Vidovdanska Številka Izide f sred® 27. t. m. LETO i. LJUBIJANA, 24. JUNIJA 1923. ŠTEV. 27. NACIONALISTIČNI ORGAN. NAROČNINA t za Jugoslavijo: ra tri meseca 12'— Din.; za celo leto 48'— Din.; za inozemstvo je dodati požtnino. Oglasi po ceniku. — Posamezna štev. stane 1 Din. M — REDAKCIJA IN ADMINISTRACIJA i Arena Nerod. doma. Rokopisi se ne vračajo. — Anonimni dopisi se ne sprejemajo. SSr POŠTNEGA PLAČANA V GOTOVINI! “*BsS UHAJA VSAKp NEDELJO! Sl ES K lil ' ministru nnntrainli d@S@ dr. MlEoreclu 1 Kojim kr« ukazom je bio g vel.župan dr* Fritz Lukan imenovan namestnikom. II! zastopnikom namestnika za Slovenijo? Ako a!|e bio, kojim se pravom umešava u posiove velikog župana mariborske oblasti? V obrambo narodnega ponosa. Koj v početku moramo ugofot viti, da voclijo eksponenti današ* nje vlade v Sloveniji, v tem izpot stavljenem delu naše države, na avstrotnemški meji, politiko, ki žali narodni čut prebivalstva Slot venije. Več nego uverjeni smo, da današnja beogradska vlada nima in ne more imeti interesa braniti element, ki ni naroden, na škodo slovenske narodnosti. Tudi ni to interesu stranke, ki je iz nje izt išla današnja vlada, ki ima v skupt ščini relativno večino in ki nosi odgovornost za politiko vlade. Take politike eksponentov naše vlade ne morejo odobravati samo vladi protivne stranke iz lastnih strankarskih interesov, temveč tut di vsa narodna javnost brez razt like strank in je ne odobravajo niti strankini pristaši današnje vlade. V sled tega je v interesu naroda ne politike neobhodno potrebno, da se politični kurz naše vlade v Sloveniji izpremeni in da se pot stavi na bazo, ki je v prvi vrsti koristna in simpatična našemu e/e# mentu. Da se do sedaj ni vodila taka politika, temu ni kriva toliko cent tralna vlada beograjska, kolikor so krivi njeni eksponenti v Slovet niji, in sicer v prvi vrsti bivši nat mestnik Hribar in sedanji veliki župan dr. Lukan. Malo nam je mar, sta li Hribar in Lukan radU kala ali ne, glavno nam je, da se v teh predelih države pri iz vršet vanju vladne politike spoštujejo interesi in čustva naroda, ker smo uverjeni, da je to namen same vlat de in stranke, ki nosi odgovornost za vladno politiko. Posledice take politike v Slot veniji so bile te, da so v prvi vrsti nenarodni in z njimi protidržavni elementi dvignili glave in začeli staviti zahteve na škodo državi in narodu zvestega prebivalstva. Tot da ne samo to! Začeli so izzivati in žaliti patrijotično čustvo naših ljudi, začeli so dirati v stare kot maj zaceljene rane, ki so jih sami zadali našemu ljudstvu v času avt strijskega robstva s podporo dut najskih vlastodržcev. Posrečilo se je tem ljudem najti zaslombe pri gg. Hribarju in Lukanu vsled njih kratkovidnosti. Zakaj sta se imet novana gospoda postavila na stran nemčurjev in poturic, nam je popolnoma nerazumljivo. Ker pa sta se vendar postavila na njih stran, ugotavljamo, da sta za polit tiko in upravo popolnoma nespot sobna. V narodnem in državnem ter v interesu same vlade, ki mora brat niti čast naroda, je, da odstrani s takih mest nesposobneže in da taka mesta poveri drugim možem, ki bodo znali vršiti politiko vlade v skladu z narodnimi in državnimi potrebami. Naša organizacija, ki je vedno pripravljena stati na braniku čisto državnih in narodnih interesov, je začela voditi borbo proti posledit cam zgrešene politike g. Hribarja. Počela je z vso silo dušiti protinat rodni element, da obrezuspeši njet govo narodu in državi škodljivo delovanje. (Nastop v Celju in Sl. Bistrici!) G. Hribar ni skušal popraviti storjene pogreške, temveč je nat sprotno začel brezobzirno borbo proti naši eminentno narodni ort ganizaciji. Ko pa je naša organizat cija začutila preganjanje, je v svot jo zaščito začela odkrit boj proti vzrokom teh škodljivih posledic — boj, naperjen na g. Hribarja osebno. Iz te borbe je izšla Orjuna zmagovita na celi črti, zmagala je faktično in moralno, g. Hribar je moral iti. Njegov naslednik g. Lukan, čet prav je spočetka kazalo, da bo vot dil drugačno politiko kot g. Hribar in čeprav nam je to obetal po nat šem predsedniku, vestno sledi Hrit barjevim stopinjam, protidržavni elementi pa nadaljujejo svoje razt diralno delo. Naša organizacija vodi radi tet ga brezobziren boj, proti posledit cam zgrešene politike — proti det fetistom z ene in z druge strani pa proti vzroku te politike — proti nesposobnemu g. Lukanu osebno. Nadejamo se, da bo beograjt ska vlada pravilno ocenila naš boj, da bo odstranila nesposobne ljudi z odgovornih mest in da v tej bort bi ne bo nikdar videla kakršen koli strankarski boj, bodisi proti radU kalni stranki ali v interesu kake druge stranke. Da se za tem ne skriva nikak strankarski boj, naj služi za dokaz dejstvo, da so v tem boju na naši strani pripadniki vseh strank, tedaj tudi radikali. V tem boju so bili po krivici kaznovani člani Orjune, ki pripadajo vsem strankam: SKS, JDS, NRS in NSS. To dokazuje tudi nastop g. Puclja v narodni skupščini, pisanje vseh časopisov ter izjave radikalnih ort ganizacij Maribora in Ptuja. Nikakor ne zahtevamo, da naj bo velikim županom imenovan človek, ki ne uživa zaupanja vlade, t. j. ki ni pripadnik NRS, ampak zahtevamo na to mesto človeka, sposobnega za vodstvo državne politike, pa naj bo ta človek stot krat radikal, ker stojimo izven in iznad vsake stranke. Zahtevamo izpremembo kurza vladne politike v tem izpostavljet nem delu države, da se da našim soplemenjakom preko italijanske in avstrijske meje moralna podpot ra, ker se z njimi postopa na nat čin, ki nasprotuje mednarodnim dogovorom in pravicam vsakega kulturnega naroda. Da se na tak obsodbe vreden način postopa z našimi brati v Avstriji, je ugotovil tudi minister vnanjih zadev g. Ninčič v narodni skupščini o priliki debate o Vladni deklaraciji. Kako naj koroški Slot venci verujejo besedam g. ministra Ninčiča, ako imajo pred očmi det lovanje g. velikega župana Lukat na? Ali g. Lukan sploh razume to izjavo osrednje vlade? Kako naj se dovede v sklad izjava ministra in postopanje velikega župana? Kakor smo že rekli, se mora kurs vladne politike v Sloveniji izt premeniti. Nimamo povoda sumiti, da osrednja vlada ne bo ugodila nat šim zahtevam, ki so zahteve vsega naroda, da se posebno vzpostavi delovanje naših organizacij v Ptuju in Mariboru, da dalje vrše svojo vzvišeno nalogo — brambo narodne države, narodne časti in narodnega ponosa. Čakamo odgovora vlade! Dr. M. T. In ostalim kvaražngonom. Quousque tandem? Prijatelj in dolgoletni sotrudnik našega lista nam paše: Kakor znano, spada med inventar izvestne politične gospode vsikdar tudi zakotni listič, ld ima nalogo priobčevati nizkotne osebne napade, katere se voditelji sramujejo objaviti v svojem glavnem glasilu. Ta posel opravlja za gotove gospode pri nas list, ki bi imel pač drugo hvaležnejšo nalogo, kakor je ta, ako bi bil v pravih rokah in bi stal pod pravim vodstvom. Nedavno tega je prostaško napadel takratnega pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja, pred kratkim pa velikega župana dr. Lukana. Ni moja naloga lomiti kopja za ta dva moža, ki se bosta že sama branila, v kolikor se jima to zdi prav in potrebno. Ugotoviti pa moram eno. .Vsakdo, kd je čital blazne izbruhe zahrbtnosti in perfidnosti in ki si je še ohranil nekaj dobrega okusa, je prišel do spoznanja, da je moč take politične eskapacb kvitirati le z zaničevanjem in preziranjem. Komu ni znano, da se v političnem boju včasih vporabljajo sredstva, katerih očetovstva bi se v dobri družbi vsakdo sramoval? »Politisch Lied, ein garstig Lied!« Toda ali moramo Slovenci res prednjačiti v vseh slabih in malovrednih lastnostih? V imenu slovenske javnosti, v imenu slovenske kulture in dobrega okusa moram dati duška ogorčenju, da je politični boj zavzel take oblike in da je mogel slovenski list pasti na nivo prostaškega revolverskega žurnala. Dr. M. T. S tem člankom nas je počastil ponedeljkov »Slov. Narod«. Mi mu kot takemu ne zamerimo, ker vemo, da se je priobčitvi dokaj upiral; pa je prišel mogočen gospod in — hočeš, nočeš, moraš. Naš list vsled tega ne bo trpel in quousque tandem bodo dolgo, dolgo trajal. Samo vsled takega delovanja je zaslovel širom nase domovine in žanje vsestransko priznanje, ker njegovo delo neizprosno razkriva sramote današnjega časa.^Mi tega >ne delamo iz bankarskih špekulacij ali pa mogoče iz strankarski! in osebnih koristi. To delo nam daje obilo skrbi in težav. Vršimo pa le v korist in čast nacije in države. Marsikdo izmed naših najboljših je nodaril že v to svr-ho, svojo eksistenco. Vsakomur so znana preganjanja, ki jih so deležni naši pristaši, .le to dokaj hvalevredno, pa zelo nezahvalno delo, ki ne nosi poedincu nobenih koristi, pač pa celokupni naciji in državi. Gospodu Dr. M. T., ki ga istovetimo z Hribarjem in pa vsem malikovalcem zlatega fraka v kolikor jih je še ostalo pa prinašamo njegovo lastno pismo, da blagovolijo zbrati eventuelno razsodnost svojo in nam priznati potrebo našega nastopa. Vsi pristaši metod pa, ki se izražajo v podstoječem pismu niso nič boljši kot Hribar sam in nam bodo vedno dobrodošli sovražniki, pa bili oni od te ali pa od druge stranke. Pri nas velja samo poštenost in nepristranost. — Dragi prijatelju! Ja radiin več punom parom na priprematna za izbore. Jučer počeo sam se obazirati po novčanim sred-stvima pa imam par miiijuna več osiguranih. Izvoli to prijateljima kazali. Straaika sama za Sloveniju ns-če trebati mnogo da žrtvuje, možda i niš ta. Jučer počeo sam lične razgovore sa kotarskim poglavarima, da se tačno informišem o raspoloženju te dadem potrebna uputstva. Svaki dan če doči jedan kotarski poglavar k meni. Jučer bio je tu Lanjšic iz Maribora. Od njega sam saznao. da je dr. Korošcu uspelo preko banatskih Nemaca uplivisati na dosta brojne mariborske Nemce u smislu njihove orijentacije prema SLS. Da-kako njihova odluka ioš nije definitivna te če se dati popraviti sadanje njihovo raspoloženie. Tomu bi jako mnogo pripomoglo, kad bi se radl-kalnoj Stranci posrečilo, da predo-bije banatsko-baškanske Nemce za sebe. Vodstvo svih jugoslovanskih Nemaca je najine sada ondje. U Ljubljani uplivisati ču na ustvarenje izbornih organizacija. Ovo se mora izvesti preko božičnih praznika. Moju oraksu u ovakovim stvarima poznaš, pa češ mi verovati, da če se organizacija — osobito sada. pošto je osiguran nervus re-rum — posvema posrečiti. Ali ja trebam podpore vlade u nekim stvarima upravne naravi. Ova podpora je potrebna, da se unl-šti terorom demokrata na stanovite slojeve birača pridobljeni upliv u prilog demokratske stranke. Navesti ču Ti dalcle što u pojedinim mili is tars tv ima treba učiniti i to obzirom na liitne pripreme za izbore bezodvlačno i bez predomišljanja. Evo šta: U Miiiistarstvu Unutrašnjih Dela. 1. Odlikovati sve osobe, koje sam zato predložio. Cim budu odlikovani od radikalne vlade, postače — pošto im ie odlikovanje spreča-valo demokratsko uplivisanje na Ministra Unutrašnjih Dela — postati če njeni pristaše i naši pomočnici. Možda ne svi; ali velika večina sigurno. — Sa samim odlikovanjem ali nije još sve učinjeno; treba se pobrinuti takodjer, da budu ovamo poslane in-signije, da se odlikovancima svečano izruče. U tam pogledu vlada u Beogradu velika nehajnost; nekada se dopošilju naime insignije tek po mesečima a to još uz mnogobrojne urgencije. 2. Neka se odmah u smislu mo-jeg predloga reši pokrajinske uprave izveštai br. 44.271 od 13. t. m. Na taj način izčunanio demokratima iz ruku »Zveznu tiskarnu« ! list »Nova Doba« te dobijemo oboje u svoje ruke. 3. Orjuna i »Narodna Odbrana« demokratske su organizacije po načinu talijanskih fašista; stvorene pak pre svega u svrhe terora na korist demokratske stranke u vreme izbora. Vlada neka centrale ovili organizacija. koje su u Beogradu, jed-nostavno razpusti sa motivacijom, da ioi za uzdraževanie reda i podr-živanje narodne svesti sasvim su dostatne državne vlasti i državni avtoritet. Ako se centrale razpuste, morače naravskj obustaviti svoje delovanje takodjer sve podružnice; dalcle i one u Sloveniji. Za slučaj, da se vlada za ovakov odrešiti korak ne bi mogla odiučiti. molim informi-sati naše prijatelje da ia ovde ni-kako neču dopustiti, da bi Orjunaši ili Odbranaši nastupili tečajem izborne borbe sa terorističkim metodama. 4. Na novo izabrano opštinsko veče ljubljansko neka me ministar-- stvo opunomoči iz razloga, koje sam mu naveo. da razpustim. Ne možemo najme dopustiti, da b* u vreme skupštlnsklh izbora imao gradsku opštinu liubljansku u ruka-ma komunstičko ■ klerikalni blok! Poslie izbora morače biti jedna naj-hitnijih stvari, da se promeni ne-sretni dr. Žerjavov opštinski izborni red. U Miiiistarstvu za Sodialnu Po* litšku. 1. Neka se sigurno sa novam Rodinom 1923. premesti iz Ljubljane u Novi Sad. Sarajevo ili Skoplje na-« čelnik odelenja Adolf Ribnikar. On je največi priganjač demokrata i te-rorizuje osobito državne činovnike i uslužbenike. U vreme izbora bio bi ovde krajnje pogibeljan. pošto, od odelenia za socijalnu politiku ovist veoma mnogo birača (penzijonista, invalida itd.), na koje se dade sasvim lahko i sa uspehom uplivisati. — Razlog za premeštenje. več če ministarstvo znati, da nadje, pri čemi pripominjem da se Ribnikaru može dodeliti kakavgod pisarnički posao i' ne baš vodstvo odelenja. — Ribnikar če se — predvidjam ta — prije nea službi zahvaliti, nego li ukazu radi premeštenia pokoravati. To ali ne čini ništa. Čim vidi svet, da nema više vlasti i upliva kako pod dr. Žerjavovim režimom, izgubiti če takodjer upliv. pa nam neče moči da smeta, i ako ostane u Ljubljani. — Ja bi pak vodstvo Odelenja socijalne politike poverio poštenom vladinom savetniku dr. Franu Gor-šiču, sadanjemu načelniku invalid-skog odseka. 2. Neka se odmah poništi odluka. kojo-m ie ministar dr. Žerjav prollv odlučbe »Stambenog Senata« kao absolutno poslednja instanca pode-lio stan veterinara Welsbacha u Ko-njicama sudskom savetniku Mihelčiču mesto kotarskom poglavaru Hubadu samo zato. jer ie Milielčč demokrat. Ako ovo protuzakonito dodejenje stana ostane u kreposti, demokrati če iz toga kod izbora či-niti kapital za svoju stranku. U ministarstvu Trgovine i Industrije. 1. Neka se za pokriče deficita kod ovogodišnje pokrajinske zanat-lijske izložbe u Mariboru dozvoli 200.000 K prlnosa. To če nam pridobiti sve mar borske obrtnike. 2. Neka gospodin ministar naredi ravnatelju Zamidi, kao šefu odelenja za državne sekvestre, da reši spor sa ing. Guzljem, sekvestrom tvornl-ce brača Winkle u Sevnici, po mo-i jem uputstvu. 3. Neka gospodin ministar današ-« nji mol izveštaj br. 11.592 o Hipote-karnoj banci jugoslovenskih štedi-onica reši u smislu mojeg predloga. Dr. Žerjav je najme pritiskom na bivšeg ministra Viloviča postigao, da ie ovai usprkos tome. da ie sa Strane utemeljiteljnog odbora bio prevarno informisan dao doz volu, da se ie ova banka sasvim orotuza-konito furtim osnovala te. da ima u njoj demokratska stranka sve u ru--kama. Nije prezreti, da če Hipotekarna banka kod svih izbora na mnogobrojnu svoiu klijentelu vršiti moči silan upliv. pa da zato ne smemo dopustiti da ostane u rukama Žerjavovaca. 4. Neka se zato. ier je u prvom i redu to zakrivio dr. Marn. koj; ima bez toga. kako to gospodin c*r. Mar- kovW jako dobro zna več i drugih krivnja na sebi. ovog šefa odelenja penzijoniše i na njegovo mesto postavi dr. Rateja. Dr. Marn je najme engažovan demokrata. U mlnistarstvu za agrarnu reforma. 1. Neka se premesti odmah — i to svakako do nove godi ne — šef okrajnog agrarnog ureda u Ljubljani dr. Matko Brnčiča k kakvoj hrvat-skoi. bosanskoi Hi dalmatinsko! direkciji. Kako gospodin Minister dr. Miletič dobro znade. on je zloupo-trebljavao svoju služ-benu vlast. pa je več toga radi diskvalifikovan za državnog činovnika. Po mome uve-reniu on če se. ako dobije preme-štajni dekret, na svojoj službi zahvaliti. U vreme izbora apsolutno ne sme biti ovde u državnem zvanju, jer ie puka kreatura dr. Žerjavova i velik terorista. Njegov teror u prilog demokratske stranke oseča se osobito med ju državnim činovnl-štvorn. Evo za danas najvažnije stvari, koie treba, da se odmah izvedu. Molim te referiši o njima u vladi i u radikaluom klubu, inače smatraj pismo za strogo ooverljivo. Budi mi iskreno pozdravljen! Odani Iv. Hribar. Dr. Friedrich Luka«, oproda nemških veleposestnikov. S poooin j ujoč delno životopis omenjenega gospoda pri agrarni reformi. se ne sme pozabiti na dejstvo da je velika zasluga gospoda Friedricha, da se agrarna reforma ni izvršila osobito na nemških veleposestvih v škodo slovenskemu podeželskemu ljudstvu. Zakaj je šel in še gre na roko Nemcem-veleposest-nikom. bi 'znali povedati: hlevi Auerspergovi. vinske kleti dolenjskih grajščakov in razna lovišča širom Slovenije. Kot zvesti služabnik cesarja Janeza I. je obiskoval tudi štajerske Pangermane ter nabiral za kraljevo vilo. Njegova protiusluga je bilo izigravanje agrarne reforme v korist nemškega veleposestva in kapitala. Z občudovanjem vredno predrznostjo je prešel agrarne zakone. samo da bi bilo pomagano Nemcem. Vprašamo gosp. Friedricha. kako je z 100.000 Din. ki jih je dal grof Attems za radikalni volilni fond. da se je s tem rešil državnega nadzorstva. Vprašamo, zakaj se zavlačuje izvedba agrarne reforme po Dolenjskem. Notranjskem in Gorenjskem: zakaj se poteguje agrarna direkcija za zagriznjene nemške ve-leposestnike-tihotapce ala VVindisch-griitz, Pongratz in Lippit? Opisujte nam. kako ste se v letih 1920. in 1921. vozarili s svojimi prijatelji na državne stroške po raznih graščinah kjer ste določevali pri polnih mizah in kozarcih površino one zemlje, ki jo morajo dajati grajščakl v zakup? Zakaj ste se pri tem ozi-rali vedno le na želje veleposestnikov. zastopnikov občin in agrarnih interesentov pa niste povpraševali, kako so naši veleposestniki zanemarjali svoja zemljišča ter jih po večini vedno oddajali v zakup bogatim posestnikom ? Niste sc na teh informacijskih vožnjah nikoli ozirali na potrebe revnega kmetijskega stanu katerega še sedaj ohola grajska gospoda izrablja. Kako so sekali obširne gozdove grofa Barbota vziie mnogoštevilnim protestom s strani interesentov, katerih se ni upoštevalo pri oddajanju lesa in drv. Zakaj niste nikoli kot šef agrarne direkcije za Slovenijo zahtevali zadostnih kreditov za izvedbo agrarne reforme potom okrožnih agrarnih uradov? Zakai .ste preganjali uradnike ki so v svoji nesebičnosti nastopali proti raznim izrodkom veleposestnikov? Zakai ste zahtevali, da morajo vsi uradniki agranih uradov izstopiti iz Orjune? Zakaj ste delovali za razpust okrožnega agrarnega urada v Murski Soboti ravno sredi njegovega uspešnega delovanta? Pa ia ne radi tega ker so vsi tamkajšnji uslužbenci pošteni in nacijonalni jugoslovanski državljani? Mislite, da ste se s tem činom Iznebili v Prekmurju nekaj nasprotnikov slovenske radikalne stranke ki ste si jo ustanovili le za svojo osebo in še par ožjih koritar-fev. Ali se ujema s častjo visokega upravnega uradnika, da ste ustanavljali med veleposestniki neko lesno eksportno družbo, pri kateri ste iskali svoj dobiček? Pri tem Vam je pomagal znani nemški av-strijakant Putik, kateri je po Vaših predlogih bil odlikovan, a slovenske uradnike se .ie pri tem prezrlo?Ni se torej čuditi, da se skuša kosinato-vestni Knappe cesar Friedrich iznebiti vseh poštenih jugoslovanskih državljanov ki bi znali posvetiti v njegovo zakulisno igro, ter v protl-državno delovanje njegovih nemških bratcev! To bodi splošni uvod, mnogoštevilni detajli sledijo! Habilitacija s klopotci. Blokaško dijaštvo v Zagrebu je priznanega zgodovinarja dr. Ferda Šišiča obmetalo z gnilimi jajci, ker je na temelju zgodovinskih podat-kot rušil ideologijo biokaške politike. ki se opira na domnevno ve-kovno suvereno neodvisnost hrvat-skega plemena. Neki zakulisni inspirator. ki ga poznamo, je hotel takoj izrabiti to priliko in poskrbeti tudi profesorju dr. Hauptmanu enako presenečenje, da bi ob pokanju klopotcev dosegel habilitacijo, ki je na temelju svojega učenjaškega dela ni mogel doseči. Poizkus se je ponesrečil, kajti naše dijaštvo ni blokaško. Pribiti pa je treba infamijo »Slovenčevih« urednikov in njih inspi-ratoriev. ki so se postavili na branik slovenstva sedaj, ko ni več ogroženo in ki smo jih vedno pogrešali, kadar ie bilo treba nastopiti za pravice našega plemena. Opažamo, da je v borbi za avtonomijo občutno zrastel klerikalcem narodni ponos, ki jim ie bil prej neznan niih narodnostno čustvo ki je prej tonilo v katoličanstvu, je naenkrat oživelo. Postali so občutljivi na vso moč. vsaka najmanjša stavr jih spravlja v ogorčenje, v vsaki reči vidijo zapostavljanje slovenstva in vsako priliko porabijo, da stopijo na plan za »samoniklost slovenskega naroda«. Toda poznamo se. politični položaj, taktika zahteva to samoslovensko občutljivost, vse je samo politični humbug. Mahinacije dr. Mala proti dr. Hauptmanu so se javno že ožigosale spravile oa so nas na misel, pogledati. ltai naš najboljši pisatelj Cankar, ki ga klerikalci tako emfa-tično slave in si ga prisvajajo pri vsaki pripravni priliki, govori v svojih delih o našem suženjstvu. Odprli smo »Knjigo za lahkomiselne ljudi« in podajamo zaključek premišljevanja Cankarjevega o naši zgodovini: »Vedel je (profesor Kosirnik), kako se ie veseli in krepki narod polagoma pomehkužil in pohujšal pod vplivom krščanstva in njegovih hlapčevskih naukov. Vedel ie, da bi ga vse zunanje nesreče in nadloge same ne mogle nikdar napraviti takega kakoršen ie danes, temveč da ie bilo treba tistega strupa, ki se mu ie bil polagoma zalezel v dušo ter ga ie naposled tako vsega raz-jedel. da mu ni več moči ozdraviti. Jermeni različnih gospodov so mu rezali iz hrbta meso in strahovita, stoletna bolečina ga ie storila dovzetnega za nauk ponižnosti in sa-mozatajevauja. Tako dovzetnega ga je storila stoletna bolečina za samo-ponižanie in za klečeplaztvo, da ga ni danes naroda, ki bi bil tako do kosti pobožen, hlapčevski in plah, tako Bogu udano na smrt pripravljen ... Posegel je s plaho in trudno roko po pijači ki so mu jo bili prinesli iz Bfižina. opil se ie kot zarubljen krnet in se ne bo nikoli več streznil. V vseh pojavili narodovega življenja se vidi, da niso samostojni, se vidi plahost, ponižnost, nezaupnost v vsaki kretnji, vsaki besedi. V življenju skupnega naroda in ljudi, ki so ta narod... Hlapčevstvo se jim pozna vsem na čelu samozataievanje ie njih natura ...« Ali nekoliko strani dalje: »Ugledal je pred sabo dvoje istrskih kmetov, tistih visokih ljudi v obleki iz težkega rjavega sukna, lica ožgana oči resne, globoke in mirne. In tedai. ko sta ga ugledala, se ie sklonilo dvoie lepih rjavih glav, na licih se je pokazala plaha ponižnost in ko sta prišla mimo njega. sta ga pozdravila v tujem jeziku, ki ie bil neznan niemu in njima. Zaskelelo ga ie do srca in čutil je bridko in globoko vso veliko nesrečo suženjske zemlje in suženjskega naroda... To so jermeni ti- sočerih gospodarjev in to je kelih, ki so ga bili prinesli iz Akvileje.« Cankar se očividno ne strinja s hipotetično trditvijo dr. Huptmana, da je bil naš narod že iz pradavnine nejunaški. plah in ponižen. Tudi mi se ne strinjamo z dr. Hauptmanom, vemo namreč, da je to samo hipoteza in da bi naš narod ne bil nikoli posedel teh zemlja, če bi ne bil junaški, bojevit in krut. kakor so vsi prirodni narodi. Mislimo pa. da bi dr. Mal storil dobro delo. ako bi pojasnil, zakaj ie iz nareda-bojevni-ka postal tekom stoletij narod-hla-pec. Ko že citiramo Cankarja, ne moremo prezreti onega znamenitega mesta iz »Hlapcev«, ki slove: »Zdaj pregledujem zgodovino protireformacije. Takrat so v naših krajih pobili polovico poštenih ljudi, druga polovica oa ie pobegnila. Kar je ostalo, ie bila smrdljiva drhal. In mi smo vnuki svojih dedov.« Dr. Mal ie napravil slabo uslugo katolikom. Ce so Slovenci bili junaki v paganskih časih potem ima Cankar prav. da sta jih pijača iz Brižina in kelih iz Ogleja napravila za hlapce kakršni smo bili dolga dolga stoletja, če pa ta pijača in kelih nista vplivala tako porazno na Slovence, kaj se potem upirate hipotezi dr. Hauptmana, ko vendar kot zgodovinar veste, da smo bili samo v poganskih časih svobodni, krščanstvo pa nam je prineslo rob-stvo in tlako. Mnenja smo, da ie Cankar razgalil skrivnost naše hlapčevske nature: tu ne pomaga nikako izvijanje. Prevelika ie bila sila. premajhen je bil narod, da bi bil mogel odoleti strašnemu strupu. Ni si ga mogel podrediti kakor so to storili drugi številno in kulturno siinejši narodi. Slovensko pagansko junaštvo ie izumrlo, rodilo se ie katoliško hlapčevstvo. Bojevnik-pogan je imel vnuka kristjana-hlapca. Kolikor pa je naše pleme le odo-lelo strupu in se počasi prerajalo v svobodne samostojne ljudi, ie ta preporod zatrl zopet protireformacijski fanatizem, ki je naše pleme končno-veljavno vpregel v jarem do najnovejših dni. Tretjič, menda zadnjič pred smrtjo, ki nam je grozita, se .ie prt nas zbudila težnja po svobodi. Dosegli smo jo in ni slučaj, ampak stroga logična nujnost da so zopet katoličani tisti, ki nam usil.iuje.io tuje spone. Neomejeno vladati se da namreč samo nad hlapci in tega se jim hoče, vse drugo je klerikalcem hekuba! VOJIN PULJEVIC: Fašizem. Pregled, zgodovina in razvoj najno- vejšega Italijanskega pokreta. (Nadaljevanje.) Takoj ob svojem nastopu v marcu leta 1919. je morala fašistovska stranka (ki je imela sedež v Milanu, kot socijalistična) započeti borbo na dve strani; na zgorai in spodaj. Zgoraj je stala neodločna, heterogena in doktrinarna vlada gosp. Nittija, a zdolaj večina naroda z močno socijalistično organizacijo in z znatnim delom boljševiške organizacije. ki ie sabotirala državo in proletarijat. Leta 1919. Je bil v Italiji komunistični pokret najjačji. Njegovo moč je predstavljala močna, agresivna organizacija, ki se ie javljala povsod in ob vsaki priliki. Italija ie šla z brzimi koraki komunistični revoluciji naproti. Vlada ie podvzemala izredne mere. ponekod s surovo silo toda nezadostne in negativne. Fašizem stopi v borbo, napada notranjo in zunanjo politiko vlade, izjavlja, da vojne žrtve niso dovolj poplačane in da vlada povsod nered. S komunisti se bije javno po ulicah in trgih. Začne se borba, slična državljanski vojni. Dve slični organizaciji z različnimi cilji začneta, v neprija-teljskem stanju napram vladi in nevtralcem. borbo na življenje in smrt. V jeseni leta 1919. so v Italiji padle vsak dan povprečno dve do tri žrtve a izgredi, neredi, pretepi, požigi, so vsak dan neštevilni. To stanje ie trajalo do novembra leta 1922., ko so fašisti vzeli državno oblast v svoje roke. Poulične borbe in pretepi so bili odgovor na akcije komunistov, do-čim je fašizem odgovoril na zasedanje tvornic po komunistih in »rdeči gardi« s požiganjem socijaKstičnih in komunističnih domov. Omladinske fašistovske organizacije dobe uniformo — črne košu-Ije. (V Italiji je običaj, da ima skoro vsaka večja politična organizacija tudi svoje omladinske izvršujoče organe, ki so njeni borbeni in agitacijski eksponenti), črne košulje. črn fes in črne zastave so znak in oprema arditskih bataljonov, bataljonov »smelih«, ki so nastopili istočasno kot »rdeča garda« v odgovor na njene izgrede in okupacijo tovaren. Od jeseni leta 1919., ko se pojavi akcija fašistov, ie gledal italijanski narod ves pokret z nezaupanjem, ker ga je smatral za odgovor kapitalistov boljševizmu. Istotako so v inozemstvu smatrali kot pokret ekstremnih patrijotov, ki žive v brezdelju. Program fašizma še ni bil poznan — še ni bil niti izdelan. V resnici je kratek in nepopolen program, kot program stranke že obstojal, ki so ga pa šele začeli poglabljati v detajlih. Vendar se pa fašisti v tem času samo bore; oni so proti vsaki vladi, oni so tudi proti kralju, od katerega so zahtevali več odločnosti in energije. Zato so nekateri smatrali fašizem za del republikanizma. Ob priliki revolucije v jeseni 1922. se je italijanski kralj težko odločil poveriti upravo države fašistom. De Ve-cchiju enemu izmed voditeljev revolucije .ie rekel: »Evo. recite narodu. da predujem oblast fašistom. Ali narod mi bo to pozabil.« Toda De Vecchi je odgovoril »Ne. mi ga bomo na to spominjali.« Torej oni so bili proti vladi, proti kralju, proti parlamentarnim strankam radi njihove neaktivnosti, kakor so bili proti anacijenaln‘m strankam radi njih destruktiv-n ega dela. Vsled tega ie bil do gotove meje oviran razvoj fašizma, vendar sta agresivnost in odpornost premagali zapreke in ideja ie pridobivala vedno več pristašev. Pojavili so se časopisi, revije, knjige. Program so vedno bolj poglabljali ter začeli ustvarjati delavske fašistovske organizacije. Moč in ugled komunizma pade končno po znani borbi v Anconi. za časa vlade g. Giolittija. Fašizem ie začel svojo strmo pot navzgor. Ljudje, ki so delovali v fašizmu neobičajno smelo in aktivno, so prinesli v delovanje in borbo ne samo hrabrost in voljo, ampak tudi romantizem srednjega veka. Piše in govori se v pesniški obliki, agitira se proti notranjim in zunanjim sovražnikom in italijanski narod, živeč v tradicijah in poln egoizma, se vedno bolj približuje pokretu. V vsakem važnejšem kraju se osnujejo odbori in akcijske čete z geslom: »Vsi za enega, eden za vse.« Organizacije so vedno mobilne in hite v medsebojno pomoč v borbi proti komunistom, često z uspehom, pa tudi brez uspeha. Borbe se po-ostre in hladnejši se že ustrašijo In pričakujejo vsak čas državljanske vojne in uničenia vsega. Pokretu se pridružijo mnogi Intelektualci in sodelujejo pri progra-matičnem delu. Se predno ie napisan se program točka za točko, uvede v življenje uporabljajoč tud'i silo. Pojavi se literatura, ki objašnjuje in propagira fašizem. Iz inozemstva prihajajo pozdravi inozemskih nacl-jonalističnih pokretov. Največ pa pripomore razvoju fašizma dejstvo, da fašisti više cenijo prakso od teorije. Kje so našle Mazzinijeve besede: »Misel ali akcija« bolji odziv kot pri fašistih? Dočim grupa intelektualcev fašistov ustvarja ideje, programe. daie smernice, izvedejo in udejstvilo te ideje in programe borbene edinice. tudi za ceno zapora ali smrti. Hrabrost in samozavest sta impo-nlrali svetu. Kritiki fašizma velijo, da je vedno buden in na svojem mestu. pripravljen, da prevzame odgovornost in borbo. Visok, hraber, ponosen. lep. nepremagljiv. — to so atributi kritikov fašizma. Z eno besedo: Fašizem je bil najstrašnejše sredstvo za nenadno vzbuditev javne zavesti.* »Italijo ie treba rešiti za vsako ceno«, so bile vedno prve in zadnje besede slehernega fašista. Fašisti objavljajo svoj program masam samo z delom in dejstvi. * II fascismo della Vita Italiana od Gorgolini —< Milano 1922. Fašisti niso proti socijaišstom, ali bolje rečeno, oni niso proti delavstvu. kakor tudi niso za kapitaliste. Ustvarjajo se delavske fašistovske organizacije, ki skrbe za delo proletarcu, posredujejo v sporih s ka-j pitalisti in gorje tistemu, ki ne sprejme njihovega posredovanja. Vsak brezposelni delavec najde potom teh organizacij več kruha in zaščite kot potom rdečih sindikatov. Klavdij Treves. eden izmed voditeljev italijanskih socijalistov je rekel o fašizmu da se je rodil vsled specijalno ekonomskih, zgodovinskih in moralnih potreb nacije. In fašisti ne trdijo nasprotnega. Gospodarske razmere so bile tedaj bedne, zgodovinske tradicije bi morale Italiji dati več ponosa in moralne prilike so bile nezadostne, slabe. Upravniki Italije so bili slabotni. Vse stranke so bile edine v tem, da se Italija nahaja v slabem stanju in da ji je treba leka. To ie bil tudi prvi in najvažnejši aksiom fašizma. Vsa Italija uvideva. da je to pravilno in se v tej točki strinja s fašisti. Ali Italija ne vidi izhoda, ne veruje, da bodo nacijonalni proletarski eksponenti, kot je Mussolini, mogli to stanje izboljšati. Še manj pa se odobrava način delovanja fašistov, ki se s svojimi bojnimi odredi — skvadrami — vmešavajo v vsak javni spor ali manifestacijo mesto z besedo, z batino, nožem, požigom, bombami. Toda ta sred-: stva so imponiraia. širila strah In narod se ie začel odzivati pokretu. Treba ie povdariti. da se je glavna masa fašizma rekrutirala iz »zlate sredine« malomeščanov. brezposelna mladine, delavstva, ki so ljubili domovino. Voditelji pa. ki jih Je dvignila sila. so novi nepoznani politikom in javnosti. Seljaki, višje uradništvo in italijanska aristokracija so stali daleč proč od fašizma (izvzemši častništvo). Šele pozneje so začeli pristopati vsi sloji naroda razen starih aristokratskih politikov, ki se še niso mogli sprijazniti z novim tretiranlem parlamentarizma. r-TT---T-i - ..... ■ -p TRAf£!f.RH f~ ................. 1- Stel peSfcr©*. IZJAVA. Z ozirom na notico, priobčeno v »Jutru« z dne 16. t. m., izjavlja podpisani odbor da kar najostreje obsoja vsak poizkus, zaplesti organi-: fcaciijo jugoslovanskih nacijonali-stov v nekdanjo strankarsko-poli-tično borbo. Temeljno taktično načelo Orjune ie njen nadstrankarski značaj, ki se ga bo znala ubraniti proti vsem in vsakomur, vedoč, da s tem načelom stoji in pade. Smo-ter Orjune pa je prevzvišen. da bi ga mogli postaviti v nevarnost, da ostane neizvršen in organizacija nas .ie stala preveč truda ,da bi mogli dopustiti da razpade služeč katerikoli stranki. Ljubljana, dne 18. jun. 1923. Oblastni Odbor Or. Ju. Na. za Slovenilo v Ljubljani. Razvitje praporov. Dne 1. julija se vrši slavnostno razvitje praporov Oblastnega odbora, mestne org. Ljubljana in mestne org. Šiška. Slavnost se vrši na vrtu Narodnega doma ob 10. uri in vabimo nanjo vse naše organizacije, posebno pa pričakujemo od bližnjih, da se polnoštevilno odzovejo vabilu. Popoldan istega dne se vrši istotam, v svrho medsebojnega vpoznavanja, družabna prireditev z godbo, petjem, govori, plesom itd. Somišljeniki dobro došli. OPOZORILO. Opozarjamo nam naklonjeno občinstvo da mora vsakdo, ki zbira dobrovoljne prispevke za Orjuno. imeli člansko legitimacijo in nabiralno polo podpisano lastnoročno od predsednika brata inž. Kranjca In opremljeno z žigom Obl. Odbora. Na predstoieče opozarjamo nam naklonjeno občinstvo tem bolj. ker se nam poroča da se ta naklonjenost izrabila od razEčnih indivlduov. ki nimajo z našo organizacijo nič opraviti. Obastni odbor. Akcijske četo Ljubljana in Šiška. V torek dne 26. t. m. V areni Narodnega doma zbor ob 7. uri popoldne. Udeležba obvezna! Kdor ne pride se črta. — Obl odbor. Poživljamo vse člane, ki bi radi sodelovali Dri pripravah za proslavo o -priliki razvitja praporov, da se udeleže sestanka 25. t. m. ob 20. uri v areni »Narodnega doma«. Obl. odbor. Poživljamo vse članice Mestnih Or. Ju. Na. v Ljubljani in Šiški, da se polnoštevilno in gotovo udeleže sestanka ki se vrši v ponedeljek dne 25. t. m. točno ob 20. url v areni Narodnega doma. Dnevni red: prireditve ob priliki razvitja praporov. Oblastni Odbor. Članski seznami, ki smo jih poslali Organizacijam v izpolnitev nam od nekaterih še do danes niso vrnjeni, dasi je rok potekel. To je skrajna nemarnost. Poživljamo vse tiste org., ki niso izvršile svoje dolžnosti, da to takoj store, sicer bomo prisiljeni poslati na licu mesta delegata, ki ga bo morala dotična organizacija sama plačati. Isto velja za sezname akcijskih čet. Društveni kroj. Opozarjamo vse naše člane, da je prispelo prvovrstno češko sukno za kroje. Kompleten kroj z golenicami stane 1000 Din. !z-delovateljš tvrdka Capuder na Vidovdanski cesti. OBČNI ZBOR OR-JU-NA v KONJICAH. V nedeljo, dne 17. t. m. se je vršil v Konjicah občni zbor Or-ju-na, ki je zelo dobro uspel. I. Tonja. delegat obl. odbora ie poročal o po-kretu. ideologiji in ciljih naše organizacije. Delegat mariborske organizacije dr. Krsto Cazafura je v svojem govoru podal navodila za podrobno delo v naših sekcijah. Izvoljen je bil mestni odbor, ki bo moral rešiti težke naloge v nemčurskem gnezdu ter razširiti ideale nacionalizma med našim nacijonalno mlačnim narodom. Ustanovni občni zbor na Viču se vrši nepreklicno v nedeljo, dne 24. junija ob 10. uri v Sokolskem domu. Informativni sestanek v Št. Lovrencu na Dravskem polju napovedan za 14. t. m. se radi nepričakovanih tehničnih ovir ni vršil, vrši pa se čimpreje. Trboveljska mestna Orjuna priredi dne 24. t. m. plenarni sestanek članov ob 10. uri dopoldne v gostilni Torte. Orjuna v Polenšaku SI. Gorice priredi dne 1. julija veliko vrtno veselico. To je prva zabavna prireditev naše organizacije v Sloveniji in poživljamo naše člane da se je čim mnogoštevilneje udeleže. Vidovdanska siava v Splitu. Na Vidovdan priredi Mestna Orjuna v Splitu svečano zadušnico za vidovdanske atentatorje. Po zadušnici koraka povorka akcijonih čet z glasbo na čelu. po mestu. Nato se vrši predavanje o pomenu Vidovdana. Orjuna v Srbiji. V kratkem se bode osnovala Orjuna v Svilajncu, Aleksincu. Smederevu, Rekovcu, Jagodini in Požarevcu. Šumadijska Orjuna. V Kragujevcu se je vršil v nedeljo dne 18. t. m. na Prostem velik zbor Orjune kakršnega še ni bilo v tem kraju po vojni. Zborovanje je sijajno uspelo. Osnovala se je mestna Orjuna, ki začne izdajati na Vidov dan svoj glasnik »Sumadijska Orjuna«. Podrobneje Poročilo o tem zboru na kojem nas Je zastopal brat R. Rehar, predsednik Mariborske Orjune prinesemo v prihodnji številki. V kleti »Zvezde« so naši člani in prijatelji zbrali za Orjuno dne 17. t. m. lepo vsoto 339.25 dinarjev. Iskrena hvala! Posnemajte! Prigcdom revolucije v Bolgar.ii Je celokupna Orjuna stavila svoje akcijske čete vladi na razpolago. Beograjski oblastni odbor ie izdal velike plakate obrobljene z državno trobojnico in sledečo vsebino: V j e r u j u Organizacije Jugoslovenskih Naci- * jonalista (Orjune). Otadžbina iznad sveta! Rodoljubi. Organizacije Jugoslovenskih naci-jonalista (Orjuna). 1. Veruje, kao što veruje u iednoga Boga. da su Srbin. Hrvat 1 Slovenac tri brata jednog naroda; 2. Veruje, da ie kraljevina Srba. Hrvata i Slovenaca stvorena, osim Božjom pomoču i nad čove- čanskim naporima, mukama i žrtvama inaiene Kraljevine Šrbije i njenih vernih saveznika; 3. Veruje, da su za ostvare-nja sad ostvarenog ideala stupali u borbene redove malene Srbije pe-rom i mačem i njena brača Srbi, Hrvati i Slovenci sve tri vere preko Kopaonika Dunava. Save i Drine. pa, šta više i preko sinjeg mora: 4. Veruje, da naša brača Šu-madinci ni u snu ne pomišljaju na neke povlastice ili neko gospodarstvo nad ostalom svojom bračom; 5. V e r u j e. da če Kraljevina Srba. Hrvata i Slovenaca ostati nedeljiva za sva vremena: 6. V e r u j e. da su preostali mračni tipovi austrijanštine na našem suncu Slobode oživeli i počeli da svojom opakom žaokom truju oko sebe: 7. Veruje, da zaslepljeno partizanstvo samo zlu vodi: 8. V e r u j e da če satana, čije se konce več osečaju. kada bi još dublje htela svoje pogane nokte zariti u naše državno jedinstvo. pre razdrobljena biti. nego što bi za nju vremena bilo. da preko suda do ve-šala dode; 9. Veruje, da se državna uprava, pored naoružane sile u zemlji. mora oslanjati i na slobodne gradane, koju su svesni: šta imamo, a šta bismo mogli izgubiti, te da se ne bi docnije vajkali: »Imadosmo — neznadosmo, izgubismo — po-znadosmo?« 10. Veruje, u svoje pouzda-nje. da če svakod i u svaku dobu bez predomišljaja po ličnu svoju štetu, pa blo u pitanju i sem život, žrtovati se za devizu: »Jedan za sve. svi za jednog«, a za dobro Otadžbine i Kralja; 11. Veruje, u svoje samood-ricanje i ne očekuje ni od koga hvale ni nagrade. A udarce pcdnosiče s trpljenjem Isusa Krista naoružan hramskom kamcijom. jer u istini u hramu Jugosiovenskom preostali su, postali su i uvukli su se trgovci, koji trguju sa našim osečajima i našim dušama i keze nam se grimasama jedne bestie Zato u ime milijona za nas ponosnih grobova ore-Iivenih morem bratske krvi u ime: armiie slepih, kljastih i bogalja, u ime: nepregledne mase stubova t stubiča. koji ponosno drže državu na svojim plečima istina gladnih i žednih. pri tome još i ne poštovanih, ali časnih i poštenih i svesnih isto-riške odgovornosti, ima da bude cilj Orjune: Odbrana države do samo pregorenja a u granicama državnog Ustava i Zakona; 12. Veruje, da če u našoj ob-darenoi zemlji uskoro zablistati lju-bav i sloga i zavladati rad, red. zakon i blagostanje na strah i trepet neprijateljima spoJjnim i unutraš-njim i da če svanuti sunce Slobode i našoj još porobljenoi brači. Rodoljubi, uzmite ovo Vjeruju Orjune za svoje i dodite u njene redove da zajedno s njom čuvate i očuvate sveto delo. političkog oslo-bodenja i narodnog ujedinjenja! Di-žite svetu državnu zastavu. zajedno s Orjunom do u nebesa, neka svetli budučim pokolenjima. kao užeženo kandilo palim herojima! Živela nedeljiva Otadbina! Zi-veo Kralj Aleksander I.! Oblasni Odbor Orjune Beograd. Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozine &. Co. z znamko »Peko«, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in na debelo Ljubljana. Breg 20 in podružnica Aleksandrova c. 1. PoBitS&tl pregled. Nepričakovan završetek bolgarskega prevrata. Stambolijski je mrtev in na Bolgarskem je nemoteno zavladala predvojna politična klika, ker je politični položaj danes v Evropi tak, da ie vsak obrat na desno v politiki kake države prijazno sprejet pri mogotcih, ki danes odločajo v Evropi. Zato na Madžarskem vlada Horthy. v Italiji Mussolini in na Bol- »ORJUNA« ... —n garskem prijatelj Radoslavova Can-kov. Naša država je v tem slučaju zopet slabo odrezala ker Stambolijski je delal in vodil jugoslovansko politiko, medtem ko njegovi nasledniki živijo v duhu, ki je odvedel Bolgarsko na stran Nemcev. Madžarov in Turkov, v družbi katerih ie tudi doživela strahovit poraz. Oni, ki sedaj vedrijo in oblačijo v Evropi niso mislili povodom prevrata na Bolgarskem na preteklost, njih ie samo veselilo, da je propadel demokratski režim v tej državi in da so izvršili prevrat desničarji. Rumunija niti slišati ni hotela o kaki intervenciji tudi ne o kaki demar-ši male antante, ker njo posebno veseli. da ie konec kmetske vlade v njenem neposrednem sosedstvu ln da ie zdaj kolikortoliko zavarovana od zunanje agitacije v lastnih kmetskih vrstah, ki so vse prej kot zadovoljne s sedanjim protikinetskim režimom v Rumuniji. In še nekaj ie vplivalo na zadržanje Rumunije povodom bolgarskega prevrata. V Bukarešti vodi politiko kraljica Marija in ona. je določila svoio najmlajšo hčerko Ileano za bolgarskega kralja Borisa, s katerim se ta najmlajša romunska princeza menda v kratkem zaroči. Pod Stambolijskim kralj Boris menda ni bil preveč varen, vsekakor pa je bil od volje kmetskega diktatorja močno odvisen in na svoio lastno politiko na znotraj ali na zunai niti misliti ni mogel. Tak kralj Boris za romunsko kraljico ne bi bil pravi zet, njen zet mora biti pravi kralj, ki vlada in zato se je vedla Rumu-niia povodom bolgarskega prevrata tako »korektno«. Ako mislijo v Bukareštu. da so še vedno oni časi. ko so dinastije bile edino merodajne pri vodstvu politike posameznih držav in da bo Rumunija imela posebne koristi od tega. ako se nahaja šef njene dinastije v Bukareštu. ena hčer njegova v Ateni, druga v Beogradu, tretja v Sofiji — potem se v Bukarešti motijo. Časi so danes drugačni monarhije so ustavne in postajajo tudi vedno več ali mani parlamentarne in narodi se ne dajo več slepo voditi. temveč hočejo samo svojo usodo. Ne mislimo reči s tem. da so vezi sorodstva med posameznimi vladarskimi dvori popolnoma brezpomembni ampak naglasiti smo hoteli. da stopanie v sorodstvo med bukareškim atenskim, beogradskim in sofijskim vladarskim dvorom nima onega političnega pomena, ki so ga v Bukarešti morda pričakovali in želeli. Notranjo in zunanjo politiko v vseh balkanskih državah bodo vodili pač balkanski narodi sami in ako oni uvidijo da imajo skupne interese. potem bodo šli pač skupaj in se bodo medsebojno nodpirali in to skupnost bi sorodniške zveze med posameznimi vladarskimi dvori pač lahko pospeševale. Na Bolgarskem trotovo jie bodo mogli voditi odkrite protijugoslovanske politike ako bo bolgarski kralj — svak našetra kralia ker ie nemogoč prisrčen odnošaj med dvema dvoroma, ako niso tudi odnošaii med obema državama popolnoma korektni in prijateljski. Bolgarska ne bo mogla netiti ognja v južnih delih naše države. ker ako bi ona nadaljevala v tem smislu politiko stare predvojne Bolgarske, bo imela v Jugoslaviji brez vsakega ozira na sorodstvo med obema dvoroma — svojega od-Iooneera nasprotnika. Morda se na Balkanu pod vplivom teh porok na kraljevskih dvorih marsikaj spremeni, morda se ublažijo razna nasprotstva in ni izključeno da nastane med vsemi narodi Iskreno prijateljstvo. Ampak eno je gotovo: Jugoslavija bo vodila svojo politiko in skupno politiko s svojimi sosedi samo dotlej, dokler bo ta politika taka da mi ne bi trpeli nobene škode od nie. Ako pričakujejo v Bukarešti da bomo mi branili Besarabijo pred Rusijo, potem se odločno motijo, ker za tako politiko se. v Jugoslaviji ne bi dobilo niti enega človeka. Razim tega se mi še vedno nismo odreki za vse večne čase nosesti Soluna. Bolgarska pa Tracije in izhoda na Egejsko morje. Ta vprašanja ostanejo odprta in niti sorodstvena zveza med balkanskimi dvori jih ne bodo mogla odpraviti s sveta, ker govorili bodo narodi. To je bilo potrebno povedati povodom vesti o nredstoječi zaroki bolgarskega kralja s hčerjo romun- skega kralja In sestro naše kraljice. Bolgarska, ki stoji pred nami. je za nas še nerešena uganka, za sedaj vidimo smo obrat na desno, ali to je bolgarska notranja zadeva, ki nas nič ne briga, z ozirom na zunanjo politiko ie pa Bolgarska še nepopisana pola papirja. Na oprezu bomo pa vedno! Več otroških vozičkov, kolesa z gemo se poceni prodajo že od Din 250’—. Ljubljana, Zvonarska ulica štev. 1. Planina prš Rakeku. Že v eni prejšnjih številk smo iznesli na kak podel način so bile denuncirane šolske moči iz Planine, ker so pod okriljem »Jugoslov. Matice« izvedle sijajno uspelo proslavo oslobode-nja naše občine iz ital. jarma. De-nuncijacija sama je bila zelo skrbno in rafinirano pripravljena se glasi tako: Okrajni šolski svet Logatec. Podpisani starši, ki pošiljajo svoje otroke v Pianino, sporočajo sledečo dejstvo: Tukajšnje učiteljstvo je našim otrokom strogo ukazalo, da se morajo v nedeljo, dne 25. februarja 1923 udeležiti neke slavnosti v »sokolski dvorani«. Mi starši radi pošj-ljamo otroke v šolo, kar najodločneje pa ugovarjamo, da bi se naši otroci silili v sokolski dom. Ugovarjamo tudi temu, da se je otrokom ukazalo udeležiti se, sicer s pripombo, da v spremstvu staršev, obhoda po Planini. Povdarjamo da mi ne dopustimo, da bi se naši otroci uporabljali za take vrste demonstracije. Kolikor vemo, je to tudi v nasprotju s šolskim zakonom. Skrajno nesmiselno je, naročati otrokom, naj se udeleže demonstracije v spremstvu staršev. Ali naj očetje in matere vodijo otroke na vrvici? — Po demonstraciji je bila v neki gostilni določena zabava, kar ni drugega kakor pijančevanje. Ker naši otroci, ki se že tako pohujšujejo na poti v šolo in iz šole, naj bi se še tukaj pohujševali. Ni se jim sicer v šoli ukazalo iti tudi na (veselico) zabavo, a kdo bo otroke držal, je že tako blizu in ponoči- Zahtevamo, da se z našimi otroci postopa tako, da se isti ne bodo pohujševali in uporabljali za prireditve neprimerne njihovi naravi in se jih sililo v sokolki dom. Učiteljstvo, ki je to povzročilo, naj se pokliče na odgovor. Janez Krijiavner štev. 3 s. r. Franc Mrhar št. 11 s. r. Ivan Nemgar št. 4 s. r. Franc Krmavner št. 18 s. r. Jožef Kušlan št. 28 s. r. Franc Krmavner št. 20 s. r. Ivan Krmavner št. 19 s. r. Junc Anton št. 23 s. r. Matičič Ivan št. 53 s. r. Ivana Šušmelj št. 40 s. r. Franc Milavec št. 17 s. r. Franc Komovc št. 10 s. r. Okrajni šolski svet Logatec. došlo dne 7. 3. 1923. št. 478 — Ref. ndz. Toda nič ni tako skrito, da bi ne postalo očito. Prvi akt tega zlobnega čina se je vršil nedavno pred logaškim okr. sodiščem, kjer so skesani in zapeljani kmetje povedali prave krivce. Po Kristovem nauku, »Odpusti jim saj ne vedo kaj delajo«, so jim tudi tožiteljice odpustile, morali pa so plačati vse stroške in pa vsak po 50 Din za planiškega Sokola. — Sedaj pa čujte in strmite kdo so bili glavni krivci! Glavni krivec je božji namestnik g. Ivan Lovšin, planinski župnik in pa njegov adjutant posestnik iz Dol. Planine Andrej Ziherl pd. Andrejc; tretji v tej družbi za častikrajo pa je še neki Franc Urhar za kojega smo prepričani, da je le žrtev prvih dveh. Mladeniško ponosno so skočili g. župnik pred sodnijo Iz voza dne 13. t. m. pod varstvom svojega zastopnika v trdni svesti, da je zadeva zastarela. Zažarele so ugasle oči g. Andrejcu v nadi, da se skoro izpolni dolgo zaželeno maščevanje. Kako bi on potem lahko porogljivo žvižgal, zasmehujoč šibke učiteljice! Toda pravični sodnik je bil drugega mnenja. Božji namestnik župnik Lovšin je dobil 1500 Din ali pa tridesetdan-ski post, njegov adjutant Andrejc Ziherl 1000 Din ali pa 20 dni ričeta, siromak Franc Urhar pa se bo moral zadovoljiti samo z 200 D, če mu pa to ne bo všeč, pa bo premišljal 4 dni, kam ga je privedlo župnikovo prijateljstvo. Vrhu tega pa bo porabil g. župnik del svoje bire v plačilo stroškov, ki gotovo ne bodo majhni. Tako se je končala za enkrat ta zadeva in mi čestitamo vrlim planinskim učiteljicam, da so pokazale korajžo ob pravem času in nadamo se, da- bodo vztrajale do konca. —- Iz Vuzenice. Akoravno se ie mariborska in ptujska Orjuna na papirjih razpustila, se s tem viharna kri v naših žilah ni pomirila, temveč oživela in ogeui nacijonaine misli poživila. Mi. ki še nismo biii Or-junaši smo z razpustom stisnili pesti in zobe in povemo odkrito vsem nemčurskim podrepnikom, da narod je več kot njihova moč. katera bo propadla, a narod i država bosta ostala. Vi pa, ki švabčarite na ljubo vsacega nemčurja. vedite da niste zavedni narodnjaki četudi nosite na prsih sokolski znak. Vedite da ga z vsako nepotrebno nemško besedo osramotite, zato vam kličemo, ako ne boste prenehali švabčariti. bomo preskrbeli da pridejo vaša imena v javnost, sicer oa že itak na vsaki kmetski hiši ptič žvrgoli. »da v našem trgu narodna zavest spi«. Zato ni čuda, da se čim dalje bolj čujejo glasovi po nemški šoli ker ljudstvo si res misli, ker od vas to sJiši. da ie švabčarenje potrebno in bolj fajn. ker izobraženi Slovenci tako govorijo. Nemčurji vedite, da potre--buiete vi slovenščino in ne mi nem-* ščine. Prihodnjič bom javnosti raz" ložil s kom pri nas švabčarite in' kakšne vrste ljudje so oni! Na svt-< denje zaspana Vuzenica. Uhn^miMii ii umiibi ii »miri nnMMiananMaiaiiaiHiHBi«>naM> KyStyrni preg§ad. E. Gangh »Sin«. Drama v štirih dejanjih. Drugi natisk. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena elegantno vezani knjigi 24 Din. Pisatelj pravi sam v uvodu drugega natisa: Prvič so igrali »Sina« v Ljubljani leta 1898. pod režijo od* ličnega igralca R. Inemana. Naslednje leto ie izšla drama v tisku pri Gabrščku v Gorici. Svoie delo sem takrat posvetil Antonu Aškercu, ki se je živo zanimal-za dramatiko in je tudi sam začel pisati drame, (lz-rnajlov. Red sv. J ur ja. Tujka). Poslej so »Sina« igrali po vseh večjih in manjših odrih skoroda neštetokrat — vsaj jaz ne vem števila. Kdo me je tudi vprašal? Malokdo! Pa še ti povečini: »Igramo v ta in ta namen. Dovoli, da uprizorimo »Sina« brezplačno. Morda še sam primakneš kaj v označeni namen ...« Vsaj to se je zgodilo, da je knjiga prvega natiska popolnoma raz-i prodana. Ker pa še vedno povprašujejo po njej. a oovpraševalcem ni mogoče ustreči, prihaja »Sin« v dru^ g etn natisku na svetlo... ZRNA. 2X2 = 5. Po naših sobotnih razkritjih se je g. veliki župan hotel oddahniti in raztresti v drami. Imel pa je smolo. Dance Wied mu je solil take pod nos da se ie občinstvo obračalo s porogljivimi pogledi na njegov sedež. Moral je napraviti bonne mine au mauvais ieu in poslušati do konca pogovor o razvoji nih možnostih političnega prepričanja. Visokomemo se je nasmehnil veliki župan pri stavku: »Tvoje prepričanje je 6000 kron mesečno.« »Ali je še tepcev na svetu,« si je mislil g. Lukan, »za tako bagatelo se ja« še ne zmenim ne. meni nese ena sama komisija več!« Poučiti moramo g. velikega župana, da je šlo za danske ne za jugoslovanske ali celo avstrijske krone. To ie va-^ luta! Kar oči bi Vam izstopile, ki ste tako udarjeni na to plat! Lukan in avto šneperške državne uprave. Zadnjič smo navedli v, »Curiculum vitae« g. vel. župana, da je kupil za smešno nizko ceno avto šneperške gr a j ščine. Resnici na ljubo popravljamo to vest v toliko, da mu ga je, kakor nas je informiral uradnik državne uprave, ista podarila. Pač srečna država in srečni uradniki kjer se dele taki darovi. Pri Transformatorju uslužbena gdč. Johanna Štern aus Berlin se uči slovenščine. Pa kako? Gospod šef da prevesti nemška pisma, ki jih ona napiše, slovenskim uslužbenk kam. a gdč. Johanna se uči slovenščine s tem, da prevedeno pismo prepiše!! To so nenadomestljivi nemški specialisti! ^ Nacijonalisti, zahtevajte »Orjuno« v vseh kavarnah, gostilnah, čital* nicatil »PEKATETE« SO PREDRAGE. PRAVI KDO. Kdor jih je preizkusil, se je prepričal. da so vzlic višji ceni cenejše, ker se zelo nakuhajo in se jih mani potrebuje. farsr. Kie so pretepači? Na okrajnem sodišču v Ljubljani, soba št. 28. se je dne 19. t. m. vršila razprava radi spopada med Orjutii in klerokomu-nisti o priliki proslave 1. maja na Viču. Obtožena člana Orjune sta bila popolnoma oproščena, obsojen pa je bil Ivan Mandič, delavec pri »Balkanu« na 48 ur zapora, ker ga je policija zalotila v posesti karabinke z dvajsetimi naboji. Hranilca. PLEBISCIT IN G. LUKAN Našim čitateljem ie že znano, da je g. veliki župan kot bivši agrarni direktor dobil iz koroškega propagandnega fonda vsoto 10.000 K. da gre kot eksponent agrarne reforme v plebiscitno ozemlje agitirat. Vsi vemo. da je igra tako ugodno stala, da bi jo morali dobiti. Če bi bili naši ljudje storili svojo dolžnost. Ni bilo treba entuzijazma in domoljubne vneme, samo izpolnovanie dolžnosti bi bilo zadostovalo in Koroška bi bila naša. Te najenostavnejše dolžnosti g. agrarni direktor ni vršil. Avizo Slovenske eskomptne banke nam pravi, da je g. Lukan potegnil onih 10.000 K, dokazila imamo. da je imel iti na Koroško in porabiti ta znesek glasom ustnih naročil g. namestnika Hribarja. Znano nam ie tudi da ie naznanil svoji pisarni: »En teden me ne bo v urad, grem na plebiscitno agitacijo.« Sedel je v avtomobil in se odpeljal. O njegovem agitacijskem delovanju ne ve nihče ničesar, pač pa ga je one dni zalotil neki član v obširnih loviščih knezoškofijskega veleposestva v Gornjem gradu, kjer je s puško v roki zalezoval divje koze. Ves narod je strahoma in v mrzličnim pričakovanju zrl na Koroško. kjer se ie odločevala usoda Gospe Svete. g. Lukan pa, plačan za agitacijo, porablja te težke dni za lov na divje koze! Ali se Je čuditi, da smo zaigrali Koroško? G. Lukan, položite račun za denar. prejet iz propagandnega fonda, dajte poročilo o svoji agitaciji! Ž3VOTOPIS SLAVNEGA MOŽA. Zbiramo podatke o življenju našega velikega župana, oziroma bivšega agrarnega direktorja in ne moremo obvladati dohajajočega gradiva. Zato prosimo naše člane in somišljenike, da nam sporoče graščine in veleposestva, kjer naš dični g. Lukan še ni popival, poiedal in pokal zajčkov. Seznam graščin, ki so bile torišče neomejenega razmaha tega odličnega gourmanda, velikega ojnofila in strastnega nimroda. je tako obširen, da bomo vsled pomanjkanja prostora naveli v životo-pisu raje one kraje, kjer g. Lukan še ni deloval v gornjih lastnostih. O njegovem delovanju v korist agrarne reforme nismo mogli kljub naj-skrbnejšemu prizadevanju izvedeti ničesar. Njegove uradne posete na licu mesta izponuiejo hekatombe ocvrtih piščancev, baterije izpraz- RADI VOJ REHAR; Kriza iiisterHalizma in socijaiizma. Materialistično devetnajsto stoletje, ki je stalo pod mogočnim vplivom nepričakovanega razmaha nemške rasnosti ki sestoja v naj-bitnejšem iz materialističnih prvin, ie spravilo v življenje tudi razredni socijalizem. osnovan na skrajni materialistični veroizpovedi. Marxov evangelij je bil najhujša doslej znana negacija duševnosti, atentat na vse ono plemenito, kar je prirojeno slehernemu človeku, obenem pa tudi atentat na individualizem v svrho vzpostavitve skrajnega kolektivizma in niveliran.ia človeške družbe. Po tem evangeliju bi se moralo porušiti vse svobodno udejstvovanje poedincev. morali bi se nasilno zatreti vsi tradicionalni ideali moralo bi se na mesto najsve-teišega oltarja kjer je ostala človeška duša z neumrjočim duhom, postaviti mrtvo, minljivo človeško te- lo. Ta Marxov nauk je izšel iz te- menih steklenic in stotine ustreljenih zajcev in srnjakov. Z agrarno reformo se g. atrrarni direktor na svojih uradnih pohodih ni pečal. ZAKAJ LUKAN MRZI ORJUNO? Ob svojem nastopu je g. veliki župan zagotovil Orjuni svojo pomoč in uvidevajoč potrebo našega po-kreta. ni štedil s sladkimi besedami in obljubami. Nenadoma pa je iz palače pokrajinske uprave zapihal oster veter proti nam. G. veliki župan se je bil spomnil one krepke zaušnice, ki jo je bil dobil agrarni direktor v veži gostilne pri Kajfežu kot plačilo za svoj nečuveni nastop proti našemu Rističu o priliki afere Wiudischgratz. Spomnil se ie g. veliki župan osovraženega Orjunaša. ki se le drznil položiti svojo krepko pest na tolsto lice g. agrarnega direktorja, in je mržnjo prenesel na celo našo organizacijo. Prej tako veseli In šarmantni družabnik, ki je vsak večer s tovariši praznil buteljke, je naenkrat izpremenil način svojega življenja. Hodil je zgodaj in trezen spat. Orjuna. ki vse ve in vse vidi. se je čudila novemu asketu in je zaslutila nekaj nedobrega kaiti tak veseljak. kakor je g. Lukan ne gre v trapiste za kako malenkost. Deževala so poročila o brezbožnem, »vsako mejo dopustnosti presegajočem dejanju in nehanju Orjune. ki si lasti nekaiko eksekucijsko oblast«. In podobno. Prav smo slutili, da g-Lukana tarejo črne misli, maščevati je hotel dobljeno klofuto in se ,1e spustil na opolzko pot boja proti Orjuni. Uspeh je na dlani: G. Lukan je star. mehkužen in slab. našega navala ne bo zdržal. Mi Da čakamo, kai noreče g. minister notranjih del o našem velikem županu združenih oblasti Slovenije in kai ukrene ž njim N. R. S., ki jo je g. Lukan v Sloveniji tako zelo potegnil v blato. Velikožupanski stolec se maje. Orjuna ie kamen spotike vsem podobnim koritarskim korifejam. Neumestno kunktatorstvo, Leto za letom opazujemo kako se razvija pri naših sosedih imperi-jalizem in postaja nam neprijetno ko vidimo, da se okrog nas sklepa obroč nacijonalne discipline in zavesti. Madžarska, Italija, Bolgarska. Tri imena, tri države z istim ciljem: Jugoslavija. Madžarska »probujenih Madžarov« škili na Vojvodino in Dardanski kot, fašistovska Italija na Dalmacijo, a Bolgarska makedonst-vujuščih v Macedonijo. Za sedaj se zadovoljujejo s tem rninirnom svojih zahtev, jasno pa je, da bi ob razpadu naše države zahtevali veliko več. Kako daleč segajo njihovi sporazumi in dogovori še ne .vemo, ker so tajni. Tem neprijateljem, tej disciplini, ki dela s polno paro, moramo še dodati naše razdiralne elemente, na čelu njih: Korošec, Radič, Spaho. Te užaljene veličine in ničle zahtevajo avtonomijo in sicer vsak zase eno, da se jim bodo njilovi volilci lahko poklonili kot idolom rušenja edinstva, ki ga oni niso pridobili in ki ga zametavajo; oni odklanjajo: — svobodo in veliko nacionalno državo. Vse države krog nas napredujejo s pomočjo discipline nacionalizma, le pri nas se še pomišljamo zatirati korupcijo, protekcijo in nepotizem, ki rušijo temelje naše države. O važnih dogodkih izven državnih mej javnost ni poučena, narod jih ne danjega evropskega filozofičnega ambijenta. ki ie bil ustvarjen iz napačnih znanstvenih hipotez. Prena--peti nemški znanstveniki — če sploh danes še zaslužijo ta naziv — so smatrali, da se da kar tako lahko prodreti do poslednjih tajen in dognanj. zato so z danes neverjetno lahkoto razlagali čisto materialistično postanek sveta, razvoj človeka itd. Prevdarni Anglež Darvvin ni gotovo nikdar slutil, kaj bode iz njegovih rahlih slutenj napravil Nemec Haeckel In do kakšnih zaključkov v filozofiji bodo na podlagi teh njegovih hipotez prišli Nemci in oče novega socialističnega pofiticizma Marx. Znanstveni videz, s katerim so se odevali ti nemški modrijani. Je omamil široke neprevdarne ljudske množice, da so se trumoma priključile novemu svetovnemu nazoru, človek je vedno dovzeten za ideje, od katerih si obeta telesne dobrine, zato bo gotovo prei sledil onemu, ki prepoveduje, da je poln želodec najvišji ideal kakor pa onemu ki prepoveduje odrekanje. more kontrolirati samo zato, ker imamo urejeno diplomatsko službo tako, da lahko konkurira edino le z »Nedbalovim diplomatom«. Vse sosedne države so nasilnim potom začele uvajati disciplino. Nositelji te discipline so bili neznatne manjšine, ki pa so postale preko noči večina. Samo naše meščanske stranke so si obljubile medsebojno lojalnost in se bojijo uporabljati silo. Na ta način se vzdržuje pri nas kaos ter, sicer od vlade nepriznani, predsedniki republike Zagorja, autonomne Klerikalije in svobodne Turčije. Situacija se poostruje, težki momenti se nam bližajo, država je v nevarnosti. Vročico državne krize ne morejo odstraniti mrzli obkladki raznih sporazumov. Potreba je radikalnega sredstva, da se reši država. Treba je novega leka in lek je: Or-ju-na. Širimo in krepimo naše vrste! V naših vrstth se zbira vse, kar je idealnega in poštenega. Kdor ni znami je proti nam. Organizirajmo se! Naš veliki dan se bliža z brzimi koraki. Naprej Orjuna! Vae victis! ja. Naša notica v 26. štev. Orjune pod »Davčni vijak« ne utegne odgovarjati dejstvom. Podrobneje pojasnilo sledi v prihodnji številki, čim dobimo še nekatere informacije od našega dopisnika. IZJAVA. V jedni prejšnjih številk Orjune smo prinesli notico, ki se nanaša na tuk. žendarmerijskega majorja gosp. Rudolfa Schmidt-a. Ker smo bili opozorjeni, da notica ne odgovarja dejstvom, smo zadevo raziskavah in se prepričali, da gre tu očividno za zameno osebe. Naša raziskovanja pa so dognala nepobitno, da g. major Rudolf Schmidt nikdar ni pri-vezaval naših fantov tem manj iz nacionalnih ozirov ker sam v težkih vojnih časih ni dal nobenega povoda, da bi se ga napadalo, ampak je vedno zahajal v slovensko družbo in govoril slovensko celo tam, kjer se je marsikdo bal tega. Priznavamo, da smo storili zaslužnemu možu veliko krivico, kar iskreno obžalujemo in smo vedno radevolje pripravljeni isto, v kolikor nam je mogoče, popraviti. P. n. uredništvo Orjune v Ljubljani. Z ozirom na notico v Vašem ceni, listu, smo dali pocbisani g. majorju Rudolfu Schmidt-u sledečo izjavo kot pripadniki bivšega 17. pp.: Gospodu majorju Rudolfu Schmidt-u v Ljubljani. Podpisani izjavljajo kot pripadniki bivšega 17. pp. da iim ni znan nikak slučaj, da bi Vi g. major kot častnisk bivšega 17. pp. preganjali ali navezovali naše vojake radi slovenskega jezika. Znano pa je. da ste občevali v slov. družbi v znanem slov. hotelu Trabesinger v Celovcu pred vojno in med vojno v Ptuju. Ljubljana, dne 30. maia 1923. Ing. Mačkovsck m. p. ppor. Edo Delak 40 pp. m. p. F. Kramar m. p. dr. Tone Jamar m. p. Teo Golobič m. p. Franc Bianc m. p. Socializem je postavil na prvo mesto svojega katekizma materijel-no dobro delavskega razreda in za najvišji ideal delavsko razredno kolektivistično diktaturo ki naj se vzpostavi ootom revolucije. Človeška družba je zanj bila eno samo telo, v katerem opravlja vsak posameznik vedno enakovredno funkcijo. Individualizma ni priznal; njegova edinica je začenjala komaj pri najmanski edinici kolektivizma — pri razredu. Sila in število sta bila zanj merodajna, ne oa zmožnost in duh. Zato je logično, da se je soci-jallzem. ki ni priznaval individualizma v družbi in v istokrvni rasi. besno zagnal tudi v nacionalizem ter tudi temu odrekel pravico do eksistence. V svojem materialističnem pojmovanju je smatral duševnost za nekai umetnega nebistvenega, ne-prvinskega. zato Je mislil, da se nacionalizem da enostavno odvaditi. Ljubezen do velikih Individualnih duhov, 'ljubezen do duševnih idealov. ljubezen do naroda, do domovine. do države vse je hotel ubiti Še za časa vladanja ccsarja Janeza II. so imeli naši člani, sami akademiki. v Zidanem mostu incident zaradi nacionalnosti. Vsa zadeva se ie brez Hribarja lepo uredila in tudi državno pravdništvo ni našlo povoda, da bi nastopalo. Gospodu Hribarju pa to ni bilo po godu. Izdal je ferman na akademsko oblast, da se morajo »zločinci« najstrožje kaznovati. Nedavno je naša Alma mater grbančila zbog tega slučaja čelo svoje skrbi polne glave in bolje poznavajoč akademsko življenje kakor cesar Janez vrgla ie akte v koš. V Prešernovi ulici ima trgovino ga. Mimi Sark. Ta čuvena ga misli, da se nahaja njena trgovina v Go-thejevi ulici v Grazu ona čita prinzi-piel nur deutsche Zeitungen; Orjuna ist ihr etwas ganz spanisches itd. Vsem narodnejakom in narodnja-kinjam jo najtopleje priporočamo, da se čim preje preseli tja kamor spada. Svoji k svojim. Mestni magistrat ljubljanski je oddal vsa steklarska dela za novo stanovanjsko hišo v Dalmatinovi ulici, poleg hotela Štrukelj, zagrizenemu Nemcu Piau-s c h i n u v Wolfovi ulici. Ta človek kupuje z našim denarjem v Gradcu hiše. Tja se misli tudi preseliti ko si bode nabral dosti jugoslovanskega denarja. Tudi ravnateljstvo južne železnice je oddalo steklarska dela zgradbe »Ljubljanski dvor« omenjenemu P a u s c h i n u. Vzajemna posojilnica ie pa sledila pri svoji zgradbi na Miklošičevi cesti Istemu vzgledu. Ali ni v Ljubljani nobene slovenske tvrdke, ki bi se zanimala za to delo? Kai pa Agnola? Ravnateljstvo južne železnice je oddalo vsa slikarska in pleskarska dola na progi Špilje-Celjfe najbolj zagrizenemu Nemcu H o 1 z i n g e r-j u. Ravnateljstvo seveda ni videlo pri tem dveh marljivih in zavednih slov. pleskarjev ki se s težavo borita za vsakdanji kruh. Omenjenim priporočamo več nacionalne zavesti! Tako ie prav! Ljubljanska policija ie zaplenila lepake tvrdke J. Meinl. Ta tvrdka si upa svoje blago propagirati z letaki v nemških barvah z opravičilom, da so bili izdelani v Londonu. Dvomimo, da bi bilo to res. ker je podpisan neki Byr6. znan Madžar, ki živi sedaj na Dunaju. Opozarjamo vse naše organizacije. da tudi v svojih področjih storijo primerne korake. Pri tei priliki opozorimo še na nekaj. Cesto se opaža plakate iugo-S'!ov. tvrdk, ki nimajo označbe tl-skaren. znak. da so bili naročeni v Nemčiji ali Avstriji. Tako n. pr. »Miriš« d. d. Sušak upravništvo lista »Vreme« v Beogradu itd. Ali ni to sramota, da ljudje, ki iščejo odjemalcev v Jugoslaviji dajejo svoj propagandni material v izdelavo tujim risarjem in tiskarnam? Geslo »Svoji k svojim« hočemo izvajati dosledno, zato ne poznamo izjem ter borno postavili vsakega trgovca brezobzirno na sramotni oder. ako ga zalotimo, da brez potrebe krmi naše neprijatelje! Ouousaue tandem? Vsi pošteni ljudje odobravajo naš brezobzirni boi za izčiščen ie našega javnega življenja. Od vseh strani nam do-haiaio dopisi, ki nas bodre v našem delu. nam dajejo novega materiala za neizprosno razkrinkavanje korupcije in izražaio svojo solidarnost z nami. Iz nekega selskega zavičaja in zamenjati s hladno indiferentnostjo ali celo ignoracijo. Življenje človeka je hotel mehanizirati, po-stroiiti. Ljudje, bitja z živo individualno dušo ki ie vesoljstvo zase in ki se ne da nikdar in nikoli preliti po enem samem modelu, l)i se po njegovi teoriji ne smeli deliti po svoji duševnosti, ampak bi se morali šteti po številu, kakor aparati in družiti po čisto mehaničnih svoj-stvih funkcij, katere opravljajo. Delavski razred spada skupaj — pri-rodtii veleum in bebec sta samo dve številki broječega razreda. Obadva imata enak želodec, zato potrebujeta obadva enako hrano, enako ola-čo in sta v vsem enakovredna. Razredi seveda tudi ne smejo poznati narodnih in državnih mej. Narod za socijalizem ni bil edinica. ampak Je bil to razred. En in isti stanovski razred na vesoljnem planetu, ie za socijalizem — narod. To so bile v bistvu in brez ogromne olepševalne navlake glavne in temellne misi) socijaiizma in pa se ie oglasil neki pozabljeni Ci-ceron. ki pošilja jokave kiice na pomoč zoper novodobne Katiline. rušeče na tako brezobziren način naše navidezne veličine. »Slov. Na--rod« — dobričina je. kaj se hoče — je priobčil ta apel otroško naivnega Cicerona. So ljudje, ki nosijo glavo na plečih samo zato. da jim klobuk ne visi doma na kljuki, ali zato, da jim ovratnik in kravata ne zlezeta previsoko, mislijo pa s petami ali bogve s katerim delom telesa. Tip teh ljudi je dr. M. T.. ki v svoji zine--šanosti zameri nam in obsoja nas, ker razkrivamo perfidnost in infanr nost drugih. Kaj mu naj odgovorimo, njemu, ki mu celo številke ne povedo ničesar? Naj dremlje, jokavi Ciceron. mi pa udarjajmo naprej! Nezaslišana predrznost. O priliki zadnje se.ie občinskega sveta, ki se ie na nji razpravljalo o prošnji Jugoslovenske Matice v zadevi popusta občinskga davka z dohodkov matičinega Kinematografa, ie posebno rohnel proti tej naši narodni instituciji komunistični mestni oteo Krhne. Ta komunist, ki se v ljubljanskem mestnem svetu bori zoper jugoslovenske narodne interese, je brat onega Krhneta. ki ie vodja fašistov v Vipavi in ki na vse mogo-. če načine zasleduje tamošnje Slovence. Rodbina Krhnetova si Je tedaj razdelila poprišče svojega delovanja prav smotreno: eden kot fašist proti Jugoslovenom in komuni-' stom v Vipavi drugi kot komunist proti Jugoslovanom v Ljubljani. Do--bro. da imamo talca. Za vsak napad, ki ga bo zagrešil fašist Krhne. nam bo odgovarjal komunist Krhne. če bi bil mestni otec Krhne molčal, bi ne bili opozorjeni na to fašistovsko žlahto. tako jo bomo oa ohranili v evidenci. Dodatno k otvoritvi zasebne šole Rudolfa Legat v Mariboru. Zadnja številka Orjune je prinesla kratko notico o otvoritvi Legatove šole v Mariboru. K temu pripominjamo še toliko, da ie bil Legat nekdaj učitelj tesnopisa na državnem moškem učiteljišču v Mariboru, in da sploh ni hotel govoriti slovenski. Bil je zagrizen German, kar pač mirno lahko potrdijo vsi njegovi bivši učenci. Seveda se take ljndi pri nas podpira. Kaj neki delajo avstrijske oblasti?! Koroška! Treba bo res energično nastopiti proti takšnim elementom kakor tudi očitno grajati postopanje in galantnost naših oblasti. Zakaj božate z rokavicami one, ki so nas tlačili cela stoletja. Popotn k, če človek dosti potuje, tudi dosti vidi. Tako se godi tudi nekemu radovednemu Orjunašu. Videl ie med mnogim lepim tudi dosti grdega. Pred nekaj tedni je bil v Framu pod zelenim Pohorjem. Ravno v istem času ie umrl tamkajšnji učitelj, vrl narodnjak g. Leopold Šerbinek. Veličasten pogreb se je pomikal proti pokopališču. Zalibog ie slabo vreme oviralo mnogo učiteljstva iz daljne okolice, da se ni moglo udeležiti pogreba. Na grobu je govoril domači g. župnik začetkoma sicer lepo. toda strast politiko ga ie zagnala v visoko valovle In med drugim se ie celo izrazil, da je zahaial pokojnik v slabo tovarišijo in da ga ie ta iznridila. Gospod župnik! Ali ste vi vedno v tako pošteni družbi, kot ie bil pokojnik? Dobro si izprašajte vest ter se potrkajte na prsa. [ i|n »rr c na njih je bila zgrajena tudi socialistična internacionala in stranka. »Proletarci vseh dežel, združite se!« ie zagrmelo iz Nemčije in glas tega groma je odjeknil po vesoljnem svetu, ki je itak že stal pod močnim vplivom nemškega materi-jailizma in je bil torej sprejemljiv za ta novi nauk. V dušah tisočev. milijonov se ie porodila nova fatamorgana in želja po revoluciji ie bila splošna. Že nekaj let po rojstvu so-ciializmaaie bila socialistična strankarska organizacija razširjena po vesoljnem svetu in nekai časa jo izgleda‘lo da bo novo dvajseto stoletje stoletje izpolnitve socialističnih načrtov, udejstvitve Marxovih teorij. Materializem je triumfirail ž njim pa ie triumfiral tudi nemški narod. Ravno tedaj pa ko seje materializem s sporednim socializmom bližal kulminaciji. ko .ie vse z napeto pozornostjo in pridržujoč sapo. pričakovalo izbruha — .ie prišla nenadoma in r pričakovano rcak-cia. (Dalje prih.) j s m pissej»8 ‘vNvnann 1 ?moi¥Naie a j' C#- VNIAOD&L VNSTONldNOM | ... Besede pa. ki ste jih zelo nepremišljeno izgovorili na grobu poštenjaka večjega od vas. pa v sledečih listih javno prekličite: »Slov. Gospodar«. »Straža«, »Slovenec«, »Orjuna«. »Jutro« in »Kmetijski list«. V slučaju, da do prvega julija ne objavite preklicov v navedenih 1I-; stih bo orjunaški popotnik privlekel nekaj perila iz framskega farovža. Na svidenje! lain>e vesti. Cervenobila. Tako se zove organizacija bratov češkoslovaških nacijonalistov. Njihov delegat gosp. Urban je obiskal prejšnji teden naš Direktorij. Ob tei priliki je izročil nam vsem oozdrave naših severnih bratov. Obširnejše je poročal o paž-nji, katero posvečajo Červenobili Orjuni. ;>ČERVENOBILA« O NAŠI ORJUNI. Lep glas čehosbvaških nacijonalistov o našem ookretu. »Vyzva červenob!lych«, praški list »Červenobil^ch« (nacionalističnih) udruženj prinaša v 18. številki članek o Orjuni. Napisal ga je član redakcije ki se je mudil lansko leto v Novean Sadu. radi informacij o našem ookretu. V članku piše. da se že dve leti razvija v Jugoslaviji po-kret. ki gotovo interesira tudi čita-telje »Vyrve«. Omenja, da prinaša sedaj fe površne informacije, a v bodoče, da se bode bavil več z našim pokretom. »Vyzva« prinaša tudi naš program. Omenja, da je pokret razširjen po vsej kraljevini s centralnim odborom v Splitu in oblastnimi odbori v Beogradu. Zagrebu Ljubljani. Novem Sadu. Sarajevu. Subotici. Skopliu in Splitu. Mestni odbori se vedno širijo. Od članstva se zahteva disciplina in požrtvovalnost. Omenja manifestacijo v Beogradu, kateri je prisostvovalo 20.000 ljudi. Uspehe ima Orjuna največje v krajih, kjer je več tujih elementov — v Dalmaciji. Vojvodini in Primorju. Taktika- je odrejena po mestnih prilikah. Borba ie naperjena proti Madžarom. Nemcem in Italijanom. Predsednik je dr. Mirko ICorolija. Omenja tudi odnošaje s četniki ter vse naše liste. Slika tudi naše na-, stope in omenja mestno Orjuno v v Petrovcu kjer so čani po večini Slovaki. V bodoče bodemo več-Poročali o organizaciji »Červenobfl^h«. Slike Orjunašev v Italiji. Iz Milana poročajo: V izložbi naj večje knjigarne v Milanu je razstavljena slika Jugoslovenskih nacijonalistov (Grupa Orjune iz Novega Sada). Pod sliko piše: Nacijonalistični pokret v Jugoslaviji. Tudi Jugoslovani so započeli borbo proti defetizmu, slično kot v Italiji. »Sokol« v Tržiču vabi na svoj letni društveni nastop v nedeljo dne 24. t. m. popoldne. Slavnostna otvoritev Sokolskega doma v Borovnici se vrši 15. Julifa t. I. Vabijo se vsa bratska društva, kakor tudi prijatelji Sokolstva, da se udeleže otvoritve v največjem šte~ vilu. Zdravo! Aiera dr. Alfred Šerko-Kraniec. Obtoženi dr. A. Serko izjavlja, da pri navedeni debati v kavami ni vedel, da so navzoči člani Orjune, da ni imel namena kakega člana Orjune žaliti. Zasebni obtožitelj inž. F. Kranjec vsled te izjave umakne obtožbo in se zavezuje v eni naslednjih številk »Orjune« objaviti izjavo: »Uredništvo Usta obžaluje, da ie v štev. 13. g. dr. Alfreda Šerkota žalilo«. Dr. A. Serko umakne svoji obtožbi Pr. 19./23. in U. III. 489./23. Lastnik inl. F. Kr^njes. Odgovorni urednik 5JI, i. Galziflja. Pristopajte k „ORJUNI“! g^jgaB8BiB«BBB=g3 § S 5' C? <3 V9 V® O I