T
a j večji slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto - •	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
CjG.
\
List; slovenskih idelavcev v Ameriki.
J^The largest Slovenian Daily iti*^ I	the United States.	|
a Itwwwl every day except Sundays In	and legal Holidays.
75.000 Readers.
TELEFON: CORTLANDT 2876
Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.
NO 224. — STEV. 224.
NEW YORK. THURSDAY. SEPTEMBER 24, 1925. — ČETRTEK, 24. SEPTEMBRA 19B5.
TELEFON: CORTLANDT 2876
VOLUME XXXIII. — LETNIK XXXm.
VPRAŠANJE FRANCOSKEGA DOLGA Svečana poroka
v kraljevi družini.
Francoska misija, ki je dospela včeraj v New York, je takoj odpotovala v Washington. — Ameriški!
finančniki pričakujejo hitre uravnave.—Bankir- ! Srednjeveški ?omp ji dvomijo, da bodo pogajanja prekinjena, če se bo zahtevalo višje obrestno mero kot pa je bila dovoljena Angliji.
J e
značil slovesnosti n a predvečer poroke prin-cesinje Maifaide s he-senskim princem Filipom.—Kr&lj je pogrostil na stotine vaščanov iz okolice.
L'ArCONKJl. Italija. Jo. j r. a\r in prosi;i;k:. princi in pvin-:n,j«' (lvvvl :h km 1 jov-kih hiš • i ? * i nava<lnih n«; ian'ko-v itiiii
c- Icronf -o >•> inloiJržile I	]»<»rr&<» j>r?-»if*i*-<T»*j»
M;: '*:iH.'. -<lrii!2»t	rk«» it.dijfill-
• *•<• za	< prir.fiin Filipom
Ii< - Miskhn.
Na r:« I v: .'.voze tlvvii naj-
Francoska. misija, ki je prišla v Združene države, da sklene z ameriško komisijo za fundiranje francoskega dolga dogovor, bo odpotovala i z New Vorka takoj v Washington, kjer se bodo pričela jutri tozadevna pogajanja.
V tukajšnih finančnih krogih je včeraj prevladovalo mnenje, da bo mučni problem dolga uravnan na način, ki bo zadovoljiv za oba naroda in sicer v poteku par dni. Tukajšnji bankirji niso hoteli razpravljati o vprašanjih, s katerimi se bosta pečali obe komisiji radi prošnje vlade Združenih držav, ki je iiila stavljena neformalno, a direktno in odločno, naj se vzdrže vsake take razprave. V privatnih krogih pa so pogosto govorili o teh zadevah.
Na Wall Streetu je skoro soglasno naziranje, da bo dosežen neke vrste dogovor. Objavljena pret-nja Caillauxa. da bo ukazal svoji komisiji, naj odpotuje domov s prvim parnikom, če bodo zahtevale Združene države višjo obrestno mero kot pa je bila dovoljena Franciji pri uravnavi njenega angleškega dolga, ni po mnenju tukajšnih finančnikov resna. Angleži so se zadovoljili z dvema odstotkoma obresti.
Dvomi se o resničnosti poročil, da je Francija pripravljena pričeti z odplačevanji velike glavnice. Ena prvih velikih stvari, katere bodo določili, je seg dolga. Brez nagromadenih obresti znaša dolg S3,340,000,000. Obresti do 1 . novembra tekočega leta, pa bodo znašale štiri tisoč in
resto milijonov
dolarjev.
Seveda je še veliko število vprašanj, na katera hi radi odgovorili ameriški finančniki, interesirani pri uravnavi francoskega dolga ter bodoči stabilnosti francoskih financ. Ta vprašanja vključujejo:
— Zakaj ni Francija nikdar izenačila svojega proračuna, sistematizirala svojih proračunskih podstavkov, kolektiral davkov ter dala franku nove vrednosti? Kako namerava hrancija regulirati , ^ flotiranje novih bondov, posebno inozemskih izdaj, j.( M 1(>r da zniža svoje lastno breme dolgov, uveljavi nano- vhulne :». dmižrJme <lo>,t»ja;iist vo zaupanje svojega lastnega prebivalstva v finan- ' k * <m* 1 katero so }>ri?t .va tudi čno varnost ter dobi od svojega naroda nadaljne svote, da pokrije svoje primanjkljaje?
Po mnenju gotove skupine finančnikov ni Fran-c ija nikdar izenačila svojega proračuna radi zmede, ki je bila posledica vojne in ker sta nato sledeča de-ilacija in inflacija onemogočili to nalogo. Politiki niso
hotel
i razkriti resničnega stanja francoskih financ, je mnenje nekaterih bankirjev, dočim trdi na-
Ekonomska vprašanja v Ligi narodov.
Liga b o priredila ekonomsko konferenco. — Decembrski svet b o sklepal glede komiteja, ki bo pripravil osnutek predlaganega programa. — Liga se ne more iznebiti mosulsk e g a vprašanja.
ŽKNKVA. Svioa. 2']. septembra. !>oj Anjrlijt* proi.i mednarodni ekoi!rtMi>iki konferenci >e je izjalovi! v?, rnj zve»"t*r. ko <o je po<l-kojuisija Iji.*!' naiwlov dogovorila, d«i lu> »leoe-mberski -vet. ki -;<• » najbrž . -.tal v Madridu. do]i -
a* v]ad:i:*^kih druži- \ v Kv-; ... A . . . ... . .
. ed sr <t«ivo koin.roja. ki ta.ko;>
; f ;>i j.* bila ta mi-'na trorsikn va> ]• >;'.or!Š("o -ijajrn' proslave, ki jo >j;r»i>iinja.L'i na novosti o slovo^no-
:! f ■ v< I:il n i :i (*;kov. To je \il dan. : v»-ri-.il v frlirrnoni ari-okraji.j i.. ■ ' k al j \':k'nr EmanneJ. veren lieijam. v-!nl ka.lerim jo bila vin iar-ka lrša v dno pri'j'ib! na mc'I navi: ] jim narodom, ni po-i"<il pri t-'in "navadnega naroda**.
Kr» >o -o vršilo davnosli plo-meiiita-rv v notranjosti xtarvxlav-ii- ira srradn. .je kilo na stotine v;:s-•'aiiov. ni< d tejni v:lf>vp in sorodniki vojakov, ki so pa«lli v /al-nji -iv«-tovni vojni, eroetov poni-ž-iirvra ba.nke.1a. ki je bil prirej ni :i : "-.trojke krone v nokr.ni va.-km. hotel n
Kraljeva družina je obiskala po v- %»n nop; ieak-ovano hotel ter 1 la de' žna burnih ovaeij. Kralj in drn.^i veliknši -o tudi d lili de; irir liir-l pri:)ro<ri narod.
Kraljev-ko slovesno-iti s-o >e pri-t kom popoldneva, ko -o j -tje kra'.yi pirxo ivavali «»3eda-: v«r> 1-iavi v sicilija n-kom na-ri'L'jn v Villa Verno. T^ralei ?*) pi-ej-Mnali ovacij: n.-obira.i-nejja poslnŠa!.stva- olbsoGrajore^a iz-ki.iijrvskih iri
.Mri >obiii).
OdPejta družba >;■» jo nato ^bra-la kroz l va> 1 b inke.laiiii miz, ki •o bile okrašene v. najfinejšimi n/ore; sla : ir-^e umetnosti, -ifr-k!< »•rarai .«-tarrija. drapocemeiga vina in najbolj -lastnimi jedir.i. Si ]■■ ]>-» ikra tkem banketu so je i", a r> 'lie.aa V(-<diea. Pod vod-
^nredst a vitel j ore nr.erta. j<*
vom

uja
daljna skupina, da je bilo to pomanjkanje sistema-	ntT<lu k>olj;'li
.v	i ..	i	,	.	i »i r-ike^a teera. Ze;nsko v kr
Ln kraljice so ijhi
ličnega knjigovodstva vprizorjeno v izrecnem na- ;	old^ah"'sU^o
menu, da se vara celi svet.	f(^m:hlnih oblekah, mornari?ki ill
Nekateri finančniki trdijo, da ne ve Francija, r,:n,ad!li r'a>tniki v ?ala-auiifor-koliko si je izposodila doma in v inozemstvu in da ' ' ! ' '1 ! ! IV ^' ' 1 °
J r	_	...	. ,'erih j-o >o seta le stevnln<» <rene«ra-
tudi ne ve natančno, koliko znašajo njeni dolgovi eijc kraljevsko savojske hi?.-.
in njen kapital.	: pod vitkimi pinijami, ki so bilo
Kadar govori Francija o svojem kapitalu, pra-j 'fT^., K ^1 raziloba,nmili ... | . ..	i t • •	••lii « U'^Ktrienih svetilk,
vijo bankirji, ne vkliucuie pri tem svojih koloni-	, .. .
. i	i . , T i. i .i •	<>b obali jdzera se je mudil «_ro-
talnih posestev. Ti skriti skladi v bilanci predstav- :.fom sijajen prizor, kajti čolni s-o
I jajo v Afriki ozemlje, ki je dvakrat tako veliko kot bin okrašeaii z rawiobarvnimi Evropa, bogato na naravnih virih in v katerem I	ki ^ metali fantastiko
biva 60,000,000 ljudi.	j* noe ter dajali eoWn prizont
' ' ^ J	j z:,aeaj neresničnost i, prizora iz
Tudi vprašanje davk . povzroča najbolj števil- bajk
ne komentarje. Nekate « trdijo, da ni Francija na-. v palači <o bile zvečer dovi-še-iožila dosti visokih davkov in da ne skuša primerno ine v><>	eivi]w in ^
lil.- ..	i. t' -11 i	-r>.	• • i >ke eerimoniie. tki =e bodo \TŠile
kolektirati uveljavljenih davkov. Ti ugovori so iz- , ^^ 1)ovr;ilo sp v d<1.
zvali francoski odgovor, da je Francija od pričetka ; koraeijo v salonn v prvem nad-
vojne povišala davke, da pa so dohodki iz tega vira -tropin, kjer bo izvršil ministrski
padli, ker ni opustošeno ozemlje plačalo nikakih	Mus^lini. kot kroniki
j ,	,,	11- kt •	; notar, civilno poroko. V pritličju,
davkov, odkar so ga zasedli Nemci.	v kap€;li ^ bo	Moosi-nor
Recearia versko poroko. Preko diteva bosta kralj im krn-
.	-	Ijiea vzdržala stoj? vladarsko do-
t rajni h naporm • sro qra »>i><4 wplo-* __.__, x
..........^ 1 1 rtojantsvio, a Tivecer ho>tia opnsti-
]-r:nra>i! o-nnu-Jv programa za mednarodno ekonomiko konfo-
l oner-.
T vo. i Lonolv nr Franeozov. ki je -j ro ji 1 predloge, naj se peča d«1-efinbeiviki v" v r t s to zadevo, a jv nadrobno odtra/loži!, kakšno akei-:o naj s<» priporoči zborovali bi 1-iire.
Zanimiv razvoj, v koliko so }.ri/adete Zdrnžo-ne di-žavo. ji» prišel včeraj popoldne, ko jo Jon-l au\. nadaljni framoo^ki pooblaščenec. izjavil, <1 i se ho izločilo iz programa vprašanje surovin ter nadalje tudi vprašanja priseljevanja i n. izšel .reva nja t er vprašanje mednarodnih dolerov.
•Tanbanx. ki jo titnla.rni voditelj franeo-dvi'li deilejraitov. jo tr-dil. da bi l>"la koaifereinca brez-lisipešna in ničeva. ee 1 >i ne l>i!i I rinifiTino zastopani tiiidi drla vri. Zabte\ --d jr. .naj se ndele^zo delavski zastopniki in tudi ekonomski izvedenei Liuo sestave načrtov. Pi o-."l jo tudi za sodelovanje Zdr. d rža v.
^ro-ail>ki -ij>or. ki je bil navi-do/ino pokopan za tri mH vp. ker je bil izročon svetoviiojn.il sodišču, je nanovo izbruhnil včeraj popoldne. ko sv> Angleži zahtevali, naj se -v>-i č nipreje mogoče zopet se-| stpme. da razpravlja o zadnji k*o- [ ie~-pondenei. tikajoči se turSkr do-j portaeije kr:-.tijanov.	I
Poslanica izjavlja, da so 'biLi | krL<tijami Lz<rn:ini i/, njih vasi južno od bruseljske črte, ki je toore-tino arprlesko azeanlje. Izjavlja se. | da so izključno le človekoljubni lazlopri zadostjii. da se ivpraviči in-t' a vencijo. Ker pa je turška akcija bistveno prizadela vsako me j-r.n odloci'tev. je dolžnost Liire, da odpošlje tjakaj svoje zastopnike, da preprečijo bodoča vznemirjanja
I'jrotavTjja s<> tmdi. da bi se svet Lige kiliiko prepričal o resničnosti obdolži), če bi j>odal v Mosul svoje zastopnike, ker >n Turki zanikali izsrrede, katerih se jih j' aulžilo in kecr jje pcxzneje visoki komisar v Ti dvšsjnil ohihdži-tve še bolj rosne narave.
Podrobnosti o
PIV0VARNARJI IN KOMPROMIS
strašnemu umoru. Pivovarnarji bodo razpravljali s suhaškimi silami
glede kompromisa. — Nekateri pa upajo, da bodo dosegli prodajo piva brez pomoči suhačev. Anderson bo napadel uradnike Antisalonske Lige v nedeljo.
Morilec je rekel, da mu je mož ponudil ženo: Predzgodovina strašnega slučaja, ki se je končal s tem, da je vrgel ljubimec svojo ljubico v žarečo peč.	c
Ž«* vč« raj smo poročali o strašnem umoru .M: -. Sophie Polesiki. katero j«* njen ljubimec .r»\v Svmnic, nočni čuvaj in iknrjač tvoinie«' za >.:^enje le-a. va-^rol v ž::rrčo po". Medlem pa je j>odal arei'rani nioi' b j p:-iznianje. ki !*• v" mi ao lrč na okoliščine in motive, iki so dovedli do enep; a.i; bed j i:.! ut:-;;.nih umorov v kriminalni pov tnlei velemesta.
Symiuk vč:'.raj j)opo!uln • sporočil kapitanu 1'arevu. ki n iče-
Predlog, naj se pivovarski interesi ter Antisa-lonska Liga združijo v gibanju, da se legalizira prodajo štiriodstotnega piva ter lahkih vin, bo najbrž eden glavnih predmetov razprav na sestanku United States Brewers* Association v uradih organizacije na Union Square v New Yorku.
Ljudje, ki so v stikih z organizacijo, niso hoteli včeraj ničesar izjaviti glede akcije, katero se bo mogoče vprizorilo in sicer radi opozicije nekaterih vodilnih pivovarnarjev proti takemu kompromisu. Namignilo pa se je, da bo pokazal današnji sestanek, kako močno je kompromisno razpoloženje v vrstah pivovarnarjev.
Oni, ki se zavzemajo za kompromis, pričakuie-
.njo merilnemu oddelku policij- *J1J'	i - ■	.	„	J
-kejra jriavnejra tana. da je im .d j°; bodo Pivovarski interesi v povratek za pomoč
nokako <lve leti rarzaner.ie z 2> let staro li po /.eno -vojt-ira rojaka Poioskijn in -icer v. njejrovo vednostjo in njegovim pri voljeni m. 1'ovt dal je d:i je prišel pred dvemi leii v Ameriko in da -je pu-tll doma ženo in dva otroka. k;!T; :e .je hotel dobiti ^••m. kakor-frtro l>i prištedil zadostno svo-to denarja. Dobi! jo službo noč-nejra čuvaja pri nciki le<ni tvnlki ter moral ohcu >m o--krbova.ti veliko [>eč. k,i jo dobavljala jror-koto, potrebno pri sušenju lesa. Hranil jo vsa k cent. da čanprejo dobi se mika j žeiK) in otroka ter
ni privoščil niti zadosti jedi. Nato p.t .so je ^ an anil z roijaikom.
•Johnoln Polonijem, z iztočne 11. m.-.te. NT<"ke(jra dne mil je pripovedoval. zalka.j je tako varč» ni, a Pob-ski se mu je smejal ter IV-kol: — Xo bod i tepee in ne va ren j. da dobiš svojo ženo sem'kaj. Jaz imam lopo. mlado ženo. ki me no mara. sn če hočeš, te boni znanil ž njo.
17.prva ni hotel Svmiuk ničesar ved' ti o tem. a neke nedcilje jo
suhaških sil, da se uveljavi tako postavo, podpirali siihače v njih vojni proti žganim pijačam.
Pivovarnarji, ki nasprotujejo načrtu, pa so mnenja, da bo ljudsko mnenje izsililo modifikacijo postave v njih prid, brez vsakega kompromisa z Anti-salonsko ligo.
Načelniki Antisalonske lige, ki so se izjavili pro ti takemu kompromisu, zavzemajo stališče, da bo irohibicija eventualno izvedena in da ne potrebujejo nikake pomoči iz mokraškega tabora.
Včeraj se je glasilo, da ni Moderation League Inc., ki je bila stvor jena, da se bori za liberalizacijo prohibicijskih postav, oficijelno razmišljala o kom
iromisnem načrtu, da pa z zanimanjem zasleduje tozadevno gibanje.
William G. Anderson, ki je prekinil vse svoje stike z Antisalonsko ligo, potem ko je bil izpuščen iz Sing Singa, kjer se je mudil na počitnicah, ker je "popravljal" Ligine knjige, da prikrije razdelitev komisij z nekim agentom, je objavil včeraj, da bo >;ovoril v nedeljo zvečer v metodistovsko-episko-palni cerkvi v Huntington, L. I.
Anderson je rekel, da bo razpravljal o nekaterih soremil prijatelja v njegov« 1 ugotovilih uprave Antisalonske lige in da bo osvet-vj'* Poleil tnm ™an Z k izdajstvo suhaških protestantovskih voditeljev v
tej državi tekom zadnjih governerskih volitev.
"George Washington" nasedel«
(LONIK)N, Anglija, 23.	—
—M0earge Wash
inston ' j - včeraj >• tukajšnji bližini nastalel na pt*3e<k. Po doiiro-
vili. Prtfti veeern svojo \TKOUJO.
je nadaljeval
la vsako formalnost v družbi sorodnikov in jsnancetv ter ndete»
—--------- - - ■-■ ---- - ■=.
Pošta v Toledo okra-dena.
TOLEDO. Ohio. 22. Rept^mhra. Jz po6*.ne<ra nrada na Union po->iaji je bila ila-ni?^ zjutraj ukradena veislka množina registriranih pisem in druprih pošilja t en*.
Ukradena pismi a in pošiljat ve «c dospela večinoma iz	Yor-
ka. O pre<lrznežih nimajo rfola^ti nobem^a (sledil.
žila vseh prireditev do priibižno enajste ure zvečer, ko m? tiosla no vo^ »o ro<" t -o a o<l peljala k av-to-m ob Liani v Nemčijo, na poročno potovanje.
-■] .) Polemiki.
Tako se je pričelo raizmerje. ki naj bi postalo usoclepoino za vse tri. Stalo je Svmufea telcom dveh let njegove1 prihranlke, neikaiko •^'.'000. katere j,- lepa ženska po-laprema ir/.vabila rz njega. Ž-ena je |d;ie;d i razmerje s smrtjo, moriler-pa ga bo najbrž plačal na elek-1 l ičnem sstolu.
Policija pravi, da je Svniuk pri-ziml. da ga je ^[rs. Polerski obiskala Mkoro vsaiko noč ter da sta pila. pela m plesala v uradu tvor-aiiee. v kaiteiri bil nasitanjen kot r.očni čuvaj. Koneono pa je po->tal 'Pr.-lei^ki. ki je vedel za te sestanke. vendair 'ljubosumen, ziapu-• t:l svojo ženo ter se prestdil v Nw Jersey. Žena pa ga je pismeno .prosila, naj i>e vrne, kar je on tudi storil, čeprav je medtem red-•ro . ikrbfd za njenega petletnega r neka.
Kot znano., je Symiik taJkoj po arelaeiji trdil. da ga je hotela Mrs. Poljski zastrupiti, ker je inielo \-laio v -.steklenici čuden okus. Raditega je prišlo do prepira. ki ga j? tako rartkačil, da je prijel žensko ter jo vtaknil v peč. kjer je za vedno 'prenehala kričati.
Polieija pa je mnj mja. da ni iz-kljiičeno, da je bil umor posledica namena, da se prikrije nadalj-ni umor. Poiet&ija so našli vsega krvavega v njcfgovi poste!p. Or. trdi. da ne ve, kdo mu je zadal rano. Policija do-mneva. da je "bila to Mrs. Poleski, ki je mislila, tla ga jp isbila, a nato, gnana od kesa, zapretila. da bo obvestila policijo. Da prepreči to, jo je Svmiiik prijel ter ji skušal zamašiti usta. Ker pa se jfs branila ter
obupno kričala, jo je nesel v klet li ir jo vrgel v peč.
V rečni torbici ženske je na Ha policija isteklenlčico s temno tekočino. ki ibo analizirana, da se ugotovi, če vseimje strup. Ce tako. bo okrepijefna tnlitev Synilika, da ga je skušala ženska spraviti s sveta.
Prod policijo sta Svniuk in Po» lo<ki izjavila. <la sta dobra prijatelja in da nista žeJela drug dni-geonu nieesar slabega.
Begunci usmrčeni na begu.
LOXDOX. Anglija 2:2. sept. — I/ \arsave poročajo, da je v Ki lee vdrlo 400 jetnikov v ;j;.!ni-ško on žai-uo. kjer so si nabavili orožj • ter >i priborili pot v prostost.
Jetniš.ki stražniki >,o u>anrtili dvajset beguncev. o tali pa ušli. Vodstvo jetnišnice je pozvalo vojaštvo na pomoč.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU •
Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA : 1000 Din. — $18.80 2000 Din. —$37.40 5000 Din. — $93.00
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in-druge stroške.
Razpošilja na zadnje poste in izplačuje *To§tni čekovni urad". '
ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE-
200 lir .......... $ 9.40	500 lir..........$22.50
300 lir .......... $13.80 1000 lir..........$44.00
Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir, računamo po 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna bankar v Trsta.
Za pošiljat ve. k! presegajo PETTISOČ DINARJEV aH pa DVATISOC
LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat in nepričakovana: iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo po ceni tistega dne, ko nam pride poslani denar v roke.
POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TE& RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.—
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali p* New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 4687

GLAS NARODA,' 24. SEP. 192V


GLAS NARODA
* (SLOVENE DAILY)
Owned and Published fry BLOYENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Rtktfr, president	Lovi« B«nedik, treasurer
Place of bnaiceai of the corporation and addresae« of abore officers: 82 Cortlandt flt^ Borough of Manhattan,	York City, N. Y
"GLAS NARODA *'
"Voice of the People"	_
-Si

*f ujv uf.
ftrued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za telo leta velja l%$t $a Ameriko
in K amnio_______$6.00
Za p-tl leta_______$3.00
Z 7 četrt leta_______$1.50
Za New York «o celo leta — $7.00
Za pol leta____$3.30
Za niozemstva ea celo leto_ $7.00
Za pol leta_______$3.30
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Olas Naroda" i* ha j a vsaki dan ievtemii nedelj in praowfkom.
Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne priobčuje?*	Denar naj se bl^ovoli poiiljati po Money Order. Pri sf>rein#«ibi	kraj* naročnikov, prosimo, da nam tndi prejšnje bivali46e	da hitreje
najdemo naslovnika.
"G L A 8 NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
STARA TEORIJA
i/


Dajte svojemu otroku primeren začetek v življenju s hranjenjem Bordenovega Eagle Mleka, priporočeno od zdravnikovi
Če pošljete ta oglas The Borden Company, Borden Building, New York, vam bodo povedali v vašem jeziku, kako je treba hraniti vašega otroka.* Eagle Mlekom.
Dept. 1
❖ ^ ^ ^ ❖
D
opisi
Vč< raj št- je \ i sila v Racce.-nigi. znanemi poletnem bivališč;« ita-!i\i. k« .m kralja in njihove družine poroka njegove elritge hčerke, M;;fa!de - lu .-a »kini nemškim princem Filipom. Navzoče so bile k. (»iiane uii nekronane glave eele Evrope. v družbi najvišjih, držav* niii. liviimh in vojaških dostojanstvenikov.
K;:.:vt n domačih, lo je članov* i tali jat&ki' kraljevske družine so 1 1 nav/.i».v, kn» /ji posije lx drugiii dežel ko* prejšnji grški (kralj Ju-ii j. lumunski pi esielonadeelnik Karl, jugoslovanski princ Pavel s -v. .» /.« no. princ Danilo, •»trie neveste, avstrijski nadvojvoda Frane •) ! .n i ii\' naprej od indelinitum.	1
Kaj zi»ari v>e to.'	j
N.č drug-ga koi da vrana ne izkljuje vrani oči. Ilin.-.ba. ki -v/ je zbrala vecraj v Raeconig-i. k ženinom vred. si je v vojni nagoti. v dveh taborih, ki •sta -<*e borih? na življenje ii - ni •:. *l\i gospoda. ki jc bila včeraj gost italijanskega kralja, na ^evi da i.i n:k.lar ležala v strelskih jarkih, ušiva in lačna, pač pa se j držala lepo v ozadju, obirala piščance ter srebala šfinpanjca. -Mo/j. . ki m> <c borili na eni strani za neiiiški imperijaiv.ein. med n,.mi tndi sedanji ženin, na drugi strani pa aa uveljavljen je resnične d« mokracije, in za pro-to-t vseli, tudi najmanjših narodov, so se lunin :n umirali /.«i prazen nič. Svetovni kapital, ki je izzival to voj-.i<>. da si;e vedno naraščajočo moč Nemčije, predvsem na polju sve-i' vnc trgivlne. in da izposlnje kapitalistom gotovih dežel iridržav m v< ej< dobičke kot so jih uživali dot<*laj. se n briga za žrtve, zve-/ ;ic s tako borbo. Njemu je oblika vlade. prxxtoHt malih narodov, idalanje ve'ikih in malih deveta briga, dokler lahko črpa svoje do in i k» tii varno nalaga svoj «1 nar v vseh delih sve>ta.
Takoj za k.ipiiali>ti, ki so že davno prestavili v dejstvo svetovno :,i.it'-vš«'.ii.-> >v«..;e«ja razreda, pridejo na viMto kronane glave s svojimi podrepniki. ki se zmerjajo za aristolkrate, Tudi t glave ne pozuaji' nikak ga medsebojnega sovraštva, ke>t nam kaže njih sestanek v Raeconigi.	*	• "
X.t olive t je bil povabljen brez dvoma jugoslovanski kralj, ki je ;<•-;.( tja ;<<«t svojega zastopnika princa Pavla..V Raeconigi se j» iuvz dvoma s«.-tal ler se prijazno men.il s črnogorskim prestolonaslednikom. "princem Da ni loan, bratom italijanske Tcfaljiec Helene. Spor radi ("nit gore je bil očivadno -pozabijem, kajti take visoke glave se ne prepirajo med seboj, vsaj ne iz olvzirov do navadne spo-elobno-.i i.
(io.ojfMla je bila "»utre nou.f sanva žilice, brez obzira na to. če doiie.K dsnižine Še Vladajo ali če so bile odižaigane tekom velikega pieol;iifta. ki je zahrumel preko sveta. Stanovska izavest jih jt^ drn-/..Li ter n ivarjala najlejišo hanuoiiijo.	■	H
Tudi >i glasi, da ^o priiu-li ti govtje darove, vredne veliko premo,.' nje. a n>o povedali, kdo je plaeal te darove.	.Z ' T.ikoj za kronanimi glavami so priski posvetni velikaši, ar«rt6-kralj. in do>toj:instveniki. ki vodijo usode narodov.
( iv.lno poroko sla izvedla Tltitoni in Mar^-olini. dva trpka sovi azn.ka, ki^pa sta se v ^tem kraljeuskemi ni i I je ju dobro razume'a. < 'e, i: ve no poroko pa je izvršil Monsigamr Heecaria, eeiprav je ita-lij.iii k.i kr.iljcvslca družina izobčena iz katoliške cerkve 'ter so člani te dini nc ^prejeti nazaj v narooje cerikve »de na «inrtni postelji.
Tudi svojega ljubega naroda"	opomnil kralj ter prire-
di I kobniom iz ukoliee. ki še vedno plačmjrtjo dewtino ter »nimajo nit! pedi svoje lastne zemlje, velikanski banket, ma katerem se j' ASiiki u:)0g«i para lahko do sita "najedla in napila. Prav 'tako se je godilo \ sta.rih levdalnih časih, ko so -prts-vettini wlikaši. samodržci italijanskih meS. prirejali narodu poccslm vcsclice, dočLm so jih nn drugi strani odirali ter žulili do krvi.
Niers»ir novega pod solnccm", — pravi i«itari rek, ki se je v trm s.e^e ijti zopet uresničil.
Ld» n glavnih gostov je bil Mu-f«*>lrni, iznami faŠL^ovski \"*Hlite>j ter piosluli zatiralec narodnostnih manjšin, nemškj' in slovenske, v *taliji. la m«./_ak tse solnei v žarkih kralje\ss"ke milosti ter upravlja za<1 i* ve I ta l ije po svojem lastnem mkovnjaškom okusu, ki je skrajno nasprotni resnični reprezentativni <iWiki vlade. Pest tega okrveka ie/.: i /ko ne lr na narodnostnih manjšmaffTtemveč tudi na italijanskem narodu samem, "ki se ponižno zadovoljil s par drobtinicami, ki padajo 7. i opato obložene kraljevske mtee.
\'s,iiw<lo. naiod ali posam-"znik, je iko^vač H\'oje lastne i*sod*.
Claridge, Pa. ' jo -t>ii v xvojih kevdrih ki so Ker ve le bolj redko oglašamo drugim n> ivošljivi, ampak s tem. v javiKisti z dopisi, s moram zo- kar je na <letski zapisano, pet jaz oglasiti. Veliko ne bom j V društvenem oziru precej do-opjsaval, povedal bom leto kar je. bro napredujemo. Društev imamo Klaričaui se imamo š<i do>-ti do-1 precej, kati-ra mtpredujejo več Jili brc in ne stojimo na slabem v no-j manj. Ako l>i imeli še par izolira-benem oziru potoni naj se že nas j ževajnih dirušti v. bi tudi ne ško prišteva med oiaprednjakj \ -nazad-.d.lo, t*-da ni ljudi med nami, da njaike. ali kamor kdo hoče. Z de- bi ro započeli. (Podporna društva lom ne igre preslabo pri nas. Mi-j s« le za podporo, koliko pa z<i dru-slini. da se tudi drugod v okolici igo, to lahko vsak ve. ne pritožujejo. Še-^t dna na teden | V naselbino prihaja več listov, mora biti vsaikemu dovolj. 0'e se j ko. ko so pa A retkii. to vedo bral-da kaj zaslužiti, j pa seveda drugo vprašanje. Plačajo nas le to-
1 ko kot oni hočejo in ne kot se j dobi povsod, ker stas-i korenina -spodobi.	i uživa še vedno spoštovanje v na-
Pa se bo že obrnilo na bo) je.; sej bin i.
ci sajni. Mnogi sano naročeni na več listov, tmla (.Mais Naroda se
da ne l>omo vedno le tlačanili. Bo t-iitli na,m cifkrat mera polna.
Sedaj se ipri na^ zelo pripravljamo za volitve. Toliko je kandidatov, da je groza. Potegujejo se ■pa posebno za pobiralca davkov za to, ker tam ne le da denarji tičijo. aunpak je tudi lepa plači. 14 kandidatov je zato službo. Kako b(j vse iscŠlo, bom že pozneje poročal. S>la(ba prikazen je pa pri letošnjih volitvah, da so gotovi pri-jate1 ii delavcev obrnila hnbet cijalistom. To je polsehno značilno; ker }K*prrej <o bi'.i leta in leta :lu'a vse^a naprednega gibanja v naselbini. Ro pa to na iuix kaj uplivalo, da bi 4udi mi zapustili «taji • .taljore? Mii-dim. da ne. Časi in razmere se spreminjajo in s •tccn tudi ljudije. poUdino taki. ki jim je le za lastne korisiti.
Tista linijska majna. ki je gobovo vsem znand. je rudi na zad-'II j eni koncu. Ni ibila proline ga jvr.mejia. Le v čiiisih. ko se ni d •-•'i drugod dobilo in je bil kdo pui drugih rovih začmen. je gori delo Idi^bid.
V ^aidn x-m štrajku je se je la- r-n'k prvi pol>ota.l z unijo in tako daj. par Pto ljudem delo in zasln-ž«tk, da ni«o selili dnuigaim. Razmere ni-o hile bogM kaj ugod-
ile*. Ni zt^ier vero, temveč jo zagovarja, kakor tueli jioštetne elu-hovnike, kadar je po tr eon o. Se». iHVbenikrat. nit^^n čital v njem. ela bi zabavljal čcjs vero in norčeval iz poltenih duhovnikov, ( o pa udi ne prinaša pritiig in nedeljskih e vangeljev. pa nu zato paklian.
Ce je kje kalk prr^jvf*rs3ci in >rezver-lki li-jr, peiteni naj Kover-ia pogle<la v s.Vo.io bližino.
V sezrtanm ima tudi označenega k<xt brecrvers!c<i list "Cu-š". Brvjra m i!
Sedaj pravi, da ibi tm.I dnevnik Vkrat poslal in 700-krat po 4. To je 2ST.0 ta	glih. Jaz pa
ora.vim. če sn zmožni spraviti skupaj toliiko svoto, bi mogli tndi -kupaj t^pi-avlti tolliko, da »bi vsaj vstanovili pošten in nepri-transiki katoliški lOt. <t • nam je res kaj takega potreba.
Zanimivo je pa pri Koverti nekaj. da kakor se obrne« ali kar zapišeš, kar ni njemvu v korist, si bogokletne«. Sam pa nadevija tisi im, ki niai nisi jiogodn vsa mogoča imena, samo človečkih ne.
Čudno se mi zdi. kako da more še izhajatti in da ga šr» kdo podpira. Mislim, ela aii«l njegovimi na.ročnčki, je največ takih, ki g:i **oi'icijelno" i>^ro in jim 'je' rije-govo paca nje y.a zabavo.
Pa naj »bo kakor he>če. listov kot je Cr. N. *l>4 ne siiiel taikdhia živinski način n^pad^ti.- Moli naj k
Iz BridgeiKirta. O., j' došla vest. da je tamka j umrka tukajšnja n jafkliitja iz pr?jšn.:li let Ivana l>reonšk, t. j. Anžetova Joha-na Zapurva žalujočega soproga Joivna in ti-o-V otrok, kakor tudi mater Ln 'sedem il>ravov iai sestra. IMla je tu mod nami zelo priljubljena in miioljubnesra značaja. Kot posncmaimo, j • bila članica tamikajšoijega elmištiva S. S. P. Z. Naj v miru {Kičiva !
Razinu-re so tiukaj bolj -red nje. delimo sicer še precej doibro. zasluži se >pa le malo. Zatto n.i potreba sem za deta m hoditi.
Drugo je vse ponavadi. Kadar bo pa kaj posdbn; ga. se pa že oglasim.
S t.<m končujem t:i moj ni al i elopis. Mi'i^il nisem, da bom še toliko na pill-•■a'l.. ker ustvarjen -nisem zato. Sveitnjem pa elrug>im pl-anja zmožnim, da se kaj oglase in to večkrat, kar jim gotovo ne bo škodovalo, 'lanpak bo njim in na selbiai <v ča>t.
Namčnik.
Pittsburgh, Pa.
•Sam ne morem razumet/i. kaj se V Edinevsfri oz. Kovertani ga/ngi G. N. tako zaimersil. Skoraj ni elne, da ibi ne b<elo kamenje in blato na
Turki so začeli koncentrirati svoje čete.
LONDON, Anglija. 23. sept. — Zunanji urad j| : dobil informacije, da je za,;ov<*j3la turška vlada k o neem fcrae :r'o ^t'iih divizij na mociiikki meji.
Samomor stoletne starke.
ŽENEVA, ^viea. 23, sjept-embra. Mr-«. Ana Cctnrti Lz Bea-lina je izvršila samonfir raio *iro po proslavi sarojega stodega rojstnega dne. PctttJi'a je pihano, v katerem ;>ravi, da '^da je aita sveta".
v r<ike. V njej je članek pis-je Glas Naroda
Prijatelj mi poroča iz Miimv-sote. ela je zadnji čas okoli i'ehta-ril K o vent o v agent, ter izvabljal pod napačn im i pret ve7.am i od ljudi denar.
Najbolj jih je panal 7. novico, da ni več daleč čas, ko bo Kover-ta imenovan za škofa v Duluthn
Nekaterim je celo naročil, ela morajo Kangj i malo pomesti.
INaj pometajo, kolikor hočejo, nič ne bo ipomagalo. Velika smet ho v Dnluthni, če bo r«s prišel! Ko-verta fja.
*
He—enski princ se je porix-il z italijansko prlncezLnjo Ma.faldo.
Ženin je nečak bivš*iga m ruškega kajzerja. nevesta je pa hči italijanskega kralja Viktorja Emanueda.
Princ najbrž ni pomislil, ela je vsle^l azelajntva italij;iiHke.2ra kralja izgubil njegov stric- vojno in prestol.
Toda kaj se briga mlada Ijube-Zj n za al a lito. In kaj se briga polit ilea kraljevskih žlahtnikov za mloido ljubezen.
*
Franco-ki finančni minister t'aillaux je prišel včeraj v Zdru-žebe elrža\^e.
Na pomeftu ga je saprcj-la c.ela
Bogu. da rruu bo dal v^aj enkrat i tropa časnikarskih poročevalcev ma'o pame^ti.	-
Eden, ki to želi.
JUGOSLAVIA IRREDENTA
ob-
kon-čno nstrejrla pros-
ile, boljše pa "ko«t. drugod, posrb-ll' t, ki je popoiknoma nelolžen no še. ker gospodar je šel ve«č ali j v bul očitanj, ki se mu pred'baei-mamj na roko de.lavcem. posebno | vajo. Monja za to. ker nii dost i pa na":ni ljudem, jer jih je obraj- benačil za oltarje, orirlj.e niasne •tal kot dobn> in poštene delavce, 'oh'ek i iitd.
Pre<lzadn jo s-oboto pa .»m imeli J Pri d par temini mi je prišla po v Clarieligu veliko slavno^t. ko 'je nakViučju majniška "Ave ^lari-dmštvo Hraitoljub raizviao s-v*o;o[ji rovo zasitaA-o. Re^ bilo je nekaj ca. ki pravi, da pevsebneg^a za našo naselbino in! n'-re»ča za slovenski narod v A me tudi za me-»to. če smem Clairidg?! r-ki. Tiog se ga n-^nili! In ta člio-•tako imenovati. Kaj takega si^ tu j v k da j«e že 15 bit v Am xiki. Te •e redkokedaj vidi. Poelrobno^ri. ga pa ne moreni ra/nmrti. Kje je te slavnosti ne bom popisa val. .neki moral bati ve« ta e>is? V k a ker mislim, da jc to doLbios-t elru-|ki dtiplinii ali kaki klošterški ce gih, da 'bi ,to storili na pristojnih j lici ?
mestih, kar se tudi spoeloibi, čel* Sem polled a4 err:, k rat in diva-smo res tako naipredni.	j krat. če se je p drl - morda zmotil
>Zdaj .se tndi -piribiižaije tista « s y>ri imemu	katerega lioč'
i
zona. ko bo treba -pogledati, kako. imenovati "ii^ 'x^o" 7~i s'orrmisl;.1 jc v kl<4eih prištimano. ?posebno j naredi v Ame<riki. Kaj se še vse tam, kjer leže *odi. Treba jih bo upa jo napacati ljudje, ki so v Ko očistiti plesnjh-ostu in dnisre ne-j vnrt-ivi ciManti in to vse za "božj snage, ki se je nabrala v njih. Le plačilo" in	Marrrno". Ko
gl jmo s kakšno Teibo bomo na-jsrai dalje ogle k>vail ta li.st. ni to polnili bariglice. KlaTičani se v,«aibožni list. <pač pa list samih na tem oziru Se nismo nikdar zami- padov na vi«o kaT ne tretji po Ko-
stili in se tmdi lete*? ne lwuno. Te»-da pri v»e*n tem se mora vpojte-
vrr«tovih mortab. Ce bi »e ta«ke ta«k-t'tke p^siloževai kak list v	do-
vati postavo, ki nam piše, kaj da Trt o vini hi najbolj nevodine gor-| smemo peti in-ka j na. Mi se seveda janee spra^-il oitiTno vero
Klana v Istri — samostojna čina.
Vlada ji
njam občinarjev v Klani, da ne spaelajo več qyod občino Mat.ulje*. Klana je pontala samostojna občina.
Grdo denuncijatetvo
je zop.%t zgrešil fašistovski "IIj ."Popolo di Trieste." ali to mu je že v krvi; brez ^ega no more obstojati. Za.gmal se je v
f'aillaux govori dobro angk-senio toda govora časmikaivlkih porexV>-valceA' «ni ra-ziunel. Rekel je. do govore prehitro in ela končnice besed požiraje\
Tzmed poročevalcev pa ni imel nihče toliko prisotnosti duha, da bi mu exlvnvil:
— Gospoel minister, vi pa malo pr. 'liit.ro obljrubijate in e.bljubr sproti požirate.
*
Pred včera jšnjim se je začela jeseni. Z nastopom jeseni je napočila tiiidi sezona vina in grozdja V .naslednjem par kratkih po eljftkov:
Grozdje mora biti zrelo. Sodi [ elobri in čisto pomviti. V kadi naj
H " .....Iilfl i tf * i i 1'iblitj
. . \iv par dni. po-teun pa v sod. Preel-
.	... «	' ' ' I no se začne vlivali groizdni sok v
slovenskega elijastva na Krnu. o . . ^ , .	. 4 x .
.	...	„ sol. )e it rebel pipo. k/ katere teec
katti ire mej na kratko poroeano. . , .	......
. .	.	.	voda. dei»bro ^zapreti. Voda m \ino
Lis.t oznaea jiredavania za nevar-' A	...»	^ .
. ' , .	sta >1 namreč najhujša so\-raz»m
na in to. kar delajo '-"oven^ki di-',	. x , „ , . . . ,
. . .	..... ,	.	ka. \ odo je tireba sele tislai e><l-
aki. jc \protiiitari jan.^ka agitaci-
ja. katero mora oblast takoj za-Ircti. Fašistr-v^ko glasilo pravi dalje, da kelor štuelira v Jugoslaviji. zapravlja čas. ker tam dobljena spričevala se ne bodo vpošte-vala ne pri sVužbah in ne pri svobod i h poklicih v Julijski Kra-! jini. Potem pa, kako se preelrzne-jo drža\ni in evbčin-ki nameščenci pošiljati svo.it sinove v šole v Jugoslavijo! T je nezaslišano.
pr, ti. ko jc sod zabit.
Se en 'nasvet bi dal. pa ne vem, j če ga bodo rojaki vpoštevali. lz-'borem na.-ivert je. pa se mu je težko pokoriti.	^
Gla-i se: Po pretakanju v zgodil j i spomladi naj bo sevd elo prihodnji- jeseni izabit. Potenn bo kapljica. da bi jo angeljci pili.
V New
York u
so zadnje dni
"II Popovo" ovaja na vse* strani ^aretira.'i tri ženske banelitke.-in hoče kar na mah streti slrnen-j Zei^ske torej elosegle pojiol-sko mladino, ki ni nič hudega no enakoipravnost z moškimi. To-storila. samo poučevati se lioee,|ela tudi pri enakopravnosti bi mo-napredv vati in di 'lati v korist rale iiti samo elo gotove meje. v o je g a ljuelst va. V krnskem te-
ju ne more nibi^-dilliiUlilkakei A
Priznana ipesnik. je imel elolgo protiitalijanske pwifW/ui^ toda predavanje 0 n aravi ^ njt,nih
• Popolo" jo najde povsodi, ker
;o pač lu»če imeti, in jo pertrebu
ie. ela potem vpi-izarja svojo divjo igonjo proiti slovenskim elija kom To j' pot. ki bo razmerje do! Tugex.lavije wdno slabšala in v Tutrnwlaviji bo razpoloženje nabrani Italij inom vedno Iv l-1 na T>eto, ako italijanski moreni a jn-i krotri a* Julijski Krajini ne krenejo na stališče n aj-od nega - "pre^ motrivanja slovenskega udej-stven'anja v deželi.
Dve nesreči z eni mtovomlm avtom.
Alojzij Peršola, nameščen pri tvreHei Ant -a .Orzan v Gorici, je
7T	•	•
opremljal tovorni avto, po'n bla-?a za Sv. Križ v Vipavski dolini. Sestava blaga na vozu pa -ni bila prav trelna in tako se je blizu Sv, Križa vse skup sr?suio z voza v ee-ni jarek. Padel je tueli Persoi« n se precej posodo val. ' Prvo zdravniSko pomoč je ele.-hil v Aj-io\"šeini. Ko se je avto iz Ajdovščine vračal proti iS v. Križu, je skočil na voz neki neznan človek, ki jp» blrau |x>st3Qe rirocil žop t' 7.
krasotah.
Tekom predavanja je izrekel tueli ugotovljeno reršiiico: — Tisti, ki hoče kaj užiti na dež(di. mora imeti elušo in zini sel za na
I' ravna krasote.
— In elobro Fordovo karo — -e je oglasil m^kdo med poslušalci.
voza*
ne iKmio -zakdiii z onim. kay ima- Glas Naroda i b.rem že mnogo del

Iz malega otročička, ki \-sako stvar nese v usta in vsako Htvar peigoitne. Pr<>tal -ulzoren zakonski mož. katerega l>o sitna žena neizmerno vesela.
V
Ameriški kapitalisti se kaj raeli ponašajo s svojimi nazori.
Sempatam zberejo krog sebe e'asnikarsike poi-očevalce ter jim prodajajo svojo ceneno meKlrosl
Tako je naipr.imer rekel te dni 7<iiani j ^klanski ina.gnat Gary 77a-stopnrkom anifiri3k»i?a fasopisja *.
— Noben človek ne sme živeti sam zase.
Seveda ne, poseivno "tak človek
ne. kot je naprimer Gary. *
Taki ljudje morajo živeti tsL 'svoj? trutffos iir' A1 sv'6je


ČLANEK 143.
Kako je treba pripravljati otroško hrano v steklenici?
V prejšnih člankih smo ja.-siio povdarjali, kako potrebna in važna je čistost	pripravljanju iirane za otix^ka. Čistost 111 čisto-ba hrane pji nič ne pomagata, doki r se uporablja pri imuni nečiste predmete.
Razen čistosti je velike važnosti pravilna metra in pravilno raz-ledčemie. (.V se uporablja za otroka oslajeno komlenzirano mleko, :.&j sedmeri s u m. da se ga nataka i/, k.m^ v žlico. Zvrhaaia žlica — čez ne sme teči — je najboljše, da s> zagoto\nte natančno merilo. Ce segate z žlico v konvo. ne boste mogli nameriti čajne žlic, kajti nekaj mleka se* vam bo prijilo na nasprotni strani. Soglasno z navo-•:;;i glede 'toliko in tenliko žlic na toliko in toliko unč vode. naj bo vsaka čajna žlica skrbno zmerjena. Ko namerite oKiiačeno količino, opleknite čašGo z Tiekf liko vreli- vode, ki jo rabite za razrcnlče-nje. Ta voda bo pobrala Vse mleko. ki je ostalo v notranjosti. Odprta konva naj b<> vedno na či-tem mrzlem prostoru, p<»krita s pove-zr.jeno skodelico oziroma s krožnikom.
Voda za razreelčenjc mew*a najprej prevreti. poteiu se pa lahko ohladi IznU rite količino vode v či<ri steklenici, ki ima merilo. Zatem izmerite mleko s tem. da ga vlivate i7 konve v žlico kot zgoraj omenjeno. Pridenite vsako žlico vodi ter mešajte toliko časa. da se raz p dri. Zatem prelite v sterilizirano s.j eklenico za dojenje ter jo takoj zamašite s steriliziranim eu-zeljnom. Ni potreba uporabljati bjaka. toda če ga uporabljate, da morate najprej sterilizarati. Napravite hrane samo za eno hra-njenj1.
Ali vaš otrek je>ka ? Ali je nervozen in nemiren.' ('e mu najbrž Irana ne ugaja. Ce ne morete dojiti otroka in če se ne vzredi s pomočjo vašega prsnega ml ka. mu dajte. Bordenovo Eagle Mleko, hrano, ki je uspešno vzredila na stotisoče otrok. Lahko za pripravili. .Samo dodenite vrele vode kot je omenjeno. 65 L<t že dajejo matere s\ojim otrokom kot navc-•i zdravilni elar — Eagle Mleko. Zdravniki ga priporočilo slabim in boleh ni 111 otrokom, ker je 3ahko prebavljivo ter je zme>žno pop. miroma prehrane.
Čitajte te članke pazno vsak teden ter jih spravite za bodoča pojasnila.
Sneg in potres v Helena, Mont.

HELENA. Mouit.. 20. sept. — Včeraj so 'bili delečni preibivah-I lega mesta vnega in peresa. Oster kratek sumeik Ke je pojavil malo pred 6 ftrto uro zjutraj, a ni napravil nobeme škode «a laistnini. Le ura r.a stolpu sotlnije se je ustavila.
Potres jr ivoril višek neobičajnega seiptem-berskeiga viharja, tekom katerega je padlo tri inče snega. Jsne^g je napravil veliko škodo na drevju. SLužtba poulične železnice jo bila ovirana.
Porr/*a se, da jo padlo dosrti snega v Greait Falls. Kljtub dejstvu, da ne zmrzuje, je ležal včeraj zjutraj sneg več* inče v visoko. Tueli z drugih krajev v Montani poročajo, ela je paelal sre
ROJAKI,, NAROČAJTE SE NA r./0LAS NARODA^ NA.TVBflJI ffliOVENSKl DN«VNIK T ZDRUŽENIH ' DK2AVAH.^
^_
._._____

r
\
CLAS NARODA, 24. SEP. 1528.
mi	Jg"l li U- -Jg

O. K. EvSTERT0N: v
ČETRTEK.
Poslovenil Oton Župančič.
(Nadaljevanje.)
— Čakajte, tla vam razložim.
Skoraj omamljen in precej razburjen se je dal Svme peljati k nekim stranskim vrartoan v dolgri vrsti
je rekel stražnik počasi. — Polo- [poslopij Scotland Yarda. Predno se žaj je sledeči: Načelnik našega o~ je dobro zavedel, kaj se z njim krožji, eden najidovitejsih det|'k- j »odi, je aol nekako štirim ushužben tivov vse Evrope, j? že izdavna u- cem skozi roke in se je znašel ne-verjen, da bo kaj kmalu ogrožala 1 nadoma v sobi, tako popolnoma ves obstoj naše civilizacije popol- 'temni, da mu je to tema udarila v
noma intelektualna zarota. J*repr-Oan je, da je znanstveni in umetniški svet zvezan v tiho križarsko vojsko zoper Družino in Državo. Zato je ustvaril poseben zbor policistov, policistov - filozofov. Njihova naloga je, nadzorovati počet- i
oči liki jarka Luč. To ni bil navadni nvračt. v 'katerem si -iikaš poljubne oblike; bilo je, kakor da si hipoma oslepel.
— Vi ste najmlajši novakf — ji> vprašal mogočen glas.
In na zagoneten način, dasi ni
PRIJETNA VOŽNJA
je te zarote, a ne samo z zasledovanjem zločinov, nego s pobijanjem nazorov. Jaz sam sem demokrat in vidim dobro, koliko je vreden pre-pr<)6ti mož po svojem pogumu in svoji kreposti. Toda očividno ne kaže upotrebljati navadnega policista v zasledovanja, ki so hkrati lov na krive mlsii.
Symeu so zažarele oči v umeva-joči radovednosti.
—	Kaj torej delate ? — je vprašal.
—	Naloga policista - filozofa, — je odgovoril mož v modri obleki,
—	je hkrati drznejša in umetel-nejša nego posel navtfdnega detektiva. Ta hodi v pivnice in prijema tatove, mi hodimo na umetniške- čajanke in stikamo za pesimisti. Navadni detektiv pogleda v dnevno krijigo, in izve, da se je zgodil zločirt; mi razvid i mo iz zbirke sonetov, da se zločin namerava. Mi zasledujemo prve vire onih strašnih misli, ki tirajo človeka v svojih posledicah v intelektualni fanatizem in v intelektualni zločin. In tako «mo utegnili ravno še pravočasno preprečiti umor llart-lepoolov, in to samo zato, ker je naš Mr. Wilks — prebrisan dečko — popolnoma proniknil v tajni zmisel nekega trioleta.
—	Ali mislite, — je vprašal Sy-me, — du je res tako tesna zveza med zločinom in moderno intelek-tualnost jo ?
—	Vi niste dovolj demokratični,
—	je odgovoril stražnik, — a prav ste povedali malo prej, da je naše ravnanje z zločinci siromaki dokaj surovo. Verjemite mi, da se mi če?»to moje opravilo zagabi, kadar nirslini. da je boj naperjen samo zoper nevedneža in obupanca. Ampak to naše novo gibanje je vse drugačna stvar. Mi zanikamo domnevo angleškega snoba, da so neuki ljudje najnevarnejši zločinci. Spominjamo se rimskih imperatorjev. Spominjamo se renesančnih knezov, velikih struparjev. Mi trdimo da so nevarni zločinci izobraženi zločinci. Trdimo, da je dandanes najnevarnejši zločinec moderni filozof, ki je zavrgel vsako zakonitost. V primeri z njim so razbojniki, ki vdirajo v zaklenjene hiše, in mnogoženci — moralni ljudje; moje srce je na njih strani. Tatovi spoštujejo lastnino; hočejo jo le spraviti v svojo last, da bi jo tem bolj spoštovali. Filozofi pa črte lastnino kot tako; žele uničiti samo idejo osebne lastnine. Bigamist i spoštujejo zakon, sicer se ne bi klanjali vsem visokim obredom in formalnostim bigamije. Morilci spoštujejo človeško življenje; oni žele samo doseči v sebi samih večjo bujnost življenja s tem, da žrtvujejo tuje življenje, ki se jim zdi manj vredno. Filozofi pa sovražijo življenje samo, svoje lastno in življenje drugih ljudi.
Svme si je počil ob dlani.
—	Kako resnično je to! — je vzkliknil. Kako bi mogel pristopiti k vam? — je vprašal Svme goreče.
—	Vem zagotovo, da je ta treno-tek eno mesto prosto, — je rekel policist, — ker sem nekoliko zaupnik načelnikov, ki sem ga prej omenil. Rru, »pridite in si ga oglejte. Oziroma, videli ga ne boste; nihče ga ni se videl; lahko pa* ž njim govorite, če hočete.
—	Po telefonu T — je vprašal 8yme z zanimanjem.
—'• Ne/*-— je odgovoril mirno
bilo videti v mraku nifi sence človeške postave, je Svme vedel dvoje : najprej, da prihaja glas od o-gromenga moža, in drugo, da je mož obrnjen s hrbtom proti njemu.
—	Vi ste najmlajši novak, — je ponovil nevidni poglavar, kakor da mu je že vse znano. — Dobro. Sprejeti ste.
Svme, ki mu je kakor noge iz-podneslo, je poskusil šibak odbor zoper to nepreklicno besedo.
—	Pravzaprav nimam nič izkušnje. — je začel.
—	Nihče nima nič izkušnje, — je odgovoril glas, — o bitki arma-geddnski.
—	Toda. . . jaz sem popolnoma nesposoben--
—	Voljo imate, to je dovolj, — je rekel neznanec.
—	Res je, a ne poznam človeškega dela, kjer bi zadoščala edino volja.
—	Jaz ga poznam, — je rekel o-ni. — mučeništvo. Obsodim vas na smrt. Zbogom!
Tako se je zgodilo, da je stopil Gabrijel Syme s svojim ogoljenim klobukom in v ponošeni suknji v škrlatni večer kot član Novega Detektivskega Zbora, ustanovljenega 7. namenom, zatreti veliko zaroto. Po svetu detektiva, svojega prijatelja, ki je bil že po svojem stanu nagnjen k snagi, si je dal ostriči lase in brado, si je kupil spodoben klobuk in izbrano svetlo-sivo poletno obleko, si vteknil v gumbnico bledo-rumeno cvetjko ter se z eno besedo prelevil v elegantnega, precej neznosnega gospoda, s katerim se je pozneje Gregory srečal na svojem vrtiču v Saffron Parku. Predno je bil odšel iz policijskega poslopja, mu je preskrbel njegov prijatelj višnjev listek z napisom "Zadnja križarska vojska" in številko, ki mu je veljal za uradno izkaznico. Skrbno ga je spravil v zgornji žep pri telovniku, prižgal si cigareto ter odšel zasledovat in pobijat sovražnika po vseh londonskih salonih. Kam ga je nazadnje privedla usoda, smo že videli; okoli polu dveh ponoči (bila je noč v svečanu mesecu) je sedel na majhnem parniku, plavajočem po tihotni Temzi. Oborožen s pa-lico-bodalom in samokresom, je bil Četrtek, pravilno izvoljen v Os rednjem Anarhističnem Odboru."
Ko se je Svme vkrca val na parnik, ga je obhajal čuden občutek, da se izkrca na čisto novem svetu; ne le v novi deželi, nego na novem planetu. To čustvo je izviralo glavnem iz blazne, a trdne odločitve nocojšnjega večera, deloma pa tudi iz popolne izpremembe na nebu, odkar je bil stopil dve uri prej v ono beznico. Vsi sledovi pernat ill oblakov ob solnčnem zahodu so bili pometeni, jasna luna je si- j jala na jasnem nebesu. Luna, tako mogočna in polna, da se je zdela kakor pobledelo solnee; kakor da se ne koplje svet v svetli mesečini, marveč v mrtvi dnevni svetlobi.
Nji d vso pokrajino je lebdel svetel in nenaraven, medel soj, liki nezgodni somrak, ki pravi Milton, da se razliva iz solnca ob mrku. In tako se je Svmeu zopet vsilila misel, da je na drugem, bolj praznem planetu, ki^kroži okoli druge, otožnejše zvezde. A čim bolj je občutil to bleščečo zapuščen ost pokrajine v mesečini, tem bolj se je raz-zarevala , njegova viteška blaznost
inokres — so se navzele one konkretne in materijalne poezije, ki prešinja otroka, kadar vzame s seboj puško na sprehod ali slaščico v postelj. Palica z bodalom in steklenica. z brandijem. same po sebi čisto navadne spremljevalke vsem bednim zarotnikom, so dobile izraz njegovega lastnega zdravega romantic pzma. Palica z bodalom, to mu je bil viteški meč, in brandv vino za zadnje slovo.
Ladjo sta vodila dva moža, in s hudim naporom je tekla primeroma počasi. Mesec, ki jim je sijal še v Chiswicku, je zašel, ko so plavali mimo Battersea, in ko so dospeli pod »ogromno maso westminstersko se je že dar^ zaznaval. Velike svinčene plasti na nebu so se pretvarjale v srebro in srebro je plamene-
lo kakor ogenj, ko je parnik kre-	.	. .. .
..	. .	. : Slaka nam predstavlja siiu.no ameriško ljrra.tko Mi?*> Mane messier,
nd v stran proti stopnicam malo |	1	J	.7	. ,, . . . ,
j ki se je dala fotografirati na parntfbu Pans . Rojalki se lan
ko na prvi pogled prepričajo, da je na tem parniku prijetno
potovati.
'JHDtawOOO * UNBMWOOB. N. T.
hoteli ^r^i^^jef^uredm. ^fvta^im shioiu služita v *lvo so pošiljali dobri ljudje več- keiu ,tlli	0ha deč-
je vsote denarja za aiesrečne deč- ka sta pcbeg-nila opoldne, ko ju pot ji 1 ka že poti .streho in dobro ju mati z,l>m,ila ,pri nedovoljene-ke. Zdelo s* je. da sta mlada po-|1<m kopanju. Da se izogne* a kaV.-presKrbljena, to j,* naenkrat na- ni, sta pobegnila od doma. Ko sta
prispela v Lucent o. sta bili že ze
ltP-^
stopil predbraL PoJicijski urad uik je vito vi č zaslišal obe siroti L11 je opazil, da si nasprotujeta. Nato se je vrnil tudi (uradnik. ki «ra je poslalo ravnateljstvo v Vena-rio .po ostaJi -siroti. Vrnil je praznih rok, ker o ikakih sirotah tam ni bilo duha ne sluha. Policijski ravnatelj je |>o*a«liI oba dečka v avto m poslal z njima u-radnika najzaj "v Vena rib.
Tam je -čakalo uradnika Veliko presenečenje. Našel »je«" namreč loditeljie in. štiri brate obeh doz-devnih sirot, vse v dobrih gmotnih razmerah. Zakonca Ciallo z
za Charing-Crossom.
Svme je pogledal po nabrežju: veliko kamenje je bilo enakomerno mračno in ogromno; črno se je očrtavalo na beli zori. Zdelo se mu je, kakor da je pristal na orjaških stopnicah egiptovske palače. Skočil je s parnika na opolzko stopnico, in je postal, mračna in vitka posta- j va, med velikanskimi zidinami. — Moža na krovu sta obrnila parnik in odkrmarila po reki navzgor. Ves čas nista spregovorila besede.
(Dalje prihodnjič.)
RODBINSKA TRAGEDIJA
čim največje koncesije in koristi za "siromašno, za samostojno dr-
V Pančevu v Vojvodini se je te žavno življenje nesposobno Avstri dni odigrala krvava rodbinska J jo." V to svrho so si to pot celo drama. Mesar Živa Bogdanovič je'naročili akterje iz Berlina, da jih pred kratkim zapodil svojo ženo ^ pod pro vnjihovem stremljenju, in se nastanil pri svoji ljubici. Že-j nasut i peska v oči zapadni Evropi na pa .se ni dala lahko odjpraviti in jo prepričati, da je priključit-
in nekega dne je napravila svoji nasprotnici na ulici velik škandal.
in ga nič hudega skuteči ženi večkrat ip o rinil v pisa. Misleč, da je mrtva, je odšel mirno v mesto,
Kaj namerava Avstrija?
Eno je treiba Avsatrijcem priz- kako bi 11 da'!e porušiti carinske nati, da znajo izborno igrati ko- meje, ki so jih zgradili proti Av-medijo, kadar hočejo zase iztisniti striji sosedne narodne države, in od ostale Evrope kakšne posebne kako bi mogel Dunaj znova zavze-koristi.	,ti v gospodarskem i ntrgovskem
Kakor so pred leti ,ko je šlo za življenju Srednje Evrofie ono go^ posojilo pri Društvu narodov, u- spodnjoče stališče, ki ga je imel prizorili umeten pokret za združi- pod Habsburžani. Da je temu ta-tev Avstrije z Nemčijo, tako so tu- ko, izpričuje tudi poročilo eksper-di to pot spretno izrabili ta po-.tov dr. Lavtona in Rista, kiju je kret, da znova izposlujejo pri tej društvo Narodov poslalo v Avstri-najvišji mednarodni korporaciji jo, da proučita avstrijski problem
in avstr. razmere in podasta svoje innenje pod vplivom meroda.jnih avstrijskih krogov, o tem pač resno nihče ne more dvomiti. Zato se 'tudi iz njiju poročila prav jasno vidi, kaj Avstrijci pravzaprav hočejo doseči. Ako eksperta izjavljata, 4 4 da je vloga in naloga Dunaja ta, da postane predestinirano sre-. dišče za Vzhodno Evropo in za trgovino v Oricutu*' ter v to svrho Zahtevata odpravo carinskih omejitev v sosednih državah za Avstrijo, potem vemo, v katero smer piha avstrijski veter.
Avstrijci sicer računajo z odporom vseh sosednih držav proti u posta vit vi carinske unije, ki bi bila v bistvu saniio Donavska federacija, za katero so se ob sklepu miru že navduševali -Francozi, prepričani pa so, da bo velesilam, pred vsem pa Franciji uspelo zlomiti ta odpor iz strahu pred večjim zlom — 'pred zdruižtvijo Avstrije z Nemčijo. — Dokler pa tega ne dosežejo, računajo, da bodo leto za letom dobivali razne bonitete v gotovini od velesil iz Ženeve, lioteč jih s tem vzdržati pri dobri volji, da ne bodo preburno zahtevali ujedinje-nja z Nemčijo.
veno vprašanje stopilo že v tako aikutem sitadij, da je mogoče ta -po-
Obe ž. mi sta si skočili v lase in kret zajeziti samo s sposobnimi žr-uošii Bogdanovič ju je komaj lo-jtvami in z izrednimi sredstvi, čil. Oni tega trenotika dalje je bili Ako pa temu pokretu pogleda-spor meti zakoncema še hujši in- mo nekoliko za kulise, vidim, da Bogdanovič je »zasnoval strašen J ni tako resen, pred vsem pa ne ta-jiačrt. Povabil je svojo ženo, da ko nevaren, kakor se zdi na prvi naj nride )k njemu, ?ekoč da je ne pogled. Voditelji tega gibanja si-zapusti nikoli. I-zvabil je svojo ž?-Jeer zatrjujejo, da jih vodijo pri no iz.mesta na piano ter se nekaj tej akciji samo najidealnejši moti-časa z njo ptrav ljubeznivo pogo- vi, ustreči enodušni želji vsega av-varjal. Nenadoma je potegnil nož strijskega prebivalstva, čigar vse
lo utrujuna in lačna. Policijskih uradnJko sta -e zelo ustrašila. Zasliševanje ju je tako zmešalo, da nista vedeila kaj početi. K mahi pa je našel starejši deček izhod iz tega neugodnega položaja. Začel j- fantazirati o tragični usodi in mlajši bratec niti je prav pridno pritrjeval. Policiji <ta natvezila razne podrobnosti iz svojega življenja. Največ sta vedela pove-datti o matemi *mrti. Mati pa ni bila na pokopališču, nego v tovarni. Mlada pustolovca je policija vrnila roditeljem.
Naznanilo.
vsem tistim,-kateri hočejo poslati dolarje v staro domovino.
DOLARSKA IZPLAČILA —
izvršujemo v vseh delih Jugoslavije za pristojbino 4%, istotako v Italijo—zasedeno o-zemlje za pristojbino 3%.
POSILJATVE ,V DINARJIH IN LIRAH —
izvršujemo najtoeneje in po jako zmernih ee-nah. Za vsako pošiljatev preskrbimo podpisano izplačilno potrdilo prejemnika.
Brza in točna postrežba v vseli ozirili zajamčena.
DENARNE VLOGE prejemamo na
"Special Interest Account" in jih obrestujemo po 4% mesečno obrestovan je.
NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSLOVNICA
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
mišljenje in čustvovanje je osredotočeno na to, da se cim najprej ujedini z brati v Nemčiji, toda a-
kakor da bi se n»:- zgodilo ničesar. .Iko si stvar pobliže ogledamo, se Nesrečna žena pa ni bila mrtva. |prepričamo, da so to samo puhle Kanalu nato se je zavedla, ter
se
\>a okrvavljena vlekla ipreko polja 11a cetsto, 'kjer je nezavestna obležala. Tu so jo našli pasantje in jo pn.ipeljali v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo.
Morilec je bil takoj prijet in zaslišan. Ko je izvedel, da je njegova žena še živa je cinično .pripomnil: "Če ibi to vedel, bi jo toliko vasa suval, dokler bi bila še j kapljica krvi v njej!" Izročili so združitev z Nemčijo, kakor za uz-
postavitev vsaj približno istih dr-žavn<tyravnili razmer, ki so obstojale pred vojno.
Dunaj pod Berlinom! Niso Avstrijci, predvsem pa Dunajčani tako neumni in kratkovidni, da bi vedeli, da*bi pomen-ja:la -priklo-
fraze, preračunjene v to, da učinkujejo na one, ki jim je strah pred Veliko Nemčijo, segajočo od Belta do Karavank, že prešel v meso in kri.
Dejansko je tem voditeljem združitev e Nemčijo samo pretveza, krinka, s katero znajo vešče in pretkano maskirati svoje prave na mene.
V bistvu jim ne gre toliko za
ga sodišču.
. 1
Ameriški mornar ranjen v pretepu.
HAVRE, Francija, 23. sept. —'pitev Avstrije k Nemčiji obglav-V »poru z neikian, civilistom je bil ljenje za Dunaj in njega gospo-amerišiki mornar Ronald Iiigman ' darsko smrt. Ako vkljub temu ne-težko ramje<n. Civilist ga je več-'^restan0 tolčejo na ta boben, za-ikrat zabodei z nožem, pot ni pa sledujejo pri tem docela drug na nezTianoikam pobegnil.	J men. Vedo prav dnbro, da je pri
Pretep se je zavrnil v neki pred- ključitveno vprašanje pred vsem
mestni gostilni.
stražnik; I V- tntii ima to mttho, da^Eki kres sredi noči, Iji še preproste
»edi vedno v tepmi sobi. ^jcayi„£a ■o mu	, , £
r.v.E-is-L*.' •• Jt ':-'	A .
teči, ki jih je imel pri sebi, — nfe-r! (rkaj založk«*, brandij* in nabiti aa^
Severa's Skin Soap
Idealno* fino in čisto milo za toaleto, kopelj. iampu» britje. Izvrstno za ko-panje otrok ln malčkov.
Vsaki dan vabit«
Severa's Antisepsol
za grgranj« grla m izpiranj« ust; prtprett bolezni v grlu, ohrani Ur naredi laps m bal« xoba in utrdi mahk« £«gusti. Cisti zopsrno sapo in drli ustno votlino ▼ zdravam stanju. Cans M ki M čukov.
VN ^	<IHA CO
C F D A R W i I11 D S I O »*• A
j za Francoze, pa tndi za Italijane '.pravi bavbav, zato baš to vprašanje neprestano in dosledno forsi-rajo, ne mislijo pa s tem dosečo popustljivosti Antante v tem problemu, pač pa račiipajo s tem, da bodo velesile, lioteč se izogniti večjemu zlu, pritisnile na Avstriji sosedne države, da privolijo v ustanovitev neke vrste carinske unije, kar bi pomenjalo toliko, kakor u-postavitev stare A\stro-Ogrske v drugi obliki.
j Ako torej Avstrijci kriče: 'Do .volite nam združitev z Nemčijo! mislijo pri tem v resnici samo na to, da bi padle carinske meje sose dnih držav, da bi tako Avstrija pred vsem pa Dunaj mogel postati isti pa Dunaj gospodarski in tr govski center, kakor je bil pred vojno. Avstrijski politiki sicer pijejo, da morajo pasti politične meje, ki ločijo Avstrijo od Nemči
ROMAN DVEH OTROK
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street
New York, N. Y.
RAZPRODAJA! NAJVEČJA NA SVETU!
U KOSOV OPREME Z A SPALNICO, VREDNE NEKAKO AA AN »16.95. POSEBEJ ZA TO VELIKO RAZPRODAJO SKUPAJ S KUPONOM SAMO —
Turinsiki lisiti so poročali te dni o senzaeioaialnem dogodku, ki je ra&burll vse prebivalstvo. Na cesti v Lucemtu so našli mimoidoči 8- in KMetnoga dečka. Oba sta bila zelo siromašno oblc-6 na, bosa in ■sestradana. Strašno te«pl'jenje in pomanjkanje se je poccnalo na njrunib obraizih. Narečje ju je izdalo za Sicilijanca. Doma sla iz Catanije. prišla sta iz Venarije. Nedavno sta izguibila očeta in dva dni poprej, predno so ju našli v Lueentu, jima je u-mrla tudi mati. Ta'ko sta zavela v največji bedi. Ko je umrla mati
—	je pripovc<k»vail starejSi deček
—	šla za njeno krsto ua po-kopališče, kjer »sva videla, kako spuščajo grf»barji v zeniljo Ziid-li.io najino nado.
Najstairejii sin se j.» snc-r:i?:i-mel z mlajšim bratom, da pustita dva najmlajša bratca doma sama. pa poj deta po svetu s trebuhom za kruhom. Napotila sta se proti Turinu. V Mk.-hu j- zbudila njima amiajnost ;x./.'>rnost.
e a\Am% \ *

■Miili'i^ilfr'PiiiiMiniliM
ŽENE! Pri tel priliki re* lahko prihranite denar. Va'edtega lo medaj izkoristite. Ta ponudba bo veljavna samo toliko časa, da prodamo 2000 oprem. Odkar
•mo Jo stavili, se jo smatra najvefcjo dosedaj. in zares, kajti prvega dne. »co»
smo otvorili to veliko kampanjo »mo prodali 600 oprem; 2000 oprem, namenjenih
za razprodajo, bo morda v enem tednu prodanih. Ne mudite. Noiemo, da bi
bili razočarani. fa dragocena oprema li kosov, sestoji iz naslednjega: 1) Krasno prvovrstno posteljno pregrinjalo, kot je na sliki. Močno stkano iz
dobrt-gH bombažnena sukanca, «-lsto bele barve, trajno vezeno, ima ostre vogal« ler je lep uxoree. Dobro se bo pralo in bo leta trajalo. Velikost približno 72XS4 inčev. i) 2 prvovrstni brezšlvn* rjuhi, napravljeni iz finega na roko tkajiegu muslina, ♦ isto bele barve. Velikost 72X90 Inčev. Se l>ostH dobro prali ter dolgo trajali. 3) 4 vezene blazine. Napravljene iz na roko tkanga muslina, bele barve. 42X36 In. 4> 6 prvovrstnih turških brisač-.	Te brisače »o težke in veDke. Xapravljene
so iz dobrega bombažnega tukanca. snežno bele, imajo vezene konce ter lep
barvasti pas. Velikost približno 18X36 inč-ev.
_	.	.	,5) l fino težko napolvolnato ogrinjalo. Močno stkano iz dolgih koncev bom-
Ncka poeštna liradmea se je US- bata inlvolne, ki prehaja v mehke nitke na kraju. Kraji so lepo vezeni ter trajni
"To ogrinjalo je gorko, jako pripravno in lepega u zor ca. VSAK DOM ABSOL.ITNO POTliEBUJK T«) ČTDOVITO OPREMO. TODA. KJR JO LAHKO DOBITE PO NAŠI POSEBNI. NA POLOVICO ZNIŽANI CENI? Samo izpolnite spodnji kupon danes. Ne poSlJlte denarja. Samo J5c v znamkaJi za poSiljalne »trofike. Plačajte posebno ceno $8.08. ko dobite opremo. Zapomnite si: Naia cena $8.98 za to oprjmo Je veljavna edinole s kuponom. In: J ne več kot ono oprtms am prOda vsakemu odjemgtcu.______
600 VREDEN $8. BREZPLAČEN! , ADAMS MAIL ORDER CO., Madi'on ZTc^uT'
tem -dogro^koi je vzbudilo V mestuCospodj^: Priloženo dobite 35c v znamkahr~žakar ml pofiljite opremo 14 ko-, »	_ . it -	i kov kot je naslikana, po vaSi posebni ceni 3 tem kuponom za $8.98. Razum-
«q>losno pozornost. Vec doibrodel- | ,jlv<> je da mi boste VTn|li aenar Ce I)e bom	zadovoljen.
nih zavodov se je ofrlo^ilo. da . fme ....... ..... .......;......! '........................J.........
milila sirot in prosiila lurin^ko policijsko ravnateljstvo, naj se zavzame za nesrečna dečka. Policijski ra\iiatelj ju je nastanil v
neki £Ot-tfii&ni m poslal v Vfnario	_
uradnika zavtomobilom, da pri- BREZPLAČEN! .KUPON štv. pelje še. ostali siroti. Poročilo o
sprejme sirote pod svoje okrilje, , xaaiov :.........................................
je, t resnici pa mislijo samo na to, mnogi zakonci brez otrok so jih | Mesto .............. — .....'....- Država
GLAS NAHODA, 24. SEP. 1925.

RIQITA
ROMAN. — Spisal C. M.
Za "Glas Naroda" priredil G. P.

(Nadaljevanj! •.)
<»••-]'.« i • •• • j ';~:r!a tudi Iirito, ee želi k-vkega okrepčila, <I» tinja je hvaležno odkionda.
— Ali vpra>««la <_< Brila
suia t« r t vajena • ; V i-it-i
kla hišni;
• S»M i Ko je !.i! Ko h.mi
Oi)r d:
j. kmalu v
i.i -i je XI.-:
ee ji jo I J: M iada
•rtira .•( — Od
\,|V y,a v.
s t ;ira
ji j i/;»i va
— r
• do'i!<> /abaval.i don«"* zvetvr. gospodih' a l'al*-ie. : • na>-iiit-linila.
:i» 'io-il 'j:hi; iji med leni i je bilo par intere>aivt-<■::.'» .i. do -iai -<*m tako grdo po-t«»pala.
lako I-po peti. igrati klavir, pi-ati pi-'■■:>■ l'do kur k a • -•:».-». katerega >em
^henehXS^a
samo Sest dni preko
Z OGROMNIMI PARNIKI NA OLJK
FRANCE 3. OKTOBRA
PARIS 17. oktobra.
HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabine tretjega razreda z umivalniki in tekočo vodi za 2, 4 sli 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača.
NEW YORK
a la
M to
■nut
vri i
■ipa Klavdina. Smehljaje j - re-
ka i i i-
c:a
j im >]»at. Palei«". Zjutraj je tivba zgodaj v>tati. -i i..j>i ,.. - • • I lii i_r.i-p;i Klavdina. ki je nosila sedaj < iC" ''-r i.*k!a Brili. naj ji s»-d«' nasproti, n. -;a n« ;aj ;i-a kr.uidjali <> gostili, a gospa Klavdina ;! i nogo oi n Iv r«. in nji ii-- družinske razmere. Da-• • :■•'»	ti. ::;;k<» izirl-e.lala njena mati ter vprašala,
a /< !o podobna.
hkr.-.i j >t.gnila i/ nedrija pri prost -rebrn liir. dal jon. j.-»sila na verižici.'
• \ j.* ii-.t; ;• • sem dobila	vso drnero pa oil oi*eta.
nilo "'jiva _.i-p i. v i -m liti *<l:iIjojui imam sliki -ta-
llH-gla
• i/.
ama j.' t: iiidih: II; ir:-. je h zala ko e»ti jvotez oi
>«"-.» ..,> roko poscirla po nn-daljoiin. katere-
m«'<_':t pr-'d nj« niini o t" m i in v-led tega .ni li obratov. Koneeno pa -e je izjasnil njen
-i' > i*;* d" i dovolj ea^n. je podala Brito v »tiransko sobo po robi . Na!o pa
kazalo noben^ V«-u v-iii K!■: t Lo>>eiid
'ga <r « na pa Ko jt>
i
' L"''dal i na.ip: vo ne.žno, mirno žensko liee. ki ni čara kot dvoje dobrohotnih oči. zrl-: v Irp.. oblikovano, umetniško glavo K n rt Los-en od nje. je bil star tri in Tri-
«n* KI
• t ill.I
■liki
moval
biti -tar že
vi*
na.iman.i petd--s»»T.
z rit \ svet. kot of i i i o1 n< .srečo.
Nt hote e« ni. kalt 11
11 V ; J :iij,t l,.,tr — h I,.
st jo ni " spi., min
19 STATE STREET
IM^mhm^^^^HBM ALI LOKALNI AGENTJE
di. Niti najmanjše slin nje pa ni imela, zakaj hoče ta stara dama toliko čut i o njenih družinskih ra-zmerah.
(Dalje prihodnjič.)
Ura n ishi v X us ir:
vozu hi pandurji na konjih ., in
£>reta. praktikant. peš.
Prišel je načelnikov voz, g. načelnik je objel gospo Perso in ostale, sprejel je od prijateljev in u-radnikov čestitke za povišanje in pozval pomočnika na stran, stisnil mu prijateljsko roko in šepnil na Uho :
"Govoril sem za Vas. g. minister vas je zabeležil."
In pisar se je zahvalil, požVal Sreto praktikanta na stran, stisnil mu roko in šepnil zaupno na uho: G. načelnik je govoril za Vas. g. minister Vas je zabeležil."
Sreta se je ponižno zahvalil, dve solzi sta se mu utrnuli v očeh in peš je krenil v mesto, razni iš-ljajoč vso pot :
"Prav je bilo, da sem se spomnil in tla nisem opuM il tako lep«* prilike."
BI
Hretanje parniko* Shipping New*
Povi
isanje.
(Konec.)
"Prosim, kaj bi radi.'"'
"Pa, neko stvar, v kateri bi lahko pomagali, ako hočete."
"Prosim, zakaj ne. samo ako je mogoče."7
"Vidite," nadaljnje pisar, 4tg. načelnik gre zdaj v Beograd, on nc sestane tam z g. ministrom in o Tej priliki, ni dvoma, bo poročal tudi o svojih uradnikih.
"Pa. vidite, vi bi me mogli priporočiti. že šest let nisem napredoval. mislim, da zaslužim, nisem z ničemer pokazal, da ne zaslužim."
"Da. z ničemer . . ." doda brzo tajnik. "Kar se tega tiče. ste se žare- prav spomnili, zares je to do-
pravza-
t. Na
K'- i-i . »i! t" iv?i ljubljeni obraz. Le nekoliko poglobile - • !>•'»•• <• i;' njegov-■ oči niso več smehljale in <ohično akrat. Ib-sr.o, kot v tihi iv<ignaeij: so zrle nanjo.
•ii je premagal življenje z vso njegovo srečo — i:i |l>ra prilika, ta pot g. načelnika.
I Vidite, jaz bi se ne bil spomnili
Koio m .1.; : i >e zavedala t. ga. je obrisala Brita z rob .a ,)<• pi Hit -i.t. jre-oč«» 1 iti rekli negotovo:
•i -n;«- ' mi ]? ••».•.- čuditi. Moji živci ne prene-vt č. Za o j inii.m toli.co »rorja — in ta >lika — me t i., jv.-^a < i ranega ./^ubljmega.
Ali.	fk!:! Brita. — zelo mi je žal. če sem vzbudila s
sL\o t u žii i - >])oiniiif.
—	• i' s-de v/.buditi, dete. Ni vam treba ni.:i prav
ii< zal. Havno na>] otno — jndpovednjte mi še več o — svojih sta-ii s i ii. \a obrazu v.išt _m od a -! oji napisana povest .-a d a in dušev-liiL bojev.	i
— Da zaj»iskOk.
Samo . . . jaz tega ne morem reel roko stare dame. Slednja je'"- načelniku.
"Ne, saj ni treba njemu, recite samo g. pomočniku."
"Njemu, da njemu lahko."
Prosim vas, storite to."	1 priporočil
jateljsko razgovoriti ali prav vas nekaj prositi."
"Bes.' K;»j pa takšnega, g. Bazo?
"No. glejte . . . kako bi rekel, veste, zdaj mi je prišlo nekaj n.-i »lini; vidite, vi grete v Beograd in
I pridete z g. ministrom skupaj, pa glejte . . . mogli bi me priporočiti. Mislim, da je že skrajni čas, da dobim tudi jaz okraj. Ne moreni biti večen pomočnik, to veste sami, zdaj je že enajsto leto. a mislim, tudi vi niste dalje čakali . . .
"Nisem" — mu odgovori ravnodušno g. načelnik — "bil sem le sedem let pomočnik."
4 Sed cm ? Vidite, jaz pa en a j st.'
"Res. res. dolgo čakate, prav bi bilo, da dobite okraj."
"No, zakaj bi me potem ne priporočili. če je tako lepa prilika."
"Prav imate!"
"Lepa prilika je," ponovi močnik.
"Bom. bom. g. Lazo bom. .'treba, treba, pa zakaj bi vas
po-
Da. ne
t<
—	i)a. go\ r 1 ako Kot
—	«>. jaz
—	Vaš oči
—	T. -a n.
<t"-u .»e n-pel. a jaz sem izvedela to šele iz njegovih«
I
1
"Bom." In tajnik izproži roko pisarju in mu je krepko stisne. Glejte, prav tu je nekaj spisov za podpis, takoj grem k načelniku in. verujte mi, takoj mu porečem" — in tajnik >e dvigne s spisi.
14 O. od vsega >rca sem vam hvaležen." In pisar, zadovoljno se
-r.li

K.l V
/• «» ti in. Te zapi-i bi >e vedn«» imeli očeta, t varujem kot -.veto stvar. .:•• i*:, velik :: 111 mik. kaj ne? x \ m. — \>aj on ni mi-dil tega. čeprav je njegove v Aii!.-:.:*: d<»! !•«» prodajalo. Midini. da ni ostala rati ena «di-'iomaei .i«/:«'.;. ./ i/j mo ma.jhne, ki j«> moja last. Od te slike M "	i o«- i' i. u kil je. da je ta -lika več vredna kot v-e
''M•'' .' p- - \ .ii:L t> mi d< volite, vam .;o bom priliki pokažtMn.
.i < mi j« i« k«d n« ko. : — Dete, ko seni slikal to. sem bil še člo-%' '' d::.i. i'..' m pa so mi ukradli dušo — in kar <em nanravil pozm j« . ni bilo nič vredno. *
<>o- .. K!;:vil:n i si «. z i obeem obri»ala potno čelo.
—	- in kakšna d:ka je to — je vprašala.
—	i' - je pokrajina i/. g«.»rnje Italije. Moj oče je napravil -kieo. ko s - j,- n«di«i.jal ^ prvo ž« no n:- porodnem potovanju. V prvini letu svoj: ,m /a!:«n.a ji nato i/vršil sliko. Ostala je tudi zadnja, katero •i' ,,l) v /akoiiu. Mi-lun. tla ni hotela njegova prva žena. ki je morala biti premožna,, da bi 011 Mikal. Moj oče je vsled t, tra 7.. le :rpel K' j. 1>:1 lo.'en od nje. ni mogel izprva ničesar slik.-,-ti. z v- ni. kar j«- ustva;\l j.ozneje. pa :i bil zadovoljen. Sov) da. tako lepa kot majhna - :ka. katero imam. ni podala nobena druga. Nekoč sem mu tekia: — Oce. tvojim slikam manjka sobica. Le na majhni italijanski pnkiajhii si „ j,.i solnee. — Teilaj me je po gladil po glavi ter ! kel:
—	Da. dete. — manjka solnca. Taki dnevi se tnctl več ne vrnejo. — dm vi, tako prepojeni - s.dneem in srečo kot je ta italijanska pokrajina. To s(. doživi h enkrat ter s«' tudi mori ust\arjati le en-krat. V -«n; i ni moiroče slikati nikakih s.dnČnih slik. — Ko ni mo-
I več slikati, ji In tel trirovin* jio v.-ej sili tv> sliko, a moj oče bi la še pr . ial zadnji ko^ pohištva kot to sliko. Gotovo vas dolgočasim S svojo pOVC st JO ?
G'-spa Klavdina je zmajala z glavo. Govoriti ni mogla. Iluda bo! -«' ma ji je -tiskala prsa. V tem trenutku je z mučno gotovostjo spoznala, da ni uničila le s\oje lastne sreče ter one >vojega moža. ti m več da je uničila tudi njegovo umetno^ ter zdrobila njegovo ljubezen <lo ustvarjanja. jZloniila j«' njegove p» roti.
ro je bilo trpko spoznanje za to ponosno žensko dušo. Potrta je izrekli besedo, ob kalni >e razbije toliko želja: — Prepozno!
Aii je re. prepozno \ Ali n, s di tukaj njegovo dete, katero je ljubil in ko je ga bodočnost mu je gotovo povzročala velike skrbi? Ali m more popravit i na Brit i tega. kar je zagrešila nad njim ?
Prit i la j.- prostej.se dihati. V t, j uri je storila obljuJbo. ker we je m.riLšil sadnji ostanek njenega ponosa. Kot tipaje je iztegnila roko trr poiskala gorko roko Brite.
Dete, — tirajo dete. — tako vesela sem. da ste prišla v mojo hišo. Čutim, da vas bom zelo vzljubili. — in s.daj hočeva iti spat. Jutri lahko jjovoriva naprej. In nikarte misliti, da me kedaj dolgočasit;-, če govorite o <vo,irh razmerah, t'e mora človek sani no. >iti b. lest. razume tudi bolest drugih ljudi. ITs^da vašega očeta me zelo inter -sira.
Brita se je poslovila ter sjiostljivo .poljubila roko gosj>e. Njeno mehko srce jo je vleklo k nesrečni ženi. Zdelo se ji je Sudno. da se gospa Klavdina toliko zanima .zanjo, a za to je bila hvaležna om*
dobro hranite, knjti ^mohljnje, se poda v svojo sobo.
tajnik s spisi pa k pomočniku. Sreta stisne hvaležno roko
pi-1 na
Prišel je že dan odhoda. G. načelnik je že dva dni prej šel po vrsti po hišah in obiskal vse gostilne. da se poslovi. Mnogi so mu obljubili, da pojdejo malo ven iz mesta in da ga spremijo.
Ko je napočilo tisto jutro, je stal voz pred krajnim načelstvom. panduri so tlačili seno na voz in
razgrnili preproge in polagali bla-| zine. za kavelj ob zidu sta bila privezana dva osedlana konja (pan-dura bosta spremljala na njih g. i načelnika eno ali dve uri izven me
sarju, ta pa se dvigne in gre ravnost k tajniku.
"Ali jc kaj podpisati?" vpraša pomočnik in vidi se mu. da mu je
nadležno vzeti pero v roke.
t.,> , ... - iii i i- sta), pred vrati so stali prijatelji, Pa. dve tri stvari, lahko tudi |	}	1 J ' ?
mnogi pa so odšli peš do prve krčme izven mesta. Mnogi so šli tudi

-iv. i	. . i^j
počakajo, niso nujne."
"No. pa naj ostane, dokler ne bo še drugo prepisano.**
"Prav, tedaj vam i»rinesem vse; ali . . . hotel bi vas enkaj prositi. Stvar, ki mi jo lahko storite, ako hočete."
"Kaj bi to bilo.'" vpraša prijazno g. pomočnik.
"Pa. ako bi me hoteli priporočiti g. načelniku, on gre zdaj v Beograd. pa bi lahko govoril z g. ministrom. Vi uvidite že sami, da bi bil moral že avanzirati za pomočnika.
"Gotovo ..." odvrne pomočnik.
4'Prosim, da se razumemo" — doda brzo tajnik. "Ne mislim, da bi bil pomočnik tukaj, na vašem meistu, Bog: varuj! Lahko grem v vsak drug okraj, ker okraj je o-kraj."
"Prav imate" — nadaljuje pomočnik. potem ko se mu razvedri čelo. 44 Zares bi trebalo, da avansi-ratc. vi ste sposobni in spretni, prav rad bom govoril o tem z g. načelnikom. Kako bi tudi ne storil. v Beograd pojde, z g. ministrom bo govoril in zakaj bi vas ne priporočil. Vi to zaslužite, zaslužite. da se človek zavzame za vas."
"O hvala vam, srčna vam«hvala za tako dobro mišljenje. Zelo vam bom hvaležen in vas bom smatral za svojega dobrotnika."
"Prosim, prosim g. Simo, vi ste to zaslužili."
In g. pomočnik se dvigne in gre k načelniku.
"Prav, prav, sedite g. Lazo; se: dite, da izpregovoriva dve tri besede," pravi načelnik.
"Saj se mprav zaradi tega pri-ife-el, imel bi se a Vami prav po pri-
D'Annunzio na Snežniku.
Z Reke poročajo, da se vzdržuje veMt. o prihodu D'Annunzia v Bistrico in sicer najbrže z letalom, katero mu je dala v'ada na razpolago. Pripravlja se že prost or. kjer se "^'Amnnnzio spusti na zemljo. Govt-nilo se je. da prideta k otvoritvi <i ilo -prestolonaslednik in Mussolini, pa jn ne bo. J
26. septembra:	(
Paris, Havre; Pres. Roosevelt Bremen.
30. septembra:
Aquilania, Cherbourg; Pres. Harding. Bretntn.
1. oktobra:
Lapland. Cherbourg; Columbus, Cherbourg. Bremen; Cleveland. Hamburg; De Grasse, Havre.
3. oktobra:
Leviathan, Cherbourg; MaJ stlc, Cherbourg; France, Havre.
6.	oktsbra:
Pres. Wilson, Trst; Reliance, Hamburg.
7.	oktobra«
Berengaria. Cherbourg.
8.	oktobra:
Pittsburgh, Cherbourg.
10 oktobra:
Olympic, Cherbourg; George Washington. Bremen; AndaJiia. Cherbourg,
Hamburg.
14. oktobra:
Matiretanla. Cherbourg: I.a Savo^e. Havre; Berlin, Cherbourg. Bremen.
17. oktobra:
Paris, Havre; Homeric, Cherbourg.
21. oktobra«
Aquitanla, Cherbourg: Suffren, Havre; America, Bremen.
24. oktobra:
Leviathan, Cherbourg; Majestic, Cherbourg: France, Havre; Martha Washington. Trst.
28.	oktobra:
Berengaria, Cherbourg: Rocham-beau, ....vre; Pres. Roosevelt, Bremen; Arabic. Cherbourg. Hamburg.
29.	oktobra:
Columbus, Cherbourg; Deutschland. Hamburg.
3.	novembra:
Pres. Harding, Cl-.t: bourj;, Bremen
4.	novembra:
Mauritania. Cherbourg; De Grasse. Havre.
5.	novembra:
Pittsburgh, Antwerp; Mount Clav, Hamburg.
7. nover -a:
Piiris, .tavre; Homeric. Cfcerl-ourg.
10.	novembra:
• '.curse Washington, Cherl.«»urg, Bremen; Stuttgart, e'h<-rl*.urg, lire-men.
11.	novembra:
A«iuitania, Cherbourg.
12.	novembra:
Cleveland, Cherbourg. Hamburg.
14. novembra:
Leviathan, Cherbourg: Majesttf. Cheii*.urg: I.a Sav.-i.. Havre; An-dutiia. Hamburg.
17.	novembra:
Bremen. Bremen.
18.	novembra:
Berengaria, Ch, rl>r.nrg.
19.	novembra:
Zealand. Antwerp: Westphalia. 1 lamburg.
21. novembra:
«»lympic, Cherbourg; IVpublie, Lre-i en.
24.	novembra:
Pres. Wilson, Tr<t; Berlin, llror.nn
25.	novembra:
M;iurota:iia. Cherbourg: n«..-ham-b.-au, F i v re.
26.	novembra:
Albert t:.iltin, Hamburg.
28. novembra:
llonier e. »'ht-rboarg, Suffre::, llav-!•«-: Am.-rica 1 trenit n.
SLOVENSKI PLESI NA NOVIH VIKTOR REKORDIH.
Ta mes-ee je izdala Vietor družba par ž i vami h plesnih rekord«, v. Xa.;zanimivejša	brez dvoma
p-V.na sodba. ki«t'M-o proizvaji International Xovelty Quartet. Krasno mi Irdije. točen ritem in originalne metode igranja. S te-m rekordom boste brez dvoma zadovoljni. Xa i strani je trraeijozni š»-tlš. na drugi pa živahna polka. Ko ju 'boste slšali. vas bodo za-čH i. --i•!>«4 i podpla t i.
V nadaljnem novem rekordu natstopatta Leon "Witkowsiki in •Tan Wain:t. Prvi i<rra na klarinet. druo;i na harmoniko. Oba sta izborila i«rralea. in Holj primernv u-odbe z<i ples si skoro ne nioret misil it i kot je ta rekord.
ŽENITNA PONUDBA.
I'dovee star 51 let z dvema otrokoma. stalno delo in nekaj prihrankov se želim seznaudtii s Slo-veiL'ko. tudi udovo. brez malih otrok, staro 40 do 45 fc-t. Resno-misleča naj pošlje s;liko na: "Ženin", c o Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York. N. Y.
Iščem svoie-ra brata AXT0XA KXAUS. n.ar okrog 40 let. doma iz Dolenje vasi pri Ribniei. Pred tremi leti je odšel od tu in pozneje sem čul, da se nahaja v premofjai-sjfomi okraju države Wc4 Va. ali pa Pen na. Ce je komu kaj znano, naj mi poroča. za kar mlu bom hvaležen.
Frank Knaus, 3925 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
(3x 22.24,26)
MATERE, ZAŠČITITE SVOJE OTROKE!
z vozovi, kj' r vse hoče naprej, da se poslovi. Prvi voz je bil protov (na njem se bo z <r. protoni vrnila g. načelnica), potem pomočnik, tajnik, in tudi pisar, (^reta je šel peš), in daear in ilacarka in gazda Mihajlo, trgovec in mnogi drugi.
Prišel je tja pred krčmo tudi g. načelnika voz in on je izstopil. Izpila se je kava in potem se je začelo postavljanje.
Pri slovesu je g. načelnik še enkrat stisnil roko g. pomočniku in mu šepnil na uho:
*'Xe bom pozabil!"
Pomoččnik odvede zaupno na stran tajnika in mu šepne na uho:
"Rekel mi je, da ne pozabi!"
Tajnik odvede zaupno na stran pisarja in mu šepne na uho:
"Rekel mi je g. načelnik, da vas ne bo pozabil."
Voz g. načelnika je krenil skoz prah po kolovozu navzdol, a Sreta praktikant, srečen in " zadovoljen, je krenil peš v mesto poln nade za bodoče povišanje.
*	-K-
*
Prešel je dan, odkar je odpotoval g. načelnik, prošla sta dva. prošli so trije, prošel je teden, dva tedna. In nekega le|>ega dne, čez dva tedna, pride na gospo Perso brzojav ii Beograda s sledečo vsebino :
"Povišan sem, javi to mojim u-radnikom.
In gospa Persa je raztrosila to novico po mestu in po pisarnah.
Ni pa minul še teden dni in g. načelnik je javil) da je krenil na pot. Pričakali so ga kakor so ga spremljali. G. prota na vozu in po _
» .J , .	Pittsburgh, p«. Za zavarovanje zavojčka
močnik s tajnikom m pisarjem na ztc posebej. (Copy o	—Adv-t.
Air veste, da je najhujše, kar more z.\-deti otroka, trakulja? Ali veste, da f-e vaš otrok trpi vsled trakulje, da mu f-rv odjeda veeino hrane, ki bi Jo moral o-trok dobiti? Ali veste, da je na tisoče moških žen.sk in otrok, katere so neuspešno zdravili za tlruge bolezni, dočim so v resnici Imeli strašno pošast — tra-kuljo? Neprestano morate skrbno paziti, če se ne p«->Javi na otroku najmanjše znamenje te i>o6«sti, tai je tako razširjena in ki se lahko naseli v šibke organe otroka Ali vad otrok dobro spi, ali se prebuja ponoči, ali mrmra v spanju, ali joka kot da. bi se nahajal v kaki nevarnosti? Ali se vedno drega v ihjs in pluje kot da bi žvečil tobak? Ali je samoten .In se noče igrati z drugimi »itroci? Ali je njegov obraz bled, ali ima kolobarje pod očmi? Ali ima včasi kake napade? Vse to so znamenja, na katere je treba dobro paziti.
Dosti moških, žensk in otrok se zdravi za kako drugo bolezen In sicer neuspešno, do čim je njihova resnična bolezen pošast—trakulja. Gotovo znamenje te polasti so oddajanja njenih delov, morebitna pa izguba teka s včasnim lzpeha* vanjem, pokrit jezik, zgaga, bolečine V hrbtu, stegnili In nogah, omotica, glavobol, občutek omedlevice a praznim irlodcem, veliki, temni kolobarji kros oči. Želodec je teiak in napihnjen. Človek tudi čuti, kot da se nekaj giblje do grlo. Bolnik ima rmeno koio, malo tehta, ima slabo sapo. Pošast, ki včasih dose-ie doliino 50 čevljev, povzroča božjastne napade. Če se splazi v sapnik, lah. kovzaduif svojo trtev. Iznebite se takoj te poftastl, dokler ne Izpod koplje zdravja; Pbfiljlte $10.48 ta zdravilo Lax tan a. Ne polijemo C. O. D. Prodaja ca samo to slavno zdravilo zoper trakuljo, Lazal Co., 1» Laxal Bldg., Boa MS*
Naravnost«Jugoslavijo
Potujte na velikih parnlkih, ki pristanejo tako v domovini, da Je treba potovati le par ur z železnico.
IZLETNIŠKO ODPLUTJE
PRESIDENTE WILSON
6. oktobra
MARTHA WASHINGTON
24. oktobra.
Cena za Trst a!i Pfibrovaik, tretji razred 5100, vštevši davek. Tja In nazaj $162 in davek. Žel»-zni- a. oil Trsta do I.jubljane pa m o $1.00: do Zagreba ?1.90, do Beograda 54.75. Vnaprej plačana vožnja od Trsta do New Yorka samo Slu".50. Posebne cene zn vožnje tja in n;Lzaj. Najboljše cene in najbolj tig -dna pot za potovanje.
Posebni vmesni drugi razred.
COSULIGH LINE 01 TRIESTF
Phelps Bros. & Co.,
2 West St..
New
York
PRIPOROČILO.
Rojakom v Kenosha in Raeine. Wis., naznanjam-o. d-i jih bo ob-rkal naš zastopnik
JOHN .1UST ki jc pooblaščen pobirati naročnino za Glas Xa.roda in jra rojakom toplo priporočamo.
Unravništvo "Glas Naroda".
Rad bi izvedel kje se nahaja IGNAC SR0.1IX podomače Rantlev iz Maleiga Gabra. I>o-lcn.j<ko. Lansko 1 rto v avgu-tu so nali ijal v Pucblo C«»lo.. potem je ]>a sel na \^ho<l. Kdor rojakov kaj ve o njom. naj mi jki-roča. ali naj so ]>a sam oglasi. Joe Kralj. R. R. Box 198, Pueblo. Colo.
FARMA NAPRODAJ.
1(30 akrov. ravnina'. 15 krav. 2 konja. i-ol3 Kini!jski stroji. (»0 kokoši. vsi pritielki. vso v dobrem položaju. Cena .+7.000.00. .+3.000 00 tikoj. Pojasnila daje lastnik: Walter Marsh, Schuyler Lake. N. Y. (:'»x 24.25.26)
Kako se potuje v stari
kraj in nazaj v Amerike j
i
Kdor je namenjen itttoMLtJ - i ■tarl kraj. Je potxebno, <Jh Je ua taiično pouCfn o ix>fnib Ustih, [irl { IJagi in drugih atvsreh.
Pojasnila, ki vam jib umorui
dati vultd na?« dolgoletne izkuišoje Vam bo<lo gotovo v korist; tu.ll prt-poročamo veJuo le prvovrstne par-nikp. ki imajo k&bine tudi ▼ 11L raarcdo.
Gumois nove nsselniške portatt
ki Je stopila v veljav« h 1. julijem ll*24. ramorejo tuill notlratvljarj dobiti dovoljenje ostati v domovin euo leto in ako potrebno tudi delj . tozadevna dovoljenja Izdaja g*»nt> ralnl n«s^lniSkl komisar r Wa-h ln^ton. D. C. ProSnJo za tako do »oljenje tabko napravi tudi Vew Yoricu preti odjM-tovnnJeui te-•e poflje prosilcu v stari kraj tU v»m nanoveJSe odredbu.
KAKO DOBITI SVOJCA IZ STAREGA KRAJA
Kdor fell dobiti prodnika al svojca ta etarega kraja, naj nsai prej pl5e sa pojasnila. Is Jugosla ?lje bo pripu^fenlb r prlhodnjll treh letih, od 1. Julija 1P'J4 napr« vsako leto po 071 priseljencev.
Amerl?kl državljani pa lamnrc] dobiti sem žene In otroke do 18. ta brea, da bi bili 5teti v kvoto. T-rojene osebe «e tnili ne Štejejo k^oto. SrarlSl In otroci od 18. fl» 21 li»ta amerlžklh dr?.avljano> p Imajo prednost v kvoti. PiAlt« m pojasnila.
Prodajamo resne liste sa t se pr«
se; tuill preko Trsta Bamorejo Jtv Rosikvvan! sedaj potovati.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York
Izdal sem novi cenik
Domačih Zdravil
kater« priporoča Msgr. Kneipp v knjigi
DOMAČI ZDRAVNIK Pišite takoj po brezplačni cenik, da ga imate v slučaju potrebe pri rokah. IMPORTIRANO ORODJE IZ JUGOSLAVIJE. Kosa z rinCkom, iz gnrantlr nega jekla. 60, 65. 70 in 75cm dolge. $2.— Kosa poilranka z rinOkom, 65, 70
in 75 cm. dolge ................ JI.50
Klepilnn orodje ................ JI.25
Brusni kamen "Bergamo" ......-15
Pralca .......................... .30
Motika .....90c; Srp za klepatl .S5c
Ribežen za repo, z dvema nožema ............................. $1.25
Blago poSlljam poStnine proalo.
Math. Pezdir
Box 772, City Hall Sta., NEW YORK, N. Y.
IŠČE SE DOGARJE.
: Le ilol>:-i in izvtžbani dogar ji ilo-j ho delo za več k-4. najboljši los in j najvišja plača. Oglasite se pri: G. S. Fleischer, Box 59S, DeRidder, La. (6,1'1,20.27 & JI.10.17.24)

Prav vsakdo—
kdor lat j me«; Kdor kaj
ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav ▼aakdo prisnava, da imajo čudovit usp«k —
MAT,T OGLASI It "GHas * aro da '
L^T NAJSTAREJŠA TGVA&NA
TAMBURIC V AMERIKI—
ki izdeluje najboljše tam-burice in glede dela prekosi vse tvrdke te vrste.
Tamburice iz moje tovarne so priznano najboljše glede oblike, točnosti in glasu, kar pri-Cajo priznanja zborov in poedincev. Kmročeno blago pofiiljam v vse kraje sveta. Pldrte po cenik, kateijega poUjem zastonj.
IVAN BENČIČ
4054 St. Clair Avt„ CLEVELAND, O.
Pozor čitatelji.
Oposorlte trgovca Is e« brtnike, pri katerih kupa-jote ali naročate in rte « njih postrežbo zadovoljni da oglašujejo v listu "Gia* Naroda", ft tem boete Jntregli vsam«
« Uprava "01ai Haroda'

ADVERTISE in GLAS NARODA