelo važen tržni in veterinarski. odsek mestne uprave. K temu odseku spada nadzorstvo in pregled živil, veterinarstvo ter urejevanje in upravljanje živilskih trgov.
V	preteklem letu jo bilo nekaj pritožb zaradi nedostatkov v mlekarnah. Zato je bila uvedena poostrena kontrola. Dočim je bilo v prejšnjih letih pri kontroli odvzetih le okrog 600 vzorcev, jih je bilo odvzetih in analiziranih v letu 1937 2941 vzorcev; od njih je bilo najdenih 469 neprimernih ali 15.94%; neprimernost gre največ na račun mleka. Zaradi stalne ostre kontrole pa se kakovost mleka stalno boljša.
Poleg te kontrole pa je uvedena sedaj za vse dobavitelje mleka zaradi sistematičnega pregleda kartoteka. Taka kartoteka se pripravlja tudi za druge producente živil, pekarne, mesarije itd., kar bo brez dvoma na pregled in kakovost dobro vplivalo.
Zaradi te povečane kontrole živil je bilo treba ustanoviti poseben laboratorij za pregled živil. Letos smo določili le 20.000 din za laboratorij, popolni laboratorij bo pa stal ca. 150.000 din, pa upamo, da se bo pokril s taksami od neprimernih vzorcev.
Za zboljšanje mleka se je pokazala potrebna tako imenovana hlevska kontrola; pregledali srno 434 hlevov, in je bila pri tem izvršena tuberkuli-nizacija 2251 goved. Pokazala je pozitivno reakcijo za tuberkulozo pri 149 kravah. Tuberkuloza pa ni biln pri njih odprta, da bi bila podana opasnost okuženja ljudi pri uživanju mleka.
Važno pa je vprašanje živilskih trgov v Ljubljani.
Centralni živilski trg pa se z vsakim letom vefa. Leta 1936 je bilo postavljenih 27.000 novih klopi, leta 1937 pa celo 32.000 vet kakor v 1. 1935.
Vse to pa ne bo zadostovalo vsled velikega porasta trga in bo nujno misliti na poživitev pe-riferijskih živilskih trgov.
Neodložljivo bo tudi vprašanje nove tržnice.
Dokler pa lo vprašanje ne bo rešeno, bo treba vsaj začasno rešiti vprašanje mesarskih lop.
Tiha dobrodelnost
Posebna pozornost mestne uprave v zadnjem letu jo bila posvečena socialnemu skrbstvu.
Predvsem je bila posvečena skrb zaščiti družine in mladine. Občina je podpirala okoli 600 otrok z mesečnimi prispevki din 30—80, (povprečno Gl din). Poleg tega smo uvedli za revne otroke jxi šolah topel zajtrk in ga delili okoli 600 otrokom, ki hodijo tešč v šolo. Za božič smo organizirali v tesnem sodelovanju vseh Ijubljau-skih karitativnih organizacij božično obdarilo revnim družinam in otrokom in obdarovali 731 otrok z obleko, obutvijo in perilom. Namesto poprej običajnih bučnih boiifnic smo dostavili vsakemu oli-darovancu tiho in ueposredno darilo na dom, kar je povsod mnogo bolj blagodejno vplivalo kakor prirejanje blestefih in dražjih boiičulc.
Večjo skrb smo jiosvetili tudi otroškim dnevnim »avetisčem. Do lani so bila tri in sicer pri Sv. Florijanu, na Taboru in v Sp. šiški, v tekočem proračunskem letu pa smo otvorili še dvoje novih in sicer eno v šoli za Bežigradom, ki je sprejelo 60 otrok v oskrbo in ima krasno urejene prostore, drugo pa V šoli v Mostah, ki je sprejelo 67 otrok. Poleg tega smo izvršili vse potrebne priprave za zgradbo in ustanovitev modernega otroškega zavotišca v Trnovem, katerega načrt je preštudiralo po razpisu 15 arhitektov.
Mariborske vesti
m Razstaca daril /. nagradnega žrebanja naročnikov »Slovenca*. Pri nagradnem žrebanju naročnikov »Slovenca«., ki se je vršilo dne 2. februarja v Ljubljani, je 18 mariborskih naročnikov prejelo lepa darila, Ki jih sedaj razstavljamo v izložbenem oknu naše podružnice ua Koroški cesti št. 1. Oglejte si to razstavo! V mesecu juliju se bo v-šilo II. nagradno žrebanje, pri katerem bo med uaše naročnike razdeljenih še mnogo več daril kakor pri prvem iu pri katerem bodo zopet imeli pravico do udeležbe vsi naši naročniki, ki bodo imeli plačano naročnino vsaj za tri mesece. Ostanite naši redni naročniki, da boste imeli pravico do udeležbe pri nagradnem žrebanju!
m Zbor Jngoslovansko-češkoslovaške lige. V ponedeljek zvečer je zborovala pri Orlu Jugoslo-vansko-češkoslovaška liga v Mariboru pod predsedstvom dr. V. Kukovea. Občni zbor je bil izredno dobro obiskan ter so se ga udeležili tudi predstavniki mariborskih kulturnih in narodnih organizacij. Funkcionarji lige so podali poročilo o delu v pretočenem letu, ki je bilo zelo plodo-nosno. Duljši razgovori so se vršili o načrtih za novo poslovno leto. Prva velika prireditev bo v soboto, na Jožefovo, 19. marca Češkoslovaški konzul g. Minovsky bo imel predavanje s predvajanjem filma o češkoslovaških legionarjih. Predavanje bo ob 10 dopoldne v dvorani kina Union v Cafovi ulici. Pri volitvah je bil znova izvoljen za predsednika odvetnik dr. Vekoslav Kukovec, v odboru pa so predstavniki mariborskih kulturnih in narodnih organizacij.
m Ljudska univerza. Zaradi izrednega uspeha, ki ga je imelo predavanje prot. V. Petkovška »Triglavski narodni park«, se ponovi jutri, v petek ob 20.
m Dekliški krožek za mes to ima danes ob pol 8 svoj redni sestanek v domu na Slomškovem trgu. Vsa dekleta iskreno vabljena.
m V Ljudski univerzi v Studencih predava drevi ob 19 prof. Scdivy o gospodarskem razvoju češkoslovaške države po vojni. Skioptične slike. Vstopnine ni.
m Mariborski obrtniki se udeleže berlinske razstave Letos bo v Berlinu mednarodna obrtna razstava. Udeleže se je tudi slovenski obrtniki ter organizira udeležbo zbornica TOI v Ljubljani. V Maribor je zaradi tega prispel tajnik zbornice dr. Pretnar ter se je vršila v prostorih Okrožnega odbora konferenca, katere so se poleg delegatov obrtniških organizacij udeležili še podžupan Franjo Zebot, za mestni gradbeni urad inž. arh. Vičič, zgodovinar prof. Baš ter zbornični svetnik Sojč. Tajnik zbornice dr. Pretnar je poročal o razstavi ter je naglašal, da se bo slovensko obrtništvo udeležilo razstave predvsem z izdelki, ki so specifično slovenskega značaja.
m Ogorčeni socialistični voditelji. V zadnji številki »Delavske politike« smo čitali poročilo o političnem sestanku, ki sta ga imela Petejan in Eržen z delavskimi zaupniki. Po ošabnem pisanju tega socialističnega glasila bi neinformirani čita-telj mogoče sodil, da še vedno živimo v starih časih, ko so socialisti vedrili med delavstvom ter se proglašali za edino legitimne zagovornike delavskih interesov. Da tega ni več in da delavstvo zapušča svoje nekdanje generale, pač dovolj jasno spriçujojn bridke pritožbe, ki sta jih ponovno izrekla socialistična veljaka Petejan in Vidovič nad rnaritoo^Jtim delavstvom in morala obsoditi îudo-lenco socialističnih delavskih zaupnikov, ki se ne marajo več udeleževati sestankov ter so zaceli obračati hrbet socialističnemu gibanju. Časi in ljudje se pač spreminjajo!
m V najem ieslsobtio stanovanje, eventualno deljeno. Livada 5/1.
m Krajevni odbor mariborskih invalidov ima občni zbor v nedeljo, 13. t. m. ob 9 dopoldne v dvorani na Aleksandrovi 6. Ker se bliža^ uzakonitev novega invalidnega zakona, bo ta občni zbor za invalide gotovo velike važnosti.
m Mariborska drama študira zabavno in duhovito italijansko komedijo pisatelja Aida Bene-dettija »Dva ducata rdečih rože.
m Zanimiva raztlara keramike. V pritličju nekdanje. Mariborske tiskarne v Jurčičevi ulici je odprta razstava keramičnih del g. Boruta Hribarja. Razstavljena dela zaslužijo vso pozornost. G. Hribar se je posvetil keramiki takorekoč samo iz športa, tudi nima na razpolago primerne peci, vendar kaže zasnova in barva lep umetniški okus. izvedba pa tudi dobro spretnost. Obisk razstave je brezplačen.
m Teiaj za zatiranje škodljivcev m bolezni ter škropljenje sadnega drevja se bo vršil v soboto, dne 12. marca na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je teoretičen in praktičen ter traja od 8 do 12 ter od 14 do 18. Za hrano skrbe tečajniki sami.
m Društvo za podporo rbvnih učencev ima danes ob pol IS v glasbeni sobi II. dekl. meščanske šole svoj redni letni občni zbor. Prijatelji revnih učencev so vljudno vabljeni.
m Nogo je izgubil. 51 letni mlinar od Sv. Ju rija ob Pesnici Jožef Zupančič je padel ponoči v gozdu na nek štor ter se je močno poškodoval. Ker pa ni posvečal rani nobeno pozornosti, je dobil zastrupljenje krvi. V mariborski bolnišnici, kamor se je zatekel, so mu morali sedaj amputirati nogo.
m Na rogovih besnega bika. Pri Sv. Juriju v Slov. goricah je napadel sosedov bik 61 letno po-sestnico Julijano Ornik ter jo nabodel na rogove. Zadal ji je na desni strani boka globoko rano ter raztrgal na več mestih drobovje. Nesrečuico so • prepeljali v mariborsko bolnišnico. Njeno stanje je zelo resno.
m Nesreča na stavbi. Pri gradnji prizidka na predilnici tovarne Doctor in drug se je ponesrečil 32 letni delavec Franc Makel. Padel je 4 metre globoko ter se močno poškodoval na glavi in nogah. Reševalci so ga prepeljali v bolnišnico.
Občni zbor Združenja pekov-shih obrtnikov
Maribor, 9. marca. Dane« popoldne ee je vršil v Gambrinovi dvorani občni zbor Združenja pekovskih obrtnike v Mariboru, ki jc bil izredno dobro obiskan. Med drugimi po se udeležili občnega zbora podžupan Franjo Zebot, obrtni referent dr. Senkovič, zastopnik Zbornice TOI Sojč ter zastopnik centralnega urada pekovskih organizacij v Zagrebu Basič.	„ ,
Občni -/.bor je vodil predsednik Združenja Jn kob Koren, obširno izročilo o poslovanju stanovske organizacije pa je podal tajnik Julče Novak. Iz poročila posnemamo, dn jc bilo usmerjeno delo organizacije v pretečenem letu predvsem v prav-cu izpremembe uredbe o omejitvi nočnega dela v pekarnah, ki ee zlasti v Dravski banovini izvaja z vso strogostjo. Uredbo bo ne vsak način treba izpremeniti zlasti v Mariboru, ki velja kot turistično mesto. Iz tega razloga je bila Spremenjena uredba žc v Novem Sadu. V naši banovini vodijo borbo proti uredbi posebno mariborski peki, ki
bi bili že uspeli, če bi bili imeli več opore in podpore tudi pri ljubljanskih tovariših. Omejitev nočnega dola jo prišla prav velikim obratom, ki delajo na tovarniški način ter so začeli čim dalje liolj spodrivati s trga mulo obrtnike. Na številne intervencije na merodajnih mestih so dobili mariborski obrtniki zagotovilo, da ee bodo njihove željo upoštevale in da jim bodo tudi oproščeuc kazni, na katere so bili zadnje čase zaradi prekoračenja določb uredbe olieojeni.
Združenje šteje sedaj 112 članov, ki zaposlujejo 116 pomočnikov in 119 vajencev. Dohodhov jo imelo 44.231.50 .din, izdatkov pa 41.023.45 din. Novi proračun za leto 1938 določa 36.700 din dohodkov in toliko izdatkov. Zborovalci so ob zaključim občnega zbora soglasno odobrili dosedanje ukrepe uprave v borbi za izboljšanje položaja pekovsko obrti lar so sklenili, du nadaljujejo z borbo za spremembo uredbe o nočnem delu.
P 0 S E T IT E KU H ARSKO-KULI NAR 10N0 RAZSTAVO Združenja gostilniških podjetij v Mariboru od 12. do 15. marca 1938.
Po železnici dovoljena polovična voznina z žel. legitimacijo K-13, ki si jo nabavito na odhodni postaji. Polovična voznina od 10. do 17. marca.
Gledališče
Četrtek, 10. marca ob 20: »Trubadur.«. Red D. Petek, 11. marca: Zaprto. Sobota, 12. marca : »Gašper in Hudamora « Otroška predstava. Znižane cene. Ob 20: »Firma.« Red A.
Celje
c »Signal na stoj« je naslov strok, poučnega filma, ki bo obenem z več drugimi zanimivimi železniškimi filmi predvajan v kinu UNION v Celju. Dveurne predstave bodo v petek, 11. marca ob pol 2, v soboto, 12. marca ob pol 10 dopoldne in v ponedeljek, 14. marca ob pol 2. Priporočamo, da si širše občinstvo zanimive in poučne filme polnoštevilno ogleda. Vstopnina 2 din.
c V Planico k skakalnim tekmam bo vozil Putnikov avtobus v nedeljo, 13. marca, za 90 din. Prijave: Putnik — Celje.
c Ne zamudite ugodne prilike in pridite^ v podružnico v Gubfevi ul., kjer dobite brezplačno krasno knjigo »Poročnik indijske brigader z 276 stranmi in številnimi krasnimi slikami, če naročite -»Slovenski dom< in plačate naročnino za tri mesece naprej. Tudi stari naročniki »Slovenskega domaï dobe knjigo po zelo nizki ceni 14 din, ne-naročniki pa za 24 din. Pridite, dokler je še čas!
KINO METROPOL, CELJE
Danes Mark Twalnovo nesmrtno delo »KRALJEVIČ iN SIROMAK«
V slavni vlogi Errol Flynn, popularni Junak filmskega platna in dvojčka 13llly in Bobby Mauch.
c Gostovanje ljubljanske drame v Celju. Ljubljanska drama bo uprizorila v torek, 15. marca ob 4 popoldne v celjskem gledališču mladinsko pravljico »Snegulčica« v režiji g. Debevca, oh 8 zvečer pa duhovito družabno komedijo italijanskega dramatika Aida Benedettija »Rdeče rože v režiji g. Krefta. Predstavi sta izven abonma. — Vstopnice dobite v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi.
c Predavanje o sadjarstvu in vinogradništvu. Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Celju bo priredilo danes 10. marca ob pol 8. v telovadnici II. državne narodne šole (prej okoliške šole), kulturno, filmsko predavanje o sadjarstvu in vinogradništvu. Vstopnine ni, vstop je vsakomur prost.
c V Grajski vasi pri Gomilskem jo pri cepljenju drv padel 51-letni posestnik Zupan Anton tako nesrečno, da si je zlomil več reber. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico.
c Drzen kolesarski tat. Na pustni torek zvečer je prišel v gostilno g. Viranta v Žalcu precej vinjen gost. Za pasom je nosil kuhinjski nož. Kor je začel izzivati gostilničarja, je ta obvestil žalske orožnike. Ti so nemirneža vtaknili čez noč v zapor, da bi se tu streznil. Pri zasliševanju zjutraj pa je orožniški poveljnik ugotovil, da so ujeli starega grešnika in prijatelja tuje lastnine. Imel je namreč novo kolo, seveda brez vsakega prijavnega dokazila. Izprašali so mu malo natančneje vest in kmalu je priznal, da je ukradel to kolo v Sv. Pavlu pri Preboldu. Je to 23 letni Marko Herman, ki se je klatil po Švici, kjer je živel do
KINO UNION
Dan rs ob 18.30 ln 30.39
»GOLEM«
Po stari praški legendi obdelala
A. P. Antoine In Julien Duvlvlr. V glavni vlogi llarry Baur kot kralj itudoif II.
1936 1. Zaradi številnih tatvin v Ztlricliu je bil izgnan v Jugoslavijo v domovinsko občino Mozirje. Pri nadaljnjem zasliševanju jc Marko priznal, da je v kratkem času ukradel 17 popolnoma novih koles izpred raznih gostiln v Žalcu, Sv. Po-tru, Polzeli, Slovenjem gradcu, Vojnikuin Celju. Ukradena kolesa jo prodal raznim kmečkim fantom v okolici Slov. gradca, nekaj mehanikarjem, 4 pa celo nekemu premožnemu trgovcu v Zagreb. Prodal jih jc naravnost za smešno ceno od 100 do 300 din. Orožniki so poizvedovali za kolesi in so s krivcem samim našli še več takih koles, ki so jih vrnili lastnikom. Oddan je bil okrožnemu sodišču v Celju. Marko Herman je beračil po Sloveniji, obenem pa kradel kolesa in jih prodajal. 0(1 zagrebškega trgovca je dobil kipe iz mavca, ki jih je prodajal po štajerskem. — Govori le nemško.
Muta
Dolgo se nihče ni zganil, da bi nas povezal z ostalim svetom onstran Drave. Po vseh zaprekah se je pod skrbnim podjetnikom Preglavom iz Ma-reuberga začelo živahno delo ua mostu, da čimprej služi svojemu namenu. Od 12. septembra pa do zdaj smo bili močno prikrajšani: v Dravograd je 14 km, v Vuhred pa 9 km. Trgovina in obrt z industrijo sta zelo čutili, pa tudi kmetje, ki niso mogli spraviti svojih pridelkov do tržišča. Sedaj imamo upanje, da bomo v kratkem most uporabljali. Zakaj posamezniki so se že izogibali broda in jo kradoma mahali čez. Od kr. banske uprave je baje došla prepoved čez hoditi, dokler ni popolnoma zgotovljen in zavarovan, da se preprečijo nesreče. Zvonik še mirno počiva, ali podjetnik je že prevzel obvezo, da ga tudi do 1. junija uredi in mu da praznično lice. Ura bi rada oznanjala, kako hiti življenja čas; sedaj čaka na stolp. Tudi okrog cerkve se čujejo živahni glasovi. Odrasli, zlasti pa otroci, pridno hodijo k pevskim vajam. Novi g. organist Kerec Rudolf ljubeznivo iu potrpežljivo pripravlja oživljenje petju v cerkvi. Naj poje tudi pri nas vsa cerkev. Duha in ognja nam je treba. Zato smo povabili še misijonarje na pomoč. Ko bo jug odtajal zadnji led. bo, tako upamo, zginil po njihovi neumorni delavni gorečnosti ledenomrzli duh iz src onih, ki so doslej stali ob strani. Nevednost in mlačnost sla dve veliki hibi nerazgibanosti. Celih 8 dni kanijo devnti v red naš zapuščeni mutski svet. 13. marca 7. Bogom začnejo, z 20. bi pa radi vse slovesno izročili ljubezni božjega Srca. da vsi postanemo aktivni delavci za telesno in duhovno lepše in srečnejše življenje otrok božjih. Težko čakamo prenovljenja in se veselimo milosti polnih dni sv. niisijona.
Sv. Jakob v Slov. goricah
Preteklo nedeljo je bil pri nas občni zbor naše krajevne JRZ. Ker je naša župnija znana, da je bila vedno in jt: še 100% v taboru našega slovenskega voditelja dr. Korošca, je bil lemn primeren tudi naš občni zbor. V nabito polnili prostorih je naš stari prijatelj g. Franjo Zebot iz Maribora podal o gospodarsko-političnih razmerah doma in пд tujem tako jasno sliko, kakor zna iu more le on. Zato smo g. Zebotu tudi na koncu njegovih izvajanj izrekli prisrčuo zahvalo in popolno zaupanje. Prav posebno ogorčeno smo soglasno obsodili ostudni napad v nasprotnih listih na osebno čast g. Zebota. PiSete lahko, kar hočete, mi našega Zebota poznamo in vemo, da je delal vedno v našo korist in se ]e to tudi posebno poznalo v obmejnih zadevah, dokler je on imel v dotičnih komisijah svojo besedo.
Pač pa se naše ljudstvo zelo radovedno in ne-voljno izprašuje, čemu prav 7-11 prav prejemata svoje poslanske diete g. Janžekovič in Jančič, katera sta proti volji naroda postala naša poslancu. Med nas se ne upata, vemo pa dobro, da njuno delo do danes ni bilo drugačno, kakor proti koristim našega ljudstva. Zato tudi komaj čakamo, da bomo zainogli g. Zebota zopet pozdraviti za svojega poslanca, ker je dovolj dokazal, kako se dela za koristi našega ljudstva. — Občni zbor je soglasno sklenil naslednjo resolucijo: 1. Izrekamo v imenu vsega našega ljudstva bre/, najmanjše izjeme popolno zaupanje naši vladi posebno gosp. dr. Korošcu, in iskreno zahvalo, da je s svojimi pogodbami 7. inozemstvom državi ohranila mir in na boljšo pot spravila naše gospodarstvo. 2. Izrekamo našima slovenskima ministroma in g. banu nnšo zahvalo za poživitev naših posojilnic. 3. Prav posebno izražamo svojo prošnjo, da se trošarinski
Obe. volitve v Slovenjem Gradcu
Kandidatna lista JRZ za občinske volitve v novi združeni občini, ki Ixxlo v nedeljo, dne 27. t. 111., je že potrjena od sodišča. Kandidalje na tej naši listi so samo ugledni in značajni možje, ki jamčijo za res dobro, plodonosno in ne.-cbično delo v procvit in napredek naše obširne občino. Nosilec liste je sedanji mestni župan g. dr. Jože P i c e j, ki je v teku svojega poldrugolelnega županovanja pokazal vso spretnost, dobro voljo in sposobnosti res pravega župana. Kajti v tej kratki dobi svojega županovanja je (»kazal več vidnih uspehov, kakor prej celo vrsto let več različnih županov. Ostali kandidalje so tudi samo ljudje, ki bodo stvar vzeli za resno in Ixxlo vsi delali nesebično za napredek naše celotne občine, mesta in okolice.
Naša lista je bila sestavljena že v začetku januarja meseca. Kandidati so se določili na javnih sestankih, ki so bili v Starem trgu, Selah in v mestu. Kandidate je torej izbralo ljudstvo in 11e le saino člani JRZ. Zaradi tega nam sestava liste same kot lake in zbiranje podpisov ni delalo nikakršnih težav ter smo vse to uredili z lahkoto. Tukajšnji dopisnik celjske »Nove dobe-: posveča namreč cele kolone iz trte zvitih in namišljenih člankov, s kakšnimi težkočami se moramo boriti za sestavo liste, ter je vedel povedati, da baje vsi ugledni kmetje-kandidati preklicujejo |K)dpise za našo listo. A vendar moramo ugotoviti, da niti eden kandidat ni preklical svojega l>odpisa. Dopisniku se je lo najbrž sanjalo, ali pa se je v svoji vroči želji, da bi imeli težkoče, že spozabil tako daleč, da je svoje sanje napisni kot dejstvo. Pa še razne druge dolgovezne šla-gerje priobčuje »Nova doba* o gospodarstvu v mestni občini 7, namenom, da bi napravila neraz-položenje med okoličani do mesta in sedanjega župana, in cele zaloge lista pošiljajo brezplačno našim kmetom. Toda vsa obrekovanja in intrige nič ne pomagajo, znkaj vsak trezen kmet in meščan se že zgraža nad takim pisarjenjem in celo naši na?prolniki že obsojajo listič zaradi njegovih podlih člankov, ko pa dejstva jasno pričajo dru-
gače. kakor poroča lažnivi kljukec, ki se tako rad spotika nad katoliškimi listi, krščanstvom in našimi duhovniki. Dopisnik :>Nove dobe.: misli s tem početjem, da bo napeljal vodo na svoj mlin. Pa so je zmotil! Nasprotno pa je res. da z vsem svojim početjem dela za nas replamo, sam sebi pn škodo. Posebno dobro je napravil listič pred kratkim za nas to, ko je poročal, da bodo klerikalci delili koruzo za volitve. Lansko lelo pa je toča pobila pridelke v Selah in Vrhih. Občina Stari trg je to precenila in prosila bansko upravo ter ministrstvo, da priskoči poškodovancem na (x>moč z živili ali denarjem. Prošnja občine je bila ugodena 1er so prizadeli kmetje (lotom banske uprave, okrajnega načelstva in ol>čine dobili koruzo, kar je vsem znano. Pa pride »Novn doba-e tako grdimi trditvami, kakor so nnši JNS pač navajeni izza časa njih samovlade, ko so sami take stvari prakticirali, če so boleli dobiti volivce. .S tem člankom so naši okoličani najbolj spoznali resnicoljubnost îNove dobe*.
Naši nasprotniki so sicer tudi nu drug način hoteli otežkočili sestavo naše kandidatne liste. Pošiljali so med okoličane in naše najboljše može, za katere so vedeli, da bodo kandidirali na naši [isti, razne agente vseh barv JNS, mačkovcc, me-šetarje, diskvalificirane županske kandidate in celo zastopnike JSZ. V začetku meseca januarja so se zglasili trije možje izmed mačkovcev in JSZ pri sedanjem županu občine Stari trg g. Simonu Sleniniku, ki kandidira na naši lieti kol podžupan, ter ga prigovarjali nuj «e otl|>ove kandidaturi pri nas in nuj prevzame kandidaturo kol nosilec liste pri opoziciji, ter so se tako daleč spozabili, da so mu obljubljali smešno plačo 100 dinarjev dnevno. Koliko resnosti in koliko gospo-I darskega čuta za dobrobit občino čutijo ti ljudje do občine in oličanov, dokazuje dovolj samo ta primer. Kakšne bedarije pa še drugače kvasajo mod okoličani razni agenti in meSetarji, pa sploh 110 omenjamo, ker je za take stvari škoda prostora in papirja. Nasproinikcm gre torej samo za njih sebične namene, ne pa za dobrobit občine.
zakou omili in spremeni v korist malemu prociil* jalcu vina in malemu kupcu vina. — Počastil nas
je s svojim obiskom g. okrajni načelnik dr. Siska, kateremu jo izrekel dobrodošlico načelnik nase JRZ g. Franjo fenuderl in izrazil željo, naj bi gosp. načelnik večkrat 1. veseljem prišel v našo župnijo.
Ptui
Zupančičev večer smo imeli v gledališču. Priredili so ga gimnazijci pod okriljem Pomladka Rdečega križa. Proslava je lepo uspela. Velik delež zaslug za to ima g. profesor Anton Ingolič, ki je večer zamislil, organiziral in je eam nastopil 1. lepo recitacijo. Njegova gospa soproga je s svojim prijetnim glasom zapela Zupančič-Pavči-čevo »IJspuvankoc. Njegova majhna hčerka Aida, olrok iz prvega razreda ljudske šole, pa je čudovito lepo in prisrčno deklamirala pesmico Ciciban-Cicifuj. Poleg Ingoličeve družine so pri prireditvi sodelovali: g. prof. Rus, sodnik dr. Grm. ga. VoSnjakova in učitelj petja g. Hurg. Veliko večino točk, ki so bile 11a sporedu, so izvedli gimnazijci: Tory. Polanec, Remec, Drolc, Kafol in Kononenko. Vse je bilo podano 7. občutjem in je razodevalo vestno pripravo. Slavnostno predavanje je imel osmočolec T. Tory. Bilo je lepo sestavljeno, glolioko in z iskreno vnemo podano. V celoti je bil večer lep. Čutili smo, da obhajamo praznik slovenske besede, ki je izraz naše narodne samobitnosti. Taka čudovita beseda ne more nikoli več. umreti. Tudi umakniti se ne more. Večno živi in z njo in v njej živi slovenski narod. — Občinstva jc bilo mnogo. Prav je tako. Žrtve so v primeri s pomenom takih resnično kulturnih prireditev majhne. Včasih se sicer dozdeva, da se ptujskega občinstva oprijema neka utrujenost. Predavanja Ljudske univerze bi bila dokaz za to trditev. Mislimo pa, da čas za počitek še ni prišel. Mogoča pa prihodnji petek, dne lt. marca, ko predava dr. Stanko G o g n I a o vzgoji v družini, ne bo več vzroka za podohue tožbe.
Mariborsko gledališče: Trubadur
Na repertoarju mariborskega gledališča zadnjih let naletimo le redko na uprizoritve, ki pomenijo tudi za glasbeno kulturo nek dogodek 1er morejo 7. upravičenim ponosom in z zavestjo zaslužnega priznanja gledati nu svoj uspeh. Tako jih n. pr. v zadnjih štirih letih, izvzemài gostovanja, lahko seštejemo na prstih ene roke, če se ustavimo pri Parmovi proslavi z opero »Urh, grof celjski':, pri uprizoritvah tujih del Offenbuchovih dloffniannovih pripovedka in Leharjeve »Dežele smehljaja« 1er pri domačih novih operetah Kozi-uove ^ Majde-: in RasbergerjeviU »Rdečih nageljnov«.
V tej pičli vreli važnejših glasbenih uprizoritev, ki bi naj po svojem lastnem slovesu in po dovršenosti izvedbe imele večjo pomembnost, smo z velikim zanimanjem pričakovali v letošnji sezoni napovedanih oper. Ce smo sklepali po brezpomembnih in večkrat podpovprečnih operetnih predstavah, je bila podoba, da kaj posebnega ni pričakovati. Človek je bil (»vsem upravičeno skeptičen.
Te dni je od Ireh napovedanih opernih del prišel ua vrsto Verdijev Trubadur. Z vesoljem priznani, da je v okviru naših gledaliških prilik, če gledamo skozi prizmo mariborskih razmer, delo doseglo močan uspeh. V tem čast kapelniku g. Lojzetu ilerzogu; orkestru, ki so ga izpolnili v pretežni večini mariborski vojaški godbeniki, in solistom, ki so 7. vneto prizadevnostjo izrabili vs« svoje pevske in igralske zmožnosti, da bi bil uspeli čim popolnejši. Njihov trud se jim je v veliki meri tudi posrečil.^ Za uspelo premier» in reprizo so bili vsi deležni toplega priznanja publike, ki je doslej zn obe predstavi zasedla gledališče prav do zadnjega prostora. Vprašali se moramo (»oteni-lakem le, zakaj neki je treba toliko odlašanja s sličnim resnim nrogramom, ko je že vendar pričujoči uspeh dokazal vso njegovo važnost in upravičenost.
Ta operna uprizoritev pa nam je 1111 drugi strani seveda tudi pojasnila, da še v marsičem manjka glasbenih zmožnosti, ki naj postavijo na naš oder muzikalno dovršeno delo. Podrobneje se v to smer ob tej priliki ne lx»m spuščal.
Delo je glasbeno in režijsko uspešno vodil g. Lojze Iterzog. Močno je skušal približati odrsko «•-eno in igro resničnosti, čeprav je bilo v igri še nekaj pomanjkljivosti, ki so jih sodelujoči jiov/.ro-fili s prenapeto koncentracijo na pevsko plat svojih vlog. Homogenost odra 7, orkestrom pn se je nuvz!ic temu še nekajkrat zamajala. Tudi je v .-piošnem bilo še manj dramatične razgibanosti. Ki bi naj poslušalcem ustvarila na odru v polni meii iluzijo resničnega dogajanja. Jasno pa je. da bo možno slične nedostatke (loiagoma vse odstraniti, če bo ansambel imel priliko za čim pogost-nejše glasbene nastope, da sc bo sprostil tiste odr-pke okornosti, ki jo zaenkrat še povzroča pažnja na pevski del vlog. da se bo tibrnneje vpel, da bo dosegel zadostno mero homogenosti med odrom in orkestrom ter ee tako navadil na enovilo interpretacijo.
G. llerzog je dal odru dovolj primernega, glasbenega zanosa in z njim dosegel skoraj nepričakovan uspeh. Nekoliko manj je v to dovršenost mogel pritegniti tudi soliste. Stvarilno moč, v kolikor pripada njegovi taktiki, naj bi se še bolj uveljavila. Vobčc pa je bilo tlelo podano zelo zadovoljivo.
Naslovno vlogo Maurica je pel g. Beliiar Snncin. Ustvaril je zelo prikupljivo kreacijo trubadurja. ki mu ni manjkalo živahne in doživete igre. Bil je pa tudi pevsko lepo izoblikovan. V spodnjih legah je njegov tenor prav prijetno zveneč in dovolj mehak, izgubi pa na sočni barvitosti in prožnosti v višini. G. Ivo Anilovar, ki mu je bila menda vloga grofa Lune sploh prvi odrski nastop, je zatorej razumljivo bil v igri manj popoln. Ima pa mnogo obetajočo odrsko (»stavo. Olasovno jn ugajal s svojo svetlo baritonsko meh-kolx>, ki jo pa še moli močno vibriranje glasu in mestoma nižanje. Ko bo tudi artikulacija razloč-nejša, mu Ik> uspešno nastopanje zagotovljeno. Leonom ge. Alfrede Herzogove k. g. je bilo v nastopu nekoliko gibka, morda premalo prepričevalna, pevsko pa v potankosti izdelana, na nekaterih mestih^ v interpretaciji neenotna. Uspeta je s svojim nožnim in prožnim sopranom. Ciganka Azucenn je našla v ge. ZamejitVKovičevi pevsko vseskozi odlično intrepretinjo. ki je s svojim polnim in obsežnim altom brez dvoma na odrti domi-niraln. Prav zalo pn jc vkljub vsej njeni dramatični razgibanosti bilo vendarle še čutiti, da jo mestoinu Injinstvcna demonska sila njene vloge popustila. G. Pavlo KoviS jo dokaj dobro odpel vlogo Ferrnndn; njegov glas je bil |K)krit, zato mu je manjkalo predvsem razločnosti in jasnosti v izreki. V manjših vlogah Inez in Ruiza sta nastopila gdč. Jelke Igličeva in g. Kdo Verdmiik.
Zbor iz povsem razumljivih razlogov ni mogel dati znželjene polnosti v celoti in pevske uglajenosti v posameznih glasovih.
Želeli hI bilo samo, da bi se gledališč« v I*»-doče držalo srečno pričelo in uspešno začrtane poti na področju -.vojVgn glasbenega ndejstvovnnjn.
Bb.
Priprave francoskih telovadcev za nas tabor
V dneh 5., li. in 7. t. m. se je mudil v Ljubljani g. Thiebadau, generalni tajnik mednarodne katol. telovadne in šporlne zveze v Parizu ter generalni tajnik francoske katol. tel. zveze. — Prišel je v Ljubljano, da pripravi vse potrebno glede stanovanja, prehrane, izletov itd. za francoske udeležence, oziroma tekmovalce na Mednarodnem mladinskem katoliškem taboru, ki ga priredi Zveza fantovskih odsekov od 26.-29. junija t. 1. v Ljubljani.
G. Thiebadau je izrazil svoje popolno zadovoljstvo nad pripravami, ki so v teku za ta največji mednarodni mlad. kat. tal>or v Jugoslaviji. — Najbolj pa je bil zadovoljen s stadionom, se čudil njegovi velikosti in klasični urejenosti in odkrito priznal, da kaj takega njihova mladinska federacija v Franciji ne premore kljub temu, da šteje 600.000 članov. — Tem bolj moramo biti mi ]H>nosni na ta svoj stadion in skrbeti iz vseli na-
ših moči zato. da >e bomo v njem dostojno, uspešno merili z drugimi narodi. — G. Thiebadau se je izrazil, da pričakuje, da bodo francoski telovadci. kljub veliki udeležbi drugih narodov skušali odnesti prvo mesto.
ti. Thiebadau je zagotovil, du bo Francija |k>slala na Ia labor toliko število telovadcev, kol jih doslej še ni v takem številu nikamor drugam |K>slala.
Pozornosti Francozov moramo biti veseli in razumeti, če hočemo uživati njihovo in drugih narodov |K>zornosl, da je treba tudi v bodoče naše vrste predstaviti kar najbolj dostojno. Zato na delo, naj nihče ne drži rok križem. — Dobre tri mesece, ki nas ločijo od mladinskega slavja, izpolnimo z vnetim delom. Nadomestimo z voljo, z gorečnostjo, kar nain je nemilostni čas jemal v preteklosti!
Koledar
Četrtek, 10. marca: 40 mućcncev. Makarij, škof.
Petek, 11. marca: Kvatrc. Sofronij, škof; Krištof Milanski.
Novi grobovl
-f- Gospa Marica Karpe. V Mostah v Ljubljani je v sredo zjutraj izdihnila svojo blago dušo gospa Marica Karpe, velika dobrotnica revežev in podpornica cerkva, zlasti cerkve svete Družine v Mostah. Bila je goreča krščanska žena, ki se je vneto udeleževala cerkvenega verskega življenja. Dolgo let je bila odborni-ca Marijine družbe žena pri sv. Petru v Ljubljani. Bolehala jc sicer celih 14 let, kar pa ji ni vzelo vneme za dobro delo. Pred poldrugim letom pa je huje zbolela in potem si ni mogla več opomoči. Svojo dolgotrajno bolezen je prenašala nenavadno potrpežljivo. Kakor je bila vse svoje življenje tiha in skromna, tako je tudi tiho, vdano in skrbno pripravljena odšla v večnost po plačilo za vsa svoja dobra in plemenita dela. Pokojnica jc bila iz znane krščanske Šiškove družine. Pogreb bo v petek 11. marca ob 2 popoldne iz Zaloške ceste 142 k sv. Križu. Naj ji sveti večna luč! Hudo prizadetemu možu g. Jožefu Karpetu in vsem sorodnikom pa izrekamo globoko sožalje!
■f- V Izlakah je umrl g. Andrej Grobljar, posestnik, bivši župan občine Ržišče in soustanovitelj ter načelnik Hranilnice in posojilnico v Izlakah. Pogreb bo v petek. 11. marca ob 10 dopoldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim nase iskreno sožalje!
deklamucij in igric, 10 din; Bolhar: Materi, zbirka deklamacij, črtic o materi za mladino, 18 din; Bolhar: Knjiga o slovenski materi (Mati) vsebuje razne deklamacije in kratke sestavke o materi, vez. 28 din; Materin blagoslov, igra za mladež v treh dejanjih (zbirka ljudskih iger 14 zv.) 12 din; Ju rač: Beseda o materinskem trpljenju, zborovski nastop; Kunstelj: Sirota, otroški nastop; Kuret: Blažena mati Hema, igra zbori; Slonisek-Šnion: Skrbna mati v soboto zvečer (Ljudski oder IV. letnik. 4. štev., 12 din; Vovk: Slovenska mati, zborovska deklamacija; Gašperšičeva: Mati, prizor (Ljudski oder V. letnik, 4. štev.), 15 din.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 9. t. m. je objavljena »Uredba o opravljanju podjetij za dezinsekcijo in deratizacijo s strupovinami«, »Avtentično tolmačenje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov (člena 2; odst. 1. čl. 3; odst. 2. čl. 3; čl. 5. in čl. 24.)« in »Objava pravilnika in pri-stojbinske tarife javnega skladišča »Špedicije Turk« v Ljubljani.«
—	Veljavnost popustov za dunajski velesejem.
Popusti na železnicah za dunajski velesejem veljajo od 8. marca do 19. marca za odhod in od 13. marca do 25. marca za vrnitev. Na jugoslovanskih železnicah uživajo obiskovalci dunajskega velesejma 50% popusta pri vrnitvi, na avstrijskih pa 33/л% v vsaki smeri. Na osnovi sejmske legitimacije ima vsak obiskovalec pravico na brezplačni avstrijski vizum, kakor tudi celo vrsto drugih popustov v dunajskih hotelih, gledališčih in za izlete v okolico Dunaja, la legitimacija, ki stane
Za vsakega brez izjeme velja pregovor:
obleka dela človeka!
Če gre»to k
Koliko sigurnejši nastop imate in koliko večji ugled uživate, čc ste vedno brezprikorno oblečeni. Saj Vam za to tudi ni potrebno mnogo denarja.
„Marcufal<turi", komandi Mestni trg 17
si lahko nabavite tam res dobro blago za sorazmerno malo denarja.
—	Nova javna dela. Tehnični oddelek banske uprave je razpisal nova javna dela. Po načrtih oddelka je oddati na javni licitaciji gradbena dela za adaptacijo hiralnice v Gor. Radgoni. Javna licitacija bo 28. marca na tehničnem oddelku v Ljubljani. Stroški so preračunani na 267.411 din. — Dalje je razpisana oddaja gradbenih del za železobetonski most čez Hudinjo v škofji vasi. Licitacija bo 11. aprila na tehničnem razdelku okrajnega načelstva v Celju. Stroški so preračunani na 499.573 din.
—	Izkaznice za člane in članice prosvetnih društev s sliko je založila Prosvetna zveza v Ljubljani. Na podlagi zadnje odločbe prometnega ministrstva se morajo poslužiti 50% popusta na železnicah za razne društvene prireditve, občne zbore lc listi člani in članice, ki imajo izkaznico s sliko. Ta izkaznica bo dobro služila tudi vsem onim, ki se udeležujejo višarskih romanj in romanj na sv. Goro in na Koroško. Naročajo se pri Prosvetni zvezi, Mikločr eva c. 7 in slane 2 din.
—	Dodatni izpit zidarskih mojstrov za betonska dela. V smislu »Pravilnika o obsegu in razmejitvi gradbenih obrtov«, ki je bil uveljavljen dne 21. marca 1936, morajo zidarski mojstri, ki so pred tem datumom opravili izpit za zidarskega mojstra, opraviti šc posebni izpit iz betonskih del, da bi za-mogli dobiti praviçp za izvrševanje betonskih del. omenjenih v členu 9., odstavek 3., navedenega pravilnika. K izpitu sc morajo prijaviti tudi oni zidarski mojstri, ki jim je bila izdana konccsija po zakonu iz leta 1893, toda lc v primeru, če hočejo ta dela izvrševati izven Slovenije in Dalmacijc. Oni zidarski mojstri, ki žele delati izpit, se morajo k izpitu prijaviti na Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, najkasneje do 21. marca l. 1. Prijavi je priložiti izpričevalo o opravljenem izpitu za zidarskega mojstra in 1 kolek za 20 din ter I kolek za 10 din, za izpitno takso pa je zbornici poslati znesek 450 din. Izpiti bodo konec aprila ali v začetku maja t. 1., o čemer bodo kandidati še posebej obveščeni. Izpilna enov pismenega in ust-menega dela izpita bodo predmeti, označeni v »Uredbi o opravljanju izpitov za zidarske, tesarske, kamnoseške in vodnjakarske mojstre«, člen 17., odstavek 1. (točke 1., 2., 3. in 4.), in odstavek 2. (točki 1. in 2.) v zvezi z betonskimi deli.
—	Izpiti za zidarske, tesarske, kamnoseške in vodnjakarske mojstre bodo v začetku aprila t. 1. Prijave za tc izpile jc vložiti na Zbornico za trgovino in industrijo v Ljubljani po pristojnem obrtnem združenju najkasneje do 16. marca t. I. Do istega termina je vložiti ludi prijavo k izpitom o obči izobrazbi in znanju. Podrobna navodila glede prijave k tem izpitom dajo pristojna obrtna združenja.
— Pri neredni stolici, napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Joseiova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih.
Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35.
_ Portugalski konzulat v Ljubljani se nahaja odslej v Frankopanski ulici št. 11, telefon 2573. Uradne ure od 10 do 12.
—	Za materinski dan priporoča Jugoslovanska knjigama sledeče prizore in igrokaze: Savinžek, K mamici, 4 din; Meško: Mati. i>o Andereenovi pravljivi dramatizirano, 4 din; Poljanec: Mati, Iri Hreko-dramateke slike. 6 din. glasb, točke 37 din; Meško: Mati. dramatska «iika v trs-h dejanjih, 2.4 din: Materi (dekliški oder 111. i vsebuje več
50 dinarjev, se prodaja v vseh bilelarnah »Putnika« in v Avstrijskem turističnem uradu v Zagrebu, Praška ulica 9, kjer se dobijo tudi vse ostale informacije za potovanje na dunajski velesejem in o železniških popustih v zvezi s tem sejmom.
—	Za 4 dnevni avtoizlet v Gorico-Trst 18. do 21. marca je zadnji dan za prijavo in vplačilo 13, marca opoldne. Podrobna pojasnila pri »Družini božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
—	Ne dopustimo, da bi nam čas zarisal znake starosti v našo kožo, pričnimo takoj s sistematično nego. CIMEAN kožna krema golovo pomaga. Prepričajte se!
—	Banovinska cesta Naklo-Šenčur zaprta. Zaradi graditve vodovoda na Brdo je zaprta banovinska cesta 11/113 Naklo-Kokrica-Šenčur, in sicer od mosta čez Kokro pri km 6.081 do km 6.497 za ves težji tovorni promet. Promet se lahko vrši po občinski cesti, ki veže banovinsko cesto 11/113 od mostu desno z banovinsko cesto 1/3. Zapora velja z dnem 7. marca do vključno 15. t. m.
H ANS ALBERS - H ANS: KNOTECK - HEINZ RUHMANN !!!
Ti t ri je Vas bodo zabavali v duhoviti detektivski komediji
21-24
ob I0. 19.15 in 21.15 uri
jo sicer nekoliko lahkomiselno, zašlo je ne kriva pota in s tem v kriminal. Sama jo sodnikom malega senata včeraj pri|K)vedovala, da je morala oditi z doma, ker je bilo doma se 7 bratov in sester. Iskala je dela. V neki tovarni je dobila delo, loda odpustili so ,io iz razloga, češ da ima eno nogo krajšo kot drugo . Sodniki so tej njeni navedbi verjeli. Državni tožilec jo je obložil dveh majhnih tatvin in pa prestopka zaradi beračenja ïn potepanja, hodila je namreč po Gorenjskem v spremstvu ničvrednih žensk. Ker je bila že večkrat kaznovana zaradi tatvine, je prišla pred mali senat. Državni tožilec je med drugim predlagal, da .jo naj sodišče odda po prestani kazni v prisilno delavnico. Zaradi tatvin in beračenja je bila Angela obsojena nn 7 mesecev strogega zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 lela. Senat pa je odklonil predlog drž. tožilca glede prisilne delavnice.
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj uu prazen želodec kozarec naruvne »Franz-Josef grenčice«.
кто sloga
ïetef. «sme»
27»3<'
Samo še danes Velika glasbena ln športna atrakcija v prenrasnem fl.mu
KSSALJKfô LEĐil
v katerem briljira popularna filmska zvezda SONJA HENIK Jutri premiera vesele komedije:
Trije neumni dnevi
četrtek, dne 10. marca 1938
Gledališče
Draina: Četrtek, 10. marca: »Gospodična Julija«. Snubac. Red Četrtek. — Petek, li. marca ob 15: »Veronika Deseniška . Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 do 2 din. Izven. — Sobola. 12. marca: »Gospoda Glenibaje-vi«. Red B. — Nedelja, 13. marca, ob 20: »Zadrega nad zadrego Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Opera: Četrtek: »Grofica Marica . Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — 1'elek, 11. marca: zaprto. — Sobola, 12. marca: »Prodana nevestac. Gostovanje gg. Josipa Križaja in L. Kovač«. Predstava na korist Združenja gled. igralcev. Izven. — Nedelja. 13. marca ob pol H dop. glasbeni nastop srednjih šol. Izven. — Ob 15: / Ančka«. Izven. Izredno znižane cene od 24 din navzdol. — Ob 20: :,Jakobinec<:. Izven.
Prireditve in zabave
Igra »Materino srce«, katero bomo videli v frančiškanski dvorani v Ljubljani, v nedeljo, dne 13. marca t. 1. ob 8 zvečer, obeta bili zelo zanimiva. Razgrinja nain drastično socialni problem problem sedanje dobe — pomanjkanje prave vzgoje otrok in kot posledico njihove mladostne zablode. Dramo uprizore igralci Prosvetnega društva Ljubljana-Vič. Predprodaja vstopnic v pisarni sl'ax et bonum« in v Prosvetnem domu na Viču. Cene od H din navzdol.
Kino Kodeljevo. V kino dvorani bo drevi ob pol 8 dobrodelen koncert: I. Mali harmonikarji, pod vodstvom g. prof. Schweigerja; 2. Solo-pctjc, poje ga. prof. Vedral-ova, nn klavirju spremlja g. Osana ml.: 3. Moški kvintet najboljših ljubljanskih pevcev. K obilni udeležbi vabila Vincencijeva in Elizabetina konferenca.
Prihodnja produkcija gojencev ljubljanskega drž. konservutorija bo v ponedeljek, dne il. 1. m., nb četrt na 7. v veliki filharmonični dvorani. Produkcija ima komeniorativen značaj v počastitev spomina blagopokojnega prezidenta T. G. Masa-ryka in se izvajajo izključilo dela češke glasbene literature.
Opozarjamo nn klavirski koncert pianista Ivana Noča, ki bo v petek, dne 11. t. ni. v veliki filh. dvorani. Kakor za vsak svoj koncert, si je tudi tokrat izbral Ivan Noč, ki je eden naših najodlič-nejših koncertnih pianistov, bogat reprezentativen spored, ki obsega dela naslednjih skladateljev: Rameau, Bach, Brahms, Chopin, Debussy, Wagner
Prvi film, v katerem igrajo in pojejo dečki znamenitega mladinskega zbora
Wiener Sangerknaben
Poleg njih igrajo v glavnih vlogah še Ferdinand Maierhofer. Julia Janssen. Otto Hartmann in Htins Olden
Vsi zunanji posnetki so bili izdelani v Tirolah ob vznožju Gross Glocktierja v idilični vasi Iieiliges Blut
Danes premiera!
Predstave ob 16.,
1915. in 21i5 uri.
Mladina prepeva
Die singende iugenet
Zgodba o ubogem čevljarčku, ki jo zbežal pred trpljenjem in udarci svojega mojstra in poslal ulični pevec. Izredno *	ganljiva vsebina.
KINO	Telefon
22-21
—	Diplomirani tehniki! Združenje dipl. tehnikov sekcija Ljubljana Vas obvešča, da je razpisalo ministrstvo za gradbe 30 mest uradniških pripravnikov za tehnike, nadalje ministrstvo vojske in mornarice — Inženirsko tehniško odeljenjc pa 25 mest gradbenih tehnikov. Podrobnejši pogoji na razpolago v tajništvu.
—	Proteus. Prva številka V. letnika gre te dni v tisk. Vse delo Prirodoslovnega društva (glej članek v nedeljskem »SlovenctKl) je v veliki meri odvisno od uspeha, ki ga doseže Proteus. Mnogim naslovom smo |ioslali na ogled številko 9/10 preteklega letnika. Kdor se sani ne namerava naročiti, tega prosimo, da odda lo številko kakemu znancu. Interesenti lahko dobijo brezplačno »Proteus na ogled, če sporočijo svojo željo naravnost Prirodoslovnemu društvu (Ljubljana, Beethovnova ul. 2). Nove naročnike |>rosi-nio, da se prijavijo čimprej, ker moramo določiti naklado V. letnika.
—	Absolventi in alr>olventke drž. tehniške srednje, delovotlske, moške in ženske obrtne šole v Ljubljani in vseh bivših šolskih oddelkov nn tem zavodu, ki do danes še niste šolski upravi ali svoji stanovski organizaciji poslali svojih današnjih naslovov z navedbo |>okliea. storite to v najkrajšem času. Spominsko izvestje 1888— 1938, ki bo za letošnjo 50 letnico drž. obrtnega šolstva v Ljubljani izdano meseca junija, gre že v tisk. Imena absolventov in absolventk, pri katerih ne bo podatkov o današnjem zaposlen,ju, bodo izdajala tisle, ki se šole ne marajo spomniti.
—	Zaradi «»paste noge ne dnbi delà. Zgodba mlade, komaj 22 letne Angele je žalostna. Dekle 1 davanjem. — Odbor
in Liszt. Pianist Ivan Noč ima velik krog prijateljev in oboževalcev svoje igre. ki je na izredno visoki umetniški stopnji. Obisk koncerta najtople-je priporočamo. Začetek koncerta ob 20. Sedeži se dobe v predprodaji v knjigarni (il. Matice.
Združenje železniških uradnikov priredi v soboto 12. marca ob 20 v spodnji dvorani hotela Metropol v Ljubljani družabni sestanek pri pogrnjenih mizah, na katerem se bodo predvajali 1 Mlini in fotografični posnetki s poučnih izletov združenja. Vstop prosi, člani, prijatelji in znanci združenja s svojimi družinami dobrodošli.
Predavanja
Skupina bojevnikov Ljubljana Sp. siška, vain v nedeljo, dne 13. t. in. ob II dopoldne v samostansko dvorano na ski optično predavanje o spomeniku neznanega sloven. vojaka na Brezjah.
Kat. akad. društva Danica, Savica, in Zarja vabijo drevi ob 8 na predavanje g. Joškn Zemlja-ka: Slovenstvo in mednarodni svet. Predavanje je v Beli dvorani Uniona. Vstop vsakomur prosi za člane pn je udeležba obvezna. Po predavanju debata!
Sestanki
Društvo za raziskavanje jam v Ljubljani
ima v petek. 11. t. m. ob 18 v balkonski dvorani nn univerzi svoj redni občni zbor. Vsi člani so vljudno vabljeni.
šempetrski fantovski odsek ima drevi ob pol 8 pevsko vajo, po vaji pa sestanek ob pol 9 s y»re-
Prosvotno društvo Ljubljana-iucst«. Drevi ob 8 bo v lovski sobi bolela Molrojiol obvezen sestanek m vse člane in članice.
Lekarne
Nočno sIuzIh) imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr Seva cesta 41: mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in inr. Ustar, Šelenbiirgova ul. 7.
Poizvedovanja
Našla se je denarnica z majhno vsoto denarja in dvema ključkoma. Dobi se v slaščičarni, Pred Škofijo 3.
Zgubila sem 100 din od Novega trga mimo opore do Mencingerjeve ulice. Najditelja lepo i>ro-sini, naj vrne denar proli nagradi na upravo »Slovenca .
*
1 Katoliško življenje na Holandskem jc naslov predavanju, ki ga bo imel g. prof. dr. Vilko Fajdiga v petek 11. marca na XXI. prosvetnem večeru v beli dvorani Uniona. Holandija je za nas Slovencc tudi v izseljeniškem oziru zanimiva dežela. Saj biva tamkaj tia tisoče in tisoče slovenskih delavcev s svojimi družinami. Tudi ti so deležni sadov ondotnih katoliških organizacij. Prebivajo v okolici Heerlena, ki je središče delavskega revirja tudi v socialnem in kulturnem oziru. Tamkaj deluje žc dolgo vrsto let znameniti sociolog dr. Oels, čigar zasluga je, da so tako vzorno urejeni delavski domovi, stanovanjske kolonije in socialna zakonodaja na Holandskem. Predavanje bodo pojasnjevale tudi lepe ekioptične slike, ki nam bodo pokazale krasne katoliške stavbe in cerkve na Holandskem.
1 Ali opero poslušamo ali gledamo? Ko obiščemo kako predstavo v operi prvikrat, lakrat jo predvsem gledamo, če pa obiščemo isto predstavo večkrat, jo predvsem poslušamo. Najhvaležnejše operno občinstvo so tisti obiskovalci, ki obiščejo isto predstavo po večkrat in se skušajo čim bolj vživeli v umetnino. Tako občinstvo si navadno oskrbi tudi besedilo opere, ker poznavanje besedila zelo dvigne užitek. Zato so po velikih gledališčih med opernimi predstavami tudi prostori za gledalce toliko razsvetljeni, da je mogoče med predstavo brati besedilo. V Ljubljani doslej ni bilo običaja, da bi bili prostori za gledalce razsvetljeni med predstavami; saj je pri nas — morebiti prav zaradi tega — razmeroma redko občinstvo, ki bi prihajalo v opero z besedilom. Pri dijaškem pevskem nastopu v nedeljo 13. marca bo pa imel vsak obiskovalec s seboj tudi besedilo, ki ga bo dobil brezplačno pri operni blagajni, ko bo kupil vstopnico. Zato se bo napravil v nedeljo tudi ta poskus, da bo operno gledališče med petjem toliko razsvetljeno, da bo občinstvo lahko sledilo besedilo pesmi. Tudi s tega vidika bo torej zanimiv pevski nastop ljubljanskih srednjih in učiteljskih šol v nedeljo 13. marca t. 1. ob pol 11. Vstopnicc (sedeži od 20 do 5 dinarjev, stojišča po 4 in 2 din) so naprodaj pri dnevni blagajni v opernem gledališču.
1 Razstava likovnih umetnic Male ženske zveze v Jakopičevem paviljonu je nepreklicno odprta samo do vključno 20. t. m. Zanimanje zanjo je izredno in je tedaj poset razstave prav ugoden. Prihodnji teden bodo šole višjih letnikov pristopile na razstavo, zato prosi dravska sekcija JŽZ. vse one, ki se zanimajo za umetniška dela češkoslovaških, rumunskih in jugoslovanskih upodabljajočih umetnic, da posetijo razstavo čimpreje.
1 V spomin univ. prof. dr. A. Šerka so podarili Jugoslovanskemu akademskemu podpornemu društvu njegovi prijatelji pri »Kolovratu« znesek 2000 din. Iskrena hvala!
1 »Grafika«, pevsko društvo grafičnih delavcev, ima zu 6eboj že lepo pevsko tradicijo. Zbor jo znan naši javnosti po koncertih, ki jih je priredil — zadnjega v večjem slogu I. 1933 — ter po več nastopih v radiu, zlasti pa po svoji uspešni turneji nn Češkoslovaškem. Zbor goji resno vokalno glasbo in zavzema med slovenskimi moškimi zbori častno mesto. Po dolgem času se spet predstavi naši javnosti s samostojnim pevskim koncertom, ki Im v ponedeljek 14. marca ob 8 zvečer v Frančiškanski dvorani. Spored je skrbno sestavljen, večinoma iz skladb, ki «o bile konipo-nirane nalašč za »Grafiko«. Zastopanih je 15 slovenskih avtorjev, vsak s po eno skladbo. Zbor so je za nastop i>od vodstvom dirigenta g. Danila Ce-№ rja vestno pripravil in bo brez dvoina nudil naši javnosti lep pevski užitek.
Trboveljske slavčhe bodo poslušali ameriški šolarji
Ljubljana, 9. marca.
Naše uredništvo je obiskal gosj). William I. Shirer, ki je ravnatelj za oddajo zborovskih koncertov iz Evrope za ameriški Columbia Broad-casting System. Ta družba organizira vsakodnevne mladinske oddaje v šolskem radiu ameriških radijskih postaj. Vsak četrtek pa organizira šolsko oddajo iz Evrope. Prenosi iz fw.sameznih držav se vršijo čez ženevsko kratkovalovno postajo. Tako so pred kratkim oddajale šolske oddaje bolgarske in angleške postaje, zdaj pa je prišla na vrsto Jugoslavija. V čelrtek bo oddajala iz Ljubljane. Pel bo Trboveljski slavček, ki ga vodi g. Avgust Sfiligoj. Kot solistka bo nastopila gdč. Rezika Koritnikova. Dirigiral bo dr. Svara. V angleščini bo za ameriške poslušalce pojasnjeval g. Shirer. Iz Ljubljane bodo koncert teiefonično prenašali v Ženevo, od tam pa po kratkovalovni postaji v Newyork. Koncert bo oddajalo 110 ameriških postaj od Newyorka do Sati Francieca. Poslušalo bo obvezno 3 milijone šolskih otrok po šolah. Ob pol 3 zjutraj gu bodo slišali v Newyorku, v San Frauciscu pa ob pol 11 dopoldne. G. Shirer je pripomnil, da imajo USA 25 milijonov radijskih ]K)slušalcev.
Kamnih
0 varstvu prirnde in o zaščitnih parkih bo v čelrtek. dne 10. marca, ob 8 zvečer predaval v dvorani društva Kamnik , docent ljubljanske univerze g. dr. V. Bohinec. Predavanje bodo spremljale lepe skioptične slike.
Priv. agrarna banka I. 1937
Iz računskega zaključka Privilegirane agrar- , ne bauke za 1937 je razvidno, da so se lani lira- i nilne vloge zasebnikov pri banki povečale od 17.0 na 30.6 milij. din, skladi pa od 17.0 na 17.4 milij. din. Znatni so med pasivi tudi razni računi z zneskom 48.1 (16.37) milij. din. Nova postavka je med pasivi tek. račun ravnateljstva za likvidacijo kmetskih dolgov v znesku 5.44 milij. din, izpadla pa je postavka podružnic z 19.26 milij. din.
Med aktivi je narasla gotovina obenem z naložbami od 32.9 na 40.9 milij. din. Vsota vseh dolžnikov se je znižala od 767.9 na 742.5 milij. din, v glavnem zaradi odpisov kmetskih dolgov. Zaradi
tega je vnesena tudi nova postavka v znesku 51.5 milij. kot posebni sklad za reguliranje kmetskih dolgov. Nepremičnine banke so bilancirane s 13.10 (10.23) milij. din.
Račun zgube in dobička izkazuje dohodkov na obrestih 31.0 (29.05) milij. din. Med stroški so narasli vsi upravni stroški s plačami vred od 10.1 na 10.8 milij. din, odpisi posojil od 0.5 na 1.36 milij. Prenos čistega dobička je dal 183.778 (35.659) din, tekoči čisti dobiček pa je znašal 17.921.881 (18.034.604) din, tako da je delničarjem nn razpolago 18.106 (18.07) milij. din.
Trg. in obrt. bofnišha blagajna v Mariboru
Maribor, 9. marca.
Nocoj je bil v dvorani hotela »Novi svet« občni zbor »Trgovske in obrtniške bolniške blagajne v Mariboru«, katerega je vodil dolgoletni predsednik Vilko Weixl. Vsa zadevna poročila, in sicer bilanco, blagajniško poročilo, poslovno poročilo za 1. 1937 in statistiko članstva pa je podal zelo marljivi tajnik Franjo Žnidaršič. Iz njegovih poročil posnemamo:
Trgovska in obrtniška bolniška blagajna v Mariboru posluje že nad 12 let v vsesplošno zadovoljstvo članstva ter je dosedaj edina socialna ustanova te vrste v naši državi, ki je namenjena trgovstvu in obrtnikom, pa tudi industrijcem. V teku 12 letnega poslovanja je ta ustanova izplačala za razne račune zdravnikov, zdravil, bolnišnic, sa-natorijev, zdravilišč itd. 1,504.969 din. Članstvo bolniške blagajne se vodi v treh skupinah, ki se delijo po višini prispevkov. V I. skupino se plačuje mesečno 65 din, v II. 45 din in v III. po 25 din. Na ta način je omogočeno tudi revnejšim trgovcem in obrtnikom, da se poslužujejo ugodnosti boluiškega zavarovanja Ustanova sprejema članstvo z vsega področja bivše mariborske oblasti.
Trgovstvo se zelo zaveda ugodnosti, ki mu jih nudi lastno bolniško zavarovanje, pa je število članstva stalno v porastu. Tako se je lansko leto dvignilo število članov za 99, in sicer največ v II. in III. skupini. Pristop v I. kategorijo je bil manjši ter bi bilo želeti, da bi zlasti premožnejši trgovski krogi pokazali več zanimanja za to skupino. Glasom statistike je bilo konec leta 1937 v 1. skupini 181, v II. skupini 112 in v III. skupini 107 zavarovancev, skupno torej 400.
Iz blagajniškega poročila posnemamo, da so znašali dohodki bolniškega sklada 172.361 din, izdatki za zdravila, zdravnike, bolnišnice itd. pa prav toliko. Rezervni sklad izkazuje 161.627 din, upravni sklad 31.867 din dohodkov in toliko izdatkov, premoženjsko stanje pa je glasom bilance 171.371 din.
Izdatki za gradbo cest in železnic. Po najnovejših podatkih ministrstva financ do konca februarja 1938 je bilo izplačanih za gradnjo cest iz znanega milijardnega kredita 343.6 milij. din, ostane še 227.2 milij. Za železniške gradbe je bilo izplačanih 242.9 milij. din, od tega za progo Št. Janž-Sevnica 26.0 milij. din, tako da ostane še 22.5 milij. din.
Novi železniški vagoni. Po sklepu državnega odbora za državne nabave je odobrena licitacija za izdelavo 59 vagonov za 35 milijonov dinarjev. Vse te vagone bodo izdelale domače tovarne: tvornica vagonov v Brodil bo izdelala 13 kurznih voz in 20 cistern, tvornica Jasenica v Smederev-ski Palanki 6 furgonov za potniške vozove in 10 vagonov za prevoz mesa, tvornica Prometne banke. v Kruševcu 10 furgonov za brzovlake in mednarodne vlake.
Jugoslavija na mednarodnem sejmu v Bruslju. Jugoslovanski odbor za pospeševanje gospodarskih odnošajev z Belgijo bo sodeloval na mednarodnem vzorčnem velesejmu v Bruslju, ki bo od 13. do 27. marca. Tu bodo interesentom na razpolago pojasnila za trgovske stike med našo državo in Belgijo. Urad bo v palači št 6 v Centre des relations économiques internationales.
Naša zunanja trgovina po driavah. V januarju 1938 smo največ uvažali: iz Nemčije 112.3 milij., iz Avstrije 37.0, iz Češkoslovaške 36.87, iz Anglije 32.36, iz Italije 32.3, iz USA 19.2, iz Madžarske 16.7 in iz Francije 10.5 milij., izvažali pa smo največ: v Nemčijo 102.34, v Avstrijo 50.45, v USA 32.3, v Italijo 29.0, v Anglijo 27.45, v Češkoslovaško 17.04, v Belgijo 14.655 milij. din.
ro večanje postaje Gornja Radgona. Dne 15. aprila 1938 bo v gradbenem oddelku ravnateljstva drž. železnic v Ljubljani I. javna ofertalna licitacija za težaška, zidarska, tesarska, krovska in kleparska dela, potrebna za napravo visokih stavb na postaji Gornja Radgona. Licitacijski pripomočki se dobe od 1. aprila 1988 dalje pri ravnateljstvu državnih železnic, soba št. 115.
Nagradni natečaj za osnutek lepaka Ljubljanskega velesejma. Uprava ljubljanskega velesejma razpisuje natečaj za umetniško in idejno najboljši osnutek za lepak jesenske velesejinske prireditve leta 1938. Nagrade so tri: prva za 1600, druga 800, tretja 500 din.
Zvišanje glavnice Avlomontaie. Avtomontaža, d. d. v Ljubljani sklicuje občni zbor delničarjev za 24. marec ob 11, kjer je na dnevnem redu tudi zvišanje glavnice od dosedanjega 1 na 2 milij. din zaradi razmaha poslov družbe.
Industrija motorjev v Rakovici, katere vse delnice so v rokah države, zvišuje glavnico od 15 na 30 milijonov dinarjev z izdajo 3000 novih delnic po 5000 din imenske vrednosti. Vpis je 14. marca pri Državni hipotekami banki.
Zvišanje in znižanje glavnice. Zelinska delniška hranilnica v Sv. Ivanu Zelini predlaga občnemu zboru delničarjev znižanje glavnice od 1.0 na 0.2 milij. din in zopetno zvišanje na 1 milij. dinarjev. Izguba 1937 znaša 0.3 milij. dinarjev.
Teksta, d. d. za tekstilno proizvodnjo, Zagreli, ki ima tvornico v Mariboru, izkazuje za lansko leto pri glavnici 2.0 in bilančni vsoti 9.14 (9.2) milij. din čistega dobička 5.69-1 din (1936 14.219 dinarjev).
Električna centrala Fala ima občni zbor dne 22. aprila v Mariboru.
Poravnalno postopanje je uvedeno o Imovini Conradi Riharda, trgovca v Slovenski Bistrici, narok za sklepanje poravnave 13. aprila, oglasiti se je do 7. aprila.
Odlog plačil je dovoljen Hranilnici in posojilnici nà Ponikvi, r. z. z n. z. za 6 let od 11. februarja 1938 dalje, za dolgove, nastale pred 19. novembrom 1937, obrestna mera znaša 2% brutto.
Rudarski zbornik. Izšla je prva Številka II. letnika Rudarskega zbornika, ki prinaša strokovne članke v slovenščini in srbohrvaščini. Letna naročnina zbornika, ki izhaja četrtletno, je za posameznike 100 din, za podjetja 200 din. Uredništvo in uprava sta v Ljubljani na univerzi. List je glaeilo Združenja jugoslovanskih rudarskih in topllniïkih inžonirjev.
Borza
Dne 9. marca 1938.
Denar
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 237.20—238.80.
Avstrijski šiling je v Ljubljani in Zagrebu popustil na 8.25—8.35, v Belgradu na 8.2272 do 8.3272.
Grški boni so beležili v Zagrebu 28.50 denar, v Belgradu 28—29.05.
Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 14.25 do 14.45, v Zagrebu na 14.225—14.425, v Belgradu na 14.25—14.45, nadalje so beležili v Zagrebu za konec marca in sredo aprila 14.15—14.35.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 1,663.958 dinarjev, v Belgradu 2,320.000 din. V efektih izkazuje Belgrad 1,840.800 din prometa.
Ljubljana — tečaji e Amsterdam 100 h. gold. . . .
Berlin 100 mark......
Bruselj 100 belg......
Curih 100 frankov......
Lon 'on 1 funt.......
Newyork 100 dolarjev ....
Pariz 100 frankov......
Praga 100 kron .......
Trst 100 lir........
primom:
2402.16—2416.76 1733.02—1746.90 726.75— 731.82 996.45—1003.52 215.03— '217.08 4258.51—4291.82 137.81— 139.25 150.83— 151.93 225.64— 228.03
Curih. Belsrad 10, Pariz 13.75, London 21.605, I Newyork 430.625, Bruselj 72.92, Milan 22.65, Am-1 sterdam 240.95, Berlin 174, Dunaj 81.40 (v. 66.50), j Stockholm 108.575, Kopenhagen 96.45, Praga 15.14, Varšava 81.75, Budimpešta «6.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, llelsingfors 9.5525, Buenos Aires 111.75.
Vrednostni panirii
Ljubljana. 7% invest. posojilo 98—100, agrarji 61—62, voj. škoda promptna 454—459, hegluške obveznice 89—93, dalm. agrarji 88.50—89, 8% Bler. pos. 95—97.50, 7% Bler. pos. 89—91, 7% pos. Drž. hip. banke 99—101. — Delnice: Narodna banka 7.240 denar (brez kupona), Trboveljska 220—225.
Zagreb. 7% invest. pos. 89.50—100, agrarji 60—61 (60), voj. škoda promptna 455—456 (456), begluške obv. 90—92.50, dalm. agrarji 89 denar, 4% sev. agrarji 60 denar, 8% Bler. pos. 95—97, 7% Bler. pos. 89.50—91, 7% pos. Drž. hip. banke 99—101, T/o stabilizacijsko posojilo 90.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7.200 denar (brez kupona), Priv. agr. banka 225 denar, Trboveljska 220—225, Tov. sladkorja Berčkerek 500—600, (tej. sladk. tov. 100—125, Dubrovačka 395—415, Jadranska plovba 370—405, Oceania 600 denar.
Belgrad. 7% invest. posojilo (99), voj. škoda promptna 400.50—461 (460, 459), za konec marca (460). za konec aprila (46), za konec junija (475), begluške obv. 90.75—91 (90.00), dalm. agrarji 90 do 90.25 (90, 89.75), 4% sev. agrarji 60.50 denar, 8% Bler. pos. 95.50 denar, 7% Bler. pos. 90—91, 7% pos. Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. |K>-sojilo (98). — Delnice: Narodna banka 7.260 deuar (brez kupona), Priv. agr. banka 230 denar.
Dunaj. Pri gradbenih vrednotah se je začela dobra tendenca, ki se je prenesla tudi na ostale delnice. Razpoloženje je bilo prijaznejše. V kulisi so bili papirji že v začetku boljši, kasneje pa so še narasli, posebno Siemens in Semperit, V zagradi so narasle predvsem gradbene vrednote, delno pa tudi pivovarski in montanski papirji. Zaključni tečaji (v oklepajih včerajšnji tečaji): Donavsko-savsko-jadranska 53.25 (53.30), avstrijske stavbne srečke 17.25. — Delnice: Creditanstalt-Bankverein 309 (308), Nar. banka 163.25 (163), Donavsko-savsko-jadranska 14.60, Steg 18.50 (18), Siemene-Schuckert 150 (141.25), Steweag 31.40 (31.10), Magnesit 83.75 (83), Trboveljska 25.25 (24.88), Alpine 34.20 (33.95), Steyr-Dainiier-Puch 220, Semperit 81.85 (79.65).
Žitni trg
Novi Sad. Koruza bč. srem. nova 90—91, ban. nova 89—90, bč. srem. nova sušena 101—103. Fižol bč. srem. brez vreče 1% 195—200. Otrobi bč. sre. ban. juta vreče 95—100.
Tendenca neizpremenjena. Promet srednji.
Živina
Mariborski sejem 8. marca. Prignanih je bilo 52 konjev, 16 bikov, 201.) volov, 467 krav in 25 telet, skupaj 720 komadov. Cene so bile za 1 kg žive teže: debeli voli 4.80—5.50, poldebeli voli 4.50—5.25, plemenski voli 4.75—6, biki za klanje 3.40—4.60, krave za klanje (debele) 3.80—5, plemenske krave 3.60—4.50, krave za klobasarje 2.50 do 3.10, molzne krave 3.60—4.50, breje krave 3.75 do 4.75, mlada živina 4.75—5.75, teleta 5—7 din. Prodanih je bilo 343 komadov.
M ; e s n e cene: volovsko meso I. vrste za 1 kg 10—12 din, volovsko meso II. vrste 8—10, meso od bikov, krav in lelic 6—12, telečje meso I. vrste 10—12, telečje meso II. vrste 8—10, evinj-sko meso sveže 10—14 din.
Mariborski sejem -1. marca: Na svinjeki бејет je bilo pripeljanih 81 evinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov 85—105, 7—9 tednov 110—120, 3—4 mesece 145—190, 5—7 mesecev 240-380, 8-10 mesecev 410—480. 1 leto 710— 810 din komad; 1 kg žive teže 5.50—7.75. 1 kg mrlve teže 8.50—11.25 din. Prodanih je bilo 48 evinj.
Živinski sejem v Marenbergu dne 1. marca t. 1.
Na sejem je bilo prignanih 23 volov, 18 krav in 4 konji — skupaj 45 komadov. Cene: debeli voli 4.50—5, poldebeli 4—4.50, plemenski 4.25—4.75; plemenske krave 3—4.50, molzne 3—4 in breje 4—4.75 din za kilogram žive teže. Za izvoz v Avstrijo so bili prodani 4 komadi živine.
Živinski sejem v Petrovčah dne 4. marca t. 1. Voli so bili po 5—5.50 din, telicc 4.50—5, krave 2.50—4 in biki po 3—4 din za kilogram žive teže. Sejem je bil slabo obiskan.
Poročilo o trgovskem prometu ua sejmih v Mariboru v mesecu februarju t. 1. Na sejmo je bilo
GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
A. REIN I DRUG
Gajeva 8
ZAGREB
llica 15
20	525 694 372 (8.000 ) 536 528 423 (5.000) 972 139 079 899 289 434 591 332 585 087 912 (5.000) 762
21	005 904 884 320 514 831 579 220 537 (8.000) 060 073 487 413 602
22	860 157 095 031 648 447 126 836 729 160 218 675 754 948 436 211
23	214 166 379 369 471 018 911 618 665 824 098 997 380 283 770 313 403 617
24	133 959 079 130 339 135 907 636 347 261 109 419 480 532 615 924
25	609 556 868 697 427 026 635 393 328 870 822 779 840 078 905 457 631 419 863 287
26	033 693 505 702 831 876 665 937 640 208 278 932 919 646 046 040 106 (8.000) 418
27	119 058 554 218 042 340 183 053 847 065 793 914 156 171 337 (5.000) 994 817 476 441 663 199 079 040
28	027 859 507 737 339 468 882 970 088 102 112 264 591 619 337 841 573
29	572 111 893 325 507 939 (8.000) 601 834 118 841 673 813 532 600 837 (3.000) 619 992 908 136 043 770
30	011 395 013 743 822 411 881 456 945 802 511 382 (5.000) 515
31	346 297 610 218 961 904 633 847 582 158
32	184 757 228 792 678 694
33	680 215 621 502 852 291 790 759 681 496 565 444 253 520 393 366 344 910 475 359 919 212 700
34	932 922 691 428 218 292 282 468 023 950 053 258 701
35	008 098 076 274 395 (3.000) 290 420 863
36	394 072 103 412 356 545 677 506 249 541
37	701 964 894 819 123 217 861 725 785 582 812 668 848
38	600 438 942 804 202 220 513 877 270 219 667 087 368 944 (3.000) 533 887
39	106 153 572 208 559 010 780 310 176 577 821 023 063 692 362 (8.000) 241
40	( 30 732 862 045 326 407 (10.000) 283 953 803 859 077 375 232 014 (6.000) 507 534 553
41	343 993 683 747 036 928 042 014 367 (12.000) 847 123 643 666 151
42	040 173 536 847 907 087 903 900 563
43	494 634 522 097 458 117 394 854 991 228 212 448 046 226 283 355 013 247 585
44	015 818 918 414 298 806
45	145 790 354 086 939 924 656 877 500 808 966 627 173 221 624 050
46	221 843 957 135 265 788 768 114 065 784 531
47	869 637 698 028 417 034 213 899 406 (3.000)
255 391 027 814 (5.000) 069 396 201 953 422
425
48	231 978 940 074 973 463 211 639 558 250 773
426	148 396 844 996 (3.000) 517 176 602
49	992 411 528 697 905 706 271 253 435 573 771 500 154 260
50	290 824 553 018 519 028 064 092 074 (5.000)
889 888 433 029 981
Naslednje i
51	420
759
52	573 996
53	074 660
54	627 885 285
55	224 636
56	248
457 422 252 039 184 352 593 499 621 078 335 (12.000) 091 025 476 115 113 040 944 280 094 924 135 235 528 211 702 553 160 162 965 639 566 (8.000) 127 171 621 935 303 433 055 082 256 419 542 795 026 291 580 664 504 849 787 705 735 916 372 798 300 643 223 309 727 390 612 586 677 508 938 465
620 206 438 218 316 575 434 382 201 686 584 344 039
113 774 709 622 555 870 241 293 110 168
obvešča brezobvezno, da so bili v V. razredu 35. kola državne razredne loterije izžrebani 9. t. m. sledeči dobitki;
0	477 655 413 940 572 209 (5.000)
1	964 546 791 871 040 062 928 305 246 602 237 609 (5.000)
2	754 122 555 (6.000) 531 139 201 436 482 184 316 (8.000) 025 600 170 784 200 759 894 408
3	003 C01 (3.000) 758 614 529 858 (3.000) 360 825 148 (5.000) 055 675 508 349 044 317
4	547 553 321 079 525 165 (3.000) 396 306 511 451 749 (10.000) 636 059
5	392 (6.000) 073 481 220 160 186 (5.000) 807
6	098 574 674 450 377 684 995 444 798 251 563 748 591 306
7	773 226 (5.000) 359 947 110 692 118 146 303 918 164 879 418 377 507 117 363 765 484 855 655
8	047 630 (10.000) 803 493 644 381 076 011 068
882 685 330 812 373 320 741 604
9	169 821 149 135 446 963 903 447 666 409 928 451 879 1)83 930 540 430 670 822 292
10	803 120 502 871 907 (8.000) 190 002 704 786 605 231 338 259 727
11	295 750 887 517 183 868 536 008 684 364
12	418 769 734 008 293 959 719 461 762 890 707 556 842
13	314 (15.000) 527 521 911 017 580 411 675 668 417 512 040 781 591
14	078 661 860 (12.000) 102 536 155 (6.000) 130 250 (6.000) 046 556 680 992 968 169 580 036 065
15	345 001 548 926 098 294 786 890 559 077 152 553 949 906 (3.000) 508 856
16	477 231 622 125 474 318 752 (5.000) 437 050 987 269 957 497 095 769
17	834 973 597 226 822 882 224 732 796 413
18	172 399 530 602 099 391 472 987 116 845 837 818 657 843 805 795 553
19	831 318 481 579 745 936 201 930 395 483 862
772 678 691 946 184 341 398 706
57	367 381 781 721 755 330 026 750 611 941 347 117
58	776 533 063 139 793 594 551 (12.000) 593 217
730 463
59	771 852 313 632 038 070 992 647 378 840 934
60	215 446 944 (10.000) 903 580 277 378 866 570 070 367 240 (6.000) 774 625 185 141 328 969 76J 299 (8.000) 044
61	183 730 302 725 644 186 805 859 414 592 143 892 766 670 224 346 (8.000) 533 252 879 204
62	468 380 234 972 850 494 298 131 070 (100.000) 246 341 183
63	884 985 473 279 728 375 776 631 453 527 923 739 695 119 095 288 622
64	351 964 785 138 414 951 298 783 (3.000) 747
65	048 759 956 192 571 582 874 843 145 509 753 467 975 225 (35.000) 598 (3.000) 797 558
66	768 564 345 945 687 923 (50.000) 679 759 853 636 373 079 253 121 268 415 588 255 184 397 589 384 092
67	670 431 195 737 733 433 166 253 334 694 419 420 104 625 190 736 072 467 427
68033 107 111 085 515 602 447 719 863 903 487 310
69	906 102 145 942 671 520 079 308 018 778 578 802 785 381 453 354 893
70	814 (8.000) 360 256 452 121 523 493 854 033 200 027 044 907 (6.000)
71	229 077 843 392 634 067 944 772 922 421 774 994 857
72	441 939 776 075 024 913 722 736 645 335 119 111 740 283 901 421 647 610
73	419 032 759 392 458 697 696 123 (8.000) 916
74	021 084 216 787 597 320 (6.000) 897 852 OSI 369 474 693 399
75	670 391 937 645 505 468 131 334 979 360 261 117 629 (8.000) 172 518 189
76	256 046 494 090 429 541 151 (5.000) 376 492 998 657 756 018 266 (8.000) 227 956 391 680
333	913 838
77	728 726 305 264 493 988 831 846 896 653 619 888 288 381 849 284 516 738
78	255 844 726 606 208 049 373 281 791 335 803 002 195
79	055 263 052 (3.000) 030 657 765 906 157 546 842
80	302 002 677 482 474 177 793 554 (5.000) 897 846 711 082 627 222
81	619 243 861 913 982 522 762 630 263 933 298
82	414 878 644 216 194 419 865 466 781 684
83	964 963 144 432 497 850 248 169 (3.000) 272
103 502 481 279 506 291 891 584 512 336 121 713
84	367 550 493 547 261 874 494 716
85	45b 207 467 496 386 7% 893 171 364 973 046 85S 294 449
86	123 752 178 106 854 470 350 (25.000) 588 322 433 723 774
87	855 003 225 428 536 706 607 500 626 128 580
173 331 432 555 544 478 341 332 (3.000) 543 788 275
88	134 861 494 594 642 663 351 821 881 173 507 101 772
89	294 877 270 183 427 699 605 505 345 861 785 770 924 237 948 967 084 007 975
90	446 642 476 728 946 600 027 807 551 734 237 131 924 698 848 709 699
91	621 784 472 896 146 530 776 651 251 435 049 628 699 204
92	645 173 175 412 048 373 955 158 309 544 558
334
93	577 686 615 483 530 892 425 290 913 474 320 814 (15.000) 655 049 855 090 (6.000)
94	193 146 637 256 070 463 490 251 276 615 523 196 767 548 131 397 308 287 102 291 338
95	211 035 752 327 619 742 101 353 966 284 877 394 (3.000) 704 281 929 405
96	705 804 219 721 921 904 798 748 945 (8.000) 452 400 583 366 ( 25.000) 089 213
97	019 631 725 623 503 305 376 994
98	204 352 936 (6.000) 292 864 377 271 493 446 686 541 094 388 601 990 405 602 489 283
99	733 508 116 146 869 225 992 902 088 301 512 686 910 950 694
r c b a n j e jutri.
prignanih 17 konj, 1117 govedi in pripeljanih 438 1 prašičev. — Povprečna cena goveje živine v tem i mesecu jc bila od 2.25 din do 5.50 din, za prašiče ! pa 5.50 din do 7.50 din za 1 kg žive teže.	i
Poročilo o trgovskem prometu na sejmu ▼ Kra- j nju dne 7. marca t. L Na sejem je bilo prignanih 60 volov, 38 krav, 12 telet, 4 junice in 3 biki. Pripeljanih jc bilo tud; 19 svinj in 12 prašičev. Prodanih pa je bilo 51 volov, 21 krav, 12 telet, 3 junice, 3 biki, 7 svinj in 6 prašičev. V inozemstvo ni bilo prodano nobene živine.
Cene živine in kmetiiskih pridelkov
Cene živine in kmetijskih pridelkov na sejmu ▼ Kranju dne 7. marca t. I. Voli I. vrste 6 din, voli II. vrste 5.75, voli III. vrste 5.50, telice I. vrste 6. telice II. vrste 5.75, telicc III. vrste 5.50 din; krave I. vrste 5.50 din, kraev II. vrste 4.55, krave
III. vrste 3.50 din; teleta I vrele 7 din, teleta II. vrste 6 din; prašiči špeharji 10 din, prašiči pršutarji 9 din za kilogram žive teže. — Mladi pujski 7—8 tednov stari 105—130 din za komad. — Goveje meso I. vrste, prednji del 10, zadnji del 12 din; goveje meso U. vrste, prednji del 8, zadnji del 12; goveje mesto III. vrste, prednji del 8, zadnji del 10 din; evinjska mast 14—16 din, slanina suha 20 do 26 din, evinjska mast 19 din, čisti med 20—24 dinarjev, neoprana volna 22—24 din, oprana volna 32—34 din, goveje surove kože 14 din, telečje surove kože 15 din, svinjske surove kože U din za kilogram. — Pšenica 250 din, ječmen 250 din, rž 200 din, oves 190, koruza 150, fižol 225, krompir 80, lucerna 1900, seno 75, slama 50, jabolka I. vrslc 500, II. vrste 400, III. vrste 250, čelpljc suhe, I. vrete 1200, II. vrste 1100, III. vrste 1000. pšenična moka 350, koruzna moka 250 ržena moka 350, ajdova moka 400 in koruzni zdbor 350 din za 100 ki.
Voda in viharji po svetu
Po vodenj v Kal for ni ji še zmeraj narašča
Filmski junaki v vodi:
Hoolywood zalilo vodovje
Hollywood je znano filmsko mesto v Kaliforniji, kjer pa je silno deževje zadnjih dni povzročilo pravo katastrofo. Kako velika je ta nesreča, nam dopove naslednje poročilo časnikarskega poročevalca :
V	Hollywoodu od začetka oktobra pa do konca februarja večkrat dežuje. Vendar je tisti dež skromen in osvežujoč. Letos pa je lilo, kakor še nikdar ne. Sredi meseca februarja je bil prvi naliv, nakar je celih 10 dni lilo, kakor bi se bil oblak utrgal. Takega naliva pa mesto Hollywood ne vzdrži dolgo. Mesto je zgrajeno za solnčtie žarke globoko med grički. Griči sicer niso kdove kako visoki, leže pa med raznimi canoni, čez katere vodijo mostovi. Kadar ob nalivu začno vode z gričev vreti v te canone, nastanejo tamkaj rjoveči hudourniki.
V	Hollywoodu grade največ za kakih 5 let, vsaj tako trde prebivalci sami, -ki menda že vedo. Hiše so zvečine lesene. Kadar pa pridero vode, pobero tiste lahke lesne hišice in jih neso s seboj. Ce človek gre ob nabrežju Wilshire-Boulevard kakih 5 milj, pride v kraj Santa Monica, kjer ima filmska igralka Norma Shearer svojo čudovito lepo vilo. Če od tam zaviješ na severno stran, imaš tri milje do krasnega kopališča Malibu, kjer prebiva Madelaine Carrol. Ko bi je v zadnjem hipu ne bi rešil obrežni motorni čoln, bi jo bilo vodovje zaneslo venkaj na široko morje skupaj /. njeno hišo in vsem imetjem.
Bilo je v četrtek, dne 3. marca, oh 1. po polnoči, ko so iz canonov privreli hudourniki in udarili na speče mesto. Kakor bi bil en sam orjaški val zagrnil mesto. V nekaj minutah je voda stala 2 metra visoko.' Ljudje so drveli iz hiš in bežali na griče. Toda z gričev so se ulivale nove vodne sile. Mostove je voda podirala in odnašala. Naglo je v valovih izginilo 45 ljudi. Potok Los Angeles, ki ga navadno komaj opaziš, je narastel v mogočen hudournik, lliše je dvigalo in odnašalo, velika drevesa je s koreninami ruvalo in jemalo.
Ko se je zdanilo, je bilo 10.000 ljudi brez strehe, 200 hiš pa je bilo razdejanih. Več kakor 100 ljudi so pogrešali, najbrž jih je vzela voda. Iz vseh predmestij Los Augelesa so začeli prihajati klici lia pomoč. V poslopju visoke šole je bilo od valov obleganih kakih 800 beguncev, ki so obupno klicali na pomoč. 100 beguncev je tičalo na
strehi hiše Ameriške legije, ki so kričali, da so bili vsi hripavi, siromaki.
Prebivalce ]e prevzela groza! Ljudje so plezali na drevje in skale, drugi so kakor neumni tekali po cestah, ki so bile vedno bolj polne vode. Avtomobili so izginjali v vodi. Kakih 5 milj na zahodu se je videlo, kakor bi bilo morje sila razburkano. Valovi so treskali ob obrežne skale. Mali in gibčni obrežni motorni čolni so vedno znova poskušali preriniti se do brega, da bi reševali ljudi. Sedemkrat se jim je ponesrečilo, nazaduje so pa le mogli bliže, kjer so rešili iz njenega doma filmsko igralko Carrol. Druge ljudi je še oblegaia voda in so obupno mahali na pomoč.
V San Fernando je hiša igralca Roberta Tay-lorja do strehe çod vodo. Lookut Mountain je kakor majhen otocič, odkoder igralka Ida Lupino zaman gleda, kje se bliža kak čoln, ki jih je bil spustil v vodo Rdeči križ. Dva njena tovariša, Louis Harward in Mihael Whalen, si 7 ur zaman prizadevata, da bi ji pomogla. Whalen sam se je nazaduje komaj rešil. Od nekje se je bila utrgala skala in razbila njegov avtomobil. K sreči je malo prej velik val igralca samega vrgel iz avtomobila.
Ginger Rogers je pobegnil z Uno Merkel. Dvakrat jima je prevrnilo avto, preden sta se mogla zateči v bližnji studio. — Malo Shirley Temple je njena mati na rokah morala nesti iz hiše, ko je voda nenadno vdrla vanjo. Igralci Slivija Sidney, George Rast, Dorothy Lamour in Mary Carlisle, ki so se najprej rešili v Paramoun-tov študij, so morali pozneje iz njega pobegniti in globoko hresti vodo do naslednjega študija. Za svojo končno rešitev morajo biti hvaležni mlademu Bingu Crosby, ki je v svojem težkem avtomobilu neustrašeno kljuboval valovom ter je več kakor 60 ljudi spravil na varno.
Na gričku Santa Monica sta sedela John Bar-rymore in \V. C. Fields ter čakala prihodnjega parnika. Nedaleč od tam je llarold Lloyd neutrud-ljivo branil svojo hišo pred navali valovja. S svojimi ljudmi je okoli iu okoli hiše zlagal vreče peska, da bi tako zajezil valove. Joana Crawforda je moral iz vode potegniti režiser Frank Borsage. Kaj pa se je zgodilo Margareti Sullivan, še ni znano. Métro Goldwyn Meyer je poslala tri svoje vozove, da bi rešili to njeno zvezdo, a vozovi so se morali brez nje vrniti. Pač pa so pripeljali Ro-
berta Armstronga, čigar hišo je voda docela zagrnila. Le dimnik še moli iz vode.
V soteski Santa Susana stojita dva vlaka pacifiške železnice, oba sta do streh v vodi. 300 potnikov čepi v hudem nalivu na strehah ter obupno miga in maha čolnom, ki plovejo ob vhodu v dolino. Na oni strani v Indijo stoji tretji vlak z 250 potniki, ki nekateri vise kar na vejah dreves ter premočeni in premraženi čakajo rešitve.
Iz San Francisca poročajo 7. t. m.:
Ker dežuje še vedno brez prenehanja, grozi sedaj povodenj tudi srednji Kaliforniji. Velika voda je tako zmehčala velikanski nasip Hernon-dovega kanala v San Franciscu, da se je nasip v soboto popoldne sesedel. Velikanski valovi so takoj nato vdrli v mesto ter ga v velikem delu preplavili. Ponekod v mestu je voda narastla za cele tri metre.
Veliki viharji, ki so oni teden divjali ob angleški obali, so vrgli ob skalovje angleško ladjo »Alba«, ki se je po sredi prelomila. Ljudje hodijo sedaj gledat nesrečne ostanke ter iz njih reševat, kar se
še da rešiti.
Orkan nad
Skandinavijo in Baltikom
Št. 76.
Rovena obupuje
600 mornarjev utonilo
Ne morem si misliti, da bi bili res tako hudobni kakor se kažete!« je Rovena odgovorila na to grožnjo.
»Mislite si, kar hočete! Res je pa le, da je usoda Ivanhoea in Cedri-ca v vaših rokah.«
»Kako neki sem mogla pozabiti Cedrica zaradi njegovega sina!« je glasno zaklicala Rovena, ki se nikakor ni mogla več obvladati. »To, kar me je sedaj zadelo, sem več ko zaslužila!«
Ko pa je de Bracy, ki je bil bolj pustolovec kakor pa hudobnež, videl ta veliki dekletov obup, je bil močno ganjen. Vendar si je že predaleč upal, da bi sedaj mogel odstopiti. Takole je premišljeval: ■
Če se dam omehčati od njenega obupa, če sedaj pustim svoje tovariše na cedilu, se bo knez Ivan z vsem spremstvom vred na večne čase norčeval iz mene. Na drugi strani pa je tudi res, da temu lepemu dekletu nikakor ne morem storiti sile. Ko bi bila še nadalje nastopala zoper mene v vlogi ponosne ogorčene dame, bi mi bila stvar mnogo lažja. Sedaj pa si res nič več ne upam.»
Ko je tako prcinišljevaje nemirno stopal po sobi, je naenkrat zaslišal, da je zunaj zatrobil rog. kakor ga je spodaj v kleti slišal tudi Front de Boeuf. Bil je kar vesel, da sc lahko tako ua lepem izmuzne. Naglo je odhitel iz sobe.
vsega skupaj 85 ljudi, ki so se udeležili poskusne vožnje. Ker so na ladji imeli le za en dan živeža, je ljudem na ladji grozila lakota. Zato je v viharju priplul manjši vlačilec, ki je ladji vsaj živež pripeljal. Šele v ponedeljek opoldne je ladja mogla nazaj v luko.
V poljski luki Gdinja je vihar napravil veliko škodo. Vihar je poškodoval celo električno napeljavo, zaradi česar je tamkajšnja plinarna ostala brez električne sile. Zato so morali v kratkem obstati vsi motorji. Vsa Gdinja in njeni prebivalci pa so bili v nedeljo opoldne brez plina in гџ\о tudi brez gorkega kosila.
ï	-	'fnidu'c.t*
Neurje na Japonskem
Na južni Koreji in na zahodnem Japonskem so zadnje dni divjali veliki nalivi, ki so bili še hujši, ker je nad zemljo visela nekaka rumena megla. Zaradi velikih nalivov se je marsikje udirala zemlja, tako da je sedaj železnica in brzojavna zveza pretrgana. Tudi promet na cestah je močno trpel zaradi tega.
Pri kraju Takasaki, kakih 600 km severno od Tokia, je skočil s tira osebni vlak, ki se je v njem vozilo 400 ljudi. Podrobnosti o nesreči sicer še ni, vendar sodijo, da je bilo pri tej nesreči ranjenih mnogo ljudi.
Pred luko Kobe je moralo vreči svoja sidra 7 japonskih ladij, med njimi velika ladja Tatcuta-maru, ker je biia megla tako gosta, da nobena ladja ni mogla priti v luko. Prav tako je bilo pred luko Simonoseki. Pred Fukusoko je nasedel ua pečino velik parnik, ki njegovo ime še ni znano.
Blizu kraja Miko se je utrgal snežni plaz, ki je zasul 6 smučarjev. Tudi pred lukami Nagoja in Jokahama je bila megla tako gosta, da je bil promet nemogoč.
Kakor je »Slovenec« že poročal, je v ponedeljek zvečer izšlo uradno obvestilo, da je pri rtu Palos ob španski obali brodovje rdečih torpedovlt potopilo veliko špansko križarko »Baleares.:. Francoska korespondenca »Havas« poroča, da je kri-žarka »Balearesr imela 10.000 ton ter da je bila najmodernejša španska križarka. Zgrajena je bila v Le Ferolu konec leta 1936, dva meseca za kri- i žarko »Canarias«, ki je istega tipa. Na križarki. I ki se je potopila, se je vila zastava podadmirala ! Mansela de la Terna, ki je poveljnik divizije oklopnih križark. Križarki sami pa je poveljeval kapitan Fontelah. Na križarki je bilo vsega skupaj 1100 mož posadke.
že polovico svoje pomorske sile. Sedaj prav gotovo ne bo več riskiral še tistih dveh večjih ladij, ki jih še ima.
*
Po vsej Skandinaviji je od sobote na ponedeljek divjal velik vihar, ki je zaradi njega bilo mnogo ladij v veliki nevarnosti. Zaradi hudega viharja je bila v nevarnosti celo močna nemška križarka »Koln«, ki v skandinavskih vodah križari v varstvo nemških ribičev, ki tamkaj love ribe. Križarka »Koln* je začela brezžično klicati na pomoč, ker so se ji v hudem viharju pokvarili stroji. Na pomoč je moral križarki prihiteti norvešlri reševalni parnik in vodilna ladja. Obe ti dve ladji sta potem komaj zvlekli poškodovano vojno ladjo v bližnje pristanišče. Vojna ladja je namreč brez moči plavala po morju, kjer jo je premetaval vihar, kakor je hotel.
Med viharjem je v severnem norveškem kraju Surnadalora nastal požar. Požar, ki bi bil lahko ostal omejen, pa je vihar tako razpihal, da je bilo v kratkem vseh 50 hiš tiste vasi v ognju. Cela je ostala le občinska hiša sredi vasi. Nad 200 ljudi je brez strehe. Goreči kosi lesa so leteli v viharju nad dva kilometra daleč, tako da so bile celo oddaljene vasi v resni nevarnosti.
Ko je v soboto zvečer zadnji severni vlak vozil v Trondhaim in je pravkar vozil po obrežnem nasipu, ki leži tik morske obale, se je nekaj hipov za vlakom podrl nasip in izginil v raburkanem morju. Škoda je neprecenljiva ter gre v visoke milijone. Ko bi se bil nasip podrl, ko je čezenj vozil vlak, bi bilo mrtvih mnogo ljudi. Vihar je razdejal tudi tri švedska letala
Kakor poroča angleški dopisni urad »Reuter«, je s križarko utonilo 000 mož posadke, med njimi sam admiral de la Terna, kakor tudi poveljnik ladje Fontelah. Angleška rušilca torpedovk »Cam-penfield« in »Boreas«, ki sta bila blizu kraja katastrofe, sta nujno svetovala posadki, naj se reši s tem, da takoj poskače v vodo. Toda posadka je ta nasvet odločno odklonila ter takoj izobesila največjo admiralsko zastavo na najvišji jambor potapljajoče se križarke V tem je glavni vzrok, da je toliko žrtev. Ko sta oba angleška rušilca priplula na kraj nesreče, sta mogla rešiti še kakih 200 mož, ki so plavali po vodi z rešilnimi |>asovi. Ko je križarka docela izginila pod morjem, se je še videl glavni jambor, na katerem je vihrala admiralska zastava. Medtem ko so Angleži reševali potaplja joče se španske mornarje, je od nekod priletelo nekaj rdečih letal, ki so začela na nje metati bombe. Z angleškega rušilca Boreas« je bilo nekaj mornarjev ranjenih, en angleški mornar pa je bil ubit.
Angleški listi naglašajo, kako prav je, da so angleške ladje priskočile potapljajočim se mornarjem na pomoč Obenem pa trde, da je general Franco napačno ravnal, ker je podcenjeval pomorsko silo rdečih nasprotnikov. Zaradi tega je izgubi!
Francoz James Williams je s jiadalom skočil 8400 metrov globoko iz letala. Padalo je odprl šele 300 metrov nad zemljo. S tem je dosegel nov rekord. Na sliki vidimo Williamsa, preden se je spustil г letnlom v zrak.
Tudi Avstralija je bila deležna silnega deževja, ki so mu sledile povodnji. Ker je cele dneve tako lilo, ni čuda, če je tudi povodenj bila nenavadno velika. Na sliki vidimo betonsko cesto, ki jo je narasla voda tako razde jala, da je raznesla betonsko ploščo na cesti.
Istočasno je vihar divjal tudi na obalah Baltiškega morja okoli Gdanskega in Gdinje. Vihar je bil tako hud, da ladje niti luk niso mogle zapustiti. Tisti dan bi bili morali preskusiti novo motorno ladjo, ki je bila narejena pri šišavi. Ladja ima 11.000 ton. Zjutraj v soboto je ladja ob razmeroma še lepem vremenu odplula iz luke, Т zvečer pa se ni mogla več vrniti v luko, ker ji vihar ni dal. Poslali bi ji bili na pomoč močne vlačilce. Nesreča pa je hotela, da so vsi močni vlačilci odpluli reševal drugi parnik, ki se je bil že čez dau ponesrečil. Na motorni ladji je bilo
Spoti
Proračun ministrstva
za telesno vzgojo
Belgrad, 8. marca. AA. Minister za telesno vzgojo dr. Vekoelav Milelič je podal tale ekspoze:
Večina delovanja tega ministrstva je zadnji dve leti veljalo izvajanju zakona o obvezni telesni vzgoji, ki je stopil v veljavo 2. februarja 1934. Namen tega zakona je telesna, moralna in nacionalna vzgoja vee naše mladine, od prvega leta šolanja pa do 20. leta življenja, šolska mladina, moška in ženska, se bo vzgajala v tem smislu v šolah, izvenšoleka mladina, in sicer samo moška, se bo pa vzgajala v prazničnih tečajih. Z izvajanjem tega zakona se med drugim zavaruje in obvaruje naša mladina tudi pred mnogoštevilnimi rušilnimi vplivi, ki so jim najbolj podvrženi ravno najbolj neodporni idealistični elementi mladine, ki ima biti danes ali jutri vir c&lotne izpopolnitve in obnove naše narodne vojske, to je našega edinetva in svobode.
Ministrstvo je sprevidelo potrebo po 01111 večjem številu strokovno usposobljenih učiteljev za telesno vzgojo in je priredilo v Belgradu lani sedem tečajev za izučrtev učiteljev za obvezno telesno vzgojo. Tako smo lani izšolali 500 učiteljev iz raznih okrajev v vsej državi. Med njimi jih je bilo 400 učiteljev in 100 oseb iz vrst drugih poklicev. Ustanovili smo:
1.	Odseke strokovnih referentov pri banskih upravah in je pri vsaki banovini minietretvo sporazumno * vojnim ministrstvom imenovalo po enega referenta za obvezno telesno Solo iz vrst višjih častnikov;	. .
2.	Odseke strokovnih referentov pri okrajnih
načetetvih;	..... ,
3 Praznične tečaje za pouk izvensolske mladine v občinah. Število učiteljev, ki so ohsolvirah tečaje, še ni zadostno, da bi se pouk mogel neovirano vršili. Zato so razen njih vršili pouk v prazničnih tečajih učitelji, rezervni častnik in strokovnjak telesnovzgojnih ustanov.
Glede obvezne telesne vzgoje delajo v veliki večini evropskih držav, zlasti pn v Nemčiji, Italiji, na Poljskem, v Češkoslovaški, v Romuniji, v Bolgariji itd., foreirano v tej smeri. Avstrija je lani izdala zakon o obvezni telesni vzgoji in ze prvo leto je bilo sposobnih za poučevanje 1700 učiteljev za obvezalo telesno vzgojo, ki dajejo mladini v glavnem pouk iz priprav za vojaško r1uz!k> in iz splošne telesne vzgoje. Kolikor je znano, je na Poljskem določenih za telesno vzgojo 72 milijonov din, na Bolgarskem okoli 40 milijonov din (100 milij. levov) itd. Tudi mi moramo eloriti vse potrebno.' da ne zaostanemo pri drugih narodih pri takšnem delu.
Sokolstvo je od leta 1929 pomembno napredovalo. Medtem ko je jug. sokoteka zveza imela leta 1929 samo 443 društev z 72.806 člani, je imela leta 1931 784 društev in 134.951 članov, ima danes okrog 300.000 članov. S pomočjo države in banovin ter občin je Sokolstvo zgradilo ie več ko 300 flomov.	•
Dalie so pri razvijanju svojega zakonitega in •tatutaruega dela na področju telesne vzgoje razvila lejx) delovanje tudi mnoga društva za telesno kulturo. Tako n. pr. gradi Zveza fantovskih odsekov v Ljubljani iz lastnih sredstev do danes najlepši in najmodernejši stadion v naši državi, ter deluje doslej že v tristo enotah.
Važen činitelj zasebne iniciative je listo, kar imenujemo šport, in to je pri nas dobro organizirano v Zvezi športnih zvez v kraljevini Jugoslaviji in v Jugoslovanskem olimpijskem odboru. Veliki mislec Tomaž Masaryk je nekoč dejal: Zdrav duh ne more živeti brez športa. S tem je hotel reči, da je človekova biološka potreba, da oeveži svoja pljuča, da ojekleni svoje mišice, da se «rploh izpopolni v telesnem pogledu, ker je to zahteva narave, ki ji je Bog sam dal evoje zakone. Posebno lep napredek pa kažeta dva športa: strelski in smučarski. Strelski šport, že zdavnaj priljubljen pri srbskem delu našega naroda in organiziran v Strelski zvezi kraljevine Jugoslavije, se je razširil v vee kraje naše domovine, tako da imamo tudi po vaseh danes strelske družine. Medtem ko je strelski šjx>rt prihajal z juga naše domovine na sever in s tem duh viteštva in ljubezni do puške in, rodne grude, si je sniučarstvo v obratni smeri, od Triglava do Šar-Planine, začelo pridobivali tisoče iu tisoče pristašev. Ministrstvo za telesno vzgojo posveča tema dvema športoma spričo koristi, ki jih dajeta narodno obrambnemu gibanju in predvojaški izobrazbi, kar največjo skrb. Vojno ministrstvo podpira ta šport in daje material in strokovne učitelje, lo ministrstvo pa daje iz evojega proračuna za ta šport 100.000 din podpore
na leto. Najpopularnejši šport v Jugoslaviji je nogomet, čigar zastopnik je Jugoslovanska nogometna zveza z več ko 665 klubi, najbolj priljubljeni sta pa turistika in sinučarstvo. V naših Alpah so zgrajene turistične poti, za turiste imamo pa okoli 150 planiskih koč. V preteklem letu je obiskalo okoli 180.000 smučarjev Gorenjsko, Pohorje, Ko-paonik, Jahorino, Šar-Planino in druge smučarske predele. Danes tekmujejo naši smučarji uspešno na vseh mednarodnih tekmah. Naš Smo le j, ki ie na olimpiadi dosegel zelo častno mesto, je pri smučanju na 50 km, na najnovejši tekmi na Finskem za svetovno prvenstvo pustil za seboj vse Nemce, Italijane, Francoze in srednjeevropske tekmovalce. Ponosni smo tudi na svoje smučarske zgradbe, med njimi je znamenita vsemu svelu znana in največja skakalnica na evetu v Planici. Naši teniški igralci so redni gostje na vseh mednarodnih tekmah in se jim je že celo posrečilo priti v finale evropskega pasu tekmovanja za Davisov pokal. Zadnje čase si je naš tenisar P n n č e c pridobil prvenstvo skandinavskih držav. Dubrovniški waterpolisti so e svojo precizno in borbeno igro osvojili olimpijski stadion v Berlinu, naši plavalci pa na Balkanu sj>loh nimajo konkurence. Jugoslovanske športnike, ki jih pred 15 do 20 leti ejdoh poznali niso, danes radi gledajo v vseh evropskih središčih. Prav tako se opaža veliki napredek tudi v vseh drugih športnih panogah. V načrtu je pomoč Zvezi SK.l, da bo mogla zastopati našo državo na veesokolskem zletu iti na mednarodnih telovadnih tekmah, ki se bodo pri tej priliki vršile v Pragi. V načrtu je tudi izdaja časopiea zs teluôiio vzgojo ki be gladilo lega mi-nrst'Rtva Za pomnožite» števila strokovnjakov šola to minietretvo 10 oseb na visokih šolali za telesno vzgojo v Varšavi, Berlinu in Gradcu. Za olimpijski šport je ministrstvo določilo v svojem proračunu 200.000 din. Cerkev in šolo smatramo za svetišče vere in prosvete, telovadno dvorano in športno igrišče pa smatramo kot vir zdravja in moči. Če bomo zmerom tako delali, bomo ustvarili potrebno skladno vzgojno orientacijo naše mladine.
Gasilstvo, ki se je rodilo že pred pol stoletja v dravski, savski in delu donavske banovine, nadaljuje svoje človekoljubno in socialno delo v popolnem obsegu storjeno je pa tudi vse_ potrebno, da se tudi v drugih krajih naše države organizacija prostovoljnega gasilstva čim bolj razširi, da bo koristno služila domovini in narodu. Nekateri eo ponekod v naši državi skušali povzročiti med gasilstvom nerede in nesoglasja iи golili političnih namenov. To je v začetku imelo tudi nekoliko uspeha, a ne trajnega. Poslanstvo gasilstva kot socialne in človekoljubne ustanove prihaja če dalje bolj do izraza. Pripomnim naj, da je veliko oviro pri organiziranju telesne vzgoje sploh predstavljala finančno-gospodarska kriza, toda p« premišljeni in načrtni gospodarski politiki kraljevske vlade smo najnevarnejši val te krize prebrodili in tako bo država mogla izdatneje podpirati telesno vzgojo.
Celotni znesek proračunskega predloga za leto 1938-39 ie 18.864.695 din, t. j. 6.1 milijona din več kakor lani.
Ko predlagam ta proračun, moram na koncu še jKiudarili, da so se pri nas s sodelovanjem vseli poklicanih činiteljev, pri izgradnji telesne kulture kljub skromnim sredstvom tega ministrstva dosegli že zdaj lepi i çpelii, v mednarodnem tekmovanju pa ne samo divezamo najirednejše države in narode, temveč smo nekatere, ki imajo mnogo večja gmotna sredstva (proračune) na razpolago za svoje cilje, že prehiteli po zaslugi viteštva in energije ter zdrave narave našega naroda.
Kateri naši skakalci bodo nastopili na mednarodni tekmi v Planici
Med staro gardo, ki je skozi več let bila v vodstvu na vseh naših skakalnih tekmah, se v zadnjih dveh letih vriva skupina novih talentiranih skakalcev. Pokljuška in planiška šola zaznamenu-jeta zadnji dve leti za naše razmere viden in nepričakovan uspeh.
Od starejših imen so ostali v ospredju Novšak Albin (smuča 12 let, skače 9 let), Palme Franc (star 23 let), Jakopič Albin, Šramel Bogo (smuča 12 let, skače 6 let) in Dečman Tone (star 24 let). Zadnji dve leti pa so zmagovito prodrli in že po-
2	s
i Nazadnje se vendar vsakdo i i	лгч vrne k meni! 1
I
IfflfWIil
P IVE A
/■►nrwlr
CREME J
To ni. čudno, kajti edino le NIVEA vsebuje „E u c e r i t", okrepčevalno sredstvo za kožo in razen tega je NIVEA poceni in i z bor na.
novno osvojili prva mesta mlajši skakalci, kot Klančnik Karel, Bevc Edo (skače 9, smuča 12 let in je star 20 let) in Pribošek Franc. Tesno za njimi pa že pritiskajo še mlajši, ki so že večkrat pokazali, da se ta panoga smuškega športa pri nas vedno bolj izpopolnjuje ter da bomo v kratkem enakovredni nasprotniki marsikaterim narodom, ki so nas do sedaj smatrali zn nekake začetnike. Juniorji, kot Florjančič Peter (star 19 let, skače 4 lela), Razinger Tone (star 18 let), Nedok Jože, Legat in cela vrsta naraščajnikov, ki sta jih vzgojili imenovani skakalni šoli, ter tudi drugi klubi nam jamčijo, da bomo v par letih videli na zveznem prvenstvu švigniti čez most več kot petdeset jugoslovanskih skakalcev.
Ze letos so se naši skakalci lepo uveljavili v inozemstvu Saj je dosegel Bevc Edo v Villarsu v Švici prvo mesto (svetovno akademsko prvenstvo) in drugo mesto v Hofgasteinu (mednarodno akademsko prvenstvo Avstrije). Klančnik Karel, Novšak in Jakopič Albin pa so na mednarodni tekmi v Celovcu od 50 skakalcev dosegli po redu tretje, šesto in deveto mesto.
Poleg vseh navedenih bo nastopilo še nekaj drugih skakalcev, ki pa za jirva mesta seveda še ne pridejo v poštev.
Kdo je farorit?
To je danes še pojiolnoina odprto vprašanje. Znano je, da se ceni stil zelo ostro — to so spoznali po zadnjih tekmah na Finskem celo Avstrijci, ki so pred kratkim v svojem glasilu javno priznali, da zgubijo njihovi tekmovalci prva mesta ie zaradi slabega stila, dusiravno imajo izvrstne daljave. Pri nas se je na dosedanjih tekmah pokazalo, da je v stilu Klančnik Karel razred zase. Največje daljave in siguren doskok pa ima Pribošek Franc. Novšak Albin ima oboje dobro, vendar ga je večkrat spremljala smola in upamo, da se je bo za to prireditev olresel ter ponovno dokazal, da je še vedno stari, težko premagljivi Novšak. Tudi Bevc Edo in Jakopič Albin sta letos že ponovno pokazala svojo izvrstno formo 1er sta brez dvoma kan-data za prvo mesto med jugoslovanskimi sVnkalci.
Palme Franc letos še ni nastopil na tekmah, za zvezno prvenstvo pa se je odločil, da nastopi pripravljen ter se že od prejšnjega tedna nahaja v Planici. Kot lanski zvezni prvak bo imel letos težko borho.
Stari rutiner Šramel Bogo, ki starta letos že deseto leto, je v stilu mogoče slabši kot nekateri, vendar mu zna njegova rutina in sigurnost pripomoči do dobrega uspeha. Izreden napredek pa so letos pokazali nekateri mlajši (juniorji): F 1 o r j a n č i č c v stil se močno približuje Klanč-nikoveniu, Nedok se je že parkrat vrinil med najboljše, Razinger, L e g a t so postala že znana imena med skakalci.
Prognoza za prvt mesto je nemogoča. Vsaj šest jih je. ki imajo vsi upanje na prvo mesto. Stil bo soodločeval zelo mnogo. Lahko pa že rečemo, da bodo naši skakalci razen B radiu, Avstrijcem enakovreden nasprotnik, zaostajali bodo malo ali pa nič za Nemci, medtem ko jih bodo Švicarji najbrž pustili za seboj, interesantno pa bo
videti razliko med kraljem srednjeevropskih skakalcev Maruzszarazsem, ki bo, kot kaže, tudi prispel v Planico, in med našimi skakalci, mogoče ne toliko v stilu kot v daljavah. — Kako se ocenjuje stil in daljavo, pa prihodnjič.
Ali bodo olimpi ske igre v Tokiu?
Zaradi vojne na daljnem vzhodu je izvedba olimpijskih iger leta 1940 v Tokiu precej negotova stvar. V japonskem parlamentu se je namreč govorilo, da izvedba olimpijskih iger na Japonskem lela 1940, ne bo mogoča, če bi imela vojna s Kitajsko šc dolgo trajati. Nasprotno pa zatrjuje olimpijski organizacijski odbor, da se priprave vrše naprej. Sredstva za to so dovoljena in z gradnjo olimpijskega stadiona «e je že pričelo. Pripomniti pa je vsekakor treba — tako pravijo Japonci — da bi v primeru potrebe in čo bi narodna dolžnost zahtevala, olimpijske igre opustiti.
finančne interesente
na udeležbo za izdelavo suho lepljenih
vezanih plost, mizarskih plošt (panel) ln iurnlrla
i^če lesna industrija v Sloveniji (center).
Gonilna sila, para, elektrika, moderna sušilnica na razpolago Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca*.
pod „Siguren uspeli/S00"
Razpis
Obči na Sv, Anton v Slov. goricah razjiisuje pragmatično mesto občinskega tajnika.
šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake šole odnosno spregled kvalifikacije.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami jk> čl. 7. in 8. uredbe o obč. uslužbencih, je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v .Službenem listu pri (ej občini.
Uprava občine Sv. Anton v Slov. goricah, dne 6. marca 1938.
SPRETNI PRODAJALEC
^RADIO APARATOV
WR ki ima veselje do potovanja, dobi stalno mesto. Avlo na razpolago. Ponudbe pod „Fiksum in provizija 3490" na upravo.
Maurice Leblanc:	57 j
Izredne pustolovščine Arsena Lupina
Otok tridesetih krst
Honorine, katere možgani so že od prej pretreseni, gleda ta prizor, zblazni in se vrže s strme obale.
Zatem je minilo nekaj mirnih dni. Veronika preišče Prieuré in otok, ne da bi jo kdo motil. Kajti oče in sin po svojem bogatem lovu pustita na otoku samega Otona, ki prebije čas s popivanjem v celicah. Odšla sta na čolnu, da poiščetn Elfrido lil Konrada, da pripeljeta Maguenorovo truplo in ga vržeta v vodo blizu Sareka, ker je tudi Maguenoc zaznamovan med žrlvami in je neobhodno potreben
V tistem trenutku, to se pravi, ko se vrne ua otok, je Vorski pri številu štiri in dvajset. Štefan in Franc sta ujetnika pod Otonovini nadzorstvom. Ostanejo še štiri ženske, ki so prihranjene za mučenje, od katerih so tri sestre Arehi-gnat in so vse tri zaprte v svoji shrambi. Sedaj je vrsta na njih. Veronika Ilergeinont jih skuša osvoboditi: jirepozno. Oprezovala jih je banda in nanje je meril Raynold, ki je dober strelec z lokom, in sestre Arrhignat zadenejo puščice (puščice, ukaz prerokbe) in padejo v roke sovražnikov. Isli večer jih križajo — prej jih še olajša Vorski za i netdeset tisočakov, ki so jih imele skrite pri sebi. Rezultat: devet in dvajset žrtev.
Kdo bo trideseta? Kdo bo četrta ženska?
Don Luis se je nekoliko oddahnil in nato na-daljcvai :
»V tem vprašanju je prerokovanje zelo jasno in to na dveh mestih, ki se izpopolnjujeta:
.Pred svojo materjo bo Abel ubil Kajnn.'
In nekaj verzov nato:
.Ubil bo svojo ženo meseca junija."
Brž ko je Vorski vedel za dokument, je tolmačil oba verza po svoje. Ker v resnici ni imel tisti čas pri rokab Veronike, ki jo je zaman iskal po vsej Franciji, odlaša z ukazi usode. Četrta mučena ženska bo pač njegova žena. toda njegova prva žena Elfrida. ln to ne bo proti prerokbi, kajti četudi se strogo vzame, gre lahko za Kajnovo ali Abelovo mater. Pripomnimo tudi, da druga prerokba. ki je bila nekoč prerokovana njemu osebno, tudi ni določala, katera mora umreti: ,Vorskijeva žena bo umrla na križu.' Katera žena? Elfrida.
Torej draga in vedno vdana njegova tovarišica bo umrla!
Velika preizkušnja za Vorskega! Toda ali se ne mora pokoravati bogovom? In če se je Vorski odločil, da izpolni svojo nalogo do konca, da žrtvuje svojega sina Raynolda, bi bilo neopravičljivo, če ne bi žrtvoval svoje žene Klfride. In lako bo vse prav.
Nenadoma se je pojavilo srečno naključje. Medtem ko zasleduje sestre Arrhignat, zapazi in spozna Veroniko Hergemoiit.
Kako ne bi Vorski v tem videl še eno naklonjenost višjih sil? Ženska, ki je nikoli ni pozabil, mu je poslana prav v trenutku, ko mora zavzeli v tej zadevi mesto, ki mu je odkazano. Dajo mu jo kakor najboljši plen. ki ga bo lahko žrtvoval — ali osvojil. Kakšna sreča! Kako se nebo razsvetljuje z nepričakovano svetlobo! Vorski od tega kar glavo izgublja Vedno bolj čuti, da je božji poslanec, izvoljenec, človek, ki nima ukaze Usode . V zvezi je z velikimi svečeniki, čuvaji Božjega kamna On je druid. arhidruid, in kot tak gre tisto noč. ko je Veronika zažgala most — noč. ki je šesta po polni luni — trgat sveto omelo z zlatim srpom !
Začne se obleganje Prieurëja. Ne boni nadaljeval. Veronika Hergemont vam je povedala. Štefan. in mi vemo za vse njene muke. za vlogo, ki jo igra slavni Veselko. za odkritje podzemlja in
celic in za borbo okrog vas, Štefan, ko vas je Vorski zaprl v ene Izmed mučilnih celic. Po pre-
rokbi se te imenujejo ,Sobe smrti'. Tu vas z Veroniko iznenadijo. Mlada spaka Raynold vas pahne v morje. Franc in njegova mati ubežita. Na nesrečo pridejo Vorski in njegova banda k Prieurč-ju. Franca ujamejo. Njegova mati pride za njim. In potem, in potem, to so najbolj tragični prizori, o katerih ne bom pripovtdoval, sestanek med Veroniko Hergemont in Vorskim, dvoboj med obema bratoma, med Abelom in Kajnom pred očmi same Veronike Hergemont Ali ne zahteva tako prerokba?
,Pred svojo materjo bo Abel ubil Kajna.'
Prerokba tudi zahteva, da mora trpeti preko vsake meje in da je Vorski izumitelj zla. .Kruti princ' da obema borilcema masko in ker je Abel na tem, da bo podlegel, Vorski sain rani Raynolda. ker mora umreti Kajn.
Pošast je divja. Divji je in pijan. Bliža se konec. Pije, pije, kajti isti večer je mučenje Veronike Ilergeinont
,Po tisočkralni sinrti in počasnem umiranju bo ubil svojo ženo...'
Tisočkratno sn\rt bo pretrpela in umiranje bo počasno. Ura je prišla. Večerja, žalni sprevod, priprave. postavljanje lestve, vrvi in potem... potem stari druid!-
Ko je don Luis izgo-oril zadnji dve besedi, je izbruhnil v smeh.
"Ali! Tu je vse postalo smešno. Od lega trenutka dalje je drama podobna komediji in šaljivi prizori se mešajo z groznimi. Ali! kakšen ptič Ii jc ta stari druid /.a vas, Štefan, in vas, Patrik. ki sta bila za kulisami, ta zgodba ni več zunintiva. Toda za Vorskega! .. Kakšna lepa odkritja!... Povej torej, Oton. nasloni lestvo k drevesnemu deblu, tako da bo mogel tvoj gospod položiti noge na zadnji klin. Dobro To ti je olajšalo, a? Upoštevaj pa, da moja pozornost ne prihaja od čuvstva neumnega usmiljenja Ne! Ampak bojim se. da ne bi obrnil od mene oči in še več. mislim, da boš
v takem položaju lažje poslušal izpoved starega
druida.«
Znova je izbruhnil v smeh. Zares je stari druid vzbujal don Luisu smeh.
' Prihod starega druida prinese v vso pustolovščino red in pametno ravnanje. Kar je raztrgano in ohlapno, naj se popravi in stisne. Neskladnost v zločinu postane v kazni logika. To ni več poko-ravanje rimanim besedam, ki ve, kaj hoče in ki nima časa za izgubljanje. Zares zasluži stari druid naše občudovanje.
Stari druid, ki bi ga lahko imenovali tudi, mislim, da si uganil, ali ne? Don Luis Perenna ali Arsene Lupin ni mnogo vedel o zgodbi, ko se je periskop njegovega podmorskega čolna pojavil nedaleč od sareške obaie včej-aj popoldne.«
To ni tako važno,< je nehote vzkliknil Štefan M a roux.
-Pa vendar je, je zatrjeval don Luis.
Kako! vse te podrobnosti o Vorskijevi preteklosti, vse točnosti o tem, kar je na|>ravil na Sareku, o njegovih načrtih, o F.lfridini vlogi, o Maguenorovi zastrupitvi? <
>Vse to,« je pojasnil don Luis, »vse to sem zvedel samo tu od včeraj naprej.«
Od koga? Saj vas mi nismo zapustili?«
Verjemite mi, da stari druid ni še ničesar vedel, ko je včeraj pristal na sareški obali. Stari druid trdi, do je vsaj tako kakor ti, Vorski, ljubljenec bogov. Kajti res je imel srečo, da je takoj zagledal na majhnem, zapuščenem peščenem nasipu prijatelja Štefana, ki je imel enako srečo, rla je padel v dovolj globoko vodo in tako ubežal usodi, ki sta mu jo določila ti in tvoj sin. Rešitev, nato razgovor. V pol ure je bil stari druid poučen. Takoj gre na iskanje . . Končno najde celice in v tvoji, Vorski, belo haljo, potrebno za Kvojo uporabo. Nato na listku papirja kopijo, ki si jo napisal o prerokbi. Sijajno! Stari druid ve za sovražnikov načrt!
MALI OGLASI
V malih oglatih velja vsaka beseda Din 1*—j ienitovnnjikl oglosl Din 2 —, Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja s« račune enokolonska, 3 mm visoka petllna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priložili znamko.
20% popusta o
na vse modno blago za moške in damske obleke nudi
F. I. 60R1ČAR, Ljubljana
ИИИИИИИИИИИ1 Sv. Pelra cesta '29
Kože domačih zajcev
veltke, z zimsko dlako kupuje po S din krznar-stvo HOT, Ljubljana — Mestni trg D	(k)
1
Г É * I »v» •
Službe ucejo
Uradnik
« vetletno prakso v tovarni lepenke išče primerno namestitve, tudi Uot skladiščnik ali slično. Sprejme tudi lažje delo. Ponudbe upravi »Slov.« pod št 35.18.	(a)
mm\
Mesarskega vajenca
takoj sprejmem. Naslovi v upravt »Slovenca« pod | èt 3543.	(v)
Strugarska dela
vseh vrst sprejmem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Lesostrugarstvo« št. B071.	(t)
STRDOI
Slaščičarne, pozor!
Automat. hladilne stroje za sladoled
najbolj ugodno proda
g. f. schneiter
tovarna strojev
/ SKOPJA LOKA
IZBIRA NI TEŽKA
kadar je treba določiti časopis v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, potom katerega bo prišel zagotovo v stik z najširšimi kupnomočnimi stoji prebivalstva. In to je naš dnevnik »SLOVENEC«, ki ga bere — posebno ob nedeljah — z malo izjemami vsaka slovenska hiša. En poskus Vas o uspehu prepriča.
i 'jrrff^
пнмвмт
Srednje posestvo
zidana hiša gospodarska poslopja njiva gozd ln sadovnjak naprodaj. — Cena ugodna. Urbunšč, Ostreš> p. Mirna, Dol. p
Stavbne parcelacije, vse infoimacije, delitve parcel pri prodaji, situaclj-ske gospodarsko načrte, regulacije, sporno meje itd., itd.
Filip Babnik
civilnj geometer in sodni izvedenec - vogal Miklošičeve ln Tavčarjeve 10. Telelon 49-53, Ljubljana
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra št 6, telefon 37-33, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hiš ln vil. Po-I oblaščenl graditelj tn sod-,
nt cenilec za nasvete brez-I plačno na razpolago, (p) '
Večjo količino sira
kupimo. Ponudbe z navedbo ceno in starosti upravi »Slovenca« pod -Takoj« 3546	(k)
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah OERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št.3
Vnajem
ODDAJO:
Lokal
preurejen za zajtrkovalnico, prodajalnico mlečnih izdelkov, zolenjave, sadja itd. jo s 1. majem 1938 na razpolago na prometnem kraju v Radovljici. Lo pismene ponudbe je ć)o 1. aprila nasloviti : »čeme«, poštno ležeče, Radovljica.
StanoJ/anja
ODDAJO:
Trisobno stanovanje
takoj odda Hranilni in posojilni konzorcij Ga-jeva ulico 9.	Cč)
IŠČEJO:
4-5 sobno stanovanje
iščem s 1. majem. Ponuditi v upravo »Slovenca« pod »Plačam eventuelno za eno leto ali več naprej« Ét. 3-3 6.	(c)
štirisobno stanovanje.
s kopalnico Iščem za 1, junij v ali blizu centra. Ponudbe upravi »Slov« pod »4 odrasli«, (c)
Denar
Hranilne knjižice
vrednostne papirje,
3"/o obveznice
za likvidacijo kmečkih dolgov
stalno kupuje AL. PLANINŠEK
LJUBLJANA Beethovnova ulica 14, teleton 35-10.
Veliko zdravega sadja
bodete imeli po cenenem in uspešnem škropljenju s pomočjo
»SHELL BIIJOBRANA ZIMSKEGA«
Ilustrirana navodila:
] U OO SLAVEN SKO SHELL D. D.
ZAGREB, Ga jeva 5	LJUBLJANA, Miklošičeva 2
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR
Aleksandrova cesta 40 kupi takoj in plača najbolje
hranilne knjižice
bank in hranilnic,
vrednostne papirje: 3% obveznice, bone, srečke, delnice itd. valute vseh držav. Prodaja srečk državne razredne loterije.
Originalna erfurtska semena
dobite v trgovini Pintar, LJubljana, Gosposvetska cesta 14 (Novi Svet). — Telefon 23-67.	(1)
Kompletna oprava
za speeerijsko trgovino, National in Werthetm blagajni tn drugo naprodaj radi opustitve trgovine. Kunovar Ivan Bled
IS		33!
ifl	■■na	miimI
II
Pohištvo
i
Vsemogočnemu je dopadlo poklicati k Sebi po nebeško plačilo gospoda
Andreja Grobljar
posestnika v Izlakah 55. bivšega župana občine Ržišče ter soustanovitelja in vseletnega načelnika Hranilnice in posojilnice v Izlakah
Pogreb pokojnika bo v petek, 11. marca ob 10 na pokopališče v Izlakah
Hranilnica in posojilnica v Izlakah
Zelo ugodno
lahko Se kupite moško obleke prevzete od bivšo konfekcijsko trgovine Maček kakor : moške modne in športne obleke, več vrst hlač površnikov ln deško mornarske pomladne obleke. Zglaslte se v trgovini P. Magdič, Aleksandrova cesta 1, 1
Brezplačno zavojček
DoHtalovoga toaletnega bisera za poskušnjo. Uspeh po prvi uporabi. Mozolji, ogrci, nečistosti obraza izginejo. Pošljite za stroške 3 din v znamkah. »Kemikalija« Novi Sad 14 4. — V apotekah, drogerijah originalni karton 30 din.
Stelja s hriba
pri Stopanji vasi naprodaj. Vprašati : ètepanja vas 14 6.	(1)
Novosti vseh oblačil
šport, kamgarn obleko, perilo Itd. — najceneje: Presker, Ljubljana. (1)
Sadje
vedno v zalogi po najnižji ceni pri Baloh, Kolodvorska 18 dvorišče. 1
Sir
Cebulček Rani krompir Semenski oves Grah Avtomobil iri
Sarceles, ki sta naj-plodniji vrsti Cvetni gomolji originalni Mesečna jagoda, ki rodi že prvo leto.
SEVER & K0MP.
Ljubljana
Zahtevajte ceniki
omentalskl ln trapist — nudi Mlekarska zadruga, Predoslje p. Kranj. (1)
Gologlavi jastreb
z odprtimi krili, prepariran naprodaj. Razsežnost kril ca. 3 metre. Na ogled pri V, Ilerfort, kr, dvorni preparator, Ljubljani, Kodeljevo,	(1)
KOLESA
najnovejši letošnji modeli v največji izberi že od Din SSO*— naprej.
Nova trgovina
Ljubljana - TyrSeva cesta 36
(nasproti Gospodarske zveze)
Objave
Opozorilo!
Kdor si-----natančen
naslov in bivališče Matije Trojarja pod značko »Nujno 497« na upravo »Slovenca« v Mariboru dobi 50 din nagrade, (o
Podpisani
Edvard Mesesnel preklicem svojega sina Mirota Mesesnela, da nisem plačnik za njegove dolgove. Edvard Mesesnel, posestnik in trgovec, Ljubljana Vič.	(o)
Čitajte in širite »Slovenca«
Še do nedavna delavni naš novinarski tovariš
ZDRAVKO STANGL
je danes, dne 9. marca dopoldne ob 8.10 umrl Bil je dober tovariš in zvest član naše organizacije Stanovska organizacija slovenskih novinarjev ga bo trajno ohranila v najlepšem spominu!
V Ljubljani, dne 9. marca 1938
JUGOSLOVANSKO NOVINARSKO UDRU2ENJE SEKCIJA LJUBLJANA
Posteljne mreže
izdeluje in sprejema rabljene v popravilo najceneje ALOJZ ANDLOVIC, Gregorčičeva ulica 5, pri Napoleonovem spomeniku

\ • : .-■■■	.■":-'• -y. ■'' 'ч*- ^у - V ■ V.'-.., , ..v/-:,^.;,;
Danes zjutraj nas je v cvetu mladosti za vedno zapustil naš ljubljeni
Zdravko Štangl
urednik »Slovenskega doma«
Pokopali ga bomo v petek ob 3 pop. na pokopališču v Križah pri Tržiču Fala pri Mariboru, dne 9. marca 1938
krznarstvof Ljubljana
Kongresni trg št. 7
sprejema lisice iu vse vrste divjačine v strojenje, kakor tudi v izdelavo.
CENE NAJNIŽJE. — Izdelava po najnovejših krojih.
it
SLOVENEC", podružnica : Miklošičeva cesla št. 5
Itogu vdano je dotrpela danes zjutraj moja nepozabna, ljubljena žena, sestra, teta, svakinja itd., gospa
Marica Karpe roj. Šiška
posestnikoma žena
v 58. letu starosti. — Predrago rajnico bomo spremili k zadnjemu počitku k Sv. Križu v petek, U. marca ob 2 popoldne iz hiše žalosti, Moste, Zaloška cesta 142.
Ljubljana- Moste, dne 9. marca 1938.
Žalujoči soprog Josip Karpe in ostalo sorodstvo. Brez posebnega obvestila.
ZDRAVKO STANGL
UREDNIK »SLOVENSKEGA DOMA«
Zvest delu do zadnjega, ves vdan svojemu poklicu, žrtvujoč mu vse svoje mlade In dragocene moči, je naš plemeniti tovariš zapustil po svojem odhodu k Bogu med nami svetel zgled dobrega človeka, iskrenega tovariša in najidealnejšega časnikarja.
Naj počiva v Bogu!
Pogreb bo v petek, 11. marca ob 3 popoldne iz dvorane Prosvetnega doma v Križah
na tamkajšnje pokopališče.
•
LASTNIŠTVO, UREDNIŠTVO IN UPRAVA »SLOVENCA« IN »SLOVENSKEGA DOMA«
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karei Cet
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenčii
Dr. Fran Kulovec — senator
Programi Radio Liubffanai
Belgrad, 9. marca. AA. V imenu Nj. Vel. kralja z ukazom kraljevskega nameetništva in na osnovi 51. 50 ustave so imenovani za senatorje dr. Milan Vrbanić, minister za trgovino in industrijo, dr. Fran Kulovec, minister v p., Miljutin Stevanoeič, tiskarnar in časnikar iz Belgrada in
Husein čišič, župan v Mostaru.
*
Senator dr. Fran Kulovec se je rodil dne 8. januarja 1884 v Dolenjih Sušicnh pri Toplicah, okraj novomeški. Obiskoval je nižjo gimnazijo v Kočevju, višjo pa v Ljubljani. Po odličnem zrelostnem izpitu je vstopil v bogoslovje, ki ga je končal 1. 1907, nakar se je vpisal na bogoslovno fakulteto na Dunaju, kjer je tudi dosegel doktorat iz bogoslovnih ved 1. 1910. Jeseni istega leta je bil nastavljea v škofijskih zavodih v Št. Vidu pri Ljubljani kot profesor in je kot šolnik prvič pokazal svoje velike sposobnosti. Toda že po štirih letih se je moral odtrgati od svojih dijakov, ker je bil kot vojni kurat vpoklican na fronto, kjer je nepretrgano ostal do zaključka svetovne vojne. Po vojni se ni vrnil več na gimnazijo, marveč se je posvetil politi5nemu delovanju. Že 1. 1919 ga je bivša SLS postavila za svojega glavnega tajnika. Na tem mestu je dr. Kulovec razvil svoje izredne organizatorične sposobnosti, ki so ga v kratkem upravičeno potisnile v ospredje slovenskega javnega življenja. V kratkem 5asu in z jasnimi, nedvoumnimi navodili ter z ogromnim osebnim trudom je izvedel organizacijo SLS po vsej slovenski deželi. Izdelal je strankina pravila, v katerih je s posebno ostrino podčrtal samoupravne zahteve stranke, ki je poleg tega dobila tudi jasne socialne naloge kot stranka malega človeka. Osebno in s pomočjo izurjenega štaba sotrudnikov je dr. Kulovec obrazložil slovenskemu narodu program stranke na neštevilnih shodih po vsej Sloveniji. To osnovno organizacijsko delo je trajalo samo do 1. 1922, ko je bila SLS trdno zasnovana v življenju Slovencev in v politi5nem življenju države. Ni čudno, če ga je novomeški okraj v zmagoslavnem poletu 1. 1922 izvolil za svojega poslanca v belgrajski skupščini, kjer se je kmalu uveljavil kot eden najbolj sposobnih, najbolj jasno gledajočih in najbolj značajnih politikov. V skupščini so ga volili v najrazličnejše odbore. Toda največ se je udejstvoval v finančnem odboru, kjer je pokazal izredno bistro oko za gospodarske probleme in kjer je izvojeval marsikatero hudo bitko za potrebe slovenskega gospodarstva. Julija meseca I. 1924 je bil kot minister za kmetijstvo poklican v Davidovičevo vlado, ki pa je novembra istega leta že odstopila V tej kratki dobi je pokazal tudi svoje upravne sposobnosti in kmetijstvo v naši državi bi bilo danes v marsičem na boljšem, da je on mogel ostati dalj časa na čelu tega pomembnega ministrstva. Ponovno je bil član vlade kot kmetijski minister od feruarja do aprila leta 1927 v vladi Nikole Uzunoviča. Pri parlamentar-
Nadaljevan'e z 2. slrani
Nato je bil zaslišan osebni tajnik pokojnega Gorkega, Kruokov, ki je vse priznal, to je, da je povzročil smrt pisatelja točno tako, kakor je že izpovedal dr. Levin. Izjavil je, da je umor Ma-ksima Gorkega naročil Jagoda in da je Jagoda tudi naročil umor sina Gorkega, ki je kakor znano, prišel na vrsto pred očetom.
Kai pravi tovariš B'um
Znano je, da so sovjetski listi bivšega francoskega ministrskega predsednika in očeta ljudske fronte Leona Bluma radi imenovali tovariša, ker je najiskrenejši prijatelj sovjetske Rusije. Tem bolj jih je sedaj iznenadilo, ko so brali, kako tovariš Blum sodi o njihovem režimu, ki je insceniral strahotni proces, v katerem je zraven takega zločinca, kakor je Jagoda, postavil tudi Buharina, Krestinskega in druge Blumove prijatelje, katere on smatra za največje tvorce socializma in za idealiste. Blum je v svojem glasilu »Populaire« napisal daljši članek, v katerem pravi tudi slede5e: »Več dni so me razprave v Moskvi tako presenetile, da nisem vedel, kaj bi rekel. Zdaj pa se ne morem ve5 zdržati in moram svoje ogorčenje glasno povedati vsemu svetu.« Naj re5e in sodi kdo — tako nadaljuje Blum — kakor hoče o izpovedih v Moskvi, razum se brani verjeti, da bi možje, ki so še pred nekaj meseci veljali kot korifeje sovjetske zgodovine, bili v resnici izvršili take zločine. Blum pravi, da zlasti ne more verjeti obtožbam proti Krestinskemu, čeprav jih je on priznal. Bluin sicer pravi enako kakor njegov tovariš Vandervelde, vodja belgijske socialne demokracije, da je pakt med Francijo in Moskvo slej ko prej najvažnejša osnova evropskega miru in ravnotežja, zato pa ga moskovski proces tem bolj žalosti.
Sodba „Tempsa",
hi na'brze drži
Moskovski poročevalec pariškega »Tempsa«, o katerem )e znano, da najbolj jx>zna sov je teke razmere, pravi, da utegnejo obtožbe proti 21 sovjetskim kolovodjem biti precej resnične, da pa jih ie režim okrasil s tolikimi fantastičnimi zadevami, da so evropski čitatelji lahko skrajno začudeni. Obto: žencem se lahko verjame, da so hoteli uporabiti proti Stalinu iste metode, kakor so jih svojčas vsi zarotniki uporabljali proti voditeljem carskega režima. Večina obtožencev so stari zarotniki, ki
nih volitvah 1. 1927 je bil ponovno z veliko večino izvoljen za poslanca za novomeški okraj. Do leta 1929, ko je šestojanuarski režim ukinil parlament, se je dr. Kulovec udejstvoval vedno v prvih političnih vrstah ter si je kot načelen, v svojih mnenjih neizprosen in pošten politik pridobil po vsej državi globoko spoštovanje.
Izven izključno političnega področja se je dr. Kulovec vodilno udejstvoval v našem zadružništvu in je bil član načelstev vseli naših osrednjih zadružnih oruaniza-.ij, se posebej zavzemal za razmah kmetijskih produktivnih zadrug, kjer je njegova iniciativnost rodila vedno velike uspehe. A tudi kot 5asnikar je izboruo deloval. L. 1920 je bil kratko dobo gla.-ni urednik »Slovenca«, pozneje je sam ustanovil svoj lastni list »Slovenski list«, kjer je širil svoje ideje. Rad je sodeloval pri »Slovencu« in pri drugih listih, ki jih izdaja Katoliško tiskovno društvo, kjer je kot član na-5elstva vodilno vplival tako na idejno smer kakor na gospodarski procvit katoliškega tiska.
V januarju leta 1933 ga je kot enega vodilnih slovenskih mož zadela preganjaška roka diktaturo. Takratni vlastodržci v Sloveniji so se ga hoteli iznebiti. Z dr. Korošcem, dr. Natla6enoin in dr. Ogrizkom vred je bil iz Slovenije izgnan in interniran v Foči v Bosni. Ob smrti blagopokojnega kralja Aleksandra se je iz internacije vrnil nazaj v svojo ožjo domovino in je imel priložnost spoznati, da mu je slovenski narod ohranil svojo ljubezen. Ko je juliia 1935 prišla vlada dr. Stojadinoviča - dr. Korošca - dr. Spahe, je kajpada za dr. Kulovea zopet prišel čas, da prevzame vodilno mesto v političnem življenju Slovenije. Bil je izvoljen za glavnega tajnika slovenskega dela JRZ in poslan tudi v Belcrrad v elavni odbor stranke. V Sloveniji je organiziral JRZ v najkrajšem času, prvi med vsemi pokrajinami Jueoslavije. Orcani-zacija JRZ je imela takoj pri občinskih volitvah priložnost pokazati, kaj in koliko pomeni. Dr. Kulovec je dosegel, da je JRZ zasedla skoraj vse slovenske občine. Zadnje mesece se je bavil z organizacijo Kmečke zveze, ki se je vzcvetela v eno na jmočnejših organizacij v državi, ter z rešitvijo slovenskega denarnega zadružništva. Zato ni čudno. Se ga je najvišje zaupanje poklicalo sedaj v kraljevski senat
Novemu senatorju slovenski narod od vsega srca čestita k visokemu imenovanju.
Odstop
madžarske vtade
Budimpešta. 9. marca. TG. Madžarska vlada, ki ji je predsedoval Koloman Daranyi, je nocoj odstopila in je regent Horthy odstop sprejel, a je istočasno poveril mandat za sestavo uoyo vlade_ zopet Daranyiju. Vlada je odstopila po mučni debati o enomilijardnem naotranjem posojilu (10 milijard din), ki je potrebno za oborožitev Madžarske. Verjetno bo v novi vladi ostal zunanji minister Kanja, vojni minister pa general Roder.
Francoska vladna kriza
Pariz, 9. marca. b. Ves Pariz govori o krizi Chautempsove vlade, ki je neizbežna. Splošno pričakujejo, da Chautemps jutri sploh ne bo nastopil pred zbornico, ki mu bo odrekla izredna pooblastila. ki jih je zahteval za izvedbo oborožitve, temveč bo nocoj ali jutri dal ostavko. Za novega šefa vlade so snoči omenjali Leona Bluma, ki naj bi zopet sestavil vlado ljudske Ironte. To idejo pa nekateri politični krogi smatrajo za neizvedljivo zaradi vznemirjenja, ki je nastalo v Franciji zaradi moskovskega procesa. V primeru Chautempsove ostavke pa govorijo tudi o kombinaciji sestave vlade, ki bi v njej sodelovali vsi ministri od Paula Reynauda do Leona Bluma. Ni izključeno, da bi na čelu takšne vlade lahko še naprej ostal dosedanji min. predsednik C h a u i e ni p s. Levičarske skupine bodo na današnji seji zavzele končno stališče do Chautempsa. On je sklical nocoj tudi sejo da se pogovori o stališču levičarskih skupin s svojimi prijatelji. Vsekakor pa je kriza neizbežna in bi bil le čudež, če bi Chautemjis še naprej ostal v dosedanjem kabinetu. Tudi Her-r i o t o v o ime imenujejo v zvezi z novo vlado.
imajo dobro prakso v terorističnih činih in so polni sovraštva in zavisti nasproti Stalinu, ki ga tudi zaradi tega ne morejo trpeti, ker ni Rus. Skoraj vsi ruski carji so umrli nasilne smrti. Kar se tiče Tuhačevskega ki je sam hotel postati vodja Rusije, so ga Stalinovi politični sovražniki izrabili, kakor so svojčas izrabljali pretedente na carsko krono poveljnike carske garde. V zaroto zoper Stalina, kakor tudi v sabotažo in načrt ljudske vstaje smemo verjeti kakor v gotovo dejstvo, dvomiti pa je vsekakor treba o zvezi z inozemskimi državami, čisto naravno je, da so se z gotovimi inozemskimi vplivi in tajnimi načrti tajne akcije opozicije križale, toda v tem seveda ni bilo nobene namere niti namerne sovednosti, kaj še sodelovanje. Nikakor se ne more verjeti, da sta taka moža. kakor Tuhačevski in Buharin, izdajala državo tujim velesilam. Mogoče sta pa sondirala namene izvestnih velesil, preden sta se odločila, da Stalina strmoglavita. Ali to že zadostuje za obtožbo veleizdaje, je vprašanje, seveda pa tako fatalno dejstvo zelo olajšuje nalogo' Stalinu oziroma državnemu tožilcu.
Sodniki se že boie
za s voiti živtien;a
Varšava, 0, marca. b. Iz Moskve poročajo, da je tam zavladala velika skrb v krogih vrhovnega sodišča, ker je Stalin zelo nezadovoljen z dosedanjim vodstvom procesa proti Bitharinu iti tovarišem. Po Stalinovem mnenju je dceedanji potek procesa bil preobširen in ntnogo izven določene?a programa. Stalin vali krivdo predvsem na šefa GPU Ježeva in vrhovnega državnega tožilca Višinskega ter predsednika sodišča Ulricha, ki so [X) zanesljivih informacijah že padli v nemilost pri Stalinu. Potom radia se 6icer še vedno hvali Ježeva kot človeka železne roke. Toda isto komedijo so uganiali pred dvemi leti z Jagodo, ki je danes na zatožni klopi.
Berlin. 9. marca. AA. DNB javlja iz Moskve: V teku današnjega sojenja je bil zasliševali prof. specialist Pletnjcv. ki je izjavil, da ga je Jagoda leta 1934 nagovarjal, naj eodeluje pri nasilnem odstranjenju Gorkega. Nato je bil zaslišan Kazakov. čigar izpovedbe niso bile nič posebno zanimive in naposled še Maksimov. S tem je bilo zaključeno zasliševanje obloženih. Na koncu današnje razprave je bilo izjavljeno da bo razprava v bodoče taina. Verjetno jc. da bo jutri na razpravi govoril glavni državni tožilec in da bodo v petek spregovorili 6voio besedo tudi branilci.
Četrtek, 10. marca: 12 Pisan drobiž (plošče) — 12.45 Poročila — 1.1 Napovedi — 13.'JO Iz Mozartovima kraljestva (plošče) — 14 Napovedi — IS l'ester spored (Radijski orkester) - 18.40 Slovoni&ina za Slovencu (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, i«>ro6ila — 19 Ml Nac. ura — 19.50 Deset minut zabave — 20 Koncert zbora «Trboveljski slavček- — 20.20 Schmalsticb: Von-ček otroških pesmic (ploščo) — 20.30 Oddaja za ameriški šolski radio (OBĆ), )>ojo «Trboveljski slavček« — 20.4o (I postanku in razvoju zbora «Trboveljski slav-Sok« (ob 10 lotnici obstoja, к. Drago Supanč'č) — 21 Koncert zbora «Trboveljski slavček . Dirigent Suliftoj Avgust; sopran solo Itozika Koritnikova, pri klavirju dr. Danilo Svara — 22 Napovedi in poročila — 2!.15 Lahka glasba (Kadijskl orkester).
Dragi programh
Četrtek 10. marca. Belgrad. 20 Cliopinove skladbe, 21 Dunaj, 22.20 Sodobna glasba — Zaureb: 20 Koncertni večer, 22Л30 Plesna glasba — Dunaj: 19.40 Orke-stalni koncert, 21. Haydnovt skadbe — Budimpita: M.30 Opora, 21 Heethovnove klavirske sonate, 22.05 Vojaška godba, 23.15 Jazz — Blm-Uarl: 17.15 Klavir, 21 Opora — Praga: 19.110 Opera — j'aršava: 20 Solistični koncert. 21 Irski ovroi>ski koncert — Sofija: 18.80 Vojaška godba, 19.40 Narodna glasba. 21.30 Orkestralni koncert, 21.46 Flavta. 22.15 T.aitka in plašna glasba — KOnigsberg: 20.05 Orkestralni in solistični koncert — Hamburg: 19.10 Anekdote o Haydnu, Schubertu in .Toh. Stranssu, 20.30 Plesun glasba — Stuttgart: 19.15 Zabavna glasba, 20 Za lovce in prijatelje naravo, 21 Mozartove skladbe — Monakovo: ID.10 Opereta «Hrup v nebeškem kraljestvu« — Beromunstcr: 20 llrnckner-Wagnerjev večer (iz St, Gallena) — Strasbourg: 21.30 Igra, 22.30 Vojaška godba (iz Verdunu).
Ljubljana 9. marca.
S posebnim veeeljem sega zadnje čase smrt v naše vrs:e. Kakor da hoče najgloblje čuteče duše prijeti za roko in jih nežno odpeljati v 6voj večni mir, da bi ne doživljale prihodnosti, ki ei je nihče ne upa slikati v lepih barvah. V cvetu let umirajo naši izobraženci, ki so baš hoteli zaplavati v življenje, pa 6e že po nekaj zamahih, toliko, da razo-denejo 6vojo življenjsko silo, vdani v večne načrte umikajo nazaj, od koder ni več vrnitve.
Danes je v dolgo vrsto naših dragih rajnkih 6topil komaj 27 letni Zdravko Stangl, urednik »Slovenskega doma«, naš stanovski tovaiiš in prijatelj. Njega je bilo samo življenje, živel je z vso mlade-niško močjo; do vsega drugega je bil pr i zanesljiv in usmiljen, le do lastnega življenja ne. Zanj ni bilo ne bolezni ne utrujenosti, zanj je bilo eamo — izkazati življenjsko eilo. Kamorkoli so ga razmere postavile, povsod je bil takoj vee; nič se ni oziral okrog in 6e plašil ovir, on jih je бато premagoval, zmeraj z nasmeškom na licih, zmeraj vesel, za vsako priliko je imel na razpolago duhovito šalo, ki je na mah pregnala vse megle. Bil je 6mučar, plavalec, motociklist, kolesar, plezalec; kar je potreba nanesla, to je pa bil. Njemu ee razmere niso nikdar uprle, nekako igraje jih je obvladoval. Tudi bolezen, ki je nevidno kiju vala v njem in ga slednjič prikovala na bolniško posteljo, ni mogla zlomiti te mlade moči. Po katoliškem svetovnem nazoru je vedel, da na koncu življenja stoji smrt in za njo večnost, toda mirna in tiha smrt, ki jc čakala ob njem. da mu upihne luč telesnih oči, ni mogla prevpiti klica duše, ki ee je hotela razmahniti. Zadnja pojiotnica je bila edini znak, da je prišel tisti konkretni čas odhoda da telo ne zmaguje več 6mrtnega objema, in duša, pos led n j ič posvečena, ee je poslovila, nezlomljiva nezlomljena in neskaljena. Zdravko Štangl, ta neutrudni, kot mravlja pridni fant, je umrl.
Najbolj se je izkazal v svojem zadnjem poklicu kot slovenski časnikar. Tu je bil neprekosljiv. Njegova največja nagrada je bila: biti prvi, prvi prinesti 6vojetiTii listu in njegovim bralcem najbolj
Dunaj. 9. marca b. Notranje-politična borba med posameznimi skupinami v okviru domovinske fronte je stopila v odločilno stopnjo. Da bi se dosegel ustrezajoč pritiutež proti delu narodnih socialistov, ki hočejo pod krinko patriotizma dobiti v svoje roke vodstvo domvinske fronte, hoče vlada pridobiti za sebe oh strani stoječe delavstvo. Napori vlade so pričeli dobivati zadnje dni konkretne oblike. Sporazum so ho ustvaril na socialnih temeljih. Delavstvo bo dobilo ohširne samouprave, vrnile pa se jim bodo tudi one zgradbe, ki so jim bile pred petimi leti odvzete. Tu gre predvsem za športna, gimnastičnu in planinska društva, katerih domovi se bodo zopet vrnili delavstvu. Dalje gre za vzgojne ustanove, knjižnice itd. Vsega skupaj ho delavcem povrnjenih 1000 objektov od 30011, kolikor jih je bilo svoječasno odvzetih in razpuščenili. Pn mnenju uglednih de-luvskili voditeljev bi se imeli imenovati v javnih upravah nekateri predstavniki delavcev. Konec preteklega tedna je avstrijskega zveznega kanclerja dr. Schuschniggu obiskala delegacija dunajskega delavstva, ki zastopa 90% dunajskih in avstrijskih podjetij ter jo izročila zveznemu kan-
Lepo in dobro ohranjeno perilo,
če vzameš vedno
£CHSCHT0V0
terrent! novomilo

popolno in najbolj zanesljivo poročilo. Ko je v svojem listu videl nekaj ur po dogodku natisnjeno evoje jwoèilo, je bilo to zanj največje zmagoslavje, tisto notranje, duševno zadoščenje, ki je vse težave časnikarskega dela takoj vrglo v pozabnost in moči že pripravilo za naslednji napor. On ni bil nikdar »v službi«, on je bil vedno na delu; njemu časnikaretvo ni bilo »6lužba«, ampak poklic, kateremu ee je posvetil z vsem idealizmom. Ko ee je nekoč zgodila nesreča v severni Triglavski steni, ni nič izpraševal, kako se tja pride. Obšla ga je misel, da njegov It6t in njegov bralski krog poročilo mora imeti in 6icer prvi in najboljše, vrgel je fotografski aparat čez rame, zasedel motor in odbrzel, vozil skozi Vrata, pod steno pustil motor in se spustil v steno, fotografiral, zbral jx>ročilo, pomagal pri reševanju, potetn pa takoj nazaj, s poročilom v žepu in sliko v aparatu. Kako je |x> Vratih vozil z motorjem, še danee nihče ne ve, le to vemo, da je bil v nekaj urah nazaj v Ljubljani, ves zadovoljen, da je posel dobro opravil. Tak je bil vedno, v vseh primerih pisanega časnikarskega življenja.
Življenje ga nikdar ni nosilo na rokah. Ze kot desetleten deček je moral z očetom in njegovo družino, po nesrečnem plebiecitu na Koroškem, bežati z doma v Šmihelu pri Pliberku, ker ве je V6a družina v takratnih bojih pokazala preveč narodno. Z očetom se je najprej preeelil v Maren-berg, nato pa v šturmovo Gra|>o, kjer je družina našla svoj novi dom. Gimnazijo je najprej študiral v Mariboru, že takrat se je vneto udejstvoval pri dijaškem Orlu. L. 1925 jc iz gimnazije izstopil in odšel k Sv. Lenartu v Slov. goricah za uradnika na tamkajšnje okrajno sodišče. Leta 1930 6C je vrnil v Maribor, kjer je našel zasebno službo, da bi mogel obenem dovršiti gimnazijo. Res je kot privatnik položil maturo na realni gimnaziji v Mariboru. Ze takrat se je seznanil z uredništvom »Slovenca« in je kmalu postal njegov jx>ročevaIec, obenem pa poročevalec mnogih drugih tuzemskih in inozemskih listov. Leta 1934, ob puču v Avstriji, je med časnikarskim evetom po svojih poročilih, ki jih je v V6eh nevarnostih znal dobiti, naravnost zaslovel. Pozneje je postal ured nik »Slovenca« v Belgradu, kmalu za tem pa se je preselil v Ljubljano kot urednik »Slovenskega doma«. Toda le prezgodaj, po dobrem poldrugem letu, mu je uspešno delovanje prekinila bolezen, ki se ni in ni marala izboljšati. Oditi jc moral na Golnik, toda bolezen se je le že pregloboko zajedla vanj.
Še leto dni ni minilo, ko je Zdravko Štangl pokazal 6voje časnikarske sposobnosti ob veliki smuča,reki nesreči, ki ee je dogodila lansko leto pod Storžičem. Takrat je bil naš Zdravko spet »v elementu«. Svojemu listu prinesti čim hitreje točno poročilo, da bodo bralci prvi v Sloveniji in po svetu vedeli, kaj se je zgodilo. Motor, smuči, ga-zenje po globokem snegu pod Storžič, telefon, stenografija, pota nazaj v Tržič in še enkrat in še večkrat nazaj v breg, tako mit je minil dan. Nič se ni smilil sam sebi, бат sebe je bil vesel, ko je videl, koliko premore.
Danes leži Zdravko na mrtvaškem odru. Z njim nismo izgubili samo dobro časnikarsko moč, ampak dobrega človeka, neskaljen značaj, ki je bil tako odprt in tako otroško iekren, da ni mogel imeti sovražnikov. Pokopali ga bodo v Krizah pri Tržiču, v 60sedetvu pokopališča, kamor je še pred letom dni spremljal žrtve smučarske nesreče. Življenje, ki je tako veselo klilo v njem, se je ustavilo in v molčečem spoštovanju do dragega tovariša etojimo pred njegovo krsto. Naj njegova duša uživa večni mir! Globoko eožalujemo z vsemi njegovimi!
rlerjn zahteve avstrijskega delavstva, ki je pripravljeno, da se bori za svohodo in neodvisnost Avstrije. Delavske zahteve se raztezajo na socialno polje, istočasno pa zahtevajo delavci tudi ustanovitev nekakega sodišča, ki hi zastopalo delavske interese.
V nedeljo plebiscit za ali proti svobodi
Innshruek, 9. marca. c. Zvezni kancler dr. Schuschnigg je popoldne dopotoval v tirolsko prestolnico. Na postaji so mu pripravili navdušen sprejem. Vse mesto je v zastavah. Zvečer oh 9 ho velik shod domovinske fronte. Kancler dr. Sclnisrh-nigg lio v govoru napovedal, da hn v' nedeljo v vsej Avstriji plehisfit za ali proti neodvisni Avstriji. Plebiscit lio v okviru domovinske fronte.
Znnimivn je. da se je na postaji in v mestu zbralo delavstvo iz mestnih tovarn in okolice. Delavci so priredili Srhusrhnigg!! navdušene ovaeij« in se bodo svečer tudi udeležili shoda.
Avstrijsko delavstvo hoče
iste pravice kot hitlerjevci
Ljubljanska proračunska seja
Ljubljana, 9. marca.
Danes popoldne ob 5 je bila na mestnem magistratu proračunska seja ljubljanskega mestnega sveta. Za sejo je vladalo veliko zanimanje, udeležili so se jc vsi mestni svetniki razen treh, ki so bili zadržani.
Ko je mestni župan gosp. dr. Adlešič ugotovil sklepčaost, je v obširnem govoru podal poročilo o
delovanju mestnega načelstva v preteklem letu. Iz njegovega ooročila je razvidno, kako veliki so bili napori mestnega načelstva, da Ljubljano uredi v upravnem gospodarskem, socialnem, kulturnem in prometnem oziru. Med drugim je g. župan o delovanju mestnega načelstva dejal tudi naslednje;
Veliko delo mestnega načelstva
Govor mestnega župana dr. Adlešiča
Ko obravnavamo proračun za bodoče leto, mislim, da jc primerno, da se ozremo nekoliko ludi nazaj v preteklo proračunsko leto in vsaj bežno premotrimo delo, ki ga je izvršila mestna uprava v preteklem proračunskem letu, da bemo lažje presodili predlog proračuna za bodoče leto.
Izboljšanje upravnega poslovanja
V	notranjem delu smo se bavili v prvi vrsti z reorganizacijo poslovanja mestnega magistrata, da bi dosegli boljšo ekspeditivnost in smotrenost dela, obeciem pa upravo poenostavili in pocenili,
V	tem pogledu smo osnovali obči oddelek, ki je začel poslovati 1. decembra 1937. Njegova naloga je predvsem dobra organizacija in smotreuo poslovanje v njem združenih odsekov. V njem so upravno povezani razni manjši odseki: tajništvo, tiskovni referat, gasilska in reševalna služba, statistika, kulturni odsek, personalni odsek. To so deloma še mlade ustanove, katere so šele pod našo upravo dobile točno opredeljen delokrog.
Obči oddelek vodi tudi delovodstvo stalnih konferenc načelnikov posameznih uradov, ki so važen instrument pri izboljšanju mestne uprave. Vodi pa tudi referat o Zvezi mest kraljevine Jugoslavije, s katero smo v stalnih stikih, ker je baš Ljubljana med najbolj iniciativnimi članicami te zveze in mestni svetniki, pa tudi referenti naše mestne uprave najagilnejši sotrud-niki njenega glasila »Mestna občinam
Pri tem oddelku smo ustanovili in otvorili dne 7. decembra 1937. strokovno knjižnico in za njo opremili mestno posvetovalnico.
S 1. decembrom 1937, smo ustanovili tudi poseben šolski odsek v sklopu občega oddelka.
Na pomeriju naše občine je 15 državnih osnovnih šol in 3 zasebne. Vseh učencev je bilo v tekočem letu 5426 in vseh učiteljev 224.
Občina mora vzdrževati šolska poslopja in skrbeli za učila, V obeh smereh smo v zadnjih dveh letih mnogo storili, poslopja in učila popravili in dopolnili. Medtem ko je znaša! proračun osnovnih šol za leto 1935-36 450,720 din, smo izdali v letu 1936-37 621.075 dinarjev, v zadnjem proračunskem letu pa celo 690.138 din.
Pri vsem tem pa število šol in razpoložljivih šolskih prostorov za vse učence nc zadošča več.
Državaih meščanskih šol imamo v Ljubljani 7 in eo — razen Most — nameščene vse po ljudskih šolali. Le v Mostah je poslopje, ki je bilo zidano za ubožnico, adaptirano za meščansko šolo.
Tudi potrebe za meščanske šole zelo naraščajo. Dočim je občina izdala za leto 1935-36 v lo svrho 196.000 din, smo izdali naslednje leto 305.558 din in v zadnjem proračunskem lelu že 392.658 din. Ostale zneske je prispevala kr. banska uprava in dotične občine, od koder so učenci posečali te šole.
Strokovno-nadaljevalnih šol ima Ljubljana 5 in jih obiskuje 1200 vajencev. Nastanjene so v poslopjih ljudskih šol na Vrtači, Ledini, Prulah, Sv. Jakobu in na Grabnu. Izdali smo zanje v proračunskem letu 1935-36 432.500 din, v naslednjem letu 1936-37 647.240 din in v zadnjem proračunskem letu celo 692.000 din. Glavno breme pada zopet na občino, ker je banska uprava prispevala le znesek 200.000 din, Zbornica za TOI pa komaj 25000 din, vsa združenja skupno pa komaj 6326 din.
Zelo agilno jc bilo tudi delo kulturnega odseka. Organiziral in pripravil je mestni muzej, ki je bil že dolgo let na programu mestnih uprav, pa je bil realiziran šele v tekočem proračunskem letu in olvorjen slovesno 15 septembra 1937. v Auerspergovi palači.
Vzorno je bil preurejen v zadnjih dveh letih tudi mestni arhiv in urejena po iniciativi Ivana Hribarja ustanovljena doslej čisto desorganizirana mestna knjižnica, tako da je sposobna služiti komunalnemu, zgodovinskemu in splošno znanstvenemu študiju o mestu Ljubljani.
Kulturni odbor je tudi pripravil vse potrebno, da smo mogli skleniti v tekočem letu ustanovitev javne knjižnicc. Kulturni odbor se ie lotil v tem letu preureditve pokopališča pri Sv. Krištofu, ki je že dolgo vrsto let nudilo skrajno zanemarjeno sliko. Začeli smo ureievati park zaslužnih mož, ki bo že v prihodnjem proračunskem letu končan in kulturna sramota, ki so jo očitali Ljubljani dolga leta, končno oprana.
Kulturni odbor je tudi započel in sistematično pripravil akcijo za postavitev dostojnega spomenika padlim vojakom pri Sv. Križu in upamo, da se posreči s primernimi dotacijami to zamisel izvršiti.
V	sklop občega oddelka spada ludi statistični odsek, ki je bil v tekočem letu zaseden po strokovnjaku in je izdelal obširni načrt sestave splošne komunalne statistike, in sicer komunalno, gradbeno, stanovanjsko in demografsko statistiko.
Pod obči oddelek spada tudi požarno-varnostna in reševalna služba. Tudi v tem pogledu je bil napravljen v preteklem letu velik napredek s tem, da je bila postavljena telefonska centrala, s katero so bile povezane z Mestnim domom in gasilskim uradom vee prostovoljne gasilske čete v mestu in na periieriji, s čimer jc bila dosežena enotna udarna moč vsega ljubljanskega gasilstva za primer večje katastrofe.
V	preteklem letu so morali gasilci intervenirali v 58 primerih. Hitra intervencija je preprečila škodo, ki bi šla sicer v težke milijone.
Tudi reševalna služba ie bila zelo agilna. Izvršila je 3S89 voženj in prepeljala 3914 bolnikov.
Pri tej priliki navajam z ozirom na nekatere pritožbe v reševalni službi, da je reševalno službo ustanovilo leta 1922 mesto Ljubljana samo in jo vzdržuje tudi samo z lastnimi prispevki.
V	sklopu občega oddelka je bil v preteklem letu ustanovljen tudi odsek za telesno vzgojo ter je dobil tudi novega strokovnega šefa ua predzadnji seji mestnega sveta.
Končno spada pod obči oddelek še personalni rd-ek. ki rešuje vse personalne zadeve mestnih uslužbencev. Kako obsežno delo vrši, se vidi že iz tega, da znaša skupno itevilo mestnih uslužbencev brez delavcev 771, delavcev stalnega kadra 307 in sezijskega in prigodnega kadra 183. Zvišali smo prejemke onih mestnih uslužbencev, ki so imeli do «edaj 'ako plačo, da z njo shajati niso mogli. To so bili pogodbeni uslužbenci in dnev-ničarji. ki so imeli poprej po 400 do 700 din mesečne plače. Dvignili stno minimum pri ženskah ua 800 din, pri moških samcih na 900 din in pri poročenih na 1050 din. Zavedamo se pa. da so ti zneski še vedno prenizki.
Našli smo dalje, da so nekateri mestni uslužbenci čakali na napredovanje po 6, 7, celo 10 in 11 let. Tudi to smo uredili.
Ko bodo mestne finance še bolje urejene, bomo mogli ukreniti še druge korake za zboljšanje položaja mestnih uslužbencev, zlasti rednega napredovanja.
V	splošnem morem pripomniti, da se je poslovanje na magistratu toliko zboljšalo in ekspeditivnost tako dvignila, da sem mogel uvesti zopet nedeljeno uradovanje. Dosegli smo povsem ažurno uradovanje, kolikor dopušča narava obravnavanega predmeta in so se pritožbe v tem pogledu od strani meščanstva reducirale na minimum.
Trgovina in industri'a
Ako iiadaljujem svoje poročilo po ostalih oddelkih mestnega poglavarstva, mi je omeniti drugi oddelek, ki se peča г obrtjo, trgovino in industrijo. Na splošno mi je ugotoviti v zadnjem letu porast obratov za 150, kar je odmev splošne konjunkture v Sloveniji in državi, pa tudi v našem mestu. Tudi članstvo Združenja 'rgovcev je prvič po letu 1932 naraslo, in sicer za 34 novih trgovskih obratovalnic. Združenje trgovcev poudarja v svojem letnem poročilu ugoden vpliv upostavitve likvidnosti Mestne hranilnice ljubljanske na poslovno življenje našega mesta in priznava tudi točno ekspeditivnost mestnih uradov, poostreno kontrolo nad tihotapci, ki so ogrožali obstoj posameznih strok, predvsem gostinstva, dalje uspešno borbo mestnega poglavarstva proti nelegalni trgovini in strogo zasledovanje obrtnih prestopkov.
Število industrij se je v pretklem letu v Ljubljani povečalo za eno.
Vseh gostilniških podjetij v Ljubljani pa je 365, kar je z velikostjo našega mesta razmeroma zelo visoko število.
Tudi v skrbi za tujski promet smo v preteklem letu naplavili večje akcije, pri čemer omenjam zlasti dele na utrditev zračne zveze Celovec—Ljubljana—Sušak, ki nas veže г Dunajem in srednjo Evropo.
Mnogo se je delalo na ureditev ljubljanskega železniškega vprašanja in so se dosegli povoljni rezultati, da se železniška kurilnica ne bo prestavila na gorenjski kolodvor, marveč odstranila iz mesta proti D M. v Polju.
Mestni fizikat je že sam objavil obširno poročilo. V zadnjih letih je med boleznimi v Ljubljani na prvem mestu rak in ne več tuberkuloza. Za tuberkulozo je umrlo " Ljubljani le 77 domačinov, za rakom pa 109 domačinov. Zato bo treba tej bolezni posvetiti prav posebno pozornost.
V	toni pogledu je bil v minulem letu napravljen velik korak z ustanovitvijo posebnega instituta za pobijanje raka v onem delu šempetr-ske vojašnice, kjer je bil prej vajeniški dom.
Za naše mesto je zelo važen tržni in veterinarski odsek mestne uprave. K temu odseku spada nadzorstvo in pregled živil, veterinarstvo ter urejevanje in upravljanje živilskih trgov.
V	preteklem letu je bilo nekaj pritožb zaradi nedostatkov v mlekarnah. Zato je bila uvedena poostrena kontrola. Dočim je bilo v prejšnjih letih pri kontroli odvzetih le okrog 000 vzorcev, jih je bilo odvzetih in analiziranih v letu 1937 2041 vzorcev; od njih je bilo najdenih 409 neprimernih ali 15.94%; neprimernost gre največ na račun mleka. Zaradi stalne ostre kontrole pa se kakovost mleka stalno boljša.
Poleg te kontrole pa je uvedena sedaj za vse dobavitelje mleka zaradi sistematičnega pregleda kartoteka. Taka kartoteka se pripravlja tudi za druge producente živil, pekarne, mesarije itd., kar bo brez dvoma na pregled in kakovost dobro vplivalo.
Zaradi le povečane kontrole živil je bilo treba ustanoviti poseben laboratorij za pregled živil. Letos smo določili 1p 20.000 din za laboratorij, popolni laboratorij bo pa stal ca. 150.000 din. pa upamo, da se bo pokril s taksami od neprimernih vzorcev
Za zboljšanje mleka se je pokazala potrebna tako imenovana hlevska kontrola; pregledali smo 434 hlevov, in je bila pri tem izvršena tuberkuli-nizacija 2251 goved. Pokazala je pozitivno reakcijo za tuberkulozo pri 149 kravah. Tuberkuloza pa ni bila pri njih odprta, da bi bila podana opasnost okuženja ljudi pri uživanju mleka.
Važno pa je vprašanje živilskih trgov v Ljubljani.
Centralni živilski trg pa se r vsakim letom vrča. Leta 1936 io bilo postavljenih 27.000 novih klopi, leta 1037 pa celo 32.000 več kakor v 1. 1935
Vse to pa ne bo zadostovalo vsled velikega porasla trga in bo nujno misliti na poživitev pc-riferijskih živilskih trgov.
Neodložljivo bo tudi vprašanje nove tržnice.
Dokler pa lo vprašanje ne bo rešeno, bo treba vsaj začasno rešiti vprašanje mesarskih lop.
Tiha dobrodelnost
Posebna pozornost mestne uprave v zadnjem letu je bila posvečena socialnemu skrbstvu.
Predvsem je bila posvečena skrb zaščiti družine in mladine. Občina je podpirala okoli <>00 otrok z mesečnimi prispevki din 30—80. (povprečno Gl din). Poleg tegn smo uvedli za revue otroke po šolali topol zajtrk in ga delili okoli (100 otrokom, ki hodijo tešč v šolo. Za božič smo organizirali v tesnem sodelovanju vseh ljubljanskih karilativnih organizacij božično obdarilo revnim družinam in otrokom iu obdarovali 731 ntrok z obleko, obutvijo in perilom. Namesto poprej običajnih bučnih boiifiiic smo dostavili vsakemu oli-ilarovanrii tiho in neposredno darilo na dom, kar je povsod mnogo bolj blagodejno vplivalo kakor prirejanje blestcfih in dražjih boiifiiic.
Večjo skrb smo posvetili tudi otroškim dnevnim zavetiščem. Do lani so bila tri in sicer pri Sv. Florijanu, nn Tahoru in v Sp. Šiški, v tekočem proračunskem letu pa smo otvorili še dvoje novih in sicer eno v šoli zn Bežigradom, ki jo sprejelo 60 otrok v oskrbo in Itnn krasno urejene prostore, drugo, pa v šoli v Mostah, ki je sprejelo 67 otrok. Poleg tega smo izvršili vse potrebne priprave za zeradbo in Ustanovitev modernega otroškeca zavetišča v Trnovem, katerotrn načrt je preštudiralo po razpisu 15 arhitektov.
Skrbeli smo tudi za preskrbo otrok v šolskih j počitnicah. Poleg dosedanjega letovanja v Mednem. kamor pošiljamo dvakrat po 100 otrok, smo j letos otvorili novo kolonijo otrok v Metliki, kamor smo poslali dvakrat po 65 otrok. Uspeh kolonije je bil jako povoljen, veliko je pomagal tudi topel sprejem tamošnjih domačinov.
Poleg vsega tega vzdržuje občina povprečno 100 zanemarjene ali sirotele mladine v zavodovi oskrbi, mnogo pa tudi po drugih družinah in na deželi.
Odraslim onemoglim je občina nudila redne mesečne podpore in skrbela za nad 1000 podpi-rancev.
Mestna ubožnica, ki ima v oskrbi 260 oskrbovancev, je že dolgo vrsto let zn ljubljanske razmere premajhna. Ze dosedaj moramo pošiljali okoli 100 oskrbovancev v razne druge zavode, mnogo pa jih še čaka, da bi prišli v kak zavod.
Brezposelnost je v L,ubrani še pereča
Kljub izboljšanju gospodarske konjunkture ni vprašanje brezposelnih v letošnjem letu izgubilo ničesar na svoji ostrini. Ljubljana ima še vedno okoli 1200 nezaposlenih ročnih delavcev Zato smo jih tudi v tekočem letu skušali zaposliti in dejansko nudili delo 637 ročnim delavcem in izplačali na mezdah preko 400.000 din. To delo bomo še nadaljevali.
V tem letu smo tudi uvedli obširno anketo o stanovanjih nižjih slojev v našem mestu. Ta anketa je pokazala naravnost porazno sliko in je v Ljubljani med najbolj perečimi vprašanji preskrba nezaposlenih in nižjih slojev sploh s primernimi higienskimi stanovanji. Zato smo izdelali načrte za zgradbo takih delavskih stanovanj in upamo, da bo še v tekočem proračunskem letu mogoče pristopiti k realizaciji te zamisli.
Intenzivnost dela na socialnem polju pokažejo poleg navedenega vsote porabljenih zneskov v ta namen. Dočim je znašal proračun socialnega skrbstva v letu 1935-36 4,092.981 din, je bil dvignjen v naslednjem proračunskem letu 1936-37 za 425.525 din, v naslednjem letu 1937-38 za nadaljnjih 1,601.724 din in tekoči proračun določa po-višek za nadalnji din 1,015.245.
Končno mi je omeniti v tem pogledu, da smo v preteklem lelu dokončali ženski prizidek k Delavskemu domu in ga slovesno otvorili 31. oktobra 1937.
Obenem s tem se je razširila tudi obednica v Delavskem domu. Medtem, ko je bilo v letu 1935-1936 148.241 obiskov in razdeljenih: 148.241 por-cij, se ,ie to število dvignilo v zadnjem letu za 21.819 obiskov in 21.819 porcij. Kljub spremenjenim cenam živilskih potrebščin so ostale cene prehrane v Delavskem domu vedno iste.
Uradom primanjhuje prostor
Glede mestne imovine, katero upravlja V. oddelek mestnega poglavarstva, mi je omeniti predvsem dejstvo, da pogreša mestna občina centralno poslopje, v katerem bi bili nastanjeni vsi mestni uradi in meslna podjetja. Na samih najemninah plačujejo mestni uradi letno 524.000 din.
Da se temu od pomore in da bo mogoče pristopiti k zgraditvi novega centralnega magistralnega poslopja, smo se odločili v preteklem letu za nakup bivše Mahrove hiše. Kupili smo jo 12. avg. 1937 na prisilni javni dražbi za 3.(300.000 dinarjev. Od le kupnine smo znesek din 2,100.000 plačali v gotovini, za ostanek din 1,500.000 pa smo prevzeli dolg v mestni hranilnici, katerega bomo v prihodnjih letih odplačali.
S tein nakupom smo se približali uresničitvi novega centralnega magistralnega poslopja, v katerem bodo koncentrirani vsi uradi, za katerega je že izdelal več idejnih osnutkov naš mojster Plečnik.
Mestna imovinska politika naše občine trpi ua velikem nedostaku, ker nima niti v središču mesta, niti v bližnji okolici, niti na perefiriji skoraj nobenega zemljišča. Že več let je živa potreba za zgradbo novega okrajnega načelstva, ker so dosedanji prostori premajhni in skrajno nehigi-enični, tako da morajo uradniki vršiti posle doma. Tudi policijska direkcija se nahaja v privatni hiši in ima povsem nezadostne prostore. Za oba urada bomo morali že v tekočem proračunskem letu preskrbeli nova zemljišča na primernih mestih in skrbeti tudi za nove zgradbe.
V Ljubljani se čuti ludi nekaj let sem veliko pomanjkanje prostorov za srednješolce in srednješolke.
Oglasila se je tudi Komanda žandarmerije in nujno zahteva od občine prostore za svoje nove zgradbe žc v tem letu.
Da se uredi enotna evidenca cele mestne ' imovine, smo uvedli v tekočem letu samostojno mestno zemljiško knjigo, ki bo gotova v prihodnjem proračunskem letu.
Poleg lega emo združili v V. oddelku ludi ves ekonoma), t. j. skupen nakup vseh mestnih potrebščin in razdelitev istih na posamezne oddelke.
PrikUučitev ie povečala tehnične zahteve
Tehnično delo mestne občine vodi VI. odd. mestnega pogkivarstva Obseg njegovega dela je
viden deloma iz obsega mestnega pomerija. Dočim je znašal pred iukorporacijo 38,300.000 in'-, je bilo priključenih г iukorporacijo uovih 27 milij. 080.000 m2, tako da obsega danes mestni pomerij 65,380.000 m2.
Proračun mestnega tehničnega oddelka pa je znašal pred inkorjioracijo 6,607.890 din. Prvo leto po inkorporaciji 7,886.985 din za mesto samo in 153.033 din za priključene občine. V zadnjem letu je bil ta proračun dvignjen za celo ozemlje na 0,733.970 din in za tekoče proračunsko leto je določen za 10,316.300. To je še vedno v sorazmerju z naraslim pomerijem meeta mnogo prenizka vsota.
Dolžina cest. ulic in potov je znašala v mestu pred inkorjioracijo 216.000 m, po inkorporaciji pa znaša 307.000 tn, od katerih pa je le 15.000 m tlakovanih, vse druge so makadamske.
Posipalni material je vsako leto dražji in ga z našimi proračunskimi sredstvi ni mogoče nabaviti v dovoljni množini. V letu 1935-36 in naslednje leto smo izdali zanj po 957.350 din, v le-kočeni proračunu pa že 1,400.000 din.
Za čiščenje in škropljenje cest emo imeli v letu 1936-37 na razpolago le 1 milij. din. V preteklem letu pa smo v te svrhe izdali že 1,566.500 dinarjev.
Pred inkorporacijo smo imeli na mestnem pomeriju 72.814 m kanalov, z inkorporacijo smo jih pridobili v Mostah le 6893 m in na Viču 8280 m. tako da jih imamo sedaj 87.987 m. Vsako leti. zgradimo do 2700 m novih kanalov.
Kakor je iz tega razvidno, smo pridobili z inkorporacijo mnogo na obsegu pomerija. mak pa na urejenih komunikacijah in kanalizaciji.
Tudi mestni cestni park je v skrajno derut-nem stanju, ker datira ves iz demobilizacijskega blaga, danes že popolnoma obrabljenega in skoraj nerabnega. Zato emo lelos nabavili en nov škropilni avto ? plugom za 383.000 din in en 6-tonski valjar za 131.500 din ter razorač za 38.000 dinarjev.
V staležu cestnega nadzorstva je danes vsega skupaj 459 delavcev in profesionistov s pristavo vred. Cestno nadzorslvo je dobilo tudi nove poslovne prostore v šempetrski vojašnici, kjer so prirejene tudi sobe za delavski odpočitek, sušilnice za mokre obleke, moderne kopalnice in prhe, in smo s tein odpravili doslej sramotno zanemarjeno stanje za preskrbo cestnega delavstva v naši centralni hiši. Za te naprave je delavstvo zelo hvaležno.
Tudi mestni vodovod je bil letos znatno raz-I širjen za 4971 m, popravljeni objekti v Klečah in ograja pri rezei voarju v šišenskem gozdu. V prihodnjih letih pa čakajo upravo vodovoda ve-! like naloge, ki bodo zahtevale velike nove investicije preračunane na približno 7 milij. din.
Mestna pod jet a
se dobro razvijajo
Omenili mi je na kralko še mestna podjetja, katera so ludi v tekočem letu znatno napredovala. Pri mestni eleklrarni se je zvišalo število копби-nientov za 1500 z 10.000 žarnicami in okoli 100 uiotorji ter 500 aparati.
Tudi pri plinarni se kosumni okoliš širi in veča.
Mestni pogrebni zavod pa je znatno zmanjšal svojo režijo in uredil amortizacijsko službo. Izvršene so tudi končne priprave za zgradbo novo j mrliške veže. ki bi bila že zrasla iz tal, ako ne j bi delal ovir neki posestnik s svojim delom zemljišča. Upam, da bo tudi to kmalu urejeno, ker> j je nova mrliška veža naš socialni in zdravstveni j imperativ.
Pri zastavljalnici nam je uspelo znižati pri-, slojbine od 18 na 12%, kar bo mnogim klientom , znatno koristilo. V prihodnje upamo upravo šo j znatno poceniti.
Ko zaključujem svoje poročilo o poslovanju j mestnega poglavarstva, ne moreni prezreti dela, j ki ga poleg navedenih uradov vrše odbori mest-; nega sveta; naj omenim nekatere najvažnejše: t. j. tehnični odbor, ki je imel v zadnjem letu 37 j sej, finančni 2-1 sej, enako odbor za upravo ne-, premičnin, socialno-politični odbor 21 sej, troša-rinski 20, odbor za oceno nabavk 17, enako per-sonalno-pravni; najbolj zaposlen pa je bil gradbeni odbor, ki je imel 80 sej Skupno so imeli vsi odbori in upravni odbori mestnega sveta v zadnjem letu 394 soj, poleg tega še 52 sestankov, konferenc in anket.
Za to agilno in Iniciativno delo izrekam me-j slneniu svelu svojo uajdekrenejšo zahvalo.
Če k temu še navedeni, da so mestni uradi, : zavodi in podjetja v minulem letu prejeli v reševanje preko 150.000 spisov, bo lažje razumeti obseg dela, ki ga opravlja mestna občina ljubljanska.
Gospodje!
V težkem gospodarskem položaju smo prevzeli pred 2 leti upravo ljubljanske občino s trdnim namenom, da njeno gospodarstvo postavimo zopet i na realne temelje. Odločili smo se za realno, čeprav nepopularno in nedemagoško pot, da je treba mestno gospodarstvo uravnovesiti. Zavedamo se, da sta pomenili ti dve leti skrajne davčne napetosti občutno breme za vse občane, toda rezultati naših ukrepov nas potrjujejo s tem, da smo na tej gospodarski in ne politično agitacijski poti pravilno zavzeli pravo smer, kajti naše gospodarstvo se jc skokoma zboljšalo. Ce bi rezultate hoteli demagoško izrabljali, bi danes lahko nastopali s čudovitimi panegiriki lastnega dosedanjega dela. To pa, gospodje, ni naš namen! Nam gre samo za nepotvorjen trajen blagor naših meščanov in napredek naše Ljubljane!
Poročilo k proračunu
Meetni e ve l jo izvajouja g. župana z vso pozornostjo spremljal in ob koncu izrazil splošno odobravanje delu mestnega načelstva. Nato je g. Dermaetia, referent finančnega odseka podal poročilo k novemu proračunu. Dejal je, da se je proračun začel že izdelovati s 15. julijem, ko je na vse oddelke prišla okrožnica, noj evoje proračune uredo do 15. septembra in jih predlože me-slni finančni upravi. Osnutek proračuna pa je bil izvršen šele 23. decembra 1937 in je izkazoval 140 milijonov din izdatkov, dohodkov pa samo 112 milijonov din. Nalo ju proračun še enkrat vzel v roki1 ožji odsek, da bi dosegel ravnovesje med dohodki in izdatki. 24. januarja je bil proračun sestavljen, razeluvljen občinstvu in poslan članom mestnega sveta. S strani davkoplačevalcev je prišlo 20 pripomb, med katerima pa jih je bilo možno upoštevati samo 5, ker jih je 15 prišlo prepozno.
Proračun izkazuje 117,821.468 din dohodkov in prav toliko izdatkov. V novem proračunu je upoštevan tudi tramvaj, ki ima sam 10.977.200 din izdatkov, na kateregn potemtakem odpade tudi pretežni del poviškn v proračunu, ki je v celoti v primeri z lanskim za 18,792.0"1 din višji.
Načelnik finančnega odseka prof Пеггпч«На jc v nadaljnjem svojem poročilu navajal tudi vzro-
ke, zakaj so izdatki občine tako naraefli, tako v personalnem kakor ;udi v materialnem pogledu. Prvi vzrok jc posledica priključitve okoliških občin k mestni občini ljubljanski. Izdatki so ee povišali v znesku 604.000 din zlasti zaradi sistemizacije mestnih nameščencev.
Šlevilo nameščencev
Gotovo vas bo zanimalo gospodje, koliko znašajo îzda'ki za aktivno osebje iz mestnega zaklada, odnosno, koliko je število nastavljenega esebja. Na račun mestnega zaklada je bilo letos 1. marca 343 pragmatičnih nastavljencev, 222 pogodbenih in 72 drugih nastavljencev, forei skupaj 637, pri mestnih podjetjih pa 102 pragmatična in 25 pogodbenih. Vseli skupaj pa je bilo 764 nastavljcn-cev. Dne 1, aprila 1936 je bilo v mestni službi zaposlenih 610, 1. aprila 1937 že 650 in 1. marca letes 674.
Nalo je poročevalec prešel k poročilu o materialnih izdatkih v podrobnos ih. Ti izdatki so se povišali v letošnjem proračunu za 843.239 din. Med drugim je omenjal, da znašajo samo izdatki za državno policijo 800.000 din več kot preteklo leto. Za kemični laboratorij je določen prispevek i 150.000 din. ki je ndožen v posebnem fondu. Га
bo znašal e tem prispevkom 300,000 din, ki eo vsak čas na razpolago.
Posojila
K postavki 11. jc poročevalec finančnega od-бека nato omenjal višino posojil na račun mestnega zaklada. Ta posojila znašajo celokupno nad 109 milijonov dinarjev. V ta posojila pa ni vračunano 6% investicijsko posojilo, katerega stanje znaša zdaj 14 milijonov diu, pa gre tudi to v breme mestnega zaklada.
Dolgovi mestnih podjetij znašajo nad 42 milijonov 737.000 din. Skupna zadolžitev mestne občine znaša torej 156,663.619 din. S to vsoto pa še niso navedene vse obveznosti mestne občine, kajti občina je porok in plačnik za vse dolgove Maloželezniške družbe, katere dolgovi znašajo nad 28,600.000 din. Vsi dolgovi, posojila in obveznosti so znašali s tem 31. marca letos 195,268209 din. Mestna občina mora vsako leto na obrestih in na anuitetah plačati vsoto 18.295.717 din. Gre 15% celokupnega proračuna mestne občine samo za plačevanje obresti in anuitet.
Edina tolažba v tem je, da se bo ta znesek po letu 1938-39 znižal okoli 9,750.000 din. Zanimalo vas bo, gospodje, kdaj bo Ljubljana postala prosta teh obveznosti, kdaj se bodo ta visoka bremena znižala. Poročevalec finančnega odseka ie nato navajal gotove podatke o plačanih dolgovih, ki se bodo končno plačali do leta 1943. Ko bodo ti dolgovi, znašajoči okoli 5,000.000 din poravnani, bo treba šele v letu 19-13 misliti na moderno stavbo mestnega poslopja na Krekovem trgu.
Stroški za gradbeno strogo
K etroškom za gradbeno stroko je treba omeniti, da so ti v treh letih narastli za 71%, ker so na 'tem polju velike potrebe. Jasno je, da sedanja finančna sredstva občine ne dopuščajo, da bi se ugodilo vsem, še tako upravičenim zahtevam mestnega gradbenega urada. Treba je opozoriti na obveznosti, ki jih mora izpolniti ta urad in ki znašajo nad 1.338.0C0 din. Od teh obveznosti bo v tekočem proračunskem letu poravnanih do 80%. Gradbeni urad bo na ta način imel pozneje okoli 1 milijon din na razpolago za razne potrebne investicije. Navajam naj v tem pogledu podatke v odstotkih za druga mesta. Taiko izda Belgrad za n-radbeno stroko le 4.31% celotnega proračuna, Maribor 4.21%, Zagreb 7.67'/fc in Ljubljana 9.83.
Ljudsko zdrav'e
in dru*e zadeve
Poročevalec finančnega odseka je nato navajal Še razna pojasnila k ostalim postavkam proračuna, tako glede ljudskega zdravja, šolske poliklinike in socialnega skrbstva. Izdatki za socialno skrbstvo so v zadnjih treh letih narastli za 76.76% celotnega proračuna. Tako je mogla mestna dbčina zadostiti nujnim eocialnim nalogam. Druge občine izdajo za socialne namene mnogo manj, tako Zagreb le 4.75%, Maribor 5.48, Ljubljana pa 6.16%.
Dohodki in mestne davščine
Po podrobnih pojasnilih k raznim postavkam glede izdatkov je poročevalec finančnega odseka prof. Dermastia prešel k poročilu o dohodkih mestne občine. Uvodoma je načelno poudarjal, da so mestne davščine kljub temu, da se je proračun zvišal napram lanskemu za 5 in pol milijona, ostaile na isti višini in se niso v nobenem ozii zvišale, ko so druge občine bile primorane uvesti nove davščine, tako u. pr. Maribor socialni davek. Navajal je več razlogov, zakaj občina ni povišala rznih dok lad in davščin. Doklade na državne neposredne davke eo ostale neizpremenjene.
Do današnjega dne je ljubljanska mestna blagajna prejela na dokladah 7,182.269 din. Kdor ima opravka z zastopniki drugih občin, bo pač lahko slišal, kako grozovilo so se nekatere občine urezale, ker so doklade zvišale. Tudi za lelo 1938 je določen 15% odpis davčne osnove neposrednih davkov. Davčna osnova pa pada in to iz raznih razlogov. Naj navedeni, da je bila pri davčni upravi izvedena revizija vseh davčnih predpisov in na podlagi te revizije eo se davčne opnove znatno znižale, zlasti davčna osnova pri^ družbenem davku, kjer znaša znesek odpisa težke milijone. Znižala se je davčna osnova ludi pri hišnih najemninah. Stanovanjske najemnine so padle. Lastniki hiš so sprevideli, da je treba davčni upravi točno priglašati razna rastanovanja. Lastniki hiš pa tudi priglašajo davkariji neplačane najemnine. Davčna osnova je padla tudi pri drugih davkih, tako pri pridobnini itd.
Ugovori proti proračunu
Seznani® vas moram, gospodje, tudi z ugovori, ki so bili vloženi proti proračunu. Takih je bilo 20, od teh samo 5 pravočasno vloženih.
Zanimive so pripombe Kmetske zveze proli proračunu. Zahtevala je znižanje mitnine in voznine. To je zelo delikatno vprašanje! Dajatve mostne občine za okolico so tako velike, _ da ni mogoče misliti na to znižanje, ko same občine no vrnejo meitu !ega, kar je plačala za nje. V prvi vrsti naj navajam prispevke mestne občine za okrajni cestni odbor, ki obsega Ljubljano in prostrano okolico.
Milijoni za okoliške ceste
Mestna občina je plačala okrajnemu cestnemu odboru v proračunskem letu 1935-36 prispevek za ceste v znesku 1,180.327 din, vee druge občine pa samo 265.000 din. V lelu 1936-37 je občina plača/la 11,134.300 din, druge občine pa 232.406 din. V letu 1937-38 pa mestna občina 1,054.875 din, drugo pa samo znesek 1-18.875 din.
V	vseh teh letih pa je dobila vrnjeno vselej 400 tisoč din za vzdrževanje cest. Ljubljana sama pa je za okoliške ceste izdala v teh letih nad 3 milijone 970.000 din.
Bednostni fond
Poročevlec finančnega odseka ee je tudi dotaknil prispevkov, ki jih prejema mestna občina iz banorvineekga bednoslnega fonda odnosno prispevkov, ki jih mora mestna oWina dajati v to institucijo. Navajal je prav zanimivo in značilno podatke. V banovinski bednostni fond je 1. 1935-36 plačala meelna občina 2,426.354 din, ali 41.45% celokupnega proračuna banovinskega bednostnega fonda, prejela pa je iz njega znesek 374.988 din.
V	lelu 1936 37 je plačala 2.1-18.000 din, prejela pa 235.000 din in v letu 1937-38 je meslna občina prispevala v banovinski bednostni fond 2,605.744 din ali 38% celotnega banovinskega bednostnega fonda, prejela pa jc 9. marca Jelos vsega 80.000 dinarjev.
Prof. Derinastia je nato obravnaval še nekatere druge ugovore proti proračunu, tako Gostil-ničarskega združenja proti hotelirski davščini; Zveza induotrijcev je predlagala znižanje raznih trošarinekih postavk. Finančni in trošarineki odbor eta priznala upravičenost nekaterih zahtev, vendar pa iz finančnih razlogov ni bilo mogoče zahtevam ugoditi.
Prof. Dermastia jc nato navajal se nekatere ugovore, ki niso prišli ob pravem času, vendar pa
60 bili nekateri upoštevani v končnem proračunskem predlogu. Glavne teh ugovorov je podala Zbornica za TOI, to je glede davščine na potrošnje, glede Bate in podobno; Društvo za varstvo živali glede pasje takse; Avto-klub je zahteval, naj ee sedanje že tako in tako znižane davščine na avtomobilska vozila še bolj znižajo; gostilničarji eo zahtevali, naj ee jim pri uvozu vina prizna 3% kalo, mestna občina pa je pripravljena priznali samo 1% kalo.
Proračunski pravilnik
Prof, Dermastia je nato kratko utemeljeval pravilnik o proračunu mestne občine ljubljanske za leto 1938-30. Vsebina tega pravilnika je po večini stara. Nove so med drugim določbe, da je mogoče v teku proračunskega leta tivomino ozir. trošarino znižati, če bi ee v praksi pokazale kakšne trdote. Vse občinske nabave nad 10.000 din se morajo razpisati v »Službenem listu«, kcmčno-veljavno pa jih odobruje župani. Pravilnik navaja ludi primere, kdaj more župan saan in po odobritvi odbora za nabave brez licitacije kupiti kak predmet za občino. Za vsa izplačila, ki ne presegajo vsote 30.000 din, mestna občina ne bo zahtevala potrdila o plačanih državnih neposrednih davkih. Mestni uslužbenec, pragmatični ali pogodbeni, ne sme opravljati nobene druge službe ali izvrševati poslov izven mestne občine, če dosegajo njegovi mesečni prejemki iz mestne službe 1500 dine. Ce ne trpi mestna služba, velja izjema le za inženirje in zdravnike. Vsak mestni uslužbenec je dolžan javiti vse postranske zaslužke pod disciplinsko odgovornostjo.
Pov'šanje p'nč mestnim uslužbencem
Onim mestnim uslužbencem, ki prejemajo nižje prejemke, kakor državni uslužbenci enake stroke. se zvišajo prejemki v toliko, da bodo prejemali prejemke vsaj v isti višini kakor državni uslužbenci odgovarjajoče stroke. Mestnim uslužbencem III. kategorije 1. plač. stopnje se zvišajo službeni prejemki, samskim na 900 din. poročenim pa na 1050 din.
Prof. Dermastia je poročal nato o raznih drugih uredbah, ki so po večini ostale enake kakor prejšnje leto. Novo jc, da bo občinska davščina na potrošnjo znašala 25 par od gostilniškega računa, ki bo večji kakor 5 din. Gostilne in kavarne morajo plačevali pavšal, in sicer gostilne
l din od mesečno jiotrošenega hektolitra, kavarne pa se razvnste v tri kategorije, ki bodo plačevale I» 200, 400 in 600 din mesečnega pavšala. Glede pasje takse se uvajata samo dve davščini namesto dosedanjih diferenciranih. Psi čuva'ji, za katere veljajo |x,sehni predpisi in ki morajo varovati samotna poseetva. so obdavčeni 10 din letno, vsak drug j>«5 oa bo obdavčen s 150 din letno. Lastniki [»aru pa 7*«čiijejo, ne glede na število psov. pavšalno letno >hso 300 din, kar velja za mladiče.
Občinska opominjarina sc jc znižala za polovico. tako da znaša 2 pari za opomin od vsakega polnega dinarja, 2 pari za rubež od vsakega .polnega dinarja, 1 paro pa za prodajo od vsakega polnega dinarja. Najmanjša pristojbina za opomin pa znaša 50 par, za rubež ali prodajo pa 5 din.
Prof. Dermastia je nato razložil
novo občinsko trošarino
Nekatere postavke eo spremenjene, v splošnem pa je trošarina ostala ista kakor lani; v nekaterih točkah je olajšana. Znaino olajšani so tudi tranzitni pogoji skozi mesto Ljublino. Poostrene so uredbe g!ede oddaje prostih skladišč in glede oddaje blaga v izdelavo izven mcvta. Če krivec zoper trošarin*5ke predpise svoje dejanje ponovi, ee kazen poveča za 50% v enem letu. prav tako če ga stori v času od sončnega zahoda do sončnega vzhoda. Denarne kazni, ki so izterjane za le krivde, bedo razdeljene po zaslugi med izsleditelji in zarotitelji.
Maniši proračuni
Prof. Dermastia je nato kratko razložil še razne socialne proračune, kakor proračun mestne delavske zavarovaînice, ki bo morala likvidirati in bo njene dolžnosti prevzela mestna obrtna, proračun meščanske i.irovine, regulacijskega fonda, 6% obligacijskega posojila, ustanov in drugih manjših proračunov.
Stavil je končno proračunski predlog, naj mestni občinski svet sprejme proračun, ki izkazuje 117.821.421 diu izdatkov. Izrazil je prejwi-čanje, da bo tudi leto 19^-30 enako uspešno v gospodarstvu mestne občine, kakor je bilo 1037-38 1er da bo mestna občina kmalu razbremenjena in da potem mogla posvetiti več pozornosti razni im socialnim in komunalnim nalogam mesta Ljubljane.
Govor prof. Dermastije je bil sprejet z velikim odobravanjem vsega občinskega sveta.
Razprava o proračunu
K proračunski debati so se oglasili govorniki: Likar. Bohinjec, Čeme, Wester, dr. Kamušič, Mu-sar. Vider, Novak, Uscnik. dr. Klinar, Stoje in âalehar.
Prvi je govoril obč. svetnik Likar, ki pa je govoril pretežno politično. Glavnega predmeta, to je proračuna, se je dotikal le bolj od strani.
Spominjal se je zadnjih občinskih volitev v Ljubljani (pri katerih so socialisti dosegli celo dva zastopnika, kolikor jih imajo tudi v današnjem občinskem svetu). Odrekal je legitimacijo sedanjemu občinskemu svetu, nakar ga je obč. svetnik Novak zavrnil z medklicem: •«Odgovornost bomo prav lahko nosili!« Zahteval je pra-gmatizacijo pogodbenih nastavljencev, toda spet so ga zavrnili drugi, da bi nastala nova ploha očitkov na to občinsko upravo, če bi to res izvedla, kor bi lo zahtevalo od občine veliko denarnih sredstev. Likar se je dalje spravil na župana dr. Adlešiča in Novaka, češ da sta pošiljala mestnim uslužbencem vabila, naj pristopijo v stranko JRZ. Zupan dr. Adlešič je odvrnil: »To se na magistratu ni zgodilo!« Likar: »Pokazal bom tiskovino, nn kateri sta jx>dpieana dr. Adlešič in Novak It Novak: »Toda to je dobil vendar vsak Ljubljančan!« Splošen smeh v dvorani.
Po Likarjevem govoru je bila debata za pol ure prekinjena.
Gospodarsha moč Ltubfjane ne narašča sorazmerno z n eno površino
Po dmoru se je ob pol 10 seja nadaljevala in prvi je |iovzel besedo podžupan dr. Vladimir Ravnikar. ki je poudaril težavo mestnih proračunov, ki nikdar ne vedo, e kakšno obremenitvijo na davkojilačevalce morejo razpolagati, ne da bi se na zadnji stopnji uprl finančni minister, ki hoče davkoplačevalce imeti čim bolj proste za državne davke. Tudi nikdar ni mogoče računati, koliko bo država samoupravna ob las Iva, kakor je mesto, nagradila za delo, ki ga opravljajo v imenu države in za državo in za katera gre iz ljubljanskega mestnega proračuna blizu 8 milijonov din. Zato bo naš klic po zakonu o samoupravnih financah vedno močnejši in so ne bo polegel. Zadolžitev ljubljanskega mesta etalno narašča.
Tudi osebje skupne- mestno uprave v številu stalno narašča. Leta 1931 je bilo <>32 nameščencev, v naslednjih letih 718, 770, 853 (ob priključitvi, večinoma na račun trosarinsko organizacije). poleni 899 in letos 1068 (169 več na račun tramvaja, ki je eedaj priključen našemu proračunu). Ozemlje ljubljansko mestno občine meri, kakor smo videli iz poročila g. župana. 05 milijonov kvadratnih metrov, gostota prebivalstva pa ne narašča vzporedno z naraščanjem ozemlja. To se pravi, da kanalizacija, vodovod, električna napeljava, plin v redko naseljeno okolico, posejan« t. vilami, prizadeva velike stroške, h katerim pa ta okolica prav zarftdi svoje redke naseljenosti ne prispeva sorazmernega deleža. Za porast gostote prebivalstva in strnjene naseljenosti bi bila zelo važna uzakonitev lastnine po nadstropjih. Veliko meščanov bi to nagnilo do tega, da bis skupnimi močmi gradili večje stanovanjske objokle. To bi (»cenilo režijo, ker na primer napeljava vodovoda do stanovanjske palačo stane ravno toliko kot do dvodružinslcc vile, dohodki iz stanovanjske palače eo pa vse drugačni kot iz vile. Tudi meje mesta so zelo drago, ker nikjer ni naravnih meja in je za nadzorstvo treba velike organizacije. Vsi vemo, da tramvaj ni donosno podjetje, toda imeti ga moramo zaradi prebivalstva. V Belgradu in Zagrebu je gostota prebivalstva vse večja. Belgrad ima na meščana na pr. samo 20% do-klad, ljubljanski meščan pa z banovinekimi do-kladami vred 132%, poclg lega pa plačuje še banovinsko trošarino. Ta majhna obremenitev lîel-grajčanov je velika privlačna točka za priseljevanje) prebivalstva.
Proti slovenskemu centralizmu
Zato bi bilo zelo koristno, če se tudi Ljubljana izloči i t, banovine, kakor je Belgrad sam zase I posebna banovina. Ljubljana je že ilak po svojem j proračunu 117 milijonov nekaka banovina v ba- ; novini, ki ima 129 mlljonov proračuna. Za banovino to ne bi bila bogvo kakšna izguba, ker ji 60% doklade iz ljubljanskega mesta prinesejo samo 10 milijonov, katere bi hnnovina lažje pogrešala, kakor jih meščan težko nosi. Nato Je g. dr. Kavnihar še nadalje nastopal proli domačemu
centralizmu, češ da mesto Ljubljana od banovine ne dobi toliko, kakor ji daje. Prva stopnjo izločitve iz banovine naj bi bila ustanovitev samostojnega okrajnega cestnega odlvora.
Okolica zelo zahteva znižanje trošarine, tako zahtevo je stavila tudi Kmečka zveza. Toda znižanje trošarine se v mestu ne bi nič poznalo, ker gotovo okolica zaradi tega ne bi znižala cen svojim pridelkom.
Ob koncu svojih izvajanj je dr. Ravnihar predložil dve resoluciji: na kraljevsko vlado, naj se čimprej izda zakon o samoupravnih financah; na bansko upravo, naj se ustanovi samostojen cestni odbor za mesto Ljubljano.
Dr. Kamušič o gospodarski poli tihi mestne uprave in Mestne hranilnice
Ob splošni pozornosti je dr. Kiiinušič izvajal med drugim:
Najglavnejša naloga, ki jo je uspešno izvršila sedanja mestna uprava, je bila, da so je radikalno končala doba fiktivnih proračunov na Ia način, da so se izpuščale iz proračuna dejansko obstoječe in že zapadle obveze. S to prakso je sedanji občinski svet že I. 1930 prenehal in poslovanje teh dveh lel kakor tudi zaključek za proračunsko leto 1936-37 sta dokaza, da so bili ostvarjeni vsi predvideni dohodki in poplačani vsi v tej dobi dospeli dolgovi.
Velika važnost se je polagala tudi na izboljšanje uprave tako pri mestnem zakladu kakor tudi pri podjetjih. Tudi v tem oziru so doseženi dobri uspehi.
Velika pridobitev za našo občino v I. 1937 je bila pogodba, sklenjena z družbo Siemens dne 25. maja t937, po kateri je MOL lastnica vseh 100% delnic tramvajske družbe.
Komunaliziranje tramvajske družbe pomeni veliko korist za uslnžbcnstvo tega podjetja.
Mestna občina bo preskrbela, da se bo anui-tetna služba olajšala, ker je za današnje prilike na denarnem trgu nepravilno, da občina, ki lako redno izpolnuje svoje denarne obvczno3li, mora plačevali 8 ali 9% obresti.
Uspešno delovanje
Mestne hranilnice
V okviru plodnega gospodarskega dela mestnega sveta je omeniti dalje, da je občina dala Mestni hranilnici Ijubljunski zadnjo pomoč, da se bo ta naš največji slovenski samoupravni denarni zavod popolnoma ojirostiI zaščile po uredbi o zaščiti denarnih zavodov in začel zopet popolnoma normalno poslovati, lako da bodo vlagateljem vse hranilne vloge na prosto razpolaganje. Ta pomoč obstoja v sklepu mestnega sveta, da prevzame občina garancijo za likvidetilni kredit v znesku 35 niilij. dinarjev, ki ga je dala Narodna banka.
Dosodaj je Mestna hranilnica oprostila vse vlogo do 40.000 din. Skupna vsota teh vlog znaša 129,525.000 din. Od te oproščene vsote je bilo do 8. marca 1938 dvignjenih samo 33,204.000 din, to je 25.63%. Od to prve oprostitve do 8. marca 1938 pa je višina novih hranilnih vlog narasla od 44,427.000 din nn 120,932.000 din; prirastek znaša tedaj 80,506.000 din. Dvignjenih 33,204.000 din, presežek 53,301.000 din. Samo v decembru 1937 prirastek 5,526.000 din, v januarju 1988 prirastek 14,075.000 din. v februarju 10,604.000 din.
Ta dejstva so dokaz, da uživa Mestna hranilnica stoodstotno zaupanje svojih vlagateljev in da ni nobenega dvoma, da bo višina hranilnih vlog po popolni osvoboditvi naraščala. Naj omenim, da prihajajo nove naložbe iz vseh krajev.
Kot predsednik moram ugotoviti, da je tudi občina z odplačevanjem svojih dolgov izdatno pripomogla k že danes obstoječi veliki likvidnosti. Dne t. januarja 1936 je občina dolgovala mestni hranilnici 112,285.304.81 din, danes dolguje le Se 62,091.899.19 din; MOL je zmanjšala tedaj svoje obveze pri njej zu 50,193.165.62 din. Poleg te vsote je plačala občina tudi vse v tej dobi zapadle obresti.
Dne 1. januarja 1936 je občina dolgovala na 7aostanku anuitet in obresti hranilnici 4,143.514 din 19 par. Danes sploh ni nobenih znoslnnkov.
Mestni svet je s |»ntočjo, dano tu Mestni hranilnici, izvršil veliko gospodarsko delo, ki bo z nastopam popolnega normalnega peelovanja tega zavoda nc samo (»vzdignilo pridobitno življenje
v Ljubljani, marveč bo skupno z velikopotezno iikrijo g. bana dr. Natlačena za sanacijo našega kreditnega zadružništva izhodišče za nov gospodarski polet Slovenije.
Prijetno mi je ugotoviti, da bodo plučilni zaostanki 7.100.0(10 tlin. ki smo jih podedovali leta 1936 od prejšnjih občinskih uprav s predloženim proračunom z malo izjemo docela poravnani. Mestni zaklad nimo sedaj nobenih zaostankov več, mestna elektrarna pa bo krila v prihodnjem prorač. letu od ostanka dolga TPD za premog v znesku 900.000 din 200.000 din, ostanek bo pokril v prorač. dobi 1939-40. V treh letih lw tedaj kritih 6,400.000 din. Po odplačilu teb zaostankov bodo ti izdatki, ki so sedaj služili za plačilo teh starih obvez izpadli iz proračuna in se lxxlo le vsote lahko uporabile za kritje tekočih potreb. Tisti način poslovanja na ljubljanskem magistratu, ki je vladal letu 1935, ko je dolgovala občina samo obrtnikom za končano Trgovsko akademijo 800.000 din in eni ljubljanski tvrdki za material za Bežigrajsko šolo cirku -100.000 din in je za Ia dolg plačevala 12% obresti, pa naj se nikdar ne povrne več.
Za opravljanje poslov iz lk7.v. prenesenega delokroga je občina porabila I 1928 1,527.240 din, 1. 1932 3,678.153 din, 1. 1935 5,023.787, din. 1. 1936 7,922.583 in v prorač. za 1938-39 je predvidenih za opravljanje državnih zadev cirka 8,000.000 din. Ako prištejemo k tej postavki še personalne izdatke, za one nameščence, ki opravljajo posle prenešenega delokroga, v znesku 2,000.000 din, dobimo rezultat, da žrtvuje naša občina cirka 10,000.000 diu za izvrševanje nalog, ki bi jih morala, državna uprava izpolnjevati. Ta nepravilna [»razdelitev bremen postane Se krivičnejša, ako moramo ugotoviti, da dobi naša banovina iz skupnih banovinskih trošarin samo 9%, čeravno bd ji pripadalo po razmerju plačanega davka vsaj 14%. Ista nepravilna razdelitev je tudi pri davku na poslovni promet. Ta krivičen ključ je bil napravljen radi lega, ker v Belgradu vedno govorijo o velikem bogastvu Slovenije. To mnenje je napačno. Slovenija je v resnici pasivna pokrajina in je neobhodno potrebno, da se dosedanji ključ pri razdelitvi skupnih davščin v toliko popravi, da dobi Slovenija enak del kot ostale banovine, ki veljajo že sedaj za pasivne.
Ugotovili moram dalje, "da je naše mesto zapostavljeno glede zdravstvene preskrbe bolnikov.
Iz higienskih razlogov je potrebno, da se v bodoči proračunski debi dokonča regulacija Ljubljanice s postavitvijo jezu in zapornic ob bivši šempetrski vojašnici.
Za ureditev vprašanja postavitve kraljevega spomenika se je sedanja občinska uprava vedno zavzemala in ;ç sedaj ponovno vstavila v proračun vsoto od 150.000 din, da sc uredi prostor okoli spomenika.
Veliko važnost bo morala polagati občinska uprava tndi v bodoče na to, da se bo v našem mestu pospeševal razvoj obrti in favoriziralo ustanavljanje industrijskih delavnic.
Poleg pospeševanja obrti in industrije je dolžna Ljubljana kot glavno mesto Slovenije, da podpira napredek slovenske kulture na vseh poljih. Iz predloženega proračuna razvidimo, da je občinska uprava to svojo dolžnost v okviru svojih finančnih možnosti izpolnila. Za zgradbo centralnega Slovenskega Prosvetnega domr. sc je dala podpora v znesku 100.000 din. Iz socialnih ozirov je pozdraviti, da je naša občina votiraia podporo od 100.000 din za postavitev Jegličevega doma, kjer bodo dobivali revni visokošolci preskrbo.
Z ustanovitvijo teološke fakullele v Ljubljani je naravno nastopila potreba, da se zgradi novo bogoslovno semenišče v Ljubljani Majhna oddolžilev za vso koristi, ki jih je imelo slovensko ljudstvo od svojega duhovnišlva, pomenja prispevek za zgradbo bogoslovnega semenišča v Ljubljani, ki smo ga v proračunu določili z 200.000 din.
Umestna je tudi v proračunu določena podpora za Zvezo fantovskih odsekov v znesku 100.000 din, ki bo letos priredila mednarodno telovadno prireditev, na kateri bodo sodelovali čehoslovaški Orli in telovadne organizacije iz raznih evropskih držav. Prireditev bo v velikem obsegu in ho tudi velika turistična atrakcija za Ljubljano in vso Slovenijo. Zaradi tega bo ta mednarodni nastop telovadnih organizacij velikega pomena za tujsko propagando našega mesta, a tudi naši obrtniški in trgovski krogi ne bodo ostali brez dobička od teli prireditev.
V proračunu je predviden tudi prispevek za Moderno galerijo. Ta podpora je ravno tako upravičena kot prejšnje.
Mestni svetnik dr. Joža Bohinjec je povzel za podpredsednikom besedo in je med živahnimi medklici razvijal nazore o komunalni politiki, poudarjajoč, da je potrebna širša zveza mestne uprave s konsumenti in sloji prebivalstva, ker poleg direktnih davkov mora nositi vse druge indirektne davke konsument. Troša-rinski problem se že razpravlja leta in leta. Grajal je sistem popravkov, ki je nekaka cenzura. Čudil se je, da manjka postavka za Akademijo znanosti in umetnosti v -sedanjem proračunu in apelira na mecenstvo meslne občine. Grajal je nekatere postavke za posamezna humanitarna in druga društva. Dotaknil se je stanovanjskega problema ter jc kritiziral zlasti stanovanjsko politiko glede gradbe kasarn. Stanovanjska politika na Dunaju je bila pred leti politika socialnih demokratov (začudenje in smeh). Dotaknil ee je bednostnega fonda in zdravstvenih razmer v Ljubljani. Zagovarjal je ustanovitev bolniških blagajn za sloje, ki niso nikjer zavarovani. G. predsedniku je priznal, da je glede personalnih zadev krepko vmes posegel, toda )e šel predaleč. Potrebno je, da se med uredništvom upostavi spoštovanje in ljubezen in odstranijo sovražna nesporazumlienja. Zagovarjal je svoječasni predlog glede kolektivnih pogodb s hišnimi posestniki. Delavski dom naj bi se tudi spremenil v nekak rekonvalescentni dom. Ne stavi konkretnih predlogov. Je sicer proti Bati, toda je velikega pomena, da se gradi Batina palača. V splošnem pa bo glasoval proti proračunu.
Mestni svetnik Ivan Čcrne je izjavil, da bo glasoval proti proračunu, ker so kmetje v Ljubljani z davki preobremenjeni in se nanje nalagajo tudi davščine, kakor gostaščina, vodarina. Kmetijstvo v Ljubljani je premalo zaščiteno.
Mestni svetnik Wester je podal prav obširno poročilo o položaju in vprašanju mestne ženske realne gimnazije. Navajal je v prvi vrsti razne izdatke, ki so se povečali kljub temu, da se opuščajo razredi tega zavoda. Zavod se opušča, kljub temu pa izdatki naraščajo. Rešitev bi bila najugodnejša tako za bansko upravo, občino in mladino, da bi mestna občina sedanje poslopje na Bleiweisovi cesti prodala banski upravi in naj bi sc našel kak junktim za sprejem profesorjev v državno službo. Razvijal je nazore o važnosti žcnsk.h strokovnih in poklicnih šol. Dotaknil sc je tudi vprašanja Akademije znanosti in umetnosti in je nato prešel k nekaterim drugim vprašanjem. Zahvalil se je občini za podporo Rdečemu križu v znesku 10.000 din. Razvijal je svoje mnenje glede turizma in socialnega skrbstva. Mestni upravi je priznal da stori primeroma mnogo za socialno skrbstvo in ji nihče nc bi mogel očitati, da pušča socialno bedo vnemar. O delavskih mezdah je omenjal, da so v proračunu zvišane, pač pa mora na opozoritev nekaterih meščanov pripomniti, naj bi mnogi delavci svoja dela opravljali marljivcjše. Kot svoboden človek, ki nc pripada nobenemu klubu in nobeni stranki, mora naglaSatf, da je sedanji proračun skrbno in previdno sestavljen in zalo lahko glasuje za njega, ker je odgovoren svoji vesti.
(Ob času poročila, t. j. ob polnoči, razprava i* traja. Glasovanje bo v zgodnjih jutranjih urah.)
Priprave francoskih telovadcev za naš tabor
V dneh 5., 6. in 7. t. in. se je mudil v Ljubljani g. Thiebadau, generalni tajnik mednarodne katol. telovadne in športne zveze v Parizu 1er generalni tajnik francoske katol. tel. zveze. — Prišel je v Ljubljano, da pripravi vse potrebno glede stanovanja, prehrane, izletov itd. za francoske udeležence, oziroma tekmovalce na Mednarodnem mladinskem katoliškem taboru, ki ga priredi Zveza fantovskih odsekov od 20.—29. junija t. 1, v Ljubljani.
G. Thiebadau je izrazil svoje popolno zadovoljstvo nad pripravami, ki so v teku za ta največji mednarodni mlad. kal. tabor v Jugoslaviji. — Najbolj pa je bil zadovoljen s stadionom, se čudil njegovi velikosti in klasični urejenosti in odkrito priznal, da kaj takega njihova mladinska federacija v Franciji ne premore kljub temu, da šteje 600.000 članov. — Tem bolj moramo biti mi ponosni na ta svoj stadion in skrbeti iz vseh na-
Kol edar
Četrtek, 10. marca: 40 mučencev. Makarij, škof.
Petek, U. marca: Kvatre. Solronij, škof; Krištof Milanski.
Novi grobovi
+ Gospa Marica Karpe. V Mostah v Ljubljani je v sredo zjutraj izdihnila svojo blago dušo gospa Marica Karpe, velika dobrotnica revežev in podpornica cer-kva, zlasti cerkve svete Družine v Mostah. Bila je goreča krščanska žena, ki se je vneto udeleževala cerkvenega verskega življenja. Dolgo let je bila odborni-ca Marijine družbe žena pri ev. Petru v Ljubljani. Bolehala jc sicer celih 14 let, kar pa ji ni vzelo vneme za dobro delo. Pred poldrugim letom pa jc huje zbolela in potem si ni mogla več opomoči. Svojo dolgotrajno bolezen je prenašala nenavadno potrpežljivo. Kakor je bila vse svoje življenje liha in skromna, tako je tudi tiho, vdano in skrbno pripravljena odšla v večnost po plačilo za vsa svoja dobra >n plemenita dela. Pokojni-ca je bila iz znane krščanske Šiškove družine. Pogreb bo v petek 11. marca oh 2 popoldne iz Zaloške ceste 142 k sv. Križu. Naj ji sveti večna luč! Hudo prizadetemu možu g. Jožefu Karpetu in vsem sorodnikom pa izrekamo globoko sožalje!
-f" V Izlakah je umrl g. Andrej Grobljar, posestnik, bivši župan občine Ržišče in soustanovitelj ter načelnik Hranilnice in posojilnice v Izlakah. Pogreb bo v petek, 11. marca ob 10 dopoldne. Naj mu eveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Sili moči zato, da se bomo v njeni dostojno, uspešno merili z, drugimi narodi. — G. Thiebadau se je izrazil, da pričakuje, da bodo francoski telovadci. kljub veliki udeležbi drugih narodov skušali odnesti prvo mesto.
G. Thiebadau je zagotovil, da bo Francija |H>slaln na ta tabor toliko število telovadcev, kot jih doslej še ni v takem številu nikamor drugam |K>slala.
Pozornosti Francozov moramo biti veseli in razumeti, če hočemo uživati njihovo in drugih narodov pozornost, da je treba tudi v bodoče naše vrste predstaviti kar najbolj dostojno. Zato na delo, naj nihče ne drži rok križem. — Dobre tri mesece, ki nas ločijo od mladinskega slavja, izpolninio z vnetim delom. Nadomestimo z voljo, z gorečnostjo, kar nam je nemilostni čas jemal v preteklosti!
deklamacij in igric, 10 din; Bolhar: Materi, zbirka deklainacij, črtic o materi za mladino, 18 din; Bolhar: Knjiga o slovenski materi (Mali) veebuje razne deklamaeije in kratke sestavke o materi, vez. 28 din; Materin blagoslov, igra za mladež v treh dejanjih (zbirka ljudskih iger 14 zv.) 12 din; .lurač: Beseda o materinskem trpljenju, zborovski nastop; Kunstelj: Sirota, otroški nastop; Kuret: Blažena mati Hema, igra z zbori ; Slomšek-šmon : Skrbna mati v soIkiUi zvečer (Ljudski oder IV. letnik. 4. štev., 12 din; Vovk: Slovenska mati, zborovska deklamacija; Gašperšičeva: Mati, prizor (Ljudski oder V. letnik, -1. štev.), 15 din.
—	V Službenem listu kraljevske baneke uprave dravske banovine od 9. t. m. je objavljena »Uredba o opravljanju podjetij za dezinsekcijo in deratizacijo s strupovinami«, »Avtentično tolmačenje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov (člena 2; odst. 1. čl. 3; odst. 2. čl. 3; čl. 5. in čl. 24.)« in »Objava pravilnika in pri-stojbinske tarife javnega skladišča ^Špedicije Turk« v Ljubljani.-
—	Veljavnost popustov za dunajski velesejem.
Popusti na železnicah za dunajski velesejem veljajo od 8. marca do 19. marca za odhod in od 13. marca do 25. marca za vrnitev. Na jugoslovanskih železnicah uživajo obiskovalci dunajskega velesejma 50% popusta pri vrnitvi, na avstrijskih pa 33J-Î % v vsaki smeri. Na osnovi sejmske legitimacije ima vsak obiskovalec pravico na brezplačni avstrijski vizum, kakor tudi celo vrsto drugih popustov v dunajskih hotelih, gledališčih in za izlete v okolico Dunaja. Ta legitimacija, ki stane
Zn vsakega brez izjeme velja pregovor:
obleka dela človeka!
Koliko sigurnejši nastop imate iu koliko večji ugled uživate, če ste vedno brezprikorno oblečeni. Saj Vam za to tudi ni potrebno mnogo denarja.
Ce greste k
««
Hanufakturi'
komanditni družbi.
Mestni trg 17
si lahko nabavite tam res dobro blago za sorazmerno malo denarja.
—	>'ova javna dela. Tehnični oddelek banske uprave je razpisal nova javna dela. Po načrtih oddelka je oddati na javni licitaciji gradbena dela m adaptacijo hiralnice v Gor. Radgoni. Javna licitacija bo 28. marca na tehničnem oddelku v Ljubljani. Stroški so preračunani na 207.411 din. -- Dalje jo razpisana oddaja gradbenih del za železobe tonski mot-t čez Hudinjo v fckofji vasi. Licitacija bo 11. aprila na tehničnem razdelku okrajnega nečelstva v Celju. Stroški so preračunani na 199.57!} din.
—	Izkaznice za člane in članice prosvetnih društev s sliko je založila Prosvetna zveza v Ljubljani. Na podlagi zadnje odločbe prometnega ministrstva se morajo poslužiti 50% popusta na železnicah za razne društvene prireditve, občne zbore le tisti člani in članice, ki imajo izkaznico s sliko. Ta izkaznica bo dobro služila tudi vsem onim, ki se udeležujejo višarskih romanj in romanj na sv. Goro in na Koroško. Naročajo se pri Prosvetni zvezi, Miklori^va c. 7 in stane 2 din.
—	Dodatni izpit zidarskih mojstrov za betonska dela. V smislu »Pravilnika o obsegu in razmejitvi gradbenih obrtov«, ki je bil uveljavljen dne 21. marca 1936, morajo zidarski mojetri, ki so pred tem datumom opravili izpit za zidarskega mojstra, opraviti še posebni izpit iz betonskih del, da bi za-mogli dobiti pravico za izvrševanje betonskih del, omenjenih v členu 9., odstavek 3., navedenega pravilnika. K izpitu se morajo prijaviti tudi oni zidarski mojstri, ki jim je bila izdana koncesija po zakonu iz leta 1893, toda le v primeru, čc hočejo ta dela izvrševati izven Slovenije in Dalmacije. Oni zidarski mojstri, ki žele delati izpit, se morajo k izpitu prijaviti na Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, najkaeneje do 21. marca t. 1. Prijavi je priložiti izpričevalo o opravljenem izpitu za zidarskega mojstra in 1 kolek za 20 din ter 1 kolek za 10 din. za izpitno takso pa jc zbornici poslati znesek 450 din. Izpiti bodo konec aprila ali v začetku maja t. 1., o čemer bodo kandidati še posebej obveščeni. Izpitna enov pismenega in ust-menega dela izpita bodo predmeti, označeni v »Uredbi o opravljanju izpitov za zidarske, tesarske, kamnoseške in vodnjakarske mojstre«, člen 17., odstavek 1. (točke 1., 2., 3. in 4.), in odstavek 2. (točki 1. in 2.) v zvezi z betonskimi deli.
—	Izpiti za zidarske, tesarske, kamnoseške in vodnjakarske mojstre bodo v začetku aprila t. 1. Prijave za te izpite je vložili na Zbornico za trgovino in industrijo v Ljubljani po pristojnem obrtnem združenju najkasneje do 16. marca t. 1. Do istega termina jc vložiti tudi prijavo k izpitom o obči izobrazbi in znanju. Podrobna navodila glede prijave k tem izpitom dajo pristojna obrtna združenja.
— Pri neredni stolici, napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih.
Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35.
—	Portugalski konzulat v Ljubljani se nahaja od slej v Frankopanski ulici št. 11, telefon 2573. Uradne ure od 10 do 12.
—	Za materinski dan priporoča Jugoslovanska knjigarna sledeče prizore in igrokaze: SavinSek, K mamici. 4 din; MeŠko: Mati. po Andersenovi pravljivi dramatizirano, 4 din; Poljanec: Mati. tri Virsko-drainatske slike. 6 din, glasb, točke 37 din; Meško: Mati, dramatika slika v treh dejanjih, 2,H din: Materi (dekliški oder III. zv.) veebuje več
50 dinarjev, se prodaja v vseh biletarnah »Putnika« in v Avstrijskem turietičnem uradu v Zagrebu, Praška ulica 9, kjer se dobijo tudi vse ostale informacije za potovanje na dunajski velesejem in o železniških popustih v zvezi s tem sejmom.
—	Za 4 dnevni avtoizlet v Gorico-Trst 18. do 21. marca je zadnji dan za prijavo in vplačilo 13. marca opoldne. Podrobna pojasnila pri »Družini božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
—	Ne dopustimo, da bi nam čas zarisal znake starosti v našo kožo, pričnimo takoj s sistematično nego. CIMEAN kožna krema gotovo pomaga. Prepričajte se!
—	Banovinska cesta Naklo-Šenčur zaprta. Zaradi graditve vodovoda na Brdo je zaprta banovinska cesta ÎI/113 Naklo-Kokrica-Šenčur, in sicer od mosta čez Kokro pri km 6.081 do km 6.497 za ves težji tovorni promet. Promet se lahko vrši po občinski cesti, ki veže banovineko cesto 11/113 od mostu desno z banovinsko cesto 1/3. Zapora velja z dnem 7. marca do vključno 15. t. m.
HANS ALBERS - HANSi KNOTECK - HEINZ RUHMANN !!!
Sherlok Holmes
Ti trije Vas bodo zabavali v duhoviti detektivski komediji
21-24
ob 16.. 19.15 in 21.15 uri
jc sicer nekoliko lahkomiselno, zašlo je na kriva pola in s tem v kriminal. Sama je sodnikom ma-jega senata včeraj pripovedovala, da je morala oditi z doma, ker je bilo doma še 7 bratov in sester. Iskala je dela. V neki tovarni je dobila delo. toda odpustili so jo iz razloga, češ -da ima eno nogo krajšo kot drugo«. Sodniki so tej" njeni navedbi verjeli. Državni tožilec jo je obtožil dveh majhnih tatvin in pa prestopka zaradi beračenja In potepanja, hodila je namreč po Gorenjskem v spremstvu ničvrednih žensk. Ker je bila že večkrat kaznovana zaradi tatvine, je prišla pred mali senat. Državni tožilec je med drugim predlagal, da jo naj sodišče odda po prestani kazni v prisilno delavnico. Zaradi tatvin in beračenja je bila Angela obsojena na 7 mesecev strogega zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta. Senat pa je odklonil predlog drž. tožilca glede prisilne delavnice.
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčiee«.
— KINO SLOGA 85* —
Samo 6e daues' Velika glaebena in športna atrakcija v prekrasnem (Umu
KRALJICA LEDU
v katerem briljira popularna fllmslta zvezda SONJA HENIli Jutri premiera vesele komedije:
Trijie neumni dnevi
Ljubljana
četrtek, dne 10. marca 1938
Gledališče
Drama: Četrtek. 10. marca: »Gospodična Julija«. Snubac. Red Četrtek. — Petek, 11. marca ob 15: »Veronika Deseniška*. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 do 2 clin. Izven. — Sobote, 12. marca: »Gos-i>oda Glembajevi«. Red B. — Nedelja, 13. marca, ob 20: »Zadrega nad zadrego*. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Opera: Četrtek: »Grofica Maricam. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Petek, 11. marca: zaprto. — Sobota, 12. marca: »Prodana nevesta«. Gostovanje gg. Josipa Križaja in L. Kovač«. Predstava na korist Združenja gled. igralcev. Izven. — .Nedelja, 13. marca ob pol 11 dop. glasbeni naelop srednjih šol. Izven. — Ob 15: »Ančka«. Izven. Izredno znižane cene od 24 din navzdol. — Ob 20: »Jakobinec«. Izven.
Prireditve in zabave
Igra »Materino srce«, katero Ikmiio videli v frančiškanski dvorani v Ljubljani, v nedeljo, dne 13. marca t L ob 8 zvečer, obeta biti zelo zanimiva. Razgrinja nain drastično socialni problem problem sedanje dobe — pomanjkanje prave vzgoje olrok in kot posledico njihove mladostne zablode. Dramo uprizore igralci Prosvetnega društva Ljubljaina-Vič. Predprodaja vstopnic v pisarni »Pax et bonum'. in v Prosvetnem domu na Viču. Cene od 8 din navzdol.
Kino Kodeljevo. V kino dvorani bo drevi ob pol 8 dobrodelen koncert: 1. Mali harmonikarji, pod vodstvom g. prof. Scbweigerja; 2. Solo-pctje. poje ga. prof. Vedral-ova, na klavirju spremlja g. Osana ml.; 3. Moški kvintet najboljših ljubljanskih pevcev. K obilni udeležbi vabita Vincenci-jeva in Elizabetina konferenca.
Prihodnja produkcija gojencev ljubljanskega drž. konservatorija bo v ponedeljek, dne i4. t. m., ob četrt na 7. v veliki filharmoniBni dvorani. Produkcija ima komemorativen značaj v počastitev spomina blagopokojnega prezidenta T. G. Masaryka in se izvajajo izključno dela češke glasbene literature.
Opozarjamo na klavirski koncert pianista Irana. Nota, ki bo v petek, dne 11. t. m. v veliki filh. dvorani. Kakor za vsak svoj koncert, si je tudi tokrat izbral Ivan Noč, ki je eden naših najodlič-nejših koncertnih pianistov, bogat reprezentativen spored, ki obsega dela naslednjih skladateljev: Rameau, Bach, Brahms, Chopin, Debussy, Wagner
Prvi film, v katerem igrajo in pojejo dečki znamenitega mladinskega zbora
Wiener Sangerknaben
Poleg njih igrajo v glavnih vlogah še Ferdinand Maierhofer. Julia Janssen, Otto Hartmann in Hans Olden
Vsi zunanji posnetki so bili izdelani v Tirolah ob vznožju Gross Glocknerja v idilični vasi Heiliges Blut
Danes premiera!
Predstave ob 16., 19*15. in 21*15 uri.
Mladina prepeva
Die singende Jugend
Zgodba o ubogem čevljarčku, ki je zbežal pred trpljenjem in udarci svojega mojstra in postal ulični pevec. Izredno ganljiva vsebina.
KINO UNION Telefon
22-21
—	Diplomirani tehniki! Združenje dipl. tehnikov sekcija Ljubljana Vas obvešča, da je razpisalo ministrstvo za gradbe 30 mest uradniških pripravnikov za tehnike, nadalje ministrstvo vojske in mornarice — Inženirsko tehniško odeljenjc pa 25 mest gradbenih tehnikov. Podrobnejši pogoji na razDolago v tajništvu.
—	Proteus. Prva številka V. letnika gre te dni v tisk. Vse delo Prirodoslovnega društva (glej članek v nedeljskem »Slovencu«;!) jo v veliki meri odvisno od uspeha, ki ga doseže Proteus. Mnogim naslovom smo poslali na ogled številko 9/10 preteklega letnika. Kdor se sani ne namerava naročiti, tega prosimo, da odda to Jle-vilko kakemu znancu. Interesenti lahko dobijo brezplačno »Proteus «na ogled, če sporočijo svojo željo naravnost Prirodo^lovneinu društvu (Ljubljana, Beethovnova ul. 2). Nove naročnike prosimo, da se prijavijo čimprej, ker moramo določiti naklado V. letnika.
—	Absolventi in absolventke drž. tehniške srednje, delovodske, moške in ženske obrtne šole v Ljubljani in vseh bivših šolskih oddelkov na tem zavodu, Iti do danes še niste šolski upravi ali svoji stanovski organizaciji poslali svojih današnjih naslovov z navedi«) poklica, storite to v najkrajšem času. Spominsko izveetje 1888—1938, ki bo za letošnjo o0 letnico drž. obrtnega šolstva v Ljubljani izdano meseca junija, gre že v tisk. Imena absolventov in absolventk, pri katerih ne bo podatkov o današnjem zaposlenju, bodo izdajala tiste, ki se šole ne marajo s^iomiiiti.
—	Zaradi šepaste noge ne dobi dela. Zgodba mlade, komaj 22 letne Angele je žalostna. Dekie
in Liszt. Pianist Ivan Noč ima velik krog prijateljev in oboževalcev svoje igre, ki je na izredno visoki umetniški stopnji. Obisk koncerta najtopleje priporočamo. Začetek koncerta ob 20. Sedeži se dobe v predprodaji v knjigarni G). Matice.
Združenjo železniških uradnikov priredi v so-boto 12. marca ob 20 v spodnji dvorani hotela Metropol v Ljubljani družabni sestanek pri pogrnjenih mizah, na katerem se bodo predvajali filmi in fotografični posnetki s poučnih izletov združenja. Vstop prost, člani, prijatelji in znanci združenja s svojimi družinami dobrodošli.
Predavanja
Skupina bojevnikov Ljubljana Sp. Šiška, vabi v nedeljo, dne 13. t. m. ob 11 dopoldne v samostansko dvorano na skioptično predavanje o spomeniku neznanega sloven. vojaka na Brezjah.
Kat. akad. društva Danica, Savica in Zarja vabijo drevi ob 8 na predavanje g. Joška Zemlja-ka: Slovenstvo in mednarodni svel. Predavanje je v Beli dvorani Uniona. Vetop vsakomur prost, zn člane pa je udeležba obvezna. Po predavanju debata I
Sestanki
Društvo za raziskavanje jam v Ljubljani
ima v petek. 11. I. m. ob 18 v balkonski dvorani na univerzi svoj redni občni zbor. Vsi člani so vljudno vabljeni.
ftempetrski fantovski odsek ima drevi ob pol 8 pevsko va jo, po vaji pa sestanek ob pol 9 s predavanjem. — Odbor.
Prosvetno društvo Ljubljana-mcsto. Drevi ob 8 bo v lovski sobi bolela Metropol« obvezen sestanek za vse člane in članice.
Lekarne
Nočno služlio imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-seva cesta 41; mr. Trnkoczy ded,, Mestni trg 1 in Ilir. Ustar, šelenburgova ul. 7.
Poizvedovanja
Našla se je denarnica z majhno vsoto denarja in dvema ključkonia. Dobi se v slaščičarni, Pred Škofijo 3.
Zgubila sent 100 din od Novega trga mimo opere do Mencingerjeve ulice. Najditelja lepo prosim, naj vrne denar proti nagradi na upravo »Slovenca«.
*
1 Katoliško življenje na Holandskem jc naslov predavanju, ki ga bo imel g. proi. dr. Vilko Fajdiga v petek 11. marca na XXI. prosvetnem večeru v beli dvorani Uniona. Holandija je za nas Slovence tudi v izseljeniškem oziru zanimiva dežela. Saj biva tamkaj na tisoče in tisoče slovenskih delavcev s svojimi družinami. Tudi ti so deležni sadov ondotnih katoliških organizacij. Prebivajo v okolici Heerlena, ki je središče delavskega revirja tudi v eocialnem in kulturnem oziru. Tamkaj deluje žc dolgo vrsto let znameniti sociolog dr. Oels, čigar zasluga jc, da so tako vzorno urejeni delavski domovi, stanovanjske kolonije in socialna zakonodaja na Holandskem. Predavanje bodo pojasnjevale tudi lepe skioptične slike, ki nam bodo pokazale krasne katoliške stavbe in cerkve tia Holandskem.
1 Ali opero poslušamo ali gledamo? Ko obiščemo kako predstavo v operi prvikrat, takrat jo predvsem gledamo, če pa obiščemo isto predstavo večkrat, jo predvsem poslušamo. Najhvaležnejše operno občinstvo so tisti obiskovalci, ki obiščejo isto predstavo po večkrat in se skušajo čim bolj vživeti v umetnino. Tako občinstvo si navadno oskrbi tudi besedilo opere, ker poznavanje besedila zelo dvigne užitek. Zato so po velikih gledališčih med opernimi predstavami tudi prostori za gledalce toliko razsvetljeni, da je mogoče med predstavo brati besedilo. V Ljubljani doslej ni bilo običaja, da bi bili prostori za gledalce razsvetljeni med predstavami; saj je pri nas —. morebiti prav zaradi tega — razmeroma redko občinstvo, ki bi prihajalo v opero z besedilom. Pri dijaškem pevskem nastopu v nedeljo 13. marca bo pa imel vsak obiskovalec s seboj tudi besedilo, ki ga bo dobil brezplačno pri operni blagajni, ko bo kupil vstopnico. Zato se bo napravil v nedeljo tudi ta poskus, da bo operno gledališče med petjem toliko razsvetljeno, da bo občinstvo lahko sledilo besedilo pesmi. Tudi s tega vidika bo torej zanimiv pevski nastop ljubljanskih srednjih in učiteljskih šol v nedeljo 13. marca t. 1. ob pol 11. Vstopnice (sedeži od 20 do 5 dinarjev, stojišča po 4 in 2 din) so naprodaj pri dnevni blagajni v opernem gledališču.
PREIZKUSITE I
1 Razstava likovnih umetnic Male ženske zveze v Jakopičevem paviljonu je nepreklicno odprta samo do vključno 20. t. m. Zanimanje zanjo je izredno in je tedaj poset razstave prav ugoden, Prihodnji teden bodo šole višjih letnikov pristopile na razstavo, zato prosi dravska sekcija JŽZ. vse one, ki se zanimajo za umetniška dela češkoslovaških, rumunskih in jugoslovanskih upodabljajočih umetnic, da posetijo razstavo čimpreje.
1 V spomin univ. proL dr. A. Šerka so podarili Jugoslovanskemu akademskemu podpornemu društvu njegovi prijatelji pri »Kolovratu« znesek 2000 din. Iskrena hvala!
1 »Grafika«, pevsko društvo grafičnih delavcev, ima za seboj že lepo pevsko tradicijo. Zbor je znan naši javnosti po koncertih, ki jih je priredil — zadnjega v večjem slogu 1. 1933 — ter po več nastopih v radiu, zlasti pa po svoji uspešni turneji nn Češkoslovaškem. Zbor goji resno vokalno glasbo in zavzema med slovenskimi moškimi zbori častno mesto. Po dolgem času se spet predstavi naši javnosti s samostojnim pevskim koncertom, ki bo v ponedeljek 14. marca ob 8 zvečer v Frančiškanski dvorani. S]H>red je skrbno sestavljen, večinoma iz skladb, ki so bile kompo-niirane nalašč za »Grafiko«. Zastopanih je 15 slovenskih avtorjev, vsak s po eno skladbo. Zbor ee je za nastop pod vodstvom dirigenta g. Danila Ce-rarja vestno pripravil iu bo brez dvoma nudil naši javnosti lep pevski užitek.
Trboveljske slavčUe bodo poslušali ameriški šolani
Ljubljana, 9. marca.
Naše uredništvo je obiskal gosp. William I. Shirer, ki je ravnatelj za oddajo zborovskih koncertov iz Evrope za ameriški Columbia Broad-casting System. Ta družba organizira vsakodnevne mladinske oddaje v šolskem radiu ameriških radijskih postaj. Vsak četrtek pa organizira šolsko oddajo iz Evrope. Prenosi iz posameznih držav se vršijo čez ženevsko kratkovalovno postajo. Tako so pred kratkim oddajale šolske oddaje bolgarske in angleške postaje, zdaj pa je prišla ua vrsto Jugoslavija. V četrlek bo oddajala iz Ljubljane. Pel lx> Trboveljski slavček, ki ga vodi g. Avgust Sfiligoj. Kot solistka bo nastopila gdč. Rezikn Koritnikova. Dirigiral bo dr. Švara. V angleščini bo za ameriške poslušalce pojasnjeval g. Shirer. Iz Ljubljane bodo koncert telefonično prenašali v Ženevo, od tam pa jk> kratkovalovni postaji v Newyork. Koncert bo oddajalo 110 ameriških postaj od Newyorka do Sati Francieca. Poslušalo bo obvezno 3 milijone šolskih otrok po šolah. Ob pol 3 zjutraj ga bodo slišali v Newyorku, v San Franciscu pa ob jx>l 11 dopoldne. G. Shirer je pripomnil, da imajo USA 25 milijonov radijskih poslušalcev.
Kamnih
0 varstvu priroile in o zaščitnih parkih bo v četrtek, dne 10. tnarca, ob 8 zvečer predaval v dvorani društva »Kamnik . docent ljubljanske univerze g. dr. V. B o h i n e c. Predavanje bodo spremljale lepe skioptične slike.