PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 90 lir Leto XXVD. Št. 253 (8041) TRST, petek, 29. oktobra 1971 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni ((Slovenija« v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ___ TITO V AMERIKI KOT GLASNIK SOCIALIZMA IN NEUVRŠČENOSTI Topel sprejem Tita pred Belo hišo Pričeli so se razgovori z Nixonom Množica je s ploskanjem in vzkliki dokazala, da visoko ceni jugoslovanskega državnika - V uvodnem pozdravu Je Tito poudaril načela suverenosfti in neodvisnosti kot pogoja za mir v svetu (Od našega dopisnika) WASHINGTON, 28. — Pričel se je uradni obisk predsednika Tita ‘"A. ^re dr*avni tajnik za zunanje Ba i* **°9ers' poveljnik ameriške-j tetslstva Ryan s soprogami in u9i visoki ameriškimi funkeio-*li. Tito je prispel v ameriško restolnico iz Čamp Davida z avto-n°®lom ameriškega predsednika, Pa s helikopterjem, kot je bilo skih narodov narodom ZDA in izrazil prepričanje, da bodo razgovori prispevali k boljšemu medsebojnemu razumevanju in poglobitvi dvostranskega sodelovanja, kakor tudi skupnemu zavzemanju za zmanjšanje napetosti in miroljubno rešitev mednarodnih vprašanj, ki obremenjujejo svet. Tedaj je predsednik Nixon v srbohrvaščini vzkliknil: «živela Ju-I goslavija!«, Tito pa: »Živela Ameri- Pr®dvideno. , 6U5lav,ja:,, pu. , predsednika Jugoslavije so prvi , kal«, kar je sprožilo navdušen "•o Pozdravili številni meščani, ki aplavz navzočih. Tedaj sta se pred-t, . riili zbrani na p'očnikih in pred . ® hiŠ/4 Prilvvl rtroflcoHnilča' Ti- ČLANEK VIDNEGA PREDSTAVNIKA KP1V REVIJI »RINASC1TA« Pričenjajo se ostre polemike o izvolitvipredsednika republike Do 9. novembra nič pomembno novega v senatu - V poslanski zbornici ostre razprave o univerzitetni reformi RIM, 28. — Polemika o predsedniških volitvah, ki se bodo pričele 9. decembra na skupnem zasedanju parlamenta, prehaja v ostrejše razdobje. V današnji «Rinascita» ugotavlja član vodstva KPI Macaluso, da je treba upoštevati politične sile, ki bodo izvolile novega predsednika in da je pri tem treba upoštevati tudi značilnosti človeka, ki bo sedem let na vrhu republike. Macaluso opozarja na pomembne odgovornosti, ki izhajajo iz ustave. , - hišo. Prihod predsednika Ti-na travniku Bele hiše so najedali s fanfarami. Pred priho-111 so na kraj slovesnega spreje-jjl? brispeli ostali člani spremstva »»slovanskega gosta in osebnosti, ki t? ^ile Povabljene na današnji spre- jem. jJ^&ednik Nixon se je Titu pri-J| a* in ga zelo prisrčno pazdra-• Prejel ga ie pod roko in se med vil ■rdi*™ in klici dobrodošlic Šternih navzočih povzpel na sloves-. tribuno. Stoje sta poslušala dr-.rin himni, medtem ko je artile-p izstrelila 21 topovskih salv. j^tetisednika sta nato v sprem-u Poveljnikov rodov ameriške voj- hot Dree'e"*> splošno blagostanje ali do- ST»1 r»5n/-» lrntactrnfn % Tii/T Poud^° • ^P^JŠno katastrofo.« Tito je vJ8hmed . »k A Področjih in da je smoter obi-V?,? te odnose «e holi utrditi in raz- Vabja'1^’ se P° zaslugi spošto- 0j - ■ *u enakopravnega sodelova-v«., Medsebojni odnosi razvijajo r.a Vi« ^-.ednose še bolj utrditi in raz-Istcrf: 0 v ir,teresu naših držav, t^/tesno pa so ta^i odnosi po-s^bbni za krepitev miru in trdno-Vv Evropi in na svetu.« Tj. 'tedaljevanju svojega govora je dejal, da z velikim zanima-Ujte Pričakuje razgovor z Nixonom V«žniKniegovimi s°delavc> 0 mnogih fle v mednarodnih vprašanjih, gle-to katerih imajo ZDA veliko vlogo vjjb^Sovomost. »Jugoslavija je neod-talja 'n neuvrščena država in kot i^8 »dločna ostati suveren ustvarja-s^iega notranjega razvoja. Ziv-ig J?k» je zainteresirana za najšir-van?ernokratično in narodno sodelo-delit*’ za odstranitev vseh zaprek in Tito ’ to sodelovanje ovirajo«. 1 v P°udaril. da Jugoslavija pozornostjo in razumeva-JT? spremlja nove tokove v poga katerim predsednik Nixon i pobudami in zavzemanjem ki se nanašajo no sodstvo, na oborožene sile in na zunanje zadeve, zaradi česar ni mogoče pristati na brezbarvno osebnost, ki ne bi imela vidnih kulturnih in političnih značilnosti, kar pa tudi pomeni o-sebnost širokega demokratičnega pogleda. Komunistični predstavnik poziva vse laične leve sile, vse leve sile KD, da izberejo predsednika: »Pa naj bo to laik ali katoličan, da pa bo dal v prihadnosti jamstvo demokracije, avtonomije in laičnosti države.« Poleg tega pomembnega stališča komunistov, se nadaljujejo zelo o-stre polemike v zvezi z negativnim glasovanjem člana ustavnega sodišča Bassa, ko so se demokristjani povezali s fašisti in monarhisti. Nekateri so mnenja, da gre za merjenje sil med demokristjani in socialisti, ali za «generalko», kaitere rezultat bomo videli decembra, ko bodo demokristjani odločali o svojem kandidatu za Kvirinal. Drugi pa so mnenja, da gre ponovno za notraje spore v KD. Ali bolje rečeno, da govorimo o dveh «plemertitih žrebcih«: ali za Fanfa-nija, ki naj bi bil kandidat celotne stranke, ali pa za več kandidatov, kar bi1 avtomatično pomenilo — najbrž — izvolitev Mora. Morda pa želi predsednik demokrisijanske skupine Andreotti gojiti več rož in med temi rožami, najbolj zalivati lastno. Predsednik vlade Colombo je danes prisostvoval podelitvi odlikovanj »reda dela« ih je v tej zvezi imel daljši govor posvečen predvsem gospodarskim vprašanjem. Colombo je danes prisostvoval medministrskemu sestanku, na katerem so razpravljali o gospodarski konjunkturi, o težavah določenih industrijskih sektorjev in o zaposlitvi. Načelniki skupin senata so se danes dogovorili, da do pričetka volitev predsednika senata ne bodo obravnavali pomembnejših vprašanj. Do 9. novembra bodo zaključili razpravo o zakonskem predlogu, s katerim se ustanavljajo deželna upravna sodišča, sledil bo premor od 11. do 14. novembra, ko Predsednik Jugoslavije Tito in ZDA Nixon ob srečanju pred Belo hišo Uspešen začetek slovenske gledališke sezone v Gorici Že prva letošnja predstava slovenske gledališke sezone v Gorici je doživela uspeh. Goriški Slovenci so sinoči napolnili osrednje »Verdijevo gledališče«, ko so prisostvovali nastopu priznanih članov »Slovenskega gledališča« iz Trsta, ki so prikazali delo nemškega dramatika Brechta »Bobni v noči«. Tržaški igralci so doživeli pomemben uspeh. Publika jih je nagradila s ploskanjem. Na predstavo so prišli številni ljudje iz mesta in okolice, prisotni so bili tudi slovenski predstavniki javnega, kulturnega in političnega življenja. Med publiko smo opazili tudi goriške Italijane, ki jim je pri srcu razvoj slovenske gledališke umetnosti v naših krajih. Nenni gost Čuenlaja RIM, 28. — Predsednik kitajske vlade je povabil dosmrtnega senatorja Pietra Nennija, da uradno obišče Kitajsko. Nenni bo v nedeljo odpotoval iz Fiumicina in se bo zadržal v Kitajski deset - dvanajst dni. PARIZ, 28. - V Parizu se je danes zaključila 134. konferenca za Vietnam. Delegaciji nista prišli do podrobpgjšega analiziranja stanja in krize, temveč sta si — kot se dogaja že dolgo časa — izmenjali vrsto polemik in očitkov. PRVI RAZGOVOR S PODPREDSEDNIKOM VLADE DE MARTINOM Obisk kitajskega ministra za zunanjo trgovino v Italiji Predstavnika kitajske vlade je pozdravil tudi tržaški poslanec Belci - Kitajski minister bo obiskal Trst RIM, 28. — Danes je prispel v Italijo kitajski minister za zunanjo trgovino Paisiangkuo, ki vodi številno kitajsko gospodarsko delegacijo, ki se bo zadržala v Italiji do 5. novembra. Na letališču Fiumicino je kitajskega zunanjega ministra pozdravil italijanski minister za zunanjo trgovino Mario Zagari. Ministra sta si izmenjala pozdrave. Jutri bodo na ministrstvu za zunanje zadeve podpisali novo trgovinsko pogodbo med Kitajsko in Italijo, s katero bodo uredili trgovinske odnose. Gospodarski krogi pričakujejo, da bo prišlo do pomembnega povečanja trgovinske izmenjave ter drugih oblik gospodarskega sodelovanja. Ob sprejemu kitajskega ministra za zunanjo trgovino je bil prisoten tudi tržaški poslanec Corrado Belci, saj bo kitajski minister v prihodnjih dneh obiskal tudi Trst. Kitajska delegacija se bo jutri sestala s predsednikom vlade Colom-bom, zunanjim ministrom Morom, nato pa bo gost rimskega županstva. Podpredsednik vlade De Martino je danes sprejel kitajske predstavnike, s katerimi se je dalj časa razgovar-jal o splošnih političnih vprašanjih. V poluradnem poročilu je rečeno, da je bil razgovor izredno prisrčen in prijateljski, ter da so še posebej u-gotovili pomembnost, da gre za prvi uradni obisk predstavnika kitajske vlade v Italiji, ko je bila Ljudska republika Kitajska sprejeta v OZN. Razgovoru je prisostvoval tudi italijanski veleposlanik v Pekingu Folco Trabalza. Sovjetski predsednik Kosigin ob prihodu v Havano. Na njegovi levi Fidel Castro BEOGRAD, 28. — Obisk predsednika Tita v Kanadi je odraz prijateljskih odnosov med obema državama, ki so potrjeni v vojnem zavezništvu in ki v zadnjem času postajajo vedno bolj vsebinski in raznovrstni, je izjavila na današnji tiskov- .................................................... Brežnjev in Pompidou se še sestaneta Prisrčen sprejem predsednika sovjetske vlade na Kubi MARSEILLE, 28. — Generalni tajnik KP SZ Brežnjev je danes prispel v pomembno francosko obmorsko mesto, ki je bilo istočasno tudi eno izmed zelo važnih središč francoskega odporniškega gibanja. Prebivalci so ga zelo toplo sprejeli, kar menda ni všeč določenim krogom v francoski vladi. Glede političnih zaključkov raz govorov Brežnjeva s Pompidoujem, pa so danes uradno objavili vest, da se bosta jutri ponovno sesta la. da bo sestanek na štiri oči. pa čeprav so po vseh protoko larnih in drugih formalnih obveznosti določili, da so se uradni razgovori končali v torek zvečer. Očitno gre za zaključno vprašanje političnih odnosov med Francijo in Sovjetsko zvezo, ki se nanaša na celoten potek pomirje- nja v svetu, na vlogo Francije v tem procesu, ko Brežnjevu ni več dovolj splošna izjava, temveč želj točne obveznosti med obema državama. V tej zvezi je tudi zanimivo, da so istočasno iz Moskve sporočili, da bo Brežnjev v prihodnjih dneh obiskal Nemško demokratično republiko na vabilo centralnega komiteja Nemške delavske partije. Današnji dan obiska Brežnjeva je imel predvsem turistični značaj. V Marseillu je generalni tajnik sovjetske partije izrazil željo, da bi čim več ladij povezovalo Odesso z Marseillom, ki je »trikrat večji od Pariza«, čeprav »se Parižanom kaj takega ne sme reči, ker se lahko užalijo«. Župan Marseilla Gaston Defferre pa je izrazil osebno željo, da bo prišlo do podpisa francosko-sovjetske pogodbe, ki bi določala osnovna na- čela: neumešavanje v notranje zadeve drugih, zaščito narodnostnih in verskih manjšin. • • • Predsednik sovjetske vlade Kosigin je danes obiskal v Havani gradbišče, kjer gradijo naselje za delavce. Kosigin je dejal delavcem, da so najbrž opazili, kako lahko se dogovarja s tovarišem Castrom in kar ni samo besedičenje, saj se dogovarjajo tudi o resnih vprašanjih. Fidel Castro pa je bil zelo kratek in je podčrtal pomembno podporo socialističnih držav ter še zlasti Sovjetske zveze. ni konferenci zastopnica zveznega političnih jetnikov. Sporočilo obramb- tajništva za zunanje zadeve Ana Kovačevič. Kovačevičeva je poudarila, da Jugoslavija z velikim zanimanjem pričakuje rezultat razgovorov predsednika Tita s kanadskimi voditelji, med katerimi bodo preučene možnosti nadaljnjega razvoja jugoslovansko-kanadskih odnosov na vseh področjih in opravljena izmenjava misli o pomembnih vprašanjih, ki so povezana z ohranitvijo miru in napredkom ter mednarodnim sodelovanjem. B. B. SAJGON, 28. — Južnovietnamske oblasti so sporočile, da bodo ob državnem prazniku in ob proglasitvi predsednika Van Thieuja izpustile 618 nega ministrstva javlja podrobneje, da bo 176 jetnikov izpuščenih zaradi slabega zdravstvenega stanja, 2286 jetnikov pa bo moralo presedeti v zaporih še nedoločeno dobo, nakar jih bodo izpustili. V Južnem Vietnamu je trenutno najmanj 40.000 vojnih jetnikov, od teh 8.500 prebivalcev severnega Vietnama. NEW YORK, 28. — Agenti varnostne službe OZN so davi aretirali dva demonstranta, ki sta motila delo politične komisije. Glasnik OZN je sporočil, da so mladeniča aretirali, ko je z verigo v rokah grozil, da bo umoril sovjetskega poslanika Vakova Malika. bo kongres republikanske stranke. Nato pa bodo obravnavali manj pomembne zakonske predloge ter končno proračun in obračun. V poslanski zbornici predvidevajo, da se bo jutri zaključila razprava o zakonskem predlogu za šolstvo in predvidevajo, da bodo takoj po počitnicah pričeli razpravljati o posameznih členih tega pomembnega zakona. Na seji komisije za notranje zadeve in za ustavna vprašanja senata so danes dokončno odobrili zakon, s katerim se zviša sklad za popis prebivalstva od 20 milijard za 5 milijard 400 milijonov lir. Po celodnevni razpravi parlamenta Vel. Britanija stopi v EGS LONDON, 28. — S celodnevno razpravo britanskega parlamenta se je danes zaključilo desetletno pogajanje za vstop Londona v EGS, ki ga je nakazal še pred 25 leti Churchill v Zurichu: z glasovi večine Vel. Britanija vstopi v evropsko skupnost, čeprav to ne odraža volje večine prebivalcev. Razprava, ki je danes potekala ob zasedanju zgornje in spodnje zbornice je bila izredno napeta in je privabila ogromno občinstva, ki je zaradi majhne razpoložljivosti prostorov čakalo pred palačo in celo pred rezidenco predsednika vlade Heatha. Glavno besedo sta med razpravo imela prav predsednik Heath in voditelj opozicije Haroid Wflson, ki je v želo ostreni govor« še enkrat orisal stališče opozicije Kot smo že omenili predstavlja današnje glasovanje parlamenta zaključek pogajanj, ki so se začela julija leta 1961, ko je konservativni predsednik vlade Haroid Mae MUlan predstavil prvo uradno prošnjo za vstop. Po raaiih vetih in drugih prošnjah so se junija letos Angleži le sporazumeli z ostalina šestimi državami med sestankom ▼ Luksemburgu. Po drugi strani pa se je britanska skupina v Luksemburgu obvezala tudi, da bo Anglija pred vstopom rešila svojo gospodarsko krizo, kar se še zdaleč ni zgodilo. Predsednik vlade Heath se bo moral bojevati na dveh straneh: reševati bo moral zunanjepolitične probleme in še posebej notranja gospodarsko - politična vprašanja, pri čemer bo imel verjetno precejšnje težave prav zaradi večine Angležev, ki so nasprotovali današnji odločitvi. Z vstopom Anglije postane sedemčlanska EGS druga velesila na svetu, po ZDA in pred SZ. Dogodek je prvi komentiral belgijski zunanji minister Harmel, ki je poudaril, da je »Anglija končno sklenila sprejeti mesto, ki ji v Evropi pripada«. iiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiuiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuai STOPNJUJEJO SE POLEMIKE 0 VSTOPU KITAJSKE V OZN Do sedaj Kitajska še ni odgovorila na poziv generalnega tajnika U Tanta Različne razlage o poimenovanju, ki lahko vpliva na prevzem predsedstva varnostnega sveta PEKING, 28. — Kitajski tisk nadaljuje z objavljanjem ocen in komentarjev o glasovanju generalne skupščine OZN za vstop LR Kitajske v mednarodno organizacijo. Članki so v glavnem zelo umirjeni in nepoleraični. Poudarjena je misel, da gre »za zmago vseh narodov«. Glede Formoze večina listov vztraja ob ugotovitvi, da Taiwan ne sme ostati izoliran in neodvisen od LR Kitajske, kot je težnja nekaterih krogov. »Ljudski dnevnik« poudarja, da »namerava kitajski narod osvoboditi Taiwan, ki se bo gotovo spet priključil matični domovini«, kljub želji ZDA in Japonske, da bi se Formoza popolnoma izolirala. Danes se je sestal tudi CK vladne formoške stranke Komintang, ki je razpravljal o mednarodnih ukrepih, ki so nujni po glasovanju skupščine OZN. Sestanku je predsedoval Da Sun, podpredsednik Yen pa je podal podroben pregled mednarodnega položaja in sprememb, ki so v tem okviru nastale v letu 1971, še posebno ob pripravi vlade za obdržanje formoškega sedeža v skupščini OZN. O vstopu LR Kitajske v OZN je razpravljal tudi francoski ministrski svet .katerega glasnik Leo Ha-mon je ob zaključku v uradnem poročilu izrazil zadovoljstvo ministrov za mednarodni dogodek, ki dovoljuje zopetno ravnotežje med »dejanji in pravom«. Poročilo poudarja, da je Francija že dolgo časa želela, da bi LR Kitajski le uspelo biti pravilno zastopana v OZN. Vsak čas se pričakuje, da bo v New Yorku dospela kitajska delegacija, kar bi dovoljevalo, da bi se delo redno nadaljevalo. Še ni uradno znano, če LR Kitajska namerava sprejeti predsedstvo varnostnega sveta, vendar je skoraj neverjetno, da bi se odpovedala pravici samo zaradi uradnega imenovanja države. Kot je znano, mora Kitajska še sporočiti, kako se bo uradno imenovala. Ljudska republika Kitajska ah enostavno Kitajska (v drugem primeru bi ne mogla sprejeti predsedstva OZN, ki bi avtomatično pripadalo Po načelu rotacije Poljski). Predsedstvo LR Kitajske v varnostnem svetu pa bi bilo potrebno predvsem zaradi vprašanj, o katerih bo moral svet čim prej razpravljati, to je kriza med Pakistanom in Indijo. Govori se tudi o možnosti, da bi LR Kitajska nalašč ne poslala svojih delegatov, kar bi ji dovoljevalo, da bi se takoj ne prevzela odgovornosti predsedstva v varnosten svetu, vsekakor pa bo morala v čim krajšem času odgovoriti na brzojavko tajnika OZN U Tanta, ki je zaprosil za takojšnje imenovanje delegatov. Najbolj verjetno je, da bo kitajska vlada določila za začasnega delegata sedanjega poslanika v Ottawi. Pri vsem tem bodo nastale precejšnje formalne težave, ker LR Kitajska ni imela diplomatskih stikov z ZDA in ameriški fukdonarji ne bodo sprejemali kitajskih diplomatskih potnih listov. Tudi v tem primeru bo po- treben poseg tajnika U Tanta. Dosedanja delegacija Formoze medtem zapira svoj sedež in se pripravlja na odhod. Voditelj formoškega poslaništva v Madridu je v intervjuju «New York Timesu« poudaril, da je delegacija naredila vse, kar je bilo mogoče, da bi obdržala sedež v OZN, ker ji je pa to spodletelo, še ne pomeni, da je Formoza popolnoma izolirana. V ameriških diplomatskih krogih se dosti razpravlja o Nixonovi reakciji na glasovanje delegatov nekaterih držav, na katere so ZDA izvajale pritisk, da bi glasovali proti vstopu Kitajske. Govor je bil celo o grožnji, da bi ZDA prekinile podeljevanje finančnih pomoči nekaterim izmed teh držav, vendar se uveljavlja prepričanje, da se to ne bo zgodilo, vsaj ne takoj in vsaj ne v večji meri. Vsekakor bi taka odpoved finančne pomoči lahko tudi omogočila, da bi se nekatere države osvobodile ameriškega vpliva. Nixonov posebni svetovalec Kissinger, ki se je pravkar vrnil iz Pekinga, je ob vsem tem izrazil obžalovanje, da je bil v Pekingu prav v trenutku ko se je odločalo o vstopu LR Kitajske v OZN, vendar je tudi izrazil prepričanje, da njegova prisotnost v Pekingu ni na noben način vplivala na odločitev delegatov. Kissinger se je danes sestal z Nixonom in mu poročal o izidu pogovorov v Pekingu, kamor bo ameriški predsednik odpotoval v začetku januarja. Točen datum obiska bo sporočen decembra. TRŽAŠKI DNEVNIK POPISOVALCEM SO NAROČILI, NAJ NE SPREJEMAJO SLOVENSKIH POL Kljub zadregi oblasti še traja zapostavljanje našega jezika Slovencem, ki so izpolnili samo slovensko polo, popisovalci puščajo formularje doma ■ Se res trgovinska zbornica upa trditi, da 5. člen posebnega statuta ne velja? - Grobe diskriminacije samo v tržaški občini ■ Okoliške občine slovenske pole sprejemajo Popolna zmeda. Tako bi se upali označiti tretji dan pobiranja popis-nic po domovih. Zmeda pa zato, ker nimajo popisovalci -- glede na občino, kateri so podrejeni — različna navodila. V slovenskih občinah pobirajo popisovalci vse popisnioe. ne glede na to tako so jih občani izpolnili: ali slovensko ali italijansko polo ali v slovenščini izpolnjeno italijansko polo. Nobenih diskriminacij, nobe nih pritiskov, predvsem pa nobenega izigravanja. Popolnoma drugače pa je v tržaški občini, kjer so popisovalcem naročili, naj pobirajo samo italijanske popisnice. Nekateri res pobirajo vse italijanske popisnice. drugi pa zavračajo tiste, ki so izpolnjene (vsega le tri besede) v slovenskem jeziku. Zgodilo se je celo, da so po pisovalcem dali na razpolago nekaj praznih pol z naročilom, naj zah teva.jo pri Slovencih, da še enkrat (tokrat seveda v italijanščini) izpolnijo popisno polo. Iz dobro obveščenih virov smo izvedeli, da je trgovinska zbornica, ki predstavlja v Trstu državno statistično ustanovo ISTAT, poslala vsem slovenskim in okoliškim županom pismo, v katerem jim naroča, naj občine sprejemajo samo italijanske obrazce, češ da so slovenske pole le «prevodi» ali cpripomoč-ki». Svojih trditev trgovinska zbornica v pismu sploh ne utemeljuje, kakor tudi ne odgovarja na javno postavljeno vprašanje, čemu ni bilo to označeno že na samih popisnih polah. Hoteli bi, da bi nam trgovinska zbornica ali ISTAT tudi u-radno izjavili, če sodita, da londonski sporazum, ki ga je Italija podpisala na mednarodni ravni, velja ali ne. Ne glede na vse te poskuse pritiska. ki pa — iz razumljivih razlogov — nimajo izrecnega uradnega značaja in so v bistvu navadni zasebni ali poluradni poskusi pritiska in ustrahovanja, pa naši ljudje zavračajo tako tolmačenje in vztrajajo v obrambi svojih pravic. V yeliki večini primerov se dogaja, da popisovalci nekajkrat poskusijo našega človeka prepričati, naj izpolni (ali vsaj podpiše, kar je isto. italijansko polo. Če pa vztraja, da ima pravico oddati slovensko popisnico, mu obe pusti doma in odide. Dovoljujemo si domnevati, da bodo pristojni uradi zahtevali nova navodila iz Rima ali pa bodo sprejeli naše stališče. Tudi včeraj smo zabeležili več dogodkov. V Barkovljah se je zgodilo, da je popisovalec prišel na dom zavedne Slovenke, ki mu je izročila izpolnjeno slovensko polo. Zahteval je, v skladu s prejetimi navodili, naj izpolni tudi italijansko. Ko pa mu je odrekla je mirno odšel brez pol. Hujši primer pa je iz Ul. Re-voltella, kjer se je popisovalcu zdelo primemo, da doda še nekaj svojega. Ko mu je ženska, od katere je zahteval italijanski obrazec, pokazala, da je izpolnila slovenskega, ji je zabrusil, da »v Trstu ni dvojezičnosti*. Nesramni nastop tega fanta, ki je povrh še javni funkcionar, ženske ni zbegal. Odgovorila mu je, da ima pravico izpolniti slovensko polo, na kar je odšel. Brez pol, seveda. Tretji primer pa je iz Skednja. Pri slovenskem družinskem poglavarju se je oglasil prijazen popisovale. Povedal mu ie. da more sprejeti samo italijansko polo, ne pa slovenske. Škedenjc mu je mirno razložil, da mu londonski sporazum jamči pravico občevanja OBČINSKI URAD ZA LJUDSKO ŠTETJE sporoča, da se občani lahko obrnejo za kakršno koli pojasnilo glede 11. splošnega ljudskega štetja ter 5. splošnega popisovanja industrije in trgovine na periferični sedež kraja, kateremu pripadajo. Sv. Vid. Ul. Colautti 6 (u-upravni center), Staro mesto in Novo mesto, Trg Granatie-ri 2 (županstvo), Nova mitnica, Ljudski vrt (paviljon), Stara mitnica, Ul. Settefon-tane 45 (rekreatorij). Sv. Jakob, Ul. del Vento 13 (obč. izpostava), Čarbola, Ul. Pola 24 (rekreatorij), Skedenj, Ške-denjska ul. 127 (rekreatorij). Gornja Magdalena, Ul. Ma-renzi 6 (zdravniški ambula-torij). Spodnja Magdalena, Trg XXV. aprila 4 (upravni center), Rocol, Ul. Revolteila 37 (šola Stuparich), Kjadin, Ul. Mauroner 2 (upravni center), Vrdela • Lonjer, Rotonda del Boschetto 3 (upravni center), Kolonja - Škorklja, Ul. Cologna 30 (upravni center), Rojan - Greta, Ul. Giusti 2/A (zdrav, ambul.), Barkovlje -Grljan, Miramarski drevored 131 (rekreatorij), Prosek - Kort-tovel - Kriz, Križ 274 (obč. izpostava), Opčine - Bani, Trebče - Padriče, Gropada - Bazovica, Proseška ulica 28 (obč. izpostava). Periferični uradi so odprta od 8. do 12. ure in od 16. do 20. ure. Za nadaljnje informacije je treba telefonirati na osrednji sedež — Ul. Lazzaretto Vec-chio 24, telefon: 30-362 —- 30-367 - 30-355. z oblastmi v slovenskem jeziku, mu pokazal navodila v »Primorskem dnevniku* in sliko dvojezične popisnice, ki jo imajo na Južnem Tirolskem. Fant je priznal, da imamo prav, le da ne more ukrepati na lastno pest. Oprostil se je in odšel, pole pa pustil. To se dogaja samo v tržaški občini, ne pa drugod. To pa tudi dokazuje, še enkrat, da gre zgolj za grobo zapostavljanje naših pravic, kot izhajajo iz posebnega statuta londonskega sporazuma. Ne smisel pa je, da od Slovencev zahtevajo, naj izpovedo svojo jezikovno pripadnost, v isti sapi pa nam kratijo prav osnovne jezikovne pravice. Deželna komisija za zaščito okolja Predsednik deželnega sveta dr. Ritoezzii je ob zaključku včerajšnje seje deželnega sveta sporočil, da je imenoval, na podlagi deželnega zakona št. 21, deželni odbor za u- smerjanje v ekoloških problemih. Odbor sestavljajo deželni svetovalci Bertoli (PLI), Bettiol (PSIUP), Bo-schi (MSI), Cocianni (KD), Co-ghetto (PCI) Di Caporiacco (MF), Dal Mas (PSDI), Mizzau (KD), Pit-toni (PSI) in Štoka (LSS) ter strokovnjaki prof. Mezzena, prof. Major! in arh. Pascolo. Omenjeni odbor ima nalogo organizirati raziskave, da se določijo smernice v politiki zaščite okolja, da sestavljajo predloge glede primernih področij za ustanovitev deželnih parkov in rezervatov ter glede krajev, ki jih je treba zaščititi zaradi njihove zgovinske, znanstvene, estetske in vzgojne vrednosti, da predlaga primerne ukrepe proti onesnaženju in okuženju okolja ter za zaščito narave. Odbor hi lahko precej prispeval pri izvajanju deželne politike in u-krepov za zaščito okolja in preprečevanja vedno bolj nevarnega okuženja. Pri tem je treba omeniti deželni zakon št. 21, ki ga je odobril deželni svet v juniju glede ugotavljanja virov okuženja in zadevnih preventivnih ukrepov. NA PREDLOG ODBORNIKA DE CARLIJA Deželni odbor je odobril reg. načrt dolinske občine Začel bo veljati po objavi v uradnem vestniku Na predlog odbornika za urbanistiko De Carlija je deželni odbor na svoji seji v sredo odobril splošni regulacijski načrt dolinske občine, ki ga je izdelal arh. prof. Roberto Costa. V obrazložitvi in utemeljitvi sklepa o odobritvi je napisano, da regulacijski načrt dolinske občine zelo upošteva naravne značilnosti, kakor tudi zahteve po vključevanju industrije. Strogo določa zaščito Glinščice in kraškega področja ter ohranitev značilnih zaselkov, podrobno določa ureditev mednarodnega mejnega prehoda na Pesku ter področje za gradnjo hotelov. Prav tako upošteva potrebne infrastrukture za sedanje in prihodnje industrijske obrate (naftovod, tovarna GMT ter področje pri Do-mju, kjer bodo zgradili paviljone družbe »Friulia LIS*. Predsednik Berzanti bo v kratkem izdal zadevni dekret o odobritvi regulacijskega načrta. Po odobritvi računskega dvora in objavi v uradnem vestniku dežele pa bo regulacijski načrt dobil vso veljavo. Sestanek tajništev pomorskih sindikatov Včeraj so se sestala tajništva pomorskih sindikatov FILM - C- NmiiiiimiiiiiiiuiHiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiimmiiiimmiiiiimmiiiiiimmiiiiiimiiiiimiiiiminmmiiiimiiiiiiimiimiiuuiimmmiiimiiiimimiiiiiiiiiiiiiimiiifiiii S SINOČNJE SEJE POKRAJINSKEGA SVETA Plodno dvostransko sodelovanje proti onesnaževanju našega morja 0 tem vprašanju sta govorila odbornik za zdravstvo in higieno Lovero in predsednik dr. Zanetti GIL, FILM - CISL in UIM - U-IL in razpravljala o rezultatih razgovorov s predstavniki tržaške pomorske družbe «Lloyd Triestino*. Do tega srečanja je prišlo na osnovi zahtev organizacij delavcev, po razpremi motorne ladje Risano in v zvezi s predvideno izločitvijo nekaterih potniških ladij. Sindikalne organizcaije so vzele na znanje nujnost izločitve motorne ladje Risano, kar opravičujejo tudi sramotni ambientalni pogoji, v katerih morajo delavci delati, ugotavljajo pa, da glede na sklepe CIPE z dne 8. julija letos, izločitev motorne ladje Risano ne predstavlja samo skrčenja ravni zaposlenosti, temveč odraža tudi slabo vero odgovornih organov, ker ne spoštujejo sprejetih obvez :n ker z odlašanjem rokov za izvedbo omenjenega načrta CIPE, ki predvideva zamenjavanje izločenih ladij z novimi, povzročajo brezdel-nost ladij in opuščanje pomorskih prog. Federacije pomorskih sindikatov poudarjajo, da predstavljajo kri-terji za obnovo in razvoj pomorstva bistveni pogoj za novo pomorsko politiko v državi in za oživitev državnega ladjedelstva. Zato zahtevajo, da se takoj preide k izvajanju prevzetih obveznosti na medministrski ravni in da se takoj pristopi k posvetovanjem med delavskimi organizacijami in zainteresiranimi deželnimi organi. Sinočnja seja tržaškega pokrajinskega sveta je bila v celoti posvečena vprašanjem raznih svetovalcev v zvezi z onesnaženjem vode, junijsko stavko pokrajinskega laboratorija za higieno in pro-filakso, novim ravnateljem hotela ENALC pri Nabrežini, smetišnicami na cestah ki peljejo k mejnim prehodom ter v zvezi z novim ravnateljem pokrajinske psihiatrične bolnišnice. Najprej je pokrajinski odbornik za higieno in zdravstvo Lovero (PSI) odgovoril svetovalcem PLI, ki so predložili interpelacijo v zvezi z onesnaženjem našega morja. Dejal je, da se pokrajinski laboratorij za higieno in profilakso že dalj časa ukvarja s tem vprašanjem, vendar do zdaj še brez dokončnih rezultatov. Na izrecno pripombo svetovalca Panpaninija (PLI), da so v Jugoslaviji,konkretno v Kopru, že pričele delovati posebne in modeme naprave za čiščenje morja, je odbornik Lovero dejal, da se je prav prejšnji teden na morski biološki postaji v Portorožu sestala na sklepni seji mešana italijansko - jugoslovanska komisija, ki proučuje vprašanje onesnaženja vode. Ta je ugotovila, da se je italijanska stran omejila skoraj izključno na obravnavo vprašanj, povezanih z mestnimi odplakami, kar pa je seveda odvisno le od praktičnih razlogov. Med drugim so tudi ugotovili veliko nevarnost, ki jo predstavlja industrijsko onesnaženje in pa mineralna olja ter v ta namen vključili to v splošen načrt o vprašanju onesnaženja morja, ki ga bodo kmalu izdelali. Pri tem je predsednik pokrajinskega sveta dr. Zanetti poudaril zelo plodno dvostransko sodelovanje, saj so za ta problem zainteresirana tako jugoslovanske kot italijanske oblasti. Predsednik Zanetti je nadalje odgovoril še na interpelacijo komunističnega svetovalca inž. Coste v zvezi z junijsko stavko pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso, nato pa še na vprašanje svetovalca Busaja (MSI),.ki je zahteval pojasnilo v zvezi z novim ravnateljem prav- n 1111111111111 m iiiimii iiiii 1111111111111111111111111(111111111 Urnik trgovin za praznike Slovensko gospodarsko združenje javlja urnik trgovin za bližnje praznike. SOBOTA, 30. 10. 1971 Vse trgovine bodo odprte (tudi tiste, ki imajo v soboto popoldne zaprto) In bodo lahko podaljšale umik do 21. ure. NEDELJA, 31.10.1971 Normalni nedeljski umik. PONEDELJEK, 1. 11. 1971 Vse trgovine bodo zaprte, razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure, mlekarn od 7. do 9. ure z možnostjo podaljška do 12. ure, slaščičarn in trgovin s pripravljenimi jedmi, ki bodo odprte od 8. do 20.30. TOREK, 2.11. 1971 Vse trgovine bodo odprte in bodo lahko podaljšale umik do 21. ure. SREDA, 3. 11. 1971 Vse trgovine bodo zaprte, razen cvetličarn 8. -13., mlekarn 7. -12, slaščičarn In trgovin s pripravljenimi jedmi 8. - 21.30. ČETRTEK, 4. 11.1971 Vse trgovine bodo zaprte, razen cvetličarn 8. -13., slaščičarn in trgovin s pripravljenimi jedmi 8. - 21.30. kar dograjenega hotela ENALC pri Nabrežini. Po mnenju misovskega svetovalca naj bi bil sedanji direktor brat ministra Donat-Cattina in zasedel to mesto brez natečaja. Odgovorjeno mu je bilo, da so direktorja tega hotela imenovali še pred razpisom natečaja. Istemu svetovalcu je na vprašanje v zvezi s postavitvijo večjega števila smetišnic na cestah, ki peljejo k mejnim prehodom, odgovoril odbornik za javna dela Volk (PSI). Dejal je. da je pokrajinska uprava že naročila deset smetišnic, ki bodo postavljene prav kmalu. Predsednik Zanetti je nato odgovoril še svetovalcema PLI Sancinu in Panpaniniju, ki sta zahtevala pojasnilo v zvezi s postavitvijo semaforja pri otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Zadnji del sinočnje seje pokrajinskega sveta je bil posvečen petim interpelacijam svetovalcev MSI in PLI, ki so zahtevali pojasnila v zvezi z imenovanjem novega direktorja tržaške pokrajinske psihiatrične bolnišnice, ki naj bi po vesteh bil le tri dni v tednu v Trstu, ostale dni pa opravljal službo v Parmi. Na koncu je dr. Zanetti na vprašanje komunističnega svetovalca Fon-tanota o tovarnah, ki so vključene v načrt CIPE, naznanil zanimivo vest, da bo 1. novembra obiskal naše mesto oziroma, konkretneje prav te tovarne, minister za zunanjo trgovino Ljudske republike Kitajske. Pri- hodnja seja pokrajinskega sveta bo 11. novembra. Posebni statut londonskega sporazuma nam v čl. 5 jamči pravico uporabe slovenščine v odnosih z oblastmi. Zato pa se bo-bo ravnali tako: 1. Izpolnili in oddali bomo slovenske popisne pole. 2. Italijanske obrazce bomo prazne in nepodpisane izročili popisnikom skupaj s slovensko polo. 3. V primerih, ko nam kljub vztrajnim zahtevam niso dali slovenskih o-brazcev v zadostnem številu, bomo — izjemoma — izpolnili italijanski obrazec v SLOVENŠČINI. 4. če popisovalec slovenske pole ne bo hotel sprejeti, ohranimo doma oba obrazca, ker imamo še druge možnosti za njuno oddajo. O teh bomo podrobneje še pisali. Predlog za tržaški sklad pred senatom Predlog v zvezi s podaljšanjem odredb, ki se nanašajo na sklad, namenjen za potrebe tržaškega o-zemlja, je po odobritvi v poslanski zbornici prišel sedaj pred senat, kjer je bil po predhodnem mnenju prve komisije predan v razpravo drugi komisiji. Podtajnik za zunanjo trgovino poslanec Corrado Belci je že navezal stike s predsednikom druge komisije senatorjem Caronom, kateri mu je zagotovil, da se bo osebno zanimal za hitro odobritev ustreznega predloga Prva komisija, ki se je sestala včeraj, je že izrekla ugodno mnenje, s čimer je sprožila pospešen predviden postopek. Rižarna odprta od nedelje do četrtka Tržaško županstvo sporoča, da bo Rižarna odprta za ogled občinstvu od nedelje, 31. oktobra, do 4. novembra, in sicer od 8. do 17. ure. Obiščite Rižarno, počastite spomin žrtev in okrasite s cvetjem celice. Neroden padec 90-letne ženske Med nerodnim padcem v stanovanju v Ul. S. Davis se je 90-let-na Francka Kukec vd. Hrovatin včeraj dopoldne potolkla po kolku. Njen 64-letni sin Rudolf jo je nemudoma spremil v bolnišnico, kjer so jo zdravniki zaradi verjetnega zloma kolčnega sklepa desne noge sprejeli s prognozo, ki velja seveda le, če ne bo komplikacij, 90 dni na ortopedskem i oddelku. IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Pred sodiščem zaradi pretepa osem v UL fašistov Battisti V isti koš so spravili tudi sedem antifašistov, ki naj bi se po pričevanju škvadristov spravili «z verigami in palicami» na pripadnike MSI - Razpravo so odložili na 10. november Pred tržaškim kazenskim sodiščem (pred. Corsi, tož. Brenči, zapis. Federici) je včeraj potekal prvi del sodne obravnave proti skupini petnajstih obtožencev, fašistov in antifašistov, ki naj bi se po znani antifašistični manifestaciji 17. marca letos, v znak solidarnosti zaradi napada na sen. Vidalija, spopadli pred barom »Petagna* v Ul. Battisti. Na zatožni klopi so sedeli razvpit škvadristični pretepač 20-letni Clauddo Scarpa iz Rotonde pri Bo-Šketu št. 3 ter njegovi prijatelji, 18- letni Dino Giacca iz Ul. Pola 2, 19- letni Remo Viezzoli iz Ul. dei Fabbri 11, 23-letni Gianfranco Sus-sich z Lonjerske ceste št. 22, 17-letni Fabio P., 19-letni Claudio Luin iz Ul. Starega Lazareta št. 3, 18-letni Ernesto Franzutti iz Ul. F. Severo 85 in 23-letni Walter Jane-sich iz Kolonje št. 46. Na drugi strani pa so sedeli 37-letni Giorgio Canciani iz Ul. Brandesia 41, 37-letni Luigi Capotorto iz Ul. del Prato 1, 23-letni Luciano Rossi iz Ul. delle Linfe 21, 21-letra Ferruc-cio Umek s Trga Sv. Jakoba št. 9/2, 26-letni Vinido Mattiassi iz Ul. Catalani 3, 21-letni Ugo Poli iz Ul. Cologna 21 ter 32-letni Adriano Ker-pan iz Ul. Dudovich 3. Vsi, razen Janesicha, ki je bil iz drugih razlogov prisoten v priprtem stanju, so se zagovarjali na svobodi, obtoženi pa so bili tepeža z obtežilnimi okolnostmi. Kot znano se je omenjenega dne, okrog 22. ure zvečer, v Ul. Battisti znani fašist Scarpa lotil, seveda, ker je bil v številni družbi somišljenikov, nekaterih mladih antifašistov. Ti so jim, potem ko so jih škvadristi obrcali in podali na tla, primerno odgovoril z dobro merjenimi udarci po glavi. Pri tem sta se ranila Scarpa in Viezzoli, ki sta se morala zateči v bolnišnico, lažje poškodbe pa je zadobil tudi podčastnik letečega oddelka kvesture Giuseppe Dellia, ki je posegel v pretep in tako dobil brco v nogo. Včerajšnja razprava se je pričela z zaslišanjem obtožencev. Scarpa, glavni pobudnik tega poslednjega škvadrističnega napada, je sodnikom nesramno lagal, da se sploh ni udeležil pretepa, ampak nasprotno obvestil policijo, naj primerno poseže. V IH. Battisti pa je bil le zategadelj, ker je hotel pokazati agentom tiste »komuniste, ki imajo v rokah verige in palice*. Giacca in Viezzoli sta povedala isto, Sussich pa je dejal, da je bil on tisti, ki je prvi poklical policijo, ko je zavrtel na številčnici «113». Dobro znani skrunilec partizanskih spomenikov je še pripomnil, da je MSI ukazal vsem svojimi članom (beri škvadristom), naj ne dovolijo nobenih provokacij in če jih kdo napade, naj obvestijo takoj policijo. »In tako sem po direktivi tudi storil...» je še pribil Sussich. Ostali škvadristi, Fabio P., Luin, Franzutti in Janesich pa so se izgovarjali, da so slučajno šli mimo Ul. Battisti, eni peš, drugi z avtomobilom in ko so zagledali skupino »komunistov z verigami, drogovi in palicami* v rokah, so sklenili pogledati, kaj se dogaja ... Sodniki so zaslišali tudi drugo skupino obtožencev, spravljenih v isti koš s fašisti, Cancianija, Capo torta, Rossija, Umeka, Mattiassija, Po- lija in Kerpana. Ti so se zagovarjali, da so po končani antifašistični manifestaciji šli domov ali na razne prtijske krožke. V ta namen so njihovi trije branilci, (škvadriste brani odv. Giacomelli) odvestniki Longo, Cuccagna in Batteilo iz Gorice zahtevali zasliševanje vrste prič, saj ni nihče od obtoženih fašistov — razen Sus-sicha — spoznal v obtožencih svoje «napadalce». V bistvu so branilci zahtevali zaslišanje Eli Perini s Trga Stiepo-vich 9 in Fulvia Kissa iz Ul. Bra-mante 11, ki naj bi pričala, da je Kerpan ob tisti uri igral na karte v krožku »Rinaldi* v Ul. Madonni-na, dalje Aria Paolettija iz Ul. Puccini 4, Giuditto Lovullo iz Ul. Battisti 10 in Enza Furianija, ki naj bi bili takrat skupaj z Mattiassi-jem v nekem lokalu v Ul. Caccia, Matilda Pacor, upraviteljica bara v Ul. Capitolina ter Lino Crevatin in Mario Colli pa naj bi pričala, da je Canciani po končani antifašistični manifestaciji bil na sedežu KPI skoraj do polnoči. Branilci so zahtevali zaslišanje še nadaljnjih treh prič, Villerja Bordona iz Ul. Fla-via 87, Fabia Fontanota iz Drevoreda D’Annunzio št. 43 ter Maurija Crevatdna iz Ul. Matteotti 2/D v Miljah, ki naj bi pojasnili, da je Poli dne 17. marca letos ob 20. uri predsedoval v Miljah sestanku FGCI. Sodniki so po krajšem posvetu sklenili zaslišati le pet od predlaganih prič in sicer Villerja Bordona, Fabia Fontanota, Fulvia Kissa, Matildo Pacor in Lina Crevatina ter odložili razpravo na 10. november ob 9.30. Sinoči v Gregorčičevi dvorani Predavanje o jeziku terskih Slovencev Za Slavistično društvo je predaval prof. Pavle Merku V Gregorčičevi dvoranici v Ul. Geppa je bilo sinoči prvo predavanje, ki ga je v okviru svojega delovanja priredilo Slavistično društvo v Trstu. Društvo si je začrtalo predvsem nalogo, da poveže in sistematično obvešča tukajšnje slaviste in vse, ki jim je slovenščina in slovenska kultura pri srcu, o najzanimivejših in najbolj aktualnih vprašanjih s tega področja. Za otvoritev svojega delovanja je povabilo profesorja Pavleta Merkuja, ki je spregovoril «0 jeziku terskih Slovencev». Izbira je bila kaj primerna: ne samo zato, ker sta bila tako predavatelj kot tema naša, domača, tudi smisel Merkujevega nastopa je bil kaj primeren za profesorje na naših šolah, ki so v precejšnjem številu sledili duhoviti in temeljiti besedi. Prof. Merku je namreč z diahronim pristopom, bolj kakor lingvistične informacije, razgrnil čudovito živost in bogastvo preproste govorice naših ljudi v dolinah Tera. Ne s suhoparnostjo papirnatega lingvista ampak z zagnanostjo poeta je odkrival dragocene drobce pristnosti, ki jih današnji razumnik s svojim površnim, plitvim občutkom za jezik nikoli ne opazi: predavatelju je skratka uspelo povedati, kako človeška in krvava beseda je beseda in kakšno bogastvo misli in izkušeni krije v sebi. Po predavanju je prof. Seražin, ki je tudi predsednik tržaškega Slavističnega društva, spregovoril s člani še o problemih in načrtih društva. mk Pobratenje Kočevje-Dolina na malem ekranu Ob pobratenju Doline in Kočevja je pripravil časnikar Igor Gruden zanimivo televizijsko oddajo, ki so jo sinoči predvajali na ljubljanskem malem ekranu. Oddaja v samem uvodu odpira eno izmed važnih vprašanj, in sicer če poznajo in koliko poznajo Slovenci zamejce, oziroma zamejci Slovenci in Jugoslavijo. Iz odgovorov človeka s ceste je bilo moč razbrati, da je znanje Slovenca o našem zamejstvu izredno skromno, če ne celo ničevo in da je imela marsikaj prav domačinka iz Doline, ko je rekla, da poznajo samo Trst, reporter pa je k tej ugotovitvi dodal še nekaj naslovov veleblagovnic, ki jih obiskujejo naši rojaki in kjer se začne in konča njihovo zanimanje za zamejstvo. Mimo tega nekoliko šokantnega uvoda pa oddaja seznanja gledalce z življenjem in vprašanji kočevske in dolinske občine, ki sta se pobratili z namenom, da bi v duhu listine pobratenih mest prispevali k spoznavanju med ljudmi in utrjevanju miru v svetu. V oddaji smo mogli videti večje število dolinskih občinskih predstavnikov na čelu z županom Lo-vriho, ki so povedali več zanimivih vesti o komunalni, kulturni, športni in rekreacijski dejavnosti našega Brega. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom Jutri, 30. t. m. ob 21. uri in v nedeljo, 31. ob 16. uri gostuje GLEDALIŠČE «KOMEDIJAi> IZ ZAGREBA z glasbeno komedijo Goslač na strehi Po pripovedkah Solema Alejhema Napisal: Joseph Stein Besedilo pesmi: Sheldon Harnick Glasba: Jerry Bock Režiser: Vlado Štefančič Dirigent: Ferdo Pomykalo Scenograf: Željko Senečič Kostumograf: Ljubica Wagner Koreograf: Ray Harrison Abonenti Slovenskega gledališča imajo 50 % popusta. Prodaja vstopnic od 12. do 14. ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; v nedeljo eno uro pred pričetkom predstave. Rezervacije po telefonu 734265. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA poziva vse lanske abonente Slovenskega gledališča, da obnovijo, če tega še niso storili, tudi le tos svoj abonma. Jutri, 30. oktobra ob 18. uri v Ul. Geppa 9/1 otvoritveni večer mladinskega krožka s predvajanjem filma «Anatomia di un rapimento* znanega japonskega režiserja Akire Kurosatva. Sledi ples. Vstop prost. Mladinski krožek Včeraj-danes Danes, petek, 29. oktobra NARCIZ Sonce vzide ob 6.40 in zatone ob 16.58. — Dolžina dneva 10.18. — Luna vzide ob 14.33 in zatone ob 0.45. Jutri, sobota, 30. oktobra SONJA VREME VČERAJ Najvišja temperatura 11 stopinj, najnižja 8,1, ob 19. uri 9,4 stopinje, zračni pritisk 1030,9 mb. rahlo narašča, veter 16 km, severovzhodni, vlaga 34-odstotna, nebo 1 desetinko po-oblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15,8 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 28. oktobra 1971 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 10 oseb. Umrli so: 70-letni Lodovico Quarto, 71-letni Vittorio Iurisevich, 61-letni Salvatore Ugliola, 70-letni Pio Gallo, 60-letni Stanislao Chiurman, 83 letna Giovanna Železnikar por. Kajin, 93-letni Silvester Pavletič, 79-letna Rosa Francovig por. Zubin, 77-letni Fer-ruccio Orlando in 98-letna Anna Maria Tommasi vd. Zanutti. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo. Ul. Bemini 4; Al Castoro, Ul. Cava-na 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Vielmetti. Borzni trg 12: Centauro, Ul. Rossetti 33; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2: Sant Anna, Er ta di S. Anna 10 (Kolonkovec). Razstave V italijanskem umetnostnem centru lepih umetnosti v Ul. S. Nicolo so do 30. t.m. odprte kolektivna razstava umetniške skupine Erbese in osebni razstavi Ise Bighetti iz Benetk in Mare Chmet Sorentino iz Trsta. V umetniški galeriji Barlsi v Ul. Rossetti 9 osebna razstava tržaške slikarke Radenke. Razstavlja skupino slik s kraško motiviko. V nemškem kulturnem klubu v Ko-ronejski ulici bo do 31. oktobra razstavljal svoja dela nemški umetnik Martin Zuehlsdorff. V umetniški galeriji »La Lanternan, Ul. S. Nicolo 6 a, je odprta do 9. novembra, razstava del Oresta De-quela. V Tržaški knjigarni je slikarska razstava nagrajenih del na ex tempo-re KASTA pri Piščancih. V ponedeljek, 1. novembra bo v galeriji Rossoni odprl razstavo svojih del tržaški slikar in kipar Emil Primožič - Primosi, -ki je za svojo 23. samostojno razstavo pripravil kakih 25, pretežno novih del. V občinski galeriji bo do 6. novembra razstava del tržaškega slikarja Santa Bidolija, ki je začel svoje u-stvarjalno delo v Trstu, odkoder se je izselil v Vicenzo, kjer je leta 1957 tudi umrl. Na razstavi je kakih 30 olj in dober ducat risb. Galerija je odprta sleherni delovni dan od 10. do 13. ter od 17. do 20. ure, ob praznikih pa od 10. do 13. ure. Razna obvestila Združenje staršev otndrmMOTiip-ttP le in otroškega vrtca pri Sv. Ivanu ter prijateljev mladine vabi vse starše in prijatelje, da se polnoštevilno udeležijo občnega zbora združenja, ki bo danes, 29. oktobra 1971, ob 20. uri v prostorih slovenske osnovne šole, Ul. Caravaggio št. 4, Trst. Dnevni red obsega: poročilo, razrešnico, volitve novega odbora in razno. • • • KASTA organizira tečaj srbohrvaščine. Vpisovanje v Ul. Geppa 9, H. nadstr. • Na pobudo krožka »Che Guevara* bo danes v dvorani v Ulici Madon-nina 19, komisar madridskega obrambnega sveta med špansko državljansko vojno Francisco Anton govoril o »Borbi španskega ljudstva za svobodo in demokracijo*. Sledila bo debata. SPDT priredi 3. in 4. novembra dvodnevni izlet v Belo krajino. Avtobus bo peljal izletnike vzdolž reke Kolpe. Ogled Vinice, Metlike, Črnomlja. baze 20, itd. Prijavljeni izletniki naj poravnajo vpisnino najkasneje do sobote, 30. t. m. do 12. ure v Ul. Geppa 9. Odhod z Ul. F. Severo. Na razpolago je še nekaj mest. • * * PD »S. Škamperle* priredi enodnevni jesenski izlet dne 21. novembra v Vipavo, Ajdovščino, Črni vrh, Logatec in Postojno. Kdor se misli udeležiti izleta, naj se javi čimprej na tel. 70-834 od 9. do 13. in od 17.30 do 20. ure. Slovensko prosvetno društvo Igo Gruden iz Nabrežine bo tudi letos obnovilo star ljudski običaj V A H T I Č v ponedeljek, 1. novembra. Ob 17. uri se bomo zbrali pred spomenikom padlim na nabrežin-skem trgu, kjer bo domači pevski zbor pel žalostinke, nato pa gremo v društvene prostore, kjer bodo naši otroci prejeli vahtič. GLEDALIŠČE VERDI Pri gledališki blagajni (tel. 23988) sprejemajo prošnje za abonmaje 22 prihodnjo sezono, ki se bo začela m novembra z Verdijevo opero »Sim®1 Boccanegra*. Celotni repertoar g®" dališča predvideva 12 oper. Pogoji za abonmaje so isti kot lani. To velja tudi za posebni abonma za dijake višjih srednjih šol in ** univerzitetne študente. POLITEAMA ROSSETTI Molierovo komedijo »Don Juan*, Pr' vo abonmajsko predstavo letošnje sezone, bo ansambel Teatra Stabile Ponavljal do 7. novembra. Današnja predstava se bo začela ob 21. uri. Nazionale 16.00 »Love story», MacGraw, Ryan 0’NeaL Fenice 15.30 »Sole rosso*, Charles Bronson, Uršula Andress, Toshim Mifune in Alain Delon — vvester® Eden 15.30 «11 Decamerone*. Banda film. Strogo prepovedan mladi-m pod 18. letom. Grattacielo 16.00 «Homo eroticus* Producent in režiser Mario Vicano-Lando Buzzanca, S. Koščina, **• Podesta, L. Salce, I. FurstenberŽ-B. Blier. Barvni film. Prepovedan0 mladini pod 14. letom. Excelsior 15.30 «Roma bene*. N*®0 Manfredi, Vima Lisi, Senta Berger, Franco Fabrizi. Barvni film. Pr®1 povedano mladini pod 14. letom- ; Ritz 16.30 »Paradiso nero*. Barv®1 film. Prepovedano mladini pod letom. Alabarda 16.00 «Un’anguilla da 38° milioni*. colorscope, Ottavia Pic®0-lo. Senta Berger, Lino Toffolo, Pre’ povedano mladini pod 14. letom. Filodrammatico 16.30 «1 vivi e i m<® ti*. V Trais, Alan Pae. Barvni M®1, Prepovedano mladini pod 14. leto®' Aurora 16.30, 19.00, 22.00 »Sacco e Vanzetti*. Barvni film. Impero 16.30 «L’amica delle 5 e m®2" zo». Barvni film. .^4 Cristallo 16.30 «11 furto č lanima de* commercio*. Barvni film. Capitol 16.00 «11 vichingo venuto da sud*. Barvni film. Lando Buzzanca-Moderno 15.00, 18.15, zadnja predstava ob 21.30. «La figlia di Ryan»- * Miles, R. Mitchum. Barvni f®|yj Prepovedano mladini pod 14. let®®;* lttorio Veneto 16.00 «La mogli« prete*, Marcello Mastroianni, Sof>a Loren. Barvni film. Ideale 16.00 «Dogora, il mostro de«® grande palude*. Yoko Fuyijama ® Dan Yuma. Barvni film. Astra 16.30 »Don Franco e don C*®- cio nelfanno della contestazione’-Franco Franchi in Ciccio Ingrassi® Barvni film. Abbazia 16.00 »Alla bella Seraf®5 piaceva far 1’amore sera e mat® na*. B. Lafont. Barvni film. Pre’ povedano mladini pod 18. letom- Darovi in prispevki Za ŠD »Zarja* so darovali Miti5 Križmančič 5.000 lir, Gianni Lap°c® 10.000 lir, Vinko Ražem (čotov) 2.00° lir, Vinko Fonda 1000 lir, Rihard R6® čelj 5.000 lir, Mario Renčelj 5.000 1® Svetko Žagar 5.000 lir, Vinko Gla®' na 10.000 lir, Dario Rugelli 2.000 1® ZAHVALA Družina Lavrenčič se iskreno **' hvaljuje dr. Guatalu in dr. Fave®' tu za zdravniško pomoč ter pevsk® mu zboru p. d. «Vesna» iz Križa ® njegovemu pevovodji Frančku 2ef35 vu za žalostinko na grobu našeg5 prijatelja in tovariša Pepija Pibernika Sporočamo žalostno vest, da nas Je zapustil naš ljubljeni oče in ded STANISLAV CHIURMAN Pogreb bo danes, dne 29. oktobra t. 1. ob 15. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice. žalujoča hčerka Natalija SMOILIS z možem In otrokoma Aleksandrom ln Nikoleto ter snaha Adelma in drugo sorodstvo. Trst. 29. oktobra 1971 27. oktobra je v starosti 93 let preminil naš dragi oče in nono SILVESTER PAVLETIČ Pogreb bo danes, 29. t.m. ob 15.30 iz stanovanja v Ul. Vigne-ti 48 v škedenjsko cerkev ln na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo hči Dora z možem Alojzom Bcrcetom, sin Vclemlr z ženo Ondlno, vnuka Tamara ln Igor ter drugi sočodnlkl. Pogrebno podjetje Ul. Zonta 3. tel. 38006 29. oktobra ITn GORIŠKI DNEVNIK Na v^l%^fFRJTfTfa,i^W®™«Tfl IN BL0KA ;“s“" naj prevladajo koristi skupnosti VČERAJ V NOVI GORICI Pred spomenikom padlim s pp-^avniki zgoniške občine fe' Na županstvu v Nabrežini Jugoslovanski generalni konzul Bo ris Trampuž je včeraj obiskal vseh pet okoliških občin tržaške pokrajine. Ob 11. uri dopoldne so ga sprejeli miljski župan Millo, odbornik občine in tajnik občine. Ob 13. uri pa je gen. konzul Trampuž prispel na zgondško županstvo. Župan Guštin mu je obrazložil nekatera specifična vprašanja, katerih rešitev pa pogojuje reševanje splošnih vprašanj odnosov in predvsem globalna rešitev zakonske zaščite Sloven cev. Župan je izjavil, da občani zgoniške občine zelo cenijo prizadevanja matičnega naroda in da so zadovoljni, da jih je tudi uradno obiskal predstavnik Jugoslavije. Kot primer nerešenih vprašani je navedel, da je prejel iz neke občine v Poadižju primerek pipisnice. ki je bila dvojezična. Guštin je zaključil, da v Zgoniku in v zgoniški občini ni vasi ali naselja, v katerem ne bi bilo partizanskega spomenika. ki dokazuje zavzetost prebivalstva v osvobodilnem boju. V razpravo sta nato posegla še podžupan dr. Jan Godnič in odbornik za javna dela Srečko Orel. V Nabrežini je jugoslovanskega predstavnika pozdravil celotni občinski odbor ter načelnik vseh političnih skupin, ki so zastopane v občinskem svetu. Župan dr. Drago Legiša je na kratko orisal napore obmejnih občin za utrditev odnosov. za odprto mejo in za sodelovanje. Generalni konzul Boris Trampuž ie v odgovoru citiral grškega filozofa, ki pravi, da lahko obmejno prebivalstvo v sporazumu napreduje, če pa sporazumevanja ni, propade. Od tu sta odšla jugoslovanski generalni konzul Boris Trampuž in konzul Drago Žvab. ki je z njemu lastnim prizadevanjem ter na u-strezen način pripravil včerajšnje obiske v okoliških občinah, na re-pentabrsko občino, kjer so ju spre .jeli župan Mihael Guštin in odbornika Alojz Milič ter Ivan Kutin. Razprava se je nanašala na nekatera vprašanja občinskega poslovanja ter socialnega skrbstva. Obisk jugoslovanskega generalnega konzula se ie zaključil v dolinski občini, kjer so bili v občinski hiši prisotni vsi člani občinskega odbora. V imenu vseh občanov .ie gosta iskreno pozdravil deželni svetovalec in župan Dušan Lovriha, saj gre za občino, ki ie mnogo prispevala za sodelovanje in za splošni napredek. Mnogo vprašani še ni rešenih in še zlasti ni rešenih mnogo vprašanj glede položaja Slovencev kar nam dokazujejo primeri ljudskega štetja. Vendar pa ie treba reči, da se spreminja odnos večinskega naroda in še zlasti, da je slovensko prebivalstvo vedno bolj borbeno in odločno. Generalni konzul Boris Trampuž je v odgovoru omenil, da želi biti avtentičen posredovalec vseh težav želja in potreb prebivalstva, ker je to njegova dolžnost kot predstavnika socialistične Jugoslavije in ker je to tudi njegova pravica v smislu konzularnega zakona. Povsem logično .ie, da dela odkrito in javno v želji, da ustvarja čimboljše odnose z lokalnimi oblastmi, da prispeva k politiki dobrega sosedstva in utrjevanja miru na tem področju. Resolucijo v tem smislu so sprejeli z veliko večino ■ Vse naprave bodo stale nad 9 milijard lir - Odobrili so prvi obrok stroškov za nad 1.6 milijarde - Sodelovanje z jugoslovanskimi predstavniki Zadeva avtoporta na bodočem novem mejnem prehodu ob Tržaški cesti na področju Štandreža se je včeraj zjutraj zopet pomaknila za korak bliže k dokončni izvedbi. Za ta korak pa je bila potrebna skoro peturna diskusija občinskih svetovalcev, ki se je začela v sredo cb 21. in zaključila v četrtek ob 2. uri zjutraj. Zaključili so jo z odobritvijo še zadnjih dveh točk v zvezi z deželnim zakonom št. 26 kjer je bil govor o odobritvi splošnega predračuna za izgradnjo te nove obmejne postaje, za katerega izdelavo je predviden strošek skoro 9 milijonov lir in prvi obrok stroškov za izvedbo teh del, ki predvideva nekaj nad 1.664 milijonov lir stroškov. Za celotno delo bodo predvidoma potrošili nad 9 milijard lir in naj bi ga zaključili leta 1973. Oba predloga so odobrili z večino glasov, le nekateri svetovalci so Na županstvu na Repen talim se vzdržali iz enega ali1 drugega razloga. Med temi je bila tudi predstavnica PSIUP Pirella, ki je izjavila, da se v načelu strinja in ne soglaša z nekaterimi podrobnostmi. Ob zaključku so izglasovali tudi naslednjo resolucijo: «Občinski svet v Gorici ob odobritvi splošnega načrta za izgradnjo obmejne posta,je in avtoporta, obvezuje župana in odbornike, naj ne izdajo nobenega gradbenega dovoljenja na področju, ki pride za to v poštev, dokler ne bo izdelan podroben načrt. Obvezuje nadalje občinski odbor, da čimnrej pripravi načrt za javno upravljanje poslov v avtoportu, ki naj zajamči predvsem in proti kakršnikoli špekulaciji splošne koristi s tem v zvezi.a Resolucijo so podpisali svetovalci Fornasir, Zuccalli, Pagura, Pirella, Battello in Dellago, potem ko so zavrnili neko drugo resolucijo, ki jo je prej predlagal Dellago in ki se ie nebistveno razlikovala od sprejete. Na začetku seje je žuoan opozoril, da morajo nujno odobriti oba omenjena načrta, ker zaoade rok za njuno predložitev do konca tega meseca. Nato je cdbornik Agati podrobno govoril o nujnosti ureditve novega prehoda ne samo v zvezi z avto cesto V’*'esse - Gorica - meja, ki se približuje Gorici, amoak tudi zaradi nezadostnosti in preobremenitve prehoda pri Rdeči hiši. Pri tem je poudaril, da so s tem soglašali tudi predstavnika oblasti in drugi pristojni organi na jugoslovanski strani in tudi sovo-denjski župan Jožef češčut je obljubil sodelovanje z občinsko upravo v Gorici tudi kar se tiče izgradnje avtoporta na meji. Napovedal je nadalje, da bo v kratkem sestanek občinskih, odbornikov, z odborom trgovinske zbornice, na katerem bodo proučili postopke pri izvajanju načrta za vse pobude, ki so v zvezi s trgovskim področjem ob meji v tem sklopu. Agati je omenil tudi izdelavo načrta od strani inž. Rusconi-Clerici iz Milana ter s tem v zvezi zavrnil svetovalec Fomasir (PLI) glede na neko zasebno podjetje, ki naj bi v stikih z županom skušalo prevzeti nekatere pobude; te očitke je tudi župan sam odločno zavrnil. Govornik je nadalje omenil, da je v prvi fazi del zapopaden samo en del celotnega področja, ki meri 40 ha, in sicer gre za 12 ha. Njegovim izvajanjem je sledila v občinskem svetu. Pri tem je bil govor tudi o konkurenci Trsta z načrtom za mejni prehod pri Fernetičih, konkurenco, ki jo je predstavnik KD Pagura označil, da ne bo velikega obsega. Svetovalec Bratina je priporočal, naj se za odkupno ceno sporazumejo s prizadetimi zemljiškimi lastniki. Ob zaključku debate, preden je prekinil sejo, so se sporazumeli zaradi skupne resolucije, ki jo objavljamo na začetku tega članka, je župan Martina povedal, da se že razgovarjajo za sestavo posebnega organizma za upravljanje av-toporta in z njim združenih naprav. Ta naj bi bil poseben konzorcij, ali delniška družba, v kate ri pa bo moral prevladovati javen kapital. Tudi sedaj bodo nadaljevali razgovore v tem pravcu z raz • • _i__j____i • __: i---. Vzpostavljeni poslovni stiki med dvema bančnima zavodoma Sestanek zastopnikov goriške Cassa di Risparmio in Ljubljanske banke Goriška banka bo novogoriški občini dala posojilo 200.000.000 lir Na sedežu občine v Novi Gorici so se včeraj sestali zastopniki goriške hranilnice in posojilnice (Cassa di Risparmio) z zastopniki Ljubljanske banke iz novogoriške občine. Za goriško hranilnico in posojilnico so bili prisotni predsednik upravnega odbora rag. Gilberto Barnaba, glavni direktor dr. Alberto Pezzini, funkcionarja rag. Ferdinando Škodnik in rag. Giorgio Marega. Ljubljansko banko, ki ima svojo podružnico v Novi Gorici pa pomočnik glavnega direktorja Marjan Kan-dus, direktor direkcije za. poslovne aranžmaje Ciril Krpač, posl. Milan Vižintin v svojstvu podpredsednika poslovnega odbora omenjene banke za Novo Gorico, direktor goriške filjale Slavko Rovtar in še nekaj funkcionarjev. Prisoten je bil tudi novogoriški župan Rudi Šimac z gospodarskim svetovalcem dr. Rudijem Rutarjem. Razgovarjali so se o pogodbi za posojilo 200.000.000 lir novogoriški občini. S tem denarjem (pol milijarde starih dinarjev) in z dru- dolga debata, pri kateri' so govorili I nimi skupinami in pri tem bodo predstavniki vseh političnih skupin I pazili, da očuvajo koristi skupnosti. n,,,,,,,,,,...iiiiiiiium.............................................iiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V ZVEZI Z LJUDSKIM ŠTETJEM «Potrebna je primerna zaščita pravic narodnostne manjšino» gim, ki ga ima že na razpolago, bo novogoriška občina uredila vse naprave na obmejni postaji avtoceste pri Vrtojbi. Z deli so na jugoslovanski strani že precej napredovali, sedaj so uredili zemljišča in povezovalno cesto, v kratkem bodo pričeli urejevati nov obmejni prehod. Med zastopniki goriške Hranilnice in posojilnice ter Ljubljanske banke pa je bil včeraj tudi govor o nadaljnjem sodelovanju med obema bančnima zavodoma, kar bo precej pripomoglo k razvoju obmejnih krajev. Tako je izjavil goriški župan v pismu D. Ronerju in B. Paulinu Protestirajo tudi Slovenci v Ronkah in v Krminu ■ Stavka popisovalcev Ljudsko štetje stagnira. V sredo in tudi včeraj je večina popisovalcev stavkala in so le demo pobirali popisne pole. V goriški občini je 57 popisovalcev in ti, tako kot njihovi kolegi v drugih občinah naše dežele ter tudi drugod po Italiji, niso zadovoljni s plačo 95.000 lir, ki so jim jo ponudile oblasti. Na našem slovenskem področju pa dve vesti. Obe sta za nas pozitivni. Goriški župan Martina je Dinu Ronerju in Bogomilu Paulinu, ki sta mu pred nekaj dnevi izročila 186 protestnih pisem državljanov slovenske narodnosti (Dino Roner je nekaj dni pozneje izročil še 17 protestov), odgovoril. da je občinska uprava dokumentacijo poslala višjim oblastem z željo, da bi te podvzele ukrepe, ki so v njih pristojnosti, »v okviru primerne zaščite pravic narodnostne majšine, ki živi na ozemlju te občine*. je torej, upošte- Goriški župan iz Milana ter s lem v zvezi zavrnil , vajoč tudi diskusijo v občinskem nekatere očitke, ki jih je navedel' svetu, obvestil o protestu goriskih ................................................................. Slovencev zaradi pomanjkanja po-pisnic v slovenščini višje oblasti in obenem ugotovil, da je zaščita pravic slovenske manjšine potrebna. Protestu ljudi v Gorici in v drugih slovenskih občinah se je pridružil tudi protest naših rojakov, ki živijo v Ronkah. Mladenič Robert Pahor je namreč med tam živečimi Slovenci zbral okrog štirideset protestnih pisem. Pogovarjal se je s tamkajšnjim županom Blasuttijem in Slovenci v Ronkah bodo svoja protestna pisma izročili skupno s popisnicami. Tudi v krminski občini, na Ple-šivem se je precej tam živečih Slovencev odločilo, da bo oddalo popisnico izpolnjeno v slovenskem jeziku. To nam je povedai odbornik krminske občine Gradimir GradrV- Naši ljudje so se torej odločili i tako vrsto protesta: popisni-ce so izpolnili v slovenskem jeziku! stov. To pa pomeni pomemben dohodek za ribiško družino, saj morajo turisti plačati za vsak ribolovni dan kar po štiri dolarje. Del reke Koritnice, ki je pritok Soče, pa ima sploh v turističnem zakupu neki in-dustrijec iz Milana. V zakup mu jo je dal zavod za ribištvo iz Ljubljane. Vsa prizadevanja lokalnih dejavnikov, da bi razveljavili pogodbo, so bila zaman. OKROŽNO S0DISCE V GORICI S furgonom podrl pešca na tla V trenutku ko je 55-letni Mario Musina iz Ul. Toti včeraj dopoldne stopil v Ul. S. Giacomo in monte s pločnika na cesto, ga je furgon fiat 850 turinske registracije, s katerim je bil 34-letni Gio-vanni Vogliotti iz Ul. Galatti namenjen v Istrsko ulico, oplazil, kar je zadostovalo, da je pešec izgubil ravnotežje in padel na tla. Ker se je Musina pri padcu ranil po bradi in čelu, so ga naložili v Vigliottijevo vozilo in ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 8 dneh sprejeli na I. kirurškem oddelku. Resno stanje delavca zaradi padca po stopnišču S pridržano prognozo so včeraj dopoldne sprejeli na nevrokirurškem oddelku splošne bolnišnice 47-letnega delavca Duilia Sello iz Ul. Monte Cengio, kateremu so ugotovili notranje lobanjske poškodbe s krvavitvijo iz ušes. Bolničarji Rdečega križa, ki so Sello pripeljali z rešilcem v bolnišnico, so pojasnili, da so ga našli že v kritičnem stanju ob vznožju Sca-la Lauri. Domnevajo, da je po Na županstvu v Dolini nesreči padel. ...................nniimiun.......mm............................... «Cona B», Istra in ljudsko štetje JTedentistična žilica nekaterim res rejši zapisati pod Trst tAvstro -tlijo. Vsi Istrani, ki so se rodih 'k' rt„ -> j ogrsko cesarstvo», manj starejši I pod Italijo, morajo zapisati tako. «Italijanska monarhija* spet drugi To je zapisano v pravilniku.* cAdriatisches Kiistenland*, nato Zenska: tPokažite mi ta pravilnik, Ob stečaju je trgovec skušal prikriti blago Hlinil je prometno nesrečo, da je od ženo izvabil denar ■ Neprijetnosti zaradi vinjenosti j, ..do miru, niti med ljudskim ^ Clem, ki je _ vsaj teoretično ^ c0olj statistično dejanje. Poseb-- j.*e je pri tem izkazal krajevni itai j J* Pri lem tzmzai Krajevni tlalunski dnevnik. Brali smo nekaj tem 0l> * navodili istrskim begunki' kako naj označijo svoj rojstni OnJ' ne da bi napisali besedo *Ju-‘arija*. Tako svetuje tistim, ki p. se rodili v občinah Koper, Izola, P an in Buje, naj napišejo neona su^Hstonovljenega STO*. Navodilu tera' Psevdojuridična razprava, kalij. namen je dokazati ^suverenost* v . V® nad tem delom Istre, je po k 'Šivu dober priročnik študentom, Poj ne odgovarjajo na izpitu istorodnega prava, rali $ikove logike bi namreč mo-kr . Tržačani označiti svoj rojstni ST^ *Pt teona A neustanovljenega V,*’, kojne? Je „ 1“kar nam ni do šale. Jasno namreč, da moramo glede rojst-Dart fcraia napisati današnjo pri-danost mesta. Sicer bi morali sta- tOsvobojeni Trst*, tZVUt, »STO* itd. itd. Statistika pa ni ne zgodovina, še manj pa fantastična politika. Z ato bomo napisali Jugoslavija ali Italija, glede s sedanjo teritorialno pripadnost. Tega pa nekateri za popis pristojni uradniki niso razumeli, ali nočejo razumeti. V naše uredništvo je prišla gospa pri petdesetih letih, Istranka iz Pulja. Po vojni je prišla v Trst. Povedala nam je, da je šla v popisovalni urad in vprašala, kaj naj napiše pod svoje rojstno mesto. Mladenič ji je odgovoril, naj napiše iPulj — Italija*. Temu se je ženska uprla. Rekla je, da ji politika ni mar in da tega ne bo storila. «Danes tisto področje ni Italija ...» Mladenič: tVeste, napisati morate Italija, ker ste se rodili pod Ita- kjer je zapisano.* Fant je nekaj časa brskal, nato pa ženski odgovoril: »Ne najdem, toda zagotavljam vam, da je tako. To so mi tudi rekli na tečaju za popisovalce.* Ko je končal pridigo je mladi uradnik kar lastnoročno pripisal na polo, pod rubriko za rojstni kraj — »Italija*. Ženske pa le ni pre pričal, zato je prosila, naj pokliče načelnika. Res se je ta pojavil in ženska mu je pomolila polo. Ta je videl, da na njej piše »Pulj — Italija» in ženski čestital: »Tako je treba. Vi ste zares pogumni, škoda, da nimam klobuka, ker bi se Vam odkril, ker ste si spet upali javno povedati, da je Pulj naše mesto . Tedaj je ženska samo vzdihnila »Saj tega nisem napisala jaz. Jaz tega nočem.* In so jo postavili pred vrata. Goriško okrožno sodišče je na svojem zadnjem zasedanju obravnavalo povečini manjše prizivne zadeve na obsodbe okrajnih sodišč. Tako so obravnavali zadevo 48-letnega trgovca iz Tržiča, Mdchela Di Vincenza, Ul. Duca D’Aosta 11, ki je zašel v stečaj, (sodni odlok 2. 5. 1969) ter je bil obdolžen, da je skril večjo količino optičnega materiala, ki ga je nakupil na velesejmu v Milanu, ter avto ford taunus. Sodišče ga je obsodilo tia dve leti zapora in plačilo sodnih stroškov: kazen pa mu je bila odpuščena zaradi amnestije. Pač pa ima prepoved opravljanja trgovskih poslov. Obtoženčev zagovornik odv. Cossa je vložil priziv. Okrajni sodnik v Tržiču je lani 5. novembra obsodil 21-letnega En-za Rodolfa Pizzignacca iz Staran-cana, Ul. Venezia 12 na 4 mesece zapora, plačilo 30.000 lir globe in plačilo sodnih stroškov na osnovi obtožnice, da je z izmišljeno zgodbo izvlekel Ester Menegaldi' poročeni Trevisiol 5000 lir. Pirazignacco je ženi natvezel, da je bil zapleten v prometno nesrečo in da mora takoj plačati 5000 lir, da ne bi imel sitnosti ker nima voznega dovoljenja (samo začasno roza dovoljenje). Žena mu je nasedla in mu dala denar, ki ji ga ni nikoli vrnil. Okrožno sodišče je potrdilo prvostopno obsodbo in ji dodalo še svoje stroške. Pizzignacco ni nov pri takih podvigih in to so upoštevali tudi pri razsodbi. Goriški okrajni sodnik je lani 29. »ktobra obsodil 61-letnega Lodovi-ea Nanuta iz Gorice, Androna del-la Pergola 21, na mesec dni zapora in plačilo 33.000 lir globe zaradi pijanosti in kalitve miru. Obtožba se je nanašala na dogodek 9. marca 1970 ter na dogodek 25, aprila 1970. Pri prizivni razpravi ni bil obtoženec prisoten ter ga je zastopal zagovornik Livij Bemot. Sodišče je prvotno obsodbo nekoli ko spremenilo ter mu znižalo de namo kazen na 6000 lir in deloma apliciralo tudi amnestijo. Drž. tož. dr. Ballarini; preds. sod. dr. Maneuso; sodinka Bassi in Trampuš. • Predsednik IACP Cellie je včeraj sprejel župana iz Mariana Silvestri ja in odbornika Dondo. Predočila sta mu nov gradbeni načrt v tej občini in potrebe po ljudskih stanovanjih. Predsednik IACP je obljubil svoje zanimanje za potrobe te občine. V tekstilni tovarni v Zdravščini, kjer so delavci že nekaj tednov v stavkovnem gibanju je ravnateljstvo včeraj začasno odpustilo pet de lavcev. Sindikati so sklenili poostri- sindikalno akcijo. Istočasno so od prefekta in urada za delo zahtevali, Ja ta posreduje pri lastnikih tovarne, da prekličejo začasni odpust petih delavcev. V tovarni svile Bordmar v Štan-drežu so včeraj popoldne uslužbenci stavkali pol ure, ker ni hotelo ravnateljstvo sprejeti njihovih zahtev o izboljšanju mezd. Sindikalne vesti Razpis službe pri občinskih podjetjih Vodstvo občinskih podjetij v Gorici je razpisalo natečaj za dve službeni mesti: enega knjigovodjo in enega navadnega uradnika. Prosilci ne smejo biti starejši od 30 let (razen izjem po zakonu); morajo imeti diplomo knjigovodje za prvo mesto in diplomo nižje srednje šole za drugo, ter italijansko državljanstvo. Prošnjo je treba vložiti do 20. novembra na posebnem obrazcu, ki ga dobite pri personalnem oddelku občinskih podjetij, Kjer dobijo prizadeti vsa podrobnejša pojasnila. Tatvina v Ronkah Prejšnjo noč v času od 1. do 5. ure zjutraj so neznani vlomilci o-biskali bar »Šport* v Ronkah, katerega lastnik je Pietro De Mori iz Ulice Redipuglia. Zdi se, da so s ponarejenim ključem odprli glavna vhodna vrata ter odnesli kakih 10 steklenic konjaka in dru-kih likerjev, nekaj surovega pršuta 50 zavojčkov cigaret, 25.000 lir v gotovini in drugo v skupni vrednosti Župan Novega Beograda v Novi Gorici V Novi Gorici se je včeraj mudil' na Obisku župan Novega Beograda dr. Novica Blagojevič. Spremljali so ga zastopniki nekaterih podjetij in ravnatelj trgovinskega omrežja Mercator iz Ljubljane. Goste je najprej sprejel župan Rudi Šimac, nato so si v spremstvu načelnika oddelka za gospodarstvo Svita Vižintina ogledali trgovski center mesta. Baje se nekatera srbska podjetja zanimajo, da bi v Novi Gorici postavila svoje trgovine in morda tudi kak industrijski obrat. Ribolov na Tolminskem Soča sodi poleg dolenjske Krke med najzanimivejše reke za ribiče. Načrten ribolov je zato zelo pomemben. Reko v njenem srednjem in gornjem toku, kjer je največ rib, upravlja tolminska ribiška družina, ki skrbi za to, da se odlov odvija v primernih mejah. Znatna so tudi vlaganja mladic, ki popestrujejo izbor rib ter seveda večajo vodno bogastvo. Iz poročila, ki ga je pripravila ribiška družina v Tolminu, razberemo, da vloži vsako leto na hektar vode 1000 mladic v velikosti pet do sedem cm. Preračunano v številke pomeni to, da mora zagotoviti družina letno 188.000 mladic. V zadnjih dveh letih so načrt vlaganj presegli za dobrih 10 odstotkov. V reko so spustili okoli 410.000 mladic in sicer soških postrvi, potočnih po strvi ter šarenk in lipanov. Za to so porabili okoli 35 milijonov dinarjev. Taka vlaganja seveda zagotavljajo stalno uspešno lovljenje. Lani so samo člani družine ujeli okoli 7.500 velikih rib, ki so tehtale nad 3.000 kg. Poprečno ujamejo na hektarju v sezoni 40 rib, ki tehtajo okoli 16 kg. V zadnjih letih lovi na Soči kakih 900 tujih in domačih turi- iiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimminuinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE V Gradišču avtomobilist podrl in hudo poškodoval skuterista Kolesar je padel v UL Favetti - Nesreča slovenskega dijaka na poti v šolo Slovensko gledališče v Trstu razpisuje abonma za sezono 1971/72 v Gorki Abonmaji za gledališko sezono v Gorici so na razpolago v Gorici pri A. Košuti, Ul. Ma-meli 8; tel. 52-65 in na sedežu SPZ, Ul. Malta 2/1.; tel. 24-95. Po vaseh pa pri naslednjih poverjenikih: Rupa - trgovina Krajnik; Peč - trgovina Kovic; Gabrje - trgovina Tomšič; So-vodnje - pekama Janko Cotič; Doberdob - Zadruga Janko Ger-golet; Dol-Poljane - Jordan Vižintin, pri Devetakih št. 1; Vrh -»Danica* Leopold Devetak; šte-verjan - »Briški grič* (Ivan Hu-mer) in Marijan Terpin «Sedej»; Doberdob - »Hrast* (Lovrenčič Roman) in pri g. župniku. Danes v Doberdobu zborovanje partizanov Krajevna sekcija bivših partizanov ANPI v Doberdobu sklicuje za danes, v petek 29. oktobra ob 20. uri sestanek svojih čianov v prostorih prosvetnega društva «Jezero» v Doberdobu. Na dnevnem redu je poročilo pokrajinskega odbora, kj ga bosta podala bivši komisar Vanni in pa predstavnik slovenskih partizanov iz Gorice Ladi Dornik. Govorili bodo tudi o pripravi na pokrajinski kongres ANPI, ki bo prihodnji mesec v Gorici ter izvolili svoje delegate zanj. Prav tako bodo na zborovanju izbrali svoje predstavnike za pokrajinski odbor organizacije. Ob koncu bo govor o drugih problemih, ki se tičejo krajevne sekcije in ANPI na splošno. Za povečanje bolnišnice v Tržiču Včeraj je bil v tržaški bolnišnici sestanek županov in odbornikov iz vsega okraja z upravo, na katerem so se pogovorili o obnovi stare bolnišnice. Zbranim, med Katerimi sta bila samo župan iz Tržiča Versace, in iz Doberdoba Andrej Jarc, ostJe občine so zastopali odborniki, je predsednik bolnišnice Pelizon obrazložil načrt za obnovo stare bolnišnice. Delo je potrebno, ker predvidevajo, da nova bolnišnica ne bo uporabna še okrog 7 let. Za obnovo sedanje bolnišnice predvidevajo izgradnjo še ene stavbe s 75 posteljami, prostor za prvo pomoč, lekarno in razne druge izboljšave, za kar bodo potrošili okrog 300 milijonov lir. Prisotni so soglašali, da je delo potrebno, ker ne morejo toliko časa čakati, da bo gotova nova bolnišnica. — Skuterist podrl letalca Prejšnji večer ob 22. uri se je peljal 26-letni delavec Sergio Mar-con, doma iz Vidma, s skuterjem po državni cesti blizu ronskega letališča. Tam je od zadaj zadel v letalca 20-letnega Marina Colombari-ja iz Arborea pri Cagliariju, ki se je peš vračal na letališče. Oba sta padla in se poškodovala. V tržiški bolnišnici so Marconu ugotovili u-darec v lobanjo, šok in druge poškodbe. Pridržali so ga za 20 dni. Vojaka pa so pridržali za 30 dni na zdravljenju zaradi zloma leve noge in poškodbe na nosu. Na cestah okrog Gorice je bilo včeraj več nesreč, pri katerih je bilo šest ranjenih, med njimi dva precej hudo. Nekaj po 13. uri so z rešilcem Rdečega križa pripeljali v splošno goriško bolnišnico 22-letnega Ivana Rijavca iz Gorice, Ul. Signorimi 8. Zdravniki so mu ugotovili udarec v lobanjo, zlom kosti na levem licu, zlom obeh nog, zlom levega zapestja in še druge poškodbe. Sprejeli so ga s pridržano prognozo. Drugi ranjenec je bil 65-letni Ro-mualdo Longo iz Gorice, Ul. Bas-sarno 1, ki so ga pridržali na zdravljenju za 8 dni zaradi poškodbe na nosu, na obrazu in nad desnim očesom; njegovi ženi 58-letni Rosi Longo pa so nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 3 dneh. Longo se je peljal od Gorice v Gradišče, kjer je v Ul. Gorizia blizu starega mlina podrl Rijavca, ki se je peljal s skuterjem proti Gorici. Zapisnik so napravili orožniki iz Gradišča. Popoldne nekaj po 14. uri so z okrog 170.000 lir. Orožniki vodijo _ preiskavo, krivcev pa še niso našli, rešilcem Rdečega križa pripeljali tudi 63-letnega Adolfa Furlana iz Gorice, Ul. Corsica, ki so mu ugotovili hud udarec v lobanjo s poškodbo slušnih organov; uro pozneje so ga odpeljali' v specialno bolnišnico v Vidmu. Furlan se je ponesrečil v Ul. Favetti, kjer je padel s kolesom verjetno ker mu je postalo slabo. Včeraj zjutraj nekaj po 8. uri, ko se je peljal s kolesom v šolo v Gorico, kjer obiskuje tretji razred slovenske srednje šole v Ulici Randaccio, je bil žrtev prometne nesreče 13-letni dijak, Rado Lavrenčič s Peči št. 39. V bolnišnici so mu ugotovili rano na bradi, udarec v lobanjo in verjeten zlom leve piščali ter so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju. Kot so ugotovili orožniki iz Gorice, se je deček peljal s kolesom v smeri proti Gorici, ko ga je med Rupo in mirenskim mejnim prehodom pri kilometru 15,400 podrl avto volvo, ki ga je v isti smeri od Trsta proti Gorici vozil 35-letni inž. Giorgio Perco iz Gorice Korzo Verdi št. 63. CORSO 17.00—22.00: «11 piccolo gran-de uomo», D. Hoffman in F. Du-naway; kinemaskopski film v barvah. MODERNISSIMO 16.30-22.00: »Arige-lica*. M. Mercier in R. Hossein; francoski kinemaskopski film v barvah. VERDI 17.00 —22.00: «Due ragazzi da marciapiede*. J. Sorei in I. Kur-stenberg; film je v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE 17.15-21.30: «L'ulUmo colpo*. J. Marais in M. J. Nat; kinemaskopski film v barvah. VITTORIA 17.00-21.30: »Una citti chiamata bastarda*. R. Shaw in M. Landou; kinemaskopski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. 1 rži č AZZURRO ob 17.30: »La controfigu-ra», J. Sorei, E. Aulin in Luciana Bosč; kinemaskope v barvah. EXCELSIOR ob 16.00: »Io sono Val-def», B. Samostes, kinemaskop v barvah. PRINCIPE ob 16.30: »Er piu: Storia d'amore e di coltello*, O. Colestri-ni in Claudia Mori, kinemaskop v barvah. \ova (lorica SOČA (N. Gorica): »Sirota s čudovitim glasom*, nemški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA: »Medved in deklica*, francoski barvni film — ob 18. in 20. PRVAČINA: Prosto. RENČE: Prosto. DESKLE: Prosto. ŠEMPAS: »čarovnica iz vražje ho-ste», angleško-nemški barvni film - ob 19.30. KANAL: »Avtostoparka*, ameriški barvni film — ob 20. DEŽURNI LEKARNI V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici odprta lekarna MARZINI, Korzo Italija 89. tel. 2443. V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči Je v Tržiču dežurna lekarna dr. Rismondo, Ulica Toti 5/2 tel. 72701. Razna obvestila Šolski patronat v Sovodnjah vibi učitelje, ki bi radi poučevali popoldanki pošolski pouk na Vrhu, naj vložijo prošnjo do 20. novembra na patronatu v Sovodnjah. IZ UMETNOSTMI! GALERIJ Prof, Girolamo Caramori razstavil v Cartesiusu Znana filmska umetnica Ingrid Thulin igra glavno žensko vlogo v filmu »Kratka noč steklenih lutk*, ki ga za producenta Enza Dorio režira Aid o Lado Girolamo Caramori deluje med nami že dobrih deset let in je vzgojil na umetniški šoli že vrsto priznanih tržaških slikarjev, seveda mlajšega rodu. Kljub temu, da dela in živi med nami že toliko časa, se nam v galeriji Cartesius predstavlja šele četr tič s samostojno razstavo. Na prvi razstavi v galeriji «La Cava-na» smo ga spoznali kot prefinjenega mojstra grafike, za katero je prejel že več nagrad. Se pa na sedanji razstavi predstavlja kot slikar velikih zračnosvetlih slik v temperi, povsem različnih po strožji zasnovi od prejšnjih grafik. Smo pa že predlanskim opazili ta preobrat v njegovi sliki, za katero je prejel prvo slikarsko nagrado na Mon-tebellu. Ako je Caramori v svoHh grafikah poustvarjal ravninsko pokrajino kot jo je doživljal v mla- dosti okrog Castelmasse, kjer je rasel, je pa sedaj našel enako pobudo v napredujoči urbanizaciji mesta. V zasnovah novih slik sicer ni več okroglastih oblik drevja in sta z višine gledano geome-tričnost polj zamenjala le nakazovanja zgradb in trgov, premočrtno igro namakalnih jarkov pa tista igra črt, ki nam kažejo ceste. Ostaja pa pri vsem tem Caramori zvest temeljnemu izpovedovanju s črto, ki je sedaj postala glavno izrazilo močnih barv na prevladujoči belini podlag, kjer so rahleje obarvane ploskve le nosilci črtnih konstrukcij abstraktnega videza, med katerimi pa s kruto resničnostjo izstopa zdaj teža črnobelih prog na nevarnost opozarjajočih cestnih znamenj, zdaj tajinstvena temina vhodov promet požirajočih predorov. Ako čustveno hladen opazovalec teh podob vidi v njih morda le neko zamotano planimetrijo, pa nasprotno s človeško toplino obdarjeni človek začuti v nnh bolestne krče Caramoriju tako dragih polj na obrobju mest, preko katerih se razliva poplava betona in asfalta. Veseleje in nepo-sredneje pa na nas vplivajo domiselno in povsem slikarsko zasnovane zlepljene slike — kolaži z niih urejeno razporeditvijo barv in oblik. MILKO BAMBIČ Grupa U v Repnu V umetnostni galeriji cKraške hišen- v Repnu se nadaljuje raz stava del šestih tržaških slovenskih slikarjev iz cGrupe U«. Razstava bo odprta vse do 7. novembra. ZNANI OCEANOLOG JACOUES PICCARD OPOZARJA Največja nevarnost grozi našemu Jadranu in Baltiku Če se človek ne bo spametoval, bodo oceani izumrli že v samih 25 letih Civilizirane države bi ne smele čakati na sklepe stockholmske konference Kakor smo poročali pred tednom dni. se je mešana italijansko - jugoslovanska komisija za preučevanje problema onesnaženja vode se stala v Portorožu, da bi nadaljevala medsebojne iugoslova'vo - i-talijanske stike o tem vprašanju, stike, ki so se začeli že pred dve-mi leti in ki imajo namen, kako preprečiti kvarne posledice nezadostne pozornosti pri ohranjeva nju čistih voda. Ob tej priložnosti smo zapisali, da je komisija ugotovila, da se ie italijanska stran omejila skoraj izključno na obravnavo vprašanj, povezanih z mestnimi odplakami, medtem ko je znano. da predstavljajo za morske vode veliko nevarnost tudi mineralna olja. v konkretnem primeru nafta, ki jo vedno češče zasledimo v velikih količinah tu in tam v severnem Jadranu, ko tankerji ali druge ladje zlivajo v morje svoje ostanke, s čimer močno zasmrajajo vode. Res ie. da so odplake velikih centrov zelo škodljive, kot šo“fudi škodljive odplake večjih podjetij, posebno kemijskih obratov, toda tudi nafta in odpadki čistilnic postajajo vedno bolj nevaren element pri vedno hujšem zasmrajanju morskih voda. vedno nevarnejši sovražnik čistih voda in kopališč ter s tem tudi naglo se razvijajočega turizma. Sicer pa bomo v zvezi s temi nevarnostmi, ki grozijo človeštvu in še posebno nekaterim bolj civiliziranim predelom sveta, povzeli nekaj misli, ki jih je pred nedavnim izrazil sloviti švicarski znanstvenik prof. Jacques Piccard, sin znanega oceanologa Piccarda, ki ie v našem mestu dal izdelati znani batiskaf, ki ie nosil ime po našem mestu in s katerim se je znanstvenik potopil zelo globoko v podmorske globine. Jacquesa Piccarda so Združeni narodi imenovali za svojega svetovalca na prihodnji svetovni konferenci o prirodnem okolju, o tako imenovanem ambientu, ki ie trenutno eden najbolj aktualnih, problemov na svetu. Piccard je v Ženevi izjavil, da bi mogli vsi oceani na svetu izumreti že v prihodnjih 25 letih, to se pravi ze pred koncem našega stoletja, če se ne preneha s sedanjim za-smrajan.jem morij. Jacques Piccard odločno opozarja: »Najprej bo izumrlo Baltiško morje, nato bo izumrlo Jadransko, za Jadranom pa bo enako usodo doživel preostali del Sredozemskega morja«. Sicer smo že pred časom navedli nekaj konkretnih izjav, ki jih | je dal prof. Jacques Piccard, in sicer prav v zvezi z rezultati, do katerih je prišel po daljšem preučevanju razmer v raznih predelih sveta. Sedaj so časnikarji postavili temu priznanemu strokov n jaku vprašan je, če soglaša z mnenjem francoskega raziskovalca morskih globin Jacquesa Cousteauja, ki je pred nedavnim opozoril, da bd oceani mogli izumreti «že v času 50 let», če se človek tako )-menovanega omikanega sveta ne omeji v svojem izkoriščanju morja za odlaganje svojih izmečkov in smeti. Na to vprašanje je Piccard odgovoril dobesedno takole: »Smatram, da je Cousteaujeva ocena zelo optimistična, kajti ne sa mo jaz, pač pa tudi drugi strokovnjaki menijo, da bodo oceani mrtvi že čez 25 let». Profesor Jacques Piccard p« vendarle upa. da bo konferenca Zdru Ženih narodov, ki bo posvečena o-hranitvi prirodnega okolja in ki bi se morala vršiti v juniju prihodnjega leta v Stockholmu, odstranila ali če hočemo preprečila to nevarnost. Po mnenju prof. Piccarda ni le industrija kriva za to. da se od tekajo v vode. končno v morja in oceane velikanske količine tok sičnih odpadkov, pač pa so krivi temu več ali manj vsi ljudje, »vsi člani naše izrazito potrošniške družbo, kajti vlade že ne morejo u-krepati tako. da bi preprečile naglo in čedalje večjo porabo najrazličnejših snovi, ki po uporabi končajo v odplakah in nato v morju. V zvezi s tem ie prof. Piccard omenil na primer uporabo papirja in nove tovarne papirja, ki uporabljajo v svojem proizvodnem procesu tudi živo srebro, ki se nato v tisočih ton konča v morju. Čeprav obstajajo možnosti, da proizvedemo papir tudi na drug način, se industrija za to ne zmeni, kajti to bi bilo nekoliko dražje in družba bd ne bila pripravljena teh stroškov prevzeti nase. Piccard ie omenil poprečnega navadnega človeka, navadnega potrošnika, tudi v zvezi z raznimi drugimi snovmi, na primer z doslej splošno rabljenimi pralnimi sredstvi, ki zastrupljajo morja, ker se njihova sestava ne razkroji in postajajo v večjih količinah ne varni vsemu, kar ie živega v morju. Prof. Piccard ie dal v zvezi s toksičnimi elementi, ki se z odplakami odtekajo v marie in oceane, naslednje dokaj zgovorne podatke: Vsako leto odvrže človek v morje od pol do enega milijona ton nafte in petrolejskih proizvodov, 200 tisoč ton svinčenih se- TO\i: SVETIMA 222. VKANA stavin ali spojin. 5 tisoč ton živega srebra, neugotovljene vsekakor še veliko večje količine najrazličnejših strupov, ki jih vsebujejo razni insekticidi, oralni praški in drugi kemijski proizvodi Po mnenju prof. Piccarda bi' nekatere dežele, seveda predvsem najbolj civilizirane in razvite, ne smele čakati na mednarodni sporazum za borbo proti zasmraje-vanju voda in okolja nasploh, pač pa bi morale takoj ukrepati, da se onesnaževanje, če že ne povsem preneha, vsaj omeji. Ko že govorimo o tem. bomo mimogrede navedli še porazno mnenje, ki ga je dal francoski medicinski strokovniak dr. Henri Pe-quignot, profesor na medicinski fakulteti v Parizu, ki je pred nedavnim v zvezi s tem izjavil, da bi se poprečna življenjska doba v svetu podaljšala za 3 do 5 let, če bi zmanjšali zasmraienost zraka na industrijskih področjih samo za 5,0 odstotkov, To ’je rekel francoski strokovnjak na medicinskem kongresu v Rimu, ko so strokovnjaki razpravljali o perečih problemih ekologi je. Ob tej priložnosti je francoski strokovnjak rekel, da bi z zmanjšanjem zasmra.jenosti zraka preprečili tudi najmanj 25 odstotkov smrtnih primerov zaradi raka na pljučih in 15 odstotkov smrtnih primerov od srčnih bolezni. lllllllll■lll■lululllllllllllllllllllllllllllllllllnlll HVALEVREDEN KONJIČEK PODEŽELSKEGA ČLOVEKA Trgovec in zbiratelj etnografskih starin Ko bi Anton Flego imel primerne prostore, bi njegova zbirka prišla bolj do izraza ■ Več upanja daje načrt za modernizacijo cest Tudi v gornji Bujščini sreča I da bi vse svoje etnografsko zna _ 1 h. J« 1.4 nnlnn n,T * Ollno »YV\rtnl f>Q7CrQinrl mo ljudi, ki se poleg svojega rednega poklica ukvarjajo s čim drugim, česar bi od njih nikoli ne pričakovali. Takemu zanimanju ali delu po navadi pravimo hobby ali po naše konjiček. Na podeželju je res boli malo ljudi, ki si morejo privoščiti tudi tovrstno dejavnost, toda Anton Flego, trgovec v Završju. se ne zadovolji s svojim poklicnim delom v trgovini, pač pa uporabi veliko svojega prostega časa za zbiranje in ohranjevanje starin. V neki zapuščeni hišici blizu poslopja, kjer je trgovina, v kateri Anton Flego dela. si je uredil svoj muzej, svojo muzejsko zbirko, ki jo zelo rad pokaže redkim obiskovalcem Završja. Ta na videz skromna muzejska zbirka pa predstavlja pravo presenečenje za vsakega obiskovalca, kajti kdo bi pričakoval, da se bo v tei odročni vasici! -za katero se zdi kot bi bila zapuščena in brez prebival cev. našel človek, ki bi iz lastnih sredstev in na lastno pobudo zbiral etnografske predmete iz tega dela Bujščine. da bo tu našel pri preprostemu člove ku muzejsko zbirko, ki bi se .ie ne sramovali niti etnografski mu žeji. Žal Flego v zapuščenem Za-vršju nima primernih prostorov. iiiiiniiiiiiMiim OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Začetek dela bo zelo težaven, zato tem večje bo zadoščenje. Vsa družina ie na vaši strani, le vi se ji izmikate. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) S samo intuicijo ne bo šlo. Več vneme in potrpežljivosti bo treba. Ko sodite, ne bodite preostri. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Po slabi družbi rada glava boli, pravi pregovor. To velja v vsakem primeru za poslovne kot tudi za čustvene zadeve. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Nakazujejo se vam odlične priložnosti, da si utrete boljšo pot. Pismo, vest. obisk. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Novi stiki bodo prinesli zaželen uspeh. Prekinite vse dosedanje zveze in začnite vse znova. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) U-veljavite svoje zamisli, vendar u-poštevarte tudi ideje drugih. Vezi med vami in neko osebo postajajo bolj tesne. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Odkrito se lotite svojega poslovnega tekmeca. Začenja se srečno obdobje v vaši družini. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Preden se za kaj odločite, se temeljito prepričajte, ali imate prav. Pritisk v nekih krogih ie močan STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Opravka boste imeli s pomembno osebo. Pripravite se na to Nesporazum zaradi ljubosumja. KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Odnosi med vami in vašim okoljem postajajo vedno boljši. Zvečer se boste počutili utrujene. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Če boste svoje ideje pravilno izkoristili. se boste opomogli. Ne popuščajte pred tujimi kapricami. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Prvi vtis ne bo dober, pa se tega ne ustrašite. Nekdo se bo vrnil v staro okolje in bo ves srečen. DRUGA KNJIGA Ni vedel, ali slutijo kri ob pojedini, ki Jim jo je pripravil, ali se vesele in čakajo, da bi ie on zdrsnil v prepad. Samo za hip se je zamaknil v njihovo norčavo vreščanje. In prav ta hip je nekje globoko spodaj, kjer je bil partizana podrl, drugi pa je izginil za robom, rezko odjeknil strel. Kriknili so prepadi, in zakrohotalo se je ostenje. Nebo Je zažarelo, iz daljav je priplesalo krdelo rdečih sonc, vrtečih se v divjih kolobarjih. V prsih mu je zaorala bolečina, kot bi ga predrlo mogočno kopje .Boka, ki se je držala skale, je popuščala. Prekletstvo težnosti ga je vleklo v prepad. Najprej je spustil puško. V nekaj sekundah je premerila globino in udarila v skale. Razbila se je v treščice, steklo daljnogleda pa v tisoč drobcev. Se nekaj časa se Je držal, potem pa Je zdrsnil po zloveščem kljunu... in zaman grabil z roko, ki se mu je odrgnila do kosti. Z zamolklim krikom Je padel v praznino. Kavke so zavreščale in se razbegnlle, kot bd padel mednje orel. Potem so zasvedrale za njim med prepade in se izgubile med čermi, ki so bile nazobčane kot stara polomljena žaga. Feldvebel Werther je po slu zvedel za poročnikovo smrt. Obšla sta ga žalost in malodušje. Poročal mu Je Tiegel, ki je prevzel poveljstvo. Rumena koža mu Je pordečela v maščevalni sli. Na škarjastem prehodu je pustil samo nekaj mož ■ strojnico. S preostalimi pa se Je skupno z ujetniki povzpel po položnejšem grebenu na Rdeči rob. Sončni sij je že umiral za gorami, iz prepadov se je plazil modrikast mrak. Takoj je napotil dve navezi na kraj poročnikovega padca. Sam je bil preslab plezalec, da bd se, čeprav zavarovan, spustil tja, kjer je končal nori poročnik. Iz prepada, kamor so spustili enega od najboljših poročnikovih plezalcev. Je zabobnel rafal. Kmalu nato so ga privlekli na vrh prestreljenega, že mrtvega. Položili so ga pred Wertherja, ki je od nemoči bledo zavijal oči in preklinjal. Iz prepadov Je usekalo še nekaj strelov. Ranjen Je bil tudi eden izmed tistih, ki so vodili spuščanje. Werther se je penil od jeze. Verjel je plezalcem, da je nemogoče, da bi poročnik ostal živ, in da tudi njegovega trupla ni mogoče dobiti. Od besa mu Je podrhtevala oglata čeljust. Ukazal je privesti vse ujetnike, zdrave in ranjene, na ploščad, kjer se Je odpiral nekaj sto metrov globok prepad. Ker se mu je ob velikih globinah včasih zavrtelo, Je legel na trebuh, se podprl s komolcem in sl prižgal pipo. Potem je ukazal: «V čast poročnikovega spomina jih bomo zmetali drugega za drugim v prepad.« Puhal je svaljke dima ln gledal, kako se ujetnikom širijo oči, kako jih zaliva pot, ko Jih vodijo na rob. Vodnik Hiegel je drugega za drugim sunil s puškinim kopitom v hrbet, da so strmoglavili na glavo, kot bi skakali v vodo. Nekaj težko ranjenih pa so po štirje zgrabili za roke in noge, Jih zazibali na «edan, dva, tri« in jih zmetali v globino. Nazadnje so pripeljali mlado, komaj odraščeno dekle, ki so JI drobne prsi komaj bodle Iz telesa. Kratko ostriženi lasje so se. Ji lepili na čelu. Gledala jih Je srepo. Hiegel se Je sprehodil po njenem vitkem telesu s pohotnim pogledom ln se obrnil k Wertherju: »Kako bi bilo, če bi se malo pozabavali z njo, preden bo splavala? Moji fantje so prekleto potrebni ženske. Kaj takšnega pa se težko dobi, in sami smo, gospod feldvebel.« Čeprav ga ni razumela, Je slutila, za kaj gre. Obrnila se je k njemu in ga šibala z očmi, polnimi groze ln sovraštva. VVerther Je vstal In Jo obšel v polkrogu kakor zver, preden čilne predmete mogel razstaviti in zato zbirka ne more obiskovalcu povedati vsega, kar bi sicer. ne more mu govoriti tako zgovorno o preteklosti Završia in okolice, kot bi lahko govorila, če bi Flego imel več prostora, da bi mogel urediti staro istrsko kuhinjo. kakršna ie nekoč bila, sobo. kot je bila opremljena nekoč, klet in druge prostore starih i-strskih domov s starimi raie sta rinskimi predmeti iz kmečkega življenja in tudi iz meščanskih domačij tega kraja. Toda to. česar Flego nima danes. bo morda imel v prihodnje, kajti vse kaže. da ponovna oživitev Završja ni več tako daleč, ni več le želja ali celo iluzija, kot je to bilo še pred nekaj leti. ko se še ni niti govorilo o modernizaciji ceste med Buzetom in Porta Portonom ter med Bu jami in Grož-njanom. Anton Flego živi rtu i_že kakih dvajset let. Živi in dela v Završju in ves svoj svoboden čas uporabi za zbiranje predmetov, ki bi prej ali slej končali med smetmi ali odpadki in bili za vedno izgubljeni za bodoča pokolenja. Za vse. kar ie Flego doslej storil, da bi se v Završju ohranili spomini na preteklost, mu nihče ni dal niti najmanjšega priznanja, toda nekega dne, ko bo njegova zbirka v preurejenih prostorih začenjala dobivati vedno več obiskovalcev. bo to največje priznanje in hkrati naivečja nagrada za Flega. Antona Flega je pred leti nekako bolelo, ko ie gledal kako po zapuščenih domovih propada jo razni predmeti, ki govore o preteklosti. Žal mu ie bilo posameznih stvari, ki so bile zadnja priča vsakdanjega življenja v tem kraju Istre. Bilo ie to v dobi. ko se ie Završje začelo prazniti. Nekoč je bilo Završje cvetoča vas, ki so jo obdajali oljčni gaji. vinogradi in sadovnjaki. Ulice in uličice med velikimi poslooii so bile skoraj vse tlakovane, v vasi sta bili dve lepi cerkvi, ena iz 16.. druga iz 18. stoletja, v vasi sta bili dve oljarni, ena ob vhodu, druga ob izhodu iz vasi. Sedaj se ie po uličicah razraslo ščavje. pretežna večina hiš je praznih in na pol porušenih, cerkvi le redkokdo obišče, od dveh oljarn na ie ostalo le nekaj zidov poraslih z bršljanom. In kl jub vsemu Anton Flego ni izgubil vere v Donovno oživitev vasi in je skušal rešiti, kar se je rešiti dalo. Lepi starinski krož- niki in razna druga starinska namizna posoda, stari kozarci, stari glinarski vrčki, znane »bokalete« in še marsikateri drugi predmet govore in spominjajo, na to. kako se je nekoč živelo, kako so tu delali maslo, kako so tu nekoč »sirili». kako so tu pridelovali vino in olje. kako si ie mlada nevesta pripravljala «balo», skratka v majhni hišici za staro kapelico v Završju je s starimi predmeti, ki jih ie ohranil Anton Flego, ostal živ dih življenja, od katerega nas danes loči nekaj de setletij, tudi stoletij, ki se ne bodo nikoli povrnile. T. F. BESEDA DVE 0 DRUŽINSKI PSIHIATRIJI Začetni koraki novih pogledov Bolan ni posameznik, bolna je skupnost, v kateri živi »Družinska psihiatrija« je nasta- ] la pred približno desetim; leti. ' Že samo ime pove. kaj je njen cilj: opazovanje in zdravljenje vseh motenj, ki se razvijajo v družini namesto, da bi se omejevala na posameznika kot tradicionalna psihiatrija. Ta prehod od posameznika na družino je sledil ugotovitvi, da večina »neprilagojenih« posameznikov izha ja prav iz neusk a-jenih družin; da torej ni bolan le Dosameznik. ampak še prej družina. v kateri živi. Najprej so znanstveniki skušali delovati hkrati na obeh »frontah«: en psihiater je »delal« z otrokom, oz. z bo-anim družinskim članom, drugi pa z družino. Večja važnost se je polagala še vedno posamezniku. Polagoma so ugotavljali, da so bile vzrok otrokovih moten.i najvažnejše osebe v otrokovem življenju. Na vprašanie. zakaj se nek do obnaša na določen način, niso več iskali odgovora izključno v njegovi notranjosti ampak v celoti razmer in odnosov v kate rih je živel. Iz te splošne težnje se je razvila smer raziskave v analizo običajnih modelov obnašanja, ki jih ljudje razvijajo v odnosih z najbližjimi. Problem ni več v klasifikaciji posameznikov, ampak v o-pisu in klasifikaciji običajnih modelov obnašanja in odziva med o-sebami. ki so v tesnih stikih. S tega stališča izpade opazovanje posameznika pravzaprav kot neka izumetničenost. Id nujno potvarja lik posamezne osebe, ki v naravi ne živi nikoli kot izolirana enota. Zaključki takega opazovanja ne morejo biti točni. Kaj povzroča deformacijo posameznika v družini? V katerih odnosih se ti vzroki izražajo? če so znanstveniki 'hoteli najti odgovor na ta vprašanja, niso smeli gledati več na pacienta kot na bolnega člana družine, ampak kot na znak družinske obolelosti, Načine ali sredstva za raziskavo družinskih odnosov lahko delimo v tri skupine: 1. intervjuji, 2. opazovanje članov med niihovim ob čevanjem v posebnih situacijah xn 3. zdravstveni postopek z vso dru žino, kjer nastopa en sam ali več zdravnikov. Vse gradivo pride v GLASBENA MATICA V TRSTU RAZPIS KONCERTNEGA ABONMAJA SEZONA 1971 - 72 6. novembra 1971 Slovenski oktet KULTURNI DOM 24. novembra 1971 Simfonični orkester RTV Ljubljana Dirigent: Samo Hubad Solist: Aci Bertoncelj — klavir 19. dacambra 1971 Orkester in zbor »Consortium musicum* iz Ljubljane Dirigent: Mirko Cuderman Januar 1972 Tržaški baročni ansambel Februar 1972 Zagrebški godalni kvartet In Eva Novšak-Houška — mezzosopran Marec 1972 Orkester Glasbene matice Dirigent: Oskar KJuder Solistka: Pavla Uršič — harfa Marec 1972 Igor Ozim — violina Marijan Lipovšek — klavir April 1972 Pevski zbor »Branko Krsmanovič« iz Beograda Dirigent: Bogdan Babič VSI KONCERTI BODO V VELIKI DVORANI KULTURNEGA DOMA CENE ZA ABONMAJE Redni: Članski: 7.000 6.000 lir lir Invalidski: Mladinski: 2.000 2.000 tir lir Vpisovanje abonmajev pri Glasbeni matici (Ul. R. Manna 29, tel. 29-779) od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 18.30 roke ekipi raziskovalcev, ki J® pazljivo analizirajo. Najbolj P*03’ na se je izkazala zadnja metoda. V Evropi se je ta smer os'*1’3 trije razvila le na Finskem ZDA pa obstaia že več let. Uyf ljavile so se različne šole. u'3*' tuti. teorije in nabrala se ie “ bogata literatura o poskusih ■*[ izsledkih. Priznane so tri struje, zagovorniki prve posežejo neoo sredno v družinsko stanje, razkrinkajo vsa prikrivanja resničnosti ® prisilijo člane, da so z niimi odkritejši kot med seboj Tako^ re’ koč »raztopijo« zaledenelo družno, glasno izrečejo neizpovedliiva družinska pravila in zasledujejo dokler ne zvedo vsega, kar člani skrivajo med sabo. Druga struja ni tako groba. u' kvarja se izključno s »sistem3*3 družinskega delovanja«, z način* sporazumevanja, zlasti s tistimi, ki odločajo o obnašanju sogovornika. podobno kot šahovska poteza vpliva na naslednjo potezo s°' igralca. Tudi tretja struja se poslužuj* opazovanja sporazumevanj med družinskimi člani, a daje večji poudarek na osebne vzgibe Cil| vs^n treh šol ie isti: pripomoči. “* bi družina kot skupina dobro delovala. Kateri so cilji družinske skupnosti? Psihiatrija postavlja v P' vo vrsto razvoj, razlikovanje 13 rast osebnosti posameznikov samostojnih in različnih osebkov-Cilj zdravljenja ni torej v tem-da družina utrjuje svoje skupim ske značilnosti, svojo strnjen o? j; ampak da pripomore in čim P'’" olajša svobodni razvoj svojih členov. Skratka, skuša hkrati razvijati dva procesa, ki sta si naV!‘ dežno v protislovju: usklajevani-skupnosti in razlikovanje posameznikov. V Italiji je gibanje v to smer staro šele štiri leta in izhaja |lUl' no iz ameriških izkustev. Ovire niso v opremi, kajti zadostuje Pr°' storna soba z oknom, preko katerega lahko raziskovalci opazuje.'3 anketirane osebe, ne da bi jih,” videli in naprava za registracij3 jx>govorov. Težko ie najti družin?' ki bi bile pripravljene pristopi«' karti .javnost v Italiji nima še * ste domačnosti s psihiatrom kot l3 ima v ZDA. Lahko rečemo, da ** ima pri nas za normalnega, kdor ni bil še nikoli pri psihiatru. ’ ZDA pa je narobe. Zato so pacienti v Italiji omeje; ni na precej tanek družbeni s*31 in sicer na viš ji srednji razred* svobodni poklici in delno še 33 nižji srednji sloj. na uradnike. brtnike in kvalificirane delavce-Družine - pacienti, ki se dajo 33 razpolago za raziskave, mora.13 tudi same prispevati k stroškom'' ker teh centrov doslej ne podpir* nihče. Postopek je tudi v Italiji običajen: skušajo se čimprei dogfl*r najočitneiše motnje v sistemu nosov, da se vanj poseže, da razbije ali preobrne. Primer: n?" mladenič je vedno pogosteje doživljal krize, ki so ga navajale * fizičnemu nasilju. Že ob druge^ srečanju so zdravniki odkrili z#’ vezništvo med mladeničem in 7 četom. zavezništvo, ki ie bilo P0.' krito pod zagrizenimi diskusijam? med obema na račun matere. ** je trpela, izključena iz druži«ej Moški zdravnik ie takoj predla?3] mladeniču boli »moški« model P33' vokacije. medtem pa ie poseg*3 zdravnica z razumevanjem do m3’ tere. S tema posegoma je bil m*3! ški blok razbit in tudi nevflrn pojav pri mladeniču se ie Pre' nehal. Zanimivo bo videti, katera jj? naslednja stopnja v razvoju Ps hiatrije, kako bo uspel ta trud 33 dobro sožitje družine. Okvir se •' res razširil od posameznika 3 družino, a še vedno ie v se3 vloga, ki jo igra družina v sedanjem družbenem sistemu in 33 ko, z druge strani, ta sistem i luie na družino. Osvetlitev odnosov ie za psihiatrijo že ne kakšen dolg družbi. napade žrtev. Njegov pogled se Je lepil nanjo. Naposled pa je premagal nagon in dejal: «To ne bd bilo všeč poročniku. Vedno je bil kavalir, še posebno v boju z ženskami. Ce smo zmetali jetnike v prepad v čast njegovega spomina, potem ga ne mažimo s tem. Dekle naj umre kot vojak.« Stopil ji je za hrbet ln Jo ustrelil v tilnik. Ko je padla, Je ukazal, naj jo štirje odneso na rob in vržejo čez steno... Omamljeni od nenavadnega prizora so obstali na robu in gledali v temačni prepad. Hrum sproženega kamenja se je polegel, v ostenju Je zavladala strahotna tišina. Potem so odšli na drugo stran, kjer je položna grapa nakazovala možnost, da se partizani ponoči prebijejo. V temi Jih je zbudilo trkljanje kamenja. Večja skupina se je plazila od skale do skale mimo njih. Kljub soju zvezdnega neba je bilo predaleč, da bi kaj razločili. Sele ko so bili neznanci tik pod njimi, so z raketami osvetlili noč in užgali. Streljanje pa je zaleglo toliko kot nič. Kamenjo je ropotalo in ropotalo vse do jutra. Ostanki partizanske brigade so se prebijali mimo njih, in če bi še in še streljali nanje, bd potrošili vso munlcijo. S streljanjem so zavrnili samo nekaj piašljivih. Vsi drugi so jim ušli proti vrhu Krna, katerega bela konica se je visoko dvigala v nebo. Wertherja je bilo strah naslednjega dne. Imel Je nalog, da zapre prelaze vse do noči in da tretji dan, ko bodo čistili podnožje sten, polovi raztepene. Zato Je ukazal, da varčujejo z naboji in da ne streljajo pred dnem, ki se je že svetlikal na obzorju. Naslednji dan so enote gorskih lovcev preiskovale težko prehodna pobočja pod sedlom. Skalovnate strmine so bile razo rane s strugi, debri pa so bile obrasle z neprehodno goščavo. Agent Luks Je povedal, da je nekje pod stenami, v kaverni, vsekani v živo skalo, skrita tehnika «Km», ki oskrbuje te kraje s komunistično propagandno literaturo. Pokazal jim Je lično izdelane brošure: Program OP, Komunistih manifest in še mnogo drugih. Iskali so tudi kurirsko karavl0' ki Je bila med Sočo in gozdno mejo. . Stotnik Kniecke se ni nadejal uspeha. Sam je izgub*1 nešteto dni ln precej ljudi, ko Je po Idrijskih grapah stikal <* bolnišnicami ln drugimi ustanovami .Kmalu po sončnem vzh0] du si Je šel skupaj z majorjem ln agentom Luksom ogleh bojišče. Na sedlu so se poslovili od kolone tovornih živali- 3 katerimi je spravljala četa v dolino mrliče. Ranjence so h*** odnesli že pod večer, takoj ko Je prenehal boj. Trupla s° naložili na tovorna sedla in jih prevezali z vrvmi. Samo 1,0 tem odseku so imeli dvajset mrtvih in še več ranjenih. Glh na uspeh in izredno težaven teren pa so bile to majhne žrtve- Bojišče od sedla do podnožja skalovja je bilo polno z0' raslih jarkov, podzemskih bunkerjev in lijakov To so hi*1 ostanki kobaridske fronte. Tu ln tam je stotnik brcnil 1505 granate, da je jedko zazvenel po kamenju. Trava Je obrašče*0 razbito železje, raztrgane žične ovire in množico neeksplh' ranih granat, od katerih so bile nekatere velike kot pujs*1; Stotnik se je dolgačasno prestopal in pazil, da ne bi stop*1 na granato ali na neeksplodirano ročno bombo iz bojev pter njega dne. Rad si je ogledoval bojišče. Bilo mu je, kot bi 00 srečaval s površjem svoje lastne duše, ki jo je premalo pozn3*-Ob njem Je stopal Luks, zdaj že s kapo gorskih lovcev, ih 0 slabi nemščini identificiral trupla na planini. Preobračali drugega za drugim. Trupla so bila napihnjena, obletavaj1 so jih roji pisanih muh, po ranah so gomazeli ogabni hc*1 črvi. Iskali so predvsem komisarje in njihove torbice, da bi 00 dokopali do pisanih dokumentov. Luks Je stikal po žepih svojih mrtvih znancev kakor hi]0" na ln brskal po njihovih listnicah. «Tudi majhne lnformadJ* so dragocene,« Je ponavljal Wolfova navodila. Kar Je zah-malo njega, Je bilo stotniku prekleto malo mar. Ob siflhf mnogih Je bil vesel — kakor zmeraj — da Jo je sam sre« no izvozil. . Z dobrim spremstvom so se povzpeli po krvavih sled6*1 v zadnji strelski Jarek, kjer so vztrajali najbolj zagrizi 29. oktobra 1971 ^■MORSKI DNEVNIK ŠPORT ŠPORT ŠPORT PO ZMAGI NAD MARIBOROM S 4:1 Olimpija pokalni prvak Slovenije V finalni nogometni tekmi sloven-■ ga Področja za pokal Jugoslavi-npje danes v Ljubljani „ , okrog 2.000 gledalci prem a-Wa Maribor s 4:1 (2:0). Gole za trHIj ^ 80 dali Ameršek (11-me-v 45 7 ^0- in 73. min., Pejovič ■ min. in Bečejac v 69. min. (ta. Vjoekovič v 81. min. za Mari-?ita, uiunpija je nastopila brez podkovanega Oblaka. . Predtekmi so mladinca Olimpi-ski iV v tekmi za mladin-Pokal Jugoslavije) premagali 3;2 celjskega Kladivarja s košarka pvajset najvišjih *n najnižjih v Italiji r^kfat slišimo, da je košarka £,.le za visoke igralce. Vseka-res, da imajo visokorasli le precej lažje delo pod koši, pa nizkorasli. S tem pa seveda ' »kakor ni res, da so tudi že J? igralci. če bi to obveljalo, :ot ■ ™ v naiholjših tekmovanjih, 'e trii n' Rr- A liga, nizkih igralcev . . ?• Da pa temu ni tako do-,ulelo številke, ki smo jih zbrali kit i ! v‘šim najboljših italian-. košarkarjev, torej takih, ki Baj0 v A ligi. v NAJVIŠJI jePdemini (Forst) ?evone (Snaidero) Jf^hard (Forst) 'erafini (Norda) ‘Pcarelli (Mobil 4) Jossi ‘ •elsoi jcpsi S. (Majcmobili) «on (Snaidero) )fsini (Simmenthal) c3,erS (Gorena) leri^.-CGorena) 'ianchi --«m (Spliigen) ?anc'hi (Eldorado) Avien •*’ * flney (Simmenthal) “.....bil 4) (Norda) . - ,Maxmobili’1 Fiori (Forst) oiuams „ t_rlams (Partenope) *huli (F' ■ i ( NAJNIŽJI p> ."“u (Eldorado) Bete«a (Forst) 4 ” (Partenope) hbate (Partenope) (Maxmobili) (Gorena) ^netti (Mobil 4) k^conj (Ignis) ^Poeloni (Stella Az.) ^ (Gorena) n®r8ati (Norda) (Snaidero) om° (Simmenthal) ,e‘lanera (Eldorado) “Ponico (Norda) jecalcati ecalcati (Forst) /iluli (Simmenthal) v?**1 (Splugen) 5Sola (Ignis) arzn ssola gorati (Forst) (Maxmobili) ^chfPlagen) (Mobil 4) nogomet 2,12 2,10 2,10 2,09 2,08 2,08 2,08 2,06 2,06 2,06 2,05 2,05 2,04 2,04 2,04 2,04 2,04 2,03 2,02 2,02 2,02 1.78 1.79 1.80 1,81 1,81 1,82 1,82 1,83 1.83 1.84 1.84 1.85 1.85 1.86 1,86 1,86 1,87 1.87 1.88 1.89 1.90 Gorici proti Pro Gorizii, da bi vrnili tem mladincem obisk, ki so ga opravli 20. oktobra letos v Novi Gorici, ko je bilo srečanje neodločeno 3:3. Glede na solidno nogometno ekipo AS Ronchi, se pričakuje v četrtek 4. novembra, na športnem stadionu v Nov; Gorici velik o-bisk privržencev nogometnega športa. KONJSKI ŠPORT Pridobitve tehničnega napredka prodirajo tudi v šport. V Angliji preskušajo nove ovire iz plastične snovi za konjska tekmovanja. Sedanje zapreke so večinoma lesene in ker so precej težke, prihaja često tudi do poškodb konj in tekmovalcev. Nove, plastične zapreke pa so izredno lahke in ne predstavljajo nobene nevarnosti ne za konja, ne za jezdeca. V Pekingu so objavili nekatere rezultate najboljših kitajskih atletov v letošnji sezoni. Ti rezultati so: MOŠKI 100 m: Ju 10”4 200 m: Ju 20”8 višina: Ničihčin 2,25 m palica: Čiang 4,92 m kopje: Čang 76,34 m ŽENSKE višina: Vu 1,82 m A VTOMOBILIZEM V njegovem rojstnem kraju Danes pogreb Sifferta RTV ITALIJA-POLJSKA V RITMIČNI GIMNASTIKI PRIMORSKE NOGOMETNE EKIPE V SLOVENSKIH LIGAH V Gorici zopet na vrsti Lepa zmaga Tolmina v Kranju mednarodna prireditev V nedeljo derbi Koper-Izola V osmem prvenstvenem kolu /e pet primorskih ekip izbojevalo tesne zmage V Friburgu bodo danes pokopali švicarskega avtomobilskega dirkača Joa Sifferta, ki se je v nedeljo smrtno ponesrečil v Brands Hatchu. Zdravniška obdukcija njegovega trupla je pokazala, da je Siffert nesrečo samo sicer preživel, vendar pa se je zadušil, ko je vozilo zagorelo. Plamen je namreč v hipu porabil ves kisik v majhni vozače-vi kabini in Siffert tako ni mogel dihati. S srečanjem med Italijo in Polj-! sko v ritmični telovadbi se nadaljujejo v Gorici športne manifestacije na zelo visoki ravni. Po evropskem prvenstvu v košarki in v ženski odbojki, bo na vrsti srečanje v ritmični telovadbi. To bo uradno srečanje, čeprav je na državnem koledarju zabeleženo kot mladinsko srečanje. Olimpijski zakonik prepoveduje taka srečanja leto dni pred olimpijskimi i-grami. Organizacijo je sprejela go-riška UGG. Dvoboj se bo pričel 6. novembra s pričetkom ob 17. uri. To srečanje velja samo za moške in obe federaciji sta že sporočili da bosta prisotni z več kot 50 telovadci. Verjetno bo gostovala tudi ekipa iz Jugoslavije, toda izven konkurence. Italijanska televizija je obljubila posredni prenos prireditve. Postavi ekip bodo sporočili čimprej. Zagotovljeno pa je. da bodo v italijanski ekipi nastopali tudi nekateri tekmovalci, ki bodo kasneje sodelovali na olimpijskih igrah. Po sprejemu LR Kitajske v OZN Brundale: «Ni vzroka za izključitev Formoze» «Mednarodni olimpijski odbor ne namerava posnemati združenih narodov. Zato nikakor ne bo izključil iz svojih vrst Čangkajškove Kitajske (Formoze), da bi sprejel v svo- javil v Chicagu predsednik mednarodnega olimpijskega odbora Ameri-kanec Avery Brundage. Dostavil je, da sprejem Ljudske republike Kitajske v vrste združenih narodov v nobenem primeru obvezno ne privede že tudi do vključitve te države v vrste Mednarodnega olimpijskega odbora. cFormoza je polnopraven član CIO in bo ostala toliko časa, dokler bo spoštovala olimpijska načela. Trenutno ni nobenega vzroka za izključitev,* je dejal Brundage. Predsednik CIO je nadalje dejal, da trenutno ni pričakovati s strani Kitajske nobene pobude za vstop v najvišji svetovni športni organizem. «če ne bo Ljudska republika Kitajska spremenila svoje politike* ;,e nadaljeval Brundage «ne bo nikoli sedela v mednarodnem olimpijskem odboru poleg Formoze. To je bil namreč tudi vzrok za izstop Kitajcev iz CIO. Od tedaj dalje nismo imeli s Pekingom več nobenega stika. Mi pa seveda nimamo nobenega vzroka, da bi svojo politiko spremenili*, je zaključil svojo izjavo Brundage. Seveda pa ie veliko vprašanje, če menijo tudi drugi člani CIO tako, kot misli gospod Brundage. mrežo, tako da so od številnih priložnosti izkoristili le eno (v 26. min. preko Dobrina). Za razplet .ie verjetno delno krivo tudi podcenjevanje. ki se včasih rado še precej huje maščuje. Sicer pa ie važno, da sta točki ostali doma. sai taki slabi dnevi, na katere je treba ra- Zopet remi Kopra SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Ljubljanska Ilirija je tudi v osmem kolu SNL zabeležila zmago (tokrat nad Aluminijem, ki v zadnjih kolih preživlja krizo) in je slac>1 ^gvj, ^ Katere še bolj utrdila svoje senzacionalno junaui ^so tragični, če se le sreč vodstvo. Na drugo mesto se ie kljuo | no kon£aio. skromni zmagi prebila Izola, sledita pa .ii Slavita in Drava, ki sta po zmagah nad trboveljskim Rudarjem in Kladivar.iem prodrli Koprčani so že petič zaporedoma iz sredine pod sam vrh lestvice. TCTT1:7iraii je zanimivejše oa je Nasprotje temu predstavlja padec (jgjstvo, da je bil tudi rezultat že Rudarja in Aluminija na šesto, o- enak: 1:1. Napad ni kdo ve ziroma sedmo mesto po novih po- kako učinkovit, tako da mu ne u-razih. Koper, ki je že_ petič zapo- spe doseči niti tiste minimalne redoma dosegel neodločen rezultat, Drecjnosti. potrebne za zmago Za je ostal na petem mestu. ^ solidneiše rezultate bo ootreb- Tudi v spodnjem delu lestvice no predvsem več golov. Na tek- je prišlo do premika navzgor in mi v Velenju je imel domaa Ru- na vzdol. Tako sta velenjski Rudar dar vec od igre vecdar svoje nota Nafta za dve mesti napredeva- bude m uspel izkOTistiti Rudar je la Branik in Kladivar pa za dve vodil ze v 7 minuti, slabih dvajset nazadovala. Slivnica oa je slej ko minut pred koncem pa ie Radisav-orpi zadnia ljevic izenačil z golom iz enajst- prej zaanja. metrovke. tako da se ie gostova- (Ne)uspeh Izole nje Kopra uspešno končalo. ZAHODNA CONSKA LIGA Izola je sicer zmagala, vendar navijači niso bili navdušeni nad. . njeno igro. saj so v tekmi z zad- V osmem kolu ZCNL je drugo-njeuvrščeno Slivnico (ki je s svo- uvrščeni Triglav doživel prvi oa jimi dosedanjimi nastopi dokazala, raz. tako da sedaj zaostaja za i da ne sodi v SNL), pričakovati točke za vodečo Litijo, ki je vi- BOKS Italijan Puddu je v Sanremu o-hranil svoj naslov evropskega boksarskega prvaka lahke kategorije, da ne sodi v SNL), pričakovan I točke za voaeco mujo. iu ie v.-Po točkah je premagal Francoza kaj več kot minimalno zmago. Na- soko zmagala. Poleg tega so se * nafjnlrpm tokrat žoga ni hotela v Triglavu nevarno približali trije za- _ Kaj vec koi muiHuuuiu soku ■ višina: Vu 1,82 m dihati. je vrste Maovo Kitajsko*."To je iz-’Thomiasa. " 1 'padalcem tokrat žoga ni hotela V “ftScfjSSSnte tfoeTožita, .................................................................................................................J ..........m.".,................mn ......mm.., Primorje 'in Tolmin ki so vsi zma- _______ _____ --------- gali in si ustvarili možnosti za PREGLED MLADINSKEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA ' 1 ------------------- “ Navdušenje v taboru Gaje Prijateljskih srečanjih ^oinetaši Vozil Pfoti Ronkam in Gorici •15 Ce^r^£ 4. novembra bo ob ^ na športnem stadionu v G^ci mednarodno nogomet-^ rčanje med domačo enajste-f0 R* nogometaši iz Ronk. ,b° zanimiva povratna pri-jTka tekma, kajti Novogoriča-letos 19. marca že gosto-j. v Italiji v Ronkah in zma-jL* 2:0. ^ športnih srečanjih je eirriu namen poglabljanje ob-est , medsebojnih stikov dveh o ‘Der sodelujeta obojestran-^hidi občini Nova Gorica in InCf’ ki sta dali pobudo za ta Ivanja. -- ga dne bodo mladinci NK Nova Gorica gostovali v MLADINCI Ekipa Giarizzole ni več v skupini A na prvem mestu lestvice. V nedeljo so za presenečenje poskrbeli gajevci, ki so odpravili Giarizzole kar s 3:1. Zanimivo je, da so igralci moštva Giarizzole do tedaj dobili le en gol in so tako imeli še boljšo obrambo od Ponziane, ki je do sedaj prejela le dva gola. Navdušenje v taboru Gaje je bilo zato upravičeno. Referent in spremljevalec ekipe Rismondo je dejal: «Fantje so "igrali res dobro. S ponovno vključitvijo dveh igralcev, kot sta Čuk in Marc, se je moštvo močno djačito.* Drugačno vzdušje pa je v taboru Primorja, ki' je izgubilo proti moštvu Fortitudo z 0:3. Naši igralci pravijo: «Ko se zgubi z 0:3, je vsako opravičilo odveč. Moštvo je zgubilo tisti ritem, ki ga je imelo v začetku prvenstva.* IZIDI Edera - Zaule 4:2 Ponziana - CRDA 4:0 Fortitudo - Primorje 3:0 Gaja - Giarizzole 3:1 Počitek: Cremeaffe LESTVICA Ponziana 12 Giarizzole 10 Fortitudo 9 Cremcaffč 8 CRDA 5 Primorje, Gaja in Zajfle 3 Edera 2 ★ * * Če bi faintje igrali tako, kot v zadnjih 20 minutah, bi gotovo izenačili in morda tudi zmagali. To je splošno mnenje po tekmi med Bregom in Aurisino. V prvem polčasu ni šlo in ni šlo. Proti koncu srečanja pa se je vsem kot na mah «od-prlo*. Videli smo končno, kaj lahko zmore ta ekipa. IZIDI ZAČETNIKI Začetniki Brega so prvi odprli svoje igrišče s prepričljivo zmago proti Libertasu iz Trsta. Brežani nikakor ne popustijo in trdno sledijo prvemu na lestvici, Esperii. Če pomislimo, kako so si v prejšnjih kolih zapravili kar dve zmagi, potem ko so vodili že s 3:0 in s 3:1, nas seveda grize jeza. Brežani bi lahko gladko vodili na lestvici. Sicer pa so pri mladih nepredvideni izidi običajni. Nogometaši Zarje so poltrdi borbi prepustili zmago močni ekipi Giarizzole. Poraz z 0:1 proti drugemu z lestvice ni slab izid. Nasprotno! Kaj se je zgodilo s Primorjem? Igralo je s prvim z lestvice. To je res. Esperia Pio XII je zelo močna ekipa, toda 10:0! Takega izida res nismo pričakovali. Kaj napraviti? Popustiti? Nikakor ne! Naprej je treba trenirati, še bolj požrtvovalno. Za uteho naj bo našim nogometašem ta primer. Pele, znani brazilski nogometaš, je prišel domov ves objokan, ko je igral svojo prvo tekmo v mladinskem moštvu. Njegovo moštvo je namreč zgubilo kar z 0:7. Ni pa popustil! Kaj je postal nato Pele, o tem seveda ni pred časom izselili v Ameriko), ki je že dobil japonsko državljanstvo. Vakabaši je bil vratar neke kanadske amaterske hokejske ekipe in je sodil med najboljše kanadske vratarje sploh. KOŠARKA S. Giovanni - Don Bosco 0:0 Rosandra - S. Anna 3:1 Breg - Aurisina 0:2 Triestina - Roianese 9:0 Počitek: Campanelle LESTVICA S. Giovanni in Aurisina 9 Triestina 8 S. Arna in Don Bosco 7 Breg, Campanelle in Rosandra Roianese 0 treba pripovedovati. IZIDI Zarja - Giarizzole 0:1 Inter SS - Fortitudo 0:3 Breg - Libertas TS 2:0 Esperia - Primorje 10:0 Edera - Ponziana n.o. Muggesana - Zaule 1:1 LESTVICA Esperia Pio XH 12 Giarizzole, Libertas TS, Breg 9 Zaule Ponziana in Muggesana Fortitudo Inter SS, Zarja in Edera Primorje 8 6 3 o 0 b. 1. HOKEJ NA LEDU V japonski državni hokejski reprezentanci, ki bo nastopila na zimskih olimpijskih igrah v Sapporu, bo igral tudi neki Kanadčan. To je Osamo Vakabaši (Kanadčan japonskega porekla, čigar starši so se V PRIJATELJSKI TEKMI Drevi ob 19.30 v Trstu Bor-Lloyd Adriatico Bor — Libertas Barkovlje 60:49 (28:20) BOROVA POSTAVA: Adrijan Zavadlal 17, Rajmund Kralj 6, Lakovič 8, Fabjan 12, Martin Kralj 11, Škerlj, Danijel Zavadlal 6. Prosti meti 12:18. Sodnika: Giacomini in Bonidol-li. V okviru priprav za bližnje prvenstvo so borovci v sredo igrali trening tekmo proti Libertas Barkovlje (sinoči so igrali proti Ser-volani in jo premagali z izidom 82:54, drevi pa bodo naši fantje ob 19.30 - in ne ob 21. uri — igrali v telovadnici Monte Cengio proti peterki Lloyd Adriatico). Borovci so nastopili proti Barkovljanom z o-kmjeno postavo, da bi dali možnost igranja tudi mlajšim košarkarjem. Tekma je bila poprečna, za nekatere igralce, ki manj nastopajo v prvenstvu, pa dobra priložnost za uigravanje z ostalimi. b. 1. Pred dnevi se je sestal odbor goriške boksarske sekcije z namenom, da izvoli novega predsednika, ki naj bi nadomestil umrlega Alojza Kodermaca. Prisotni so bili vsi odborniki in po kratki komemoraciji so soglasno izvolili Tullia Zorzenona. Odbor je obenem sklenil, da bo imel v prvi polovici meseca decembra novo sejo v spomin na pokojnega predsednika. Prejšnjo soboto so odprli za naše področje odinstven objekt: smučarski progi iz plastične mase za spust in teke. V kfaški dolini- pri Nabrežini, kjer je ta «suhi zimskošportni center*, že nekaj časa potekajo začetni in izpopolnjevalni tečaji, ki jih vodijo smučarski učitelji iz Sappade. Direktor šole je Bruno Pachner, še pred leti najboljši alpski tekmovalec našega območja, ki ga vidimo skupno s kolegom Benedettijem med prikazovanjem vzporednega vijuganja na plastični progi (zgoraj). - l.U n 1*1*4 4» <.r>/ gali in si ustvarili možnosti za osvojitev drugega mesta ob koncu jesenskega dela. V drugem delu lestvice se je položaj precej spremenil. Usnjar je napredoval z osmega na šesto mesto, Piran pa z devetega na osmo. medtem ko je Zagorje padlo s šestega na sedmo, Jesenice pa. po težkem porazu s sedmega na de veto mesto. Vse tri ekipe z dna (Adria, LTH in Hrastnik) so zgubile z minimalnimi rezultati in so ostale na svojih prejšnjih mestih. Piran - Adria V primorskem derbiju so domačini proti pričakovanju nastopili s popolno postavo. Zaigrala sta namreč tudi Lokaš in Tomšič. M sta bila prejšnjo nedeljo izključena. Dosedanja praksa je bila. da kaznujejo izključenega igralca najmanj z eno tekmo neigranja. Primeri, ko je dobil izključen igralec samo u-kor, so biti izredno redki. Lokaš, ki je menda udaril stranskega sod nika. pa bi moral po dosedanjih merilih dobiti večmesečno kazen. Pirančani so nastop svojih igralcev utemeljili s telegramom, ki naj bi ga poslala Nogometna zveza Slovenije, v katerem se Lokasu in Tomšiču dovoljuje nastop. Mirencem se je vse skupaj čudno ^ zdelo in so najavili protest. Končno sodbo prepuščamo tekmovalni, oziroma disciplinski komisiji NZS, saj so nam stvari, posebno dogodki s tekme prejšnjega kola (Primorje - Piran) premalo znani. V sami tekmi pa je Adria že v samem začetku povedla z golom Careviča, ki .je izkoristil nepazljivost obrambe Pirana. Isti igralec, je v 34. minuti povišal vodstvo, ki ga pa jootem Adria ni znata očuvati. Že v naslednji minuti je Jeličič zmanjšal njeno vodstvo, v drugem polčasu pa so si Pirančani z goloma Požarja in Morata (samo deset minut pred koncem) zagotovili zmago. Tako si je v boju tekmecev z dna Piran nekoliko opomogel (seveda, če sta imeta zgoraj omenjena igralca pravico do nastopa). Adria pa, ki nikakor ne n.ore «najti» sama sebe, ie znova zapravila priložnost za izboljšanje svojega. nič kaj rožnatega položaja. Velik uspeh Tolmina Redki so tisti, ki so pričakovali prednost. Kranjčani so imeli mogoče slab dan. za nameček pa so naleteli na nasprotnika, ki ie znal to izkoristiti. Tolminska obramba .le uspešno zaustavljala »atomski* napad Triglava s poprečkom 3.7 gola na tekmo in ohranila svojo mrežo nedotaknjeno. Tudi napad ni odpovedal in je preko Lebana dosegel zmagoviti gol. Tako so Tolminci zelo razveselili svoje navijače, pa tudi bledi vtis z začetnih tekem prehaja počasi v pozabo. Nova zmaga Primorja Primorje nadaljuje s svojimi u-spehi in je že tretjič zaporedoma zmagalo. Podobno kot pred štirinajstimi dnevi na Jesenicah, se tudi tokrat obramba ni pustila presenetiti. Batagelj ie spet dosegel odločilni gol. Tako so si Ajdovci še povečali možnosti za visoko u-vrstitev. Revna zmaga Vozil Tekmo med Voeili in Hrastnikom bi lahko primerjali s tekmo v Izoli. Hrastnik je kot Slivnica zadnji, tako da so gledalci pričakovali izdatno zmago Novogoričanov. Vendar pa so videli le revno zmago, doseženo z enim samim golom Per-šul.je. Podobno kot v Izoli favoritom ni šlo in so zapravljali priložnosti. ki so jdh imeli mogoče nekoliko manj kot Izola, saj je bil Hrastnik za razliko od Slivnice v glavnem enakovreden nasprotnik. Hrastničani so glede na svoje zadnje mesto presenetili z dokaj dobro igro in kai lahko bi se zgodilo, da bi iz Nove Gorice ob slabem domačinu lahko odnesli točko, saj so večkrat nevarno napadli. Zeta važno je, da sta točki ostali doma. vendar lahko tudi pripomnimo, da Novogoričani na svojem igrišču letos še niso prikazali neke zares dobre igre, ki bi navdušila gledalce. V nedeljo obalni derbi V nedeljo bo končno dolgo pričakovani derbi med Koprom in Izolo. Rezultat tekme v Kopru tji težko napovedali, sai sta ekipi precej izenačeni. O rezultatu pa najbrž ne bo odločalo samo znanje, pač pa tudi psihična pripravljenost ekip. pomoč navijačev, športna sreča in druge okoliščine V ZCNL bo v Ajdovščini nastopil Usnjar, v Tolminu Jesenice ter v Mirnu Zagorje. Tolmin ta Primorje imata priložnost za novo zmago. Adria oa bo poskušala vsaj malo popraviti svojo borno točkovno zalogo. Možnosti za zmago ima-io tudi Vozila na gostovanju v Škofji Loki, medtem ko ta kaj takega precej težje rekli za Piran, ki se bo v Trbovljah pomeril z Litijo. B. P. 1 pida bi 1.1 II plugi V. “J) • I ovr w Na spodnji sliki pa je večkrat- točko Tolmina v Kranju, še red na italijanska prvakinja v smu- kejši pa tisti, ki so pričakovali obe čarskem teku Annamaria Samas- Tolmin pa je spet dokazal, da zna sa, ki se je takoj po otvoritvi presenetiti in se zna v boiu z bolj-proge pognala s prožnim korakom šim tekmecem braniti, včasih Jopo ozki «plastični smučini*. I seči tudi gol in nato varovati svojo SAN V BUENOS AIRESU R. Fischer matiral Sovjeta Petrosjana V finalnem dvoboju turnirja kandidatov za svetovnega šahovskega prvaka je v Buenos Airesu Ameii-kanec Robert Fischer premagal Sovjeta Petrosjana s 6,5 : 2,5. Pravico do srečanja s svetovnim prvakom Sovjetom Spaskim si je tako priboril Fischer. Ta dvoboj bo predr vidoma prihodnje leto spomladi. Po 23 letih je Fischer prvi izzivalec svetovnega prvaka, ki ni sovjetski državljan. Argentinci so njegov uspeh pozdravili izredno bučno, saj se je moral Amerikanec pred navdušeno množico umakniti iz dvorane pri stranskem izhodu stavbe, v kateri so odigrali devet partij tega dvoboja. Fischer je za svojo zmago prejel približno 8 milijonov lir, Petrosjan, kot poraženec, pa nekaj čez tri milijone lir. ^ noa in se v varstvu teme umaknili v skalovje, p jarkom je jadrala jata krokarjev in kavk. Stotnik je snel £*Rat in pomeril krokarja, ki se je zibal nad najbližjim Seveda ga je zgrešil. Toda ob strelu se je vreščeča * dvignila in se začela naglo spreletavati nad njimi, kot hudovala, zakaj so jo zmotili pri pojedini. rt.y jarku je Luks pokazal stotniku in majorju nekaj mrtvih jjjtaljev-komunistov. z nogo je preobrnil Paulusa, zalitega ^Jeno krvjo, in dejal. '