601 00200 PRI h 0s*eoNJ* p,P’\Z«.OPE* 66001 DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini /-> l* Abb. postale 1 grupo* \^tJ113 ^UU IlF Leto XXXIII. Št. 214 (9822) TRST, četrtek, 13. septembra 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni »Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskarn partizanski DNEVNIK v zasužnjeni vr p. PO PARLAMENTARNI RAZPRAVI O KAPPLERJEVEM BEGU MRZLIČNA POSVETOVANJA MED DEMOKRISTJANI 0 MOREBITNEM ODSTOPU MINISTRA LATTANZIA V KD menda prevladuje mnenje, da bi moral obrambni minister ostati na svojem mestu, toda to bi utegnilo povzročiti vladno krizo - Odložena vladna seja na prihodnji teden škili poslancev nasprotuje Lattanzio-vemu odstopu. Sestankov demokristjanov je bilo včeraj nič koliko, druga srečanja pa bodo na sporedu v prihodnjih dneh. Stališče, ki se bo na teh srečanjih izoblikovalo, bo morala nato ratifici-lati še vlada, ki bi se morala prvotno sestati jutri, v petek, a so sejo odložili na 20. in 21. september tudi zaradi tega. ker Andreottija danes ne bo v Rimu. ampak bo moral v Catanzaro na proces zaradi bomb iz leta 1960. Prav Andreotti je menda najbolj zaskrbljen zaradi položaja, saj se je močno zamajala celotna konstruk- R1M — Včerajšnji podaljšek razprave v poslanski zbornici o Andreotti je vem poročilu o okoliščinah Kapplerjevega bega ni prinesel nič •'ovega. Komaj jc zadnji govornik okrog poldne zaključil svoj govor, »e jc začela vrsta domnev in vprašanj, ki so doslej še brez odgovora. Kako sc bo vsa stvar končala? Z drugimi besedami, kaj bo storila KD, saj so ostale stranke dovolj jasne povedale, kaj mjslijo. Če obramb-tl minister Lattanzio ne bo sam odstopil, bodo stranke, ki so zahtevale °dstop. skoraj gotovo predložile par-hnientu v odobritev resolucijo v tem »mislu. KD mora sedaj odločati — to dela prav v trenutku, ko po-f»čarno, saj je v teku sestanek nje-B'h najvidnejših predstavnikov — »li naj gre na parlamentarno razpravo v zavesti, da sc bo znašla v •tanjšim s podporo samo fašistov ! 'B demonacionalov, ali naj vzame na Darije kritike, ki so bile izrečene J Poslanski zbornici, in zamenja o-•rainbnega ministra. V prvem primeru bi se nevarno Približali perspektivi vladne krize, kar bi verjetno šlo v račun določe lim sektorjem znotraj KD; v dru-jjem primeru pa je mogoče predvideti močne reakcije v stranki rela-evne večine, kjer bi se utegnila dušiti obstoječa ravnovesja. V e-"em in drugem primeru pa je jas-da bo KD trdo reagirala; tudi j *» bi se morala sprijazniti z Lattan-tiovim odstopom, bo zavzela bolj nedopustljivo stališče do drugih strank. drugega ne v pričakovanju no 'embrskih volitev. Včerajšnji posegi v razpravo v podenski zbornici niso prinesli — kot "•o omenili -- nikakršnih novosti, Jo pa potrdili ozračje živčnosti in ‘Oskrbljenosti. Čeprav so komunisti ^ socialisti istočasno z zahtevo po rjstopu obrambnega ministra -zelo Jstio povedali, da je vlada izven Jjskusije, je postalo takoj jasno, da Jo določene sile znotraj KD skušale ?komtjtj priložnost za napad na IJjajski programski sporazum in na "odo. Ozračje v stranki relativne ločine je v tem pogledu najbolj priljudno, tudi s psihološkega stališča: ’»eka izjava demokristjanov, od zad-med poslanci pa do iodi skroji ki jiii pripisujejo Moiu, je pre-!eka z vitimizmom. prilivajo olja cija, ki jo jc postavil na noge z več , varnost zaostrovanja. Problem Lat-kot enoletnim spretnim in delikatnim tanzia je treba rešiti, preden bi se delom, če naj verjamemo običajnim »obveščenim krogom», naj bi bil Andreotti pripravljen žrtvovati Lattanzia. samo da bi rešil vlado, po drugi strani pa se zaveda, da bi to sprožilo v njegovi stranki pravcato vstajo. Prav tako' pa se zaveda tudi, da bi slepa obramba strankinih interesov nujno povzročila pretrganje tiste direktne povezave, ki jo je vlada želela obdržati z vsemi strankami, ki jo z vzdržanjem podpirajo, in v prvi vrsti s komunisti. če bo prevladal čut odgovornosti, bi lattanzio že cianes ali jutri utegnil sestaviti pismo o odstopu. Govori pa se, da je še sinoči prejel več telefonskih jiozivov, naj vztraja nu svojem mestu, med drugim — pravijo — od Mora in Zaccagninija. V pričakovanju demokrščanskega sklepa socialisti opozarjajo na ne- z vitimizmom. So pa tudi taki. ki 1 ogenj: običajnemu Costamagni, IjJ ie šel tako daleč, da je primerjal |J*t>plerja madžarskemu premiere Ka jji"'iu, sc je pridružil še Donat Cattin. I!1 .ie od nekdaj t»lemigen do An-Ltcottija. Govori se, da naj bi nalival odstopiti, ko bi predsednik Ipde »klonil* pred levico. Prav ta-Ijj naj bi vsaj petdeset - demokrščan-|i.^ poslancev že podpisalo dokument. L kritizira morebitno preveliko po-Sjstljivost Andreottija do komunistov. 'Me na ix>tek razprave na seji ,'^stva poslanske skupine KD. ni to čudnega, saj se je govorilo o »Potrebni avtokritiki* itd. Ob kolt-J seje niso objavili komunikejev, pa je, da večina demokrščan- lllllllllll^llllllllllllllfllllllllllllltlllfllllllllf HlltMIMIf lllllll lllllllllllllllllllltlllllMIIIIIIIIItllllMIIIUIIIIIIIIIIIII C0SSUTTA 0 TRENJIH MED STRANKAMA Samo enotnost KPI in PSI lahko porazi zmerne sile v krščanski demokraciji ♦ Craxi o pobudah PSI v prihodnjih mesecih «Dorotejci» za cen tris tično večino v K D Nadaljevanje procesa zaradi pokola na Trgu Fontana Andreotti danes v Catanzaru n J. Catanzaro - Po dolgi po- I »9>i prekinitvi sc bo danes doji "»Idilo v Catanzaru nadaljeval jJloees zaradi pokola v Kmečki S /'»ki im Trgu Fontana. Na dnev-| redu jc zasliševanje pred-1 Izlila vlade Glnlia Andreottija J* bivših ministrov Mariana Rudija, Maria Tanasslja,, Paola j „ Uta Tavianija in Maria Žaga-f f 1», ki bodo morali osvetlili Jbičtio vprašanje, zakaj so pri »ini organi pred štirimi leti S*krll| sodstvu dejstvo, da je bil l'llido Gianncttini člun obvešče-službe. So se zn to odločili pe ^»'hr! glede sodne strategije in RIM — Trenja med socialisti in komunisji, ki se pojavljajo tu pa tpm, zadnje čase predvsem v Emi-liji - Romagni, resno zaskrbljujejo komunistično vodstvo. Član vodstva KPI Armando Cossutta je zato v članku za »Rinascjta* ocenil te od noše v zgodovinski perspektivi in zaključil, da je pozitivna politika v Italiji možna samo, če bosta KPI in PSI enotno nastopali ter porazili zmerne in konservativne sile v KD, Za razliko od let levosredinskega sodelovanja, poudarja Cossutta, o značujejo dejavnost zadnjih let predvsem pozitivne posledice spremenjenega zadržanja socialistične stranke in torej večja enotnost na levici. Pojavi nestrpnosti in trenja so zato »nesprejemljivi in nesmiselni*, ko gre za notranjepolitične probleme, medtem ko so razumljivi in spadajo v okvir normalne dialektike spori o specifičnih mednarodnih vprašanjih in tistih, ki zadevajo mednarodno delavsko gibanje. Po mn-nhi Cossutte se zadnje čase pojavljajo poskusi izumetničenega iskanja sporov med PSI in KPI tudi ob obrobnih pojavih, kar pa od časa do časa vzbuja med demokristjani utvare, ida bo mogoče obnoviti sodelovanje leve sredine Polemike med levičarskima strankama, zaključuje Cossutta, bi bila tem bolj nesmiselna, če bi njen cilj bil na škodo ene ali druge: Italiji sta potrebni «močna KPI in prav tako močna PSI». Socialistično vodstvo je medtem razpravljalo o nadaljnjih pobudah stranke v parlamentu za izvajanie programskega sporazuma. Tajnik stranke Craxi je na koncu seje str nil v sledečih točkah poglavitne na loge socialistov: pritisk v parlamentu za uresničenje programskih do govorov, obnovitev kampanj*- za dr žavljanske svoboščine (v tem okviru za .sindikalizacijo policije in re-fornio sil javnega reda nasploh), sprememba zakona o referendumu, ki naj ne pomeni njegovega izničenja, priprava »socialističnega programa*, o katerem bo razpravljal bodoči kongres stranke. Med točkami, ki jih navaja Craxi je tudi vprašanje reforme zakona o referendumu, za katerega komunisti predlagajo en milijon podpisov (in ne 5!)0 iis-č, kot sedai) ter odlo žitev v primeru, da parlament med tem razpravlja o spremembi zako , ki naj bi ga referendum odpra vil. Končno je KPI predložila, naj bi lahko zahtevali referendum sa mo zn zakone, ki so v veljavi tri leta, češ da ljudstvo lahko ocenjuje njihov vpliv in posledice. PSI se strinja z nujnostjo nekaterih spre memb, meni pa, da, je konv-nistični predlog prestrog. Najostrejši so. seveda, do komunističnega predloga radikalci. Vodstvo socialistične stranke je skle nilo tudi. da se bo CK stranke sestal v dneh od 13. do 15. oktobra. Pred tem bodo o »šociahstičnem pro-gramu* sklicali seminar v Spoletu konec meseca, prve dni oktobra pa konferenco deželnih in pokrajinskih tajnikov. Poglejmo še, kaj se dogaja v de-mokčščanski hiši. »Dorotejci* so zaključili svoj sestanek in sklendi, da se ponovno zberejo oktobra. V bistvu so dorotejci na delu, da bi na prihodnjem kongresu KD (verjetno spomladi) oblikovali okoli novega tajništva «centi’istično koalici- jo struj* in se pri tem sklicujejo na De Gasperijeva izročila. Piccoli in Bisaglia sta ob zaključku sreča nja prnovno poudarila, da bi moral biti cilj prihodnjega kongresa in «nove večine* v stranki • «obnoviti sodelovanje s socialisti*, ki pa so za dorotejce »enakovredni socialdemokratom, liberalcem in republikam cem*. (st.s.) pojavili drugi problemi, je včeraj izjavil tajnik Craxi. BaJzamo je jx>-udaril nujnost, da ostane zadeva «v strogo omejenem okviru*. Manca pa je že vnaprej zvrnil na demokristjane odgovornost za morebitno in nehoteno krizo. Republikanci v svojem glasilu pišejo, da je vlado po Kapplerjevem begu zajela panika, ter se sprašujejo. ali je to vlada, ki jo država potrebuje v tako delikatnem trenutku. Komunisti pa niso dali včeraj nobenega komentarja, kot da bi hoteli na ta način še bolj poudariti, da je bila Nattova zahteva po odstopu obrambnega ministra do kraja premišljena in da je ne nameravajo preklicati. CANDIDA CURZI Kartotečni listi namesto spričeval RIM — Državna tiskarna je že začela tiskati v več milijonih izvodov kartotečni list, ki bo odslej zamenjal šolska spričevala. V njem bodo docenti vpisovali sintetične o-cene o napredku in znanju dijakov tei njihovo «šolsk - preteklost*. Te ocene bodo zamenjale v številkah izražene rede, kj so bili doslej v veljavi. Tako pojasnjuje šolski minister Malfatti. ki je tudi povedal, da bodo kartotečne liste v kratkem poslali pokrajinskim šolskim skrbnikom. slednji pa jih bodo porazdelili šolam. Mgna: sindikati pozivajo «avtonomis(e» naj se odpovedo nasilju BOLOGNA - Enotni antifašistični odbor, ki se je sestal ob prisotnosti pobudnikov «srečanja o zatiranju*, je sklenil, da bo udeležencem (pristašem «Lotta continua* in »avtonomistom*) zagotovil pogoje, da se bo «srečanje» odvijalo normalno, vendar poziva organizatorje, naj spoštujejo načela demokracije in mirnega sožitja s prebivalstvom. V ta namen sta se včeraj srečala pokrajinski predsednik in bolonjski župan Zangheri s prefektom, katerega sta zaprosila za sodelovanje. Istočasno je sindikalna federacija CGIL CISL UIL v imenu bolonjskega delavstva pozvala pobudnike »srečanja* naj v svoji sredi osamijo morebitne provokatorje ter zagotovijo. da se ne lxxlo ponovila nasilja, kakršnim je Bologna že bila priča. Delavci bodo zagotovili «srečanju» odnos strpnosti in soočenja, brez vsakršnega »sanitarnega kordona*, vendar si pričakujejo, da bodo pobudniki spoštovali tudi ideje drugih. Vatikan in škofje proti zakonu «382» VATIKAN -- Zdi se, da hoče ka toliška cerkev vzbuditi pravcat hrup proti členom vladnih dekretov o izvajanju zakona »382» (prenos državnih in drugih pristojnosti na občine in dežele), ki razpuščajo o-ziroma razlaščajo karitativna in so-cialhoskrbstvena združenja. Dobrodelnost in socialno skrbstvo ne bosta odslej deželna oziroma občinska pristojnost, pač pa bodo privatna karitativna društva lahko še naprej obstajala in delovala, vendar brez javnih podpor. Skratka, če katoliška cerkev, ki je imela največjo tovrstno organizacijo, namerava nadaljevati s karitativnimi in socialnoskrb-stvenimi dejavnostmi to lahko tudi počne, vendar s svojim denarjem. To ne gre pogodu škofom in Vatikanu, kot dokazujeta , dokument predsedstva stalne škofovske konference. Škofje zahtevajo (v imenu «pluralizma»), naj država zaščiti dobrodelne ustanove in združenja s posebnimi zakoni, tokrat pa se je z večjo ostrino oglasil tudi «Os-servatore rotnano*. ki poziva italijanske vernike, naj «glasno dvignejo svoj glas, da ga bodo slišali vsi v parlamentu, v deželah in občinah* ter naj »|x>udarijo svojo pravico, da ohranijo obstoječe ustanove*. Gre namreč tudi zato, da so bile mnoge ustanove razpuščene, njihovo imetje (povečini ustvarjeno z državnimi podporami) pa razlaščeno brez vsakršne odkupnine. KONGRES ALTERNATIVNE PSIHIATRIJE Včeraj dopoldne se je v šotoru, raz petem v parku tržaške psihiatrične bolnišnice, začel tretji mednarodni kongres alternativne psihiatrije, ki se ga udeležuje nad 2.500 psihiatričnih operaterjev iz 1,1 dižav. 1 uročilo na 2. strani . ........mm.............minil.........n.........mil.mn....................m................ PODPREDSEDNIK ZIS BERISLAV ŠEFER NA ŠTIRIDNEVNEM OBISKU V ITALIJI | Vodstvo IRI Še Ili prejelo Pogovori o gospodarskih odnosih med Jugoslavijo, Italijo in EGS Včeraj se je pogovarjal s Forlanijem. jutri pa ga bo sprejel Andreotti Na vrsti tudi razgovori s predsednikom «Contindustrie» Euidom Carli jem I.USAKA — Dve najpomembnejši organizaciji osvobidilnega gibanja Zimbabveja sta se včeraj še forma) nu združili in osnovali enotno vojaško vodstvo osvobodilnih sil. Skupno vodstvo je že tudi sestavilo proti — predloge britansko ameriškemu načrtu za mirno rešitev rodezijskega vprašanja. ROVIGO — V kraju Arqua Polcsine je eksplozija pognala v zrak del tovarne umetnih ognjev Maltarello. pri čemer je našel smrt delavec Bruno Zerbinati. ki mu je bilo 34 let. RIM — Razvoj v gospodarskih odnosih med Italijo in Jugoslavijo ter vprašanja, ki so povezana z gospodarsko izmenjavo in sodelovanjem Jugoslavije z Evropsko gospodarsko skupnostjo so v ospredju razgovorov, ki jih je včeraj zvečer pričel podpredsednik zveznega izvršnega sveta SFRJ Berislav Sefer, ki je dopotoval v Italijo na štiridnevni delovni obisk. Spremljajo ga načelnik urada za sodelovanje s sosednjimi deželami Božidar Frangeš, šef ka bineta Sava Nedeljanski ter svetnik zveznega tajništva za zunanjo trgovino Vera Krstič. Na letališču v Fiu-micinu je Šeferja sprejel v imenu vlade podtajnik Radi, ob 18. zvečer pa se je jugoslovanski podpredsednik vlade že sestal v Farnesini z italijanskim zunanjim ministrom Forlanijem. Razgovor med šeferjem in Forlanijem je trajal dobro uro, nato pa sta predstavnika Italije in Jugoslavije predsedovala v Farnesini «j>le-numu* obeh delegacij in strokovnjakov. V teku razgovorov sta se še-fer in Ferlani pogovarjala najprej o obnovi sporazuma o gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo in EGS, ki zapade prihodnje leto. S tem v zvezi je Forlani ponovil' Šeferju zagotovila. ki jih je junija med obiskom v Beogradu dal zunanjemu ministru Miniču in poudaril, da Ita lija gleda na Jugoslavijo kot «most med balkanskim svetom in EGS*. Nadalje sta se Šefer in Forlani pogovarjala o razvoju dvustranskih odnosov izhajajoč iz znatno izboljšanega vzdušja, ki se je ustvarilo po podpisu in ratifikaciji osimskih sporazumov. Tokrat sta obravnavala predvsem ražne aspekte gospodar skega, kulturnega in znanstvenega sodelovanja. Dogovorila sta se. da bo prihodnji mesec minister za zunanjo trgovino Ossola odpotoval v Beograd, kjer se bo udeležil sestanka mešani odbor za gospodarsko in industrijsko sodelovanje. Italijanski zunanji minister in ju-gasiovanski podpredsednik vlade sta se izgovarjala tudi o zaščiti Jadranskega morja pred onesnaženjem. Posebna strokovno - znanstvena komisija, ki je bila ustanovljena v skla- .......mu.......lihimi.Ml................................... NEPRIČAKOVAN RAZPLET SREČANJA 0 SKUPNEM PROGRAMU Težaven začetek pogajanj v Parizu Levi radikalci zapustili vrh levice Marchais predlagal, naj bi se pogovori nadaljevali samo med komunisti in socialisti PARIZ — Vrh francoske levice imel sinoči po več kot deseturnih živahnih razpravah nepričakovan razplet: delegacija levih radikalov s tajnikom Robertom Eabreom na če lu je zapustila pogovore ter je za-grozila. da se jih ne bo več udeleževala, pa čeprav ne misli še izstopiti iz levičarske zveze. Sam Fabre je izjavil, da se radikalci umikajo iz. razora ve v interesu same enotne le vice. in to glede na nepopustljivo stališče komunistov, še posebno v zvezi z nacionalizacijami. .Tajnik KPF George Marchais je sklep radikalcev označil kot »enostranskega in neutemeljenega* ter predlagal, naj bi se vrh nadabeval danes zjutraj na sedežu KPF ob navzočnosti samih komunistov in socialistov. Socialistični voditelj Mit-terrand še ni izrazil svojega mnenja o pobudi radikalcev, nrav tako pa še ni odgovoril na Marcnisov predlog, pa čeprav je jasno, da se bodo pogovori morali nadaljevati, z radikalci ali brez njih. Včerajšnje zasedanje ni namreč mo«lo privesti — kot je nujno — do razčiščenia vseh vptašanj, glede katerih ni soglasja, potrdilo pa je. da obstaja ori obeh glavnih sogovornikih - KPF in PS -r odločna volja, da se prepreči razkol. O poteku srečanja, ki je bilo na sedežu sociali stične stranke na Plače du Palais Burbon, ni veliko informacij, saj so objavili samo izvlečke iz uvodnih govorov voditeljev treh desetčlanskih deložacij. Pn teh tekstih sodeč naj bi Mitterrand pokazal veliko odločnost ori zavračanju vseh obtožb, ki jih ie Marchais naprtil socialistom na festivalu »Humanite*. prav tako je | pa je z veliko vnemo zagovarjal sta-1 prišlo do volitev? To so vprpšanja, ži-1 lišča PS do ključnih problemov na I ki se zastavljajo ob nenadnem odho-tapeti, ki zadevajo socialno politiko, du levih radikalov s sestanka vodi- gospodarstvo in nacionalno obrambo. Marchais pa je imel zelo spravljiv govor, v katerem se je izrazil v korist sporazuma in za predebatiranje vseh predlogov, ki so bili dani med dvomesečnimi pripi-avljalnimi pogajanji o obnovi skupnega programa. Kot je znano, so se ta pogajanja, ki se jih je udeleževalo po pet predstavnikov vsake strank^, začela 31. maja, do konca julija pa so se sestali kar štirinajstkrat. Rezultat teh sestankov pa je bil, da se je seznam argumentov, glede katerih obstaja nesoglasje, namesto da bi se skrčil, znatno /.daljšal. «Incident» z radikalci seveda postavlja v dvom možnost, da bi razrešili vse probleme. Perspektiva razkola pa je toliko bolj nevarna glede na dejstvo, da se na desni u-stvarja' — sicer tudi tu z veliko muko — koalicija štirih strank, ki podpirajo sedanjo vlado. H koaliciji ni pristopila peta stranka, t.j. radikalci Servana Schreibera. Prav včeraj so te štiri stranke predstavile skupni dokument, ki je sicer bolj pregled preteklih uspehov, kot pa program za bodočnost, ki pa vendarle dokazuje, da se namerava desnica predstaviti na volitvah kompaktno ter na ta način izkoristiti neenotnost levice. (tm) (Posebej za Primorski dnevnik) PARIZ — Ali se je francoska leva fronta razbila v trenutku, ko bi se morala njena enotnost še utrditi? Ali je levica izgubila boj za parlamentarno večino še preden je sploh teljev treh strank francoske združene levice. Dolgotrajnost včerajšnjega sestanka in Marchaisova ocena, da so dosegli soglasje o tridesetih odprtih vprašanjih, navaja k misli, da si socialisti in komunisti le prizadevajo ohraniti levi zvezo in se uspešno spopasti z desnico, ki je včeraj tudi sprejela svoj volilni manifest. Program levice je seveda celovitejši, toda odprla sta še zlasti dva sklopa vprašanj, gospodarska politika leve vlade in njena obrambna doktrina. Gotovo, pa je najbolj vroče' vprašanje obseg nacionalizacije, v čemer so razlike med komunisti in socialisti zelo velike. Mitterrand na primer meni. da bi s podržavljanjem podjetij let>a vlada ne smela preveč hiteti, saj bi to od nje odvrnilo veliko malih in srednjih podjetnikov. Desnica namreč Francoze že mesece straši s tako imenovanim kolektivizmom, ki da ga prinaša leva vlada, v kateri bi bili tudi komunistični ministri, komunistična partija pa po drugi strani noče preveč popuščati, ker najbrž meni, da bi to oslabilo njen položaj v levici, obenem pa bi delavstvo izgubilo zaupanje v komuniste kot glasnike slojih teženj. Odprtih vprašanj je kot rečeno veliko, toda dolgo ne smejo odlašati z rešitvijo, sai so parlamentarne volitve tako rekoč pred vrati. Ura odločitve je že odbila, je napisal včerajšnji *Humanite». LUDVIK ŠKOBERNE Plakatna akcija na Koroškem CELOVEC - Dunajski solidarnostni komite za pospeševanje in za pravice slovenske in hi-vaške manjšine v Avstriji je za začetek novega šolskega leta na dvojezičnem področju na Koroškem začel plakatno akcijo. Plakat z naslovom «Zwei-sprachig ist besser* (Dvojezičnost je boljša) vabi prebivalce južne Koroške, da naj svoje otroke prijavijo k dvojezičnemu pouku. Plakatno akcijo spremlja tudi letak, ki so ga poslali vsem gospodinjstvom dvojezičnega področja. Letak vsebuje poziv južnim Korošcem, naj s prijavo svojega otroka k dvojezičnemu pouku prispevajo svoj del k razumevanju med o-bema narodoma. Poziv je podpisalo 270 oseb iz avstrijskega javnega življenja. (Sindo.O du z določili osimskega sporaz-uma, bo obnovila svoje delo prve dni ja na industrijskem področju in še bolj odprl vrata sodelovanju Jugoslavije z evropsko gospodarsko skupnostjo nasploh. Verjetno ni slučajno, da se je v Beogradu pravkar zaključil obisk podpredsednika izvršne komisije E GS Wilhelm Haferkamp v Beogradu, kjer* pa so ravnokar napovedali A* bisk predsedniku EGS, belgijskega zunanjega ministra Henrija Simone-ta. Le ta pa je nenapovedano dopotoval na 24-urni obisk v Italijo in se bo že danes zjutraj srečal z italijanskim zunanjim ministrom Forlanijem. Simonet bo torej /. italijanskim kolegom razpravljal tudi o vseh a spektih italijansko - jugoslovanskega sodelovanja in, v tem okviru, o odnosih med SFRJ in EGS. ki so po splošnem mnenju zelo pozitivni, čeprav obstaja v njih neko nesorazmerje, saj znaša deficit jugoslovanske plačilne bilance do EGS skoraj poldrugo milijardo dolarjev. Ta deficit bi bilo mogoče uravnovesiti z okrepitvijo jugoslovanskega izvoza v države skupnosti. Henri Simonet bo vsekakor o teh problemih razpravljal v Beogradu 22. septembra. (st.s.) | smernic o preklicu prodaje ! družbe «(’ondotte» RIM — Problem družbe «Condot-te» in nepremicnirftkega podjetja »inimobiliare* še naprej vzburja javno mnenje. Znano je, da so bila v teku pogajanja, da bi družbo »Condotte*. ki skrbi za gradnjo vodovodov in spada v okvir IRI, odkupila neka mednarodna družba (v glavnem s teksaškim kapitalom). S teni denarjem naj bi nato lišili položaj v družbi »Immobilia-re». Sindikati so se perspektivi, da bi se javni kapital odpovedal družbi »Ccndotte*, ki je — mimogrede povedano ena izmed redkih aktivnih javnih družb, odločno uprli. Vlada je njihovo zahtevo sprejela, \,».lat tega minister Bisaglia še ~rti 'urladno sporočil vodstvu IRI. Skladno z direktivami, ki jih je vodstvo IRI imelo prejšnje dni, nadaljuje pogajanja za prodajo »Cort-dotte*. Zdi se. da so pogajanja skoraj zaključena in da manjka le podpis pogodbe. Vcdstvo IRI je zato i/daiu sporočilo, v katerem posredno poziva vlado, naj ur&ono sporoči svoje smernice, obenem pa napoveduje, da bo o prodaji družbe »Ccndotte* sklepalo prihodnji teden. Sindikalisti so, seveda, takoj zahtevali od vlade, naj spoštuje obvezo in IRI formalno opozori Znano je, da se perspektivi, da bi »Ccndotte* ostala v okviru javnega kapitala odločno upirajo republikanci in del KD. Lahko zato predvidevamo, da bo okoli vladnih obvez s sindikati v teku prihodnje dni podtalen, vendar odločen in neizprosen spopad. Illll Mili lllt III lllll til JIII IIHIIMIlHIIHMUlHIlll UMI lil Pogajanja s Schleyerjevimi ugrabitelji Zaprti anarhoteroristi hočejo v Južni Jemen Demokristjani zaostrujejo napad na vlado in predlagajo celo razpust dijaških zvez BONN — Voditelj nemških indu-strijcev, Hans Martin Schleyer, verjetno še živi, saj se pogajanja za zamenjavo med njim in pripadniki skupine »Rote Fraktion Armee*, bolj znane pod imenom tolpa «Baader Meinhof*, še trajajo. Izvedelo se je, da je bonska vlada sporočila ugra- nuarja.’ Zadnji problem, ki sta ga | hitel jem, preko ženevskega odvet-ministra obravnavala, je obnova dvo- nika Payota, odgovore »ujetnikov* - ------ !-J— (se pravi pripadnikov RAF) na vpra- šanje, katero državo so si izbrali kot morebitni azil. Večina naj bi odgovorila, da želi biti izgnana v Južni Jemen, če bi jih ta država od-klonilg pa DLR Korejo. Že dejstvo, da je bonska vlada sporočila te odgovore naj bi veljalo kot dokaz, da razpolaga BKA s podatki, po katerih je mogoče sklepati, da Schleyer še ži^i. Zdi se pa, da za njegovo usodo ni bogve kaj mar opoziciji, predvsem desnemu krilu CDU in CSU. Potem ko je Franz Josef Strauss napadel »popustljivost* socialdemokratskega Schmidtovega kabineta so se sedaj oglasili tudi drugi demokristjanski veljaki. Med njimi «notranii minister v senci* Alfr.ed Dregger predlaga celo. naj bi ustanovili «posebne komandose* policistov, ki bi ne bili vezani na spoštovanje zakona, torej nekakšne «državne killerje*. Slednji naj bi na kar se da. «učinkovit» način obračunali s teroristi. Toda tarča ofenzive demokristjan-ske opozicije niso samo teroristi, temveč tudi »Simpatizerji*, o katerih je spregovoril guverner Južne Saksonije Albrecht. Po njegovem bi bilo potrebno »pognati iz univerz in stranskega sporazuma o jadran skem ribolovu, ki je že zapadel in ga je italijanska vlada podaljšala do konca leta. Toliko o dvostranskih odnosih. 1-talijanski zunanji minister je med pogovorom pokazal precejšnje zanimanje za izid Titovega obiska’ v Sovjetski zvezi, v DLR Koreji in LR Kitajski, o čemer ga ie Šefer podrobno seznanil. Preden sta se Forlani in šefer razšla sta se na kratko pogovorila tudi o aktualnih problemih, ki bodo v ospredju skorajšnje beograjske evropske konference o varnosti in sodelovanju. Berislava šeferja bo jutri sprejel predsednik vlade Andreotti, danes pa so na vrsti (»govori s predsednikom zveze italijanskih industrijcev Guidom Carlijem, z ministrom za zunanjo trgovino Ossolo, ministrom za kmetijstvo Marcoro, z zakladnim mi-nisti-om Stammatijem in podtajnikom Carto. Iz navedanega programa jasno izhaja, da šo pogovori zelo konkretni in zadevajo razvoj gospodarskega sodelovanja na vseh ravneh, posebno še odkar je osimski sporazum odprl vrata za širšo kooperacijo tudi šol* tudi vse profesorje in dijake, ki kakorkoli »simpatizirajo* s teroristi. Pojem »simpatizerja* pa so v ZRN že vpeljali v zvezi z zloglasnim »Berufverbot*, po katerem »simpatizerji* komunistične ali drugih »radikalnih* strank ne smejo opravljati javnih služb. Še korak dlje od svojega kolega je šel drugi guverner, Filibert iz »lan-da» Baden - Wiirtenberg, prav tako demokristjan, ki je od vlade zahteval. naj razpusti in prepove dijaško organizacijo ASTA, ki deluje pod o-kriljem mladinske federacije socialdemokratske stranke. »Jusosi* so Filibingerju takoj odgovorili in ga obtožili, da se okorišča Z dejanji morilcev iz Kolna. Pred stanovanjem Franza Josefa Straussa v Bonnu pa so »Jusosi* demonstrirali ob vzklikanju: «Ne dotikaj se demokratične ustave*. Podlo kampanjo opozicije je obsodil tudi Nobelovec Heinrich Boli. ki je izjavil, da «Kdor se intimno veseli za to, kar se je zgodilo, kuha v sebi eksplozivne potenciale nevarnosti*. (st.s.) Srečanje Brandt-GioliKi BONN — Komisar EGS za deželno politiko Antonio Giolitti se , je v Bonnu sestal s predsednikom zahod-nonemške socialdemokratske stranke in socialistične internacionale Willyjem Brandtom, s katerim se je pogovarjal o bližnjih evropskih volitvah in o sodelovanju evropskih socialistov. TRŽAŠKI DNEVNIK 05 OTVORITVI ZASEDANJA POD ŠOTOROM V PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI Udeleženci kongresa alternativne psihiatrije odločno zavrnili provokacijo «avtonoinistov» Basaglia: «Ni mogoče, da bi 30 ljudi preglasilo tri tisoč!» - Francoski filozof Guuttari pripomogel k pomirjen ju duhov - Včeraj popoldne prva strokovna poročila - Kongres se nadaljuje danes z zasedanjem komisij Ob prisotnosti nad 2.500 članov delegacij iz 13 držav, včlanjenih v mednarodni »Reseau* alternativne psihiatrije, bivših internirancev v umobolnicah, psihiatričnih operaterjev in časnikarjev, pa tudi ob hrupni »kontestaciji* avtonomnih mladincev. se je včeraj dopoldne pod velikim cirkurškim šotorom, razpetim v parku tržaške psihiatrične bolnišnice, pričel 3. mednarodni kongres alternativne psihiatrije. Prehod od umobolnice do psihiatrične decentralizacije je osrednja tema tega za sedanja; alternativna psihiatrija si torej ne zastavlja naloge o izboljšanju razmer v umobolnicah, ampak je njen prvi in glavni namen odpraviti bolnišniško strukturo in predvideti nove načine zdravljenja umskih bolezni, načine, ki temeljijo na ozemeljski decentralizaciji in na ponovni vključitvi bolnika v o-kolje, v katerem je živel pred internacijo v umobolnici. Povsem razumljivo je, da je tako zahtevna tema privabila v Trst veliko število psihiatričnih operaterjev. med katerimi je tudi več svetovno znanih imen. Prav zato pa je nedopustna groba provokacija, ki so jo takoj po pozdravnih besedah ravnatelja tržaške psihiatrične bolnišnice prof. Basaglie uprizorili «av-tonomni levičarji*. Ko je Basaglia predal besedo predsedniku tržaške pokrajine dr. Ghersiju, je sredi šotora stopil na stol mladenič, oblečen v frak, s črnim klobukom na glavi in z nageljnom za klobukom. Ob podpori skupinice kakih dvajsetih prijateljev je prekinil Ghersija in začel razlagati zahteve »avtono-mistov* po brezplačni hrani in brezplačnem prenočišču na kongresu. Nedaleč od njega je vstal drugi mladenič, prav tako v fraku, mu za ploskal in zakričal »Prav ima!* V šotoru se je začelo splošno prereka nje, kričanje vsevprek, ki ga je le s težavo preglasil Basaglia z mikrofonom pred usti: »Ni mogoče, da bi trideset ljudi preglasilo triti-soč!» Skupinica avtonomistov se je zbrala okrog Basaglie, eden izmed njih je vzel mikrofon in začel brati nekakšen proglas, resolucijo, za katero .je zahteval, naj bi jo udeleženci kongresa podprli. Resolucija vsebu- je vrsto zahtev: '»politična cena* hrane in prenočišča za udeležence kongresa, svoboda za vse politične jetnike (»Mar tudi za fašiste?* je zaklical nekdo izmed občinstva. Odgovora ni bilo. Vsaj negativnega ne.), odprava »represivnih* zakonov, zagotovilo Basaglie, da se udeleži kongresa avtonomistov prihodnji teden v Bologni, podpora kongresu v Bologni. Po prvem presenečenju je občinstvo odločno protestiralo zaradi tako grobe prekinitve kongresa in k mikrofonu je stopil francoski filozof Guattari, ki že dalj časa vodi ostro polemiko s KPI zaradi nedavnih dogodkov v Bologni, ko je v spopadu s policijo umrl študent Lorus-so in ki bo prihodnji teden ena vodilnih osebnosti na kongresu »avtonomistov*. Dejal je, da je treba ločiti tržaško zasedanje od bolonjskega, vendar pa je pripomnil, da mora biti v Trstu priprava na kongres prihodnjega tedna. Ta izjava je nekoliko pomirila duhove, čeprav je vsebovala očitno provokacijo, kajti tržaško zasedanje je strokovno in kot tako šele posredno politično, medtem ko je že sedaj jasen politični značaj kongresa avtonomistov v Bologni. Kljub temu je Basaglia pristal na zahtevo, da posebna komisija razpravlja o »politični represiji* in o resoluciji avtonomistov, ki so se končno oddaljili iz šotora in nadaljevali zasedanje v paviljonu »M* psihiatrične bolnišnice. Kongres se je tako dejansko začel z dveurno zamudo. Predsednik tržaške pokrajine Lucio Ghersi je prebral le bistvene dele svojega pozdravnega nagovora: poudaril je, da je pokrajina prevzela pokroviteljstvo nad zasedanjem in da je prispevek 10 milijonov lir primerna vsota za tako pomembno srečanje. Na krat ko je obnovil potek reforme psihiatričnega skrbstva v tržaški po krajini od leta 1971, ko je prevzel Basaglia vodstvo bolnišnice in na vedel nekatere podatke v zvezi s spremembami števila bolnikov: od 370.000 nočitev bolnikov v letu 1972 je tržaška psihiatrična bolnišnica prešla na 75.000 v letu 1976 in na 21.000 v prvih šestih mesecih letošnjega leta. Te številke niso potrebne komentarja, vendar pa je Gher- si naglasil, da preostaja še mnogo dela, ki ga bodo morale opraviti nove decentralizirane zdravstvene strukture v sodelovanju z rajonski mi konzultami. Sledil je pozdrav tajnika «Reseauja» Monyja El Kaima, kratko, a občuteno poročilo bivšega interniranca v umobolnici iz Belgije in pozdrav predstavnika beguncev iz južnoameriških držav, ki je poudaril, da je moralo nad 400 tisoč oseb zapustiti domovino zaradi političnega terorja. Popoldansko zasedanje je bilo namenjeno trem uvodnim poročilom: »Reseauja*, združenja »Psichiatria democratica* in tržaških zdravstvenih operaterjev, v večernih urah pa so v šotoru predvajali še dva Wise-manova filma. Kongres se nadaljuje danes z zasedanjem številnih komisij. Omenimo naj le dve: komisijo, ki bo v nabrežinski telovadnici razpravljala o »Emarginaciji pri narodnostnih manjšinah*, in komisijo o »Sredstvih množičnega obveščanja*, ki bo zasedala v Kulturnem domu. Komisije začnejo z delom ob 9. uri in bodo zasedale ves dan, zvečer pa bosta v šotoru na sporedu še dva Wisema-nova filma. UGOTOVITVE 2. KONFERENCE ZA USPOSOBITEV ŠOLNIKOV STROKOVNO DOPOLNJEVANJE MORA POSTATI OBVEZNOST Cim prej je treba preiti od teorije k pra-ksi, da se ugotovijo najsmolrnejše metode Včeraj se je zaključila 2. konferenca Združenja za pripravo profesorskega kadra v Evropi. V jutranjih urah so nadaljevale delo loi čene skupine glede na tematiko, zaključke teh skupin je povzel Mario Reguzzoni, končno- poročilo pa je prebral prof. Enzo Petrini. Iz obeh poročil je razvidno, da je bilo delo uspešno, tako glede poročil kot glede avdiovizuelnega materiala, saj je dalo pozitiven doprinos skupnim stremljerfjem po strokovnem izobraževanju šolnikov. Glavna ugotovitev pa je bila, da mora biti strokovno dopolnjevanje obvezno in da ga je treba uskladiti z zahtevami službe (usposabljenje med staležem). Pri vsem tem pa je treba določiti primerne metodologije, ki bi se poslu- •iiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiilijMtfiMiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiifi VČERAJ NA ZASEDANJU DEŽELNEGA SVETA KD ZAVRNILA SKORAJ VSE POPRAVKE K ZAKONU 0 TAJNIŠTVU ZA OBNOVO Ostre kritične pripombe svetovalcev KPI, PSI in SSk na račun vztrajanja KD na starih konceptih upravljanja - V nevarnosti sam dogovor med strankami ustavnega loka? aiisMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniim VČERAJ V VSEJ DE1ELI Popolnoma uspela enotna stavka gradbenih delavcev Na zborovanju v Vidmu je govoril vsedržavni tajnik stroke Včerajšnja enotna celodnevna stavka gradbenih delavcev v Furlaniji Julijski krajini je popolnoma uspela, saj je bila udeležba stoodstotna. V dvorani »Aiače* v Vidmu jc bilo zborovanje, na katero so prišle poleg furlanskih delavcev tudi delegacije iz goriške in tržaške pokrajine. Zborovanje je odprl deželni tajnik stroke Birindin, zaključil pa taj-n’k videmskega sindikata Milocco. Glavni govornik pa je bil vsedržavni tajnik Giancarlo Pellacchini, kur je dalo še večji poudarek protestni akciji gradbenih delavce. Kot smo že poročali, so gradbinci v vsej naši deželi stavkali, ker že dva meseca čakajo zaman na odgovor de lodajalcev glede zahtev za novo do polnilno delovno pogodbo in tudi zato, da pristojne oblasti krepko in učinkovito nastopijo proti špekulacijam pri obnovi Furlanije in za zaščito interesov zaposelnih delavcev. Vsedržavni tajnik je orisal sc danji položaj v Italiji in splošne prob'cme, predvsem zaposlitev mla do de’ovn-' rile in ustvarjanje no vih delovnih mest. Te splošne probleme je nato povezal s specifičnimi vprašanji delavcev gradbene stroke in pri tem poudaril, da delodajalci ne kažejo še nobenega znaka dobre volje, zaradi česar ve bo sindikalna akcija še bolj zao sirila. o urbanističnem položaju, o naftovodu Trst - Portogruaro in o pro daji zemljišč. # Vabilo patronata INCA-CGIL upokojencem Patronat INČA - CGIL vabi upokojence, ki imajo v breme družinske člane, da se oglas'jo v uradih sindikata upokojencev v Ul. Por-dR res št. 8, kjer jim bodo-izpolnili tiskovino za dodatni odbitek na dohodninski davek. Do tega imajo pra vico le tisti upokojenci, k’ so do preteklega 30. junija predložili davč nemu uradu obrazec 101, ne pa tisti, ki s< vložili ob-azec 740. Upravičenci naj se javijo s pokojninsko knjižco in v spremstvu družinskih članov, ki so jim v breme. Med včerajšnjim zasedanjem deželnega sveta so končno odobrili zakonski osnutek o generalnem tajništvu za obnovo Furlanije. Beseda končno je morda neumestna, saj se poleg odborovih strank nihče z njim ne strinja, hoče pa poudariti dolgo pot, ki jo je zakonski osnutek doživel. Včeraj so se v deželnem svetu razgalile vse težave in hudi problemi obnove zaradi vztrajanja deželne KD na že tradicionalnih tridesetletnih konceptih vodenja oblasti, ki zavrača vsako dejansko demokratizacijo in ostaja le na splošnih besednih zagotovilih. Nekaj pa je bila vseeno primorana popustiti. To so ugotavljali vsi govorniki. Tako je svetovalec dr. Štoka (SSk) izrazil' zadovoljstvo, ker je večina sprejela njegovo dopolnilo, da se v kon-zulto, ki bo zastopala krajevne u-stanove, vključi tudi goriški predstavniki. Zakon pa vsebuje precej negativnih točk predvsem glede pri-, stojnosti krajevnih ustanov, ki po mnenju Štoke okrnjuje krajevno avtonomijo. O tem je, govoril tudi svetovalec Zanfagnini (PSI), ki je dejal, da KD manjka volje do sodelo-vapjg. Jft,,Skorajj vse po- pravke ,ki sta jih predložili socialistična in komunistična skupina, še več, vračg se k sparim konceptom oblasti, ko hoče za vsako ceno obdržati določene strukture in nasprotuje ljudski udeležbi pri odločanju o javnih zadevah. Ustvarjena je birokratska struktura brez jasno do ločenih mej p-i.stojhosti. kar bo prej ali slej povzročilo zmedo. Zanfagnini je še dejal, da s svojim zadržanjem krščanska demokracija tepta sprejete dogovore med strankami u-stavnega loka. Prav tako oster je bil svetovale Colli (KPI). »Postavili sirio jasne zahteve, izrazili kritične pomisleke o tem zakonskem osnutku, ki ne preoričuje niti večine* (svetovalec PRI je namreč izrazil bojazen, da bi prišlo do delitve dežele). Coli: je nato objasnil stališče KPI in pomanjkljivosti, ki jih vsebuje zakon: pomanjkljive pristojnosti kraevnih ustanov, ustanovitev izredne konzulte krajevnih avtonomij, ki naj bi imela nekakšen posvetovala značaj, služi pa samo kot neke vrste zavesa, ki ustvarja videz demokratičnega sodelovanja krajevnih ustanov. Zahteval je tako strukturo, ki bi bila prožna in smotrna v svojem delovanju, ne pa ne- ke vrste »super odbor* z vsemi birokratskimi pritiklinami. Glede tega problema je KD le delno sprejela popravke, ki sta jih predložili komunistična in socialistična skupina. »Vsebina zakona je taka,* je pristavil Colli. »da moramo izreči svoj ne čeprav se zavedamo teže naše odločitve.* Pri končnem glasovanju so bili proti komunistični in socialistični svetovalci ter MSI, Furlansko gibanje, Slovenska skupnost in PLI pa so se vzdržali. Zakon so torej izglasovali ' le KD, PSDI in PRI. V tem trenutku se samo po sebi poraja vprašanje, če je s tem konec dogovora med strankami ustavnega loka. Odgovor še ni mogoč, saj bodo morale politične skupine preveriti pomen včerajšnjega zadržanja KD. Vsekakor pa pomeni, hud udarec možnosti drugačnega vodenja deželne politike. jih za prvo silo zadostovalo tudi 20. Cocianni je obljubil, da se bo zavzel za ugodno rešitev problema. Smrtna prometa nesreča v Ul. Flavia ZA MESTNE PREVOZE Tržaški konzorcij potrebuje vsaj 20 novih avtobusov Da tržaški konzorcij za prevoze, ki je prevzel nehvaležno dediščino občinskega podjetja Acegat, nima dovolj avtobusov, ni nobena skrivnost. Najbrž pa marsikomu ni bilo znano, da prevozno službo v prihodnjih mesec'h, ko se bodo pričele šole in bo zato narastlo število potnikov, lahko zajame popolna paraliza, če ne bodo na tak ali drugačen način zagotovili podjetju vsaj dvajset novih avtobusov, s katerimi bi delno zamašili najbolj .kričeče »luknje* na tržaških avtobusn h progah. V ta namen sta se predsednik skupščine konzorcija Campagna ter predsednik upravnega sveta Rossi sestala včeraj z deželnim odbornikom za prevoze Cocianni jem ter mu nakazala potrebe in zahteve. Dežela naj bi skratka prispevala ustrezna sredstva za nove avtobuse. Potrebnih bi jih bilo s’cer 80, a bi Na današnji dan so pred petdesetimi leti fašisti razpustili »ŠENTJAKOBSKO CITAI.N1CO* pri Sv. Jakobu. T. C. SEMINAR NA LICEJU «FRAKCESCO PETRARCA* Julri seja občinskega sveta v Nabrežini Jutri ob 18. uri se bo sestal de-vinsko-nabrežinski občinski svet. Poleg tekočih ’ sklepov upravnega značaja so na dnevnem redu tudi važni problemi, kot je na primer določitev bremen primarne in se kundarne urbanizacije pri izdaia nju gradbenih koncesij (zakon Buča lossi). To bo po vsej verjetnosti sprožilo živahno razpravo, saj bo od višine določenih bremen odvisno, če bo prišlo v občini do novih gradbenih pobud ali na jih ne bo. Svetovalce čaka težka odgovornost, saj bi povišanje zavrlo gradbeno špekulacijo, obenem oa bi tudi /manjšalo' možnosti za no ve turistične obrate, ki bi lahko občanom nudili nova delovna mesta. Prav glede turizma bodo morali svetovalci izraziti svoje mnenje o načrtu, ki predvideva ure ditev sesljanskega pristanišča. Na severni strani naj bj zgradili na sip in ni/, pomolov za čelne, na vzhodni strani naj bi podaljšali ob stoječi nasip in zgradili umetno zunanjo plažo, na zahodni strani pa bi prav tako zgradili pomole za jahte in čolne. Nadalje bodo razpravljali o 'občinski ambulanti, o zdravstvenem konzorciju, o imenovanju občinske komisije za ekološka vprašanja, o izdelavi načrta za ljudske gradnje, Osebje tržaških višjih šol se sooča s problematiko mamil Predavanje prof. Sever’n:jeve in načelnika protimamilskega oddelka tržaške kvesture Lu Corteja - Danes govor o zgodovini in širjenju mumil Veliko se govori o problematiki mamil nasploh, vse pa ostaja le na ravni tako Imenovanih »salonskih* govoričenj, ki ne privsde„o do konkretnih rešitev. Še vedno ima 'o pri lem glavno vlogo starši in učno osebje didaktičnih zavodov, kj se s težavo spoprijemajo z resnostjo perečega problema predvsem zaradi njegove prevelike obsežnosti. Do iz raza prihaja še vedno le zgražanje nad pojavom, sočutje z mo alno sla bostjo uživalcev mamil pa le bolj po redko. S tem v zvezi je šolsko skrbništvo pripravilo 4-dncvni seminar, z na menom. da svetuje šolskim organom, kako se morajo ravnati z nar komani v primeru, da se pojavijo na šolah. Seminar na temo: »Problematika mamil* se je pričel včeraj zjutraj na liceju »Periarca* in bo traja! do sobote. Uvodno besedo je imela prof. Alda Severini Chati-ia, ki je poudarila važno vlogo, ki jo imajo starši in profesorji pri preprečevanju širjenja mamil na trža ških šolah. Ob morebitnem odkrit ju se profesor ne sme predati ne paniki in ne paternal:stičnemu obsojanju. Skušati se mora moralno vključit* v narkoman jv svet, v pri jateljskem tonu diskutirati z njim ter mu puščati njegovo prepričanje, da je močnejši. Družbena neprila- godilev je glavni vzrok' narkomanije, zato je treba prepričati narkomana, da obstaja realni boljši svet, v katerem je njegova rešitev. Napadalnost bi v takih primerih učinkovala le negarivno — je zaključila prof. Severini. Nato je spregovoril dr. Cristoforo La Corte, načelnik p-otimamilskega oddelka tržaške kvesture, ki je najprej podal nekaj statističnih podatkov, o širjenju tega pojava. lx-ta 1967 so italijanske oblasti aretirale 73 r .zpečevalcev in uživalcev mamil, leta 1975 pa 3.347 oseb. V zad njih treh let h .je v Italiji umrlo zaradi uživanja mamil 36 mladih, ,v zadnjih sedmih mesecih pa kar 2», med teni štiri ženske in 16 mrtških, 11 med 18. in 25. letbm starosti ter 9 nad 25. letom, pet študentov, se dem mladih brezdelnežev, ostali so b li delavci raznih strok. Iz uradnih podatkov tržaške kve sture je razvidno, da se v tržaški pokrajini peča z raznimi več ali manj težkimi mamili od 3.000 do 3.500 mladih Kakih 300 je takih, ki se j'm z obraza razbere to težko neozdravljivo razvado. Polovica teh je študentov. V zvezi s širjenjem razpečevalne mreže mamil je dr. La Corte omenil sorazmerno večanje zločinov, ropov, tatvin in podobnih prekrškov, s ka- terimi si ti sužnji psihotropsk;h snovi priskrbijo doze. Kilogram heroina stane okrog 250 milijonov lir, en gram pa zadostuje za 30 doz. Doza hašiša je »na trgu* po ,4.000 lir. Dalje je načelnik protimamilskega oddelka tržaške kvesture govoril o raznih dogodkih in primerih v zvezi z aretacijami uživalcev mamil, o neverjetnih pripetljajih, s katerimi se je seznanil v zaporih (od kričanja in butanja z glavo v zid pa do samomorskih nagonov), o nekdanji .krutosti policijskih oblasti pa do razumevanja sedanjega protimamilskega oddelka. Predavanje je za delo v živo več problemov, nadaljnja diskusija pa je še poglobila važnost soočanja Za danes so organizatorji pripravili predavanje dr. Giorgia Giudici-ja, ravnatelja laboratorija tržaške glavne bolnice, kj bo govoril o zgodovini mamil in njihovem pomenu, o gospodarsko - politični koristi gojitve makovih nasadov in o širjenju in vseh podrobnostih psihotrop-skih snovi. Popoldne pa bo duhovnik iz Conegliana Veneta govoril na temo:. »Čemu mamila?*. Posebno zanimiva bi morala biti raziskava, ki jo bo v soboto zjutraj dr. Se-merani predstavil zbrariemu občinstvu in ki priča o realnem stanju narkomanije na tržaških šolah. V Ul. Flavia- se je v sinočnjih poznih urah smrtno ponesrečil z avtomobilom 38-letni Franco Marini iz Ul. Cattaruzza 8. Na dolgem ovinku po križišču s Staro istrsko cesto, to je v neposredni bližini tovarne Snia, je s svojim avtomobilom opel ascona rdeče barve iz še nepojasnjenih vzrokov zavozil s ceste ter silovito treščil v drog električne napeljave. Iz razbitin avtomobila so ga potegnili bolničarji Rdečega križa. Bil je že v globoki nezavesti. Zadobil je namreč hude poškodbe ter si verjetno prebil lobanjo. Na oddelku za oživljanje je izdihnil okrog 1. ure. ževale vseh današnjih tehničnih pripomočkov. To bi pomenilo prehod od teorije k praksi, s čimprejšnjimi ugotovitvami o smotrnosti izbranih metod. Rešitev je več, permanentno izobraževanje lahko pojmujemo kot vzporedno dejavnost s poukom ali pa ločen periodičen študij, potrebna pa je v vsakem primeru ustrezna zakonodaja. Ugotovitve konference bodo izpolnile mednarodne delovne skupine izvedencev. Ena izmed teh bo proučevala problem izobraževanja šolnikov, ki poučujejo tuje jezike in tistih, ki učijo emigrante. Glede tujih jezikov je konferenca potrdila znano ugotovitev, da je poučevanje tujega jezika v osnovni šoli uspešno, če ga poučuje isti šolnik, kot za ostale predmete. Taka rešitev pa zahteva strokovno usposobljenost Ob zaključku je udeležence ‘pozdravil v imenu italijanskega ministra za šolstvo dr. Rosario Fiche-ra. osrednji šolski nadzornik, ki je zaželel združenju plodno delovanje. Glede Trsta bo začeto delo konference nadaljeval tržaški center za problem usposabljenja, ki bo omogočil tesnejše sodelovanje med državami zahodne in vzhodne Evrope. To so na kratko uradni zaključki konference, ob njih pa lahko povzamemo pozitivne zaključke tudi za našo manjšinsko šolo. Tudi pri nas je permanentno izobraževanje šolnikov pereč problem, ki ga le delno rešujemo s seminarji pri nas in v matični domovini. Rešitev bo mogoča, ko bo ta postala obvezna dejavnost šolnika, ki se ji ne bo mogel izogniti. Pri tem bodo tudi odpadli nekateri argumenti javnosti, ki trdi, da šolniki premalo delajo, prav tako bodo šolo zapustili vsi tisti, ki so jo izbrali zaradi ugodnega urnika. To bo povzročilo v začetku precejšnje negodovanje, bo pa zato končni rezultat pozitiven. V teh dneh smo se sooč:li z izkušnja mi drugih držav in ena izmed glav nih ugotovitev je bila pomanjkanje šolnikov, kar je v celoti nasprotno italijanskim značilnostim, se pa približuje stanju naše manjšinske šo le, kj ima podobne probleme. Če bodo poskrbeli za ustrezno usposo bitev, če bodo mlademu šolniku ob strani strukture, ki mu bodo pomagale na težki začetni poti, bo mar sikdo vztrajal v šolstvu, čeprav bo moral preživeti v šolskem poslopju dalj časa. MllllllllllltMIIIIIIIIIIHIIIIIHIMIIMIIHIIItlllMIlimnimnlllllllllMIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinsillMIllIlll V TONEK POPOLDNE NA ŽUPANSTVU Sestanek dolinskih gasilcev z gasilskim polk. Sgorbisso Polkovnik jc pohvalil dolinsko pobudo in zagotovil prostovoljnim gasilcem vso možno strokovno pomoč gasilcev dolirak nikom tržaških Na pobudo dolinske občinske u-prave se je v torek popoldne sestal na županstvu odbor prostovoljnih ke občine s polkov-gasilcev Sgorbisso; prisoten je bil tudi župan Švab. Sgorbissa je pohvalil to pobudo in dal praktične nasvete, ki so bili nadvse koristni v tej začetni dobi delovanja. Predvsem je govoril o opremi in organizaciji ter koordinaciji med krajevnimi gasilskimi društvi in osrednjim sedežem. Zagotovil je vso možno strokovno pomoč za vežbanje in pri tem poudaril, da bodo prostovoljni gasilci bistveno o-lajšali njihovo breme in hkrati pripomogli k učinkovitejši službi gasilcev. V mestu je namreč le okrog 5« gaslcčv pri vsaki izmeni, na Opčinah pa le pol ducata mož; če so ti poklicani za gašenje manjših gozdnih požarov je logično, da v primeru hujše nezgode ne morejo tako hitro ukrepati in nuditi takojšnjo pomoč, kot je ponavadi potrebno. Ob koncu sestanka so se prisotni razgovarjali o koordinaciji gasilske službe v državi. V. L. Interpelacija KPI o podražitvi metana pina «Balet (XX. ‘stoletja* koreografa Mauricea Bejarta. Demokristjanski vsedržavni shod predvideva vrsto znanstvenih srečanj, umetnostnih razstav, javnih razprav, glasbenih in gledaliških predstav, filmskih razstav, kulturnih srečanj in folklornih prireditev, ki bodo potekale v raznih krajih naše dežele. Zaključek bo v nedeljo,^ 25. t.m., ko bo zjutraj v Trstu srečanje e vropskih demokrščanskih voditeljev, pozno popoldne v Palmanovi nastop vsedržavnega tajnika KD Zaccagm-nija, zvečer pa v oglejski stolnici koncert orkestra in zbora bolonjske Opere. • Tržaški župan Spaccini je včeraj zjutraj sprejel v dvorani občinskega sveta delegacijo madžarskih in italijanskih atletov, ki tekmujejo na stadionu «Pino Grezar*. Atlete so spremljali predstavniki obeh zvez in odbornik za šport prof. Mario I-anza. Včeraj-danes Načelnik svetovalske skupine KPI v tržaškem občinskem svetu Mon-falcon je naslovil na pristojnega odbornika interpelacijo, s katero ga opozarja na zaskrbljenost prebivalstva ob vesteh o možni podražitvi metana, ki je v Trstu itak dražji kot v večini velikih mest! Visoke cene in težave pri razširjanju o- mrežja sestavljajo v našem mestu začaran krog, ki onemogoča ustvarjanje ravnotežja med stroški in dohodki. Spričo divjega naraščanja življenjskih stroškov bi povišanje cene metana pomenilo nadaljnjo hudo bremenitev za prebivalstvo, ki pa se ne zdi potrebna niti s stališča finančnega stanja podjetja ACEGA. Zato komunistični svetovalec vprašuje odbornika za industrijske javne storitve, ali ne misli sklicati pristojno svetovalsko komisijo še pred sestankom pokrajinskega odbora za cene, da izrazi občina svoje stališče, ker bi se drugače zdelo, da z molkom sprejema podražitev. ' OD 21. DO 25. T.M. V VSEJ DEŽELI Tudi v Trstu prireditve ^Praznika prijateljstva* »Vsedržavni praznik prijateljstva*, ki ga prireja KD prihodnji te- den s središčem v Palmanovi, se bo začel v sredo, 21. t.m., v Trstu z baletno predstavo ob 21. uri v gledališču Rossetti. Nastopila bo sku- Danes, ČETRTEK, 15. septembra NIKODEM Sonce vzide ob 6.43 in zatone ob 19.17. — Dolžina dneva 12.34. — Luna vzide ob 8.57 in zatone ob 20.18. Jutri, PETEK, 16. septembra LJUDMILA Vreme včeraj: najvišja temperatura 19,7 stopinje, najnižja 15,2, ob 13. uri 19,6, zračni tlak 1028,6 mb ustaljen, vlaga 37-odstotna. dežja je padlo 20,7 mm, nbbd jasno, veter 33 severoza-hodnjk s sunki 60 km na uro, morje rahlo razgibano, temperatura "morja 20 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI Dne 14. septembra se v Trstu ni rodil noben otrok, umrle pa so 3 osebe. UMRLI SO: BO-letni Vittorio Bertoldi, 78-letni Mario Merlak in 85-letna Angela Vesnaver vd. Perossa. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Oberdan 2, U' T. Vecellio 24, Ul. Zorzutti 19, Ul. Bonomea 93. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti (Sv. Frančišek) 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Cavana 1, Trg Giotti (Sv, Frančišek) 1. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-114: Božje polje • Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Se sl jan: tel. 209-197; žavlje; tel. 213-137: Milje: tel. 371-124. SLOVENSKA SKUPNOST Sekcija Prosek - Kontovcl vas vabi na NAŠ PRAZNIK ki bo v nedeljo, 18. septembra letos na Proseku, na -zadružnem prostoru »Pri Balancu*. Program: — Ob 14.30 začetek s sprevodom z narodnimi nošami iz prosvetnega doma k spomeniku in nato na prireditveni prostor. — Ob 15.00 koncert proseške godbe, nato nastopijo: — Pevski zbor iz Divače pod vodstvom Edija Raceta — Ansambel 1-ojzcta Hledeta iz števerjana — Pevski zbor Rupa - Peč pod vodstvom Zdravka Klanjščka — Folklorno pevska skupina «Le Comite des traditions Val-dotaines* francoske manjšine iz Doline Aoste. — Govornika: dr. Matevž Grilc, predsednik NSKS. o zadnjih dogodkih na Koroškem — dr. Drago Štoka, deželni svetovalec, o našem političnem položaju. — Od 20.00 do 24.00 ure prosta zabava ž ansamblom Lojzeta Hledeta iz števerjana. Preskrbljeno bo za prigrizek in domačo kapljico Gledališča TEATltO STAB1LE: dramska sezona 1977/78. Osem kuponov za 10 pred-slav v abonmaju. Vpisovanje abop* majev pri krožkih podjetij, združenj, sindikalnih organizacij in šol. Potrditev fiksnih abonmajev do 30. septembra pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2: Informacije Teatro Slabile tel. 567201. Kino Šolske vesti Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja «France Prešeren* v Tr stu sporoča, da se bo šolsko leto pričelo s šolsko mašo, ki bo dne 20, septembra 1977 ob 8.45 v cerkvi pri Sv. Ivanu. Redni pouk se prične za vse razrede 21. septembra 1977 ob 8. uri. Ravnateljstvo državnega učiteljišča Anton Martin Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo v Trstu sporoča, da se bo šolsko leto pričelo s šolsko mašo, ki bo dne 20. septembra 1977 ob 8.45 v cerkvi pri Sv. Ivanu. Redni pouk se prične za vse razrede 21. septembra ob 8. uri. Ravnateljstvo državne srednje šole »Sv. Cirila in Metoda* z oddeljenimi razredi na Katinari sporoča, da se bo šolsko leto pričelo s šolsko mašo. ki bo dne 20. septembra 1977 ob 8.45 v cerkvi pri Sv. Ivanu in v cerkvi na Katinari. Po maši otroci gredo v šolo. Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda «Žiga 7.ois» v Trstu obvešča, da začetek šolskega leta 1977/78 bo v torek, 20. septembra 1977 s šolsko mašo v cerkvi sv. Ivana t>b 8.45. Začetek pouka bo v sredo 21. septembra 1977 ob 8. uri. Ravnateljstvo državne srednje šole dgo Gruden* v Nabrežini sporoča, da bo začetna šolska maša 20.9.1977 ob 9. uri v nabrežinski župni cerkvi. Učenci naj se zberejo pred cerkvijo 5 minut pred pričetkom maše. Izleti SPDT prireja v nedeljo, 18. septembra, avtobusni izlet na Grintavec. Vzpon gre mimo koče na Kokrškem sedlu. Za neplanince je možnost vzpona z žičnico na'Veliko planino. Vpisovanje na sedežu ZSSDI v Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 76304). Odhod avtobusa ob 6.30 izpred sodnijske pa lače (Foro Ulpiano). Združenje Union prireja v nedeljo. 18.9.77, izlet v Bohinj na »Kravji bal*. Informacije jn prijave pri združenju Union v Ul. Valdirivo 30. tel. 64459, vsak dan od 17.30 do 19.30. Združenje Union prireja v soboto, 17.9.1977 in v nedeljo, 18.9.1977, dvodnevni izlet v Modeno. Informacije in prijave pri združenju Union, v Ul. Valdirivo 30, tel. 64459 vsak dan od 17.30 do 19.30. Odbor bivših aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem obvešča, da bo odhod na Rab v soboto, dne 17. t.m., ob 6.30 Izpred sodnijske pa-luče na Trgu Ulpiano. SH05 RANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. Tnsr - UUCA r, FIL2I ‘O - "2».' •5i-d-'3S TEČAJI VALUT V MILANU DNE 14. 9. 1977 Ameriški dolar: debeli drobni Funt šterling Švicarski frank , Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski florint Danska krona Švedska krona Norveška krona Drahma: debeli drobni Dinar: debeli drobni 877.50 857,— 1542,- 365.50 177.— 24,10 375,— 53,-780,-350.— 135,-173.— 152,— 20.-20,-42 — 42.— MENJALNICA vseh tujih valut MIRAMARSKI PARK: »Luči in zvoki* Predstavi ob 20.30 »San u Miram*' ru» (v srbohrvaščini); ob 21.45 «“ sogno imperiale di Miramare* (“ italijanščini). Prevoz z motornim čolnom od pomola Audace do JF* ljanskega portiča (ob 19.20 in 20.50). Po predstavi iz grljanskega portir dva povratka. Zadnjič. Ariston 16.00 «Padre padrone*. P*°* in Vittoria Tavianija. Omero Ant0' nutti, Saverio Marconi. Barvni fO*1: Mignon 16.30 «1 dne superpiedi 9uaSl piatti*. Terence Hill, Bud Spencer. Barvni film. Nazionale- 16.30 »Paperino e C. 'n vacanza*. Walt Disneyeva risanka-Po risanki še «11 levriero picchia tello*. Grattacielo 16.30 «Quella strana r glia di amare*. Beba Lončar. P™ lippe Leroy. Prepovedan mlad11" pod 18. letom. Barvni film. Excclsior 16.30 «L'inquilina del P1*1* di sopra*. Lino Toffolo. Barvni fil|*’j Penice 16.30 »Super vixcns». Sh*r Eubank, Charles Napier, Shar°* Kelly. Prepovedan mladini pod letom. Barvni film. Eden 17.00 «America 1929, steno«1*] tevi senza pieta*. Prepovedan ml* dini pod 18. letom. Barvni film-Ritz 15.30 »La spia che mi amava*; Roger Moore, Barbara Bach, «u Jurgens. Barvni film. Cristallo 16.30 «Sebastiane». Prepoj dan mladini pod 18. letom. Barv film. Aurora 16.30 »Car wash». Prepove«* mladini pod 14. letom. Barvni m1"' Capitol 17.00 «11 mucchio selvagš’**! William Holden. Prepovedan mla«1 pod 14. letom. Barvni film. Moderno 16.00 «Silvestro e Gonza'* vincitori e vinti*. Barvni risani m j Ideale 16.30 «Mimi Bluelte, fiore mio giardino*. Monica Vitti. Bari™1 film. f Inipcro 16.30 »Arniči miei*. Ug° 1 gnazzi. Barvni film. Vittorio Venelo 17.00 «Come ti ®r, disco la popa*. Prepovedan mlad«« pod 18. letom. Barvni film. Astra Zaprto. ., Volta (Milje) 17.00 »Ai confini d®i>* realta*. Znanstvenofantastični bar' ni film. Razstave Spacalova antološka razstava nadaljuje na Gradu sv. Justa (jL stione fiorito), v Rižarni in na u verzi (Piazzale Europa). V Tržaški knjigarni je do 24. *• razstava slik nagrajencev ex temP" re KASTA. : V galeriji »Sala d’arte moder1’1^ v Pasaži Rossuni bosta do 20. j* tembra razstavljala svoja dela slik* ja Aldo Bressanutti in Giovanni V Pokrajinskem muzeju v K«»P f je razstava z naslovom «Plast:ik'* pleteninasto ornamentiko v niji*. Razstava bo odprta j„ septembra. Urnik: od 9. do D-od 18. do 20. ure. v Na Gradu sv. Justa so odprli stavo o »predzgodovini Caput Adri*^ ki jo je pripravil občinski mu*®) zgodovino in umetnost. V prostorih devinsko nabrežl*^, letoviščarske ustanove v Sesljal"1 ^ do v soboto, 17. septembra, °b uri odprli slikarsko razstavo. n* j„ teri sodeluje, poleg Pina Caldarm*^. Renata Manuelija, tudi slovenski ' kar Franko Volk. Razstava bo °° ta do 2. oktobra. Danes ob 18. uri bodo v urT>e^!!Lril galeriji »Cesare Sofianopulo* razstavo likovne umetnice Marie « - tieri Carrozzini iz Lecceja. R*** jj, bo odprta do 25. septembra, jo do 20.30 ob do 13.00. nedeljah pa Razna obvestil** Komorni zbor Glasbene matice v čne z vajami v ponedeljek, 1®- „j, tembra ob 20.30 v Gallusovi dv° . k Ulica Ruggero Manna 29 in va vj sodelovanju pevce. vse dosedanje 111 Namesto cvetja na grob Ale** j Gregoriča daruje Izabela Arb* tisoč lir za TPK Sirena. Ob 10. obletnici smrti clrag® me Rozine darujeta Kati in Vj, Škerla vaj 10.000 lir za ŠD V spomin na dragega Gregoriča darujejo družine: A^l Zomer in Frankovič 15.000 t* 10.000 in Mito Pertot 5.000 dri/ TPPZ. V isti namen darujejO-ofli), žine: Puntar 5.000, Pangerc • ^t Stojan Pertot 10.000, Vida F® ^ 5.000 in Stanko Pertot 10.000 F TPK Sirena. ]$• V spomin na nono dami®**. i% tja in Ivanka Pertot 10.000 lir TPK Sirena. * V spomin na Aleksija jjf daruje Marjan Sedevčič za TPPZ. .. ...... •.v.v.-.v.v.- NAGLUSN0ST bila je nekoč sedaj jo odpravljamo z najsodobnejšimi tehnološkimi Pr,Pf’ močki CENTRO OTOACUSTICO MAICO. V 30 sekundah bost« ponovno dobro slišali z nevidnimi protezami, z vsem ali 111 v ušesu. Obiščite nas v petek, 16. septembra 1977, od 9.30 do 12- ur« in od 16. do 18. ure ter v soboto, 17. septembra 1977, od 9-* do 12. ure. CENTRO OTOACUSTICO MAICO TRST — Ul. Maiolica 1 (poleg pokrile tržnice) Tel. 793-49» •;S J 15 > POMEMBNO GOSTOVANJE V KIIAJU VO PRI PADOVI Pred odhodom Ricmanjcev na padovskipraznik grozdja Na knllurni prireditvi bodo nastopili ricmanjski pevski zbor in godba na pihala ter Tržaška folklorna skupina cSIii Iedi> 0 gostovanju ricmanjskega pev-Sjega zbora in godbe na pihala ter *fžaške folklorne skupine «Stu le-; v kraju V6 na Euganskih gri-dh pri PadOvi, smo že poročali. Pa “e bo odveč, če na to gostovanje j J8 enkrat opozorimo, če ne druga-! fe. zaradi pomena, ki ga imaio tak-: 8[>i nastopi kulturno prosvetnih sku-iz naših krajev po Italiji ne le navezovanje stikov s tujimi kraji I!11 ljudmi, kar je običajno koristno i !|> prijetno, temveč tudi za sezna-j “tanje italijanske javnosti z našo ! !*nejsko narodnostno in kulturno ! Varnostjo. Pred leti naša društva niso gojila j®kov s sorodnimi društvi po Ita-: 'ii in jih tudi niso iskala. Usme-I “Jena so bila predvsem na društva y matični domovini, kar je prispe-I v®lo k utrditvi vezi med zamej-pVom in matico. To je bilo nadvse f°lrebno in če je danes skoro vsa- r 1** naše društvo pobrateno z nekim tvom v Sloveniji “Uštvom v Sloveniji in ima isto-Ci?no stike še z drugimi, gre to [“■Pisati zelo živahni prosvetni po-'Mki. Sedaj so društva uvidela, da j8 bodo tudi v okolju, ki jih obkro 5 in ki jim včasih ni naklonjeno, hi-“eje in bolie uveljavljala, če bodo !. svojo dejavnostjo seznanila čim i'rši krog italijanske javnosti, krog, i> se ne zaključuje z mejo treh po-?sjin naše dežele v katerih živijo pvenci. S tem bodo istočasno lah-odigrala pomembno vlogo pove-bralca kultur dveh različnih naro->. Ko govorimo namreč o tem. ’8 mora biti naša manjšina most Nd italijansko in slovensko kultu-'? 'n narodom, kar je postalo s pod-;ls°ni jugoslovansko - italijanskega ^razuma v Osimu še bolj aktual-mislimo tudi na takšen način ^elovanja, kakršno se pričenja phl Ricmanii in gostoljubnim vino-"®Pim krajem pri Padovi. ^ Voju bo v nedeljo pokrajinski ptlik vina. Tako kot vsako leto, j s to razliko, da bo letos imela rvno besedo v kulturnem spore “ slovenska nesem in beseda. Pri-Jriiti je treba, da gre prišteti pa-/toki praznik grozdja med po-j^Pbneiše tovrstne manifestacije, jjjaz. temu bo prisotnost vladnega JJbtavnika (menda bo sam mi 'Ver^. k' bo v nedeljo ob 10. uri ,iVpstio odnrl razstavo. Popoldne i Uj. uri bo mimohod alegoričnih ./V nato pa nastop Ricmanjcev L.mikloristdv, katerim želimo naj ™ uspeh. odgovora. Praktične rešitve konkretnih problemov, ki jih je z veliko strokovnostjo in odkritosrčnostjo pojasnjeval dr. Zotti, pa so marsiki} mu pomagale, da se bo kar najboij primerno za svoj osebni primer o-dločil za skupno ali za ločeno premoženjsko stanje v svoji družini. TISKOVNO POROČILO Delegacija MK SSk v Dolini Aosta Jeunesse Valdbtaine seja mladin skih predstavnikov SSk in JV na glavnem sedežu Union Valdotaine To je prvi uradni sestanek med mladimi, ki pripadajo tema. manjšinama. da bi se razgovarjaii o skupnih vprašanjih in da bi preverili stališča o njih. To srečanje sodi v okvir priza devanj političnih gibanj narodnih manjšin v Italiji, ki so do srečanjih v Aosti, Gorici in Desenza-nu sklenila, da tesneje sodelujejo. Mladinski organizaciji teh dveh strank se strinjata, da je nujna tudi izmenjava misli o vprašanjih, ki zadevajo mlade člane narodnih V dneh od 5. do 7. septembra se je mudila v avtonomni deželi doline Aoste delegacija mladinske j man išin. komisije sveta Slovenske skupnosti i SSk in JV sta za to, da se se-iz Trsta. Člani komisije so obi- I danji stiki še bolj poglobijo ter skali pomembnejše kraje in objek-!da se razširijo tudi na druge mla-te, da bi spoznali stvarnost, v ka- dinske skupine narodnih manjšin teri živi francosko govoreča manjšina. V dolini Gressoney - Grescho ney pod M. Rosa pa so stopili v stik tudi s predstavniki nemško govorečega »otoka* VValserjev. O srečanju sta delegaciji izdali to tiskovno poročilo: «Dne 6. septembra 1977 se je vršila na vabilo v Italiji in v Evropi. Potem ko sta delegaciji zelo pozitivno ocenili to prvo srečanje, se je seja zaključila z vabilom, ki so ga slovenski predstavniki naslovili članom JV, naj čimprej vrnejo obisk v deželi Furlaniji - Julijski krajini.» IIMIIIIIIIIUtlllllfKIllllllllllllIMlillllllllIMlKllllltllllliaillflMIinilllllMIIIIIMIIMIUMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKIIKI* BENEŠKI DNEVNIK Odprtost furlanskih katoličanov do problemov beneških Slovencev Priznali obstoj Slovencev in njihove [travice lor ovrednotiti njihovo vlogo v družbi in ob meji .to- lp«- #«* irP" i»r ui®- pro a * »ve* 30- in ra®- ac*' T* 18. sll- ,dPr dPrf jual- itav* I 1»' 11.00 ,P* seP- abi flOV« >aP 5 e m*" V* ,letii» ek,Sc }efdZ8 5-s jir ** fir ** 00 11 5#1*! Med akti videmskega zborovanja furlanskih kristjanov, ki so izšli pred kratkim, je objavljen tudi dokument študijske podskupine, ki je obravnavala probleme slovenske na rodnostne skupnosti v Nadiških dolinah, Terski dolini in Reziji. Dokument uvodoma ugotavlja, da postaja zavest etnične in jezikovne pripadnosti manjšini vedno bolj živa, zaradi česar je potrebno poglobiti razmišljanje o teh problemih ter pridobiti vrednote preteklosti, iz ka terih mora vzkliti bodoča rast. V prvi točki dokument zahteva priznanje obstoja slovenske manj šine v videmski pokrajini. To je treba priznati ne kot težo, ki jo gre prenašati, temveč kot resnično vrednoto. Problem manjšine mora biti preizkusni kamen resnične demokracije v državi in v deželi, ti dve -pa morata stalno-preverjati svoje modele sožitja in razvoja ter tako upoštevati svobodo in zavest tako posameznikov kot skupnosti. Same manjšine pa morajo doseči večjo stopnjo zavesti in kulturnega bo gastva. Dokument nadalje izraža željo, da se premostijo napetosti, ki so jih povzročili zgodovinski dogodki, nepravilno in dvoumno obravnavanje problema ter politične strumentali-zacije. Glede na bodočnost pa v doku mentu zahtevajo resnejši razisko valni in ustvarjalni pristop k prp blematiki, upoštevanje družbeno-go spodarskega položaja (pri tem ugo tavljajo, da rti mogoče rešiti kul turnih problemov, če se ne ustvari zadostno število delovnih mest in decentralizirajo proizvajalne struk ture), priznanje funkcije manjšine v okviru meddržavnega sodelovanja, večjo angažiranost furlanske cerkve pri pospeševanju prijateljstva med narodi, ki naj se pokaže predvsem v njenem lastnem okviru, polno o-vrednotenje narodnostne in jezikovne dediščine manjšine, ter upoštevanje večnarodne stvarnosti s strani nastajajoče videmske univerze. Gre torej za pozitiven dokument, ki je izšel iz vrst samih delegatov iz Benečije, kar nedvomno kaže na odprtost katoliških krogov do problematike slovenske manjšine. Želeti je le, da bi dokument ne ostal mrtva črka v dokumentaciji o zborovanju furlanskih kristjanov, tem V SOBOTO OTVORITEV RAZSTAVE cTUTTOZOO 77» \ VELESEJEMSKE PAVILJONE k PRIHAJAJO PRVE ŽIVALI ^ razstavljenimi primerki tudi nekatere izjemno redke vrste ^ tržaški velesejem prihajajo si«an novi primerki zanimivih k^batičnih živali, ki bodo ob- NA POBUDO SOZ Wislno predavanje 1 davčnih posledicah Dorine družinskega prava U Ponedeljek zvečer je bilo v ma k^orani Kulturnega doma v Trstu Sevanje dr. Zotti ja o davčnih policah reforme družinskega prava. Kravanje je organiziralo Sloven-U gospodarsko združenje v sode-L>ju s Kmečko zvezo in Confe-L^nti. številni udeleženci so z [vnanjem sledili strnjeni razlagi i,°Kov in pomenov reforme dru-Ljaga prava in njenih davčnih |pic' “adavateljevo mnenje je bilo gle-“a sedanji davčni sistem, ki ne *hiel doživeti večjih spremeb, da gladim izplača na vsak način J8 ločenega družinskega premo-. prav tako zakoncem, ki so 5®lj časa poročeni, če jim mož-skupnega premoženja ne prina-J^ojšnjih otipljivih davčnih ko- Nretični razlagi je sledila raz-A ki je bila bolj praktična in 2«ro so posegli številni prisotni j^jirni specifičnimi problemi. Ker l‘° večinoma za podjetnike, ki 3 i novim zakonom že nekoliko t?Pjeni, je bila tudi razprava J*4 in kakovostna. tavanje, ki ga je začel in za-. blagajnik SGZ Adrijan Se-■ je prisotnim razčistilo števil-bfobleme, katerim niso vedeli več da bi resnično vzpodbudil čim širšo debato o teh problemih. Festival «Avanli» na obrežju Nadiže Od petka do nedelje organizira čedajska sekcija PSI festival časopisa Avanti ob nabrežju Nadiže. Program festivala bo dokaj pester: v petek bodo nastopili člani dram ske skupine čedajskega centra za j kulturne iniciative (CIC) s predstavo o emigraciji, v soboto bo popoldan lutkovna predstava za otroke, zvečer pa lx> po govoru deželnega svetovalca Carla Volpeja na stopil skladatelj in pevec Rocco Burtone. V nedelji) se bodo pojjol dan pokazali oyokom klovni, sledil bo korcert jazzglasbe z ansamblom Base Q. zvečer pa se bodo predsta vili harmonikarji iz Čedada in iz Nadiških dolin. «ITALCANTIERh NIMA NAROČIL Kriza v triiški ladjedelnici na vrhuncu: 500 delavcev od l.X. v dopolnilni blagajni Po novem letu se obeta še drugim delavcem dopolnilna blagajna ■ Jutri po tržiških ulicah protestna manifestacija Kot strela z jasnega je prišla v torek popoldne vest, da bo šlo s 1. oktobrom 500 delavcev tržiške očajo tržiški delavci, je imel precejšen odmev tudi v deželnem svetu, kjer so svetovalske skupine ustav- Jutri v Sovodnjah seja občinskega sveta Jutri, v četrtek, ob 19.30 se v Sovodnjah sestane občinski svet. župan Jožef češčut, ki sejo sklicuje, je vključil v dnevni red odobritev prispevka za urbanizacijo v skladu z zakonom št. 10 od 28. januarja 1977, izplačilo stroškov za prevoz učencev v otroški vrtec in osnovno šolo v šolskem letu 1977-78, ladjedelnic.. v dopolnilno blagajno, nega loka predložila predsedstvu Ravnateljstvo podjetja je sklicalo | deželnega sveta resolucijo, v kate-tovarniški svet in utemeljilo svojo j ri zahtevajo od deželnega odbora, odločitev s pomanjkanjem naročil, j da priredi v Trstu ali pa v Tržiču Zdi se, čeprav vest ni uradna, da' srečanje s krajevnimi upravami ter bodo v prhodnjih mesecih postopno predstavništvi drugih družbenih sil, dali v dopolnilno blagajno še na- na katerem naj se izdela podroben daljnjih 60« - 700 delavcev. I načrt za razvoj pomorskih in ladje- Kriza v ladjedelnici je torej pre- delniških dejavnosti ter istočasno po-cejšnja posebno če vemo, da se je ‘*če uko-l™jo rešitev problema, ki v njej v zadnjih dveh letih število se ie P°iavl v fr^iskl ladjedelnici, zaposlenih zmanjšalo za- več kot ti-' soč oseb. Delavcev, ki so odhajali v pokoj, niso nadomeščali, prav tako ni nihče prišel na mesto tistih, ki so si našli drugo delo. V znak protesta je bila v ladjedelnici včeraj zjutraj enoinpolurna stavka s skupščinami po obratih, tovarniški svet je zasedal ves dan. Jutri bo po tržiških ulicah protestna manifestacija vseh delavcev ladjedelnice. Stalne sestanke s tovarniškim svetom imajo tudi voditelji enotne federacije kovinarjev. Proizvodnja v ladjedelnici je sicer zmanjšana že več mesecev, odkar ne izdelujejo več orjaških petrolejskih ladij. Trenutno so v delu 86.000-tonski tankerji, prihodnje le to pa bo tudi teh naročil konec. Pred časom je bil govor, da bo Norveška naročila v tržiški ladjedelnic: nekaj podmornic, a je do sedaj ostalo le pri govoricah. Prav tako ni nič znanega o drugem možnem naročilu, t.j. o italijanski vojni ladji za prevažanje helikopterjev. V zvezi s tem so v italijanskih političnih krogih nastale tudi določene polemike. Že v torek zvečer je socialistični poslanec Loris Fortuna, poslal ministru za' državne udeležbe interpelacijo. Včeraj na je demokristjanski poslanec Marocco na seji komisije za transporte in trgovsko mornarico zahteval, da pride na sejo te komisije minister za trgovsko mornarico Ruffini. Njegov predlog sta podprla, kot je rečeno v tiskovnem poročilu posoške KD, tudi poslanca Belci in Cuffaro. naročilo izdelave tretje spremembe splošnega urbanističnega načrta ter oddaja del za obnovitev strehe občinske stavbe. OB VOJAŠKI PARADI Julri prepoved vožnje in parkiranja Ob priliki jutrišne vojaške parade oosta omejena vožnja in parkiranje avtomobilov na Travniku in številnih drugih ulicah. S tem v zvezi je goriški župan izdal odredbo, da je od 10.45 do konca mimohoda vojaških enot prepovedana vožnja avtomobilov na Korzu Italia od spominskega parka navzgor, Korzu Verdi, Travniku, ulicah Oberdan, Roma, Raštel, Buonarroti, Canova. Prepovedano bo tudi parkiranje avtomobilov na Travniku od 7. do 12.30, na korzih Italia in Verdi ter Ulici Oberdan od 10. do 12. ure, v ulicah Buonarroti in Canova od 7. do 12. ure, v Ulici Cadoma od 11. do 13. ure. V ŠTANDREŽU IN V PODGORI V OKTOBRU ZAČETEK DEL NA METANOVODNI MREŽI Gradbeno podjetje iz M odo ne pošlje na delovišča dve skupini • Metan v hišah že čez leto dni Pred nekaj dnevi si je na javni dražbi neka gradbena zadruga iz Modene zagotovila dela za zgraditev metanovodne mreže v štandre-žu in v Podgori. Za razširitev metanovodne mreže v štandrežu naj bi porabili 204 milijone lir, v Podgori pa 230 milijonov lir. Podjetje iz Modene bo pričelo delati z dvema skupinama, tako da bodo dela v dveh goriških predmestjih tekla vzporedno. Ne bo torej prednosti Štandreža na račun Podgore ali o-bratno. Direktor mestnega podjetja inž. Rigonat nam je povedal, da se bodo dela pričela v letošnjem oktobru, končana naj bi bila do prihod njega poletja, tako da bodo tudi prebivalci Štandreža in Podgore metan lahko uporabljali že v zimi 1978-79. Nadaljnjih 35 milijonov lir bodo porabili za razširitev metanovodne mreže v nekatere hiše pri Madon-nini in približno 10 milijonov lir za metanovodno mrežo v vzhodnem delu Kočnika. Kot je znano je goriška občina najela posojilo ene milijarde lir za gradnjo novih naprav na metano-vodni mreži. 300 milijonov naj bi porabili za novo skladišče metana, ki ga nameravajo zgraditi pri Ma donnini, več kot sto milijonov lir za iiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiitiiiMiiiiiiiiiitiiiifiiiiiiiifiMmiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiniiiitiiiiiiriiiiiiiiiiiiMiiiiiiiii ZA PRIDOBIVANJE NOVIH JUGOSLOVANSKIH KUPCEV Napori za povračilo davka IVA tujim kupcem vnuših trgovinah Tuji klienti bi tako prihranili od 11 do 20 odstotkov pri nakupih - Tudi letos akcija za enotno vrednotenje dinarja Komunistični poslanec je med vče rajšnjo sejo parlamentarne komisije za prevoze in trgovsko mornarico oiiozoril na nevzdržen položaj v tržiški ladjedelnici ter sploh na krizo lad jedelniške industrije v državi. •Zahteval je zato od vladnih organov naj čimprej sprejmejo ustrezen u-krep, ki bi omogočil dvig pomorskega Kreditoega skfckda ter s tem rešil ladjedelništvo iz hude krize. Posebej je opozojil pa vprašanje gradnje križarke «Tuttoponte», kar bi nedvomno zagotovilo več dela tržiški ladjedelnici. Pereči problem, s katerim se so- RAZMAH PLAVALNEGA ŠPORTA NA GORIŠKEM Kopališče na Rojcah popolnoma ustreza goriškemu prebivalstvu Okoli tisoč mladih se je že vpisalo v plavalni tečaj - Ustanovili bodo tudi športni odsek i | Ii- ?: j Cj na ogled in tudi na prodaj >i(!n od 17. do 27. t.m. v okviru ~ torišča «Tuttozzoo 77». lij'ji živalskega sveta bodo i-i Jjemno priložnost za poglobi-ijjojega poznavanja živali in za njihovo vzdrževanje, pre-Vjn sploh za življenje «prijate-V°veka» v zanje najbolj ustrez-®°jih. fy Stho že poročali, bo razstava *iuZa °hčinstvo v soboto ob 9. Ctraj. v posameznih paviljonih lahUn vidoli tiarčke in lev- ,, . lahko videli tigrčke in lev- Vp|ce, kamele, klokane, pume, ... > v^edvedke, ,ptiče najrazličnejši; 'iLSt' plazilce/ pse in mačke in ji J.druge primerke, med kate-izjemno redke. ej’ ki jih bomo lahko videli uttozzoo», so vse rojene v go-torej v ujetništvu, vendar Ve kolikor mogoče primernih Vj’ ki jih nudijo razni živalski J v 11 «zoosafari», kjer lahko ži-'Hj, sorazmernem miru in v mo-^produkcijo. Tudi iz teka bo razstava nudila pri- ložnost za boljše poznavanje vloge naravnih parkov s pomočjo bogate dokumentacije o teh inštitucijah, ki imajo izreden ekološki pomen. Konzulent pri ureditvi razstave, ki presega krajevni pomen, je znani ljubitelj in poznavalec živali Angelo Lombardi. Ogled razstave seveda toplo priporočamo, prav pa bi bilo, da bi zlasti šole poskrbele za kolektivne obiske. Ponarejene marke v tržaški banki Včeraj se je v našem mestu spet pojavil ponarejen bankovec. Tokrat gre za nemške marke, in sicer za stotak, ki ga je bil prinesel v urade bančnega zavoda Banca del Friuli poljski državljan Jasko Leszek. Pri sebi je namreč imel devet stotakov v nemški valuti, ki jih je hotel menjati. Eden od teh pa je bil ponarejen. Ravnatelj banke je seveda takoj poklical policijske agente, ki so uvedi: preiskavo. Ponarejen' bankovec naj bi Poljak dobil v neki zagrebški menjalnici. Končno imamo tudi v Gorici plavalni bazen. Čakali smo nanj že leta in leta in smo ga vendar dočakali, Gre .za res krasen objekt, ki ima veliko število obiskovalcev. Če se greš kopat v doooldanskih ali popoldanskih urah, boš lahko pokazal svoje plavalne vrline v bazenu na odprtem. Bazen, ki ima olimpijske mere (50 metrov v dolžit* in 25 v širino) te ob veliki vročini kar privablja. Okrog bazena pa se lahko tudi sončiš, saj je na razpolago precejšnje število stolov in ležalnikov. Ob vstopu v kopališče moraš seveda najprej plačati vstopnino, ki znaša 1000 lir in si nabaviti, če je še nimaš, plavalno čepico, saj je kopanje brez nje prepovedano. Potem lahko nadaljuješ pot do sla čilnici z oštevilčenim košem, ki ga vzameš ob vstopu in v katerega boš spravil vso lastno opremo, od srajce pa do čevljev. Koš nato oddaš v garderobi, kjer ti t>odo dali zapestnico z odgovar ja jočo številko. Pa ne drzni si nato kar v bazen, ker boš sicer nahruljen: stopi najprej pod tuš. Ob sončnem dnevu obišče gori-ško kopališče okoli 900 ljudi, med tem ko je obisk ob oblačnem vremenu majhen. Kar zadeva vstopnino, pa se zdi cena orevisoka. saj se je na primer v bazenu v Gradišču lani plačevalo le 300 lir. Kdor pa podnevi nirn i časa, si lahko privošči kopanje zvečer, ker je pokriti bazen odflrt vsak večer do 11. ure. Pokriti bazer- je sicer manjši od zunanjega, ima pa na razpolago tri odskočne deske. Prostor je ogret, tako da ni nevar nosti za prehlad. Poleg večjega bazena za izkušene plavalce ie na razpolago tudi bazen za začetnike. V istem poslopju deluje tudi bifč s pijačo. Kar pa zadeva plavalno šolo so že v teku prvi plavalni tečaji. Delijo se v tečaj za začetnike in pa v tečaj za plavalce, ki bi želeli izpopolnili svojo plavalno tehniko. Do danes se je vpisalo v te tečaje že okolj 1000 ljudi, kar dokazuje veliko zanimanje goriških prebivalcev. Seveda pa nastaja pri tem problem plavalnih vaditeljev. Teh mora namreč biti v razmerju 1 proti 12, .te pravi za skupino dvanajstih mladeničev mora biti na razpolago en vaditelj. V osmih lekcijah, ki se odvijajo v teku e-nega meseca, se človek lahko nau či spodobno plavati. Vsaka lekcija traja 40 minut in sledi 20mi-nutnim telovadnim vajam. V bodoče nameravajo ustanoviti tudi ekipo za vaterpolo in so že začeli s pripravljalnimi treningi. Glede skokov v vodo pa so se znašli v hudi krizi, saj v vsej deželi niso našli niti enega vaditelja, ki bi si prevzel odgovornost učenja mladih fantov in deklet. Kdor se torej želi naučiti plavanja, naj se vpiše v plavalni tečaj. kdor pa hoče prebiti veselo urico v prijateljski družbi, naj se peda v goriški plavalni center. M. Č. Usposabljanje vinogradnikov za bližnjo trgatev Konzorcij za vina na Goriškem je priredil v teh dneh tečaje za proizvajalce vina,/ki so trajali po štiri večere. Takšen tečaj so priredili za vinogradnike v nižinskem in višinskem predelu Goriške, in sicer v Ločniku, Gradišču, Ronkah in Jenkovem. Na teh sestankih so strokovnjaki pripravili kmetovalce, da bodo sposobni premagovati težave pri trgatvi, ki izhajajo iz škropljenja trt v tem poletju, kakor tudi vprašanja, ki se pojavljajo z vinarjenjem ter vretiem vina. Poleg predavanj, ki so bila podkrepljena s teoretičnimi in praktičnimi primeri, so strokovnjaki osvetlili tudi posege, prilagojene specifičnim potrebam vsakega posameznega proizvajalca. Pri tem so izhajali iz njegovega mehanskega parka in' stanja kleti. Izkoristili so nadalje priložnost, da so raztolmačili določila skupnega evropskega trga, ki so pričela veljati ,1. septembra in ki so jih strokovnjaki vinskega konzorcija že razlagali in tudi uveljavljali. Ta določila predvidevajo nove etikete, konfekcijo, obvezne registre ter takšno trgovsko dokumentacijo, ki v temelju spreminja trgovsko poslovanje z vinom pri vseh proizvajalcih, ne glede na ve- več trgovcev v naše mesto. Zato se zavzemajo za večje parkirne možnosti in še enkrat bodo predlagali, da bi se na goriškem Travniku zgradila podzemna garaža, kjer naj bi bilo prostora za kakih sto ali več vozil. Na pristojnih ministrstvih si bo do prizadevali doseči za tuje kupce olajšave, ki veljajo že v nekaterih drugih državah. Če tujec kupi v Avstriji, Švici ali Nemčiji blago, katerega vrednost presega ioločene kvote, ima pravico, v trenutku ko nese blago iz države, do povrnjene stopnje davka na dodatno vrednost (IVA). Teh ugodnosti tuji kupci v italijanskih trgovinah nimajo. Goriški trgovci bodo skušali to ugodnost doseči s pomočijo, tukajšnjih parlamentarcev, stvar bi zanimala ne le goriške marveč tudi tržaške in videmske trgovce. Tuji kupci bi lahko dobili 14 do 20 odstotni popust, če bi se to uveljavilo. Razume se, da bi taka ugodnost privabila v Gorico, Trst in Videm še več kupcev iz Jugoslavije in brez dvoma tudi iz Avstrije. V kratkem bodo goriški trgovci ponovili akcijo enotnega vrednotenja dinarja, ki se je že lani zelo dobro obnesla. Poleg tega zahtevajo, naj občina poskrbi za javne higienske naprave (stranišča, kopalnice, itd.) kot obstajajo v drugih mestih. Ni namreč mogoče zahtevati od tujca, da se zateče za vsako ceno v javni lokal. V preteklosti so bile tudi v Gorici take naprave, sedaj pa jih ni. likost njihovega podjetja. Strokov- Trgovci menijo, da mora priti do njaki konzorcija so že pred časom sodelovanja med njihovo zvezo m opozorili vinske proizvajalce, kako občinsko upravo, da Goriški trgovci se dobro zavedajo, da brez jugoslovanskih klientov ne bi uspevali. Trgovine na Travniku, ,v Ulici Carducci in v Raštelu, pa tudi one na obeh korzih in v številnih drugih ulicah, so vsak dan in ob vsaki uri polne kupcev iz sosedne države. V glavnem gre za kupce iz Slovenije, prihajajo pa tudi ljudje iz oddaljenejših jugoslovanskih republik. Jugoslovanske kupce goriški trgovci spoštujejo, ker so dobri kupci, plačajo takoj, kupujejo finejše in dražje blago. Na sestanku vodstva zveze goriš kih trgovcev, ki je bil prvi po po-, čitnicah, so izrazili mnenje, da bi se morala 'dr&abnjrirtpraNa' 'žbniatati tudi za tako drobno trgovino, ki prinaša dragocene devize, ne |m sa-mo^a^tMo trgovino, ki še ukvarja z izvozom na debelo. Goriški trgovci sami se bodo še naprej zavzemali, da privabijo čim- morajo voditi račune za poslovanje v kleti in kaj predvidevajo nova določila o prodaji ustekleničenega vina v posebnih embalažah. Da bi poenostavil svoje delo, je konzorcij za vsak posamezen primer sestavil navodila, ki so na voljo vsem, ki se jih to tiče, v uradih konzorcija v Gorici, Morellijeva ulica 43, telefon 87127. Medtem imajo vinogradniki v teh dneh dosti dela s pripravo na trgatev. Oprati morajo sode ter zbrati vse priprave, ki so potrebne za o-pravilo, na katero z nestrpnostjo čakajo. Vreme je v teh dneh, vsemu navkljub, ugodno za dozorevanje grozdja. Sončno in toplo vreme, ki traja, če odpišemo dva mrzla nevihtna dneva, že cela dva tedna, povečuje sladkorno stopnjo v grozdju ter s tem tudi njegovo kakovost. Če bo takšno vreme še trajalo, bo poplačalo napore vinogradnikov ter potisnilo v pozabo stiske, ki so jih spremljale skozi letošnje muhasto poletje. # šolski sindikat CGIL goriške pokrajine obvešča, da bo na voljo vsem interesentom od torka, 20. septembra dalje izvedenec, ki bo imel vse informacije glede lestvice nalog in su-plenc. Urad ho odprt vsak dan od 17.30 dalje na sedežu sindikata v Ulici XXIV Maggio št. 1 v Gorici. Na avtocesti umrl francoski šofer Francoski šofer tovornjaka je izgubil življenje včeraj zjutraj, o-krog osme ure, na avtocesti meti Palmanovo in Vilešem. 43-letni Jean Andree Baudic, iz Port Villetta, je vozil na svojem tovornjaku tovor vreč lesene moke. Vozil je proti Trstu. Ob avtocesti je bilo ustavljeno dostavno vozilo 30-letnega Osca-rja Amorettija iz Parme, ki je s prijateljem Giulianom Roncheyem, prav tako iz Parme, menjaval gumo. Baudic je s svojim vozilom zavozil preveč v desno, udaril v dostavno vozilo in ga zapeljal več kot sto metrov po avtocesti, nakar se je tovornjak prevrnil. Baudic se je v nesreči ubil, moža iz Parme pa nista poškodovana. se rešijo ta vprašanja. Gorica ima namreč vse možnosti, da pritegne še več kupcev iz tujine. Drevi v Štandrežu krajevna konzulta Drevi se v Domu «Andrej Budal* v štandrežu sestane štandreškega krajevna konzulta. Sestanek bo ob 21. uri. Na dnevnem redu je govor o spremembah splošnega regulacijskega načrta mesta Gorice. Prisotna bo arhitetekt Anna Torggler Scandolari. V soboto v Štandrežu kofalkarska revija V štandrežu pospešeno potekajo priprave za kotalkarsko revijo, i;i jo priredijo nekako ob zaključku letne sezone na kotalkališču V domu »Andrej Budal* člani prosvetnega društva »Oton Župančič*. Obljubljajo, da bo program letošnje revije zelo- bogat. Revija bo v soboto, 17. septwral«-a, ehi ^2(1. uri. Ponovili jo bodo dan kasneje. Omejitev hitrosti na cesti Tržič-Gradež Komisar na goriški pokrajini dr. Pasquale Laveder je ukazal omejiti hitrost vožnje na pokrajinski cesti med Tržičem in Gradežem na 50 kilometrov na uro, na odseku med mostom čez Sočo in mostom zeč Izonzato v razdalji kilometra in pol. Omejitev hitrosti velja od 14. do 22. septembra, ker je v tistem kraju vojaško vežbališče. Od ponedeljka zimski urnik avtobusov V ponedeljek, 19. septembra stopi v veljavo zimski urnik avtobusov na medkrajevnih progah, ki jih vz držuje pokrajinsko avtobusno podjetje. Urnik bomo objavili v nedeljo. • V ponedeljek, 19. septembra bo v zavodu Lenassi srečanje med mladimi, ki so v preteklem letu obiskovali zavod. Na srečanje so povabljeni seveda tudi starši. Ob 16. uri bo za četek zabave z raznimi igrami v parku zavoda. Nato se bodo udeleženci lahko zabavali ob lutkovni predstavi. PREJŠNJO SOBOTO V KOMNU Srečanje še živih članov nekdanje «Rdeče pomoči« Prvič so se sešli lani v Jamljah - Za prihodnje leto napovedujejo objavo spominov - Pozdravni govor odbornika občine Doberdob Jožeta Jurca Člani Rdeče pomoči, ki so jo u-stanovili tudi na spodnjem Krasu pred drugo svetovno vojno, so se prejšnji teden, v soboto, srečali v Komnu. Sestanka se je udeležilo 25 še živečih članov Rdeče pomoči, ki stanujejo v občini Doberdob ter na jugoslovanskem delu Krasa. V Doberdobu živi še 8 živečih članov nekdanje Rdeče pomoči, v Jamljah 6, v Tržiču osem, nekaj pa v Komnu in njegovi okolici. Člani te organizacije so bili tudi Italijani, ladjedel-ski delavci iz Tržiča in sosednjih občin. Lansko leto so se prvič sestali v Jamljah, prihodnje leto pa se bodo sešli v Doberdobu. Na sestanku v Komnu so sklenili, da bodo do prihodnjega leta svoje spomine zbrali in objavili v brošuri. Na sestanku je v imenu občinske uprave navzoče pozdravil občinski odbornik Jože Jarc, ki je poudaril veliko vlogo te oblike solidarnosti med delavci v času protifašističnega ilegalnega boja pred drugo svetovno vojno in tudi takoj po njenem začetku. S sredstvi, ki jih je ta or- ganizacija zbirala, so pomagali zapornikom in njihovim družinam, o-benetn pa se je preko nje širil aktivni in borbeni protifašistični duh, ki je privedel do oboroženega boja slovenskega in italijanskega prebivalstva v naših krajih proti fašizmu in nacizmu. Jože Jarc je nadalje dejal, da je ta boj ustvaril demokratično ureditev Italije ter dodal, da je sedanji boj Slovencev v Italiji usmerjen k uveljavljanju narodnostnih pravic. S tem v zvezi je omenil sprejem enotne delegacije Slovencev pri predsedniku vlade Andreottiju ter zahteve, ki jih je ta delegacija predložila vladi o globalno zakonski zaščiti. V italijanščini je na snidenju spregovoril Valerio Beltrame, član Rdeče pomoči ter nekdanji konzul pristaniške družbe v Tržiču. Tudi Beltrame je osvetlil vlogo Rdeče pomoči pri organiziranem boju delavskega razreda za družbeno osvobodi tev ter za zmago demokratičnih načel nad fašizmom. avtomatizacijo poveljevalnih naprav in nekatera nujna popravila v mestu, razširitev metanovodne mreže v nove hiše v naselju Sv. Ane. To je načrt, ki ga je mestno podjetje svoj čas predlagalo goriški občini in ta je v ta namen najela milijardno posojilo. Če ne bo večjih poviškov stroškov bo mogoče, nam je dejal inž. Rigonat, urediti tudi del potrebne kanalizacijske mreže v Pev-mi, vsaj do cerkve. Seveda pa je ta možnost vezana z razpoložljivostjo denarja. V Podgori bodo sočasno s kopanjem jarkov za metanovodno mrežo kopali istočasno tudi jarek za vodovodno napeljavo med vodjaki na Majnici in zbiralnikom na Kalvariji. Tako bodo. cestišče le enkrat odkrili. Dela bodo brez dvoma o-tcžila promet tovornjakov po tej cesti, vendar pa so tako nujna, da bodo težave v prometu morali sprejeti vozači skozi Podgoro, domačini pa bodo zadovoljni, ker bodo po zaključku del imeli v hišah metan. Vrtci bivše 0NAIRC ped državno upravo Goriški šolski skrbnik dr. Camil-lo Imbrian1 je včeraj poslal tukajšnjim časopisom tiskovno poročilo iz katerega izhaia, da so prišli vrtci ustanove ONAIRC pod okrilje državne uprave. Šolski sk-bnik je mnenja, da se mora tudi pouk v otroških vrte li pričeti 20. septembra in zaradi tega poziva vse osebje ustanove ONAIRC naj se nemudoma javi na didaktičnih ravnateljstvih, da se pripravi vse potrebno za začetek delovanja v včteih. . olski skrbnik je sklep izdal potem, ko je dobil navodila iz Rima. Do prod nekaj dnevi si niso namreč na šolskem skrbništvu bili na jasnem kako bo z otroškimi vrtci, ki jr’ je doslej upravljala ustanova ONAIRC.. Ta je bila ukinjena in z odlokom štev. 546 z dne 8. avgusta so bili ti vrtci prenešeni pod okrilje državne šolske uprave. Kot izhaja iz tiskovnega poročila goriškena šolskega skrbnika bo v teh novih državn h vrtcih poučevalo isto osebje, ki je bilo v službi v prejšnjem šolskem letu. Prejšnja leta se je delo v vrtcih ONAIRC pričenjalo 1. oktobra, letos pa se bo to zgodilo že 21). septembra. Seveda če bo moč v nekai dneh, do prihodnjega torka, urediti vse kar je s tem v zvezi. Sedaj se postavlja za nas vprašanje druge slovenske sekcije otroškega vrtca v-Štandrežu. Tu sta n«, razpolago dv* učilnici, ena za slovenske in ena za italijanske otroke. V italijanski sekciji je malo otrok, slovenskih pa je toliko, da bi lahko n polnili dve sekciji. Bo nova državna up-ava vrtcev bivše ONAIRC to upoštevala, ko niso v vodstvu te organizacije hoteli o tem ničesar slišati? V Katoliškem domu nastop Valdostancev Na pobudo krožka za družbena vprašanja «Anton Gregorčič* bo v soboto, 17. septembra, ob 20.30 v Katoliškem domu nastop folkloristov in pevceV iz Doline Aosta. To v sklopu sodelovanja, ki ga je o-pienjeni krožek načel z Valdostanci. Kino Gorica VERDI 17.00 — 22.00 «R reduce* — G. Conway, A. Tonckins. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. CORSo 17.00—22.00 «Gli ultimi giganti*. C. Eston. J. Kolum. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. MODERN1SSIMO 17.40-22.00 «I/ame-ricano*. I. Montan, O. E. Hasse. Barvni film. VITTORIA 17.30—22.00 «1 santissimi*. G. Deperdieu, P. Devvaere. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. CENTRALE 17.00-22.00 »II grande ra-cket*. F. Testi, V. Gardenia. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Tržič PRINCIPE 18.00-22.00 »Sebastiane*. EXCELSIOR 18.00-22.00 »Dersu Uza-la, piccolo uomo della grande pia-nura*. Nova Gorica in okolica SOČA »Proti vsem zastavam*, ameriški barvni film ob 18.00 in 203)0. SVOBODA »Veter in lev*, ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00,' DESKLE »Sandokan tiger iz Malezije*, I. del, italijanski barvni film ob 17 00 in 19.30. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada RODILA sta se Daniel Orsolini in Michela Monaco. UMRLI sta 82-letna upokojenka Francesca Zwar vd. Arenacco in 76-letna gospodinja Antonia Torkar vd. Miseri. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči Je e Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kor-zo Italia 10, tel. 2576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore. Ulica FrateUi Rosselli 23, tel. 72-340. VELIK DAN ZA MLADINO, KI SE PRIPRAVLJA NA ŽIVLJENJE MILIJARDNI DOLGOVI INDONEZIJSKE PETROLEJSKE DRUŽBE SLOVESNO ODPRTJE DIJAŠKEGA DOMA V KOPRU Blazna razsipnost ZMAGA VSEH, KI SO SE BORILI ZA SVOBODO generula ' ' Predsednik Pertanme je podpisal i/. prijatelj- sl\a pogodbo \ vrednosti 1,5 milijarde dolarjev Koper spada, po sestavi prebivalstva, med najmlajša jugoslovanska mesta, mlade družine, dosti otrok in delovne ter študirajoče mladine. Pravo nasprotje, tudi v tem pogledu, s Trstom, ki se vedno bolj stara in postaja mesto upokojencev. In kakšna razlika z nekdanjim Koprom, v katerem Sploh ni bilo kanalizacije in največja zgradba je bila zloglasna kaznilnica — koprski zapori. Le redke hiše so imele stranišča, javnega kopališča ob morju sploh ni bilo, na severno-vzhodni strani so v revnih hišicah, stisnjenih druga ob drugo, živele ribiške družine, na drugi strani družine kmetov — spolovinarjev, vmes pa o-brtniki, trgovci, višje uradništvo, fašistični hierarhi in «famiglie no-bili* (plemenite družine) ter veleposestniki, ki so svoje palače in vrtove obdali z visokimi zidovi. Tak je bil stari Koper, ki je srkal sok in kri ter tlačil in preganjal okoličane, slovenskega človeka. Napihovalo ga je nacionalistično in razredno sovraštvo. Stari Koper je izginil in so ostale le stare zgradbe, tudi palače, preurejene in z novo vsebino. Ka ko se je po osvoboditvi razvil in se razvija Koper z vso okolico, ni potrebno opisovati, saj ni daleč. Vso veliko spremembo pa najbolj spoznajo tisti, ki so v starem, predvojnem Kopru preživeli nekaj let. Med temi je precejšnje število Slovencev in Hrvatov, ki so bili zaprti v koprski ječi, ali pa so se šolali v nekdanjem škofijskem zavodu. oziroma malem semenišču, ker ni bilo druge možnosti in izbire, saj ni bilo dijaških domov in vseh vrst šol. Koliko preganjanja in poniževanja so morali prenašati tedanji slovenski in hrvaški gojenci tega zavoda. In kak šen glad! To tudi omenja, sicer bežno, v svojem najnovejšem delu «La miglior vita» pisatelj Ful-vio Tomizza. Na kraju, kjer je bil ta zavod, stoji zdaj novi dijaški dom, ki so ga svečano odprli v ponedeljek 12. septembra in se imenuje Dom u-čencev «Heroj Tito*. To je datum, ki bo zapisan v zgodovino Kopra, ip ne samo Kopra. To je bil Veljki dan za mladino, ki se tam uči in pripravlja na življenje, pa tudi veliki dan zadoščenja za vse tiste, ki so se borili in trpeli za svobodo, za lepši jutri, veliki dan zadovoljstva za tiste, ki so vložili vse svoje sile, da so se nade in načrti uresničili. Velika množica ljudi, nasmejani mladi obrazi na svečanosti, solze v očeh staršev in dijakov ob o-gledu doma in spraševanja: «Ali je to zares za nas?* Vse to je nekaj pomenilo in bo zapisano na dnu srca. Kot je povedal v svojem govoru predsednik CK ZK Slovenije France Popit, bodo odprtju dijaškega doma v Kopru sledila še druga, in sicer IG. septembra v Mariboru, v začetku oktobra v Ljubljani, ob koncu leta v Velenju. Dijaške domove že gradijo tudi v Murski Soboti in Novem mestu ter študentski stolpič v Mariboru. V jeseni pa bodo začeli zidati dijaški dom v Tolminu in študentski stolpič v Ljubljani: zatem pa dijaška domova v Celju in Kranju. Novi dijaški domovi, ki bodo premogli 7.500 ležišč, bodo ustvarili nove možnosti, da se poveča delež delavske in kmečke mladine v šolah. O pomenu in vlogi dijaških do mov v samoupravni socialistični družbi ie predsednik'CK ZKS de jal: "Dijaški domovi so nedvomno zelo pomemben vzgojni dejavnik in zato ne morejo in ne smejo ostati zunaj začetih procesov pre-osnove vzgoje in izobraževanja. Tudi dijaški domovi lahko ustvarjalno uresničujejo glavne socialistične cilje samoupravne vzgoje in izobraževanja. Ti se morajo zlasti izraziti v marksistični idejni zasnovi celotne vzgojnoizobraževal* ne dejavnosti, v usposabPanju mladih za delo in samoupravljanje, v razvijanji!1 v bsl vačjalhegM1 odnosa do dela, v razvijanju čuta o potrebnosti in nujnosti stalnega izobraževanja tudi po pridobitvi poklica. Vzgoja in izobraževanje morata razvijati sposobnosti in pripravljenost za oblikovanje socialističnih samoupravnih odnosov v lastnem okolju, v šoli ter pozneje v delovnem procesu, skratka, jjskla-dena naj bosta s potrebami človeka in dela, z razvojem socialističnih družbenih odnosov ter sodobnimi dosežki kulture, znanosti in tehnologije. Celotna preobrazba vzgoje in izobraževanja naj bo zastavljena tako, da bo prispevala k večji učinkovitosti šolani?, izboljšanju mreže izobraževalnih organizacij k hitrejšemu odpravljanju socialnih razlik ter k dvigu splošne izobrazbene ravni mladih in odraslih. Pri uresničevanju svo jih nalog bi se morali dijaški domovi povezovati z vzgojnoizobra-ževalnimi organizacijami, z organizacijami združenega dela v materialni proizvodnji in v družbenih dejavnostih. Dijaški domovi naj razvijajo čim večje število različnih interesnih dejavnosti, ki dopolnjujejo učenčevo poklicno opredelitev ter zagotavljajo uresničevanje njihovih lastnih interesov. Odpirajo naj se tudi mladim v svoji okolici. Pri tem ima zlasti pomembno vlogo organizacija prostega časa učencev ter njihovo družbeno-politično delovanje v o kviru zveze socialistične mladine ter v zvezi komunistov. V dejavnost dijaških domov je potrebno pritegniti tudi večje število zunanjih sodelavcev z vseh področij, hkrati pa pospeševati sistematično 'vključevanje mladih v različne klube, društva ter družbene organizacije. Vključitev dijaških domov v družbeno delovanje krajevnih skupnosti je prav tako ena njihovih pomembnih nalog, saj preživijo gojenci večji del svojega časa v krajevni skupnosti, kjer stoji dom.* ALBIN BUBNIČ DŽAKARTA — Indonezija je ipred leti zašla v hudo gospodar sko krizo, za katero so bili značilni visoka inflacija. hude znižanje valutnih rezerv, Dešanje pridelovanja nafte in podobno. V zadnjih časih se je gospodarstvo opomoglo z izvajanjem strogih varčevalnih ukrepov. Toda Inclo nezija mora še vedno plačevati visoke obresti in povračila za dolgove, ki jih je napravila ši rom po svetu. Vse te dolgove pa ne gre pripisati Ja- odgovornim ljudem v okviru vlade kot takt. temveč tudi in še posebno raz-sipništvu posameznikov, ki pa so sicer uživah podporo vladnih krogov. V vrsto ljudi, k; so spravili Indonezijo skoraj na rob gospodarskega zloma, spada tudi general Ibnu Sutovvo, ki je bil vrsto let sicer dinamični, toda zelo nepremišljen predsednik družbe Perlamina, to je državne indonezijske petrolejske družbe. Generalova gospodarska in finančna politika je bila tako površna, da ji ni najti primera v sodobnem svetu. Če pustimo ob strani njegove blazne izdatke za letala in rekreacijske namene ter razne dru ge domišljave pobude, predstavlja nakup M petrolejskih tankerjev blazno operacijo, ki je stala In-ctaezijo 3,3 milijarde dolarjev. Zanimivo je. da bi Indonezija s to malo petrolejsko mornarico ne prevažala svojega lastnega petroleja, temveč bi tankerje posojala drugim. Ali je Indonezija res potrebovala tolikšno količino petrolejskega ladjevja? Ne! General Sutowo je pozneje odkritosrčno priznal, za kaj .je šel na pot te špekulacije. Na sodišču je povedal, da je to storil zaradi osebnega prijatelj stva do Bruca Rappaporta Kdo pa je ta Rappaport? Gre za vp ditel.ja ženevske družbe Inter Ma ritime Management. Pozneje se je zvedelo, da je bil Rappaport samo posrednik med Pertamino in raznimi brodarji. Ko se je indonezijska država skušala rešiti neznosnih naročil, so nastopile hude težave. Medtem, ka so zadeve razmeroma lahko uredili z nekaterimi tujimi brodarji (posebno norveškimi) se je z Rappaportom vse zataknilo. Ta se ni hotel odreči nato Čilom ter 'je zato tožil Indonezi jo v New Yorku, Hong Kongu. Sin-gapuru in drugje. No. po neskončnem pravdanju se je indonezijski vladi le posrečilo, da se je zmazala iz te kaše. Njena zmaga je v tem. da je sklenila kompromis, na podlagi katerega ho plačala Rappaportu le 1130 milijonov dolarjev, oziroma 10 odst. cene, ki je bila dogovorjena za 15 tankerjev. Na podoben način je Indonezija uredila svoje dolgove še z eekate rimi drugimi družbami. Ostane pa še vedno nekaj tankerjev, za katere se še niso sporazumeli "Pustolovščine* družbe Pertami-na, ki jih ie začel Sutovko. torej še niso končane in Indonezija ho morala verjetno izvoziti š< precej petroleja, da bo poplačala dolgove, ki jih je napravil domišljavi general. Z IZLETA TRŽAŠKIH UPOKOJENCEV - GOSTOV DOMŽALSKIH TOVARIŠEV Od Muljave do Kostanjevice in Brežic po slikoviti in spomeniški Dolenjski v Ogled Jurčičeve rojstne hiše, spomenika NOB nad Žužemberkom, umetnostne galerije v koslanjeviškem samostanu in brežiškega gradu Pred nedavnim je priredilo Društvo upokojencev iz Domžal pri Ljubljani izlet v Trst, kjer so se srečali z zastopniki slovenskih u-_,poJy)jentcy_Jz jjrsta, ki so postali gostom za to priložnost vodiči po mestu in okolici. Da bi sc oddol- i fc za, uslu.f • so Domzalcani povabili neka,) elanov našega društva na izlet, ki so ga imeli na sporedu pretekli teden in skupinica se je podala v Ljubljano, sc tam priključila domžalskim izletnikom ter se z njimi odpeljala po lepi Dolenjski. Prekrasna pokrajina, po kateri smo se vozili; mirna, zelena Krka, v strmino stezajoči se vinogradi s slikovitimi zidanicami in pa jasen, sončen dan — vse to je nudilo res lep, nepozabni užitek. Najprej smo se ustavili v Jurčičevi rojstni vasi -» Muljavi. Ta kraj je precej vezan, z našo književno zgodovino; saj je Jurčič to domačo deželico ovekovečil v mnogih svojih delih, zlasti v ponarodelem prvem slovenskem romanu "Deseti brat». O Jurčiču, njegovem delu in zaslugah na slovstvenem področju, je v preprostih, a jasnih besedah spregovoril član društva iz Domžal. Za tem so si izletniki ogledali skromno pisateljevo rojst- in seveda tudi Obr.ščakovo gostilno. Iger 'je ‘KrjhVel.j 'ptfpBMMVhl svoje dogodivščine, kako je «zlodja presekal* in podobno. V gostilni je majhna "Jurčičeva soba*, kjer so na stenah naslikani prizori iz Desetega brata. Nato smo se odpeljali do spomenika padlim v NOB, ki je postavljen na slikoviti vzpetini nad Žužemberkom. Zares prevzame človeka veličina tega obeležja, ki se dviga trideset metrov visoko proti nebu, in katerega spodnja polovica je iz marmorja, ter je ob straneh vklesanih nič manj kot 1.200 imen padlih borcev iz raznih krajev — tudi iz Italije, kar priču o izredno hudih bojih, ki so besneli v tem strateško zelo važnem kraju, kot je pripovedoval u-deležencem izleta domačin, ki je sam doživljal tiste strahotne dneve. .........................................................................................................iiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiti..................i..... V Franciji letos šlmiitoscmdeset mrtvih pri gorskih nesrečah Patronat KZ - INAC svetuje Ta pomemben kraj naše novejše zgodovine smo zapustili z občutki bridkosti in ponosa — zasedli avtobus, ki nas je popeljal v najmlajše mesto na Slovenskem — Kostanjevico na Kriči ,“ki~tc‘je ko maj petsto prebivalcev, toda naslov «mesta» nosi ižža Til' stoletja. V res veličastnem cisterjanskem samostanu, iz iste dobe kot mesto, smo si ogledali bogate razstave slikarjev Jakca. Kralja in drugih. Na odprtem prostoru okrog samostana je razstavišče «Forma viva», kjer je videti kiparske izdelke iz lesa, delo umetnikov iz raznih dežel; celo iz daljne Japonske. Vse res zelo zanimivo. V Brežicah, v hotelu Turist, nas je čakalo obilno in okusno kosilo, ki se je kar prileglo našim že nestrpnim želodcem, posebno še, ker smo ga zalili z odličnim dolenjskim cvičkom. Po tem dobrem, o-krepčilu smo se odpravili v tamkajšnji grad, kjer je zlasti zanimiv "Posavski muzej* iz kmečkih uporov; bogat je tudi muzej NOB. Prekrasna je mogočna "viteška dvorana*, vsa poslikana s prizori kmečkih uporov. Tudi znamenita in dragocena Dalmatinova Biblija je na ogled obiskovalcem; Zelo izčrpna je bila razlaga prijazne u-pravnice teh bogatih muzejev, ki so v čast Brežicam. Še kratek premor v čateških Toplicah, od tam pa v Škocjan pri Dobravi na večerjo, ki je pote- kala — seveda tudi po zaslugi cvička — v Veselem, tovariškem razpoloženju. Toda čas je preganjal in bilo je treba naprej, proti Ljubljani; naša skupinica pa še dalje, domov v Trst,-j Lahko rečemo, cja je vse potekalo v najlepšem Jtejiu in v duhu iskrenega tovarištva; manjkalo ni niti petja, ne radostnega smeha na račun veselih dovtipnežev. Vse to nas je prepričalo, da mladostni duh domžalskih upokojencev ni še! z njimi v pokoj. > Ob koncu se zahvalim v imenu tržaških udeležencev izleta predvsem prizadevnemu predsedniku Društva upokojencev tov. Raden-šku za veliko pozornost, ki nam jo je izkazoval, enako tudi vsem ostalim, ki so pripomogli, da je izlet potekal tako, da nam bo ostal v najlepšem spominu. LADO PREMRU Onesnaženje v ZDA: Icino 6 milijard škode NEW YORK - Ameriška agencija za zaščito okolja je sprožila raziskavo, koliko stane onesnaževanje in zastrupljanje ozračja v ZDA. Odgovor je bil porazen. Materialna škoda in škoda, ki jo trpijo prebivalci velikih ameriških mestnih središč, znaša 6 milijard dolarjev letno. Za koliko se bodo zvišale pokojnine v prihodnjem letu Vpr.: «Kot bivši delavec imam le minimalno pokojnino in čeprav pči 70 letih nimam nobenih razvad, mi tistih. 80.000 Ur na mesec sploh ne zadostuje za. kritje vseh življenjskih stroškov in včasih mi mora pomagati sin. da lahko plačam najemnino za stanovanje. Vsak dan berem na časopisu, da so se ali se bodo povišale cene raznih proizvodov, kar nas spravlja v vse večjo zadrego. Zato sem vas hotel vprašati, za koliko se bo povišala pokojnina v letu 1978, tako da bom vsaj živel v upaniu. Že vnaprej hvala lepa za odgovor.» S. O. Povsem se strinjam z vami. ko trdite, da je Spričo strmo naraščajoče draginje in inflacije ter upadanja "kupne moči*, plač oziroma pokojnin postalo predvsem za kategorije z nižjimi dohodki sedanje stanje skoraj nevzdržno. To velja v prvi vrsti za upokojence z minimalnimi pokojninami, ki s tako nizkim dohodkom ne morejo «ne živeti ne umreti*. Zato razumem vaše upravičeno zanimanje, za koliko se bodo pokojnine zvišale s 1.1.1978. Zaenkrat sicer še ne razpolagamo z uradnimi podatki, ker bo komaj decembra meseca zavarovalni zavod izdal dekret s točnimi perccntualnimi poviški. Vendar pa lahko na osnovi zakona št. 160 z dne 3. junija 1975 vsaj približno predvidemo višino pokojninskih zneskov v letu 1978. Pri tem moramo upoštevati člene 1, 2. 8, 9, 10 omenjenega zakona. I 1. Minimalne pokojnine podrcie i nih delavcev se v skladu s členom 9 \sako leto povišajo za od stotek, ki je enak percentualne-mu povišku najnižjih prejemkov po pogodbi v industrijskem sektorju: torej pride do neposredne povezave z dinamiko mezd na podlagi statističnih Dodatkov ISTAT. Iz neuradnih virov izhaja, da bodo v letu 1978 aplicirali povišek v višini 28.9 odstotkov, kar pomeni, da sc bodo irimimal ne pokojnine podrejenih delavcev zvišale od 79.650 lir na 102.650 lir mesečno, torfej za 23.000 lir. 2. Minimalne pokojnine samostojnih delavcev (kmetov, obrtni kov in trgovcev) bodo še v večji odstotni meri nižje od minimal nih pokojnin podrejenih delav cev. Za te pokojnine se namreč od 1.1.1977 dalje aplicira kriterij povezave izključno s povišanjem življenjskih ‘stroškov, ki bo ver jetrni znašal 19,2 odst. Iz tčga izhaja. da se bodo pokomirie samostojnih delavcev zvišale <>H sedanjih 76.250 lir na 90 900 lir. torej za 14.650 lir na mesec. 3. Pokojnine, ki presegajo mi nimalnc zneske, bodo deležne dvojnega poviška: fiksnega poviška v višini 36.28» lir (v skladu s členom 10 znaša vrednost vsa ke točke draginjske doklade 1.512 lir od 1.1.1978 dalje) in na odstotnega poviška 9,7 (razlike med perceiitualnim poviškom mezd ir življenjskih stroškov). 4. Pokojnine, ki so nižje od minimalne' (dodatne pokojnine ali sorazmerni del pokojnin po kon venciji), bodo deležne le, poviška življenjskih stroškov v višini 19,2 odst. 5. Socialne pokojnine bodo isto-tako povišali za 19,2 odst. torej se bo mesečni znesek zvišal od 53.300 lir na 63.550 lir. Ob tem naj »Jtegnemo nekaj zaključkov oziroma ugotovitev: razlika med minimalnimi pokojninami podrejenih delavcev in samostojnih delavcev postaja iz leta v leto občutnejša. saj letos upokojenci pri splošnem obveznem zavarovanju prejemajo 3.400 lir večje mesečne zneske, v letu 1978 pa bo razlika "narasla* na 11.750 lir. Zato št enkrat pripo rqčamo vsem kmečkim, obrtniškim in trgovskim upokojencem, ki izpolnjujejo predpisane pogoje (rojeni leta 1905 -ali prej in so v razdobju 1.7.1920 - 28.2.1926 bili v podrejenem delovnem razmerju), da vložijo na INPS ’ prošnjo za odkup delovne dobe 1920 26 in tako pridobijo pravico do višje delavske pokojnine Druga ugotovitev pa je’ naslednja : precej so z novim sistemom prištevanja poviškov privilegirane pokojnini; nad minimalno, saj oo staja "prepad* med temi in mi nimalnimi vedno večji. Primer: kdor prejema letos 80.000 lir pokojnine. torej le 350 lir nad mi nimatno, bo leta 1978 bil deležen občutnega poviška 44.048 lir na mesec (fiksna kvota 36.288 in 7.760 kot odstotni povišek 9,7), torej bo prejemal pokojnino v mesečnem znesku 124.048 lir. ki bo za 21.400 lir višja od minimalne (letos pa znaša razlika le 350 lir). PARIZ — Gorske nesreče so v Franciji zahtevale v dveh mesecih 84 mrtvih 330 ranjenih ter pomoč 674 gornikom, ki so se znašli v težavah. Vse to se je zgodilo od 1. julija do 25. avgusta, kar predstavlja absoluten rekord nesreč v gorah. Leta 1975, ki ga smatrajo za katastrofalnega. so zabeležili 52 žrtev v dveh poletnih mesecih. Kdo je kriv za vse to? Odgovorni ljudje iz vrst gorske žan-darmerije trdijo, da so tega krivi predvsem plezalci. "Nekateri gredo v gore, kot da bi se odpravljali na podzemsko železnico. Številni so gorniki, ki se sploh ne zadevajo nevarnosti, ki jim pretijo v gorah, kamor se podajajo slabo opremljeni, nezadostno oblečeni, ne obveščajo o smereh pohoda, ne razpolagajo niti z osnovnim znanjem o vremenu, precenjujejo svoje moči itd. Več: krat ne računajo na noč, ki jih, posebno če so ranjeni, spravi ob življenje. Zal pa se Vse ttf dogaja istočasno s porastom možnosti za vzpon na visoke gore. Žičnice pri-' peljejo danes gornike začetnike na 3000 m, kamor ne bi nikoli prišli, če bi se morali povzpeti s svojimi lastnimi silami. Računajo. da je letos, vsaj v nekaterih dneh. prišlo na vrh Mont-blanca do 200 turistov. Potem je treba računati še na slabo vreme, ki posebno otežkoča reševanje. Gorska žandarmerija, gorski vodniki in gorska reševalna služba delujejo včasih v zelo težkih razmerah. Neki žandar je na primer vlekel na svojem hrbtu tri ure navzgor ranjenega gornika v zelo strmi steni. V francoskih Alpah in v Pirenejih deluje pet helikopterjev. Gorski žandarji so od začetka julija letos opravili 370 akcij, od katerih 305 s helikopterji. Kamnita vkalona* v domačem gotskem slogu s častitljivo letnico 1698 v Lonjerju. (foto M. Magajna) ČETRTEK, 15. SEPTEMBRA 1977 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Argumenti Seula in, njeni protagonisti 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 18.15 LUCIEN LEUIVEN. 8 na-dal jevanje 19.20 PAUL IN VIRGINIA, 11. e-pizoda 19.45 Almanah. Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Nocoj z vami: CHARLES AZNAVOUR IN MIA MARTINI Charles Aznavour je začel peti, ko mu je bilo 13 let. Po svoji prvi avdiciji v "Thgatre du Potit* so se pogodbe vrstile druga za dru go Od takrat Charles A znavour, sin Armencev, rojen v Parizu leta 1925 (katerega pravo ime je Azna vourian) nadaljuje svoio bleščečo kariero. Osem le! je bil ob strani Edithe Piaf kot avtor njenih pesnih svoj osebni uspeh pa je dosegel v petdesetih letih. Italijanski publiki se je že velikokrat predstavil z gostovanji po ■ Italiji, drevi pa se bo, s svojimi številnimi in popularnimi «chansuni» zopet, skupaj z Mio Martini, ki bo zapela nekaj popevk s katerimi je postala popularna pred leti in je šc danes. 21.55 Velike bitke preteklosti: WATERLOO (1815) Filmske premiere Ob zaključku DNEVNIK in Vremenska slika Druqi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Vzgoja in dežele 17.30 Bologna: ITALIA - SZ 18.15 Vinsediairiento urbano 18.45 Iz parlamenta, DNEVNIK 2 in Športne vesti 19.00 A. Lindgreen: POČITNICE NA OTOKU GALEBOV Kamen želja 19.45 DNEVNIK 2 Odprti studio 20.40 CARO PAPA’ Zaroka, TV film 21.10 SI DICE DONNA Današnja oddaja se bo začela s pripovedovanjem neke gospodinje iz Rima o svojem vsakdanjem delu in problemih. Prav tako nam bodo o tem pripovedovale tudi druge gospodinje, ki so bile intervjuvane na ulicah, v tržnici in nem povedale, ali s->> zadovoljne1 s takim življenjem. V studiu na bosta Fiorella Padoa Schiop pa, ki je napisala «La for-' za lavoro femminile* in nam bo prikazala ekonom sko vrednost gospodinje ter Margherita Repetto (UDI), ki bo govorila o liku gospodinje kot zgodovinskem produktu vezanem na industrializacijo, ki je spravila moškega v tovarno, žensko pa vezala na dom. 22.05 LA MOSSA DEL CAVAL-LO, detektivka 22.50 EUROGOL Ob koncu: DNEVNIK- 2 ■ Zadnje vesti V evrovizijskem prenostu iz Belgije egropsko prvenstvo v košarki: ITALIJA-FRAN CIJA JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 16.00 TV šola 17.00 Profesor Baltazar, risanka 18.05 OBZORNIK 18.20 Otroška oddaja: Modri plašček 18.55 Skrivnosti morja 20.00 DNEVNIK 20.25 Ostende: Evrovizijsko prvenstvo v košarki, prenos sre Čanja: ŠPANIJA - JUGOSLAVIJA 22.05 Izziv kulturi: KNJIGA IN DRUŽBA Oddajo je pripravil Toni Tršar v prostorih novomeške tovarne Krka. Izbor tc me ni narekovala želia ah naj ugotovimo zgolj koliko beremo, kaj beremo, česa nimamo, na bi morali imeti na knjižnih policah, mar več iz prepričanja, da ie mesto knjige v našem Življenju pomembno zato. ker je teoretično poglabljanje nas vseh bistvena sestavina pri nadaljnjem poglabljanju, našega znanja, razgledanosti in vrednosti o vseh 1° kojvih dafiašnjega mišljen'8 in življenia. Osnovno izhodišče oddaje naj bo knjiff* nasploh in še poschei dru* beno - slovna literatura 118 dveh ravneh: knjiga kot sestavina dela in kn jiga v sistemu dela. Vprašanja oa so še: kakšna je potreba po branju, kako daleč stn® dvignili kulturnopolitično zavest delovnega človeka " ali sodobni mediji, kot so radio in televizija zaviraj® potrebo do oranju itd. 23.30 DNEVNIK Koper 20.05 Košarka: JUGOSLAVIJA - ŠPANU'' 22.00 DNEVNIK 22.15 PUSTOLOVEC, celovečerni film Režija Terene? Young. glavni vlogi Anthony Quin|1, Rosanna Schiaffino in Kil8 Hayvvorth. 23.40 Človek - Delavec v delo*' nem okolju, dok. Zagreb 22.00 DNEVNIK 22.25 Aktualna oddaja 23.15 NEVARNA SREČANJA, se rija 24.15 DNEVNIK ŠVICA 19.30 Poletni program za otrok8 20.30 DNEVNIK 20.45 Srečanja . 21.15 TRIJE NEČAKI IN MA JORDOM: "Bile so sanje*. TV film 21.45 DNEVNIK ... 23.15 H. Plače: OPERAZIQNt VALCHIR1A 3. in zadnje nariafj. 0.15 Nogomet TRST A 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Po ročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05 in 9.05 Tjavdan: 9.30 Nekoč je bilo; 9.40 Koncert; 10.05 in 11.35 Pred-poldanski omnibus: 12.00 Glasba po željah; 13.15 Glasbeni almanah; 14,10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Glasba na našem valu; 15.35 Klasični album; 16.05 Od melodije do melodije; 16.30 Za najmlajše; 17.05 Koncert; 17.25 Glasbena panorama; 18.05 Obrazi slov. povojnega pripovedništva; 18.15 Primorska poje 77. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 17.00, 17.30, 19.30, 21.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9,15 Elizabetine pravljice; 10.00 Z nami je. . 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Poslušajmo jih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 13.00 Na prostem; 14.10 Plošče; 14.35 Knjižna oddaja; 14.30 Juke-box; 14.00 Operna glasba; 15.45 Valčki; 17.40 Glasbeni notes; 18.00 Ob petih popoldne; 19.00 Glasba po željah; 19.35 Mladi izvajalci; 21.00 Glasbena fantazija; 21.35 Rock party; 22.00 Slov. Skladatelji; 23.45 Poje Al Bano. RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 15.00, 18.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 in 7.20 Glasbeno prebujanje; 8.40 Klesidra; 9.00 Vi in jaz; 10.25 Komu zvoni; 11.00 Strnjena opereta; 11.30 Wild life; 12.30 Europa Cros- sing: 13.30 Glasbeni program -Antonello Lualdi; 14.20 Drobec 8 , tire; 14.30 Italijanske maske; D/ Glasbeni program; 15.30 Z godov). razbojništva v Južni Italiji; E . . . stale con noi; 18.05 Tandc ’ 18.35 Srečanje z V1P; 19.20 ^ černi program; 20.15 Jazz; Koncert. SLOVENIJA a, 6.00, 7.00. 7.30, 8.00. 9.00, 1®^' 11.00, 12.00, 13.00, 15.00. 19.00, 20.00, 23.00 Poročila; . Danes za vas; 7.20 Rekreacij* 7.50 Dobro jutro, otroci!;- 8.20 seda na današnji dan; 9.08 G bena matineja; 10.05 Radijska • la; 10.35 V družbi malih slo? ^ skih vokalnih ansamblov: J.le Turistični napotki; 12.03 Ugan,!io pa vam zaigramo po želji: J'e. Zvoki znanih melodij; 13.30 tijski nasveti; 13.40 Od vasi vasi; 14.20 Zabavna glasba; jrtp. Priporočajo vam . . .; 15.05 $ cert za mlade poslušalce; * 'j; Mehurčki; 16.30 Melodije in rim 17.00 "Vrtiljak* 19.05 Iz repen«*, ja sopranistke Hilde Holzl in 15 tonista Edvarda Sršena; 20.20 . bavna glasba; 20.35 Lahko otroci!; 20.45 Minute z ansam® . Atija Sossa; 21.00 Četrtkov Vyene 22.00 Literarni večer; 22.40 melodije; 23.20 Minute z som Enescujem; 0.00 V g . 0.30 Oliver Dragojevič - nas . 30 cojšnji gost; 1.05 Lahka kn: ‘v; Pop, rock, beat; 2.03 Iz konce®1.0. 3.03 Kaleidoskop zabavnih " dij. Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4J V jutranjih urah ne boste dosegli u-speha, pač pa popoldne. Zvečer se boste sestali s starimi prijatelji. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne bodite preveč zahtevni in se skušajte zadovoljiti z manjšimi uspehi. Idealne okoliščine za dosego nekega smotra. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) V zvezi z nekim vprašanjem, držite jezik za zobmi. Če bo v vas prevladala treznost, boste rešili nev-šečno zadevo. RAK (od 23.6. do 22.7.) V tre nutni situaciji ne bo slabo, če bi si zagotovili podporo. Preživeli boste svoj odmor v mirnem vzdušju. LEV (od 23.7. do 22.8.) Konstruktivno vzdušje, v katerem se bo rodila neka odlična zamisel. Ne opirajte se preveč na domišljijo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vaše pobude ne bodo dale praktičnega rezultata. Priporočljiva je v vsakem pogledu večja previdnost. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Nekatera vaša upanja so ila po odp Držite se natančno določenem grama in imejte več zaupanj\ $ se. Ne dovolite, da bi, vam zameglila razum. p- VODNAR (od 21.1. do l9£l0vn* radi utrujenosti bo vaša ° prt zmogljivost manjša. Ne l;az' ša# velikega zanimanja za vpi drugih. , na 1,1 RIBI (od 20.2. do 20.3.) " prezgodaj ne odkrili načrt" prenaglite se in ne pokazu" ,eCeJ svojih kart. Danes boste e razdražljivi. ATLETIKA SINOČI NA STADIONU «PIN0 (.REZAR?/ V TRSTI ITALIJA PREMAGALA MADŽARSKO Madžarski atleli so včeraj delno odpovedali - Pietro Mennca zmajal z 2IT32 TRST — Sinoči se je na tržaškem •»črnskem stadionu zaključil atlet-ski dvoboj med Italijo in Madžar-®ko. Po predvidevanju je zmagala dalija, ki je v drugem dnevu tek-JKovanja popolnoma nadkrilila Madžare. Slednji so sinoči popolnoma Spovedali, saj so zabeležili le dve ttnagi. 'Kakor v prvem dnevu, niso bili '[čerajšnji rezultati med najboljšimi, ^di vreme je delno oviralo tekmo-valce. Najboljši rezultat večera je ysekakor dosegel Pietro Mennea, ki ^ 200 m pretekel v odličnem času kT’32, kar je izreden dosežek, če jJPoštevamo, da se sezona že bliža •oncu. Poleg tega pa je Mennea še Jastopil v štafeti 4x400 m, kjer je zadnji tekač odločilno pripomoči, da je Italija osvojila tudi to dtsciplino. Dobro se je izkazal tudi JJelalec kladiva Urlando, ki je orod- * črgel 72,20 m daleč in s tem zastal za osebnim rekordom le za rva centimetra. V skoku s palico * zmagal Dionisi z že običajno me-^ 5,20 m. V ostalih disciplinah pa *° tekmovalci dosegli nasplošno poldne rezultate. REZULTATI ^ok s palico: , L Dionisi (It.) 2. Veisz (Madž.) 3. D'Alisera (It.) .4. Mako (Madž.) kladiva: L Urlando (It.) 2. Binachi (It.) 3. Tarnaš (Madž.) J. Encsi (Madž.) ™ ni ovire: K Zorn (It.) 2- Arva (Madž.) 3. Brigante (It.) ,4- Aradi (Madž.) 4000 m zapreke: j) Scartezzini (It.) 2- Volpi (It.) 3. Kocsis (Madž.) J. Mester (Madž.) "HO m: '• Paroszai (Madž.) *• Otvos (Madž.) 3. Ferrero (It.) ,4. Sorbello (It.) m: J- Mennea (It.) 2 Farina (It.) } Babaj (Madž.) h , Nag.v (Madž.) '°k v daljino: ;• 'Siega (It.) 2- Veglia (It.) 3- Kandar (Madž.) 1.4. Kovesi (Madž.) 7 diska: J- Tegla (Madž.) 2 Szegletes, (Madž.) 5,20 m 4,90 m 4,50 m T2.20 m 69,56 m 69,52 m 66,94 m 51”74 52’'29 52”49 53'’13 8’37' ’2 8’38”5 8’39”2 8'43”7 1’50”06 1’50''62 1 '51 ”26 1’51”60 20”32 21”40 21 ”49 21”87 7,67 m 7,48 m 7,38 m 7,36 m 61,78 m 59,08 m &Z BREG vabi na iportni praznik ki bo r DOLINI, 16., 17., 18. In 19. septembra 1977 3. De Vincentiis (It.) 57,34 m 4. Simeon (It.) 57,12 m 5.000 m: 1. Fava (It.) 13’47”5 Ortis (It.) 13'47”5 3. Mohacsi (Madž.) 13’56 "0 4. Kispal (Madž.) 14’16”5 4 x 400 m: 1 1. Italija 3'13”37 2. Madžarska Končni rezultat: Italija - Madžarska 121:90 Marko NOGOMET RIM — Italijanska nogometna reprezentanca bo v mesecu oktobru odigrala dve tekmi. Najprej se bo 8. oktobra spoprijela v prijateljski tekmi v zahodnem Berlinu z ZRN, 15. oktobra pa bo v Turinu odigrala povratno kvalifikacijsko tekmo za SP s Finsko. & reprezentanca bo 7. oktobra v Bremnu nastopila proti ZRN B. Dvakrat bo tudi igrala mladinska reprezentanca («under 2t»). Najprej bo 5. oktobra v Pescari nastopila v prijateljski tekmi proti Jugoslaviji, 12. oktobra pa bo v Vicenzi igrala s Portugalsko za prvenstvo UEFA. Lopez ostal prvak LOS ANGELES — Ameriško boksar mehiškega porekla Danny Lopez je ohranil svetovni naslov muš-je kategorije (po verziji WBC). Premagal je Mehikanca Torresa zaradi prekinitve dvoboja v 7. krogu. » * • LOS ANGELES - Ameriški boksar Carlos Palomino je ohranil svetovni naslov welter kategorije (po verziji WBC). Po točkah je namreč premagal Argentinca Everalda Costo Azeveda. NOGOMET V EVROPSKEM POKALO PRVAKOV Uspešen start Juventusa in C. zvezde Obe ekipi sta premaga Ji skromna nasprotnika z istim izidom (3:0) •Včeraj je bil start v raznih ev-1 mislimo, da so se Beograjčani s tem ropskih nogometnih pokalnih tekmo- izidom že uvrstili (ne glede na po vanjih. Kot je znano, je na letošnjem tekmovanju za tri evropske pokale zaposlenih kar 126 enajsteric. Pokal prvakov V tem pokalu sta tako italijanski zastopnik, Juventus iz Turina, kot jugoslovanski, Crvena zvezda iz Beograda, uspešno startala. Tako Tu-rinčani kot Beograjčani pa so v tem prvem kolu naleteli na dokaj ugoden žreb. Juventus je namreč igral s cipr sko ekipo Omonia, Crvena zvezda pa se je spoprijela v irsko enajsterico Sligo Rovers. Obe ekipi sta zmagali z enakim izidom 3:0 (p:0). Beograjski navijači so verjetno več pričakovali od svojih varovancev. Džajič in tovariši so namreč i-grali doma in so vse tri gole dali v drugem polčasu. Kljub temu pa iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiTimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHinitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMMiiiitfiiiiimiiiiiiiiimiiHiiiiN KOŠARKA DANES V BELGIJI PRIČETEK EP t «Plavi» že danes pred težko nalogo Jugoslavija bo igrala proti Španiji ■ Tudi Italijani ne bodo pred lahko preizkušnjo: spoprijeli se bodo s Francozi - Renzo Rariviera poškodovan Dvajseto, jubilejno evropsko ..košarkarsko prvenstvo bo startalo danes v dveh belgijskih mestih: v O-stendeju in Liegeu. Vse je torej že nared za to veliko košarkarsko prireditev, ki bo, po mnenju košarkarskih strokovnjakov, pokazala velik napredek košarke na stari celini, obenem pa je pričakovati tudi dokajšnje ravnovesje sil. SKUPINA «A» Reprezentance te skupine bodo i-grale v Ostendeju. Med temi je tudi Jugoslavija, ki sodi med favorite za končno zmago. Že danes pa bodo plavi* pred «izredno težko nalogo: igrali bodo namreč proti neposrednemu nasprotniku za prvo mesto v tej skupini, proti Španiji, ki je pred kratkim v prijateljski tekmi le te- ^»vnič in Kičanovič bosta v Belgiji zopet vodila navale jugoslovanske košarkarske reprezentance sno izgubila s Sovjetsko zvezo. To srečanje bo neposredno prenašala tudi jugoslovanska televizija, in sicer s pričetkom ob 20.30. DANAŠNJE PRVO KOLO . Nizozemska - ČSSR (14.30) Belgija. - Finska (18.30) Španija - Jugoslavija (20.30) SKUPINA «B» V Liegeu se bodo pomerile reprezentance B skupine, v kateri i-grata tudi Italija in Sovjetska zveza, ki je letos veliki favorit za o-svojitev zlate kolajne. -Medtem ko bodo danes sovjetski reprezentanti pred dokaj lahko nalogo (igrali bodo namreč proti Avstriji), pa bodo Italijani igrali s Francijo, ki bi lahko tudi poskrbela za presenečenje. Italijanski zvezni trener Giancarlo Primo je namreč v težavah, ker je Bariviera poškodovan. Vseeno pa mislimo, da bi morali Italijani premagati Francoze, ki so sicer v zadnjih časih pokazali napredek, ne pa tolikšnega, da bi se lahko enakovredno kosali z «az-zurri*. * DANAŠNJE PRVO KOLO SZ - Avstrija (15.00) Bolgarija - Izrael (18.30) Italija - Francija (20.30) Kolajne vseh EP SZ Jugoslavija Litva ČSSR Madžarska Letonija Egipt Italija Španija Francija Ppljska Bolgarija Grčija NOGOMET 11 2 2 1 1 1 1 0 0 0 0 0 o s 1 4 0 5 1 1 0 2 2 1 1 1 O b 2 1 0 3 1 0 1 2 0 4 3 1 1 V 3. AMATERSKI LIGI Kras, Union in Vesna v isti skupini Nogometna zveza je sestavila skupini na Tržaškem za 3. amatersko ligo. Naši zastopniki: Kras, Union in Vesna bodo igrali v prvi skupini. Ostale ekipe te skupine so naslednje: Afi Siat, Čampi Elisi, CGS, Esperia Pio XII, Esperia San Luigi, Giarizzole, Kras, Modiano, Roiane-se, Rozzol in San Vito. V drugi skupini pa bodo igrale naslednje ekipe s Tržaškega: Artigia-ni, Baxter, Cave Aurisina, Chiarbo-la, Domio, Duino, Donatori Sangue, GMT, Inter SS, Rabuiese, S. Andrea, S. Anna, S. Sergio in Sovrana. Stari — Mladi 1:4 (0:2) STARI: Geki, Muco, Stara Avstrija, Birenca, Fulino, Uelka, Urca, Kampjon, Utavca, Brvinc (Dorka I.), Grdelin. MLADI: Foja (Gudla), Pištola, Modras (Peljerjev), Zobobol, Uve, Bildo, Mažek, Sangal (Pikšo), Mali, Čiška (Giovannin). STRELCI: za mlade dva gola Bildo, en gol Pikšo, en gol Uve; za stare: Utavca iz 11-metrovke. ŠODNIK: Fagincič iz Mozambika. Pred rekordnim številom občinstva se je na stadion cVelika rouna* dvoboj med starimi in mladimi končal z veliko zmago neporočenih. Mladi so takoj od začetnega žvižga ubrali napadalno taktiko in postavili v zadrego sicer izkušeno obrambo starih ter so tudi visoko zmagali. H. V. vratno srečanje) v drugo kolo tega pokala. (Šestnajstina finala) Omonia Nikozija (Ciper) -- Juventus (Italija) 0:3 Kuopio Palloseura (Fin.) — Bru-ges (Bel.) 0:4 Trabzonspor (Tur.) — B.K. 1903 Kopenhagen (Dan.) 1:0 Levski Spartak (Bol.) — Slask Wroclaw (Polj.) 3:0 Crvena zvezda (Jug.) — Sligo Rovers (Irska) 3:0 Floriana (Malta) — Panathina-ikos (Grčija) 1:1 Lillestrom (Norveška) — Ajax (Nizozemska) 2:0 Vaša Budimpešta (Madž.) — Bo-russia Monchengladbach (ZN) 0:3 Pokal pokalnih prvakov (Šestnajstina finala) Glasgow Ramgers (škotska) — Tvvente Enschede (Niz.) 0:0 Lokomotiv Sofija (Bol.) — An-derlečht (Bel.) 1:6 Saint Etienne (Fr.) — Manchester United (VB) 1:1 Coleraine (Sev. Irska) — Lokomotive Leipzig (NDR) < 1:4 Lokomotiv Košiče (Češkoslovaška) — Oester (Šved.) 0:0 Vejle B.K. (Danska) — Progres Niederkorn (Luksemburg) 1:0 FC Dundalk (Irska) — Hajduk Split (Jug.) '1:0 Besiktas (Turčija) — Diosgyor (Madžarska) 2:0 Pokal UEFA (Dvaintridesetina finala) Asa Tirgu Mures (Rom.) — AEK Atene (Grčija) 1:0 Marek Stanke Dimitrov (Bol.) — ?erencvaros (Madž.) 3:0 Elntracht Frankfurt (ZRN) — Sliema Wanderers (Malta) 5:0 Odra Opole (Polj.) — Magdeburg (NDR) 1:2 Carl Zeiss Jena (NDR) — Altaj Izmir (Turčija) 5:1 Eindhoven (Niz.) — Glenavon Belfast (Sev. Irska) 6:2 Dinamo Kijev (SZ) — Eintracht Braunschvveig (ZRN) 1:1 Ol.vmpiakos Atene (Grčija) — Dinamo Zagreb (Jug.) 3:1 Inter (Italija) — Dinamo Tbilisi (SZ) 0:1 Torino (Italija) — 'Apoel (Ciper) 3:0 Fiorentina (Italija) — Schalke 04 (ZRN) 0:0 Standard Liege (Bel.) — Slavi-ja Praga (ČSSR) 1:0 Frem Kopenhagen (Danska) — Grasshoppers (Švi.) 0:2 Cosmos slavil na Japonskem TOKIO — Ameriška nogometna ekipa Cosmos je premagala japonsko selekcijo s 3:1 (2:0). Zadetke za Cosmos so dosegli: Chinaglia, Topič in Morais. Cosmos bo danes odpotoval na Kitajsko, kjer bo odigral dve prijateljski tekmi. Kras — Umag 2:4 V sinočnji prijateljski nogometni tekmi na Proseku je Umag premagal Kras s 4:2. Iz planinskega sveta Bližnje delovanje SPDT Slovensko planinsko'društvo iz Trsta prireja to nedeljo avtobusni izlet na Grintovec (2558 m) v Kamniških Alpah. Avtobus bo planince pripeljal v Kamniško Bistrico, od tu pa se bodo planinci podali mimo koče na Kokrškem sedlu na vrh. Za neplanince je možen vzpon z žičnico na Veliko planino. Vpisovanje je na sedežu. ZSšDI v Ul. sv. Frančiška 20 v uradnih urah (telefon 757-304). Zbirališče pa bo v nedeljo zjutraj ob 6.30 pred sodnijo (Foto Ulpiano). tDan planincev SPDT* bo v ne ’ deljo. 9. oktobra, na gropajski gmajni. Na sporedu bodo mladinske igre in igre za starejše. Vse podrobnosti bomo še. javili. Uspel dan slovenskih planincev v Prekmurju V nedeljo so se slovenski planinci zbrali na devetem, že tradicionalnem in vsakoletnem srečanju tokrat v Prekmurju, na Pinži, nizkem sončnem griču pri Gornjih Petrov-cih. Tokrat se jih je ob krasnem ' tj- * nw$ m ^ m ».* Krasovi nogometaši se vestno pripravljajo na bližnje prvenstvo 3. amaterske lige. Na sliki: posnetek prijateljske tekme Kras — Komen DEŽELNI ATLETSKI TROROJ V GORICI MSI ZADOVOLJILI *i'»V \M I /P 1 Tekmovanja sta se udeležila Dor in Levstik V soboto in nedeljo so bila v Gorici tekmovanja za deželno prvenstvo v troboju, in sicer za dečke‘in deklice. Tekmovanj se je, kot vsako leto, udeležilo veliko število deželnih «mini-atletov»: tokrat jih je bilo nad 300. Nastopali sta tudi slovenski društvi Bor in Levstik (15 deklic in 7 dečkov). Za večji del naših atletov je bilo to tekmovanje prvo na «tujem», saj so doslej tek movali le v Trstu. Med fanti so izstopali borovci David Poljšak, Alojz Langan in Štefan Schillani. Največ točk so zbrali v skoku v daljino, medtem ko je bila krogla za nekatere res pretežka. Mnogo več točk so zbrale naše atletinje: Klara Štefančič je imela na koncu 510 točk, sestri Menegatti in Sonja Savi pa so prekoračile mejo 400 točk. V soDoto in nedeljo bodo naši a-tleti nastopali v Vidmu na deželnem prvenstvu v posameznih disciplinah. DEČKI B David Poljšak (Bor) 159 točk (80 m: 11”4; krogla: 7,10 m; daljina: 4,51 m). Alojz Langan (Bi*-) 128 točk (12”3; 7,77 m: 4,27 m). Peter Furlan (Levstik) 46 točk (12”1; 5,86 m; 3,77 m). Aleks Lucchini (Bor) 6 točk (13"0; 5,75 m; 3,57 m). Guido Cibic (Bor) brez točke (14”8; 4,72 m; 2,55 m). Viljan Čuk (Bor) brez točke (15”2; 5,81 m; 2,67 m). Romano Nugnes (Bor) brez točke (14”5; 4,98 m; 3,31 m) Robert Soave (Levstik) brez točke (13**5; 5,70 m; 3,03 m). DEČKI A Štefan Schillani (Bor) 124 točk (1I”7; 4,47 m; 4,25 m). DEKLICE B Klara Štefančič (Levstik) 510 točk (60 m: 9”; 7,91 m; 3,32 m). Karmen Menegatti (Levstik) 488 točk (9”1; 7,14 m; 3,67 m) Nadja Menegatti (Levstik) 430 točk (9"2; 6,45 m; 3,75 m). Valnea Cibic (Levstik) 330 točk (9”3; 6,42 m; 3,38 m). Tanja Starc (Bor) 250 točk (9''6; 5,96 m; 3,40 m). Nives Guštin (Levstik) 168 točk (9”9; 6,36 m; 3,07 m). Kristina Guštin (Levstik) 132 točk (10”; 5,70 m; 3,13 m). Martina Slokar (Levstik) 32 točk (10*'4; 5.23 m; 2,95 m). Tatjana Milkovič (Bor) 1 točka (12”7; 6,00 m; b.m.). Erika Zobec (Bor) brez točk (10”9; 4,70 m; 2,74 m). DEKLICE A Sonja Savi (Levstik) 453 točk (80 m: 12”6; 7,61 m; 3,45 m). Rosana Paoli (Bor) 302 točki (13”2; 6,43 m; višina: 1,15 m). Giovanna Nugnes (Bor) 204 točke (13”; 6,30 m; 3,16 m). « V ORGANIZACIJI ŠPORTNEGA KROŽKA KRAS Rekreacijski teden Na sporedu bodo turnirji v raznih športih Po kratkem poletnem oddihu so tudi pri ŠK Kras, ki deluje na območju zjoniške in repentabrske občine, zaživeli vsi odseki, ki se vestno pripravljajo na zahtevne tekmovalne nastope ' v novi sezoni. Društvo bo tudi letos intenzivno gojilo tri panoge in se bo udeležilo uradnih prvenstev s svojimi članskimi in mladinskimi *ekinami v ženskem namiznem tenisu, v nogometu in v moški odbojki. Po lanskoletni nadvse nozitivni izkušnji ob priliki proslavljanja 15-letnice društva, je odbor sklenil, da tudi letos organizira vrsto članskih turnirjev v najrazličnejših na. nogali, pod nazivom (^Rekreacijski teden Krasa*. Izkazalo se je nam reč za potrebno, da se nudi vse mu članstvu, ki skozi vso leto požrtvovalno dela za društvo in za njegove ekipe, da vsaj enkrat tudi vsak posameznik pride na svoj račun. Poleg rekreacije in športnega užitka pa so take manifestacije pomembne tudi zato. ker krepijo družabnost in solidarnost med društvenimi člani, ne glede na njihovo starost in specifični sektor delovanja'. Rekreacijski tede'n se bo Dričel že to soboto in v teku tedna bodo turnirji v briškoli, balinanju, badmintonu, odbojki, namiznem tenisu, šahu, bližanju in ruskem keglja- nju. Višek bo v soboto, 24. t.m.. ko bodo v Saiežu slovesno odnrli «trimstezo Vrh Vrhka* in tako uradno predali svojemu namenu ta važni objekt za rekreacijo, ki je prvi na Tržaškem. Na vseh turnirjih bodo lahko nastopali le člani Krasa, ki se bodo lahko prijavili pol ure qrcd pričetkom vsakega tekmovanja. Najboljši bodo nagrajeni s pokali in kolajnami, organizator pa bo iz delal tudi posebno skupno lestvico za najuspešnejšega posameznika, ki se bo najbolje odrezal na raznih tekmovanjih. SPORED Sobota. 17. t.m., ob 20. uri: bri-škola Ponedeljek. 19. t.m., ob 20. uri' balinanje in badminton Torek. 20. t.m.. ob 20. uri- nadaljevanje balinanja in odbojka med poročenimi in neporočenimi v moški in ženski konkurenci Sreda, 21. t.m., ob 20. uri: nami zni tenis in šah Četrtek, 22. t.m.. ob 20. uri- nadaljevanje namiznega tenisa in badmintona Petek, 23. t.m., ob 20. uri: bliža-nje in rusko kegljanje Sobota, 24. t.m., ob 16. uri: otvoritev trim-steze na Vrh Vrhka v Saiežu — bs — vremenu zbralo kar kakih pet tisoč, ki so z navdušenjem sledili govorom in kulturnemu . programu. Zakaj prav v Prekmurju? Ta slovenska pokrajina šteje namreč, čeprav brez višjih hribov, kar pet planinskih društev s 1600 člani, in je torej njihova organizacija tt? slavnosti več kot upravičena. Že. v soboto je na vrhovih prekmurskih gričev zagorelo kar 50 kresov, obenem pa so krenile na pot ekipe nočnega orientacijskega pohoda. Naslednjega dne !>. flunihci prihajali kar celo jutro z avtobusi, vlaki, osebnimi vozili, s kolesi di celo peš,‘ da bi se udeležili te, tokrat res- dobro organizirane slavnosti. Prihodnje leto bo dan slovenskih planincev pod Triglavom. \ Otvoritev nove planinske koče na Blegošu To nedeljo, 18. septembra, bo na Blegošu nad Poljansko dolino otvoritev nove planinske postojanke. Slavnost, katero prireja PD Škofja Loka, bo ob 11. uri. Nova postojanka stoji na Leskovški planini, 1391 m visoko. Ta postojanka jč bila prepotrebna, saj je Blegoš ob lepih in sončnih dneh izredno obiskan. V Planinske postojanke zapirajo Letošnja planinska visokogorska sezona se počasi zaključuje, z njo pa so začeli zapirati tudi prve visokogorske postojanke. Gomiščkovo zavetišče na Krnu so zaprli že v nedeljo, odprto pa bo še ob lepih sobotah in nedeljah. Dom dr. Klementa Juga v Lepeni bodo zaprli 25. t.m. PD Podbrdo je javilo, da bo «Dom Zorka Jelinčiča» na Črni prsti odprt še samo naslednji 'dve soboti in nedelji. Prenehali so tudi redno oskrbovati Dom kokrskega o-dreda na Kolišču in bo sedaj prek zime odprt le še ob sobotah, nedeljah in praznikih. V nedeljo bodo zaprli kočo na Razor planini, do preklica pa bo v lepem vremenu odprta le še ob sobotah in nedeljah. Helikoptersko postajališče na štrehi To, kar imajo ponekod v tujini že dalj časas se počasi uresničuje tudi pri nas. Nova postojanka na Ledinah je tak primer. Že pozimi so poskusili s pristajanjem helikopterja na strehi, ki je lepo uspel kljub visokemu snegu. Poleti so e delom sistematično nadaljevali, in uredili še nekaj manjših pomanjkljivosti. Sedaj lahk.• ponesrečenec čaka v’ domu na toplem. Seveda pa to še ne pomeni, da klasičnega reševanja v tem predelu ne bo več, saj lahko še vedno nastopi megla ali slabo vreme in helikopter ne more več vzleteti. Dušan Jelinčič SPDG na Mojstrovko Nedelja, 11. septembra, je bila posvečena *Dnevu planincev*. Osrednja proslava je bila letos v Prekmurju, kjer se je zbralo nad 5.000 i planincev. Ker je bil kraj zelo oddaljen od naše Primorske, so planinci Slovenskega planinskega društva v Gorici praznovali ta pomembni dan z vzponom na Malo Mojstrovko (2332 m) z dostopom z Vršiča. Zadovoljni z uspešnim *Dnem planincev* so se naši planinci veselo razpoloženi vračali v dolino in so bili posebno navdušeni nad lepotami kamenitega in zelenega gorskega sveta. Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 2. oktobra, avtobusni izlet preko bloka Rateče v Planico in dolino Tamar. Na razpolago je še nekaj prostorov. Jožica Smet 'OBVKMTil.A Bor obvešča košarkarje letnika 1965 In mlajše, da se PRIČNEJO TRENINGI , jutri, 16. t.m., ob 18. url na stadionu «1. maji v Trstu. Oh tej priložnosti bodo tudi prejeli navodila za prihodnjo dejavnost. • • • SPK ČUPA IZ SESI.JANA sporoča, da bo jesenska društvena regata v nedeljo, 18. septembra, v Sesljanskrm zalivu. Start ob 10. url. Vpisovanje od 8. do 9. ure prt vpisni mizi, na društvenem prostoru v Sesljanu. Kitajski 6. dnevnik Opazujem ljudi na ulici. Čeprav je že pozno, je ulica kolesarjev. Vsi vozijo brez luči. Kitajska kolesa ni-8*io luči. Pa tudi avtomobili vozijo brez luči, čeprav jih Si o. Sprašujem se, kako da ni nesreč. Kam hitijo vsi ! ljudje, kam potujejo? Gredo na delo ali se čisto presto vozijo za zabavo? Se morda tako Kitajci po delu ^r°ste? Povedali so mi namreč, da je kolo še vedno eno i? Prvih želja kitajskega ljudstva — ko gre za osebni '^hdard — da ^a se oblasti trudijo zatreti slo po ko-r8*k. Baje ne toliko zaradi Ekonomskih razlogov kot za-S' nepropustnosti cest, saj imajo samo v Pekingu tri liione koles. . Nekaj mi je iz prvega dne še posebej ostalo v spo-(Su. Nikjer nisem videl ljudi z rdečimi knjižicami. S v irhi rdečimi knjižicami, ki so bile tako značilne za SKo kitajsko fotografijo zadnjih deset let. Celo v Izidah nisem videl rdečih knjižic in tudi v našem ho-14 jih ni 'bilo. Pripovedovali so mi, da je v vsakem ho- telu, v vsaki hotelski sobi — kot je v nekaterih državah sveto pismo — bila na mizicah, na nočnih omaricah rdeča knjižica Mao Ce-tungovih misli. Znano je, da so ljudje rdečo knjižico nosili nenehno s seboj. Mao Ce-tung je mrtev samo nekaj mesecev, rdečih knjižic pa ni nikjer. Ali to kaj pomeni? Ali je dokončno konec kulturne , revolucije? Ali se je morda kaj premaknilo tudi v odnosu do Mao Ce-tunga in njegovih misli? Najbrž sem predrzen s takšnimi vprašanji, saj ne vem zadosti, da bi si jih lahko dovolil. Toda ponujajo se sama po sebi. Radoveden sem. 5. MAREC Očitno smo na Kitajskem v času nastajanja «velikega reda». Očitno je bil pred tem tu «velik nered« Zajtrk- V prvem nadstropju hotela so majhne sobice — jedilnice, urejene posebej za delegacije. Delegacije jedo same; vsaka ima svojo jedilnico. V vsaki jedilnici servirajo drugi natakarji. Govore angleško, čeprav s tipičnim kitajskim naglasom, kar nam, ki tako ali tako nismo posebno močni v angleščini, skorajda onemogoča komuniciranje. Odločili smo se, da bomo jedli kitajsko hrano. Za zajtrk je kar prekrepka. Toda pogumno smo pozajtrkovali po kitajsko — s paličicami, in1 seveda samo kitajsko hrano. Nekateri člani delegacije nad tem niso navdušeni in že po prvem zajtrku smo se dogovorili, da bomo zajtrkovali po evropsko. Vsi drugi dnevni obroki naj bi bili kitajski. Pred hotelom nas čakajo avtomobili. Odpeljemo se v agencijo «Ilsinhua». To bo naše srečanje s Kitajsko v političnem pogledu. Agencija je čisto blizu hotela, vendar se peljemo z avtomobili; vsi, tako kot prvi dan, z istimi' avtomobili, z istimi oznakami, v istem vrstnem redu, ob istem protokolu. Očitno je. da nas bo protokol spremljal vso pot. «PARKING» NA GLAVNI PEKINŠKI ULICI: V Pekingu je več kot tri milijone koles Foto; M. G. Pred agencijo nas pričaka vrsta ljudi. Ob vhodu opa-. zim oborožene vojake. Stražijo kitajsko nacionalno novinarsko agencijo. Se isti dan pozneje sem opazil, da vse pomembnejše kitajske državne institucije varuje vojska. Najprej se mi je zdelo to nekoliko presenetljivo, kasneje sem se na to navadil. Kako hitro pravzaprav sprejema človek stvari za običajne in sploh ne opazi več tistega, kar se mu je sprva zdelo tako nenavadno. Agencija ni v posebno veliki in ne posebno lepi zgradbi. Videti je nekoliko zanemarjena, kot sploh vse kitajske zgradbe. Pa tudi temu se hitro privadim. Sprejmejo nas v salonu, ki je kot kopija tistega z letališča. Samo nekoliko manjši je in nekoliko drugače opremljen. Začnemo pogovor. Ker je pogovor prevajan, si ga lahko za pisujem skoraj dobesedno. Direktor -Hsinhue* ga začne nekako metaforično. Pravi: «Ta hip je za vas in za nas na Kitajskem dober trenutek. Včeraj je bil tu velik veter. Danes je lep dan.» Mislil sem najprej, da bomo začeli pogovor, kot se spodobi, z vremenom, saj je bil prejšnje dni veter, ta dan pa je bil lep — sijalo je sonce, nebo je bilo jasno, brez vetra. V resnici je bil to ie uvod v politično razpravo o razmerah v deželi. Prispodoba o velikem vetru, ki je prinesel lep dan, me je spomnila na Mao Ce-tungovo misel, po kateri naj bi po vsakem neredu prišel veliki red. Očitno smo zdaj na Kitajskem v času nastajanja velikega reda, očitno je tudi bil pred tem tu velik nered. Ču Mu-čin pravi: «Hua Kuo-feng je z enim samim udarcem uničil -bando štirih«, ki je hotela uzurpirati oblast. Razumljivo, popolnoma popraviti političnega položaja ni mogoče posebno hitro. Toda stvari se razvijajo zelo dobro. Ves narod je brezmelno srečen, da smo uničili -bando štirih«. Zato je položaj v deželi vsak dan boljši in bo še boljši.* Uredništvu, uprava, oglasni oddelak, TRST, Ul. Montacchi 6 PP 559 — Tat. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica. Ul' 24 Maggio 1 — Tal. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ • DZS . 61000 Ljubiji:**. Oglas) Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 ,15. septembra 1977 0dgovomi ol6UlllK Gorazc. ve»ei 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Trgovski 1 modulua (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob do* lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. FinanCno-upravni 500. legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku *h upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. izdai.LJztr č'*n i,aliia.n*?t in tiskaj *Tr*t zveza Časopisnih založnikov FIEG 83 PO NAČELNI IIJA VI ZUNANJEGA MINISTRSTVA Arabci sedaj pričakujejo od ZDA stvarnejše pobude Po mnenju vseh arabskih voditeljev pa je edini predstavnik Palestincev lahko samo PLO DAMASK — Arabci morajo sedaj prevtriti do kod segata »dobra volja* in odprtost ZDA do palestinskega vprašanja. Poziv v tem smislu izhaja iz sirskega dnevnika «Ai P,aas>, ki je objavilo daljši uvodnik o nedavni izjavi ameriškega zunanjega ministrstva. Zahtevo o palestinski udeležbi na ženevski konfe-trne,’ je tezo večjega dela Arabcev včeraj uradno potrdil še libanonski zunanji minister Butros, pa morajo Američani s politično dejavnostjo tudi skušati uresničiti,- Čeprav mnenja o pomembnosti a mat iškega dokumenta ne sovpadajo vedno. grdih formul* naj bi se nadaljevalo »sožitje arabskega in izraelskega ljudstva* seveda pod nadzorstvom izraelskih sil. Načrt Jeruzalema naj bi predvideval tudi vrnitev dela o-zemlja, vendar ne v biblijskih po krajinah Judeje in Samarije. Odgovora Američanov, na predloge Begi nov e vlade, ki še niso bili uradno objavljen;, seveda še ni bilo. Značilno pa je, da je New York Times zapisal, da bi lahko, ko bi se obe strani odpovedali skrajnim stališčem, služili za osnovo razreševanja položaja na Bližnjem vzhodu. Kar pa dejansko pomeni, da bi se arabskih vrstah in ne Palestinci morali odpovedati lastni v ožjih palestinskih, lahko iz njih • izluščimo neko splošno oceno. Po buri?, državnega tajništva ZDA je pač pomembna, ker je »zgodovin .ska zaveznica Izraela* prvič zagovarjala stališče, da se arabsko- iz rac iškega ' spora brez, Palestincev ne da rešiti. Vendar temu »odločilnemu koraku* morajo slediti'drugi, slvarnejši, predvsem ,v obliki priti-j ska na izraelsko državo in zavrnit- i vi njenih »mirovnih* načrtov. Brez »otipljivih* dokazov, namreč, se spiašuje »Al Baas*. bi.seishko; porodil dvom, da z načelno izjavo Američani skušajo ublažiti arabsko j jezo nad novimi židovskimi nrsel-binami v Cisjordaniji. Po di ugi strani pa vsiliti domnevo, da ZDA celo upajo, da bodo v arabske vrste vnesli nova nesoglasja 'in to tik pred pričetkom zasedanja ■ generalne skupščine Organizacije združenih narodov. j Sicer je relativno majhen časovni presledek, ki loči sporočilo od zasedanja OZN že marsikoga z bo dc! v oči. Še zlasti v vrstah političnih opazovalcev v WEshingtonu so si to razlagali mnogo rajši kot ne posreden pritisk na Izrael kot zgolj slučajnost. Že pred ponedeljkom namreč je bilo več ali manj uradno znano, da izraelski zunanji minister Dejan prihaja v Ne\v York s precej natančno izdelanimi načrti o u-rcdilvi zasedenih ozemelj. Vendar pa ameriški časopisi ni kakor ne zavračajo Dajanovih predlogov, ki bolj kot na političnih rešitvah slonijo na varnostno-voja-ških. Posvečajo jim precejšnjo pozornost in jih predstavljajo s sloganom. ki ga je sestavil izraelski zunanji minister sam: »Moja formula ni lepa rešitev, vendar so vse ostale slabšo*. Po »najlepši izmid samostojni državi, (bp) Izid norveških volitev še uganka -v-f >»♦><* * M *$&***%? ' *% n rt 'f? : PO MNENJU ČLANA KOMISIJE EGS 0RT0LIJA Značilnosti evropskega gospodarstva zastoj proizvodnje in brezposelnost Med razpravo v evropskem parlamentu analizirali številne senčne in redke svetle strani gospodarskega položaja v zahodni Evropi LUKSEMBURG — Evropski komi sar za gospodarske zadeve, Francoz Frangois Xavier Ortoli, je med razpravo v evropskem parlamentu podal dokaj zaskrbljujočo sliko gospodarskega stanja v devetih državah članicah Evropske skupnosti. Senčni strani sta predvsem dve: razvoj in zaposlovanje. Industrijska proizvodnja — je navedel Ortoli — je praktično v zastoju, medtem ko je brezposelnost dosegla julija letos 5,4 odstotka. V teh pogojih, je poudaril član izvršne komisije EGS, ne bo indeks razvoja za letošnje leto presegal treh odstotkov, kar je znatno manj od 4,5 odst., ki jih predvideva srednjeročni program. Vse to pa bo še poslabšalo položaj glede zaposlovanja, saj sta zaposlovanje in razvoj tesno povezana med sabo. So pa tudi nekateri spodbudni znaki, je nadaljeval svoje poročilo Ortoli, ki je v prvi vrsti naštel zajezitev stopnje inflacije ter izboljšanje položaja držav, ki so beležile največje deficite v plačilni bilanci, se pravi Italije, Velike Britanije in Francije. Po mnenju evropskega komisarja za gospodarstvo obstaja še določena možnost manevriranja, tre- ItlMMIMIIMMItlllMHItllllllllllMMIItllllllMIimflMMIIlnillllllltlllllllllllllMIIHIIHMIHIIIIIIIIIIIMmillllllllllll MORDA ZE DECEMBRA PROCES PREMA V A 0 AFERI VMAIANU PRI KONCU Sodnik Acquarone izročil včeraj gradiv« javnemu tožilcu SAVONA — Po dobrem mesecu in-1 če je bil v samozagovoru dovolj tenzivnega dela je savanski sodnik j prepričljiv. Sodeč po govoricah, ki Renato Acouaronc, ki vodi preiska- pa jih v savonskih sodnih krogih vo' o aferi montažnih hiš tvrdke niso potrdili, naj bi preiskovalni sod-»Precasa* v Maianu- (v tam okviru | nik lahko formalno obtožil tudi odv. sta' bila pod obtožbo izsiljevanja v j Pastrenga. obremenilnih okoliščinah aretu-ana i Vse kaže tudi, da bodo v prihod-bivši župan Girolamo Bandera in j njih dneh zagovorniki Girolama Ban-bivši Zambcrlettijev tajnik Giusepne | dere zahtevali dodelitev sodnega po-Balbo), je včeraj zaključil svoje de- j stopka videmskemu sodstvu, ki naj lo in izročil zbrano gradivo javne mu tožilcu, da mu sporoči svoje zaključke. Če ne bo nepredvidenih razpletov in morebitnih novih aretacij, bo Acquarone do konca oktobra sestavil obtožnico, proces pa bi se lahko začel že sredi decembra. Edino vprašanje, na katerega zaenkrat še ni odgovora, je, kaj bo dr. Acpuarone ukrenil proti odv. Romeu Pastvengu, bivšemu predsedniku savanske bolnišnice, ki je o-sumljen. da si je prevzel vlogo‘ posredovalca med Bandero in lastnikom tvrdke »Precasa* Carozzoni. Pravnik, ki je v prejšnjih dneh dobil sodni poziv, je vselej trdil, da je prišel v stik s Carozzom iz zgolj poklicnih razlogov, vprašanje pa je. •MiiiiifiMiiKiiiiiiiiiiimiiiiimtiiiiiHiiMiHiiHimiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiisiniiiiiiiiiMii MARCELLO FRAU ZOPET V DRUŽINSKEM KROGU bi bilo po njihovi oceni edino pri stojno. Ni pa znano, če bodo zalite vo podprli Balbovi branilci, ki naj bi ne soglašali s pobudo kolegov. Za kolčno odločitev pa je vsekakor pr;sto'en dr. Acquarone. Medtem ko žunan iz Maiana in bivši Zamberlettijev tajnik sedita v zaooru v pričakovanju zaključkov sodstva, je ratenjski žunan Luigi Brollo začel kampanjo, ki je izzvenela kot e.dbeep sarnpzagovor. Brollo je nšffiree osumljen potvarjanja javnih dokumentov, v zvezi s posta vitvijo montažnih barak savonske tvrdke v Ratenju. Med javnim zbo rovanjem v svoji občini je župan, ki je posredno v sorodstvu z Bandero, zopet poudaril, da sc je za nakup omenjenih barak odločil vladni komisariat, on pa naj bi bil pri vsem tem kot ostali občani zgolj pasivna priča, »če je prišlo do zastojev in zapleti ja je v — je (»udaril — je to posledica počasnosti birokracije, obsega katastrofe in ravnanja višjih organov, ne gre pa kriviti krajevnih upraviteljev, ki so se vneto lotili reševanja najtežavnejših problemov.* Ob koncu daljšega posega je župan podal obračun prispevkov, ki jih je občina dobila od zasebnikov in poiasnil, za kaj so potrošila ta sredstva. V Maianu pa je medtem sodni izvedenec inž. Vidussi začel preverjat'', če kakovost montažnih barak «Precasa» ustreza določilom povrni be. Gre za dolgo in zanleteno delo. ki bo zahtevalo precej časa in ki bo temeljni dokument v pravdi med ob čino in savonsko tvrdko. Ob koncu naj omenimo še, da se bliža koncu kriza občinske uprave v tej furlanski občini, ki je po dveh naravnih potresih doživela ob aretaciji župana še moralnega. Občinska fede racija KD je enoglasno določila kot svojega kandidata za župana odbornika Schjrettija. ki je v zadnjem mesecu nadomeščal Bandero. Obe nem so demokristjani tudi potrdili dosedanjo politiko sodelovania s PS Dl in zavrnili oblikovanje širše koalicije ,strank ustavnega loka. (vt) OSLO - Zaključna slika izidov parlamentarnih volitev na Norveškem se je včeraj spet spremenila Povolilni razplet v nordijski državi je milo rečeno precej nenavaden, saj bolj spominja na napet kriminalni roman. Prvi »zaključni* rezultati so namreč pripisali tesno zmago vladni koaliciji, ki je dosegla en parlamentarni sedež več kot desničarska opozicija. Kasnejši izidi, katerim so bili medtem prišteli nekaj po pošti oddanih glasov so večino prevesili v prid »meščanskih strank*. Včeraj pa so v severni pokrajini No-dland na nekem volišču našli zapečateno kuverto s približno petdesetimi veljavnimi volilnicami. že tako neznatno število glasov pa je bilo dovolj, da je desničarska stranka izgubila enega parlamentarnega predstavnika, ki je pripadel socialistom. Leva socialistična stranka bi tako imela vsega skupaj dva poslanca, kar pa bi zadoščalo, da bi s socialdemokrat' spet tvorila večino. Vsak sum. da se lahko položaj spet spremeni je po takem razpletu več kot upravičen in ga ne odvrne niti zagotavljanje državnih funkcio-rjev, češ da do končnega seštevka manjka le še nekaj odrobnih rezul tatov, kajti že dvakrat so volivci »nebistvenih področij in primerov* odločilno spremenili celotno sliko. Zato bo verjetno najbolje, da počakamo do prvega oktobra, ko bi se moral, prvič sestati novi «storting» in bo končno jasno, kdo ima pravico, da sedi v njem, (bp) KAKIH 40 KM JUGOZAHODNO OD OTOKA ISCHIA (NEAPELJ) NA JADRANU GRŠKI TIHOTAPEC OB ŽIVLJENJE V SPOPADU S FINANČNO STRAŽO Gre za 36letnega M. Papadopulosa iz Aten ■ Poveljnik in 6 članov ladje «Amber» zn rešetkami * Na plovilu 180 ton cigaret v vrednosti 6 milijard lir ba pa je takoj ukrepati in »pripraviti teren* za leto 1978, tako da bi takratni gospodarski položaj lahko bil boljši, kot bi se daloN sklepati iz sedanjih perspektiv. Ortoli je še posebno poudaril funk; cijo povezovanja in koordiniranja, ki jo mora opravljati EGS ter nujnost, da se strukturne politike vključuje-jo v globalno gospodarsko politiko, za katero morata biti povratek- k pol-ni zaposlitvi in odprta politika dva neločljiva, ne pa alternativna ele menta. Problemi zaposlovanja in investicij so bili nato v središču obširne razprave, v katero je med drugimi posegel tudi trenutni predsednik ministrskega sveta EGS, belgijski z®" nanji minister Simonet. Med drugim e dejal, da je sicer po prepričanji! socialist, da pa ne verjame, da bi bilo mogoče reševati probleme brezposelnosti z nacionalizacijo. Po njegovih besedah je Italija najboljši de kaz te trditve, saj je vsem znan pe ložaj, v katerem se nahaja javni sektor italijanskega gospodarstva. Na tiskovni konferenci pa je Sp monet napovedal, da bo gospodarski in monetarni položaj evropske deveterice tudi prpdmet razprave evropskega sveta, ki se bo sestal 5. R* 6. decembra, (tm) Na s'ikl: dosedanji norveški premier Nordli (levo) in predsednik laburistične stranke Steen sc za enkrat lahko še upravičeno veselita. NEAPELJ — Pravijo, da se v kampanijskem središču bavi s tihotapstvom (posebno cigaret) nič manj kot pol milijona občanov. Pravjjo tudi, da jih finančni stražniki ne nadlegujejo preveč, sicer bi izzvali v velikanski množici brezposelnost, ki jim pomeni tovrstno nezakonito poslovanje morda edini vir zaslužka, siioVito reakcijo, katere učinke bi bilo težko predvi deli in zavreti. Tihotapljenje pa je kljub vse mu nevarna igra, kar se je izka-. zalo včeraj, ko je zahtevala smrtno žrtev. Patrulja motornih čolnov finančne službe je kakih 40 km od otoka Ischie zasačila večje število neapeljskih tihotapcev, ko so s 500-tbnske tovorne ladje «Amber», ki je plula pod grško zastavo, raz tovarjuli zaboje tujih cigaret. E nega pd motornih čolnov, s kateri mi so se tihotapci razbežali, so finančni stražniki zajeli ter aretira h' posadko (46-letnega Fransesca D’Angcla in 31-letnega Francesca Vana), medtem pa je »Amber* sku- šala pobegniti. Patruljna plovila so jo ustavila, ker pa je posadka obsula finančne stražnike z deskami, železnimi drogovi in podobnim, je financar nekajkrat ustrelil ter hudo ranil .16-letnega grškega državljana Michela Papadopulosa iz Aten. Poveljnik ladje, 37-letni Panajote Georgosopulos se kljub temu ni hotel predati, zato so morali stražniki spraviti posadko k pameti s silo. Zadeva je trajala nekaj ur. medtem pa je ranjen mornar podlegel ra ni zaradi izkrvavitve. Poveljnika in šest mož posadke so zaprli v kaznilnico Pogeioreale, ladjo pa zaplenili. V njenem. trupu so odkrili 180 ton cigaret v vrednosti okoli 8 milijard lir po ec nah, ki jih uveljavlja italijanski monopol, (dg) BOLOGNA — Švedska avtomobilska družba Volvo je odredila znižanje cen vozilom, ki jih prodaja na italijanskem trgu. Volvo Italia jih bo odslej oddajala za 3 od sto ceneje. Jam- rttllllllllllllllltlltltltlllllllllllllllllllllllMIHIIItllllllllltllllltlllllll Ml tllf It lili Milil IM lili lllltlllllltllllllHIttllllfllMHIIflšIIIIIHIIIIHIIIIIliltllt lili tjltlllflllillllliltltlllllk IZJAVE UDELEŽENCEV PO DEVETDNEVNI KULTURNI PRIREDITVI V ( ap(‘townu 17. presaditev srca CAPETOtVN - V bolnišnici Groote Schuur so izvršili minuli ponedeljek novo, že 17. presaditev srca, sicer v odsotnosti slovitega kirurga Barnarda, ki se nahaja v Latinski Ameriki. Pri bolniku, gre za 49-letnega bivšega policijskega podčastnika Victorja Hendricka, ki so mu med šest ur trajajočim posegom nadomestili obolelo s srcem nekaj ur poprej umrle o-sebe, žrtve prometne nesreče. Zadovoljiv obračun prve mednarodne knjižne razstave v Sovjetski zvezi Nadaljnji potek moskovskega sejma je v veliki meri popravil neugodne vtise zaradi primera profesorja Strade in cenzorskih posegov prirediteljev stveni mehanizem ostane nespremenjen, torej veljaven 12 mesecev nc glede na kilometrinp. Potres v Srbiji in ob italijansko avstrijski meji TRST — Seizmološki aparati tržaškega geofizikalnega opazovališča pri Briščikih so zaznamovali ob 15.38 včeraj potresni sunek na območju ob italijansko avstrijski meji. Epi center je bil 102 km severozahodno od opazovališča. sicer blizu gore Cavallo nedaleč od prelaza Prarnol-lo. Jakost je znašala okoli 5. stop. po Merclallijevi lestvici, magnitudo pa 3,4 stop. po Richterju. Kaže. da ni potres povzročil gmotne škode. Izvedenci izključujejo, d& bj bil su nek povezan z geodinamičnim procesom, ki se je pričel 6. maja lansko leto v Furlaniji. Dopoldne ob 9.51 pa se je zemlja tresla 160 km južno od Beograda to je na območju Sjenice v južni Srbiji. Jakost prvega sunka se je sukala okoli 5.5 stopnje po Mercalli ju; ob 11.55 je sledil šibkejši sunek. Potres je povzročil dokajšnjo paniko in — kot sporoča iz Beograda dopisništvo agencije ANSA — nekaj gmotne škode. Žrtev ali ranjenih naj ne bi bilo. MOSKVA — Obračun prvega mednarodnega knjižnega sejma v Moskvi je lahko samo pozitiven. Tako so se ob zaključku devetdnevne razstave izrazili predstavniki zahodnih založniških hiš, ki so svoje, trditve podprli z zadovoljivimi podatki o množičnem obisku tako občinstva kot strokovnjakov in o v:sokem številu sklenjenih pogodb s sovjetskimi inštitucijami. Zaključna ocena prve tovrstne kul turne pobude v SZ torej v veliki meri popravlja prve tuje negativne vtise na njej, oziroma še pred njenim pričetkom. Primer Einaudijeve-ga sodelavca prof. Strafle, kateremu sovjetske oblasti niso izstavile vstopnega vizuma, zaradi česar ni takoj odpotoval v Moskvo niti založnik Einaudi, sovjetskih organizatorjev ni predstavil ravno v najboljši luči. Kljub temu togemu zadržanju do italijanskega profesorja, ki nikakor ni v skladu s helsinško listino, pa so založniki soglasno menili, da so prireditelji pokazali resen pristop in resnično voljo do večjega sodelovanja s tujimi založbami. Priznani italijanski preučevalec ruske in sovjetske književnosti prof. Strada pa je bil do sovjetskih oblasti skoraj bolj kritičen zaradi splošnega položaja intelektualne dejavno- sti v SZ kot zaradi odnosa do njega. O tem je izrazil samo zadovoljstvo, da je «na koncu prevladala zdrava pamet, če že ne razum*. Državi pa je očital, da ne spoštuje dovolj »intelektualne vitalnosti*, ki jo je sam lahko zasledil tudi v tako kratkem obisku v Moskvi. V splošni oceni je zbledel tudi dru gi poseg sovjetskih oblasti, ki ni bil najbolj v skladu z geslom, ki so si ga za to priložnost omislili sami organizatorji: »Knjiga kot prispevek za mir in napredek*. Cenzorska dejavnost prvega dne. ko so »začasno zaplenili* nekaj knjig založbe Einaudi in ameriške univerzitetne, je med razstavljavci povzročila precejšnje negodovanje. Končni spisek »nezaželenih knjig* na moskovski prireditvi, je dejal predsednik ameriške založbe «Harper and Row» Knowl-ton, pa ni nič daljši od tovrstnih z drugih podobnih sejmov. Ameriški založnik je posredoval tudi nekaj zelo zanimivih podatkov, tako na primer, si je po njegovi o-ceni knjižno razstavo ogledalo nad 130.000 oseb. Poleg zanimanja ljubiteljev pisane besede in kot kaže še bolj ilustrirane, je bilo dokajšnje tudi strokovno in poslovno zanimanje, saj je moskovski sejem po številu CAGLIARI — »Vas sem se skorajda še bolj prestrašil kakor pa samih ugrabiteljev!* Tako je dejal 9 letni Mareello Frau karabinjerski patrulji, ki ga je po golem naključ ju našla v zapuščeni baraki, blizu Gornja 40 km od Serdiane včeraj ob 15.15. Malčka so, kot znano, ugrabili v nedeljo pozno zvečer, ko je. s kolesom vozaril po cesti nedaleč od doma. Orožnikom je pojasnil, da so člani banditske tolpe z njim dobro ravnali, pobegnili pa so kakih deset minut pred prihodom mož postave. Marcellovo zdravstveno stanje ne povzroča skrbi. Preiskovalni sodnik iz Cagliarija dr. Luigi Lombardini je predvčerajšnjim odredil začasno zaplembo bančnega računa družine Frau. da bi tako prepreč'1 morebitno izplačilo odškodnine. Marcellov oče dr. En-rico Frau je veleposestnik. Na sliki Maicello. (dg) MIIIIIIIIIMIHIIIIIIIIIIHIHIIIIIIIIItlllllllllMIilMMIIIflllOllMIIINIinilllMIltfMIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIlMIIIIHIIIIIfliaillllllllMIltflUimillllKMtlflllHIIftlUlMIIIINIIIIIMifHHIIIHIIIIIIHIIINIIIIIII PROCES PROTI KRVNIKOM NACISTIČNEGA TABORIŠČA MAJDANEK V DUSSELDORFU STAREJŠI SO POZABILI, MLADI NOČEJO VEDETI DOSSELDORF - V irealnem vzdušju mirne odmaknjenost; in 'neprizadetosti, ki je v odločnem nasprotju s pričevanji o nacističnih grozodejstvih, se v dvorani štev. 111 dUsseldorfske-ga sodišča trudno vleče proces proti krvnikom uničevalnega taborišča Mai-danek pri Lublinu. Obravnavi, ki se je začela pred poldrugim letom, red kokdaj sledi več kot en časnikar, glas prič pa ne prodre skozi debelo obzidje in ne seže do nemške jav-nošti. Obtoženci, devet moških in pet žensk, so bili že lani poleti izpuščeni na prostost. Dvp ali trije so medtem umrli, ostali, ki bi jih na prvi pogled imel za dokaj premožne državne uslužbence v pokoju, none in nb-note. katerim je igra z vnučki v največjo zabavo — občasno in dokaj odmaknjeno sledijo obravnavi. Edina izjema je Hildegard Laechert. krepka in postavna ženska 57 let, ki so jo jetniki taborišča smrti po znali kot »krvoločno Brigito*. Ko je bila paznica v lagerju se hi nikoli ločila od svojega psa, v rokah je vselej imela bič: kdor. ga je »okusil*. ni; ušel smrti. Laechertova je obtožena, da je umorila 1.196 ljudi. Med njenimi žrtvami je tudi židovsko dekle, mlada mati, ki jo je raztrgal pes. Taborišče smrti Maidanek pri Lublinu je bilo eno od največjih nemških taborišč na Poljskem. Po računih poljske vlade je ta pošastni stroj smrti, ki je raz|»lagal s sedmimi plinskimi celicami in ustreznim številom krematorijev, pogoltnil okrog 360.000 človeških življenj, po ocenah drugih pa celo milijon življenj. Točno število žrtev ne bo najbrž nikoli ugotovljeno: nacisti so skrbno zabrisali sledove svojih grozodejstev, pa tudi čas je opravil svoje. Kar bo neizbrisno vtisnjeno v spomin vseh demokratov je groza, ki je prevevala lager. je 'spoznanje, kako krvoločna je lahko človeška pošast. Vse to pa kot rečeno ne razburja nemškega javnega mnenja in sodnikov, ki dopuščajo, da se proces trudno vleče naprej, tako da bo res čudež, če se bo sodna obravnava za ključila pred 1980. letom. Skratka v ZRN mladi nočejo vedeti, stari hočejo pozabiti.' Tudi zalo neonacizem lahko znova nevarno dviga glavo, (vt) pogodb prekosil druge podobne prireditve v Evropi. Največ uspeha tako med občinstvom kot med tistimi, k; se z založništvom poklicno bavijo, so požele bogato ilustrirane knjige o u-metnosti. Poleg te zvrsti, kjer so italijanske založbe še posebno u-spešne, so sovjetski strokovnjaki zelo ugodno ocenili tudi italijanske knjige za otroke in mladino in si tudi zagotovili več prevodov. Specifičen italijanski obračun z moskovskega mednarodnega sejma je torej zadovoljiv, vendar so mu predstavniki italijanskih založb dodali takoj kritično pripombo na lasten račun. V Sovjetsko zvezo so namreč prišli v premajhnem številu. predvsem pa s preozko izbiro knjig, kajti ni rečeno, da ne bi sovjetske založbe in ljubitelji posegli tudi po čem drugem kakor po lepi ilustraciji. Vsekakor sovjetskega knjižnega trga in možnosti nadaljnjega razvoja ni pravilno proučil nihče od udeležencev, je bila ob koncu mednarodnega moskovskega sejma nekako splošna avtokritična sodba, (bp) V SESTU SAN GIOVANNI Občinski uslužbenci proti komisiji za krajevne finance SESTO SAN GIOVANNI (Milan) -Uslužbenci občinske uprave (nekaj nad lisoč) so zagrozili s popolno stavko za nedoločen čas, če ne bo osrednja komisija za krajevne finance odstopila od zahteve, da morajo povrniti občini vsak okoli 500.000 lir. Gre za razliko med prejemki, ki jih določa vsedržavna in pa tistimi, ki jih navaja deželna delovna pogodba, Prejemki zadevajo obdobje 1973/77. Občinska uprava je že pred mesecem dni javila omenjeni komisiji, da ne namerava zahtevati od nameščencev povračila denarja, včeraj pa je župan Libero Biagi ponovno, zatrdil, da se bo on in drugi občinski 'možje vztrajno postavili po robu zahtevi komisije. Od danes višje globe za kršilce predpisov o hilrostni omejitvi Petra Krause zapustila bolnišnico RIM — Danes prične veljali novi pravilnik o nalaganju denarnih kazni kršilcem člena 103 zakona št. 393 iz 1. 1959, dejansko torej cestnega zakonika. ki določa strogo s|x>štovanje hitrostnih omejitev na cestah. Po novem bo omejitev znašala 130 km za avtoceste in 100 km na uro za vse druge, pokrajinske in državne ceste, za sedaj pa se bodo globe nanašale na obstoječe omejitve. Kdor bo vozil do največ 10 km/h hitreje, kakor bi moral, bo podvržen kazni 20 do 40 tisoč lir, tisti, ki bodo to mejo izdatneje presegli, pa bodo morali plačati kar 100 do 000 tisoč lir globe. Za nekatere vrste vozil, tako npr. za potniške avtomobile nižjih cilindraž, bodo predvidene še posebne omejitve. pa soditi njenim članom ločeno.* še pripomnila Petra. NEAPELJ - Italijanskonemška »' narhistka Petra Krause je včeraj zapustila inštitut za semiotiko' kajšnje univerzitetne klinike, kjer fi je . osem dni zdravila ekipa Pr0, Maria Coltottija. Iz bolnišnice sta 1° pospremila sin Marco Ognissanti *n osebni zdravnik dr. Massimo Mcr>e gozzo. Kam sta jo peljala, ni znai>°- V razgovoru s časnikarji je **. rekla globoko zahvalo zdravnikom. " so pokazali do nje veliko razum® vanje in ji s svojo človečnostjo vli novega zauranja v tradicionalne zdravniške metode. Na vprašanje, kaj ine.ni o odk*^ švicarskega procesa, je Izbruhni*?,", »Odložiti bi morali tudi obravnav* proti švicarskima tovarišema Eglo” in Von Arbu (v resnici jima priči**) redno soditi v ponedeljek. 19. lir— ur.). V tVinterthouru so dobro V*®** li. da potrebujem več mesecev okrevanje, zato bi .lahko počaka *• tega pa niso hoteli, temveč so * me hoteli iznebiti.* Egloff in ^ Arbe sta spričo vesti, da bosta ^ rala sama na zatožno klop. °bn^ mela. Novinarjem sta zatrdila, jima ni mar. če ju še za nekaj n' secev vtaknejo v samico, da le čakala Petro in se vsi trije predsta vijo sodnemu zboru. Ozadje ravnanja švicarskih sofl”1 kov je res sumljivo, kot je sumU'^* tudi okoliščina, da so se zadoVdU zdravniškim izvidom neapeljske 1 likHnike. ko Pa so še nedavno z®' vali. da Petro še enkrat nadroh pregledajo švicarski .strokovnjaki. (< leg iz pravnega je odločitev sodi** v tVinteithuru krivična tudi i® tičnega vidika: ni mogoče post®' na zatožno klop celotne skupine. >’ BONN - Od petka do nedelje v Bad Honessu pri Bonnu de® svetovni kongres organizacije. |(j nesty International*, združenje, si prizadeva uveljaviti v vseh drt vali človekove pravice. jr- se bodo udeležili delegati iz 30 v ’/’av. ki hnrln 170 000 ČiB" žav, ki bodo zastopali 170.000 organizacije. Na dnevnem redu srečanja so s ^ vilna zelo pomembna vprašanje-zadevajo nadaljnje delo organ* cije. IlIllIllMiliinHnllllllltll lil Hlinili mn im m mi li m,itiiiniiuii im miti ZARADI OKVARE NA RAKETI Neuspela izstrelitev evropskega satelita OTS CAPE CANAVERAL - Z eksplozijo rakete thor delta, ki bi morala včeraj ponesti v vesolje evropski satelit za telekomunikacije OTS, se je vsaj začasno razblinil sen evrop skih znanstvenikov, da bodo na tem področju prehiteli ameriške kolege. Ponesrečen poskus, ki je kot kaže posledica še neodkrite okvare na raketi, bo namreč znatno zavrl e-vropski program telekomunikacijskih satelitov, saj bo prva umetna postaja v vesolju v najboljšem prime-m šele čez osem mesecev. Raketa je odpovedala slabo mi nuto po izstrelitvi v višini .9 kilo metrov. Namesto da bi nadaljevala po predvidenem tiru je zavila odločno proti vzhodu. Ker je ni bilo več mogoče obvladati, so tehniki nadzornega stolpa s posebnim signa lom sprožili eksplozijo. Oranžni zub lji so tako v hipu upepelili satelit, vreden 60 milijard lir, in s postajo je začasno zgorel tudi sen evropskih strokovnjakov o lastni mreži telekomunikacijskih satelitov- tI)o pa vsekakor ni izgubljeno: *f|nicc-zgubo bodo krile zavarova* ^ strokovnjaki pa imajo v rezert' ^ pijo satelita. Potrebnih pa , n«- osem mesecev dela preden red za izstrelitev. n? Ena ixl posledic snočnjež® ,ci uspeha je tudi ta, da so 'zVtj/(SA ameriške vesoljske ustanove prekinili vse poskuse z rak ,:cp® thor-delta, dokler ne bo ug°t0,rt^|£» okvara. S tem pa so zopet o® . bi vali evropske strokovnjake, ®jjti morali v prihodnjih mesecih lZSjjtoV-v vesolje še vrsto umetnih BOGOTA’ - V mestecu past°rlSeb st° > jugu Kolumbije se je nad zastrupilo s naiathionom P0111^^#' v moki, ki so jo neznanci P’ u j* pili iz Ekvadorja. Petnajst 0 r ?jel* umrlo, kakih 100 ljudi pa so v razne bolnišnice, kjer jih ** rešiti.