JtmeLska,
JŠfPR AYI CA
GLASILO ROMCKISTlCNE PARTIJE SLOVENIJE
Poštnina plačana v gotovini
IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE:
Brzojavka SIAU maršalu Titu. — Žrtve Slovencev v Brdih za svobodo.
Osnutek državnega proračuna predložen LS. — Gospodarska vprašanja v prvomaj-skem tekmovanju.
Delo ljubljanske nabavno prodajne zadruge. — Trpljenje Istre v času okupacije. Uspehi naše usnjaroke industrije. — Problemi kemične industrije.
Mednarodni pregled moskovske revice. — Grčija. — Bolgarija, Sovjetsko-iransko uradno poročilo.
Leto VII. - št. 58 I izhaja vsak dan razen ob ponedeljkih |	Ljubljana,	sobota,	9.	marca	1946	\	Mesečna	naročnina	Din	40.—	|
Cena Din 2.—
- VSE ZA TEBE«
ki bi hoteli gospodaritti nad Brici, partizanske brigade so našle tu svoj dom; ni bilo hiše, ki ne bi dala vsega, tudi zadnje glave živine, da bi prišla svoboda.
Fašistični komisarji, ki so se vrnili s švabi v Dolenje, tega niso mogli trpeti. Brda je bilo treba pokoriti. Dne 22. maja 1944 so se odpravili nemški in italijanski okupatorji, da bi potkoriid uporne briške vasi. Brda pa se niso dala zasužnjiti. Uporno so se borila. Vsako brdo se je upiralo, iz vsakega grmičevja so streljale partizanske puške in mitraljezi. Med vinogradi in po ozelenelih grapah je obležalo na stotine Švabov, fašistov in SS-ovcev. Švabi in fašisti so začeli besneti. Vsa Brda so 6e upirala. Pomagale so žene in otrooL Zato so začeli fašisti in SS-ovei uničevati in požigati. V nekaj urah so zagoreli domovi do Križade. Vse, kar je bilo partizansko, vse je moralo v ogenj. Ženske in otroci so kričali, starci* so grozili. Potem so bili tu še trije ujeti partizani: Škrbin Roman, Vidmar in Amor. Bili so zvezani in brez orožja. Švabi in fašisti so nagnali starce, otroke in žene v Gašperinov© domačijo, za njimi so vrgli v hišo še vse tri zvezane in pretepene tovariše; potem so hišo zažgali. Obsojenci v hiši so razbili okna, skozi okna so zriniti otroke. Vsaj otroke so hoteti rešiti. Medtem so zajeti plameni že vso hišo. SS-ovci so se odpeljati, ostali so eaimo fašisti, da so stražili hišo, in otroci, ki so obstati pred gorečo domačijo i.n klicali matere. Fašisti so bili iz Dolenj ter so sovražiti Brice in Brda Dvajset let so že uničevali Brice, zakaj bi ostati ti otroci. Polovili so jih in jih pometali v plamene goreče Gašperinove hiše. Nato so. odšli v Gornji Cerovec, kjer so poklati še deset Brioov. Za Brda je bil 22. maj 1944 dan smrti
Potem je prišla druga pomlad. Osvobojena Brda so zaplapolala v zastavah.
Spet prihaja pomlad v Brda, Dve leti bosta kmalu miniti po tistem strašnem’ zločinu v kotu pod Škriljevim. Vasi ne morejo pozabiti požganih hiš v Slavcih, ne morejo pozabiti zločina v Peternelih. Še danes strle stene požganih domov v
tesni grapi ob cesti. Te' požgane stene z zoglenelimi kostmi briških borcev, žena, starcev in otrok pa so postale glasne priče, da se je ta kot Brd boril za svojo svobodo. Sb6ed.i v Hlevniku in v Škri-Ijevai, ki so slišali takrat krike gorečih žrtev, so okrasili stene požgane hiše . z napisi: SLAVA DRUŽINI GAŠPERLI-NOVI! — SLAVA ŽRTVAM! — VEČNA SLAVA PADLIM IN POŽGANIM BORCEM! Pod te napise so izpisali imena vseh žrtev. Preko zastav, narisanih z živimi barvami, pa so izpisati z velikimi črkami:
TITO — VSE ZA TEBE! — Grob žrtvovanih zavestno za Jugoslavijo. Vsak, ki ga je vodila pot tod mimo, se je nemo’ S priklonil v spomin žrtvam! i Dne 26. februarja pa so privoziti iz Dolenj preko Križade tanki z anglo-ame-rišbimi vojaki. Zavozili so v grapo proti Peternelom. Pokrajina tod se jim je zdela | revna, po golih hrbtih je rastlo nizko j grmičevje, češnje med vinogradi so šele j začele dobivati modrikasto barvo. V grapi blizu Gašperinove hiše pa so se tanki ustaviti. Cez nekaj časa so vaščani v Hlevniku in v Skriljevu zaslišati strele. Enega, dva, tri. . cele rafale. Kaj je moglo biti? Kmetje in koloni so se zgrozili. Zakaj streljajo iz tankov? Saj ni več vojske, ni več Nemcev in fašistov..
Takrat sta pritekla med vinogradi dva otroka. Bila sta vsa preplašena in zasopla; komaj sta spravila iz sebe:
»Streljajo! Angleži in Amerikanci streljajo! Na Gašperinovo hišo streljajo!«
Vaščani so odhiteti v grapo. Pritekli so do štrlečih zidov Gašperinove domačije. Vse je ostalo kakor je bilo, le peterokraki zvezdi na zastavah sta bila prestreljeni. Vaščani so onemeti. Stisnilo jih je v prsih.
V Hlevniku so se tanki spet ustaviti. Vojaki so se smejali ter ponujati tisoč lir — tistemu, ki bo popravil zvezdi. Toda nihče ni hotel sprejeti njihovega denarja. Partizanska zvezda — simbol Titove Jugoslavije — pa je globoko zapisana v srcih briškega ljudstva in od tam je ne more nihče izbrisati.	I-v.	P.
Konferenca Siovansko-italijanske antifašistične ženske zveze za cono A
Dopisnik TANJUGA poroča iz Trsta: JJne 7. marca je bila v Trstu konferenca olovansko-iitalij ans ke antifašistične žen-s*e zveze za cono A. Konference se je udeležilo okoli 800 slovenskih, italijan-®bih in hrvatskih delegatk iz Trsta, Pulja, tržaškega in goričkega okrožja.
Konferenco je ©tvorila tov. De Strada tmiola, ki je v kratkem govoru naglasila Prinen konference v trenutku, ko se od-j*® pripadnost Julijske krajine in Trsta. ..riala je, da praznujejo antifašistke Ju-iske krajine letos 8. marec v znamenju 3a za priključitev Julijske krajine in reta k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji,
,. Po enominutnem molku v spomin pad-J® borcem za osvobojenje Trsta je tov. e Strada pozdravila prisotne goste, zaupnike vseh antifašističnih organizacij U ljudske oblasti. Sledile so volitve v elovno predsedstvo in pozdravni govor £v- Štoka Franca v imenu MOS-a za Trst, TV', Jakseticha Giorgia v imenu Kornu-tetične partije Julijske krajine, tov. Fran-y)a v imenu antifašistične mladine in tov. ^^gna v imenu Zveze primorskih parti-
t Prva je podala referat tov. Budini r^retta o doprinosu žena v boju proti sizrrvu. Prikazala je delo in žrtve anti-J/Ustičnih žena Julijske krajine v času r ^bodilnega boja. V naslednjih dveh ratih je bilo govora o socialnem pro-e®u žena in njih organizaciji..
£■ končanih referatih se je razvila p ?.. a dsikusija, v kateri so Slovenke, Uujanke in Hrvatice poudarjale brat-l 0 borbo slovenskih, italijanskih in riat&kpj žena Julijske Krajine proti .®»u in podrobno proučile vsa najvaž-
Ob koncu je naglasila, da bodo rešeni vsi problemi delovnega ljudstva samo s priključitvijo Trsta k Jugoslaviji.
Žene so poslale s konference svoje pozdrave sovjetskim ženam, Svetovni ženski zvezi v Parizu, Italijanski ženski zvezi, Glavnemu odboru AFŽ Jugoslavije in maršalu Titu, kateremu obljub ljajo, da se bodo borile z vsemi silami do uresničenja teženj vseh antifašističnih žena Julijske Krajine, do priključitve Julijske Krajine in Trsta k Jugoslaviji Poslale so tudi protestno pismo anglo-ameriški vojaški upravi, v katerem zahtevajo defašizaeijo slovenskih in italijanskih šol in protestno pismo španski vladi proti fašističnemu terorju, ki ga izvaja nad španskim narodom.
Ko so pred zaključkom konference zborovalke dobile obvestilo, da je prispela v Trst medzavezniška komisija za določanje meja med Jugoslavijo in Italijo, so žene navdušeno vzklikale: »Hočemo, da postane Trst VII. federalna enota FLRJ!« Nato so žene z navdušenjem sprejele pozdravno pismo komisiji, v katerem je med drugim rečeno, da so prepričane, da bo komisija upoštevala pravične zahteve tistih, ki so se borili na strani zaveznikov.
Po končani konferenci je zbrana delegacija žena odšla v ulico Ghega in položila vence na hišo, kjer so Nemci obesili 52 talcev.
>Humanite« o uradnem stališču Italije glede Julijske Krajine
Pariz, 8. marca. Dopisnik Tanjuga poroča:
»Humanite« se dotika izjave de Ga-sperija, ki jo je podal zastopnikom tiska v Rimu, da ne bo podpisal mirovne pogodbe, ki bi določala odsto-
fritev Trsta Jugoslaviji in obsoja Ita-ijane, ki zahtevajo enostavno vrnitev starih meja, ki so omogočile fašistični napad na Jugoslavijo.
»Uradno stališče«, ki ga je izrazil de Gasperi, je istovetno s stališčem neofašistov, gibanja »Uomo qualun-que« s stališčem vatikanske reakcije in vseh sovražnikov Jugoslavije. To pomeni slepitev komisije za določitev etnografske meje v Julijski Krajini ip, odobravanje politike terorja nad Slovenci in Hrvati v Trstu, Istri in Julijski Krajini. To je tipično imperiali-
stično stališče, ki ne upošteva pravice narodov do samoodločbe.
De Gasperi v svoji izjavi ne jemlje v poštev niti volje samih italijanskih demokratov v Trstu, Gorici in Pulju, ki skupno s svojimi hrvatskimi in slovenskimi brati zahtevajo zakonito vrnitev vseh teh krajev materi domovini Jugoslaviji.« Na koncu članka je rečeno:
»Potrebno je, da italijanski državniki razumejo, da bi nadaljevanje tiranije na slovanskih področjih namesto miroljubne politike povzročilo nova žarišča nemirov. Če bi se današnja Italija odrekla tujih ozemelj, bi ustvarila trajen in pravičen mir ter prisrčne odnose s FLRJ, z deželo, v kateri vlada resnična demokracija.«
Vojaška in civilna policija v coni A še nadalje rušita slavoloke
Dopisnik Tanjuga poroča iz Trsta:
Vojaška in civilna policija ter an-glo-ameriški vojaki še vedno rušijo slavoloke in snemajo z drogov jugoslovanske zastave v coni A Julijske Krajine.
Pred dvemi tedni so vaščani v Št. Petru pri Gorici postavili slavolok za sprejem medzavezniške komisije. Dne 5. marca je privozil mimo slavoloka zavezniški kamion in namenoma zavozil v slavolok ter ga podrl. Iz kamiona so nato izstopili zavezniški vojaki in strgali s slavoloka jugoslovanske zastavice. Prebivalci so poškodovani slavolok takoj popravili. Dva dni pozneje se je vanj zopet zaletel zave-
zniški kamion in ga skoraj popolnoma podrl. Ljudstvo si je slavolok nato znova postavilo.
V Snežatnem pri Kojskem je civilna policija prerezala električno žico, ki je bila napeljana v rdečo zvezdo na slavoloku.
Dne 5. marca ponoči je skupina anglo-ameriških vojakov skupaj s civilno policijo snela zastavo z droga v Volčah pri Tolminu. Policisti so jo odnesli s seboj. Naslednji dan zjutraj so šli prebivalci h komandantu posadke in zahtevali zastavo nazaj, Komandant se je spočetka izgovarjal, da ne ve o zadevi ničesar, končno pa jo je le vrnil.
Tržiško ljudstvo ne pusti odstraniti rdeče zvezde — simbola italijansko-slovanskega bratstva
Tržiški antifašisti so pred dnevi naslikali na pročelje »Rocca« veliko rdečo zvezdo kot dokaz i talij ansko-slo vanskega bratstva. V sredo dopoldne pa je patrola civilne policije pričela odstranjevati rdečo zvezdo. Ko se je po mestu razvedelo, da hočejo policisti odstraniti simbol bratstva tržiškega prebivalstva, se je zbralo na griču kljub dežju 2000 Tržiča-nov, ki so protestirali proti brisanju zge-zde. Poslali so delagacijo k guvernerju, ki naj bi mu izrazila voljo ljudstva. Delegacija je dobila odgovor, da ji bo ZVU dala svoj dokončni odgovor ob 16. uri.
Ob tej uri pa je oddelek vojaške policije prišel ponovno brisat zvezdo. Delegacija pa, ki je prišla na sedež ZVU, je dobila odgovor, da je rdeča zvezda neumnost in da bo delegacija odgovarjala za kakršno koli dejanje ljudstva. Na odločni odgovor delegatov, da je rdeča zvezda simbol bratstva italijanskega in slovanskega ljudstva in da predstavlja 42.000 padlih v boju za svobodo, je oficir pojasnil, da je rdečo zvezdo prepovedal komandant XIII. korpusa Omenil je tudi, da ljudstvo ne sme javno manifestirati.
Odločno nastopanje italijanskih množic v Tržiču v obrambo simbola italijan-ko-slovanskega bratstva je dokaz prija-eljske navezanosti italijanskega ljudstva Tržiča na svoje slovensko zaledje.
CLAM NOVE VLADE LJUDSKE REPIBIJKE SLOVENIJE
?.ejša
®ne.
vprašan i a, ki se tičejo žena, dru-olrok in šolstva. O šolstvu je govo- |
Jjjl	111	OUUDIVO..	3G1DIVU JC
„1®.Profesorica slovenski h šol, ki je miških -	66	d311®8	pouk	na	sloven-
arner^lah pod naitežiimi P°gOR- Anglo- , ekrh n odgovorni uradi še niso pre- j j. , j Učnega načrta in slovenskih knjig, i jA katerih bi se poučevalo slovensko 1 (jr!-1-110' Vse žene so poudarjale potrebo! »kih zactie tako slovenskih kot ital i jam- ' * šol, kjer še vedno poučujejo 1'aši-j jt,:	učitelji in profesorji, ki nadalju- :
diim 6 ®°'vm'ft,'ičniin zastrupljanjem mlaji ■	navzx)če so prevzele besede	Ita-
jdknkn jz Trsta, Fitippi Francesche, ki j dejala, da vsi tisti, ki govorijo, da so ' •ovenci j>roti Italijanom, delajo to samo > ato, da hi vnesli med oba naroda razor. »Mi Italijani, antifašisti, ki smo se urili proti fašistom in okupatorju skup-0 s Slovenci, vemo, da so Slovenci samo rtoti fašistom, tako slovenskim kot ita-•Mansklm. Reakcija nas ne bo prevarata z besedami ne z obljubami. Borild.se ^hho do končne zmage demokratičnih j®- Boriti smo se s poštenimi narodi in * 'temi hočemo živeti v miiru dn svobodi.«
Tomo Brejc
minister za delo
Dr. Miha Kambič
minister za gradnje
Dr. Marjan Ahčin
minister za narodno zdravje
Dr. Anton Kržišnik
minister za socialno skrbstvo
Pozdravna brzojavka Slovansko-italljanske
»TITO
antifašistične unije maršalu Titu
Predsednik Ljudske vlade FLRJ Maršal Josip Broz-Tito je sprejel od Slovansko - italijanske antifašistične Uniiev v Trstu, ki je te dni zasedala, Sledečo pozdravno brzojavko:
Kongres Slovansko-italijanske anti-
fašistične unije, ki se vrši v Trstu, da izvoli Glavni odbor, Vam pošilja prisrčne pozdrave in se zahvaljuje Vaši pomoči za pravilno reševanje vprašanja Trsta po volji ljudstva to je, da se Trst priključi k FLRJ.
Izjava člana angleške delegacije medzavezniške komisije
Trst, 8. marca. »II Corriere di Trie-ste« prinaša naslednjo izjavo nekega angleškega člana mednarodne kornisi-Je za razmejevanje, ki je včeraj dospela v Trst: »Treba bo organizirati razne sekretariate in pisarne, ki bodo Verjetno v hotelu »Excelsior«. Komisi-
ja bo verjetno delovala tri tedne. Dela se bodo vršila z največjo pazljivostjo in znanstveno točnostjo, ker bo od tega našega dela zavisel velik del končnih odlokov, ki jih bodo doprinesli ministri zunanjih zadev zavezniških sil.
Člani medzavezniške komisije ob prihodu v Trst
Brda
Na Primorskem so pustiti italijanski fašisti in Nemci za seboj na tisoče žalostnih spomenikov. Eden takih je v vasi Peternelih. Noben arhitekt ne bi mogel zapustiti presunljiivejšega dela; za ta spomenik v Brdih je dalo življenje v plamenih Gašperinove domačije šest in dvajset starcev, žena in otrok.
Peterneli leže v ozki grapi; po ilovnatih strminah raste grmičevje in trnje, proti vrhu so gorice, med trtami rastejo breskve; vejevje dobiva modrikasto barvo, popje se pripravlja na brstenje. Dober mesec še, pa bo tod pomlad, vsa Brda bodo en sam češnjev cvet; in kmalu bodo že začele zoreti prve češnje. Po vaseh ©redi vinogradov, v Hlevniku in v Skrilj evu, se bodo briški koloni in vinogradniki spomniti na velike dni lanskega leta, ko je bila tod svoboda; pa tudi na zadnje dni maja štiriinštiridesetega leta.
Takrat so vdirli v to grapo okupatorji. Pripeljati so se na tankih. Iz furlanske nižine, iz Dolenj. To je od tam, iz tistih Dolenj, iz tistega središča, od koder je prišlo za briške vasi vse slabo, odkar so začeli nad Brici gospodariti fašisti. Včasih, takrat, ko še ni bilo fašistov, je imela na tem koncu Brd vsaka vas svoje bralno društvo; nihče v vseh Brdih ni znal tako lepo zapeti Gregorčičeve »A njega ni«, kakor jo je zapel kožbanski »Slavec«; to je bilo pevsko društvo v Kožbani. Prišli so fašisti. Ugajala jim je briška rebula, začeti so izseka vati gozdove in navijati davke. Brda so se začela upirati; mladi svet ni hotel v GIL, zanj ni bilo kruha, ne na Primorskem, ne v Italiji; s težkim srcem se je začel poslavljati od zgodnjih češenj in od briške rebule ter se selil v Ameriko in tud: v Avstralijo. Brici niso hoteti postati Italijana, zasovražili so fašistične učitelje in učiteljice, nič več niso hoteti pridelovati rebule na zemlji, katero so jim grabile'’fašistične banke. Bric je smel biti na tej zemlji samo še kolon...
Potem so prišla velika in težka leta: triinštirideseto in štirilnštirideseto. Briški koloni so postati »ribelli«. Slo je za to, da se enkrat za vselej obračuna z vsemi,
Osnutek splošnega državnega proračuna predložen Ljudski skupščini
Obrazložitev ministra za finance Sreteija Žujoviča
V sredo popoldne je bila skupna seja odborov za gospodarski načrt in finance Zveznega sveta in Sveta narodov Ljudske skupščine FLRJ, na kateri so obravnavali splošni državni proračun FLRJ za leto 1946. Splošni državni proračun FLRJ za leto 1946 znaša 53,966.415.000 dinarjev izdatkov in 27,456.134.000 din dohodkov. Presežek izdatkov nad dohodki znaša 6 milijard 510.281.00 din.
Skupno sejo odborov za gospodarski načrt in finance obeh svetov Ljudske skupščine je vodil predsednik odbora za gospodarski načrt in finance Zveznega sveta pomočnik ministra za finance Obren Blagojevič. Člane odborov je obvestil, da je vlada FLRJ preko Prezidija poslala Ljudski skupščini pismo in osnutek splošnega državnega proračuna, ki sta bila dostavljena odborom.
Nato je spregovoril minister za finance Zvezne vlade Sreten Žujovič, ki je v svojem daljšem govoru o splošnem državnem proračunu med drugim rekel:
»Tovariši,- to je prvi predlog splošnega državnega proračuna, ki ga lahko predložimo’ Ljudski skupščini. V pričetku preteklega leta sploh nismo mogli misliti na to, da bi predložili vsaj kak približen celoten proračun'za kako daljšo dobo, ampak smo se morali zadovoljiti s tem, da v začetku, upoštevajoč razmere, v katerih smo bili, in računajoč s tem, s čimer smo takrat lahko razpolagali, samo v neki meri financiramo naše najnujnejše potrebe. Ta težava, da bi sestavili proračun za določeno daljšo dobo, ni bila samo posledica težkega gospodarskega položaja, ampak tudi tega, ker proračuna za daljšo dobo sploh nismo mogli sestaviti na način, kot so jih prej sestavljali. Niti en proračun v stari Jugoslaviji ni mogel računati niti z določenimi dohodki niti z določenimi izdatki. Proračuni so bili izpostavljeni stalnim kolebanjem samega položaja, možnostim ponavljajočih se kriz in raznim drugim kombinacijam- Prav tak proračun ni bil niti orodje za reguliranje in financiranje državnega življenja ter zaradi tega ni vplival na razvoj samega državnega življenja. Samo izvrševanje proračuna je bilo podrejeno neenakomernemu razvoju razmer, to je pa vodilo k temu, da so padla vsa bremena državnih stroškov na široke ljudske množice.
V položaju, kot je bil preteklega leta, smo bili prav tako prisiljeni, da delamo tak približen proračun za kratke proračunske dobe. Edina razlika je bila v tem, da smo to delali z namenom, da med našim proračunskim poslovanjem upoštevamo vse nove okoliščine, da bi čim bolje in točneje obvladali financiranje. Z izgradnjo naše dežele in samo izgradnjo države ter z organizacijo našega gospodarstva smo lahko precej točno predvidevali načrtne predračune za posamezne panoge našega narodnega in državnega življenja. Tako se je proračun izpopolnjeval in prilagojeval položaju in načrtnemu gospodarstvu. Dejansko so naši proračuni predstavljali težnjo, da sčasoma naredimo finančni načrt, ki bi bil del splošnega državnega načrta.
V začetku nismo razpolagali z velikimi finančnimi sredstvi. Čeprav smo bili še tako ekonomični v tem predračunu, nismo mogli najti toliko sredstev, kolikor smo jih predvideli tudi za najmanjše potrebe. Naš prvi predračun je bil narejen samo za mesec januar preteklega leta. V njem so bili določeni izdatki v višini 323 milijonov, za ljudske republike pa v celoti 18 milijonov din. Skupno torej 431 milijonov dinarjev. Od tega smo porabili za zvezni proračun in za republike skupno 130 milijonov din.
2e za naslednjo obdobje februar— marec smo od odobrenih 905 milijonov ter pri ljudskih republikah 126 milijonov — »kupno 1.031,000.000 din — porabili pri zveznem proračunu 386 milijonov, pri republikah pa 86 milijonov, skupno 472 milijonov. Samo to obdobje nam omogoča, da vidimo, kako bomo v bodoče računali z možnostmi naših dohodkov, da proučimo vse one ukrepe za poenotenje in ureditev valutne zmede pri nas, da vidimo, s katerimi elementi, viri in sredstvi lahko računamo, ker je v tem obdobju tudi prostovoljno delo, ki so ga nasi ljudje pokazali pri obncfvi dežele, zlasti pri popravljanju tovarn, vzpostavljanju prometa, prav tako marsikaj prispevalo.	,	,	,.	,
Obdobje april—junaj predstavlja obdobje, ko smo položaj lahko obvladali z izdanjem našega novega dinarja, z možnostmi, da pričnemo s financiranjem v nekaterih področjih ne samo z nakazovanjem denarja, ampak tudi z možnostmi, da se oživi celotni promet v gospodarstvu. Z zamenjavo denarja »mo že imeli v rokah sredstvo, ki nam je v marsičem in predvsem omogočilo, da že lahko pričnemo računati z določenimi elementi v vodstvu našega gospodarstva in naših financ. Za obdobje april-maj-junij smo že računali z odobrenimi izdatki 3 milijard 500,000.000 in pri republikah za 1.152,000.000 din. Od tega je bila pa izvršeno v okviru zveznega proračuna 2.900,(K)O.OOO din, pri republikah pu 950 milijonov dinarjev.
Kakor vidite, hitra izpreinemba. Dejansko so zamenjavo zagotovila in omogočila tudi že nekatera sredstva, s katerimi smo lahko računali. V roke smo dobili kriterij, s katerim »mo lahko računali pri financiranju, da smo lahko že prešli na predračun za daljšo dobo. Tako smo imeli polog zamenjave in v zvezi z zamenjavo vrsto zakonov gospodarskega značaja, ki so
gospodarska vprašanja, ki jih mora zajeti prvomajsko tekmovanje
nam omogočili, da celotno naše gospodarstvo precej krepko uokvirimo, da so ti zakoni, čeprav niso bili v polni meri izvedeni, vendar nudili možnost, da z gotovostjo računamo z izdatki in dohodki. Če upoštevamo dejstva, da je naše gospodarstvo že prešlo v gibanje,’ da je pričelo delati in da se naš kre- ! ditni sistem že pričenja postavljati na noge, nam to omogoča, da sestavimo načrt v finančnih poslih in da na ta način povežemo finance z gospodarskim prometom ter ustvarimo celoto za racionalno finainciramje.
Naš predračun za šest mesecev preteklega leta je znašal, kot veste, že precej veliko vsoto za našo deželo. Znašal je 20 in pol milijarde, kar je bilo popolnoma porabljeno.
Sredstva, s katerimi smo razpolagali, tovariši, niso bila zadostna za kritje teh izdatkov. Nismo imeli takih dohodkov, ki bi nam to omogočili. Ogromen in nagel razvoj ter razširjanje naše države in veliki posli, ki so stali pred nami, vse to je moralo biti krito iz obratnega kapitala. Toda kljub temu, da smo računali na že obstoječa sredstva in da so v neki meri ta sredstva upravičevala naša predvidevanja, smo se morali trdno držati na določeni meji denarnega obtoka. Mislim, da nam je v tem pogledu vendar uspelo, da obdržimo določen obsega našega obtoka, da ga na eni strani ne prekoračujemo, na drugi strani pa, da že nekoliko resneje pristopimo k izpremembam v metodah našega financiranja. Kajti, kot je šlo za to, da v teh šestih mesecih pokrijemo najnujnejše izdatke, ki so bili ogromni, je bilo na drugi strani potrebno, da krijemo vse, kar nam je bilo treba, iz svojih dohodkov.
Tako imamo lahko z izkušnjami, ki smo si jih pridobili v teh šestih mesecih, s prakso, ki smo jo lahko proučevali v vseh njenih oblikah, ki so se pojavljale, za letos že določnejši kriterij, ki ga je bilo najteže določiti za sestavo novega proračuna. Ta kriterij, tovariši, ki je bil najvažnejša stvar, je moral stvarno izhajati iz političnih in gospodarskih pogojev, je moral izhajati v prvi vrsti iz federa-* tivnega ustroja našega državnega organizma in, da bi odgovarjal temu ustroju, je moral izhajati iz novega značaja oblasti in oblike našega državnega aparata- Moral je odgovarjati obstoju šestih ljudskih republik, pri čemer je bilo treba, da se jim z njihovimi samostojnimi proračunskimi načrti in možnostmi s pomočjo države zagotovi razvoj finančne osnove. Tako smo prenesli na federalne enote pravico, da se poslužijo nekaterih zveznih dohodkov za kritje svojih izdatkov. Ta naš kriterij bi moral biti v obliki naše vrhovne državne organizacije nekaj novega, ker to, kakor je bil prej sestavljen proračun, sploh ni odgovarjalo, ampak je moralo izhajati iz medsebojnih razmerij pristojnosti in funkcij. Najti smo morali potrebna sredstva za državni organizem, da lahko dela in deluje, da izvede obnovo in da zadovolji tekoče potrebe našega narodnega in državnega življenja, da še bolj razvijemo našo delavnost, da našo proizvodnjo dvignemo na višjo stopnjo, da zagotovimo redne vire finančnih sredstev, ki so bili pri nas še nestalni. Tako je bil osnovni predpogoj tega našega kriterija za sestavo proračuna ta, da v smislu ustave, da država predstavlja gospodarja, slednja v interesu ljudstva in dežele skrbi v glavnem iz svojih sredstev. To je, tovariši, odločilni kriterij, ki smo ga vzeli za naš državni proračun, da se mora država kot gospodar v prvi vrsti opirati na svoja lastna sredstva.
V položaju, v katerem smo, in zlasti v razmerah, ko se pričenjajo razvijati mednarodni gospodarsko-fdnančni od-nošaji in zavzemati določnejše oblike, moramo računati s tem, da bi prav zaradi značaja naše države in naše oblasti spravili v sklad nove elemente narodnega gospodarstva z gospodarstvi
ostalih držav.	,
Do sedaj smo želi uspehe in uspelo nam je, da dinar kot našo denarno enoto obdržimo na določeni višini in to precej trdno. V primeri z ostalimi državami se lahko reče, da smo tukaj prebrodili osnovne elemente krize, ki se javljajo' v tem valutnem kaosu po vseh državah.
Da bi vam vsaj v 'neki meri prikazal sliko, kako'približno izgleda položaj pri nas, vam bom prečital nekoliko številk, ki kažejo, kakšen je obtok v posameznih državah, kakor ie pisal »Journal de Geneve« v številki od 9. februarja tl,
V nobeni državi se obtok m ohranil na predvojni višini. V Kanadi je bil obtok 1939. leta 233 milijonov, leta 1945 pa je bil obtok 1.129,000.000 ali skoraj šestkrat toliko kot pred vojno. V Združenih državah Amerike je obtok pred vojno znašal 7,598 milijonov, po vojni pa okrog 28 in pol milijarde, ali skoraj štirikrat toliko. V Braziliji je obtok nurastel od 4.957 milijonov na več kot 16 milijard ali skoraj štirikrat toliko kot pred vojno. V Bolgarija se je obtok od 4 milijard dvignil na 47 in pol milijarde, na panskem od 600 milijonov na eno milijardo in pol, v Franciji od 150 milijard na 570 milijard, v Veliki Brituniji od 555 milijard na 1380 milijard ali na obtok, ki je dva in pol' krat večji kot pred vojno. V Turčiji se je dvignil od 281 milijonov na 880 milijonov. V Avstraliji od 57 milijonov na 202 milijona. V Grčiji je naj zanimivejši položaj, s katerega je mogoče pokazati povojno zmedo, ki izhaja iz notranjega položaja. Obtok se je meseca oktobra preteklega leta cenil na 63 milijonov novih
Kot način povečanja proizvodnje in pospešitve obnove države je tekmovanje rodilo doslej že pomembne uspehe. Ti uspehi bi bili znatno večji in trajnejši, če bi tekmovanja ne bila enostranska in omejena v glavnem le na povečanje proizvodnje s podaljšanjem delovnega časa.
Prvomajsko tekmovanje je zdaj v polnem razvoju. Razlikuje se od prejšnjih po svojem velikem razmahu, obsegu in organiziranosti. V prvomajskem tekmovanju se moramo izogniti prejšnjih pomanjkljivosti in enostranosti, pa bomo dosegli mnogo večje uspehe, ki ne bodo le začasnega, temveč trajnega pomena.
Delovni polet, ki se izraža v prvomajskem tekmovanju, je treba pravilno usme-ekonomskih in organizacij-riti k reševanju pomembnih skih vprašanj, a ne le k povečanju proizvodnje s podaljšanjem delovnega časa.
Tekmovanje mora zajeti ves delovni aktiv podjetja, od delavca do tehničnega in upravnega osebja ter do upravitelja podjetja.
Tekmovanje se je že razširilo na mnoga podjetja v posameznih strokah, na tekmovanja med posameznimi strokami proizvodnje, in je zajelo skoraj vse gospodarstvo ter njegove vodilne organe. S tem je prvomajsko tekmovanje dobilo vsedržavni pomen. To omogoča, da s prvomajskim tekmovanjem rešujemo številna pomembna gospodarska vprašanja, ki so v manjši ali večji meri skupna vsem podjetjem in vsem strokam.
Razen tega, da izpolnimo in presežemo proizvodni program, razen prostovoljnega dela, je treba v tekmovanje vključiti, kjer to že ni storjeno, tudi reševanje naslednjih vprašanj:
I. Povečanje in pocenitev proizvodnje
a) povečanje in- pocenitev proizvodnje s povečanjem storilnosti. Storilnost je treba povečati z boljšo organizacijo dela na posameznih delovnih mestih, z izpopolnitvijo celotnega procesa proizvodnje v podjetju in s povečanjem intenzivnosti dela;
b) določitev pravilnih delovnih norm, ki bodo pospešile vso proizvodnjo.
II. Varčevanje in varovanje ljudske lastnine
a) uvesti je treba stalno varčevanje s surovinami, odpadki .gorivom,
orodjem, delovnim časom in denarnimi sredstvi;
b) boriti se je treba proti tatvinam, poneverbam, pokvaram orodja in strojev, neracionalnemu gospodarstvu in razsipavanju;
c) povečati je treba budnost in uvesti nadzorstvo nad vsem delovnim kolektivom, kako se gospodari z ljudsko lastnino v podjetju.
III. Krepitev drž. sektorja
gospodarstva
a) državni sektor gospodarstva je treba krepiti tako, da bodo državna podjetja postala vzorne, nacionalno vodene proizvodnje in poslovne gospodarske ediniee;
b) prizadevati si je treba, da podjetja dobijo dobre in poslovno sposobne uprave;
c) povečati je treba samostojnost, iniciativo in ugled vodilnega kadra v podjetju od upravitelja podjetja do tehničnih voditeljev, mojstrov in preddelavcev;
d) uvesti je treba pravilno razmerje do uprave podjetja in ostalega vodilnega osebja ter povečati delovno disciplino v podjetju;
e) pospešiti je treba strokovno uspo-sobljenje delovnih moči s posplošitvijo pridobljenih izkušenj, s predavanji, tečaji itd.
IV. Evidenca in nadzorstvo
a) uprave podjetja se morajo obvezati, da bodo z evidenco zasledovale ves proces proizvodnje;
b) da bodo redno pošiljale poročila o proizvodnji in razdelitvi blaga;
c) da bodo uvedle enotno knjigovodstvo, iz katerega mora biti v kalkulaciji razvidno sodelovanje vseh elementov proizvodnje (delovne moči, surovine, gorivo, finančna sredstva); knjigovodstvo mora biti v redu in voditi ga je treba sproti vsak dan;
d) da popišejo celotni inventar in imetje podjetja;
e) da razčistijo upravno premoženjsko stanje podjetja.
Od vključitve teh vprašanj v tekmovanje in od njihove rešitve je odvisen nadaljnji razvoj in napredek vsega našega gospodarstva.	,
Predsednik Gospodarskega sveta A. Hebrang .
General Vladimir Velebit, pomočnik jugoslovanskega ministra za zunanje zadeve, prispel v Prago
Praga, 8. marca. CTK poroča, da je prispel včeraj popoldne v Prago .general Vladimir Velebit, pomočnik ministra za zunanje zadeve FLRJ. Z istim letalom je prispel tudi češkoslovaški izredni opolnoonočeni minister v Beogradu dr. Josef Korbel.
Generala Velebita so sprejeli na letališču predstavniki češkoslovaške vlade, jugoslovanski opolnomočeni minister v
Pragi Darko Čemej, poljski opolnomočeni minister Wierblo\vski in bolgarski opolnomočeni minister Štefan Šimov.
★ ★ ★
Svečana proslava mednarod-- nega dne žena v Sofiji
Sofija, 8. marca. Dopisnik Tanjuga poroča:
Ob priliki mednarodnega dne žerna je Bolgarska ljdsika ženska zveza priredila 8. marca ob 10. uri dopoldne svečano konferenco v prostorih Narodnega gledališča.
Konferenci je predsedovala Helena Kečkarova. Predsednica Bolgarske ženske ljudske zveze Cola Dragojčeva je imela obsežen referat o delovanju Zveze, nakar so izjavili literarno-glas-beni program, pri čemer so sodelovali igralci Narodnega gledališča in Narodne opere.
Albanske protifasistke čestitajo
Tirana, 8. marca. ATA poroča:	Ob
priliki 8. marca, mednarodnega praznika žena, je sekretariat albanskih protifa-šistk poslal čestitko AFZ-u Jugoslavije, v kateri je med drugim rečeno: »Me albanske žene želimo, da bi postal 8. marec praznik žena balkanskih narodov in bratskih čustev, da bi postal poziv
k utrjevanju ljudske oblasti v obnovi naših držav in v obrambi demokracije.
Zahvala škofa Van Nolia maršalu Titu
Beograd, 8. marca (Tanjug). Škof Van Noli iz Bostona v Združenih državah Amerike je poslal maršalu Titu naslednjo brzojavko: »V imenu letne skupščine albanskih pravoslavnih cerkva v Ameriki, ki se je vršila 24 februarja v Bostonu, želim izraziti prisrčno zahvalo jugoslovanski vladi za predlog, naj se Albanija sprejme v članstvo Organizacije Združenih narodov.«
Kongres bivših španskih dobrovoljcev iz Jugoslavije bo 18. marca 1946 v Beogradu
Beograd, 8. marca (Tanjug). Iniciativni komite za sklicanje kongresa bivših dobrovoljcev, ki so se borili v republikanski Španiji, obvešča svoje tovariše, da bo kongres v Beogradu 18. marca. Na kongresu bodo prisotne tudi delegacije španskih dobrovoljcev iz inozemstva. Prosimo vse tovariše, naj pridejo v Beograd 18. marca in se javijo Iniciativnemu
za popolno uničenje fašističnih in proti-1 komiteju, Frankopanska ulica št. 28, kjer fašističnih ostankov in da bi doprinesel | bodo dobili nadaljnja navodila.
TUJEGA NOČEMO — SVOJEGA IVE DAMO!
Prispevajte v Tiskovni sklad za Primorsko, Koroško in izseljence
drahem. V starih drahmah predstavlja to vsoto 3,152 milijona, kar je v razmerju 315 proti 19, medtem ko je v decembru leta 1939 predvojni ob tok znašal v celoti 9 in pol milijarde.
Na današnji denarni obtojc pa ni dosegel predvojnega obtoka.
Sam blagovni promet zahteva večji denarni promet v deželi, kot je ta, ki ga imamo.
Zaradi tega sem mnenja, da bi morala naša linija državne finančne politike ostati v kurzu, da v glavnem pokrijemo naše potrebe s svojimi lastnimi sredstvi, pri čemer bi se opirali dalje na pomoč, ki nam jo lahko nudi povezanost z gospodarstvom ostalih držav.
Treba je reči tudi to, da smo v teku šestih mesecev dejansko lahko ocenili, da so se naši dohodki stalno povečevali in da se je ta služba glede dohodkov staln urejevala. *Tu smo bili lahko vedno sigurnejši im realnejši v ocenjevanju nusih dohodkov, če bi se naši voditelji, naše oblasti in vsi naši državljani vsak zase in z vsem srcem zavzeli, da se vključijo v ta okvir, ki je predpisan s proračunom, v okvir tendence k razvoju našega gospodarstva, če bi se oprli na svoje lastne sile
in skrbeli za okrepitev proizvajalno«ti pri delu, za pospeševanje učinka dela tor za znižanje proizvajalnih stroškov, mislim, da bi bili lahko še sigurnejši v uspehu. Praksa nam je pokazala veliko naših napak.
Spoznali smo n, pr., da je zvezna potreba, da se organizira in izvede evidenčna računska služba in kontrola. Pri nas se n. pr. prav tako preveč naslanja samo na pomoč države in predvidevajo lokalni viri finančnih sredstev.
Na temelju teh proračunov in prakse iz šest mesecev smo določili oni obseg, do katerega so nas privedle naše gospodarske možnosti, to je do vsote, ki je izražena v proračunu v višini 34 milijard dinarjev.
Upoštevati smo morali tudi nadaljnji razvoj našega gospodurstva in njegovo razširjenje. Z dosedanjimi izkušnjami smo, čeprav brez zadostnih j>o-datkov, ugotovili gospodarsko moč naše dežele, s katero lahko računamo. Na temelju tega nam je bilo mogoče napraviti nek okvirni načrt našega gospodarstva. Ta načrt bomo lahk^j dosegli tako glede proizvodnje dobrin, kakor glede nadaljnjega tempa razvoja našega gospodarstva.«
Mladina novomeškega okrožja v predkongresnem tekmovanja
V okraju Trebnje je mladina pristopila k tekmovanju. 250 ur je mladina iz Svetinj kopala jarke za elektrifikacijo sooje vasi. Nabrala je 100 kg stekla. Za obnovitveno zadrugo pa so 210 ur sekali smreke.
V Trebnjem je mladina 900 ur pospravljala ruševine na železniški postaji.
*
Mladina iz vasi Grčarice je imela dve delovni nedelji. Odstranila je vse ruševine pri svojih porušenih domovih.
V Mozlju je mladina zbrala 2000 kg starega železa in pospravila 20 voz ruševin.
250 mladincev in mladink iz Kočevja in okoliških vasi so se zbrali na delo za odstranjevanje ruševin.
*
Za mladinsko organizacijo je mladina o okraju Krško zbrala 18.000 din.
Mladina traktorske postaje o Brežicah je d soboto na Bizeljskem pobirala staro železo in ga nabrala. 1000 kg.
V Kostanjevici je mladina nabrala 200 kg krompirja, 25 kg in 2.50 kg masti, 4 kg moke in 240 din za najpotrebnejše otroke.
V Bučki so zasipali en dan strelske jarke, obdelovali šolski ort in očistili gasilski dom.
Mladina iz Cerkelj je v dveh dneh nabrala 10.000 kg starega železa in pa 200 kg papiraja.
Mladinci in mladinke Pišec so nabrali 3 zaboje stekla, 1 voz železa in 25 kg papirja.
*
100 mladincev in mladink je v nedeljo o Novem mestu pospravljalo ruševine, 50 pa jih je šlo o vas Smuko čistit sadno drevje in vrtove.
Za obnovo požganih vasi
Organizaciji AFŽŽ in Z MS v okraju Ljubljana-okolica so o okviru tekmovanja zbrali za obnovo požganih vasi 157.000 dinarjev. Delavci tovarne Medic-Miklavc pa so darovali 18.000 dinarjev.
Kmetje zbirajo poljsHe pridelke za odkup
Okraj Ljubljana-okolica je imel o nedeljo konferenco, na kateri so poročali posamezni člani OF:
V Dol. Lazah smo zbrali prostovoljno za odkupno komisijo preko 1000 kg krompirja, 100 kg fižola in 120 jajc. Zavedamo se dolžnosti, dati na trg čim več poljskih pridelkov, je dejala neka žena iz Dol. Laz.
tena iz Preserja je dejala, da so rta množičnem sestanku obljubili, da bodo za odkup zbrali čim več bo mogoče. Zmenili so se, da bodo bolj premožni dali po 500 kg žita, ostali pa po 200 kg-Žene iz Podpeči so poročale, da sta se vrnila dva vojna invalida. Oba sta brez rok in nog. Ko sta prišla, so oba pogostile ih jima podarile 5000 dinarjev. Tako smo se jima vsaj nekoliko oddolžile za njihovo žrtev o narodno osvobodilni vojski.
Nameščenci so pospravljali ruševine
Nameščenci Federalnega zavoda za socialno zavarovanje o Mariboru so po osvoboditvi začeli s prostovoljnim delom in očistili stavbo ruševin, železja in tramovja in tudi notranje prostore, da so lahko odprli potrebne ambulato-rije za splošno medicino. V svojih prostih urah so napravili 5980 delovnih ur.
Veliko so napravili o pogledu samega uradovanja. Nameščenci so vsak dan delali 5 do 4 ure prostovoljno, nekateri celo 8 do 10 ur, tako da je bilo vsega skupaj opravljenih 16.520 prostovoljnih nadur.
Nameščenci skrbijo za dve vojni siroti. Za RK, vdove in invalide so zbrali 256? dinarjev.
V sindikalni podružnici se strokovno izpopolnjujejo. Vsi člani so naročeni na >Delnosko enotnost«. Za tiskovni »klad »Ljudske pravicet za zbrali 494 dinarjev.
Za gradnjo sindikalnega doma v Mariboru bodo vsak mesec prispevali 1 odstotek sooje mesečne plače, kar bo zneslo vsak mesec okrog 2000 dinarjev•
Prostovoljno delo prebivalstva dojranskega in valandovshega okraja pri gradnji železniške proge v Dojranu
Da bi mogli dobiti UNRRA-ino pomoč, ki bo prišla preko solunskega pr j’ stanišča, je potrebno izvršiti nivelucijo v bližini Dojranu, dvigniti nasip 7000 kub. metrov in izdelati potrebne železniške proge, Z delom so pričeli koncem februarja in mora biti dokončano 10. marcu. Prevoz in iztooorjenje gradivu kakor tudi vsn dela pri nivelizn-ciji podlage in nasipa bo izvršilo prebivalstvo dojranskega in vulandooske-ga okraja, Delavce, ki delajo na planoti, je obiskal minister za trgovino in preskrbo Ljudske republike Makedonije, Nosnal. Delavcem je izročil pr oglu* predsednika Ljudske vlade Makedonije Koliševskega, naj organizacije dojran-skega in valondovskega okraja množično sodelujejo pri delih.	.
Do 27, februarja so izvršili 50 odstotkov zemljiških del na prvem tiru• Po zasludi požrtvovalnega dela ljudskih množic je bil izročen prometu seni most na Vardarju. (Tanjug)
Samo v ljudski iniciativi in kontroli je jamstvo za uspeh zadrug
Poročilo o delu ljubljanske nabavno-prodajne zadruge
Redna in hitra preskrba, onemogočenje špekulantov in črnoborzijancev, ki jo zavirajo, in čim hitrejša obnovitev našega gospodarstva, to so najvažnejše naloge, kijse danes postavljajo pred nas na področju trgovine. Jasno je, da teh problemov ni mogoče reševati samo s posegi od zgoraj, v tem bomo uspeli le s skupnimi močmi, z aktivnim sodelovanjem in živim zainteresirani e m slehernega posameznika. Na področju trgovine je poklicana zadružna organizacija potrošnikov v na-bavno;prodajnih zadrugah, da mobilizira najširše množice za reševanje teh nalog. Dosedanje poslovanje ljubljanske nabav-
čim večjem številu njenih članov in njihovi iniciativnosti ter povezanosti. V zadrugo je treba vključiti vsakega delavca, vsakega kmeta in vsakega nameščenca. Nujno je treba preprečiti, da se člani zaradi nepoučenosti ločujejo od zadruge. Temu niso krivi 6amo poslovni odbori ali nameščenci, ki premalo hitro in vestno razdeljujejo, blago, to je le posledica pomanjkanja sodelovanja in iniciativnosti članov, ki imajo z zadrugo opravka samo takrat, kadar v njej kupujejo. Mrtve Sane — tako imenujejo člane, bi so se ločili od zadruge — je treba seznaniti z vsemi problemi, ki se pojavljajo v preskrbova-
^ Poslovalnici za razdeljevanje manufakturnega blaga na Kongresnem trgu se je od oktobra povišal mesečni promet za 300°/o
ho-prodajne zadruge »NAPROZE-« je jas- nju delovnega ljudstva, predočiti ji,m je pokazalo, da se je teh nalog mogoče | treba odločilno vlogo, ki jo pri tem i UsPešno lotiti samo, če bo vsak potrošnik ' •*"j-*™ n;*,;	.
sodeloval in soodločal pri izgraditvi, vod-sbdi, kontroli ter organizaciji.
Ljubljanska nabavno-prodajna zadruga »NAPROZA«, ki je bila ustanovljena septembra lanskega leta iz vseh bivših
ki samo tako postane močno orožje v rokah delovnega ljudstva. Zato pa je potrebno delo vsakega elana posebej. Ne
 ----	-	-	sme	se ponoviti primer, da bi prišlo od
nabavno-prodajnih zadrug na področju 995 članov na članski sestanek samo 85, Liubljane, je danes med največjimi tr- j kot se je zgodilo v poslovalnici na Vodni-
govskimi zadružnimi podjetji v Sloveniji. ; območju okrožnega mesta Ljubljane Hna 49 poslovalnic in tri zadružne gostilne. Kako veliko delo vrši v nabavljanju !n razdeljevanju blaga med svoje člane Ml ostale oskrbovance, dokazuje dejstvo, da e© v zadružnih poslovalnicah oskrbuje 20 približno 30% ljubljanskega prebivalstva. Zadruga je organizacijsko na taki stopnji, da ji tudi hiter dotok novih Što-
lf eliiko iniciativnost in aktivnost v na-bavljatmih zadrugah so pokazale žene. Pri 29 poslovnih odborih je' bilo izvoljenih 41 odstotkov žena. Žene-gospodinje bodo s svojimi izkušnjami, ki so si jih nabrale pri vsakdanjem reševanju drobnih problemov preskrbe in z zanimanjem, ki ga imajo- do teh vprašanj, nedvomno znatno poživile delo pri nadaljnji izgraditvi » N A PROZ E«.
Sredi februarja so zadružniki izdelali načrt za bodoče delo do 30. junija. Sklenili so, da bodo število oskrbovancev povečali na 50.000 in odprli 28 novih poslovalnic. To nalogo nameravajo izvesti s čim večjo aktivizacijo vseh članov, z njihovim sodelovanjem pri agitaciji in propagandi, z njihovo pobudo pni iskanju prostorov za nove poslovalnice in z njihovo pomočjo pri opremljanju teh lokalov. Na ta način bo mogoče režijske stroške znižati na minimum. Nadaljnja naloga, ki so jo sklenili rešiti do 30. junija, je porazdelitev članov in oskrbovancev po poslovalnicah, ki je danes do skrajnosti nesmotrna in občutno ovira hitro razdeljevanje blaiga, pri čemer nastopa'še pomanjkanje transportnih sredstev. Tako je mnogo primerov, da se n. pr. potrošniki z Viča oskrbujejo v poslovalnici, ki je nastanjena v bivši železničarski zadrugi na Blei\ve:isovi cesti in narobe, da člani iz šiške hodijo kupovat v posloval nice na Viču. Ljudje se ne morejo otresti starega predsodka, da je ta poslovalnica bolj založena kot ona, da je v teh ceneje itd. Ne razumejo, da danes ni več stanovskih zadrug, ki delajo ločeno druga od druge in da imajo danes vse poslovalnice samo en skupen namen, t. j. da služijo koristim vsega delovnega ljudstva.
V okviru tega načrta so zadružniki dosegli do danes toliko uspehov, da so se odločili, da bodo izpolnili načrt že, do 1. maja, V februarju so odprli šest novih poslovalnic, v marcu pa sedem, tako da je danes skupaj odprtih 49 poslovalnic. Število oskrbovancev, ki se od oktobra majo do januarja ni dvignilo niti za tisoč, se zadruge, biti si morajo na jasnem o po- je od januarja na februar s poživljeno trebi čim večjega števila članov zadruge, > aktivnostjo članov povečalo od 30.690 na
37.000. Prav tako se je februarja povišalo število članov za približno 2'dOO, tako da šteje danes »NAPROZA« 18.860 članov.
Uspehi, ki so jih dosegli zadružniki »NAPROZE« v zadnjih tednih s povečano aktivizacijo vseh članov, ponovno dokazujejo, da morejo dosegati velike rezultate samo tiste zadruge, kjer se polno uveljavljata ' ljudska pobuda in kontrola.
Ne smrt, ne mučenje in ne trpljenje nas ni odvrnilo od zahteve po priključitvi k materi lugoslaviji
kovem trgu št. 5. Na ta način je nemogoče, da bi poslovalnica zadovoljila potrebe vseh svojih članov in je potemtakem razumljivo, da se člani odvračajo od zadruge.
Povečanje aktivnosti članov na skupnih sestankih in na terenu je pridobilo na važnosti glede na to. da se je v zadnjem mesecu v »NAPROZO« vpisalo 4000 !_ novih članov. V teh je treba dvigniti za-
llrm,	V	r97	’	ilvfVllLl	C-lctIlU‘V.	V	ItJIl	Iti	UVJi-Illlll	/jCl~
-^iHlgr vzporedno z narašča- 1 družll° zavest’ da si ustvarijo pravilen od-Mjein števila članov in ostalih oskrbovan-
cf% ki se je pospešilo posebno v zad-Mjean mesecu, pa raste seveda tudi mesečni promet. Oktobra, L j. prvi mesec Po združenju vseh ljubljanskih nabavljal-aih zadrug, je znašal promet vseh poslovalnic 5,035.000, v decembru pa se Je dvignil že na 11,287.000 dinarjev. V poslovalnici za razdeljevanje manu fakturnega blagia na Kongresnem trgu, ki oskrbuje s tekstilijami vse člane in oskrbo-
vance »NAPROZE«, se je v štirih mese-
'dh zvišal promet celo za 300%. V tej jniciativo pri iskanju kadrov, prosto-Poslovalniici so oktobra zaznamovali pri- j	n«.
nos do zadruge, da bodo v zadrugi gledali svojo lastnino, ki jo je treba neprenehoma izboljševati in po svojih močeh pomagati pri reševanju težav, ki se pojavljajo pri zadružnem delu. Tega spet ne bomo dosegli e takim sodelovanjem, kot so ga pokazali člani v okolišu petih ljubljanskih poslovalnic. Od 3027 članov teh poslovalnic se jih je udeležilo članskih sestankov samo 527. Razume se, da iz tega ne sledi, da se moramo omejiti samo na sestanke. Treba je pomagati pri dnevnih drobnih težavah zadruge, razvi-
bližno 300.000 dinarjev mesečnega prometa, februarja pa je promet narasel že tla 1,250.000 dinarjev mesečno.
Danes je v seznamih »NAPROZE« vpisanih i&geo članov i.n 37.000 oskrbovancev. pr| tem nl,o,raillil0 ugotoviti, da je mno-teh članov dejansko samo vpisanih v ®ezname. Približno 7700 članov niti' ne kupuje v poslovalnicah »NAPROZE«, da ae govorimo o njihovem soodločevanju in sodelovanju pri upravljanju zadruge. Si-Cer se je nekaj teh članov preselilo v °ddaljenejše kraje, nekaj jiih je pomrlo, vl;Mika večina pa se oskrbuje pri zaseb-n'h trgovcih. V čem ležijo vzroki odtujdt-v® teh članov? Predvsem 60 to njihove slabe izkušnje s starimi nabavno-prodaj-uuni zadrugami in s tem v zvezi nezaupanje do novih. Ostalo jim je prepričuje, da so zadruge tudi danes sredstvo, s katerim se okoriščajo posamezniki. _V zadrugi ne vidijo ljudske organizacije, Me vidijo, da so prav zadruge tista oblika raz-d<;.liinega aparata, ki omogoča ljud-fru, da si samo ureja in zagotovi čim hitrejše in točnejše razdeljevanje blaga, kontrolira in regulira cene na zasebnem Področju trgovine in se tako zavaTuje Pred razkrajalnim delovanjem črnoborzijancev in špekulantov. Moč zadruge je v
! rov, materiala itd. in v vsakdanjih pogovorih pravilno osvetljevati zadružna vprašanja. Števila članov in s^tem^moči zadruge tudi ni mogoče povečati, če ne bomo razkrinkavali škodljivcev, kot je n. pr. poslovodja nabavno-prodajne poslovalnice v Polju, bi je neki tovarišici, ki se je hotela vpisati v zadrugo, dejal: »Kaj se boste vpisovali, saj jih imamo tako preveč v zadrugi!«
Ob začetku meseca je treba v nekaj dneh razdeliti oskrbovancem vso preskrbo za mesec dni
Britanske vojaške oblasti zaprle lokale slovenskih organizacij na Koroškem
Koroški Slovenci so vedno bolj pre- ruarja im s^ tepi zadostil vsem predpisom, senečeni nad postopanjem britanskih zasedbenih oblasti napram njim. Britanske
Ni vasi na Primorskem, ni skoraj hiše v Julijski Krajini, ki bi v štiriletni domovinski vojni ne plačala za osvoboditev svoje zemlje krvnega davka. Kjer koli se čiove-k ustavi, katero koli obišče hišo, povsod mu ljudje pripovedujejo o vislicah in mučilnih napravah, o streljanju nedolžnih ljudi, o strašnem trpljenju in o zaupanju tega ljudstva v pravičen zaključek vojne. -T
Po Istri, Pivki, Brkinih, v Brdih in še drugod so metali okrutni okupatorji ljudi žive v ogenj. Ponekod so jih zaklenili v hiše, preden so jih zažgali.
Otroke, starce, može, žene so do smrti pretepene zmetali v sobe, potem so jih pa zažgali. Podivjani vojaki so z naslado opazovali smrtni boj umirajočih, ko jih je lizal ogenj. Drugod so segnali vso vas na trg, kjer so vpričo vaščanov mučili borca za svobodo ter ga nato zaklali.
Mučili in pretepali so otroke, žene, starce. Strašne so slike, ki se vrste človeku pred očmi, če prebira kronike zločinov.
Kakor težka blodnja so ta poročila, kakor zapiski blazneža so te številke. —
Otrok se je igral v travi. Opazoval je čebelico in segal z drobno ročico za metulji. Toda prišel je fašist, prišel je četnik ter mu z okovanim škornjem razbil glavo. Kmet je delal na polju. Oral je in šejal pšenico. Ljubeče je božal z očmi svetle brazde rodne zemlje ter računal, koliko bo njiva dala pridelka. Ali ko je bil zatopljen v tople misli, so se pripo-dili po vasi okupatorjevi razbojniki.
Zgrabili so ga na njivi, še vsega zasanjanega v svojo zemljo, dišečo po svežih brazdah, zvezali so ga, ga vlekli v vas in ga ustrelili. Ustrelili so ga zato, ker je ljubil zemljo, na kateri se je rodil in ki jo je obdeloval, ker je spoznal, da je svoboda najdragocenejše, kar človek lahko ima in da le iz nje izvira vse dobro.
Čaven se je krčil od bolečine, tolikšno je bilo gorje, ki ga je prestajala Primorska. Krn je drhtel, ko so okupatorji obešali ljudi zaradi njihove ljubezni do domovine, zaradi tega, ker so bili pošteni in dobri. Kraške skale so bile oblite z mučeniško krvjo, v primorsko zemljo so zasekavali globoke rane, toda onosno jih je prenašala, zakaj ljudstvo je imelo pred očmi veliki cilj: svobodo v novi Jugoslaviji.
Ljudstvo iz Mirna je napisalo o svojih žrtvah kroniko. Ta kronika je samo številčni prikaz trpljenja tega prebivalstva, težko pa je zajeti v številke to, kar čuti srce, ko gleda ubijanje nedolžnih ljudi, ko mora biti prisotno pri mučenju znanca, prijatelja.
Vas Miren bo to kroniko izročila medzavezniški komisiji kot dokaz žrtev, ki jih je dala za svobodo, za priključitev^ FLRJ
V Mirnu so fašistični orožniki iz vasi ubili tovariša, čigar ime še ni znano.
Ko se je začela vojna z Jugoslavijo, so orožniki aretirali 5 oseb ter jih zaprli v Gorici.
Prav tako so Italijani internirali 3 ljudi. Leta 1942 pa so začeli prisilno mobilizirati mladoletne fante in starejše može, ki so jih odpeljali ponoči v Gorico in jih nato poslali v delavske bataljone v južno Italijo. Mobilizirali so 35 oseb.
Ko so v jeseni leta 1943 Nemci prebili goriško fronto, ki jo je držala partizanska vojska, so pridrveli v vas Miren, kjer so zajeli 6 tovarišev, ki so jih na mestu ustrelili. Ti tovariši so bili:
Leon Venčel, ustreljen 23. 9. 1943;
Ušej Jožef, ustreljen 23. 9. 1943;
Vižintin Jožef, ustreljen 23. 9. 1943;
Plorenin Karol, ustreljen 23. 9. 1943;
Mozetič Karol, ustreljen 23. 9. 1943;
Frandolič Jože, ustreljen 23. 9. 1943.
Istega dne so odpeljali v zapore 7 ljudi, prav tako so požgali 66 hiš ter pokradli mnogo raznovrstnega blaga.
Skoda, ki je nastala tega dne v vasi, je ! ceno, zato jo pričakuje in zahteva.
V Miljah pri Trstu so spustili v morje prvi parnik naše trgovske mornarice
ocenjena na 10 milijonov lir.
10. 11. 1943 je pridrvela tolpa Nemcev z avtomobilom ter obkolila vas. Hodili so po hišah in ropali. Odpeljali so tudi 6 ljudi in so jih poslali na prisilno delo v Nemčijo.
2. 2. 1944 so Nemci obkolili Miren, vse ljudi iz vasi so zaprli v cerkev, nato so pa začeli ropati po hišah. Naropali so mnogo živine in drugega _ blaga. Ko so končali ropanje, so zažgali 22 hiš.
2. 8. 1944 je tržaška kvestura preiskala trgovino tovariša Vuka, aretirala njega in še 3 druge osebe ter jih odpeljala na prisilno delo v Nemčijo.
15. 5. 1944 so prišli Nemci v vas ter pokradli nekaj vina in drugega blaga, nato so pa odpeljali 3 tovarišice, ki so jih poslali v Nemčijo na prisilno delo.
1. 8. 1944 je nemška zaseda, ki jo je držalo ves dan okrog 200 Nemcev, pokradla kmetom blaga v skupni vrednosti 39.000 lir.
T. 10. 1944 so šli skozi vas Nemci s tanki, kamioni, blindami in s pešadijo. Nekaj časa so se ustavili v vasi, ta čas so izrabili za to, da so ropali. Povzročili so škode za okrog 70.000 lir.
10. 10. 1944 so prišli Nemci skozi vas. Peljali so s seboj težko ranjenega partizana, ki pa je na poti od prevelikih muk umrl. Pustili so ga v vasi Gabrije na pokopališču, kjer ga pa župnik ni hotel pokopati. Ime umrlega partizana ni znano.
12. 9. 1944 so Nemci zajeli v vasi nekega partizana, ki so ga odpeljali.
14. 10. 1944 so Nemci šli skozi vas ter uropali živino in perutnino desetim posestnikom. Škode so napravili za približno 50.000 lir. Tistega dne so tudi aretirali 2 osebi ter ju odpeljali v Nemčijo.
25. 9. 1944 so prišli Nemci v vas ter aretirali predsednika krajevnega odbora.
15. 10. 1944 so Nemci šli skozi Miren proti Renčam. Polovili so v vasi nekaj ljudi, ki so jim morali nesti municijo. Večino so jih zvečer spustili, enega so pa obdržali v zaporu.
10. 1. 1945 so Nemci skupno s četniki in kozaki prišli v vas. Začeli so ropati. Napravili so škode do 20.000 lir.
8. 3. 1945 je pridrvela iz Opatjega sela drhal četnikov. Ti so kradli po vasi in strahovali ljudi. Napravili so veliko škodo. Našli so tudi bunkar in v njem tovariša Pahorja Alojzija, ki so ga zvezali ter ga odpeljali proti Renčam, kjer so ga nameravali ustreliti. Med potjo so zajeli neznanega partizana. Vrgli so ga ob tla in začeli skakati po njem. Bili so ga po obrazu, mu razbili lobanjo ter prerezali trebuh. Lobanjo so mu razbili tako, da so mu še živemu stopili možgani iz glave. Po groznem trpljenju in mučenju je partizan umrl.
20. 3. 1945 je prišlo okrog 100 četnikov iz Opatjega sela. Obkolili so vas ter zažgali 2 hiši. Škoda je cenjena na 300 tisoč lir. Ustrelili so tudi nekega tovariša, katerega ime pa ni znano. Tega dne so tudi aretirali 16 oseb, ki so jih odpeljali v Št. Peter pri Gorici, kjer so jih nečloveško mučili in tepli. Imena mučenih so: Gorčič Tatjana, Gorčič Mira, Pipan Ivan, Kogoj Milan, Ožbot Jožef, Pahor Gabrijela, Povodnih Oskar, Pavlin Srečko, Batist Mirko, Cotič Ivan, ki je bil ustreljen 24. 4. 1945, Pipan Janko, Ožbot Andrej, Ožbot Leopold, Martinuč Karel, Mozetič Filip, Silič Ciril. _ .
30. 4. 1945 so prišli Nemci na Mirenski grad. Dejali so, da bodo po vasi pobrali ljudi za utrjevanje in zidanje bun-karjev. Toda morali so takoj pobegniti.
Vaščani Mirna pričakujejo medzavez-niško komisijo, da bodo povedali to, kar hočejo in kar so napisali po zidovih svojih hiš in na slavoloke: »Združitev z novo Jugoslavijo.«
Svobodo je treba plačati s krvjo. Vas Miren pri Gorici je plačala zanjo veliko
zasedbene oblasti jim še sedaj niso dale dovoljenja za izdajanje lastnega časopisa. Koroški Slovenci so imeli še celo v času vojne 4 ilegalne liste in revije in so tudi do leta 1941, torej še po priključitvi Avstrije k Nemčiji, imeli svoje glasilo.
Britanske vojaške oblasti so sedaj odredile, da se morajo zapreti vsi lokali krajevnih organizacij koroških Slovencev, češ da jim zadošča samo poslovni loikal Osvobodilne fronte za Koroško v Celovcu. Dne 13. februarja t. 1. so se okoli polnoči zglasili pri sekretarju krajevnega odbora OF v Zvabeku, Karlu Krištofu, organi britanske vojaške policije »n zaplenili ključe prostorov OF. Naslednjega dne so izvršili v lokalu preiskavo in zaplenili seznam članov krajevnega odbora. Dne 18. februarja pa je orožnik Seolar po nalogu okrajnega glavarstva v Volšperku zaprl lokal brez vsa-	_	,
kršne navedbe vzroka. V prostorih se roškim Slovencem vzbujajo med sloven-nahaja slovenska knjižnica, ki jo je kra-Jakim prebivalstvom Koroške upravičeno jevni odbor v Zvabeku prijavil že 2. feb- ogorčenje in razburjenje.
Lokal je kljub temu še danes zapečaten.
Dne 23. februarja je zaplenil uradnik avstrijske policije ključe od lokala okrajnega odbora Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško v Beljaku. Ko sta predsednik okrajnega odbora Reihman in uslužbenec Anton Sluga intervenirala zaradi tega pri britanskem vojaškem guvernerju v Beljaku, jima je ta dejal, da je bil lokal zasežen na podlagi odredbe šefa britanske vojaške vlade za Koroško g. polkovnika Simsona. Reihman in Sluga sta šla intervenirat tudi na angleško obveščevalno policijo v Beljaku, kjer so jima odvrnili, da so navodilo za odvzem lokalov slovenskim organizacijam dobili iz Londona.
Britanske zasedbene oblasti pa so zaprle koroškim Slovencem tudi skromne zasebne prostore po privatnih hišah, kjer so poslovale krajevne organizacije Osvobodilne fronte. Ti ukrepi in postopanje britanskih vojaških oblasti napram ko-
V mestecu Milje, ki je 12 km oddaljeno od Trsta, so spustili v morje prvi trgovski. parnik, ki je bil po osvoboditvi zgrajen za našo trgovsko mornarico v tržaških ladjedelnicah. Ob tej priliki so delavci okrasili parnik z jugoslovanskimi zastavami. Na krovu ladje so obesili veliko sliko maršala Jugoslavije Josipa Broza-Tita.
Mestece milje je pretežno naseljeno z delavci in je znano po svojem odporu proti italijanskemu fašizmu in njegovim težnjam, da uniči svobodno zavest ljudstva Julijske Krajine. Kakor se je pokazalo v osvobodilni borbi in kakor se kaže tudi danes, predstavljajo Milje in vsako mesto Julijske Krajine nezavzetno trdnjavo demokracije.	,	'
Delavci ladjedelnice v Miljah so delali ta parnik s posebno predanostjo in požrtvovalnostjo. S tem, ko so vložili vse svoje sile, da se parnik cim hitreje in bolje dogradi, so delavci manifestirali svojo ljubezen do Federativne ljudske republike Jugoslavije. Parnik je bil dograjen v treh mesecih in se delavci po pravici ponašajo z deležem, ki so ga doprinesli pri obnavljanju naše trgovske mornarice.
Parnik je zgrajen za zagrebško podjetje »Glavnoprod«, po katerem nosi tudi ime — »Glavnoprod I«. Vozi z brzino 9 milj na uro. Glavnoprod 1 bo vozil na progi Split—FIrvatsko Primorje. Nosilnost parnika je 1500 ton.
Okupacijske oblasti v Trstu preganjajo in zapirajo uradnike, ki prejemajo pošiljke UNRRA-e za Jugoslavijo
Zaradi pomanjkanja transportnih sredstev pripeljejo v skladišča navadno vse «>Ugo obenem, zato je treba takrat polteno zavihati rokave
Dopisnik Tanjuga iz Trsta poroča: Pred nekaj dnevi je prišel po navodilu zastopnika UNRRA-e, Američana J. Bernarda Forbesa, tovariš Šperac Ivo, ki je šef inšpektorata za prevzem blaga UNRRA-e za sektor severnega Jadrana, službeno v Trst, da bi organiziral prevzem blaga. Ko je zaprosil pri pristaniški oblasti dovljenje za vstop v pristanišče, je bil odbit. Drugega dne pa, ko so ga poklicali, da pride po dovoljenje, so ga zaprli. Nahaja se še vedno v zaporu. Poleg intervencije Vt/hitea, ameriškega predstavnika UNRRA-e v Trstu, ima tov. Sperac pri sebi tudi predpisane
listine za vstop v Trst, ki so jih izdale ameriške oblasti v Ljubljani. .
Istega dne je prišel k dr, Kebru, ži-vinozdravniku baze za prevzem živine od UNRRA-e v pristanišču, angleški vojaški policist, mu dal zaušnico ter ga zaprl, kljub temu, da je bil tov, Keber v službi pri pregledu ladje »Zora Gale«, ki prevaža živino UNRRA-e za Jugoslavijo. Aretiral ga je, ker je imel na sebi baje ukradeno suknjo. Poudarjamo, da je dobil dr. Keber to suknjo od pošiljke UNRRA-e.za Jugoslavijo. To ravnanje je še toliko slabše, ker so imeli opravka s starejšim človekom.
'Naša usnjarska industrija je v osmih mesecih dvignila proizvodnjo za 125%
Usnjarska industrija v Sloveniji zmore 50% kapacitete vseh usnjarn v državi. Zaenkrat pa je možno izkoriščati največ 30% te kapacitete. Vse polno vzrokov je, ki onemogočajo, da bi že zdaj dosegli polno zmogljivost, vendar pa se znatno izboljšuje in se je produkcija od lanskega junija, ko je bil efekt dela na najnižji stopnji, do januarja dvignila za 125%,
Prvo in glavno vprašanje je dobava kož. V vojni se je zelo zmanjšalo število živine in tako se je zelo znižal zakol in dotok kož v usnjarne. Omejitev klanja, predvsem goveje živine, bo trajala še precej Časa. Posvetili pa smo vso pozornost zbiranju svinjskih kož, saj je pra-šičjereja pri nas dobro razvita, pa tudi doba rasti je krajša. Že pred vojno so mnoge slovensko usnjarne s pridom pridelovale svinjske kože za izvoz, še večji pomen pa so dobile sedaj, ko smo predvsem vezani na domače vire.
Najbolj važna je dobra organizacija zbiranja vseh vrst kož, prav tako tudi pravilno konzerviranje in smoterna obdelava. Že pri snemanju kože z živali je treba paziti na razne poškodbe, ki silno zmanjšujejo vrednost kože Tudi proces strojenja povzroča pri današnjem stanju svoje težave. Pred vojno je tovarnar v svojem interesu z raznimi več ali manj škodljivimi dodatki umetno večal težo usnja. Sedaj p& je glavni cilj strojenja kvaliteta in površina pri nizki specifični teži kože. Strojenje samo zahteva temeljito znanje in dolgoletne praktične izkušnje, ki pridejo zlasti v poštev pri sedanjem pomanjkanju pomožnih surovin. Potek strojenja zavisi od neštetih navidez neznatnih okoliščin, kot svojstva kože, pomožnih surovin, vode itd. Strojenje in izdelava usnja se ne da utesniti v zapisane recepte in pravila, ampak je treba zaradi težav in pomanjkanja materiala marsikaj sproti improvizirati. Svoje naloge naše usnjarne temeljito in redno opravljajo: z odpravo obstoječih težav pa se bo proizvodnja usnja in usnjenih izdelkov še zvišala
Med glavne obrate usnjarske industrije v Sloveniji štejemo: tovarno v Šoštanju, v Konjicah, na Vrhniki ter »Indus< v Ljubljani. Tovarna v Kamniku in tovarna na Vrhniki predelujeta svinjske kože. a '»Runo« v Tržiču predeluje prvenstveno kože drobnice in konjske ko-
že. Obrati manjše zmogljivosti so v Šmartnem pri Litiji, v Št. Vidu na Dolenjskem, v Slovenjgradcu, Marenbergu in Sv. Lenartu. Ostale so manjše usnjarne in pretežno obrtniškega značaja. V teh je strojenje dolgotrajno, zaradi česar trpi kvaliteta, pa tudi manj ekonomično je.
Mnoge usnjarne so bile v vojni znatno prizadete in opustošene. Sedaj so večinoma vsa obnovitvena dela že končana in so pri tem največ pripomogli delavci in nameščenci posameznih obratov s svojim prostovoljnim delom, ki so ga izvršili v zavesti, kako važno mesto zavzema usnjarska industrija. V Šoštanju in Konjicah je že vsa škoda popravljena, delno pa je obnovljena usnjarna v Št. Vidu. Na Vrhniki se gradi obrat velikega obsega in je prvi del gradenj končan, tako da že izdelujejo galanterijske in mazane svinjine,
Prvenstveni izdelki naših glavnih tovarn so sledeči: v Šoštanju izdelujejo najboljši likanec, podplatno in kromovo gornje usnje, šoštanjska usnjarna kaže velik porast proizvodnje od osvoboditve pa do danes, saj je v tem času dvignila proizvodnjo za 206%. Ako bodo dobili kože in druge surovine, ki so jih naročili, je zagotovljen v letu 1946 dvig proizvodnje za 30% v primeri z letom 1930. V Konjicah izdelujejo največ pogonsko jermenje in kromovo usnje, prav tako tudi v ljubljanski tovarni »Indus«. Nujnost izdelave gonilnih jermenov je bila največja pri obnovi vse naše industrije in sta omenjeni tovarni skoro v celoti zadostili vsem potrebam. Tovarna »Indus« pa ima posebno velik delež pri izdelavi pikerjev za vso tekstilno industrijo Jugoslavije. Piker je važen toda kratkotrajen del tkalnega stroja in navezani smo predvsem na domačo proizvodnjo; pred vojno pa smo pikerje uvažali. Tovarna »Tndus« je svoj oddelek za pikerje obnovila, ker že nekaj let ni delal in tako omogočila mnogim tekstilnim tovarnam obrat, ki bi brez pikerjev obstal.
Splošen pregled naših usnjarn kaže, da v glavnem krijejo potrebe in pomagajo s svojimi izdelki industriji po vsej državi. Predvsem pa spoznamo velik napredek in skrb za dvig proizvodnje in kvalitete, kar bo v prvomajskem tekmo-nju naših usnjarn dobilo še poseben poudarek.
Giavna zadružna Tvsza ¥ Bssiti m Hsreg^vini bu preskrbela kmetom seme in orodje
Sarajevo, 8. marca (Tanjug.) Ena od najvažnejših priprav za spomladansko setev v Bosni in Hercegovini je preskrba s semenjem.
To veliko nalogo bo prevzela Zadružna zveza. Zadruga bo storila vse, da bi orodje in semenje bilo kmetom čim prej na razpolago S tem namenom je Zveza poslala svoje zastopnike v Vojvodino in Slovenijo, ki skupno s strokovnjaki iz ministrstva nakupujejo seme. Do sedaj so nakupili 470 vagonov ječmena in ovsa v Vojvodini in 21 vagonov krompirja v Sloveniji. V Vojvodini in Srbiji so kupili 100 vagonov koruze. Da bi vse to bilo pravočasno na mestu, kontrolira Zadružna zveza raztovorjen je v Bosanskem Brodu. Zadružna zveza je preskrbela tudi
■zdatne količine semenja za sončnice, ki ga je nakupila štiri vagone. Poleg tega je preskrbela 47 vagonov semenja za lah, konopljo in sladkorno peso. To bo popolnoma zadostilo potrebam Bosne in Hercegovine.
Polja v Hercegovini zelo trpijo od raznih škodljivcev, posebno pa od kobilic, zato je ministrstvo za poljedelj-stvo pripravilo 20.000 kg nafte in večje množine drugih sredstev za uničevanje škodljivcev. Sporazumno z ministrstvom za poljedeljstvo ja Zadružna zveza naročila okoli 7.000 plugov, 105 mlatilnic, 17.000 srpov, 40.000 kos, 95 sejalnih strojev za koruzo in več tisoč konjskih podkev ter drugih kmetijskih potrebščin.
Delavci državne pralnice kromove rude v prvomajskem tekmovanju '
Za časa okupacije so izkoriščali državno pralnico kromove rude Nemci. Ko so se ti umaknili so minirali pralnico in jo tako poškodovali za 80%. Stroji in motorji so bili uničeni ali onesposobljeni za delo. Pri čiščenju ruševin so delavci prostovoljno delali. Prišli pa so iz okolice Skoplja tudi mladinci, poštni uradniki in bataljon vojaštva, AF2 ter mladina iz Gorče Petrova, ki so skupno delali na tem delu 12.000 delovnih dni.
Istočasno s čiščenjem so delavci pričeli popravljati električne, mehanične in mizarske delavnice, ki so jih
okupatorji prav tako uničili. Iz ruševin so delavci izvlekli električne drogove ter pričeli z delom.
Pri popravljanju delavnice so delali vsi delavci. V začetku prejšnjega meseca se je pričelo prvomajsko tekmovanje v podjetju. Na sindikalni konferenci so se delavci zavezali, da bodo delali 2.800 delovnih ur za obnovo države in 2.800 delovnih ur za Komunistično partijo. Do danes so delavci delali 1440 prostovoljnih ur za obnovo države.
V podjetju je udarniška skupina 40 delavcev, ki nosi Ime »Za zbližanje delavcev s kmeti«. Ta kupina se je obvezala, da bo v teku prvomajskega tekmovanja obiskala okoliške vasi in pomagala kmetom pri popravilu poljedelskega orodja.
Odkup tobaka v Dalmaciji in Hercegovini presežen za 30°/o
Te dni bo končano odkupovanje od pridelovalcev. Vse odkupne postaje so organizirale odkup ob istem času in doseženi so bili sijajni uspehi, Po podatkih uprave državnih monopolov so pridelovalci oddali precej več tobaka kakor so bil dolžni. V Dalmaciji in Hercegovini je bilo odkupljeno 30% več tobaka, kakor so pričakovali. Tudi v Makedoniji bo odkupovanje končano v teh dneh in pričakujejo, da bo odkupljeno za 10% več pridelka kakor so prvotno pričakovali. V Srbiji, v Črni gori in Vojvodini je bilo odkupovanje prav tako uspešno.
Letošnji odkup tobaka v primeri z drugimi leti pred vojno kaže velik uspeh ter napredek naše monopolske politike. Nikdar pred vojno niso pridelovalci oddali toliko tobaka, kolikor so bili dolžni, ampak so se nezadovoljni nad nizkimi cenami spuščali v tihotapstvo in trgovino z nepredelanim toliakom. Sedanje cene povsem ustrezajo pridelovalnim stroškom in zahtevam pridelovalcev ter so dvakrat višje od predvojnih cen: pridelovalci so jih sprejeli z zadovoljnostjo Tako je pravilno stališče monopolskih oblasti pri določevanju odkupnih cen povsem zadovoljivo rešilo odnos med pridelovalci in državnim monopolom. Medtem ko je pridelovalec prejšnje čase, ko je bil dolžen oddati 100 kg tobaka, oddal le največ 90 kg, ker se je poslužil pravice, da lahko 10% pridelka sam razpeča, zdaj pridelovalec daje namesto 100 kg po 130 kg. Pridelovalec, ki svoje pridelke prodaja po ugodni ceni državi, sploh ne čuti potrebe, da bi si jih pridrževal.
Odkupne postaje so pri sprejemanju tobaka podeljevale pridelovalcem nagrade v višini 5% skupnega zneska za prodane dobro sortirane tobačne liste in po 10% za dobro sortiran tobak boljše kakovosti.
Pri pregledu odkupljenega tobaka ob sprejemu se je pokazalo, da je blago dobre kakovosti. Lanska suša je ugodno vplivala na kvalitetni razvoj tobaka v Makedoniji, Hercegovini, kakor tudi v Dalmaciji. Mnogo je pripomoglo tudi prizadevanje organov državnih monopolov in monopolskih strokovnjakov na vseh pridelovalnih področjih, kakor tudi samih posameznih pridelovalcev, da so tobak gojili stro kovnjaško.
Da bi bil pridelovalni načrt za »pridelovanje tobaka letos uresničen v polni meri, je uprava državnih monopolov storila potrebne ukrepe. Določeno je, da bo letos posejano okrog 2.3 milijarde tobačnih sadik, kar zelo nresega predvojno proizvodnjo. Letošnje pridelovanje tobaka mora doseči najboljše uspehe spričo največjega izkoriščanja ugodnih talnih in podnebnih pogojev, prizadevanja strokovnih moči in pridelovalcev in načrtnega pridelovanja.
Rudarji Siveriča so si v rudarskem tekmovanju priborili prehodno zastavo
Konec januarja je bilo zaključeno 3 mesečno tekmovanje delavcev in nameščencev rudarske industrije Urvat-ske. Včeraj je v sekretairijatu zveze delavcev in nameščencev rudarske industrije, komisija za tekmovanje določila zmagovalca v tekmovanju. Prehodna zastava zmagovalca je pripadla rudarjem rudnika Siverič v Dalmaciji, ki so povečali proizvodnjo oktobra lanskega leta do konca januarja 1.1. za 55% in delovni uspeh za 76%. Drugo mesto je dobil rudnik Gornja Konjščica, čigar rudarji so povečali proizvodnjo do konca januarja v primeri z oktobrom lanskega leta za 19.2% in delovni uspeh za 4%. Na tretjem mestu je rudnik La-danje, a na četrtem Peklenica.
Rudarji rudnika Ladanje so pozvali vse hrvatske rudnike na tekmovanje, ki se je pričelo februarja 1.1. Vsi rudniki Hrvatske so sprejeli to tekmovanje.
Problemi Zveze delavcev in nameščencev kemične industrije Jugoslavije
štirinajsttisoč organiziranih delavcev kemične industrije Jugoslavije je razumelo, da je sindikalna organizacija najbolj odgovorna za uresničitev državnih načrtov za obnovo. O tem jasno priča plenum centralne uprave Zveze delavcev in nameščencev kemične industrije Jugoslavije, ki je bil sklican v nedeljo v Beogradu.
Minilo je že leto dni, odkar so bila ustanovljena zvezna tajništva in v tem času so se pokazale pomanjkljivosti, pa tudi veliki uspehi. O tem je podal izčrpno poročilo tajnik centralne uprave reter Vukelič. V pofočilu je naglasil, da bo zveza izpolnila nalogo, ki jo je prevzela, in sicer da preseže predvojno višino storilnosti v vseh podjetjih. Razumljivo je, da se bodo morali oprijeti novih metod dela in uporabiti nove iznajdbe, če bodo hoteli izpolniti vse nploge, ki čakajo zvezo. Največjo pozornost je treba posvetiti ideološki vzgoji in strokovni izobrazbi naših delavcev. Ugotovljeno je bilo. da doslej niso biti niti v na j več jih podjetjih kemične stroke organizirani večerni tečaji. Na teh tečajih bi se morali delavci seznaniti s strokovnim delom v naši kemični industriji in s specifično stroko posameznih oodjetij.
Vprašanje kadrov, je še vedno eno najpomembnejših tudi za Zvezo delavcev in nameščencev kemične industrije. Pomanjkanje delovnih moči ni zelo veliko, toda pomanjkljivost je v tem. da niso pravilno razporejene po svojih sposobnostih Kadri se izpopolnjujejo pri vsakdanjem delu in pri konkretnih nalogah. Posamezni sindikalisti se bojijo morebitnih napak, na katerih bi se naj učili. Potrebno je, dan za dnem pritegovati nove ljudi,
jih seznaniti s sindikalnim delom in iz njihovih vrst rekrutirati sindikalne funkcionarje. '	,
Na podlagi dobljenih izkušenj je tudi centralna uprava Zveze in nameščencev kemične industrije ^ prilagodila svoje delo splošnemu načrtu tekmovanja v vseh strokah kemične industrije. V prvomajskem tekmovanju posvečajo veliko pozornost elektrotehnični stroki, kakor tudi steklarnam, tovarnam galice in drugim strokam.	..
O tarifni politiki zveze je govoru Vekoslav Bratkovič, član centralne uprave. Nedelavnost organizacije je bila kriva, da niso dovolj sodelovali z našimi ljudskimi oblastmi pri odkrivanju škodljivcev, ki so povzročali visoke cene na tržišče. Prav tako ni bilo primernega nadzorstva sindikalnih organizacij pri razdelitvi izdelkov m končno niso posvečali dovolj pozornosti nakupno prodajnim zadrugam in menzam, ki so najierjene proti črni borzi, da bi bili naši delavci preskrbljeni poceni z življenjskimi potrebščinami.
Iz razprave je bilo razvidno, da je slaba povezanost centralne uprave in zveznih tajništev vzrok slabemu pr*; gledu o delu posameznih tajništev, -ki so dejansko opravila mnogo več, kakor je bilo znano centralni upravi, ki ni bila o vsem delovanju obveščena.
Po poročilu o kulturno prosvetnem delu, ki ga je podala članica centralne uprave Miroslava Stajkov, je govoril inž. Zdenko Dizdar o vprašanjih naše kemične industrije.
Ob zaključku plenarne seje je rve-za delavcev in nameščencev kemičnP industrije sprejela resolucijo, ki vsebuje smernice za nadaljnje delo.
Pred 60 letnico Družbe sv. Cirila in Metoda
Dne 2. marca je bil v Ljubljani sestanek vseh ljubljanskih podružnic Družbe sv. Cirila in Metoda Vodstvo družbe je podalo kratko poročilo o narodno-obrambenem delu. o položaju in o težavah, ki se danes postavljajo pred to najstarejšo slovensko narodnoobrambno organizacijo. Podružnice so poročilo vodstva odobrile, nakar se je razvila živahna diskusija. Največ iniciativnosti pri delu je doslej pokazala Dodružnica šiška, ki je družbi poklonila 5665 din, Za poročili je sledil razgovor o pripravah za proslavo jubileja.
Družba sv. Cirila in Metoda ima za seboj 60 let narodnoobrambnega dela. 0 Božiču leta 1884 se je sestavil pripravljalni odbor šolske Družbe sv. Cirila in Metoda. 9. aprila 1885 so bila pravila družbe potrjena. 20. septembra 1885 je izšel poziv na ves narod ob ustanovitvi družbe. Redno delovanje družbe se je pričelo 5. julija 1886 s prvo večjo skupščino v Ljubljani, na kateri je bilo prisotnih 55 podružnic, in sicer 30 iz Kranjske, 16 iz Štajerske, 5 iz Goriške, 2 iz Koroške, 1 iz Trsta in 1 iz Istre. Skupaj z družbo slavijo letos 60 letnico svojega obstoja podružnice:	Šiška, šent-
jakobsko-troovska, šentpetrska. Ribnica, Vuhred, Gornji grad, Žalec, Braslovče, Mokronog, Novo mesto. Škofja Loka, Konjice, Bled, Kropa, Kamna gorica-Do-brava, Rečica v Savinjski dolini, Metlika, Loški potok, Sv. Jurij ob juž. želez-
nici, Sevnica, Železniki, Litija, Stična-Višnja gora-Št. Vid, Poljanska dolina in Šmarje pri Jelšah. Vsega skupaj 24 podružnic.
V svojem šestdesetletnem delu je delila družba usodo vseh narodnoobrambnih organizacij na Slovenskem, ki jih je pri delu in razvoju hromil prepogosto vpliv te ali one od starih protiljudskih strank. Zlasti v času med obema vojnama je ta kriza v našem narodnoobrambnem delu prišla do izraza. V času pred prvo svetovno vojno pa je Družba sv. Cirila in Metoda kot splošna slovenska narodnoobrambna organizacija odigrala važno vlogo pri prebuji in utrjevanju slovenske narodne zavesti. Pomagala je krepiti postojanke zatiranega slovenskega naroda v njegovem boju proti tujim imperializmom.
5. oktobra 1945 je narodna vlada Slovenije odobrila nadaljnje delovanje dražbe. S tem je družba postavljena prei nalogo, da znova poživi svoje delo, da ga postavi na široke ljudske osnove, da se nasloni na široke množice ljudstva, ki je v štiriletnem osvobodilnem boju prekalilo svojo narodno zavest, da obudi — izogibajoč se vseh preteklih napak — svojo nekdanjo častno tradicijo osrednje slovenske narodnoobrambne organizacije. Odprti problemi naših narodnih meja, ki danes stoje v ospredju, nujno kličejo k živemu in smotrnemu delu.
FILMSKO PODJETJE FLRJ — DIREKCIJA ZA SLOVENIJO
V kinu »Union« predvajamo sovjetski film
»ZLATI KLJUČEK«
mično pravljico o dogodivščinah lesenjačka Buratina. Ker nastopajo lutke in je dejanje zaradi tega zelo živo, priporočamo ogled zlasti mladini. Predstave ob 16., 18.15. in 20.15. uri.
* * *
Kino »Matica« predvaja sovjetski film
»FANT IZ NAŠEGA KRAJA«
Predprodaja vstopnic od 9. ure dopoldne do 12.
V. I. Lenin: 0 davku v naturi
(Nadaljevanje)
Vzemite vprašanje o birokratizmu in poglejte nanj z ekonomske strani. 5. maja 1918 birokratizma ne opazimo. Pol leta po Oktobrski revoluciji, potem ko smo razbili stari birokratični aparat od vrha do tal, še ne čutimo tega zla.
Minilo je še eno leto. Na VIII. kongresu RKP, od 18. do 23. marca 1919, je bil sprejet novi program Partije in v tem programu govorimo naravnost, ne da bi se bali priznati zlo, temveč želeč odkriti ga, razgaliti, postaviti na sramotni oder, izzvati misel in voljo, energijo, dejanje za borbo proti zlu, mi govorimo o »delni vzpostavitvi birokratizma v sovjetskem ustroju«.
Minili sta še dve leti. Spomladi 1921, po VIII. kongresu Sovjetov (december 1920), ki seje na njem obravnavalo vprašanje o birokratizmu, po X. kongresu RKP (marec 1921), ki je ugotovil rezultate sporov, najtesneje povezanih z analizo birokratizma, vidimo to zlo jasneje, še razločneje, še strašneje pred seboj. Kakšne so ekonomske korenine birokratizma? V glavnem so te korenine dvojne: na eni stran je potrebno razviti buržuaziji birokratski aparat, v prvi vrsti vojaški, potem sodni itd. Buržuaziji je tak aparat potreben zarad' borbe proti revolucionarnemu gibanju delavcev (deloma tudi kmetov). Tega pri nas nt. Sodišča so pri nas razredna, proti buržuaziji. Armada je pri nas razredna, proti buržuaziji. Birokratizma ni v ar-
madi, pač pa v ustanovah, ki ji služijo. Pri nas so drugačne ekonomske korenine birokratizma: razdrobljenost, razcepljenost malega proizvajalca, njegovo siromaštvo, nekulturnost, neorientira-nost, nepismenost, pomanjkanje prometa med poljedelstvom in industrijo, pomanjkanje zveze in sodemovanja med njima. V veliki meri je to posledica državljanske vojne. Ko so nas blokirali, obkolili od vseh strani, odrezali od vsega sveta, potem od žitnega juga, od Sibirije, od premoga, nismo mogli obnavljati industrije. Nismo smeli ustaviti se pred »vojnim komunizmom«, ne ustrašiti se največje skrajnosti: pretrpeli bomo pol-gladni in še več kot polgladni, toda ubranili bomo, za vsako ceno, ne glede na najstrašnejše razdejanje in pomanjkanje prometa, ubranili bomo delavsko-kmečko oblast. In nismo se dali zastra-šiti s tem, s čimer so bili zastraženi eserji in menjševiki (ki so faktično sledili buržuaziji v veliki meri iz strahu, iz zastrašenosti). Toda to, kar je bilo pogoj zmage v blokirani deželi, v oblegani trdnjavi, je odkrilo svojo negativno stran prav na pomlad 1921, ko so bile dokončno izgnane z ozemlja RSFSR zadnje belogardistične čete. »Zapreti« vsak promet v oblegani trdnjavi je možno in potrebno; pri posebnem heroizmu množic se da to prenašati tri leta. Pozneje se je uničevanje malega proizvajalca še povečalo, vzpostavitev težke industrije še
bolj zavlekla, odgodila. Birokratizem kot dediščina »obleganja«, kot nadzidek nad razcepljenostjo in pritiskom ob tla malega proizvajalca se je razgalil v celoti.
Treba je znati priznati zlo brez strahu, da bi mogli še emergičnejše voditi borbo proti njemu, da bi mogli začeti še in še enkrat znova — morali bomo še mnogokrat, na vseh področjih naše izgradnje začenjati vedno znova, — popravljajoč vse, kar je slabo urejeno, izbirajoč razne poti pristopa k nalogi. Pokazala se je odgoditev obnove težke industrije, pokazala se je neznosnost »zaprtega« prometa med industrijo in poljedelstvom — torej se je treba nasloniti na ono, kar je dostopnejše: na obnovo male industrije. Pomagati stvari od te strani, podpreti ta bok po vojni in blokadi napol porušenega poslopja, na vse načine in za vsako ceno razviti promet, ne boječ se kapitalizma, kajti okviri zanj so postavljeni pri nas (z ekspro-prlacijo zemljiške gospode in buržuazije v ekonomiki, z delavsko-kmečko oblastjo v politiki), dovolj so ozki, dovolj so »zmerni«. Taka je osnovna misel davka v naturi, tak je njegov ekonomski značaj.
Vsi funkcionar,ji, partijski in sovjetski, morajo napeti vse sile, vso pozornost, da ustvarijo, izzovejo večjo krajevno iniciativo — gubernij, še bolj okra jev, še bolj občin in naselij — na področju gospodarske izgradnje prav s sta. lišča hitrega dviga kmečkega gospodarstva, vsaj »z majhnimi« sredstvi, v majh-i nem obsegu, s stališča pomagati temu gospodarstvu z razvijanjem tjiale. okoliške industrije. Občedržavni enotni gospodarski načrt zahteva, naj postane prav to center pozornosti in skrbi, cen-
ter »udarnega« dela. Določeno izboljšanje, doseženo tu, najbliže »fundamentu«, najširšemu in najglobljemu, nam bo omogočilo preiti v najkrajšem času k energionejši in uspešnejši obnovi težke industrije.
Doslej je vsak delavec na področju preskrbe poznal eno osnovno direktivo: zberi 100% »razvjorstke«. Zdaj je direktiva drugačna:	zberi v najkrajšem
roku 100% davka v naturi, potem pa zberi še 100% z zamenjavo za proizvode težke in male industrije. Tisti, ki bo zbral 75% davka in 75% (iz druge stotine) z zamenjavo za proizvode težke in male industrije, bo storil koristnejše državno delo, kakor tisti, ki bo zbrai 100% davka in 55% (iz druge stotine) z zamenjavo. Naloga delavca na področju preskrbe postaja komplicirana Na eni strani je to — fiskalna naloga. Zberi davek čim hitreje, čim racionalneje. Na drugi strani je to — občeekonomska naloga. Potrudi se tako urediti kooperacijo, tako pomagati mali industriji, tako razviti iniciativo, pobudo, na kraju samem, da se bo povečal n utrdil promet med poljedelstvom in industrijo To znamo delati še zelo, zelo slabo; dokaz je — birokratizem. Ne smemo se bati priznanja, da se moremo in moramo pri tein še marsičesa naučiti pri kapitalistih. Primerjajmo po gubernijah, po okrajih, po občinah, po vaseh rezultate praktičnih izkušenj: v enem kraju so privatni kapitalisti in kapitalističi dosegli to in to. Njihov dobiček je približno tak in tak. To je — davek, plačilo, ki smo ga dali »za nauk« Plačati za nauk ni škoda, samo da bi nauk koristil. V sosednem kraju pa je bilo po kooperativni poti doseženo to in to. Do-
biček kooperativov je tak in tak. V tretjem kraju pa so dosegli po čisto državni, čisto komunistični poti to in to (ta tretji primer bo v našem času redka izjema).
Naloga mora biti v tem, da bo vsak oblastni gospodarski center, vsaka gu-bernijska ekonomska konkurenca pri izvršnem komitetu takoj postavila kot najnujnejšo zadevo takojšnjo organizacijo različne vrste izkušenj ali sistemov »prometa« na račun tistih presežkov, ki ostanejo po oddaji davka v naturi, čez nekaj mesecev je treba imeti praktične rezultate, da jih primerjamo in proučujemo. Domača ali pripeljana sol; petrolej iz centra; domača lesna industrija! obrt, ki daje iz krajevnih surovin nekatere, čeprav ne posebno važne, toda kmetu potrebne in koristne proizvode; »zeleni premog« (izkoriščanje krajevnih vodnih sil manjšega pomena za elektrifikacijo) in tako dalje in temu podobno —vse je treba uporabiti za to, da se za vsako ceno poživi promet med industrijo in poljedelstvom Kdor doseže na tem področju največje rezultate, četudi po poti privatno-gospodarskega kapitalizma, čeprav celo brez kooperacije, brez neposredne preosnove tega kapitalizma v državni kapitalizem, ta bo več koristi* stvari vseruske socialistične izgradnje kot pa tisti, ki bo »razmišljal« o čistot* komunizma, pisal reglemane, pravila, instrukcije državnemu kapitalizmu *n kooperaciji, praktično pa prometa ne bo spravil naprej.
To 'se utegne zdeti paradoks: privat-no-go«podarski kapitalizem v vlogi P®" močnika socializma?
(Nadaljevanje sledi.)
Stran 5
Mednarodni pregled moskovske revi$e
Moskovska revija »Novoje Vre-mja« priobčuje v svoji marčni številki članek A. Sergejeve »0 nekaterih vprašanjih angleške zunanje politike«. Sergejeva piše med drugim:
Podpredsednik grlice viade odstop ker nasprotuje nočitvam n marcu
»Angleška politika v Grčiji je že v času koalicijske vlade naletela na ostro kritiko v angleških listih in v govorih v parlamentu. Ne glede na to je laburistična vlada nadaljevala v tej smeri. Že več kot leto dni imajo angleške čete zasedeno zavezniško drčavo, ki je enakopravni član organizacije Združenih nabodov, za katero zasedbo ni nikakršnih potreb.
V tem času je v Grčiji vladal neverjeten kaos. Fašistično-monarhistični elementi so se okoriščali z angleško pomočjo *» uvedli režim terorja in zločinske samovolje. ProtjUudske reakcionarne sile, ki so zatirale ljudstvo pred vojno in med nemško okupacijo, še nadalje gospodarijo v deželi po zaslugi zunanje pomoči in obračunavajo z demokratičnimi elementi.
V času, ko poteka v sosednih državah demokratična obnova in preporod, je Grčija Pod angleško zasedbo še vedno žarišče fašistične reakcije
V evropskih državah, kjer gradijo ljudske množice, ki so osvobojene fašističnega 'jarma, novo življenje na demokratičnih načelih, se angleška politika trmasto trudi, da bi nasprotovala temu pro-Presivnemu razvoju, lovi se za strop ter podpira izumirajoče struje in skupine.
V Bolgariji se ne usmerja po Domovinski fronti, ki jo podpira velika večina ljudstva, ampak po tako imenovani opo-
p0 skupini reakcionarnih »politikov*, ki so se kompromitirali v očeh ljudstva s protidemokratičnim pbfUalnim delovanjem in z zvezami s hitlerjevskim °kupatorjem in njegovimi pomagači v
Sofiji.
V Romuniji se angleška politika orien-!ra po tako imenovanih »zgodovinskih Ranicah*, ki zbirajo okrog sebe vse ostanka reakcije, ki je pretrpela poraz, vse do Preostalih fašistov.
Ko naštevamo dejstva, ki so značilna Za Postopanje Anglije v Evropi, ne srrie-molče prezreti, da vzdržuje v Italiji Andersovo armado, ki rožlja z orožjem f^oti novi demokratični Poljski ter ogroža mir in varnost drugih demokratičnih držav. Ti sluge mednarodne reakcije pokljajo fašistične teroriste na Poljsko in vzdržujejo zvezo z jugoslovanskimi ustaši- Ander s in njegovi pomagači odkrito Pripravljajo svojo armado na vsakovrstna izzivanja in spletke proti demokratičnim državam Vzhodne Evrope.
Podpiranje Andersove armade je neslavno nadaljevanje tiste sovražne linije,
Ifi jo je ubiral London v pogledu demokratične Poljske z denarnim podpiranjem reakcionarne emigracije na angleškem °zemlju, s podpiranjem poljske fašistične
klike Arczisewskega-Rackiewicza pod ime-
n°rn »vlade«, ne želeč priznati demokratične vlade Poljske republike. Življenje le končno privedlo do tega, da so nehali prezirati novo državno upravo, ki si jo je ustvarilo poljsko ljudstvo. Poskusi po nadaljevanju te nedaijnovidne politike, podpiranje fašističnih oficirskih tolp Andersone armade še vedno zastrupljajo politično ozračje.
Podpiranje trhlega fašističnega režima Pranca v Španiji lahko služi kot zakljuc-n« poteza splošne slike.
Ne moremo navesti niti ene države, kjer bi se Anglija trudila, da bi se oprla ua napredne demokratične kroge, kjer bi Podpirala mlade nove sile, ki imajo bodočnost. Nasprotno, vedno se usmerja po zastarelih režimih in po reakcionarnih f.ementlh, ki so mrzki ljudskim mno-
zicam.«
mmmm * mmmm
V Franciji bodo podržavili proizvodnjo električne
n . energije
"ariz, 8. marca, iass poroča: Irea Poldrugim mesecem je izročil minister industrijo Marcel Paul zakonoda j-skupščini načrt za podržavi jen je Proizvodnje električno energije in P K-ha. Ta načrt je vlada odobrila.
Znano je, da sta se izdelava m odobritev tega načrta zavlačevali dva. Jheseca, ker so podržavljenju naspro-°vale nekatere politične stranke m hokateri vplivni krogi.
kljub temu pa obstajajo se danes Poldrag mesec po sprejetju tega na-orta resne ovire. Nasprotniki tega na-fhta ,ai prizadevajo, da bi z raznimi J1 odlogi odgodili razpravo o tem prea metu d0 onega trenutka, dokler usta-i.ocfhjna skupščina ne prične razpruv-N a P načrtu nove francoske ustave.
1 hdojajo se, da ustavodajna skupsci-h ne bo imela časa, da prione raz-l favo o načPtu podržavljenja elektrio-Jdn in plinskih monopolov in bi bilo tcdaPl'a	odstavljeno	z	dnevnega
kongres Komunistične partije Japonske
r0x °Kl°i 8. marca (Tanjutf). Kakor po-bru !*Ponski tisk, je bil od 24. do 26. fe-stiis	*a v Tokiu peti kongres Komuni-
stoi!!-’LPa,rti>e Japonske. Referat o ob-;m;,ecin nalogah Komunistične partije je svn! n*en generalni sekretar Tokuda. V kar u r.elerutu je navedel številke, ki , er«iraj° porast Komunistične par-p	laponske. Izdaja centralnega organa
vod *^deoa zastava« znaša 260.000 iz-
Kongres je posvetil veliko pažnjo pro-
t	u ustvarjanja demokratične fronte
aponske. Resolucija, ki je bila sprejeta kongresu, kaže, da bo Komunistična Fai ,a Japonske samopožrtvovalno de-i a v interesu ljudstva in bo izpolnila v®*nosti, ki jih je dala ljudstvu.
Na kongresu je bil izdan statut Komu-t j. . ® Partije Japonske in prav tako so udi izdali odločbe glede vprašanja ak-med ženami, med mladino in glede vprašanja kulture in preskrbe. Kongres ft vncsel spremembe v agrarni program
Atene 8. marca. (Tanjug.) Reuter poroča, da je podpredsednik grške vlade in i (minister za gospodarsko koordinacijo Emanuel Tsuderos odstopil in izjavil, da nasprotuje sklepu predsednika vlade, da bodo volitve 31. marca.
Kot razlog za odstop navaja Tsuderos, da bo parlament, ki bo izvoljen brez udeležbe levičarskih strank, ki bodo bojkotirale volitve, »popoln ujetnik desničarskih stranke. Razen tega je Tsuderos poudaril, da bi bilo za gospodarsko obnovo Grčije usodno, če bi dobila vlado, ki bi bila pod vplivom ene same stranke.
Reuter dalje poroča, d a predsednik vlade Sofulis m hotel sprejeti ostavke ministra Tsuderosa. Po drugi Reuterjevi vesti je minister za trgovsko mornarico Pellefcis izjavil, da bo v Grčiji znova izbruhnila državljanska vojna, če se ne bodo volitev udeležile tudi levičarske stranke. »Ta državljanska vojna,« je dodal minister Peitekis, »se ne bi omejila samo na področje Aten kot meseca decembra 1944. leta, ampak bi vzplamtela po vsej Grčiji.«
Grško-ameriški svet zahteva, da
se volitve v Grčiji odložijo
New York 8. marca. TASS poroča: Grškoamerieki svet je poslal predsedniku Trumanu pismo, v katerem ponovno zahteva, da se odpokličejo Američani, ki so bili poslani v Grčijo kot opazovalci
za bližnje volitve. V pismu je poleg drugega rečeno: Neugodno je v Grčiji izvesti pravilne volitve v sedanjih razmerah s pomočjo prevare, nasilij in zapiranj antifašistov ter na podlagi odloka vseh demokratskih strank, da se vzdržijo od sodelovanja pri nepravilnih volitvah. Grški demokratski tisk in sedem članov vlade so izjavili, da volitve, ki so predvidene za 31. marec, ne morejo biti pravične in zato zahtevajo, naj se odgode. Sofia.no-pulos je opozoril, da bo izvedba volitev v Grčiji izzvala velike nerede.
Predsednik vlade Sofulis je priznal 12. februarja, da lahko pride v času volitev do ubijanj. Kljub temu se Anglija še nadalje vmešava in se trudi, da se izvedejo take volitve. Pozivamo vlado Zedinjenih ameriških držav in ministrstvo za zunanje zadeve, naj se ne vmešava na strani grške reakcionarne manjšine. Ameriški opazovalci ne bi sotneli biti izkoriščani za maskiranje lažnih volitev v Grčiji. Naj se ameriška skrb za demokracijo pokaže v tem, da pomaga svobodnim volitvam.
Svet je poslal brzojavko Sofulisu, v kateri zahteva odložitev volitev, dokler ne bodo izmenjani votivni spiski, ki so sestavljeni na nepravilen način in dokler
!ne bo obrzdan teror, osvobojeni antifašisti iz zaporov in zajamčeni pogoji za izva-t jamje pravilnih volitev. Brzojavko so pod-! pisali predsednik Sveta Sikelianos in se-I kretar Mandeienakis.
Pi-md odhodom iz Moskve |e predsednik iranske vlade izfavil, da se 'bodo^ le nerešena vprašanja kmalu urecisia
Moskva 8. marca. (Tass.) Pne 7. marca je iranski ministrski predsednik Quam-es-Sultameh odpotoval iz Moskve.
Na centralnem letališču so se od njih poslovili Molotov, podpredsednik Sveta ljudskih komisarjev ZSSR in ljudski komisar za zunanje zadeve ZSSR, Dekano-zov, pomočnik ljudskega komisarja za zunanje zadeve ZSSR, Sadčikov, poslanik ■ZSSR v Iranu, Migunov, pomočnik ljudskega komisarja za zunanjo trgovino ZSSR, Parfanov, podpredsednik moskovskega sovjeta, generallajtnant Sinilov, poveljnik mesta Moskve, Moločkov, šef pro-tokolnega oddelka pri ljudskem komisariatu za zunanje zadeve ZSSR, in Sičev, šef odseka za srednji vzhod pri ljudskem komisariatu za zunanje zadeve ZSSR.
Od iranske delegacije so se poslovili tudi člani iranskega poslaništva v Moskvi: Roberte, začasni odpravnik poslov yelike Britanije, Kennan, začasni odpravnik poslov Združenih držav Amerike, Charpen-tier, začasni odpravnik poslov francoske republike. Častna straža je stala na letališču, bi je bilo okrašeno s sovjetskimi in iranskimi narodnimi barvami. Godba je igrala iransko in sovjetsko himno.
Pred odhodom iz Moskve je ministrski predsednik iranske vlade Quam-es-Sultaneh na letališču pred mikrofonom izjavil:
Bolgarska vlada demantira« da bi spreleta kakšno ameriško in britansko noto
Ko zapuščam sovjetsko prestolnico, se gospodu Molotovu ponovno zahvaljujem za izredno prisrčni sprejem, ki sem ga bil deležen jaz in vsa nasa delegacija. Iz Moskve odhajam v prepn-Čanju, da se bodo vsa nesoglasja kmalu uredila, da se bo naše prijateljstvo iz dneva v dan bolj utrdilo in da se bodo med nami vzpostavili odnosi iskrenega prijateljstva, kakor si to želimo mi vsi.
Sovjetsko-iransko uradno poročilo
Moskva, 8. marca, Tass poroča: V času svojega bivanja v Moskvi od 19. februarja do 6. marca t, 1. je imel predsednik iranske vlade g. Gavam ei Sul-taneh celo vrsto razgovorov sopredsednikom Sovjeta ljudskih komisarjev ZSSR generalisimom Stalinom in ljudskim komisarjem za zunanje zadeve ZSSR Mo-lotovim.
V pogajanjih, ki so se vršila med temi razgovori v prijateljskem ozračju, so bila proučena vprašanja, ki zanimajo obe državi.
Obe vladi se bosta z vsemi silami trudili, da bi z imenovanjem novega sovjetskega veleposlanika v Iranu ustvarili ugodne pogoje za še večjo utrditev prijateljskih medsebojnih odnosov med ohe-l ma državama.
Sofija, 8. marca (Tanjug). Bolgarski politični zastopnik v Washigtonu general Stojčev je prejel 22. februarja od ameriškega ministrstva za zunanje zadeve noto, v kateri navaja ameriška vlada svoje tolmačenje moskovskega sklepa o razširjenju bolgarske vlade in izjavlja, da ne gre za formalno vključitev dveh zastopnikov opozicije v bolgarsko vlado, ampak da je treba upoštevati pogoje njihove udeležbe v vladi.
Domovinsko-frontovski tisk je ob priliki tega dogodka objavil uradno obvestilo, v katerem je med drugim rečeno: »Nekateri londonski listi so tudi objavili, da so ZDA poslale nekakšno noto bolgarski vladi, v kateri je rečeno, da je bolgarska vlada napačno in celo nekon-kretno tolmačila sklep moskovske konference v pogledu Bolgarije, kar ne odgovarja resnici.
Bolgarska vlada si ni sama^ tolmačila moskovskega sklepa. To tolmačenje ji je posredoval v obliki prijateljskega sveta Andrej Višinski, namestnik komisarja za zunanje zadeve Sovjetske zveze, osebno v imenu treh ministrov za zunanje zadeve, ki so se sestali decembra lanskega leta v Moskvi. S to nalogo je odpotoval v Sofijo.
Tudi ni resnično poročilo, ki so ga priobčili nekateri listi prav tako iz Ženeve, da je ameriška vlada izjavila v svoji »noti«, da še zdaleka n: zadovoljna z dosedanjim političnim položajem v Bolgariji.«
Sofija, 8. marca (Tanjug). V zvezi z govoricami o noti, ki naj bi jo britan-vska vlada baje poslala Bolgariji in v kateri bi se zahtevalo, da bolgarska vlada vključi v svoj okvir predstavnike opozicije, je minister za zunanje zadeve Petko Stajnov predstavnikom tiska izjavil, da mu s strani britanske vlade ni bila poslana nobena nota, niti obvestilno pismo.
Tudi v Bolgariji organizirajo prvomajsko tekmovanje
Sofija, 8. marca (Tanjug) Centralni komite Zveze sindikatov Bolgarije (ORPS) je dal navodilo, da se prvomajsko tekmovanje izvede v zvišanju proizvodnje, izboljšanju kvalitete in štednji surovin in pomožnega materiala. Vse sindikalne podružnice ustanavljajo tekmovalne komisije. Tekmovanje zajema vedno več de lavcev in nameščencev.
Glavno vodstvo Zveze sindikatov tekstilnih delavcev in Zveze sindikatov Bolgarije bombažne industrije sta se sporazumela v pogledu izvajanja prvomajskega tekmovanja v bombažni industriji Izdala sta skupen poziv tekstilnim delavcem v vsej držav;, da izpolnijo načrt, po katerem se bo proizvodnja zvišala za 10% in odpadki znižali za 40%, Razen tega bodo izvedli občutno štedmjo v izkoriščanju pomožnega materiala.
Skupna iziava angleške« francoske In ameriške vlade glede španskega vprašanja
je dokaj skromna, pišejo britanski listi
London, 8. marca (Tanjug). Britanski tisk piše o tej izjavi kritično in jo naziva »neenergično«. V tej izjavi je rečeno, da ne bo mogel vzpostaviti španski narod popolnih ■ in prisrčnih vezi z onimi državami, ki so povzročile poraz nemškega nacizma in italijanskega fašizma vse dotlej, dokler bo imel general Franco nadzorstvo nad Španijo.'
Nadalje je izražena nada, da se bo umaknil Franco v Španiji na miren način in bo na isti način odstranjena tudi falanga ter bo nato sestavljena začasna ali prehodna vlada, ki bi omogočila izvedbo splošnih volitev, zajamčila svobodo volitev in političnih zborovanj in izvedla amnestijo političnih krivcev ter povratek pregnanih Špancev. Tako sestavljena začasna vlada bi bila priznana in bi jo podprl ves svobodoljubni svet,
V zvezi s to izjavo piše liberalni list »News Chronicle«: Svet je pričakoval izjavo, ki bi prišla kakor iz trobent sodnega dne in zrušila Francovo Španijo. Namesto tega so dale tri velike sile le slaboten glas. List pravi, da je komaj mogoče smatrati to skupno izjavo za nekaj več kakor pa golo nado, da bo španskemu narodu uspelo, da nekako sesta-
vi začasno vlado in ne izbruhne pri tem državljanska vojna. Kdo bi mogel, pravi nadalje list, uganiti na temelju te blage izjave, da je bil Franco prijatelj našega zakletega sovražnika v času vojne, da je on Hitlerjeva in Mussolinijeva kreatura in da je prav on poslal v najkritičnej-šem položaju špansko »plavo divizijo« v boj proti našim ruskim zaveznikom?
Diplomatski urednik istega lista piše, da smatrajo londonski krogi, ki z zanimanjem zasledujejo položaj v Španiji, da ima ta izjava treh sil namen vzpodbuditi armado, zlasti pa monarhistične generale, da vržejo Franca. Vendar pa pristavlja urednik, je dvomljivo, da bi prišlo po taki dvorski revoluciji do izvedbe svobodnih volitev ali pa do vzpostavitve državljanskih svoboščin v Španiji.
Diplomatski* urednik »Daily Worker-ja« pravi, da je izjava polna »sarkastičnih izbruhov« in da je daleč od izjave, kateri bi sledila akcija, kakršno so pričakovali v mnogih krogih Francije i® Združenih držav Amerike.
»Times« smatra, da manjka tej izjavi »realizma«.
Albanska ustavodajna skupščina pretresa načrt nove ustave
Tirana, 8. marca (Tanjug). Albanska ustavotvorna skupščina nadaljuje diskusijo o načrtu Ustave, ki jo je predložila skupščini demokratična vlada Albanije. Vsi ljudski poslanci so se izrekli za predlagani načrt Ustave.
Med drugimi je govoril tudi poslanec grške manjšine v Albaniji Mihajlo Gjorgi. Poudaril je člen ustave, ki govori o varnosti in enakopravnosti, ki ju uživajo v demokratični Albaniji pripadniki grške manjšine, in člen, ki pobija klevete atenskih šakalov o domnevnih nepravičnostih nad pripadniki grške manjšine v Albaniji.
Grška manjšina v Albaniji jo končal svoj govor Mihajlo Gjorgi — je odgovorila na te klevete s številnimi brzojavkami, ki jih je poslala ustavotvorm skupščini, v kateri izraža svoje odobravanje načrta Ustave.
Albanski poslanik v Moskvi
Tirana, 8. marca. (Tanjug.) Na predlog predsednika albanske vlade je predsedstvo ustavodajne skupščine odobrilo ukaz, s katerim je bil Kočo Taško imenovan za izrednega poslanika in opolnomočnega ministra Ljudske republike Albanije v Moskvi.
Nov francoski poslanik v Tirani
Tirana, 8. marca (Tanjug). ATS poroča: Predsednik albanske vlade Enver Hodža je sprejel v svojstvu ministra za zunanje zadeve Georgesa Picota, novega izrednega poslanika in opolnomočenega ministra v Franciji, ki mu je izročil poverilnice.
Komunistična partija Španije poudarja potrebo po razširitvi
republikanske vlade
Pariz, 8. marca (Tanjug). AFP pravi: Vodstvo Komunistične partije Španije v Franclji je objavilo sledeče sporočilo:
Voditelji Komunistične partije v Španiji so imeli v Franciji nekaj sestankov z Giralom, predsednikom španske republikanske vlade v izgnanstvu. Sestali so se tudi s predsednikom katalonskega »Generalidada«, s predsednikom baski-ške avtonomne vlade Agirom in voditelji španskih in katalonskih političnih strank.
Pri razgovorih je objasnilo Komunistična partija Španije glede na resen
POLOŽAJ NA BLIŽNJEM VZHODU
Sirija podpira težnje egiptskega ljudstva
liriki so prav taiko zahtevali evakuacijo ■ britanskih čet in zedinjenje dolino Nila. Policija je izdala sporočilo, v katerem e prepovedala vsake nove demonstracije.
Bejrut 8. marca. TASS poroča: V vseh mestih Slmije so bile 4. marca stavke in demonstracije v znak protesta proti delovanju Angležev v Egiptu in v znak solidarnosti z egiptshim ljudstvom, njegove borbe za svobodo in nezavisnost ter za popolno evakuacijo tujih čet. Vse prodajalne, šole in ustanove so bile zaprte.
V Damasku je delegacija sestavljena ja vseh slojev prebivalstva obiskala britansko poslaništvo in Izročila protestno noto proti angleški politiki v Egiptu, Kopije tega pisma so izročili vsem diplomatskim misijam tujih držav.
Politične stranke in verske organizacije 60 objavile manifest, v katerem podpirajo zahteve egiptskega ljudstva.
Sovjetski filmi v Beirutu
Bnirut, 8. marca: TASS poroča: Te dni je Društvo prijateljev ZSSR v Bejrutu organiziralo predvajanje sovjetskih filmov. Predvajanju so prisostvovali predsednik libanonske vlade Sami Solh, predstavniki libanonskih javnih delavcev, sovjetski poslanik v Siriji in Libanonu, Solod in drugi.	'	<
Predvajali so sovjetski film »Parada zmage«, ki je naletel na veliko odobravanje publike- Ko so se na platnu pojavili Stalin, Molotov in drugi prvaki Sovjetske zveze, j Ih j e občinstvo pozdrav i lo z burnim ploskanjem.
Študentje v Sudanu so objavili generalno stavko
Hartum, 8, mnrea, (Tanjug.) AFP poroča, da so študentje v Sudanu objavili splošno stavko in demonstrirali po ulicah, zahtevajoč zedinjenje z Egiptom. Govor-
položaj v Španiji svoje mišljenje o potrebi, da bi čim prej reorganizirali vlado pod predsedstvom Girala ob sodelovanju glavnih voditeljev političnih strank, sindikalnih organizacij in znanih antifašističnih osebnosti.
S tem bi dobila vlada pravo obeležje narodne koalicije in bi bilo zagotovljeno vodstvo v boju Špancev za zrušenje fašistične diktature v Španiji. Razgovori se nadaljujejo in vodstvo Komunistične partije Španije se nadeja, da bo bližnji prihod Martineza Baria, začasnega predsednika republike, olajšal sestavo vlade, k'i bi zadovoljila vse pogoje, ki jih zahteva položaj v Španiji.
Obtožnica proti madžarskim vojnim zločincem osvetljuje izdajalsko vlogo madžarskih fašistov
Nemiri v Palestini trajajo dalje
Jeruzalem 8. marca. (Tanjug.) AFP poroča, da je vojaško taborišče v Saira-fardiu, ki je bilo danes napadem), eno izmed naj večjih taborišč v Palestini.
Celokupno področje so obkolile številne britanske čete. Gibanje prebivalstva je po vsem področju omejeno, vključno tudi področje Itison in Sion, od koder je bil, kot izgleda, izvršen napad. Podrobnosti o številu žrtev še niso znane.
7j vsega sveta
V provinci Bonibay stavka 45.000
učiteljev. V pokrajini Bombay je pričelo stavkati okoli 45.000 učiteljev osnovnih šol. Zahtevajo povišanje plač,
Bivanje ameriških čet v Indiji. George Bender, republikanski poslanec države Ohio, je na kongresu vprašal vojnega ministra, ali je potrebno vzdrževati ameriške čete v Indiji. Izjavil je, da pomeni prisotnost ameriških čet v Indiji, da nameravajo »ameriške vojaške sile podpirati britanski imperializem«.
Anglija noče obnoviti finnnčnega sporazuma s Francijo Zastopnik francoskega ministrstva za zunanje zadeve jo izjavil, da je Anglija odklonila obnovitev francosko - angleškega finančnega sporazuma, katerega rok je potekel 28. februarja. Zastopnik je izrazil začudenje nad tem »nepričakovanim« sklepom angleške vlade.
Budimpešta, 8. marca. Tass poroča: Na začetku razprave proti bivšemu madžarskemu predsedniku vlade Stojay-ju in petim drugim fašističnim ministrom je bila prečitana obtožnica, v kateri so navedena dejstva, ki osvetljujejo delovanje izdajalca Stojayja od časa, ko je bil madžarski poslanik v Berlinu.
Obtoženec, ki se je tedaj prodal hit-lerjevcem, je z vsemi silami delal na to, da bi Madžarska pristopila k osi. Dne 15, maroa 1944 so mu Nemci po zasedbi madžarskega ozemlja poverili sestavo madžarske vlade, v katero so prišle osebe, ki so jih predlagali hitlerjevci. Nato so ob udeležbi Stojaya prišli na vsa vodilna mesta v upravnem, vojaškem, političnem in policijskem aparatu neposredni agenti Nemčije.
S prihodom Stojayja na oblast je bilo prepovedano vsakršno delovanje političnim strankam ter izhajanje skoraj vsem listom. Stojay je veliko zakrivil, da je Madžarska nadaljevala vojno na strani Nemčije in je popolnoma spravil državo v nemške roke. Brez kakršnih koli opomb je izvajal vse odredbe hitlerjevskega poslanika Wesenmayerja. Z njegovo vednostjo so Nemci ropali Madžarsko in odnašali državno in zasebno imo-vino.
Razen tega je v obtožnici rečeno, da je bivši predsednik vlade Rasen, minister brez listnice v Stojayjevi vladi, stremel za tem, da bi podaljšal vojno na strani hitlerjevske Nemčije V govoru in tisku je pozival ljudi, naj pomagajo Nemcem ne glede na žrtve.
Obtoženec Lajos Remeny je bil v vseh vladah, ki so tirale Madžarsko v tesno sodelovanje z nacistično Nemčijo. La v Remeny je neprestano višal kredite za vojne potrebe, nalagal nove davke in ropal prebivalstvo. Navzoč je bil na seji ministrskega sveta, na kateri je bilo sklenjeno, da se po volji Nemčije napove vojna Sovjetski zvezi.
Szaso Lajos, minister za trgovino in promet v Salaszijevi vladi, je predsedo-
val madžarskemu parlamentu »narodne enotnosti«. Na njegov predlog ' je bil Stojay proglašen za »narodnega voditelja«. Obtoženec Szaso Lajos je bil kot ostali obtoženci popolnoma vdan ideji, da se nadaljuje vojna do konca na strani hitlerjevske Nemčije.
Njegov predhodnik Antai Kinder, minister za trgovino v Stojayjevi vladi, je bil zvesti sluga svojega »šefa« Stojayja in pristaš v vseh njegovih zločinih.
Sesti obtoženec, Emil Sakvari, je bil minister za industrije v Salaszijevi vladi. Ko je bila Rdeča armada že na ozemlju Madžarske, je pomagal Nemcem in izdajalcem ropati deželo in evakuirati industrijska podjetja in tehnično opremo v Avstrijo in Nemčijo.
Madžarsko ljudstvo hoče očistiti deželo vseh fašističnih ostankov
Budimpešta, 8 marca Tass prinaša članek dopisnika »Krasni) Flot« o razpravi proti fašističnemu prvaku Ferenczu Salasziju in šestim njegovim sokrivcem, ki je trajala skoraj mesec dni. Vsak dan se je zbiralo pred vhodom v sodišče ljudstvo, ki je z vzkliki sovraštva in prekletstva sprejelo obtožence
Prvega dne razprave je ljudstvo predrlo policijske vrste in policiji se je komaj posrečilo, da ni ljudstvo samo sodilo zločince, Salaszi se je skušal pred sodiščem pokazati nedolžnega, toda njegovi odgovori so vzbujali samo glasen smeh občinstva in vzklike: »Morilec, norec!«
Salaszi je računal na pomoč reakcio-larnih elementov v Madžarski in se je lo zadnjega trenutka skušal braniti z , aznimi zvijačami
i Sodišče je izreklo pravično kazen. Razprava proti Salasziju, ustrelitev Im-redyja in Bardoszija ter začetek razprave proti Stojayju —- vse tc dokazuje, da j loče madžarsko ljudstvo očistiti deželo . ašističnih ostankov kljub vsem naporom i eakcije, da bi to preprečila.
Važnost delovodskih šot za razvoj naše industrije
Kovinarji in elektrotehniki! Naša industrija bo s časom potrebovala vedno več dobro izšolanih delovodij kovinarske in elektrotehniške stroke. Potrebno znanje za izvrševanje delovodskih poslov si pridobite^ prvenstveno v dveletnih delovodskih šolah pri Drž. tehniški srednji šoli v Ljubljani. Ta šola poleg strokovne kvalifikacije daje kovinarjem tudi še mojstrsko izpričevalo.
Da bi v delovodskih šolah dosegli čim boljše uspehe, je potrebno, da si že pred vstopom v šolo osvežite in izpopolnite znanje iz računstva in drugih splošnih predmetov, tako da pouk pričetkom leta lahko takoj zajame prave strokovne predmete. V dosego tega cilja priredi Drž. tehniška srednja šola v Ljubljani pripravljalne tečaje za delo-vodske šole, med drugim tudi tečaje za
3. navedbo o sektorju dela, v katerem bt> kandidat po dovršenem šolanju zaposlen.
Pripravljalni tečaj je sestavni del de-lovodske šole. Kdor tečaja ne bo obiskoval in ga ne bo z uspehom dovršil, se ne bo mogel vpisati v delovodsko šolo.
Pri vpisu v tečaj mora vsak kandidat izpolniti prijavnico kolkovano s ko-lekom za 10 din
Priloge so naslednje:
1. Rojstni list.
2. Domovnica.
3. Zadnje šolsko izpričevalo.
4. Pomočniško izpričevalo.
5. Karakteristika sindikata.
6. Karakteristika politične oblasti.
7. Zdravniško izpričevalo.
Za stanovanje in krano v Ljubljani
kovinarsko in elektrotehniško stroko. Ti mora skrbeti kandidat sam ter prošnje
—__________________________________________	7,a	nivlnfvro	ali	Ir	o	Iz-o	rririAtiiA	/viol
tečaji se prično 1. aprila in trajajo 8 tednov. V tečajih, ki so celodnevni, se poučuje računstvo, slovenščina, zemljepis in zgodovina, socialne vede in tehniško risanje. Predavanja se vršijo dopoldne, popoldnevi pa so rezervirani za skupen študij in vaje iz teh predmetov. Vaje so pod nadzorstvom predavateljev. Pogoj za posečanje tečaja je pomočniški izpit iz ustrezajoče, stroke Vsak kandidat mora pri vstopu v tečaj predložiti tudi potrdilo svoje sindikalne organizacije, ki mora vsebovati:
1. dokazilo o moralni kvalifikaciji,
2. dokazilo o strokovni kvalifikaciji,
za podpore ali kake druge gmotne olajšave ne pridejo v poštev.
Ker ostali oddelki Drž. tehniške srednje šole v prihodnjih letih ne bodo mogli dajati naši industriji zadostnega kadra strokovno izvežbanih moči, je v interesu razmaha industrije nujno potrebno, da se v 5i,m večjem številu izobražujete v delovodskih šolah, ki vas v najkrajšem možnem času vsposobijo za izvrševanje delovodskih poslov.
Najboljši absolventi delovodskih šol imajo možnost prestopa v IV. letnik sedaj osnovane petletne Tehniške šole v Ljubljani in odtod naprej na Tehniško visoko šolo.
Poziv zadrugam in trgovcem,
ki so od »Navoda« pooblaščeni za zbiranje poljskih pridelkov in
vsem podružnicam »Navoda
Vsem zadrugam in trgovcem, ki so pooblaščeni za zbiranje poljskih pridelkov (krompir, žito, fižol itd.) naročamo:
1. Vsi se morajo ravnati strogo po navodilih v naši okrožnici z dne 15. februarja 1946, št. IV-4/72 (navodila za zbiranje poljskih pridelkov).
2. Posebej opozarjamo vse zbiralce, da morajo vse zbrane pridelke, posebno krompir, takoj odposlati naprej.
Zbiralci (zadruge in trgovci) dobijo dispozicije za odpošiljanje krompirja pri svoji podružnici »Navoda«.
Nepotrebno vskladiščenje in zadrža-vanje blaga pred odpremo ni dovoljeno.
3. Vsi zbiralci morajo redno in takoj po vsaki odpremi blaga napraviti obračun pri podružnici »Naroda«.
4. Vsi pooblaščeni zbiralci morajo redno vsak torek in petek poročati Direkciji »Navoda« v Ljubljani:
a) koliko krompirja so do tega dne zbrali (odkupili), im sicer zaključeno v torek odnosno v petek zvečer;
b) koliko krompirja in kam so ga odposlali (navesti se mora številko vagona), in sicer zaključeno vsak torek odnosno v petek zvečer.
Poročila vsak torek in petek naj zbiralci delajo na dopisnicah na naslov:
Vse pooblaščene zadruge in trgovce opozarjamo, da se strogo držijo gornjih navodil. Paziti morajo, da bodo vse zbrano blago redno in takoj odpošiljali ter obračunavali podružnicam.
Prav posebno pa morajo vsi paziti, da bodo redno vsak torek in petek pošiljali Direkciji »Navoda« poročila zahtevana po točki 4.
Opozarjamo, da bomo od zbiralcev, ki se ne bodo ravnali po naših navodilih in ki ne bodo redno poročali, zahtevali povračilo nastalih stroškov in škode.
Direkcija »Navoda«, Ljubljana.
Na Hvaru so ustanovili ribiški kolektiv
Hvar, (Tanjug) Hvar je eno iz med najvažnejših ribiških središč na Jadranu. Hvarskim ribičem je že pred vojno uspelo, da so modernizirali ribiške ladje in tako izboljšali sredstva za proizvodnjo. Poleg lastnikov ladij in mrež je tu zaposlenih več ko 200 ribiških delavcev proletarcev. Ti so ustanovili sindikat in delavski ribiški kolektiv. Kolektiv je kupil mrežo s potrebnimi pripomočki. V enem letu bodo imeli dve kompletni mreži za letni ribolov. Veliko število članov tega kolektiva je odšlo, da nasekajo lesa za gradnjo ribiške ladje. V treh dneh
Dnevne vesti
Prva redna skupščina Mestnega odbora RKS za okrožno mesto Ljubljana bo 10.
t. m. ob 9. uri dopoldne v sejni dvorani MLO (magistrat), — Opozarjamo delegate četrtnih odborov RKS, da se te skupščine zanesljivo udeleže
Namesto venca na krsto tov. Lucije Rainerjeve, bivše učiteljice v Šoštanju, je darovalo učiteljstvo osnovne šole v šošta-ju din 280 za spomenik padlim partizanom v Šoštanju.
Denarnico s fotografijo in legitimacijo
na ime Pavčič Miloš sem izgubil. Najditelj naj mi to vrne na Mestni odbor ZMS,
Dežurno veterinarsko službo v nedeljo 10. III. 1946 vrši tov. Medič Dušan, centralna veterinarska ambulanta, Cesta na Loko štev. 4. Prizadeti naj se v bodoče za veterinarsko pomoč ob nedeljah in praznikih obračajo prvenstveno na spredaj omenjeni zavod. Telef. štev. 28-88.
Nedeljsko zdravniško dežurno službo opravlja od sobote 9. III. t. 1. opoldne do ponedeljka 11. III. t. 1 do 8, ure zjutraj mestni zdravnik dr. Mig Franta, Poljanska c. 15, telefon št. 32-84.
PREKLIC
Pred tukajšnjim sodiščem je bil obsojen Franc Brodar, gostilničar v Bistrici pri Tržiču, stanujoč istotam na št. 40. med drugim tudi na objavo preklica v časopisu.
»Podpisani Brodar Franc, gostilničar v Bistrici pri Tržiču št 40, preklicujem izjavo, katero sem podal dne 16 XII. 1945 v svoji gostilni, da je Rebolj Jože, načelnik M. N. M. v Tržiču surov in, da če misli zopet uganjati takšne metode surovosti, kakor jih je v gošči, ne bo s tem nič dosegel, ter to dejanje obžalujem, ker ne odgovarja resnici.«
Okrožno sodišče v Ljubljani
_	so podrli preko 90 borov. Iz tega lesa
»Navod«, Ljubljana, Gosposka ulica 12. i bo ladjedelnica na Hvaru napravila Stroške poročanja bomo povrnili.	I prvo ladjo, ki bo pripadala njim.
OBVESTILA
RAZPIS
Ministrstvo za narodno zdravja LRS razpisuje natečaj za vpis v 6 mesečno šolo za bolničarje in bolničarke.
Pogoji za sprejem:
1. starost od 17—25 let,
2. uspešno opravljena osnovna šola,
3. politična neoporečnost.
Prednost za sprejem imajo tovariši-ice, ki so sodelovali v narodno-osvobodilni borbi. Gojenci bodo pred sprejemom zdravniško pregledani. Stroške oskrbe za časa šolanja bo nosilo ministrstvo za narodno zdravje, gojenci pa se bodo morali obvezati, da bodo po dovršeni šoli vsaj dve leti službovali v federalnih zdravstvenih ustanovah.
Z din 10 kolkovani prošnji naslovljeni na tukajšnje ministrstvo, (Gledališka 11) je treba priložiti v izvirniku ali overovljenem prepisu: krstni list, domovnico, zadnje šolsko izpričevalo, opis življenja, potrdilo o vpisu v volilni imenik, eventuelno potrdilo o opravljanju bolničarske službe z mnenjem predstojnika ustanove, kjer prosilec deluje.
Rok za vložitev prošenj jo do 23. marca 1946.
OPOZORILO Vsi zdravniki katerim so bile izdane diplome v času okupacije, naj s pravilno kol-kovanim dopisom zaprosijo pri dekanatu medicinske fakultete v Zagrebu, da se jim zamenjajo stare diplome z novimi. Prošnji je treba priložiti: staro doktorsko diplomo izdano v času okupacije in potrjeno s klavzulo veljavnosti. Prosilci morajo plačati pisarni rektorata Hrvaškega vseučilišča v Zagrebu 250 din za tiskanje diplome in 20 din za overovljeni prepis. Zamena bo izvr Šena v pisarni rektorata brez slovesnosti. Iz dekanata medicinske fakultete v Zagrebu
Ljubljanski naročniki
naj urejajo vsa naročila, plačila, odpovedi spremembe naslovov in dostavljanja ter reklamacije za »Ljudsko pravico« na Miklošičevi cesti 5.
Klubi, edinice, člani JA, NM in OZNE pa v pritličju tiskarne, Kopitarjeve ulice 6.
UPRAVA »LJUDSKE PRAVICE«
Film „Praznik mladosti" potire po Sloveniji
»Praznik mladosti«, veličastni prikaz mlade moči Sovjetske zveze na zletu v Moskvi, je zbudil pri vseh ljubljanskih gledalcih velikansko zanimanje in navdušenje. Prav z istimi čustvi pričakuje ta film ljudstvo našega podeželja. Filmsko podjetje je v okviru tekmovanja organiziralo potujočo ekipo, ki bo z amerikansko hitrostjo obiskala s filmom »Praznik mladosti« vse državne kinematografe Slovenije. Vse predstave so preračunane na točen datum in uro. V naslednjem prinašamo seznam vseh predstav in s tem obveščamo predvsem vsa vodstva množičnih organizacij v krajih, kamor film pride, da pravočasno in skrbno organizirajo v dogovoru z upravniki izredne predstave za svoje člane:
Domžale 9. marca ob 15. uri.
Kamnik 9. marca ob 19.
ftkofja Loka 10. marca ob 9. in 11.
Radovljica 10. marca ob 16., 18. in 20.
Bled 11. marca ob 10.
Vevče 11. marca ob 15.
Grosuplje 11.	marca	ob	20.
Grosuplje 12.	marca	ob	10.
Črnomelj 12.	marca	ob	18.	in 20.
St. Jernej 13.	marca	ob	16.	in 19.
fet. Jernej 14.	marca	oh	10.
Krško 14. marca ob 17. in 19. Rajhenburg 15. marca ob 10.
Radeče 15. marca ob 17. in 19.
Hrastnik 16. marca ob 10.
Trbovlje 16. marca ob 13., 17. in 19. • Laško 17. marca ob 10. in 19.
Celje,	17.	marca	Dom ob 15.30 in 19.30.
Celje, 17. marca Metropol ob 15., 17 in 19. Žalec	18.	marca	ob	10.
Šoštanj 18. marca ob 17. in 19. Slovenjgradec 19.	marca	ob	17.	in	19.
Dravograd 20. marca ob 10.
Guštanj 20. marca ob 17. in 19.
Mežica 21. marca	ob 14.	in	16.
Orna 21. marca ob 20.
Črna	22.	marca	ob	10.
Ruše	22.	marca	ob	16. in	19.
Sv. Lenart 23. marca ob 10.
Slat. Radenci 23.	marca	ob	16.	in	19.
Ljutomer 24. marca ob 16. in 19.
Ormož 25 marca ob 17. in 19.
Ptuj 26. marca ob 10., 17., 19., in 20. Rog. Slatina 27. marca ob 15., 17. in 19. 29. marca v Ljubljani.
Ko bo film obiskal vse	kraje,	bo	šo
v Ljubljani nekaj predstav za tiste, ki si ga še niso utegnili oglodati.
PRESKRBA
DELITEV RIBJIH KONZEV
Dodatno k včerajšnji objavi glede delitve ribjih konzerv, objavljamo, da prejmejo v soboto dne 9. III. t. I. po 1 dozo ribjih konzerv za dobo 3 tednov na odrezek »I.—12 marec« ali odrezek »III —12 mairec« osnovne živilske nakaznice za mesec marec, izdane od MLO — odseka za preskrbo v Ljubljani.
DELITEV ŽIVIL
Na osnovne živilske nakaznice, izdane za mesec marec 1946 od MLO okrožnega mesta Ljubljane, oddelka za trgovino in preskrbo, prejmejo potrošniki v vseh poslovalnicah Nabavne in prodajne zadruge in pri trgovcih, katerim so oddali naročilnice
3000 gr bele moke in 3300 gr enotne moke na 21 odrezkov za kruh.
Pod enotno moko dele trgovci tudi rženo moko, sojino moko ali sojin zdrob in koruzno moko ali zdrob, iz prejšnjih zalog, toda največ do 2 kg na osebo za mesec marec.
Zakuha: Vsak upravičenec prejme 500 gr testenin in 500 gr druge zakuhe (grah, fižol, ješprenj, kaša, koruzni zdrob ali moka) 6kupaj 1000 gr na vse odrezke za zakuho.
Maščoba: 250 gr masti na vse odrezke za maščobo.
Sladkor: 150 gr na odrezek za sladkor. Sol: 500 gr na odrezek »15 Sol« oziroma na živilskih nakaznicah III. ali IV na odrezke za sol.
Marmelada:	250 gr na odrezek »20«
osnovne živilske nakaznice I. ali na odrezek »30« osnovne živilske nakaznice II. Trgovci dele marmelado, dokler je na zalogi, ostalo marmelado prejmejo potrošniki v najbližji poslovalnici Nabavno in prodajne zadruge.
Druga delitev moke in delitev mila za mesec bo objavljena naknadno.
DODATNE NAKAZNICE!
Dojenčki od 0 do 2 let: 350 gr sladkorja na odrezek »Doj. 152« oz. »Otr. 162«,
2000 gr pšeničnega zdroba in 1000 gr r|ža na odrezek »Doj. 153« obenem z odrezkom 16 ali 26 osnovne živilske nakaznice, oziroma »Otr. 163« obenem s št. 17 ali 27 osnovne živilske nakaznice,
1 dozo sadnega soka na odrezek » Doj. 154« oziroma »Otr. 164«.
Otroci od 3—7 lot: 200 gr sladkorja na odrezek »Otr. 172«,
1000 gr testenin ali bele moke na odrezek »Otr. 173« in odrezek osnovne živilske nakaznice št. 18 oziroma 28.
1 dozo sadnega soka na odrezek »Otr. 174«.
Mladina od 8—14 let: 300 gr marmelade na odrezek »Mlad. 182«.
Noseče žene: 500 gr bele moke na odrezek »2«,
350 gr sladkorja na odrezek »3«,
350 gr surovega masla na odrezek »4«
4 doze zmlete svinjine »Span« po 43 dkg na odrezek »5«.
Lahki delavci: 4 kg kruha ali 3 kg bele moke skupno na vse odrezke za kruh ter 1650 gr bele moko na odrezek za krušno moko,
250 gr maščobe na odrezek »4« LD,
• 200 gr sladkorja na odrezek »1 LD«,
100 gr kave na odrezek »2 LD«.
Težki delavci: 8 kg kruha ali 6 kg belo moko na vse odrezke za kruh ter
3.300 gr bele moko na odrozek za krušno moko,
500 gr maščobe skupno na dva odrezka »12 TD« in »13 TD«,
350 gr sladkorja n« odrezek »14 TD«,
100 gr kavo na odrezek »15 TD«,
1 dozo goveje ,mesno konzerve (Meat Hasch)) na odrezek »17 TD«,
1 dozo paradižnikovega soka (67 dkg) na odrezek »24 TD«.
Vse osebo nad 60 let: 1 dozo ribjih konzerv »Margorita« netto 240 gr na odrezek mlečne nakaznice štev. 58 v vseh poslovalnicah Nabavne in prodajne zadruge.
Narodna milica: 3000 gr kruha ali 2 250 gramov bole moko skupno na vse odrezke za kruh ter
3.500 gr bole moke na odrezek za moko *A< in
3.550 gr bele moke na odrezek za moko B.
6.200 gr zakuhe na odrezek »2 NM«,
420 gr maščob na odrezek »3 NM«,
315 gr sladkorja na odrezek »4 NM«,
120 gr soli na odrezek »5 NM«.
7 dnevne nakaznice: 34 gr sladkorja na odrezek »201«,
113 gr soli na odrezek »202«,
V ostalem prejmejo upravičenci na odrezke 7 dnevnih nakaznic količino živil 'določenih na osnovnih nakaznicah.
Blago na dodatne živilske nakaznice za dojenčke, otroke in mladino do 14. leta dele trgovci, kolikor imajo zaloge Dodatke, ki jih stranka pri svojem trgovcu ne dobi, naj si jih nabavi v naj bližji poslovalnici Nabavne in prodajne zadruge.
Potrošniki, kateri so oddali svoje naročilnice za mesec marec t. 1. pri tvrdki Meinl, Tyrševa cesta, dobe racionirana živila za mesec marec v trgovini S. Jurčič, Tyrševa c. 12, dvorišče.
Potrošniki, kateri so oddali svoje naročilnice za mesec marec t. 1. pri tvrdki Meinl, Vodnikov trg, dobe racionirana živila pri tvrdki Guštin Bogo, Vodnikov trg 2-
Trgovci dvignejo blago po sadečem vrstnem redu v skladišču podružnice »Navoda«.
Dne 9. IJI. t. 1. Nabavna in prodajna zadruga,
dne 11. marca od A (Adamič Marija) do J (Jereb Rudolf),
dne 12. marca od J (Jeršan Marija do M (Majnik Milan),
dno 13. marca vsi trgovci iz bivših občin Št. Vid, Ježica, Polje in Kozarje, dne 14. marca od M (Malgaj Niko) do R (Rahne Ivan),
dne 15. marca od R (Ramovš Ivan) do Z (Zorman Janez).
DELITEV BONBONOV
Na nakaznice za mleko prejmejo otroci od 0—9	leta po	15 dkg	bonbonov	iz	škrobnega sladkorja in sicer	od 0—1. leta	na od-
rezek »M—1 št. 15« oziroma »R 88«. Od Od 2—3	let na	odrezek	»M—2 in	3	št. 26«.
Od 4—9	leta na	odrezek	»M—4—9	št.	35«.
Cena bonbonov je din 100 za 1 kg in se dele pri tvrdki Šumi, Gradišče.
TRGOVCI IN POTROŠNIKI
Dogajajo se slučaji, da razdeljevalci nočejo jzdajati blaga strankam, ki se delno hranijo v menzah, delno pa doma. Opozarjajo se vsi razdeljevalci živil, da morajo tudi tem strankam, če s° to sicer njihovi redni odjemalci, deliti blago na odrezke v količinah, ki so na odrezkih določeni, in ki jih predlože stranke neodrezane od glave živilskih nakaznic.
*
OBVESTILO
Oddelek za trgovino in preskrbo pri MLO obvešča občinstvo, da morajo vsi privatni prosilci za nakazila tekstilij, obutve, železnine, stekla in drugih racioniranih potrebščin vlagati svoje prošnje izključno in brez izjeme pri Četrtnih ljudskih odborih, po uličnih poverjenikih.
Samo uradi, ustanove in podjetja prosijo za nakazila za omenjene predmete neposredno pri oddelku za trgovino in preskrbo MLO, odnosno pri oddelku za obrt in industrijo, v kolikor gre za potrebe obrtnih delavnic, in sicer izključno za svoje potrebo, ne pa tudi za potrebe svojih nameščencev.
Vedno češče se namreč ponavljajo primeri, da razni uradi., ustanove in podjetja prosijo pri oddelku za T. P. za svoje uslužbence, in sicer za oblačila, obutev, plašče, zračnice, sestavne dele za kolesa in slično, namesto da bi dotični sami prosili pri svojih uličnih poverjenikih Okolnost, da so pri nekaterih takih prošnjah zainteresirani tudi sami uradi, podjetja in ustanove, ne opravičuje takih izjem.
Opozarjamo prizadete, da se take prošnje privatnikov, vložene neposredno pri oddelku za trgovino in preskrbo MLO odslej enostavno ne bodo več obravnavale, ampak bodo takoj odložene k spisom.
RADIO
DNEVNI SPORED ZA SOBOTO 9. III.
6.30—7 Poskočni napevi — 7—7.15 Napoved časa, vesti, objave in pregled sporeda — 7.15—8 Mali orkestri na ploščah — 12.30— 12.40	Španski plesi	—	12.40—12.55	Napoved
časa,	vestj, objave	in	pregled sporeda —
12.55—13.20 Mozart: Kvartet št. 5 v A-duru. Izvajajo člani ljub. godalnega kvarteta (prof. Leon Pfeifer, Albert Donmelj, Vinko Šušteršič in Čenda Šedlbauer) — 12.20—13.30 Grieg: Norveški plesi — 13.30—13.45 Napoved časa, pregled tiska, objave in pregled SPoreda — 13.45—14 Na harmoniko igra Miha Meh	— 14—14.30 Koncert Radij,	orkestra,
vodi	Rudolf Starič	—	14.30—14.45	Napoved
časa in poročila — 14.45—15 Slovenske pesmi poje Mirko Dolničar, pri klavirju Dana Pe-ruškova — 15 Poizvedbe — 17.30—18 Domačo glasbo izvaja Kmečki eekstet — 18—18.20 Oddaja za predšolske otrokp. Fran Milčinski: Trije hlapci. Bere Drago Makuc — 18.20— 18.30 Poljske narodne — 18.30—19 Oddaja o SZ. Dr. Božo Kobe: Bistvo kazni po našem dosedanjem gledanju m po gledanju sovjet-
ved časa, objavo in pregled sporeda — 19.15 —19.30 Saradžjč: Narodne pesmi — 19.30—20 Pester spored — 20—22 Veseli večer RL. Sodeluje Radij igralska družina — 22—23 Iz naših jutrišnjih časopisov, nato reproducirana glasba-
SLOVENSKO NARODNO
GLEDALIŠČE
V LJUBLJANI Drama
^Sobota, 9. marca ob 20. uri: Nušič: »Pokojnik«. Sindikalni abonma. Red SA.
Nedelja, 10. marca ob 15. uri: Shakespeare: »Zimska pravljica«. Izven. Ob 20. liri: M. Pucova: »Svet brez sovraštva«. Izven.
Ponedeljek. 11. marca ob 19. uri: Shakespeare: »Zimska pravljica«. Zaključena predstava za ZLM.
Opera
Sobota. 9. marca ob 19.30 uri: Verdi: »Traviata«. Sindikalni abonma. Red SB.
Nedelja. 10. marca ob 19.30 uri: J-Offenbach: »Hoffmannove pripovedke«. Izven.
Ponedeljek ob 17. in 20. nri: Gostovanje v Novem mestu, Dom ljudske prosvete: Umetniški večer.
Šentjakobsko gledališče
Mestni dom
Sobota, 9. marca ob 17. uri: »Tugomer«.
Predstava za dijake.
Nedelja, 10. marca ob 15.15:	»Tugo-
mer«. Popoldanska predstava. Zadnjič.
V Šentjakobskem gledališču bodo uprizorili danes v so-boto 9. marca popoldne ob 17 kot dijaško predstavo in jutri v nedeljo 10. marca popoldne ob 15.15. .1 aretč-Levstikovo tragedijo »Tugomer«. To sta poslednji uprizoritvi te igre. Ker je bila zadnja predstava razprodana, kupite vstopnice že v predprodaji v poslovalnici Putnika, hotdi Slon od danes dalje in eno uro pred začetkom predstave pri dnevni blagajni v Mestnem domu. Prihodnje soboto bo premiera Nušičeve veseloigre »Gospa ministrica«.
V MARIBORU
Sobota. 9. marca ob 20. uri: Collalto: »Beneški trojčki«. Predstava za Sindikate.
Nedelja. 10. marca ob 15. uri: Bulga-kov: »Novi dom«, [zven. Ob 20. uri: Collalto: »Beneški trojčki«. Izven.
V KRANJU
Gostovanje baleta Narodnega gledališča v Ljubljani, napovedano za danes, v soboto 9. marca, je preloženo in se danes ne vrši.
NA JESENICAH
Nedelja, 10. marca ob 14.30 uri: Golia: »Princeska in pastirček«. Ob 19.30 uri: Cesar: »Utopljenca«.
Torek, 12. marca oib 14.30 uri: Golia: »Princeska in pastirček«. Predstava za gimnazijo.
Sreda, 13. marca ob 19.30 uri: Cankar: »Hlapec«. Gostovanje dram. druž. Boh. Bistrica.
KINEMATOGRAFI
Spored državnih kinematografov LJUBLJANA. KODELJEVO: Francoski film
»Budnik gori«, tednik. Ob 20. uri.
MATICA: Sovjetski film »Fant 1* našega kraja«, tednik. Ob 16.15, 18.15 in 20.30.
SLOGA: Ameriški film »Gaia.vl zmaguje«, tednik. Ob 16.15, 18.15 in
20.15.
UNION: Sovjetski film »Zlati ključek«, tednik. Ob 16.15,	18.15 in
20.15.
CELJE: METROPOL: Sovjetski film »Su.
vorov«, tednik MARIBOR, ESPLANADE: Češki film »Zakonske laži«, tednik.
GRAJSKI:	Sovjetski	film	»Branil*
Jo domovino«, tednik PTUJ: Sovjetski film »Lenin oktobra«, tednik.
Sporedi od 8. III. do 11. III.
BLED: Jugoslovanski film »Koraki v svobodi« in sovjetski film »Življenje čebel«,
tednik.
DOMŽALE: Sovjetski film »Dvoboj«, tednik. DRAVOGRAD: Španski film »Sevllja«, tednik.
GROSUPLJE: Sovjetski film »En dan vojne«, tednik.
HRASTNIK: »Sporedi domače proizvodnje«,
tednik.
IG: Ameriški film »Deževje prihaja«, tednik.
KAMNIK: Sovjetski film »Vdor«, tednik. KRŠKO:	Sovjetska dokumentarna filma
»Dunaj« in »V pomeranijl«. tednik. LAŠKO: Italijanski film Preko ljubezni«,
tednik.
LJUTOMER:	Italijanski film »Traviata«,
tednik.
MEŽICA:	Sovjetski film »Deklici se mudi
na sestanek«, tednik.
MENGEŠ:	Sovjetski	film	»Sekretar	rajon-
skega komiteta«, tednik.
NOVO MESTO: Amoriškt film »Človek v sivem«, tednik.
ORMOŽ:	Finski film »Potepuhov valček«,
tednik.
RADEČE: Sovjetski film »Partizani« in kulturni film »Otok belih ptie«, tednik. RADOVLJICA:	Francoski	film	»Ko	sonce
zahaja«, tednik.
skega kazenskega zakona — 19—19.15 Napo- I RAJHENBURG: AmeriSkl film »Moj BiH -a
JAVIVA BORZA DELA
ima na razpolago sledeča prosta mesta:
Pri obnovi naše živinoreje so nam nujno potrebni 4 hlapci, ki imajo veselje do kmečkega dela in živali.
Tovarna kovin Slovenska Bistrica rabi: 3 strojne tehnike in 2 eloktromehanika.
Telefonska sokolja Ljubljana II išče diplomiranega elektrotehnika.
Za Javno borzo dela Sarajevo rabimo: 3 upravnike z znanjem dvostavnega knjigovodstva, 1 knjigovodja administratorja z znanjem dvostavnega knjigov<W«tva, 1 strokovnjaka za cement tovarno, 1 kurjača, I strojnika, 1 mehanika dieselmotor. Vse informacije daje Javna borza dola Sarajevo.
mati«, tednik.
ROGAŠKA SLATINA: Ameriški film »Pesem mladosti«, tednik.
SLOVENJGRADEC: Francoski film »Decem-berska noč«, tednik
ST. LENART: Ameriški film »Soba 399«, tednih.
ŠKOFJA LOKA: Ameriški film »Mlada lota«, tednik.
ŠOŠTANJ: Francoski film »Melodija krvi«,
tednik.
ST. JERNEJ: Francoski film »Človek i* Eden-bara«, tednik.
TRBOVLJE: Sovjetski film »Kutnzov«, tednik.
VEVČE: Ameriški film »Oče In otroci«, tod« nlk.
VRHNIKA: Angloškl film »Signal lz Alži« ra«. tednik.
ŽALEC: Češki film »Gabrijela«, tednik.
POTUJOČI KINO - Ljubljansko okrožje! »Sporedi domačo proizvodnje«.
POTUJOČI KINO — Mariborsko okrožje* »Beoffrad«, »Proglas republike«, »Porok# * koralnem morju« In *Lambethwa!ic«4
Glavni urednik Ivan Bratko, Ljubljana, Kopitarjeva 6. Naslov uredništva, opravo in tiskarno »Ljudske pravice« Ljubljana, Kopitarjeva 6. Telefon 23-62 23-63, 2364 Številka ček. računa 16.490,