110. stew. POŠtninB Placana V gotOVini. ©else, četrtek 29. septembra 8927. Lete IX, v torek, ec-trtek In sobofo. Stane mesečno Din 7* — za inozemstvo Din 20'—. Posamc^.^a eievitka Račun poštno-čekovnega zavoda štev 1 •.t 666, NOVA DOBA II redn iitw o in upravüiätvoi Celje Strossmayerjeya ulics 1 pritliüje. Rokopisov ue vračnmo Ogiaai po tar if u. Tefefon int. štev. 65. Zahtevamo takojšnjo združifev obeh demokratskih kril. V Celjit, 28. septembra. Že med volilnim gibanjem je bii'o slišati na mupgih naših shodih željo, da se zopet »Iružita Pribioevicevo in Davidovicevo demokratsko krilo v enotno veli'ko-deinokratsko stranko. ki bode omogočila vsemu jiugoslavenske- mu nacijoiMlnemu in napredinemu žpvjju čim uspešnejše sotlelovanje pri ozdra'vljenju naaih uipravnih in go- spodars'kih raziner. V Celju na primer so zborovaki na voi'ilnem shodu seda- njih poslancev gg. dr. Pivka in Ivana Ureka skoraj de.monstrativ.no ploskali. ko je g. dr. Pivko omenil. da borle z vso energijo deloval za združitev obeh demokratskih kril. In kaimorkoli greš po dcždi, te inestrpno vprašuje me- ščan kakor kmet, inteligent kakor pri- prost voli'lec: »Ali bo kaj? Mi prosirno in zahtevamo . . .« Gibanje za fuzijo vseh jvngosl oven ski h demokratov v eno mogočno politicno stupino dobiva vendarle tako globino in taiko silo, da ga ne bode mogel tudi v lastnem inte- rest! prezrrti noben naš poHtik. Vzroki za fa pojav so prav nmo- govr.stni. Eni so nacijonalm: od onega tremitka naprej, ko je razpadel Na- rodni blok in je zmagala v radikalni stranki struja skrajnega oportunizma, je priecla nazadovati tako lepo pric-eta si'ovenska nacijonalna politika v Slo- veniji. Ni n oben a. sramota. temvec oast za nas: mi' smo vedeli clokazati renegatom itn neniškiin privandran- cem. da smo v Sloveniji Slovenci go- spodarji. Ko so nas jo odrinilo. so do- bili Nemei n>pliv. Vedeli so prepri-cati naŠG naci.jonaliio sla.bo odgojene kle- rikal ne in raidikaJne na'sledn ike, da je za 120.000 slovensikih vottlcev muijno potrebno, da se pomiritjo z 2.000 nem- skimi volilci (ce ne šlej-emo 3.000 rc- negatov in komandnrancev). lz gospo- darjov postajamo enakopravni kom- paciscenti . . . Po vseh naših mestnih, trških in podeželsikih obcinalk kjerkoli je kaj Nemcev in nemškuitarjev. skle- pajo silovenski klerfikalci in radikali koinpromise s temd našimi narodnimi in gospodars'kimi na.sprotniki, postav- l.fajo jih na nokdanje stolce v občin- skih pos\-,etovalnictih in jih skrbno ou- vajo pred »nasiljein in krivicami« sa- mostojnih demokratov, to se pravi, no- siteijev slovenske narodne ideje, naše nacijo'jialne, kulturne in gospodarske ekspanzivnosti1, ki se hoee izživeti vsaj na ozemlju kstne nacijonalne drzaye. Te politike mora biti cimprej konec — Cesar pa ^e more doseci sanio naša razmeroma majhna parlameniarna skupima, temved velika, celo drža.vo obsegajoča detmokratska stranka. Pruigi raalogi, ki katesorieno za- htevajo ureditev sedanjega nažega po- ložaja v parlanientu. so na pr. uprav- ne razmere. Mi imamo dolžnost šči"titi voliivtvo pred upravnimi praksami razüiiia klerikalnih in radikalnih vlad- nih eksponentov v naši pokrajinj. Ni se tako dolgo, kar nam je tožil somiš- ljenik: > 13i 1 sem dobrovoljec in ves čas dober patrijot, danes me pa preganja clovek, ki je bil pred vojno črnožolt. po vcjni pa zelo gsasen na onem zbo- rovanju dr. Korosca v.Celju pri >Be- l&m volu'«, kjer se je sklepalo, ali naj vodi kleriJcalna stranka v Sloveniji re- puiblikansko ali monarhisicno politi- ko . . .« Ta,kih prhnerov je polno. Kfe- ri'kalci, radikalni prodanci in nemsku- tarr! nas dian.es gnjavijo kakor nas le hocejo. Slovensko razumništvo, pa naj bo iz mess ali kmetov, dobiva danes od duhovill's(va in politx'iiega kakor na- eijonalnoga renega'tstva placilo za svoje boje in žrtve. Tako sta.nje ni v interesii države in je v interesu zdrave državno - politične mora.fe sploh ne- vzdržno. To mora jo uvid'oti vodilni stranki ni chiitelji tu in tarn ter se po tern ravnati. Cita in cuje se, da je voditelj na- šega demokratskega krita Svet07ar Fribičovic: odločen pristaš fuzije obeh demokratsJcih kril.. To sine/ txwli mi vsi — v našem okolišu brez. izjeme. Ako je bil g. Priibičevič 1. 1924. mne- nja. da bi bilo mgodnejše za d.ržavo in stranko iti s Pasi'cem — mu tega da- nes ne morejo Davi'dovicevi Ijudje za- mcriti toliko, da bi ne sprejeli v spra- vo ponudene roke, in to toliko manj. Iver priilo enotna deniokratska skupi- na pod David'ovicevim vodstvom prej ali slej v poštev za vodstvo clrzavne uprave. Venidar pa,, gospoda. tu in tam. wma vremen.a za taktieno cim- canje in a^ebno prerekanje: mi boče- rao vidcti zdrnžitev takoj! Poütika p ZA PREDSEDSTVO V SKUP- ŠČINI. Gliaivnio pozornost posvečajo politieni krogi sedaj konstituiranju skupščinskega predsedstva. Radikali si s svoje strani prizadevajo, da za vsako ce.no dobe skuipscin&kega pred- sednika, a tuidi opozicija se priprav- lja, da j'im to važno fivn'kcijo iztrga iz rok. V rad'ikalni stranki vlada v tern vprašanju'vei'ika razcepljenost. Gosp. Vukičevič forsira s svoje strani kan- didaturo bivšega min 1stra dr. Perica, kateremu je zasi'gural to mesto, ko. je ia napravil v vladi pro,stor dr. Gosar- ju. Peričevi kandidaturi pa se proti- vijc ne sauno deniokrati. ki zahtevajo to inest0 zase. lnarveč tuidi radikalski centruimasr, ki hocejo ob priliki vo- litve skupščinskega predsedstva doku- mentirati svoj vpliv v radikalni stran- ki. Z iiijihove strani se ka.ndidira ža pr,edsed.nika bivši zu.na.niji minister dr. NincHč. Pašicevci se drže zelo rezer- virano ki se pribliizmjejo veclno bolj politiki Ljuibe J)avidoviča. SpLošno se domneva, da se bo pri reševanju tega vpražanja pokaizala razcepi'jenost, ki vlada v radikalni stranki. G. Vukiice- vic si prizadtua, da bi ohranil enot- nast stranke in je imel daljše komfe- rence z radikakkimi mdinistri in po- slan^'i. Zdi pa se. da so ostali njegovi pcjskusi breziLsjtešni in da bo prišla raizdvoje.nast radikalskega kluba do iz- raza že na prvein sestanku, na katerem se bo raizpravljalo o teh vprašanjih. — Demokratska stranka stoji na stai'iseu. da pripada skupscinsiki predsednik nijej že z O'zirom na to, da je ministr- .j*ki pr-edsednik radikal. Na dru- ¦zorjiosti in konientarjev vzbujajo rz- jave ki"erika,lcev, ki donia pišejo glede svojega vstopa v radikalski klub dru- gace kakor govorijo v Beogradu. Ni čtida, da se pri Vrnkicevioevih ljudeh pojavlja. suunnja, da ne postop'ago kle- rikalci post eno. — Centrum1 vsega po- litienega položaja je oseba g\ Vukiče- viča. Naprain njegovi osebi so nepo- mirljivi i Davidovic i pasi'cevci. Iz- klijiičena je možn&st, da bi cela DS in cela NRS sodelovali z Vefto Vukičevi- cem. Rajzigovori politicalih voditeljev se sučejo izključno okoli tega, kako od- straniti g. Vukieevica. lšče se nacin, kako vplivati na višja mesta, da se g. Vukicevic zamenja z drmgo oseb- nostjo. P RADIÜ PROTI VUKICEVIÖÜ. V zadnjih dneh so se raznasale novi- ce, da je HSS pripravljena sodelovati tudi s kleroradikali, ki so navzlic vsem si'oves'iiim izjavam pred volitvaiini, da je »Radit iz vsake komibinacdje iz- ključen«, priceli pošiljati v Zagreb svoje emisarje. Po gotovih elem^entih! se je celo v nekatere radicewske orga- nizacije zanesla informacija, da bi niGgla I1S8 iti z demoJkracijo ali pa z reakcijo, kakor bi pač bolj kazalo. Da napravi konec vsem spletkam, je vod- stvo HSS sfdaj izdalo komumike, v katej'em naglaBa,, da HSS pod nobe- nim pogojeni ne gre s temi radikali in se noce z njimi nditi razgovarjati, ka- moi'i pogajati. Posebno noče in ne mo- re imeti posla s tvorceni policijskih radikalov g. Vu'kicevicem, ki je že dav- 110 izguibil moralno kvalifikacijo, da bi se z njim HSS, odnosno njen predesd- nik razgovarjal. Listi, ki pišejo na- sprotno, so ali v vladnti službi ali pa nasodajo vkidnim siDletkarjem. Ko- rn iwi ike jo podpi^al Stjepan Radic. — iYaspr of no pa je to dni objaviT »Na- rodini Val« sJedeco ve&t: Klub SDS je enodušno za veliik demokratski blok in so popolnoma iznrisljeno vesti, da se v tern klubu nekdo protivi sodelovanju z HSS. p LAZA MARK0VIČ 0 VLA- l)i. V torek &e je mudil v Zaigrebu ra- dikalsiki poslanec in djrektor glavnega radiikalskega gfasila »Samouprave« dr. Laza Markovič. Žurnalisti so vpra- šali dr. Markovica, kakšeni je položaj Vu,kičevičevega kahineta, naikar je dr. La.za Markovic odvrnill: »Del koalira- nili strank ne postopa po volitvah, ki so jih tudi one vodile, koroktno in se- daj razmišlja o tern,, aid naj ostane v koalicijj z radikaJi ali pa naj to vlad- no kombinacijo raizdere. Na progra- Mihnjl Zoščenko: Bolnica» Pelageja je pris'pela v vaško bol- nico, do katert' je bil0 30 kilometrov. Z diomai se je odpeljala zgodaj zjiiftvaj j-n opoldne se je ustaviila pred belo, eaionadstropno hi so. — Ali kk'urg danes sprejema? — je vprašaJa na stopnicah sedecega mu- žika. — Kalkšen kirurg? — je vpraSat mužik zacudeno. — Kaj si bdna? Mar te trebuh boli? — Bolnai — je odffov-rila Pela- ge ja. — Tudi jaz smi bola.n. dusa dra- ga — je dejal muiik. — Objedel sem se prosene kaše. Zapisan sem na sed- lnom rnest 11. Pela^r^ga ^ privezala konja k plo- t» >" stopila v bohiico. Tvan^Il^^^ ^^'«nal ranocelnik Ivan Jvuzimnc. To 10 i-.ii -n-i cek, toda sila ziiamenit. DaJeč naokron- «0 ga po«iali m hvalili. Brei prSv^ povoda so ga nazi'vali »kirurff« Pelageja je stopila v sobo/nJAo se je priklonisa in sedla na rob stioVi — Bolna — je vprašal Ivan ku^ mic. — Bolna — je odgoivorila Pela- eeja. — Bolna skoz in skoz. Vsaka ko- ščica se trese v m-eni in me boli. Srce mi kar zi'vo gmije. — Kako je nastala bolezen? Od kdaj te boli? — je vprašal .ranocelnik malomarno. — Od jeseni, Ivan Kuzmic. že od jeseni. Kakor veste, je prišel moj niož ßiniitrij Nairmrč iz mesta hi od takrat niie vse boj'X Stojim na pr. za mizo in yneteni cimoke v m-oki, ki jih ima Di- niitrij Namniiiic tako raid. Pa si rmislim: k.ie neki ,;> zdn'j? Takrat fe bil v mestu *ot sovjetski deputat. ^—Oprosti', dra.ga botra, malo pre- «iatec^i /,a,sia. Kaj te boli? . ?^J -ti pravdm: stojim takole nin^0«!" ^letcm cmoke- Naen-krat ti ane tetka Agafja ko lurija skozi vra- , : ' ,mt a Z r0kaimi: *Pojdi hitro, Pe- lag^u^ka«- kTid 'miož' ho in palneo hodi p0 cesti. Srce me je zabolelo noge so se mi šibite. Stojim ysa iz «?bevin. kar naprej g^etem cmo- ko. Slednjjc pusiim vse in hitim ven. Zamaj pa sije solnce in zra]j je ia^0 cist. Pred hlevom stoji naše tele in odganja z repom nadležne muhe. Ozrem se na telička in solze mi pri- tüko iz oci. To bo vesel telieka, moj Dimitrij Naumič, si mi'slim . — Zdaj mi je pa že dovolj! — za- kriči raniocelnik srdito. — Govori stv.arno! — Saj ti pravim, strKek Ivane Kiizmicu! Nikar se ne jezi name. Pri- Povedujiim, kakor je bii'o. Skocim torej pred vrata in p ogled am na levo — tam 11;i nič. Sa,mo koza se pa.se pred cer- kv|jo ni peteli% brska po travi. Pa mi Pride na miisel pogledati na desmo in resj po cesti priha.ja Dimitrij Nau- nnic! Srce mi je za,ce.lo poskakovatr in kar v glavi se mi je zvrtelo. Oj, si mi- slim, presveta mati Bogorodica,! Ko- Yiika tako dostojanstveno, počasi, bra- da se mai na vietrujrese, po me^tno je twleecn in nizke cevlje ima na nogah. 1 onirsli no! Kar srce se mi je ökrcilo, ko «ein zagledai'a te cevlje. Oj, si mi- ^l!im, kam meni. siroti. do njega, taki neizobraženi. zdaj, ko je sovjelski de- PiUat in morda celo prvi med miestni- m'i' ljucbni! Vsa zmešana sem obstala za plotom in noge, so mi'odipovedale. Tako ti stojim, on pa, Dimitrij Naiu- m'ic kot sovjetski deputat se mi po- Cctßi pribliiža in, me pozdraivi;: — Bog daj, Pelageja 'Maksimov- na — m,j praivi. — Koliko let in koli- ko zim se že. nisva videLa . . . Ja*z pa. šleva. bi morala vzeti vsaj to malho. Ne, nisem je vzela. Stojim ^ in zijam na njegove čevlje in kar ganiti se ne lmorem. Ta ti govori zdaj nienda z mestninii sovjetskimi' gospo- dicnaimi. si mislim, čisto se me je od- vadil, moj muižik. Saj nosi celo nizke cevlje. Toda Diimltrij Naumič me že nahruili s svojim. basom: — Ah, Pelageja, ti si mi res pra- va butara! Taka neotesanka, 0 čein pa naj govorim zdaj, s teboj? Veš, jaz sem izobražen mož in sovjetski deputat, znam ti na pa met vsa štiri pravila aritmetike. Še celo v vlomkih se, spo- znam. Ti pa, vidiš, kakšna si! Saj niCTida. niti svojega ime-iui ne znaš na- pisati na papir. Ves kaj, drngi na mo- jem mewtu bi te za tvojo omejenost in nei'zobrazeii'ost kar spodil. Jaa pa stojim za pl'otom in ne morem spraviti iz sebe nobene besede. Sledinjfic napmen vse sile in pravim: — No, to s© razume-v. Dimitrij Naumi'c, nikar se ne ozirajte name, saj vein, da nisem za vas. Toda. v tam me že prime za roči- co in praivi: — Beži no. šema, saj sem se sa- nio sa'lil, Pelageja. Maksimovnia. Pur- stLva to! Kar tako sal.il sem se. Kaj pa mi'silis? Znova me j© srce zabodelo, kar sapo mi je zaprlo in komaj sem spre- govorila: — Dušiica, Dimdtrij Naumic, saj so, tudi jaiz naaičim tistili šlirih pravil in morda celo vfomikov. Potrudim se, da. bom znala napisati tudi svoje ime na papir. Ne bom vami delala sramote, iizobraženemu . . . Sin-ti; :! , \ / ; V A r, < •¦ IJ A t ii'. mu sedanje vlade .so prejeli demokrati ninogo večje število majidatov, kakor pa so jih imoli prejo. Če pa sedaj obr- nejo toj politiki hrbet, potem nastopi pač položaj, ki bo iz temelja izpremie- njen.« — Na vprašanje. ali odgovarja resnici. da se radiikali približujejo Ra- dien, je Markovič odgovoril: »Jaz o tem ne vem ničesar. Misfim pa, da so te vesti vsekaikor prezgodaj prišle. — IISS bi storila velifco pogreško, ako se ona že naprej zveže.s Pribieevicem in Davidoviccm, kaj'ti za vsako politiföno skupin.o je bistvenega pomena, ako i'ma več izhodov iz situaeije. Mi radi- kali na primer ne bi nikoli izključeva- li vsake konibinaicije s stranko, ki šte- je (50 poslajicev. Naravno bi v tem slu- čaju postavili svoje pogoje.« Celjska kronika. c Clanski sestanek kraj. ORG. SDS ZA GELJE v sreido, dne 28. t. m. zaradi neke druge važne seje odpade. c NOVI CELJSKI UBOŽNI SVET. V zadnji seji celjskega obeiaiiskega sve- ta je bil izvoljen novi ubožni svet za niesto Gel'je, ki ga tvorijo ti-le člani: g>g. Felicijan'Ka,rel, Kac Franc, Ka- ger Konrad, Kos Martin«, Lilek Emi- lijan, PavWnic Franc, Špeglič Matija in Zabukovsek Josip st. Clla'iii uibož- nega sveta so nadalye župan. zastop- niki posamezinih verskih konifesij in. mestni fizik. c VOLITVE \ UBCllNO CEUE- OKOLICA. Občinske volitve v občini Celje-okolica so razpisane za 20. no- venibra t. L c ŽREBANJE NOVINARSKE LOTERIJE je bilo radi nekih zap^ek z dovoljenjem minästrstva pr.el'oženo. Vršilo se bo nekako okoli novega leta. c V TRGOVINSKI REGISTER se je vpisala tvrdka Tomic Simon, pro- daja vina na debelo im drobno, po- d'ruiznica Gelje. c AVTO GELJEr—VRANSKO. V pondeljek se je zopet otvorik redna avtomiobilska zveza med Geljem in Vranskim z na;slednj'Lm voznim redom: Odhod z Vrantükega 7.30; prihod v Ge- lje 8.30; odhod iz, Cefja. ob 13; prihod na Vramsko ob 14. Lastnik avtomobila je g. Ivan Kotaa* na Vranskem. c DARILO. Diijaški kuiiiiniji v Ge- lju je -daroval o priliki svoje poroke z go. Zofko Močnikovo, roj. Brinovcevo, trgovko v Gelju, g. Anton Fazarinc, trgowc v Gel\ju. 300 dinarjev. c POBIJANJE P1JAN0STI IN NESPODOBNEGA VEDENJA. V ne- kem listu eitainto, da prihaja nekenra srezkemu poglavarju nešteto ovadb od posameznih ža n darin er ij skill stanic iz vtsega sre&a, da se je v zadinjein času jako razpaslo pijaiwcevanje in vz tega izvirajoče nespodobno ohnašanje. Ci- tali smo, da se postopa proti ovadenim z najstrožjio niero, kar popolinoma odo- bravaimo. Potrebno pa bi bilo, da se strnie vsa javiwxst, da se slični dogodki zaitro. Potsebn.o pri-porocv'l'jiv pa bi bil boj oötiudniim in nespodobnim klet- vam, ki so večinonia laškega izvora. Takih kletev, bedawtiih kvant in ostud- nili popevk je tudi v Gelju dovolj. — Zllasti t>i trebalo zveeer pogledati v kako zanikrno krenio v kaki ozki nli(;i Ranocelnik Ivan Kuamič je vstal in zaiöel hoditi po sobi. — Nu taiko — je dejal — zdaj je pa že dovolj. Zaklepetaia sd se. Gemu stoka-s? Kaj ti je? — Jaz da sitokam, pravis? Saj ni res, Ivane Kuzmiicu. Kar odleglo mi j^, ko, sein ti vse to powdala. Zastran zdravja se pa res ne morem. pritože- vati. Saj se je moj Dimitrij Naumic saimo sa.H.1. Sam-o niailo pošalil se je. — Nu, tako, to se raziwne, da je bila samo šala. Morda hočež praške? — Ni treba, Ivan Kuzmič, hvala ti za svet — pravi PelaReja. — Gas je že, da grein. Satiio tuste vlomke bi rada, ivan Kuzmič, Kje neki bi jih dobila, kaj pravis? Kaj ko bi se ogla- süa pri uciteliu? — Pri učitelju, seveda. kar k uči- ; telju pojdi, vzdihiiie ranoceJnik. — To ninra z medicino nie opraviti. | In Pölageja je pustila na mizi \ vrečo pšenice, nižko se je poWonila > kirurgu ifni vsa srečua je odsla iz sobe na cesto. Schichtov način pr&nja Namööiti v ekstraktü zä p ran je „ Ž e n s k a h v a I a" Izprati s Schiehtovim Terpentinovim miIoni. v LJUDSkO VSEUČ1LIŠCE V GELJU. Obonii zbor bo v petek 30. t. ni. ob 20. ihi'i v riisalnici deške me- ščunske sole. Dnevini red: 1. Porocilo funkeijonarjev. 2. Volitev novega od- bova. 3. Sluicajnosti. — Odbor. c GELJSKO PEYSKO J)RUŠTVO začne z red'nimi pevskinii vajanni v ponedfjek 3. oktobra ob 8. uri zveeer. Vsi dosedainji pevci in pevke se pro- sijo. da bi se kar prve pevwke vaje polnostevilno udeležili. Novi pevci in pevke. ki mis-lijo pri.stopjli driistvu, naj se prej pismeno ali u&tno zglase pri pevovodji. Srejem se pa. vi\si tudi pri prvi pevski va.jii. Društveini lokal je kakor doslej mala dvorana Narod- nega doma. c GVETLK'liNl DAN priredi v so- bolo, dne 1. oktobra tukajšnje društvo ' Rdeči križ«. Qd'bor se obrača z vljud- no prošnjo na obeinstvo, naj vpostova vzvišieiiio naloge Rdece'ga križa. tiir liaj ne odklainja cvetllc. c GOSTILNIČARSKA NADA- LJEVALNA SOLA V GELJU. Vpiso- vanje se vrši v torek, dhie 4. oktobra od 15. do 16. ure v ravinateljevi pi- sarni deške mesans'ke sole. Vpisati se morajo vsi vajenci gostilničarske, ho- telir.s'ke in kavarniške obrti. ki bivajo do 3 km iixvein Gel ja. Letos bo treba plaičati tnicli šolniivo v ztiesku 50 Din. Reden pauk se pruhve v piHek, dne 7. oktobra ob 14. uri. — Vod&ivö."*' c KDO ODDA SLUŽBO? Geljske- ni'u ijev^koniu društvu je vedno pri- manjkovalo dobrih tenoristov, ki so zelo redki. Sedaj si je pridobilo zopet ene.ga, ki ga pa ne bo moglo obdržati. če ne dobi sluzbe v Gefju ali najbližnji okolici. Kdor bi ga vzel v sluzbo. bi storil tuidi kulturno delo. Pojasnila daje odbor drustva. c VOLITVE V TOI. Volilni odbor Zbornica za trgovinio. obrt in iii'd'u- strijo v Ljuibljani objavlja>, da se vrsi- jo volitA-e cliaiiiov in namestnikov Zbor- nice za trgovino, obrt in indiistrijo v Ljubl'jami v nedelijo. dme 30. oktobra 1027 v zborniOnih prostorib v Ljuiblja- ni, Beethovnova ul. 10. Volitve se vr- šijo po gospadarskih granah v treh odsekih: tr-govinwkeni. obrtnem in in- dustrij'skem oJsieku. V vsakom odsekii se voli 16 efenov i:n 10 namestnikov. Glasovalno pravico imajo le onis ki so vpisani v volilni imenik. Volihii i.m,e- niiki so raiz,grnjeni v obeinskem uradu vsake občine. v Gelju pri mostnem ina- gistratu v sobi št. 2. Rveta, ki bi naj cuvale mgled odvetnika.. t'igar poklic jei. da pomaga ljudem k resnici in pravici. Od\etu.i.skii /Jjoi'iiica. u«otavlja v cl. 1.7. svojih navotli'U da kvari ujj;li)it\,i hvec«. MoiiuniiL'ntakM] alpski velefilm. V giniviiili vl-ogah Carl de yogi, Helm Thomas,. Rudolf Rittner in Heinrich Schrots. Produkcija: Ufa- fiilm, Berlin. Priznano najboljši lov- ski i'n plaininski film sozone. Celjsko gledališče v novi sezoni. (Iz razgovora z y. raun. Bratino.) Aovii sezona mest/nega gledali- ¦;>ca v Gelju se otvori prve dni oktobra. Ravnatelj gi'edalisca g. Valo Bndina mi je dal v raizgovoru rude volje sle- det'O izjavo o tehniicni strani in pro- gram u celjskega gledališča v novi se- zoni. * Notranja preitredha yledidikva. Oder bo letos modernemu strem- ljenju primeiMio preurejen, gibljiv in cpremljen z jobočeniin lioricontom. Odslej bodo možne praivihie mprizorit- ve odrskih del od starih Grkov pa do eikspresjjoniistov in futuristov. zastop- nikov stilirizirane stvarnostt. Gled'e opreme in tudi glede luči so dane sedaj vse niožnasti moderne iz- vedbe. Klijub' teimu. da sean pri sei za i/.vedbo potrebni'h reform v Rledialmču žal malo pozno v Celi^. sem našel ve- 'i"i'ko raizumevanje pri mestni občini, ki kaže vso voljo. da bo gledalisko po- slopje do prihodnjega leta vsein so- dobnim zahtevam. pnmerno preure- JL'llO. Proy'rum no re yledaUske sezone. V prvi vrsti se bodo letos upri- zarjala slovenska oziroma jugasloven- ska dela. zlausti novitete, pol eg tega pa tudi znacil'na dela druglb liiteratur kot nverilo za domace literarne proizvode. Od gi'skih. angleskilii, nemskih, t'ipskili. franco-skill in n.ordijs/kih dra- ni'atikov bodo letos meid drugimi za- stopani Sofoklejs Shakespeare, Shaw in 0' Noill. Schiller, Hasan clever. Kayser, Wcdekind. Moll in Toller, Tc;.stoj "m Andrejev. Moliere. Zola rn Hugo in Strindberg. Od slovenxkili del so bodo upri- zorila: Gamkarjevi vHlapcy« (otvorit- vena preclstava), in »Hlapec Jern«j«, ki ga že pozna svetovna literatura, Fiinižgarjeiv »Divji lovec«, Milčinskega bajka za odrasle in otroke »Mogočni pr.staiiv. Goljina božirna igra »Pe- terekove poslednje sau je«, eno delo iz Gerkvenikove trilogije ter Remcev ro- maintični »Zakleti grad« in »Magida.«. Krstnie predstave bodo doživese v Ge- l'jiu sledeče noritete: Gerkvenikova: »Rr/ka pravice«, ReiiLceva: »Jazbin'ad rdečih rož« in »Krik iz samote«. An- ton Novaičan je obljubil >Geljs)ko k"1'0" niko«. Gvetko Golar pa svojo II^'^" ve.jšo konvediijo »V svätov^kth .9 n\\\u. Tone Seliškar je te dm iwocii upravi celjskoga ffledal*t tP»Kedijo .Kamnolom«. Pole« ™* se na nerava upri/oriti C^loi.hova >Knza<^ vehkl dvorani Geljskoga doma to bi bil nov na-ctn upriEorit^. «; plafition^a vidi- ka Tiudmila Poljanceva je ponudila ^vojo'noviteto »Krst pri Savici«. SLo- viMiskih novitet h\ bilo torej osem. Od hr rat skill in srbskih del so na proffraiiHi Ogrizovic'cva ganljiva in po Mv0Ji orienlaluosti pestra Hasanagi- ujea. Nušk'.evo zaba.vno »Potovanje (jkroj? sveta« in Begovicevo najnovejše dielo >¦•Pustofovec pred vrati«, ki je do- živolo velik uftpeh na nemski-h in ce~ «ki-'h odrih. Pofoj? literarnega se bo «ojil z v^° pozornostjo tudi Ijwlski repertoai m S-ev. 110. »NOVA DOHA* Stran S Šolske knjige za vse sole, ki so določene v šolskem letu 1927/28, se dobijo v knjigarni in veletrgovini s papirjem iaoričat» & Leskovšek, Celje 3 Kralja Petra cestn Stev. 7-9 in Glavni trg stew. 14. use šolshe in risalne potrebsčine se dobijo v veliki izbiri in najceneje v knjigarni in veletrgovini s papirjem Goričar & Leskovšek, Celje Kralja Petra oesta Ltev. 7—9 in Glavni trg Stev.14. ofroske predstuve. Itfirald. ki jili po- znam že acli poprej, spadajo v prizna- ni kader celjsikega gledališča. Sedaj pa .se je prijavilo.se toliko novili in ta- lentiranih. da je ž nji'mi veselje delati. Ti upraiviiemjejo vse mule, aa se bodo v teku siezone uvoljavili kot spretne in- v s-estraia.sk o uiporabne nioc-i. Kvanti- teta in kvaliteta iffraleev nudite izgte- de. da se bo zaorlani<*i>ledaliski pro- gram izvedel. * Mod obeinstvuin je opa.za.ti letos mnogo zanimanja za gledališče. Ka- kor kaže raizgovor z g. ravn. Bra lino. je to zamrmanje in upanje v lepo gle- dališko sezono upravičeno. Ratio Pernili. $ir»om domovioe, is TUDI POLIGIJA BREZ DE- IN'ARJA. Dockn se na eni strani zatr- jujtr da je bilo saino iz fondov mini- .strstva za socijalno p-oli'tiko potroše- nih za volitvo 2000 niiLijonov dinar- jev, pribajajo na drmgii strani vesti, da državaii naini/ešeenci že dlragi mesec ni>o prejeli pkic. Tako tu.di policija v Vinkovcih se niti za avgust n.i dobila izplacanih zakonito zajaiineenib pre- jeinkov, ki .so ita-k dokaj xkroinin. Tu- •di profesorji srednj'iib sol so ostali po- nekod broz plait. š IMENOVANJA IN ODLIKOVA- NJA NAŠIH ZNANSTVENIKOV IN ÜMETNIKOV. Za kitstosa narodne- ga niuzieja v Ljuibljani je innenovaii dr. Franc Koa, profesor na nioškem uči- teljišču. Za člana narodnega gledali- šča sta imenovama Maiija Vera in Leopold Kovat1. Na predlog prosvetne- ga ministrstva je odlikovan z redom Sv. Save III. razreda Rene Martel, lektor fra.noosketfja jeziika ira fjubl'ja ri- sk om vsouei risen. š RADIČEVI POSiLANCI BODO UN1FOKM1RANI. »Narodni val« je poročal, da je Radio na seji poslan- skega kluba HSS poročal med drugim tudi o uiniforniirainju! postcuncev HSS. Vsi poslanci se morajo medsebojno ti- kati ne glede na starost in stans razuui tega pa miorajo vsi zlasti za svei'ane prilike n-osdti narodnie nose onega kra- ja. v kaiterenn so izbrani. Klub je ta predlog sprejeJ. š JUGOSLOVENSKI DEMPSEY. Split.ski bokser Modrle, ki je pred leti dobil naslov prvaka N-ove Zelandije, nastopi v Parizu proti bivšemu sve- tovneniiu prvaiku v boksanju Carpen- tieru. I)oJ>il bo 300.000 Din nagraide. Po povratku v domovimo luustopi tudi v Splitu proti tukajšnjemu prvaku Tomicu. Tuidii za spMtsko priroditev vlasda. vieliko zamimanje. š KVA11TET Z1KA V MARino- RÜ. V pondolijek, 7. noveinbra i)rire- di svetovno zaani godalni kvartet Zi- ka po dvoletini PaVzi Z(>pet svoj fcon_ cert v Mariboru. s K0NEC DRŽAVNEGA POSE- STVA BELJE? Javnost se šo dobro spomhija, kako so se »trudile« najraz- 1-iit'iiejše naše vlade tekoan vsoli let po prevratu, kaiko bi uredile gospodar- .stvo na v el eposes! v,u Belje, da bi imela država od njega. tudi kako korist in ne samo izguibo. Menjavali so se upravi- telji tega veleposestva, ki je bilo nok- diaj last madvojvode Fritiierika, študi- rale so njiegovo upravo raane ankete itd.. a posestvo je dajalo državi vedno It» iztfubo. In ker se tako ni mogla na moben nacim doseci rontabilnost Belja, je po devetih- letili sklenila vlada s^daj razpa.rcelira.tL voh^osestvo med polje- ( eice. Pncetkom p.iihod„,je.ga leta bo- do zdjceli H paroelaieijo 40.000 kata- strabib .ruter. Š POZTV! ])no 3». oktobrfl b() y Dravogradu odkntjo naigrobnega spo- monika tmkaj v koroškili I>ofili iTrigi'aivaini« se vaibijo k ternu veceru. — Odbor »Triglaiva«. š DETE Z DVEMA GLAVAMA. Na .sejniu \- SrebrenicL se je razuesla vest, da je neka kmetica v bližnjeni selu porcdila dete z clvema glavaina. V vas se jo odpeljal duliovnik Savo Popovič. da krsti naravnio čudo. Našel je püi'od^nico težko bolno v siroanasni liisi kineta Miilijvoja Srnlica. Bete z dveina glavivnia, je bilo že mrtvo. Žive- lo je kamaj 18 uir. Postali so ga na beo'grajsko kliniko. tezko bolno mater pa v bolmico. S KURDISTA.NSKI PR1NC. Po vectedeiuskem i>reisikovalnem zaporu v beograjski glavnjači je policiya izpu- stila >kurdistanskega; princa« Moba- meda Emir-Baska Al. Rašida, ker se je izkazalo, da n.i zagresil v Ju'gosla- viji nobeniih .goljufij. Princ je že od- potoval proti Mariboru v spremstvu ]>oi'icijsrkos?-ii detektiVa,. Pro.<>rn;in j(> v NpiiKŠko A^¦',stri.]o. . Š POMNITE1 PrahM jpm&ek Zen- ska Hvala iina 50% Schiebt ovega mila. Gospadarstvo. g ODKAZANJE AGENTUR ZA NAKUP IN PR0DAJ0 BLAGA V INOZEMSTVU. CentraLna zveza tr- govskih zastopnikov in komisijonarjev za Avstrijo na Dunaju, lei ima. tudi po- sredovalnico za agenture, odkazuje na željo trgovske zastopnike iaozemskLm tovarniškim in eksportnim tvrdkam. koje bi hotele biti zastopane na Duna- ju oziroma v Avstrijl ter v sosednib državah in to: v Čehoslovaški. na Polj- skein, Ogrskem, Romunskem in na Balkanu. Ta posel vrši imenovana po- sted ovalnica brezplačno. Pri odkaza- nju zastopnika bodisi za nakup afi za prodajo blaga gleda na ta da je do- tic-nik strokovnjak ter da je zmožen jezika. Naslov posredovalnice je: Zen- tralverbaind der Handels-vertreter umd Kommissionäre Oe.steirreiclis, Agen- turen-Vermittlun^s-Sektion. Wien I.. We rdertorga sse 14.« g PROJEKT VELTKE DRŽAV- NE JEKLARNE. Kakor porocajo iz ßpograda, se v Generalni direkciji dr- zavnih rudniikov pripravlja materijal za predlo» ustanovitve velike držaA^in .ieklai-.na ki se ima predložiti niinistr- skemu svetu. Za zgradbo te jeklarne MaJ ^^lenil° Po«e»)no posojilo. TW AfivTrR nMET TUJsiEVNA JA- DRAMT. Oentralni urad za 1)TOpa- gando Jadrana zbira statistične po- datke o promelu tujcev v posamezniii krajih njisega Primorja. Ti podfitki bodo sluzili kot podlaga za naadljnje delo n-a propagandi. Konoe.m sezone bodo objavljeni. Ze sedaj pa se more reči, da je bila ta sozona najbol",j,ša od vseh in da promet tujcev stalno raste v vseb krajih. Faktorji. ki se bavijo s prometom tujcev, se nadejajo, da se bo ta panoga našega narodnega gospo- darstva v bodoče tako razvijala, da bo tvorila glavni vir dohodkov luišega Primorja. Samo Makarska, katera prav za prav niti hotelov nima. beleži post't 3550 tujeev, kateri so pustili v Makarski preko stiri milijone Din. Razgieci po svefu, i KAiZiENSKA PREIS-KAVA 1MI0T1 GAJD1. Listi poroeajo, da je vojawkii prokuratiH'a na podlagi do- kii'uientov. ki jib je zaipleniki policija pri biisnih preis>kavah ob priliki znane fasis'tic-ne a fere v I'ragi, uvedla zoper generala Gajdo in ve,č višjib oiich'jev praiške garnizije ka0. leta neki J:o- sip H-oraik, c. kr. brzojavni inspektor v Pragi, ki je bil ustainovi'tel'j tovarne, ki je torej obratovala točno 60 let. Dne 23. aprila 1885 prohaja lastninska l>ravica na Lamißo baronioo Grut- Dol obvezo in spre- gledajte vendai enkrat, da im ate Vi velikdobiček, ako kupite za letoSnjo jesen in zimo sukno, ševjot ali kam- garnzamoške obleke in suknje, razno volnenoblago in velurzadamske obleke in plašče, platno, cefir, tiskanino, barhent, flanel ter vse drugo manu- fakturno blago edino v veletrgovini R. Stermecki, Celje kjer je velikanska nova zaloga in ču- dovito nizke cene. Primerno letnemu nakupu se da nagrada. Tedenski izkaz mestne klavnice o klanju In uvozu od 19. IX. do 25 IX. 1927. I m e ZakJana živina Uvoženo meso v ko Konji I Biki I Voli | Krave | Telice | Teleta Svinje Ovce N o Kozličfci Govedina Teletina Svinjina Ovce Koze Kozlički 1 Opomba Dečman Ferdinand Esih Matija .... Friedrich Ivan . . . Gorenjak Joslp . . Gunžer Fridrik . . Hole Martin .... Hohnjec Viktor . . Hohnjec Štefan . . Janžek Marija . . Kroslič Alojz .... Lapornik Ivan . . f Leskošek Ivan . . . Junger L. nasl. Bernardi . Rebeuschegg Franc Reicher ivan .... Urbančič Adolf . . Voisk Rozalija . . . Zany Viktor .... Zavodnik Alojzija Gajšek Franc . . . Giltšvert Franc . . Plešivčnik Ana . . Reberšak Anton . Kus Miha Lebič Fani..... Svetel Ivan .... Skoberne Frlc . , . Zasebne stranke . . Perc Karl .... 4 — 3 2 ~~ 2 1 7 - — - 103 534 54 51 111 52 46 43 — ! I 1 I I I I I 3 — — 4 2 2 I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 1 1 — 1 2 4 2 1 i~" 1 i I I I I I I I I I I I I 1 i _ 1 88 49 96 319 226 51 41 174 72 47 — 1 1 1 1 1 1 1 1 I I I I I I I I I I 1 1 1 1 1 1 1 | | | | ] | | | I I I I I I I I i i I I I i I I I I I I I I I I I I 6 1 2 2 2 2 9 1 1 1 1 1 1 1 UUI 1 6 2 1 2 2 1 3 7 6 1 1 3 7 2 1 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I ! I I I I I I I I M | — — — — 1 1 1 3 2 _ I I I I i I I I I I I I — — — — — — — — — - — — Skupno . . . 7 — 20 23 5 26 50 — 637 I367 208 — -II Stran 4. > NOVA DOBA< Stev. 110. Schreiber. i«ii 5. septenibra 1887 pa na njenega soproga Edvarda barona Orutschreiiberja. Leta 1893. je prišlo podjctje na javno dirazbo ter preslo IS. avgusta t. 1. na dr. Jo>si

je bii' popro.j ilolga leta nameščen v bivši Jamežičevi tovarni za glinavsto posodo v Grižaih. L. 1924. je bila sekvestnra ukinjiena. Omembe vredno je pa tudi, da> se je kupna po- godiba z Vaisoldom priznala se le te- daj, ko je leta 1924. moral sprejeti v podjetje g. Fran Strupija, trgovca v Olju z 51%. da je bilo s tern podjetje nacijonalizira.no. Celo podjetje pa je bilo 1. 192.6. prodaaio Kera/niični indai- striji d. d. v Libojaih, ki je obrat kot konkurenčno podjelje takoj ukiniTa. V dobii, ko je vodil obrat Edv. We- sely (oce) je izdelO'Vala. tovarna .speci- jaliteto po Meißeniskih vzorcih v piisa- nem (šarenem) in modrem tit&ku, ter izvrševala dvoje vrst posode in sicer iz apnenčevine in živčeve kajiTenine. Pr\a je bila žgana iz domače glinc \" Liboj^h, dolamit so doibaivili iz Vita- nja, hršcev pesek pa iz Karlovca; pre- ni'Og pa je dobaviila Zaibukovca. Posoda M živea je vsebovaila fi.no saksons'ko gl'ino, živec je dosel iz Tu- rinšike, kremeinčev pesek pa iz Sat- ksonske. Iz te mase so se žgale porce- lanu podohne garniture za imiivalnF ke in za čaj ter se zelo razpecaval'e. Tovarna je imela odliemalce v ob- lnočjvi bivše Avstro-Ogrske in je po- sebno Trst veljal kot izhodiišce, od ko- dcr je sla posoda po Dalmaciji. V isti dobi se je žgalo mesečno žtirri vagone posode, od katerih je šla pofovica v Trst. druga polovica pa na Hrvatsko in v Sla.vonii.io im na Ogrsko. Poznejši obrat se je zadovoljil z. odjemalci v Jugosla;viji. Obratovodje v podjetju so bili toraj do leta 1900 Edvard baron Grutschreiber. od 1900 do 1909 Robert Kuinize, od 1907 do 1914 Edvard Wesely, od leta 1918. do 1919. zopet Edv. Wesely, od 1919 do 1922 Ervki Wesely, od 1922^—1924 zopet Robert Kunz« in od 1924 do 1920 pa Ivan Gerold. Uradii'iku tovarne Westen v Gelju. se i'epo zahvaljujem za podatke, kar je storil tein rapii, ker je bil na lepem podjetj'u sioudelezen kot delničar in obratovod'ja. Kot takšen je bil v sluižbi cd 1. 1919. tudi v kerawiicni tovarni v Libojah, kar tern potom radevolje po- pravljaTm c KNJIGE IN VSE Š0LSKE PO- TREBŠCINE se dobe v knjigarni Go- ričar & Leskovšek v Celju. Opozarja- mo na oglas! imm ¦ ^^^^^p <^>»^ JLm****** *cm> za mthaniško stroko sprejme Rudolf Perdan, mehaniSka delavnica, Celje, Matije Gubca ulica. PoprnvilQ pili strip hitro, eksaktno in poceni izvršuie specijalni mehanik z dolg;oletno prakso in koncesijo v Celju. — Pirvowrstna c2oki?z5?a n »»»azpolago. — Pi- salni stroji nowi i;i rabljeni v xalogi« JOSIP PUKL, Celje KRALJA PETRA CESTA 4 Lepo stanouanjB nova stavba, 2 sobi, kuhinja in pri- tikline ter malo zemlje, električna luč, ležeče ob glavni cesti, takoj za oddati. Vprašati Zg. Hudinja 60, 32. Divji hostanj vsako količino kupi 1—2 Gustav Stijyex», Celje. r Bill III! ^UrDQilirQiiiüHoliQiiIjti 11 vhBvy in fisiuyijii u ^ ^ niesto in okolici Franjo Jošt, Cetje, Aleksandrova ul. 4 P. n. obeinstvu na znanje! Za izdelovanje vseh vrst finega rnehkega in škrobljenega moš- kega peril a po men se pripQsoca c. obeinstvu konfekeija moškega peri la Celje, Do/go polje 9 a {vila Winter) 1-2 StonOVanje (Z da 3 sobe) s kopalnico ali brez kopalnice išče mirna boljSa stranka brez otrok. Plača visoko najemnino. Ceniene ponudbe na g. A. MedveSek, Celje, Kralja Petra c. 4. Defile za usel ki zna tudi kuhati, se išče k mali dru- žini. Predstaviti se je v Zagrebu, Ma- žuranič trg2a, dvo.-'sce, II. nadstropje. Ženitna ponuefba. I Posestnica in obrtnica (vdova), stara 58 let, se želi poročiti z gospodom od 60 naprej. Posestvo, ki se nnhaja v bližini LaSkega, se eventuelno tudi proda po zmerni ceni. Pismene ponudbe pod značko »Vdova« na upravo lista ali pa poštnoležeče Št. Lenart pri LaŠkem. P O Z O R! Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da imam v C e I j u, Slomškov trg 1 (tik farne cerkve) tovarničko zalogo vsch vrst pfetenin kakor: nogavice, rokavice, ple- teno pei'lo, puloverje itd. po najnižjili kon- kurenčnih^cenah. Za prvovrstno blago se jamči. Se priporoča Ženko Hribar» 6-43 # Zaloga cevljev 1-2 ŠT. STRAŠEK ssfeäL T T Kovaska 1 Velika izbira jesenskega obuvala za moderni damski in moški svet. Bogata zaloga otroških eeveljekov. Samoprodaja „Bally" in „Tip-Top" eevljev. °?^ebes; Zastopstvo Celjshe milarne i z o. z. Cclje prodaja v novo otvorjenem lokalu ir Prešereiovi ulici zraven „Lastnega doma" „Hubertus" milo na drobno po tovarniških cenah Franjo Doižan, Celje Za ksresijo št. 4 KleparsfvG in nap^ava streüovodov, Pok^itvanje streti in ^^^^= zvonikov. ^^^^= Vodovodne inštalaoije, naprava moderno« higijeničnih kopalnih sob, klosfttow in zflravstv. naprav. Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in solidno ter po_ konku- renčni ceni. — Proračuni brezplačno. — Za vsa nova dela se prevzame jamstvo. Delaj, nabiraj in hrani, varčevati se ne brani! Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri stavbeni in kreditni zadrugi z omej. zauezo v Gaberju pri Celju Varčuj v mladosti, da stradal ne boš v starosti! t ASTNI DOM Obrestuje hranilne JEjl ^/o vloge po HJr / v Večjc stalne vlogc po dogovoru najugodneje. Tamstvo za vloge uad 2,000.000 DIn. Marljivost, treznost in varCnost so pred- pogoj nravnosti! Pri naložbi zneska do 5O Din se dobi nabiralnik na dorn. Pisarna v Celju, Prešernova ulica 6. Iz malega raste veliko! Pupilarnova^en in javnokot»isten denarni zavod celjskega mesta Celiska mestna hraniinica Ust&novljena leta 1864. V l**ötiiiLi palači pi^i kolodvoi?«- Vsiliranlliitčntposuiieizvršujeio na]kulanlneje, lillro pj®«" no. Ugodno obresiovanje. Pojasnila In nasvetl brezpi««11"» Pod trajnim drL. nadzorstvom. Za hranilne vloge jamöi mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo daveno mocjc. Tlska In Izdaja Znaxna tlskarna. - Odgovorna sta za izdajalelja in tlskarno «III»» Cetlna | za redakcljo Wlnko V. Gabero. - Oba v Celju.