NOVI TEDNIK SEPTEMBRA 1973 — ŠTEVILKA 37 — LETO XXVII — CENA 1 DIN gLASILO OBCINSKiH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC IZ VSEBINE: deroča ujma — delavska kontrola za okroglo mizo — kakšna naj bo davčna politika — velike težave žalskega zdravstva — na poti v gledališče — po- plave na celjskem območju — s kuponom »T« po Švici — izraz treznosti v problematiki alkoholizma — nagradna križanka — med štirimi očmi — telesno- kulturne skupnosti: v izdelavi je statut — vrsta za- nimivih reportaž o delu gospodarskih organizacij — vse o sejmu obrti POZDRAV SEJMU Jutri dopoldne bodo odprli [ffuta šestemti sejmu obrti in f0ii zlatarski razstavi. Ce- |; je tako na pragu svoje »jvečje tradicionalne gfospo- liffske prireditve, ki vse zlasti pa od letos, dobi- li pravi celjski pečat. In ^so zato morda ni daleč ^, ko jo bomo imenovali teljm sejem. Po podatkih, ki so nam bi- ii na voljo, lahko zapišemo, ia gre tokrat za največji se- jem. To velja predvsem za Kmlo razstavijalcev. Okoli SO jih bo vsega skupaj, med ijmi več kot 50 iz drugih inav. Veliko mednarodno, J: ne rečemo svetoimo obe- 'izje, bo imela zlasti zlatar- lia razstava. Mesto ob Savi- tjj si tudi s to prireditvijo fse bolj utira pot med tiste, i na svetu v zlatarstvu ne- b) pontenijo. Celjski sejem, obrti je pred- »m vzorčni sejem. In prav jk tako, da je druga plat po- tisnjena v ozadje. Tako veli- k bolj prihaja do veljave Mniška dejavnost, sposob- Bst posameznih mojstrov in idovnih kolektivov. Tu so wta, ki jim odpirajo pot v tef. In mnogi so se prav po "^^^Oi tega sejma uveljavili ^ in v tujini. Možnosti f izredne in mnogi jih s Wmi izkoriščajo. J'^di komercialnost je Usta, ^ ie več kot značilna za celj- ski sejem. Pogodbe, ki jih bodo sklepali te dni, pome- nijo za mnoge velik del pro- izvodnega procesa. Toda pri vsem tem ne gre samo za komercialo, za pred- stavitev obrti kot celote, marveč še za nekaj več. Se- jem je tudi priložnost, ki sa- ma po sebi odpira boleče ra- ne tega dela terciarnega sek- torja gospodarstva. Tako bo tudi letos. Obrt zaostaja v splošnem gospodarskem raz- voju. Samo danes bi obrt na širšem celjskem območju potrebovala okoli 4500 novih delavcev. Ni jih. Tudi vajen- cev je čedalje manj. Boleča je opremljenost delavnic. Pe- reči so še drugi problemi. Sejem jih odpira in nanje opozarja. Posebnost letošnjega celj- skega sejma je tudi v veli- kem številu tako imenovanih spremljajočih prireditev. Več kot 50 jih bo. Po vsebini bo- do zelo raznovrstne. Od stro- kovnih, komercialnih, do kul- turnih in zabavnih. Hvaležna je ugotovitev, da se je v se- jemske prireditve vkljuHlo slovensko ljudsko gledališče. Kar dve premieri bosta v tem času! Led je prebit. Prav lepa bo udeležba turi- stičnih in gostinskih delav- cev in ne nazadnje tistih, ki skrbijo za družabnost. Zani- manje za to prireditev je le- tos prešlo ozke obrtniške kroge. Sejem je postal celj- ski, last širšega kroga. Sejem pa v vsej svoji šest- letni zgodovini odpira še eno vprašanje, ki je v zadnjem času dobilo konkretnejše ob- rise in vidike. Gre za nove prostore, za takšne prostore (pokrite), s pomočjo katerih se bo Celje tudi uvrstil med prava sejemska mesta. Zdaj caplja na njihovem robu. Kot vse kaže — ne več dol- go. Na vidiku je graditev pr- v-ih objektom v okviru turi- stičnega in rekreativnega središča pod Golovcem. Naj- večji optimisti pravijo, da bo drugo leto že drugače. Da bi se le ne motili. Doslej so se namreč že velikokrat in ne samo optimisti. Tudi dru- gi. Novi prostori pa odpirajo možnosti še za druge takšne in podobne gospodarske pri- reditve. Svoj prostor pod to streho bodo dobili tudi dru- gi. Kandidatov in interesen- tov je veliko. Celje je tako v resnici na pragu novega razvoja, na pragu pravega sejemskega mesta. Sesti sejem obrti in sedma zlatarska razstava v Celju bosta od 28. septembra do 7. oktobra. Obiskovalcem te prireditve iskrena dobrodoš- lica, sejmu in zlatarski raz- stavi pa kar največji uspeh. M. BOŽIČ CELJE RAZSTAVA O UKRADENIH OTROCIH . ^» I. osnovni šoli v Celju ^ t petek, 28. septembra od- zanimiva razstava o uk- '^enili otrocih. To bo stalna JPominska razstava, ki bo pri- ^vala zbiranje, življenje in ?"J«nJe otrok zavednih dru- ?" te vseh slovenskih pokra- Z: v letih od 1942 do lete ^ je bila nekdan.ja OKOLI- r^;* SOLA v Celju zbiralni ^ter za vse otroke, ki so 5* Nemci ukradli materam in Potem odpel jali v nemška S,"orišča. Nekaj se jih Je vr- 2"' veliko pa jih je ostalo ^ Pa pomrlo v tujini. Odborniki celjske občinske skupščine so na svoji seji. v pe- tek, 21. t. m., sprejeli besedilo protestnega pisma, ki so ga po- slali republiški skupščini, republiškemu izvršnemu svetu in re- publiški konferenci SZDL. V njem ostro obsojajo teroristična dejinja neofašističnih elementov na Koroškem in ugotavljajo, da ne gre samo za ogrožanje varnosti življenja pripadnikov naše narodnostne skupnosti, marveč tudi za netcn,je in hu,jskanje k mednarodnim zapetijajem in k slabšanju odnosov med sicer prijateljsldma sosednjima državama. Zato so odborniki celjske občin.ske skupščine zahtevali resne ukrepe proti fašistični kliki na Koroškem, dosledno Izvajanje avstrijske državne pogodbe ter mimo sožitje med slovensko in nemško govorečim prebivalstvom na Koroškem. Vrh tega so zahtevali povračilo za škodo, ki Je nastala ob razstrelltvl spo- menika na Robežu. STOP! Kako simbolično dejanje, ki se je v torek pojavljalo na števil- nih cestnih odsekih na širnem celjskem območju, kajti reke so ne- usmiljeno prestopile bregove. Ne samo pri mostu v Kasazah, temveč marsikje je bilo potrebno zapreti promet, kajti vodna ujma je neusmi- ljeno divjala. Divjala je neusmiljeno, kot opomin na obletnico, kot svarilo in opozorilo. Kaj bi bilo s Celjem, da ni bila zgrajena regu- lacija. .. Katastrofa. Foto: BERNI STRMČNIK Z urednikove mize Priznati moram, tudi mi se počutimo praznično v redakciji. Ne zaradi sejma. Pač pa zato, ker smo vam pripravili kar 40 strani ' debel NT. V prvem delu boste našli že ustaljene rubrike. Drugo polovico NT pa smo namenili za sporočila delovnih kolektivov ob letošnjem obrtnem sejmu. Zato ne pozabite prebrati reportaž, za- pisov in intervjujev o življenju delovnih skupnosti na celjskem ob- močju. Prišel je toliko pričakovani dan. Nagradna igra NT v sodelova- nju z Gorenjem in še nekaterimi delovnimi organizacijami. Sodelu- jejo Garant Polzela in LIK Savinja, pa EMO, Libela, ČGP Delo, TT Prebold, Kovaška industrija Zreče, Tovarna nogavic Polzela in celj- ska Zlatarna. Nagrad bo za čez deset starih milijonov. 700 po šte- vilu. Igrajte z nami. No, danes še ne začenjamo. Danes vas šele va- bimo k sodelovanju. V Radiu Celje smo v zadnjih dneh mnogo obveščali o vodni sti- hiji. Danes si lahko o tem nekaj več preberete v NT. VAS UREDNIK 2. stran — NOVI TEDNIK VI. SEJEM OBRTI 27. september 1973 — §t Ustava celota Predloga zvezne in republi- ške ustave sta pred nami. Ni družbenopolitičnega delavca, ki bi v tem času del svojega govora ne posvetil nom usta- vi. Tudi na spominskih parti- zanskih zborovanjih. Zlasti tti. Kaj ]€ najnovejša politič- na akcija pri nas drugega kot nadaljevanje revolucije, nov korak bliže k cilju, k oblasti delovnih ljudi v naj- globljem pomenu besede? Semi7iar za politične vrhove v občinah je tudi že minil. V občinah seznanjajo z novi- ma ustavama širše politične aktive, ki štejejo več sto ob- čanov. Prilmjajo predavatelji, najbolj seznanjeni, najbolj in- formirani. Vendar s poudar- ki... če vabi predavatelja sindi- kat za ljudi iz gospodarstva, za siTidikalTie aktive, za sa- moupravne aktive, je govor- nik' bolj uravnan k obravna- vanju družbeno-ekonomskih ustavnih prvin, k odnosom v gospodarski sferi, k samoup- ravnim vprašanjem v temelj- nih organizacijah združenega dela itd. če vabi SZDL za »svojo« vodstveno strukturo, Za krajevne organizacije in skupnost, potem se govornik predvsem posveča komunalni ureditvi, politični zgradbi ob- čine, republike, zveze, navzdol pa k interesnim in krajevnim skupnostim. obeh primerih bežno pade še beseda o sod- stvu, obrambnih dolžnostih. Prav je, da do ravni občine ustavi razlagajo »specializira- no«. S predpostavko seveda, da so vse te specializirane razlage slišali vsi, ki bodo razlagali občanom na terenu in v delovnih organizacijah. Toda bojazen obstaja, da se je taka specializirana pot že začela cepiti. .. Ustava pa je en tekst, na- menjene vsem ljudem, in ve- ljavna bo za vsakega občana v celoti, Pa naj gre za pra- vice in dolžnosti v TOZD, za zadovoljevanje potreb v inte- resnih skupnostih, za pravni red in sistem in za obramb- na vprašanja. Občan kot pro- izvajalec in potrošnik v sfe- rah družbenega standarda bi moral ustavo poznati v celo- ti. Vsaj v osnovnih, najbolj bistvenih potezah, če pa bo- mo zdaj dopustili, da bodo razprave potekale »specializi- rano«, si je ob razpravi vze- li, kolikor nam bo všeč, po- tem se bo nadaljeval nesmi- selni red med sferami in delnimi interesi. 2e zdaj, na primer v Laškem, kjer je ia gospodarsko sfero govoril Zo- ran Polič, so po končani raz- lagi želeli prisotni iz področ ja družbenih služb zvedeti do- datno še kaj o vrednotenju dela v negospodarski sferi. Ravno zato, ker je bodoča ustava zelo pretkana z idejo vsi za enega, eden za vse, ker tako zelo poudarjajo ce- lokupni interes delovnih lju- di in posameznika v celoti, je nujno, da občan pozna ustam v celoti, ne le toliko, kolikor mu jo je kdo voljan in zmožen razložiti. JURE KRA.^OVEC ZBOR ZOBOZDRAVNIKOV Jutru popoldne ob 17. uri bo v dvorani skupščiiie so- cialnega zavarovanja v Ce- lju občni zbor celjske po- družnice društva zobo7xirav- stvenih delavcev Slovenije. Na občnem zboru bodo raz- pravlja.li o problemih zobo- zdravstvene službe in varstva prebivalstva. Volili bodo tu- di novo vodstvo in prikazaJi poučni film Našd aobje. Sindikati Urediti preskrbo kurjave za široko p)otrošnjo, omogo- čiti zdomcem gradnjo stano- vanj doma, pospešiti eviden- tiranje kandidatov v delovnih organizacijah za bodoče kan- didate, skrbeti za še boljšo organizacijo jarae razprave o ustavi, skrbno razpravljati o zakonu o delitvi dohodka in osebnega dohodka in pohite- ti z akcijo zbiranja sredstev za spominski dom vKumrov- cu — to je nekaj nalog, o katerih je razpravljal prejš- nji teden na seji medobčin- ski svet Zveze sindikatov za celjsko območje. Predstavni- ki vseh občinskih sindikalnih svetov, razen šentjurskega, so se zadržali zlasti ob po- teku akcije zbiranje sredstev za spominski dom vKumrov- cu. V celjskem območju sta namreč samo celjska in šmar- ska občina zbrali 74 odstot- kov predvidene vsote, kot je bilo doero^/orieno v republiki Celje bi moralo zbrati 630 000 dinariev. V laški občini so r>ri«;nevali n'?kai manj kot 45 000 din. ali 34 odstotkov potrebne vsote. V Šentjurju so doslej zbrali približno po- lovico zahtevane vsote, v ?:alcu 40 od«!totkov. v Sloven- skih Ko-njlcp.h T>a 35 odstot- kov dos:n\'or1enih prist>e\'kov. Najslabše poteka akcija za izgradnjo spominskega doma v Mozirju in Velenju. Mozir- je bi moralo zbrati skupno 94.500 din, a imajo le 1.8 od- stotka te vsote. V velenjski občini so od predvidenih 319.500 din zbraU 7 odstotkov. Prane Mažgon, predstavnik velenjskih sindikatov, in Hu- bert Herček i^z Mozirja pa sta medobčinski svet obvesti- la, da tudi pri njih akcija dobro poteka, vendar vsega denarja še niso nakazli na r&publiški žiro račun. Člani naedobcuiskegci sveta Zveze sindikatov pa so naj- več časa namenili razpravam o bodoči oi-ganiziranosti Z ve- re sindikatov. Ugotx)vili so še mnoge nejasnosti. V p>o- sameznih občinah različno pristopajo k oblikovanju bo- doče organiziranosti, republi- ški sindikati pa kasni jo, ta- ko da Se vedno ni enotnih izhodišč in poenotenih mnenj o organiziranosti sindikatov. Zato so ustanovili delovno skupino v sestavi Hubert Her- ček, Martič Branko in Ivan- čič Franc. Skupina mora iz- delati pravila o ustanavljanju konferenc sindikatov na ob- činski ravni in o nekaterih drugih vprašanjih organizira- nosti. Organizacijsko kadrov- ske komisije v občinskih sin- dikatih naj pristopijo k ures- ničevanju izhodišč, ki jih je o organiziranosti nakazal 4. konferenca Zveze sindikatov Slovenije. Republiškemu vod- stvu so predlagali izdelavo sindikalne karte organizira- nosti v občinah. Prav tako naj bi osrednja kadrovska komisija republiškega vodst- va ocenila delo vodilnih de- lavcev v sindikalnih vodstvih v občinah, saj bo nova obli- ka organiziranosti zahtevala tudi nove kadrovske rešitve. Občinski sir>diknini sveti pa naj v najkrajšem roku pri- pravijo operativne načrte za delo pri uresniče\'aniu izho- dišč 4. konference Zveze sin- dika.tov Slovenile. Medobčin- ski svr?t <¥i je tudi odločil, da bodo v občinah organizirali občne zbore sind^kstov. VISOK OBISK V CELJU Prejšnji teden je obiskal Celje Kiro Gligorov, član Izvršnega biroja predsedstva Zvez, komunistov Jugoslavije. Gospodarskemu in političnem aktivu Celja je spregovoril o ^ pravah na 10. kongres ZKJ. Visokega gosta je najprej pozdravil Stane Seiiičar, intonat cijo o dosedanjih rezultatih celjskega gospodarstva pa je podal Dušan Burnik. Kiro Glj. gorov je v dveumem govoru razčlenil nekatera bistvena stališča v dokumentu za 10. kongra ZKJ, zlasti tisti del. ki govori o ekonomskih odnosih. Posebej se je zadržal ob problema, tiki cen in nihanj v našem tržnem sistemu. Kiro Gligorov je odgovoril tudi na nekaj vpr> šanj celjskih gospodarstvenikov. Na povabilo komiteja Občinske konference ZKS Celje b« Kiro Gligorov še v tem letu vnovič obiskal Celje, vendar takrat za dlje časa, da si b« lahko ogledal tudi nekatere delovne kolektive. Cez noč narasla Savinja je najprej zaprla cestni pod- voz pod Tremarji in tako prekinila promet med Ce- ljem in Laškim. Ob šesti uri zjutraj že ni bilo več mo- goče po cesti čez Marigra- dec in Vrh nad Laškim, kar je zasilna dolga obvoznica v Šentjur in Celje. Ob deveta uri dopoldne je voda zalila tudi cesto pri ža^ podjetja »Bor«, vdrla v kleti stano- vanjskih blokov na vsem de- snem bregu Savinje. Voda je prestopila desni in levi breg tudi v Debru in Jagočah. S tem, ko je bila poplavljena cesta v Jagoče, tudi čez Sve- tino in Store ni bilo več mo- goče po cestah, kakor slabe so že. Okoli pol devete dopoldne so bili mobilizirani gasilci, da so črpali vodo iz poplav- ljenih kleti. Mobilizirane so bUe tudi ekipe civilne zašči- te v ogroženih podjetjih, v drugih pa so ves čas v pri- pravljenosti. Iz Laškega je bilo mogoče priti dopoldne le še peš in z vlakom v obe smeri. Okoli devete dopol- dan je grozila huda nevar- nost cestnemu mostu. Savi- nja je prinesla razbitine kon- strukcije nekega lesenega mostu, ki bi lahko povzročile katastrofo, če bi se zagozdi- le v most. Savinja je poplavila tudi laške toplice, predvsem n park in gradbišče rroveji zdraviliškega poslopja. Lji je so se posluževali edino k železniškega prevoza, ogm no delavcev pa ta dan spld ni prišlo do svojih deloroi mest. Popoldne ob pol drugi mi je voda vdrla že čez nas; pod mostom, tam kjer je!i la letos končana reguladi desnega brega. FCo to poi» čamo za tiskamo, je prelioi z železniške postaje v » sto na levem bregu čez mas še prost Dež pa kar nap^ pada. V Rimskih Toplicah) v nevarnosti restavracija i* šta, v Radečah pa nekaj B ob potoku Sopotl. Usta vnp kramljanje: Kandidati in lasposablianfe v zadnjih dneh so bile v celjski občini mnoge ustavne razprave- tudi v delotmih kolektivih. Usta- va uvaja mnoge novosti prav na področju družbe- noekonomskih odnosov. U stanavljanje temeljnih organizacij združenega de- la poteka v delovnih or- ganizacijah že več kot leto dni. In čeprav se neusmi- ljeno bliža konec leta, ko bi morali v organizacijah združenega dela sprejeti samoupravne akte, uskla- jene z ustavnimi spre- membami, vendar nekate- re ugotovitve kažejo na prepočasno uresničevanje ustavnih določil. Ne le to. Tudi v ustavni razpravi je vse premalo razmiš- ljanj o temeljni vsebini sprememb znotraj temelj- nih organizacij združene- ga dela in o odnosih med organizacijami združenega dela ter organiziranim sa- moupravljanjem na ravni občine, v krajevni skup- nosti in v samoupravnih interesnih skupnostih. Ka- ko se v ustavno razpravo vključujejo sindikalne or- ganizacije? Ali pomeni for- malni konec ustavnih raz- prav sredi oktobra tudi konec razmišljanj o kako- vostni organiziranosti sa- moupravljanja in o spre- menjenih samoupravnih odnosih v delovnih kolek- tivih? Katere naloge čaka- jo predvsem sindikat? Na ■nekatera izmed teh vpra- šanj je odgovoril Vili Končan, tajnik občinske- ga sindikalnega sveta v Celju. KAJ KAŽEJO PRVE USTAVNE RAZPRAVE V DELOVNIH ORGANIZA- CIJAH? VILI KONČAN: Ugotav- ljamo, da so se osnovne sindikalne organizacije ak- tivno vključile v organiza- cijske priprave na razpra- ve o ustavnih spremem- bah. Morda so ponekod premalo razmišljali o vse- binskih razsežnostih ustav- nih določil, zlasti tistih, ki neposredno prizadeva- jo položaj delavca v to- varnah in podjetjih. Pre- skromna udeležba na ne- katerih zborih delavcev pa vendarle dokazuje, da so vodilni delavci in drugi politični osebki premalo angažirali v ustavnih raz- pravah. V Ingradu, Topru in še v nekaterih delov- nih organizacijah, na pri- mer v Merxu, pa so ustav- no razpravo res dobro or- ganizirali. KJE SO VZROKI, DA JE PONEKOD UDELEŽ- BA ŠIBKA IN KATERA VPRAŠANJA JE USTAV- NA RAZPRAVA POSEBEJ IZPOSTAVILA? VILI KONČAN: V de- lovnih organizacijah je bi- lo preskromno število predhodnih razgovorov o ustavnih spremembah. V prihodnje bomo morali organizirati tudi v delov- nih kolektivih več kon- kretnih razprav o posa- meznih problemih, ki jih delovni ljudje najbolj ob- čutijo. Doslej so bila v ospredju gospodarska vpraša?!ja, položaj temelj- ne organizacije združene- ga dela, RADI POUDARJAMO. DA NAS BODO . PO USTAVNI RAZPRAVI ČA- KALE SE MNOGO VEČ- JE NALOGE V NEPO- SREDNIH RAZPRAVAH VA SKUPŠČINSKE VOLIT- VE. KAJ MENITE. KATE- RE NALOGE BODO NE- POSREDNO PRIZADEVA- LE PRAV SINDIKAT? Več bomo morali stori- ti za usposabljanje in osveščanje delavcev. Raz- vijati čut poštenosti in demokratičnega odločanja v novi samoupravni orga- niziranosti. Pa tudi orga- ni delavske kontrole bo- do morali dobiti svoje mesto v obogatenih samo- upravnih odnosih. Pred nami je cel slpet gospo- darskih in samoupravnih problemov. Odgovoriti si bomo morali, kje so ključni problemi v TOZD. To pomeni, da se bomo morali ubadati predvsem s konkretnimi vprašanji in problemi delavcev v te- meljnih celicah našega sa- moupravnega sistema. POUDARILI STE PO- MEN USPOSABLJANJA IN IZOBRAŽEVANJA. KA- KO OCENJUJETE URES- NIČEVANJE DRUŽBENE- GA DOGOVORA O DRUŽ- BENEM IZOBRAŽEVA- NJU? VILI KONČAN: Sam odgovor nič ne pomeni in kot kažejo prvi meseci po podpisu, nam tudi mnogo ne dajo. Vsi se za- vedamo, koliko novih ka- drov bomo potrebovali v delegacijah in za ostale samoupravne dolžnosti. Sposobnih delavcev nam bo manjkalo. Tudi seda- nja kadrovska baza je iz- redno suha, predvsem v delovnih organizacijah ozi- roma v gospodarstvu. Prav zaradi tega bi morali dosledno izpeljati naloge, ki jih je določil družbeni dogovor o izobraževanju. V SOCIALISTIČNI ZVE ZI IN V SINDIKATIH STE V ZADNJEM ČASV VEČKRAT POUDARILI, DA EVIDENTIRANJE MOŽNIH KANDIDATOV ZA RAZLIČNA VODILNA SAMOUPRAVNA MESTA IN ZA DELEGACIJE NE POTEKA DOBRO. KAKŠ- NA JE V AS A OCENA V TEM TRENUTKU? VILI KONČAN: O tem smo večkrat govorili * predsedniki osnovnih sin- dikalnih organizacij v celj- ski občini. Opozarjali stno na pomen usposabljanja^ na to, da se največ delov- nih organizacij poveže organizira skupne obliki izobraževanja za poten- cialne kadre. Zahtevah* smo tudi spiske možnil^ kandidatov. Vendar je res, da k tej nalogi niso vsepO' vsod pristopili dovolj od- govorno. Zato menim, ^a bo evidentiranje kandida- tov in njihovo usposablja' nje ena izmed osred«;'^ nalog sindikata in dru0i političnih sil pred skup- ščinskimi volitvami. J- a «f ^ 27. september 1973 jt3--- VI. SEJEM OBRTI NOVI TEDNIK — stran 3 plavska kontrola i^^^i^^^llli ^^^^ 1^^^^^^^1^ ^^^^^^^S ^^!^^^^^ l^^^B I^^^^ Itfinuli petek je bila v Celju pod naslovom »za okroglo ^0« organizirana razprava o samoupravni delavski kon- Zs, i" t** ^ zornih kotov. En aspekt je bil predlog *»ve ustave, oziroma vprašanje, ali osnutek ustave dovolj Imo opredeljuje in uvršča samoupravno delavsko kon- Lflio, O tem, kako je delavska kontrola od pisma pred- jflilia Tita in Izvršnega biroja ZKJ do danes pojmo- kako v prvih začetkih že institucionalizirana, je go- ^jil' Mitja švab, direktor zavoda za raziskovanje pri re- ^Ijljškem vodstvu sindikata. O tem pa, kako so se ideja (delavski kontroli in prvi praktični primeri njenega uva- jjnja v Celju uveljavili, je povedal Tone Erjavec, predsed- ^ komisije za samoupravna vprašanja pri občinskem .mdikalnem svetu. {[deleženci okrogle mize v jjlju so bili poleg članov ^jjdsedstva tudi novoizvolje- predstavniki komisij de- jtske kontrole, kjer so to li^alnost že opravili in, ti- 53, !d so predvideni za pred- jjiniško funkcijo v teh ko- pjsijah. Bili so na posvetu fidi drugi, pomembni pa so jnenovani, ker so mogli za ojroglo mizo govoriti že iz iš'jsenj. Za okroglo m&zo so naj- prej ugotovili, da zahteva po telavski samoupravni kontro- V 7 ustavnem predlogu zgu- i;;a 09trino in obseg, ki ga «izkazovalo pismo predsed- ika Tita, kot so to idejo plebiscitamo osvajali delovni •■•jdje v veliki večini. Med- m ko uvod v ustavo govori (razvejani, povsod prisotni anoupravni delavski kontro- ise v 84. členu omeji 'e na rjanizaoije združenega dela. kjer se ustvarja in porazde- Ijuje dohodek. To pa ni dovolj, so ugoto- vili. Delavska kontrola mora biti prisotna povsod, kjerko- li se obrača v proizvodnji ustvarjen dinar, tudi v ne- gospodarski sferi, tudi v upravnih organih in to na vseh ravneh, od krajevne skupnosti do zveze. Naslednja zahteva je bila, da naj ustavno določilo, ta- ko dopolnjeno in razširjeno, pojasni bodisi v podrobnosti zakon ali družbeni dogovor. In končno so bili mnenja, da je pomembnost organov de- lavske samoupravne kontrole tolikšna, da jih ne gre usta- navljati, marveč naj bi bili ti organi voljeni kot samo- upravni organi na katerih ni- voju bo delavska kontrola delovala. To pomeni, naj sa- moupravni kontrolni organ volijo delavca na enak način FRIDO GRADIŠNIK iz štor- ske železarne je za okroglo mizo dejal, da so se v nji- hovem kolektivu že odločili, da bodo organedelavske kon- trole volili s tajnim glasova- njem, da bodo v vseh TOZD komisije, da pa bo delo- val tudi kontrolni organ na ravni celotnega podjetja, ven- dar bodo pristojnosti razme- jene. V štorsld železarni so se že od samega začetka ogrevali za vplav in ustanovi- tev organov delavske kontro- le tudi v interesnih skupno- stih. kot delavski svet, recimo na ravni občine pa ustrezne or- gane enako kot občinsko skupščino in tako naprej. Za okroglo mizo so ponov- no obsodili »zakulisništvo« ne- katerih republiških organov. REZIKA ARTNAK z občin- skega sodišča v Celju je po- vedala, da na občinskem so- dišču v Celju že imajo or- gan samoupravne delavske kontrole, čeravno kolektiv ni številčno močan. Za delav- sko kontrolo so se odločili, ker smatrajo, da je določen nadzor koristen že preventiv- no. Tudi v družbenih služ- bah so odnosi bistvenega po- mena in končno tudi tu po- teka delitev dohodka po de- lu, čeravno v tej sferi ni ne- posredne proizvodnje in iz nje nastajajočega dohodka. ki z ozkim pojmovanjem de- lavske kontrole v čisti proiz- vodni sferi odvračajo delov- ne skupnosti v bazi od raz- prav in akoij, da bi tuda ti, kolektivi imeli delavske kon- trolne organe. Motijo se ta- ko daleč, da istovetijo de- lavsko kontrolo z inšpekcij- sko, kontrolno funkcijo po- klicne usmeritve, češ, kaj nam kontrola, če smo sami kontrolorji?! Ko da pri njih ni potrebe za kontrolo na- vznoter? V Celju je bilo doslej kar precej storjenega. Cez pet- deset delovnih organizacij je že sprejelo pravilnike o de- lovanju samoupravne delav- ske kontrole, nad trideset pa jih je že izvolilo kontrolne organe. Med delovnimi orga- nizacijami sta tudi kolektiva občinskega sodišča in občin- ske uprave, kar pomeni, da se v Celju niso dali motiti nekaterim razlagam »od zgo- raj«. Na posvetu za okroglo mi- zo so se dogovorili tudi o tem, da je treba predsednike in člane organov delavske kontrole usposobili za delo tudi na seminarjih, ki jih bo organiziral sindikat. J. Kr. '"•fleženci razgovora za okroglo mizo med uvodnim izvajanjem direktorja raziskovalnega ""'fa za samoupravljanje pri RS ZSS Mitje Švaba. OD PLAČE DO PLAČE ZAVIST Res je, da sodi zavist med prastare ljudske last- ^sti. In kje, če ne pri denarju, ne bi pokazala 'uijostrejše zobe. Bolj ko govorimo o samoupravnih "sporazumih o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, tem, da naj bo enako kvalificirano delo vsaj pri- bližno enako plačano, spoznavamo, da storjeno delo premalo nagrajujemo, bolj se oglaša zavist in gleda vsakomur pod prste. Drugače — v kuverto. Z^kaj pa bi oni v pisarnah dobili več kot mi za pultom? Za- 'ca; je inženir več vreden kot delavec v proizvodnji? ^•okaj dobi direktor tolikšno plačo, saj ima enake Potrebe kot kdorkoli izmed nas? Zakaj ima ona, ko '^y-ha samo kovico, zajetnejšo plačilno kuverto kot jaz, ki sedim za pisalnim strojem? V nedogled, tako dolgo, kot traja tista pripoved ^ jari kači, bi lahko nizali vprašanja. Povsem res- '^ična. Taka, ki jih moremo slišati skoraj za vsakim '^'^galom. Mnogo manj, samo za primer, tuhtamo o pomanj- kljivostih in prednostih samoupravnih sporazumov, pa o višini naših plač. Mnogo raje pogledamo objavljen seznam javnih osebnih dohodkov in ^Pičimo pogled v kolegovo plačo, kot da bi ocenje- ^^li lastno delo. In precej bolj se nagibamo k urav- ^Uovki^ k egalitarnim konceptom delitve osebnih ^^hodkov, kot pa da bi zahtevali iskanje meril za — '^vgrajevanje po delu. Da bi zahtevali večjo izobraz- ^^rio moč posameznika. Več sposobnosti in odgovor- '^^sti. Več dela. Kakor je povsem prav in razumljivo, da vsi želi- mo več zaslužiti, da bi bilo naše delo bolje nagra- jeno, pa je zvrhana mera zlaganosti v uravnilovki. V zavisti od plače do plače. Kdor več, odgovorneje, strokovno in bolje dela, ta naj več zasluži. Take možnosti tudi samoupravni sporazumi o de- litvi dohodka in osebnih dohodkov ne preprečujejo. Zal se je v zadnjem času pri nas razpasla navada spogledovanja samo med kuvertami in manj med opravljenim delom. Kaj to pomeni? Ali smo res postali premalo kritični do lastnega dela? Ali pa, razen v proizvodnji, kjer teče normirano delo, nika- kor nočemo pretehtati meril za nagrajevanje po delu. Da nočemo spodbuditi razprav, ne o plačah, pač pa o delu in o merilih za nagrajevanje po delu. španska vas nam je kakovost dela. Tako se vsaj včasih zdi. In prav osamljeni so primeri, kot da bi puščavski pesek namočila nenadna ploha, da iščemo skrite rezerve v našem znanju, sposobnosti in de- lovni vnemi. Delavski sveti, partijske in sindikalne organiza- cije, delovne in informativne skupine v temeljnih organizacijah dela bi morale dati pod lupo tudi to problematiko. Kolikor bolj se bomo izogibali VPRA- ŠANJEM DELA, NAG RAJ EV AN.JU PO DELU, KA- KOVOSTI, SPOSOBNOSTI, ODGOVORNOSTI in DELOVNI VNEMI, toliko več bo uravnilavskega besednikovanja in zavisti od plače do plače. J. V. VPRAŠANJE JAVNEMU DELAVCU TOVARIŠ JOŽE CEROVŠEK, NAČELNIK ODDELKA ZA GOSPODARSTVO SO ŽALEC Čeprav je od tistega dne minilo že več kot leto dni, brž še precej več, mi še danes živo zvene v ušesu vaše navdušene be- sede, ko ste mi razlagali urbanistično zasnovo ter strukturo bodočega sho- ping centra v središču Žalca. Ideja o tem, še zlasti z ozirom na loka- cijo in strukturo objektov je navdušila tudi mene, saj sem z uresničitvijo te- ga projekta videl tiKM sam rešitev prenekaterega perečega problema, kita- re naše najmlajše in hi- tro razvijajoče se mesto sredi doUne zelenega zla- ta. Vem, da ste si (in si še) okoli uresničitve tega, dejansko odličnega pro- jekta veliko prizadevali, saj bi bila njegova uresni- čitev verjetno ena največ- jih povojnih žalskih pri- reditev. Javnost, ki je bila o tem seznanjena (tudi preko pisanja v Novem tedniku) je načrte z na- vdušenjem odobravala. Znano mi je, da je te- meljni nosilec v nekak- šnem konzorciju, če se ne motim, Savinjski maga- zin odstopil od načrta in tako se je med drugim verjetno tudi zaradi tega zadeva nekoliko zavlekla. V imenu vseh zainteresi- ranih občanov, še zlasti Zalčanov, vas naprošam, da mi odgovorite na na- slednje vprašanje: Kako daleč je z uresničitvijo omenjenega načrta, kate- re delovne organizacije in na kakšen način bodo so- delovale pn uresničitvi tega projekta in seveda kdaj se bo zadeva prema- knila z mrtve točke. Na- dalje pa me v zvezi s tem tudi zanima naslednje: razložite prosim, kakšno vlogo bo imelo podjetje Savinjski magazin na po- dročju razveva trgovine v vaši občini, če ne bo ude- leženo pri izgradnji tako pomembnega objekta, kot je to, o katerem govoai- va. Bemi Strm&ntik, novinar ODGOVOR JAVNEGA DELAVCA UREDNIŠTVU NT V Novem tedniku z dne 17. 9. 1973 sem dobil vpra- šanje, da ra2yasnim bral- cem položaj v našem po- djetju in odnose med Kombinatom Hmezad in Trgovskim podjetjem Jel- ša Šmarje pri Jelšah. Ne bi se posebej doti- kal vašega članka, v kate- rem ste pisali o naših od- nosih na relaciji Hmezad- Jelša, vendar pa moramo ugotoviti, da je bila ta- kratna vaša informacija neobjektivna in menim, da ste bili že takrat dolž- ni poiskati informacije peri obeh podjetjih. Tako bi današnje vaše vprašanje sploh odpadlo, javnost pa bi bila vsekakor točneje informirana. Kolektiv našega podjet- ja se je vsa leta svojega obstoja zavedal, da je od- govoren za razvoj blagov- nega prometa na področju občine Šmarje pri Jelšah. Danes imamo 54 poslovno- obračunskih enot: trgo- vin, mesnic in gostinskih obratov s skupno 12 S mi- lijardami prometa. Pre- broditi smo morali velike težave in le za ceno več- letnega zavestnega pritr- govanja pri osebnih do- hodkih nam je uspelo do- seči sedanjo stopnjo raz- vitosti trgovine na našem področju. V zadnjih dese- tih letih smo vložili v razvoj trgovine nad 140 milijonov ND, ki pa seve- da še zdaleč ni zadovolji- va, zato tudi imamo v na- črtu še letos, delno s po- močjo kreditov pri Ljub- ljanski banki, pričeti z gradnjo manjšega Marke- ta v Kozjem in tehnične trgovine v Šmarju, v pri- hodnjem letu pa večjo bla- govnico v Rogaški Slatini. Seveda nas čaka še uredi- tev lokalov v Grobe"nem, Mestinju, Podplatu, Rogat- cu, Bistrici ob SotU in drugod. Kar zadeva odnose na relaciji Hmezad—Jelša je prišlo v zadnjem času do »nesoglasij« le zaradi raz- ličnih orientacij poslovne politike. Do sedaj je bilo nekako ustaljeno, da je Hmezad razvijal svojo p>o. slovnost na področju raz- voja kmetijstva (pridelo- • vanje, predelovanje in pro- dajo kmetijskih proizvo- dov ter prodajo reproduk- cijskega materiala za kme. tijstvo), kar smatramo, da je njihova prvenstvena de- javnosti, ki večkrat moč- merili svojo poslovnost bolj v razvoj trgovske de- . javnosti, ki večkrat moč- no pokriva tudi našo de- javnost in tako duplirajo zaloge pri obeh podjetjih, kar močno obremenjuje ekonomično in rentabilno poslovanje obeh podjetij. Samoupravni organi na- šega podjetja so po ana- lizi stanja bili prisiljeni sprejeti sklep o poživitvi poslovne orientacije na po- . dročju odkupa kmetijskih pridelkov in prodaje kme- tijskega reprodukcijskega ; materiala, za kar je naše ■ podjetje registrirano, v na-; sprotju s trditvami v va- ' šem članku, že od 30. 10. 1967. Do takega sklepa smo prišli na podlagi de- janskega stanja usmerje- nosti poslovne politike v kombinatu Hmezad, ki je v zadnjem času namenilo veliko sredstev v razvoj svoje trgovske mreže, kar je sicer spodbudno, ker se s tem ureja in moder- nizira trgovina na našem področju. Vendar menim, da bi bila ta sredstva za kombinat in družbeno skupnost primerneje vlo- žena, če bi jih vloždld v neposreden razvoj kmetij- stva, predvsem, ker so več- ja sredstva bila pridoblje- na iz prodaje osnovnih sredstev, ki so prej slu- žila neposredno kmetijski proizvodnji. No, tako je približno de- jansko stanje v naših od- nosih. Kolektiv našega po- djetja v toj situaciji meni, da je pač lojalna konku- renca spodbudna, zato naj bi dobila od sredstev jav- nega obveščanja podporo, ne pa kritiko. Direktor MILOŠ KLAJNSEK 4. stran — NOVI TEDNIK VI. SEJEM OBRTI 12 DELOVNIH Pisali smo že, da konji- ško gospodarstvo dosega v tem letu dobre poslovne rezultate. Tako so na pri- mer delovne organizacije na področju industrije do- segle 415.161 tisoč din ce- lotnega dohodka, kar je za 22 odstotkov več kot lani v enakem obdobju. V le- tošnjih prvih šestih mese- cih izkazujejo povečan ce. lotni doho^iek budi kmetij- stvo, gradbeništvo, trgovi- na in gostinstvo, obrt ter stanovanjska in komunal- na dejatoost. Celotno go- spodarstvo konjiiške obči- ne je imelo ob polletju nelcaj več kot 51 starih mi- lijard celotnega dohodka ali 2a 25 odstotkov več kot lani. Pomembno je, da sta amortizacija po pred- pisanih . stopnjah in pos- pešena amortizacija moč- no večja, kot sta biLi lani. Gospodarstvo ima za 14 odstotkov večji dohodek kot lam, oziroma skupno neka^ nad 18 milijard, žal pa je ostanek dohodka manjši, kar seveda zahteva povečane napore delovnih kolektivov v drugem pol- letju. Kreditov za osnovna sredstva je prejelo konji- ško gospodarstvo manj kot lani. Dolgoročni krediti za obratna sredstva so znaša- li v prvih šestih mesecih skoraj sedem milijard, ali za 45 odstotkov več. Kot v drugih delovnih kolek- tivih, tudi konjiške de- lovne organizacije kažejo povečane zaloge nedovrše- ne proizvodnje in lastnih polproiejvodov. Imamo jih za orkog 5 starih mili- jard ali za 36 odstotkov več. Vendar je raz\'eselji- vo, da se povečuje družbe- ni proizvod in da so tudi izplačani mesečni neto do- hodki na zaposlenega pre- cej večji kot lani v istem obdobju. V polletju so prejemali konjiški delav- ci 1.797 din poprečnega mesečnega nebo osebnega dohodJca, (2il odstotkov več kot v letu 1972). Za- poslenost je večja za 2 od- stotka in je letos zaposle- nih v konjjiških delovnih organizaxiijah 4.940 delav- cev. 140 članski kolektiv Co- meta v Zrečah se uvršča sicer med manjše delovne kolektive v konjiški obči- ni. Vendaa- p>a dosega le- tos dobre ekonomske us- pehe. Celotni dohodek je ob poUetj^u znašail nad sta- ro milijardo in pol dinar- jev ali kar za 57 odstotkov več bot lani. Pa ne le to. Tudi dohodek in ostanek dohodka sta močno pove- čana. To seveda pomeni, da je v Cometu akumu- lacija močno zrasla, pa tu di glede na ekonomičnost in rentabilnost proizvod- nje so lahko zelo zado- voljni. Družben proizvod na zaposlenega znaša kar 56.321 din. Poprečni me- sečni dohodek pa je 2.217 din ali za 10 odstotkov več kot lani v prvem polletju. Resda so tudi zaloge ne- dovršene proizvodnje več- je, prav tako pa obvezno- sti do dobaviteljev. Ven- dar se Comet v Zrečah i>o dosedanjih gospodarskih rezultatih lahko uvrsti med najuspešnejše delov- ne kolektive v oibčini. Davčna politika Te dni je republiški Izvr- šni svet obravnaval tudi zelo zapleteno vprašanje — kako je z uveljavljanjem. nove dav- j čne oblike-davka na doho- j dek temeljnih organizacij združenega dela v našem go- spodarstvu. Z letošnjim le- tom smo ga uvedli namesto prispevka iz osebnega dohod- ka za republiški proračun, ki so ga delovne organizaci- je plačevale temu. da so vr- sto let njihovi predstavniki kritizirali neimiestnost te davčne politike. Stari prispe- vek v republiški proračun je namreč veliko bolj obreme- njeval delovno intenzivne go- spodarske organizacije kot pa kapitalno intenzivne. Ust- varjenj dohodek je bil pri tem postranska stvar, obe- nem pa je seveda ta davek bremenil stroške poslovanja ne pa že ustvarjeni dohodek. Novi davek na dohoiek TOZD naj bi to nepravilnost odpravil in je bil namesto prispevka iz OD v republiški proračun sprejet ob začetku letošnjega leta. Po polletnih analizah pa se je pokazalo, da bodo potrebne določene korekture. S tem davkom se je namreč zbralo precej več sredstev, kot smo pričako- vali. Nekatere delovne orga- nizacije so na to opozarjale že "ob prvih plačilih tega dav- ka, podobne pripombe pa smo slišali s strani poslan- cev in delegatov tudi v zbo- rih republiške skupščine že ko so razpravljali o novem davku. Res je, da šest ali sedem mesecev ne more biti povsem i zadostna doba za oceno up- ravičenosti ali neupraviče- nosti te ali otne davčne ob- like. Zato pravzaprav sploh ne gre. Vsi se strinjajo, da novi davek mora obstati, da je umesten, da pa bodo po- trebne določene korekture oziroma konkretneje poveda- do, verjetno znižanje davka. Prilagoditi ga bo treba re- soluciji o letošnjem družbe- no-elionomskem razvoju Slo- venije in v republiški bilan- ci zapisanim proporcem o obremenitvah gospodarstva in o sredstvih za splošno in skupno porabo. Napačno bi bilo, če ne bi kljub velikim potrebam republike prisluhnili mnen- jem gospodarstva. Predvsem zato, ker dejansko moramo stremeti k zastavljenim ci- ljem o razbremenjevanju go- spodarskih organizacij in za- to, ker je davčna politika eden izmed važnih instrumen- tov razvojne politike, kar pa sm'o v preteklosti neredko premalo upoštevali. Nujno pa je, da z davkom na do- hodek TOZD, ki se steka v republiški proračun, letos dejansko dosežemo tisto, kar smo si ob njegovi uveljavit- vi zamislili. Ne le zaradi davka kot instrumenta raz- vojne politike, ampak tudi iz naslednjih treh razlogov: Prvič, ker se bodo po tej davčni obliki zgledovale še nekatere druge republike, Id jo za zdaj še niso osvojile- Drugič, ker bo ta davek predvidoma prihodnje leto nadomestil tudi prispevek iz osebnega ^o^^i^o^^t namenjen v občinske proračune. In tretjič, ker bo kot ena iz- med redkih družbenih daja- tev tudi v novem ustavnem sistemu imel kot vir sred- stev za proračune še vedno obliko pravega davka. Vendar tudi v tem primeru o klasič- ni davčni obliki, kot jo po- znajo fiskalni sistemi po sve- tu, ne bomo mogli govoriti. Delegatski sistem bo namreč na vseh ravneh skupščinske- ga odločanja zagotovil nepo- sredni vpliv delavskega raz- reda in g-ospodarstva pri raz- polaganju z delom ustvarje- nega dohodka, namenjenim za splošne in skupne druž- bene potrebe. TONE KRAŠOVEC Povsem razumljivo je, da je elektro energetsld položaj našel svoj odmev tudi v sindikalnih vrstah v velenjski občini. Na skupnem sestanku članov predsedstva občinskega sindikalnega sveta in pred- sednikov osnovnih sindi- kalnih organizacij so oce- nili položaj in sprejeli več sklepov. Tako so podprli sklepe republiških in občinskih organov v zvezi s trenut- no izredno težko elektro go.spod§irsko situacijo. Pa ne samo to — zahtevali so, da morajo te sklepe spoštovati vsi, ki jih za- devajo. Ob tem ponovno opozarjamo, so med dru- gim zapisaU v zaključku skupnega sestanka, da je treba temeljito proučiti vzroke za to krizo. Poudarili so, da so v preteklosti sindikalne or- ganizacije v občini več- krat terjale izdelavo real- ne elektroenergetske bi- lance, več načrtnosti in konkretnosti v elektrogo- spodarstvu, predvsem pa več jasnosti v financira- nju in dinamiki izgradnje elektroenergetskih objek- tov in razvoju rudnikov. Prav tako zahtevajo raz- čiščene odnose v planih med premogovniki in elek- trogospodarstvom . Ko zahtevajo jasno per- spektivo rudarjem in de- lavcem v elektrogospodar- stvu v okviru vseh planov, so zavrgli mnenja nekate- rih, da so redukciie nasta- le tudi zaradi nevsklaje- nih odnosov med rudni- kom v Velenju in termo- elektrarno v Šoštanju. In končno predlagajo več pobud za začetek ak- cije za štednjo in discipli- no pri potrošnji električne energije. Prav tako sc predlagali izdelavo akcij- skih načrtov, kako izkori- stiti zaposlene in čas pri morebitnih ponovnih re- dukcijah. V zaključkih pa so še zapisali, da mon bremena, ki bodo povzro- čena z zmanjšanjem pro- izvodnje in izgubljenim dohodkom, nositi vsa družba in ne le prizadete organizacije združenega dela. TT Prebold Tekstilna tovarna Prebold sodi med uspešnejše delovne organizacije v žalskem gospo- darstvu. Ta 1200-članski ko- lektiv z modernim strojnim parkom, novo tehnologijo in urejeno aklimauzacijo v pro- iavodnih prostorih dosega iz lata v leto boljše p>oslovne rezultate. Njitliovemu stan- dardnemu proizvodu, tiskane- mu blagu in podlogam za lahko in težko konfekcijo, se je nedavno pridnmla še piro- izvodinja nogavic. Dnevno mo- rajo za nemškega partnerja pripraviti 100.000 kosov žen- skih hula-hoi>k, vse ostalo i>a lahko prodajo na domačem tržišču. Ta novost v proizvod, nji jim omogoča nadaljnje povečar»je izvoza, ki že sedanj znaša okrog dva mili i ona do- larjev, kar je 30 odstotkov ceLotne proi25vodnje. Morda je pkjmembno še to, da so njiho- ve nogavice Amore p>oceni in uspešno konkurirajo z ena- kimi artikli drugih j-ugoslo- vanskih tovarn. Ce na eni strani lahko ugo- tavljamo dobre ekonomske reaultarte Tekstilne tovarne v Preboldu, moramo opozoriti še na nekaj drugega. Na do- kaj zanimiv pristop k orga- nizaciji samoupravljanja v to- varni, kot to zahtevajo ustavne spremembe. Komisi- ja za obUkovanje novega sa- moupravnega sistema je že lani junija pripravila prvi predlog nove organizi'ranosti v podjetju. Janez Ahačiič, predsednik delavsk^a sveta, je dejal: »V dosedanji sa- mkoupravni praksi naši delajv- ci niso dovolj sodelovali pri bistvenih odločitvah. Žetimo, da bi bilo sedaj drugače. O vseh vprašanjih naj bi v ob- ratih razpravljal vsak dela- vec. V odločitvah, ki jih sprejema delavski svet, mora biti tudi del delavčeve volje in njegovih razmišljanj. Zato smo se odločili za precejšnjo decentralizacijo samouprav- ljanja. V našem podjetju smo si- cer uvajali nekatere oblike neposrednega samoupravlja- nja, kot na primer zbor de- lovnih ljudi in referendum, ko smo odločala o rekoa,. strukcdji ali uvedbi nove de- javnosti, to je proizvodnje no- gavic. Nekaj neposrednega samoupravljanja smo želeli razviti tudi v delovnih eno- tah oziroma v oddelkih. Ven- dar pa vse te oblike niso prav zaživele in so se kot osrednja samoupravna orga- na uveljavila predvsem de- lavska svet in izvršni odbor. Z novo samoupravno zgrad- bo organizacije združenega dela želimo te pomanjkljivo- sti odpraviti.« Kaj torej predvideva organogram sa- moupravnega sistema v tek- stilni tovarni Prebold? Zani- mivo je, da se v preboldjki tovarni niso odločili za ta«, meljne organizacije združene ga dela. Direktor Emil Jug in predsednik delavskega sve- ta sta pkdvedala, da so za TOZD premajhni in da so se zavestno odločili za orga- nizacijo združenega dela z različnimi oblikami nepkjsre- dnega samoupravljanja. Toda tako, da bodo lahko že v bUžnjd prihodnosti posamez- ne oblike, sedaj imenovane skupnosti delovnih enot, spremenili v temeljne organi, zacije združenega dela. V to- varni so se odločali, da bo vodil organizacijo združenega dela delavski svet, ob njem pa bodo imeli še tele organe: delavsko kontrolo, delavsko razsodišče, izvršni odbor in direktorja. Novost, ki jo uva- jajo, pa so skupnosti delov- nih enot: surove proizvodnje, oplemenitenja, nogavic in skupnih služb. Skupnosti de- lovnih enot bodo sestavljaM delegati (120 po številu) in jdh bodo sestavljali člani iz delovnih skupin v posamez- nih enotah. V podjetju bo 58 delovnih skupin, ki se bo- do večkrat sestajale, obrav- navale problematiko dela in proizvodnje v enoti, razprav- ljale o aktualnih vprašanjih v podjetju, izbirale delegate ipd. Zanimivo je, da bo de- lovna skupina izbirala nestal- ne delegate (po interenem na- čelu) v delavski svet skupno- sti delovnih enot. Skupnost delovnih enot naj bi razpravljala o dopustih, o socialnih vprašanjih, stano- vanjski problematiki, o mulaoiji za znižanje ^ stroškov proizvodnje it drugem. V tovarni meni;*^ bodo lahko že letos vsf^ dohodek po skupnostih lovnih enot, glede na ' tate znižanja proiz^ stroškov. In kako bo Ijen DS organizacije * ženega dela? Na sejo skega sveta bo poslala ^ nost delegacijo, ki jo stavljalo 10 delegatov, ' bo štel delavski svet * legatov iz vseh štirii * nosta delovnih enot. S _ no samoupravno org^ nostjo uveljavljamo sko načelo, je poudaf- rektor Emil Jug. Morda je zanimivo ^ bodo delovne skupine strokovni vodje oziron^^ stri. Toda v statutu najbrž dopustih možn^^ delovna skupina izv^^^L ga strokovnega vodjo- ^ prav gotovo p>omembna čitev. j Takšno orga.nizaoijs^ mo samoupravljanja, ^< no vsaj v grobem, so * stilni tovarni v Pre^^^j sprejeli. O njej pa veda še razpravljali osnovi izdelali samo^^^j akte. Oba sogovornp^^' Jug in Janez Ahačič, ^ udarila, da se zaved^-L ko nalog jih čaka področju idejnop<>% usposabljanja, da ^ novi samoupravni snično zaživeli. EMIL JUG JANEZ AHACIC ^ 37 — 27. september 1973 VI. SEJEM OBRTI NOVI TEDNIK — stran 5 ffoblematika alkoholizma um TREZNOSTI ijaše poročilo o plenarnem JLnkU KLUBOV ZDRAV- ILIH ALKOHOLIKOV J'SLOVENIJE, ki je bil \^ldo soboto v Celju, pi- ^ z optimi2amo(m, kajti J^ica ljudi, ki se je zbra- iZ dvorani Narodnega do- ^ govori temu v prid. Da ^'vremena jasne, zagotavlja p(ji prisotnost predstavni- kih družbeno političnih or- ^jijzacij ter delovnih kolek- tttov. pokrovitelj plenarnega se- ing. Dušan Burnik je , poairavnem govoru izrazil gdovoljstvo zlasti nad tem, ^ se je v tej dvorani zbralo (jliko ljudi (bilo jih je nad 550), ki so našli pot v trezno jitljenje. Uvodne besede in kritične misli o življenju, delu in bor- bah za uveljavitev, je podal predsednik združenja KZA SRS, dr. Janez Rugelj. Danes je na slovenskem ozemlju že 90 klubov zdravljenih alkoho- likov, pa se njihovo število še ni ustavilo. Ker so v zad- njem času ugotoviU, da je vloga klubov najbolj uspešna v delovnih organizacijah, je bilo razvoju teh oblik posve- čenih največ besedi. Da se pri tem srečujejo z nepouče- nostjo in indiferentnim od- nosom, ni potrebno posebej poudarjati. Da pa je uspeh tu, če delovna organizacija najde razumevanje, pa potr- jujejo uspehi v štorski žele- zarni, ki daje svojemu klubu vedno večji pomen. Razume- vanje generalnega direktorja I in socialne službe je v njiho- ! vem kolektivu rodilo prese- netljive rezultate. In če po- mislimo, da je v Sloveniji 80.000 alkoholikov in po trije prizadeti člani v družini, po- tem vemo, kakšno zlo se skri- va za pojavom alkoholizma, ki je v Sloveniji po letu 1950 v porastu. Za vse te bol- nike, pa je na razpolago v Sloveniji samo 200 postelj. Problematika, ki se je zgri- njala v soboto dopoldne pred 500 ozdravljenimi ljudmi je bila večinoma znana. Tuja in zato toliko bolj žgoča pa je bila za vse one obiskovalce, ki so prvič prisostvovali ple- narnemu sestanku KLUBOV ZDRAVLJENIH ALKOHOLI- KOV. Soočili so se z entuzi- azmom redkih zdravnikov in ostalih terapevtov iz vse Slo- venije, ki že nekaj let trobi- jo v rog nerazumevanja in opozarjajo na obliko moral- nega propada neke družbe. Soočili pa so se tudi s po- zornostjo, ko so 200 ozdrav- ljenim alkoholikom iz vse Slo- venije pripeli nageljne za eno ali večletno abstinenco. Obogatitvi plenarnega se- stanka je prispeval kulturni program, ki sta ga pripravi- li kulturna skupina Matične- ga kluba zdravljenih alkoholi- kov pri C3entru za zdravlje- nje in preventivo alkoholiz- ma v Škofljici in člani kluba KZA železar štore. Javno priznanje in zahvalo je dobil tudi Nevropsihiatrič- ni oddelek iz Volnika. ZDENKA STOPAR Gozdarstvo KOLIKO BO TOZD Člani osnovne organizacije jveze komunistov in izvršne- 3 odbora osnovne sindikal- le organizacije Gozdnega ob- r»ta v Slov. Konjicah so ne- javni razširjeni skupni sesta- :ek namenili razjpravi o nepo- srednem izvajanju ustavnih topolnil ter veljavnih zakon- skih predpisov o ustanavlja- aju temeljnih organizacij idruženega dela. Na sestanek to prišli tudi predstavniki fozdnega gospodarstva iz Ce- lja in občinskih vodstev dru- Jlieno-političnih organizacij. Razprava je pokazala, daje Wo 7 dosedanjem, delu pri- pravljenih že več predlogov ia variant o ustanavljanju te- sieljnih organizacij združe- [isga dela v tem podjetju. Weležencem je bilo pojas- njeno še, kako to urejajo m spravljajo v drugih tovrst- ^ gospodarskih organizaci- ja v Sloveniji. Vsi skupaj so ugotovili, da je bil v od prejšnjega sestanka, je bil pred kakimi dvemi '^*seci, storjen precejšen na- JJ^k in sicer predvsem v ."^ju najbolj primernih ter breznih rešitev za konkret- 1*5 lu^esničevanje ustavnih do- jJ^taii. I Največjo podporo je dobila l^anta, po katrei bi gozd- l^brat v bodoče tvoril sa- l^l^tojno organizacijo zdru- Ir^^^a dela. S tem v zvezi pa j* ^ilo postavljeno vpraša- iT' ^^^^ organizirati gozd- '*^lastnike — kmete, ki so v, j*^Perantskem odnosu z go-; j^*^ gospodarstvom. Poda-; ie bilo več misli, in sicer, bi tvorili samostojno or- lj^'^cijo združenega dela le i..'^njiški obrat ali pa sku- gozdnim obratom v Vi- 1^^' Na to vprašanje ude- ^J^ci nisQ mogli dati odgo- J>fed'i ^ svoji vsebini m ij^^ganih rešitvah posega ■"avn^t območje. Pred- 'jl^^^'^! gozdnega gospodar- 'ij Pa so povedali, da bo boij/|'^loških razlogov in za izkoriščanje mehaniza- ^^rjetno prej ali slej treba ° 'izmišljati o združeva- j^Sozdnih obratov na po- ^j?^. med seboj zaokro- območjih. Nasprotno VL.^ ni dobUa podpore %^ ' ^ ^3.^Tn bi v goz- S^spodarstvu imeli dve temeljni organizaciji združe- nega dela., in sicer eno za družbeni, drugo pa za privat- ni sektor. Ta je bila nespre- jemljiva že zategadelj, ker gre za dokaj veliko območ- je in samoupravljanje ne bi bilo učinkovito. Na tem sestanku niso spre- jeli nobenega končnega skle- pa ali odločitve, saj je šlo le za politične priprave za zbor zaposlenih delavcev in kmetov-kooperantov, ki bo v četrtek, dne 27. septembra do- poldne v dvorani konjiškega doma kulture. Takrat bodo razpravljali o predlogu se- danjih ustavnih sprememb, istočasno pa bodo odločali in sklepali še o tem, kako bodo uresničili ustavna dopol- nila izpred dveh let. Isti dan v zgodnjih popoldanskih urah pa bo enak sestanek tudi v Vitanju, za delavce in kmete- koioperante iz območja tega gozdnega obrata. V. L. Aranžerjem TKANINE ODLIČJE! Med letošnjimi priredit- vami pod okriljem sejma obrti je bilo tudi tekmova- nje izložbenih aranžerjev. Skromno število udeležnecev tega več ali manj tradicio- nalnega tekmovanja zasluži vse priznanje. Vsaj nekateri se niso izneverili pobudi. Ne- hote pa so pojavi vprašanje, kje so bili drugi? če že lepe nagrade niso bile dovolj mi- kavne za posebno delo, bi morala biti vsaj zavest, da s primemo urejenimi izložba- mi prispevajo k prijetnemu razpoloženju, tista gonilna si- la, ki bi jih spodbudila k so- delovanju. Udeležba na tek- movanju je bila izključno celjska. Povsem pa so zata- jili kolektivi, ki sicer v me- stu ob Savinji delajo in tu ustvarjajo takšen ali druga- čen dohodek. Sicer pa niso izostali samo sedaj, tudi dru- gače jih celjske akcije bolj malo zanimajo. Seveda tega ne gre posploševati, kajti iz- jeme so. Jih je pa malo. Skoda. Posebna strokovna komisi- ja — tekmovanje je ob so- delovanju obeh poslovnih združenj Formatorja in Ko- neksa razpisalo domače olep^- ševahio in turistično društ- vo — ni imela težkega dela. Prvo nagrado (veliki kristalni pokal m 1.000 din) je priso- dila aranžerski ekipi Tkani- ne pod vodstvom Zdravka Božičnika in ob sodelovanju Friderika IVIlinariča, Zdravka Stropnika in Stanka Šopar- ja za izložbe v veleblagovni- ci Tkanina pod šifro »tradi- cija«. Drugo nagrado (kristal- ni pokaJ in 750 din) je priz- nala skupini aranžerjev Teh- nomercatorja za izložbe v ve- leblagovnici T pod oznako »rokodelci«. Tretjo nagrado (kristalm pokal in 500 din) je dobila skupina aranžer- jev podjetja Merx za izložbo v pekami Center. Četrto na- grado je prejel aranžer tr- govskega podjetja Moda, Ja- nez šepetave, za izložbe v trgovski hiši Volna, peto pa aranžer Kovinotehne Savo Kure za izložbo v veleblagov- nici Ideal. Celje STATUT V RAZPRAVI Prva skupna seja članov obeh zborov celjske občin- ske skupščine po poletnem odmoru, v petek, 21. septem- bra, po udeležbi odbornikov ni bila spodbudna, zato pa po vsebini dela ni zaostajala za nobeno. Kopica zahtevnih nalog je terjala odgovorne odločitve. In teh ni manj- kalo. To med drugim velja tudi za ocenio energetskega položaja. Trenutno izboljša- nje ne pomem, da je vpraša- nje odpravljeno z dnevnega reda. Nasprotno, kritično stanje bo trajalo nekaj let m v tem času čaka vse sku- paj vrsta nalog, da bi se na- pake ne ponavljale. Tudi pre- orientacija v izkoriščanju pogonske energije bo več kot nujna. Prav tako večja po- zornost v nabavi in delu la- stnih naprav za proizvodnjo električne energije. Nekatere službe so zaradi tega, ker takšne možnosti niso unele, skoraj povsem ohromele. Odborniki so se tokrat prvič srečali z osnutkom ob- činskega statuta. Kljub neka- terim odprtim vprašanjem so se odločili, da je prime- ren za javno razpravo. V vrsti sklepov, ki so jih sprejeli na predlog sveta za urbanizem, gradbene, komu- nalne in stanovanjske zade- ve, kaže predvsem omeniti sklep o razpisu volitev v skupščino samoupravne sta- novanjske skupnosti občine Celje. Skupščina bo imela šestdeset članov, volitve pa morajo biti do 10. oktobra letos. Prav tako so se odločili za povišanje cen nekaterim ko- munalnim uslugam v občini. Sklep o tej spremembi je zaradi nekaterih administra- tivnih ukrepov zapoznel. Za- to Je že zdaj imel svoj vpliv na delo in izvajanje razvoj- nih programov določenih ko- munalnih delovnih organiza- cij. Spričo tega ni čudno, da predlog o povišanju nekate- rih uslug ni naletel na od- por. Tako se je mestni plin za gospodinstva po nižji ta- rifni stopnji podražil od 1,00 na 1,96 dinarja za kubični meter, plin za gospodinjstva !x) višji stopnji od 1.65 na 2.14 dinarja, ter plin za go- spodarske organizacije od 2.12 na 2.34 dinarja. Pri pitni vodi je nastala sprememba le za gospodinjstva. Le-ta bo- do poslej plačevala kubični meter vode po 2.00 dinarja namesto prejšnjih 1.40 din. Tako kot pristojni svet tudi odborniki niso sprejeli pred- loge o povišanju cene za ogrevanj e stanovanj. Odobrili pa so še nove ce- ne za najemnino grobov. Gre pravzaprav za spreme- njeni način plačevanja od enot na površino grobov. Če- prav je ta predlog posredo- valo celjsko pogrebno ixxi- jetje, lahko isti cenik uvelja- vijo tudi druga pokopališča v občini. In končno je nastala spre- kalij. Po novem je večja za 8.9 o/o. Skupščina se je strinjala s predlogom sveta za druž- beni plan in finance o iz- gradnji regionalne ceste na odseku Celje—Polule. S tem sklepom so odborniki potr- dili splošni družbeni mteres za dela in odprh pot za re- ševanje ustreznih premoženj- sko pravnih zadev. Izredno pester pa je bil tudi zaključek zasedanja — odbomiška vprašanja, ki so med drugim znova odprla problematiko onesnaženja zraka in vod. MB V vsak dom NOVI TEDNIK KONJIŠKI DROBIŽ Več skupin pripadnikov partizanske enote ko- njiške občine je imelo sredi septembra štiridnevne vaje in usposabljanje na Rogli na Pohorju. Razen svojega, po programu določenega dela in nalog so pomagali še pri urejanju prostora ob smučarski vlečnici, ki bo dolga nad 600 metrov ter bo sestav- ni del bodočega turistično-rekreacijskega središča na tem pohorskem vrhu. Tako so tudi člani te eno- te pripomogli, da bodo nekateri objekti predani svojemu namenu že letošnjo jesen. Kot je znano, je bila v poletnih mesecih preurejena planinska koča na Elogli, ki lahko sedaj sprejme istočasno blizu 100 ljudi, v njej pa je že urejenih kakih 20 ležišč. Na prvem sestanku aktiva direktorjev pri ob- činskem komiteju ZKS v SI. Konjicah po poletnih počitnicah so med drugim govorili tudi o uresni- čevanju ustavnih dopolnil v delovnih organizacijah na območju konjiške komune. Ugotovili so, da ak- cija prepočasi poteka, zlasti v manjših podjetjih in zavodih. Samoupravni sporazum o ustanovitvi te- meljnih organizacij združenega dela so doslej pod- pisali le v lesno-industrijskem podjetju »LIP« Slov. Konjice, v industrijskem kombinatu »KONUS« pa bo pripravljen do konca oktobra. Med osnovnimi težavami, ki se pojavljajo na tem področju, je vsekakor pomanjkanje ustreznih, strokovno usposobljenih delavcev, posebej še v manjših delovnih organizacijah. Tu sem spadajo ekonomisti, pravniki in strokovnjaki podobnih pro- filov, ki jih je v občini razmeroma zelo malo. Zato so predlagali, da bi kazalo oblikovati manjše skupine takih delavcev, ki bi podjetjem vendarle lahko nudili primerno pomoč. Hkrati pa so se do- govorili, da bodo nalogo pospešili in pripravili osnutke samoupravnih aktov do konca oktobra. Časa za tovrstno akcijo pa je razmeroma malo, saj morajo biti naloge na tem področju po veljavnih zakonskih predpisih opravljene do zadnjega decem- bra 1973. Medtem, ko je bodoča večja vlečnica na Rogli na Pohorju primerna le za bolj usposobljene smu- čarje, dejavniki pri urejanju tega turistično-rekre- acijskega središča že razmišljajo o tem, kako bi pomagali tudi mladini, zlasti šolarjem, ki si prav tako želijo tovrstnega športa, člani aktiva direk- torjev pri občinskem komiteju ZK v Slov. Konji- cah so na sestanku, ki so ga pripravili na Rogli, predlagali, da bi potrebna sredstva v znesku od 120.000.— do 150.000.— dinarjev zbrali iz prispev- kov delovnih in političnih organizacij. Pripravili so tudi primerne zneske, o katerih bodo dokončno sklepali samoupravni organi na sejah proti koncu septembra ali v začetku oktobra. Hkrati so še za- dolžili kovaško industrijo Zreče, ki ima pri tem največ izkušenj, da nabavi potrebno opremo in poskrbi za njeno montažo. Tako bo omogočeno, da bi lahko mladi smučarji in šolarji vlečnico ▼ dolžini blizu 200 metrov uporabljali že to zimo. 6. stran — NOVI TEDNIK VI. SEJEM OBRTI 27. september 1973 i Slovenske Konjice POLITIK IN KMET Novoizvoljeni sekretar ob- činske konference SZDL (pred mesecem dni) MAKS BRAC- KO je trenutno politik, po srcu pa sadjar, kmet. Rojen leta 1938 v zavedni družini kmeta Ivana Brečka, ki je bil pk) vojni tudi pred- sednik krajevnega odbora v Stranicah (kmetijo imajo v Bukovljah), se je kmalu se- znanil s trdim delom kmeč- kega življenja. Zaradi takrat- nega položaja kmetov in za- radi številne družine, pri hi- ši je bilo živih osem otrok, mali Maks ni mogel študi- rati, čeprav ga je sla po zna- nju vsako leto pripeljala med odličnjake. V šoli je sodelo- val v krožku mladih zadru- žnikov, ki so pri delu iz šol- skega vrta tudi sami gospo- darili. Kot mlad zadružnik je sodeloval tudi pri kmetijski zadrugi v Zrečah, kjer je zbudil s svojimi gospodar- skimi pripombami veliko po- zornost. Ker je bila njihova kmeti- ja arondirana in doma ni bilo dovolj dela, se je vpi- sal v sadjarsko poklicno šo- lo v Krškem. Zaposlil se je pri kmetijski zadrugi v Slo- venskih Konjicah in kot sa- djar svoj poklic opravljal do premestitve na sedanje poli- tično mesto. Predsednik krajevnega od- bora SZDL v Stranicah je bil deset let. Pozornost je vzbudil s svojo razpravo »Družbena gibanja v Jugo- slaviji« in pred mesecem dni je bil imenovan za sekretar- ja občinske konference SZDL v Slovenskih Konjicah. Te dni odhaja na enoletni semi- nar za politične delavce v Dobrno. Ker so njegova razmišlja- nja okrog položaja današnje- ga kmeta najbolj intenzivna, je odgovoril v zvezi s tem na nekaj vprašanj. »Ker izhajate iz kmečke družine, me zanima vaš po- gled na razvoj kmečkega vprašanja. Kakšno vlogo ste namenili kmetu?« »V zadnjem času je bilo v tej smeri veliko narejenega. Mnogi pogojujejo razvoj in rast kmečke proizvodnje z večjimi kmečkimi površina- mi, ki bodo prinesle ustre- zen napredek. Jaz pa spre- jeti zakon o agrominimumu potrjujem (deset hektarov) in mislim, da kar bi bilo več, ne bi bilo v skladu s sociali- stičnim razvojem. Na 20 hek- tarih se lahko pridela že 100 vagonov jabolk, kar pa ne^ gre v sklad s privatno last- nino. Kmetije imajo možno- sti za razvoj, le specializi- rati se morajo.« »Se pogosto srečujete z zaostalo miselnostjo?« »Napredek prinaša tudi od. por in veliko ga je še v naši občini. Je pa tudi nekaj na- prednih kmetov, ki dokazu- jejo, da se s specializacijo da gospodariti. Stara misel- nost je še preveč prisotna, a kmetje bodo MORALI uvide- ti, da drugače ne bo šlo. Za- druga daje kredite.« »Ima po vašem mnenju kmečka mladina na po.sestvih perspektivo?« »Mislim, da je bilo do zdaj izobraževanje deklet in fan- tov na vasi zapostavljeno, zlasti deklet. Danes kmečki fantje ne najdejo več svojih družic, ker dekleta bežijo v tovarne in nikogar ni, da bi jim v kmečkem stanu poka- zal kakšno perspektivo. Fan- te šola v Svečini odt^uje od kmetije, zato so potrebni te- čaji, ki naj bi se organizira- li v zimskem času. Z ustavo so zagotovljeni pogoji za vsa- kega kmečkega proizvajalca, le da tega vsi ne vedo.« »Kakšni so pogoji kmeta — proizvajalca v vaši obči- ni?« »Pri nas so bili dani pogo- ji za jagodičje. Bil je zago- tovljen 100 % odkup, a se za gojitev kmetje niso ogreli. Lanska letina tudi ni bila najbolj ugodna in izkušnje še ne dovolj velike. Meni se je gojitev jagod obnesla. Lastne izkušnje govore — ZA.« »Mislite ostati med politiki — profesionalci ali mislite z lastnimi izkušnjami sadjarja dokazovati svoj .kmetijski' prav?« »Za eno mandatno dobo bom politik, zato sem se tu- di odločil za šolanje v Dobr- ni. Potem pa se mislim vrni- ti v svoj poklic. Vem, da bom tam s svojo strokov- nostjo še največ koristil. V prvem mesecu svojega poli- tičnega dela sem se znašel sredi velikega političnega do. govarjanja. Mnogo stvari je potrebno uskladiti, še več pa je odgovornosti, ki jo kot komunist prevzemam nase.« Maks Bračko je še povedal, da so v njihovi osnovni or- ganizaciji ZK v Stranicah včlanjeni tudi štirje kmetje — komunisti. Da je to tudi njegova zasluga, pa je zadr- žal zase. ZDENKA STOPAR Velenje VSE PRAZNUJE 8. oktober je dan, ki ga velenjska občina praznuje kot svoj praznik. Sekretar občinske konference SZDL Jože Veber je povedal, da so se na seji pripravljalnega odbora za občinski praznik odločili, da letos osrednje proslave občinskega prazni- ka ne bo, ampak da bo pra- znovala vsa občina v posa- meznih krajih. Prvotno naj bi bila letošnja osrednja pro- slava občinskega praznika velenjske občine v Šoštanju, ker pa se — vse tako kaže! — niso mogli za to odločiti (nekateri so vztrajali, da mo- ra del občinskih proslav bi- ti tudi' v Velenju!), so se od- ločili za kompromis: prazno- vala bo vsa občina in vsi ti- sti kraji, ki bodo v prazni- čnih dneh dobili kakšen nov pomemben komunalni ali drugačen objekt. S praznovanjem bodo za- čeli 4. oktobra, ko bodo v Velenju odprli nov vrtec, na- slednji dan pa bo v velenj- ski knjižnici otvoritev izred- no zanimive razstave »občina Velenje v likovni upodobi- tvi« ki jo pripravlja likovna sekcija pri občinski zvezi ZKPOS Velenje. Na tej raz- stavi naj bi zbrali vsa dela, ki na kakršenkoli način pri- kazujejo Velenje v različnih obdobjih. Takoj zatem bo pred kulturnim domom pro- menadni koncert, nato pa slavnostna seja občinske skupščine, kjer bodo podelili tradicionalne Kajuhove na- nagrade. Ob koncu bo še koncert mešanega pevskega zbora »Kajuh« iz Šoštanja pod vodstvom Zmaga Franj- koviča in dekliškega pevske- ga zbora velejske gimnazije pod vodstvom Ivana iji^ 6. oktobra dopoldne otvoritev nove telovari, pri osnovni šoli »Biba jj' v Šoštanju združena turnim programom, p* dne pa v Lajšah pri nju aero miting, ki gj reja Aero klub šaleške' line. Ob 17. uri istega ] bo otvoritev proizvodne I Velenje, ob 20. uri pa revija v Kulturnem donj^ jo bo priredila ERA. 7. .oktobra bo dopoldnj, memoracija pri spomen streljanih talcev v šoštaj nato pa otvoritev nove! ste v Skornem. Popoldne otvoritev upokojencev v; sjehi. Tako bo letošnji \ činski praznik velenjske čine minil v znamenju so lovanja vseh občanov. Premiera v SLG USPELI „ZMAJ" Vrata celjskega gledališča so se odprla. Letos najprej otrokom. Jurij Kislinger je v lastni režiji pokazal svojo noviteto — Igro o zmaju. Ki- slingerja poznamo po njego- vem toplem odnosu do otro- škega sveta. 2e njegova prva režija Golieve pravljične igre Princeska in pastirček je bila namenjena otrokom. Pisal pa je tudi za odrasle. (Na sle-- pem tiru. Izlet in Pregnani iz raja). Igra o zmaju je že njegova 42. režija, med njimi pa je več kot deset iger za otroke (Trnuljčica, Domača naloga na potepu, Figole Fagole med zadnjimi). Igra o zmaju je napisana na temo oblasti. Za spremembo in seveda za do- jemljivost otrok pred dese- tim letom tendenca ni vsilji- va, življenjska spoznanja odraslih prodirajo v zavest mladih skozi pisani svet prav- djičnosti in mnogošteviilnih oseb, kot jih navadno sreču jemo v tovrstnih pravljičnih igrah. Pripovednost je skr- bno prekril s ceatraličnun vrvežem in živopisnim žival- skim svetom. »Trije igralci žlobudrale!« in »tri igralke žlobudralke« funkcionalno po- jasnjujejo zgodbo, povezuje- jo posamezne prizore in pred- jstavljajo človeški, živalski in rastlinski svet. Zdaj so v vlogi vaščanov in vaščank, zdaj so jelke m cvetke, zdaj ■pet sami igralci. Tu se otro- škim očem odkriva bistvo gledališča. Otroška predstav- nost dobiva drugo dimenzijo, ki ji odkriva svet gledališča in svet življenja. Tu so še trije bratje po stalni ljudski interpretaciji: prvi je zvitež, drugi nasilnik, tretji pa do- ber. Ljubezen predstavlja tretji brat in Marjetica, va- ška lepotičica. Zlo pa je žu- pan. Vladati hoče in si pod- jarmiti vaščane. Zato si iz- misli psoglavce. Vaščane hoče zaščititi z zmajem. To pa je le ukana. Zmaj zraste in z njegovo pomočjo župan pre- vzame vso oblast in si sezida grad. Vaščani so podoba do- brega, a naivnega ljudstva. Za svojo naivnost se morajo pokoriti. Zmaj žre vaško me- so, potem pa tudi ljudi. Ljud stvo je naivno, a neuničljivo. Kmalu se upre Zdravnik predstavlja skepso, botra Ma- ra pa modrost. Z njuno po- močjo tretji brat premaga župana, ljudstvo pa uniči zmaja. Igra poteče v uri in pol. Zastor se niti ne spusti. Vse, »kar je treba, prinesejo »žlo- budralci in »žlobudralke«. ' Oder je prava paša za otroš- ke oči. Tu so jelke, cvetke i in prašički. Rastlinski in ži- ' valski svet prijetno sodeluje- I ta z igro- Sta medij kot v I stari žlah,tni grški drami zbor. Govor se menja s pet- jem. Tekst je ujet v osmer- ske in desete rske verze. Dik- cija je močno posneta po ljudski. Le rima in ritem se tu pa tam rahlo zatakneta. Toda to na odru ne moti preveč. Bolj bo vse opazno v knjižni izdaji. Besedilo bo zato treba še prečistiti. Zmaj pa je za otroke pravo doži- vetje. Spr\'a je nebogljen, po- zneje pa — glej ga spaka! — napolni ves oder. Otro- kom zastane dih. Kostumo- grafija je primerna, scena in režija preprosta. Prostovoljnost leži v vsa- kem konceptu Kislingerjeve režije. Nič neprimernega spre- nevedanja! Sploh bi lahko govorili o enakomerni pora- zdelitvi zgodbe, moralizira- nja in pravljičnosti v igri- Otroci so igro sprejeli z bur- nim ploskanjem, zato lahko rečemo, da je predstava us- pela. Zal pa je bilo v dvora- ni premalo občinstva. Verjet- no bo bolje, ko bodo na pred- stavo postala pozorna šolska vodstva. Igra je dinamična in na- porna. Vloge so bile izobli- kovane v stilu ljudskega iz- ročila — pa vendar z indivi- dualnimi črtami. Omenimo naj prepričljivo igro Mira Podjeda v vlogi župana, po- srečeno interpretacijo vaške- ga zdravnika (Branko Gru- ber) in raznolikost vseh treh bratov (Bogomir Veras, Jože Pristov in Stanko Potisk). JANEZ ERKLAVEC Žalsko zdravstvo VELIKE TEŽAVE Vse, kar je prav, toda o normalnem F>oteku zdravstve- ne službe in normalnem delu zdravnikov v žalski občini žal že nekaj časa ne moremo več govoriti. Razmere so tako kritične, da se lahko sleherni trenutek zgodi, da bo zdrav- stveno varstvo občanov v tej občini resno ogroženo. V normalnih pogojih bi mo- ralo v žalski občini delati de- set zdravnikov, vendar pa jih dejansko le pet. Seveda go- vorimo le o zdravnikih sploš- ne prakse. Dva zdravnika sta v bolniškem staležu, ker sta sama resno obolela, dva sta odsotna zaradi specializacije, eden pa je suspendiran. Ob taki zasedbi seveda ni priča- kovati kaj drugega kot to, da je čakanje v ambulantah več kot dolgotrajno, da ni nič boljše z obiski na domu. Ob- čani se hudujejo, da nikoli tako, hudujejo se in kriti- zirajo. Nezadovoljne so tudi družbeno politične organiza- cije in ne nazadnje nezado- voljni so zdravniki sami. Dr. Bogomila KRANJC, v.d. od- govornega zdravnika v žalski enoti Zdravstvenega doma Ce- lje, navaja v svojem poročilu med drugim tudi naslednje: »Situacija je tako kritična, da zdravnike, ki delajo cele dneve in poleg tega še dežu- rajo ter opravljajo mrliško ogledno službo, ne moremo priganjati, če kdaj pa kdaj zamude službo. Zadovoljni smo, če nam pod takimi po- goji še sploh hočejo delati.« Je potrebno te be.sede, ki sicer niso bile namenjene javnosti, pa smo jih kljub temu citirali, še dodatno ko- mentirati. Na koncu koncev moramo spoznati, da je tudi zdravnik le človek, človek določenih telesnih in dušev- nih zmogljivosti, človek, ki ima poleg opravljanja odgo- vornega poklica tudi pravico živeti svoje privatno in dru- žinsko življenje. Je zdravni- kom v žalski občini še to sploh mogoče? In kako .se po- čutijo, ko dan za dnem po- slušajo kritike razburjenih občanov, ki poslušajo očitke, za katere niso krivi? V zdrav- niku, ki gara in dela ves ljubi dan in še ponoči povrhu, prav gotovo ni krivda za na- stalo situaf^iio (če seveda od- štejemo tiste nesrečne špe- tirell!) krivda in odgovornost je čisto drugje in tam bo treba zadevo tudi reševati. Verjetno odpade kar pre- cejšen del krivde na samo vodstvo Zdravstvenega doma Celje, ki je premalo storilo, da bi težko kadro^'sko vpra- šanje (Žalec v tem seveda ni izjema, čeprav meada tako slaba situacija ni mkjer) ustrezneje in učinkvjvito re- ševali. Na koncu k »ncev p& imata tudi zavarovuuec in zdravnik v žalski občiii; d vico, da sta deležna tega,ia jima pripada. Prvemu zda stveno varstvo, ki ga ima« vico terjati, saj ga p:ača,j drugi normalne pogoje saj v takih ni mogoče vSi jati v nedogled. Prav gotovo je ukrep« nujno, sicer bodo poslei neizbežne. Odgovornost! j nje pa verjetno nikomif bi bilo ljubo nositi... ■ BERNI STRMCU PRIREDITVE ZA SEJEM Letošn,jf sejem obrti in zlatarsko raz,stavo bo spremljalo v« petdeset drugih prireditev. Po vsebini zelo različnih, od strok«'' komercialnih pa vise do kulturnih in zabavnih. V tem času b«' več posvetovanj od regijskega do zveznega značaja. V ča-su med 28. septembrom in 7. oktobrom bodo na »tjets* stadionu vsak popoldne ob 16.30 modne revije, ob Lstem 6»^" se bodo na Trgu petega kongresa začeli tudi promenadni 1"""^ Hvaležna je nadalje ugotovitev, da bo v ča.su obrtni.škega s|l kolektiv SLG pripravil kar dve premieri. Pna bo že nocoj | Taufer: Prometej), druga pa v petek, 5. oktobra (Cehov: I JUTRI, V PETEK, 28. SEPTEMBRA BO PRVI SEJEMSKI Za prvo dobro razpoloženje bo poskrbel koncert godbe na P' po mestnih ulicah. Ob 9.(MI bo na atletskem stadionu slavij otvoritev sejma obrti, ob 10.'.iO pa še otvoritev zlatarske f*^ v muzeju revolucije. Zivečer ob 18.00 in 20.00 pa bo v narjjj domu revija zlatega nakita in show Tereze Kesovije. Ta vse dni pozneje se bodo izkaziili tudi nekateri celjski gostio' pripravljajo kulinarično dneve. SOBOT.4, 29. SEPTEMBRA: ob 9.00 seminar o uporabi deK^, legur, ob 18.00 start mednarodnega avto rallyja pod naslovom^ rally — zlato mesto«. Zvečer ob 19.00 bo iše sprejem za Ijalce s podelitvijo plaket. MED DRUGIMI NEDEIJSKI.MI PRIREDITVAMI :i0. t.m., ^ 10.00 v hotelu Celeia demonstracija ženskih pričesk. PONEDELJEK, 1. OKTOBRA: dopoldne posvet o dobro ob^^ nih izdelkih in njihovem vplivu na produktivnost in pro^^^i 10.00 bo plenarna seja turističnih in gostinskih delavcev, seminar o sortiranju diamantov. TOREK, 2. OKTOBRA: ob 9.00 simpozij o raznovrstnosti "i^ .srebrnih lotov, ob 10.00 seja poslovnega združenja steklarja* jj slavije, ob istem času tudi seja t-Hanov sveta za obrt pri ''^P gospodarski zbornici. .^^ SREDA, 3. OKTOBRA: Dopoldne seminar o poznavanju, kamenja ter o izdelkih iz belega zlata. Ob 10.00 rcpubli*^ j izumiteljev in avtorjev tehničnih izbolj.šav (dom JLA), " j|l podelitev zlate vrtnice in drugih odličij za najbolj vnete t . cvetja (Narodni dom). .j tETRTEK, 4. OKTOBRA: ob 10.00 zbor fotografov, o",jI tudi sestanek članov skupine zlatarjev pri zvezni gospodari j niči. , , I V PETEK, 5. OKTOBRA se bodo dopoldne začele Spoft"^;«! učencev poklicnih šol, ob 11.00 bo zbor trgovskih za-sloP" republiškem merilu. kf' SOBOTA 6. OKTOBRA: Dopoldne sestanek poslovodij celKjf tarne s podelitvijo priznanj kolektivu njihove iiajbolj.še P"" Zverčer ob 20.00 v Celei obrtniški ples. mi/ NEDEUA, 7. OKTOBRA: Zadnji dan sejma obrti in '■^^tt/f razstave. Ob 10.00 sestanek volilnega telesa samostojnih " pri republiški zbornici za celjsko območje (dom JL.\). ^ -»7 — 27. september 1973 fij,---- VI. SEJEM OBRTI NOVI TEDNIK — stran 7 '^itiarje pri Jelšah *j od nekdaj so v šmarski živela hotenja, spravi- jculturno življenje v dru- 'ioe tire, kot je bilo doslej. jl^oa in podobna hotenja T^e predvsem zaradi lokal- ni zainteresiranosti niso pre- ^jjniia kaj dlje od samih ^ in tu in tam do posa- ^giih in zelo osamljenih rfeditev. pred leti je bil zelo uspe- li, Kozjanski pustni karne- ^, ki je propadel. Se pred so propadala takorekoč j dneva v dan številna pev- društva po vsej občini, jjan je podatek, da so ne- jjtera teh pevskih društev jeia lepe uspehe tudi v ta- jratnih okrajnih meriUh. Da- ne samo, da se v občini ne morejo pohvaliti z uspehi, jjtii društev več ni. 5e bi lahko naštevali pro- paala kulturna podjetja v jnarski občini. Lahko bi jsiaii tudi krivce za to, ven- jar konkretnih krivcev za 0 ni. Da je temu tako, so tiikone krive razmere, ah ioije rečeno, nezatnteresira- jost ljudi, lahKO bi dejal tu- 01 vsesplošna indolenca. Takšno stanje v občini pa isaj trenutno delno rešuje šnarska kulturna skupnost a prav v tem času je prav M eden izmed organizator- pomembnega kulturno jirosvetnega podjetja Smar- tih kulturnih srečanj, ki pi botrujejo še kulturna iupnost SRS in pa celjska tonpertna poslovalnica s so- ilelovanjem šmarskega pro- mtaega društva in ZKPOS Šmarje pri Jelšah. ICakšen pomen bi imela, odnosno bodo imela ta sre- čanja za občino, če se bodo razvila do takšnih razsežno- sti, kot predvidevajo omenje- ne organizacije, skoraj ne ka- že govoriti. Smarska kultur- na srečanja se bodo lahko koristno vključila v turistič- no življenje občine, ki je vsaj v zadnjem času v pora- stu. Pomenila bodo tudi za- četek propadlega, zamrlega življenja neke kulture, ki je včasih mnogo pomenila šmar- skim ljudem. Vsekakor bodo lahko zametek novega pev- skega življenja v občini. Sve- ti Rok nad Šmarjem pri Jel- šah, kjer bodo letos prvič ta srečanja, bo tako dobil nove razsežnosti, nov pomen ali kot je dejal v razgovoru o teh srečaniih njih hn'-'ov- ni oče, profesor Jurček Vre- ze: »Slovenci najbrž niso zi- dali cerkva samo zato, da bi v njih molili k Bogu, pač pa tudi zato, da bi v njih iskah lepoto slovenske pes- mi.« Spregovorimo toicj se ma- lo več o teh srečanjih. Pred dvema iCLOi^iu, je v smarju koncentriral akadem- ski pevski zbor Tone ioi..„-o iz Ljubljane in takrat so pev- ci odšU k cerkvici Sv. Roka ter v njej zapeli nekaj pes- mi. Ugotovili so, da je cer- kev izredno akustična, v mi- slih prof. Jurčka Vrežeta pa se je porodila ideja, da bi organiziral šmarska kulturna srečanja. Šmarska kulturna srečanja so torej tik pred nami. Na sporedu bodo dvakrat: 30. septembra in 14. oktobra. V prvem delu, 30. septem- bra, bo mešana pevski zbor France Prešeren iz Celja kon certiral ob 15. uri. Na pro- gramu bo imel dela Gallusa, Mozarta, Orffa, Briickna in drugih, v drugem delu pa bo zbor predstavil slovenske na- rodne pesmi. Med obema de- loma bo ravnatelj maribor- skega muzeja, dr. Sergej Vri- šer komentiral cerkev kot umetnostno zgodovinski spo- menik. Vsi, ki jih šmarska kulturna srečanja zanimajo, bodo lahko poslušali še raz- lago o kapelicah na poti k Sv. Roku. Drugi koncert, 14. oktobra, bo imel prav tako v cerkvi Sv. Roka Koroški akadem- ski oktet, katerega vodja je Ciril Krpač. Oktet bo pel ko- roške narodne pesmi, njegov nastop pa bo hkrati tudi spo- min na žalostno obletnico: propadli koroški plebiscit. Umetnostno zgodovinsko vod- stvo bo prevzela Anka Aškerc, umetnostna zgodovi- narka iz Zavoda za spomeni- ško varstvo v Celju. Namen organizatorjev je šmarska kulturna srečanja, katerih zametek bomo čez štirinajst dni lahko že poslu- šali, razširiti do skrajnih me- ja. Le tako bodo lahko pri- dobili na svojem pomenu spomeniki, ki jih je v občini dovolj in ostajajo docela ne- izkoriščeni in so le samemu sebi namen. Sv. Rok naj bi ne bil edina postojanka na poti, ki jih ta srečanja še na- meravajo ubrati. Cerkev Sv. Roka bo le začetek, iz kate- rega naj bi sledila vrsta pri- reditev, ki bodo šmarski ob- čini vrnila to, kar je včasih že bila — občina z močnim kulturnim življenjem. Seveda bo imel svojo korist tudi šmarski turizem. V prihod- nosti namreč že načrtujejo izlete za goste Atomskih to- plic k Sv. Roku, kjeir naj bi bil zanje tudi koncert. MILENKO STRAŠEK Vabimo vas na ogled 1. samostojne razstave mod- nih kreacij in unikatov Staše Gorenškove. Razsta- va bo v Stovenskem ljud- skem gledališču Celje in bo pod pokroviteljstvom Veleblagovnice T odprta od 27. septembra do vključno 11. oktobra 1973. Vljudno vabljeni! Iz dnevnika SLG (4) IGRA O ZMAJU, gledališka pravljica, ki je ze doži- vela svojo krstno predstavo v soboto, 22. septembra, bo v mesecu decembru razveseljevala otroke in starše — darilo za dedka Mraza! — na programu pa bo ostala že zdaj vsak ponedeljek. Ker bo v drugi polovici me- seca decembra v gledališču precej gneče s predstavami, se igralci priporočajo: kupite nas že zdaj! Predstave konec decembra bodo povrhu dražje! Na fotografiji pa so igralci žlobudralci in igralke žlobudralke, v prvi vrsti navzdol Marjeta Gregoračeva, Nadja Strajnerjeva, Anica Kumrova, in v drugi vrsti Matjaž Arsenjak, Nevenka Vrančičeva in Marko Simčič. O nocojšnji prvi abonmajski premieri pa zveste vse v novih informacijah na straneh našega lista pod na- slovom NA POTI V GLEDALIŠČE. na poti v gledališče Vaš gledališki obveščevalec^ Pred predstavo „Prometeja" Slovensko ljudsko gledališče Celje odpi- ^ riovo sezono 1973—1974 z dvema igrama. septembra je bila krstna uprizoritev y^ otroške igre Jura Kislingerja, IGRA ZMaju. Drugi gledališki krst bo dožive- IPesniška igra PROMETEJ ALI TEMA V ^'"l^lCl SONCA Vena Tauferja. Z uprizo- j'iJo tega prvenca pesnika Vena Tauferja celjsko gledališče nadaljevati lepo J ^ijo uprizarjanja pesniških dram, ki so j^'zadnjih letih odpirale sezone in doživlja- ^ Uspeh tako pri občinstvu kakor pri kriti- r'opomnimo se Veronike Deseniške Otona Ujl^^čiča in. Ellotovega Umora v katedra- ^akor tudi zahtevajo pesniške igre po strani določeno zbranost in zahtevnost sprejemanju, pa jim nedvomno prisoja jj, l^isoko mesto, ko jih uvrščamo na sam 5lov igranja. Ob lepi, pesniško bogati jg^^^ski besedi bomo torej začeli novo jfgj^o. ki se bo že čez dober teden, ob ^^p^ri napol tragične komedije Antona Cehova, v UTVI, prizorih iz va- li^^ življenja, prevesila v lahkotnejši, za- gj^jži del repertoarja. tQ risali bomo na kratko »razložiti« ig- HiJlj^^Prav se zavedamo, da je razlagati pes- t|)l ^Sro vselej pomanjkljivo dejanje. AU H) ^ lahko do kraja razložilo pesniško ig- ^L'*, je z razlago ne osiromašimo? V do- \J^^^ razlagah tiči nevarnost, da v njih ti^s^? bistvo pesnikove besede, bogastvo Sta -^^ prispodob. Vendarle povejmo. \k ^rki so si pripovedovali resnično ° Prometeju, ki se je uprl očetu °ogov Zevsu, z zvijačo je ukradel in ga odnesel ljudem na zemljo. Za kazen ga da Zevs prikovati na samotno skalo na Kavkazu, kjer mu orel vsako jut- ro izkljuva na novo zraslo ledvico. Taufer, ki je vzel za izhodišče svoje pesniške igre Premiera »PROMETEJA« bo danes, 27. septembra 1973 ob 19.30. uri v Siovensketn ljudskem gledališču v Celju to starodavno bajko, pa obrne pripoved ta- ko, da Prometej ne ukrade ognja bogovom, temveč ga šele »izumi« za bogove same. Ta- koj se moramo vprašati, kdo so ti bogovi in kaj nam je hotel pesnik s to »izposojeno« družino bogov povedati. V igri nastopajo še Zevs kot župan mesta, Heraklej (največji junak v grški mitologiji, tako on ka^kor vsi drugi so bolj ali manj le imena za dolo- čene funkcije, ki jih imajo v igri), He- fajst, bog ognja in kovaške spretnosti, de- lavnice je imel v žariščih vulkanov, nato modri Hiron pa Hera, Zevsova žena, ter Atena, boginja modrosti, ki sprejema svet skozi čutnost, skozi ženskost, prav tako Pan- dora, tukaj Zevsova in Herina hči. Vsebina igre je prepletanje starogrške bajke in aktualne pripovedi. Ne gre več za bogove, čeravno imajo osebe, ki v igri na- stopajo, njihova imena. Z imeni bogov je avtor nedvomno želel povedati, da ne gre za običajne, vsakdsinje ljudi. Ne gre za ljudi mirnega časa, marveč za ljudi, ki so se v nemirnem času napotili iskat Sonce, Svetlobo, Novo življenje. Ah pa so vse to tudi našU? Postavijo si novo domovanje, ki naj bi bilo — tako so upali in verovali — že zunaj teme, onkrat manjvredne zgo- dovine. Toda kmalu spoznajo, da to srečno mesto, ki so si ga zgradiU, sega previsoko, da Sonce ne more prodreti vanj in da Ogenj ne greje. Problem je v tem, ali naj se Ogenj, ki ga je iznašel Prometej, izpo- polni, spremeni v popolni ogenj Vere, Lju- bezni, Upanja, Občestva, ali pa naj se raz- drobi, razkropi, »razparcelira« v vse polno majhnih ognjev, ki grejejo gašperčke in ko- sti, ne pa srca, ne pa zanosa. Ogenj, ki jih je vodil iz teme v svetlobo, se stehnizira v vrsto civilizacij sldh pripomočkov, v tele- fone, magnetofone... v tehniko, ki služi človekovemu telesnemu ugodju, nima pa nobene zveze s človeškim srcem, z njegovo vero. Prometej je v začetku sveto upal, da bo Ogenj lahko ogrel to mesto, spozna pa, da ga meščani niso vredni in da ne znajo ceniti pravih vrednosti Ognja. Zato si hoče Ogenj prilastiti in ga zapreti v mestni stolp. Heraklej se temu upre in pravi, da je vse, kar je zgrajeno, slabo in da je treba zače- ti znova, postaviti novo mesto, ki ne bo previsoko, v katerega bo lahko Sonce (Ogenj) sijalo s svojimi žarki. Vprašanje pa ostane odprto, ali bi bil Heraklej s tem novim mestom tudi zadovoljen . . . Prometej v dogodku, ki ga ne vidimo na odru, zgori v svojem lastnem ognju. Zgo- di se v spopadu s Heraklej em, ne zvemo, ali je bil pahnjen v ogenj ali pa je v ogenj skočil sam. Nemara ga je skušal poteptati in uničiti svojo stvaritev. Mogoče iz prepri- čanja, da ljudje tega mesta njegovega og- nja niso vredni. 2upan Zevs skuša Prome- tejevo žrtev (ali njegov padec) izkoristiti v svoje namene, zato da privesti Herakleja. Kaznuje ga z vžigom sramotnega znamenja na čelo. Po prejeti kazni se Heraklej uk- loni, ne zapusti več mesta, sam bo skrbel za ogenj na mestnem trgu. Z njim odide tudi Pandora, ki še vedno verjame v či- stost ljubezni in topline, kar naj ogenj bo in je. Tudi Zevs je utrujen in odide spat. Oblast prevzame v roke Hefajst, ki bo p o svoji meri delil ogenj meščanom. Igro je režiral Dušan Mlakar. Scenograf je Meiita Vovkova, kostumograf Mija Jarče- va, dramaturg predstave Janez Žmavc, lek- tor Majda Križajeva, glasbo je napisal Dari- jan Sožič. Nastopajo: Heraklej — Sandi Krosi, Kratos — Borut Alujevič, Pandora — Anica Kumrova, Hiron — Bogomir Veras, Hefajst — Bruno Vodopivec, Prometej — Branko Grubar, Atena — Marjanca Krošiova, Zevs — Stanko Potisk, Hera — Nada Boži- čeva. Slovenski pesnik Veno Taufer se je rodil 19. februarja 1933 v Ljubljani, kjer je 1960. leta tudi diplomiral na filozofski fakulteti, oddelek za svetov- no književnost. Prva pesniška zbirka (1958) so Svinčene zvezde, nato Jetni- ka prostosti (1963), Vaje in naloge (1969), Podatki (1972) ter Prigode (1973), ki predstavljajo izbor iz nje- govih pesniških zbirk. Celjskemu gle- dališkemu občinstvu je Veno Taufer še posebej znan kot odličen prevaja- lec pesniške drame UMOR V KATED- RALI (pred prevodom te drame je (1965) izdal še knjigo pesmi in pesni- tev tega velikega angleškega pesnika). Omenimo še prevode pesmi Ezra Pou da v zbirki Lirika in pa knjigo o mo demem gledališču »Ob londonskem gle- dališkem poldnevniku« (1971). PRO- METEJA je napisal že jeseni 1963 in takrat je bil tudi sprejet v repertoar Odra 57 v Ljubljani, do uprizoritve pa ni prišlo Igro je objavil tudi v revial- nem tisku in 1968. leta mu ga je v samostojni knjižni izdaji tiskala ma- riborska Založba Obzorja. Veno Tau- fer je član uredništva kulturnih oddaj RTV Ljubljana, večkrat ga čujemo kot gledališkega kritika in poročen je z igralko, ima dva sinova. 8. stran — NOVI TEDNIK VI. SEJEM OBRTI 27. september 1973 — St DOGODKI SLOV. KONJICE: ZAMETKI PROGRAMA Okvirni program za praznovanje občinskega praznika v Sloven- skih Konjicah Je znan, le podrobnosti še niso določene. Praznova- nja bodo potekala od nedelje 7. 10 do nedelje 14. 10. Začetek proslav bo v Vitanju, kjer za uvod pripravljajo razsta- vo o II. grupi partizanskih odredov, sledila pa bo Remiceva igra »Delavnica oblakov«. Tudi vse športne prireditve bodo v Vitanju, kjer se pridno pripravljajo na praznovanje. Osrednja proslava bo namreč v njihovem kraju. Konferenca za družbeno aktivnost žena bo za ča.s občinskega praznika pripravila razstavo žena pod naslovom NAS PROSTI CAS. Na predvečer proslav bodo na poslopju občinske skupščine od- krili spominsko ploščo ob 400-letnici kmečkih uporov. Na proslavi bo prišlo tudi do izraza medobčinsko sodelovanje med konjiško in slovenjeblstriško občino, ki bo pripravila tudi kulturni program. V času konjiškega občinskega praznika se bodo srečali tudi od- rasli pevski zbori iz osmih občin, srečanje pa pripravlja področno združenje pevskih zborov. Na predlog občinske zveze Zveze borcev bodo v šolah kon,iiške občine pripravili razgovore z nekdanjimi borci, ki bodo posredovali svoje spomine. Z. S. CELJE: NOVA IMENOVANJA Na predlog komisije za volitve in imenovanja so odborniki celjske občinslie skupščine na zadnji seji imenovali Milana Lazan- skega za tajnika komisije za ugotavljanje izvora premoženja. Po sklepu istega foruma bo dipl. inž. geod. Srečko Naraks tudi v prihodnje direktor geodetskega zavoda v Celju. Odborniki so ime- novali komisijo za pripraivo statuta občinske skujiščine Celje. Za predsednika so izbrali Marjana Ašiča, podpredsedniika skupščine. V pripravljalni odbor za oblikovanje kmetijske zemljiške skup- nosti so imenovali: Hedvlko Cizej, inž. Alojza Bračiča, inž. Toneta Jureša, Jakoba Kuglerja, inž. Pavla Kumerja, Martina Novaka, Jureta Podrgajsa, Ivana Slokans, Jožeta .^ba, Franca Verdeva Ui MatUdo Vrisk. Odborniki so soglašali z izvolitvijo Viktorja Opake za direktorja delavske univerze. Ko so imenovali člane koordinacijskega odbora za reševanje In usklajevanje energetskih vprašanj v občini in ko so povečali število članov odbora za gradnjo rekreacijskega sre- dišča pod Golovcem, so soglašali k postavitvi Jožeta Turka za namestnika občinskega javnega tožilca v Celju. ZREČE: DOM TEHNIKE ODPRT v nedeljo, 23. septembra je bila v Zrečah pod pokroviteljstvom Kovaške industrije Zreče svečana otvoritev DOMA TEHNIKE, ki jo Je pripravilo društvo ljudske tehnike iz Zreč. V tekmovalnem pro- gramu so nastopili modelarji, kolesarji in niopedisti, v i>opoldanskem času pa so pripravili kulturni program in zabavo. CELJE: DARILO CINKARNI V času, ko razpravljamo o kulturni akciji, .je razveseljiva novi- ca, da bo celjsko gledališče podarilo delavcem Cinkarne ob 100-letni- ci tega velikega celjskega podjetja brezplačno predstavo komedije Antona Pavloviča Cehova UTVA. V ponudbi delavskemu svetu Cinkar- ne so gledališčniki zapisali tole: »Kot gledališki ustvarjalci vemo, da so delavci celjske Cinkarne s svojim ustvarjalnim delom veliko prispevali h gospodarskemu razvoju Celja. Vemo pa tudi, da so s tem delom prispevali tudi velik materialni delež kulturni in duhov- ni rasti delovnega človeka našega mesta.« Tako si bo lahko 342 delavcev celjske Cinkarne 8. oktobra ob 20. uri ogledalo komedijo, ki Jih bo dvakrat razveselila. Prvič zato ker je komedija UTVA zanimiva predstava iz življenja ruske pre- teklosti, drugič pa zaradi tega, ker se bodo zavedali, da se resnič- no začenjajo novi odnosi med proizvodnjo in kulturo. Akcija celjske- ga gledališča Je vredna pohvale in je lahko spodbuda za enake ge- ste tudi ostalim kulturnim ustanovam. SLOV. KONJICE: TEHTNO IN PESTRO Ce govorimo kdaj o zdolgočasenosti občinskih sej. tega ne mo- remo reči za se.je obeh zborov občinske skupščine v Slovenskili Ko- njicah. Na zadnji so spre.ieU več odlokov, nekaj pa zaradi premajhne ohveščenosti tudi odklonili. Sprejet je bil odlok o osnutku družbenega dogovora o kreditira- nju stanovanj ter predlog o določitvi stanovanjskega standarda. Na predlog sveta za gospodarstvo in družbeni plan je bil sprejet še od- lok o kontroli družbenih oen, na predlog sveta za finance in prora- čun pa so odborniki potrdili vsoto 25 milijonov, ki naj bi jih upo- rabili iz rezervnega finančnega sklada za popravilo cest in mostov na ozemlju zreške doline. Zadnje neurje je tu napravilo veliko ško- de, ki Jo je najbolje takoj popraviti. Predlog sveta za notranje zadeve, da naj bi se ukinil Dom upo- kojencev so odborniki zavrnili, ker nI bil dovolj proučen in do- kumentiran. O tem se bodo pogovarjali na eni prihodnjih sej. Zanimivo razpravo je vzbudilo med odborniki poročilo občinske- ga sodišča, ki je navajalo dokaze, da se največ izgredov v konjiški občini zgodi v gostinskem lokalu Pri treh ribnikih ali po domače v Teksasu. Istočasno pa so odborniki tudi zavrnili prošnjo tega gostinskega podjetja, da lahko podaljša obratovalni čas. Prošnja je bila izreče- na že spomladi, a odborniki so vztrajali, da velja zanje isti obra- tovalni čas kot za druga podjetja. Z. S. PREVOZNIŠTVO: NESPORAZUMI v Prevozništvu so se v me- secu avgustu odločili, da bo- do za 10 odstotkov povečali osebne dohodke. Pred novun izplačilom v septembru pa so ugotovili, da bi s povečanimi osebnimi dohodki prekršili sa- moupravni sporazum oziroma da jim kvota osebnih dohod- kov, določena po sporazumu, tega ne dopušča. Ko je vod- stvo podjetja po dogovoru s subjektivnimi silami v podje- tju o tem obvestilo zaposlene delavce, to je bilo v ponede- ljek, zaposleni niso soglašali, da bi pri septembrskem izpla- čilu morali vrniti v avgustu izplačano povišanje. To bi se- veda pomenilo, da bi prejeli v septembni za 10 odstotkov nižje osebne dohodke. Vod- stvo podjetja in predstavniki političnih organizacij niso us- peli zaposlene prepričati o pravilnosti te odločitve. Delav- ci so zato zahtevali, da pri- dejo v n,fihovo podjetje tudi predstavniki celjskih družbe- nopolitičnih organizacij, šo- ferji in mehaniki so predstav- nike seznanili s težkimi po- goji dela, s tem, Ua pravza- prav 13 ur poprečno na dan delajo in da pravilnik o na- grajevanju po delu ne ustre- za njihovim zahtevam. Prav tako .so prexllagali spremembo samoupravnega sporazuma za njiliovo grupacijo. Povedati Je potrebno, da imajo v Prevoz- ništvu 3.270 din poprečnega osebnega dohodka. Po tem razgovoru se je v ponedeljek sestal tudi delavski svet po- djetja. Dogovorili so se za kompromisno rešitev. V sep- tembru bodo delavcem Prevoz- ništva za 5 odstotkov izplačali manjši osebni dohodek, v ok- tobru pa bodo ugotovili, kake možnosti bo dal stimulativen del. da bi morda uravnovesili izplačevanje osebnih dohod- kov. O tem bi ponovno odlo- čal delavski svet v razširjeni sestavi. Na seji delavskega sve- ta so se tudi dogovorili, da bodo izdelali nov pravilnik o nagrajevaivju po delu. da bo- do obravnavali delovno discip- lino in da morajo zagotoviti boljše obveščanje znotraj po- djetja. Poplave na celjskem območju Težko smo ga pričakovali. Prišel je, toda prišlo ga je preveč. In tiha želja po de>- žju se je skoraj spremenila v katastrofo. Začelo se je v nočnih urah od ponedeljka na torek. Ne- vihte, bliski. Struge so se hitro napolnile. Zemlja je kmalu pKJgasila žejo. In potem se je začelo. Naj- prej na koncih, kjer se za- takne že ob večjih plohah. V Tremerjih. Promet proti La- škem je bil ustavljen. Potem v Gornji Savinjski dolini. Že prva poročila, ki so priha- jala kmalu po peti uri zju- traj, v torek, 25. senitembra, so bila preteča. Plazovi. Na- rasla Savinja, Dreta. Nič boljše ni bilo v žalski občini. Na začetku zlasti v Veliki Pirešioi. Promet proti Velenju je bil nekaj ur ustav- ljen. Celje je trepetalo. Ob 6.20 uri se je sirena prvič oglasi- la. Klicala je člane občinske- ga štaba za civilno zaščito. Za njo pa so prišla tudi prva grozljiva poročila, Medlog, Spodnje Polule, ded Skalne kleti. Tudi drugod so zasedali ob- činski štabi. Vse na nogah. Savinja je naraščala. Hitro. Nosila s seboj ostanke po- rušenih mostov, dreves... Sprva F>o 10, potem tudi po 25 cm na uro. Kako dolgo še, smo se spraševaU? Talna voda je grozila. Oglasil se je celjski radio. Zjutraj, dopol- dne, opoldne in popoldne. Končal je zvečer. Stalno opo- zarjal, miril, svetoval. Otroke so poslali iz šol. Prišel je poziv zavoda za zdravstveno varstvo o nevar- nosti uporabe umazane vode. V Laškem so trepetali. Ta- ko še ni bilo nikoli. Voda je zalivala- Cleje je reševala re- gulirana struga Savinje v ovinku. Kakšna sreča! Višek ob štirih popoldne. Savinja se je dvignila na 543 cm. Tako še ni bilo nikoU. Potem so začela prihajati ugodnejša p>oročiLa. Toda, či- sto pomirjujoče še ni bilo. Leseni most v libojah podrt, v Grižah se je novi začel čudno sukati. Celjska nova mostova v Čopovi ulici in na Polulah sta odlično opravila težko preizikušnjo. Sede nekaj pi-ed 18. uro je prišlo poročilo, da je Savinja upadla za 20 cm. Toda, Paka še vedno narašča, drugi po- toki se umirjajo. Kaj bo pri- nesla noč. Bo mirnejša? ^ ve? In jutrišnji dan? ^ Tekst: Milan Bo^. Poto: Bemi Strmih Stari most v Kasazah ni dočakal otvoritve svojega mlajšega, betonskega vrstnika. Vodj ga je odnesla in tako napravila konec preteči nevarnosti, da se nekega dne sam podre pod težo bremena, kajti le redki tovornjaki so spoštovali dovoljeno obremenitev. Gasilci v škofji vasi so že navsezgodaj imeli polne roke dela, ko so pričeli reševati pr^ moženje občanov pred naraslo Hudinjo, ki je nad jezom pri TVO škofja vas prestopiiJ bregove. Požrtvovalni gasilci so se na vso moč spoprijeli s podivjano ujmo ... Narasla Savinja je že navsezgodaj zaprla pot nič manj na- rasli Ložnici, temu pa se je pridružil še močan izpad Savi- nje za mlekarno in to je bilo dovolj, da so vse hiše na sotočju obeh rek našle pod vodo. Kmalu so tudi črpanje opustili. Delavce vodne skupnosti je iz objema vode moral rešiti tovornjak, ki 8e je prebil do barake... Družina Rakovih, ki žive v Kettejevi ulici številka 1. ^^j^ v trenutku znašla v vodi, kajti malo više na teni Savinja nima obrambnega nasipa, pa je prestopil^ gove... ^ september 1973 — St. 37 VI. SEJEM OBRH NOVI TEDNIK — stran 9 njihovo življenje je materinstvo v tem deževnem stra- hovladju smo obiskali v Celju mater LOJZKO ClZEJ, ki je prikupna 85- letna ženica. Ko je bila stara še ne polnih 22 let se je poroči- la s čevljarjem. Zelja po posestvu pa je bila tolikš- na, da sta začela znašati skupaj zanj. V Trna vi sta ga končno le kupila in začela živeti. V zakonu se jima je rodilo 13 otrok. Mlada sta umrla dva, dva sinova sta padla v parti- zanih, enega je v šem,:>etru povozilo in le eden sin ži- vi v Nemčiji. Grozd sed- mih brhkih deklet, ki ima- jo že svoje družine raz- tresene na vse konce in kraje, pa se redno vrača k njej ali pa jih obiskuje mati Lojzka sama. Zadnje čase bolj po redko, zvr- stila pa se je pri vseh njihovih porodnih poste- ljah ter jim pomagala pe- stovati otroke. Pravzaprav je samostojna šele šest iet, v katerih se je jesen njenega življenja prevesi- la v zimo. Njena trnova pot se je začela s smrtjo moža, ki je umrl zaradi zastrup- Ijenja, če odštejem.o ne- preštete prečute noči, ki jih je darovala trinaj- stim otrokom. Ti se hva- ležno vračajo k njej in s sabo pripeljejo vnuke ter vnukov otroke. V dol- gem njenem življenju je naštela 19 vnukov in že 11 PBAVNUKOV. Takšne be- re življenja še v naši ru- briki nismo zabeležiU. Ko je še mlada zapustila posestvo en; ^vojiih hčera, je doživela bridko razoča- ranje. Pa je tudi to poza- bila in danes ji s pokoj- nino, ki jo dobi za padli- ma sinovoma, ni težko ži- veti. Ker je skromna, ker je sita, ker takrat, ko so prihajali otroci ni bila. Materi Lojzki zažare oči, ko se spomni svojih vnu- kov. Malo pred tem, ko smo jo obiskali, je enega odpravila v šolo. Vsake- ga še spremlja in za vsa- kega najde toplo besedo. Brskamo po albumih spo- minov, se ustavljamo ob posameznih slikah, iz ka- terih se smejijo mladost in debelušnost otrok. Ob njih stojijo postavna de- kleta matere Lojzke, še brskava in še iščeva, da bi našli ustrezno sliko. In najde jo ona sama ter jo predlaga. Na njej pestuje zadnjega vnuka IGORJA, ki je zdaj star že trinajst let. Pohvali njegovo nadar- jenost in upa, da bo še veliko iz njega. To so pač upi mater, babic in pra- babic, ker vedno se naj- de kdo, ki upe tudi izipoQ- ni. CIZEJEVA mati se ^ je razdajala vse življenje, a danes je za.dovoljna, ker ji otroci vračajo. Vsi so pri dobrem kruhu in ji je lepo. če ne najlepše, pa gotovo bolje kot njiho- vi materi. Glavo ji krasi venec las, ki si ga je spletla iz skr- bi, žalosti in trpljenja. Danes je venec siv, pa je zato bolj častitljiv. Tako mehke roke, ki jo je ponudila ob slo- vesu, še nismo stisnili. Kar naprej se je opravi- čevala, da nima lepo. Pa je bilo povsod skrbno či- sto. Tako kot njeno srce. ZDENKA STOPAR Novice O j^ojemanju mesne krize so nas pripeljale na misel, da malo preverimo. AJi je mesa kaj več. Upali smo, da bo konec tuiističoie sezone spet na- polnil naše mesnice. Zal pa smo ugotavill, da raz- mere niso nič boljše. Ostane nam še upanje, da bodo kmetje, ker jim zaradi suhega poletja primanjkuje krme, pripeljala v klavnice več glav. Ker pa mesa v prometu še vedno ni, smo raje povprašali strokov- rijake, kakšino je pravzaprav stainje v mesnicah iin ko- likšno je upanje na izboljšanje. Milan Terbovc, vodja mesnice KK 2alec, poslov- ne enote Celje, je povedal, da imajo sicer dovolj go- vejega mesa iz lastne' klavnice in perutnine, s ka- tero jih zalagata Emona in Perutnina Ptuj. Primanj- kuje pa jim svinjskega mesa in suhih mesaiih izdel- kov. Podobne razmere so tudi pri Mesnini Celje. V za- logi imajo, razen govejega mesa in perutnine, tudi svinjino, ki pa je zaradi visokega procenta slanine, slabše kakovosti. Sonja Kučan je poudarila, da ima- jo dovolj suhih izdelkov, le masti ne. Vodja mesnice KK Šentjur, poslovne enote Celje, Jakob Mirnik, je dejal, da jih lastne klavnice zala- gajo z govejim mesom, ki ga imajo dovolj. Prav ta- ko imajo na zalogi tudi perutnino. Kot ostalim pa tudi njim primanjkuje svinjskega mesa in stihih iz- delkov. Celjska, žalska in šentjurska občina so dovolile povišanje cen določenemu svinjskemu mesu, čeprav to ni v skladu s samoupravnim dogovorom. Prav ta- ko kot verjetno tudi druge občine so na ta način skušali vsaj delno omiliti mesno krizo, Laška občina povišanja ni odobrila. So že vnaprej vedeli, da draž- je svinje, ki jih kupujemo v SR Hrvatski, še ne bodo rešile mesne krize? Poizicušamo to in ono, še vedno pa ni urejen eno- ten jugoslovanski trg in odkupne cene mesa. Obupali smo potrošniki, obupali pa so tudi mesarji, ki vidijo edino rešitev v sprejetju samoupravnega sporazuma v zveanem merJlu' VIDA ŠPENDL SOSED ' SOSEDU ZA OKENCEM Dolga vrsta pred okencem na celjiski pošti se je pomika- la počasi. Ljudje v vrsti so postajali nervozni, nemimi in godrnjavi. Vsakemu .se je mu- dilo po opravkih, zato 90 hi- teli a oddajanjem pisem, pa- ketov in kupovanjem znamk. Poštna uslužbenka je dokaj mimo urejala predpisane 7.a- deve. Delala je čisto" mehanič- no In tudi njen glas, ko je pojasnjevala, je bil čisto tak. »Za priporočeno pošiljko napi- šite listek, ime, priimek, na- naslov pošte«, je dejala vsa- kemu, ki se ni znašel. Kača pred njenim okencem Se je kradla počasi, a se je. V vTsti je stala tudi starej- Sa žens!va. Pred sabo je na pultu porivala droben paketič, namenjen v Prago. To smo razbrali iz naslova, Id je bil napisan s tresočo roko. Črke so počivale v enakomerni vr- sti, a bile so oškrabljcnc. Ko je prišla ženica na vrsto, bi tudi ona morala napisati listek z imenom in pošto. Ro- ke so jI zatrepetale, ko je «a- sILšala monotoni glas usluž- benke. S prosečim glasom je dejala, da ne more napisati, ker je napol slepa. Izza oken- ca se je oglasil odločen gla-s, da potem pač ne more nič pomagati, ker ona nima časa vsakemu pisati naslov in iz- polnjevati listke. Prepad«na ženica je bila v hndi stiski. Videlo se je, da zelo trpi. Ljudem v vrsti je postalo nerodno. Iz nje je stopila sta- rejša tovarišica in ženici na listek napisala ustrezni naslov. Uslužbenki za okencem je postalo nerodno, a le za tre- nutek. Zavih.-ila je n-os in de- jala: »Kam bom pa prišla, če bi vsakemu pisala, kdor ne zna!« Na pol slepa ženica se .je zahvaljevala. To je izrazila ta- ko, da je tovarišico božala po obrazu. Da bi si zapomnila poteze človeka, ki ji "je po- magal v stiski, ki je doktor v Pragi in mu je poslala nekaj za spomin. Granati v starinski broški so svetili z dvojno močjo.,". Korošec, delavec, komunist V današnjih časih, ko je prešlo že kar nekam v navado, da se ljudje selijo iz delovne organizacije v delovno organizacijo, bi kar težko našli človeka, ki v nekem podjetju službo začne in tod pričaka tudi upokojitev. ^0, seveda tudi taki so še. Eden izmed njih je tudi PAVLE ŽELE. kemijski tehnik, zaposlen kot obratovodja kemije v celjski CINKARNI. V tem podjetju Se je zaposlil pred 35 leti in tako bo prav kmalu pričakal svojo zasluženo upokojitev. In če smo torej v času, ko člani kolektiva celjske CINKARNE slavijo s^oj stoti jubilej, želeli za naš razgovor izbrati enega izmed tistih, ki so že ^olgo v podjetju, potem v našem izboru prav gotovo nismo pogrešili, ko izbrali Pavleta Želeta. Novi tednik: Se še spo- ■"'ajate vašega prihoda v ^kije'! Kako je bilo ta- '■^»j v Cinkarni? ^- ŽELE: Seveda se, kako * ne bi! Kot štirinajstletni sem prišel v podjetje, ? so delavci ravno ta- ^ Strajkali, sem moral ča- ^ celo nekaj časa, da sem ^Pil delo. Naključje je J^p^o. da sem začel ravno jl^jl^ratoriju in tako je na- da sem potem po voj- J '^o smo v Cinkarni imeli želele srednje tehnične šo- j^l^tijske smeri, končal 0^ '■o in Uiko postal tehnik, do .^^^^"vca sem torej prišel tehnika in sedaj sem ob- T^Mja kemije. 3VI TEDNIK: Ste Celjan, p'^»na od kod ste doma? 5q • ŽELE: Rojen Celjan rav- Ojj ^sem, čeprav sem tu že > j^^ih let. Rojen sem bil »ki PUberka v avstrij- JejJ^l^roški. Moj oče je bil lij^^čar, pa smo se prese- Celje. Mislim, da sem !^^J pravi Celjan. ^VI TEDNIK: Pravzaprav ^ Korošec. Kako gledate dogodke zadnjega časa, ko se mora naša manjšina lako krčevito boriti za pra- vice, ki ji nedvomno pripa- dajo? P. 2ELE: To, kar se dogar ja na Koroškem, je žalostno. Mnogo je tod zavednih Slo- vencev in resmčno ne morem razumeti oblasti, da ne more- jo narediti reda tudi pri tem. človeka kar srce boU, če primerja, kakšne možno- sti imajo pri nas manjšine. Avstrija bo morala zagotovi- ti izpolnitev državne pogod- be in boj za to je več kot upravičen. Razstreljevanje spomenikov sodi že v politič- ni kriminal. Žalostno je to! NOVI TEDNIK: Pa se vr- niva v Cinkarno. Kako vi kot dolgoleten član kolektiva oce- njujete položaj vašega pod- jetja? Kakšno je sedanje stanje? P. 2ELE: Najhujše je vse- kakor za nami. Bili smo ta^ ko daleč, da dokončno proi>a- demo, pa nismo. Mislim, da smo pri tem odločilno vlogo odigrali komunisti. Vedno, kadar je bilo na vidiku kaj hudenosen na naš delež, ki ga imamo pri tem. Jugoslavija si je pribo- rila velik politični ugled v svetu. Sedaj si moramo piri- zadevati, da si bomo takšen ugled priborili še na gospo- darskem področju. Ttazlike med narodi so res prevelike in ni praw, da se eni okori- ščajo na račun drugih. NOVI TEDNIK: In razUke pri nas, neupravičeno boga- tenje. Kako vi ocenjujete to? P. ŽELE: Glavni problem je v tem, da eno govorimo, drugo delamo. Poglejte po vojni. Kakšen elan, kakšen zanos pri ljudeh, pa nič ni- smo imeli. In danes? Veliko imamo, pa dovoljujemo, da nastajajo med ljudmi raali- ke, kar stvari socializma sa- mo škoduje. Tu moramo ra- dikalno prerezati, potem bo zx>pet vse v redu. NOVI TEDNIK: In za ko- nec samo še vprašanje o tem, kaj si želite ob obletni- ci vašega kolektiva? P. ŽELE: Prišli smo na ze- leno vejo in tak elan, kot je v zadnjih treh letUi, naj bi v Cinkarni ostal tudi v bodo- če, pa ni treba biti nikogar več strah. ŽeUm, da bi na- predovali, da bi se delavcem višale plače, da bi uresničili nrnoge načrte, ki jih imamo. Intervju ie pripravil BERNI STBMCNIK 10. stran — NOVI TEDNIK VI. SEJEM OBRTI St. 37 — 27. septembraio^ pisma ODMEV NA ČLANEK »TEBI, MENI, NAOKROG« v vašem cenjenem No- . vem tedniku ste dne 13. septembra 1973, št. 35 z naslovom »TEBI, MEINI, NAOKROG«, objavili čla- nek, ki upravičeno opo- zarja in graja nepravilno- sti pri nakupu stanovanja delavcema »Klime«, za- koncema Skočir Oskarju in Majdi. Pri resničnosti osnovnih dejstev pa lahko nepoučeni bralec zaklju- čuje, da je v delovnem kolektivu podjetja »KU- me« za nepravilnost vede- lo več, zlasti vodilnih de- lavcev in pa, da je delo- vni kolektiv podjetja »Kli- ma« vso zadevo hotel ne- kako prikriti, oziroma da delovni koliktiv in druž- bene organizacije v pod- jetju niso dovolj hitro in uspešno ukrepale. Ni se mogoče izogniti očitku, da bi uspešna delavska kon- trola gotovo preprečila vse nepravilnosti, prosimo pa vas, da v interesu in- formiranja -javnosti obja- vite naše pojasnilo. Pojasnilo temelji izklju- čno na dokumentaciji, ki obstaja v tej zadevi. Iz dokumentacije je objekti- vno razviden potek dogod- kov in udeležba posamez- nih akterjev, o krivici ka- terih pa bo končno bese- do povedalo pristojno so- dišče. Zakonca Skočir sta kot dolgoletna delavca delov- ne skupnosti »Klima« Ce- lje zaprosila za rešitev svojega stanovanjskega problema in je o tem raz- pravljal delavski svet po- djetja »Klima« na svoji seji dne 25. 4. 1972. Za- konca Skočir sta bila na prioritetni listi za dodeli- tev stanovanja in je de- lavski svet na tej seji sklenil, da se staonvanj- ski problem zakoncev Skočir reši s tem, da se računovodja podjetja Su- mrak Jože pooblasti, da se zanima pri gradbenih podjetjih o možnosti na- jetja kredita za nakup stanovanja Skočir. O tem sklepu in o tem, da bi se naj rešil stano- vanjski problem zakoncev Skočir z najetjem kredi- tov in seveda z nakupom ustreznega stanovanja pri gradbenih podjetjih, je bil tako seznanjen celotni delavski svet in tudi vsi vodilni ter vodstveni de- lavci F>odjetja. Je pa ves postopek do sprejetja te- ga sklepa in pooblastitve računovodja za iskanje možnosti kreditov povsem v redu, običajen m zako- nit ter ni mogel vzbujati nobenega dvoma o nepra- vilnostih, ki so ostale, kot se je pozneje ugotovilo, v zelo ozkem krogu. O stanovanjski zadevi Skočir ni razpravljal po tem sklepu noben samo- upravni organ podjetja »Klime«, niti ni o tem razpravljal kak strokovni organ vse do dogodkov, ki bodo spodaj opisani. Dne 6. 10. 1972 je bila seja strokovnega kolegija podjetja, na kateri je bil prisoten med ostalimi čla- ni kolegija tudi direktor podjetja Mazej Marjan, vodja splošnega sektorja Blazin Lovro, računovod- ja Sumrak Jože m Sko- čir Oskar, ter dipl. oec. Zidanšek Jože. Iz zapis- nika je razvidno, da se vprašanje nakupa stano- vanja za zakonca Skočir sploh ni obravnavalo. Dne 9. 10. 1972 pa je direktor Mazej Marjan naslovil na sekretarja po- djetja Blazin Lovra pis- meno zahtevo, v kateri pravi dobesedno:« »Po zaključku seje strokovne- ga kolegija, ki se je vr- šila dne 6. 10. 1972, sem slučajno slišal o odkupu stanovanja od zasebnika v stari hiši, ki' ga je izvr- šila »Klima« za njenega uslužbenca ia uslužbenko Skočir Oskarja in Majdo. Odkup, odnosno plačilo stanovanja se je izvršilo v moji odsotnosti jimija oziroma julija letos, ko sem bil na letnem dopu- stu, o čemer pa me ni pozneje nihče obvestil. Ker sem predlagal sklep DS št. 116 z dne 25. 4. 1972 in pravihiik o reše- vanju stanovanjskih vpra- šanj delavcev našega pod- jetja, smatram, da nakup stanovanja za Skočir Os- karja in Majde ni uskla- jen z določili pravilnika in sklepom DS.« S to vlogo direktor za- hteva od splošnega sek- torja podjetja, da zadevo preveri, ukrepa in spravi v sklad z zakonitimi nor- mami. Po pritegnitvi pravnega zastopnika podjetja se je na zgornjo zahtevo direk- torja ugotovilo sledeče: z dopisom Stanovanjski zadrugi »dom« Celje od 27. 5. 1972, ki nima de- lovodske številke in v ka- terem se navaja kot pred- met »potrditev razgovora« in kat-eri dopis je podpi- san po vodji račimovod- skega sektorja Sumrak Jožeta, je to podjetje po- trdilo Stanovanjski zadru- gi »Dom« Celje razgovor, ki je bil 11. 5. 1972 in pri katerem so sodelovali s strani »Klima« Celje Su- mrak Jože in Skočir Os- kar, za Stanovanjsko za- drugo »Dom« Celje pa ra- čunovodkinja Brušekova in direktor Emil Pepel- njak. V tej p>otrditvi raz- govora se potrjuje dogo- vor, da bo »Klima« Ce- lje več:no sredstev name- njenih za reševanje stano- vanjskih vprašanj posto- poma nakazovala Stano- vanjski zadrugi »Dom« Celje. V točki 5 te po- trditve pa je navedeno: glede na to, da smo dol- žni po sklepu DS podje- tja z dne 25. 4. 1972 kupi- ti stanovanje Skočir Os- karju in Majdi, bomo 150.000,00.— din od »Ceti- sa« Celje in »Volne« Ce- lje namenili za stanovanje, oziroma dodeliltev poso- jila za stanovanje Skočir Oskarju in Majdi, ki bo- sta postala lastnika sta novanja. Za pokritje razll ke bomo izdelali akceptni nalog. Nakup vrednosti stanovanja z dajatvami znaša cca din 240.000,00.— Kot že pK>vedano, je ta dopis s potrditvijo^ dogo- vora oziroma pogovora podpisal le vodja računo- vodskega sektorja Sum- rak Jože s tem, da je na dopttsu zabeleženo, da se dostavi v vednost en iz- vod naslovu, en splošne- mu sektorju, en računo- vodstvu in en izvod arhi- vu. Dne 31. 5. 1972 je vodja računovodskega sektorja Sumrak Jože sam podpi- sal zakoncema Skočir po- trdilo, ki se v glavnih to- čkah dobesedno glasi: »Potrjujemo, da so bila po sklepu DS podjetja dne 25. 4. 1972 odobrena finančna sredstva za na- kup, oziroma dodelitev posojila za nakup stanova- nja Skočir Oskarju in Majdi, ki sta zaposlena pri tukajšnjem i>odjetju; »in dalje« vam javljamo, da smo dogovorjeni s Sta. novanjsko zadrugo »Dom« Celje, da vam bo izplača- la zgornji znesek v roku 3 dni po sklenitvi in so- dni registraciji kupopro- dajne pogodbe. Potrdilo se izdaja imenovanim za- to, da lahko pristopijo k sklenitvi medsebojne ku- poprodajne FK)godbe,« Tu- di to potrdilo je brez de- lovodske številke m je na njem zabeleženo, da je dostavljeno Vranjek Jože- fi preko Skočirja, sploš- nemu sektorju in Stano- vanjski zadrugi »Dom« Celje. Sledil je ponovni dopis 1. 6. 1972 brez delovodske številke in pKMipisan po vodji računovodskega sek- torja Sumrak Jožeta na- slovljen na Stanovanjsko zadrugo »Dom« Celje. V tem dopisu se Stanovanj- sko zadrugo prosi za pKXi- pis in potrditev dopisa od 31. 5. 1972. Kot priloga se navaja akceptni nalog v višini 90.000,00.— din za kritje razlike. Tudi na tem dopisu je zabeleženo, da se dostavlja v ved- nost Stanovanjski zadrugi »Dom«, splošnemu sek- torju in račiinovodstvu ter arhivu. Akceptni nalog od 17. 6. 1972 je p>odpisan po vodji računovodskega sek- torja Sumrak Jožeta in delavki računovodstva. S tem akceptnim nalogom je predkazan znesek 90.000 din za nakup stanovanja Skočir. Stanovanjski za- drugi »Dom« Celje. Ugotovilo se je tudi, da je z datumom 15. 6. 1972 bila sklenjena pogodba med Vranjek Jožefo, Ko- prive Emilom in Vanjo, ter Skočir Oskarjem in Majdo po kateri kupni pogodbi sta zakonca Sko- čir kupila polovico hiše Celje — Trubarjeva ulica št. 5. Po ugotovitvi takega postopanja, ki se je opra- vljalo, kot je razvidno iz zgoraj citiranih dokumen- tov, v ozkem krogu in brez vednosti samouprav- nih organov in izvršilnih organov podjetja, je na zahtevo direktorja Mazej Marjana razpravljal stro- kovni kolegij, razpravljale pa so tudi družbeno-poli- tične organizacije v po- djetju. S takim stanjem je bil seznanjen DS pod- jetja, ki je na svoji seji dne 26. 10. in 27. 10. 1972 na pK>ročilo direktorja o ugotovitvah sprejel pod točko 26. sledeči sklep: 1. da se zakoncema Skočir Oskarju in Majdi posojilo ne odobri, 2. da se od za- koncev Skočir Oskarja in Majde takoj izterja zne- sek 233.722,70.— din pre- ko pravne službe s tožbo, 3. da direktor podjetja zoper kršilce finančnega prekrška uvede disciplin- ski postopek. Na tej seji DS je direktor izrecno zaht-eval, da ga morajo v bodoče pristojne službe o vsaki zadevi obvestiti, da ne bi ponovno prišlo do kakih nepravilnosti. Dne 23. 2. 1973 je bti stavljen zahtevek za ugo- tovitev kršiitve delovne dolžnosti zoper Sumrak Jožeta, vodjo finančn^a sektorja in Skočir Oskar- ja, vodjo prodajnega sek- torja. Komisija za ugoto- vitev kršitve delovne dol- žnosti »Klima« Celje je po opravljenem postopku na obravnavi 26. 2. 1973 sklenila, da sta tako Su- mrak Jože, kot Skočir kriva za hujšo kršitev de- lovne dolžnosti F>o čl. 168 točka 29 in 158 točka 15 pravilnika o kršitvi delo- vne dolžnosti in jima iz- rekla zadnji javni opo- min. O ugotovitvah in o skle- pu seje DS od 26. in 27. 10. 1972 so predstavniki družbeno-političnih orga- nizacij podjetja informi- rali Občinski sindikalni svet v Celju, ki je menil, da so samoupravni organi pravilno ukrepali.^ Zahtevek za ugotovitev kršitve delovne dolžnosti je komisiji po direktorju stavljen že 9. U. 1972, je pa komisija predmet ob- ravnavala zaradi zbiranja dokaznega rriateriala, kot že napisano 26 . 2. 1973. Proti Skočir Oskarju in Majdi je pred Okrožnim sodiščem v Celju bUa vlo- žena tožba zaradi plačila 233.722,80.— din z 8% obrestmi od 10. 11. 1972. Zakonca Skočir sta zah- tevku najprej ugovarjala na naroku dne 26. 1. 1973 pa sta zahtevek v celoti prlpoznala. Zoper zakonca Skočir teče pred Občinskim so- diščem v Celju pod I 846/73 izvršba na rubež osebnega dohodka do pla- čila celotne terjatve. Za- konca Skočir sta tej iz- vršbi ugovarjala, obenem pa naslovila na DS proš- njo, da se jim zniža ob- restna mera. Z izjavo od 13. 2. 1973 zakonca Sko- čir tudi soglašata, da sta pripravljena podpisati po- sebno pogodbo, da bi last- ništvo na kupljeni polovi- ci hiše prenesla na pod- jetje »Klima« Celje. DS podjetja je z dne 17. 9. 1973 že sprejel sklep, da se lastništvo na stan.ovainju Skočir Oskarja in Majde prenese na de- lovno organizacijo s tem, da zakonca Skočir in Maj- da stanovanje izprazneta. Na podlagi pravomočne sodbe zoper zakonca Sko- čir bo podjetje »Klima« ukrepalo tako, da bo v okviru zakonitih predpi- sov v celoti zagotovljen interes podjetja in da ak- terji nepravilnega poslova- nja pri nakupu za nepra- vilnosti ne bodo nagraje- ni in da ne bodo imeli od tega nobene koristi. Delovni kolektiv in dru- žbeno-politične organizaci- je podjetja menijo, da je do nepravilnosti prišlo iz- ključno zaradi napačnega tolmačenja sklepa DS. Delovna skupnost »Kli- ma« Celje je na nepravil- nosti takoj reagirala, uve- dla takoj disciplinski po- stopek kot tudi sodni po- stopek, tako da nepravil- nosti ni skušala prikriti, saj je bilo poslovanje gle- de nepravilnega nakupa stanovanja in odprava te nepravilnosti obravnavano javno in pred pristojnimi organi. Delorai kolektiv »Klima« Celje pa bo z delavsko kontrolo in z za- ostritvijo discipline ter do- slednim izvajanjem pred- pisov v bodoče že v kali preprečil vsakršno nepra- vilnost, ki bi se utegnila pojaviti. Celje, dne 17. septembra 1973 Delavski svet »Klima« Celje OOZK »Klima« Celje lOOS »Klima« Celje O MLADINI V LJUBEČNI Resda nas Novi tednik seznanja z najrazličnejši- mi dogodki v Celju ter njegovi okolici. V njegovi dokaj obsežni vsebini pa še ni nič pisalo o mladih na področju krajevne sku- pnosti Ljubečna. Mladi v tem kraju, ki je oddaljen od Celja le šest kilome- trov, si močno prizade- vajo, da bi končno le do- bili prostor, kjer bi se lahko zabavali ter se kul- turno in športno^ udejstvo- vali. Toda pri prostoru se še tako marljivo delo mla- dih, ki jih je na tem delu kar lepo število, ustavi. Sicer imajo sobico, ki je hkrati tudi pisarna kra- jevne skupnosti. V njej pa imajo lahko le sestanke in igrajo šah. Mladi na tem še dokaj ohranjenem prirodnem okolju lahko le sanjajo o zelo priljublje- nih igrah, med katerimi je največje zanimanje za na- mizni tenis. Sobota in nedelja sta dneva, ko naj bi se tudi mlad človek f>o napornem šolskem tednu vsaj malce razvedril in pokramljal s sovrstniki. Mladi na na- šem področju si tega ne morejo privoščiti, kajti prostora za prireditev ple- sov in športnih srečanj nimajo. Torej naj hodijo na plese v Celje in še ne vem kam, kjer so cene visoke, pa tudi za avtobus je treba odšteti nekaj ko- vancev. Takšnih sobot in nedelj si naš mladinec ne more vstaviti v svoj ur- nik, ker je član pretežno kmečkih družin, ki ne raz- polagajo z denarjem, da bi ob nakupu osnovnih življenjskih potrebščin da- jali svojim hčeram in si- novom še denar za zaba- vo, če bi imeli svoj pro- stor, v katerem bi lahko prirejali plese, se pomer- jaJi med sabo vsaj v ne- katerih športnih panogali, bi tudi mladi s podeželja okusih vsaj delček tiste- ga, kar je v današnjem času, laliko rečemo, že po- treba. Mladinci na tem dokaj velikem področju, ki ne obsega samo Ljubečne, ampak tudi Začret, 2epi- no, Smiklavž, Leskovec, Razgor, Bovše so zelo de- lavni in pripravljeni po- magati v kakšni delovni akciji. Letošnje poletje so izkoristili za nabiranje bo- rovnic in si tako omogo- čiU izlet v Portorož. Ku- pili so tudi nekaj knjig, s katerimi so povečali svojo dokaj obsežno knjižno zbirko. Krajevna skupnost je mladinskemu aktivu odo- brila sto starih tisočakov in upam, da so jih mladi že prejeli. Toda kljub te- mu naj bi se po mojem mnenju krajevna skup- nost malce bolj konkret- no vkljiičila v reševanje problema mladih v Lju- bečni. še bi lahko pisali o mladih v dokaj živahnem prirodnem okolju, o nena- klonjenosti gasilskega dru- štva, ki kljub plačilu no- če odstopiti v uporabo dvorane za namizni tenis, o novem predsedstvu, za katerega sem trdno pre- pričan, da se bo ob pomo- či vseh mladih borilo, da končno dobijo svoj koti- ček, o predsedniku SZDL Francu Žveplanu, ki se je v dokaj šn j i meri vključil v reševanje problema mla- dih in še bi lahko našte- vali. Čeravno govorimo še o taki organiziranost)!, pa vj, dimo, da je treba rešiti problem mladih, ki naj bj nadaljevali in izpopoUijg. vaU tisto, kar so nam prj. borili naši očetje. TnotovaU s postaje Rim. ske Toplice v Celje. Bilo nas je pet — dve odrasli osebi in trije otroci. V avtobusu ni bilo šoferja, ko smo vstopili. Bilo pa je notri že nekaj oseb. Cez nekaj časa je šofer prišel, hitro sedel za vo- lan in odpeljal. Ker ni imel sprevodnika, je bil dolžan pred vožnjo vpra- šati, če je kdo vstopil na novo. On tega ni storil. Med vožnjo pa voznika ni dovoljeno motiti, ker lah- ko pride do nesreče. Pe- ljali smo se torej v upa- nju, da bo šofer to sto- ril na naslednji postaji. Ker se to ni zgodilo, s:va s sopotnico, tovarišico Bergerjevo na eni izmed postaj stopili do šoferja s pojasnilom, da še nima- mo vozovnic in potujemo iz Rimskih Toplic ter že- limo izstopiti na Polulah. Šofer je zamrmral nekaj kot »se mi je kar zdelo«, nato pa izjavil — tam ne stojim. Razburjeni sva se s sopotnico čudili in ga spraševali zakaj, ker je tam vendar redna avtobu- sna postaja. Na to šofer ni odgovarjal. On pa ' pismu trdi, da na njego- vo izjavo »ne bom usta- vil« nisem reagirala. ?^ še kako! Potniki so ski- mavali z glavami. Vpra- šam, čemu naj bi hotela izstopiti v Košnici, ko pa stanu,jem v Zagradu, so- potnica pa na Polulah. Res pa sem ga vprašala, če ' Košnici stoji. Tam je vsto- pilo tudi nekaj potnikov. Neverjetno je, kako ko šofer Maks VrhovšeJt trdi, da smo na Polulah pozabili izstopiti, ko P* na pK>staji Polule splo^* ni ustavil, marveč je P*" Ijal mimo postaje z 0^ zmanijšano brzino. Trdi. da sem se na izstop spo*'^ ndla šele pri novem mostu ter si tako želela skrajša** pot ter ceneje potovati- Res je le, da sem g* tudi tam prosila, naj odpre. To pa zato, ker J« moral zaradi gostega meta stati. Razumem, TO. t«ga storil zaradi Pf?" metnih predpisov, ki on kot šofer pač boU« pozna. Tako smo naši volji potovali dopf Ija. Tam sva se s sop^' ,7 — 27. september 1973 --■- VI. SEJEM OBRTI_ NOVI TEDNIK — stran 11 .«0 takoj pozanimali za "'ferja i" zvedeli, da ni- ^ edini, ki sva se pri- ^ glede njega. Tako ta človek sedaj svoj \j.iilturni odnos do pot- ^j(,v naprtiti meni. Da je resnična, potrjuje ^ sopotnica. Pozdrav! ANGELCA TRATNIK, Zagrad 62 MARIJA BERGER, Cesta v Laško 7 ^/ILADI OTOČANI NA IZLETU jiišni sveti mladih so v jijjiilju Društva prijateljev jiladine Otoka prirediU v soboto 15. 9. 1973 izlet na Celjsko kočo. Izlet je bil jjjjnenjen prvenstveno otrokom in za njih so or- ganizatorji pripravili raz- ^ tekmovanja, kjer so bili zmagovalci nagrajeni, sicer ne s. praktičnimi, za- to pa bolj s sladkimi na- gradami. Seveda je bilo dovolj tudi jedače in pi- jače. Za malico smo pe- Ui čevapčiče. In čeprav smo jih pekli kar na dveh pekačih, smo komaj spro- ti polnih lačna otroška usta. E>obrega razpolože- nja ni pokvarilo niti mu- hasto vreme. In nazaj gre- de smo seveda tudi zapeU. Čeprav je prispevek zna- šal samo 10 din na osebo, je bilo vsega dovolj in marsikomu bo izlet ostal 5e dolgo v prijetnem spo- minu. Smatramo, da je za Hiš- ne svete mladih in Dru- SU'0 prijateljev mladine Otoka izlet še en organi- zacijski uspeh in da ga je vredno omenita v na- šem U&tu. Hišni sveti mladih in Društvo prijate- ljev mladine Otoka VOJAK ŽELI POŠTE Služim vojaški rok v Ba- nja Luki. 2e od nekdaj mi je bil vaš tednik zelo pri srcu in sem se tudi tu naročil nanj. Priznati mo- ram, da se mi je življe- nje tu dokaj spremenilo, odkar dobivam vaš časo- pis. Preberem vse, od pr- ve do zadnje strani, vča- sih tudi po večkrat. Ved- no komaj čakam četrtka, ko dobim nov izvod. Ta- ko se lahko v mislih vsaj delno preselim v domače kraje, katere zelo pogre- šam. Zlasti prve dni mi je bilo zelo dolgčas. Sedaj pa sem se že precej pri- vadil. Seveda dnevi mi minevajo še vedno zelo počasi. Čeprav sem tu še- le tri mesece, se mi zdi, da sem že veliko več ča- sa. Ko sem bil še doma, sem mislil, da mi ne bo težko iti k vojakom. Ce- lo čimprej bi rad šel. Ko pa sem dobil poziv, mi je bilo kar malo težko. V podjetju, kjer sem delal, sem dobil petnajst dni do- pusta. Hotel sem ga kar najbolje izkoristiti. To mi je tudi uspelo. Zabaval sem se s prijatelji in se- veda prijateljicami. Vse- povsod nas je bilo dovolj. Toda, na žalost so dnevi pred odhodom zelo hitro minevali in prehitro je pri- šel dan odhoda. Priznam, da mi je bilo hudo, če- prav tega nisem hotel po- kazati. Tisti dan smo se ga s prijatelji malo napili. Imeli smo tudi glasbo. Bi- lo je zelo veselo, toda za- me ne dolgo. Kmalu sem namreč moral iti na vlak. Seveda me je družba po- spremila do železniške po- staje. Zelo se spominjam, ka- ko sem odtrgal še par če- šenj, ko sem odhajal z domačega vrta. Spomi- njam se trenutka, ko sem bil zadnji dan na češnji in jih jedel. Zagledala me je mlada soseda in me za- prosila za nekoliko če- šenj. Zakaj mladim lju- dem ne bi ustregel? Kar pa se tiče vojaškega roka, se mi pa do zdaj ne zdi pretežko. Pogrešam le do- mačo besedo in domačo glasbo. Zahvaljujem se ti- stim, ki so me spremljaU do postaje. To so bili so- sedje in sorodstvo. Doma- či vsi po vrsti, razen ma- li Jožek ne. Za glasbo pa je poskrbel Milan Iršič iz Rifengozda. Pa še veseli so bili: Belej Stanko, Pe- gan Jože, Ojsteršek Alojz, Vidmajer Franc in še drugi. Tega ne bom po- zabil. Želim, da mi kdo piše, če bo kdo tole pre- bral. Vsakemu bom odpi- sal in mu bom hvaležen. TONE KRANJC, V. . P. 8840/17, — 78002 Banja Luka Odgovor: Tone, želim tl mnogo pisem! Bralci, To- netu je dolgčas, zato ga naj zasuje kup pošte! ZELENA KARTA IN... »Zelena karta« je nepogrešljiv dokument za prevoz meje z Italijo. Brez le-te italijanski policisti ne puste vstopa z vozilom. Kako pa prideš tudi brez karte v Italijo, pove naslednji primer: Znanec je izkoristil enodnevni dopust in se je odpravil v Trbiž. Pri prevozu italijanske »rampe« je bil zavrnjen in se z vozilom odpravil nazaj na naše ozemlje. Pri »Turist-biroju« je skušal nabaviti »zeleno karto« in se vrniti preko ramp oziroma pod rampami na svoj cilj Trbiž. Pa smola. Zelene karte v biroju ni dobil, ker ni imel pri sebi zavarovalne police oziroma potrdila o plačani obvezni zavarovalnini. Nekoliko je okleval, pa se je ponovno odpravil k meji, prevozil našo rampo, pri italijanski rampi dvakrat globoko pokimal italijanskemu uradniku, ta mu je s priklonom odgo- voril in nadaljeval pot v Trbiž. Seveda brez »zelene karte« oz. »selena karta«. Tega ne poizkušajte tudi vi, če greste tako brez skrbi čez mejo, ker bi uteg- nili imeti neprilike. Pouk, ki iz tega sledi, pravi: Vozniki motornih vozil ne odhajajte od doma, ne da bi pregledali vse, kar \ je na vozilu potrebno pregledati za dobro in uspešno vožnjo. Preglejte pa tudi, j če imate v redu vse dokumente, ki jih morate imeti pri sebi in v zvezi z vašimi vozilom. Tako bo vožnja uspešna brez zagat in srečno vožnjo želi vsem dopisnik j PAD I Sodobna tovarna za izdelavo Ivernih plošč GUN Nazarje, ki bo Glinu pomagala k še boUšim poslovnim rezultatom , 12. stran — NOVI TEDNIK VI. SEJEM OBRTI 27. september 1973 — Šmarje pri Jelšah Delo nmega. občinskega vodstva občinske konference ZMS Šmarje pri Jelšah se je 2ačelo z januarjem. In če pogledamo današnje rezulta- te, potem lahko ugotovimo, da minulih osem mesecev ni §lo kar tako mimo šmarske mladine. Današnji zapis smo pripravili zato, ker se občin- ska konferenca ZMS Šmarje pripravlja na novo, jesensko obdobje, kjer jo čakajo no- ve naloge. O problemih pa tudi o uspehih smo se v Šmarju pogovarjali s sekre- tarjem občinske konference ZMS, Borisom Završnikom. »Naša najpomembnejša na- loga v tem obdobju je bila, oživiti mladinske aktive po delavnih organizacijah in re- či je treba, da nam je to v veliki meri tudi uspelo. Ak- tivi sedaj delajo in t^a smo zelo veseli. S tem pa seveda naše delo še ni končano. De- 1» mladinskih aktivov po de- lovnih organizacijah bomo zasledovali kolikor se bo da- lo,« nam je dejal Boris. Ve- liko pomoč pri delo^^anju ob- činske konference so nudile šmarske družbeno politične organizacije. Res pa je tudi, da so nekatere nezainteresi- rano stale ob strani, ugotav- ljajo na oibčinski konferen- ci. Precej poaomosti so na ob- činski konferenci posvetili združevanju delavske, kmeč- ke in študentske mladine, saj je splošno znano, da vsi navedrvi sloji mladine nika- kor ne najdejo skupnega je- zika. V Bistrici ob SotU so ta problem skušali rešiti ta- ko, da pripravljajo piknik, na katerem naj bi se zbrale vse te plasti mladine in tako za- čeli s skupnim delovanjem. Piknik naj bi bil torej izho- dišče za skupni nastop v na- slednjih mesecih. Občinska konfer^Kia se je v minulih mesecih udele- žila večjih akcij. Omenimo naj pohod po pot^ Kozjan- skega odreda, akcijo na Zor- kovi kmetiji, kamor so po- slali svoje predstavnike in ne nazadnje mladinsko de- lovno akcijo Kozje 73, kjer je sodelovalo čez trideset mldinoev iz šmarske obči- ne. Občinska konferenca ZMS Šmarje pri Jelšah je bi- la tudi soorganizator te veli- ke in pomembne akcije, ki je naletela na odmev po vsej Sloveniji. Odkar je novo vodstvo, se občinska konferenca udeležu- je vs^ seminarjev, ki jih or- ganizira republiška konferen- ca. »Tako bomo prišli do ka- drov, ki jih nujno potrebu- jemo, saj se nam ta primanj- kljaj pozna na vsakem kora- ku našega udejstvovanja,« meni o tem problemu Boris Završmk. Poleg tega je ob- činska konferenca letos orga- nizirala problemsko konfe- renco, kjer so poiskušali naj- ti skupen jezik z vsemi spe- cializiranimi organizacijami- Priznati je treba, pravijo v Šmarju, da smo bili nad udeležbo razočarani. Na kon- ferenco katere namen je bil, povezati vse te organizacije in jih usposobiti za skupno delo, so prišli le člani kon- ference in posameznih akti- vov, cd predstavnikov speci- aliziranih organizacij pa le predstavniki planuisk^a dru- štva Rogatec. 2e če navedeno zgolj pri- mer Kristan vrha, nam po- stane jasno, kako zelo važna je bila ta konferenca. Kri- stan vrh ima svoj gasilski dom, ima pa tudi svoj mla- dinski aktiv. Za vsako prire- ditev, ki jo mladina organi- zira, mora plačati gasilske- mu društvu odškodnino, ga- silski dom pa je edino sha- jališče, ki ga ima mladina t tem kraju. Da bi bU absurd še večji, so mladinci hkrati tudi člani gasilskega društva. Občinska konferenca je te stvari poizkušala urediti, a Ji ni uspelo. Trenutno se v Šmarju pri- pravljajo na razpravo o IX. kongresu ZMJ, o idejni plat- formi kongresa, vključujejo pa se tudi v razpravo o novi ustavi. Poseben problem, s kate- rim se sooča šmarska občin- ska konferenca ZMS, je fi- nanciranje mladinskih akti- vov. Krajevske skupnosti naj- večkrat nimajo sredstev za tx> vrsto dejavnosti, zato os- taja mladina ob strani brez kakršnih koh sredstev, med- tem ko mladinski aktivi v delovnih oi^anizacijah ta sredstva imajo. »Morali bomo poiskati skupne stične točke pri re- ševanju tega problema. Edi- na rešitev bo najbrž sodelo- vanje z družbeno pohtičnimi organizacijami ob razaimeva- nju gospodarskih organizacij in pa seveda krajevnih skup- nosti samih,« razmišlja Bo- ris Završnik. Milenko Strašek Šmartno ob Paki BODOSTI Kakor ze povsod drugod v občini Velenje, so se sedaj tudi prebivalci krajevne skup- nosti Šmartno ob Paki vrgli na popravila in adaptiranje cest na svojem otanočju. Prebivalce posamezruh naselij moramo res pohvaUti, kajti v kratkem času so zbraU po- trebna sredstva za ta dela, opravili pa so dosedaj že tu- di nad Usoč prostovoljnih ur. Asfaltirali bodo sledeče ce- ste: cesta v Rečici od mosta preko Pake do kmeta Mini- sti-a v dolžini 600 metrov; Rečica—Hudi potok—Veliki vrh (letos do Podgorja) v dolžini 1,2 km; cesta Šmartno ob Paki—Veliki vrh do Duši- ca v dolžini 2,1 km; cesta Šmartno ob Paki—Slatine v dolžini 1,5 km in cesta MaH vrh v dolžini 600 m. Dela bo iavajal Komunalno obrtni center iz Velenja. Pogodba je že sklenjena in bodo vsa dela opravljena do 1. okt. 1!)73 Stroški za modernizacijo vseh navedenih cest bodo znašali 600.000 dinarjev. Sred- stva za gradnjo se bodo for- mirala takole: Cestni sklad občine Velenje 300.000 dinar- jev; samoprispevek občcnciv 200.000 dinarjev; prispevek delovnih organizacij: trgov- sko »podjetje Vino Šmartno ob Paki 50.000 dinarjev, Ve- grad Velenje 50.000 dinarjev; pričakujejo pa še prispevek trgovskega podjeta ERA iz Velenja in drugih delovnih organizacij, ki imajo svoje enote v našem kraju. Občani so že dosedaj oprar viU pri izgradnji cest veliko prostovoljnega dela. Večina teh cest je na hnoovitem po clročju. S sredstvi prispevkov za mestno zemljišče bodo modernizirali okrog 300 m test v šmartnem ob Paki. Zgradili pa bodo tudi mostni opornik na mostu čez Pako in odvodni kanal od šole do glavnega zbirnega kanala. Odbornikom KS Šmartno ob Paki vse prisananje za njihov trud in delo pri. tej veliki in koristni akciji. Z. K. NA SVETINI ZANIMIVO TEKMOVANJE Za zaključek požarnovar- nostnega tedna bo v nedeljo, 30. septembra tekmovanje ga- silskUi trojk na Svetini, kjer deluje najmlajše društvo- Tekmovanje bo na mopedih. Na startu se bo trojka opre- mila z gasilsko opremo — lahko Tomosovo motorno brizgalno, sesalnimi cevmi in tlačnimi cevmi — ter se z mo- pedi podala na 3 km tek- movalko stezo. Na cil,pi pa bodo izvedli taktično vajo. Tekmovanje je namenjeno predvsem preizkušnji in udar- nosti gasilske trojke na tež- ko dostopnih in hribovskih terenih. Kdo so „pokvarieni" otroci? Primer je resničen- Če se bo v tem pisanju v odtenkih malo ali bolj razlikoval od vsega, kar se je zares zgodilo, nič hudega. Kajti nikogar ne bomo poimenovali. Šole zato ne, ker bi bili krivični do celotnega prizadevnega pedagoškega kolektiva. To- varišice pa prav tako ne, ker verjamemo v spo- drsljaje. Toda primer je zanimiv kot spodrsljaj. Kot droben spremljevalec našega pedagoškega življenja. Upajmo, kot osamljen spremljevalec. Učenci tretjega razreda neke osnovne šole so bih prvi dan šolskega pouka deležni hudih besed. Menda celo zmerjanj. Pa nobene tople besede. Kaj šele, da bi se jim tovarišica predstavila. V nasled- njih dneh pa so začeli dobivati vsakovrstne pri imke, zaničevalne opazke in še kaj. In tako se je nekega dne zgodilo, da je mala učenka zvečer vprašala mamico: »i?laj naj naredim jutri v šoli, da bi bila tovarišici manj zoprna?« Da ji je zoprna, to. da ji je rekla tovarišica. Pa so prišh starši na roditeljski sestanek. Ko je neka mamica plahno vprašala, ali je tovarišica res tako in tako stroga in če se je to in to res zgodilo, je najprej zvedela, kako so ti današnji otroci po- kvarjeni. Da, pokvarjeni. Tako je rekla tovarišica, za otroke v tretjem razredu osnovne šole. In je na hrulila mamo, ki se je drznila nekaj vprašati. Ter jo pognala iz razreda. Kakšen bo razplet tega, lahko rečemo, skoraj neverjetnega primera, sedaj ni znano. Prepričani smo, da bo marsikoga mnogo naučil. Toda v dnu srca ostane grenko nelagodje. Po- čutje, ki budi dvome in vprašanja. Eno je navede- no v naslovu — kdo so ti naši pokvarjeni otroci? In od kdaj učitelj-pedagog ne zna ravnati modro pedagoško niti na roditeljskem sestanku. Pred stai- ši in s starši. In . . Pustimo vprašanja. Ali vendar ta primer, ki mu nismo ničesar dodali, kvečjemu smo ga omilili, ne opozarja, da v pedagoških sredinah morda prema- lokrat tehtamo odnose med učenci in učitelji, med učitelji in starši? Odnose med ljudmi. K sreči je v naših zbornicah, še posebej na nižji stopnji, veliko, veliko svetlega zgleda, kako tova- rišicino srce bije z otroki. Kako jih čustveno in z nasmehom, a tudi s karajočim pogledom in z dvig- njenim glasom, ko je treba, privablja k znanju, k učenju, k delu. Kadar govori srce, tudi srborita tovarišicina be- seda zveni toplo. Nepokvarjenim otrokom. Kdor tega ne verjame, naj prebere Makarenkovo Pedagoško poemo. J. V. , ŠOLSTVO Kadrovske težave Na regijski konjerenci ravnateljev osnovnih šol^ ]^ jO je sklical Zavod za šolstvo — organizacijska enotu Celje, je med splošno problematiko, ki je značilna vsak začetek šolskega leta, izstopala zlasti problematika kadrov. Po besedah predstojnika Zavoda, enote v Celju proj. Ota Pungartnika, ko je nizal še nedokončne po. datke o kadrih v celjski regiji, je trenutno 40 delovnih mest nezasedenih, okrog 100 pa je takšnih delavcev na vzgojno-tzobraževalnem področju, ki nimajo ustrezne svojemu delovnemu mestu primerne — izobrazbe. Pouk se je kljub tem problemom na vseh šolah tn podružnicah pričel normalno, brez zastojev, ker so po^* ta dela, zlasti Se zaradi nezasedenosti, prevzeli kot do- polnilno delo tisti učitelji, ki že delajo na šolah. Vii. telji hočeš nočeš ta dela morajo prevzemati, kar se 6« logično moralo poznati na kvaliteti dela ter zdravju, zlasti še, ker je na teh delovnih mestih veliko Sena Razumljivo je, da takšne kadrovske težave opozar- jajo, katerim vprašanjem bo potrebno v prihodnje na- menjati več pozornosti. Vsi dejavniki — od šol, zavoda, temeljnih izobraževalnih skupnosti, političnih organizo, cij itd. so si doslej močno prizadevali za boljše vredno- tenje učiteljevega dela, kar je osnovni problem, in a večji priliv v šole, ki vzgajajo in uče bodoče prosvetni delavce. V obojem smo letos marsikaj dosegli. Tako so se povečali, kljub določenim nesporazumom, osebni do- hodki delavcev na vzgojno-izobraževdlnem področju, na Pedagoški šolski center pa se je letos vpisalo skoraj enkrat več učencev in učenk kot preteklo leto. Pri tem vpisu pa ni razveseljiv samo vpis. Razveseljivi so ie struktura, učni rezultati iz osnovnih šol ter število šti- pendistov, s čimer se v preteklih letih nismo mogh preveč pohiialiti. Pri strukturi zlasti izstopata žalska in šmarska občina. Zapišemo lahko, da je skoraj d« tretjini vpisanih z odličnim in prav dobrim uspehom, edino štipendije so kljub lepemu številu preveč nizke. A je to že vseeno bolje, kot pa čisto nič, kar je bilo v preteklih obdobjih skoraj običaj. Velika je sedaj naloga šole, da bi ta potencial pra- vilno izoblikovala in da bi čez nekaj let naše šolstvo dobilo sposobne pedagoške kadre. Laško ENOTNOST Milan Bila, prvoborec Sutje- ske Občinski odbor Zveze bor- cev v Laškem je z letos no- voizvoljenim vodstvom preki- nil z osebnimi nesoglasji, ki so v preteklosti hromile vo- ljo do dela. V iskrenosti tn resnično tovariškem vzdušju, kjer posameznik občuti, da je v nepremagljivi verigi, ki nas je nekoč povezovala pro- ti sovražniku, tudi danes po- treben kot člen, in zaželjen v družbi, ki samoupravi j av- sko utrjuje vrednost človeko- vega dela; v tem so vidni že prvi pozitivni rezultati take- ga dela. Ukinitev letovanja v Rovi- nju je težko prizadela vse občinske odbore ZB celjske- ga območja. Organizacijsko delo mnogih let se je zruši- lo, ne da bi imeli kjerkoli možnost za nadaljno letova- nje članov Zveae borcev tn njihovih družin. Mogoče bi se tedaj s strpnejšimi razgo"* našel kak izhod, ki bi " manj boleč, kljub hlatini« rističnl reailnosti rovinj^ občine. Kakorkoli že, je danes rj veseljivo, da je Občinski' bor ZB Laško med pr^ timi prvi spet organiziral tovanja. V devetih iznKO so številni člani preživlj" nadvse prijetne počitnice. Ob turističnem dvigu ' je bik) treba za tak k«"" veliko organizacijske spre^* sti m volje, ki je ni ^ kalo tovarišu Bila prvoborcu Sutjeske, ki Jj isto voljo kot nekoč v ^ tudi sedaj odločil: »Morafl^ Uveljavil se je še kot ^ ten ekonomist, ki je » ^ ijivo kuJiarico Tončko, ^JJ ro domačo hrano in dalmatinskim vinom ^ za odlično počutje vseh- V prijetnem okolju ^ zanske hiše Antičev v *^ CAH je Zveza borcev ^ našla spet novo letovanj | svoje člane. Seveda je K mu pripomoglo tudi ra2^ vanje gospodarskih org^^ cij laške občine, ki * i podpirajo tudi hotenja^ risti svojih samoupravi)^ nekdanjih borcev in ^ stov NOB. J Tako je Občinskem^ ^ ru ZB Laško u.>pelo zirati letovanja svojih ^ j za daljše obdobje, v ^ prijetnem mestecu kjer bodo tudi v nikoli mirujočih vaio'-'^ ^ arega Jadrana in topl^^^ cu utrjevali zdravje nštvo. , jil PAVLA ROVA>'^ ^1 ^ 27. september 1973 VI. SEJEM OBRTI NOVI TEDNIK — stran 13 Preko 3000 kuponov je bilo v bobnu za žrebanje srečnih popotnikov ^Avstrijo, Švico, Liechtenstein. Štirideset srečnikov je bilo izžrebanih, ob gtj uri zjutraj pa smo se vkrcali v Izletnikov avtobus in krenili na pot. Kot redstavnica TEHNOMERCATORJA se je izžrebancem pridružila Vera Na- leks, moja naloga pa je bila, da spravim vse popotne vtise na tole časo- jjsno Stran. Kljub temu, da je bilo potovanje zelo zanimivo, da je bilo y2clušje enkratno in da so vsi, ki so bili gostje »tehnomercatorjevega« jvtobusa bili z organizacijo izredno zadovoljni in so simpatični Veri ničkoll- liokrat izrekli zahvalo za pozornost kolektiva, je kar težko pisati o vsem tem. jjjlce že zaradi tega, ker .g v štiriti dneii potepa- V po omenjenih deželah 0ralo kar precej vtisov, ki U aajvečkrat najbolj uspeš- j^lekcionira čas sam. To j3t je drugače — komaj sto- ii iz avtobusa, že moraš se- 'za pisalni stroj. \i preko 2000 km dolgi ^ nas je vodil ing. Janko gjr, z izrednim posluhom i vse, kar lahko zanima p>o- oaika, ki se pelje skozi [ije, o katerih je že veliko išal, a jih še ni imel pri- jnost videti. Tako so se itnekatere oči zavzeto zazr- 17 Koroško pokrajino, ki ibrzela mimo nas. Ureje- ■& vasi in večjih krajev, letje na oknih in sploh ne- ikšen mir, ki je vladal nad oašnjo »Karan tani jo«, je Eboliziral zatišje pred vi- l-jem, ki se prav v jesen- a mesecih pripravlja v Av- nji. Tudi mlad in prijazen m avstrijskega carinika ; mogel izbrisati tega dej- ^. Izvrstna vodičeva bese- ! je potrdila dejstvo, da če saš časa za ogledovanje >i"obnosti. lahko prisluhneš '■»■/edi človeka, ki je za- fien, da z besedami prika- ' marsikatero nevidno sli- c, ?=Aodna Koroška je bila za oči, najbolj za tiste, '\ ''ubilo cvetje in urejeno ^'i'e. Bahavi balkoni so se ^inli s cvetjem kot neve- v slavnostni opravi, o ka- ^ dolgo časa govori vsa Tudi sonce se ie ra- ^lo na velikih okn^h av- in dobra volia je ■"■alu stonila na plan. Z nio tudi slovenska nesem, ^ lena, nenadnmestliiva, in zasaniana obenem, 'ačetku sm_o malce snre- ^•li smer. Namesto skozi ^»r Pelbertauem smo kre- ^ preko Gros5:s:locVneria. Tj^ nas pozdravili zale- tisočaki. S nrehori'>^ Salzah smo se ločili . "koroške in preko znanega ^so športnega središča prišU na Tirolsko, ^ smo jo prav tako vso v cvetju. V samem Kitzbiihlu so najbolj zavzeti športniki izkoristili postanek za ogled domovanja starega smučar- skega asa Tonija Seilerja in že nas je pot vodila dalje proti samemu središču Tirol- ske, v Innsbruck. Po celo- dnevni vožnji nas utrujenost ni toliko zadrževala, da si ne bi kar isti večer ogledali ne- kaj mestnih znamenitosti, ve- čer pa smo končali v simpa- tičnem Wienerwaldu, kjer smo pih rdeče vino in poslu- šah zanimiv trio — dva god- benika sta brenkala na tri inštrumente. Kmalu so ugo- tovili, odkod naše pesmi in že so nam zaigrali »Marš na Drino« in tako bi lahko na- daljevali do jutra, če nas ne bi napor naslednjega dne opo- zoril tudi na prepotreben po- čitek. No, tudi spoznali smo se med seboj in nedvomno je bila junak vseh dni potova- nja Neža Kranjčeva, dvaino- s'emdesetletna mamica iz Ka- saz, ki je s palico in urnim korakom dohajala tudi tiste najbolj gibčne in ume. Pre- potovala je že skoraj vso Ev- ropo in tudi v Rimu je že bila. Na vprašanje, kaj je de- lala tam, mi je dejala, da se je šla spovedat papežu, da pa ji ni hotel odpustiti — no, ona pa njemu ni in sta si bi- la bot. In pomislite, še v Tur- čijo bi rajžala Sicer pa bo- mo objavili poseben razgovor z našo Nežiko kda^j drugič, zdaj pa pojdimo dalje, preko Avstrije v Švico, kjer je vse tako domače na meji, da smo celo carinika spregleda- li, ki je potem vso jezo stre- sel na temeljit klasičen ca- rinski pregled. Menda je ce- lo pogledal, če je kaj zraka v gumah na kolesih avtobu- sa. Ko smo že ravno pri av- tobusu — šofer Tone NagUč je bil prva violina našega Mercedesa in nas je tako spretno vodil po strminah t«h alpskih predelov, da je moral vsakdo občudovati nje- govo virtuoznost. Za nas pa se ni kaj dosti menil, pa to je bilo tudi najbolj pametno. St. Moritz nas je pričakal z dežjem in mastnimi cenami, saj je veljala ceha za dva konjaka in eno kavo kar se- dem starih tisočakov. Zato pa je bilo toliko bolje v Tiefencastlu, kjer smo se najedli teletine in še preveč je je bilo, kar skoraj nismo mogli verjeti. V Luzern ta dan nismo šli, ker je deževa- lo in smo zvečer zajadraU kar v Ziirich. Hotel Italia nam je p>onudil nekaj asocia- cij na določene balkanske manire, saj smo spali na po- steljah, na kateri si imel gla- vo na vzglavju, zadnjico pa že skoraj v kleti... Nočni ogled mesta se ni končal v gostilni, ker je bilo toliko bank in draguljarn, da jim je verjetno zmanjkalo pro- stora za kakšno »Turško mačko«. Dopoldanski Ziirich je lep, živahen, predvsem pa drag in nekoliko hladen. Za- to smo toliko več doživeli v starem Luzemu, ki res prev- zame vsakogar, ki ga ima pri- ložnost videti. Slabo, oblačno in deževno vrem.e nam v Švi- ci ni dopuščalo čudovitih raz- gledov na visoke tisočake in ledeniška pogorja. Spet je bil naš »Cesar« tisti, ki je nadomestoval švicarske alpe, moram takoj poudariti, bil je zelo uspešen. Tudi kneževina Liechten- stein nas je pričakala v meg- li in dežju, pa čeprav so se ta dan svatje prevažali po ulicah v okrašenih kočijah. Pri kosilu v Buchsu je bil med gostinskim osebjem tu- di naše gore list, kar se je poznalo pri oblilnih porcijah kruria. Večerja v tirolskem Landecku je pomenila zadnje prenočevanje v tujini. Zato smo večer izkoristili za pe- sem in ples, kar si bosta do- bro zapomnila dva muzikan- ta temnejše polti, ki sta na koncu onemoglo izpustila iz rok svoje glasbene rekvizite in komaj še izustila: Ne mo- reva več! V hotelu, kjer smo spali, je spal na stopnicah tudi velik bernardinec, s ta- ko neprizadetim izrazom, da smo ga takoj proglasili za direktorja hotela s prakso v Cmi gori. Povratek skozi Innsbruck je bil še deževen in tudi del poti po Nemčiji. Salzburg, ta severni Rim, pa nas je pričakal spet v soncu, ki nas je spremljal vse skozi po le- pi Solnograški pokrajini. Og- led Salzburga je bil čudovit, kljub časovni stiski. To me- sto je ostalo pri vseh najbolj v prijetnem spominu. In kaj bi še lahko rekel za konec? Najbrž to, da smo si kljub vsemu lepemu želeli čimprej domov. Da smo se v štirih dneh naužiii teletine z zavestjo, da je doma še vi- deli ne bomo. Da smo pri nas s cestami še sto let za Avstrijo in Švico. Da pa smo še, vedno najbolj veseli, razi- grani, slovensko široki in topli, da imamo pri nas do- ma tudi Švico v pokrajini in h^/ala bogu ne tudi v cenah, čeravno v zadnjem času tudi pri nas rastejo kot gobe po dežju. Ko smo se razhajali, mi je marsikateri prišepnil: Ko boste pisali, da ja napi- šete, da je bilo res leno in vsa hvala TEHNO-MERCA- TORJU! Besedilo in sHke: DRAGO MEDVED ZtJRICH — bančno in trgovsko središče Evrope. Skoraj polmilijonsko mesto ob večernih urah zamre v trden- spa- nec, zjutraj pa zaživi v mravljišče. Za spomin na prijetne trenutke, ki smo jih preživljali skupaj na štiridnevnem potovanju po Avstriji, ^\ici, Liechtensteinu In delu Nemčije. 'tie|j^'^'*^ss'ocknerju kaj neprijetno piha. Je pa zanimiv pogled na čudovito in mojstrsko •»jj^j*)^, ceste. Pri hotelih najdete tudi nekoliko že rejene svizce, ki so posebnost tega kon- **ške na nadmorski višini preko dva tisoč metrov. SALZBURG — Mozartovo mesto ali tudi severni Rim mu pravijo. Starodavno mesto je polno kulturnih znamenitosti, posebnost pa so tile napisi In table v starem delu mesta, ki opozarjajo mimoidoče na lokale. 2ivo, svojstveno in prijetno. 14. stran — NOVI TEDNIK VI. SEJEM OBRTI 27. september 1973 —- §t j) Šentjur v občini Šentjur so ta te- den zaključili razgovore o osnutkih zvezne in republi- ške usteve. Razprave so bile v vseh delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. S tem je končana šele prva fa- za ustavnih razprav, kajti v tej občini se važnejša, pred- vsem pa mnogo širša akcija šele začenja, ko bodo do po- drobnosti obravnavali pred- vsem položaj in vlogo obča- na v krajevni skupnosti in položaj ter vpliv občanov v interesnih skupnostih. V to sm^ so bile uprte tudi razprave v dosedanjem obdobju. Osnovno vprašanje, ki se je največkrat pojavlja^ lo na sestankih, je bil način financiranja krajevne skup- nosti. Ta problem je v tej občini še toliko bolj pereč, ker sta od 11 krajevnih skup- nosti le dve takšni, ki imata na svojem območju delovne oro-aniracije. Ker bo v bodoče, tako vsaj moremo nredviderati, občin- ski ororačun vp.eboval le še postavke za izredno ozek krofir porabnikov, bo večina d^opdfsriiih nroračun^skih sVla- dov TK><:tr»]a predmet dnižbe- riib <*r»p:nvorov in nenosredne- ga fmancirania iz nmizvod- ne sf^rp Spth -»a so vkliuče- ne vse interesne skupnosti, od izobraževanja, preko var- stva, zdravstvenega zavarova- nja, kulture, telesne kulture Itd. V šentjurski občini ne- katere teh interesnih skupno- sti že imajo, nekatere pa še- le snujejo. V šentjurski občini se og- revajo za delegatske konfe- rence v okviru krajevnih skupnosti. Te konference naj ne bi bile pod okriljem kra- jevnih skupnosti, marveč bi jih skliceval predsednik kon- ference delegatov, ki bi ga izvolili delegati sami. Svet krajevne skupnosti pa bi bil v bodoče še bolj izvršilni or- gan. V dosedanjih razpravah so enakovredno in uspešno so- delovali tudi kmetje. Le-ti so ugotovili, da jim ustava kot občanom daje polno enakost. Kmetje so se strinjali, seve- da velika večina njih, da je pod pravico soodločanja tre- ba razumeti tudi dolžnost sodelovanja in prispevanja. Kmetje bodo sveda svoje in- terese kot občani najbolj za- dovoljevaU v okviru krajev- nih skupnosti. V le-teh bodo številčno tudi najbolj zasto- pani — kar pa po dru.gi stra- ni pomeni dolžnost, da bodo pri akcijah, ki bodo poveče- vale obči standard prebival- cev, sodelovali tudi s prispev- ki. To sicer ni v bistvu nič novega, saj so na ta način nastali premnogi vodovodi, veliko cest, mostov in še marsikaj. V šentjui-ski občini so v dosedanjih ustavnih razpra- vah govorih tudi o ustrezni sestavi delegacij za bodečo skupščino. Da bodo vse de- lovne sredine ustrezno zasto- pane, predvidevajo tudi po- sebno skupino znotraj bodo- čefra zbora predstavnikov pro- izvodniih organizacij. TJstrez-' na skupina ali število dele- gatskih mest bodo dobili tu- di Tasebni Vmetie. tako f*a ne bo nevarnosti, da bi le ti ne imeli ustreznega zastor^st- va tudi v tem zboru, med- tem ko so jim vrata v osta- le dele.gaciie pravtako na ši- roko odprta. Nadalievanje ustavnih raz- prav v šentjurski občini je po*;veči=no ravno podrobni obraTOavi predloga nove usta- ve v Listih noglaviih in čle- nih, ki zadevalo kraie^me in interesne RkiT-Dnosti O tem bodo rfi.zr)ravli.flli T>oglohlieno tako na terenu kot v delov- nih organiracilah. J. Kr. NAŠ« TONE Tone zelo rad prihaja v uredništvo. Tu ima številne prija;telje, po- klicne novinarje, ki ve- likokrat stresajo vice na račun Savinjčanov. Tone se ne huduje, rad ima Savinjsko dolino, rad ima ljudi, ki tod živijo, o njih tudi naj- rajši piše. Tako je tudi začel. Doma je s Polzele. Pr- ve njegove »vesti« so priromale do NT ne- kako pred 12 leti, spr- va krajše, nato bolj po- gumno daljši sestavki. Z izkušnjami in vztraj- nim delom si je prido- bil zaupanje uredništva, ki si zdaj težko pred- stavlja izdajo lista brez njegovih prispevkov. meniš, kot soust- varjalec o NT in pro- gramu radia? Ne bi bil rad forma- list in ne bi rad zapa- del v hvalo — po pre- govoru: vsak berač hva- li svojo malho — lista pri katerem sodelujem, vendar moram priznati, da NT le dobiva tisto obliko in vsebino, ka- kršno si želi večina bralcev. Do besede pri- dejo tvidj preprosti ljud- je, delavci in ne samo vodilni. Nekateri so včasih očitali, da se preveč pi- še o športu. Ali meniš, da je temu res tako? Včasih smo se spu- ščali v podroibnosti športnih dogodkov, da- nes se piše bolj komp- leksno, proiblemsiko. In prav je tatoo! Kaj meniš o zadnji strani? Je res tako »p^ hujšljiva«? Nikar ne pretiravaj! Nisem take puritansi^g vzgoje, pa še mlad seo^ povrhu. Resnost ILsta s to stranj'o nikakor trpi, kvečjemu ima eko- nomski učinek. Naj kar ostane taka! Kaj meniš o klub^ dopisnikov? Kje pa je? Aha, ti mj. sliš na tisti prvi sesta- nek, ki smo ga imeli v uredništvu! Kje je že to! Večkrat bi se mora- li s^tati, se dogovoriti o pisanju in besedo tu. di držati. Alergičen sem že na to, da se tako pogovarjamo in ostane- mo pri besedah. Ali bereš NT? Kako se lotiš vsebine? Če sem odkrit, ti mo- ram najprej zaupati, da preberem najprej svoje članke in pregledam, če mi je odgovorni vse ob- javil; nato pa od začet- ka do zadnje strani. Rad imam to branje. Ali boš še sodeloval? Jasno! To je del mo- jega življenja. To je ži- vo nasprotje mojega vsakdan j ega po klica, de- la m namreč pri Slove- nija avto, Avtomotorju v Celju. Hvala za odkrito kramljanje! Štefan 2vižej MAJDICA, OTROK „VEČNIH" ŠTUDENTOV Začetek pouka. Majdica joče. Brska po torbi in solze lijejo vanjo. Toda učitelj je še daleč, zelo daleč. Dvajsetim mora pregledati domačo vajo potem pride na vrsto ona, Vedenikova Majdica, Strah leze v drobne ko- sti. No, saj niso tako drobne. Punčka je stara 11 let in hodi v peti raz- red. Domače naloge pa ni, čeprav jo kar naprej išče. Trepet se naseli v drob- no srce. In že je učitelj kraj nje. Kdaj so minile minute? Pripravi se, zdaj bo mo- rala dati odgovor! — Majdica, zakaj nimaš domače naloge? Dekletce molči, solze kar same teko in srček nemirno razbija. — Majdica, to je deseti prestopek! Zakaj nisi spi- sala domače naloge? Punčka ne najde odgo- vora. Učitelj stopi na dom. Z Majdico je nekaj narobe in starše je treba opozo- riti. Majdica navija radio in posluša popevke. Tudi sa- ma pomaga. Majdica zna mnogo popevk, celo an- gleške. — Kje pa sta očka in mamica? sprašuje učitelj. — Na predavanju. — Zdaj je vendar čas kosila! — Očka in mamica štu- dirata. Očka visoko uprav- no, mamica pa višjo ko- mercialno. — In ti? — Jaz pa se učim in po- slušam radio. — Vsak dan? — Mhm, vsak dan. .. Učitelj pride zvečer. Bo- ji se za Majdico in mora nekaj ukreniti, mora. Pa bi bilo bolje, da ne bi pri- šel. Očka in mamica sta utrujena, nervozna in sit- na. Kako tudi ne! Do dveh služba, potem predavanja, izpiti. In na Majdico sta huda. Vsega ima na pre- tek, pa se noče učiti. No- če in noče. In ker ne ubo- ga, naj jo tepe nadloga! Kazni so vedno ostrejše, iz dneva v dan. Zdaj pade zaušnica, klečanje v ko- tu, nikamor ne sme, naj se vendar uči. Spet ima Majdica solzne oči, boji se, da jo bo založil uči- telj. Učitelj o nalogi ne črh- ne besede. Oče poudarja: — Moj položaj zahteva visoko izobrazbo. Deset mladih čaka na moj stol- ček. Jaz se ne umaknem. In to upravičeno. Bil sem partizan, priznali so mi zaradi opravljenih tečajev srednješolsko izobrazbo. Zdaj pa študiram na viso- ki šoli. Dan mi je vedno prekratek. Za otroka ni časa... PRElVfOŽ^KOV Čeden pobič je ta Bošt- jan. Vedno je najlepše po- česan, nosi najdražje oble- ke, ima najlepšo torbo in je edini v razredu, ki no- si špičalce. Lase ima dol- ge in vedno nakodrane, pravi mali bitles. Očka in mamica sta nanj resnično ponosna. Solsli>e malice ne mara. Od doma prinaša makov- ke, rogljiče, potico, pre- kajeno svinino in najdraž- jo salamo. Ko je čas mali- ce, se skrije v kot in slastno požira dobrote. Pa tudi denarja mu ni- koli ne manjka. Tisočak (stari) je v njegovi de- narnici prava malenkost. Zato hoče med odmorom v trgovino po bonbone, čokolado, žvečilni gumi. Toda iz ravnateljeve pi- sarne je prispela okrožni- ca: Med odmorom nihče v trgovino! Nihče od roditeljev se ni pritožil. Prišel pa je Boštjanov oče in učitelji- co pošteno ozmerjal. — Vaša šola je prava kasama! Zaman vsako dopovedo- vanje, da morajo otroci v trgovino po avtomobilski cesti in da se je lani prav zaradi tega pripetila huda nesreča. Boštjanov očka tega pač ne razume. Daj- te otrokom, kar jim pri- pada! Vsega ima ta naš Bo- štjan in vendar je nekam zagrenjen. Med učenci ni- ma pravih prijateljev. Tu- di igrati se ne zna, pa če- prav ima deset let in hodi v četrti razred. Vsega je naveličan, najbolj pa uče- nja. Vendar to očka prav nič ne skrbi. Bo že sam poskrbel za otrokovo bo- dočnost. Zato zna Boštjan voziti najmodernejšo li- muzino, pokupi vse stripe. Tudi On in ONA. Še ni- koli si ni očistil čevljev. Doma imajo služkinjo in ona to delo opravi. Zato je plačana. Tudi pešačiti ne zmore. Vsako jutro ga očka pri- pelje z naj7iovejšo limuzi- no. In po pouku ga spet čaka. Seveda, to Boštja- nov očka zmore. V zrak vrže dinar in v roko mu pade tisočak. Tako je. Pred desetimi leti, ko se je Boštjan rodil, je bil oč- ka traktorist. Potem se je ponesrečil in je »stopil« v pokoj. Znal je pricopra- ti potrebne milijone. Zdaj ima dve hiši in veliko ga- ražo. Spet ima traktor, dva kamiona. In dva šo- ferja. Očlca je renomiran avtoprevoznik in tudi na kmetih dela usluge. Na vi- dez skoraj nerazumljiv po- jav, vendar je resnica očit- na. In njegova izobrazba? Pet razredov osnovne šo- le! MAiJEIKA, OTROK Sesti razred in v njem trideset razposajenih učen- cev. Vedno, vsak dan pri- hajajo nove pritožbe. — Na hodniku so razbi- li šipo! Nekdo je ukradel denarnico! V stranišču po- čenjajo grozne stvari, na- ravnost pohujšljive. V ste- ne mečejo ogrizke! Otroci ne znajo pozdravljati! Kdo so ti grešni kozli? Učenci šestega razreda! Vsako leto je tako: učenci šestih razredov so pravi divjaki! In ne poma- ga ne lepa in ne grda be- seda. Ker so razbili šipo, jo je treba tudi plačati. Razumljivo: začetki samo- upravljanja! Vendar — učenci se sme- jejo. Se bodo že kako iz- mazali. V šoli in doma. Za nameček še pedagoška oprostitev: predpuberteta. Samo ena je, ki ji ni vseeno, kaj se v razredu godi. To je Marjetka. Ne- kateri trde, da je defekt- na in da spada v pomož- no šolo. (Beri: posebno!) Težko se uči, zelo težko. Včasih med poukom za- spi. Součenci se smejejo. Seveda, ne poznajo njene- ga življenja. Osem let ji je bilo, ko je umrla mati. Prišla je druga mama. čisto mlada in zeljna ljubkovanja. Atek se boji zanjo. Zato vprežejo ubogo Marjeto. Drvarnica, hlev, svinjak so njeni. Zjutraj, opoldne in zvečer. Pa tudi v kuhinji je vse narobe. Posebno zvečer. Atek in mlada ma- čeha gresta zgodaj v po- steljo. Atek je zdaj ves prerojen in zato mu je mlada ženska vse. Prav gotovo najdražje bitje. Ljubezen je vse bolj oma- mna, tako očarljiva, da je pozabil na otroke. Saj je Marjetka, bo že ona ure- dila. Zdaj ji je trinajst let. Dvakrat je zaostala. V šo- li ne kaže prav nobenega zanimanja. Ko pa se vrne domov, je vsa prerojena. Zdaj hiti v hlev, v svinjak, pripravi žehto, pomije po- sodo. Pa tudi travniki in njive hočejo svoje. Zvečer utrujena sede za mizo in bratoma pozakrpa perilo, posije nogavice. Janko je tri leta mlajši, Marko dve leti starejši. Janko hodi v šolo. Marko v opekarno. Vedno ima na skrbi, da Janko spiše domačo nalogo, da ima Marko za delo pripravlje- no obleko. Pozno lega v posteljo in zjutraj je zgodaj na no- gah. Vsak dan, vsak te- den, mesec in seveda tu- di leta. Nikcli ne tarna. Ko pa se zagleda v podo- bo umrle matere, tedaj zaihti kot otrok. — Mama, zakaj si umr- la?... In drobna Marjetka pre- naša mnogo tihih krivic. 27. september 1973 VI. SEJEM OBRTI NOVI TEDNIK — stran tS jfjV h razredu TRIDESET ZAKAJCKOV ^ fiimenih ruticah, kot da ' fndi v razredu grozijo \^ijivi vozniki, sede prvo- Na IV. osnovni šoli. Mrišica pravi, da ima naj- :.■ živ razred na šoli. Ko domov, ima polno gla- njihovih razigranih gla- ' Vendar pa je delo s te- :0ijhnimi glavicami naj- in najbolj hvaležno, 'ri^e ura slovenskega jezi- Obravnavajo glas I. Vsi da je deklici na sli- I j^e Iva. Srečna je, saj fitnuco, psa in žogo. Ma- ^ pa je mnenja, da je ^ zato, ker ji ni treba v ijo. Bo že vedel^ saj še ni P tega, ko je tudi sam ^favljal brezskrbne dneve. V zadnji klopi zeha Rena- to. Res je, da nima peresni- ce, ima pa prstan in prav nič ga ne zanima Iva s svojimi igračkami. Vsi čitajo na glas. Sicer vsak po svoje, saj ima- jo v svojih kuštravih glavi- cah toliko važnejših misli in skrbi. Zlatko ne posluša. Prav gotovo misli na svojo žogo, ki je večja in lepša od Ivine. Tudi Matjaž ne gleda na tablo. Na listu pred seboj ima narisanega psa. Ivin pes gotovo ni tako hud kot sose- dov. Milena čita. Gre ji zelo gladko, le na koncu stavka, kjer je narisana žoga, malo pomisli in reče: Muca. Z^njo je pač muca pomembnejša in šele na intervencijo tovariši- ce pove pravilno rešitev. Zlat. ko in Dragica imata privaten pogovor. Tako sta se vživela, da komaj slišita tovarišico, ko jima zagrozi, da ju bo presedla. Starši se večkrat pritožuje- jo, da njihovi cftroci stalno nekaj sprašujejo. Kaj pa naj reče tovarišica, ki ima v raz- redu tudi do trideset takih zakajčkov? Ko so pričeli ri- sati v zvezek Ivo, so se kar naprej vrstila vprašanja: Mo- ram narisati tudi noge? Ka- ko pa naj pobarvam lase? Naj narišem tudi prstke? To- varišica na vsa ta vprašanja potrpežljivo odgovarja. Met- kini Ivi je treba narisati še usta^ Tončkov I je pijan, Lovro pa bi rad narisal. Piko Nogavičko. In kdo naj to bo- lje opravi kot tovarišica? Renat u se risba ni kdove- kaj posrečila. Kar s prstkom se je, namesto z radirko, spravU nad neubogljivo sled barvice. V prvi klopi sta se Andreja in Peter nekaj sporekla. Paz- ljivo Sita se ozirala na tova- rišico, da ju ne bi opazila. Barvica je postala sredstvo za obračunavanje in kdo ve, ka- ko bi se vse skupaj končalo, če ne bi zazvonil zvonec. To- rej mala šola le ne daje malč- kom samo osnove v znanju, pač pa jim je pregnala tudi strah pred šolo in tovarišico. Se napotki za domačo na- logo in dežurni pohitijo po malico. Prvošolčki se bodo morali pošteno podkrepiti, saj jih čaka ura nove mate- matike. SPENDL VIDA mško varstvo, PREDLOG ODBIT! Ka redni seji skupščine jOV V Celju so obravnava- troje pomembnih vpra- Dj. Najprej so se pogovo- l o novih ustavnih elemen- 1, Ici so bistveni za delo pomembne interesne skup- Ki, zatem o novem osnut- iiakona o družbenem vred- ifflju otrok in skupnostih loškega varstva, na koncu I še o predlog^i samoup- me^ sporazuma o dife- Kiranem plačevanju in re- fsiranju cene za dnevno tstvo in vzgojo otrok v [ojno-varstvenih zavodih. Prisotni so menili, da so legatske osnove, ki jih je iiska TSOV predlagala že »d časom, dober pričetek »Janja svobodne menjave ^ v združenem delu. Bre- fc4 nedejavnosti doseda- ^ zastopnikov, sedaj in v Podnje pa delegatov, nam ^pnih prizadevanjih ne »fjo vzeti volje in vztraj- 1^. da ne bi več in bolj l^retno družbeno delali z njimi. Samo dobro poznava- nje celotnega spleta prob- lematike, ki je v okviru celj- ske TSOV izredno široka in pestra, bo dala delegatom no- vih moči in veselja za delo. Sestanki morajo biti kratki, zanimivi jedro pa naj teme- ljito izstopa. Prisotni delega- ti so menili, da ob dobrem delu interesnih skupnosti v Celju niso potrebni v okvi- ru skupščine Občine Celje specializirani zbori. Nezado- voljni pa so bili tudi z ne- katerimi členi zi\'ezne in re- publiške ustave, kjer so do- ločila o nezakonskem otro- ku preveč pavšalna in togo prepisana iz dosedanje usta- ve. Razpravljale! o osnutku no- vega zakona, ki ga o druž- benem varstvu otrok priprav- ljajo v Sloveniji, so v Ce- lju dejali, da je zakon po- treben, da pa bi morali da- ti večji poudarek socialni varnosti tn solidarnosti. Od- ložili so se tudi, da je otro- ški dodatek dohodek druži- ne. Predlagani samoupravni sporazum o diferenciranih cenah dnevnega varstva skup- ščina ni sprejela, pač pa je sprejem po temeljiti razpra- vi preložila na prihodnje za- sedanje. Delegati skupščine SO menili, da predlog ni ce- lovit, da je problematična strokovna ocena, ki se spre- minja iz dneva v dan, da bi sporazum vnesel različno ceno s tem pa tudi delitev na bogate in revne vzgojno- varstvene zavode. Dosti raz- lik je v celodnevnem ali po- poldanskem varstvu itd. Skupščina je zato zadolžila vse podpisnike, to sio obe skupnosti (TSOV in TIS), vse zavode in predstavnike iz svetov staršev, da pred za- sedanjem dogovore vsa od- prta vprašanja. Sporazum naj bo celovit, brez možnosti večjih razlik in vsebuje naj tudi določila regresiranja ozi- roma subvenciranja cene iz sredstev različnih skladov. CEUEi IZLET OSKRBOVANCEV Dne 18. 9. je bU organizi- ran izlet z avtobusom osIjt- bovancev celjskega Doma upo- kojencev v Polzelo na obisk upokojencem v tamkajšnjem domu oskrbovancev. Uprava doma oskrbovancev v Polzeli nas je prav prisrčno in toplo sprejela. Pogoščeni sm« bili z dobro in obilno zakusko, pri tem pa nam je pel kvartet ob spremljavi vrlega ansambla Vilka Ašiča. Lepe slovenske pesmi ter godba z lepimi sklad, bami valčkov in polk, vse to nas je na jesen našega živ- ljenja razveselilo in navduši- lo. Oskrbovanci Doma upokojen- cev iz Celja se po tej poti organizatorjem izleta in o.skr- bovancem v Polzeli najlepše zahvaljujemo. Predvsem di- rektorju Doma upokojencev v Celju, Antonu Stoparju, za po- zornost ter spremstvo, ki nam je bila izkazana. Zahvaljuje- mo se tudi uslužbenkam in snažilkam našega Doma upoko- jencev v Celju. Še večkrat si želimo tako srečanje z an- samblom Vilka Avšiča. Za oskrbovance Doma upokojencev v Celju, _____________ JOŽE BAUSR VIKI j.-^^&a fanta poznajo vsi ^''^patičen je, vedno pri- ^- stavljena v pokrajino tako, da imamo vtis, kot da je iz nje zrasla in da bi pokrajini nekaj manjkalo, če je ta spo- menik ne bi dopolnil.« (špel- ca Čopič, Slovensko slikarstvo 1966, str. 52) Priti s Sladke gore (5ez dve, tri svetle hoste na šmarsko železniško postajo še za dne, ni vprašanje; prav bi bilo, če bi se v Šmarju našel pla- ninsko-tiiristični delavec, ki bi izposloval markacijo naj- lepše poti... GG RIMSKO TERMALNO KOPALIŠČE? Prizadevni delavci turističnega društva v Šempetru v Savinjski dolini so že pred leti opozorili na nekdanji rimski vrelec v Podlogu, ki ima stalno temperaturo 20 sto- pinj. Leta 1970 je društvo oskrbelo analizo vode in poka- zalo se je, da sodi vrelec v skupino sladkih voda pod pri- tiskom in se od navadne talnice po svoji sestavi močno razlikuje. Gre torej za posebno vrsto termalne vode. (jrcološki zavod iz Ljubljane je lani že opravil posku- sna vrtanja. Med najix)membnejše ugotovitve sodi prav gotovo ta, da se na globini med 390 in 540 metri, ko ni več vpliva talnice, oziroma hladne vode, temperatura vrelca na vsakih 45 metrov globine poveča za eno sto- pinjo. Iz tega sledi, da bi bilo na globini okoli tisoč me- trov pričakovati stalno temperaturo vrelca okoli 32 sto- pinj. Z vrtanjem v večje globine je torej podana velika verjetnost, da bi bilo termalni vrelec možno izkoriščati tudi v turistične namene, za kar bi bilo seveda potrebno postaviti ustrezno termalno kopališče oziroma bazen. Ob- stajali pa bi verjetno tudi pogoji za vrtnarstvo, saj bi bilo s toplim vrelcem mogoče ogrevati rastlinjake in na tak način vrelec tudi gospodarsko izkoriščati. Ne glede na ugibanja pa bi bilo potrebno nadaljevati z vrtinami in potrebnimi raziskavami. Za ta dela bi bilo tudi nujno, da bi turistično društvo dobilo ustrezno materialno pomoč občine, kajti samo celotnih stroškov ne bo zmoglo, na koncu koncev pa gre za objekt širšega družbenega po- mena. Termalno kopališče bi bilo za Šempeter in njegovo širšo okolico nedvomno izredno velika pridobitev. Vrelec je na idealnem prostoru in nudi neomejene možnosti za gradnjo vseh potrebnih objektov. Turistično društvo Šem- peter je močno zainteresirano, da se opravijo nadaljnje vrtine, da se v primeru pozitivnih rezultatov postavijo ustrezni objekti. Za samo kopališče pa so že izbrali zgo- dovinsko pogojeno ime: Rimsko termalno kopališče. BERNI STESMCNIK 16. stran — NOVI TEDNIK VI. SEJEM OBRTI 27. september 1973 — §t * ZLATARNA CELJE — CELJE * AURODENT LJUBLJANA * AUREA CELJE Tokrat so nam celjski zla- tarji dovolili, da smo poku- kali v njihove skrivnosti. Kar bomo danes napisali, je samo delček njihove proiz- vodnje in njihovega obliko- valnega ustvarjanja. Da, zad- njih pet let se intenzivno ukvarjajo tudi z oblikova- njem modernega nakita, ki zanje v svetu veliko prizna- nje. Prozivodni program Zlatar- ne Celje pa je v celoti us- merjen v polserijsko in viso- kokvalitetno izdelavo. Polovi- co svojih izdelkov, tu je všteta tudi predelava, proda- jo na tuje tržišče. Zadnje čase imajo veliko naročil iz ZDA, zato so uvedli tudi de- lo na domu ter tako poma- gali zaposliti odvečno delov- no silo. SKRIVNOSTI ZLATA Ker vlada pri nas veliko laičnih mnenj, ki nimajo z znanjem strokovnjakov nobe- nega skupnega jezika, daje- mo besedo slednjim, da nas oni popeljejo v skrivnost ru- menega in belega zlata ter karatov. Osnova v vsakem zlatem izdelku je čistina zlata. čisto zlato je mehka kovi- na in za izdelavo zlatih iz- delkov neprimerna. Vsebuje 24 karatov zlata. Da ga lah- ko obdelujejo, mu primeša- jo druge kovine kot baker, paladij, srebro. Tako dobijo različne legure zlata. V Ju- goslaviji uporabljajo več le- gur. Desetletja nazaj je bilo v rabi le 14 karatno zlato, ki je bilo rdečkasto. Pred osmimi leti pa so se ogreli tudi za drugo leguro, ki je rumenkasta. Danes celjska Zlatarna največ svojih izdel- kov izdela iz te vrste zlata, ima pa še nekaj kupcev na Danskem in v Ameriki, ki želijo izdelke iz »rdečega zlata. V Zlatarni jim radi ustrežejo. Posebna legura zlata je be- lo zlato, ki ga izdelujejo iz 18 karatnega zlata. Kot pri- mes uporabljajo paladij, ki daje kovini gotovo trdnost. Platina se kot primes sko- raj več ne uporablja, ker je za obdelavo pretrda. Primesi paladija in srebra, ki- ju do- dajo 18 karatnemu zlatu, pa dajejo potrebno čvrstost, za- to so po večini dragoceni kamni vkovani v belo zlato. In kaj moramo paziti ob nakupu zlatih izdelkov? Vsa- ka renomirana tovarna opre- mi svoje izdelke z žigi. Celj- ska Zlatarna vsak svoj iz- delek opremi s tremi žigi. Prvi p>ove, koliko karatno zlato vsebuje izdelek, kar označijo s številkami. Za 14 karatno zlato velja število 583 ali 585, za 18 karatno zla- to pa velja število 750. Tem žigom sledi znak njihove TOZD: ZC, AZ, ZT. Tretji žig v zlatem izdelku pa je državni žig, s katerim država jamči za kvaliteto. Za 14 ka- ratno zlato je znak žitni klas v ovalu, za 18 karatno zlato pa žitni klas v osmerokotni- ku. Brez tega žiga se ne bi smel prodati noben zlatar- ski izdelek, čeprav ga izdela privatnik. MODERNO V SREBRU Tudi srebru so v Zlatarni Celje posvetih veliko pozor- nost. V Jugoslaviji srebro še ni prodrlo, je pa velika mo- da v svetu in zlasti cenjeno med severnjaki. Pravi moj- stri v izdelovanju srebrnega nakita so Finci, pa tudi Dan- ci. Ker Zlatarna stremi za tem, da sledi mondenim to- kovom sveta, je del svoje proizvodnje usmerila tudi v to smer. Iz srebra izdelujejo moderni nakit, ki je od zla- tega tudi cenejši in je zlasti za mlade velika atrakcija. Osvojeni program za izdela- vo nakita iz srebra misUjo obdržati, čeprav ni to njiho- va glavna proizvodnja. Izdelkov ie neplemenitih kovin v Zlatarni ne izdeluje- jo in tudi v prihodnje jih ni- majo v programu. Vse, kar smo našteli zgo- raj, je sestavni del vsakega izdelka celjske Zlatarne. Nji- hov izbor je izredno razno- lik. Izdelujejo strojne, pol- ročne in ročne verižice in ovratnice z obeskom ali brez njih, medaljone, prstane od najcenejših do najdražjih, za- pestnice, manšetne gumbe, kravatne igle, uhane ter le kot vzorčni primerek tudi diademe. LESK DRAGIH KAMNOV Drage kanme, ki jih v Zla- tarni vgrajujejo v razne vr- ste zlata, uvozijo. Za drag ka- men velja tisti kamen, ki se najde v naravi. Ker pa je na trgu veliko SINTETIČ- NIH kamnov, moramo takoj povedati, da so to kamni, ki ima.jo iste kemične in fizič- ne lastnosti kot dragi kamni. Niso pa nastali naravno. Sre- čujemo pa se še z IMITACI- JO kamnov, ki pa nimajo la- stnosti dragih kamnov, ven- dar so jim podobni. V to skupino spadajo stekleni kamni — štrasi. Naj zdaj zapojemo slavo- spev najlepšemu in najdra- gocenejšemu naravnemu ka- mnu — BRILJANTU? Na- ravni kamen se imenuje dia- mant in je redek. Ko ga zbrusijo (brusijo pa ga z lastnim prahom, ker je naj-^ trši kamen), ga največkrat zbrusijo v obliki briljanta, ker je ta brus najbolj pri- meren za obdelavo diaman-. ta. Zato tudi velja , laično prepričanje, da je briljant brušen diamant, a je le na- čin brušenja tega dragoce- nega kamna. Najdragocenejši briljant je bele barve, se pa lahko pre- liva tudi v druge, zlasti ru- mene odtenke. Poznane so tu- di fantazijske barve tja do ru- do črne. Sintetični diamanti so red- ki in dražji od naravnih kamnov. Pridobivajo jih na drag način, zato je bojazen, da ste kupili nepravi bri- ljant, odveč. Za večje bri- Ijante daje ZLATARNA — CELJE;, od katere jih kupi- jo, CERTIFIKAT, ki je ne- kakšna osebna legitimacija kamna in jamči za njegovo kakovost. Cena briljanta pa je odvisna od velikosti, bar- ve, čistine in brusa. Zadnja postavka je najvažnejša, ker od nje je odvisno kako bri- ljant 2 ARI. NIZI DRAGIH KAMNOV Ko smo izločili najdrago- cenejši kamen — diamant, nam je preostal še niz dra- gih kamnov, katerih lepota je včasih enakovredna z najdra- gocenejšim. Na začetku tega niza bomo nanizali troje ka- mnov: RUBIN, SAFIR in SMARAGD. RUBIN, ta strjena kri, je rdeč kamen v raznih odten- kih. SAFIR je moder — te- man ali svetel, SMARAGD pa je najbolj cenjen v barvi angleške travice. Vsi ti dra- goceni kamni imajo v naravi določene primesi, ki so naj- bolj dragoceni razpoznavni znak pri ugotavljanju prave- ga ali nepravega kamna. Po- zabili smo namreč povedati, da vse te kamne (kasneje bomo videli, da velja to za vse), izdelujejo tudi sinte- tično, razlika v ceni pa je ogromna in jo največkrat lahko ugotovi le strokovnjak. Med druge kamne spads tudi izredno lepa skupi« kamnov, ki se imenujejo - BERILI. Sem spadata AK- VAMARIN in TURMALIN, Akvamarin nosi v sebi bar vo morja, turmarin pa jf temnozelen kamen, pa tud; roza in je izredno priljublje med ljudmi. Tudi ta dva fc mna se izdelujeta sintetiča; in se težko ločita od pravii Svojevrstna in izredno it pa skupina dragih kaman so AMETISTI in CITRIN! (TOPAZI). Ametist je karaa vijoličaste barve, citrin a: topaz pa je zamolklo rumet Nekaj posebnega je še DIM NI TOPAZ, ki pa je zelo drag in je v zbirki dragega nakita zelo zaželen. Izdeli jejo tudi sintetične ametis:* in oitrine, razen dimnega paza. Med izredne kamne ^ po svoji lepoti tudi OP-^ ki je mavričaste barve, red« in drag. Med drage kainne spadaj še GRANATI. Iz njih izdeiž jejo drobni granatni nate ki ga odlikuje svetlo ali nordeča barva. Tudi TURKIZI, ONIKSii AHATI se vklapljajo v dragih kamnov in dopolnj'-' jejo pestro barvno lestvi« Posebno poglavje pa so koimenovana OČESA, ki * brušena tako, da se svetlo* preliva in daje videz pi^' kanja. Poznamo mačje, t grovo in .sokolovo oko.J^ zanimivejše so razne ZV5 DE, kjer se svetloba v i" tianjosti razprši. Za konec omenimo še * ravne produkte, to sta P^* vsem BISER in JA^^, Nakit iz biserov je bolj dragocen, ker je kreten, a lep. Jantar , uporablja največ za c^'-" nakit in ga v celjsH Z!' za izdelavo ne uporab'' Ste si dragi bralci že <^ slili vrsto ogrlice, ki ]0j ste kupili ženi ali izvolje"* Ali pa kamen, ki je sii''^ njenega rojstva? ^P"^^ smo vas zato, ker vse, smo našteli zgoraj, •'^"i lahko v Zlatarni Celje, najnovejše izdelke zlat^ umetnosti razstavlja v , obrtnega sejma v ^'^^ revolucije v Celju. Tani ^ ste dobih tudi nasvet ' duk! ^ * ZLATARNA CELJE — CELJE * ATELJE LJUBLJANA * ZLATARNA TRBOVLJE 37 — 27. september 1973 VI. SEJEM OBRTI NOVI TEDNIK — stran 17 CELJE prijetno je pisati o trgov- jljem podjetju, ki v svojem jazvoju beleži veliko pozitiv- pil, rezultatov. Prijetno je pi- jjti tudi zat^adelj, ker je posledica prizadevnosti ^kontinuiranega razvoja. Takšno je trgovsko podjet- je TKANINA v Celju. Ko so pred leti adaptirali blagovno liišo, so na Teharski cesti jgradili pred štirimi leti po- slovno stavbo za trgovino na debelo in na drobno. V letoš- njem letu pa to stavbo pove- čujejo in s tem bodo prido- biU skoraj za 70 odstotkov večjo pk>vršino. In zakaj so se odločili za tako povečanje? Živuno ven- dar v času, ko moramo štedi- ti vsak dinar! Trgovsko podjetje TKANI- NA se je odločilo za razi v trgovine na drobno in debe- lo zato, ker se je v zadnjem žasu njihov promet skoraj potrojil. Zato so se tudi od- ločili za razširitev, ki bo to- likšna, kolikor bo zemljišče dopuščalo. Medtem ko gradijo na ve- iiko, pa so njihove nnsh pri- sotne povsod. Zlasti pa tam, kjer je ostalo še kaj neure- jenega in nedokončanega. In to — to so stopnice v njiho- vi blagovnici. Marsikatero nejevoljno oko jih je že ošvrfcnilo in veliko jeze se je že streslo na nji- hov račvm. Pa se zat« mirur joče premične stopnice n.so zganile, pa tudi vodstvo ni krivo TA to nevšečnost. Malo zgodovine na njihov račun ne bo škodilo, ker kar smo slišali o njih, je res že prava zgodovina tn odisejada. One pa še kar mirujejo. Ko so se v TKANINI leta 1969 omislih premične stopni- ce, je bila pred njimi le lju- bljanska Nama. Ostala Slove- nija še ni toliko napredovala, da bi jih vključila v nove gradnje ali adaptacije. Leta 1969 pa se je vodstvo TKANINE odločilo za tak ko- rak. Ko so adaptirali staro blagovnico so v ta program vključili tudi modeme stop- nice. Se še spominjate tistih ča- sov, ko so bile tekoče stop- nice v TKANINI prava atrak- cija? Ne samo otroci, tudi starejši so se radi popeljali po njih. Miheo je prijel Met- ko za roko in jo povabil na sestanek pred takrat največ- jo trgovsko hišo v Celju. Tam ji je na uho zaupal, da bo danes videla nekaj novega. Potem sta se zapeljala na vrh in Metki je žarel obraz. Kaj takega še ni doživela! Atraktivne stopnice pa so kmalu začele kazati svoje hi- be. Dobavitelj teh stopnic je bila italijanska tvrdka Falco- ni iz Novaro, Id je istočasno dobavila stopnice tudi bolni- ci in podjetju na Bledu. Ob nakupu je bila napravljena tudi servisna pogodba, kjer je bila vračunana tudi mon- taža in mazanje stopnic. Hi- tre okvare pa so se vrstile iz dneva v dan. Servisno službo je izvrševalo podjetje IMP, kasneje pa jo je odpovedalo. Pozneje se je za str. sno službo pogajalo podjetje Slo- venijales, a je ni sprejelo. Podjetje Tkanina je v vsem tem času odločno ukrepalo in preko Slovenijalesa dobilo privatnega monterja, ki je prevzel servisno službo tovar- ne iz Novare. Tkanina je tu- di nabavila rezervne dele iz tovarne, med tem pa je ser- visno službo odpovedal še pri- vatnik. Tako so vsa podjetja oziro- ma koristniki premičnih itali- janskih stopnic ostali v Ju- goslaviji brez servisne službe. Obup in j-^a sta bili veliki. Zdaj se je TKANINA obrnila direktno na uvoznika in v podjetje v Novaro, da bi pri- šel k njim strokovnjak in za- devo dokončno uredil. Zago- tovilo so po dolgem času imeli zdaj v rokah. Medtem pa (smola se k smoli rada prilepi), se je to- varna Falconi v Novari likvi- dirala tn nastalo je novo po- djetje SAIR, ki je prevzelo od bivše tvrdke tudi vse ob- veznosti. Zdaj v podjetju Tkanina čakajo. Imajo rezervne dele tn čakajo na prihod strokov- njaka, ki bo po tolikem ča- su premične stopnice v TKA NINI' spet spravil v življe- nje. 2e štst mesecev nam- reč mirujejo tn so od tega štrajka postale sive. Na njihovo ponovno vsta- jenje pa čaka množica ljudi, ki mora koračiti v gornja nadstropja. Upravičeno se sprašujejo, kako je s tem ču- dom. No, zdaj takšne stopnice res niso več čudežna zadeva, a v tem v TKANINI le osta- ja primat na celjskem območ- ju. Ko pa bodo stekle, bodo v blagovnico prinesle tisti utrip, ki ga je že imela. Tako zaradi objektivnih te- žav podjetje TKANINA poslu- ša na ta rovaš veliko vročih besedi. A upajmo, da bo be- seda KMALU prinesla zažele- ni rezultat, zlasti zdaj, ko je vodstvo vzpostavilo dobre sti- ke z novim podjetjem v Ita- liji. Ko bo vpeljana tudi do- mača servisna služba, ki jo bo moralo prevzeti eno naših podjetij, bo odpadla še zad- nja skrb. Zlasti pa tedaj, ko bodo popravljali tudi za di- narje. TKANINA se je do zdaj morala vbadati še s takim vprašanjem kot je nabava de- viz za servisno službo in re- zervne dele. Upamo na vse najlepše m spet bomo slišali Mihca, ki bo vabil Metko na sprehod po premičnih stopnicah v TKANINO. V teh dneh pa jo bo po- vabil na obrtni sejem, kjer bo podjetje TKANINA vsak dan v enoumi modni reviji prikazalo jesOTtsko-z lekcijo, ki jo bodo prodajali v njihovih prodajalnah, če pa bodo v blagovnici tekle že stopnice — pa sploh ne bo težav! TIM LAŠKO SE PREDSTAVI Tovarna izolacijskega materiala — TIM — Laško, ki je v obratovanju 0(J 21. julija letos, se bo "a obrtnem sejmu v Celju predstavila s celotnim ■ioslej osvojenim proizvocinim asortimentom. Ne- l^aj mesecev po uradni otvoritvi in dobro leto po začetku poizkusne proizvodnje je kolektiv uspel Osvojiti celo vrsto proizvodov za široko potrošnjo, predvsem pa za potrebe gradbeništva, hidroizola- "^ijska in termoizolacijska dela, nadalje proizvode ^a zaščito raznih izdelkov med transportom, em- l^alažo, hladilne torbe itd. Seveda se bo kolektiv na sejmu predstavil ^di s tradicionalnimi proizvodi. TOZD rudnika "aiTireč še vedno pošilja na tržišče pesek in gra- ''^02, seveda tolikanj iskani rjavi premog in glino ^ potrebe kemične industrije. Predvsem pa želi organizacija združenega de- la Ti M — Laško opozoriti na naslednje eksponate, bodo razstavljeni na celjskem obrtnem sejmu: Takoimenovana »črna linija«, proizvodnja hi- "^•"oizolacijskih materialov, nudi v pogled in nakup "^slednje izdelke: % TIM strešna lepenka % »Polibit««, hidroizolacijski trakovi, spojljivl šarjenjem v debelinah 2, 3 in 4 milimetre. # Bitumenske mase »TIM-BIT« za hidroizola- 'jo temeljev in ravnih streh. , Bela ali »stiroporna linija« bo na sejmu pred- stavila: h % gradbeni stiropor, stiropor-plošče vseh Helin. K % Stiropor folije za termoakustično izolacijo •^dov v številnih debelinah. % Na avtomatih stiskane TIM stiroporne plo- šče za termoizolacijo ravnih streh. 0 Nadalje razni stiroporni prirezi; vložki, vo- galnlki, kotniki, vse za pakiranje težjih predme- tov v embalažo pri transportu. % Poleg tega pa proizvodnja Iz stiropora pri- kazuje izdelek kombiniran s proizvodom črne li- nije, in sicer KAŠIRANE PLOŠČE, kombinacija stl- ropornih plošč s strešno lepenko. 0 In končno je tu še najrazličnejša embalaža. ki jo po naročilu izdeluje TIM Laško že za celo vrsto podjetij v naši državi. 1^ Tudi priljubljene TIM hladilne torbe bodo na sejmu. TIM — Laško se prvič predstavlja v Celju z vso osvojeno proizvodnjo. Predstavnik podjetja bo v paviljonu dajal vsa tehnična in komercialna pojasnila. OBIŠČITE PAVILJON »TIM —■ LAŠKO« NA OBRTNEM SEJMU V CEUU 18. stran — NOVI TEDNIK VI. SEJEM OBRTI 27. september 1973 — St ^ Kit - Uboje stoječ pred poslopji Keramične industrije v Libo- jah, bi nepoučeni kaj hitro lahko napak sodil — češ kam pa so naložili sredstva v tem kolektivu, ko pa se na zunaj ničesar ne vidi. Točno tako je to. Na zu- naj se dejansko ničesar ne vidi, kajti novosti so za starimi tovarniškimi zidovi. Velika rekonstrukcija, ki gre v zaključno fazo, je bila usmerjena na delovne naprave, kar bo omogočalo, da se bo proizvodnja še povečala, da bo v večjem obsegu stekla tudi nova pro- izvodnja. Z željo, da bi zvedeli kaj več o življenju in delu v tem kolektivu, katerega izdelki izredne kakovosti so znani tudi daleč izven naših meja, smo za krajši in- tervju naprosili direktorja podjetja FRANJA TILIN- GERJA. NOVI TEDNIK: Kako ocenjujete trenutni gospo- darski položaj vaše delov- ne organizacije? P. TILINGER: Kljub iz- redno zamotani situaciji, ki vlada na področju cen in še nekaterim drugim te- žavam, smo z rezultati, kot jih dosegamo v trenut- nih pogojih, še kar zado- voljni. Kako bo v bo- doče, bomo seveda še vi- deli. Računamo na vse naj- boljše, saj bi bil Čas, da se ix>kažejo rezultati na- ših minulih naporov in tu- di odrekanj. NOVI TEDNIK: S tem ste verjetno mislUi na re- konstrukcijo, ki gre v za- ključno fazo oziroma je praktično že končana? F. TILINGER: Seveda, saj smo s tem rešili našo osnovno bazo. Uredili smo energetiko, to je električ- no inštalacijo in kotlarno, pa seveda kompresorsko postajo, saj je zrak za naše delo pomembna za- deva. V okviru rekonstruk- cije smo postavili tri nove pečd in še dve manjši za specialne iejdelke. Postavi- tev peči je bila težavna zadevo, saj segajo njiho- vi temelji pod temelje 2^radb. Kako poteka tako delo, si laihko razlaga le strokovnjak in tisti, ki je to videl. Nabavili pa smo tudi nekaj strojev, med njimi moderen stroj za podglazumi tisk. NOVI TEDNIK: Koliko je znašala vrednost rekon- strukcije in aU je že v celoti zaključena? F. TILINGER: Rekon- strukcija praktično še ni zaključena, kajti ravno se- daj potekajo priprave za gradnjo novega skladišča površine 1.700 kvadratnih metrov. S tem bo zaklju- čen gradbeni del programa za nekaj naslednjih let. Naložbe pa se vrte okoli milijarde in pol starih di- narjev. Naj ob tem ome- nim še to, da smo veliko sredstev vložiU tudi v ure- ditev notranjega transpor- ta, ki je za nas izrednega pomena in bistveno vpliva na poslovne rezultate. NOVI TEn>NIK: Ce sva govorila o tem, kaj ste opravili, nam lahko še za- upate, kakšni so vaši na- črti v bodoče? F. TILINGER: Keramika vedno bolj postaja modni artikel, kar bo razumljivo tudi vplivalo na naše na- pore v bodoče. Posvečah bomo vso našo pozornost k še boljši in lepši proiz- vodnji, večali njen obseg ter se prilagajali prilikam in zahtevam tržišča. Ima- mo pripravLjene tudi neka- tere konkretne načrte, o katerih pa bi govorila kdaj drugič. NOVI TEDNIK: In ka- ko se je v ta prizadeva- nja vključeval kolektiv? F: TILINGER: Poudariti moram, da so člani naše delovne skupnosti s pol- nim razumevanjem podpi- raU najp>ore vodstva, da so razumen, da se je bilo treba tudi čemu odreči, da bomo jutri ustvarjah več za dobrobit družbe, kolektiva in slehernega po- sameznika v njem. Mi- slim, da velika večina zna dobro ceniti, kaj smo ustvarili, zato bomo s teni znali v bodoče tudi do- bro gospodariti. NOVI TEDNIK: Morda ob tem ne bo odveč, če vas povprašam tudi po tem, kakšno je sodelova- nje z občino, z njenimi strokovnimi službami in drugimi institucijami? F. TILINGER: Polno ra- zumevanja in pomoči smo bih deležni v vsakem pri- meru. Oddelek za gospo- darstvo pri gkuii>ščini in načelnik osebno, so si pri- 25adevali, da pomagajo ve- dno, vsakomur in povsod. Občutek sodelovanja in skupnega načrtovanja ter reševanja problemov je po- memben dejavnik, katere- ga rezultat mora nujno ro- diti pozitivne sadove. NOVI TEDNIK: Nikjer niso brez težav. Kako se trenutno le-te odražajo pri vas, če jih imate seveda? F. TILINGER: O elek- triki ne bi govoril posebej, to je strašno! Drugi pro- blem, ki mu zaenkrat še ne vidimo do konca, je re- žim cen. Cene reprodulccij- skemu materialu, devizaii režim, vse to ima vehke negativne vplive na naše poslovanje, saj smo na pri- mer, kljuib temu, da ima- mo osnovno surovino do- ma, vezani na uvoz neka- terih surovin. In tretji pro- blem je v tem, da imamo hude težave s pomanjka- njem delavcev. Resno raz- mišljamo o tem, da bomo primorani 2graditi samski dom in iskati delavce od vsepovsod. Ob tem bodo težave, ki se jih bojimo, toda kot vse kaže, zaen- krat druge rešitve ni. NOVI TEDNIK: Naše bralce bi zanimalo, kako je s proizvodnjo fasadnih keramičnih ploščic v vaši tovarni? F. TILINGER: Postavili smo dve peči, namenjeni izključno za proizvodnjo keramičnih ploščic. Ta me- sec bo poskusna proizvod- nja že stekla. Doslej, kljub temu, da smo ves čas pro- izvajah manjše količine, nismo imeli pogojev, za veliko proizvodnjo. Raču- namo, da bo v bodoče pro- izvodnja fasadnih, oziro- ma talnih ploščic zajemala okoli 25 odstotkov celokup- ne proiEvodnje v našem podjetju. Pri tem artiklu bomo zasledovali pred- vsem čimvišjo kvaliteto in čimlepši izgled. To sta dve možnosti, s katerimi si bo- mo utirali pot na tržišču. NOVI TEDNIK: Kolikš- na pa je na primer traj- nost ploščic in kakšna je situacija na našem trgu? F. TILINGER: Trajnost keramičnih ploščic je naj- manj 50 let, to pa je prav gotovo pomembna doba. Kar pa tiče tržišča, je pri nas kljuib konkurenci, ki pri tem obstaja, situacija taka da je povpraševanje večje od ix>nudbe. Vsaj zaenkrat. Torej trenutno ni težav. Toda perspektiv- no bo uspel tisti, ki bo proizvajal lepše in boljše!.. NOVI TEDNIK: In kdaj računate, da boste v pod- jetju peslovali s polno pa- ro, da bo investicija priče- la dajati maksimalne re- zultate? F. TILINGER: To bo v letu 1974. Takrat se bo današnji obseg proizvod- nje F>ovečal za okoli 35 do 40 odstotkov. tolikšen obseg proizvodnje pa bo terjal tudi večje števUo zaposlenih. O tem pa sva že govorila — to je velik problem! NOVI TEDNIK: Vaši iz- delki so med drugim zna- ni po oblikovanju. Kje se oskrbujete z idejami? P. TILINGER: Večino- ma seveda doma, v naši posebni sliižbi. Sodelujemo pa tudi z zunanjimi part- nerji. Od njih prevzema- mo le tisto, za kar smo prepričani, da se bo pro- dajalo tudi doma. NOVI TEDNIK: Za ko- nec le še vprašanje, čez dve leti boste praznovali pomemben jubilej. Kaj si želite ob tem? F. TII4NGER: Leta 1975 bomo praznovali 160 let ob- stoja podjetja. Želim, da bi bili do takrat v vseh ozirih že kompletni, da bi mehaniziraU še nekatera težaška dela, skratka, da bomo uredili vse pvbtrebno in stopiU v jubilejno leto z dokončno urejeno tovar- no. Razgovor pripravil: BERNI STRMČNIK |t. 37 — 27. sefHember 1973 VI. SEJEM OBRTT NOVI TEDNIK — stran 19 ^^^^^^ ^^^^^^^^'^^^^^^^ ^^^^^^8 ^^^^^^ ijjJ^^^^^^ lova prodajalna Sava Ni prvič, da sodeluje Slovenija avto — AVTOMOnnOR CELJE na obrtnem sejmu, saj ^0 to, čeprav še mlado, a izredno prizadevno delovno organizacijo lahko srečevali že 'fsto let na celjskem obrtnem sejmu, če pri tem izpostavljamo besedo — prizadevno, ^''tem mislimo vsekakor na velike dosežke, ki jih je AVTOMOrrOR dosegel v letošnjem letu. Z otvoritvijo novega, sodobnga avtosalona in prodajalne Avtomateriala v Miklošičevi J^ci, novih skladiščnih prostorov za nadomestne dele v Kocbekovi ulici in v zadnjem času nov, oziroma prenovljen salon koles in motornih koles na Trgu oktobrske revolucije ^ novo specializirano prodajalno avto plaščev in gumijastih tehničnih izdelkov SAVA na *^riborski cesti, kažejo veliko poslovno aktivnost. . Menda ni treba posebej poudarjati, kakšnega pomena so om^ijenen pridobitve za sam J^lektiv in za celotno celjsko gospodarstvo, oziroma za razvoj trgovine v Celju. Sodobni, Jfedvsem pa funkcionalno izkoriščeni prostori, govore v prid dobremu poslovanju. Vsi r° . , . Novi avtosalon Salon koles in motorjer OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD JAMARJI V LETUŠU v Letušu dela Jamarski klub »Bakla« že eno leto. V njem je vključenih 28 članov, ki pa so večinoma že prej delali v jamarski sekciji. Po- sebno letos so pričeli z de- lom bolj načrtno in dosegh tudi rekord — 180 m glo- bine v brezno- Med drugimi nalogami, ki so si jib zasta- vili in opravili, je tudi film, ki so ga letos posneh. Imajo pa finančne težave in zato si ne morejo nabaviti vse potreb- ne jamarske opreme. Povečali bi radi število članov, ven- dar ugotavljajo, da se mladin- ci za to zvrst športa ne za- nimajo preveč. Raziskali so že 12 jam m brezen. Med najpomembnejše ja- me in brezni sodi Trbiška zi- javka, Ledenlško brezno, Rjavčeva jama, Jespo (brez- no na Mentni plamni) in še druge. Posebno lepo je bilo v jami Stibemici (blizu Na- zarja), ki je približno 80 m dolga in ima lepe kapnike. Letos imajo v načrtu, da bi uredili prostore v klubu, vključili v delo še nekaj no- vih članov m raziskali več brezen ter jam, T. Tavčar Ena od najbolj lepih jam štibernica, ki so jih letos obiskali. Na sliki na levi predsednik kluba Mirko Flere in član Jože Mogu. Slovenske Konjice IZNAJDUlVOST Težave z električno energi- jo so povzročile mnoge mot- nje in težave tudi v gospo- darstvu v konjiški občini. To se je še posebej poznalo v indiistrijskih podjetjih, ki uporabljajo največ elektrike za pogon raznih strojev in naprav. Tako so morali de- lavci tu in tam zjutraj od- hajati nazaj domov. V indu- strijskem kombinatu Konus so proizvodnjo organizirali tako, da bodo delali tudi ob prostih sobotah in nedeljah. Proste dneve bodo imeli v drugih dnevih v tednu, saj noben dan ne bodo delali v vseh obratih. Tako bodo de- jansko delali vse dni v tednu, na ta način pa bodo poraz- delili uporabo električne ener- gije enakomerno na ves te- den. Na podobne obUke raz- poreditve delovnega časa so se odločili tudi v nekaterih drugih večjih gospodarskih organizacijah. TRASiRALI CESTO Potem, ko so delavci (cest- nega podjetja (Delje letos v Slovenskih Konjicah uredili in asfaltirali več cest in po- dobnih komunikacij, so pred kratkim pričeli s pripravljal- nimi deli še za ureditev ce- ste od nekdanje železniške pK>staje čez spodnji most nad Dravinjo do groizvodnih obratov podjetja »Kostroj«. Del trase bo potekal p>o do- sedanjem cestišču, manjši del pa bodo' zgradili povsem na novo, skupna dolžina pa zna- ša okoli 800 metorv. Podob- no kot pri prejšnjih,akcijah, tudi sedanjo vodi krajevna skupnost. Po izdelanih pred- račimih bodo vsa dela veljala približno 390.000 dinarjev. Precejšnji delež bo pri tem nosil kombinat »Konus«, ki bo istočasno uredil tudi vhod v tovarno za težja vo- zila iz vzhodne smeri. Razen tega podjetja bodo k stro- škom gradnje in asfaltiranja prispevala svoje deleže tudi druge delovne organizacije, ki imajo na tem predelu proizvodne obrate, skladišča aU podobne objekte. Vzpo- redno s tem bodo uredili tu- di prostor v prednejm delu lani zgrajenega zdravstvenega doma, saj je neposredno po- vezan s kolodvorsko cesto. Tudi ta bo asfaltirana. OB TEDNU POŽARNE VARNOSTI Občinska gasilska zveza Celje je za teden požarne varnosti, ki je vsako leto v zadnjem tednu septem- bra, pripravila obširen program. V sredo, 19. septembra so imeli na Za- vodu za požarno varnost, tehnično in reševalno službo strokovni seminar z učitelji celjske občine, kjer so predvsem preda- vatelje za tehnični pouk seznanili o požarni varno- sti in potrebni vzgoji šol- ske mladine. Seminar, ki so ga pripravili s svetom za šolsvo, je trajal 5 ur in se ga je udeležilo 39 učiteljev, ki bodo prenes- li obravnavano snov na dijake v šolah. Za uvod v teden požar- ne varnosti je radio Ce- lje objavil krajši razgovor s predsednikom občinske gasilske zveze Vilijem špatom, z direktorjem za- voda za požarno varnost inž. Jožefom Gorzo in inž. Antonom Sentočnikom, ki je govoru o strokovni vzgoji gasilcev. Vsak dan v tednu bo radio Celje v petminutnih oddajah obveščal občane o požarnih nevarnostih, predvsem o požarni pre- ventivi, hrambi kurilnega olja, uporabi električnih gospodinjskih strojih, upo- rabi in hrambi gospodinj- skih plinov, požarni var- nosti v industriji in za- ščiti gozdov pred požari. V okviru proslave 100- letnice Cinkarne bodo cin- kamiški gasilci pripravili gasilsko tekmovanje s tak- tično vajo in trodelnim napadom. USPEH V NEGOTINU Celjski komorm moški zbor pod vodstvom Egona Kuneja je v soboto, 22. t. m. nastopil v Negotinu, v ok- viru tamkajšnjih tradicional- nih »Mokranjčevih dni«. 2e samo povabilo zboru za go- stovanje na tej veliki kultur- ni manifestaciji je pomenilo izredno priznanje. V času osmih let, odkar se vrstijo »Mokranjčevi dnevi« je ko- morni zbor drugi slovenski ansambel, ki je sodeloval v njihovem sporedu. Prvi je bil oktet »Gallus« iz Ljubljane. Celjani so edini pogoj, se pravi, da šo predstaviU vsaj eno Mokranjčevo delo, izpol- nili več kot častno. Rukovet je izzvenel odlično, polno in temperamentno, tako kot bi ga intei-pretirali najboljši po- znavalci del uglednega srb- skega skladatelja. Pa ne sa- mo to. Tudi druga dela srb- skih skladateljev so doživela nepričakovano topel spre- jem. Sicer p>a so domačini in ugledni srbski glasbeni ustvarjalci z enako navdu- šenostjo pozdravili tudi dela slovenskih klasikov in so- dobnikov. Skratka, bil je ne- pozaben večer. In uspeh ko- mornega zbora ni mogel izo- stati. Pot v Negotin je obrodila lep sad. Zato komornemu zboru iskrene čestitke! VPRAŠALI SMO Martina Primožiča, pred- sednika Občinske konfe- rence SZDL Velenje, ka- ko potekajo v njihovih krajevnih skupnostih raz- prave o novi ustavi in pro- gramu razvoja občine do leta 1980: »Razprave po krajevnih skupnostih potekajo po naprej določenem progra- mu, udeležba na njih pa je poprečna. V okoliških krajih ljudje največ raz- pravljajo o kmetijskih vprašanjih in se zavzema- jo, da bi temu področju v bodoče v ustavi posvetili več pozornosti, kajti to pomembno panogo je po- trebno v bodoče še bolj vrednotiti in razvijati. Veliko zanimanje so po- kazali do vloge in pristoj- nosti krajevnih skupnosti s posebno željo. Do tega, kako bodo občani lahko določene naloge, ki bodo po novi ustavi prešle v krajevne skupnosti, reše- vali in kdo bo za KS da- jal potrebna sredstva. Predvsem gre za financira- nje in reševanje komunal- nih problemov v posamez- nih krajevnih skupnostih. Doslej smo opravih že več kot dobro polovico raziprav po krajevnih sku- pHiostih, z njimi pa bo- mo zaključili konec sep- tembra. T. VRABL SEDRAŽ JA, REKA NE V nedeljo so se začele us- tavne spremembe po krajev- nih organizacijah SZDL. Eto- poldne se je zbralo v domu Borisa Kidriča v Sedražu ve- liko občanov. Uvodno razlago o predlogih zvezne in repub- liške ustave je imel predsed- nik občinske konference zve- ze mladine Zlatko Pavčnik. Po njegovem uvodnem izva- janju je sledila razprava. Ob- čane je predvsem zanimalo to, kako bo v bodoče omogo- čeno krajevni skupnosti re- ševati probleme. Popoldan bi morala biti razprava v Reki, za del kra- jevne skupnosti Marijagra- dec, ki že leto dni nima pro- stora za sestanke, odkar je prenehala obratovati gostilna v Marij agradcu. Toda raz- prave ni bilo, ker so v os- novno šolo prišli samo štir- je občani, pa še tem se je baje silno mudilo domov. Na Reko in v Tevče, kraje, za katere naj bi bila nede- ljska razprava v šoU, bi ob- čani radi dobili asfaltirano cesto. Nič bi jim ne škodilo, če bi v nedeljo slišaU, kako bodo v bodoče take akcije potekale. Tako pa se bodo zaradi svoje nezatnteresi- ranosti obračah na napačne naslove, ker bodo prepriča- ni, da bo potekalo vse tako kot doslej. -ec) NAGRAJENI REŠEVALCI Za nagradno križanko, objavljeno v Novem ted- niku 13. septembra, je žreb razdelil nagrade takole: 1. nagrada: 100 din — MARIJA LEDINŠEK, Trat- na 30, 63231 Grobelno 2. nagrada: 50 din - FORTO TURK, Okopi 13, Celje 3. nagrada: 50 din — FANI DOLŠEK, Zg. Jablanica 17, 61275 Šmartno pri Litiji 4. nagrada: 50 din - IZTOK NAGLAV, Vrunčeva 1, Celje 5. nagrada: 50 din — LOJZKA ROS, Jenkova 30, Celje 6. nagrada: 50 din — ANTON LUBEJ, V. P. 5432-3, 110O2 Beograd REŠITEV NAGRADNE SLIKOVNE KRIŽANKE: Vodoravno: kub, zvrst, škrge, freska, IRA, citre, Greig, podpis, Rešt, Miško, kakao, belke, odkop, Cesma, dolar, milo, načrt, Naser, nihaj, ton, PI, Avon, skril, tunel, PA, ASK, Efez, osoje, tein, stran, pelod. Po, kapsula, Ivanka, Vili, evnuh, zlot, vol- nar, Sven, Zofka, Tati. VAŠA OCENA V zadnjem Novem tedniku ste izbrali kot naj- boljši sestavek »še vedno nejasen položaj«, glaso- vali pa ste tudi za druge, kot Iz življenja Vinka Primožiča, Poglejmo naokrog, Sreča v nesreči in druge. Izžrebali smo tri nagrajence, katerim bomo po pošti poslali po 50,00 dinarjev: To so: Slavko Kamenik, Ljubljanska 33, Celje; Jožica Kokot, Vinogradna 13, Slovenske Konjice in Marija Ži- bert, Hrušovje 2, Planina pri Sevnici- Z ozimnico so bile \ i pa seveda za tiste, ^ ^ ki ne dopuščajo kjikš^j ji več ah manj le za od, i nižjimi osebnimi doho,; zine vse — od kurjavj ' če imajo to na koncu f sodobnih blokih je , j si praviloma okoli teg p radi tega tokrat odlof \ ozimnico skupaj spravij t MARIJA RAMSAK, ka doma iz Zabukovio je imamo pri nas dom ni bilo treba kupiti, smo morali pri soa kmetu kupiti krompir, ben problem je kurjj samo, da je zelo dragi človek komaj skupaj IX)treben denar, posel žava je v tem, ker že poleti plačali, pa i še doslej niso pripel cenah pa se itak ne govoriti.« ^ MARJANA GREG( lavka doma iz Velenj: srečo, da živim v gospodinjstvu doma, mi zaenkrat ti pro prihranjeni. Pri W glavnem vse preski ma. Jaz ji le dam plače, tako tudi os pa se tiče delavk i osebnimi dohodki družine, tu pa bi r nično ix)magati tU kat, ne pa da stoji ma ob strani. Tako, vse so i mnogo več težav te nesrečne cene, ostajajo več ali r imajo torej z ozi tem nekoliko ve< kaj koristnega st( L-OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE jve, še zlasti jO v višinah, zadoščajo ielavci z naj ja svoje dru ;adja, seveda jviti, kajti v 5 so tiste, ki J smo se za ako so letos j izmed njih. [jC, delavka, Ij: »Na srečo jn že skoraj joma. Edina Jej še nismo sicer pa sem iroti tako, da avl j eni na zi- kurjava. Kar 5e, je pri nas ko, da mora- tto dajati na . čas ozimni- le kar posko- i>ER, delavka ivice: »PoloVi- idja imam že iovico bo tre- i krompir je i mama, kar feda kar po- ave tiče, upo- a ga v glav- Iva do trikrat i treba toliko i za kurjavo, rastočih cen ijajo.« delavka do- ti nas doma lavi ozimnice fino poskrbi Otrebno. Ta- fnem vse do- i letos še ne s pač dobra ie takrat, ka- r pa je res teimnico res- •ve za marsi- In tu bi se izacija mora- 'omagala pre- Pijosnovnejše, }i1jo ozimnico Jive predvsem Item ko plače (i'Vske družine tK če bi se o 5 ^ nedvomno t STRMONIK Rekli so NA 'KAK o tem, kaj so delali med počitnicami v Glin-u v Na- zarju, smo povprašali štiri praktikantke. JELKA BRUNET je doma iz Ljubnega ob Savinji in obiskuje ekonomsko srednjo šolo v Celju. V počitniških dneh je delala v obratu vzdr- ževanja v Glin Nazarje: »Kdor nima možnosti, da bi si sam uredil prakso, dobi razpored v šob. Jaz sem si kar sama priskrbela potrdilo od podjetja. Pomagala sem pri vseh de- lih v obratnem knjigovodstvu obrata vzdrževanje. Delo je bilo zelo pestro... od stro- jepisja, knjigovodstva, do strojnega in ročnega računa- nja ter obračtmavanja oseb- nih dohodkov« V mehanični delavnici sem srečal JANEZA GRUDNIKA. Počitniška praksa je pravza- prav sestavm del njegove ob- vezne prakse, ki traja več kot pol leta. Janez namreč obiskuje poklicno kovinarsko šolo, oddelek za strojne klju- čavničarje, II. letnik v Celju. »Ker sem delal pri popravi- lu strojev, za kar imam po- sebno veselje, me je praksa še posebno zanimala. Še ra- je bi opravljal delo v avto- mehaničm delavnici, a ker ni bilo prostega mesta, sem bil razporejen v strojno vzdrže- vanje. Zelo rad bi se zaposlil v Glin-u, ker je delovno mesto blizu mojega doma. Ce bodo potrebe v podjetju in če bom dobil delo, ki bi me zanima- lo, bom čez dobro leto goto- vo postal sodelavec mnogim Glin-ovcem.« JANKO POTOČNIK je eden redkih dijakov iz moeirske občine, ki so vpisani v šolo lesne smeri. Čeprav so po- trebe po strokovnih kadrih lesne smen (lesni tehniki) že dolgo prisotne, se le red- ki odločijo za šolanje na les- notehnični šoli v Ljubljani. »Mislim, da je praksa zelo potrebna, ker se zelo razUku- je od čiste teorije o neki tehnologiji in proizvodnji. Med šolskim letom imamo dober mesec prakse, no, in še mesec počitnic- To je odločno premalo. Zato naj - ne zame- rijo sodelavci, če pridemo šo- larji na delo še zelo nespa-et- ni. Prezgodaj je še govoriti o tem, kaj bo čez tri leta, ko bom končal šolo. Vsak pa ima pravico skrivati svoje želje v sebi, da potem pre- senetijo njega in druge, če so uresničljive.« J02E TLAKER zakijiičuje študij na ekonomski fakulte- ti v Ljubljani. Na Glinu je opravljal ob- vezno počitniško prakso, ki je predpisana na II. stopnji ekonomske fakultete. »Program prakse je obsegal poleg praktičnega dela tudi analizo konkretnega proizvod- nega problema v podjetju. Iz- bral sem si problematiko lik- vidnosti in zato sem tudi j opravljal prakso v finančno [ računovodskem sektorju pod- jetja. Sem Glinov štipendist in se nameravam po končanem štu- diju zaposliti tu. To je že moja druga praksa v tem ; podjetju- Reči moram, da vsa- j koletno praktično delo med počitnicami ne pomaga le prj povezovanju teorije s prak- so, temveč me tudi se2aaanja s konkretnim poslovanjem in, organizacijo podjetja.« Pepi Miklavc Jelka Brunet Janez Grudnlk Janko Potočnik Jože Tlaker ODMEV Na objavo pisanja J. Sever- Ja »Tebi, meni, naokrog« o transakcijah v nekaterih de- lovnih organizacijah v zvezi z vilo v Trubarjevi ulici v Celju, sta se oglasila v ured- ništvu Emil Pepelnjak, di- rektor in Tone Hribar, teh- nični vodja iz stanovanjske zadruge Dom v C^lju. V od- kritem pK)govoru smo ugoto- vili, da je stanovanjska za- druga sicer res nakazala po- trebna sredstva za nakup Skočirjevega stanovanja, ven- dar pa so to storili na za- htevo Klime in ne da bi ve- deli, da niso urejeni, doku- menti za podelitev stanovanja Skočirju. S predstavnikoma stanovanjske zadruge Dom smo se zedinili, da bi nji- hova ustanova morala vedeti za sklenjene pogodbe med prosilci za stanovanja in de- lovno organizacijo, ki rešuje njegovo stanovanjsko vpraša- nje. V nasprotnem primeru se bo zgodilo, da bo stano- vanjska zadruga, kriva ali nekriva, vselej posredno sou- deležena v poslih, ki so mo- ralno, politično in kazensko sporni. Kot je v tem primeru. V stanovanjski zadrugi, sta I>oudarila oba predstavnika, se bodo trudili, da bi take možaiosti preprečili. KONJICE DARILO ZA TRUD Prvih sedem fantov i« dve dekleti iz Kostroja je sredi septembra uspešno končalo praktično delo v strugarskem tečaju, ki ga je pripravila domača delavska univerza. S predavanji so začeli že v drugi polovici aprila in so bila končana proti koncu junija. Ker niso imeh dovolj prostx> ra za izvedbo praktičnega de- la, so jih razdelili v dve sku- pini. Medtem ko so prvi del strokovnega usposabljanja že končali in bo vseh devet že začelo redno zaposlitev v pod- jetju Kostroj, bo druga sku- pina verjetno končala prak- tično delo sredi oktobra, v njej pa je osem fantov. Med prvimi devetimi so ob precej strogih kriterijih dobili vsi dokaj dobre ocene, po šolskih redih so bili »prav dobri« in »dobri«. Temu ustrezne so bile tudi denarne nagrade, ki jih je slušateljem izplačalo podjetje Kostroj. Razen te gospodarske organizacije je del straškov nosil tudi komu- nalni zavod za zaposlovanje Celje. Delavska univerza v Sloven- skih Konjicah pa je začela s pripravami za tečaj ža manj zahtevna dela. Želijo uspo- sobiti kakšnih 25 deklet in že- na za obrat usnjene konfek- cije Koko industrijskega kom- binata Konus. Njihovo uspo- sabljanje bo trajalo kake šti- ri mesece in se bodo žene po uspešno končanih preda- vanjih ter praktičnem delu zaposlile v začetku leta 1974 v podjetju. ŠENTJUR STARA ŠOLA Sola v Loki pri Zusmu je stara že preko 150 let in go- tovo ste enakega mnenja kot jaz, da to ni malo. 150 let stari zidovi kljubujejo vre- menu, dežju in soncu, vetru in snegu, času, ki ne priza- naša. Mnogo usod se je odi- gralo za debelimi zidovi, saj je šola bila nekoč graščina, ki so jo v šolo spremenili po II. svetovni vojni. Otroci hodijo v šolo v Lo- ki le štiri leta, potem pa se z zvezki preselijo v Slivnico. Toda spomini na šolo, kjer so se prvič srečali s črkami in branjem, jim ostanejo. Gotovo se spominjajo hlada, ki je zavel vanje, pa čeprav je zunaj sonce na vso moč sijalo. Spomnijo se mrzlih razredov, ki so previsoki, da bi jim peč mogla do živega in omilila mraz, ki je včasih tak, da se otroci zavijejo v plaščke. Prav to je nemi opomin, da je treba nekaj storiti. Korak do nove šole je že storjen. Temeljni ka- men je že postavljen, šola je obljubljena, pa tudi stara šo- la je letos dobila preobleko zunaj in znotraj, kuhmja pa se lahko ponaša z novo opre- mo. Toda ah se da z ometom skriti trhlost tramov? Ali se da pomladiti zidove? črvivi pod in okenski okviri še opominjajo. Nova šola je potrebna! Za otroke in obe učitr^ijici je najvažnejše dobiti šolo, koli- kor se da hitro. Lepo; svetlo šolo, kjer ne bo prepiha, kjei bo pozimi prijetno toplo. Ta krat bodo črke kar same skočile v nadebudne glavice in račimi se ne bodo zdeh več tako težki. Malčki se ne bodo več tresli od hlada. Uči- teljicama se ne bo nemočno trgalo srce ob pogledu nar nje, saj bodo sedeli v lepi, toph šoh in ne v starih klo- peh. Vsi upajo, da se bo dru- go šolsko leto že začelo v novi šoli, kjer bi se učen- cem iz Loke pridružili še učenci iz bližnje Dobrine in v skupnem veselju sp>02nava- li modrosti učenja. Učencem, ki so v teh dneh že napolnili klopi, želimo, da bi to leto bilo res zadnje v stari šoli! DJ SADJA BO Nekatere kmete na našem območju smo povpra- šali, kaj menijo o letošnji letini. V glavnem so, razen majhnih izjem, z letošnjim pridelkom vsi zadovoljni. Posebno dober je bil pridelek hmelja, saj ga je bilo 10 do 15 odstotko.v več kot lani, pa tudi njegova ka- kovost je bila. zaradi ugodnih vremenskih razmer, zelo dobra. Krompir je letos srednje dobro obrodil, lepše pa kaže koruza. Prejšnji teden je toča, ki je padala' na Vran- skem in v okolici precej poškodovala koruzne liste, kar bo slabo vplivalo na zorenje koruze. Nekateri kmetje na celjskem območju so se letos vključili v nagradno tekmovanje za višji hektarski pridelek ko- ruze. Nagrade, ki jih bodo prejeli najboljši pridelo- valci, pa bodo pritegnile v to koristno in zanimivo tekmovanje drugo leto še več kmetov. Seveda pa bo imela važno vlogo pri tem pospeševalna služba. Posebno dobro je letos obrodilo sadje. Kmetje že obirajo nekatere srednje rane sorte jabolk in hrušk. Kot kaže, bo letos naš trg dobro založen s sadjem za ozimnico. Zato upajmo, da bo tudi cena sadja zmerna in dosegljiva tudi tistim družinam z manjšimi osebnimi dohodki in več otroki, kjer pozimi ne bi smelo primanjkovati sadja. IVANA-ZLATKA CENCEN mali intervju BU je sobotni večer, ko sem jo EKJslušal v domu JLA. Sta- la je na odru, se pozibavala po taktih glasbe in pela ple- salcem. Marsikateremu od prisotnih se je utrgal vzdih, ki ga moški tako dobro po znamo. Ta plavolaska, z mla dostnim smehljajem na ust nicah, je TATJANA DRE MELJ, ki po je že dve leti in dela v Metkini trgovini v Ipavčevi ulici. Kako si začela peti? »Prosila sem očeta Ota Pestnerja, da mi je pomagal pri vajah. Kasneje pa mi je pomagal njegov sin Oto.« Si imela veliko tremo na prvem nastopu? »BUo me je strah, da ne bom pozabila besedila, pred- vsem pa, kako me bodo po- slušalci sprejeU. Toda k sreči se je vse končalo dobro na veselje vseh.« Ali velikokrat vadiš? »Skoraj vsak dan imam va- je z ansamblom- Ce pa to ni možno, vadim kar sama do- ma.« S katerimi ansambli si že pela? »Do januarja letos sem na- stopala z vojaškim ansam- blom, ki se je sedaj razšel. Kmalu zatem sem pela z »Apokalipsami«, sedaj pa po- jem z »Uniorji«. V začetku sem bila skupaj z »Unioni« in New swing quartetom.« Katere pesmi so ti najbolj všeč? »Predvsem komercialne«. Kje vse si že nastopala? »Po prvem nastopu, ki je bil v Žalcu, sem pela še na Javni radijski oddaji v Šent- jurju, v Mariboru, za Novo leto v Celju, v ljubljanski piv- 1 niči, Studiu 14, na Anteninem »Zlatem aplavzu« ter ob naši obali v poletnih mesecih.« Kateri od naših pevcev ti je najbolj všeč in kaj misliš o perspektivi mladega pevca pri nas? »Najbolj mi je všeč petje Vlada Leskovarja. O perspek- tivi ne moreš govoriti. Pri- pravljen moraš biti na vse.« So danes plesi močno obi- skani? »Res je, da na plese hodi največ mladina. Kljub temu, da je lete v Celju veliko, lah- ko vidiš vedno enake obraze.« In kje boš pela za Novo leto? »Z »Uniorji« bom Sla v Por- torož.« Kot pevka se ukvarjaš Se t čim? »Poleg petja mi je v veliko veselje risanje in šivanje. Ri- šem predvsem modele oblek za sebe.« Načrti za prihodnost? »Srečno končati komercial- no šolo, uspeti pri petju, da bi še velikokrat pela s Pest- nerjevo skupino, ter se sreč- no poročiti.« 22. stran — NOVI TEDNIK VI. SEJEM OBRTI 27. september 1973 —, MAMA, SAJ BOM ZNOREL! — Veste,' tovarišica, zaradi našega Stojana sem prišla. Nekaj je z njim narobe, nekaj se z njim godi, sama ne vem kaj... — Kako to mislite? No, v razredu, pri šol- skem delu je raztresen, nervozen, grize nohte, ustnice, skratka, priza- deva si, da bi zbrano sledil pouku, pa kratko in malo ne more... Za- sledila sem, da se mu potijo roke, ondan mi je zaupal, da ga je pred vsakirp. vprašanjem strah. Draga mama, ka- ko pa donia? — Vidite, saj to je ti- sto. Najbrž sva z mo- žem prezahtevna. Rada bi, da bi obvladaj, čim- več stvari, ki so v da- našnjem času mlademu človeku vsakdanja nu- ja. Veste, doma mora biti že kar cela gospo- dinja. Vsak dan čisti sobe, pomiva posodo, tudi prati sem ga nau- čila, da ne govorim o čiščenju čevljev, po- spravljanju na vrtu. No, zvečer pa televizija. Da vam rečem, zvečer ga s pravo muko spravim v posteljo. — To je kar precejš- nja obremenitev. Sto- jan pa obiskuje tudi glasbeno in baletno šo- lo, potem športno dru- štvo. Nekaj pa ste mu vcepili: zelo je ambicio- zen, povsod bi rad bil prvi. Za to pa je potreb- na velika mera energije. Saj je prav čeden fan- tek, zdrav, krepak in zagorel. Pa vendar mi- slim, da je vaš Stojan le preveč obremenjen. Kaj menite? — O tem sva z mo- žem cesto razmišljala. In še razmišljava. Za- ključek pa je tak: če zmorejo drugi, zakaj bi ravno naš Stojan ne zmogel. Nekaj me mo- ti, zbuja strah in za- skrbljenost: ponoči se cesto prebuja, premeta- va v postelji in natanko sem slišala, kako je v spanju govoril: — Mama, saj bom znorel! Molk. Razmišlja tova- rišica, razmišlja mati. Potem tovarišica. Veste, odrasli zmoremo po- prečno deset ur zahtev- nega dela. Redki se ponašajo tudi z dvajsetimi urami. Zato pa je toliko infarktov. Ste pomislili tudi na to, da je Stojan poprečno pet ur v šoli? Vsaka šo- la nalaga tudi domače vaje. Ne samo osnovna, tudi glasbena, baletna, telovadno društvo. Mo- goče je otrok ob televi- zijskem programu le navidezno sproščen. Sem za to, da Stoja- nov dnevni zahtevek razredčite... Tovarišica, kaj pravi- te, s čim naj bi prene- hal? — Zanj je osnovnošol- sko delo obvezno. Vi sami presodite, česa vaš sin nima rad, opravlja delo z nevoljo, z odpo- rom. Kaj pa ga prevza- prav najbolj veseli? Kaj? Telovadba! In nekaj je še najbrž na- robe: Tla potep ga z možem sploh ne pusti- va. Meniva, da je tudi zanj dovolj razvedrila, če se odpeljemo v sobo- to in nedeljo v naravo, kam v hribe, v mesto, k sorodnikom... — Draga mama, vaš otrok je spet samo med odraslimi. Takle peto- šolček pa ima tudi svo- je probleme, ki jih za upa samo sovrstnikom. Tudi mi odrasli gre- mo k sosedu na kle- pet. Pravimo, da smo si odvezali dušo. Otrok mora za trenutek k svo- jim prijateljem. Vsaj za uro, dve. Koliko si imajo povedati, kadar čutijo, da jim starši ne stojimo za hrbtom in jih nenehno svarimo: to ni prav, kaj tako jec- ljaš, obriši si nos, go- vori jasno, takoj se vr- ni, imaš spet zamazane hlače, si napisal doma, čo vajo. Preobremenje- nost je ena najhujših muk sodobnega časa Pomagajmo svojim lasi nim otrokom, razbreme. nimo jih — naši so! — Pa mi je res kar odleglo. Več ljudi vei ve, to je staro in mo- dro pravilo. Otrok je navsezadnje le otrok, o tem bova morala z mo- žem še in še razmisliti Saj se spominjam, ka- ko rada sem kot otrok letela k sosedovi Marje- ti. Imeli sva svoje skriv- nosti, ki so bile samo najine. Koliko je bilo priseg, o katerih oče in mati nista nikoli vede- la. Se danes so žive v spominu. Spomini « otroških let so kakor kristalni studenček... Da, kot studenček, ki ne sme nikdar usahni- ti... DRAGO KUMER 27. september 1973 VI. SEJEM OBRTI NOVI TEDNIK — stran 23 STANOVANJA... fra stanovanja na Lavi. Da bi jih bilo čim več ... Kolektiv celjskega Ingrada tudi tokrat kot vselej do- slej ni čakal. Z veliko pozor- nostjo je prisluhnil splošna družbeni skrbi za graditev stanovanj. Po temeljitih stro- kovnih in drugih pripravah se je odločil za novo pot, ki v tujini, pa tudi ponekod pri nas, ni p>ovsem nova. Osvojil je namreč graditev po si- stemu »outinord«. Montažne plošče je zamenjal hti beton, ki ga v železne kalupe vlivajo na Uou mesta. S tem nači- nom, ki ga odlikujejo mnoge prednosti, gradijo bloka po 106 stanovanj na I.avi. Naroč- nik je občinski solidarnostni stanovanjski sklad. Osvojitev nove tehnologije v graditvi pa je od kolektiva zahtevala posebne investicije. Pri tem ni šlo samo za žele- zne plošče-kalupe, marveč še za novo betonamo v Medlo- gu, za avto-miicerje za pre- voz betona in ne nazadnje za črpalke za vgrajevanje be- tona. Strošek ni bil majhen. Znašal je okoli 800 milijo- nov starih dinarjev. Investicija velika. Svoj po- men p>a bo dobila v kontinu- irani graditvi stanovanj, v graditvi na strnjenih kom- pleksih. Nova betonama je veldka pridobitev ne le za kolektiv, marveč tudi za druge naročni- ke. Njena zmogljivost je 50 kubičnih metrov na uro. Nova naložba je bila ute- meljena le ob spoznanju, da bo imela graditev stanovanj drugačne vidike, kot jdh je imela doslej. Se pravi — naj- manj 300 do 400 stanovanj vsako leto! To pa je hkrati tudi cilj občinske pohtike, ki predvideva vsako leto po 500 stanovanj. Ingradovi uspehi v zadnjem času pa so še drugje: na Go- milskem bodo v kratkem od- prli nov mizarski obrat (ob- jekt že stoji) za industrijsko proizvodnjo stavbnega pohišt- va. Ne gre samo za kritje lastnih potreb, temveč tudi za naročila drugih domačih in celo tujih naročnikov! Kolektiv tudd v prihodnje veliko pričalcuje od pred krat- kim ustanovljene skupme stro- kovnjakov, ki proučujejo raz- voj podjetja in s tem njego- vo perspektivo. V načelu je znana — industrijska gradi- tev. Ta pa gre svojo pot, ki išče nove dosežke in nove načine. Pri tem Ingrad noče zaostajati. Dosedanje izkuš- nje govorijo, da gre tudi ta celjski kolektiv naprej in sa- mo naprej. Betonama: vsako uro 50 kubičnih" metrov IK-Prebold 'RIZADEVNI KOLEKTIV •djetje MIK PREBOLD ija pravzaprav že od le- ko se je več manjših "jh delavnic v Preboldu žilo v novo in enotno *tje. z imenom MIK pa ^Hie pojavlja na našem od letošnjega januar- ^0 si je podjetje navzelo >ime. ^ PREBOLD, v katerem sposlenih preko sto pet- * delavcev, vključuje šti- ^ovne deja\Tiosti, s kate- re je predvsem v zad^, njih letih močno uveljavil na našem tržišču. Najmočnejšo dejavnost predstavlja obrat konfekcije, v katerem je za- poslenih preko polovice čla- nov kolektiva. Lahka ženska konfekcija, ki jo proizvajajo v tem obratu, si je že našla svoje odjemalce, predvsem v Sloveniji in sosednji Hrva- ški. Ni je trgovske hiše, vsaj pomembnejše ne, v kateri ne boste našli krila, hlače, oble- ke in komplete, ki jih proiz- vajajo v MIK-ovem obratu v Preboldu. Poleg tega, da pro- izvajajo v tem obratu kon- fekcijo za naše domače trži- šče, pa se je kolektiv MIK-a uspešno vključil tudi v izvoz. Za tuje partnerje proizvajajo določeno modno konfekcijo po tako imenovanem siste- mu »lonarbajta«. V Lanskem letu so skoraj polovico ka- pacitet podjetja izkoristili v te namene. Letos je t^a ne- koliko manj. Po obsegu je na drugem mestu v MIK-u opekama. nedaleč od Prebolda ob ce- sti pri šeščam. Do lani so- razmerno zastarel obrat je kolektiv uspel obnoviti, za kar so porabili preko 120 mi- lijonov starih dinarjev. Dve tretjini sredstev je v obliki kredita prispevala celjska po- družnica Ljubljanske banke, preostala sredstva pa je pri- speval kolektiv sam. Prva fa- za rekonstrukcije je konča- na in s tem se bo p>ovečaJa proizvodnja za 30 odstotkov. S plasmanom proizvodov ope- karne nimajo nobenih težav, še zlasti zaradi tega ne, ker je glinišče izredno kvalitetno in je oi>eka izredne trdnosti. Naj povemo le še to, da je pri rekonstrukciji opekarne sodeloval tudi sklad skupnih rezerv delovnih organizacij žalske občine. Poleg teh dveh največjih dejavnosti v podjetju pa je v MIK-u tudi še obrat »Ko- vinar«, v sklopu katerega te- če pravzaprav kar troje raz- ličnih dejavnosti. Montažerji se ukvarjajo z montažo cen- tralnih kurjav. OdUčno stro- kovno podkovana ekipa si je pri tem delu ustvarila velik ugled, in največji del svoje- ga prozvodnega programa re- alizira na območju Slavonije, kjer so še zlasti cen^ieni za- radi kvaUtete svojega dela. Poleg montažerske skupine se v tem obratu ukvarjajo tu- di še s ključavničarskimi de- U po naročilu, prav tako pa tudi kleparska dejavnost v kooperaciji. No, in ne nazadnje moramo v pisano paleto dejavnosti preboldskega MIK-a prišteti še mizarski obrat, v katerem se že več let ukvarjajo izključ- no le s proizvodnjo stavbe- nega pohištva. člani delovnega kolektiva MIK-a dosegajo iz leta v le- to boljše delovne rezultate, ki se med dru,gim izkazujejo tudi v poslovnih rezultatih, ki so znatno nad povprečni- mi dosežki tovrstnih delovnih kolektivov. V perspektivi na- meravajo delovno organi7aci- jo le še notranje organizacij- sko utrjevati, izpolnjevati tehnologijo dela in se tako še bolj usposobiti za konku- renčno nastopanje na našem vse bolj zahtevnem tržišču. L^^^in^pol milijona opečnih «BOt naredijo delavci v MIK-ovi opekarni, ki so jo letel V tej sodobni, svetli in prostorni šivalnici nastaja konfekcija, ki nežnemu spolu ni nežna-^ aa. Dobro blac« m aamo bvaM. to vedo t«di icgovd, U kupujejo AUK-ovo konfekcMo.] 24. stran — NOVI TEDNIK VI. SEJEM OBRTI 27. september 1973' Sleherni jubilej je priložnost, ko se pregledajo rezultati prehojene poti. Kolektiv celjske Cinkarne, ki slavi letos stoletnico ustanovitve, praznuje ta izjemno visok jubilej v pomembnem trenutku, v času, ko je stopil na pot ponovnega vzpona in zagotovljenega uspešnega razvoja v bodoče. Redke so delovne organizacije, ki imajo tako pestro tradicijo, tradicijo, ki je pogojevala ustvarjalnost pri razvoju novih proizvodnih programov, novih artiklov. Redki so kolektivi, ki so v naših pogojih dinamičnega razvojaj okusili toliko težav in gorja, ki je na eni strani odraz tudi častitljive starostij tovarni, na drugi pa živa priča vseh težav, s katerimi se naša družba prebija' na svoji ooti samoniklega socialističnega razvoja. UST IZ KRONIKE Kut sino rekii, praznuje k^.ektiv CINKARNE CE- LJE letos stoto obletnico ustanov:'tve podjetja.. Prav je. da ob tej priliki vsaj na grobo preletimo skozi bogato in pisano zgo- dovino tega celjskega ko- lektiva. Tega leta, 1873 torej, se je takratna avstrijska dr- ia,va odločila, da zgradi v Gaber>u pri Celju topilni- co surovega, cinka. Zgodo- Tšnaki viri vedo povedati, da so tovarno ^>rva name- raTfcli poafcaviibi v Rtmiskih Toplicah, vMidar sta se ta- kratni lastnik zdravilišča in tanakfcjšnja občima temu odločno postaviia po robu. Prav gotovo pa je bilo pri postaritvi CJnkame na celj- skem območju prisofcnih več konkretnih razlogov. Poglejmo si nekaitere. Edi- ni, v tistih čaab poznani tdmološki possitc^pek za pri- dobivanje cinka je biJ piro- tehrsični deatiiacijski pro- ces v lešečJi samotnih re- tortah. Ta tehnološki po- s.opeic pa jo saian po tem, da je zanj potrebno veliko toploitne energi-je, pri če- mar je možno uporab^j-ati tudi cenena goriva, kot je na priiner lignit, tega pa je bilo v neposiredni bližini Ce"ia dovolj. Kako pomembna je bila iis.anovitev tega podjetja v Celju je med drugim raz- vidno iz podatka, da sc se na primer celjski mož- je oblasti odšli cesarju Francu Jožefu I. z^ahvaliti za tovarno celo v Ptuj, ko se je le-ta tam mudiJ na obisku. Da je predstavljala ustanovitev Cinkarne, spri- čo prodora nemšltega kapi- tala v naše kraje, tudi po- memben člen v gormaniza- c:n Snoven: ie, o tem ver- jetno ni potrebno posebej govoriti. Novo ustanovlje- no podjetje je dobilo naziv »K. K. Hiittenverwalttmg Ciilli«. Leto kasneje, 1874, je bila tovarna dograjena, obrato- vati pa je začela leta 1875. V letih od 1886 do 1868 je bila zgrajena še valjar- na na parni pogon. Nekaj let kasneje, leta 1891, je bila v neposredni soseski zgrajena podružnica Tovar- ne kemičnih izdelkov Hras- tnik, ki je za Cinkarno dolga leta pražila rudo. Ker se je topilniški obrat v prihodnjih letih hitro ši- ril, kapaoiitete za praženje iriso zadostovale, zato je bUa zgrajena sodobnejša pražihiica s tovarno žveple- ne kisline. To je bilo v letih tik pred prvo svetovno voj- no. Zanimivo je, da je le- ta 1914 »KJC. Huttenver- waltimg« odkupila premo- govniška v Zabukovici in Velenju. Po vojni je prešlo podjetje v last jugostovan- ske države, oba rudnika pa sta se sopot osamosvojila in dobila samositojno up- ravo. C as med vojnama je bil ix>ln pcanembnih dogod- kov, ki pa jih ni mogoče podrobneje obdelati. Nasta- le so težave z oskrbo rude in država je dala podjetje v zakup Slovenski banki s sedežem v Zagrebu. Ob tem je pirišlo do ustanovi- tve delniške družbe. Delni- ce, odnosno njih večji de- lež je prehajali iz rok v roke, s tem pa tudi vpliv na razvoj podjetja. I*rišlo je tudi do tesnejšega so- delovanja s češkoslovaško tvrdko C.T. Petzold. V tem času se je Cinkarna razši- rila in modernizirala. Vzpo- redno z razvojem Cinkarne je tekel tudi razvoj sosed- nje K^m^'čne tovame. T:'d: tu je prihajalo do raznih sprememb, ker pa so bih delničarji praktično isti. je bil zagotovljen hkraten razvoj obeh tovarn. Okupacija je pustila svo- je posledice tudi v Cinkar- ni. Nemci so naprave izko- riščali in so za sabo pustili strahotno razdej^anje. Nem- ci so med vojno tovarni združili v eno podjetje, vendar sta se po vojni zo- pet razšU. Leta 1953 se je Kemična tovarna zopet pridružila Cinkarni, tako da je iz prvotne Cinkarne, ki je bila izraszito meta- lurška indusibrija, nastalo metalurško-kemično podje- tje. Tovarna organskih bar- vil, ki je bila zgrajena šti- ri leta po vojni, se je pri- družila Cinkarni 1961 leta, leto kasneje pa še mozir- ska Tovarna zemeljskih barv. Naj ob tem skopem pregledu zgodovine našega jubilanta povemo še to, da so delavci prevzeli uprav- ljanje v roke v celjski Cin- karni 6. septembra 1950, ko je bil forrtiiran prvi delav- ski svet. ŽE DANES ZA JUTRI Ekonom.ski razvoj naše družbe in železna logika te- ga razvoja pa sta pripeljala kolektiv Cinkarne do tega, da so ugotovili, da bo po- trebno proizvodnjo suro- vega cinka ukiniti. To so tudi storili. Na to pa so vplivali predvsem trije raz- logi: zastarela tehnologija z veliko fizičnega dela, silno neugoden odnos do tovrstne industrije, kar se je kazalo v neusitreznem gospodarskem instrumen- tariju in ne nazadnje je na to vplivalo tudi dejstvo, da Cinkarna praktično v vseh letih dinamičnega raz- voja nikdar ni bila kom- pletirana v svoji investicij- ski izgradnji. Sledilo je krizno obdob- je, obdobje največjih od- rekovanj in težav, ki jih je zmogel le prekaljen ko- lektiv. To so leta od 1967 do leta 1971, ko se je ko- lektiv s skrajnijmi napori izvleker iz izgube. Mnogi so v teh letih kloniii in zapu- stili kolektiv, smatrajoč, da zanj ni rešitve in ne perspektive. Še več pa jih je trdovraitno vztrajalo, is- kalo rešitve in s tem tudi večji kos kruha, ki se je čestokrat občutno skrčil na pičlo odmerjeni kos. Strokovno utemeljen sana- cijski program, pristop k izgradnji novih objektov je pripeljal kolektiv do tega, da je že leta 1971 praktično končal brez izgube in na- slednje, to je lansko leto že ustvaril 4-00 mrllijonov sta- rih dinarjev dohodka. Pri- čelo se je obdobje ponov- nega vzpona. Bistven dogodek v raz- voju kolektiva CINKARNE v zadnjih letih je investi- cija v tovarno titanovega belila, v kateri je stekla proizvodnja v letošnjem le- tu. Kljub nes-reči, || kmalu doletela koleMj začetek proizvodnje^ tovarni za nadaljnji« podjetja bist\'ene v^ Seveda pa velja iSk opozoriti tudi na uspešen razvoj grafi^ javnosti, ki je v m letih dosegla izrazi« dek..že sanac:jsid.^1 je določal pred vsemi voj grafične in kemii dustrije, čeprav tudi lurška dejavnost ni ščena. Na področji;: fike sta bila v tera i zgrajena dva obrata, J cer: obrat za tiskarste; šče in obrat za tiste barve. Skratka, rarrao jtiW leto je za prizadevni le tiv CINKARNE v niaa terem oziru bistvene? mena, je čas pi nega gospodaii vzpona in rasti, čas,l stoletja utrjevana tii rodila nove ustvarj«! pore, ki bodo kolektt peljali v čas novih i kov in rezultatov v i bit družbe, koletotii slehernega posamezB njem. \ Proizvodnja tiskarskih barv je pomembna dejavnost v okviru proizvodnega programa poslovne enote grafike .-^27. september 1973 .3L——-■ VI. SEJEM OBRTI NOVI TEDNIK — stran 25 Izletnik. Koliko misli se poraja ob tem imenu. Nič ko- asociacij. Izletnik je tu- sklop izredno pestrega t In prav ob tem dejstvu in "^otoviitvi, da ima njihova ■Isjaviiost močan F>ečat sploš- ''^a družbenega pomena, tu- ^ perspektivni programi ne ?^reio biti zaviti v meglo, je, da postanejo last tudi tistih, ki vsak dan »ristijo njihove usluge. Teh * i« veliko. Zelo veliko. Ceiucli so razvojna pota ^'etnika znana, je novo po- ^do o perspektivnem pro- sprožilo ustanavljanje ^^Ijnih organizacij združe- dela. Koncept samoup- T^e organizacije podjetja, Predvidfva šest TOZD ^""letin sektor tehnični r^r, hotel Celeia z obrati, J"*' turistična -agencija, službe), je zahteval u^''>vo srednjeročnega na- ^W ^ katerega bi bilo raz- jj^°> po kateri poti naj >to • P'^^amezne temeljne v o!"^iJe združenega dela »jih podjetja v nasled- il " petih letih. Zaenkrat gre teze o perspektivnem sjj^l^j^ za osnutek, ki bo t^j^^i s samoupravnim spo- ^fttom v javni razpravi ^ ^lani kolektiva. '^^'^šna so ta razmišlja- t^J Vprašanje, ki smo ga kt^^^^^ direktorju Leopoldu "Najprej o prometnem sek- Leopold Pere, direktor Izlet- nika torju. Obnova avtoparka je tista naloga, ki je ta sektor ne bo smel nikoli zanemari- ti. V petih letih bomo mora- li imeti nad 220 voznih enot. Drugo, kar bo treba storiti, je organizacija prodaje vo- zovnic. Zato imajo nekateri sprevodniki že zdaj strojčke, v naslednjih letih pa bodo morali imeti te pripomočke vsi. Tako bomo prišli do re- alnejših podatkov. Sicer pa še nekaj: za ta sektor bomo morali uveljaviti tudi strojno obdelavo podatkov.' Problem in naloga promet- nega sektorja so tudi kadri — šoferji in sprevodniki. Gre za pomembna in odgovorna dela. Temu primerni morajo biti tudi ljudje. Urediti bo treba status šoferja in mu dati solidnejšo strokovno izo- brazbo tudi s šolo. Gre pred- vsem za šoferje, ki upravlja- jo gospodarska vozila. Prometni sektor bo moral poskrbeti tudi za čimprejšnjo zgraditev nove avtobusne po- staje v Celju. Po vsej verjet- nosti bo stala na prostoru nasproti hotela Celeia. Ta ob- jekt bo vsekakor eno izmed najvažnejših poglavij sektorja v naslednjih letih. Druga enota je tehnični sektor, ki pravkar začenja novo investicijo. V teku je iz- delava načrtov, tu pa so tu- di prizadevanja za lokacijo novih tehničnih delavnic. Ta je predvidena. Kljub neka- terim vprašanjem, bi nasled- nje leto lahko začeli z grad- njo prve etape. Pozneje pa bi morali delavnice dograje- vati in tako priti do moder- nega servisa, ki nam je več kot nujen. V kolikor ne bo prišlo do odobritve predvide- ne lokacije, bomo delali na mestu, kjer smo. To pa bilo v mestu, kjer smo. To pa bi spričo prometa na Kersniko- vi ulici in na tem območju, slabo. Nadaljnja naša temeijna or- ganizacija združenega dela je hotel Celeia z obrati. Pri ho- telu so v teku zaključna de- la za ureditev pritličja in sob. Na začetku oktobra pa se bo- mo lotili Celjske koče, za kar imamo že 40 milijonov starih dinarjev. Tu bomo preuredili kuhinjo, uredili nov bife snack-barskega tipa itd. Ta- ko bomo goste hitreje po- .stregli in v večjem številu hkrati. V naslednjih letih namera- vamo pri hotelu Celeia zgra- diti kegljišče. Tako bo dobil vse pogoje za dokončno ren- tabilnost in za prevzem od- govornosti za gradnjo more- bitnega novega hotela v Ce- lju. Tudi Celjska Koča ima v načrtu še določene razširitve. Seveda pa bi morali hkrati s tem drugi činitelji zagoto- viti asfaltno prevleko na ce- sti od Štor do te planinske postojanke. Tako bi jo moč- no približali ljudem, tudi za popoldanske izlete. Golte so nedorečena inve- sticija. Perspektivni lazvoj predvideva izgradnjo sedežni- ce proti Ljubnemu v dolžini 1303 m z zmogljivostjo 900 oseb na uro, zatem večji gostinski prostor na Starih stanih s samopostrežno re- stavracijo pa tudi vlečnico proti Ljubnemu, ki jo misli- mo zgraditi že do začetka le- tošnje zimske sezone. Pro- gram nadalje predvideva raz- širitev hotela v celo*.' itd. Naša turistična agencija kot temeljna organizacija združenega dela ima vse po- goje, da bolje zažM. Ob sebi ima moderen avtopark. Ima dober kader. Zato lahko še bolj zaživi kot biro, na ka- terega se bodo ljudje obrača- li v številnih primerih, za iz- lete, dopuste itd. Tu je potem še temeljna organizacija združenega dela skupne službe, ki ima prav tako svoje naloge in vidike. Naša želja je, da bi čim več ljudi spozaialo naše na- črte, hkrati pa si želim, da bi se tudi člani naše delovno skupnosti zanj zavestno od- ločih«. Celje potrebuje novo avtobusno postajo 26. stran — NOV! TEDNIK VI. SEJEM OBRTI 27. september 1973 — y IGE ne mirujejo 35 LET VZDRŽUlVOSTI Potoreporter j« na- meril fotoaparat proti hiši in m<^ v avtomo- bilu se je oglasil: »Zakaj 1» fotografi- rate?« Dali boano v čoisopis tole hišo. »Zaikaij?« Zairadi strehe, ker je tako lepa. »Pa izhagate v bar- vah?« Ne. »To je pa škoda. Kar poglejte, kako lepe bar- ve so to. In da boste vedeli: to opeko izdelu- jejo v šestih barvah. To je nekaj odličnega, kaj- ti streho lahko prilago- diš okolju, kjer je po- sitavljena.« Vse kaže, da se vi precej na te stvari spo- znate. Kakšne pa so še prednosti te opeke? »Ali ne veste? Garan- cijska doba je kar 35 let, položite pa jo lahko tudi na stare, že obsto- ječe hiše, samo s pogo- gojem, da je ostrešje še dovolj trdno.« Dobro. Kaj boste pa dali pod ossttrešje? »Penobeton. To je ne- ka posebna masa, ki jo vlijejo na j^omjo plo- ščad. Pridejo pa z za to pripravljenim stro- jem domov in naredi- jo.« Kakšne pa so kvalite- te tega penobetona? »Od toplotne izolaci- je naprej pa seveda ce- nenost, hitrost pri de- lu in ponovno — dolga doba vzdržljivosti.« Vse to je lepo in prav. Tako lepo govo- rite o teh stvareh, ne poveste pa, kje se ku- pijo. »Vas zanima?« Ce vprašujem, potem me že zanima. »To — strešnike in penobeton — proizvaja Industrija gradbenih elementov v Velenju preko najrazličnejših trgovin v posamezaiih krajih.« Samo pri nas? »Ne. Prisotni so tudi ▼ drugih repuiblikah.« No, pogovor je tra- jal še malo delj, po a jem pa se je fotore- porter liamenil... Kam? V IGE: industrijo gradbenih elementov. Ko sva se ponovno srečala, je rekel: POJDI šE TI TJA. In šel sem. Vse je bilo res, zdaj pa začni- mo. Kaj? Gradita hišo in jo po- krimo s strešniki, ki jih proizvajajo v IGE. In tudi na penobeton ne bomo pozabili. Obljubili pa so nam, da bodo v bližnji prihodnosti pri- pravili še nove izdelke in da bomo z njimi prav tako zadovoljni, kot z zdajšnjimi. Tovarna lesne galanterije RIMSKE TOPLICE TUDI NA DOMAČEM TRGU Slovenijales Tovarna le- sne galanterije, na krat- ko Slovenijales TLG Rim- ske Toplice je bila pred leti na domačem trgu še povsem neznana. Zaradi tega, ker njeni proizvodi niso prihajali na domači trg, je za mnoge še ved- no veljala za tovarno, ki dela podpetnike. Tako je bilo nekoč . . , Od pripojitve v trgov- sko-proizvodno podjetje »Slovenijales« se je zače- la ekonomska rast pod- jetja ob Gračnici, hkrati pa tudi spremenjena pro- izvodnja in tržna orienta- cija. Od takrat do danes se je z novogradnjo in nabavo proizvodne opre- me povečala proizvodna zmogljivost za okoli 120 odstotkov ali za okroglo staro milijardo in pol vrednosti, še pred krat- kim je vsa proizvodnja šla v izvoz, pretežno v ZDA, zdaj pa z osvaja- njem novega proizvodne- ga načrta prihaja Slove- nijales TLG iz Rimskih Toplic tudi na domači trg. V letu 1974 bo raz- merje 40 odstotkov proti 60 odstotkom v korist iz- voza, vendar je želja ko- lektiva približevanje k razmerju pol na pol. Takšna prodajna in trž- na preorientacija je bila mogoča le z novo investi- cijo in povečano proiz- vodn,jo, kajti nespametno bi bilo opuščati tuje tr- žišče, ki je vpeljano, če- prav zaradi monetarnih nevšečnosti trenutno manj zanimivo in donosno. Ni samo ta kolektiv postav- ljen pred dejstvo, da mo- ra vzdržati do takrat, ko se bodo razmere uredile. PRISRČNO VABLJENI V NAŠ PAVIUON! S proizvodi, ki jih Slo- venijales — Tovarna lesne galanterije iz Rimskih To- plic namenja domačemu tržišču, se bo kolektiv predstavil tudi na sejmu obrti v Celju. Vsi razstav- ljeni proizvodi bodo tudi naprodaj in zastopnik bo sklepal tudi posle s cenjenimi strankami. Kaj bo paviljon na sej- mu ponujal? # Iz dosedanjega pro- izvodnega programa sten- ske in stoječe obešalnike v različnih izvedbah. Med njimi je zmagoviti tip »Kljukec«, ki je dobil na razstavi v Beogradu ZLA- TI KLJUČ. # Iz novega programa bodo na voljo re.gali. Pod- jetje proizvaja 11 različ- nih tipov po oblild in di- menzi,ii za dnevne sobe, predsobe, za hišne knjiž- nice itd. # Novost pa bodo otroške posteljice; prav tako več tipov, kot tudi barv. POIŠČITE NAS V NAŠEM PAVILJONU NA SEJMU OBRTI V CELJU! POIŠČITE NAS V VSEH PRODAJALNAH »SLOVENIJALESA« SPOZNALI BOSTE, KAKO JE PRAV, ČE SMO ODSLEJ TUDI MA DOMAČPM TRHI! Regal »MAJOR. .h ^ 27. september 1973 _____________________ VI. SEJEM OBRTI NOVI TEDNIK — stran 27 BOLJŠE PERSPEKTIVE V POVEZAVI I,,'»latska tehtnica Emona, izdelek Libele, je zelo primerna •^^vnice in mesnice Letos jtmija so se štiri velika celjska podjetja od- ločila za integracijo, in si- cer LIBELA, kot vodilni proizvajalec tehtnic in pre- cizaie mehanike, KXIMA — industri.ia klimatskih na- prav, FERRALIT iz Žalca — livarna b-arvastih kovin ter veletrgovsko podjetje KOVINOTEHNA. LIBELA bo letos s 700 zaposlenimi delavci ustva- rila bruto dohodek v viši- ni 85 milijonov dinarjev, kar je doslej največ, kljub velikim vplivom stabiliza- cijskih ukrepov in omeji- tve investicij v gospodar- stvu. Srednjeročni plan razvo- ja LIBELE predvideva ra- zvoj v vseh smereh proiz- vodnje, in sicer proizvod- njo vseh vrst tehtnic, viro- tehnike in gostinske opre- me. Ce podrobno razčlenimo osnovne skupine proizvo- dov, vidimo, da bo LIBELA v proizvodnji tehtnic raz- vijala tele podskupine: — avtomatične nagibne tehtnice od 2 — 50 kg — avtomatične skladiščne tehtnice od 100 — 5.000 kilogramov — mostne kamionske teht- nice v dolžini 8 — 20 metrov — industrijske tehtnice od 1 — 10 ton — klavniške tehtnice za vi- seče tire od 500 — 2.000 kilogramov — dozime^aržne avtomat- ske, elektronske in me- hanične tehtnice od 50 do 5.000 kg — živinske tehtnice od 150 — 2.000 kg — silosne avtomatične teh- tnice do 50 t/h — tehtnice za pakiranje od 75 kg/vrečo — navadne skladiščne teht- nice od 100 — 2.000 kg — tehtnice za optično les- tvico in izračunom cene — polavtomatične nagibne tehtnice do 20 kg — kuhinjske tehtnice — osebne tehtnice — tehtnice za transportne trakove — specialne tehtnice po naročilu. V proizvodnji tehtnic za domače tižišče pokriva na- vedena bogata paleta pro- izvodov — kakršno ima le malokatera tovarna tehtnic v svetu — 80 odstotkov vseh potreb gospodarstva pri nas, le majhen del pa ostali domači proizvajalci oziroma iz uvoza. Domači proizvajalci izdelujejo sa- mo nekaj takšnih tehtnic kot LIBELA, uvažamo pa le tiste, katere LIBELA ne proizvaja, ozirom.a ki so v sklopu celotne opreme. V prihodnjih letih bo LIBELA usvajala le malo novih vrst tehtnic, več sil in naporov bodo vlagali v modernizacijo obstoječih artiklov, v poveoanje kvali- tete in estcitskega videza, izpopolnjevanju tehnologi- je in s tem bodo skušali doseči čimnižje cene. Pri- zadevali si bodo tudi za večji izvoz, saj je na zuna- njem tržišču veliko zani- manje za sodelovanje z Li- belo, in sicer v proizvod- nji zahtevnejših avtomatič- nih tehtnic. Tako že sedaj sodelujejo s podjetji iz ZR Nemčije, Madžarske m Tur- čije. Najnovejši izdelek celjske Libele je avtomatska tehtnica ea tehtanje bolnikov. To je novi pripomoček za naše zdravstvo. Libela Celje je na vseh sejmih t Jugoslaviji, vsako leto presenetila svoje od.jemalce z no- vimi proizvodi. Zlasti avtomatske namizne tehtnice Olimpija in Maxima so zelo iskane na našem tržišču. 28. stran — NOVI TEDNIK VI. SEJEM OBRTI 27. september 1973 — §^ ^ KOSTROJ, SKALA, MONTER- TROJICA SODELUJOČIH Le malo je takih pod- jetij, ki bi se tako homo- geno vključila v enoten razstavni prostor — to- krat na obrtnem sejmu v Celju — kot se je tro- je podjetij iz Slovenskih Konjic in Poljčan. To so KOSTROJ in mizarsko podjetje SKALA iz Sloven- skih Konjic ter montažno podjetje MONTER iz Polj- čan. PROIZVAJALEC — KOSTROJ Tovarna strojev in pla- stičnih izdelkov iz Sloven- skih Konjic — KOSTROJ se že nekaj let ukvarja s proučevanjem proizvod- nega programa plastičnih oken in vrat iz vremen- sko odpornega PVC mate- riala. Danes šteje kolek- tiv okoli 260 ljudi m je po starostni strukturi ze- lo mlad. Tovarna sama pa je že zabeležila dvaj- setletnico svojega delova- nja. V tem času se pri- pravljajo na formiranje dveh temeljnih organiza- cij združenega dela. Tretjino njihove proiz- vodnje pošljejo na tuje tržišče, ostalo pa plasira- jo v domačih deželah. Ve- like odjemalce imajo zla- sti v Srbiji, Makedoniji in Dalmaciji. Zakaj? Čeprav so se v KO- STROJU ubadali m izde- lovali le strojne artikle za usnjarsko in krznar- sko industrijo, kasneje pa so v svoj proizvodni pro- gram vnesU tudi izdelo- vanje plastičnih profilov, ki danes zajema tretjino njihovega proizvodnega plana, pa prvotne dejav- nosti niso opustili. Pouda- rek pa je, kar je razum- ljivo, na plastiki. In v teh artiklih so našli skupno besedo zlasti s partnerji na jugu naše države, ker jim ti elementi ustrezajo pri njihovi gradnji. Veli- ko naših pompoznih iio- telov na jadranski rivie- ri se ponaša z okni, ki jih je napravil v sodelo- vanju z mizarstvom SKA- LA, in montažnim podjet- jem MONTER iz Poljčan, prav KOSTROJ. Njihovi elementi so zla- sti primerni v vlažnih prostorih in v kemijski industriji, ker so neob- čutljivi za vlago, sol in druge kemikalije. Kostroj evi elementi — okna in vrata iz plastike — so ojačani s profiU iz aluminija in jekla. Izdelu- jejo jih v vseh izvedbah z možnostjo zasteklitve z navadnim ali termoizola- cijskim steklom, s pla- stičnimi roletami ali brez njih, v vseh vrstah sesta- vov oken in vrat in kot steklene pregradne stene. Elementi tudi ne spremi- njajo svojih lastnosti pri temperaturnih razlikah. Elementi so tudi cenej- ši od kovinskih, a dražji od lesenih. Nam pa pri- hranijo nadaljnje stroške barvanja in je njihova življenjska doba veliko daljša od toliko opevanih lesenih profilov. OPLEMENITEU — SKALA Tudi mizarstvo SKALA iz Slovenskih Konjic ob- staja že dvajset let. To je pravzaprav eno redkih obrtnih podjetij, ki se je obdržalo na površju. Za- posluje samo 50 delavcev, predvsem kvalificiranih mizarjev. Njihova osnov- na dejavnost je že od za- četka na stavbnem pohiš- tvu po specialnem naro- čilu. Opravljajo dela za gradbena podjetja, spreje- majo pa tudi individualna naročila. Izdelujejo tudi lesene dele za usnjarstvo v ko- operaciji za Kostroj in tu- di za izvoz. Tu prihajajo v poštev zlasti izdelava raznih sodov in kadi za usnjarsko industrijo. V kooperaciji s Kostro- jem izdelujejo tudi mode- le za usnjarske stroje. Tu traja njihovo sodelovanje že pohiih pet let. Sodelovanje s Kostrojem pa še ni pri kraju. Vedno več ga je, zlasti zdaj, ko so v Kostroj u osvojili množično proizvodnjo pla- stičnih oken m vrat. Zdaj njihove profile v SKALI ftnalizufajo in konfekcio- nirajo. Tako Kostroj eva okna prodajajo že leto dni, njihove plastične ro- lete pa konfekcionirajo v njihova plastična okna in v svoje lesene okvire. Podjetje SKALA v Slo- venskih Konjicah ima ve- like načrte. Podjetje se ne misli deliti, svoj pro- stor pod soncem pa bo- do tudi v bodočnosti iskali v skupnem sožitju sorodnih i>odjetij. Eno ta- kih je brez dvoma KO- STROJ. SKALIN obstoj danes ni ogrožen, saj s KONKURENČNIMI CE- NAMI in PRIZNANO KVALITETO konkurirajo na vsakem tržišču. Del njihovih načrtov pa se bo uresničil že v prihodnjem letu, ko bodo zgradili no- vo halo in v njej zaposli- li 25 do 30 žena. S taki- mi perspektivami se pod- jetje SKALA uspešno vključuje v občinski pro- gram m je odlična na- ložba za prihodnja leta. SESTAVLJALEC — MONTER In že smo pri tretjem podjetju — MONTERJU iz Poljčan. Osnovna de- javnost tega podjetja je izdelava aluminijastih pro- filov in kioskov ter izde- lava strešnih kovinskih konstrukcij. V zadnjem času pa MONTER iz Poljčan ved- no bolj sodeluje s Ko- strojem iz Slovenskih Ko- njic. Ker imata obe pod- jetji podobne interese in skupna hotenja, gre nji- hovo sodelovanje v ko- rak s časom. Montažno podjetje MON- TER je po številu moč- nejše od mizarstva SKA- LE. Pridno se vključuje jo v sodobne tokove pro- izvodnje, ki so jih pri- peljali tako daleč, da so tudi oni začeli razmišlja- ti na sodelovanje in na perspektivo, ki jo vidijo v plastiki. Zato njihova razmišljanja v tej smeri, zato načrti za bodočnost. Pa ne sama v plastiki. Drugo leto bo tudi MONTER zač^ z gradnjo nove hale za proizvodnjo aluminija;stih in plastič- nih oken. Tako bodo tu- di oni zaposlili veliko de- lovne sile, med njimi tu- di ženske. In kaj naj napišemo za konec? Da to m samo so- delovanje treh podjetij, ampak tudi pozitivno so- delovanje v občinskem merilu, med konjiško in slovenj ob istriško občino. In kako bo izgledalo njihovo sodelovanje na obrtnem sejmu v Celju? Na skupnem razstavnem prostoru bodo razstavili: rolete in profile iz PVC materiala, balkonska vra- ta z oknom ter leseno in plastično roleto, model za usnjarski stroj, vhodna m alumirnjasta vrata ter pla- stično okno s plastificira- no aluminijasto žaluzijo. Bo dovolj? Smo kaj iz- pustili? Sicer pa si pridi- te ogledat celjski obrt- ni sejem, kjer boste sre- čali trojico sodelujočih: KOSTROJ — SKALO in MONTERJA. 27. september 1973 VI. SEJEM OBRTI NOVI TEDNIK — stran 29 BilismovTOPRU ♦^^^^^^^ ^^^^^1 ^^^mi ^^^^^^^ ^^^^^^^ l^^^Sl 1^^^^^^ ^^^^^^^ ^^^^^1 ^^^^^^ 1^^^^ ^B Gradnja nove proizvodne hale, ki bo omogočila boljše delovne pogoje, boljše delovne rezultate in kvalitet- nejši razvoj. Kdor v teh dneh zaide v tovarno Toper bo ob-' stal pred tablico, kjer piše »vhod« in zraven pu-; ščica v desno. Gre namreč za to, da tam, kjer je' bil stari vhod (na tisti veliki ploščadi), že dalj ča-J sa gradijo novo proizvodno halo velikosti 4600 m^.; Zato je FK)treben tudi »obhod« v prostore, kjer; so pisarne in kjer človek zve vse tisto, kar ga za-;; nima in po kaj je prišel. \ Drago Mehle je vodja varnosti in vzdrževanja v ■ podjetju: '■ »Kompletni inženiring za novo halo smo prepu-- stili Zavodu za napredek gospodarstva v Celju. Z\ deli naj bi končali do konca leta, investicija v no-; ve prostore pa bo nekaj več kot milijardo din. V.i sedaj gradečo proizvodno halo bomo prestavili de-' lavce iz sedanje obstoječe proizvodne hale, v njej; pa bomo v bodoče imeli skladiščne prostore.« ' Katere so glavne prednosti nove hale? »Predvsem bodo boljši delovni pogoji. Več bo, prostora, boljša osvetlitev, klimatske naprave, v i bližnji prihodnosti bo mogoče v halo uvesti tudi \ proizvodnjo novih artiklov.« : Katere mislite? »Smučarske čevlje.« Boste v novi hali tudi lažje razvijali sodobno] tehnologijo? »Seveda. To je bilo v sedanji že skoraj nemo-' goče.« i Kdo gradi halo? \ »Gradiš.« ; Kako pa je s prostorom za gradnjo? Boste ; morali kaj porušiti? »Porušili bomo tisti del, kjer so bile pisarne ko- mercialnega oddelka. Zaradi tega smo zdaj tudi precej stisnjeni, seveda prostorsko.« Kaj boste v novi hali delali? »Isto kot v stari, kasneje bodo proizvodrvjo do- polnili še novi artikli, kot sem zgoraj omeml. To- rej v novi hali bomo proizvajali srajce, damsko pe- rilo in vse ostalo.« Koliko delavcev bo delalo v hali? »Okoli 800.. V pogovor se je vključil tudi Lojze Justin, di- rektor razvojnega sektorja: »Z novo halo bomo uvedli tudi nov sistem mer- jenja in vrednotenja dela »work faktor« in nov si- stem nagrajevanja.« »V Celju prvi, v Slover»iji pa ne.« Ste prvi, ki uvajate takšen sistem? Kakšne so glavne prednosti novega sistema? »Gre za točnejšo oceno dela posameznika in s tem za pravičnejše nagrajevanje. »Work faktor« do- loči, kaj je potrebno delati na nekem delovnem mestu in tako ne bo f>otreben noben odvečen gib delavca. Vsak bo točno vedel, kaj in koliko mora narediti in koliko bo za tisto dobil. Skratka, ne bo subjektivnih ocen, kot so — hočeš nočeš — bile pri sedanjih sistemih ocenjevanja delovnih mest 'vn nagrajevanja.« Se bodo [X) tem sistemu našli tudi tisti, ki se- daj »vedri jo«? »Seveda se bodo. Istočasno pa se ne bo potre- bno tistim, ki sedaj »preveč in prekomerno« (tu mislim na tiste obrobne operacije, ki so odvečne in jih bo »vvork faktor« odpravil) garaijo, »brez ve- ze« truditi. Hočem povedati to, da se bo vredno- tilo samo delo, ne pa delovno mesto ali delavec kot tak. To je bistvena kvalitetna sprememba. Gre za pravično nagrajevanje in izključitev osebnega ocenjevanja.« Za takšno delo so potreferH tudi posebej izob- ražemi ljudje? ■Tudi na to smo mislili in usposobili ekif>o 14- tih analitikov, ki bodo postopno uvajali ta sistem v vse oddelke našega podjetja.« Kaj pa pravijo na to delavci? »Zadovoljni so, saj vedo. da bodo z novim si- stemom samo pridobili. To pa je tudi naš edini cilj.« Še kaj drugega? »Pričakujemo, da bomo z rKDvo proizvodno ha- lo in uvedbo »vvork faktorja« za ocenjevanje dela dosegli še večjo produktivnost boljše delovne re- zultate, odkrili bomo (in seveda odpravili) doseda- nje napake ter dali delavcu toliko, kot bo naredil. Omenil sem že, da se bo vrednotilo delo.« V Topru pa tudi na ostalih področjih ne počiva- jo. Vili Skrt je povedal, da razširjajo že obstoječe obrate v izven celjskih naseljih, sami izobražujejo kader, skrbijo za nove kadre in jih štipendirajo na raznih visokih šolah, skrbijo za reševanje stano- vanjske problematike, rekreacijo in oddih in {X)- dobno. O vseh teh fXKlročjih, ki so tudi izredno pomembna za dobro počutje delavca, pa bomo spregovorili kdaj kasneje. Skratka: v Topru delajo na vseh področjih in zaradi tega tudi ugodni rezul- tati. T. VRABL 30. stran — NOVI TEDNIK VI. SEJEM OBRTI 27. september 1973 — §^ ZA ŠE VEČJE USPEHE Prav je, da ob sedanjem obrtnem sejmu v Celju spregovorimo ponovno o gradnji novih Tehno-mercatorjevih skladiščnih pro- storih V Čretu, čeprav je o tem že stekla beseda. Živimo v času, ko pomeni sodobno po- slovanje tako velikega trgovskega kolek- tiva kot je TEHNO-MERCATOR, bistven od- raz dela in uspešnosti. Prizadevanja v do- sedanjem času pa so pripeljala kolektiv vedno v smer zadovoljevanja tudi tistega potrošnika, ki s svojimi manjšimi, vsako- dnevnimi nakupi zahaja v njegove proda-" jalne in zahteva najrazličnejše artikle. In ravno skrb za potrošnika, ki kupuje na drobno je prinesla nemalo priznanj in ugod- nih ocen kolektivu TEHNO-MERCATORJA. Vendar, potrebe so iz dneva v dan večje. Povpraševanje je intenzivno, pa tudi sama proizvodnja določenih artiklov se je zelo popestrila, najrazličnejše dejavnosti so se razširile in trgovina mora nuditi kar najšir- šo izbiro že ustaljenih pa tudi novih do- sežkov na področju preskrbovanja potro- šnika z blagom. Da pa bi to lahko trgovina dosegala, se mora lotevati v svojih poslov- nih zasnovah dolgoročnega načrtovanja. Tudi pred leti zgrajena VELEBLAGOVNI- CA »T« je sad takšnega dolgoročnega na- črtovanja, saj omogoča s svojo sodobno in funkcionalno ureditvijo smotrn in hiter nakup. Prihranek časa pa je danes pri nas že pojem potrebe, žq postaja tudi denar. Da pa ne bi ostajali samo pri velikih in sodobnih veleblagovnicah, ki imajo do- bro založene prodajne police, se je treba ozreti na tisto mesto, ki vse to omogoča. To pa so skladišča za pravilno pa tudi so- dobno in strokovno skladiščenje blaga. Za- to ni nič čudnega, da se je že z izgradnjo VELEBLAGOVNICE »T« porodila zasnova za gradnjo velikih in sodobnih skladiščnih pro- storov v Čretu, kjer že obstaja kompleks javnih in drugih skladišč. To pa velja ko- lektiv velikih naporov. Naj samo omenimo dejstvo, da so vsa sedanja prizadevanja usmerjena v to gradnjo, se pravi, tudi vsak dinar, ki ga kolektiv ustvari. Ob novih skladiščih bo tudi celoten av- topark. Vse to pa tudi pomeni, da se bodo dosedanja skladišča v Miklošičevi ulici, kjer so vskladiščene barve, laki in kemika- lije, ter gradbeni material, ki ima skladi- ščne prostore v isti ulici, umaknili iz stro- gega središča mesta. Menda ni treba po- sebej poudarjati, kako važnega pomena je razbremenitev strogega središča mesta skladišč, ki zavzemajo veliko prostora, po- ^ trebujejo ustrezen parkirni prostor. Ta je sedaj šel na račun dvorišč stanovanjskih blokov, da ne omenjamo oviranje prometa pri vhodu in izhodu avtomobilov na cesto, ki je po sedanji prometni frekvenci zelo obremenjena. * V novih centralnih skladiščih bodo na- šle mesto vse enote: — ELEKTROMATERIAL — GRADBENI MATERIAL — STEKLO. PORCELAN IN KERAMIKA — BARVE IN KEMIKALIJE — CELOTEN AVTOPARK Skladiščni prostori bodo grajeni po si- stemu visokoregalnih skladišč, prva faza pa bo gotova že v letošnjem letu. To bo hala v velikosti Tivolske športne dvorane v Ljubljani. Dolžina znaša sto metrov, širina pa šestdeset. TEHNO-MERCATOR ima veliko grosi- stično prodajno mrežo. Številne novograd- nje usmerjajo kupce gradbenega in drugih materialov na takšna mesta, kjer bodo hi- tro in solidno opravili vse potrebne naku- pe. Dobro je znano, kakšne so težave z do- bavami posebno gradbenega materiala in je vsak najmanjši zamujeni dan že dragoce- nost. Novi skladiščni prostori bodo omogo- čali kupcem boljši pregled nad ponujenim blagom, boljši dostop do njega in vse bodo dobili pod eno streho, kar jim bo pomenilo velik prihranek časa. Celoten kompleks skladišč bo v nadalj- nji perspektivi poslovanja in poslovnih re- zultatov služil kot nadaljnja osnova tudi za izboljšanje maloprodaje in tudi z vidika ob- nove nekaterih maloprodajnih objektov kot so v Preboldu in v Šmartnem ob Paki. TEHNO-MERCATOR postavlja s to grad- njo kompleksa skladišča nove temelje so- dobnega in kvalitetnega poslovanja. To pa je nedvomno velik prispevek k nadaljnjemu razvoju trgovinske in gospodarske dejav- nosti v Celju, ki že ima tradicijo, posebno na področju trgovine in tovrstnega po- slovanja. 27. septembra 1973 VI. SEJEM OBRTI NOVI TEDNIK — stran 31 ]j)isk pri vodni skupnosti NIVO — Celje ^ SKRB ZA DELAVCE z gospodarskimi uspehi, ki ^ je kolektiv vodne skupno- jjjIVO dosegel v zadnjih in si s tem ustvaril po- ^0 gospodarsko bazo, pa napočil tudi za to delovno jfgiost čas, ko se je lahko intenzivneje kot poprej jniia k lastnim proble- m, k problemom svojih isvcev. Kolektiv si je že itftlet prizadeval, da bi re- stanovanjsko vprašanje ijih sezoncev ter samskih ivcOT, ki so se vsa ta leta tali v barakah ob izlivu liice v Savinjo in ob Vo- jni. Slabi stanovanjski po- li in težke higienske raz- R so silile kolektiv, da lenzivno išče rešitve v tej »ri. Letos so pristopali tudi rešitvi tega problema. Ne- K od križišča Čopove uli- s savinjsko železnico je v »tkem času zrastel pod ne- 1 stanovanjski objekt, v iterem bo našlo svoj dom koli 250 delavcev kolektiva, it vse kaže, bodo ob letoš- h dnevu republike že izro- di objekt svojemu namenu, to pa bo konec težavnih 'slabih pogojev bivanja po 'ffeh, ki so bile doslej *i sezonskih delavcev pod- li' Preselitev v nov, sodo- ^ staaovanjski blok, bo * gotovo za marsikoga iz- W teh delavcev velik praz- f-praznil!? pa bo tudi za ce- kolektiv Vodne skupno- IIVO Celje. KMALU V TOZD Kljub temu, da je kolektiv Splošne vodne skupnosti NI- VO Celje v vseh teh letih vso svojo pozornost posvečal os- novni dejavnosti, to je. skrbi za urejanje našUi voda, pa so se uspešno vključevali tudi na druga, predvsem gradbena področja. Regulacijska dela pri Savinji, vzdrževanje reč- nih korit in nasipov pred po- plavami, ter reševanje vseh problemov s tega področja, ostaja tudi v bodoče temeljna naloga posebne službe znot- raj podjetja. Ravno zaradi te- ga, ker se je razvila široka de- javnost, pa v podjetju inten- zivno razmišljajo tudi o tem, da se bodo kmalu organizira- li tako, da bodo ustanovUi temeljne organizacije združe- nega dela po posameznih de- javnostih. Ena izmed njih bo tudi posebna služba osnovne dejavnosti. Izpolnjujoč te na- loge se bo kolektiv vodne sku- pnosti NIVO tudi po samoup- ravni organiziranosti vključil med tiste delovne organizacije na območju naše regije, kjer s sprotnim prilagajanjem družbenim spremembam ures- ničujejo naloge pri izgradnji našega samoupravnega siste- ma. Koliko bodo ustanovili TOZD in kakšne bodo po svo- ji organiziranosti, o tem bo- do odločali na javni razpravi vsi delavci. Izbrali bodo take oblike in toUko TOZD, v ok- viru katerih bodo lahko v bo- doče dosegali še večje poslov- ne uspehe. INDUSTRIJSKI VODOVOD Eden izmed ključnih prob- lemov celjske industrije je tudi oskrba z indiistrijsko vo- do. Medtem ko nekatere de- lovne organizacije... ta pro- blem rešujejo po svoje, pa je večina med njimi tolikšnih odjemalcev vode, da so mo- rale k reševanju tega proble- ma pristopiiti skupno. Pri vodni skupnosti so v tem letu že zgradiU prvo etapo celjske- ga industrijskega vodovoda in v prvih dneh oktobra bo- do dela pri tem pomembnem objektu že končana. V zvezi s tem je bila pod Bežigraj- skim mestom zgrajeno črpali- šče vode s čistilno napravo. Tod bo črpalna naprava daja- la 550 litrov vode na sekun- do, od tega 150 litrov prečišče- ne vode. V prvi fazi se bo s to industrijsko vodo, ki jo bodo črpali iz Hudinje, oskr- bovalo dvoje kolektivov, to je EMO in Cinkarna, ki sta pri izgradnji naprav tudi fi- nančno sodelovala. Skupno je bilo v bo investiranih preko ■600 milijonov starih dinarjev. Od tega je bdi najet za polo- vico sredstev kredit. O pomembnosti prve faze izgradnje industrijskega vo- dovoda, ki se bo kasneje oskr- boval tudi z vodo iz šmartin- skega jezera, ni potrebno po- .sebej govoriti. Omenimo naj le to, da je bilo za izgrad- njo tega prepotrebnega objek- ta pralctično vezano obrato- vanje nove tovarne titanovega dioksdda pri celjski Cinkarni. JEZERO: TRATNA Vodna skupnost NIVO Ce- lje i>a gradi še en pomemben objekt v šentjurski občini. Tu nastaja pregrada za novo aku- mulacijsko jezero TRATNA, iz katerega se bo s tehnolo- ško vodo oskrbovala v bodo- če železarna Store. Obstaja- la pa bo seveda možnost, da se z vodo iz tega jezera oskr- bujejo še driige delovne orga- nizacije. Poleg tega, da je ob- jekt pomemben zaradi oskr- be železarne s tehnološko vo- do, pa je pomemben tudi za- radi obrambe pred poplava- mi. Bodoče jezero se bo raz- tezalo na površini preko 90 hektarjev. Povprečna globina vode v jezeru bo okoli šest metrov. Skupno se bo za je- zom nabralo v jezeru okoli tri milijone dvesto tisoč ku- bičnih metrov vode. Kot je predvideno, se bo polnitev jezera pričela v le- tošnjem letu. Celotna inve- sticija znaša okoU staro mih- jardo in sto milijonov, od tega okoli 700 milijonov za izgradnjo samega objekta in 400 milijonov za odškodnino kmetom, ki so tod izgubili zemljo. Jezero TRATNA pa ne bo pomembno le kot akumu- lacija za tehnološko vodo, temveč bo velika pridobitev tudi v turistično rekreacij- skem oziru. Te možnosti bo treba pač ustrezno izkoristiti. MAGISTRALA VZHOD Mooda le redki vedo, da je izvajalec del pri gradnji nove takoimenovane ceste: magi- strala vzhod, Splošna vodna skupnost NIVO iz Celja" Bo- doča povezava s hitro cesto v smeri proti Teharjem pa bo pomembna že sedaj, saj bo p>o njej stekel ves tranzitni promet v smeri proti Rogaški Slatini, s čimer se bo zmanj- šala frekvenca prenatrpanega prometa v samem mestu ob Savinji. Gradnja ceste, ki ima vse elemente hitre oeste (torej štiripasovnica z zele- nim pasom) poteka po postav- ljenem terminskem planu, in bo, tako kot je bilo predvide- no, končana do 29. novembra — Etoeva republike, ko jo bodo slovesno izročilj svoje- mu namenu. Pri CinJfarni so preko Hudinje že končali en most, drugi pa je v gradnji. Vrednost letošnjih del znaša okoh 600 milijonov starih di- narjev, celotna investicija pa bo stala preko milijardo sta- rih dinarjev. Ta objekt bo za Celje nedvomno izrednega po- mena, tako v prometnem kot gospodarskem oziru. IN TO ŠE NI VSE To pa nikakor ni vs^, kar poleg osnovne dejavnosti de- lajo pri vodni skupnosti NI- VO v letošnjem letu. Med pKMnembne objekte našega ob- močja sodi tudi pričetek grad- nje vodovoda Celje—Šentjur, ki predstavlja prvi zametek bodočega regijskega vodovo- da. Tudi ta objekt bo, kot predvidevajo, končan do kon- ca leta. Sredstva, okoli 550 milijonov starih dinarjev, pa so prispevali združeni investi- torji: Skupščina občine Šent- jur in Celje, vodni sklad SRS, nekaj je kreditnih sredstev, del denarja pa je biil zbran tudi s samoprispevkom obča- nov. Verjetno ni p>otrebno po- sebej poudarjati, kakšen po- men ima ta objekt za nadalj- nji razvoj Šentjurja. Delavca vodne skupnosti gra- de v bližini Štor še posebne rezervoarje za tehnološko vo- do, za potrebe Železarne Što- re. Sicer pa delavcev tega prizadevnega podjetja ne bo- ste naša i le tod. V Velenju je vodna skupnost zgradila čistilno napravo za Gorenje, ki je staJa okoli milijardo starih dinarjev in ki bo og- romno prispevala k večji čd- stosti Pake in Savinje. Ko- lektiv je uspešno sodeloval tudi pfri komunalnem urejeva- nju stanovanjske soseske Bevče v Velenju (v Celju pri komunalni ureditvi stanovanj- ske soseske Lava B in C). Na našem območju boste de- lavce Splošne vodne skupnosti našli tudi v mozirski občini pri gradnji vodovoda Letošč —Nazarje, gradijo pa tudi vo- dovod v Loki pri Zusmu. Še in še bi lahko naštevali, pred- vsem pa bi morali kaj več povedati o gradnji vodovoda Kamnik—Domžale, kjer de- lavci vodne skupnosti NIVO v izredno težavnih pogojih polagajo nov vodovod vehkih dimenzij, saj bo v bodočnosti predvidoma oskrboval s pot- no vodo tudi Ljubljano. Na našem območju je ko- lektiv vodne skupnosti NIVO Celje nekoliko manj angaži- ran le na območju žalske ob- čine, čeprav ima na tem ob- močju med drugim tudi so- dobno separacijo gramoza, kjer pridobivajo prvovrstne betonske. agregate. Razlog manjšega angažiranja v tej občini pa je spor okoli izko- riščanja gramoza. Predstavni- kom vodne skupnosti je silno žal, da je do tega sploh pri- šJo, saj to slabo vpliva na ure- jevanje skujjnih zadev, kori- sti od tega pa ne bo imel nihče, še več, nastaja škoda, ki bi se ji v celoti lahko iao- gnili. Nismo torej k tej reporta« brez razloga zapisali: Razpeti med gradbišča. Povsod boste našli delavce Vodne skupno- sti NIVO, povsod in na vsa- kem koraku boste naleteli na objekte, ki so biLi zgrajeni s strani kolektiva, ki sd z načrt- nim gospodarjenjem uspešno utira pot med najboljše de- lovne skupnosti v celjski ob- čini in je hkrati najuspešnej- ši koJektiv med podjetji svo- je dejavnosti v naši repubM9d. Kolektiv splošne vodne skupnosti NIVO Celje sodi med tiste delovne organizacije, ki so v pogojih našega socialističnega gospodarstva samoniklo stopile na pot uspešnega razvoja in pomembnih gospodarskih do«ež- kov. Kolektiv, ki je lani praznoval svojo petnajstletnico obstoja, je tudi v letošnjem letu dosegel pomembne uspehe, ki ga uvrščajo med najboljše delovne organi- zacije celjske občine. Poleg redne skrbi za izvajanje nalog na osnovnem področju, to je pri razreševanju hidrotehničnih proble- mov na območju porečja Savinje in Sotle, pa je kolek- tiv Splošne vodne skupnosti NIVO prisoten na našem območju tudi kot izvajalec del pri pomembnih objektih, vse od vodovodov, do cest in drugih gospodarsko važ- nih objektov. Letošnje leto pa bo v analih tega podjetja zapisano kot pomembno tudi zaradi rešitve perečega stanovanj- skega problema svojih sezonskih delavcev. Barake ob Voglajni in Savinji bodo izginile za vedno. Ko bo zgrajen blok, ki ga gradi NIVO ob Čopovi ulici, bo konec bivanja sezoncev po barakah. Tu bo prostora za 250 delavcev. Velik praznik bo to! nost ■ bežigrajskem mostu preko Hudinje pomeni začetek izgradnje celjskega •^Jskega vodovoda. 27. september 1973 VI. SEJEM OBRTI NOVI TEDNIK — stran 33 Obrat družbene prehrane, ki so ga t Metki usposobili letos, bi bil v ponos tudi kakšni gostinski delovni organizaciji. Čisto drugačno pa je delo v pripravljalnici pri novem, modernem stroju. In kmalu se bo temu pridružil še en prav takšen ... VStS IKANSKA KASI V IME TKI 9 Kolektiv tekstilne to- varne METKA v Celju do- sega iz leta v leto boljše poslovne rezultate. Kljub kriznim obdobjem, ki spremljajo tekstilno indu- strijo že vrsto let in se pojavljajo vedno na nov način, vselej pa prizade- nejo kolektive, si je pri- zadevni kolektiv METKE že utrl svojo, z jasno per- spektivo določeno pot. # Poleg stalnih prizade- vanj za nenehno rast pro- izvodnje si je kolektiv v tem letu zadal tudi neka- tere druge naloge, ki pa jih je tudi uspešno opra- vil. Predvsem so njihovi napori veljali trem osnov- nim nalogam: investiciji v Kozjem, rekonstrukciji pripravljalnice v matič- nem podjetju in družbe- nem standardu delavcev. Pa si oglejmo te tri stvari nekoliko pobliže. Obrat METKE v Kozjem posluje kot Temeljna or- ganizacija združenega de- la, že to pove, da je v organizacijskem m tehno- loškem pK>gledu objekt za. ključen, zato tudi ni bilo težav ob vzpostavitvi no- vih samoupravnih odno- sov, s V tem letu je bilo v obnovo tega obrata inve- stiranih skupno nekaj inanj kot milijardo starih dinarjev, ki jih je pri- speval delno republiški sklad skupnih rezerv, del- no pa tudi kolektiv Met- ke. Urejena je bila nova zgradba s 1.350 kvadrat- nimi metri površine, po- leg tega pa tudi preiu-e- jen ves stari del. Sanirat- ni vozel, higienski pro- stori, ambulanta, kuhinja z jedilnico in kotlarna, pa še kompletna telefonija in zunanja ureditev. To je le nekaj podrobnosti, ki so bile urejene, če ne štejemo zraven tudi tega, da so v Teloti asfaltirali vso okolico. Ko bo vse dokončno urejeno in bo ob novih strojih stekla tudi na novo osvojena najsodobnejša tehnologi- ja, bo tod zaposlenih 185 ljudi, predvsem žensk iz Kozjega in njegove oko- lice. Trenutno v tem ob- ratu že dela 132 delavcev. Kaj pomenijo ta delovna mesta za to območje, na- še regije, najbolje vedo le tisti, ki so morali še pred nedavnim zapuščati domače ognjišče in si iskati dela drugod. V bo- doče bo dela tudi tu do- volj ... TOZD v Kozjem je spe- cializiran obrat za proiz- vodnjo posteljnine, ki si je spričo svoje kvalitete in tradicije firme že za- gotovil svoje mesto na tr- žišču. Po programu, ki ga imajo, bodo letos izdelali okoU 5 milijonov kvadra- tnih metrov, ko pa bodo v celoti izkoriščene vse proizvodne možnosti, bo- do tod proizvajali tudi preko šest milijonov kva- dratnih metrov tkanin. Sicer pa je tako, da je tudi življenje v tem obra- tu živahno in veselo. Dru- žbeno politične organiza- cije so precej aktivne, pri- zadevna pa je tudi mla- dina. Ko bo rešeno še vprašanje asfaltirane ce- ste do Podčetrtka, se bo kolektiv še bolje povezal s svetom, v katerega ta- ko intenzivno prodira s svojimi kvalitetnimi pro- izvodi. UKINITI NOČNO DELO ŽENSK Eden izmed problemov, ki tarejo Metko (pa ne samo njo!), je tudi pro- blem nočnega dela žensk in mladine. Tekstilna in- dustrija je pač takšnega značaja, da se brez hu- dih ekonomskih in social- nih posledic, problema ne da urediti. Sicer pa raču- najo strokovnjaki, da bi ta problem v Sloveniji lahko rešili v naslednjih petih letih. V Metki torej tudi gle- de reševanja tega vpra- šanja ne drže križem rok. Vlaganja, modernizacija in povečevanje proizvod- nje v ključnih obratih bo postopoma prispevalo k temu, da se bo nočno de- lo žensk v bodoče lahko ukinilo. Letos so se na- črtno lotili rekonstrukci- je v pripravljalnicii. Ku- pili so dva nova stroja s 168 previjalnimi vreteni. Medtem, ko je prvi od obeh že montiran in že obratuje, pa bodo k mon- taži naslednjega pristopili v naslednjih tednih. Gle- de na to, da gredo k bolj ■ produktivnim stro- jem z večanjem števila vreten, dosegajo večje proizvodne rezultate. To pa jim omogoča, da bodo dosegli v pripravljalnici tolikšen obseg proizvod- nje, da bodo postopno lahko ukiniU nočno delo žensk. Računajo, da bo- do že konec leta odpravili nočno izmeno v tolikšnem obsegu, da bo tu delalo v tretji, nočni izmena, le še 20 % žensk, če bo vse tako steklo, kot je pred- videno, bo v tem obratu že konec prihodnjega leta delo teklo le v dveh iz- menah in tod delavke po- noči ne bodo več priha- jale v tovarno. Sicer pa naj povem, da se v Met- ki sleherna nova proiz- vodnja (tudd hlačne no- gavice) organizira tako, da je zagotovljena tak- šna produktivnost dela, ki omogoča obratovanje le v dveh izmenah. Kljub temu, da so na področju tekstilne indu- strije še številni proble- mi, eden največjih je tre- nutno v strahovitem raz- koraku med cenami repro- dukcijskega materiala in končnimi izdelki, si v Metki ob skrajnih napo- rih kolektiva prizadevajo ustvariti tolikšno akmnu- lacijo, da bodo moderni- zirali delo tudi v ostalih obratih ter s tem omogo- čili, da bodo njihove de- lavke v prihodnje priha- jale v tovarno le še v dveh izmenah. Ko bodo to dosegli, takrat bo v Metki resnično veselo ... SKRB ZA DRUŽBENI STANDARD Poleg vsega omenjenega in seveda tudd še stvari o katerih pa bomo kaj več zapisali drugič, pa so v Metka letos veliko po- zornosti posvetili tudi družbenemu standardu svojih delavcev, zaveda- joč se, da je tudi p>o po- dročje izrednega pomena, tako za dobro počutje de- lavcev v podjetju kakor tudi za rezultate, ki jih dosegajo na delovnem mestu. v kolektivu so urediM moderno kuhinjo z resta- vracijo, v kateri dnevno pripravljajo obroke za vse tri izmene delavcev. Za ureditev najmodernej- še kuhinje in lepe jedilni- ce so porabili okoli 40 milijonov starih dinar- jev, kar glede na to, ka- ko so obrat družbene prebrane uredili, niti ni veliko. Sicer pa, kaj bi lepa kuhinja, če v njej ne bi bilo sposobnih kuha- ric in dobre hrane. Obro- ki tople malice v Metki so izredno begati, jedil- nik pa tako pisano sestav- ljen, da se ena m ista jed v toku enega meseca nikoli ne ponovi. Naj vam ob tem izdamo še majh- no skrivnost. Delavci Met- ke prispevajo za svojo kvalitetno malico le 3 di- narje za obrok, vse osta- lo krije delovna organiza- cija, ki je v letošnjih de- vetih mesecih že dotirala svojo kuhinjo z okoli 50 milijoni starih dinarjev. Taka odločitev kolektiva je v teh časih, ko nam cene (tudi hrane) vsak dan rastejo preko glave, resnično več kot na me- stu. Enako kot delavci v Metki C!elje, pa imajo urejeno seveda prehrano tudi delavci v Ko2yem. Skrb za vsakodnevno toplo malico (!) pa je le del skrbi za dobro po- čutje delavcev v Metki. Kolektiv je letos obnovil v Seči pri Portorožu svoj počitniški dom, v katerem je že letovalo preko 200 članov kolektiva in preko 300 njihovih družinskih članov. Bodi že tako ali druga- če, kolektiv Metke, ki šte- je že preko tisoč zaposle- nih, je krepko stopil na pot hitrega razvoja in naglega napredka, ki se pozna na vseh področjih. *^lo pri navijalnih strojih je zahtevno, predvsem zelo J*tančno in tudi utrudljivo. Pri starih strojih še po- ^"»e j ... V obratu, kjer delajo ženske hlačne nogavice, je v glavnem zaposlena mladina. Pridno strežejo dekleta modernim strojem. Preko sto tisoč parov nogavic na dan izdelajo pridne \ roke delavk v Metkinem obratu. Za klepet tod resnič- no ni časa ... ; 34. stran — NOVI TEDNIK VI. SEJEM OBRT! ?7. seotember 1973i Zatja Prepiričani sano, da bi de- vet od desetih, ki bi jih vprašali, kaj proizvajajo v žalski Zarji, hitro odgovori- lo: kaj, konfekcijo seveda, to ve vsak otrok... Da, to je že resnica, toda to je le del, manjši del resnice, kajti ZARJA ima v okviru svoje dejavnosti več smeri, o kate- ris smo nedavno tega že pi- sali, zato pa si danes pobU- žje oglejmo le eno izmed njih: proizvodnjo žaliizij. Modama arhitektiura tn sta- novanjska kultura (tudi v za- sebni gradnji) pač terja, da se stanovanjski ter drugi ob- jekti vsestransko fiuikcional- no uredijo, tako da bo po- čutje v prostorih kar naj- boljše, od česar pa je seveda marsikaj odvisno, še zlasti velja to za nekatere predele naše domovine, kjer so po- sebni kUm.atski pogoji, to je v našem primorju. 2e nekoč so ljudje okna svojih hiš zaščitili s polkna- mi. Danes delamo to seve- da na veliko modernejši na- čin in eden izmed najuspeš- nejših je uporaba žaluzij. Ko se je kolektiv žalske Zarje odločil za tovrstno proizvod- njo, je bil ravno še pravi čas, da se je vključil v naše tržišče in tako postal v treh letih renomiran proizvajalec žaluzij, znan po vsej domo- vini, še zlasti v primorju. V žalski ZARJI izdelujejo štiri osnovne tipe okenskih in balkonskih žaluzij, harmo- cer: drsne žaluzije, harmo- nika žaluzije, žaluzije na pro- tiuteg in žaluzije sistem pol- kne. Pri velikih objektih v glavnem uporabljajo drsne žaluzije, ki se odlikujejo po mnogih prednostih. Ravno zaradi tega se ta vrsta žalu- zij vgrajuje predvsem v ve- like stanovanjske objekte, hotele, bolnišnice; skratka povsod tam, kjer je potreb- no funkcionalno pokriti ve- like p>ovršine. In če že govo- rimo o njegovih prednostih, potem je prav, da našteje- mo vsaj nekatsre: rokovanje z njimi je izredno enostavno, so izredno funkcionalne za pokrivanje vULkih površin, iz- delujejo jih lahko v poljub- nih dimenzijah in seveda po že. ^aii 1.1 , iO^rcbah arcč nika in še ena prednost jih odlikuje, zavzemajo zelo ma- lo prostora. Navadno jih vgrajujemo na koncu balko- na ali na fasado, če gre za okno. Seveda pa so enako uporabne tudi ostale vrste žaluzij. In zakaj je povpraševanje po ZARJINIH žaluzijah tako veliko? Predvsem zarau I ga, ker lahko naročnij^ nudijo žaluzije v p>astelnih barvah, jj^j ' tično pomeni, da je ^j' d3, v katero ne bi bju goče z estetskega vidj^j diti njihovih žaluzij. J je obstojnost plastike u tere so žaluzije izdelaii« velika, saj prenašajoč raturo pdus 80, do mjj, stopinj Celzija, ne da^ tem prišlo do d*foij| forme oziroma odstoj barve, katerem obsto. je zajamčena. Poleg naj, lasmosti pa se ZARJi^j luzije odlikujejo po ^ memo nizki teži, saj j na kvadratni meter ie ^ 7 kilogramov teže. Zaradi vseh teh las^i o katerih smo govorili ji praviHni in normalni j pulaciji trajnost žaluzij j tično neomejena in to j naročnike izrednega ^ Mnogi objekti, zlasc Dalmaciji, so že oprem; z ZARJINIMI žaluzijanv še več jih bo v prihog kajti mnogi so že spoq da objektov praktično n; J moče ustrezno zaščitit, vanj ni vgrajene žaluzije, pa izdelujejo tudi v ZJl Žalec. I ODSLEJ PO AVTOPLAŠČE IN DRUGL GUMIJASTE PROIZVOD FERDO GODINA »ELE IKLPIKE Roman poklanja bralcem Slovenija 51 Pozno je že moralo bUi, kajti malo parov se je še vrte- lo po hiši. Bili so samo taki, ki si ves večer niso upali na svetlo Truden sem bil. Spal bi rad. »Domov bi šel,« sem dejal krčmarju in se obrnil od ostalih, ki so prodajali zijala. »Z menoj pojdete, Rataj.« »Dobro, pojdem,« je dejal Rataj. Pri vratih sem se obrnil. )>Cigani z meno),« sem zapovedal. Videl sem Gezo, kako je pomignil muzlkantom. Prijeli so inštrumente. Zajela nas je mrzla noč. Cigani so mi igrali potnico. Dekan naj ve, da mi je zadosti, sliši naj, kako prihaja domov njegov kaplan. Rataj me je vodil pod pazduho. Cigani so šli za nama in nama igrali. Nekaj ljudi se je ruibilo med vrati gostil- ne. Zavili smo proti farofu. Igrali so mi do praga, čutil sem v sebi nezadržno moč. Nihče mi nič ne more. Smešno je, da sem tako dolgo molčal. »Igrajte,« sem zavpit, da je odmevalo po dvorišču. V farofu ni nihče prižgal luči. Sunil sem v vrata. Z nogami sem tolkel v podboje, da je po stopnicah votlo bobnelo. Vedel sem, da v farofu nihče ne spi. V kuhinji je zabrlela luč. Motna senca se je premaknila in šla čez Cigane. Vrata v kuhinji so se odprla. Ključav- nica na prikletnih vratih je zaškripala. Luč je svetila Trezi v obraz, da je bila videti še bolj grda, kakor je bila v res- nici. Obraz se ji je podaljšal, sence okrog ust in oči so bile močne. Počakal sem, da so Cigani odigrali Treza je stala med vrati in se ni premaknila. S Cigani smo si segli v roke. Stal sem rui pragu, ko so odhajali. Nato sem se obrnil. Zrl sem v Trezo. Gledal sem JO in vzkipel: »Kdo ima tu več besede, ti ali jaz!« Z opotekajočimi koraki sem šel po stopnicah. V meni je gorelo. Zdrobil bi Trezo, dekana in CotUna. Na vrhu stopnic sem se obrnil. Prijel sem se za ograjo. Nisem mogel zatajiti v sebi tega, kar mi je ležalo na srcu. »Vi, potepuhi! Ne boste me več pribijali na križ. Ne boste me več, barabe!« Prepričan sem bil, da stoji pri vsakih vratih kdo in me posluša. »Kaj ste imeli prej? še oblačiti se niste imeli s čim. Zdaj ste st ruigrmadili bogastvo, capini. Nič mi ne morete! Živel bom tako, kakor bom sam hotel.« Odleglo mi je. Utrudil sem se. To mi je težilo dušo. Dekan, Treza, vsi naj vedo, kaj sem skrival toliko časa. Utrujen sem prišel v svojo sobo. Nisem prižgal luči. Slekel sem se, se sezul in pustil vse razmetano. X X X ^ X Zgodilo se je, kakor sem pričakoval, škof me je po- klical v Maribor, čeprav sem čakal na to vsak dan, se je vleklo dva meseca, preden sem bil pozvan. šel sem na pot. Ni mi bilo težko, kajti rhateri ne morem več pomagati. Do nje nimam dostopa in ga ne bom nikoli več imel. Svojo mater dobro poznam. Nikdar mi ne bo odpustila Rahele in tudi Ciganov ne. Gotovo je že zvedela za moje nepremišljeno početje. Se mnogo tihih, svetu nepoznanih solz se bo naužila, preden bo umrla. čakam v škofovi sprejemnici. Ničesar določenega ne morem misliti škofa se nisem bal. VeselU sem se, da bom videl dobrodušni obraz visokega pastirja. Jezilo me je sa- mo, da mu povzročam neprijetne skrbi. Sedel sem na stolu, čakal sem. da se vsak trenutek odpro vrata. Pripravil sem se, da takoj vstanem in poljubim ribičev prstan. Vse mu bom po pravici jm čas teče. Roke imam potne. Sonce siplje svetlobo \ okno. Podobe škofov na stenah so slepe in čiste. Kljuka na vratih se premakne. Vrata se odpro in I stopi počasi v sprejemnico. Obraz mu je bil resen. Takega še nisem videl. M du dobre volje ni bilo na njem. Postalo me je strah sem ga pozdravil, je sklonil glavo. Ni mi rekel besede mi je roko in jaz sem mu poljubil Petrov prstan. »Prevzvišeni, pozvali ste me,« sem dejal. Glečd visokemu pastirju v oči. Za spoznanje so se mu Dolgo časa me je Tiepremično gledal. »Da, poklical sem vas.« Govoril je prijetno in je bilo tega, kar sem storil. Sklonil sem glavo in "i"' Kriv sem bil. Zdelo se mi je, kakor bi se škof šele sedaj kaj bo storil z menoj. »Počitek vam je potreben, gospod kaplan.« Imel sem vtis, da me pomiluje. Odjrrl sem vs^ bi mu pritrdil. Toda on je počasi šel z roko pod lepo^ leno haljo. Nekaj je iskal. Malce sem čakal, kaj se ftc dilo. Brez moči sem bil in voljan storiti, kar mi bo' vedal. Prevzvišeni je potegnil izza halje malo, štirioglai^ mo. Preletel je pisanje, kakor da bi se hotel preprO'^ je pravo. Za spoznanje je dvignil glavo in zgubo^ Presenetil me je, ko mi je ponudil pismo. »Berite,« je dejal. Vzel sem list. Takoj sem spoznal roko, ki je P^''^ vrstice. Bila je materina. Nisem mogel zadržati kateri sem držal list, da mi ne bi trepetala. Pozabil da stojim pred škofom, ki me opazuje. Udarca, ki P šel tako nenadoma, nisem mogel skriti. Preletel sem' znano materino pisavo. »Prevzvišeni nadpastir! Vem, da je drznost motiti Vašo prevzvišenost, moram storiti zavoljo svojega sina. Moj sin je šel sj na katero sta ga poklicala Gospod Bog in blažena ^ Marija. Postal je nevreden služabnik božji Zato Va^ sim jaz, njegova mati. razrešite ga njegovih duho^ doltiiosti in pošljite ga domov. Tu, v samoti, ga bc^ šala spraviti spet na pravo pot, kamor ga je pokli<^. Krvavi mi srce. ko Vam to pišem, vendar mi BoQ da moram tako storiti. Z upanjem, da boste uslišali mojo prošnjo, se P Ijam s hvaljen bodi Jezus Kristus. Bistrica, 17. avgusta 193 ... ; Zrimova'' V NOVO PRODAJALNO „SAVA" NA MARIBORSKI CESTI V CELJU 36. stran — NOVI TEDNIK VI. SEJEM OBRTI 27. september 1973 ŽENIN ^ VSAKDAN ZA MLADE MAMICE Tokrat sem se spomni- la vseh tistih srečnih že- na in deklet, ki so v ve- selem pričakovanju. Pa ne, da bi moda ukazovala tudi njim, ne. Lahko pa jim pomaga vzbuditi obču- tek, da so tudi one lahko prikupne in lej ; obleče, ne. Moda je prav tako ovrgla vse tiste skoraj po- polnoma enake obleke, ki so jih še pred nekaj leti nosile vse noseče ženske. Prinesla jim je nove sve- žine, preprostosti in mla- dosti. Tako je lahko dnevna obleka za nosečnico zelo ljubka. Pod prsmi je na- brana in celo poudarjena. Ima globok štirioglat izrez in kratke zavihane roka- ve. Spodaj oblečemo topel puli ali bluzo. Tudi za boljše priložno- sti smo lahko zelo svobo- dne. Tako je druga oble- ka pod prsmi rezana in močno krojena navzven. Sicer povsem enostaven kroj poživlja velik koni- čast ovratnik in zavihki na rokavih. Prav tako se ni treba izogibati priljubljenim bar- vam. Izberemo pač tisto, ki našim lasem in očem najbolje pristoji. Staša Gorenšek MED ŠTIRIMIj OČMI i:: HRIPAV GLAS stara sem 16 let in obi- skujem srednjo šolo. že precej časa se srečujem z neprijetno nadlogo, ki je v zvezi z mojim gla- som. Po kratkem molku ali pa po daljšem govor- jenju mi i>ostane glas hrd- pav in nizek. Zdi se mi, da imam v grlu neko za- preko, skozi katero ne more glas. Ko se skušam odkašljati me v grlu za- peče. Verjemite, da je ta na- dloga zelo huda in nelju- ba, posebno v šoM, ko sem kaj vprašana. Kako se moram šele prizadeva- ti, da dobim čist glas, kar pa ni neopazno! Upam, da mi boste sve- tovali in tudd pomagaU. MARIJA DRAGA MARIJA, edini nasvet, ki ti ga lah- ko brez škode dam, je pot k zdravniku. Ta edini bo namreč lahko ugoto- vil ali gre za organsko napako ali le za psiholo- ško počutje, ki v trenut- kih neugodja reagira ta- ko, da se ti glas zatika ali zniža. Bolj zaskrblju- joča je zadeva zato, ker praviš, da te v grlu tudi boli, zato le pojdi k zdravniiku, ki ti bo stvar pojasnil. SPOLOVILO ME PEČE Sem že čisto obupan, ker kadar grem na malo potrebo, me SF>olovilo strahovito peče. Sem tu- di sramežljiv in imam spolne odnose z dekle- tom, za katero pa ne vem, če je zdrava. Lahko sem se okužil od nje, za- to sem z njo tudi prene- hal hoditi. K zdravniku ne grem, zato mi vi sve- tujte, kaj naj si naredim, da bodo bolečine ob po- trebi na vodo pojenjale. Morda bi mi svetovali kakšno domače zdravilo? TONE LJUBI TONE, tudi vas nemudoma poši- ljam k zdravniku. Naša rubrika ni mazaška, zato vam ne bom dajala no- benega nasveta. Niti ne vem, ali ste mladi ali ste stari, kje živite, kako vas boli. Tudi nismo poklica- ni, da bi dajaU medicin- ske nasvete na daleč. Nujno vam je potrebna zdravniška pomoč, pa ni- kar se že vnaprej ne obo- rožite s sramežljivostjo. Morda pa le niso krivi spolni odnosi z dekletom? Obtoževati je najlažje. Jaz bi vam svetovala najprej pregled pri zdravniku, po- tem pa šele obtožbe na vse strani. Da vas malo potolažim, vam lahko po- vem, da je vsega lahko kriv le nedolžen prehlad. A ne delajte si utvar, za- to le krepko pot pod no- ge! MISLI UHAJAjQ Truiajstletno deklt in hodim še v šolo. p ravno tu problem, pri učenju ne tr\^^^ zbrati. Misli mi m^^^ vse drugam, k oblajaj knjigam in tudi fg^j, Fanta res še nimaj^ bi ga rada imela. sošolke jih že rniajo, ^ celo po več. Je kaj J^l be, če bi ga že imela? PRELJUBA MOJCA, si pa res dvakrat Ivi^l ker me sprašuješ take^ umnosti. Pojdiva lepo* vrsti. Misli ti uhgj? drugam zato, ker s« * moreš skoncentriratl. je res značilnost tvofe let, let v razvoju, pj ^ moraš zato zbrati in ^ voljo usmeriti le v nje. Fanta lahko imaš, p, bolje, če ta še ni iz mj sa in krvi, ampak le ^ šen idol med pevci n športniki. Hudo pa bo, j ti bodo misli nanj še u prej jemale moči, taki da bo potem šlo v šol vedno bolj navzdol, j; oziraj se na ostala dekl( ta in sošolke, ki se tam, v tvojih letih tudi večim izmislijo. Draga Mojca, pa bij zamere — jaz bi te di* čez kolena in te našeškjl la. Potem bi premišljen la o trpljenju tega sTe^ malo manj pa bi mislii na vse ostale stvari, h tako bi dosegla bistveno; ko bi nakuhala jezo, ki se vrnila h knjigam, U skim seveda. Lep pozdni vsem skupaj! NATAa Javna skladišča KONEC 1. FAZE z letošnjim letom je priče- lo z delovanjem tudi podjet- je Javna skladišča v izgrad- nji Celje. Na osnovi konzor- cija, v katerega so vključena nekatera celjska podjetja, so bila zgrajena skladišča v skupni površini 10.800 kva- dratnih metrov koristne f>o- vršine. Tem se je pridružila še vrsta infrastrukturnih ob- jektov, med njimi tudi uprav- no poslopje. S tem je bila končana izgradnja prve faze tega za celjsko gospKKiarstvo nadvse pomembnega podjet- ja. Kaj pomeni za usp>ešen razvoj gospodarstva sodobno skladiščenje blaga z integral- nim transportom, to vedo le tisti, ki so vpeljani v podrob- nosti nove dejavnosti v na- šem gospodarstvu, to je so- doben transport in skladišče- nje blaga. Kolektiv Javnih skladišč, šteje že preko pet- deset delavcev, je v prvih de- vetih mesecih letošnjega leta že krepke presegel devetme- sečni plan realizacije, saj so ga presegli za 26 odstotkov. V tem pa je tudi dokaz, ka^ ko potreben je bil ta objekt za celjsko gospodarstvo. Za to da so lahko v tem soraz- merno kratkem času že preto vorili 36.000 ton raznovrstnega blaga, so morali v delavni organizaciji visoko dvigniti storilnost dela. V prvih de- vetih mesecih letošnjega le- ta so že dosegli na delavca 1.307 kg premanipuliranega blaga na uro na enega delav- ca. Taki rezultati so odraz ugodne strukture in sodobno organiziranega tehnološkega postopka. Delovne organiza- cije našega območja se v ved- no večji meri poslužujejo uslug JAVNIH SKLADIŠČ, to pa predvsem zaradi tega, ker so že spoznale vse go- spodarske prednosti komplet- nega paketa uslug, ki jim ga nudijo pri JAVNIH SKLADI- ŠČIH. Dosedanji rezultati so več kot dokazali, da je bila odlo- čitev o gradnj javnih skladišč v Celju več kot utemeljena in nujna. Sveda pa se ob tem že postavlja vprašanje izgrad- nje druge faze, postavitve no- vih skladišč okoli 16.000 kva- dratnih metrov koristne po- vršine. Za dosego tega bo zopet potrebno ubrati isto pot kot v prvem pirmeru. Gospodarstvo bo moralo na- stopiti z združenimi sredstvi, saj se bo sleherni vloženi di- nar še kako bogato obresto- val. Verjetno ni potrebno p>ou- dariti, da v vseh primerih ni smotrno, da si delovne orga- nizacije same grade doma svoje skladiščne prostore, temveč bi bilo smotrneje združiti sredstva za izgrad- njo druge faze. Pri tem je zlasti mišljeno vlaganje v iz- gradnjo tistega prepotrebne- ga prostora, ki bo v bodoče celjskemu gospodarstvu samo v pomoč in korist. Pri tem pa seveda ni mišljeno, da bi ne gradili svojih skladišč tam, kjer so le-ta nujno po- trebna za normalni potek proizvodnje in pa seveda pri velikih grosističnih trgovskih podjetjih. To, kar smo v Celju en- krat že uspeh in dokazali, kaj se da napraviti z zdru- ženimi sredstvi, bo treba rea- lizirati tudi v prihodnje, s čimer bo v Cretu nastal bo- doči transportni center z vse- mi pripadajočimi službami, tako da bodo blagovni toko- vi lahko sledili razvoju oziro- ma integralnim procesom transporta in skladiščenja blaga. Pri tem pa imajo od- ločujočo funkcijo tudi JAV NA SKLADIŠČA, katerih do- sedanje uspešno poslovanje je dokazalo, da sodobnega gospodarstva ni mogoče orga- nizirati brez sodobnega skla- diščenja in transporta blaga. Objava spremembe delovnega časa in sprejemanje strank pri občinskih upravnih organih občine Celje od 1. 10. 1973 do 30. 4. 1974. i UPRAVA SKUPŠČINE OBČINE CELJE obvešča občane, delovne in druge organizacije, da od 1. oktobra 1973 do 30. aprila 1974 delajo občinski upravni orga- ni, občinsko javno pra- vobranilstvo in služba občinskega sodnika za prekrške Celje — v ponedeljek, to- rek, četrtek in pe- tek od 7. do 15. ure — v sredo pa od 7. do 17. ure. Občinski upravni or- gani so dolžni spreje- mati nevabljene stran- ke — v ponedeljek, od 8. do 11. ure in od 12. do 15. ure; — v sredo, od 8. do 11. ure in od 12. do 17. ure. NOVI TEDNIK — stran 37 VI. SEJEM OBRTI ^ 27. september 1973 _ \)>--- jilesnokulturne skupnosti mmmmmmm Lyevanj- .ii konec) odbor, ki ga bodo prav ^'Lstavljal' delegati, bo pred- j'.?^ preti v sem organ z,a pri- {'iJ jn zagotavljanje izvajanja t'" , skupščine. i'o pmllogu naj floval soglasno. To pa pome- ^ IK) moral predlog, ki ga • ?Qsre*lov:il skupščini ustrezati 1strukturam, ki sestavljajo ""lost. Koordinacijski svet bi vLjaii predsedniki samouprav- '"rgiiniziriiuili nosilcev telesne IL In.ciativni odbor je ua- r jždelaJ predlog, ki ga je f^jJJ tudi Ob ZTK in svet za ^,9 kulturo, da bi se uslano- ""^sainostojne zveze za ičijort, *,tno rekreacijo (ta že obsta- f'm temeljno telesno vzgojo (za L in predšolskT mladino). tX) nedvomno potrebno skup- ' dogovarjanje in vskiajevan je Uovnili vprašanj, naj bi to M opravljal koordinacijski svet. ^ sodeloval z 10 sk-apnosti strokovni svetovalec. Poscb- l komisij pretllog za ustanovl- sispnosti ne predviueva. Ven- bo potrebno razmisliti o po- gosti nekaterih n. pr. za ob- jt;, za program ipd. jeiesao kulturno sfero ob usta- skupnosti najbolj zaiii- , vprašanje finan-siranja. Ali bo j sitapnosti več sredstev za te- 5,0 kulturo? nam mora biti. da uve- pljanje ustavnih dopolnil in - aavij:tnie samoupravnih inte- jcili skupnosti ne pomeni več gjrji kot dosiej. Tega bomo še (prej iineli toliko kot ga ustva. |g Nedvomno pa ustavne spre- ff^2 omogočajo takšno poraz- jtev sredstev, da bodo enako- bIbo pokriti skupni interesi in iWbe. Kaj naj bi to pomeni na- vedeni tudi drugi viri (članarina, vstopnina Ipd.). ven;lar bo ta ne- dvomno na.il>omembnejši. S tem naj bi skušali doseči enotnejše, samoujiravn« dogovorjerH) zbira- n.je In seveda tudi delitev sred- stev. Kaj to konkretno komenl? Nedvomno več vtbranih sredstev v okviru skupnosti. Prav gotovo pa ne dovolj za vse želje, saj bo- do te omejevane z dovoljeno mož- nostjo oUrcMenjevanja gospodar- stva. V različnih razgovorih se opozarja tudi na dejstvo, da bo verjetno potrebno doseči samoup- ravno dogovarjanje za finan-siranje programa pi)stopno. Morda bo ka- zalo v prihodn.jem letu zbiranje sredstev kombinirati. Del, (kateri se ho potrebno dogovoriti) se bi oblikoval s sporazumom, del pa z odlokom, kar zakon tudi dopu- šča. Ob razmišljanju o finansiranju je potrebno razmisliti še o enem vprašanju. Kaj bo. če telesna kultura zaradi preobilice potreb na drugih pouručjiti ne bi mogla ustrezno participirati pri obliko- vanju skupnih obveznosti gO'*i)0- darstva? Tu bo potrebno upošteva- ti določbo zakona o samouprav- nem sporazumevanju, ki dopušča možnost, da se v takih pruncrih sredstva za minimalne potrebe pridobijo z odlekoni. Tvani;e v ceilsk: nogomet- ni podzv-ez; se je dobro pričelo. V I. skup-ini so odigrar tri ko- la. merUem ko v II. skup'ni in miadnsk; ter p^onrski li-g-; po dve. Rezultat.: I. skupine 3. kolo: Ope- kar — Straža 2:1, Ko-rnar — (Jelulozar 2:1, Vojn'k — Lnibno 4:3, Ponikva — Senovo 1:2. Osan- karica — Boč 8:2, Paprničar — Šoštanj 1:4. LESTVICA: Opokar 3 3 O O 9:3 6 Šoštanj 3 2 1 O 9:4 5 Osankarica 3 2 0 1 12:6 4 Kovinar 2 2 O O 3:1 4 Straža 3 2 O 1 12:10 4 Senc>\'0 3 2 O 1 4:3 4 Voinik 3 2 O 1 7:7 4 Boč 3 111 10:13 3 Pon'Jtva 3 1 0 2 5:8 2 Pa-D rn'6ar 3 O 5 3 3:10 o Ljubno 2 O O 2 4:,'5 O Gahttoaac... ,..... _3 JLJ>-3 Aiiil Rezultati II. skupine 2. kola: Senovo B — Pivovar (ni bilo soolj€o četvorko v Jugoslaviji je najj^ečja uspeh slovenskega rokometa v zad- njih desetih, letih. J. KDZMA PRIPRAVE SMUČARJEV Mladi smučarja SK Izletnik iz Celja se že več tednov zapo- TOtjo zbiiraudečo ekipo v II. zvezni li- gi, Celjani so pa drugi in to bo pravi derbi z vsemi po- slasticami). Torej resnično naporen teden za mlade igral- ce, ki pa jim bo lahko samo koristil pri nadaljnjem kal- jenju. Ocene: Miha Bojevič 5, Levstik 3 in Milan Mrov- Ije 1. Skupni vrstni red: Marguč 17, Levstik 12, Koren in M. Bojevič 10, Pucko 4 in Mrovlje 1. Nekoliko drugače, manj rožno je s hokejisti na tra- vi, ki doživljajo neuspeh za neuspehom. Trener Rovan je želel, da napišemo: »Visok poraz v Zagrebu smo doživeli zaradi neresno- sti igralcev Milana Bratca, Draga in Slavka Kolenca, ki niso odpotovali na tekmo ter zaradi neizkušenosti mlajših igralcev, ki so jih morali za- menjati. Zaradi neregularne- ga zaključka smo vložili pro- test. V nedeljo igramo s Par- tizanom iz Želine doma ob 10,30. uri na igrišču pri Skal- ni kleti. Ocene: 5 nihče, 3 Vojko Bratec in 1 Jože Je- ram.« Tako V skupni uvrstitvi vo- di Vojko Bratec z osmimi točkaini. Toliko za danes, v prihod- njem kolu pa pričakujemo še več vašega odziva, zlasti, ker so pred celjskimi roko- metaši velike in pomembne naloge. Upamo, da jih bodo uspešno izpeljali, prav tako pa tudi želimo, da se čim- prej uredijo vrste pri hokeji- stih na travi. tv DVA NASLOVA ZA SUHODOLČAfVA Pred sto gledalci so se najbolj- ši mladinci pomerili v Rimskih Toplcah za mladinske naslove v karate ju. Nastopilo je osem klu- bov s preko 50 tekmovalci. Naj- več uspeha so imeH domačini, kajti član Rimskih Toplic Suho- dolčan je zmagal v lahki in ab- solutni kategoriji. Rezultati — lah- ka: Suhodolčan (Rmske TopJice), Gnaden in Skofic (Hrastnik). Srednja: Benč-č (Izola), Detiček (Laško) in Grajal (Krško). Te&a — Maric (Krško). Jelene (Rimske Toplice) in Halerle (Zidani mosi). Absolutna: Suhodolčan (R. T), Lendero (R. T.) in Benčič (laola). Organizacija tekmovanja je biia odlična.