1 rjT AC "KJ A"ROTIA F-^l
lES&l&H vrUiiO ii iilvvi/ii * r^ST"
I	I_ IWJwrtlluMMrTAMB._j	^^ J
TELEFON: OHelaea 8—8878__Entered m Second Ola— Matter September 21,^903, rt the Pot Office mt Hew York, K. Y„ iumUt Act at Qongreee of March 8, 1870	TgLEFOH: OHJn 8—SOT
NO. 226. — STEV. 223._NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 27, 1934. — ČETRTEK, 27. SEPTEMBRA 1934	VOLUME XUL — LETNgCJ,
TEKSTILNI BARONI SO PRELOMILI OBLJUBO
>TRAJKARJEV NE SPREJEMAJO NA DELO, SVOJIM DELAVCEM PA VSILJUJEJO "Yellow Dog DOGOVORE
aorman dolži nekatere tekstilne barone, da se poslužujejo represalij proti organiziranemu delavstvu. — Strokovna organizacija prosi predsednika za posredovanje. — Po mnenju Miss Perkins je angleški sistem delavskega zavarovanja I najboljši.
WASHINGTON, D. C., 26. septembra.—Pred-tednik Roosevelt je imenoval posebno razsodišče, :igar naloga bo, odpraviti nesoglasja, ki še vedno /ladajo v tekstilni industriji. Njega člani so: sodnik j Walter P. Stacy iz North Caroline, vpokojeni ad- . niral Henry A. Wiley in James Mullenbach iz Chi- 1 :aga. To so isti možje kot jih je bil imenoval pred- j >ednik Roosevelt za obnovitev socijalnega miru v ; jeklarski industriji.
Tekstilna stavka je končana. Večina delavcev se je vrnila na delo v dobri veri, da so izvojevali zrna-50 in da se bo položaj zanje že vsaj nekoliko izboljšal.
Delavci so bili zadovoljni s predlogi posredovalne komisije, dočim niso delodajalci njenega poročila niti odobrili, niti zavrgli.
V svoji objestnosti so šli še dalje in so začeli enostavno sabotirati predloge posredovalne komisije.
* <i '*■
Ko se je hotelo v North in v South Carolini vrni- J ti na delo sedemdeset tisoč pletilcev, so našli tovarne zaprte. Pa tudi iz drugih krajev poročajo, da nočejo tekstilni baroni jemati štrajkarjev nazaj na delo. Delodajalci so napovedali organiziranemu delavstvu boj. Ne nameravajo jih kaznovati samo zato, ker so št raj kali, pač pa tudi zato, ker so člani strokovne organizacije.
"Ypllow dog" kontrakti kršijo industrijalno postavo, ki je oživotvorila NRA, istočasno pa kršijo tu-1 di NRA pogodbe, ki naj služijo za izboljšanje go-j spodarstva.
Organizacija tekstilnih delavcev se bo obrnila naravnost na predsednika Roosevelta, naj s svojim vplivom odpravi te neznosne razmere.	v
BOSTON. Mass., 25. septembra. — Delavska tajnica Miaa Frances Perkins je v lastnosti predsednice predsednikovega odbora, čegar naloga je sestaviti načrt za rešitev nujnih družabnih problemov, govorila na nekem zborovanju ter se v svojem govoru zavzemala za zavarovanje delavcev proti brezposelnosti. Pričakovati je, da bo saj del programa delavske tajnice našel mesto v socijalno-politi • čni poslanici, katero bo predsednik Roosevelt podal prihodnjemu kongresu.
Miss Perkins je rekla, da imamo s sedanjim sistemom, s katerim podpiramo armado brezposelnih mnogo večje izdatke kot pa jih ima angleški zavarovalni sistem. Poleg tega je angleški delavec tudi mnogo bolj zavarovan proti bedi, kot pa ameriški delavec z ' 'beračijo**, ki jo prejme v roko kot podporo. Delavska tajnica se je odločno zavzela za prisilno zavarovanje proti brezposelnosti.
Po njenih podatkih je v juliju dobivalo pomoč iz zvezne in iz državnih blagajn 1 7,000,000 ljudi, — med katerimi jih je 7,000,000, ki še niso dosegli 16. leta. Miss Perkins priporoča, da bi posamezne države sprejele postave za izboljšanje delavskega položaja in vpeljale zavarovalnino proti brezposel -nosti in pri tem bi morali delodajalci in delavci iti roko v roki in pomagal bi jim tudi zvezni delavski d^pa rtnrumfc«	*	1
Hauptmann obtožen izsiljevanja
ROOSEVELT I ODPOTOVAL V WASHINGTON
Čakajo ga zelo važne F deve.—Največji njegov problem je NRA in po-1 moč brezposelnim letošnjo zimo.	\
Hyde Park, N. Y., 26. sept.' Po enomesečni odsotnosti se s je predsednik Roosevelt v to- n rek zvečer odpeljal v Wash- v ington iz svojega letnega bi v 1, lišča na svojem posestvu v <1 Hyde Park.	L
Predsednik se je vozil eelo .š noč, da je moge^hiti zjutraj že J pri svoji pisalni mizi.	j
Tekom priliodijih tednov se t I to predsednik največ havil z reorganizacijo NRA, s pro ni- ^ r-unoni za prihodnje leto ter s ^ svojo poslanico o družabnem življenju, ki jo bo predložil p prihodnjemu kongresu.	j
Trgovski voditelji nepresta- L no pritiskajo nanj, da pojasni svoje stališče glede industrije j in trgovine. To bo najbrže po-j jasnil v svojem govoru po radio v nekaj dneh.	j Predsednik l»o tudi objavil t vladno politiko glede jmdpore < brezposelnim v prihodnji zimi. > Ravno tako bo s svojim kabi- J i letom razpravljal o starost- «• nem zavarovanju in o zavarovanju proti breznosel nosti.
Washington, D. C., 26. sept. , Tz vladnih virov se naznanja, . tla namerava predsednik Roo- ! sevelt v kratkem sklicati v ] Belo hišo kongresne in druge , voditelje, da ž njimi izdela načrt za agresivno obrambo proti napadom na New Deal. Predsednik bo posebno pov-tlarjal, tla vlada iih namerava I uničiti privatnega dobička ter , v izvedbi NRA načrta ne misli , biti preveč radikalna.
0 LETALCIH _NI SLEDU
Udeležniki Gordon-Bennett tekme to izginili. Veter jih je najbrže za- i nesel v pokrajino jezer in gozdov.	j
Moskva, Kusija, 26. septem-'
lira. — O petih halonih, ki so se udeležili 22. Gortlon-B^n-nett letalne tekme, in ki so se v nedeljo, dvignili v Varšavi, j ni nikakih poročil.	*
Ako se je uresničilo domne-| vanje letalnih izvedencev, da jih je severozapad. veter wine- j stl proto Kareliji, katera po-: krajina ima velike gozdove i:;' | mnogo jezer in se nahaja ^e- j verno od Lejningrada, lahko1 poteče več tednov, predno sej bodo piloti oglasili.	<
Od 16 balonov, ki so se udeležili tekme, jih je sedem pri-] stalo na ruskem ozemlju, dva v Estlandiji, eden v Litvi, eden pa na Finskem.	/
Po dosedanjih poročilih izid letalna tekme še ni znan.
L. BARTH0U ll NASPROTUJE
MUSS0L1NIJU i
—---—_—i
Francija ne dovoli, da bi . imela Italija v Avstriji glavno besedo. — Z j Jugoslavijo Koče biti v* prijateljstvu.	|
Beograd, Jugoslavija, 26. '
septembra. — Francoski zuna- -1 nji minister Louis Barthou je * v svoji izjavi, ki je bila objav- * I jena v listu "Pravila", rekel,,c tla je Francija proti temu, tla ! bi bih) avstrijsko vprašanje re-j seno na ta način, da bi imela Italija kako gospodujočo moč, pri reševanju vprašanj, ki se f tičejo osrednje Evropi'.	j*
Francija se zavzema za di-p i»lt»matično enakost meti drža- J vami, ki se potegujeja za ne- L odvisnost Avstrije. Toda to ne ] sme, kot je posebno povdarill Barthou. novzročiti ncpreina- ] ^ijivili obir v prijateljskih od- 1 noša jih med Francijo in Tta- ! lijo.	i
Bartlioti je rekel, da Franci- \1 ja iskreno želi ostati v pri ju-j' teljskili otlnosajih z Italijo, to- 4 tla na noben način ne bo žrtvo-!! vala za to željo svojega stare- : ga, globokega prijateljstva do
Jugoslavije.	1
1
"Pred mojim obiskom v Ri- < mu", je rekel Barthou, "ni i mogoče pričakovati rešitve za ] avstrijsko vprašanje. K»» nam tam. bom tudi skušal najti modus vivendi med Italijo in , Jugoslavijo".
4
N AZIJI BEZEK AVSTRIJE j
Beograd, Jugoslavija, 20. j
septembra. — Navzlic močni , avstrijski ohmejni straži veti-no prihajalo v majhnih skupi- i nah naziji čez mejo v Jugoslavijo. Takoj, ko pridejo čez me- j jo, so internirani v začasnih taboriščih, predno so poslani v notranjost dež. le.
Dunaj, Avstrija, 26. septembra. — Vladno časopisje trdi, da je nemški konzul v Zagrebu plačal jugoslovanskim o-jblastim zojn^t 100,tt00 mark za podporo avstrijskim nazijskim .beguncem v varaždiuskem ta-j borišču.	,
! Avstrijsko časopisje zatrjuje, da se ti naziji stalno vežba-| jo v orožju ter naj>oveduje, da ■ bodo Jugoslaviji poBtali še v j veliko breme.	i
I -
J TROCKEGA IŠČEJO
j Madrid, Španska, 26. sept. j Navzljfc temu, da se zatrjuje, | | da se Trockl nihaja nekje v j 'južni Franciji, ga policija išče 1 po Španskem.
-i Iščejo ga tem bolj skrbno, | ker se vlada boji soeijalistiene ■ vstaje. Ako bo Trocki najden I na španskem, bo izgnan tz de-1 žele.
i _
Naročite m na OXJLB NARODA. 1 najreiji dovwU daevc*k *
Idrafarfk Msfik.
PIERP0NT SI ŽELI SMRTI
Dillingerjev tovariš je ' bil obstrel jen, ko je sku-i šal, pobegniti iz ječe. —
V	bolnišnici vedno po- i j navija: "Želim umreti."
Columbus, O., 26. septem-
1
bra. — Harry Her pout, čegar 1 . revolver je v družbi z Dillin- ' gerjem marsikomu prinesel \ smrt, se nahaja v bolnišnici 1 t državne kaznilnice ter prosi ( svoje stražnike, da ga ustreli- 1 jo in rešijo trpljenja.	*
I — Želim umreti, — pouav-' lja neprestano.	'
: Pierpont, ki je eden izmed zadnjih
preživelih Dillingerje- L I vili roparjev, je bil obstreljrr., ] j ko je skupno s Cliarlesom Ma- ; .k le vem skušal pobegniti iz kaznilnice. Pri tej	je bil « . Makley smrtno zadet. , I Pierpont je l>i 1 zadet v lir bet in krogla mu je obstahi v hrbtenici. Zdravnik dr. K lwin Stetlem pravi, tla bo Pierii^iit ( navzlic nevarni rani ozdravel ter bo v oktobru končal svoje i življenje na električnem stolu 'zaradi umora šerifa Sar be rja, I ko je skupno z Makleyem rešil Dilligerja iz kaznilnice v Limi. Pri tem napadu na kaznilnico sta bila ]*>leg Pieri>on-ta in Mak leva še udeležena Carroll in van Meter. Carroll je bil pozneje ustreljen v Waterloo, Iowa, van Meter pa v St. Paul, Minn.
Pierpontovi stariši žive sedaj v Lakeville, Intld., kamor so se preselili iz Leipsic, Ohio.
TESNEJŠA ZVEZA j	MALE ANTANTE
I Beograd, Jugoslavija, 26.
septembra. — Ob priliki otvoritve tretje konference gospo-' darskega sveta Male antante je jugoslovanski zunanji mini- ( saer Bosko Jeftič izjavil, da 1 imajo oni, ki podpirajo namen ' sveta, pravico, da pričakujejo ^ ])ozitivni uspeli sedanje konfe-' . renče.	j
Rekel je, da bo morala kon-. ferenca pospešiti sodelovanje . med tremi državami antante v f l vseh mednarodnih zadevah, i posebno še, ker depresija v o-i _ srednji Evropi ni še prav nič ponehala. Zato je potrebno . razmišljati o tem, ako ne bi ( . j mogla Mala antanta tudi ko-, i ,ristno skupno delovati ne sa- j : 'mo v - mednarodnih vpraša- ( [njih, temveč tudi v takih zade-, vali, kot so trgovske pogodbe.
Konferenca je postavila pet komisij, ki se bodo bavile s tu-ristovskim prometom, s poštno . službo, hranilnicami, s pomor->, jsko trgovino, industrijo ter te-jlefonskim in brzojavnim po-e slovanjem.
ZOPET RAZSTRELBA V l RUDNIKU
Wrexham, Wales, 26. sept.
V	Cresford rudniku je zopet nastala velika razstrelba. Pri
L, razstrebi v soboto je v istem v rudniku izgubilo življenje 260 rudarjev.
Veleporota je zaslišala kot i " pričo Charlesa Lindbergha, o-1 četa odvedenega, in umorjene-1 ga otroka. Lindbergh je bil dospel prejšnji dan z letalom iz Caiifomije ter je prišel v sodišče v spremstvu načelnika newyjerseyske državne milice Sch wartzkopfa.
Dokazi proti Ilaptmannu se od dne do dne množe.
Spira je rekel, da je tlobil od nekega svojega prijatelja Fischa, ki je pozneje umrl v Nemčiji, vsoto $14,000 ter da je od tega denarja potrošil $250. Odločno je zatrjeval, da ni dobil otl Pisclia niti eenta j več.
Včeraj so pa našli detektivi! v njegovi garaži osemnajst in-čev dolg kos lesa, v katerem je I bilo napravljenih več lukenj. V > večji luknji jo bil majhen revolver nemškega izdelka, v manjše luknje bilo pa stlačenih za $840 bankovcev, ki so tudi tlel odkupnine.
Najvišja kazen, ki je določa) kazen za izsiljevanje, je dvajset let težke ječe.
Vse kaže, tla bo proti B. H. Haptmannu zbranih toliko do-' kazov, da ga bo mogoče obtožiti ugrabi jen ja in umora.
PAPEŽ JE KONČAL PO- j ČITNICE j
Vatikan, 26. septembra. — Po sedmih tednih počitnic na 'gradu Gandolfo se je papež Pij XI. zopet vrnil v Vatikan, j Papež je pri svojem odhodu iz gradu izgledal pri najboljšem zdravju ter je prebivalcem sosednje vasi podelil pa- , pežev blagoslov.	V
j Ko se je vozil ulicah Rima, ga je prebivalstvo glasno 'pozdravljalo. Njegovo spremstvo mu je sledilo v drugih a V-1 tomobilih. Ko se je pripeljal v i Vatikan, se je švicarska garda postavila v vrsto in delavci, ki' so zaposleni pri popravilih pa peške palače, so klicali: 44Viva il papa!" j Ka je prišel |>apež v knjižnico iz svoje sobe, jih je našel ,vse prenovljene. Ko se je nahajal na gradu Gandolfo, so delavnici predelal njegovo sta-' no van je.
»I Papež se je ob tem času vrnil v Vatikan, ker bo te dni od--'potoval na evharistični kongres državni tajnik kardinal Pacelli in je rekel papež, da Vatikan ne more biti obenem, brez papeža in državnega taj-nika.
| Predno je papež odpotoval z . fradu* Gandolfo, je sprejel v a v j I dijenci kardinala Pacellija in i .se od njega poslovil. Želel mu i je srečno pot in ves uspeh na, ) evharističnem kongresu. Med drugim mu je rekel: "Ponav-
ŠVICA HOČE ODŠKODNINO
Švica zahteva od Anglije, Francije in Italije povračilo škode. — Zavezniki so opustili svoje zahteve.
Ženeva, Švica, 26. septembra. — Na seji sveta Lige narodov je prišlo do ostrega besednega boja, ko je Švica zahtevala, da Anglija, Francija in Italija plačajo prizadeto A k otl o tekom svetovne vojne. Švicarski zastopnik Giuseppe Motta je zahteval, da omenjene države plačajo za vse tekom svetovne vojne zaplenjeno lastnino švicarskih državljanov v znesku 50.000,000 zlatih frankov ($16,500,000).
Najostrejše je proti tej zahtevi nastopil francoski zunanji minister Louis Barthou, ki je zaklical Motti: "Švicarske zahteve niso niti iz resničnega, niti iz postavnega razloga o-pravičene in ne spadajo pred Ligo narodov, ker ogrožajo mednarodno prijateljstvo, ki je pri našem delu za varstvo svetovnega miru neobhodno potrebno. Gospod Motta naj pomisli, da je tudi Francija o-pustila svoje zahteve glede odškodnine
Angleški delegat Anthony I Eden je rekel, via ta zadeva za-I radi tega ne more biti predmet razprave, ker med Anglijo in Švico v resnici ni nikakega spora, ki bi mogel ogrožati prijateljsko razmerje med obema državama.
Slednjič je Liigin svet poveril argentinskemu delegat n -1 se Maria Oantilo nalogo, da zadeve natančno preišče in nato Liginemu svetu izrazi svoje mnenje.
Barthou in Litvinov sta v medsebojnem razgovoru prišla do mnenja, da za sedaj posvetita vse svoje delo za sredozemsko zvezo, dokler Poljska določno ne odgovori glede vzhodne loearnske pogodbe.
Barthou in Litvinov skušata v to sredozemsko zvezo spraviti Francijo, Italijo, Jugoslavijo, Rusijo. Turčijo, Romunsko, Grško in Špansko.
il jamo, kar je rekel Tobija, da (bi bil Gospod na vašem potu in (Gospodov angel naj vas spremlja".
| Papež, ki je star 77 let, je navzlic temu, da je bil na poje itnicah, delal ravno tako kot ,v Vatikanu. Na gradu Gandolfo so ga vedno obiakovali kar dinali in škofi is rasnih daia
Včeraj je newyorska veleporota obtožila nepo-stavno priseljenega Nemca Bruna Richarda Haupt-manna izsiljevanja. Obtožen je, da je izsilil od col. Charlesa Lindbergha vsoto $50,000 pod pretnjo, da drugače ne bo dobil nazaj svojega otroka.
V NJEGOVI GARAŽI SO N ASU
NADALJNIH 840 DOLARJEV
"OiAg aiaoPAno'
?GUs Naroda" [|
^^ % * ow^®<s UMI riAiiAid * *
1ATBNIC PUBLISHING COMPANY
. IA Corporation X
Jfctal M*, VMMal	L Benetk, Trna.
Pta» «C Mdm fC tka corporation and addra—» of above officer«:
m m. trn tem, g«r—«h «i Mwiwtf, w«> on, n i.
»«LA8 NARODA"
-	-	_(Tdw Um fupli)
»wd Itmt Day Bacapt groday« and Holiday«	1
fr ealo teto valja m Aattriko ta	Za New York «a celo lato......9T.0Q'
IlMfll	......................$8.00	Ka pol leta ...................f&fiOj
fc pot UU ;...................$3.00	& lnoxematTo aa odo lato	*7j00 I
( Čfctrt lata ...............................flilQ	Za pol leta	|3J0j
*	SnbacrlptloD Yearly $0.00
Advertisement oa Agreement
__"CU— Naroda" iahaja Taakl dan IitmmM nedelj In praznikov._|
OopUi brea podpisa ln oaebnoatl ae ne priobtujejo. Denar naj ae bUforoIl i IpflllJitl po Money Order. Pri •premembi kraja naročnlko«, proslao, da m ^ BMi todl prejšnje MtiMWc nuaml. da hitreje najde—o paalov»«^f I «HUA8 NARODA* 21$ W. IS* Street. Ne« Yerfc. N.	1
Teiaphaoe: CHeUea S—31878
FRANCIJA IN ITALIJA
_ i
■- »
Odnošaji med Francijo in Italijo predstavljajo brez ivoma kardinalni problem evropske politike, po važnosti, >n odločilnosri enak problemu franeosko-nemškili odno- j ajev.	'
čeprav so osnove napetosti in možnosti sporazuma v( obeh primerih dokaj različne, imata vendar oba problema | :o skupnost, da bi zadovoljiva rešitev vsaj enega od njih.' koro popolnoma odstranila nevarnost nove evropske' vojne.
Francosko-nemški odnošaji ne pridejo z mrtve točke in vsaj za bližnjo bodočnost* ne dajejo upanja na iskreno sodelovanje med obema narodoma. Zato evropska politična javnost s tem večjo pozornostjo in napetost jo spremlja novi poskus za abli-žanje med Parizom in Rimom, čeravno so tudi v tem praven nade še zelo medle-
Dokler je Italija grela v ognju dve železi in si čuvala .-voje prijateljske stike z Nemčijo v*aj kot rezervo za svoje evropskopolitične zasnove, ni moglo biti govora o priključitvi fašistične politike k francoski mirovni liniji. Sedaj je situacija bistveno drugačna. Italijanski prelom z Nemčijo se je izvršil v tako ostrih oblikah, da ga ni mogoče smatrati kot zgolj taktično po-:ezo. Oziri na nemško prijateljstvo so padli, s tem pa se je wd-prta pot na drugo stran.
Srednja Evropa gotovo ni edina interesna sfera, o kateri e je treba Italiji m Franciji sporazumeti.
So tu še nerazčiščene točke sredozemskega vprašanja: nakopravnost v pomorski oborožitvi, meje afriških kolonij in italijanska ekspanzija v sredozemskem Orientu.
Vsa ta vprašanja še niso razčiščena in bodo za državnike obeh držav še trd oreh, ne glede na še trši oreh, ki ga ' »redstavlja problem Podunavja.	(
Ali se je italijanska politika tudi v tem vprašanju res! iskren-o spremenila, je težko reči.	;
Vsekakor pa je zanimivo, da v najnovejšem času iz I vse^a italijanskega časopisja zveni pripravljenost, ustreči francoski tezi po sodelovanju z vsemi podunavskimi dr-1 zavami.
<*e list, kakor je "Lavoro", govori o potrebi sporazuma z Malo-antanto in razpravlja o srednjeevropskem regionalnem paktu, ki bi mu pristopila tudi Italija, so to vsekakor novi glasovi, razveseljivi za vsakogar! ki želi, da se} izločijo motnje in zmede iz političnega Podunavja. |:
S".............
denarna nakazila izvršuje- p m0 točno in zanesljivo po 1 dnevnem kurzu i
▼ JUGOSLAVIJO . j	▼ ITALIJO	I1
...... •• Dta.	Za $1.35 .......... lAr 1M
•	.......... Wn-	$18.25 '......*.............. Lir Ste
•	73i .......... W«-	$44.60 .......... Lir 599
....................$88.24 .......... Llf 1M4 J
.......... Pto. lfe_$178.— .......... Ur tm }
TER 8K CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE I OMWE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
■a taglaMlo večjih moekor kot seoraj navedeno, bodlat v dlnarJUi ali Urah dovoljujemo le bolje pegoj«. wiAftu ▼ martiiH doukim
Sa tofliFIli $ L- aural b »Mlati..........$ 8.75
l l ..........fliJB
"	**	••••« ..... $81 v—	(
. m- - » ........$4L28
j	tem	i
Prejemnik doM t staran kraja taplaCUo ▼ dolarjih.	f (
8LOVEN1C PUBLraTOIG^jCoSSsM |
WG1». Hind«" .	"»
t *•» mn t«« mn	m sok, m. v.
	—-- 1
y*W YOMC, THUMDAY; SEPTEMBER 27, 1934
THE LAEOE8T SLOVENE DAILY in U. 8. A.
Iz Slovenije.
Požigi v mokronoški okolici. :
!
V	okolici Mokronoga se zad- j nja leta ponavljajo požari, ki povzročajo veliko škodo rev-1 liemu prebivalstvu. Vzroke u-l gotovijo le redokdaj ali sploh ?ne. Zadnji požari pa so ostali-aiavzlic najvestnejšeniu poiz- 1 jvedovanju sploh brez vsakega j pojasnila. Ce gori podnevi," pravijo, da so zanetili otroci.' V nekaterih primerili je bilo I to seveda tudi res, v mnogih i .drugih pa za to ni bilo nobenih 1 .dokazov. Mnogokrat pa gori j j tudi ponoči, ko ni mogoče m i -
j si iti, da bi bila vzrok otroška ■ neprevidnost. 9. septembra sta jbila kar dva požara, in sicer prvi okrog 3. zjutraj, drugi pa 10. zvečer.
Zjutraj je gorelo v Bistrici, jki je oddaljena od Mokronoga j okrog 3 km. Ogenj je nastal v kleti posestnika Franca Avse-fea, ki pa je v soboto zvečer skrbno zaklenil vse prostore. (Posebno previden je bil mož v zadnjem času, ker mu je pred (nekaj meseci zgorel velik kozolec. Okrog 3. zjutraj pa ga je jzbudila močna detonacija. Ko | je skočil k oknu je videl klet-,' !na vrata odprta na stežaj, iz kleti pa je švigal ogenj. Moč-, no detonacijo je povzročilo <netje okrog 40 litrov bencina.' Iz kleti se je ogenj naglo raz-; siril na streho poslopja, kjer je bila nakopičena otava. Betonskega stropa ogenj sicer ni mogel uničiti, iskre pa so kaj kmalu vnele tudi streho staje ( in dva senika, v katerih bi-: lo mnogo sena in slame. Do-' mači in sosedje so z veliko te-, žavo spravil na varno živino in razne predmete.	t
Ogenj je zajel tudi domačijo soseda Antona Tratarja in so tudi tam imeli ljudje le toliko, časa, da so rešili živino.
Posestnik Avsec ima za o-krog 100,000 Din škode, zavarovan pa je bil koinaj za tretjino.
Posestniku Tratarju je povzročena škoda za preko 70 ti-1 soč J)in, zavarovan pa je bil za
okrog 80,000 Din.	j
•
Strasten divji lovec. i
V	lovskem revirju Vida Ba-1 karčiča v Spodnjih Pirmičah! jpri Medvodah je 12. maja letos; j čakal s puško na srnjaka ože-'iijeni mizar I^ojze Riteiic, ki je strasten divji lovec. Zalotil pa 'ga je lovski čuvaj Filip Jurca, na katerega je celo pomeril s' I pušk (T, rekoč: "Sedaj zob za zob". Pred malim senatom se je skušal izgovarjati, da je čakal s flobertovko U? na golobe. < čuvaju tudi rii grozil. Bitenc je bil obsojen na dva meseca I, strogega zapora.	[1
1 ' 1 Zaradi pijače in dekleta je te-')
kla kri.	j
I "Okrog 2. ponoči je prišlo na': nekem plesišču na vele8ejmue! do fantovskega spoprijema, I; pri katerem je po stari pivski < navadi izpregovoril nož in je', odnesel mladi komaj 23-letni -i čevljar Alojzij Andolšek iz ] Ribnice dvoje nevarnih sun- j kov z ostrim rezilom v prsi, da ! se je takoj zgrudil brez zave- i sti na tla. Okrog plesišča, ki mu je s viral harmonikar, se je * £&rala večja druščina mladih ljudi, kakor se pač godi ob po- i
znih večerih ne velesejmu. Eni |si se poznali med seboj, drugi se niso, imeli so tu pa tam kakšno besedo med sabo in so se j vroče zanimali za ples. Andolšek in pa za pet let starejši France Križaj, sta se razvnela ;prav do tam, kjer se po pojmih i svobodne fantovske morale jlahko začenja kri. Naročala ista drug za drugim harmoui-I kar ju svoj ples, imela sta pa oba eno oboževanko. Na|K*tost je rasla, dokler ni bil Ribničan jod nasprotne druščine pozvan ;na korajžo, češ, pa pridi smrkavec, sem, če si upaš. Andolšek je stopil naprej, tedaj pa se je vsa družba zgrnila nanj in ga v hipu pobila na tla. Ko se je pobral, ga je nekdo dvakrat sunil z nožem v prsa, da je padel nezavesten. Fantje s«» se takoj nato razbežali. Stražnik je aretiral Križaja, ki si je v tivolskem ^arku brisal ob kostanjevo deblo krvave roke. Andolška so prepeljali v 1m>1-nišnico.
9
70-letnica najstarejšega člana
i mozirskega Sokola.
» Skoro neppaženo je praznoval lik. septembra 76-letnico rojstva mnogoletni starosta in častni starosta Sokola Lipoid • Ivan. Rodil se je 10. septembra let 1864 v Mozirju kot sin uglednega tržana, posestnika in takratnega župana Lipolda 'Jožefa. Po dovršeni ljudski šoli je odšel na gimnazijo v Celje, kjer je od profesorjev zaradi 'narodnega prepričanja moral [pretrpeti mnogo grenkih ur. Ko je po končanem študiju o-stal doma, je vstopil v Savinjskega Sokola v Mozirju, ki mu je ostal zvest oil ustanovitve 1. 1882 dalje tako da slavi zdaj istočasno s svojo 70-letnico.tudi 52-letni jubilej delovanja v Sokolu.
Mednarodni tat obsojen.
Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča so sodili tata medna rodnega kalibra. Zagovarjal se je 30-letni jbrezposelui elektromonter Josip Gril iz Hamborna v Nem-Ičiji. Gril je živel zadnje čase v Mariboru s svojo družino ter se na videz preživljal kot potnik. Potniški posel mu je bil priložnost za ogled stanovanjskih in premoženjskih raziuer pri svojih žrtvah. Obiskoval je ljudi z raznimi predmeti, ki jih je ponujal v nakup. Pri tem pa je tudi oprezoval, kako bi se našla ugodna prilika za vlom. Na ta način je vršil svoj vlomilski posel daljšo dobo spretno in prikrito, da mu nihče ni mogel do živega. Odnašal pa je s seboj iz tujih stanovanj vse, kar se mu je "zdelo količkaj primerno. Zlasti obleka in dra-j gocenosti so mu bile dobrodo-j šle. Gril ima v Mariboru in o-1 kolici na vesti vlome pri Josi-pini Abt, pri Achtiku Albertu, Gustavu Klamertu, Babuder. Justinu, Veri Lak osa, Grobel- ] šek Mariji, dr. Josipu Goriča-' nu, je pa njegov vlomilski register najbrže še bolj pisan, samo da mu niso mogli vseh o-silmljenih pregreh dokarati. Še večje je število vlomov in tatvin v Avstriji. Njavec jih je izvršil v okolici Gradca: Pred sodiščem je skušal večino pre-
I "glas naroda"
zopet potil jamo ▼ domovino. Kdor ga hoc« naročiti za sto je sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za atari kraj stane $7. V Italijo lista ub po-lil jamo.
greh utajiti, zlasti one iz Avstrije, vendar so mu price vse poskuse ovrgle.
| Obsojen je bil na .*? leta težke
ječe in po prestani kazni še na 3-letni pridržek.
Huda nesreča.
54-letni posestnik Dolenc Vincenc iz Medvede pri Pra-gerskem je gnal po banovinski cesti kravo s paše. Nasproti je privozil voz s krompirjem. V item trenutku je krava Dolenjca brcnila in mož je padel pod težki voz, ki je šel preko njega. Dolenc je dobil hude notranje poškodbe in poškodbo na glavi; poleg tega mu je strlo levo roko in nogo. Prebijali so ga v ptujsko bolnišnico.
Italijanski vagon zgorel med vožnjo.
Na progi med Pragerskim je zgorel italijanski vagon, naložen z juto ter je žarel z mogočnim sijem, ki se je videl daleč po Dravskem polju. Bilo je to 4.b 21.50, ko je odpeljal tovor-c'ni vlak štw 554 s Pragerskega proti Raeam. Nekako sredi poti med obema postajama je o-pazilo vlakoffpremno osebje, da se je vnel zdaj priklopljeni vagon italijanskih železnic, ki je prihajal iz Trsta ter bil namenjen v- Upice v f'ehoslova-škr. Vagon je bil naložen z juto ter ga je poslala tvrdka Fr. Parisi z Trsta. Vsega skupaj je bilo 8] bal sirove jute. Strojevodja je ob izbruhu požara pos|>ešil vožnjo ter tako preprečil, da se ni o gen i razširil na sosednje vagone. V Račah so na postaji goreči vagon naglo | odklopili ter ga prepeljali na stranski tir, kjer je še dolgo svetil v noč, preden se je posrečilo naporu postajnega o-sebja in gasilcev zadušiti požar. Ostalo je le neka i odžganih bal.
Polog uničenega vagona tr-jug.'železniška uprava še 60 tisoč Din škode za zgorelo juto. Kako je požar nastal, se ni dalo ugotoviti. Zloben požig je izključen, ker so bila vrata na gorčem vagonu plombirana. Morda se je vtihotapila i\T notranjost vagona kaka iskra, verjetneje pa je, da je začela ijuta tleti že v Trstu piji nakla-j dan ju, kjer je morda leak delavec pustil ogorek od cigarete med balami. Gorati je namreč začelo na sredini. Ker juta zelo dolgo tli, preden se razgori, j se je požar razpihal šele v bli-|žini Maribora ter prišel do izbruha.
Umor, ki razburja ves Ptuj.
Ves Ptuj je poti vtisom strahotnega zločina, ki je bil izvr-Jšen 15. septembra davi okrog 2. ure v vili uf>okojenega ravnatelja Mestne hranilnice Iva-'lia Kasjierja v Budini, ki je
•	pre«l nekaj dnevi zatisnil oči. Po njegovi smrti je v vili ostaja sama 24-letua služkinja Terezija Kostanjevčeva. Ko se je 13. septembra zvečer služkinja vračala z ličkanja koruze pri posestniku Megliču iz Budine proti domu, sta jo spremila domov tudi njena brata: 28-let ni ^Anton in 31-letni France Ko-| jKtanjevec. Okrog 1. zjutraj so '; prispel i v vilo, iz katere so pa
kmalu odjeknili trije za po red-ini streli; a obenem so culi ljudje oba brata vpiti, da se vdrli v vilo roparji.
Ves preplašen je pridrvel Anton na cesto in pravil, da so roparji ustrelili njegovo sestro. Krojač Rajh je poslal po orožnike, ki so prihiteli iz Ptuja. Pomoč pa je bila že prepozna, Terezijo so našli mrtvo. Bila je zavratno ustreljena, kro-, gla jo je zadela od zadaj v pleča ter prodrla skozi prsi. (»rožniki pravijo, da se jim je pripovedovanje obeh bratov zdelo precej čudno in da sta se zapletala v protislovja; zato so ju zaenkrat aretirali. Preisko-, valni organi pravijo, da ni bilo nobenega vidnega sledu, da bi bil res kdo nasilno vdrl v hišo. Anton je delno priznal,
•	tla je streljal, češ; hotel je pregnati roparje. Pri preiskavi so
1 našli pri njem denarnico s 1.% Din. Orožniki oba brata skrbno zaslišujejo. Seveda bo šel • natančna preiskava mogla u-' gotoviti, ali sta kriva ali povsem nedolžna.
I -
[Naši v Ameriki
| ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM ' | NAKRATKO N A DOPISNICI J SPOROČE SLOVENSKE NOVI-ce ee Naselbine.
r —
, — V Clevelandu je po dolgi bolezni umrl John SI osa r, v starosti 57 let. Pokojni zapu-|šča žalujočo soprogo Katarino jin tri otroke. Doma je bil iz jKlanema, okraj Vo lovsko v flstriji, kjer zapušča mater in tri sestre ter veliko sorodnikov. V Ameriki je bival 30 let in sicer ves čas v Clevelandu.
— Iz T^oraina, Ohio, se poroča, da je tamka .j nanagloma umrl obče poznani rojak in gostilničar Frank Justin. Podlegel je srčni hibi. Pokojni je bil doma iz Iga pri Ljubljani ter je prišel v Ameriko kot 18. leten mladenič. Nastanil se je v Liorainu, kjer je ostal vsa leta. Pokojni je l>il šele 52 let star ter je pripadal mnogim
društvom. Bil je navdušen lovec, kar ga je pred nekaj leti stalo eno roko; na lovu se je obstrelil v roko, katero so mu zdravniki morali odrezati pri rami, da so mu rešili življenje. Bil je razumen mož in prijeten družabnik in vest o njegovi nagli smrti bo gotovo zelo pretresla njegove številne prijatelje. Pokojni zapušča soprogo, tri hčere in enega sina.
Peter Zgaga j
TEŽKO JIM JE USTREČI.
Ženskam namreč.
Poznam rojaka, ki ni bil iiič-kaj vzoren človek niti pred poroko, niti i>o poroki.
To se pravi, pred (»oroko se je nekoliko zatajeval, da jo je lažje dobil.
Kmalu jm> poroki se je pa zopet začela stara zgodba: p*-* tiče vali je, pitje, kartanje.
Sveti Bog, koliko je morala prestati, koliko je prejokala.
On pa nič in nič, kar naprej svojo pregrešno j>ot. Včasi ji je dal kakšen denar, toda le redkokdaj. V fabriki se je mučila na žive in mrtve, da je imel otrok kaj jesti. Nobena beseda ni zalegla, nobena prošnja ni pomagala. Dom, ženo in otroka je zanemarjal.
— Oh, da bi otrok zrasel — j je včasi zdihovnla — prav brž I bi ga pustila, dedca nemarnega.
j Dedec nemarni pa kar tja-(Vendan. Pet let po poroki je trajal ta pekel. Noč za nočjo ga ni bilo domov, ob sobotah in nedeljah pa sploh ne. I Nekega dne ga je pa kar iz-nenada zapekla vest. Včasi pač I pride človeku, da sam ne ve, kako.
J Začel je premišljevati in si očitati: — Pijača ti je v poirub-1 jen je. Poglej vendar: ž^no imaš in otroka. Dobro ženo, da nalo takih. In otroka, da bi ga noral biti vesel. Ti pa žleviš :o živinče, pa kaj ko živinče, -aj živinče vendar ve, kdaj ima dovolj. Kam te bo privedlo to? V špital in v arest. Na stara leta, če jih boš dočakal, pa v sirotišnico.
Vest je govorila odločilne besede, ki jim ni mogel ugovarjati.
| Kar nekaj ga je streslo in iprrčel je živeti povsem drugač-iiio življenje.
| Najprej je opustil karte in ponočevanje, slednjič se je pa ■ tudi pijače odvadil. Strašno .mu je bilo težko spočetka, toda trdna volja premaga vse. j Žena je mislila, da se je zgodil čudež božji. Ni in ni mogla verjeti.
Delal je ko črna živina. Kazen par soldov, ki jih je 'nil za tobak, je ves denar žei.i jodrajtal, govoril pa ni kaj pri-•da ž njo. Ne da bi je rad ne I imel, ampak kar malo sram ga }e bilo prejšnjega življenja.
Tudi ona ga ni prav posebno ogovarjala, boječ se, tla bi kakšne besede prav ne postavila, nakar bi bil zopet ogenj v j streh i, dedec pa poln pijače, j Na tihem je pa plavala v sami sreči in zadovoljstvu.
On pa ni vedel, kako bi z besedo na dan, da * bi popravil staro krivico ter ji obljubil, da jnikdar in nikoli več.
Postal je uzoren mož, da so ga druge ženske postavljale možem za vzgled, i Ko se je neke nedelje vračal iz cerkve proti domu, si je mislil:
j — Danes jo bom prosil za odpuščanje za vse, kar je morala zaradi moje nerodnosti reva prestati.
| Sani ne vem, kaj ga je zmotilo. da je stopil v cvetličarno in kupil s prihranjenim denarjem ponižen šopek rož. Rože naj bi bile znamenje kesanja in sprave.
I Ko je stopil v kuhinjo, ji je jecljajoč rože ponudil ter jo objel in poljubil. Ostrmela je, kot da vidi pred seboj čudno prikazen.
Nato je tako krčevito zajokala, da so zaceli dreti sosedje skupaj, kaj da je.
— Moj Bog, moj Bog, — se je vila v krčih in ihtela: — Smo že zopet tam, kjer smo bili. Tri mesece je bil dober, danes se ga je^pa spet nalii. l,e pomislite — pnšeljc mi je prinesel in kušnil me je...
.■—■„,------- ,
Važno ga potovanje.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naie dolgoletno škninjo Vam oamoremo dati najboljia pojtunOa in tudi vie potrebno preskrbeti, da je petovanje udobno in hitro. Zato t$ taupno obrnite na nas ta via pojasnil
If i' preskrbimo vse, bodiii prošnje sa povratna dovoljenja, potne liste, vise je in sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ca najmanjše etroike.
Nedriavljani naj we odlašajo do tadnjega trenutka, ker predno se dobi ie Washingtona povratno dovoljenje. BE-EN-TRT PERMIT, trpi najmanj en masse.
Pitite torej takoj m toresplatna navodila in eaaotavljamo Vam, da boste pottni in udobno potoval.
SLOVENK PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West I6th5tm*
au ste zavarovan;
ZA 8LV/C4J BOLEZNI, NEZGODE AMtlMRTI? AKO fiE NISTE, TEDAJ VAM PRIPOROČAMO
JUfiflSLOVAMSKO K&TOLlSKiQ JEPNOTO V AMHUH.
kot najfcoljto Jf <«m«w>ii intUt tmrmlale«, Id pktaje NAJBOLJ LIBERALNE PODPORE STOJIM ČLANOM Sta* i**!« pottraimiee tfcofo v jmakl stoTtnskf naselM-
VptvSaJte za pojttnfik faalefa lokalnega tajnika ali plftlte na:— OIAVNI UR4D J; fl. K. J., ELY, MINNESOTA
11 KRATKA DNEVNA ZGODBA j|
"GLAS NARODA"	NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 27, 1934	^ THE LARGEST SLO VENE PAIL? in P. g. AL
LOJZE M A KO K:
ZNAMENITO 2EGNANJE PRI TREH FARAH
O, Janez jo gad! Pa se je izmislil nekega »iim\ da bi jo uiakinil tja doli v Bel okraj i no k Trem farain <na žegnaiije.
HwViw — storjeno!
4'l.*ijze," mi pravi Jane^, 14ti Ijoš vinIiI ekspedicijo, ti ki ni Dolenjec in }w»zuaš pota in stezi*, da hi kam zašli in se ne izgubili."
Zraven pa ista romala še Janko iz Idrije, ki zna moj-istersko pripraviti znamenite idrijske žlikrofe, in pa France, trd Kraševcc. nazvan Franki, ker je hodil tudi že po Ameriki.
Franki je endovito treniran tekač in že je hotel staviti, da preteče iz Ljubljane v Metliko v desetih urah, pa mu nismo pustili, češ, da Slovenci romano raje počasi ill se med potjo tudi večkrat ustavimo pri kaki ka|ieliei, posebno če je tako tesna, da mora gospod I*)*? roko ven moleti.
Ko smo se prerekali še o tem in onem, je ma|>očil dan odhoda. S težkimi nahrbtniki otvor-jeni, sedemo v sredo popoldne na dolenjski vlak, da nas potegne vsaj prvo polovieo pota, tja do Mirne peči. Drugo polovieo bomo pa romali i>eš, smo dejali.
Izstopi vsi v Mirni peči iz vlaka, jo uberemo mimo zgo-
dovinskega gradu TTineljnika. in med vinskimi trtami na Trško goro, kjer je baš legal • mrak na zemljo. Tu sino pre-! nočili pri gostoljubnem gospo-'du Jeleni in kar v njegovi zidanici opravili večerno romarsko ' pobožnost. Pri rujni kapljiei! smo bili vsi zbranega duha. J Janez je molil naprej, mi pa j smo molili za njim. Pa kako j molili! Neka pobožna ženska, ki nas je n<*kaj časa jiosliišala, • je kar zbežala v noč in ni jej bilo več na spregled.
Okoli enajstih smo polegli, da naslednji dam čili nadalju- • jemo pot, ki nas je vodila v sil-ni vročini skozi Št. Peter, mi -. mo gradiča Otočee na Krki, dalje mimo Struge po hladnem j Strnškein borštu in naprej po ; cesti do St. Jerneja. Po krat-I kem počitku jo mahnemo do ' Pleterja, kjer smo si hoteli o-1 'gledati znameniti kartuzijanski .samostan, ali pa po pravici na ušesa povedano, kjer bi radi u-dobno prenočili in užili nek^j
" samostanskih dobrot, i . . i Res nam je prijazeu menili
razkazal vse samostanske zna- j
menitosti in tudi na razkošen -
vrt nas je peljal, kjer je rastlo !
sadje, kakoršnega še svoj živi i
dan nismo videli. — Franki, ta!
falot, je še ukradel krasno hru-!
ško in jo pobasal v žep.
Po končanem ogledovanju se nam je pobožni pater zahvalil za obisk in nas odslovil. Mi pa smo se z dolgim nosom spogledali in že stali zunaj na <*e-šti. Kič nam ni pomagalo, da smo tožili molčečemu menihu, da smo trudni in potrebni po-| čitka in tla Janeza strašno čr-I viči ])<> trebuhu. Morali smo I romati dalje.
— Škoda da ni Franki n-kradel več hrušek.
"Nič fantje, le korajzo," nas i je bodril Janko, "še dosti je dneva, kar čez Gorjance jo mahnimo, kjer nas bo dohitela I noč, tam prespimo i-n drugo jutro nadaljujemo pot?"
Curkoma nam je bil pot po .obrazu, ko smo rinili proti Sv. , Miklavžu, kamor smo, dospeli že v trdnem mraku. — Že zlepa nismo tako sladko zaspali, | kakor to noč vrh Gorjancev v senu.
Drugo jutro na vse zgodaj, snib po skromnem prigrizku iz nahrbtnika nadaljevali pot, nrečkali gozdove in košenice in ■ bili okoli poldneva že pred j Metliko. Tu smo pozdravili na I prijazni Bučki gospoda i-n go-! spo Volkovo, Lojzetovo sestri-! čino, ki nam je ljubeznjivo po-! stregla z rujno kapljico metli-l rana. Tudi nas je povabila na t večerjo, in Janez, ki je v pri-
Povesti in Romani:
AftUtor (KtrtfiHO bu*. _____________M\
Andrej Hofer .....................................-»t
lleuefk* vMlrterglka ........................JU\
ltelgrajald biser _______________________Jftj
Uril nitcMtn ......................................41
Kele mri I, tnali Junak __________________.M
B«ii«iM» darovi _________________________SS
lloija pot ua Bledu ........................M1
Boijm pot m Saarnl «nri---------...JM
Cankar:
Grelnik Lenard, bred. .................7«
Mimo Url jen Ja _________________________4M
MoJa ilvljenjo ________________U
Koaiautitne dufte ____________________M
llalkanako-Tni-HtK rojaka ...............JM|
UalkanubM vojaka, ■ allktinl ........JU
Boj In »naga, pom* ...»...........
- Blagajna Velikega vojvode --------M
Ruraka vojaka ------------------------M
Beailn dnevnik ________________________It
Čarovnica .....................................M
Cvetlna Borofrajflka _______________41
ČebeNea ......~.............................M
Črtice Iz ilvijenja na kmmitk -------19
Drobit. In raine povesil —
Hplaal llUčinnkl _____________.M
I talila RUM MM(MM«lM«*M«*J**««««H*»MM«4«HM4f
Dalmatinske poveaU __________________S8
Dolga roka______________________________M
Do Ohrida in Bitolja ___________
Doli t oroftjem ------------------------..JM
Dve allkl: — Njiva; Starka
_______(lleflko) ..............................JM
Duhovni boj.....................JM
Dedek Jo pravil; Marinka ki ikra-toljckl------------------4i
FoMJoia ali eefeov v MatMr—bab ...45
Fran Baron Trenk___________________Ji
KHoMHka fodho------------6«
Pni D
OntfMvdvl Ljubljani______*§
Grflka MytaAofiJa-------1—
OnonrJI ------------------------
Mndtl Moral <TotaUJ) -------
Hod vika ...................................
Hodi teal. Blage Mb, ftteMgrt tU
Helena^CKmetora) ______________-O
lhiirki> Greieeke In BaMre , ^ breBmao.......-.... ..................<§
• Isbmnl apiol dr* 41 Bolenea M....
Ia loJnooM prtrili____M
la m l ir if ii Hda trdo »ea. —1M
UnH tpkl dr. ivnn HuPngirt
Igralec .............1
dagnje............................................M ]
Janko In Metka <aa otroke) ..........JM, I
.Icrnai Zmagoval. Med plaaovt _______M J
dutrl (Htrug) trdo ves.......................73 ]
hroft.______________________________„.-.60 j
dortlfevl spini;	1
Pogina Izdaja raeti 10 avezkor.	j
lepo vezanih...............................II.—	j
aveaek: Dr. Zober — Tugamer	<
broširano _________________________.78
Juan i M serija (Povesti Is Španskega	1
življenja __________________________________Sf
Kako ae aem Jaz likal
( Aloiovec) I. zvenele_________M	I
Kako aem ao Jaz Bkal	1
(Aleftovec) II. «v.__________M	,
Kako flea ae las Ukal
(Aleiorec( III. zrezek_______H
I
Korejska brata, poveot ta mlalJonov	|
▼ Koreji ______________________Jt* j
Krn« oovHa ____________________39	1
KmeCkl pun t (fienoa)____________g«	1
Kuhinja pri kraljlel KoaJI ooild .JU	1
Kaj se Je Markam sanjalo_______M	1
Kasakl _____________________________M	1
Krllev pot patra Kapljtadka -M
Kaj oe Je Izmialli dr. Oka______.45	1
LevoUkovi obrani opisi ...............Jt
1. sv. Peand; Ode in elegije; So-net Je; Romance, balade In
legende; Ttfmaf (LcvaUk____7t
9. sv. Slika Levstika in njegovo kritike In polomike__________,74
LJnblJanske oBke, HISnI lastnik. Trgovec. Kupčljakl at rain lk. Uradnik. Jezični doktor. UootU-nlCar. Klepetulje, Natakarca. Duhovnik, itd._______gg
Ludfer —........................1.—
Marjetica___________gg
Materina irtev ___________J___gg
MoJe ilvljenje________________75
Mali Lord _______________________________M
Miljonar bras denarja__________78
Maron. krManald deCek ls Libanona -------------------—---------25
Mladik sonllrsms4sv inotnl dlvo-
tttplf	» m ........... m<7§
Mlinarjev Janez__________gg
Mnaollno______________:_____4g
Mrtvi Gosta« ......^___________________35
Mali Klatei _______________________7g
Marija_____________________5g
Malenkoati flvon Albrocht) ______29
Mladim areem. Zbirka povesti sa alovenaka mladino	__________It
Moije..................................... L55
Na razllteib potih ________________.45
Notarjev dob. huiaoreska __________S5
Narod, ki izmira__________________H
Naša vas, II. del, 5 povesti	J5
Nova Erotika, trdo vez ..................70
Na£a leta. trda ve»____I_________75
brofiirana ____________________
Na Indijskih otokih________________________J5
NaSI ljudje...............................45
Nekaj ix rnake zgodovina_____„S5
Na kiTP Ib poljanah. Trpljenje in atraho. z bojnih pohodov bivie-ga elovenakega polka..............1.50
Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kraka ...15 Onkraj pragozda-----------——.JM.
Odkritje Aoserike, trdo vezano----.^541
mehko vezami -------------------M J
Prapre4anove zgodbe i__________________15
Pasti In zanki_______________25
Pater Kajetan...........................1.—
Pravica kladiva___________55
Ptbirki Is Hoia (Albncht)--~25
Parlikl zlatar________________~M
Prihajat, poveat-------gg
'ežigalee________25
Poveoti. pesmi v pro al (Bandelalre)
trdo vezano ________i---------L—
Po atranl klobuk________55
Plat zvona____________45
Pri strica_______________«5
Prst božji_________________
Patri*, poveot to Irsko junaSke d'
tv____________________25
PeriednJI HlhklianM_____M
Pravljice B. MnJnr___M
Predtrfami. Pridsen In dr^l ovo4- . niki v gram si sna______25
Prigedke Čebelice Maje. trda voa ^
Ptice selivke, trda ven...........75
Pred ' nevihto ..................
P^^Mogn _JI
Plrkl ........................ ' ,;m
Povedani . m "B5 Praftkl Jndek .....................,55
Pravljico In prfpi MMis (KodntaBt)
1.	sveoek ..............................41
2.	aveaek--.45
Prvič med Indijiri_______________JM
"" "i'1'!—J5
Knjigama uGlas Naroda9!
* SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 Wc^ 16th Stmt*. NdwYofk
• j ?	/. : z. ' -
OSKRBNIK I
dobi službo v Slovenskem do- j um v Brooklynu. Mora biti pr- j vovrsten upravitelj društveno dvoraue z baro in kuhinjo.
Kavcija ni plara ]>o dogovoru.
Oglasijo se naj kakor hitro mogoče in samo taki, ki so vešči tega posla.
Ponudbe naj se pošljejo ua: i
ANTON OMERZU
1720 Gates Avenue Brooklyn, N. Y.
3x
vat nem življenju znan tudi kot o« 1 ličen kuhar, h* je strokovnja- i Ško ozrl po številnih piščancih, J ki so brskali po dvorišču lič- 'J nega <lonia Volkovega.	'j
Kaj, .Janez, <la ni kuhar? O, j saj se sam rad pohvali, da je,: kuhal 14 let, 7 mesecev in 14 dni pri samem avstrijskem cesarju Francu Jožefu, ki ga je potem, ko mu je nekega dne Janez nalil na solato petroleja, mesto olja — stari nagnal na fronto daleč tja na Francosko j v Verdun.
No, pa šalo na stnun: Janez se je ponudil, da bo skuhal pa-1 prikaš, Janko pa idrijske žli-
•	krofe.	j j Gospa Milka je bila vse lepo
pripravila, fanta pa na delo. Janez, opasani z belim predpasnikom, je vihtel knhalnico,
prideval in pokušal----j
Janko pa je ^valjal testo, vrtel; nekake krompirjeve kroglice, | pomešane s sekljano svinjino, |
—	zavijal v testo — privijal,
—	rezal in polagal lepo v pol krogu na sito poleg mize, tako, da so se vsi nasmihali, češ kaj bosta neki ta dva---
Najbolj pa se je mrdal inže-njer Drago, nečak gospe Milke, ki je iskal v Gorjancih ne- • kakšno rudo, pa je le iztaknil j v Belokrajini par črnih oči, ru- J do pa je lepo spravil v škatljo j in vse skupaj porinil pod po-1 steljo, češ da lahko še malo počaka ta reč. Neprenehoma je
štel žlikrofe: 100, 110, 120... Kdo pa bo snedel vse to? Pa , kakšno neki bo? Stric T^ojze pa je lepo molčal, ker je vedel, kaj znata cesarski kuhar Janez in njegov pomočnik Janko. Sedemo.
"Diši dobro," meni kuče-gazda Viktor in gospa M ilka mu pritrdi. Veselje nas je bilo gledati, kako nam je šlo. V pol ure smo pospravili ves paprikas in vse žlikrofe — 136 jih je bilo. Vsi so bili polni hvale in
I oba Janeza sta žela obilo pri-} znanja. Še inženjer Drago se J je zadovoljno muzal in črne oči j
tudi---"O, tudi Petru1
Zgagi bi se cedile sline po I njih," — je pripomnil nekdo. | Da smo vse to tudi pobožno zamakali, menda ni treba še posebej omenjati. Drugi dan smo .se napotili k Trem faram na žeganje.
Koliko vrvenja! Vrtiljaki, stojnice, vinotoč.i in janjci ter odojki na ražnju. Omami j i v duh po pečenki se je Širil okoli' nas. Ljudstvo pa se je drenjalo okoli vseh treh cerkva, da si so komaj preril skozi. Tu si opazil brhke Belokranjice, ki so ' sramežljivo kupovale razne I spominke... Tam zopet stasite Žumberčanke, katerim je usi-ljivi Dalmatinec ponujal razne obeske, prstane itd. Fantje pa ' so razposajeno sedali na vrti-( ljak in uganjali razne akroba-i cije, hoteč menda s tem impo-I nirati ženskemu svetu. Le sta-
•	rejši ljudje s« v cerkvah liodi-
•	li okoli oltarjev in darovali de-i nar, platna, pšenico in celo žive piščance v nalašč zato pripravljene kurnike. — Veselo
I je bilo gledati zastavnega petelina, ki je kar gazil po pšenici, ki mu jo je bil nikdo natresel, da bi ne bil lačen...
Pa kdo bi opisal vse podrobnosti takega podeželskega žegnaoja, posebno pa se trn farSkega, ki mu ga ni para da-I leč naokrog in ki se menda na-1 slednjo nedeljo $e celo nada-
je te dni zaključil preiskavo p<»lovanja raznih tovarn, ki •;«» izdelovale niuiiicijo in orožje. Dognalo se je, da so nekatere družbe delal*' tiso«" odstotne dobičke. Na sliki vidite tri zastopnike velikih zrakoplovnih tovarn, ki so bili zaslišani. Z leve na desuo so: Francis
Love, Donald Brown in < 'har les Deeds.
ljuje. — Najbolj razposajeno vrvenje pa vlada seveda v vi-1 notočih, kjer se prepiva in pre-, peva, da ti srce poskakuje o«l miline.
Pa pojdimo in še mi opravimo svoje romarske pobožno-sti," pravi Janez, "saj sem še j ubogeqin petelinčku v cerkvi nasnl pšenice (aha!) zakaj bi si tudi mi ne privoščili.''
Zajedli smo liladcn kotiček v vinotoku pod vejami, — .la-nez je pritresel pol pečenega odojka, Janko liter belokranjske črnine, Frenki pa — hren! O, ta Franki in hren sta nekaj nerazdržljivega ! Milo nas je bilo gledati, s kakšno pobožnost jo smo opravljali svoje romarsko opravilo. Le škoda, da ni bilo Volkovih, dasiravno so nam obljubili, da pridejo. Go-i'tcvo jih je zadržalo kaj važnega.
Ko se je popoldne jelo nagibati, smo s«1 duševno in telesno pokrepčani še okopa I i v božanstveni Kolpi, potem pa hajdi na vlak nazaj med pust.)
mestno zidovje.---
1 "O ježeš, — na Odpustke smo pa pozabili," vzdilme sredi vožnje Janko.
"Nič pozabili," se- odreže Janez. "Kaj ]>a je to?" in potegne iz nahbrtnika drugo polovieo odojka ter zelenico črnine: "Fantje, le naprej po začrtani poti!"---
Nevihta se je bližala, ko smo zapuščali vlak in ploha se mi jc usula za hrbtom, ko sem zapiral hišna vrata.. . I Žegnanje pri Treh farali in j vse druge dogodivščine pa nam L ostanejo v prijetnem spornimi.
I ^ *-^-
far ovite se na "GLAS NARODA
največji slovenski dnevnik, r
Združenih državah.
VEDEŽi ŠE VEDNO BR1JEJ0 TRAPE
{ Neumnost je trdoživa in kari noče izumreti, zato pa tudi nje-j 1 nim izkoriščevalcem: vedeženi | • in vedeževalkam še vedno zorij ; j»šeniea. Skoraj redno s<> v ča- | . >opisju pojavljajo jioročila,; kako j«» kaka ei^anka ali druge vrste vedeževalka ali vedeže-valec ukanil kako lahkoverno ovco in jo dodobra obral. Razni vedeži in namišljeni daljnovid-ci ter astrologi ponujajo svojo modrost celo javno po oglasnih stolpcih listov, zanašajoč se o-čividno na to. da tep<»i nikdat ne izumrjejo. •
Ali je treba res Še zatrjeva-'ti, da v bodočnost nihče ne vi-j«li, <la je človeška usoda nepre-I račimljiva in da je nesramen slepar, kdor pravi, da nam nio-r«* 4i prerokovati" bodočnost {>a bodisi iz rok, kvart ali ka korkoli »Irugače.
Pa vendar tak vedo/, ali vedeževalka svojemu klientu ali klientinji "skoraj vse ugane" tako vsaj dostikrat ostrižene ovce same trde. Kajpak so ljudje, ki se pečajo z vedeževanjem, običajno veliki p rebri-sanci, ki so se svoje umetnije učili pri kakem ''mojstru" aii }»a iz življenja samega. Ti ljudje dobro poznajo človeških slabosti, po videzu in nastopu svojih žrtev uganejo v.sa j približno, v kakšnih razmerah žive, kaj jih tare, česa si žele. Najprej se drže splošnih fraz in pri tem love opazke in izraz v obrazu svojih žrtev. Tako hitro vedo, če tipljejo.v pravi smeri ali pa jim je kreniti drugam. Žrtvam se običajno zdi nekaj posebnega, imenitnega, da jim "vse ugane" in pri tem-.Še same sebe slepe in posili iščejo zvez z resnico in vedeže-
vimi besedami. Cim večjo omejenost, čim bolj slepo vero najde vedeževalee v svoji žrtvi, radodarnejši je s svojimi ugibanji in porokovanji, zelo redkobeseden in previden pa bo nasproti hladnim, inalovernim osebam.
Marsikdaj omreži tak slepar ženskega ali moškega spola svoje žrtve tolikanj, da izma-mi iz njih razne vrednosti in denar, posojila, udeležbe pri kupčijah itd. Ko ti nesrečniki spregledajo, je navadno že prekasno in vsaka nad lia povračilo škode izgubljena.
Med sleparsko vedeževanje spada t li* 1 i velik del tako zva-ne grafologije — sklepanja o značaju pit pisavi. Večina teh grafologov razume toliko o pisavi ko njihov čevelj in *'pro-rokuje*' prav tako na dobro srečo kakor "frenologitt1 4<hi-rologi." "astrologi" m 'drugi lažilogi.
Vsak more sami sebi s pre-cejšnjo gotovostjo prerokovati, da bo žel. kar seje, da bo le-! žal. kakor si bo postljal; vsako ! pošlem*, vztrajno prizadevanje
človeku doinale^a vedno ob-lM-st'. vsako nepoštenje pa se I«rej ali slej maščuje.
RUDNIŠKA NESREČA V
WALEŠU
_ •
Wrexham, Wales, Anglija,
k septembra. — V soboto je v rudniku (»restord C«>llieries nastala velika eksplozija in v iruduiku je bilo zasutih okoli
M) niajnerjev. Vsled novih eksplozij so morala rešilna dela prenehati.
Vsi rovi so napolnjeni s strupenimi plini. Prvi dan so našli/ 15 trupel, do drugih pa zaradi plinov ni bilo še mogoo<J priti.
Umrl je
v Prevaljah na Koroškem Se-dej Janko, mornariški poročnik. Pokojnik ji* bil doma iz Idrije in zapušča dvečlansko družino.
POZOR!
Naročnikom, ki so zaostali s svojo naročnino, smo te dni razposlali opomine. Upamo, da se ho vsak čim prej odzval ter poravnal svoj dolg.
Razpošiljanje opominov zahteva dosti dela in stroškov, zato naj nihče ne čaka oporni • na, ampak naj naročnino obnovi, kakor hitro opazi iz številk poleg naslova, da mn je potekla.
Tudi dolžniki v državi Penn-svlvaniji so dobili opomine. Nekateri čakajo našega zastopnika Mr. iVrneta, 6e6, da bodo njemu plačali, ko jih bo obiskal. Vsem tem naznanjamo, da je Mr. Černe bolan in da že nekai časa nikamor na more. Pošljejo naj nam terej naročnino naravnost. I Uprava 4Um Jlarark,
17-LETNI LEWIS CARLISLE
iz East Islip, N. Y., jc dobil prvo nagrado- pri dirkah z mo-
i t ornim i čolni, ki so se vršile pri Pliiladelphiji. Zlata kupa, ki jo drži v roki, je baje vredna šest tisoč dolarjev.
"OL A S H1E0P1"	'	✓ *	NEW YORK^THURSDAY, SEPTEMBER 27, 1934	THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.
IZGNANCI
ROMAN IZ ŽIVLJENJA
ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
42
—	Te pa dobro kuha, Božo. Kaj pa te je tako raztogotilo! Samo smej se mu, kajti drugega ni vreden.
—	Pravzaprav imaš prav. Izgleda kot kak klovn v gledališču.
—	Da, ravno tak.
—	In si še domini ju je, da more doseči vse. Temu pobali-nu bi mogel zaviti vrat.
—	Toda, Božo, vzemi vse za smešno; kaj se boš razburjal!
—	Kaj ne bi bil jezen, ker se predrzne snubiti Kati Her-deijevo.
Štefan ga % velikimi očmi pogleda.
—	Prijatelj,, zdi se mi, da je tvoja jeza v prvi vrsti osebnega značaja. In to diši po ljubosumnosti.
Globok vzdih dvigne Bozotove prsi.
—	Ljubosumnost ? Ne, Štefan — saj vem, da ta pobalin nima niti najmanjša priložnosti pridobiti si Katino ljubezen. Bajne gre v vodo, kot pa bi postala njegova. Toda jezi me, da ni je nas, drugače tako razumni gospodar, vtepel v glavo, da bi njegova hči morala vzeti takega tepea, kot je ta markij.
—	Samo pomiri se; saj veš, da sva bila najeta kot straža. da varujemo gospodarjevo hčerko *pred markijevo vsiljivostjo tudi proti volji njenega očeta.	. M -
—	Zbijem ga na tla. ako ne bo ostal proč od nje. < > I
—	Torej, vendar-le ljubosumen?	\
—	Naj bo — zaradi mene — ako je to ljubosumnost, ako, kdo človeku ne privošči niti diha kakega dekleta. Ali je čud-, no, ako človek na .tako krasnem bitju izgubi svoje sree? Ali j ne izglfda kot mlada kraljica T	j
Štefan se zamišljen nasmeje.
V	tej dvorani vidim samo ene mlado kraljico in ima modro obleko in zlato blestečo krono na glavi. Toda tvoja kraljica je skoro ravno tako lopa. Pa, kaj bo pravzaprav iz tega, Božo?
Božo stisne zobe. da se mu napno mižiee njegovega obraza. Nato pa hripavo in na^lo reče:
—	Moja bo — in če svet skoči iz svojih tečajev.
V	njegovih besedah je bila tako trdna volja, da ga Štefan v veliki skrbi pogleda ter mu položi roko na ramo.	j
Ta tr^nutok pri«"ne godba igrati prvi ples. Ples je bil j otvorjen. In markij pride oh strani gospodarja h Kati.
Bozovi lives se napno. Trese se po celem životu in kot ti-l ger čaka. da skoči na svojo žrtev. Štefan ga prime za ramo.
—	Nobene neumnosti, Božo. Ves, da imava naročilo, da stopiva v akcijo Šele po prvem plesu. Prvi ples mora gospodična Herderjeva dovoliti markiju.
Božo globoko vzdihne ter srpo gleda pred se. V tem trenutku se Kati ozre nanj. kot bi natančno vedela, kaj se godi V njegovi notranjosti. Njune oči se srečajo; n^kaj trenutkov Be gledata in oči jima zaare v tihem sporazumu.
Božo se jH>polnoma j>omiri. 7. zaničljivim pogledom se ozre na markija.	I
Markij pride v razgovoru z gospodarjem proti Kati in se> ji prikloni.	i
—	Mia bella signorina, ali smem z vami odpreti ples? — j ji govori sladko.	'
Kati molče prikloni glavo in ter mu dovoli, da jo odpel je1 na ples, toda vsa njena zunanjost kaže veliko hladnost do markija. Prvi ples je bil valček.
Božo ni plesal. Sloni ob stebru, in zasleduje Kati s svojimi pogledi.
• Štefan pristopi k gospej Herderjevi, za katero Še vedno stoji Danilea in ž njo govori.
—	Milostljiva gospa, ali dovolite, da gospodično Danielo pavabtm na ples? — jo vpraša s poklonom.
tJpspa ga prijazno pogleda.
—	Seveda, gospod Kolniko; mladina naj pleše!
—	Ali pa vas smem samo pustiti, milostljiva gospa* _
vpraša Daniela.	.
Gospa smeje pogleda Bozota.
—	Tam-le vidim vašega brata, gospodična Daniela; do-^ zdeva se mi ,da noče plesati. Prosim, pokličite ga k meni, dokler vi plesete. Potem imam zopet dobro tovaršijo.
Daniela da bratu znamenje in Božo naglo pride.
—	Sedite za malo časa k meni, gospod doktor, ako ne plesete, — pravi gospa Herderjeva.
Božo sede poleg nje, Daniela pa odide s Štefanom na ples.
—	Z veseljem, milostljiva gospa.
—	Toda po mojem mnenju ni prav, da ne plesete, gospod doktor. 1
Božo se ozre po dvorani.
—	Vidim, da so vse mlade dame preskrbljene s plesalci milostljiva gospa. Zato morem ples brez vsake težave opustiti. •
-- Za to ym imate zelo slabo nadomestilo, ako morate stati ženi delati druščino.
Z resnimi očmi pogleda Božo staro gospo. Čuti, da goji do njega iskreno sočutje.
—	Za' mene je velika cast in veselje, da smem z vami go- J voriti, milostljiva gospa.
—	O, moj Bog, — nikar ne govorite tako, gospod doktor.
—	In vendar mislim tako, kakor rečem, milostljiva gospa.
—	Veste pa. da nisem zmožna za kak zanimiv razgovor. In prosila sem vas, da pridete k meni, samo zato, da more važa gospodičha sestra brez skrbi plesati. In — poleg tega bi vas Še sama prosila, da moji hčeri pomagate, da ji ne bo več treba plesati z markijem. Nikakor mi ni všeč. Ker pa je že enkrat na željo mojega moža tukaj, je morala moja hči saj enkrat ž njim plesati. Ako tega ne bi storila, bi bil njen oče na njo zelo^hud. Mogoče ni prav, da smo se za njegovim hrbtom zarotili proti markiju, toda drugače si ne moremo pomagati- Markij nam je vsem zopern. In moj mož dela ž njim še šenitvanjske načrte. Ta markij je takoj včeraj, ko je mojo hčer prvič videl, rekel, da je zaljubljen v mojo heer ter jo ho-
{§#• napraviti za markizo. Gospod doktor, to mora biti čudna i ljubezen — moja hči je govorila ž njim komaj deset besed, o Hpj ne t« ničesar, r&zun da je hči bogatega odeta. In to je
menda zanj poglavitno. Sem le priprosta žena, toda toliko razumem o življenju, da ta markij moje hčere ne ljubi. In moj mož, ki je sicer vedno tako prevdaren in previden, je sedaj udarjen s slepoto. Zanj je najbolj izobražen, najbolj družaben in ne vem, kaj še. Saj ne bi bilo nič slabega, ako si ne bi do-mišljeval, da bo moja hči v zvezi z markijem našla svojo srečo. Ljubi Bog — v tem moje hčere ne pozna. Ali ni to strašno, gospod doktor!
Božo prime njeno roko ter jo pritisne na svoje ustnice. Da mu je mati zaupala zadevo svoje hčere, mu* je napravilo veliko vesel,je.
— Drau:a, milostljiva gospa — ne vznemirjajte se po nepotrebnem. Prav gotovo markij drugič ne bo več prišel do tega, da bi plesal z vašo gospodično, hčerko. Za to bova midva j skrbela, Štefan Kolniko in jaz. Poleg' tega pa bova tega mar-jkija prav temeljito opazovala. Vse njegovo obnašanje je tako malo aristokratsko, tako nepristno — bojim se, da je vašega gospoda soproga popolnoma preslepil. Vse moje poznanje ljudi bi me moral zapustiti, ako na tem človeku ni nekaj narobe. Na vsak način boni imel odprte oči — že zaradi tega, da vašega soproga obvarujem velike škodo. In tudi — da vam zagotovim mir in da obvarujem vašo gospodično hčerko vsiljivosti tega nadležnega človeka. Ne sme se predrzni t i priti ji preblizu.	\
("Dal.ip	i
j
t
Iz Jugoslavije.
| Mati umorila lastnega sina.
V Karlovcu je bil storjen grozen zločin. <»|Metiia Ana Trul je umorila svojega ."H-letnega sina Vilima, njegovo truplo pa vrgla v stranišče. Preti 10 dnevi je obvestila policijo, tla je njen sin izginil. V dopisu na policijo ji* omenila, da j«* odšel najbrž k svojim sorodnikom v Sunjo. Njen drugi sin Izidor je bil ves razburjen, da brata tako dolgo ni domov. Zdelo se mu j<* tem bolj čudno, ker Vilim nikdar ni hodil z doma brez ure in v delovni obleki.
11. septembra zvečer j<* odšel Izidor na policijo in povedal, <Ia so mu zdi materina izpoved sumljiva. Policijski organi so odšli z njim na doni, ker je Trulova takoj začela godrnjati. zakaj vodi sin policijo v hišo. Policijski organi so pjreiskali vso hišo in končno tudi stranišče na dvorišču, kjer so našli v človeškem bla-itu najprej človeško roko. polteni pa še truplo. Ta čas je pri -[šla domov domača hči Adela, Jki so jo takoj zaslišali. Ana ITrul je takoj priznala zločin, priznala je pa tudi, da ji je po-iinagala umoriti sina hči. Mirno in cinično sta izpovedali ka-|ko je bil Vilim umorjen.
Ana Trul je bila že davno sklenila odkrižati se sina, ker je bil v oporoki del posestva prepisan nanj. Mati in hči sta hoteli dobiti vse premoženje. V noči od 29. na 30. avgusta,' ko je Vilim spal, sta se priplazili mati in liči k njegovi postelji in mati mu je s sekiro razklala glavo, da je bil takoj mrtev. Bila je deževna in viharna noč, treskalo in grmelo, da se je vse treslo. Truplo svoje žrtve ta potegnili s postelje
in odvlekli na stranišče, kjer sta ga slačili skozi odprtino v jami. l)a prikrijeta sledove svojega groznega zločina, sta z mot i kan i i premešali fekalije in pokrili z njimi svojo žrtev. Potem sta se vrnili v hišo in tri dni sta bili na delu, da zabrišeta še zadnje sledove strahovitega umora. Adela Trul je uradnica državnih železnic in pred kratkim je hotela proslaviti lOletnico svoje službe. Naročila je mnogo vina in slašeie ter povabila svoje prijatelje in znance, da bi se z njimi veselila. To priča, kako cinična je.
Truplo Vilima Trula so potegnili iz fekalij in komisija je ugotovila, da, ima razbito lobanjo in prerezan ^filtanee.
Ana Trul in njena hči sta bili takoj aretirani in izročeni sodišču. Adelo so takoj odpustili iz državne službe. Preiskava je dofrnala. da sta hote-
— — .	j
Cena
OR. KF.RNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
4ngleško-sloven$ko Berilo
KNGLISn SLOVENE READER 8TANE SAMO
$2
Naročite ga pn —
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
216 WEST 18tb'STREET NEW YORK CITY
iz države Idaho je bil nedavno imenovan od predsednika Roosevelt a za načelnika rudniškega urada. Po poklicu je J geolog in inžinir ter je preži-jvel dolgo rasa na Kitajskem, Japonskem, Siamu in v Ii.-liii. _______ l
li mati in hči Vilima tudi zastrupiti. Ker sta se ga hoteli na vsak način odkrižati, sta bili pripravljeni plačati 1000 Din tistemu, ki bi ga umoril.
Spet razbojniški napadi v beo- j ,	grajski okolici.	i
j Odkar sta bila ustreljena j proslula razbojnika Sušič in j Mitrovie, ni bilo slišati o kakih ( napadih v bližini Beograda. ( Sedaj pa sta se spet v i*ni no«"i dogodila dva razbojniška napadal lia področju, ki je bilo nedavno priključeno beograjski občini. Najprej so še zgodaj1' zvečer trije maskirani in dobro oboroženi razbojniki vdrli v Kumodražu v hišo trgovca in občinskega odbornika Rado-mira Stojanoviča ter pretepali njega, njegovo ženo in mater, dokler jim niso izročili denar-j ja. Pri odhodu so zapretili do- : liiačinom, da jim bo šlo ya\ glavo. če bodo klicali orožnike na pomoč. Nekaj ur pozneje pa so hajduki v vasi Resni k u zatekli : kmeta Miljkoviča ter tudi nje-j ga strahovito pretepli, ker ni imel denarja. Orožniki so aretirali tri sumljivee, ki pa odločno zanikajo vsako krivdo. 1 i ! Razprava proti bivšemu hote-!	lir ju Klemenciču,
ki je letos junija pokradel dragocenosti iz splitske frančiškanske cerkve Gospe zdravja, se bo vršila prod- okrožnim sodiščem v Splitu, t V je imeli T van Klemenčič pri predrzni tatvini kake pomočnike, preiskava ni mogla ugotoviti, obtoženi pa bodo baje tu«li neki splitski zlatarji, ki so kupovali od njega ukradeno zlatnino. Izgovarjajo se vsi, da so imeli do navidez tako poštenega in solidnega inoža toliko zafipanja, da niso niti mislili va tatinski izvor prodanega blaga. \ Klemenčič je po razkrinkani j tatvini prosil samostan kot! oškodovanca, naj mu odpusti, J
I
j SLOVENIC PUBLISHING CO.
I	TRAVEL BUREAU	iW^R
J Bit WKST lltfa STREET NEW IOKK, H. T.	^jfjjgj^E^
I Plflrrz NAM ZA CENE VOZNIH UETOV, km-	fflffijQ^
I ZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA PO-	"'uKB^ I TC VANJE
Poziv!
Isdajanje lista je v «v«xi i velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, začo naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "G. N."
in mu je bilo odpuščanje baje obljubljeno, če vrne vse drago eenosti.
Demonska žena.
V	Crkveni pri Prnjavoru je bil storjen strašen zločin. 15. etni hlapec bo^ate^a kmeta Osti je Panteliča, Ljubo Kuz-nanič je s pomočjo Panteliče-ye žene umoril svojega gospo-larja. Pantclič je vzel morilca v hišo še, ko jc bil otrok. Fant £e lep in Panteličeva žena seje zagledala vanj. Me«l njima .se je 'razvilo ljubavuo razmerje.
pa vaščanom ni ostalo prikrito. Končno je zvedel za že-rino nezvestobo tudi mož. kije ženo večkrat pretepel. Da bi sr gti odkrižala, ji' žena pregovorila svojega ljubčka, da ga j« umoril. Truplo sta zokapala \ koruzi.
Krvava bitka zaradi zemljišča
V	vasi Sipanju v belopolj-skem s rezu je prišlo do krvave l.orbe zaradi nekega zemljišča, ali — bolje rečeno — žara« I i steze, ki vodi preko njega. Zemljišče si lastita dve rodbini, ki sta žrtvovali že velike vsote za pravde. Te dni pa so se člani obeli rodbin spopadli na spornem zemljišču in razvila se je ogorčena borba, v kateri je eden obležal mrtev, pet ja jih je hudo ranjenih. Smrtna žrtev spora je fiO-letni posestnik Treni Kaear, ranjeni pa so iz obeh taborov.
KRETANJE PARNIKOV ZA MFiFC SEPTEMBER. 1&34
28.	septembra:
Bremen v Bremen
29.	septembra:
Con te di Savi "a v Genoa lie de France v Havre
3. oktobra:
A<|Ullania v Cherbourg Di-utschland v Hamburg 1 'res. Harding v Havre
5.	cktobra:
O.ympic v Cherbourg
6.	oktobra:
P: ris v Havre K ropa v Bremen Si. 1 .oni9 v Hamburg Vulcaniu v Trat
10. oktobra: .ManhaJan v Havre H.imburg v Hamburg Beietiguria v Cherbourg
12.	oktobra:
Majestic v Cherbourg
13.	oktobra:
Lafayette v Havrt Kex v Genoa
V.tndain v Boulogne »ur Mer 17. oktobra:
Pres. Koosevelt v Havre
New York v Hamburg
19.	oktobra:
Statenduni v Boulogne sur Mer
20.	oktobra:
Bremen v Hramen lie dt France.v Havre
24.	oktobra:
Washington, Havre Aiiuitania v Cherbourg
25.	oktobra:
Albert BaJlin v Humburg
26.	oktobra:
Olympic v Cherbourg
27.	oktobra:
Eurupa v Bremen
Cham plan v Havre Conte di Savoia v Genoa 31. oktobra:
Berengaria v Cherbourg Dvutschland v Hanil>uric
2.	novembra :
Majestic v Chebourg1
3.	novembra:
I-ta f vet te v Havre
Gen. von Steuben v Hamburb
Saturnia v Trst I 5. novembra:
Hamburg v Hamburg
7.	novembra: Manhattan v Havre
9- novembra:
Bremen v Bremen
Aquitania. v Cherbourg
Hex v Genoa . 10. novembra:
lie de France v Havre Veendam v Boulogne sur Mer
14.	novembra:
New York. M. C. v Hamburg 16. novembra: I Statendam v Boulogne sur Mer I Berengaria. v Clierbourg
, 17. novembra:
. Champlain v Havre j 21. noy«mbra: j \Ya«hington v Havre I Albert Bali iti v allmburg
23. novembra: ; Majestic v Cherbourg j Con le di Savoia v Genoa ' 24. novembra: Paris v Havre 29. novembra: i St. Louis. M, S. v Hamburg I 30. novembra: I Olympic v Cherbourg
BOŽIČNI IZLETI I
v Jugoslavijo: Jmi, I
POD OSEBNIM VODSTVOM MAJESTIC v Cherbourg, odpluje 14. DEC. I
Pod vodstvom Mr. Kkerovich-n. |
BREMEN v Bremen, odpluje 15. DEC. |
Pod vodstvom Mr. Wohlnui/h-a. I
P A R I S v Havre, odpluje 15. DEC.---S
Kdor želi imeti prijetno družbo, naj se nam takoj priglasi in če je gotov, naj pošlje nekaj are, da mu preskrbimo naj- I boljši prostor na enemu izmed teh parnikov. Mi bomo takoj preskrbeli vse potrebne listine za potovanje in sploh vse, da bo vsakdo zadovoljen. Dolgoletne skušnje in priporočila onih, ki so se posluževali našega posredovanja, so najboljše jamstvo via-kemu. Priglasite se takoj za navodila na:
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY • (TRAVEL BUREAU)
216 West 18th Street	New York. N. T.
ZBOROVANJE DELAVCEV V PATERSON, N. J.
[Tekom »trajka tekstilnih delavcev se je vršilo v Hinchcliffe stadiju zborovanje, ki se ga I je udeležilo petnajst tisoč svilaih delavcev. Govoriki so jim dali natančna navodila za slu-jčaj, da bi zastavkali. Tekstilni štrajk ae je razširil po 11 državah, od	do Alabame.