IlflERiSkA Domovina mcAH m fpimr / i IN UNOUAOfi ONUT Ugajanja o Okinavi bdo irda in še dolga Anjenški vojaški vodniki si ”0čejo oporišča na otoku Okinavi v Riukiu otoški Verigi ohraniti čim dalj. Washington, d. c. — ja- P°nski zunanji minister Aiči je ^kom svojega nedavnega obi-s a v ZDA imel vrsto razgovo-r°v z državnim tajnikom W. Ro-£ersom o japonski želji po vrnitvi otoka Okinave Japonski. O-i^ava je glavni otok v otoški Riukiu, ki se vleče južno Slavnih japonskih otokov Jr°ti Pormozi. Do leta 1879 je 1 a Podložna Kitajski, tedaj pa jo spravili pod svojo oblast aPonei. Na otoku so v času med onia velikima vojnama zgrabi obsežna letališča in vojaška 0Porišča. ^ete ZDA so v vojni z Japon-s 0 otok zavzele po hudih bojih |Utllja 1945. V naslednjih letih ^ Postal otok glavno ameriško p laško oporišče v zahodnem acifiku. Japonska se otoku ni 1 dar odrekla, pa je vendar ^rvl desetletji po vojni o njem j davnem le molčala. V zadnjih 'o je začela otok glasno zah-®vati in siliti v vlado v Wa-^lngtonu z razgovori o njegovi • Vojaški vodniki ZDA se temu Pdajo trše kot državno tajni- inV° in del! Korigresa- Generali 2 adrnirali trdijo, da je Okinava obrambo ameriških koristi v ^ °dnem delu Pacifika nepo-v^esljiva. ZDA so vložili v voja-6 naprave na njej okoli 3 bili-0ne dolarjev. Japonci so voljni ZDA vojna oporišča na jj.0 u> toda hočejo dobiti nad ^Jlrni vsaj neke vrste nadzor. V v^Wngonu o tem nočejo nič slini ! r^a^:o jaPonski zunanji mi-\V- C,r. tekom svojega obiska v ge vingtonu vprašanja ni mole] r°siti v meri> kot je upal. Že-VitjJe doseči sporazum in pripra-Pis ^ P01'1’6’3110 za njegov pod-\ty. ^.n°vembru, ko bo prišel v s^gton na obisk predsed-laponske vlade Sato. National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 17, 1969 M&ttNlNO HGWSPAfm ŠTEV. LXVII — VOL. LXVH britanski padalci s° zapustili Anguillo SoTHE VADLEV, Ang. - Ko brit PriŠli marca letos sem itjir^k* Padalci delat red in sebr)ki §a dejansko ni nihče po-te^ ° kalil, je pisal ves svet o tapc 'n se srhejal na račun Bri-raajev’ ki se še upajo zasesti k0J °tok v Karibskem morju s Se jJ1 * * *! b‘,000 prebivalci. Od tedaj bilo ■na otoku marsikaj spreme-ce^ ^ britanski padalci so kon-edna odleteli domov. ji p0^Vdc^ slcer ®e vedno noče-Eitt aknpno vlado zveze St. tatJ-.^is-Anguilla, toda bri-Upa 1 administrator na otoku Vn 9 b° k°misija, ki jo bodo haŠia0Vali’ da P0l0Žaj preišče, le rešit 23 Vse strani sprejemljivo ]t>ilc]ev' otoku je ostalo le 84 sli se^kib Policajev, ki so pri-m skrbet za mir in red. *A|N Novi grobovi Chester A. Mocarski V Mt. Sinai bolnici je umrl 49 let stari Chester A. Mocarski z 966 Ida Avenue, lastnik in ob-ratovodja Chet’s Cafe na 987 E. 79 St., roj. v McKeesportu, Pa., od koder je prišel v Cleveland, ko je bil star 6 let. Obiskoval je šola pri Sv. Kazimirju, East High in bil v drugi svetovni vojni pri mornarici. Z 8 tovariši se mu je posrečilo ujeti in zasesti nemško podmornico U-50fi, za kar je bil odlikovan s Srebrno zvezdo. Njegovo ime je bilo vgravirano na plaketo, pritrjeno na podmornico, ki je sedaj v Muzeju znanosti v Chicagu. Bil je mož Ane, roj. Kastelic, oče Dorothy in Patricie, brat pok. Ed-warda, Tonyja, Stanleyja, Eu-gena in pok. Dorothy Papalko, dn Johna Mocarski. Pogreb bo v petek iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. ob osmih, v cerkev sv. Kazimirja ob devetih, nato na Kalvariio. Gomulka podražil alkohol VARŠAVA, Polj — Na Poljskem se je zgodilo nekaj, kar je deželo vznemirilo kot najbolj senzacionalna politična novica. Režim je moral podražiti alko-ool, vodka je sedaj 15% dražja, Divo pa kar 35%. Ko so se raz-lesle govorice o višjih cenah, so potrošniki dobesedno navalili na Drodajalne in v kratkem času Dokupili vse, kar je še bilo naprodaj. Povod za povečanje so seveda Drazne državne blagajne. Režim :ega naravno ne more priznati, :ato je odgovornost za višje ce-le prevalil na — pijance! Trdi, la se je pijančevanje tako razbohotilo, da škoduje povprečju larodne delovne storilnosti, delovni disciplini in narodnemu sdravju. Med 1. 1964 in 1968 se e prodaja vodke dvignila za ce-ih 37.5%! Gomulkin režim si seveda s Dovečanjem cen za alkohol ni Dridobil med Poljaki nobenih lovih simpatij. Ta leden lajna seja CenEralnega komilela KP na Češkoslovaškem Pričakujejo, da bodo konservativci predložili odvzem vseh položajev v KP in v državi Dubčku in tovarišem. PRAGA, ČSR. — Praga živi ta teden od političnih sluhov. Vse govori le o tem, da bo ta teden zboroval tajno Centralni komitet Komunistične partije Seje naj bi se začele v četrtek, v soboto bo pa javnost zvedela, kaj so tovariši obravnavali in sklenili. Vsi mislijo, da bo edina važna točka na sejah “sekanje glav” voditeljem nekdanje Dubčkove liberalne struje. Sekanje menda ne bo tako hudo. Moskva misli, da ima Dubčkova struja še vedno večino ljudi na svoji strani, akoravno ne pomeni v javni u-pravi in v partiji skoro nič. Še preteklo nedeljo so na primer Pražani javno manifestirali za Dubčka ob nogometni tekmi med ČSR in Madžarsko na praškem stadionu. Pri tej priliki so baje tudi madžarski športniki, ki so bili gostje praških, zvedeli, da nimajo v češki javnosti še prave cene. Občinstvo jim je dalo razumeti, da še ni pozabljeno, da so lani tudi madžarske čete sodelovale pri znani invaziji v Češkoslovaško. Moskva si bo torej premislila, da bi pustila prehitro sekanje glav, ki bi utegnilo roditi nov val nasprotovanja vsemu, kar prihaja iz Sovjetije. Rdečim' češkim in slovaškim beguncem se ne mudi domov. Odšlo jih je z doma okoli 50,000, vrnilo se jih je le malo vkljub širokogrudni amnestiji. Največ beguncev je ostalo v Zahodni Evropi, okoli 18,000 jih je pa že v Ameriki, kamor jih dovažajo kar z letali. Sponzorjev jim ne manjka, tako vsaj trdijo. Moskovski Judje slavili svoje novo leto skromno MOSKVA, Rus. — V Moskvi je baje še zmeraj 300,000 Judov, toda imajo le poldrugo sinagogo. Prva je še prava verska skupnost, drugi pa manjka vsega razen razpadajočega cerkvenega poslopja. V prvo sinagogo je letos prišlo nad 2,000 vernih Judov, prostora v njej pa ni bilo niti za četrtino obiskovalcev. Zato so se drenjali kar po ulicah okoli sinagoge. Versko skupnost drži pokonci 75-letni rabin, ki mu pa manjka pomožnega osebja, zato je mogel velikonočne obrede opraviti le na polovico. Letos je bilo takrat v sinagogi tudi nekaj Judov iz Amerike, ki so domačini z njimi lahko prosto govorili. Najbolj so se zanimali, kako Judje živijo v Ameriki, koliko sinagog imajo itd. Ko so slišali, da je samo v New Yorku okoli 300 malih in velikih sinagog, tega niti verjeti niso mogli. Bridko so se pritoževali, da jim manjka judovskih molitvenikov. V Sovjetski zvezi jih že pol stoletja ne tiskajo, uvoz je pa otež-kočen. Zato krožijo po Moskvi molitveniki iz vseh mogočih dežel, od Izraela do ZDA. Če bi človek sodil zbrane vernike po obleki, bi moral reči, da je njihovo življenje zelo skromno, da si pa pri tem skušajo po-magati, kakor si pač kdo more. NIX0N POZIVA RDEČE H KONČANJU VOJSKOVANJA Predsednik ZDA je včeraj objavil umaknitev 35,000 mož iz Južnega Vietnama in pozval rdeče, naj končajo vojno, ker je “prišel čas za to”. “Naj zgodovina poroča, da sta se v tem usodnem času obe strani obrnili rajše k miru kot k sporu in vojni,” je dejal Nixon. Kongres ima pred seboj še kup dela WASHINGTON, D. C. — Že smo v drugi polovici septembra, pa Kongres še ni odobril niti e-nega nakazinego zakona za oddelke zvezne vlade, čas beži in treba bo pohiteti, če naj bodo pravočasno obdelani in odobreni vsaj redni zakonski predlogi. Pri takem položaju kongresnega dela je komaj kaj upanja, da bo Senat končal svoje delo na predogu za davčno reformo in o njem glasoval pravočasno, da bo mogoče še pred koncem leta iz-gladiti razlike med predlogoma Doma in Senata. WASHINGTON, D.C. — Včeraj je predsednik ZDA R. M. Nixon objavil, da bodo Združene države do 15. decembra letos u-maknile iz Južnega Vietnama še novih 35,000 vojakov in znižale tako svoje tamkajšnje oborožene sile na 484,000. Prvih 25,000 mož je bilo umaknjenih iz Južnega Vietnama v preteklem juliju in avgustu. Ko je bil napovedan umik prvih enot, je prevladovalo prepričanje, da se bo do konca letošnjega leto vrnilo iz Vietnama vsaj 100,000 ameriških vojakov. Do tega ni prišlo, ker položaj na bojiščih Vietnama in pri razgovorih v Parizu ni potekal tako, kot so v Washingtonu upali. Predsednik Nixon je ob napovedi prvih umikov ameriških čet iz Južnega Vietnama dejal, da bo objavil nove, če se bo pokazalo, da je vojskovanje v Južnem Vietnamu začelo upadati, če bodo tudi rdeči omejili število svojih čet, če bo razvoj razgovorov v Parizu pokazal, da je mogoče računati na omejitev vojskovanja in če bodo seveda oborožene sile Južnega Vietnama pokazale sposobnost prevzeti večji del bremena varovanja svoje lastne varnosti in neodvisnosti. vojskovanja rdečih v tem letnem času. Predsednik Nixon je pozval rdeče, naj končajo vojskovanje in naj skupaj z Združenimi državami iščejo mirno lešitev spora. Pokojni Ho Ci Minh ni kazal nobene volje za pooušča-nje, on je trdo zahteval brezpogojen umik ameriških čet iz Vietnama, odstranitev sedanje vlade v Saigonu in sestavo vlade “narodne edinosti”, ki naj bi izvedla volitve in glasovanje o združitvi obeh Vietnamov. V oporoki je naročil svojim naslednikom, naj se vstrajno drže teh zahtev. $ Kaj bodo Hočiminhovi nasledniki v Hanoiu storili, se bo pokazalo v doglednem času. Nixon je včeraj poudaril, da so šle ZDA do skrajne meje popuščanja, da so voljne govoriti o vsem, le ne o prosti izbiri prebivalstva Južnega Vietnama o lastni bodočnosti. Rdeči od pomladi niso omejili svojega vojskovanja, tako vsaj trdijo vojaški poveljniki v Južnem Vietnamu. Politiki hočejo videti nekaj znamenj omejevanje bojevanja od strani rdečih. Ti naj bi pošiljali manj vojakov s Severa v Južni Vietnam in omejili vojaške akcije. Ameriški vojaški vodniki priznavajo to, pa trdijo, da je to običajen tok Večer 0110 in deževno, proti Višja PostoPna zvedritev. Naj-‘emperatura 70. Srečanje Kosygin-Ču En-laj se povzroča diplomatom preglavice WASHINGTON, D.C. — Nepričakovano in nenapovedano srečanje Kosygina in Cu En-laj a na letališču v Peipingu dela diplomaciji še zmeraj preglavice. Le malo je namreč znanih dejstev o tem sestanku, pa še ta dejstva skušajo sovjetski in kitajski di-plomatje po svoje razlagati, za kar jim prav lepo služi splošno presenečenje nad obiskom. Menda se še ni prime- rilo, da bi bili presenečeni isti trenutek tuji diplomatje v Peipingu in ves diplomatski svet v Washingtonu. Tudi naše državno tajništvo ni v tem slučaju nobena izjema. Očitno je bilo že prvi trenutek, da skuša kitajska diplomacija kar mogoče zmanj-šiti pomen in namen sestanka. V ta namen ji hodi vse prav, tudi govorice, ki še niso pre-kontrolirane. Na primer, da je Kosygin priletel v Peiping na lastno pobudo in da v Peipingu niso ravno vztrajali, naj pride. Tudi razgovor sam ni bil po izjavah kitajskih diplomatov tolike važnosti, kot jo svet sestanku pripisuje. Nagibov za kitajsko taktiko je lahko na stotine. Med skrajne spada namig, da Mao-va okolica ni bila naklonjena sestanku in da ga je zaradi tega moral Ču En-laj “omalovaževati”. Vse namreč kaže, da je Ču En-laj še zmeraj v defenzivi v kitajski notranji politiki in da mora paziti na vsak korak, da mu Lin Piao ne spodnese stolčka. Kitajci trdijo tudi, da je njihov pomožni zunanji minister odbijal vsak stik s Kosyginom, ko sta se oba nahajala v Hanoiu, dasiravno se je Kosygin potegoval za tak sestanek. Vse to trdijo tudi francoski diplomatje, ki so bili takrat v Hanoiu. V Hong Kongu sodijo nekoliko drugače. Res je, da kitajski politiki niso bili vneti za sestanek, da so pa pristali nanj v zadnjem trenutku, ko je bil Kosygin že na domačih tleh, da bi ugodili želji novega vietnamskega kolektivnega vodstva v Hanoiu. Kitajci so baje upali, da bo Kosygin povabilo odbil. Ker ga je sprejel, so sestanek zavili v “mraz in led”. Presenečenje je bilo veliko tudi v Moskvi. Ne diplomatski svet ne sovjetska javnost nista p r i čakovala sestanka. Zato je bila zmeda splošna. Javnost je takoj zaplavala v optimizmu, ki ga pa režim ni hotel z ničemur podpreti. Sicer so pa v Sovjetski zvezi navajeni, da čakajo na uradne razlage cele tedne, ako ne gre drugače. Zbegani so bili tudi tuji diplomatje, kajti sovjetsko zunanje ministrstvo ni hotelo povedati ničesar podrobnega. Zato si je diplomacija mogla ustvariti le približno sodbo, ki bi se dala izraziti takole: Očitno se ji zdi, da je bil v tem dogodku Kosygin popustljivejši od kitajske diplomacije. Morda je ta taktika preračunana. Izrabila je kitajsko negativno oceno kot dokaz, da je Moskva bolj vneta za mir kot Peiping. Zato bo sovjetska taktika bolj simpatična večini komunističnih strank in satelitskih držav še posebej. Da bi sestanek kaj pripomogel k hitrejšemu koncu vojskovanja v Vietnamu, o tem razlage ne govorijo. , Večina komentatorjev misli, da sestanek ni rodil nobenih pomembnejših posledic. Ge jih je kaj, se bodo pokazala najprvo v odnosih med Moskvo in Peipingom na eni strani, in komunističnimi partijami ter satelitskimi državami na drugi. Posebno važne bodo posledice za odnose med Hanoiem, Peipingom in Moskvo, če jih sploh kaj bo. Eno dobro stran ima srečanje med Kosyginom in ču En-laj em vendarle: Do sedaj je svobodni svet sedel za isto konferenčno mizo s komunisti v dveh primerih; pri pogajanjih za premirje v korejski vojni in pri pogajanjih v slučaju ladje Pueblo in izvidni-škega vojaškega letala; sedaj sedi za konferenčno mizo v Parizu, kjer bi morala biti pogajanja za premirje v Vietnamu. V obeh slučajih so se komunisti Sev. Koreje in Sev. Vietnama držali iste taktike. Pri konferenčni mizi so se obnašali kolikor toliko dostojno, niso pa varčevali z ostro kritiko vsega, kar so našli črnega na svobodnem svetu. Prav isti čas so surovo in neotesano napadali svoje nasprotnike v časopisju, na javnih zborovanjih, v političnih izjavah. Sedaj se je ista igra ponovila na letališču v Peipingu. Kosygin in Ču En-laj sta se pogovarjala, kitajski komunisti so pa zunaj konferenčne dvorane kovali načrte, kako bodo par ur po srečanju še bolj divje in zagrizeno napadali Moskvo. Iz tega se da zaključiti: s komur so komunisti v Aziji v sporu, je njihov zagrizen sovražnik, ki ga je treba napadati z enako ihto, pa naj bo ta nasprotnik pristaš politične svobode ali komunist. Tako so azijski komunisti združili v pojmu “nasprotnik” svet na obeh straneh železne zavese. Tega do sedaj nismo pričakovali. Filipinci bodo volili kongres in predsednika MANILA, Filip. — Na Filipinih bodo 1L novembra volili novega predsedniki in nov Kongres. Volivna kampanja je že polnem razmahu, ni pa zanimiva. Še zmeraj rabi metode, ki jih ie naša dežela rabila takrat, ko je vzgajala Filipince “za svobodno demokracijo”. Takrat naši a-meriški kandidatje niso bili izbirčni v besedah, kadar je bilo treba blatiti in obrekovati nasprotnika. Takratni ameriški besedni zaklad so Filipinci prenesli na svoje volitve in zaklad še danes zadostuje filipinskim političnim potrebam. Kakšen je lahko sodimo po tem, da na primer na predsednika Markosa letijo od opozicije stalno pritožbe, da se je dal korumpirati, dš pozna režimske dobrote le za svoje ožje pristaše, sorodnike itd. Te medsebojne obtožbe in sumničenja so sicer slikovita in duhovita, toda stvarna pa niso Volivci to dobro vedo in ne verjamejo vsega, kar jim kandidatje v svoji vnemi pripovedujejo. Za zaupanje volivcev se borita vladna narodna in opozicijska liberalna stranka. Vlada trdi naravno, da ima zmago že v žepu, opozicija pa dokazuje, da je zmaga na njeni strani. Politični programi obeh strank so pa idejno precej prazni. To pa lajša delo pravi opoziciji, ki se pa skriva in se ne pokaže na svetlo. So to komunisti, ki so kot zmeraj ob takih prilikah zelo agilni. Ne upajo pa na zmage svojih pristašev Iz Clevelanda in okolice Raznašalca iščemo— Ameriška Domovina išče raz-lašalca lista za okolico Newton, _i o c h e r i e , Pasnow, Rosecliff, Taumann in Tyronne Ave. Star nora biti vsaj 10 let. Kiičite prosimo, za vsa pojasnila 431-0628. Redna seja— Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ ima svojo redno sejo v četrtek ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Nov dom— Mr. in Mrs. Frank Baraga, 1144 E. 71 St., ki sta imela tu iolga leta znano gostilno, se ta teden selita v nov dom na 17901 Marcella Rd. Mr. Frank Baraga je že dalj časa pod zdravniško oskrbo. ie mnogo let!— Poznana Mrs. Terezija Kodelja z 802 E. 156 St. praznuje danes svoj 84. rojstni dan. Rojakinji, zvesti naročnici lista že od l. 1916, skupaj z njenimi domačimi čestitamo in želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let! Predavanje dr. L. Sirca— V Baragovem domu bo v so-ooto zvečer predaval dr. Ljubo 3irc. Predavanje se bo začelp pol ure bolj zgodaj, kot je bilo prvotno nameravano in objavljeno. Prošeni so vsi, ki name-avajo priti k temu pradivanju, da so v dvorani gotovo že do pol Dsmih zvečer. Ker je dvorana kasneje oddana drugi skupini, predavanje mora točno začeti, ia ga bo mt goče pr-r .očalne končati. Srečno prestala operacijo— Mrs. Marie Pivik, 12417 Mili-gan Ave., je srečno prestala Dperacijo v St. John bolnici. Na-:iaja se v sobi 407, obiski so dovoljeni. Pevci in pevke zbora Triglav ji želijo hitrega okrevala. Volpe proti Kennedy ju? WASHINGTON, D.C. — Ne-cateri republikanci bi radi vide-i, da bi zvezni tajnik za promet n bivši guverner države Mas-achusetts prihodnje leto kandi-liral proti demokratskemu se-latorju E. M. Kennedyju. Misli-o, da je namreč E.M. Kennedy ;zgubil pri volivcih toliko pod-iore, da bo pri volitvah, nema-a precej ranljiv, če ne bo slučaj utonitve Mary Jo Kopech-le skoro razčiščen in pozabljen. John Volpe ni za kandidaturo Droti sen. E.M. Kennedyju nič met, zaveda se, da je njen uspeh -elo tvegan kljub vsej pomoči Rele hiše. Trdijo, da bo kandi-lat le, če bo Bela hiša trdo pri-isnila nanj. Adlai E. Stevenson naslednik Dirksena? CHICAGO, 111. — Prevladuje Prepričanje, da se bo potegoval za mesto zveznega senatorja prihodnje leto na mesto umrlega E. M. Dirksena kot kandidat demokratske stranke Adlai E. Stevenson, sin pokojnega demokratskega predsedniškega kandidata. A. E. Stevenson je državni zakladnik in ima pri volivcih do-bei glas. Tako more upati na zmago. Demokrati ga smatrajo za svojega najmočnejšega kandidata. Argentina posreduje BUENOS AIRES, Arg. — Argentinska vlada se je po vsem mdeč odločila miriti svoje sose-le v njihovi bojevitosti proti ČDA. Tako je posredovala v Pe-uju zaradi zasege ameriške pe-rolejske družbe kot tudi v spo-"u zaradi ribolova ob obalah Peruja, Ekvadorja in Čila. Protiameriška gonja je po mnenju argentinske vlade škodljiva vsej Latinski Ameriki, ne e državi, ki jo vodi, ker ustvarja negotovost in ovira s tem gospodarske vloge ZDA v na ka-oitalu revne države Latinske A-merike. Prispevajte V TISKOVNI SKLAD AMERIŠKE DOMOVINE Ameriška Domovina /*/vi b If ru—Iiorvii 6117 St. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec r NAROČNINA: K* Združene države: k $16.6(1 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 8 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto t” SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: ^ $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months \ Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 178 Weds., Sept. 17, 1969' Nemške parlamentarne volitve V manj kot dveh tednih — 28. septembra — bodo v Zahodni Nemčiji parlamentarne volitve. Udeležile se jih bodo 4 stranke: krščanska demokracija, socijalisti, svobodni de-mokratje in narodni demokratje. Obe glavni stranki, krščanska demokracija in socijalisti, bosta dobili večino mandatov, o tem ni dvoma, čeprav se volivni boj med njima ne more prav razviti. Obe tvorita namreč vladno koalicijo in ne moreta tolči po vladi, ki jo sami sestavljata. Zato je bila vsaj do sedaj volivna kartipanja kolikor toliko dolgočasna. Sedaj kažejo vsi znaki, da bo vsaj nekoliko oživela. Povod za ta pojav daje ocena bodočnpsti, ki čaka obe ostali stranki, svobodne demokrate in narodne demokrate. Glede svobodnih demokratov upa nemška javnost, da si že lahko ustvarja sodbo. Svobodni demokratje niso stranka od danes, obstojajo že dolgo. So bili v dobi dr. Adenauerja v koaliciji s krščanskimi demokrati. Svet jih torej pozna, kako so se obnašali v koaliciji in kako so po svoji nerodnosti in pretirani zahtevnosti izpadli iz nje. Zato politični opazovalci mislijo, da bo stranka sicer ohranila svoje glavne pozicije med nemškimi volivci, da pa kaj prida ne bo pridobila. Bo verjetno preje kaj izgubila. Za obe koalicijski stranki ni torej nevarna, saj je pokazala, da «e v opoziciji ne zna preveč učinkovito obračati. Seveda je to pričakovanje lahko zmotno, kar bo omenjeno pozneje. Nov političen pojav je stranka narodnih demokratov. V njej so se zbrali vsi tisti nemški desničarji, ki ne morejo pozabiti časov Adolfa Hitlerja. Ne odobravajo sicer vse Hitlerjeve politike, mislijo pa, da je bila v marsičem boljša od sedanje koalicijske. Stranka se vnema posebno za “red in mir”. S tem geslom je začel pred več kot 40 leti tudi Hitler, takrat mu je dodal še zahtevo po zaposlenosti. Te zahteve sedanji narodni demokratje ne morejo postaviti, ker Nemcem ne primanjkuje priložnosti za delo. Sicer je program narodnih demokratov prav tako zavit v besede, ki dovoljujejo vsa mogoča pojmovanja; ravno to pa odbija mnoge Nemce od nje. Vkljub programu, zavitem v umetno meglo, hoče stranka biti hudo udarna v geslih, ki najbolj vplivajo na čustva. Ker patrijotizem stare vrste še ni zamrl v Zahodni Nemčiji, taka gesla vlečejo še danes v nekaterih plasteh nemškega naroda: med begunci, izgnanci, malimi podjetniki, zadolženimi kmeti, upokojenci itd. Stranka je dalje našla v Von Thaddenu tudi spretnega voditelja. Dasiravno ve, kdo so njegovi pristaši, noče v odbore natrpati ljudi z izrazito desničarsko politično preteklostjo. Vendar so v njegovem glavnem odboru tudi trije izraziti nacisti, pa tudi nekaj članov Hitlerjevih vodilnih pomožnih organizacij. Povsod skuša postaviti v ospredje mlade ljudi, dočim v obeh koalicijskih strankah prevladujejo vsaj starejši, ako že ne stari obliki. Von Thadden pač hoče svojemu gibanju pritisniti pečat mladosti. Tudi organizacija stranke se opira deloma na preskušene Hitlerjeve metode. V njej vlada centralizem, glavni odbor je merodajen, vsi drugi strankini organi ga morajo ubogati. Von Thadden je tudi prevzel po nacizmu obliko javnih nastopov. Ali je to posrečena idej, je težko reči. Nemška javnost vidi namreč v narodnih demokratih obnovljeni nacizem, ki pa še noče priti s pravo barvo na dan. To ne moti mladih demokratičnih Nemcev, da ne bi nagajali zborovanjem narodnih demokratov, kjer le morejo. Zato so shodi narodnih demokratov praviloma zmeraj povezani s pretepi in podobnimi političnimi trenji. To je seveda po svoje tudi v prid Von Thaddenu, kajti vsak shod, ki se konča s škandalom, je v javnosti že od nekdaj bolj opažen kot sestajanje, ki se vrši v miru in redu. Tako preveč vneti zagovorniki politične svobode proti svoji volji pomagajo narodnim demokratom do propagande. Še bolj proti svoji volji podpirata narodne demokrate obe koalicijski stranki. Ker se med seboj nočeta ostro prepirati, ampak le zbadati, sta usmerili vse svoje napade proti narodnim demokratom. Kot glavno orožje rabita oglase in plakate. V njih skušata razgaliti narodne demokrate kot prikrite naciste. Letaki in oglasi so pa najbolj nevarno sredstvo za politično propagando. Lahko pretiravajo vse, kar vsebujejo, obtoženci pa potem brez težave razkrinkavajo pretiravanja in vse skupaj zasučejo v svojo korist. Koalicija ne more dobiti pripravnejšega bojnega sredstva, kajti v osebne prepire s Von Thaddenom in njegovo okolico se nihče noče spuščati. Thaddenovi pristaši seveda spretno izrabljajo tak položaj. Vprašanje je, ali bo vse to pomagalo narodnim demokratom, da bi dobili 5', vseh oddanih glasov po vsej Nemčiji. Ako jih ne dobijo, ne bo izvoljen niti en njihov kandidat, naj pritegne nase osebno še tako večino. Tako odreja volivni zakon. Ali bodo dobili najmanj 5r/, glasov? V začetku so opazovalci mislili, da bi se to utegnilo zgoditi le v izredno ugodnih okoliščinah. Sedaj ne mislijo več, da bi za Von Thaddena glasovalo manj kot 5%. V tem slučaju bo prišlo v parlament okoli 25 Von Thaddenovih poslancev. V parlamentu, ki šteje nad 500 poslancev, to ni veliko. Zgodovina nacizma uči, kako ravno neznatna manjšina lahko s svojimi izgredi najprvo zainteresira nemško javnost, potem jo pa počasi od volitev do volitev zvablja na svojo stran. To je glavni strah koalicije, zato se krščanski demokratje in socijalisti s tako silo zaganjajo v narodne demokrate. Nemškemu narodu napovedujejo samo slabe čase, ako bi se narodni demokratje začeli uveljavljati. Nemčija bo v tem slučaju zgubila ves ugled v svobodnem svetu, obenem bo zgubila tudi zanesljivost svojih sedanjih zaveznikov. V boju proti komunizmu bo ostala osamljena, ker nihče več ne bo zaupal njeni domači in zunanji politiki. Zgodi se lahko tudi to, da bosta koalicijski stranki odbili volivce od narodnih demokratov, ki bodo potem šli volit — svobodne demokrate in ne koalicijskih kandidatov. V tem slučaju bi akcija koalicije prišla z dežja pod kap, pa bi bilo še zmeraj bolje kot tudi delna zmaga narodnih demokratov. Pennsy 1 vanski prepihi (Poroča Majk) H* MiiiiiiiiiiMtiiniiniuiiiHimiiiiiimiHHinimniiininimimiiuii Pittsburgh, Pa. Zahteve po večjih plačah se nadaljujejo tudi po naši Pennsylvaniji. Ko= to poročam, so v teku pogajanja med zastopniki ognjegascev in policistov ter odborom mestnega sveta. Mesto zaposluje nekako okrog 1,100 ognjegascev. Sedanje plače so $9,200 na -leto; Zdaj pa zahtevajo, da se jim plače povišajo na $11,300. Če jim bodo ugodili, bo to stalo mesto blizu 3 milijone 800,000 dolarjev več na leto kakor dosedaj. Tudi policisti zahtevajo več. Poleg poviška plač zahtevajo tudi poviške za pokojnine in druge zdravniške oskrbe. Tako je, vse naokrog se zahteva več in več. Kje se bo jemalo? Kje? Davki bodo višji, tisti, ki jih plačujejo, se bodo pa po glavah praskali, ko bodo dobili nove račune za davke. Tudi s šolami so vedno večje težave. Vsled draginje in vedno višjih plač ter drugih izdatkov so posebno prizadete katoliške farne šole. Da bi znižali izdatke, so pod vodstvom škofije združili na južni strani mesta sedem farnih šol. Kako bo novi načrt u-speval, se bo pokazalo kmalu. Nekateri so z njim zadovoljni, mnogi ne, zlasti tisti ne, ki morajo otroke v bolj oddaljene šole pošiljati. Tudi javne mestne šole imajo več in več težav. Učiteljev manjka, pravijo, ker nekateri so odšli v druge službe, ki nudijo boljše plače. Federacija učiteljev, v kateri so organizirani u-čitelji, pa tudi zahtevajo višje plače in druge razne ugodnosti. Povsod, povsod same težave. * KAKO ODPRAVITI PIKE-TIRANJE? — “Picketing” (po naše: čuvati, stražiti), povzroča mnogim korporacijam in mnogim podjetjem in ustanovam precejšnje težave. Včasih zelo gospodarsko občutne. Kako nastanejo piketiranja? Največ radi nesoglasja med delodajalci in vodniki unijskih delavcev. Letos je največ piketiranja okrog stavbinskih del.Včasih, ker stav-binska podjetja ne ugode takoj zahtevam za povišanje mezd, včasih je kdo radi nerodnosti ene ali druge strani odpuščen, ali ka j takega in če se takoj vse ne izravna, se pojavijo “piketi”, ki začno z napisi na hrbtu in spredaj koračiti okrog prostorov, kjer postavljajo kake stavbe ali grade kaj drugega. Včasih je take spore težko takoj izravnati. Stavbi nska podjetja morajo zadostiti pogodbam za taka dela in gradnje. Ce taki spori povzroče občutne stroške, ki lahko povzroče občutne izgube, kdo jih naj krije? Delo pa je treba končati. Nekatere družbe zadnja leta imajo v pogodbe vključene take “morebitne pridržke”, da lahko zvišajo v takih slučajih cene pogodbam. Vsi pa ne. “Piketske procesije” večkrat škodujejo takim podjetjem. V drugih deželah, posebno ne v deželah za železno zaveso, take “procesije” niso dovoljene. Pri nas pa v imenu “demokraci- je in svobode” je piketiranje dovoljeno. Včasih so na me^tu, kjer gre za to, da se' krivična dejanja in počenjanja proti delavcem popravi. Včasih J>a tudi ne in so v škodo obeh strani. Prav ob letošnjem Delavskem prazniku je bila objavljena vest-, kako naj bi se piketiranja odpravila in namesto teh uvedlo druge načine, s katerimi naj bi se taki spori in sitnosti reševali. Proučevanje teh in takih problemov se je izročilo posebnemu odboru, v katerem so zastopana podjetja in zastopniki unij. Skušali bodo najti načine, ki naj bi služili delavcem, delodajalcem in javnosti. Upajmo, da pride do soglasja in rešitve, ker zlasti na poljih stavbinskih del ti problemi povzročajo sitnosti vsem o-menjenim trem stranem. * FINANČNI TAJNIK D. M. KENNEDY svari gospodarske kroge in vso javnost pred inflacijo. Če jo ne ustavimo, bo nam vrednost dolarja znižala za polovico do leta 1980 od sedanje vrednosti. Kennedy imenuje sedanjo naraščojočo inflacijo za “neznosno in strašno” inflacijo. Njegovo omenjeno mnenje o tem je objavil v svojem govoru, ga je imel sredi avgusta o priliki otvoritve velike kovnice in topilnice rudnin za novce. Imenujejo jo “One-million-coin-per-hour mint”. O govoru našega finančnega tajnika niso dosti poročali in omenjali niti v Wa-shingtonu. Najbrže se jim ni do-padla njegova kritika. Vendar D. M. Kennedy je poznan kot dober poznavalec našega gospodarskega stanja. On ni mož tipa bivših “veselih fantov”, kakor so bili massachusettski Kennedyji, ki so vodili našo gospodarsko in socialno politiko od leta 1962 in za njim po teksaško politično navihani Johnson, ki so vsaki-krat, kadar so odprli usta, napovedovali “srečno, veselo družbo” za vse, črne in bele... Vsa njihova prerokovanja pa niso prinesla “srečnejše in bolj vesele družbe”. Tisti, ko so jo pričakovali, vsi nekam zamaknjeni v boljšo bodočnost ob tistih prerokovanjih, so celo pozabili briti svoje brade in mustače in zgle-dajo nekam kaj čudni kot bodoči voditelji dežele .. . Javnost, vsa pametna javnost, gleda na nje z velikimi dvomi, kako bodo ti novi bradati in brkasti politi-karji vodili naše gospodarske in socialne zadeve. Glede tega bi rekel, da ima naš znani Mate, ki vodi gostilno na Butlerju, kar prav, ko sva zadnjič o tem in teh težavah govorila za njegovo baro. Vprašal sem ga, kaj on vse misli in meni o tem, pa mi je krepko odgovoril : “Majk upam, da imaš tudi nekaj pameti! Kaj jaz mislim o teh bradarjih in mustačarjih? Hm, vsakikrat, kadar kaj slišim o njih, se po glavi popraskam in si mislim: Uncle Sam, ti si pre-dcber, preveč popustljiv, v teh ozirih bolj mehak, kakor vsaka stara mamica. Nekoč se boš ke- sal za vse to, ker si predober... Tako, vidite, gledamo na razne zadeve pri nas v našem slavnem “Špicburgu”. Da bi le ne bilo res tako hudo, kakor nam to slika naše črno gledanje v prihodnost. Dal Bog, da bi ne bilo! To želi tudi Stari Majk ------o----- Škof dr. Stanko Lenič obišče Slov. pristavo CLEVELAND, O. — V soboto, 20. septembra, bo ljubjanski pomožni škof prevzvišeni g. dr. Stanko Lenič, ki je na obisku v Združenih državah, obiskal Slovensko pristavo in si jo ogledal. Ob šesti uri zvečer bodo pri kapelici na Orlovem vrhu pete litanije, nakar bo sledil kratek pozdrav namenjen prevzvišene* mu. Lepo vabimo vse Slovence, da v čim večjem številu, pribite v soboto popoldne na Slovensko pristavo, da na ‘slovenskih tleh’ pozdravimo visokega in dragega gosta, ki nam je osebno prinesel tople pozdraVe iz rodne Slovenije. M. P. ------o----- Starši so zborovali CLEVELAND, O. — Sobotnega občnega zbora Odbora staršev pri Slovenski šoli sv. Vida se je udeležilo 22 oseb. Od 93 družin, ki pošiljajo svoje otroke v Slovensko šol pri Sv. Vidu, je imelo na občnem zboru vsaj e-nega zastopnika le 20 družin. Precej revna slika starševske zavednosti za narodno-slovensko vzgojo slovenske mladine, njihovih otrok v Clevelandu. Kljub slabi udeležbi zbor ni imel prevelikih težav zbrati iz svoje srede odbor, ki bo v letu 1969-70 skrbel za vzdrževanje Slovenske šole pri Sv. Vidu. Sledeči so prevzeli nase to odgovornost: Tone Meglič, predsednik; Jože Likozar, podpredsednik; Marko Sfiligoj, tajnik; Rudi Kolarič, blagajnik; ostali odborniki: gospe Tominc, Lovko in Matič, gospodje Rožman, Cugelj, Pogačnik in Pavle Žakelj. Poglavitno delo tega odbora je, da zagotovi finančni uspeh štirim prireditvam v letu: Mi- klavževanju, Družabnemu kosilu pozimi, Materinski proslavi in letnemu pikniku na Pristavi. Poleg male šolnine predstavljajo te prireditve šoli edini dohodek. M. S. ------o----- Antonu Gradišarju v spomin in zahvalo PUEBLO, Colo. — Zadnjega julija je za vedno zatisnil svoje oči in se preselil v boljše življenje človek, ki je imel srce in razumevanje za siromake, zlasti za brezdomce po drugi svetovni vojni. Pokojnik je bil rojen 31. avgusta 1885 v Velikem Osolniku v fari Rob na Dolenjskem, od koder je odšel v Ameriko 1. 1910. Kljub lastni veliki družini in brigam za njo je bil sponzor trem beguncem. V dobi velike depresije je bilo težko skrbeti za 9 otrok, vendar je za vse poskrbel in vse lepo vzgojil. Danes imajo vsi primerne službe, svoje družine in domove, le najmlajši je ostal še sam. Uči na višji šoli v Denverju. Eden od o-trok je živinozdravnik, eden “socialni delavec”, hčerka pa je zaposlena na X-Ray oddelku v bolnici. Ko sem bila v begunstvu na Koroškem, sem poiskala zvezo s svojo pokojno sestro, ženo A. Gradišarja. Prosila sem jo, če bi mi mogla kako pomagati, da bi šla v Ameriko. Takoj sta mi z ‘možem napravila afidavit za vselitev v ZDA. Seveda sem morala dolgo čakati, da se je odprla pot. Imela sem prijateljico Ireno, ki je bila prav tako sama kot jaz. Pisala sem sestri, če bi mogla tudi njej kako pomagati. Takoj sta se zavzela tudi za njo. Pred odhodom v Ameriko sem govorila z Jožem Škrjancem, svojim sedanjim možem. Prosil me je, naj mu koga dobim, da bo mogel tudi on preko morja. Ko sem prišla v Pueblo, sem sestro vprašala, če more dobiti kakega sponzorja zanj. Koga drugega bi le iskala, svak in sestra sta sama sponzorirala tudi Jožeta Škrjanca. Težava je bila s stanovanjem, ker je bila družina številna in sva bili pri njej že dve begunki. Oglasil se je moj nečak, sin pokojnika in dejal: “Pri nas bo spal.” Prenočišče je bilo preskrbljeno, treba je bilo dobiti še delo. Moj bratranec Frank Skul se je pozanimal za njegovo zaposlitev. Papirji so bili urejeni in Jože je lahko prišel v Ameriko. Ko je prišel sem, ni bilo dela, ker je bila v tovarni stavka. Kje naj bi sedaj živel, če ne pri mojem svaku! Ta je rekel: Kjer toliko žlic zajema iz ene sklede, bo še vedno za enega nekaj o-stalo. Tako je šlo 6 mesecev, dokler ni Jože le dobil zaposlitve. V tovarni, kjer je delal moj svak, je bilo veliko nasprotnikov begunstva. Metali so mu pod noge polena in ga prijemali: Zakaj si navlekel sem te zločince, morilce in lenuhe, da bodo nam kruh odjedali? Seveda jim je vedno dal primeren odgovor. Do danes zaradi nas v Pu-eblu še ni bil nihče lačen. Kar porabimo, si sami pošteno zaslužimo. Videlo se je, da so komunisti delali zelo uspešno propagando v tem mestu. Ljudje so jim kar verjeli. Nekateri od njih so kasneje spregledali, da niso bili na pravi poti, drugi pa so bili sami levičarji in so ostali pri teh lažeh in šli z njimi v grob. Pokojni Anton je bil veren katoliški mož in oče. V njegovo hišo so prihajali samo dobri časopisi. Naročnik Ameriške Domovine je bil preko 40 let. Prav tako je dobival redno Ave Mario in še druge katoliške liste. Pogreb pokojnega A n t o na Gradišarja je bil iz cerkve sv. Frančiška Ksaverija, kjer je imel zanj msgr.. Millar sv. mašo in lep govor. Veliko prijateljev se je udeležilo pogreba in spremilo pokojnega na božjo njivo, kjer bo čakal trombe angelov na dan Vstajenja. Nosilo ga je osem sinov, za krsto pa je šla žalujoča žena s hčerko in zetom, 30 vnukov in vnukinj in ena pravnukinja. Počivaj v miru božjem Gradi-šarjev oče, kot smo Te vsi ta novi klicali, ker nisi bil samo oče svoji družini, bil si oče tudi nam! Naj Ti bo Bog obilen plačnik za vse, kar si nam dobrega ’ storil. Mi Te ne bomo pozabili, ostal boš vključen v vse naše molitve! Družini moje iskreno sožalje. Bog naj bo Vaš tolažnik ob tej težki in veliki izgubi in žalosti! Frančiška škrjanc /Z NAŠ/H VRŠI Euclid, O. — Spoštovana u-prava Ameriške Domovine! Podpisani Vam pošiljam ček za celoletno naročnino za slovenski dnevnik Ameriška Domovina, katero vedno rad berem kljub moji visoki starosti. Njen naročnik sem ves čas mojega bivanja v Ameriki, to je dvajset let. Pošiljam tudi en dolar za tiskovni sklad. Pozdravljam vse sodelavce! Jože Štepec * Pacific Grove, Calif. — Spoštovani! Lepa hvala za obvestilo, da mi bo naročnina v tem mesecu potekla. Danes Vam pošiljam denarno nakaznico še za nadalj-nih šest mesecev, ker so mi žal oči v zadnjem času tako opešale, da le s težavo kaj preberem. Ameriška Domovina se mi je v zadnjih 30 letih zelo priljubila in jo bom zelo pogrešala, če jo končno le ne bom mogla več brati. Najlepša hvala za redno pošiljanje, za vse novice in lepe po* vesti. Lepo pozdravljam Mrs-Mary Debevec, uredništvo, U' pravo, sotrudnike, vse naročnike in tudi vse bralce Ameriške Domovine po Ameriki in po drugih deželah. Ana Lim 9 Hamilton, Ont. — Spoštovani! Prilagam Vam ček v znesku za naročnino Ameriško Domovine. Prihaja kar redno in smo prav veseli vsake novice iz lePe Slovenije in od drugod. Še posebej, kar nam poroča naš “Slovenec”. Prav lep pozdrav uredništvu in upravi hvaležni Cerarjevi * Valley, Wash. — Spoštovana Ameriška Domovina! Pošiljal Vam ček za poravnavo naročnine. Oprostite, da sem pozna, a star človek tako rad odlaša s pi' sanjem. Upam, da ste vsi uslužbenci Ameriške Domovine veselo in v zdravju preživeli svoje poletne počitnice. Sem mislila na Vas. Prejmite vsi prijazne pozdi'3' ■ ve z daljnega zapada, iz zelene države Washington. Mary Omejc * Skokie, 111. — Cenjeno uredništvo Ameriške Domovin'' Prilagam Vam ček za naročnic0 ter dva dolarja za pomoč Ameriški Domovini. List je res vse ga priznanja vreden. Prinaša nam novice med Slovenci ir‘ j marsikaj, kar nas veže po celefl1 svetu. Dal Bog, da bo Ameriška D°' movina še dolgo živela ter Pr'' našala vesti v slovenske dom0' ve. Hvala vsem, ki se za to trU' dite. Lep pozdrav vsem cenjeni111 j urednikom in bralcem! Gizella Hozi*m * Pittsburgh, Kans. — Cenjen° uredništvo Domovine! PrikV011 je ček za naročnino in en dolar za tiskovni sklad. Z Ameriško Domovino sefl1 zadovoljen. V njej najdem m^ , go zanimivega čtiva, posebno stare domovine Slovenije. Pa ^ di sestavki domačih dopisov0 cev me zelo zanimajo. Jaz sem v Ameriki že 69 ict' Komaj 19 let sem bil star, sem prišel v to mojo novo d0^ movino, pa rodne Slovenije nisem pozabil. Sem pri dobre111 zdravju in še vedno lahko k0 dim. I Želim Vam mnogo uspeha dobrih, zvestih naročnikov. ^ ! Pozdrav Vam in vsem čita*fi | Ijem Ameriške Domovine! France Žitnik j! No. Chicago, 111. — Cenjcl1' Priloženo pošiljam ček za J - ior° vina vitev naročnine, $4 pa v podP1 listu. Naj Ameriška Dom° ^ obiskuje Slovence še mnog0 John Zalar * Wickliffe, O. — Draga ^ Debevec! Pošiljam celoletno 11 ročni no, da ne bo treba oporI1 njati’ . ce* Na Ameriško Domovino že predolgo naročena, da d1 ^ mogla pogrešiti. Zato sem zelo hvaležna za vse lepe čla in povesti. Želim Vam ve^ novih naročnikov, ker s ^ Vam bodo dali priznanj0 Vaš trud. ^ Naj lepše pozdrave Vam vsemu osobju pošilja v . Mary Stušc NEKAJ ZA SMEH ?]cu; Mama jokajočemu J u r ° ^ ' Ko bi bil zob, ki te boli* „ bi ga dala že zdavnaj izpn^ Jurček: “Jaz tudi, ko b’ tvoj.” * lovl’ Človeku je težko, ko u^°tc|e da gre tudi brez njega. S® pa mu je, če to ugotove drug1' ^OJZIJ REMEC: VELIKI PUNT Obrnil se je k drugim načel-ftikom kmečke vojske, zbranim ^r°g sebe, in jim dejal: “Cesta *2 Solkana v mesto je nemara res zastražena. Toda nič ne de. kislim, da je večina vojakov, ki J0 stražijo, deželnih brambovcev, černidov. Ti so kakor mi kmeč-korenine in mislim, da nam ne bodo branili poti v Gorico, če jim povemo, po kaj gremo. Ako ^ bilo pa več mušketirjev in Pagonov, se udarimo z njimi in ’hislim, da zmagamo; a rajši bi, ^ pridemo v mesto brez prelf-jmmja krvi, zato naj jih gre ne-kaJi preden odidemo v Gorico, P°gledat po cesti, kateri vojaki j° stražijo. Kdo bi šel prosto-v°ljno?” ^az ... jaz... jaz!...” so kli-Caii vsi krog njega. Gradnik je izbral Jera mita, in nekaj oboroženi ^panjo, Podgornika Jrugih, ki so bili vsi 2 mušketami. (( čreden so odšli, jim je dejal: ^a vsak primer natresite smod-hika na prašnice, če bi potrebo-Vao puške. Hodite počasi in pre-vidno in glejte, ali je več dežel-brambovcev ali mušketirjev, je več brambovcev, mahajte s klobuki v znamenje miru in P°jdite bliže in skušajte jih pretvoriti, da nas puste v miru. ^ko bi jih pa ne bilo mogoče Ogovoriti in bi začeli boj, ust-Olite in v nekaj trenutkih vam Pridemo na pomoč.” Naredimo že, da bo vse Prav!” je dejal berač in odšel s °variši po cesti. Ta čas je Gradnik skušal ure-hi kmečko vojsko. Puntarjem, Ok°roženim s puškami, je uka-Ol stopiti v prve vrste, za temi ■*e Pa uvrstil kmete s kosami, CePci, sekirami in drugim takim 0r°djem. Jezde,ce je porazdelil POd pešce. Niso bili še urejeni, ko je ugle-Jeramita, Lapanjo in Pod-k°rnika, ki so se vriskajoč in phajoč s klobuki vračali h kmečki vojski. Gradnik je videl, da se je vse aOčn° končalo, in zaklical: alje v imenu božjem za staro Pravdo!” ^onji so zacepetali in kmečka ^jska je odkorakala proti Gorici. in povedal njemu in mušketirjem, ki so vsi trdi Nemci, po nemško, da se ne puntamo zoper cesarja in njegove vojake, ampak da gremo v Gorico le z Bandlom obračunat. ‘Kaj nam Bandel mar!’ so dejali mušketirji, ko so slišali moje besede, in potegnili z brambovci. Tisti suhi možicelj je še nekaj komandiral in pregovarjal, a ni nič pomagalo. Mušketirji in černidi so odkorakali proti mestu, mi pa proti vam z veselo novico!” “Res, dobro si na'redi, Jerom!” ga je pohvalil Gradnik. “Ker vem, kaj je vojska in ooj!” je odvrnil berač. Tako je prišla kmečka vojska arez boja v Gorico. Glavar je bil neljubo presenečen, ko je videl, da so puntarji že na Travniku, in mu je prišel deželni sodnik naznanit, da želi odposlanstvo kmečke vojske govoriti z njim. Pogledal je skoz okno na trg, kjer je bila glava pri glavi, kmet pri kmetu. Sonce je sijalo prijazno na kmečko vojsko, v vetru so se gibala petelinja peresa na klobukih, kose so se svetile, tu in tam je imel kdo cepec na ra- Dopolnilo in pojasnilo k “Romanju ameriških Slovencev po Evropi” STOCKTON, Calif. — V opisovanju “Romanje ameriških Slovencev po Evropi” je ing. dr. Tone Arko tako nazorno in odlično popisal vse kraje, katere smo obiskali, da mu moram izreči iskreno zahvalo in čestitke. Slovenščine se je v glavnem naučil od svoje dobre mame in smem reči, da je bila sestava o-pisov odlična! Posamezne kraje: Fatima, Lurd, Rim ... je opisal tako podrobno in zanimivo, da je vsakdo čital res z užitkom. Le škoda, da je pred opisom romanja na Sv. Višanje in dalje proti Celovcu ter h Gospej Sveti “opešal”; vse je omenil le z dvema stavkoma. In to slednje naj dopolnim z mojim opisom. Pri opisovanju našega romanja v Fatimi je — gotovo neve-doma — poročal par stvari, katere bom skušal pojasniti. Popoldanska pobožnost v kapelici “Prikazovanj” s sv. mašo in petimi litanijami M. B. je bila res lepa — ganljiva! Slovenske pete litanije so nekaj edinstvenega, zato ni bilo čudno, da so prihiteli številni duhovniki iz bližnjega samostana in strme prisostvovali ob žarkih zahajajočega sonca lepoti slovenskih Marijinih pesmi. Le škoda, da ni bilo tudi skupne večerne pobožnosti ^v Fatimski Baziliki z grobovi menu ali pa težko mušketo. ^ Glavar je spoznal, da bi bil}dveh že umrlih srečnih pastirč-boj zoper toliko množico brezu-jkov- Radi res hladnega večera s pen. Razburjen se je obrnil od okna in vprašal sodnika: “Prijatelj moj, kaj naj počnemo s temi ljudmi? Ali naj jih velim razgnati?” Sodnik je odgovoril: “To ni mogoče, gospod glavar! Vojaštva je premalo. Imamo le sto brambovcev, ki so potegnili s puntarji, in štirideset mušketirjev, ki se tudi branijo streljati v kmečko vojsko. Poročnik Arardi jim je zaman zapovedoval na solkanski cesti, naj streljajo vanje. Pravijo, da bi branili kmetom napasti cesarsko last ali državnega dostojanstvenika, a ne Bandla, ki je zasebnik.” v Kako ste opravili?” je vpra-s,a> Gradnik Jeroma. ko je dospel do Vse je šlo gladko kakor olje! .esto je varovalo kakih sto čer- k'dov, štirideset mušketirjev in ^akih deset dragonov. Cernidi kili prvi, ker kmeta pošljejo Presneti vragi prvega v ogenj. j ° Sem to videl, sem jo precej * uhtal; puško dam Lapanji in ein drugim ukažem, naj se _ skrijejo, jaz sam pa jo počasi, ^ni nič tebi nič, urežem po ce- i1. Ko sem prišel blizu, so me ^rarnbovci ustavili in začeli Praševati, kam grem, kje je ^hiečka vojska in take reči. Jaz j11 jim vse povedal in jim de- a ■ fantje, kmečke krvi ste, ^r°K in dacarji vas tlačijo ka- r nas vse. Mi gremo sedaj v + 1Co, da tam obračunamo s mrni ravke Proti. Pijavkami! Te presnete So pa vas poslali nam nas-, da bi nam pot zabranili k ka bi brat v brata, kmet v ^ata streljal! Na-ak, fantje, saj ‘“Plate otrobov Pameti žit, “Kaj pa, če bi ustrelili z gradu s topovi nanje ” je vprašal glavar. “Tudi to ni mogoče, gospod glavar! Več škode bi imeli ko dobička. Porušili bi s streli hiše mirnih meščanov, puntarji pa bi se razkropili po mestu in ga zažgali. Gorje nam potem!” Glavar je hodil razburjen nekaj časa po sobi. Po dolgem molku je dejal: “Res, gospod sodnik, vsak odpor je nemogoč. Edina rešitev bi bila, če nam pride pomoč od drugod. Pošljite brž dragona v Gradiško, naj tamkajšnji trdnjavski poveljnik takoj pošlje v Gorico vse svoje vojaštvo. Ta čas pa skušajte kmete zadržati z obljubo, da kmalu rešimo njihove zadeve!” Sodnik je zganil z rameni in dejal: “Ne vem, če jih bo mogoče toliko časa vzdržati v miru. Vojaki iz Gradiške bi dospeli kvečjemu nocoj ponoči. Sicer pa bom skušal po močeh spolniti vaš ukaz!” Kmalu se je vrnil in dejal: “Poslal sem služabnika z vašim naročilom k poročniku Arardiju in skušal kmete potolažiti. A ni mogoče. Pravijo, da bodo naskočili hišo, če ne spustite poslancev predse.” “Kaj naj naredim!” je tarnal v glavi namesto glavar. “Ti razbojniki me še težko meglo je vsakdo po svoje opravil večerno -pobožnost v preprosti, pa impozantni baziliki ter tam opravil večerno molitev ter se podal k res potrebnemu počitku — saj smo se celo prejšnjo noč in skoro ves dan samo vozili. Naslednji dan — bil je prvi petek v mesecu juniju, mesecu p o s v e č enemu Presv. Srcu Jezusovemu — je bila na sporedu sv. maša s skupnim sv. obhajilom v Kapelici prikazovanj, pa je vse radi zelo zgodnjega odhoda busa proti Lizboni odpadlo. Meni edinemu se je posrečilo, da sem mogel darovati sv. mašo v hišni kapelici v Blue Army hotelu in ne v Kapelici prikazovanj, kot je bilo nevede pomotoma omenjeno v Ameriški Domovini. To sem dosegel res le slučajno. Utrujen od dolge, naporne vožnje in od bolečin v pokvarjeni roki sem malo in slabo spal. Zelo zgodaj sem bi že pokonci in prva misel mi je sila: poskusiti s sv. mašo vsaj v hišni kapelici, katero sem že prejšnji večer obiskal. Ven v baziliko ali v Kapelico prikazovanj je bilo iti nemogoče, ker so kot glavna vrata, tako tudi vsa hotelska vrata bila zaklenjena. Hišna kapelica v hotelu pa je bi la k sreči nedobro zaklenjena vrata so bila sicer zaklenjena, pa ne zariglana. Z malim sun kom so se odprla. Ves srečen sem skušal o mojem namenu ob vestiti soromarje, pa nisem ve-dal za njih sobe, ker smo prenočevali raztreseni po hotelu. Prvi petek — in še v juniju ter v Fatimi! Vsakdo bi rad in hvalež-žrtvoval zaželjen počitek! romarjev se je odločila za to romanje v prvi vrsti z namenom obiskati tudi Lurd. Jaz sem se pridružil skupini le radi Lurda! Tja me je vezala ter me še veže nad 25 let stara, pa velika obljuba; saj sem vse druge v povabilu omenjene kraje obiskal že pred leti. To priliko — obiskati Lurd — sem dolgo iskal. Po tolikih letih se mi je ob priliki tega romanja ponudila. “Vendar bom šel v Lurd, da se tam Mariji osebno zahvalim za Njeno veliko pomoč!” — pa mi je ta dolgoletna, vroča želja že skoro pred Lurdom postala nemogoča! Znane francoske homa-tije v lanskem majniku in juniju so meni in večini soromarjev obisk Lurda onemogočile. Odpovedati udeležbe nisem mogel, ker sem š prijavo k skupini že tudi vnaprej plačal “aro”. V pismu potniške pisarne, kot potrdilu prijave, je bilo rečeno: Da bomo mogli držati za vas rezervacijo, prosimo, da nam pošljete $100 are.” Zato sem bil neprijetno presenečen, ko sem dobil — oddano v Clevelandu 5. majnika 1968 pismo, v anglešči-pisano okrožnico, kjer potniška pisarna sporoča, da bo mesto nevarno obolelega p. Odila, ki tako skrbno zasnoval in pripravil vodstvo romanja, prevzel to rev. J. Godina in da je vsled takratnih francos kih razmer Lurd črtan iz programa. Kot nadomestek je dodan obisk Mont-serrata z znano Marijino božje-potno baziliko nad Barcelono v Španiji. P. Odilo je zbolel po Veliki noči 10. aprila. Francoske homatije so se začele že v začetku maja. Pa smo bili o tej važni spremembi obveščeni šele 28. majnika. Zdi se rni, da bi potniška pisarna že zaradi ugleda lahko tvegala in žrtvovala 24 “spe- krožnici Montserrata slovenskemu romarju niti od daleč ne more nadomestiti obiska Lurda, kraja izpričanih Marijinih prikazovanj, kraja številnih čudežnih ozdravljenj, katerim celo a-teistični zdravniki priznavajo izredno božjo pomoč! Zato je lahko razumljivo, kot omenja poročevalec v A.D., da se je na letališču v New Yorku, kjer se je skupina sestala, razvila “živahna debata” z nejevoljo, ker so bili nekateri o spremembi obveščeni šele v dneh pred odhodom na pot. Uboga ženica Belokranjica iz Clevelanda je to zvedela šele takrat, ter je vsa v solzah vprašala: “Kaj ne bomo šli v Lurd? Vse življenje sem hranila za to lurško romanje; prijateljice so mi dale naročila za Marijo v Lurdu, tu imam stekleničke za lurško vodo, — no, in sedaj bo vse moje romanje zame brez pomena!” Na vprašanje voditelja, ali ni dobila tozadevnega pisma, pravi: “Dobila sem pred par dnevi angleško pisanje, pa — ker ne .. ..nov, se to pravi, da imamo več dom ter ves nasmejan prihitel kot en osebni avtomobil na 3 povedat, da je možno z letalom zleteti v Lurd ter potem z železnico nazaj po francoski strani v Barcelono; ker letalo vozi le dvakrat na teden. Belokranjka se je vsa srečna s še eno soro-marico takoj odločila ter so ž eno tretjino praznim letalom zleteli čez visoke pirenejske snežnike proti Lurdu, kjer je že ljudi, en avtobus ali tovornjak pa na 15 oseb. Moški dobijo delo OBRATOVALCI STROJNIH STRUŽNIC ^ OBRATOVALCI DROBILNIK STROJEV nestrpno pričakoval vso skupi-!Izučeni ali za učenje, dobre urne no kapucin p. Jakob ter že tudi plače, dobre robne koristi. Ogla-najel hotelske sobe, ker ga o ta-J site se pri g. N. C. Smithu ko važni spremembi - o črta- INDUSTRIAL OVENS, INC. nju Lurda iz romarskega pro-1 13825 Triskett Rd. grama ni nihče obvestil. Jaz bi se rad pridružil četvorki, pa si radi od dolge vožnje razbolele roke nisem upal; pa tudi finančno nisem bil (180) SESTAVLJALCI IN UČENCI ZA SESTAVO KOVINSKIH OMAR IN PLESKARJI dobro podkovan.Junijska tovarna, pokojninski načrt, Kajti oni so se podali na res ze- “° lo tvegano pot — kako se bodo vračali v tako kratkem času sredi francoskih homatij — vse nal svoje stroške. Pa očividno jih| je spremljalo Marijino varstvo! Vsi srečni in nasmejani — če-| prav do skrajnosti utrujeni — sol urna plača. Kličite ali se zglasite. SUPREME FIXTURE & MFC. CO. 48G8 Chaincraft Rd. Garfield Heights 587-0200 (180) Ženske dobijo delo Iščemo čistilko Za čiščenje poslopja uradov. se pravočasno vrnili ter se zopet znam pošteno angle ško, sem pridružili skupini, da smo na-vprašala sosedo, pa mi je rekla, slednje jutro odleteli proti “Več-|od ponedeljka do petka, od 5. da tudi ona vsega ne razume, nemu ipestu“ Rimu. Veselili popoldne do 9. zvečer. Dobra Ker imam tiket plačan in v re-'smo se z njimi nad tako uspeš- plača od ure. Kličite 361-4500. du, sem se podala na pot.” Tako je uboga ženka šele zadnji trenutek že na namišljeni poti v Lurd zvedela, da se ji vroča želja ne bo izpolnila. Vdala se je v svojo usodo ter molila, naj ji Marija — Gospa Lurška vzame za dobro vsaj njeno vročo željo. Menda je skoro celo pot molila; ko sem jo parkrat obiskal na letalu, kjer nismo imeli sedežev v skupini, je vedno drobila jagode rožnega venca — Marija jo je uslišala! Le mimogrede bi ob tej priliki ponovno svetoval potniški pisarni, ki je priredila ter oskrbela vse romanje, naj vendar dopisuje s slovenskimi strankami slovensko; saj je prišla do svoje veljave večinoma s posre- cial delivery? pisem z opisom do van jem do slovenskih ljudi zadeve ter z vprašanjem, če so priglašenci zadovoljni, ali pa se jim povrne že plačana “ara”; — ali pa v sili razmer preklicati In v vsej naši skupini je bila le ena oseba, katera ni razumela slovensko. . Dobra mama Mrs. Pavla Arko nim romanjem ter jim bili hvaležni, ko so pripovedovali, da so poleg svojih tudi zadeve in obljube nas vseh izročili Gospej Lurški — Mariji. “Vsaka obljuba dela dolg!” Ker samo objub-Ijati ter potem, ko si uslišan, na vse to pozabiti, ni pravilno in za (180) Help Wanted — Female Woman for housework two days a week. Call 486-0016. -(178) Gospodinja Iščemo gospodinjo, ostane čez poštenega človeka n e č a s t n o! | noč ali gre domov, voznica, da bi Hvaležnost je lepa čednost, tudi skuhala večerjo za 2 odrasla. Na Bogu zelo všeč! Ko je naš Go- Hilliard Rd., in Horseshoe Blvd. spod, kot smo slišali pred krat- Kličite 371-3862. vprašajte za kim v nedeljskem evangeliju, o- Mrs. Jay. —(179) zdravil deset ubogih gobavcev in je le eden se mu prišel zahvalit, je Gospod vidno užaljen spregovoril: “Ali ni bilo deset o-čiščenih? Kje so pa deveteri?! MALI OGLASI Prodam Dva soda, preša za grozdje, Ali se ni našel nobeden drug, | mizarsko mizo (Hoberbank). da bi se vrnil in dal čast Bogu,”!Cena $45. Na 723 E. 157 St. romanje, kot je tako menda bilo je tudi imela veliko oljubo do storjeno ob priliki letošnjega Lurške Gospe. In njen dobri in velikonočnega romanja v Sveto deželo. Vnaprej zahtevana ter plačana “ara” pomeni pogodbo, katera veže obe strani! Zato tako samolastno postopanje potniške pisarne gotovo ni bilo pravilno; obisk v angleško pisani o- požrtvovalni Tone je na vse načine skušal pomagati, da bi bila obljuba izpolnjena. Takoj po pristanku letala v Barceloni je podjetni inženir s svojo francoščino stopil v letališčni urad, se poinformiral glede zveze z Lur- ter mu je rekel: “Vstani in pojdi, tvoja vera te je rešila!” Rev. Leon Kristanc (Dalje sledi) ------o----- Skupaj nad 91 milijonov motornih vozil DETROIT, Mich. — Skupaj bo v rabi prihodnje leto v naši deželi okoli 75 milijonov osebnih avtomobilov in okoli 16 milijonov tovornjakov in avtobusov. Skupno torej 91 milijonov. Ker nas bo tedaj v ZDA skupno živelo okoli 210 milijo- (178) Kako ureja Andre Duval Vaše lase po takonizkih cenah! KRASNO! V najem Cista, opremljena soba, se odda slovenskemu zaposlenemu dekletu ali ženski pri slovenski vdovi blizu slovenske cerkve v Collinwoodu. Kličite 531-4272. (180) Lastnik prodaja Dve 1-družinski hiši na enem lotu, vsaka po 5 sob, obloženi z aluminijasto oblogo, na E. 61 St. Kličite 881-4681. —(180) Odda se Tri čiste neopremljene sobe in kopalnica, zgoraj, spredaj. Kličite po 5. uri pop. 361-0989. (180) I sem dejal— fige poka-A' 8°sposki in pojdite lepo pred jomi v Gorico in, če bo treba, z potegnite!’ Ko so ^ambovci to slišali, so bili pre-Žic pa m0^ slrani- Suhemu mo-škVnU’ ^ ie komandiral mu-e *rje, se je nekaj zdelo, da u mešam štreno. Prijezdi bliže hiclZa^ne ^r^ati name in na čer-hj °’ naj me zvežejo! V tistem U So brambovci namerili pu-Vani m Pri priči je umolknil, -bi mu bil jezik v ustih znil. Jaz sem se lepo odkril ubijejo, če pridejo do mene!” “Ne, gospod glavar! Poslanci so obljubili, da pridejo brez orožja pred vas. Za vsak primer pošljem štiri mušketirje od straže, ki je na dvorišču, sem k vam, dva mušketirja pa naj bosta ob glavnem vhodu.” “Dobro! Naj bo v božjem imenu!” je vzdihnil glavar. Deželni sodnik je odšel, kmalu nato so stopili v sobo štirje mušketirji in pozdravili z nuške tami. (Dalje prihodnjič) no Tako sem res popolnoma sam daroval sv. mašo ob štirih zjutraj; odhod busa proti Lizboni je bil napovedan takoj po zajtrku še pred šesto uro. To naj bo moje pojasnilo, ker o vsem tem je bilo nevede nepravilno po-ročano v A.D. Bilo pa bi prav lahko mogoče imeti skupno jutranjo pobožnost, ker s časom ni bilo tako v zadregi; kajti po prihodu v Lizbono smo na letališču čakali celi dve uri, da smo odleteli v Barcelono, od koder bi vsi radi romali v zaželjeni Lurd. V prvotnem načrtu — vabilu za priglas k temu celotnemu ro-1 man ju; je bil poleg obiska Fatime tudi obisk Lurda, potem o-bisk ter ogled Rima ter končno romanje na Svete Višarje: Kaj so vsem katoličanom poleg Rima Lurd in Fatima ter nam Slovencem še Sv. Višarje,' vsi vemo in ni potrebno razlage! Večina V valovih ali kodrih ali gladko in pritisnjeno S strokovno spretnostjo. Z naj novejšim izgledom. In vse to vrši v prijetnem ozračju s eleganco. tiho Umivanje in česanje samo 2.45. Ljubko Vanjity Fair trajna Izrecna opora, ki jo potrebujejo vaši lasje za trajnejšo pričesko. Jamstvo tudi za tenke, suhe ali sive lase. Skupaj 5.95 Znana S20 Vita Creme trajna Mehki valovi in prirodni kodri, ki trajnjo in trajajo. Skupaj ............. 7*95 Helene Curtis nenavita trajna Nobenih navijačev! Nobenih vlasnic! Nobene jeze več! Vrzite proč navijače in se sprostite to poletje s tem kodranjem, ki ne zahteva večje nege. Ne potrebuje nikdar pričeske. Skupaj 10.00 vedno STRIŽENJE 1.95/BARVANJE IN FRIŽIRANJE 5.95/ FRIZIRANJE LASULJ 3.95/PROGANJE IN FRIZIRANJE 11.95 : ; S SINTETIČNE, RAZTEGLJIVE LASULJE S POČASI OŽEČIM SE HRBTOM., lahkt, pralne, £rajno nakodrane. : Najuovejse : -. • $24•50 * Pet., sob. pred prazniki pričeske, barvanje, trajne samo 50c več Downtown, 781-3161; 406 Euclid, 2nd Floor AREAS WEST (EVE. APPTS.) AREAS EAST • Opposite Southgate, 061-63i46, 5304 Warrensville Center Rd. • Opposite Eastgate, 449-3435, 144* SOM Center Rd. • Severance Center, 382-2600, 382-2569 • Shofepnte, 044^6700, liakc Shore Blvd at E. 305th • Mentor, 255-9115, Next to Zayre’s, Mentor Ave. i ©Opposite W<‘stgate, 333-6646 Center itidge Rd. » Opposite Southland, 845-3400. «883 W 130th St. © North Olmsted, 777'-8686, 26406 Lorain Rd. © Parmatown, 884-6300 © Midway' Mall, Elyria, 324-5742; Lorain 233-8020 V BLAG SPOMIN OB 25 OBLETNICI ODKAR JE PADEL, SMRTNO ZADET NA BOJIŠČU V FRANCIJI MOJ LJUBLJENI, NEPOZABNI SIN PFCL Sieves! I. Markolia Dal je svoje mlado življenje za domovino dne 17. septembra 1944 Ko bi ljubezen odločila, in solza mrtve obudila, ne krila Tebe bi gomila. Ti,se ga, Gospod, usmili, / ljubi jezus, Ti mu daj > rajski mil- na vekomaj. Žalujoča mati KATARINA MARKOLIA Cleveland, O. 17. sept. 1969 F. S. FIN2GAR: POD SVOBODNIM SONCEM “Ali se ne zdi despotu prav in pravično, da s svilo, ki jo je ustvaril Bog za tiste, katere je odločil na zemlji za svoje namestnike, vladarje narodov, trgujejo in gospodarijo le oni sami, ne pa umazano, nizko ljudstvo sleparskih trgovcev? Ali se ti ne zdi, despot, to prav in pravično?” “Velika in pravična je tvoja misel, despojna! Govori!” “Zato naj napiše roka pravičnega despota, naj večjega ljubitelja pravice in zakonov, kar jih je poznala zemlja in jih še spozna do sodnega dne, naj napiše roka takoj zakon, po katerem bodi svila monopol, edina last in pravica despota, za katerega je ustvarjena!” “Božje usmiljenje je neizmerno, da mi je dalo tako despojno. Vse moje misli so omagale pred prazno blagajno, viri usihajo in moje stavbe bi skoraj obnemogle. In ob tej uri prideš, despojna, božji dan te je privedel, ena beseda, ena misel, vse je rešeno. Tvoj suženj bi moral biti, ker nisem zasledil reke bogastva, ki se zlije v državno blagajno.” Sloki despot je zdrsnil na kolena pred Teodoro in objemal njene noge in poljubljal tenki bisus na njenem telesu. “Ker pa so trgovci vsi sleparji, krivičniki, ne izda in ne proda gotovo nihče vse svile pravični državi. Zato bo treba preiskav; zoprniki svetega zakona se postavijo pred sodbo in kot krivičnikom se jim zapleni bogastvo, da se z njim okoristi despot, ki osrečuje narode!” CHICAGO, ILL. MALE HELP EXCELLENT IMMEDIATE OPENINGS JOBS WITH SECURITY ' x.. ' MECHANICAL t 3 OPPORTUNITIES FOR EXPERIENCED JOURNEYMEN ^ PIPEFITTERS [\ SHEET METAL V \ ELECTRICIANS MACHINISTS Excellent Pay Plus Benefits Very Congenial Surroundings A Good Place To Work Steady Year Round Employment Inquire At: JJ CPC International ^ 63rd And Archer Argo, Illinois Call 458-2000, Ext. 271 Or 272 An Equal Opportunity Employer ■ (178) x MILLWORK CARPENTERS ( Union shop, good working conditions. , Must speak English, | Mill - Behan Lumber Company >L 9700 W. Irving Park Road h Schiller Park, Illinois 678-4950 r- 079) FEMALE HELP SECRETARY FOR BUYER’S OFFICE Immediate opening, dictaphone or shorthand. Pleasant office, convenient to all transportation. 5 day week — Good salary Company benefits, including: Medical, Life insurance Apply in Person or Call Carl Pietsch — 334-7900 ISO 4747 No. Ravenswood An Equal Opportunity Employer (178) “Neizmerna je tvoja modiost,” je jecljal Upravda, ki je bil resnično očaran ob misli, katero mu je nasvetovala duhovita Teodora. * ‘ “Takoj izpolnim tvojo misel, v jutro se razglasi novi zakon. Nocoj priredim pir in povabim v gosti ves dvor, da dostojno proslavimo najmodrejšo na zemlji!” Ko se je Teodora vračala od Justinijana, je kipelo po njenih žilah. “Ha, Epafrodite, ne boš več dolgo imel lepe vile. Po tvoji svili bo poležkavala Teodora in drago tkanino bo teptala moja noga, ti pa pojdeš v ječo, na kamen, na gola tla, da boš premišljal do konca, kako si ponagajal despojni!” Medtem so v Epafroditovi vili uživala srečo tri srca: Irena se je okrepila od strahu, iskreno je govorila Iztoku o Resnici, o Kri-stu, ki otemlje pravične in kaznuje grešnike. Zamamljen je sedel ob njej Iztok. Njena govorica mu je bila glas slavca, v njenih gorkih pogledih je sanjal svojo lepo domovino, h kateri se vrne in jo osreči. Epafroditova mrzla trgovska duša se je ogrevala in začutil je vso praznoto svojega življenja, ki se mu je zdelo nenadoma sila dolgočasno in nepomembno. Ni doživel ure, da bi ga gladila po trudnem in vročem čelu taka zvesta in vdana roka, kakor je Irenina. In sedaj je večer življenja pred durmi. Lahko si postelje z zlatom, lahko se ogrne s svilo, kako mrzlo je zlato, kako hladna je svila. Pogrešil je na mah tisto, kar daje človeškemu življenju slaj, uteho, smoter v boju, pogrešil je srca, ki bi ga iskreno ljubilo. Zato je sklenil, da zastavi vse, samo da poda tema dvenia varovancema tisto, česar sam sebi ni mogel več dati, kot je bilo zanj izgubljeni raj. Na večer se je moral Iztok posloviti; šel je nadzorovat straže. Obljubil je, da se oglasi, ko se. vrne iz vojašnice, ko opravi v pentapirgu, in da kar najhitreje opravi v palači, da čim dalje prebije ob Ireni. Do vrat ga je spremil Epafro-dit in ga svaril. “Obleci močan oklep, Iztoče. Ogibaj se sumljivih senc, pripaši najostrejši meč, povem ti, da CHICAGO, ILL MALE HELP MAN FOR MACHINERY WAREHOUSE Prefer married handy-man. Loading and unloading trucks. Painting, skidding, crating and minor mechanical work. Start $2.94. 722-6600 (180) REAL ESTATE FOR SALE BRAINERD BY OWNER 3 Flat, 6 Ige. rms., 3 bdrms., tile bath, 3 car brk. gar., auto, oil heat. $42,000 779-7449 (178) BUSINESS OPPORTUNITY BODY SHOP Near downtown area. Call SO 8-4053 (181) MANUFACTURING COMPANY Screws and Rivets. By Owner. $35,000 Call 323-9383 (179) tudi zlatemu orlu ne zaupam.” j Iztok ga je slušal in storil, ka-