95 številka
Trst, v sredo 5. aprila 1905.
Teča« XXX,
mw Izhaja, vsaki dan.
Tj'li r - neneimh in praznikih uo 5. uri. ob ponedelitih ob S. uri ziutrai.
^ošMiiČBe »tevilk** prodajajo po 3 novi. 16 stotink)
- Bnr.oeih tot>akarnan v Tr*tu in okolici, ^Ljubljani. Gorici, r>i;i. Kraniu. Mariboru. Celovcu. Idriji. £t. Petru. Sežani, Nabreiini. Noveinmestu itd. iE aarorbe »prejema uprava lista »Edino«". uii**a ^arrio Galatti St. 1»*.'— t"radne ure so od i. pop. flo ■>. zvečer. — Cene oelaaom 16 *t na vreto petit; posiamre, iBmrtnice. javne zanvaie in domaći oglasi po pogodbi.
TELEFON ite». 1UT.
Glasil« političnega društva „Edinost1
za Primorsko.
F edinosti je moč l
Naročnina znaša
sa v>e leto 24 K. poi ieta 12 K. 3 mesece 6 K. — Na narodne brez doposlane naročnine ae uprava ne ozira. Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oelase in reklamacije je pošiljati na upravo li-ta
UREDNIŠTVO: ul. (iiorgio Galatti 18. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konšorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija iista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 18. Poštno-hranilnični račun št. 6a2.Sll.
Vojna na skrajnem Vztoku.
t Brzojavne vesti). Poročilo iz Tokija
TOKIO 4. <Reu erjev biro) Glasom nekega	iz japonskega glavnega stana, ie v nedeijo del vo nik eil, ki eo zasedle Kaipao. p >dil sovražnika proti severu. Sovražnik se ie vstavil v Ašenku, 26 milj severno-vztjčno ori Ka juann.
Ogrska kriza.
BUDIMPEŠTA 4. LUt »Magyar Hir lapc poroča: K Je man Szell je bil včeraj jfjpoludne vsprejet od cesarja v avdijenei, vendar ni ti avd ienca provzročila ni kake rememhe v krizi.
Oirrska zbornica.
BL'DIMPEŠTA 4. Pred^edn k Ju*th je otvoril sejo ob 11. uri 20 min. Zbcrnica je bila dobro cb skacs. Izmed ministrov so bili navzoči mim-terski predsednik grcf T;«za, ter min etri Uukecs, Nviri i o Plrsz. Prečitrne s> bile došie vloge. Med temi se nahajaio dopisi ministrov Lukac?a in Talliana r?r dr/avnega tajn ka G;Ti izensteina, ki so !i F7o;ečasro voljeni v dveb volilnih , rajih in ki s» sedaj «n mandant položili. Nekateri pos anei so z a vili, da poiožro sv »ja mesta, ki se ne ž agajo z njihovim d stojanstvom kakor poslanci. Nekateri členi fo *nega odseka so denes naknadno prisegli, ker nle:> bili na zadnji seji r vaoči. Nato je ministarski predsednik grrf T.cza predlagal na: bi se vršila pr h >dnja seja utri z nastop n ca dnevnim red^m: 1. PoroSdo predsednika; 'J eitatje kn ige za interpelsc je in predloge. Oba predlogi eta b la vsjrejtta, nakar je bila seja pred 12. uro z »ki učena.
AY>trijska državna zbornica.
DUNAJ 4. Med doš imi vlogami je bil preilog p"s!. Btrgerja giede prevzetja tako-! netra cerkvenega premoženja v državno upravo in glede uvrsčenja duhovnikom v d žavno u radništvo; nadalje interpelacija p a1. Be-gerja v poga aajih ogrskih politikov s fcrono; itt.erpčlant je pozval ministe rske^a predsedn k naj jasno in odkrito pojasni stališče av-» rijske vlada, izlasti pa naj objavi zbornici, ker sta mu pri. bčila vojni min ster in povejnik mornaric?. Ob začetku ssje sta naučni min t*r in min s:er za notranje slvari odgovor il na mnogo interpelacij. Nato je z bor n ca ortšla na dnevni red ter pričela razpravljati predlog o rajoniranja repe, katerega je v sprejela.
Po e*ji zbornice se je na pradlog posl. D^rschatta konstituiral cdsek 4> členov, ter je :zvolil svcjim načelnikom dr. Derechatto, p- si. Mor s'v j prvim in pes'. Ploja drugim n:-me«tt k >m.
Priholnjo sejo bo imel cdsek v začetku p:ihodnjegi tedns.
Brzojavne vesti.
Samomor profesorja
DUNAJ 4. Ravnatelj seminarja za nemško jezikoslovje, veeučiliščni profesor, dvom: svetnik dr. R-hard Heiczel se je danes, predpoludne v vseučiliščnem poslopju ustrelil. Vzrok simomora je bila bolezen.
Cesar na Dnnnjtt.
DUNAJ 4. Cdsar se jutri zvečer povrne iz Budimpešte na Dunoj.
BUDIMPEŠTA 4. Casar o 1 potuje jutri popoludna ob 3. uri in pol na Ducaj.
Anglfžka kraljica.
GENOV7 A 4 Kraljica Aeksandra je na j ihti »Vietoria and Albert« odpotovala. Sprememba v bavarskem vojnem mini-sterstvu.
MONAKO VO 4. Vojni minister barcn Aseh je oil na Ustno prošnjo odpuščen iz službe. Njegovim naslednikom je imenovan poveljnik 3. ermadnega zbora geasral baron pl. Horn.
Imenovanje v rnski diplomaciji.
KODANJ 4. Prvi tajnik tukajšnjega ruskega odposlanstva knez D^midov je imenovan prvim tajnikom ruskeg i prslaniš:va na Dunaju. Demidov odpotuje na Dunaj dne 11. t. tr.
t Škof I abin.
PEKING 4. (Reuterjev biro) Umrl je škof Fabio, kongregsc je Lataristov.
Ameriški odposlanee t Pekinga.
PEKING 4. (Reuterjev b.ro) Ameriški odposlanec Ooager je odpotoval danes v Ameriko.
Gibaoje na otoku Kreti.
CARIGRAD 4. Včeraj iz Aten dešlo poročili pravi, da ie gršiTa vlada odposlala vltdam okrožn eo radi avionom je, ki omenja kreea:sko g.tauje in pr, s; podpore velevlasti, da se vzpostavi red, v katero svrho :je dala tudi svojim zasiopnikom v Kaneji potrebnih navodil.
PODLISTEK.
171
Prokletstvo.
Zgodovinski roman Avgust* lenoa. — Nadaljeval in dovrSil I. E. Tomić.
Prevel M. O—A.
Ves zl or se je usul okolo vodij.
—	Tako ! Tako ! Slava knezu Stjepku ! Slava Horvitc in Paližni ! Živela liga! glasilo se je burno po dvorani.
—	Junaki ! je spregovoril Ivanlš, ravnokar smo, hvala B^gu, složili naša srca. Sedaj pak da storimo, kar smo določili. Vsi moramo udar.ti na en mah. dm povsodi razte-pemo napad. Sila nam eedi za vratom. Jutri dvigni se vsikdo v svoj kraj, da tam ne izgubim -, kar smo tam dobili. Povej nam, brate ekcf, naš lei !
—	Ne treba, bratje, da bi vam tročil mn.go besei, je rekel Pavel, vsakdo tudi tako ve, kje mu je mesto. Ti, brtte prior,
Odličen Rus o Slovencih.
(Članek izven uredništva.i (Zvršetek).
Iu v teaa oz ru bi mo^li st r.ti Slovenci mm*go. Sanoo radi tega mora slovenska inteligenca gieciati bolj energično, nego je dose-daj, na to, da razširja in uglablja narodno zavest v s rokih masah. Vodje slovenskega naroda ljubijo kazat na malo š e /ilo Slovencev v dokaz, da brez pomoči ostalega Slo-vanstva oni ne morejo ničesar proti strešni prem .č. sovražnikovih sil. Ta pomoč bo pa tem bolj gotova, čim bolj bodo njih narodni sovražniki priznavali individualnost Slovencev in čim bolj jo bodo poznali in ljubili njih prijatelji. Pred nekoliko desetletij se je ri-Čunalo tudi s Ćehi, kakor s kako »ijuantitć
povrni se v kršno Dalmacijo. Preskrbi dobro s četami deželo, da Tvrdko ne potisne prehitro svojih čet naprej, ali bedi žnjim prijatelj. Na mesta j az , jaz jim ne verujem mnogo. Marijo čuvaj kakor zenico očesa. Ta sužnjica v naši oblasti je pol nase moči. Će pa bi bilo možno prevariti Benečane, vrzi jo s parnikom v Neapelj. Ti knez krški, zaustavljaj brata Ivana, da ne zaloti prijorja od severja.
—	Hočem, verujte, je odgovoril Stjepko, ali pravim vam, Ivan je močan, liški knez Žnjim so prsti na eni roki. Dajte mi še kako četo, da ne klonem. Vi veste, da računam dobro.
—	Ne boj se, knez, umiril ga je prior. V trdnjavi Počitelju v Liki, kjer čuvam sužnje, pustim veliko pest dobrih junakov. Imel bo kaj glodati tvoj bratec na tem kamenu. Mislil sem tudi jas na svoj hrbet.
—	Jas pojdem, je nadaljeval škof, z bratom prijorjem v njegovo Vrano. Ob morju ml je uho blisu Neapelja, blizu sem Bsnetek, od tam dobro čujem Sišmanove spletke. A
negligeable«, ali eedaj, odkar je začel bujni cvet njih kuiture nositi obilo sadu, gleda ves omikani svet začudenjem na njih borbo z nemškim velikanom. Želeti je, da se napravi kar najhitreje inventar vsega tega, kar priča o slovenski narodni individualnosti in slovenski narodni kulturi. A prvi korok k temu cilju mora biti ustanovitev narodnega muzeja v slovenski stolnici. V tem muzeju bi se moralo z ljubezn;jo in marljivoatjo hraniti ne semo vse to, kar označuje Slovence kakor izvesten antropologiČen m etnrgrafski tip (etnografski mutej), ampak tudi vse to, kar nam predočuje zgodovino dežele (prehiet^ rične in arheolog čns najdbe, modele in slike zgodovinsko znamenitih poslopij, geo^rafične karte, portrete najbolj znamenitih mož itd.) napisane zgodovinske dokumente (arhiv). Nadalje naj bi bili tam razstavljeni produkti industrije slovenskega naroda, proizvodi slovenske literature in umetnosti. Tu bi morale najti zavetja tudi druge narodne ustanovitve Slovencev, kaker »Matica«, »Sokol*, razna dobrodelna društva in kružki.
Ustanovitev takega muzeja bi brez-dvombeo uveličila zanimanje in ljubezen Slovencev do lastne narodnoet:. Muzej bi imel privlačno slo za mlade nadarjene učenjake, ki bi v bodočnosti tvorili četo duševnih delavcev, tako potrebno za prisvojitev ene cajvažne ših narodn h pozicij — narodne univerze.
*
A	i:
Misel, ki jo razbija g. Ilinskij v svojem članku, je vsega uvaževaDja vredna. Ljubljanska lic3alna knjižaica je že radi svojih prostorov popclnrma neprikladna ne samo za znanstveno delo, ampak tudi za kako ljudsko knjižn co. O t?m velikem nedostatku so se tudi ža Čule jako nepovoljne sodbe. Znano je tudi, da je slavni ljubljanski občinski svet odklonil predlog, t?a S9 naj ustanovi javna ljudska knj žnica, češ, da takih novotarij sploh ni treba. Graja g. Hinsfeegi je iako utemeljena in upravičena. Žalostno je, da učenjak, ki prihaja na Slovensko, da bi proučeval naš narod, nima ni kakih sredstev na razpolago, in da mu je vsako delo uprav onemogočeno. Dejstvo, ki je navaja II nskij, da ima namreč vsako rusko provincialno mesti lepšprincernejšo knjiža c?t nego bela Ljubljana, ni prav nič laskavo za »središče Slovenije«.
Ni še dolgo temu, ko je bilo vrlo umetniško društvo »Vesna« sprožilo misel, da ee naj ustanovi v Ljubljani umetniška galerija. Nasvet ee je odobraval in morda se tudi realizuje. Ali pa ne bi bilo možno spojiti knjižnico z muzejem in umetniško galerijo? Bila bi to gotovo naj'epša rešitev vssga vprašanja.
Hvaležni moramo biti g. Ilinskemu, da nas je opozarjal na vse cm? nedostatke, ki jih mi ne vidimo radi lastne kratkovidnosti in nemarnosti. Dvomljivo je Beve, ali se bodo
uvaževali njegovi nasveti. Jasno je pa to-le dejstvo: Dokler ne bo v Ljubljani nikakih centralnih znanstvenih ia umetniških institucij, dokler bo Ljubljana, kakor je sedaj, pozorisče prežaloatnih, zastrupljenih narodno-političnih razmer, dotlej je re bomo megli smatrati za drugo, nego za glavno mesto ene — navadnih avstrijskih kronovin ! !
Zahvala.
Stoječi še vedno pod silnimi vtisi, ki nam jih je zapustil neopisno prisrčni in iskreni, vse naše pričakovanje daleč preseza-ječi vsprejem koncertnega nastopa pevekega zbora »Glasbene Matice« od strani tržaškega narodnega občinstva v dneh 25. in 26. marca, zavedamo se sredi prebls/.enih čustev, ki nam polnijo dušo, le polagoma svoji delžaesti, da se moremo zahvaliti vsem tistim činiteljem tržaškim, ki so pripomogli našemu zboru do velesijajnega, vse žive dni nepozabnega nam triumfa.
Zahvaljujemo se predvsem najiskreneje g. dru. Gustavu Gregorinu za inicijativo glede izleta, za razumno vodstvo vse akcije in za vso trudaljubivo požrtvoval-nost, b Čemer vsem je v prvi vrsti aplch še le omogočil naš izlet.
Zahvaljujemo se slavnemu odboru »Narodnega [doma« za vse njegove razumne sklepe, za ves njegov ne mali trud in za vso njegovo požrtvovalnost :n velikodušnost.
Zahvaljujemo ee vsem drugim nam ne-I pczaanim osebam, ki so na kateri keli način v ozadju delujoč, pripomogli k tolikemu vspehu.
Zahvaljujemo sa slavnemu koncertjeam občinstvu, da je najglobokejšim razumom, s plamtečo vnemo in največjim sploh m'žuim navdušenjem spremljalo in priznavalo naša proizvajanja.
Zahvaljujemo se vsem darovalcem neverjetno številnih prekrasnih šopkov, ki so provzroČili zajedno s spontannim splošnim petjem himne »Hej Slovani« ! najveleo^stnejŠi moment, kar smo jih dosedaj doživeli.
Zahvaljujemo se vsemu slavnemu narodnemu občinstvu, ki nas je na odhodu pozdravljalo tako ljubeznjivo, tako prisrčno, tako navdušeno, da smo bili do solzj ginjeni.
Zahvaljujemo ee slavnemu uredništvu »Edinosti« za veliko naklonjenost in lj u beznj i -vost, s katero je rade volje odprlo listove predale premnogim obširnim opisom in ocenam naših [nastopov, in za velikodušno brezplačno pošiljatev vseh teh listovih št9vilk za vsakega pevca in vsako pevko.
Zahvaljujemo se še posebej cenjenim piscem teh opisov in ocen za njihova laskava poročila.
Naša goreča želja, s koncerti širiti med tržaškimi Slovani narodno proeveto, vnemati srca za umetniške ideale in bodriti k samozavesti in
ti, Ivaniš, pohiti v Pcžego, v Sriem, tam je sila, mislim, največa.
—	Da, je potrdil Ivaniš. ŠiŠmanovci plenijo, da je groza. GorjanBki mi je zapali 1 v Cerniku vse moje posestvo; poplačam mu to igro. Ogri plemiči v Baranju me težko čakajo. Tvrdko je poslal že močao pomoč v Mačvo. Jaz vam bom klin, ali ste-li čuli, dati mi morate zoraega junaka v p:moč za vodjo.
—	Izberi si koga.
—	Dobro. To je, ako bo njegova volja. Berielav, obrnil se je Ivaniš k mlademu knesu, se hočeš li vojevati kraj mene ?
—	Poleg tebe do smrti, ban junak! se je poklonil Berislav, podavši mu roko.
—	A Zagreb ? A Grič ? je vprašal kanonik Lancelot, potisnivši se do vodij. Saj ste ta še le odkupili s krvjo, mi smo tu pod udarcem, pak amo, mislim, pustili nekoliko preveč krvi.
—	Ne boj se, ga je pomiril škof. Pet sto kršnih ljudij Btoji pod kopjem na Medvedgradu. Na Griču in v Zagrebu imel bo
g. Mirko Lackovid dvatisoč starih bojevnikov pod zastavo. Pa tudi Kapitelju je oBtala lepa pest. Še eno, gospo la! Ahaoij Prodani«? ni več ban. Po vsej Hrvatski, Slavoniji in Dalmaciji banuje samo Ivan knez od Palež-nika v imena kralja Ladislava. To si zapomnite vsi. A vi plemiči iz tega kraja, ne mečite meča za peč. V vsakem okraju zberi se Četa; križem dežele postavita smolnat*) stebre; a ko pritisne sila in zaplapola smola od Zagreba, potecite v trumo vBi, ni eno sedlo naj ne oBtane prazno. To vam je red. Je-li dobro tako ?
—	Je, je ! je odgovorilo plemstvo.
—	Sedaj treba, bratje, da odidemo! je vskliknil Ivaniš. Sedaj se vidimo še tu vei. Bog zna, ali se snidemo še ? Na dobro Brečo v ime božje, poljubimo se bratBki in ne daj Bog, da bi bil med nami kak Judež Iška-rijot !
—	Ubil ga Bog! so skočili vsi, poljubimo ee bratje v imenu Boga !
(Pride še.)
pcgumu na »planem narodnem delu, ta naša želja, a kater o smo prihajali v Trst, izpolnila se nam je do cela in še v veliko večji meri, nego ^mo kdaj pričakovali.
To nsB navdaje z velikim zadoščenjem, to tvori nad največji ponos.
Uverjeni pa smo, da se j« zgod.ti v toliki meri le vsled rodne organizacije, discipline in tržaških Slovencev, vzklile in vtrjene v kruti boibi za narodni obstanek na braniku Slo*
Vee to' moglo itborne na-probujenoeti
metrov. Računaje na dan — ako pojde dobro — 10 kilometrov, prihajamo do zaključka, da izvrše to operacijo še le v dveh mesecih. Nadaljna dva mest ca bi trebali, da prekinejo črti ob stracski železnici Bajkal-Sre-tensk ob reki Amur, potem ob železnični črti Kabaranovek- Viadivostok. S a le po pre-kinjenju tudi te Črte, bi se moglo govoriti, da je Viadivostok odrezan od domovine. Ta zadnja zvezna Črta je morda veliko aposob-neja za dovažanje, nego prej imenovana že-
venstvs, in odkr to priznavamo, nastopanje tržaških
cev ob tej s strmečim
nas pustilo globokejši
Sloven-priliki napolnilo občudovanjem in v najboljši in naj-vtis.
In do cela prešnjen: teh čustev hvaležnosti in ob&udovanja, ki.eemo vsem zgoraj navedenim činiteljem, katerim smo dolžni hvMie, in končno vsemu slovenskemu in slovanskemu tržaškemu narrdu vseh slojev in ttanov brez vsakoršne razlike iz dna naših src pnhajaječi najkrepke]ši : »Ž;veli !« in — »Na svidenje!«
V L'ubijani, dne 30. marca 1905.
Za pevski zlor »Glasbene Matice« : Prof. Ant- & t r i t o f	Drag. S e b e n i k,
t. č. načelnik.,;	t. č. tajnik.
Matej H u b a d, koncertni vodja »Glasbene Matice«.
Rusko-japonska vojna.
Trst. 4. aprila 1905.
(Dopis iz strokovnjaškega peresa.)
V smislu umikanja korak za korakom ruske vojske do tistega momenta, ko bo po došlih oja<~enjih dovolj močna, da prestopi ▼ protiofentivo, »i m< remo domnevati vzlic jako red k m sporočilom obeh vojujoČih strank, da se je ruska vojsaa utegnila postaviti v te-le pozcije :
I.	(zaoedoai armada : Ta pint^ tu s fmnlo sprednjih čet v Črti Putsiat en Ertauha (črta ob ie*i Tiautsiho) ;
II.	ermada : Fenhuasian s frontno črto ob =cvernem obrežju reke Tiautaiho preko Srp.nkai do Sipinkai ;
IH armada : Kersu-Hošilm ( anpau s tro a to sprednjih čet ob višavah Sipinkai-Stara k< -tarna, z glavno obrambeno fronto na severnem bregu reke Tal auho.
Oddelek Kenncnkampf kakor vzhodna obramba levegra boka pri Hajlunčen z naprej- I potisnenimi četami (kavalerija) v dolini Tu min /a konstatiranje sovražnikovega razvr- j ščenja iz dolin Tsinho in Hunho; potem za razjašnenje sovražoiso?ih isaršovnih črt, ki vodijo cd S ntsintina in -Jalu črez gorsko sleme Lungan in potem vzhodno v dolini Sungari preko Čontsakou Kirin v v z točni b k armade ;
oddelek M ščenk) bi bilo iskati ca za* painem krilu armale za konstatiranje so
da nas je lezniška črta Harbin-Viadivostok. Kajti od železniške postaje Sretensk teče reka Amur preko Kabaranovska v Nikolajevsk in je v tej črti prirejen za hitro plovbo z ladijami.
Direktna operacija preko Japonskega morja v bližino Vladivostoka se nam pa ne vidi verjetna z czžrom na včeraj pojasnjeno i organizacijo. Za obleganje Vladi^ostoka bi trebali popolno izvežbanih jedrovitih čet, ka-koršnjih pa nimajo več na Japonskem. Slično, ali še težavoeje stoji stvar z operacijo Nikolajeveka (ustje reke Amur).
Vspričo tega, kar smo zadnjič rekli o floti Roždestvenskega, in vspričo označenega položaja in moči japonske armade v Mandžuriji, si ne moremo nnsliti obleganja Vladi-voBtoka pred pretekom kakih štirih mesecev. Će se pomisli, da je Viadivostok veliko bolje oborežen nego Port Artur in najmanje za eno leto, si moremo predstavljati, koliko moči bodo trebali Japonci, da bi vzeli Viadivostok, predao pride do učinkovanja Bate , Roždestvenskega. Ni misliti torej a ozirom na te velevažne okolnosti, da bi Japoaci rizkirali obleganje Viadivostoka, ako nima}o gotovosti, da Togo zmore liioždestvenskega. Ali k temu prhaj a še okolnost, da bi se moral Ojama v svrho obleganja VIbdivostoka oslabiti nasproti LineviČti, ki se pa poleg tega vedno mneii.
Zanimivo je torej vprašanje : za kaj naj se Ojama najprej odloči ? f
Razsov»r m risklm vojirim ministrom.
Vojni minister general Saharov je izjavil nasproti nekemu sotrudniku lista >Rus«r da so govoree, češ-, da ee Rusija le navidezno oberožuje, popolnoma neosnovane. — Vojno ministerstvo dela z vso energijo, da odpošilja armadi vse potrebao- Rusija je odklonila inozemske zalagatelje, izlaeti Fran' coae, rad; tega, ker jej zamore domača industrija dajati- vse, kaor potrebuje. G1 izgubah v mukdenski bitki ni zamogel Saberov ničesar priobčiti. Izjevil je pa-, da so sodeč po došlih poročilih, pretirani japonski podatki o 4S.0€X> ujetih Rusih.
Ye)»i svet
radi kapitulacije Port Aiturja se je sešel pod predsedstvom generala Roopa dne 1. aprila.
O položaju t Avstriji.
V Holešovicih pri Pragi je govoril te vrsžnifeovega razvrščanja na poteh, ki vodijo dni v tamošnjem političnem društ7u državni
poslanec Kaftan, o katerem se med drktgim tudi često govori, da utegne priti v kombinacijo, ko se bo sestavljalo novo parlamea-terno ministerstvo. Vsekako pa igra mož odlično vlogo v mladočeškem klubu, zbog česar nas morejo zanimati njegova izvajanja. Po imenovanja sedanjega ministerskega predsednika barona iiaut-eha, so zadtbili Cehi, je menil Kaftaa, kolikor toliko zadoščenja za neprijaznost prejšnjega ministerskega predsednika. Če s« presoja politično osebnost barona Gautscha, ni razloga za sovražno vedenje nasproti sedanji vladi. Za časa svojega prvega ministerskega predsedovanja v letu 1898. je stal Gautseh na stališču, da sta oba deželna jezika v uradih popolnoma enakopravna, da je torej vsaki prebivalec
do mongolske meje.
Glavna masa sovražnikove armade so utegne momenranno kcrrentrovati severno od
Tjel.na v črti rek Liaoho in Tsinho.
Za Japoc<-e je umevno samo ob sebi, da ne smejo izgubljati časa in da se morajo v kratkem odločiti za napad. Po skupnem po loženju njihove armade bi moral biti za se daj njihov cilj armada Linevič, da ga vržejo nazaj v splošni smeri ob železnici najmanje do preko Sungari, to je preko črte Kirin-Lašakou (na železnici in na reki Sungari). Soditi je torej, da pride v kratkem času zopet do bojev. Umeje se ob sebi, da ee b) na ruski strani vodil boj v gori označenem smislu umikanja korak za korakom. To ee utegne nadaljevati najmanje do meseca sep-
težje, samostojna češka država, v kateri bi j treči to nepregledno množico, smo si govo-mirno živeli Čehi in Nemci. To bi bila naj- j rili v svojih mislih : še je ta narod zdrav v
bolja obramba proti ekspanzivnim poželje-njem Ogrov in država bi bila postavljena na trdno podlago. Čehi nimajo nobenega interesa, da bi delali za ohranitev dualizma, ki je skozi 38 let oviral politični razvoj naroda češkega. Cjrioska in t-govinska zveza je imela vsikdar le malo vrednosti, ker niso imele avstrijske vlade nikdar dovolj moči, da bi silile v izpolnjevanje teh pogodeb. Če pade dualizeta, pade tudi ustava, ki js zasnovana na njem, in — pot bo odprta za novo uredbo, ki bo jamčila vsem narodom zdrav razvoj v političnem in gospodarskem pogledu.
Cehi morajo zahtevati, da se skliče češki deželni zbor. Čim so oni odnehali od cbstrukcije, so Nemci dolžni, da Btorč isto v deželnem zboru. In to brez vsake odškodnine, kakor bo jt> tudi oni odrekali Čehom v državnem zborn. Čehi so za sporazumljenje, ali oni morejo »topiti v pogajanja le kakor jednaki z jednakimi.
ob lni truplo zapel petero
Ločitev cerkve od države na Francozkem,
Francozka zbornica nadaljuie razpravoo zakonski preilogi glede ločitve cerkve od države. V ponedeljek je govoril bivši min;-stereki predsednik Ribot, ki j s med drugim ;zresalt mnenje, da ni še pr šel ugoden tre-notek za ločitev. Sicer da je za ta korak, ki bi w imel izvršiti aa miren in M»eralen način, potrebno tudi sodelovanje najvišega glavarja cerkve. Nadalje bi se moralo vprašati državljane, prej negp se je* pričala akcija za ločitev. Vera, ki sedaj le nekako dremlje, se vled ločitve zopet oživi. Ribot js omenil tudi nesrečo, ki je zadela Rusijo ter je rekel, da ravno v sedanjem t?ecotfeu nr treba, da se duhovi na Franeozkem razdvojč. Ko je v minolem 'letu1 zbornica odobravala vladao postopanje povodom« potovanja predsednika L on bet a v Riaa, ni hotela s tem izjaviti, da odpovč konkordat; ampek je le izrazila Bvojo želje, naj se diplomatičae zve^e začasno prekinejo. Ako Krancrja odpoić koa-kordat, stopi s tem iz vrste katoliškitr držav. Kaj sa zgodi s protektoratom, ki ima sedaj Francija nad kristijani ca Jiitrovem V Kcnečno je Ribot priporočil zbornici, osj odkloni zakonski načrt, ki žali čutstva veliko večine francozkega naroda in ki zamore provzročiti silne boja v vsnki ■ občrni.
Sarien, načelnik radiknlne levice v aicir je povabil vse republikanske skupne v sejo, kjer naj bi se odločilo, da sa deb&ta o aakoaskem načrtu glede locftve pospeši.
v senatu je povodom razprave prr»ra čuna za ministerstvo v nanj ib stvari zabt&val senator De Marcere, naj se zopet vzpostavi poslaništvo pri Vatikanu, ker je isto potrebno. Senator Lamarzel Ja rekel, da interesi Francije zahtevajo, da ne pride do prekinjenja zveze z papež tvom. Obisk predsednika Loubeta v Rimu je imel za ^'ran-eijo najžalostneje posledice.
svoji duši.
Ko je gospod kapelan Furlan ob asistenci svečenikov blagoslovil v hiši pokojnikovo ter opravil molitve, je improviziran pevsfci zbsr iz pevcev pevskih društ9v, uprav pretresljivo žalostinko »Blagor mu«. Na mrtvaški voz soobesili štiri krasne vence, ki so imeli nadpise: »Svojemu nepozabnemu soprogu Ana Turk«, >Svojemu nepozabnemu Btricu naslednik Ivan Turk«, »Žalujoča rodbina Zlobec« (ti trije venci so imeli črne trakove ; prva dva eta bila iz svežih, zadnji iz suhih rož), posebno krasen je bil venec iz svež h rož z nadpi9om na trakovih v narodnih barvah : »Vrlemu rtdoljubu politično društvo »Edinost«.
Kondukt se je začel pcmikatt oziroma razvijati. Čim bolj smo se pomikali nizdolu po bregu iz Škorklje, tem bolj se je daljšala vrsta Jalovalcev, tako, da se je, ko smo dospeli D3 trg pred vojašnico, nudil očesu im-pczantea* prizor: sprevod je dosegel take dimenzije, kakor le redkokedaj, kedar tižiški Slovenci spremljajo svoje drage pokojnike k večnemu počitku. Šs le v razsežni cerkvi sv, Antona novega smo se pa pr»7 uverdi o velikem številu žalovalcev.
Ko so po dovršenih obradia neBli krsro z zemekimi ostanki pokojnika ropet na mrtvaški voz in je bilo većemu deln žalovalesv vzeti slovo od pokojnika, izražala se je na »bratih vseh globoka žalo3t in bilo nam je, kakor da čutitac:. s kako muko se Sem ljudem izvija iz prsi — zadnji pozdrav blagemu pokojniku. Krsto j e- spremljala na pokopališče pri sv. Ani nepregledna vrati kočij. Pretres« Ijiv je bil prizor, ko so krsto spustil/ v grob in je jela padati nanjo gruda. Žalost svojcev pokojnikovih je dosegla višek, a tudi ni kdo drugih navzočih se ni mogel vzdržati eolr.
Tako je naš narod na dostojen in ganljiv način izkazal pokojniku zadnjo ljubav ter vsadil a a gr»b evetko — sibven&ke hvaležnosti ! Mi mnejemo duševno 161* izlasti od hudega udarca potrte soproge, vendar- se nadejam j, da jej bo v veliko tolažbo irepotanfina manifestacija ljubezni in spoštovanja, prirejena nje pokojnemu sopreg^.
Josip Turk, snivaj v miru »roj večni
sen !'
Iz »unleipalne	V zadnji
svoj i1 seji je storila municipalna delegacija nastopne sklepe : Zastopnikoma občine v mešani komisiji za- prončenje podrobnih načrtov vo-
Drobue politične vesli.
M a k s i m Gorki. Kazenska razprava Gorkemu se bo vršila dne
proti Maksimu 16. maja.
Volitve izvršile, kakor Kolikor je sedaj den za vlado.
Osnovne Mcžkih šol je v
na otoku Kreti so se poročajo iz Kaneje,. mirno« znano, je izid volitva ugo-
šole v Črnigori. — šolskem letu 1904/1305. v Črnigori 99, od teh 79- državnih, 20- pa občinskih ; v teh šolah poučava 124 učiteljev-Žsnskih šol je G z 8 učiteljicami.
tembra. seveda ob normaln b okolnoatih. To kraljestva češkega v mejah dežele opravičen
iskati svoje pravo na vBeh državnih uradih v svojem materinem jeziku. Umeje ee pa ob sebi, da morajo tem lepim besedam slediti
vse, ker so Rusi še vedno številno v odločni manjšini nasproti sovražniku. Morda štejejo momentanno komaj polovico japonskega števila.
Splcsno umikanje L'neviča se utegne 7ršiti ob bojih ob železnici Harbin bajkalsko jezero. Ta fronta umikanja estane tudi v slučaju, da se Japonci odločijo, da b deli armade iasukajo proti vshodu, preko Kirin-Ning ta, z namenom obleganja Vladivo-f-toka.
Tuii ča nastopi ta zadnji slučaj in da Japoaci prerežejo zvezo Harbin Viadivostok z zavzetjem zvezne toflke N* ngita, vendar ne bi bila a tem še nikakor odpravljena zveza Vladivostoka z domovina. V to bi morali Japocci od oj hovega m mentannega stališča pri Tjeliau capraviti bojni marš 525 kilo-
Domače vesti.
Smrtna kosa. Včeraj zjutraj je umrl v Tolminu tamošnji c^ kr. poštar in posestnik g. Anton Devetak v 46. letu svoje dobe.
tudi dejanj*, ako se hoče, da Čehi ohranijo i Odlični rodbini naše sožalje.
svoje prijazno vedenje nasproti sedanji vladi. Češki poslanci 60 sklenili čakati in dovoliti ministerskemu predsedniku kratek rok, v katerem hoče, kakor je obljubil Čehom, v prvi vrsti de'.ovtt za zbtiianje obeh narodov na Češxem. Sedaj ima najlepšo priliko zato, ko treba češki deželni zbor doveati do delovanja, kar je neizogiben pogoj za zbližanje med Čehi in Nemci.
Ozirom na dogodke na Ogrskem je rekel poslanec Kaftan, da se še le sedaj kaže v vsej svoji veličini greh, ki se je storil leta 1H67., da se namreč ni tedaj samostojni
Pogreb Josipa Turka. Kakor je bil žalosten povod, ki nas je zval včaraj ol> 4. uri popoludne psed hišo pokojnega Josipa Turka, vendar smo cbču-tli tudi neko zadoščenje na tem, ko smo videli, kako ogromno število tržaških- in okoliČanskih Slovencev in Slovenk se je- »bralo, cia počasti spomin moža, ki je bil dobrotuik svojemu neredu. v zadoščenje nam je bilo to-radi pokojnika samega, ki je ree zaaUiiil, d» njegovi rojaki blago slovljsjo njegov spomin, v amtk>šČeoj» pa nam je bilo to tjiidi zat«v ker nmrod s te«, da časti svoje za^luAoe moi* kažeš kako mu je na
ogrski državi postavila nasproti kakor proti-1 ercu lattai lazvrj. ia lasta*	Mo-
jašmo; ki se imajo zgraditi aa Wi!dijevih zemljiščih, so določili gospoda Alfonza Polacco in inženirja tfenrika Vivar>te.—Dr. Riechetti je predlagal, naj ae društvo »Auiiaina« ro-zove, da dogradi Blužbeoo pot cd cie^-ts »M: ram ar do- vrelcev Brojeiace. — Zupanu Sandrinelli-ja eo naložili, naj glasi enemu li-ooiu >Rbssini« v Boloaji odpošlje eestitoo brzojavko povodom stoletnioe aiegfc ustanovitve.
haen-orstnje. Dr. Jakob Kavčič, svetovalec deželnega sodišča v Ljubljani je imenovan predsednikom okrožnega setlišča v Novem mestu.
»Beatsehes Haus« in »Narodni dom« T Trsttt. V restivraciji »Bintraobt« vršil bo je minoli petek četrti občni zbor društva »Deu-tacties Haas« pod predssdništvom aačelnika pro£ Frana Starka. Temu društvu j« namen, da sezida v Trstu nemški narodni dem. V svojem nagovoru je nagla&al pref. Stark, da se niso iapolnile vse nad«, katere se je gojilo o ustanovitvi društva tar se je pritoževal proti nemškim kapitalistomkateri nimajo poguma založiti svoj denar v stavbene prostore v Trstu, kateri bi imeli služ ti zgradili poslopja »Deutsches HauB*. It poročila blagajnika izhaja, da je znašalo društveno pre» možeoje koncem 1904* leti le	K 02
stot* Ali vse to nas n9 zanima tolike, kolikor dejstvo, da je prof. Stark v svojem govoru, osvetli^ši gornje za tržaška- Nemce nevesele pojave, stavil Nemcem aa izgled tukajšnje Slovane, kateri d* so si vetvarili v »Narodnem domu« narodno Breil'šče, ki počeaja — to so njegove (prof. Starko ve) besede — že igrati ▼ glasbenem žfcvljeaju našega mesta znamenito ulo^o^
Boljšega pri poznanja si pač nismo mogli pričakovati glede- naše žilavosti in našega napredka v Trsta^ kakor &am je je izrekel gosp. prof. Stark* z zgornjimi besedam1, ki dokazujejo, da naše delovanje imponira našim, narodnim nasprotnikom. Sicer ue čuje tudi v tukajšnjih italijianakih krog h priznavati, da bo tržaški Slovaci imeli letos v »Narodnem domu« najlepša* koaeait3l s katerimi aa ae.
morejo meriti dragi koncert niti približno. A mi smo šs-le zaceli ; nadejamo ee, da bodo imeli Nemci in Italijani še mnogo prilike
določeno, da moremo njene tajnosti, notranje eareke dvojic« in nemškega poslanika. Da se poatajanje in propadanje, prikazujoče se nam varuje značaj rodbinskega obiska, ne bo ni-v formi fenomena, odkrivati edino-le z nje- kakih tfioijelnih vsprejemov. Tekom tedna se
čudovati ž lavo« in prednost tržaških 81o-	nim posredovanjem, s posredovanjem predmetov,
vanov ter se prepričati, da niemo tako iofe-	ki jih vstvarja ona sama. Ti predmeti so v ia-
r.joroi, kakor so neg oni slikali. Resnica si	hajaiišče našim opazovanjem,
krči pot in mora na dan prej ali slej.	Je-li Fran Ondriček eden takih predme-
Z. slovanski simfonični koneert v	tov, ncsači v sebi poseben zakon navstajanja ?
.Vaminem domu« (v soboto, dne lf>. aprila)	Trasmigracija (prehajanje) anš, neoinkarnacija
določen je nastopni, zelo zanimivi program :	(novovčlovečenje) telesa v novo telo ? Človek
I Zd Fib ch : >Noč na Karlstejnt «, ouver	nara™ molgl- 8a h kedaJ rešl
-jra K Mobr: »Tkalci«, simfonični	(zagomtka). Bojim se. Slično ladijj,
.pev (po Hiuptmannovi drami); 3.) A. Dvo-	* orkan nekje daleč, sredi morja in zraka,
ak: »Junaška pesem«, simfonični spev; 4.)	Povito in vedno silneje ob krševito
P. Ćajkovskj: Iz simfonije patetične (VI)	skalovje, ali je ne more razbit*,
al II. allegro con grazia, b) III. allegro '	J * ~
prino povrne v Kiel, princesinja sestro, vdovo veliko kneginjo spremljala v Moskvo.
bo svojo Elizabeto,
molto vivace: 5) J. Mandić : »Cemulpo«, g manična suita za veliki erkester a) Allegro vivace, b) Moderato molto, c) Scherzo, d) Presto. 6.) Fr. Smetana : Oavertura k operi » Hnbička«.
Da zadovoljimo želji, ki so jo mnogi
ladija trda, ker tudi ona krije v sebi odporno silo — razbijajo se mi misli ob nepristojnosti in nedotakljivosti narave.
Pozza je rekel o Ondričku, da je prešla vanj polu demonična duša bajnega Paganinija. Nekateri vidijo v njem personificiranoga Ernsta......In v resnici : človek je bitje
Dogodki v Busiji.
Hujskanje v Južni Rusiji.
BEROLIN 4. »Tageblattu« poročajo, da kroži v južni Rusiji na stotisoče iavodov oklicov, ki hu skajo proti Zidom, Armencem, Poljakom itd. izlaBti pa proti Židom. Bati se je, da utegne priti do dogodkov, kakoršni so se vi šili v Kišinevu, Homelu in Baku.
Londnc- Sladkor is repe surov 14 18 31*. Java 15.4Vi- Stalno.
Pariz. Rž za meser april 15 50, r* -•*
maj 15.50 za maj avgust l5.7o, za septaa ber december 1-4 90 ; mirno.) — Plenica za lelcoči m sec 23.65, za maj	, za maj - avguc
2.185 za eept -december 21.50 (nolačuo). Mokr. zh te koči mesec '29.85, za mu 30 20 za maj-avgmt 30.70, za s pt.-december 129.-- mlačni). Kepičri olje za teeoči mesec 50— za maj A9 50 za maj - avgust 49.25 za septenbe- - december 25 (mlačno} Špirit za tekoCi me>»ec 48/25, za ma' 4-»25 zi maj-avgust 4S.— ?a september-december 42 50 (stalno). Sladkor surovS«0 uao nov 37'/t37l;a (.oairno* bel za tekoči mesec 4l\'4 za maj-avgust 4l7/k, za julij-avgust 42-, za oktotier-januvar 3)—, mirnoj ratimrsL 72—72'/» Vreme : bltčno.
Vdovec
zraz li, pričnemo priobčevati teh dni razla-	vsakdanjih zaht*v, vsakdanjih potreb : ana-_anje mali pojedin h sklaieb, kakor smo ti	logno njegovemu jeziku, ustvarjenemu za ozna-sturili meee?a fibruvarija.	čavanje vsakdanjih predmetov, in njegova Aretovan italijanski častnik. Nedavno	fantazija percipira (vsprejema) vnanji svet po je nesa stal janska torpedovka po noči pri-	povprečni šabloni. Ali, ako njegovo oko naleti pio a do utrdba Barbango pri Puli in posta-	na veličino, ki ni takoj dostojna, potem previla na suho nesega čaBtnika v popolni uni-	nehuje braniti v sebi vsako kritično zmcžncst. t rmi. Ći -:nika so s r*ža prijele, torpedovka	Tu treba klicati v pomoč alegorijo, slikovito je pa hitro irg n 1?. Aretovani častnik se zove	j prikazivanje. Ta se vzdržuje na površju ne-(tiordan > Pešci in je poročnik italijanskega	koliko desetletij .... Navetaja nova generacija trdnjavskeea tcpmčarskega polica, ki je na-	in alegorija prehaja v bajko. Zopet koplje stanien v Ankoni. Izroč li so ga civilnemu	majka Thetida (mati grškega junaka Ahileja) »,1-ea. Častnik ni hotel ničesar izjaviti rezin	dete v Čudoviti reki, zopet se nad kako zibe-svoje narcdn -t Za z«g>vorn:ka mu je uradno	ljo pojavlja zlaca zvezda, zopet bo mati v noči p stavljen dr. Zuccon.	; prokrescije (ustvarjenja) snivala divne Banje.
Razpis službe v šolski stroki. Na dr	Ne mero se zanikati : ta slika je grenka ob-
žavni gimnaziji v Trstu z nemškim učn m	sodba človeške možnosti. Aristotel jo je označil jezikom ;e začetkom šolskega
Trgovina.
Borzna poročila dne 4. aprila Tržaška borza.
Napoleoni K 19.C6— 19.08 ang laike liie K--
do —T— London kratek termin K 239 80—240 40
Francija' K 95.25-95.50, Italija K 95 25-95.45 italijanski bankovci K —.— — - —• Nemčija K
117.15—117.35, nemški bankovci K--•--
avstrijska ednotna renta K 100 30 100 60, ogrsk> kronska renta K 98.15 98.45, Italijanska rent*
_ —.— kreditne akcije K €66--168 —
državne železnice K 663.--662 —. Lombard c
90— 93.—, Llovdove akcije 666.--672-
8 r e C k e : Tisa K 343.50 -347 50 kredit K 483 -do 493 —, Bodenkredit 1880 K 3C9.— 318.—/ Bo denkredit 1889 K 3u5.— 314 —, TurSka K 143 — do 145.— Srbske —do —.—■
Dunajska borza ob 2. uri pop.
včeraj danes 100.90 100 90 100.90 10J.90
53-let star, ki ima premoženje vredno 4000 kron se želi se/.nnuiti z gospodično ali vdovo v svrho zakona. — Ponudbe pod «A. B.» poste restante glavna pošta Trst.
NaifO hica z 12 Proetori, dvoriščem in HOVd nibd vrtom pri Sv. Mariji Magdaleni spodnji se proda za primerno svoto; 7a denarja takoj, 2/:J pa na obroke. Naslov pove uprava »Edinost«.
leta 190O-06 razp sano mesto pravega učitel'a za naravo--ovje kakor glavni preimet in matematike in rizike kak r stranska predmeta. Predpisano opremljene presoje na miniateretvo za nauk je predkž ti predp san:m službenim potom c. k. namestništvu v Trstu do 3. maja t. 1.
Razpisani službi. V c. kr. kazn lnici v Kopru se i mi popolni ti mesto enega stra-\ irja z letno plačo H00 kron. Prošnje je pred kiiti državcfmu pravdn štvu v Trstu do 17. maja t. 1. — Na c. kr. glavarstvih v Primorju (oddelek za davke) je popolniti eno meF~3 uradnega sluge. Prešnje je predložiti c. kr. finančnemu ra\mtel>tvu v 4 tednh, računaje od 29. marca dalje.
Prodajo ljubljanskega grada je sklenil državni zbor v ponedeljkovi seji.
»Glasbena Matica« priredi jutri v Ljubijan velik > m fon i če n koncert.
Movenei pri predsedniku Eoosereitu. Ntw-jorški republikanski klub napravi izlet v \Va9hisgtjn, kjer se pokloni predsedniku Kooseveltu. Zastopane bodo VBe narodnosti, tudi Slovenci, ki bodo tvorili posebno deputacijo.
Pevei i n pevke »Kola« so vabljeni, da
pr Jejo pnh )dnjo nedeljo ob 2. uri pop. v pevske prostore v ulici San France>co št. 2.
Tkradena Z&stava. Krčmarica Ivanka
Pangoš, ki ima krčmo na šr. 473 v Skorklji, je prijavila včeraj predpoludne na policijskem k m-arijatu v ulici Luigi Ricci, da jej je neznan tat ukradel z 'Stavo, ki je vi-hraia na dregu pred krčmo in je vredna dO kron.
A retovani b> bili včeraj po organih po
1 c ;*sega komisarijata pri sv. Jakobu 21 -letni Aieksander Neubauer, 17-letni Fran Sosič • n 17-letn; Friderik Šulc, vsi trije težaki a v-i trje brez dela. Malo prej so bili ti trije ti.*-ki v neki gostilni v ulici delle Sette Fontane, kjer so napravili nekoliko čez eno kr- i> računa in p tem odšli, ne da bi pla čali, S cer so pa vsi trije dobro znani — pt *ki in tudi že večarat vpisani v policijske knj ge.
Književnost in umetnost.
Koncert Ondflček
veliti dvorani -Narodnega doma" dne 1. aprila 1905.
najbolje: vekovi prehajajo, ljudje ostajajo isti. Kakor je Tirtej (grški pesnik) nekdaj živel in prešel v mit (baje-slovje), kakor je božanstvena lira tnebanskega Amphiona živela nekdaj, ter tudi kamenje omehčujoči glas O/feja — oni danes /ive v bajeslovnem življenju.
Ali . . . morski valovi dvigajo čim moč neje izkušeno ladijo, morska struja jo čim huje meče ob skalovje — še nekoliko in razbita bo . . . Nu, zapustimo to polje in zado-voljujmo s?, da čarobno bajeelovje potegne svoj najivni plašč tudi na češkega mojstra. Sedaj pripada on resnici življenja.
Pa vendar : je li Ondr.Ček vsaj nenavaden človek? — eem iramo vprašati. Na tem ni dvomiti. Jedino-le veliki vzroki izzivljajo velike posledice. Velikim delom sledč velike evolucije.
Kaj je glasba, kaj more ona slednjič ? Delovati na človeka povzdigujoče, kakor je mislil Biachotf, ali morda še več, iu:rda s komunikativno svojo Bilo pretresti našo psiho (dušo), izraziti v njej razne efekte, strast ljubezni in mržnje, veaelja in žaloBt:, kakor ee glasi Hanslikov dogma. Š« več ! . . . V Ondričkovi glasbi leži v§e življenje v svojem velikem kompleksu duševnih organizmov. V Ondričkovih ton h se kažs človeška duša v vseh svojih nijacsah. Ondnčkove goali so »obljuba« človečanstva. V njih izdelani les kakor da je utisaena neka čarobna duša, ki, dotaknena do njegovih elastičnih pretih, peva in ječe, vzdiha in vsklika, sniva in se smeje. — A več joče, ker v tej solzni dolini je več solz nego smeha. Njegove gosli so izraz človeka samega, one govore novim, do sedaj nečuvenim glasom.
Da, Ondriček je nenavadna pojava, iz prahu navstal Kentaur Heiron (učitelj grškega junaka Ahileja), od naravi določeni učitelj " najb streje umetnosti. A li ne, Hejron je poučil osebo, Ondriček pa je poučil ves svet, poka-sal s svojim umom zakrito stezo, ki z mnogih stranskih poti dovaja do prestola najviših človeških idejalov ....
Njegova pojava bo označala celo epoho v velikem življenju človečanstva. »Beau, harmonieux, sublime« (lepo, harmonično, vzvišeno). S temi besedami je ocnačil Voltaire delovanje klasičnega avktorja »Cida«. Jaz jih posvečujem Ondričku ....
119.95 10050 93.5.=> 118 60 98.25 89.90 1649 — 666.50 239.90 117.12'/, 117.121/2 23.41 23.41 19.C6 19.07 95.45 95.40 11.32 11.28
119.95 10050 9350 118 60 98.30 90 — 1647.— 679.25 239.10
Državni dolg v papirju - n n srebru Avstrijska renta v zlatu
„	n « kronah 4
Avst. investicijska renta 3V,0/« Ogrska renta v zlatu 4°/0 *„ „ „kronah 4«/»
n n 3V» Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir Cesarski cekini
Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 99.50, italijanska renta 104.95, španski esterieur 9212, akcije otomanske banke 60i —. Menjice na London 251.50.
Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne leien ',
___ Lombardi — — unificirana tuiSka renta 88.97
avBirijtka zlata reuw 103 10, ogrska 4zlata renta ICO 00 L&nderbai k 518.— turške srečke 134.f>0 parižka banka 13.12, italijanske meridi-jonalne akcije 762.—, akcl]© h io Tinto 16.39. Trdna London. (Sklep) Konsolidiran dolg 9l7/l6 Lombardi 3s/, srebro 257/B, Spacska renta 90\'.; iu» lijanska renta 104—, tržni diskont, 2— menjice Dunaj n 24.2šf dohocki banke —izplačila bantr —.— Mirna.
Mladenič
vešč knjigovodstva, slovenske, italijanske, hrvatske in deloma nemške korispodenoe z večletno prakso, išče v jutranjih urah 8—12. zaslužka. Ponudbe pod »Postranski zaslužek« na upravo »Edin.«.
Išče se
inteligentna ženska za gostilno, ki prevzame kuhinjo na svoj račun ali proti mesečni plači. Naslov pove »Edinost«.
Nove fiemške knjige ^
prodajo po nenavadno nizki ceoi. pove »Edinost«.
Naslov
Kupim
Trina porodila 4. aprila.
Budimpešta. Pšenica za april K 18.Ž6 do K 18 5*8; rž za april K 14.46 do K 14.48 ; ovee za »pril od K 13.90 do 13.92; koruza za maj K 14.92 do K 14.94.
Pšenica: ponudbe in povpriJevan e mednje, mirno. Prodaj* lZ.O'JO met. atot., ob odpretju za 5 stotink znižanja, poineje nespremenjeno. Drugi žita nespremenjeno. Vreme: hladno in veterno.
Mavre. (BKiep j Kava ttantoa good «v -rage za tek. mesec po 50 kg 43.*/4 frk, za julij 44 - -.
New-York. <Otvo-') Kava Rio za bedofe dobave, vzdržano, 5 atot. znižanja.
Hamburg. (Sklej cop.) Kavm Santos good average ia .naj 353/4 za aept- 36l/i decembei 37—, za marec 37.— Vzdržano. — Kava Bio nr.vadn* loco 37.—38, navadna realna 39 -40, cavscca dobit , 41—42.
Hamburg. (Sklep.) Sladkor za april 29.— , se maj 29.50, za juni 29.55, za julij 29 60, Za avgust 2W.eO, za september 27.25. Mirno. -- Vieaae: lepo
Sladkor tnsemski. Oentrifugal pile, promp >n [ K 66.50 do 68.00, za september K —.— d® — .— marec-avg. 66.50 do 68.— Concaseć in Melis p x promptno K 68.30 do 69.30; ^a aept- K —. -—.—, marec-avg. 68.30 do 6 30.
že rabljene mize in stolice za gostilno. Rudolf Frluga, ul. Giorgio Glaatti 18, II. (Narodni dom).
riiuia	4—5 metre visoke z lePimi
UIVJO II IO korenikami 25—30 komndov se vkupi takoj. Naslov pove »Edinost«.
Mladenič, prost vojaščine
zijskimi razredi — govori in pise slovensko, nemško in italijausko, dobro izurjen v knjigovodstvu — išče primerne službe. Naslov pove uprava lista „Edinost".
Na7nonhm vsem onim vinogradnikom, l^CULIldlljCtlll kateri rabijo trte, da imam
še več tisoč na zeleno ali na Suho cepljenih trt ; 100 komadov po K 17*— Cenik na zahtevo zastonj. Oglasiti se je hitro pri Josipu CotiČ, trtnarju v Vrhpolju pošta Vipava.
Karlo bouvier
== zlatar in draguljar =
> Trst - V ulici Barrlera vecchla 10 - Trst.
j Prodaja in zamenjava zlata, srebra in dragulj sr-—~ ter izvršuje vsakovrstne poprave.
Tav&rna pohištva
Aleksander Levi f^inzi
ulica Tesa šr- 52 A z==
(v lastni hlfii.)
ZALOGA:
Plazza Rt$arit (šolsko poslopje).
Cene, da »o nI bati nit a :© i oaiia? ■
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih.
Ilutrom Milk breiplaftao la (ruke,
W
JCarodni kolek jc
vdobiti pri npravi
Fran Ondridek....
L
Je-li Ondf.dek običajen človek, stvarstvo, pripadajoče v genua čl^vaak f z reelaim izhajal ««*em, ki se razlikuje cd sor. dnih oseb -smo pu ero sentii, prtt?zni sili? Je-li On-
^ek ndividuum, navatal p< tom izhajanja od ( e8chl e umrl. iruzegm individuuma, ki m »rda s pomočjo	Princ Henrik v Carskem selu.
saKtga fctaviat čnega prcce^a konn tutivno crpi PETROGRAD 4. Pruski princ Henrik ~ v i jo m r? Ali pa atojimo morda pred in soproga sta danes predpoludne dospela v narave? — OJ prirode nam je Carakoj« selo, kjer sta bila vsprejeta od
Zadnje brzojavne vesli«
r Ceschi.
TRENT 4. Bivši namestnik grof Alojzij
Cdinost"
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST, ULICA CASSA Ot RISPARMfC 5
MEBL07ANJE PO NAJM0DEBNEJSIH ZAHTEVAH
KATALOGI BREZPLAČNO.
m č? ^Loieoum
Serravallo-vo železnato kina vino
za bolehne otroke in rekonvalescente.
Provzroča voljo do jedi, utrjuje želo de o In ojačuje organizem.
Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti.
Odlikovano s 16 kolajnami na raznih raztavah in z nad 3000
zdravniškimi spričevali.
I. SERRAVALLO
= trst. =
Po trti r. i srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, cla je naš nepozabni in preljubi oče, gospod
ANTON DEVETAK
c kr. poštar in posestnik
danes zjutraj po dolgi in mučni bolezni, previden se svetotajstvi za umirajoče, v 46. letu svoje
dobe v gospodu zaspal.
Pogreb zemskih ostankov predragega pokojnika se bo vrši! iz lastne hiše v Tolminu v četrtek, dne 6. aprila 1 905 ob 1 O. uri zjutraj. V TOLMINU, dne 4. aprila 1 905.
Danilo, sin.	Marija, lika in Lenka, hčere.
Zahvala.
lV<l|.isana nuj risrčnejše zahvaljuje vsem, ki so naiega predragega
i n nejN»/abnega
I F A
• ; [; v ra-u !i--i;-/ni. ter v- *m onim, ki so na?, na kateri si bodi način tešili na preveliki izgubi, ki nas j" zadela.
Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, slavnemu političnemu društvu »Kdinost« za krasen vene«', -lavnemu pvskenm društvu »Kolo« na žalosti n k ah, ki jih je |>elo ob mrtvaškem odru, žistopnikom peter h pevskih društev, 1* i -<• j»eli pre«l hišo žalosti o priliki pogreba t-r vsem onim ki so blagovolili spremiti zemske ostanke blagega j • , •jnika k večnemu počitku.
Družina Turkova.
„Avstrijsko parobrocino društvo" - Trst
(Avstro -amerikanska prosa.) - Fr.noIIi COSI LICH.
Nova redna, hitra in direktra tlufrba za Mago in potnike
mej Trstom in Novim Jorkom.
Hitri in eletrantni novi brzonarnbrod
GBRTY
»»! 0(1 ton odplu e dne 15. aprilu v Nori York. Potnina znaša III. razred K 175.—, I. razred K 300.—.
Potrežl»a in hrana vsak dan svež kruh in mesot dobro vino, idrivaiSke službe. Parni ki so električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki III. razreda imajo popoluo svobodo na krovu.
Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica Mol in piccolo št. 2
KONSTANTIN RUBINIK
Prodajalnica mrežic. Ulica Stadion 3. sprejema prekladanje in čiščenje svetilk na plin ob časa selitve Neprekosljive plinove 111 reži ee — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo.
Narocbe za popolno čiščenje stanovanj.
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva ■ spedicijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
Telefono it. 847. - Via dell& Stazione Št V. 7. - Telefonu št 847.
Filijalke v PULI, GORICI, REKi in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- ln inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
Pofiijuie DrcflaetoF, ti se jeUjfiio aa potorame in prevažanje blaga na vse trme. )
Sprejema se tudi pohištvo in druge predneriev shrambo v lastna za to plavljen** ••»«» skladišča.
* Edini tržaški zavod za	„VACUM GLEANER".
4 IM ENJK in SHRANJEVANJE PKEPROO
BS~ Točna postrežba in nizke cene.
Odiikavaaa v Rim« • zlato kolajne in
— zaslužnim križcem —
Odlikovana tovarna
zu čopiče iti ščetke
Odlikovana na Dunaju s
zlato kolajno in — častno diplomo —
IVAN ANGELI
ulio* Vincenzo 3e. tni (nc sproti cerkve sv. Antona novega .
Edini *|»reijali-t za izdelovanje zidarskih in >likarskih eopičev: lastna specijaliteta čopiče t
za barvanje s po kostjo.
Pleteni nasiamači francozkega sestava in, nedosežne kakovosti.
Se ne boji nikake konkurence glede zmernih cen kakor tndi izvrstnega izdelka.
Čuvati se je dobro, da se ne zamenja moja tvrdka s konkurenti jednakoga imena.
I — „SANUS"
novi higijenioni zobotrebrJki
disinfektirani parferr.irani zaprošen patent
se prodajajo povsod. C. C O MINI, Trst Bnrricra 28
Neko ugledno nemško zavarovalno društvo
išče za Trst zmožnega _______
zastopnika.
Sposobni ponudniki, ki se zamorejo izkazati v trgovskih krogih z dobrimi kuprijskimi zvezami, naj pošljejo svojo ponudbe pod (»714 !>)<: na
Haasenstein & Vogler DUNAJ, I. XValfisehgasse štev. 10.
W Restavracija
,flIIaCrttadirrancoforfe'
ulica Moliti Piccolo št. 17
vogai ulice Sa?erio Msrcaaanle šte?. 4 (ex Piam della Zonta toči izvrstno in vedno sveže
šteinfeldsko pivo
kakor tudi dobra in pristna vina. Kuhinja vedno z dobrimi jedili - preskrbljena.	_
Postrežba točna in cene nizke. Se toplo priporoča
Rudolf Ssoboss!ay
gostilničar.
SPECIJALITETA:
likerji, pristna vina v buteljkah in na drobno. Cene zmerne. Maršala 80 nč liter, žganje 80 nvć. liter vermut 64 nvc. liter.
Prodajalnica boieljk
s ?
S. i)
m
Novo prodajalnico jesfuin,
zalo/eno z hlasrom prve vrste kakor kavo. sladkor, olje, milo. belo in turšno moto, otrobe itd. itd.
priporoča ^tndrej Šuc
Trst. ul. Media 56 zraven ul. Rosaattl) Trst.
vpisana zadruga z omejenim jamstvom, v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., II. nadstr.
v lastni hiii.
--
Hrauilne v loffe -pr rt-m-io a i od vsicega 6e IU'1. »i c dcSdtvS ta 8: ob e-»ti -j t-j o no 41/j°/o> -e	o ibjal rentn:
davek.
Posojila dajejo hh samo SUm.ui u h cer ns njvnj ce p.» 6 °/0 ;d na vknjižb« po 51jt°/o l*raduje veaki dan u<t 8. do 12. V* urd p 'P-razven nedelj in praznikov.
Stanje hranilnih vlog leta 1904 K l,4S5.«i<»7-l 1 .. posojil ...,,„	1.573.s4l'-34
glavnih deležev .	„	112.720-—
Postno-lran. račun štv. 837.;-15.
Mm
ju.
CD
JAKOB SOTLAR
Via dei Jiacchi Zaloga dalmatinskih in istrskih vin prve vrste. Vsakovrstni desertni likerji. Najfinejši špirit za konzerve. Prodaja na debelo in drobao. Sar Dostavijenje na tl«>tn. •jst'
Zaloga istrskih in dalmat. vin
v Ulici Cecilia 16 (rogat uL Kučgero Mamin) Zaloga je vedno preskrbljena 7. vini najboljših kletij. Cene : istrsko po t54 st.. belo briško po SO opolo i7. Visa po "t'2 st.. vse franko na doni. Za obilne nnroebe se priporoča
IVAN TONEL
----—S
Ivan O^ustinčie
ul. Sette Fontane št. 4C, iVCgal 11. VitMiliO i!; Fellm
Trgovina s špecerijskim in ioloiiij. lilapin
zaloga moke. otrobov, kakor t udi lMjlinejših - testenin (lomaeega 1:1 tujega Izdelka. 1= j
Izvrstno jedilno olje
po 28 nvč. liter v novi prodajalnici
A. BERINI & A. STRINGARI
ulica di Torre hianea 45.
Kis, milo. s vere in soda.	:
J(m1!1iio olje po ^ novr.
Hadi požari a
prodaja vso obstoječo zalogo manifakturnega blaga z velikim odbitkom
Ivan Visintini.
ULICA CASERMA št. 6
Gostilna T. MA JC22CN
ul. Nicolo Maechiarelli 14 (ex l7orni).
Toči istrska in dalmaiinska vino. teli opolo, posebna tirolska Tina- Prve vrste pivo.
Gorke in mrzle jedila.
Sprejema naročbe na kosila in večerje.
N ii. /a družino istrsko vino po od 5 litrovnaprej po 34.
IO
Podpisani priporoča svoj iskušeni
a*^ železni pkig
s kolesi /.a oranje na polju, pri brajdah in drevju, za pletev. zasipanje, zri vanje itd. samovodiien. preprost, lahek in cen. — Svoje dobro znane Škropilnice proti peronospori in svoje ne-prenehljlve vinske stiskalnice.
—■ ZIVI C, inženjer - Trst
Skladišče trgovinska ulica 2.
Kdor se hoče dobro in z veliko ekonomijo
(Z>
Velika zaloga
. __ 1B
Prosi se za obisk. — ObSirno dovoljenje kredita.
obleči, naj se poda v
prodajalnico
izgotovljenih oblek
i. FARCHI Barriera radia5
kjer se vsaki dan izdeluje obleka . v lastni krojačnici.
»£LA\ LIA" "prejema zavarovanja elo-ve«kegm iirljeaja jk> naj razno vrr»tnej~ih kombinacijah p<»d tak<» ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarov&nje na doživetje in !*mrt z zmauj£uj<K'-imi »t* vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
„Slavij a"
Tzajemiia zavarovalna banka t Pragi, — Rezervni foun 29.217.69446 K, izplačane odškodnine: 78,324 623 17 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
▼aa pojaanila daje :
Generalni zastop v Ljubljani, f-egar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. JSkode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnok iriatne namene.