Z njim pa se je začelo tudi Blancovo sistem atično zanim anje za geografske, družbenogospodarske, pa tudi za politične problem e ne samo Jugoslavije, tem­ več tudi drugih socialističnih držav Srednje in Vzhodne Evrope, v katere je ponovno potoval in se tem udeleževal znanstvenih posvetovanj. Ta delovna usm erjenost ga je pripeljala do tega, da je postal zadnja leta vodja francoskega raziskovalnega centra za geografijo Srednje in Vzhodne Evrope ter agrarne geografije. O Jugoslaviji je objavil v znani zbirki »Collection Armand Colin« svojo originalno geografsko m onografijo (»La Yougoslavie«, Pariz 1967). O njej smo hkrati s poročilom o znani Fisherjevi knjigi o Jugoslaviji obsežno poročali v GV XXXIX (1967) na str. 185—188. V znani zbirki »Que sais-je«, ki jo izdaja pariška založba »Presses Universitaires de France« pa je Blanc leta 1965 izdal knjižici »Geographie des Balkans« in »L’economie des Balkans«. N aj­ obsežnejše njegovo delo v tej sm eri pa je knjiga »L’Europe socialiste« (v zbirki »Europe de demain« 4, Presses Universitaires de France, Paris 1974, strani 264), ki pregledno in prim erjalno obravnava socialistične države Srednje in Vzhodne Evrope (NDR, ČSSSR, Poljsko, Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo in Jugoslavijo) te r njihove gospodarske odnošaje do COMECONA in ZSSR. Po svojem značaju ta knjiga daleč presega zanim anje samo geografov. Med geografskimi inform ativnim i knjigam i te vrste je om eniti še knjigo »Les Republiques socialistes d ’Europe Centrale« (2. izd., Paris 1974), ki sta ji poleg Blanca av torja še francoska geografa Pierre George in Henri Smotkine. Vse tu le na kratko označeno delo prof. Blanca je takšnega značaja, da ga m oram o jugoslovanski geografi visoko ceniti. Zato iskreno obžalujemo, da ga je prezgodaj prekinila sm rt. Tudi slovenski geografi obžalujemo to tem bolj, ker gre za delo in sm rt našega iskrenega p rija te lja in ker je s tem izpadel še eden od zadnjih členov v že tako oslabljenih stikih med našo in vedno oplajajočo francosko geografijo. Svetozar Ilešič X I . zb o ro v a n je s lovenskih geografov (Maribor, 28. — 30. jun ija 1978) Po štiriindvajsetih letih je bil M aribor drugič gostitelj zborovanja slovenskih geografov. Izbiro tega obdravskega m esta za kraj zborovanja so opredeljevali pereči problemi m anjše razvitosti te r procesi, ki se pojavljajo v obm ejnem svetu Severovzhodne Slovenije, degradacija okolja, vloga M aribora v regiji in drugi problemi. Priprava in izvedba zborovanja je bila poverjena m ariborskem u aktivu GDS oz. katedri za geografijo Pedagoške akadem ije v M ariboru. Zborovanje je potekalo prvi dan plenarno in se ga je udeležilo prek 250 geografov iz Slovenije in gostje iz slovenskega zam ejstva. Posvečeno je bilo problem atiki M ariborske regije. Drugi dan zborovanja sta dopoldne zasedali sekciji za šolsko geografijo in posebne teme, popoldne pa je bil plenarni sesta­ nek s temo o problem ih človekovega okolja. Istega dne je bil tudi občni zbor GDS. V program u zborovanja sta bili dve k ra jši strokovni ekskurziji po M ariboru in na Pohorje, zadnjega, tretjega dne pa celodnevna strokovna ekskurzija na relaciji M aribor—Svečina—Lenart—Formin—Ptuj—Maribor. Zemljepisni muzej In štitu ta za geografijo univerze v Ljubljani je za udele­ žence zborovanja pripravil razstavo k art in objavljenih del med zadnjim a zborovanjema. Za zborovanje smo s financiranjem Raziskovalne skupnosti Slovenije p ri­ pravili team sko raziskavo o M ariborski regiji, ki je obravnavala pokrajinsko- ekološke elemente, družbenoekonomske razvojne dejavnike in diferenciranost urbano-ruralnega prostora. V raziskavi so sodelovali geografi domala vseh geografskih disciplin in posredovali v 14 referatih poglobljeno geografsko po­ dobo M aribora in njegovega vplivnega obm očja v občinah M aribor, Radlje ob Dravi, Lenart, P tuj, Ormož in Slovenska Bistrica. Rezultati te raziskave bodo služili načrtovanju socioekonomskega in prostorskega razvoja regije ter bodo objavljeni v posebnem zborniku. Raziskovalno delo, ki so ga opravili geografi v zvezi z zborovanjem, pomeni obogatitev geografskih izsledkov o Severovzhodni Sloveniji, za katera smo se zadolžili na II. posvetovanju leta 1954. Ta bera ni m ajhna, saj smo dobili vrsto kompleksnih geografskih monografij, raziskav o problem ih obm ejnih obmo­ čij, o nacionalno m ešanih ozemljih, odprti meji, o u re jan ju in varstvu okolja, sprem em bah agrarne pokrajine, procesih urbanizacije, deagrarizacije, m igra­ cijah prebivalstva ipd. Referati s področja geografije v šoli so predstavili predvsem koncept geografije v osnovni šoli in njegovo vertikalno nadgradnjo na vseh stopnjah usm erjenega izobraževanja te r pristope, kako realizirati učne načrte. V tej sekciji je bilo posredovanih 5 referatov. V sekciji s posebno geografsko tem atiko smo se lahko seznanili z zelo pestro problem atiko, ki je zajela v 13 referatih širok spekter vprašanj iz fizične in družbene geografije. Probleme človekovega okolja je obravnavalo 7 referatov, in to iz načelnih in prostorsko-aplikativnih vidikov. Program XI. zborovanja pomeni prizadevanje slovenskih geografov, da bi u trd ili vezi med znanstvenim raziskovanjem in družbeno prakso. V ospredje postavlja team sko delo, interdisciplinarnost, povezovanje in usklajevanje raziskovalnih program ov geografskih institucij. Ugotavlja tudi potrebo po nadaljnjem razčiščevanju načelnega koncepta slovenske geografije. S takšno problem atiko pa smo slovenski geografi prispevali tudi k metodologiji razi­ skovalnega dela in k afirm aciji svoje stroke. XI. zborovanje je v številnih diskusijah in v svojih sklepih začrtalo tudi smernice nadaljnjega razvoja geografije in najbolj aktualne naloge. Omenimo naj predvsem potrebe po reševanju specifičnih problemov družbeno-ekonom- skega in prostorskega razvoja Slovenije, prilagoditvi raziskovalnega program a potrebam družbenega planiranja, po nadaljevanju raziskav Severovzhodne Slovenije in drugih slovenskih pokrajin te r reševanju problemov, ki jih odpira sedanja stopnja družbenega razvoja, t.j. problemov okolja, nerazvitih in manj razvitih območij, obm ejnosti, zam ejske Slovenije, prostorske integracije kme­ tijske proizvodnje, energije, gospodarjenja in poselitve gorskih območij, infra­ struk ture , prom eta, turizm a, urbanizacije in deagrarizacije. Zborovanje po­ stavlja pred slovenske geografe tudi zahtevo, da se čim aktivneje vključijo v reform o izobraževalnega sistema. B orut Belec Simpozij Znanstveno delo Jovana Cvijiča ob petdesetletnici njegove smrti v Beogradu od 21.—23. novembra 1977. Srbska akadem ija znanosti in um etnosti je v sodelovanju z beograjsko univerzo in njeno naravoslovno-matematično fakulteto te r geografskimi in etnografskim i inštitucijam i v svojih prostorih organizirala simpozij o znan­ stvenem delu svojega nekdanjega predsednika in univerzitetnega rektorja, najbolj znanega in plodovitega geografa Jovana Cvijiča (1865—1927). Ko bodo izšli natisnjeni referati s tega simpozija, to ne bo prvi zbornik, posvečen tem u velikanu znanstvene misli. Že 1. 1924 je v Beogradu izšel Zbornik radova, posvečen Jovanu Cvijiču. V istem kra ju je 1. 1968 izšel zajeten zbornik z na­ slovom Cvijičev zbornik v spomin 100-letnice njegovega rojstva. Bil je plod simpozija v Koviljači od 14. do 16. oktobra 1965. P rejšnji zborniki prinašajo predvsem Cvijičeve zasluge za geografijo in sociologijo. Zadnji simpozij pa je osvetlil Cvijičevo delo z vidika mnogo številnejših strok. Prvi dan simpozija so po uvodnih in svečanih govorih akademikov (Lukič, Nedeljkovič, Stevanovič, Lutovac, Uroševič) sledili prikazi Cvijičeve vloge za geološko in geotektonsko poznavanje Balkanskega polotoka (K. Petkovič, P. Stevanovič, M. Herak), za regionalno geomorfologijo (R. Lazarevič, Č. Milič) in glaciologijo balkanskih gora. Kako so Cvijičeve ugotovitve o obsegu pole-