Poštnina fdaČanA t gotovini. Leto IX., št. 29 („ jutro* xvn., št. i65 a) Ljubljana, ponedeljek 20« julija 1936 Cena t Din -j/4aviuji,vu. L^juuijiuut, ixutuijeva ulica &. Telefon St. 312Z, 3123, 8124, 3125, 3126. tnseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 3t.lL — Telefon St. 2455. Poaružmca Celje: Kocenova ulica čt_ 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum- erartnerja. fi Ponedeljska izdaja »življenje in svet11, Uredništvo: LJubljana: Knafljeva ulloa ft. tL 8132, 8128, 8124, 3125 ta 8128, . vsa* ponedeljek gjutraj. Naroča se posebej te velja po potu prejemana Din po db dostavljena Din fi^ Maribor: Gosposka ulica 12. Tetafea UL 2440. Celje: Stroaronajrerjeva ri. L, M* Rokopisi se ne vrafiajo.«— Oglasi pe tarifo. ! Pod vodstvom španskih klerikalcev se je uprl del vojske - Koncentracija republikancev - Vlada je za enkrat še gospodar položaja Madrid, 19. julija, r. Včeraj je izbruhnil v Španskem Maroku vojaški upor, ki se je deloma razširil tudi r.a Španijo samo. Gre dejansko za prevratni poizkus monarhisiov, ki so skušali s pomočjo nezadovoljnega vojaštva in monarhistično usmerjenih oficirjev vreči sedanji levičarski režim in se polastiti oblasti v državi. Upor je organizira! Gil Rohles, vodja španskih klerikalcev Kakor se je naknadno ugotovilo se je vršil že pred štirimi tedni na stanovanju znanega vcditelja. klerikalne ljudske stranke Gilla Koblesa v Madridu sestanek, ki so se ga med drugim udeležili general Sanjurio, Primo de Rivera, trije po veljujoči generali španske vojske, in trije oficirji civilne garde. Primo de Rivera, ki je bil obsojen na daljšo zaporno kazen, je prišel na ta zarotniški sestanek direktno iz zapora, ker so zarotniki podkupili jetniške paznike. Na tem sestanku je bil sestavljen načrt, po katerem naj bi uprizorile najprvo upor španske čete v Maroku in na Kanarskih otokih, od koder naj bi se nato pokret razširil na samo Španijo. Če bi se državni udar posreči! bi bila sestavljena nova desničarska vlada. Urno? Sotella preprečil nakano desničarjev Za predsednika desničarske vlade je bil določen vodja monarhistov Sotello, ki pa so ga pred dnevi levičarji umorili. Ta umor .je preprečil vse nakane desničarjev. Zato so morali izpremeniti vse svoje načrte, niso pa več uspeli, da bi o teh spremembah obvestili svoje zaveznike v Maroku in na Kanarskih otokih. Na ta način je upor v Maroku izbruhnil prerano. ko desničarji v Španiji še niso bili pripravljeni. Zato je mogla vlada na. kane desničarjev preprečiti in je trenutno še vedno gospodar položaja v Španiji levica. V zvezi s to zaroto je vlada včeraj izdala obširne varnostne uikrepe. V Madridu in v vseh ostalih španskih garnizijah so bili aretirani številni oficirji, ki so osumljeni, da so bili v zvezi z zarotniki. Proti upornikom v Mairoku so bile odposlane vojne ladje z večjimi oddelki vladi zvestih čet. Vlada je včeraj objavila proglas v katerem poziva vse republikansko prebivalstvo naj jo podpre v borbi proti desničarski reakciji. Nova vlada Da bi se še bolj podčrtala enotna fronta republikanskih levičarjev, je dosedanja vlada pod predsedstvom Ler-rouxa včeraj pozno ponoči podala ostavko, da bi na ta način omogočila sestavo koncentracijske levičarsko-republikan-ske vlade. Novo vlado je še v teku noči sestavil predsednik španskega parlamenta Mar-trnez Bario. V novi vladi je šest članov republikanske zveze, štirje ministri pripadajo republikanski levici, trije narodni republikanski stranki, eden je član katalonske levice, dočim je vojni minister general Majhas izven strank. Vlada .je sestavi jena takole: ministrski predsednik Martinez Bario, notranji minister Augusto Barcia, zunanji minister Justicio Ascarate, minister vojske general Majhas, minister mornarice Giralt, finančni minister Ramos, minister pravde Blasco Garzon, minister za delo Viner de los Rios, minister za javna dela Anton io Lara, minister za socialno politiko Juhi, minister za kmetijstvo Ramon Petedo, minister pošte A Iva rez Bua, prosvetni minister Marce-fino Domin go, minister brez portfelja Felice Sancho. Nova vlada je bila že ponoči zaprisežena ter je takoj po prevzetju poslov izdala več ukrepov za zatretje u/nora. Vsi oficirji, ki so, kakorkoli sodelovali pri uporniškem pokretu. so izgubili svoj čin in so postavljeni izven zakona, tako da ima vsakdo pravico jih takoj ustreliti. Položaj še vedno nejasen Glede položaja v Maroku in na Kanarskih otokih ni zanesljivih vesti. Telefonski promet med Španijo in Marokom je še vedno prekinjen. V Madridu so razširjene vesti, da so se vojne iadje, ki so bile poslane proti upornikom, izneverile vladi in prestopile na stran upornikov. Del teh ladij se je že vrnil na špansko obalo ter izkrcal velike oddelke uporniških čet. Posebno napet je po zadnjih vesteh položaj ob Gibraltarju, kjer je prišlo do krvavih spopadov med uporniki in vladnimi četami. Iz Sevile prihajajo zelo nasprotujoče si vesti.. Po enih vesteh je vlada uporniški pokret tam že zatrla, po drugih vesteh pa so uporniki gospo-darji položaja. V Barceloni so v teku noči poskušali izvesti državni udar, vendar pa so ostale vladne čete v premoči in je uporniški pokret zatrt. V Madridu samem je zaenkrat vlada absolutni gospodar položaja. Veliko število višjih oficirjev je bilo aretiranih. Na vsa važnejša mesta na vojaških poveljstvih so bili imenovani zanesljivi vladi zvesti oficirji. Voditelji pobegnili V levičarskih krogih vlada veliko nezadovoljstvo zaradi postopanja nekaterih dosedanjih članov vlade z ministr- skim predsednikom Lerrouxom na čelu. Očitajo jim, da so sokrivi upora ker so bili preveč popustljivi napram desničarjem. Bivši ministrski predsednik Ler-roux z nekaterimi člani svoje vlade je ponoči pobegnil preko meje v Francijo. Za Gill Roblesom in nekaterimi drugimi desničarskimi voditelji je vlada izdala tiralico. Dosedaj pa jih še niso izsledili. Splošno vlada prepričanje, da so pobegnili v inozemstvo. Levičarji na strani vlade Vse levičarske organizacije v Španiji so na strani vlade ter na vse načine podpirajo akcijo proti upornikom. Povsod, kjer so uporniki gospodarji položaja so levičarji proglasili generalno stavko, da na ta način onemogočijo uporniški pokret. Prevrat v Gdansku Narodnosocialistični režim je onemogočil vsako udej« stvovanje opozicije — Vznemirjenje v ŽeneVi Berlin, 19. julija, p. Nemška uradna poročevalska agencija poroča iz Gdanska: Gdanska vlada je izdala na osnovi po-oblastilnega zakona iz leta 1933 vrsto ukrepov za ohranitev javnega reda in varnosti. Med drugim je sprejela določbo, po kateri bodo razpuščena vsa društva, za katera se ugotovi, da so člani njihovega vodstva Sirili vesti, ki ogrožajo državne interese. Nadalje je bila sprejeta določba, po kateri smejo policijske oblasti brez naknadne odobritve sodnih oblasti izdati razne politične ukrepe. Po tej določbi smejo policijske oblasti prepovedati zborovanja, razpustiti društva, zabraniti in omejiti izhajanje listov, izvajati neomejeno cenzuro ter odrejati zavarovalne zapore in izdajati politične ukrepe. Takozvani varnostni zapori so podaljšani od 3 tednov na tri mesece. Obenem so izdani razni ukrepi, ki popolnoma onemogočajo vsako udejstvovanje Židov. Ti ukrepi gdanskega senata pomenijo v praksi ukinitev gdanske ustave. V Gdansku bo uvedena tajna državna policija po vzorcu nemške tajne policije. V izvajanju teh sklepov je vlada že prepovedala vsa zborovanja vseh opozicijskih strank, tako da je vsako politično udejstvovanje izven okvira narodno socialistične stranke praktično onemogočeno. Ženeva, 19. julija. AA. Vest., da je bila v Gdansku ukinjena ustava, je izzvala v ženevskih krogih veliko vznemirjenje in splošno sodijo, da je gdanska vlada s tem prekršila versajsko mirovno pogodbo, zla- sti pa določbo njunih členov 100 in 108, na osnovi katerih se je organiziral re/im tega svobodnega mesta, ki je bilo postavljeno pod zaščito DN. Posebej nagla-šajo, da gredo akcije gdanske države očividno za tem, da se ukine pravica pritožbe pri DN in da se povsem parali žira vloga gdanskega vrhovnega komisarja. Tajništvo društva narodov še ni prejelo nikakega poročila od komisarja DN Lester-ja. Čim pa bo bo poročilo prišlo, se bo generalni tajnik takoj posvetoval s predsednikom DN, angleškim ziunanjim ministrom Edenom o ukrepih, ki jih mora izdati odbor trojice (Francije, Velike Britanije in Portugalske), ki je bil na posebni seji sveta DN pooblaščen, da kontrolira razvoj situacije v Gdansku in da v primeru pote zahteva takojšnje sklicanje sveta ss trebe zahteva takojšnje sklicanje sveta Društva narodov. Poljska ostane nevtralna ? Varšava, 19. julija. AA. Vladni krogi še nič ne komentirajo odredbe gdanskega senata, o katerih je bil zunanji minister Beck očividno že prej obvešečn. Opozarjajo pa na to, da je poluradna agencija Iskra že 8 t. m. v nekem svojem poročilu poudarila, da se Poljska noče vmešavati v notranje borbe med narodnimi socialisti in opozicijo v Gdansku. Spričo tega sodijo, da bo poljska vlada v glavnem zaščitila le poljske manjšine v Gdansku. Londonski sestanek Konferenca Anglije, Francije in Belgije naj bo le uvod v lokarnsko konferenco — Nova intervencija Anglije v Berlinu London, 19- julija r. Konferenca treh lokarnskih držav Anglije, Francije in Belgije se bo sestala 23. julija v Londonu. Konference se bodo udeležili ministrski predsedniki in zunanji ministri vseh treh držav. V diplomatskih krogih sodijo, da bo ta ožja konferenca le uvod v širšo konferenco lokarnskih držav, pri kateri bosta sodelovali tudi Nemčija in Italija in ki bi se pozneje morda razširila tudi na Malo antanto, Balkansko zvezo in Sovjetsko Rusijo- Ta konferenca naj bi se vršila v začetku septembra v Bruslju. Sklicanje predkonference v Londonu smatrajo v diplomatskih krogih za zmago angleškega stališča, ker 6e je Anglija dosledno protivila oficielno sklicanju lokarnske konference v Bruslju brez sodelovanja Nemčije in Italije- V poučenih krogih zatrjujejo v zvezi s tem. da bo Hitler morda še pred londonsko konferenco, najkasneje pa v dobi med londonsko in bruseljsko konferenco odgovoril na angleško vprašalno polo. Ni pa še jasno, ali bo Hitler sporočil svoj odgovor po običajni diplomatsiki poti ali pa bo, kakor napovedujejo v nekaterih berlin-sikih krogih, izkoristil prvo priliko, da na kakem velikem zborovanju v svojem govoru oriše stališče Nemčije do vseh perečih problemov mednarodne politiku, v tem primeru bodo Hitlerjev govor prenašale vse angleške radijske postaje. Po poročilih, ki jili je pre-jeia londonska vlada iz Berlina, Hitler ne bo odgovoril na posamezna vprašanja, kakor mu jih je stavila angleška vlada, marveč bo napravil nove zelo obsežne mirovne predloge. Angleško zahtevo, nai se smatra londonska konferenca le za uvod za plenarno konferenco lokarnskih držav v Bruslju, tolmačijo v francoskih krogih kot dokaz, da namerava Anglija še nadalje posredovati med Francijo in Nemčijo. Pariz, 19. julija r. Kakor poroča »Echo de Pariš«, je angleška vlada pristala na francoski pre^iog, da se vrši še ta mesec pred. konferenca Anglije. Francije in Belgije v Londonu, le pod pogojem, da francoski in belgijski državniki ne bodo pritiskaJi na Edena. Sodelovanje Anglije se tudi ne sme tolmačiti tako, da bi pomenilo že sedaj uve-ljavijenje obljube, ki jo je dala angleška vlada v svojem pismu francoski vladi z dne 7. aprila, v katerem je obljubila za primer nemškega napada vso svoio vojaško podporo Franciji in Belgiji. Sploh se morajo razgovori na te; konferenci gibati v tej smeri, da 6e pridobi Nemčijo za to, da se izjavi o vseh evropskih problemih- Angleška vlada bo v to svrho odposlala v Berlin lorda Halifaxa, ki naj izvrši demaršo ter prinese nemški odgovor. šele nato naj bi s? sestala plenarna konferenca vseh lokarnskih držav. Koncesije Nemčiji ? London, 19. julija AA. Parlamentarni krogi so mnenja, da vlada sedaj ne bi nasprotovala gotovim kolonialnim koncesijam Nemčiji. morda v Gvinejskem zalivu, vendar pod pogojem da podpiše najprvo jasen in končen sporazum o ureditvi razmer v Evropi. Najbolj vroč dan v Beogradu Beograd, 19. julija, p. V Beogradu je bil danes najbolj vroč dan letošnjega leta. Temperatura je znašala v senci 37, na soncu pa 45 stopinj Celzija. Mesto samo je bilo kakor izumrlo, vsa kopališča pa so bila prenapolnjena in so imela rekorden obisk. Pol stoletja ze deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! Dardanelska konvencija V soboto zvečer je bila definitivno odobrena in bo jutri svečano podpisana Montrenx, 29. julija. AA. Snoči ob 22. se je vršila zadnja plenarna seja dardanelske konference, ki so ji prisostvovali vsi delegati povabljenih držav razen Italije. Na tej seji ie bii končno sprejet tekst nove konvencije, hkratu pa tudi tekst posebnega protokola, s katerim se Turčiji posebej priznava pravica, da že od ponedeljka dalje spet prične utrjevati dardanelske ožine. Konvencija, kakor tudi protokol bosta podpisana v ponedeljek zvečer ob 22. Čim bo podpisana nova konvencija, ki stopi takoj v veljavo, se kakor znano ukine st-ara konvencija z dne 24. julija 1923 leta. To je v uvodu teksta nove konvencije tudi izrecno določeno. Nova konvencija obsega štiri poglavja. V prvem poglavju, kateri obsega 2. do 7. čl. se urejuje vprašanje plovbe trgovskih ladij skozi dardanelske ožine. Plovba trgovskih ladij je dovolejna podnevi in ponoči ne glede na zastavo, tovor in druge okoliščine. Za plovbo skozi dardanelske ožine ne bo treba nikakih posebnih formalnosti. Pač pa določa konvencija za trgovske ladje neke prispevke za sanitetsko policijo, ki bo vršila službo v ožinah. Trgovinska plovba bo dovolejna v času miru, v času vojne pa le, če ostane Turčija nevtralna. Če se bo pa tudi Turčija udeležila vojne, so trgovinske ladje dolžne da turškim nasprotnikom v nobenem primeru ne služijo bodisi kot trgovinsko ali vojno prometno sredstvo. Tedaj bodo morale ladje pluti skozi dardanelske ožine podnevi in to po poti, ki jo bodo odločile turške oblasti. Tsto velja za primer, ako bi Turčija smatrala., da ji grozi vojna. Pojm trgovske ladje obsega v smislu nove konvencije vse ladje, ki v naslednjem poglavju konvencije niso označene kot vojne ladje. Po 61. 10 v drugem poglavju je garantirana svobodna plovba skozi dardanelske ožine brez vsakih bremen ali taks. V mirnem času smejo pluti skozi Dardanele tudi vojne in pomožne ladje, ne glede na- to, ali pripadajo državam ob Črnem morju, torej ne glede na njihovo zastavo. Skozi ožine pa bodo smele pluti le podnevi, in šele, če bodo turške oblasti po diplomatski poti 14 dni poprej obveščene. Drugače bodo smele skozi dardanelske ožine le ladje, ki pripadajo državam ob Črnem morju. Tona-ža ladij, za kateri/h prehod skozi dardanelske ožine bo potrebno posebno dovoljenje turške vlade, je določena na maksimalnih 15.000 ton. Tonaža ladij držav ob črnem morju pa bo smela presegati tudi ta maksimum. Večje ladje teh držav bodo smele skozi ožine le posamič. Če ostane Turčija v priemTu kakšne vojne nevtralna, imajo po čl. 19 vojne ladje načelno iste pravice do prehoda skozi dardanelske ožine, kakor za časa miru. Zabranjen pa jim je vsak nepri-jateljeki sovražni akt v ožinah samih. Tako ne smejo zasledovati sovražnih ladij skozi ožine niti jih napadati aM preiskovati. ČL 20. določa, da se čl. 10 do 18 konvencije ne bodo izvajali v primeru, če bo Turčija zapletena v kako vojno. V takem primera je prepuščeno turški vladi, da sama odloča o prehodu vojnih ladij skori Dardanele. Isto velja tudi za primer, da bi ee pojavila po mnenju turške vlade kakšna vojna nevarnost za Turčijo. Na drugi strani mora Turčija klub ressi-latirizaciji Dardanelskih ožin jamčiti zago-tove ugodnosti civilnim letalom v svrho njihove varnosti, ki bodo preletele grf&o ozemlje med Evropo in Azijo, če ee bodo ta letala ravnala po letalskih predpisih, ki veljajo za Tura jo. 01 »če odredbe v četrtem poglavja določajo prenos vseh funkcij dosedanjega mednarodnega odbora dardanelsfee ožine aa turško vlado, ki se obveže, da bo radala tudi podrobne odredbe glede prehoda te-jiih vojnih ladij skozi dardanelske ožine za časa miru. Tekst konvencije je bil soglasno »prejet. Sledili so zaključni pozdravni govori posameznih delegatov. Ruski komisar za zunanje zadeve Litvinov je ugotovil, da se je konferenca zaključila z odličnim rezultatom. Turški zunanji minister ee je za^ hvalil delegatom za njihovo sodelovanje in dobro voljo, da se doseže »poračun, ki je bil že nujno potreben. Pa«l Boncour je poudaril, da se je konferenca vršila v duhu mednarodne lojalnosti in da bi lahko služila kot vzor vsem drugim konferencam. Grški delegat Politis je h tema pripomnil, da bi bila konferenca sploh lahiko shjžfla kot impulz za obnovo mednarodne lojalnosti. Bolgarski delegat Nikolajev je poudaril, da je situacija Bolgarije specialna. Kljub termi je Bolgarija solidarno pristala na vse odredbe nove konvencije. Jugoslovenski delegat Snhotič je čemita! Turčiji v imenu držav Balkanske trme. Japonski delegat Sato je poudaril, da je tokrat Japonska prvič, odkar j® Japon ska izstopila iz DN, sodelovala pri sfclenH-vi nove mednarodne pogodbe. Njepo»va vlada je spoznala, da je bolje, da » ©t$rfc potek pogajanj o dardanelskih ožinah » da ne ostane rezervirana. Japoorica. Kal m mogla uveljaviti vseh svojih namer glede na turško zahtevo po remilitarizaeiji DS»-daoel. vendar sodi, da je konvencija r »Pf>-ji celoti popolnoma zadovoljiva in Jo zalo tudi sprejme. Romunski delegat je umaknil svojo prejšnjo rezervo in izjaviL da »prejme na znanje izjavo prvega delegata Turčije glede pomoči Romuniji v okvirju regionalnih paktov, Id se bodo sklenili v okvira pakta Društva narodov. Nazadnje je predsednik konferenee Bruce imel kratek govor, v katerem se je zahvalil zlasti delegatoma Bolgarije in Ru-miunije, da nista še v zadnjem trenutka ovirala uspešnega zaključka konference. Nemčija in dardanelski sporazum Berlin. 19. julija r. Zmaga ruske diplomacije v Montreuxu je napravila v Berlinu zelo neprijeten vtis. To kaže tudi članek, ki je izšel v glasilu nemškega generalnega štaba »Berliner Bonsenzeitung«, v katerem ugotavlja list, da bo dardanelsko vprašanje povzročilo še mnogo preglavic. Vse kaže, da je Anglija popustila zaradi italijanskega imperializma. K ruski zmagi so mnogo pripomogli tudi Romuni, ki so opozorili konferenco na avstrijsko-nemški sporazum in ji predočili, da pomeni prvi jasni znak ustvar- | jarrfa novega srednjeevropskega bloka. List izraža mnenje, da je Anglija z dardanetekim sporazumom prepustila Rosi j i nadmoč na morju. Ruska mornarica bo zdaj lahko nastopila v primeru kakega vojnega konflikta povsod, sama pa bo imela varno zavetje v Črnem morju, ki bo wm dragim if-eavaan zaprto. To mora, "upoštevati twH Nemčija, ki se mora zavedati, da m lahko nekega dne ruska ernomoreka mornaric« poiavi tudi v Severnem in vzhodnem noiju Nemški samostani pod vladno kontrolo Znane metliške procese hoče hitlerjevska vlada porabiti za uvedbo svetnega nadzorstva nad samostani — Novodobni hitlerjevski samostani za vzgojo stranldnili voditeljev Berlin, 19. iuli'a r. Po mnenju katoliških cerkvenih krogov bo v najkrajšem času izvedena že napovedana državna kontrola nad vsemi samostani v Nemčiji. Kontrola se ne bo nanašala samo na gospodarsko delovanje in na finančno poslovanje samostanov, marveč bo tudi ukinila klavzuro, v kolikor je to potrebno za »kontrolo glede čistosti v samostanih«, kakor uradno formulirajo to namero. Redovniki jn redovnice se v bodoče ne bodo smeh več udejstvovati v vzgojnih in šolskih ustanovah. Novinci Se v samostane ne bodo smelj sprejemati pr?d 21. letom artju rosti, dočim je biil Sedaj možen vstop v samostan že s 16. letom. Prizadevanje katoliških cerkvenih krogov gre sedaj za tem, da se poveri ta kontrola mešanim komisijam, v katerih bodo poleg zastopnikov države tudi zastopniki cerkve. Berlin, 18. julija, r. Narodno socialistična stranka namerava ustanoviti posebna vzgojevališča za svoj voditeljski naraščaj. V razgovoru z novinarji je minister dr. Ley naglasjl, da je cilj teb ustanov, k} as bodo nazivale »Ordensburgen«, vzgojiti značajn« može, ki bodo vzorafki narodnega socializma. Ne gre pri tem za vzgojo nekakšne politične duhovščine, marveč za ideal političnega vojaka, ki Jc obenem političen pridigar in borec. Te ustanove ne smejo postati samostani m njihovi gojenci ne redovniki. Izbira kandidatov pa s*3 ne bo pričela šele z 21 .letom, marveč se bo določila že v zgodnji otroški (Jote, ko je mogoče oblikovati značaj od vsega po-četka. ..-•'» Ljddska fronta v Belgiji Bruselj. 19. julija AA (Štefani) Delegati liberalne, socialistične in komunistične stranke so imeli danes sestanek in ustanovili ljudsko fronto v Bruslju. Konferenci je predsedoval socialistični poslanec Drinpeau, ki je obenem prevzel nalogo, da organizira akcijska odbor ljudak* fronta. Dva planlnarja pogrešajo Skrb za odpuščene kaznjence Prepuščeni sebi padajo vedno znova v pregrehe Eno najbolj perečih nerešenih socialnih vprašanj, za katero se javnost danes prav nič ne zanima, je vprašanje zaščite odpuščenih kaznjencev. Vse moderne države so se že davno lotile zaščite odpuščenih kaznjencev in mladoletnih, le pri nas ni čuti nobenega glasu, ki naj«bi javil, da smo po dolgem času tudi mi zaslutili, da ie tu treba nekaj ukreniti in sicer čim hitreje. Večina kaznjencev izhaja pri nas iz delavskih in maloobrtniških slojev. Napak bi bilo misliti. da so to večni j>otepuhi in berači, da nikdar niso delali ali imeli urejenega življenja. Saj je mnogo med uiimi. ki so družinski očetje, ki so delali, dokler je dela le kaj ( bilo, ki so imeli svojo obrt. dokler so jo mo- -gli vršiti in ki so bili čisto dobri ln pošteni ljudje, toda sila razmer ie strla njihovo voljo in odpornost. Nepremišljen korak jih je pripeljal v zapor in od tu se je silno težko znova vrniti v urejeno življenje. Pa ne samo ti ljudje, tudi vsi ostali, ki jim ]e bil vzrok prestopka kakršenkoli, so vredni vse pozornosti in družba jim je dolžna dati varstvo. Kdor pozna zgodovino kazensKega prava, mu je znano, da se je družba že od vseh po-četkov borila z najrazličnejšimi sredstvi proti zločinu. Ta torba je morala v teku zgodovine prav tako preko gotovih razvojnih faz, kakor kakršenkoli drug socialni pokret-Zmaga za poznejše življenje in to čisto praktično? Ali je bilo zanj z obsodbo kaj storjenega, da se zaščiti pred javnostjo? Ali je bilo s sodno ceie-monijo kaj preskrbljeno za njegov povratek v življenje? Je bilo kaj preskrblieno za njegovo družino? Za njegovo vzgojo? Ali sploh za njegovo bodočnost? Mimo lahko rečemo, da nič. Ko pride iz kazenskega zavoda, se mu zoperstavi toliko borb. da jim je le malokdaj kos. V svobodi se mu naenkrat raz-plamte vse potlačene želje in strasti. Rad bi jih zadovoljil. S čim? Tu nastane najodlo-čnejša borba s samim seboj. Ali je dovolj močan, da ji bo kos? Ce je po naravi slabič, ali zakrknjen, lahkomiseln, divji, ji prav gotovo ne bo. Težko delo ima tudi pri urejevanju domačih razmer. Saj se prečesto doga;a, da se ga domači izogibajo, mu ne zaupajo itd. Slede prerekanja, očitki in tako lahko padejo v vodo vsi pošteni načrti, ki si jih je ustvaril. Težko se mu je sploh znajti v družbi. Kdor ga pozna in ve. kje je bil, se ga izogiblje. Vsi pošteni ljudie ga. če ne na glas, pa vsaj na tihem obsojajo. Dela ne dobi. »Arestant si bil. ne maram te*, to je najčešči odgovor. Kaj naj se stori? Kam se obrne? Položaj je zanj tako kočljiv, da ga ne more razumeti nihče, kdor ga sam ni izkusil. Kdo je pckliran, da pomaga tem nesrečnim ljudem? Zasebna dobrodelnost je že itak odpovedala. Kdo je dolžan, da uredi lo vprašanje? — Edino možen odgovor; Organizirana. moralno in gmotno podprta ustanova, ki naj bi jo vodili širokogrudni, za stvar interesirani in požrtvovalni ljudje. In delo te ustanove bi ne bilo samo v tem. da celi rane in polaga nanje blagodejno upliva-joee obliže, marveč da jx>sega v korenine in jx>sveča predvsem jx>zornost in važnost spočetju in preprečevanju začetnega in končnega zla. Tako sem v kratkem utemeljil potrebo zaščite odpuščenih kaznjencev. Kako naj bi se ta zaščita izv-idla, to ie treba povedati posebej 1 Zaradi zemlje ubila očeta Kamnik, 19. julija. Kakor nam pravkar javljajo, pogrešajo že deset dni dva turi in sicer jurista Vida Janšo in Mladena Mikšiča. Pred desetimi Sušak, 19. julija. Letošnja letoviščarska sezona na hrvatskem primorju in Dalmaciji je razmeroma dobra, vsekakor boljša kakor smo sprva pričakovali. Popolna slika bo mogoča šele ob koncu avgusta, ko se kopališka sezona v glavnem zaključi. Zlasti Crikvenica kožo že od 4. L m. stalno naraščanje števila gostov. Za prvo polovico letošnjega leta so podatki o tujskem prometu v Crikvenici že znani. Med tem ko je bilo lani v enakem času vseh gostov v Crikvenici 4520, jih je bilo letos le za 87 manj. to je 4433. Pripomniti pa je treba, da gre padec na račun jugoslovenskih gostov, med tem ko je število tujcev celo napredovalo, in sicer so domači gostje nazadovali od 2038 na 1831, a tujc.i so napredovali od 2482 na 2602. Največ je bilo med tujci Cehoslovakov, katerih število je od 1257 naraslo na 1458. Njim slede Avstrijci, katerih je bilo lani 770, a letos 591 (Avstrijci so torej nazadovali). Nemcev je letos spet več (133 proti 152). Tudi Poljakov je letos več (107 proti 119). Prav tako je letos razmerno več Madžarov, in sicer 70 proti 38 v lanski prvi polovici leta. Švicarji so nazadovali od 69 na 50. med tem ko so napredovali Ru-muni od 14 na 39, Angleži od 17 na 24, Belgijci od 5 na 23 in Francozi od 5 na 13. Bilo je tudi nekaj Italijanov. Hola-ndcev, Nordijcev, Američanov in drugih. Čeprav se je celotno število gostov zmanjšalo, se je vendar število dni bivanja nasproti lanskemu letu povečalo od 29.692 Ljubljana, 19. julija. Ivan Podlesnik f V soboto popoldne je preminil na kirurškem oddelku splošne bolnišnice v Ljubljani znani kulturni delavec Ivan Podlesnik. .Rodil se je v Ljubljani leta 1881. Študiral je v Ljubljani znano Mahrovo šolo. Najprej je služboval v Ljudski posojilnici, potem je postal profesor na dvorazredni trgovski soli v Ljubljani. V to dobo spada tudi pomembno delo. ki smo ga Slovenci dobili izpod rok Ivana Podlesnika, namreč prvo slovensko knjigovodstvo, ki je izšlo leta 1907. Do vojne je deloval Podlesnik v Katoliški tiskarni, potem se je za nekaj let osamosvojil. ko je prevzel »Juhan«. V dobi od 1927. do 1931. je služboval v knjigovodstvu Strojnih tovarn in livarn, dokler ni prevzel knjigovodstva in prokure v gradbenem podjetju inž. Fran Dedek- Važno je njegovo kulturno, organizatorič-no in literarno delovanje, ki se mu je posvečal izven svojega poklica. Dokier je živ(>: pokojni dr. Janez Ev. Krek, je stal poleg n.e-ga in ustanavljal z njim po deželi zadruge in reifeisnovke. Z dr. Krekom je bil soustanovitelj prve slovenske trgovske šole. Pomembno je tudi njegovo literarno delovanje. Sodeloval je s podlistki v raznih slovenskih dnevnikih, tudi pri r-Jutrus:. Pred tremi leti je javnost zelo toplo sprejela njegovo knjigo ^Spomini iz Ljubljane«. Mnogo reči je ostalo še v rokopisih; nekaj je še nedovršeno — znak, da ie delal do zadnjega trenutka. Zadnje njegovo delo je drama »Na Krasu, tragedija naroda«, ki jo je še pripravil pred svojo smrtjo za tisk- Danes, ko leži na mrtvaškem odru in se od njega poslavljamo, maramo samo iskreno obžalovati njegovo prerano smrt, kajti bil je še sredi dela in mnogo bi še dobili od njega, če bi kruta usoda ne hotela drugače. dnevi sta se odpravila na Grintovec in Skuto, odtlej pa manjka za njima vsaka sled. Poznavalci naših gora se boje, da se nista ponesrečila. na 30.093, kar pomeni povečanje za 401 dan. Povečanje števila inozemcev se pripisuje delu turističnih pisarn v tujini, ki organizirajo skupna letovanja in skupne izlete na naš Jadran. To velja zlasti za Češkoslovaško. za Avstrijo in za Poljsko. V finančnem pogledu je bil v prvi polovici leta zabeležen primanjkljaj v prijavno-odjavnih taksah za 670 Din (35.095 Din nasproti 85.765 Din v lanskem letu). Vzrok je majhen padec gostov. Dohodki od letoviščar-skih taks pa so med tem večji zaradi večjega števila dni (za 401 dan, in sicer znaša ta višek 3135 Din.) Skupaj je bilo plačano 84.231 Din nasprn*; 81.096 Din v prvi polovici lanskega leta. ' i 1 Pa ne samo v hrvatskem primorju, temveč tudi v dalmatinskih letoviščih je promet priličen kljub neugodnemu vremenu. Med mesti srednje Dalmacije je zlasti Omiš zaradi svoje lepe lege deležen čedalje večjega zanimanja letoviščarjev v večjih skupinah. V Omišu je zdaj poleg kolonij Jadranske straže- podmladka Rdečega križa, skavtov in drugih okoli 700 tujcev. Med inozemei so predvsem Avstrijci, Čehoslova-vaki in Nemci. Mem Jugosloveni je največ Srbijancev. Iz Splita poročajo, da je tja prispela prva skupina Nemcev ki io ie poslal na naš Jadran novoustanovljeni urad »Putnika« v Berlinu, ki ga vodi prejšnji šef »Putnika« v Splitu dr. Sieber. Berlinski urad je razvil veliko propagando v Berlinu za našo državo in bo poslal, kakor javlja, vsak teden vsa i eno skunino na naš Jadran, v Splitu pričakujejo zlasti na jesen veliko število > Nemcev. Danes ho pogreb dr. Wilhelma Horaa Vodstvo Aeroputa se je obrnilo na sorodnike obeh tragično preminilih Nem. cev, naj sporoče svoje želje zaradi pogreba obeli nesrečnih žrtev. V soboto je dobilo brzojavno obvestilo, naj to dr. Vil-helm Horn pokopan v Ljubljani. Pogreb bo danes popoldne ob 16. od Sv. Krištofa na evangeličansko pokopališče. Žalne obrede bo opravil tukajšnji evangeličanski župnik. Danes je prišel tudi odgovor sorodnikov ponesrečene Ane Bruglacherjeve, tajnice dr. Horna- Pokojnico bodo po njihovi želji prepeljali v Miinchen, kjer bo upepeljena. Vagon z njenimi posmrtnimi ostanki todo priključili v torek jutranjemu miinchenskemu brzemu vlaku. Razne nesreče Zjutraj okrog pol 8. so reševalci prepeljali z glavne postaje v bolnišnico delavca Janeza Mandelca iz Zgornjih Gorij. Man-delc, ki je uslužben pri gozdni upravi v Kranjski gori, je podiral v gozdu drevje, pa je padlo nanj drevo in mu zlomilo nogo- Dalje so reševalci prepeljali v bolnišnico 26-letnega natakarja Viktorja Pavlija, sta-nujočega na Celovški cesti 80, ki je davi blizu remize tako nesrečno padel z motoci-kla, da si je zlomil nogo in dobil hude poškodbe na glavi. Prav tako je morala v bolnišnico trgovska sotrudnica, 24-letna Marija Šolarjeva, stanujoča v Gajevi 10. Šolarjeva je popoldne na Jezici padla s kolesa in si zelo poškodovala nogo. Otvoritev planinske- j ga hotela na Kontni Ljubljana, 19. julija Današnja otvoritev mogočnega planinskega doma na Komni je bila najlepili planinski praznik na5ih planincev in ne le triumf Slovenskega planinskega društva, ki je dom sezidalo. Izpričala je veliko idejno silo, ki vodi SPD in njeno zdravo tradicijo. Da je bil pomen otvoritve res velik, je pokazala že izredno velika udeležba pri otvoritvi. Prispeli so planinci skoraj iz vse Slovenije ter so bile zastopane neštete podružnice SPD, a poseben poudarek je dala slavnosti tudi navzočnost zastopnikov bratskih-• planinskih društev in zlasti številnih zastopnikov oblasti. Tudi vojni minister je poslal svojega zastopnika, in sicer polkovnika Sukiča, komandanta divizije generala Ne-deljkoviča je zastopal major Milovič, ban-sko upravo načelnik tehničnega oddelka inž. Saberne, ljubljansko mestno občino dr. Brilej, knezoškofa dr. Rožmana pa kanonik dr. Zupan, ki je blagoslovil dom in pri njem maševal. Blagoslovitev je bila dopoldne ob 11. Pred njo je kanonik dr. Zupan spregovoril o pomenu novega doma za razvoj planinstva pri nas ter izrazil željo, naj bi dom služil lepi' ideji in plemenitim smotrom tako, da bi planinci nikdar ne pozabili podrejati časovnih vrednot neminljivih vrednotam. Po maši, ki je bila pod milim nebom pred domom, je zbrano množico pozdravil predsednik SPD dr. J. Pretnar in se zahvalil vsem sodelavcem, podpornikom in prijateljem, ki so pripomogli, da je društvo dozidalo dom, ali so pa vsaj moralno podpirali važno akcijo. Mnogi odlični prijatelji SPD se niso mogli udeležiti slovesnosti, a so zato poslali pismene, odnosno brzojavne čestitke. Izmed navzočih odličnih gostov so čestitali društvu k lepi pridobitvi: inž. Skaberne za ban. upravo, dr. Pavlin v imenu JZSS, predsednik Asociacije slovanskih planinskih društev dr. To-minšek, polkovnik Sukic, za »Sljeme« Jak-šič, za savinjsko podružnico dr. Hrašovec in končno pohorski pesnik, zastopnik mariborske podružnice SPD, L. Zorzut, ki je opeval novi dom in njegove ustvaritelje v vezani besedi. Dom" je bil včeraj in danes prepoln, če-ptav je po obsegu pravi hotel; ima 4 etaže. Dominira nad Bohinjskim jezerom in je viden že daleč od jezera. Iz njega se nudi eden najlepših razgledov v Julijskih Alpah, zlasti proti vzhodu. Otrok v valovih Nevljice Kamnik, 19. julija. Otroška brezskrbnost je spet tiirjala novo žrtev. Danes dopoldne je v Nevljah pri Kamniku utonili v Nevljioi 2-letni Ivan Petek, sinček trgovca Ivana Petka. Otrok se je oddaljil od doma na vr,t svoje stare matere, kjer je veselo rajal z drugimi otroci- Kjo je 13Tetni domači sin odšel v hlev in je mali Ivan ostal sam. je v otroški brezskrbnostt stekel po porti proti strugi Nevljice Tam je stopil na deko, ki se je bržkone' premaknila, otrok se je ustrasil in padel v vodo, ki ga je nesla dobrah 25 korakov do zatvomiic žage. _ JČo e domači sin stopil iz hleva in vndel, da njegovega malega sorodnika ni več na vrtu, je pogledal v hišo, vendar pa ga tudn tu ni našel. Brž so inato vsi domači pohi-teid k bližnji Nevljici in v svojo veliko žalost našli pni zapornicah malega u'oplenoa. Poklicali so t udri zdravnika iz Kamnika, ki pa je mogel ugotoviti samo smrt- Iz akvaristove torbe O linju in o razvoju raznih vodnih živalc Julij in avgust sta najtoplejša poletna meseca in srp ima v teh mesecih dokaj opravila, kar ugotavljamo z zadovoljstvom kjerkoli akvariramo, ker sta nam pregled in prehod lažja. Med tem ko so se v niža-vah zdrstile do konca maja že vse ribe, je edino linj ali lenj (Tinca vulgaris) tudi še v tekočem mesecu v svatbeni halji, da poskrbi za obilen zarod, kajti v odrasli samici je okoli 300.000 iker, in če vemo, da do-raste od sto iker le ena riba, jih ostane še vedno tritisoč, ki se v četrtem letu starosti razplajajo. Za večje akvarije so dvoletni linji pravcat okras in prekašajo glede barv večino domačih ribic. Sicer se pa nikdar ne prenaglijo, počasni so, kar nam postane zlasti očitno, če jih gojimo skupaj z krapovci vrste danionina, kamor spada tudi daniorerio, doma iz solnčne Indije. Po trupu in tudi na repni in podrepni plavuti so kovinasto svetlikajoče se proge, da nas te ribice spominjajo na zebro. Od leta 1905. so že v evropskih akvarijih; priljubljene so tako zavoljo lepote kakor zavoljo svoje živahnosti in nag-losti. Ce si želimo mladičev, je treba parčku urediti akvarij tako, da je ob steklih gosto rastlinje; samo majhen del v sredini naj ostane nezasajen, dno posujemo z okroglimi kamenčki premera 1 do 14. v Sarin t Lmiisu). Zene so prvič nastopile komaj na četrti olimpiadi v Londonu, iin to v tenisu. Poskus se je dobro obnesei in predsodki so bili premagani. Žene se od tedaj naprej vsako leto pojavljajo pri javnih olimpijskiih nastopih in vsakikrat osvojijo še kako novo panogo športa. Tako so 1.1912. nastopile v Stockhoknu še s plavanji e mrin skoki in s prostimi vajami v večja skupini- Od tega leta se olimpijske tekme niso vršle zaradi svetovne vojne vse do 1. 1920. ko so bile v Arvtwerpenu, a 1- 1924. so bile v Parizu. Obakrat so žene nastopale le v omenjenih panogah športa iin v manjših skupinah. L- 1928. beležrno spet napredek na tekmah v Amsterdamu. Takrat so se žene pojavile kot tekmovalke tudi v lahki idetiki in mečevanju. Olimpiada v Los Angelosu zaradi prevelike od dal je nositi tudi ni pokaizala napredka evropskih žen. pač pa s>o se Američanke dobro pavTa!?. Kakšen izid in uspeh bo letos. bomo še videli. Upamo vsaj, da fašistične države ne bodo tudli v športu uveljavi '"l"- načel o ženski manjvrednosti. Objave Ljubljanski Sokol naznanja članstvu žalostno vest, da je preminula njegova vzorna članica telovadka sestra Anica Bukov-čeva. Članstvo se vabi, da jo v čim večjem številu spremi na poslednji poti. Zbirališče danes 20. t. m. ob '/ž 16. uri pred mrtvašnico splošne bolnišnice. Obleka civilna z znakom. Blagopokojnici časten spomin! Klub trgovskih akademikov v Ljubljani poziva članstvo, da se udeleži pogreba to-varišice Anice Bukovčeve, ki bo danes ob %16. izpred mrtvašnice spošne bolnišnice. Maribor preko nedelj® Maribor, 19. julija. Odhodnica prote Trbefevica Sinoči je bila v prostorih kavarne Park odhodnica priljubljenemu mariborskemu proti Petru Trbojeviču, ki odhaja na novo službeno mesto v L'eograd kot referent za pravoslavno veroizpoved pri ministrstvu za vojsko in mornarico. Ljubez-njive poslovilne besede sta mu izpregovori-la mestni poveljnik general Milenkovič in mestni župan dr. Juvan. Prota Trbojevič se jima je toplo .zahvalil in ob zaključku svojih izvajanj dejal, da mu bo Maribor ostal v trajnem lepem spominu. Poslovilnega večera so se poleg predstavnikov vojaških in civilnih oblastev udeležili tudi številni znanci in prijatelji prote Trbojeviča in zastopniki mariborske pravoslavne občine. Tradicionalna Arehova nedelja S planinskim proščenjem se je Arehova nedelja danes proslavljala pri Ruški koči v znamenju veselja in starodavnih običajev. Včeraj popoldne in danes zjutraj so peljali avtobusi številne planince po novi pohorski cesti do odcepa k Pohorskemu domu in Mariborski koči .odkoder so potem nadaljevali pot k arehovskemu planinskemu zboru. V zadnjem trenutku rešen iz valov V bližini Malih Benetk ob Pristanu je mlad kopalec zašel v nevarne vrtince, ki so ogražali življenje že marsikaterega kopalca. V bližini je bil znani reševalec dravskih koplacev Ernest Dabringer, ki si je takoj sezul čevlje in se pognal proti po-tapljajočemu se in ga že nezavestnega spravil na kopno. Rešeni kopalec je razna-šalec peciva Ivan Vogrin iz Splavarske 5. Avto v plamenih Snoči je hotel mariborski klobučar Ley-rer Viljem v bližini prevoznika Fazarinca v Studencih pognati motor svojega avtomobila. Nenadno pa se je avto vnel. Potniki in drugi ljudje so ogenj pogasili, preden je prispela gasilska pomoč. Tatvine Danes so na policiji imeli precej opravka z raznimi tatvinami. Kuharici Julijani Graberjevi iz Wildenrajnerjeve 16 so odnesli na Glavnem trgu ročno torbico, v kateri je bilo za približno 200 Din gotovine. Blago za obleko je izmaknila v neki tukajšnji trgovini na Glavnem trgu še neiz-sledena tatica posestnici Justini Vogričevi od Sv. Jurija v Slovenskih goricah. Gostilničarju Beraniču pa so ponoči ukradli mesarsko stojalo in druge predmete. Policija vrši za tatovi poizvedbe. Razne nesreče Gostilničarja Antona Sterna je pritisnil voz ob zid in mu poškodoval rebra. Z drevesa je padel 10-letni delavčev sin Alojzij Mikolič na Rdečem bregu in si stri levico. Z voza je padel 10-letni posestnikov sin Peter Grum v Breznu in si pri tem zlomil levo nogo. Pri padcu s hruške si je zlomil levo nogo 11-letni delavčev sin Josip Ku-sig na Pobrežju. Vse ponesrečence so prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico. Dober tujski promet ob našem Jadranu Tako v hrvatskem primorju kakor v Dalmaciji so razmeroma zadovoljni janska nedelja >JUTRO« ponedeljsfca izdaja 3 --PoneHcHet 20. JCTT. ES5. NASLOVI F PORU KOV V VODNIH O ODDANI Z razliko 10 točk si je splitski Jadran osvojil prvenstvo v plavanju pred Ilirijo, ki se mora letos zadovoljiti s prvenstvom v skok ih — Jug je v waterpolu še nedosegljiv Maribor, 19, julija .Danes dopoldne ob 9.30 se je nadaljevalo državno prvenstvo v plavanju, Sr.okih in vaterpolu. Borba za prvenstvu v plavanju je šla predvsem medsptitssJum Jadranom »n ljubljansko Ilirijo. Ilirija je prišla v vodstvo v predzadnji disciplini 3a 100 m mešano dame in je odlomila šele iadn a disciplina. ki je bila zopet damc-ka, namreč HXJ ni prosto dame- Ker so pa Jadranaši imen boljše plavalne ka., 2- Petrone (JS) 22:56.5, 3. Bonacič (JS) 24:29.5, 4. Roje (JS) 24:44.7. 5. Napohč .7, 4. Radica (JS) 7:45 4. 5. Keržan (J) 7:56.6. Keržauova je prvi del proge plavala prav dobro, potem pa je [Ojiuntila in padla na zadnje mesto. Točke- Jadran Split 40, Ilirija 16, ZPK 6, Jug 2. 200 m prsno gospodje; 1. Cerer (Ilirija) 2:57.1 nov državni rekord. 2. Matošič US) 3-06.5," 3. Reiser (ZPK) 3:09.8, 4. Rostacher (Maraton; 3:12-2, 5- Binder (I) 3; 12.4. Cerer in Matošič sla najprej vodila ostro borbo, v finishu pa je Cerer potegnil in tudi zmagal. Točke: Jadran, Split 48. Ilirija 31, ZPK 10. Maraton 3, Jug 2. Dame 10o m hrbtno; 1. Bartulovič (J) 1:34.9, 2. beara (JS) 1:35-2, 3. Bradač (I) 1:38.4. 4. Ožegovič (JS) 1:42.9, 5- Avčin t) 1 ;54-5. Bradačeva je 6labo startala, poznal si. je malo opomogla, v finischu pa je zopet popustila. Točke: Jadran 59. Ilirija 38. Jug 15, ZPK 10, Maraton 3. 100 m prosto gospodje; Pred to disciplino je bil vložen protest proti startu Uroša Ma-rovi^a, ki je profesionalni trener Juga. Ker Marovič sam priznal, da je plačan trener. razsodišče ni dopustilo njegovega starti. Ta točka je bila ena najbolj zanimivih in napetih v letošnjem prvenstvu. Skoki Gospodje s stolpa ni; Skakali so samo trije Ilirijani; 1. Ziherl 95.82. 2. Trost 74.80, 3. Sega t>0-l4. Dame z deske: 1. Keržanova 30.94. S tem si je Ilirija z 91 točkami pribor.ia prvenstvo v skokih. Popoldanski program 400 m prosto gospodje; i. L>elilipis (ZPK) 5:24.1, (nov državiij rekord), 2. Mihaiek (!) 5:34.5, a. Petrone (JS) o:47 9, 4. oonačič (JS) o;49-2, 5. Napol,č (Jj 5:57.3, 6. Kuje US) 0:10. 'Iočke: Jadran 125, Ilirija 99, Jug 43, ZPK 32, Maraton 3. 100 m prosto dame; Ta točka j« bita predmet sinir^ v razsodišču. Starter g. Stein. hardt, ki ie funkicionar Saveza. je odposlal plavačice na tuogo in ko -o pri6p; le i.a cilj in oo časomerilci hoteli meri,i čac<, e g. Kranierš.č. član sodniškega zoora ugotovil, da tekmovalke niso starta:e po d^ioče-nem vrstnem redu. zaradi česar je bila oškodovana zlasti Groschleva. Sodniški zbor olo-tekma med večnima rivaloma iz Splita in Dubrovnika. Jug : Jadran 3:2 (1:0) Jug ie zmagal samo zarad večje rutine. Sicer pa je bil Jadran enakovreden nasprotnik Juga. Sodil je g. Schlenker iz Budimpešte. Ne glede na krasno in julijsko vroče poletno vreme se je igrišče po dolgem zopet napolnilo. Mnogo preko 2000 ljudi je prišlo gledat napovedano veliko borbo za državno prvenstvo- Prišel je v Ljubljano sedanji — in po vsej priliki tudi bodoči — državni prvak, torej vzroka dovolj, da si stvar ogleda vsakdo, ki je količkaj zainteresiran na športu. Nikomur ni bik) žal. da je morda zamudil dve uri pripeke na soncu. Igralo se je vseskozi fair, dasi ni borba, velika in požrtvovalna ter poslednje siile terjajoča, niti za hip prestal« ali ponehala. Sodnik je imeli pri tem izredno lahko stališče. Komaj par neizbežnih foulov je odpiskal, drugih prestopkov skoro da ni bilo. Tako se je znebil svoje naloge korektno in na vse strani zadovoljiivo- Mošfrvi sta se pojavila na igrišču ob določenem času, najprej gostje izredno toplo pozdravljeni. Njih postava se glasi: B. S. K. Popovič Nikolič, Arseniijevič, Lechneir, Kneževič; Tirnanič, Šurdonja, Marjanovič-Moša, Brozovdč. Glišcmč. Ljubljana; Logar; Jug U, BertonceJj I; Pupo, Socan, Kukanja; Joneždč, Lah I, Ber_ tcmcelj II, Jež, Zemiljič. Tudi domač« moštvo je bilo. seveda, burno pozdravljeno. Takoj so šli na delo in žreb j« odločil za Beograjčane- Prvi del igre so igraiLi s soncem v hrbtu. Lj. izvede torej uvodni napad, žogo takoj prevzame Lechner. prvi napad gostov koncu v avtu. Takoj za tem je Lj. v napadu, toda v zaključni akcija oklevata i Jež i Pepček, tako da obramba z lahkoto čisti. Prve strele na gol odda Lj. in v 5. min. vratar komaj še odbije Pepčkovo bombo. Domač napad igra mnogo obetajoče, vendar prvi zgodiitek beležijo gostje: V 6-min. bije Tirke s kota, Moša poda z glavo Šurdan j i na nogo in Logar je prekratek, žoga je neubranljivo v mreži. 1 : 0 za BSK Do 10. min. je nato BSK s kombinacijami v premoči. Sočana je vzel notranji trio v mlin, kar pa je proti temu trio samo po sebi umevno. Obramba Lj. je zanesliva in ne pusti na strel- V 10. min. zopet kot za BSK., tokrat Tirke ne pošlje pred gol tako uspešno, nato napad Lj. žoga pride do Ja" nežiča. ki je v ofsidu. zato sodnik gok ne prizna- V 14. min- prvi strel s kota za Lj.. bije ga Janežiič, toda že zadaj se napad prav ne postavi, kakor se še v prihodnjih številnih sličnih prilikah ne bo nikoli prav postavljal. Taikoi za tem je BSK v napadu in zopet ima strel s kota (Glišovič), a že par sekund po tem bije ostro na gol, pa branilec zaobrcne v kot. Zemljič izvede 9trel Bskova obramba č;sti. igra se po sredi, Lj. v startu pritiska in je za par minut v premoči, borba je ostra in napeta, situacije se venomer menjavajo. V 23. min. izredne krasna kombinaci ia ljubi lanskega napada. nasprotnikova obramba je brez g'a ve, Pepček pošlie silen strel na gol. toda vratar za čudo drži. ni slab Glaserjev namestnik: Pa zopet prevladujejo Bskove kombinaci je vse do — kazenske črte tempo igre ne poneha nitij za las. V 26- min. ubrani Radovanovič v kot. Zemljič pošlje lepo pred gol. toda plasirana je edino Bskova obramba. V 28. nrn- meče Pupo stranski aut. žogo prevzame Penček in k-asno poda Ježu na nogo bomba obtiči v vratar evih rokah, krasna šansa je minila. Okoli 30 mii.n. je BSK v premoči, na njegovi polovici budno čuva sam Radova-nruvič, po sredi dirigira z igro Lechner in BSK se razigra. Toda igra valovi neglede na parminuten pritisk i* polja ▼ polje, t 38. min. pelje Pepček sigurno proti golu, Radovanovič ga zruši in reši, pa k za tre-notak: prost strel izvede Zemljič, Jei in Pepček ai podajata na pol metra, naposled je Pepček na strelu, adi žoga gre tik mimo — te vrater ne bi bil držal! In zopet je minila izredna prilika. 2« dve minuti za tem — medtem je Lj. srtalno v Bskovem kazenskem prostoru — krasna kombinacija domačega napada, in zopet je krasna prilika, aili Jež opaili bombo, namesto da bi pla siral, in zopet je žoga vratarjev plen. Se en srtrel s kota za Lj- v 41. min-, še en lep napad Lj. trik pred polčasom in Ježeva opasicer odprte ali nekam monotone igre. V 34. minuti je Tirke zopet brez varstva, pobegne in z neodoljivo silo potisne v mrežo, najlepši gol dneva, ki mu publika ne odreče zasluženega aplavza, toda BSK vodi 3 : Lj. se še ne vda. v 36 min. zopet krasen napad s preciznimi kombinacijami. Pepček pripravi Ježu na nogo. ali bomba gre za lap mimo. bila je zopet zrela prilika! In končno 40. minuta.Pepček in Jež očistita Zemlji-ču polje, nato Zemljič pobegne kot prej Tirnanič in tudi neodoljivo opali — žoga Švigne kot bllek In se odbije pol metra za vratarjem od tal; vratar jo sicer pritisne k sebi, ali sodnik pri/jia gol, 3:1 Zgoditek je bil več kot zaslužen. MsSa nekoliko ugovarja in se spre s sodnikom, zato mora prezgodaj z igrišča. Do konca gre Tirke za vodjo napada, 8e en kot za BSK, pa konec. Ljubljana je odigrala svojo najboljšo igro. Moštvo še ni uglajeno. videti je, da mu manjka težjih tekem. Toda bilo je prvovrstnih potez, lepih kombinacij, a predvsem: vsi so igrali skrnjno požrtvovalno in dali vse b sobe. proti Bsku zaigrati skoro ravnopravno igro, to že nekaj pomeni. Halfi so v glavnem dobro igrali, vsaj defenzivno. Cim s° je odprla igra. niso držali vedno koraka z napadom. Ali se je Pupo obnesel kot hilf? Zaenkrat ostane to še odprto vprašanje. Obramba je bila na višini situacije, proti koncu ji je 7:ii se. pošla sapa; s cer pa ostdlim tudi. V napadu so mnogokrat lepo zaigrali, tako že dolgo ne. L^ zakaj so prešli v drugem polčasu v »\V« sistem? Ko sta krili ustvarjali situacije, ni li lo nikogar, da bi centre prevzel. V napndu je bjl najboljši Pepček. ki jp viituozno vodil in podajal. Krili sta Ivli dobri. Je? je na"el kontakt na levo in na desno al' ni bjl polnovredna zveza, pravtako kot Lah ne. BSK je sicer nastopil s tremi »r>-zerv~m:« toda BSK ima polnovrednih rezerv dovolj! Saj je bil Surdonja. dasi na mrstu Vuj ldinovi-Ča. gonilna s'Ia napada, trio je s^loh b;l v celoti zelo ostro oroxjo. 0,1 kril je bil Tirke v drugem polčasu zelo dober, Glišovič ni bil na običajni višini Z<4o sol dno je igrala srednja vrsta. Obramba ni bila homogena. Vratar je držal — po znan ji 1 ali po sreči — vse. in tega ni bilo mrlo! Pole? njeera je bil steber Radovanovič. ki je delal sigurno in za — dva. Knjt.i r^v^ov drug je močno zaostajal. A koncem koncev BSK je moral za svojo zmaen dat-i vsp iz sebe in BSK je danes v nogometu »klasa« zavse. Sodil je g. Knifer iz Osijeka objektivno in dobro. Predtekma med kranjskim Korotanom in Ljubljano TT. se je končala neodločeno 1 : 1 (1 : 0). Slavija (S) : NAF 3 :1 (1 s 0) Ostale nogometne tekme Celje: Prijateljska tekma med <"SK in Olimpom se je končala z zmago ČSK 5 : 4 (3 : 3). Obe moštvi sta igrali precej ležemo. Gostje so bili boljši v tehniki in ▼ sta rtu. BudimpeSta: Srednjeevropski pokal. At-stria : Ujpest 2 : 1 (0 : 1). Milan: Srednjeevropski pokal. Sparta: Ambrosiana 5:3 (3:3). Beograd: Jugoslavija : Rapld (Dunaj) 5:1 (3:1). Novi Sad: Vojvodina : Baak 4:2 (3:0). Izbirno lahkoatletsko tekmovanje Zagreb, 19. julija Danes se je vršilo zadnje lahkoatletsko izbirno tekmovanje za berlinsko olimpiado, ki je dalo naslednje rezultate: 400 m zapreke: 1. Pleteršek (Primorje) 57, nov rekord. 2. Ehrlich (Hašk) 58.1, 3. Janžekovič (Concordia) 58.7, 4. Banščag (Pančevo). Met di-ika: 1. dr. Narančič (Concordia) 42.62, 2. Kleut (Jugoslavija) 41.89, 3. Vuče-vič (Vojvodina) 39.31. Skok ob palici: 1. Bakov 360. 100 m: 1. Dremil in Hegol (Concord.) 11.2, 3. Kovačič (Primorje) 11.4, 4. Klind (BSK). Met kopja: Markušiič in Miloš sta i,b Jj-šaJa Messnerjev rekord iz leta 1928 1. Markušič (Slavia, Varaždin) 59-42, 2. Miloš (Concordia) 59-11, 3. Smejda (BSK) 55.20. 800 m: 1. skupina: 1. Czurda (Primorje) 1:59.6, 2. Goršek (Primorje) 2:00.2, 3. Nik-hazi (Pančevo) 2:01.6, II. skupina: 1- GabrSek (Primorje) 1:59.9. Skušek je odstopil. Troskak: 1. Mikič (Jugoslavia) 14:14-Boljši od rekorda. Skok v daljavo: Dr. Buratovič 6.78. Skok v višino: Mohr (Jugoskvija) 181. Nocoj bo JLA.S dolooiJ našo reprezentanco za Berlin. Ocenjevalna vožnja Motokluba Ilirije Včeraj se ie na progi Ljubljana Kranj-Tržič Sv. Ana-vrh Ljubelja vršila ocenjsval-na mo^ociklistična vožnja Mo'okluba IPrije. h kateri se je prijavilo 22 tekmovalcev. Star. talo jih je 19. na cilj pa jih je prišlo 17. Ta ocenjevalna vožnia je Vila nekaka priprava in rreizkuSnia za VI. mednarodno moto-ciklistično hitrostno dirko na Ljubelj, ki se bo vršila 15. in 16. avgusta. Večina tekmovalcev ima sedaj jako dobre in noveiše motorje, zaradi česar eo bili re-zul'ati izredno zadovoljivi. Vsi tekmovali so se dobro pripravili, tako da so prav majhne diference v rezultatih, ki so bili nasled n;i; Torni motorji do 250 erm: 1. Vidmar Stane (Herme.O 198 točk. De 500 ccm; 1. Grašič Janko 199.. 2. Baumeartner Gj. 197, 3. Strnad Ciril 196 (vsi Ilirija). Zadaje vesti iz Španije: V dveh dneh ZA VSAKO KOPELJ, C IMEAN KOPALNO TABLETO! Do 1000 rem; 1. Inž. Luckmann Mario (Ilirija) 198. Športni motorji do 350 cem; 1. Jenko Boris 19S. 2. Munda Ivan 196, 3. Ro^enwirth Josip 194 4. Trampuš Tomo 189 (visi Ilirija). Do 5o ccm: 1. in 2. Poljšak Alojzij (Hermes) 199 in Kobi .Mirko (Ilirija) 199. 3. in 4. Kristan Alfred (liiriia) 197 in Polak Fran (Hermes) 197, 5. Rekar ivan (Ilirija) 196, 6- Bertoncelj Fran (Ilirija) 194 in 7. Paier Polde (Hermes) i;8. Šport prikol ce 500 ccm; Hobacher Val ter 1 (Hermes| 196 točk. Vreme je bilo zelo ugodno in tudi cesta na Ljubelj v jaiko dobrem stanju. Tekma se je pod vodstvom klubskega predsednika g- Zak>kar a izvršila v najboljšem redu in brez vsake nezgode. Po tekmi je bil na vrtu restavracije ».Anke'e« spori ni sestanek kjer so 6e razglasili rezultati. S2ovs22©vee Heller na olimpiadi V pe'ek so se v Zagrebu vršile izbirno tekme za sestavo naše boksarske reprezentance za Berlin. Nastopilo je nad 20 boksačev« od katerih so izbrali za srednjo kategorijo Hellerja, ki ga ljubljanska publika, ki obiskuje boksarske prireditve, bolje jx>zna pol imenom Fie. V reprezentanco sta bila določena še za weI1er kategorijo. Kunstein od zagrebške Croatie. za lahko kategorijo pa Sav:č od beograjske Jugoslavije- Prireditvi so prisostvovali savezni sodniki. dalje g. Ma°anovič kot zastopnik JOOl znani učitelj boksa iz Beograda g. Slanisav-ljevič ter več profesionalnih boksačev. Grčija in Balkanska zveza Beograd. 19. ju'ija AA. Kraljevsko grško poslaništvo v Beogradu nas naproša. da objavimo tole poročilo atenske agencije: Predsednik grške vlade je na trditev nekega grškega lista, da so na sestanku gospodarskega eveta Balkanske zveze na Bledu nastale težko&e ln da obstojajo med balkanskimi zavezniki nesoglasja, odgovoril novinarjem, da grška vlada nima nobenega poročila o tem. Lahko pa vam zanesljivo izjavim, je dodal Metaxas, da aa nahaja Grfrrja v odličnih odnošajih z vsemi svojimi zavezniki. ManiSest angleške delavske stranke London, 19. julija AA DNB poroča, da je osrednji odbor angleške delavske stranke objaviti manifest, v katerem ostro obsoja prevratno delo komunistov in tretje inrterna-cionale. V manifestu se posebno Octro napada agitacija komunistov za tako zvano skupno delavsko fronto. Manifest pravi, da je izkušnja pokazala, da se komunisti samo po^ služujejo krilatice o skupni fronti in o zbiranju vseh delavskih sil, da bi ustvarjali ne razpoložen je in neslogo in da bi porušili vse, kar obstoji- Na koncu pravi manifest, da zaradi tega ne more biti nobene skupnosti med vod i tel il angleške delavske stranke in komunizmom. Finančiae reSonne v Franciji Pariz, 19. julija z. Včeraj je imel glavni gospodarski svet sejo. Minister za narodno gospodarstvo Spinasse je predložil poročilo in dejal med drugim, da bo vlada z vso odločnostjo nada!jevala akcijo za znižanje obrestne mere. Vlada bo dvignila vrednost državnih papirjev. S tem v zvezi bo izvedla konverzijo nekaterih obveznic. Nato je izjavil, da znižanje obrestne mere francoske n!"fxine banke ni povzročilo nobenega od'iva zlata v tujino, ker kažeta zadnji tedenski poročili banke, da se je zla ta podlaga povečala, in sicer v enem tednu za 341 milijonov, v drugem /a 266 milijonov frankov. Preureditev statutov bo po mnenju govornika omogočila še nižjo obrestno mero. Povečanje angleške mornarice London. 19. iii!b'!a A A. DanaSnM >Daily Telegraph« objavlja podatke o sklepih, k! jih je vlada sprejela srkdt; povečanja šte-vilčnefira stan.la angleške sredozemske mornarice List p;?e. da bo angleška sredozemska mornarica najprej ojaCena s popolnim brodovjrm rušil cev fn z brodovjem. m'nonoscev. To -je vsega skupaj 12 vojnih ladij. Tako se bo skupno število edinic ang-loške sredozemske mornarice zvišalo čez 100. tretja vlada - Madrid, IS. julija, p. Danes zjutraj sestavljena vlada pod predsedstvom Ba ria je danes popoldne podala ostavko, ker se uporniški pokret vedno bolj širi in ni mogla obvladati položaja. Takoj nato je sestavil novo vlado Hoste Gira- la, ki je sprejel v svoj kabinet po večini člame prejšnje vlade. Le notranje ministrstvo je prevzel general Rozasa, ki ja proglasil takoj obsedno stanje za vso državo. Po zadnjih vesteh uporniki prodirajo iz Seviie proti Madridu. »JUZROi ponedeljslsa Izdaja .= 4 Ponedeljek", 20. iJ/IL 1536. žena v sodobnem svetu Noblova nagrada in žene Ali se naj pravnica pripusti k pravosodstvn Odklonilno stališče večine odličnih slovenskih (»ravnikov Alfred Nobel je bil švedski kcmioar in i kot izumitelj di nami ta. tudi lastnik velikih tvornic orožaj. Njegove 'tvorniice so delale z novim eksplozivnim materialom izredno veiliko dobička, tako da si je znanstvenik pridobil veliko premoženje. V istem času, ko so svet presenečali razni vojni izumi z vedno večjo merilno možnostjo in vedno večjo uničevalno silo, je vzklila tudi ideja svetovnega miru- Alfred Nobel v začetku ni bil baš njen navdušen pristaš, pač pa njegova prijateljica iz madih let gospa Berta SuMner-■jeva, rojena Krnska, s katero je vsa leta izmenjaval misli in si dopisoval. Gospa Suttnerjeva je bila tudi književnica, toda kritiki ne cenijo njenega literarnega dela-Postala je slavna po vsem svetu z mirovnim delom »Proč z orožjem«, ki je takrat navdušilo ves svet. aktualno pa je še danes. Delo je posvetila Alfredu Nobelu, čeprav je on takrat vse drugače mislil o vojni in miru. To ie bilo 1. 1889., a šele 1. 1902-je podial Nobel na mirovnem kongresu naslednjo izjavo: »Moje tvornice bodo prej napravile konec vojnam in prelivanju človeške krvi kakor vsi mirovni kongresi tega sveita. Človeški rod namreč ne bo prej miroval, dokler ne bo vedel in izkusil, da bosta obe sovražni vojski, ki si bosta stali nasproti, uničeni v eni sami sekundi, in da ne bo ne ena živa glava izšla iz splošnega pokola.« Znanstvenikovo prepričanje o potrebi svetovnega miru, zlasti pa v jzberi sredstev za njegovo uresničenje je torej le počasi dozorevalo. Toda Berta SuMnerjeva je bila vztrajna in je pospešila razvoj tega veli- Carter Stuart: Mladost se prebuja Ela je sedela v svoji dekliški sobi, visoki, svetli sobi, ki je sp rostnimi okni gle-gala na širen, parku podoben vrt. Ob stenah je stalo pološčeno pohištvo. S prekri-žanimi koleni se je zibala Ela v naslanjaču in brala pesmi. Z gostimi rjavimi kodri, ki so se ji vsipali na tilnik, je bila podobna tistim ljubkim, nezemeljskim angelom, ki jih vidimo na slikah italijanskih umetnikov. čez nekaj časa se je zdrznila in vstala. Počasi je šla po sobah. V veliki dvorani je obstala pri klavirju, sedla, udarila nekaj tipk, potem pa spet nestrpno vstala in šla dalje. Nekje s ceste se je slišalo pridušeno klicanje. Časih je postal kakšen klic glasnejši in je zadonel blizu in izzivalno kakor trobenta. Petošolci so se spet žogali na travniku. Če bi le prišla policija in jih odgnala! Ela je obstala sredi sobe in si z roko popravila lase. Res je bila lem. ta Ela. in čudno vitka ljubka je bila. Vse pa je k,-zalo, da se dolgočasi. Zavila je skozi steklena vrata, ki so držala na vrt, in skočila potem po stopnicah, mimo kipov, ki so stali ob stenah. Roke si je nprla v boke in pri vsakem skoku je nia lo obstala, kakor bi bila nekaj premišljevala. In vselej je zaškripal pesek pori njenimi ozkimi nogami. Kamenček, ki je bil le nekoliko večji od dru ca funkcionarke državnih tožilstev. Iniciativa za pregon zločincev mora ostati preroga-tiva moških pravnikov, in sicer tistih, ki so najboljši med njimi. Ženam ni pripisovati posebne sposobnosti za sodni poklic Predsednik pokrajinskega državnega tožilstva in bivši državni tožilec dr. Mirko Grasseli je mnenja, da spada žena le v tiste poklice, ki so v neposredni zvezi z njenim glavnim po-klicem — materinstvom. Zaradi tega ženam ni pripisovati posebne sposobnosti za sodni poklic, kolikor se nanaša na sporni in kazenski postopek. Mogla bi priti v poštev le kot pomožna moč v nespornih sodnih poslih. Kot sodnica volonterka pa. bi mogla sodelovati pri sodiščih drugo in eventuelno tretje instance. Taka kombinirana sodišča bi mogla pripomoči do maksimuma pravice v pravnopsihološkem ozira v nekaterih primerih. Mogla bi žena nedvomno vzgojno vplivati v nespornem mla-d.inskem sodstvu, kolikor se tiče ženskih mladoletnih. Tudi bi žena s priznanim ji smislom za sistematičnost in organizacijo kot sekretarka mogla koristiti, vendar bi to delo ne poseglo v bistvo pravosodstva. Le moški mora obvladati vso težo poklica Kot bivši sodnik in sedanji profesor cerkvenega prava izvaja dr. Rado Kušej, da ne bi mogel zagovarjati izpremeonbe veljavnega zakona o sodnikih v prid ženam iz naslednjih razlogov: Avtorji veljavnega zakona so gotovo dobro premislili njegovo vsebino in. če m> prišli do zaključka, naj bo žena rzkljtnSesna od pravosodsfeva, so nedvomno npoštevafi vso težo dolžnosti, ki se pojavlja sodniku dan za dnem v vedno novih in čedalje bolj zapletenih problemih, ki jih more obvladati in reševati z vso odgovornostjo v zadovoljstvo vseh edinole moška, po naravi telesno in duševno močnejši faktor. Tudi dr. Kušelj ženam ne odreka gf>o«b-nosti poglobitve v probleme raznoSčnJK vrst materialnega in formalnega prava, tako kazenskega kakor civilnega, smatra pa, da bi se z nežno in materinsko razpoloženo žensko naravo ne skladalo sojenje v odvratnih seksualnih zločinih. Odklanja pa tudi ude-jstvovanje žece ▼ mladinskem' sodstvu in skrbništvu, dasi je mnenja, da bi njeno delo moglo koristiti kot vzgojni faktor s svojim vplivom na zanemarjeno žensko "in moško deoo. Omejevanje žene na delno sodstvo bi po njegovem mnenju ustvarilo dve kategoriji sodnikov: polnopravnih in tistih z omejeno pravico, kar bi dovedlo do zapostavljanja in počasnejšega napredovanja zapostavljene kategorije. Zaradi nezadovoljstva, ki bi se iz teh razmer rodilo, pa bi najbolj trpelo poslovanje. lasje se iskre ob njegovem licu. Poljubljal bi jo rad, neizmerno rad poljubljal. To čuti, — da, vsak živec njegovih ustnic čuti to. Tiho, oprezno jo poljubi na temenu. Tedaj položi dekle ljubko glavico trdno na njegovo ramo in dvigne obrazek k njemu. V njegovih očeh drgetata dve veliki, iskreči se kaplji svetlobe. »Čudno mehko kožo imaš. reče fant z občudovanjem in se z licem dotakne njenega obraza. »Da», odvrne ona resno. »Tudi moja ma*-ma pravi zmerom to!« Njena mama! Connv je za trenutek Mislil. da je sam z Elo na nekem otoku, v čaranem vrtu. čisto sam in nihče drug. »Ali se bova lahko večkrat videla?« vpraša v skrbeh. »Da«, šepne dekle. »Vsak dan?« »Njena drobna glavica zdrsne ob njegovi roki. Pozno je bilo že. Za zidom, ki je bil zdaj ves črn. se je dvignila siva. rarvita svetloba. Mesečina. In potem se je Se mesec sam pokazal, ves v meglico zavit. Tako sta dolgo sedela. Mesec je med tem zlezel že čez zid in lizal pesek na stezah. »Pozno je že. Tti moram«, je Šepnil Connv. Ela je prikimala in pomišljaje se spustila roko z njegove rame. »Ali naj pridem jutri kaj mimo?« jo je vprašal. »Da«, je rekla. »Jutri ob petih«. Vstala je. Dala mu je roko in bežno odhitela po stopnjicah proti terasi. Connv je gledal za njo. dokler ni v temi izginila. Potem pa je pobral žogo in jo spravil v žep. Počasi je šel pod topoli proti domu. Čez nekaj časa je začelo drobno rositi iz tankih, prozornih oblakov, kakor se pogosto zgodi v poletnih večerih pred nevihto. Fant je obstal, pomolil jezik iz ust in ujel na konec debelo kapljo. Potem je šel dalje. Vtaknil je roke v žep in začel žvižgati. Mesečine ni bilo nikjer več, kajti oblaki so se stemnili in v daljavi je že rohnela nevihta. Propaganda za naše kraje s poštnimi znamkami Slabo izdelane znamke s pokrajinskimi slikami nam le škodujejo Skoraj ni države na svetu, ki ne bi skušala privabiti tujcev. Tako je pač, da tujec prinese denar in da denar povsod radi vzamejo. Zato imajo države, ki jim je dala priroda lepe kraje, od tujskega prometa ogromne koristi. V vseh teh državah je denar, ki ga prinesejo tujci, precej pomemben odstotek proračuna in vir blagostanja Vse države ali vsaj posameznih pokrajin. Seveda pa je treba svet opozoriti na lepote, ki jih skrivajo posamezne države. Treba je spretno obvestiti svet z besedo, še bolj pa seveda s sliko, ki je vselej močnejša od še tako lepe besede. Države, ki žive od tujcev in ki že slove desetletja ali stoletja po svojih prirodnih lepotah, se tega dobro zavedajo. Organizirale so propagando na vse mogoče načine. Z vsemi mogočimi sredstvi vabijo tujce. Koliko je po svetu lepo opremljenih reklamnih revij, tisoč prospektov kroži po raznih državah! Večina turističnih držav je že davno odkrila, da imamo še neko sredstvo, ki utegne privabiti tujca. To sredstvo, ki je najcenejše, je navadna pisemska znamka. Na tej mali umetnini vidimo časih res lepe elike pokrajin in dosti ljudi je že prišlo y kakšno državo zaradi slik na znamkah. Morda najlepše in najbolj izdelane znamke s pokrajinskimi slikami so pred vojno bile bosanske, ki jih je izdala še avstrijska poštna uprava. Nič ne bomo pretiravali, če bomo rekli, da se mora Bosna zahvaliti za svoj sloves lepe pokrajine tudi svojim znamkam. Druge države so se lotile propagande s ?omočjo znamk po večini šele po vojni, 'oda v ti kratki dobi jc ta način reklame dosegel tako popolnost, da vidimo včasih znamke, pred katerimi moramo naravnost strmeti. Seveda pa je za učinkovitost vsake reklame, tudi reklame v znamkah, potrebno, da je lepa. Znamka, ki jc nekakšen repre-zentant države v tujini, mora biti izdelana tako, da lahko po njej sodimo stopnjo kul- ture v državi sami. Ker so stroški za izdelavo znamk v primeri z dohodki, ki jih prinesejo, malenkostni, pač nobena država ne bi smela zanemariti lepe priložnosti, da se pokaže pred svetom v čim lepši luči. Za izdelavo znamk se dandanes uporabljajo vse najplemenitejše tiskarske tehnike. Že bakrotisk, ki je bil do nedavnega nekako višek tiskarske umetnosti, dandanes ne ustreza več potrebam za izdelovanje znamk. Prišli so drugi, lepši, čeprav dražji načini tiska. Vse države, ki streme za napredkom, jih uporabljajo. Kakšna naj bo znamka, ki naj služi kot reklama za lepoto kraja? Kaj naj kaže? Včasih je dovolj, da je pomanjšana fotografija v lepem okviru in čim preprostejša, pa bo dosegla večji učinek kakor vsi izdelki velikih umetnikov. Znamka ne sme biti prevelika, da ne deluje kakor vinjeta. Skrbno izbrana slika je prvi pogoj. Fotografijo za znamko mora izdelati človek, ki ima res zmisel za lepoto. Znamka ne sme biti preobložena z raznim tekstom in napisi, kakor vidimo to prav pogosto prav pri nas. Napisi bi morali biti omejeni samo na najnujnejše. To so glavne smernice, po katerih bi se morali ravnati za znamke odgovorni čini-telji. V večini držav se po njih res ravnajo. Kako pa je pri nas? Prvo, kar lahko naglasimo, je to, da lepih znamk s pokrajinskimi slikami sploh nimamo. Samo dva poskusa imamo, in še ta dva sta se hudo ponesrečila. Vzrokov je več. Prvi je ta, da nimamo markarnice, ki bi zmogla napraviti res lepe znamke. Niti napreprostejšega bakrotiska nimamo. Prve znamke, ki naj bi bile pokrajinske, so bile izdane pred nekaj leti, ko je bila v Beogradu tekma za evropsko prvenstvo v veslanju. Takrat je neki umetnik, o katerem je boljše, da nc vemo, kako sc piše, izdelal nekakšna skrpucala, ki naj bi kazala naše kraje. Na teh znamkah smo videli Beograd, Split, Bled, Zagreb in men- Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« A doli Ribnlkar. — Za Narodno tiskamo d. d. kot tlskarnarja Frane Jezeršek. — Za lnseratnl del Je odgovoren Alojz Novak. — Vsi t Ljubljani.