Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.


4
List slovenskih delavcev v c^tmeriki.

first Slovenic Daily" in the United States. Issued every" day" except Sundays and Hobdays.
& *b
Ektebed as Second-Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at Yoek, N. Y., ttnder the Act of Congress of March 3, 1870.
Stev. 144.
NEW YORK, v ponedeljek, :20. oktobra, 1903,
Leto X.
Skoraj milijon«
V minolem letu je prišlo v Zjedinjene države 921 tisoč 315 naseljencev.
Največje število naseljencev, odkar obstoji naselniški urad. — Število "zelenili" je naraslo za 32 odstotkov.
Washington, 24. okt. Vrhovni naselniški komisar, Frank P. Sargent, objavil je svoje letno poročilo o zadnjem poslovnem letu njegovega urada. Iz poročila je razvidno, da jo v imenovanem letu dospelo v naše države 897,046 potnikov medkrovja, oziroma 208,303 več, nogo leto popre je, kar znači naraščaj za 32%. Značilno je dejstvo, da se je število naseljencev iz vseh dežel pomnožilo, kar nam dokazuje o tukajšnjej prosperitoti in slabem gospodarskem stanju drugih, zlasti pa evropskih dežel. Iz Evrope je prišlo 814,507, iz Azije 20.906 in drugih dolov svola 12,573 naseljencev. Ako prištejemo k tem ft">7,04<3 pomikov medkrovja še 64,269 inozemskih potnikom kajit, prišlo je toraj 921,31.". naseljencev, ali 105,043 več. nego leto popre je.
Italija je priposlala 230,622 in Avstrija 20<;,0U naseljencev, kar znači, da vlada v teh deželah največj i mizerija na svetu. Število italijanskih naseljencev so je pomnožilo za 52,247 in ono avstrijskih za 34.022 osob. Iz Rusije je došlo 136.093 naseljencev. kterih večina so pa Finci in Zidovi, dočim je število Rusov le neznatno. Iz Nemčije je prišlo 40.-0»6, (11,782 več, nego lani); iz Švedske 46,028 (15,134 več nego lani); iz Anglije 26,219 (več 12,644), iz Japonske 19,968 (več 5698). iz Kitajske 2209 (več 560). Med potniki medkrovja je bilo 613,146 osob možkega in 243,900 ženskega spola. Mod naseljenci je bilo 3341 takih, ki znajo
bra ti. a ne pisatti. in 135,667 takih, ki ne znajo nati brati, niti pisati Vsi naseljenci skupaj so prinesli se boj le $16,117,513 denarja.
Iz raznih Ink so poslali nazaj tekom minulega leta S709 naseljencev, kot nedobrodošle. Med njimi je bilo .~>si2 siromakov, 1773 bolnih in 1086 takozvanih pogodbenih delavcev. Komisar Sargent povdarja v svojem poročilu, da je število pogodbenih delavcev. ktere so nazaj poslali, letos j doseglo največjo višino, odkar je vlada ustanovila naselniški urad. Komisar tudi priporoča, da bi bilo umestno. ako vlada naseljevanje bolnih • •sob omeji in da se v to svrho pošlje vladine zdravnike v evropske luke, od kjer prihajajo naseljenci.
Velika nevarnost za deželo je po zatrdilu komisarja dejstvo, da se novi naseljenci običajno nastanjajo kraj svojih rojakov in na ta način ustvarjajo inozemske kolonije. ''Take kolonije*'. trdi komisar, "so nevarnost fi-1 žičnega, socijalnega, moralnega in j političnega blagostanja te dežele. Daleč od "slum o v" velikih mest bi si morali naseljenci ustanoviti svoja domovja. kajti le tako bi spoznali način tukajšnje vlade, ktero bi potem znali čislati. Radi tega bi oilo umestno, da se po vseh državah ustanove posebne agenture, kjer spoznajo naseljenci vso vire te dežele, plače, potrebne izdatke itd. Le na ta način bode mogoče naše divjine spremeniti v domovja srečnih in zadovoljnih ljudi.
Proti lfudEkemu pravu.
(»reši naselniška oblast po zatrdila nečesa sodnika.
Portland, Ore.. 24. okt. Sodnik Eel-linger, je v svojem odloku glede vprašanja o urad ne j opravičenosti postopanja proti nekem naseljencu, zatrdil, da je tajnik trgovinskega urada, naše vlade grešil proti uradovanju s tem, da je uvedel uprav tiransko postopanje proti naseljencem, ktere neopravičeno zapirajo in pošiljajo nazaj od kjer so prišli, ne da bi jim dal priliko, se javno opravičiti.
Zgoraj imenovani odlok je izdal sodnik v pravdi dveh Francozinj, Louise Lea in gosfx* Guthrie, kt« ri sta se upirali njunej deportaciji. Ob-sta se izkrcali v New Yorku v avgustu t. I. oziroma v novembru m. 1. in
sta potovali Portland, kjer ju je na-selniški inšpektor Esteel vjel, češ, da ^ta pri-li semkaj v nemoralne namene. Radi tega so ju poslali v Magdalene Hotne, kjer sta bili mesec dni zaprli. dokler ni izdal tajnik Cortelyou deport a ei j^kega povelja.
(davne vprašanje pri tej zadevi je, ima li kak naselniški uradnik pra-vioo zapreti kako osobo in o stvari I »rez vseh druzih korakov poročati tajniku, in je li slednji opravičen od-! roditi dvportacijo, ne da bi bil do-' tični naseljenec preje zaslišan. Sodnik Bellinger zastopa nazor, da je tako postopanje v protislovju z osob-no svobodo in tudi z podlago naše vlade.
Newyorska kronika.
Fprav grozno.
Policija 5. okraja v Manliattanu pozvala je v soboto zjutraj t»o ambulance iz bolnice Bollevue, da pohiti k tenementnej hiši št. 29, 1. ulica. Ko je pa dospela ambulanca na lice mesta, jo niso več potrebovali.
Ambulančni zdravnik je namreč izjavil, da je našel v čebru gospe Oh. Garfunklove njeno 14mesečno hčerko popolnoma skuhano, tako, da ie ni nihče zamogel spoznati. Zdravnik trdi, da se je dete kuhalo, dokler ni umrlo. Meso je od trupla kar v koscih viselo.
Potom preiskave so dognali, da je pri Garfunklovih služila gospa Fster Caesar, in da je dete bilo njeno. Oae-sarjeva. ktera je šla z Garfunklovimi v gledišče, položila je otroka v čeber. da bi zaspal. Dete je še mirno spalo, ko so se vrnili iz gledišča. Po noči je pa janitor v kleti zakuril, da segreje vodo po vsej hiši ie ker so bile v čebru pipe odprte, je vrela voda nesrečno dete hipoma zalila in zadušila.
Nesrečno in malomarno mater so naravno takoj zaprli.
Clarendon Dramatic Society.
V Palm Gardt n, Brooklyn Borough imelo je naslovno društvo predstavo in sicer "The Magistrate'. Tem povodom je Mr. W. A. KI i nge r, vslužbe-nec tvrdke Benzinger Bros., kot častni predsednik pozdravil navzoče ter VBpodbujal mladino, da se tudi za dramo zanima. Mladina se je sicer zanimala, ali do tepeža vendar ni prišlo.
Katastrofa v prodoru.
A soboto proti polunoči pripetila ■«e jo v prodoru poduliene železnice pri 195 ulici in Broadwayu katastrofa, ktera je zahtevala pet žrtev, dočim je dvajset ljudi nevarno ranjenih. V prodoru se je namreč podrla velika stena kamenja, ktero je pokopalo 50 italijanskih delavcev. Stena se je podrla radi prepogostih razstrelb v kamenju.
Gasilci in policaji so bili takoj na Licu mesta in so takoj pričeli z rešilnimi deli. Podrlo se je najmanj 1000 ton kamenja. Delavci so delali kacih 20 čevljev globoko pod zemljo. Policija je pozvala takoj ambulance na lice mosta, s kterimi so odvedli ponesrečence v bližnje bolnice.
Z g i n o 1 i diamanti.
Pogodbenik Harris B. Seuft, 330 Stanton St., je obdolžil svojega slugo 26h t nega Josipa Morrisa, da mu je vkradel za $3000 draguljev, radi če-sar so slednjega zaprli. Pri njem niso našli nikakih draguljev.
Deveryjeva ž r t v a.
Znana žrtva vsemogočnega Deve-ryja, policaj George A. Mencke, od 12. okrožja, kterega so brez vzroka odslovili, bode po volitvah zopet nastavljen na sveje prejšnje mesto. Za časa Deveryja, niti zagovora imenovano žrtve niso hoteli poslušati.
Bivši podgoverner Saxton umrl.
Rochester, N. Y., 24. okt. Bivši podgoverner Charles T. Saxton je v tukajšnjej mestnej bolnici umrl. Boloval je na neozdravljivej organic nej bolezni. Pokojnik je bil star 57 let. V državi j anskej vojski je služil v 90, polku prostovoljcev (N. Y-).
Korejsko vprašanje*
Rusija ima na iztoku 200,000 vojakov.
Gradnje ruskih trdnjav na iztoku.
Kcerber v stiskah.
Berolin, 25. okt. Neki Američan, kteri se je mudil par mesecev v novem ruskem pristanišču Daljnem, 40 milj severno od Port Arthura, dospel semkaj. On naznanja d* ikn "Ass. Pr.", da se rusko vojaštva pripravlja, da stalno ostane v Mandžuriji. Rusi imajo tamkaj nad 200,000 vojakov in dve novi veliki vojašnici, ktere so zgradili v Daljnem za dva nadljna polka. Tudi na zap a dnem bregu reke Yalu je Rusija utrdil i svoje stališče.
Japonska nadaljuje z naseljevanjem Japoncev na Koreji. Japonska kupuje velika zemljišča v Koreji, kjer vstanovlja vasi, kterih uprava je povsem japonska.
Yokohama, 25. okt. Starejši japonski državniki in člani kabineta so včeraj sedem ur zborovali. Vsebin.: konference je bil" predlog markija Ito za kompromis. Po konferenci se je
Ito poscetoval z ministerskim predsednikom Katsuro, in vojnim ministrom Kom uro.
Petrograd, 25. okt. Ameriška vlada je ruskej naznanila, da so ruske zahteve glede Mandžurije za Zjed. države brezpomembne.
Tukajšnje "Vjedomosti" zatrjujejo da Japonska s svojimi vojnimi pripravami do spomladi, ne bode gotova. Rusija bode v tem času svoje priprave popolnila in pomnožila, ter svoje sedanje stališče niti za las spremenila.
"Novoje Vremja" dementira najvo-vejšo angleško neumnost, da dvo- in trozveza več ne obstoji in da je nastala sedaj anelo-francosko-italijan-ska trozveza. Isti list zaključuje: "Francosko-ruska zveza je še polno-močna in treba je le nevarnosti, ktera bi pretila obema narodoma, potem se dokaže vsa njena velikost in moč."
Madjari trdijo, da je on zakrivil sedanji položaj
na Ogrskem.
Koprber baje želi razdejati liberalno ogrsko stranko. — Cesar Fran Josip bode zopet enkrat odstopil.
Vojska neizogibna«
Zavaroyalne družbe nečejo več zavarovati japonskih ladij; tudi največjih zavarovalnih pristojbin nečejo sprejeti.
Kapitalisti trdijo, da je vojska neizogibna in da se kmalu prične.
Liverpool, 26. okt. Družbe, ktere se pečajo s zavarovanjem trgovskih ladij, so docela prepričane, da ne bo dolgo trajalo, da se prične vojska med Rusijo in Japonsko. Radi tega tudi nečejo sprejemati i najvišje zavarovalne pristojbine.
Yokohama, 26. okt. Seji ministrov in starejših državnikov, pri kteri so razmotrivali krizo na iztoku, prisostvovali so tudi tajni svetnik Jama-gata, maršal Oyanua, grof Injoue, tajni svetnik Matsukata, baron Ko-mura, vojni minister, general Terau-
chi in minister vojne mornarice Ja-| mamoto.
■ L radoma se iz Koreje poroča, da So Rusi preprečili izkrcanje japonskega poslanika Hagivara Shuiehi v mestu Yangamfo. Xa to so ^e Japonci izkrcali v Wiju-
Petrograd. 2<S. okt. Semkaj je dospel ameriški irgovski agent M. M. Langhorne iz Daljnega, na otoku Li-aotung. On poroča, da je na potu srečal sedem velikih vlakov polnih vojakov, kteri so bili na potu proti iztoku.
Dinamitna razstrelba. | Vjeli bančnega tatu.
T vlak« je bil dinamit: več hiš je razdejanih.
Pri Baychestru, N. Y.. pripetila se je minolo soboto razstrelba dinamita. ktera je razdeiala tri vozove tovornega vlaka New York, New Haver Hartford železnice. Razstrelbo je bilo deset milj daleč slišati in vse naokrog je zavladala velika panika.
Jedno miljo daleč na okrog ni ostalo niti jedno okno celo, tako, da je uprav čudno, da ni bil nihče usmrten.
Na mestu, kjer se je pripetila razstrelba, zadela sta dva vlaka skupaj. V jednem vozu je bila velika količina dinamita, kteri se je razstrelil. Radi razstrelbe se je v bližini več hiš podrlo in razvaline so več stanovnikov ranile.
Macedonske reforme.
Carigrad, 25. okt. Načrt za macedonske reforme, kterega sta izdelali Rusija in Avstrija, je dobila včeraj turška vlada. Obe oblasti bodeta tekom prihodnjih dveh let Macedonijo skoraj popolnoma kontrolirali. Generalni inšpektor Hilmi paša, mora dobiti več evropskih posvetoval cev in pomočnikov. Macedonsko orožništvo bode poveljeval evropski general. Pri orožnikih bodo služili ruski in avstrijski Častniki in podčastniki.
Dunaj, 20. okt. Bolgarska misijonarja imenom Furnajev in Popov, odpotovala bodeta te dni v Ameriko, da bodeta v mestih Zjed. držav nabirala denar za podporo Macedoncev. Furnajev je obiskoval in graduiral na vseučilišču Princeton in Popov v Hamiltonu, N. Y.
Sofija, 27. okt. Notranji položaj v Bolgariji je vznemirljiv. Vstaši, kteri so poslovali v iztočnej Macedoniji, so se vrnili v Bolgarsko. Sofijske ulice so polne vstašev, kterim primanjkuje jedil in stanovanja. Mogoče je tudi. da bodo vstaši v kratkem tukaj pro-vzročili nemire, ako se položaj v Macedoniji ne izboljša.
Bolgarska vlada odslovlja rezerviste zelo nerada in razni politikarji celo trdijo, da bode Turčija sedaj napadla Bolgarsko.
$103,000 poneveril.
San Francisco, Cal., 25. okt. Tukaj so vjeli bančnega tatu John Browna, kteri je bežal od mesta do mesta in od dežele do dežele. Brown, kteri je iz New HolLinda, O., ni imel nikjer miru. kajti zasledovalci so mu bili vedno za petami, tako. da je sedaj celo vesel, da je dolgotrajni beg končan.
Brown je bil 15 let v Union banki v New Hollandu. O., za blagajniku, s. avgusta t. 1. je pa nepričakovano zginil, na kar je morala banka napovedati konkur-i. kajii Brown je odnesel seboj $103.00(1. Potem se je pričelo zasledovanje, in na begu se mu je če-stokrat slabo godilo. Najpreje je bežal v Meico, kjer je zaman iskal dela. Xa to se je napotil v Honolulu, toda tudi tam ni našel dela. Končno je prišel v San Francisco, kjer mu pa 'udi ni šlo boljše. Poleg tega mu je tukaj še neki tat ukradel ostanek vkradenega denarja. V sili postal je dninar, toda tudi to ni trajalo dolgo.
Na begu je rabil razna imena, tudi je odstranil svoje brke. ne da bi zamogel s tem uiti svojim zasledovalcem. V New Hollandu, O., je bil ugleden član boljših krogov, blagajnik prostozidarjev, klerk šolskega sveta itd. Večino ponevorjenegn denarja je zapravil na borzi.
Krvavi pretep.
Wheeling. \V. Va.. 25. okt. Včeraj zvečer so zamorski delavci v pretepu usmrtili marshala John G. Elliolla iz Flushing, O. Jeden zamorcev je bil smrtno ranjen. Blizo prodora Baltimore Ohio železnice so se pričeli pretepati zamorci z inozemskimi žc-lezničnimi delavci. Ko je hotel maršal posredovati, so se prejšnji pretepači umaknili v predor in se depu-tyjem uprli. Marshall Elliott je bil pri tem na mestu vstreljen. Končno se je deputyjem posrečilo šest prete-pačev vjeti. Dva zamorca in jeden inozemec so se v nekej hiši zabarika-dirali. Sedaj jih deputyji oblegajo. Na poziv, naj se vdajo, so odgovorili s streljanjem. Tukaj vlada veliko razburjenje.
Dunaj, 25. okt. Med ogrsko o*. -strukcijo in cesarjem Fran Josipom nastaja vedno večje sovražtvo. Sedaj, ko je cesar tudi zmerne zahteve liberalcev erlede vojaškega jezikovnega vprašanja kratkomalo zavrnil, je le težko uvideti, kako bode prišlo meti cesarjem in njegovimi cigani do sporazuma.
Baš kakor so Madjari neizprosni, tako hoče biti stdaj tudi njihov "ki-raly". Včeraj je strankam naznanil, da bode preje odstopil, nego da bode dovolil v razdelitev vojske po jeziku. Vendar pa iz tega ne sledi, da bi. vladar odstopil brez boja z Madjari, kar zamore biti za slednje osodopolno.
Budimpešta, 25. okt. Madjari še vedno trdijo, da dvor in vojaški krogi vpljivajo na Fran Josipa, tako, da neče privoliti v madjarske zahteve. Sedaj se je pričelo tudi pojavljati nezadovoljstvo proti avst. ministerske-
mu predsedniku Korberju. Madjar-ski liberalci namreč trdijo, da namerava Korber pripraviti pot prestolonasledniku Fran Ferdinandu in sicer po sporazumu madjarskih klerikalcev in ljudske stranke. Radi tega želi Korber liberalno ogrsko stranko uničiti, ker tudi avst. dvor za njo ue mara.
Na ta način se avstrijske] vladi vsaki dan kaj novega očita, kajti pri sedanjej avstro-ogrskej zmešnjavi, je vse m o c oče.
Danes se zatrjuje, da bodo liberalci kterih odbor devetorice se je posvetoval s kraljem, odstopili od svojih zahtev.
Vse politične zadeve so negotove in ljudstvo je razburjeno do skrajn. >ii. Vsakdo čuti, da tako ne mor iti dalje in da bode preje ali slej*- nastopila katastrofa, kajti agitacija je ogromna.
Washingtonske novosti.
Prihondnji angleški poslanik.
Washington, 24. okt. V Londonu še sedaj niso določili kedo bode postal poslanik v Washingtonu. Minister-inostranili del nameravalo je prvotno imenovati poslanikom podtajnika Sir Thomas H. Sandersona. Vendar pa namerava sedaj angležka vlada imenovati svojim washingtonskim zastopnikom Sir Edward Goshena, sedanjega poslanika v Kodanju. Mogoče je pa tudi, da pride semkaj Sir Mortimer Drerand, kteri je sedaj poslanik v Madridu.
i n a n c n a
refor
Washington, 24. okt. Včeraj je senator Spooner zboroval z predsednikom Rooseveltom z ozirom na finančno vprašanje. Pododsek senatske-ga finančnega odseka, je tekom poletja neredno zboroval deloma v Rhode Islandu, deloma v New Yorku in posledica tega je. da so "Asset Banking" načrt zavrgli ter se vrnili k staremu Aldrichovemu predlogu. Senator Spooner je predsedniku poročal o posvetovanju odseka.
Predsednik Roosevelt se je tem povodom izjavil, da bi bilo najboljše, ako se to zimo v finančnej postavo-daji sploh ničesar ne spremeni.
Znižani proračun.
Washington. 24. okt. Tajnik notranjih zadev je naznanil proračun svojega oddelka za prihodnje poslovno leto, ktero se konča 30. junija 1905 Zahtevana dovoljenja znašajo $156,-000,000, ali kake tri milijone manj. lietro za tekoče leto. Imenovane tri milijone bodo prihranili v uradu za pokojnino in onem za Indijance. Za pokojnino bode vlada potrebovala $130,000,000, ali $1,700,000 manj, nego letos. V indijanskem uradu bodo prihranili $1,300,000.
Vojni oddelek bode pa rabil $130,-000,000 več, nego letos. V tej svoti je je vpošteto tudi $16,000,000 za regulacijo rek in luk, za ktere vlada ni lani ničesar dovolila. Vzdrževanje vojske, vštevši plačo obleke in drugih potrebščin velja $78.000,000 ali $200,-000 manj nego v minolem letu. Javne vojaške zgradbe, kakor trdnjave, ar-zenali, vojašnice, in druga poslopja, bodo veljala $24.000,000, ali $16,000,-0000 manj nego letos.
Uniforme.
Washington, 24. okt. Sluge, ktere oskrbujejo službo med belo hišo in drugimi deli naše vlade, dobili bodo posebne uniforme. Dosedaj sluge niso imele uniform, temveč navadno civilno obleko. Le zamorski vratar pri predsednikovem tajniku je imel uniformo, toda ker se je svet norčeval iz uniforme, jo je kmalo spremeni z navadno civilno obleko.
Sternov proces.
Washington, 24. okt. Pri policijskem sodišču so danes nadaljevali s zasliševanjem Leopolda I. Sterna, kteri je zajedno z Augustom W. Ma-' chenom obtožen: da jo kot pogodbenik sprejemal plačila za jermena, ' ktera rabijo pismonoše, dasiravno takih jermen ni nikoli vladi izročil, kljub temu, da je sklenol tozadevno pogodbo. Stern je prvotno sel v Ca-' nado, kjer so ga pa prijeli in poslali nazaj.	. . .
Roosevelt revidira.
Washington. 24. okt. Včerjašnja kabinet ova seja je bila zelo kratka in tudi nevažna. Seje so se udeležili le štirje člani kabineta, ker ostalih še ni v Washingtonu. Generalni poštni ravnatelj je naznanil, da bode v ponedeljek predložil predsedniku poročilo Bristowa. da pa še ne bodo poročilo o poštnem škandalu objavili.
Generalni poštni ravnatelj Payne je sprejel odstop vodje klasifikacijskega oddelka Wm. H. Landvoigta, kter i odstopi danes po zaključku uradnih ur.
Indijanska konferenca.
Lake Mohonk. N. J., 24. okt. Pri tu vršečem se takozvanem indijanskem vprašanju, poročal je dane.-, E-B. Henderson o šolah na indijanskih rezervacijah in sličnih vzgoje se ti-čočih vprašanjih. Govornik je dokazal da belo prebivalstvo v Indian Terri-toriju ni tako inteligentno in moralno, kakor indijansko, tako, da so šole za beie bolj ix»trebne, nego za Indijance. V imenovanem territoriju živi sedaj 600.000 belih in 80,000 Indijancev. Indijanci in otroci belih, imajo tamkaj manj šol, nego indijanski otroci.
Radi tega je dr. Lyman" Abbot predlagal, da se rezervacije opuste in da se v nadalje z Indijanci postopa tako, kakor z belimi. Polkovnik Pratt se je z ozirom na civilizacijo Indijancev izrazil: *'Ako hočete Indijance civilizirati, povedite jih v civilizacijo in jih v njej ohranite."
Nepoznani morilec.
Port Je r vis. N. Y., 25. okt. Nad 100 dobro oboroženih mož zasleduje v tukajšnjej okolici morilca gospe Viktor E. Bevanove. soproge premožnega farmerja v Dingmaus Ferry. Farmer in njegova soproga sta sedela pri večerji, ko je nekako skozi okno na nju streljal ter oba težko ranil, vsled česar je gospa že umrla, dočim se tudi o njenem možu ne ve, bode li okreval. Takoj, ko se je o napadu zvedelo, so sosedje pričeli s zasledovanjem napadalca, ne da bi ga do sedaj našli.
Denar ali življenje.
Gospod Henderson iz Riverside ja sklenil vse špekulacije opustiti in samo za svoje zdravje skrbeti. Zakaj i Bogati mož je neumorno delal in srečno špekuliral, mnogo denarja zaslužil, končno pa vendar prišel do spoznanja, ko je težko obolel, da ni denar najboljše na svetu in se odločil žrtvovati denar in varovati si življenje. Navadno vsaki človek, kateri ima mnogovrstne posle, zane marja glavno reč — samega sebe. Nikdar se ni pa treba bati človeku, kteri pije redno Trinerjevo zdravilno grenko vino, da bodo njegovi organi oslabeli, ker to vino čisti in obnavlja kri in tako kontrolira celo prebavo, oživi živce, ojači mišice, sploh vzdrži človeka zdravega. Pijte toraj to vino, pa se Vam ni treba bati ne za denar ne za življenje, ker oboje ostane ▼ popolnem redu — samo pazite, da Vas kdo ne goljufa in mesto Trinerje-vega vina kako žlobodro posili. Dobi se v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu, Jos. Triner, 799 So Ashland Ave., Chicago 111., Piisea, Ste.
m Glas Naroda".
List slovenskih delavcev T Ameriki. Urednik:	Editor:
ZMAGOSLAV VAXJAYEC. Lastnik:	Publisher:
FRANK SAKSER, 10» Greenwich St., N«w York City.
no ne mislimo nevarnost, ktera preti delavstvu, ktero zamore tudi samo postati korumpirano. Tudi se že množe znamenja, iz kterih. je sklepati da je tudi v delavskih vrstah najti korupcijo, ktera mora emancipacijo delavstva zelc "iti.
Na leto velja list ca Ameriko . .$3—,
„ pel leta............1.50,
Za Evropo za vse leto . . cld. 7.50.
„ pol lela . - cld. 3.75. „	četrt leta . (cld- 1.80
V Kvropo pošiljamo list skupno dve številki.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in prajcnikev.
..GLAS NARODA"
{..Voiee of the Pee»le")
Issued every day, except Sunday and Holidays. Subscription yearly S3.
Advertisements on agreement.
Za oglase do 10 vrstic se plača 80 oentov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj še blagovoli poslati »o Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnjo bi ▼ališce naznani, da hitreje najdemt. natlovnika.
Dopisom in pošiljatvam maredite naslov t
,,GLAS NARODA",
109 Greenwich St.. New York. Git* — Telefon 8795 Cortlandt. —
Nenravnost višjih krogov.
Stara prislovica, da postane človek tat po priliki, ktera se um nudi, velja lahko tudi kot vtemeljevanje dejstva, da deluje izvrševanje nndvlada-joeepra prava ljudi nad ljudmi, nekako nenravno in sicer najpreje na vladajoče, potem pa tudi na vladane.
V	času, ko so se ljudje vlade kraljev in "plemstva" otresli, in v svojej naivnej poštenosti proklamirali 'ljudsko pravo', bili so na nravnej višini. Oni ao rado mnogo žrtvovali, dasi-ravno le iz liayona, da jim bode to prinašalo dobiček. Zlasti je mladina bila v tem pogledu v prvih vrstah bojevnikov, kakor nam to v množi h slučajih svPtloči zgodovina.
Vendar se je pa to tekom zadnjih 50 let zelo spremenilo. Meščanstvo je v splošnem oziru popustilo vse idoale in je ustanovilo ne le umetni ropar ski sistem, da tako obogati, temveč ono si je prilastilo tudi vso brutalno silo, da si tako zagotovi trajno vla-darstvo slično onemu prejšnjih tiranov. Zlasti je to razliko opažati med današnjo olikano mladino in ono prve polovice minolega stoletja.
V	nekem wisconsinskem listu ei-tamo:
"Duh goljufije pojavil se je tudi med dijaki in *>ieer med starejšimi uglednega vseučilišča v Madisonu Wis. Takozvani "sophomores" in "freshmeni", starejši iu mlajši dijaki vseučilišča, morajo vsaki teden po je denkrat obiskovati zborovanja knjižnici. "Sophomores" so si naročili listke, ktere so potem prodajali mlajšim tovarišem, ktere so prepričali, da so za obisk zborovanj take vstopni«* potrebne. Vstopnina pa je naravno prosta. Takih vstopnic so prodali nad 400 in tako so "freshmt ne" ogoljufali za denar.
Marsikdo bi ta dogodek obsojal kot bagatelo, ali kot posledico šale, ktera je pri vseh dijakih vdomačena. Ven dar nam pa stvar dovoljno dokazuje o nazadovanju morale pri olikanej mladini, pri tem moramo tudi pri pomniti, da se v slučajih štrajkov preporodoma dogaja, da opravljajo dijaki skabska dela, v kar jih naravni zapeljujejo profesorji.
Posebnih dokazov o nenravnost naših "boljših krogov"1 nam ni potrv ba navajati, kajti oni se itak z vsa kim dnevom množe. Toda miliško gu spodarstvo v Coloradu je vendarl prezapeljivo, da bi ga na tem mestu zamolčali. Da so tamkaj pozvali mi lie© na lice mesta le radi tega. da vničijo opravičene zahteve delavcev je nekaj navadnega in vsakdanjega Zato vendar imamo milico in ona bode — kolikor bolj jo delavci ostav Ijajo — vedno bolj zastopala "zlat mladino", ktera je že v francoskih re volucijskih bojih igrala veliko vlogo Toda nastop milice v Coloradu tudi za nas, ki smo že na marsikaj navajeni, zelo iznenadljiv. Prvobori telji meščanstva, gospodarijo, oziro raa morajo tamkaj gospodariti, kako divjaki, kteri se čutijo kot popolne gospodarje položaja. Ako je celo go verner, kteri z imenovano tolpo po polnoma sočuvstvuje, odpozval pet častnikov, med kterimi je bil tudi vr hovni poveljnik Chase, nam to s vedo či, da so bile proti imenovanim čast nikoan vložene tožbe radi zlorabe ura-dovanja, ponarejanja denarnih listin, podkupljivosti , prodaje častniških mest itd., popolnoma opravičene.
O meščanskej korupciji pa sploh ne moremo razpravljati, ako istodob-
Kriza na Ogrskem.
Kriza na Ogrskem je tenzieijcnar-na — smo hoteli napisati v naglici.
To pomenja po domače, da se noče ganiti z mesta. Ali vse se dozdeva, da bi to označenje ne odgovarjalo resnici. Zadnja poročila se glasijo zelo pesimistično in napravljajo vtis, da se jo kriza še poojstrila. Razni so momenti, ki izzivljajo tako sodbo.
Že dejstvo, da so je Ivoloman Szell povrnil z Dunaja v Budimpešto, ne da bi bil prejel ali vsprejel nalog za sestavo nove vlade, je jako zmanjšalo nado, da bi se kriza povoljno rešila. Potem je prišla vmes odredba grofa Khuena, kakor ministra za notranje stvari, s ktero je razveljavil sklepe komitatov, da ne bodo pobirali davkov. Opozicija je že pozvala komi-tate, naj se niti ne zmenijo za to na-redbo. Ce bodo komitati sledili temu pozivu opozicije in če se odločijo za očiten odpor, potem imamo nov konflikt med komitati in vlado, a iz tega navstane — anarhija.
K temu prihaja še, da v liberalni ečini, ktera edina bi mogla dati pod-stavo za rešitev krize, to je, zagotoviti zaslombo novi vladi, postajajo razmere obupneje od dne do dne. Je-linstvena itak že dolgo ni bila, ker ima v sebi Apponji-jeve elemente, kterih voditelj je bil že dolgo intelek tuelni voditelj — opozicije in ob-strukcije. Po delovanju teh elementov so tudi stari liberalci, vsaj kolikor se dostaje "narodnih zahtev" v vojski, bolj in bolj soglašali z opozicijo in je prišlo na Ogrskem do položaja, ki je unicum v zgodovini parlamentarnega življenja, da je namreč večina formalno obstala, faktieno pa je nje veliki del sestavljal opozicijo.
Zadnje vesti pa poročajo o novih konfliktih radi delovanja takozvane-"odbora deveto rice". Ta odbor jt-namreč stranka imenovala v to namen. da pride enkrat do kakega lastnega programa glede zahtev, ki naj h stavijo Madjari v vojski. Ali tudi ob tem vprašanju je liberalna stranka razcepljena na dvoje, na dve skupini. Ena se imenuje "narodno", dru ga "državnopravno konservativno". Med tema dvema skupinama se j< vnel hud prepir. Ena zahteva, naj se
določenjem vojaškega programa počaka do imenovanja nove vlade, ki naj bode sodelovala na sestavi tegii programa in kteri program naj bi bil tak, da bi ga nova vlada mogla zastopati toliko v parlamentu, kolikor nasproti kroni. — Druga skupina za hteva nasprotno: naj se rečeni vojaški program sestavi takoj, da bodr-
Eyropejske in droge vesti.
Dunaj. 25. okt. Včeraj se je tukaj zaključila obravnava proti "baronu" Fran Josipu Lerchenfeldu, kteri je več -totisoč goldinarjev ogoljufal. Ker je tat "nnxlrokrven". obsodilo ira je "pravično" avstrijsko sodišče v 1 .".mesečno ječo in zgubo "plemstva".
Berolin. 25. okt. V kolonijskem predmestju Ehrcnfeld je pričelo v hi-i Fussbender goreti. Ogenj se je izredno hitro razširjal. Ivo so končno zamogli priti gasilci v ruševine, na-
li so tri otroke gospe Fussdeijeve in njeno T'»letna mater, mrtve.
Rim, 25. okt- Italijanska vlada je lobila obvestilo, da pridejo v kratkem a" Genovo, ameriške vojne ladije iz Bejruta.
Rim, 25. okt. Anarhist, imenom Michaele Christo, je baje nameraval kralja Viktor Emanuela usmrtiti, radi česar so ga zaprli.
Rim, 25. okt. Sedanji ameriški po-lanik v Perziji, Richmond Pearson, popreje konzul v Genovi, je bil radi žaljenja "časti" necega italijanskega uradnika obsojen v plačilo denarne kazni $60.
Madrid. 25. okt. Ivralj Alfonso je želel zvedeti o stališču, ktero bi zavzemal Vatican, ako bi kralj Alfonso obiskal kralja Viktor Emanuela. Tozadevni odgovor se je pa glasil neugodno, tako, da kralj ne bode potoval v Rim.
Paris. Rusko finančno ministerstvo ie podarilo newyorskej borzi krasno dragoceno vazo. Vaza je sedaj izgo-tovljena. Visoka je 4 čevlje in je marmor as t a. ter bogato okrašena z Lapis Lazuli.
Paris, 20. okt. Vsled nekega podjetja lista "Matin" pripetili so se tukaj nemiri. List je namreč v mest vi -kril nek zaklad, kterega mesto je bilo po nekoliko opisano v listovem podlistku. Včeraj zjutraj je velika množica ljudi iskala zaklad v Buttes Chaumont parku, ko se je neki gospod pripeljal, izstopil iz voza m zaklad takoj našel. Množica je na to tr-!ila, da je dotičnik listov vslužben >c, radi česar so ga hoteli linčati.
Kurz.
Za 100 kron avstr. veljave treba je dati £.20.50 in k tema še 15 cea-tov za poštnino, ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
Ekspresni parnik "francoske družbe''
L A L0RRAIXK
odpljuje dne 29. okt. ob 10. uri dopol-iz Xew Yorka v Havre.
Kranjsko slovensko katoliško
Ekspresni parnik LA TO L R A1NE
odpljuje dne 5. nov. ob 10 uri dopol. iz Xew Yorka v Havre.
Ekspresni parnik "francoske družbe"
L A SAYOJLE
odpljuje dne 12. nov. ob 10. uri dopol. iz New Yorka v Havre.
Papež Pij X. ostane 'jenjem italijanske vlade še benečanski patrijarh.
z do\ nadalje
prihodnja vlada po njem določala svoj program. Ti skupini si torej ostro stojita nasproti v liberalni stranki, a današnje vesti ne dajejo nobene opore za sodlw>. kako in ali se sploh reši ta konilikt ? V Budimpešti se širijo celo govorice, da je t;t stranka že tako razdejana, da morda ne pride več v poštev o reševanju krize.
Govori se celo, da na nje mesto kakor vladna stranka stopi klerikalna ljudska stranka pod vodstvom grofa Zycliy-ja. Jsaše mnenje je sicer, da je ta možnost izključena, že rad.i nje maloštevilnosti in nje kvalitete: ;ili fakt, da se govori kaj tacega. ž< priča, kako razdejano je vse politično življenje na Ogrskem in da je konfu-zija na svojem višku.
Ta konfuzija se kaže tudi v pojavu, da ima politik, ki količkaj prihaja poštev .'■voje specielno mnenje. To velja sosebno glede Apponvi-ja. ki ježe dolgo pravi enfant terrible za liberalno stranko. Prav znat i k-n j. v tc pogledu odgovor, ki na je bil dal nn poziv neodvisnostne stranke, naj tudi formalno prestopi v nje vr-ie. Gr>»f Apponvi pa je menil: Pu-tite me pri-ja'elji tu: vam lahk • več k<>ri-tim!
Ali tudi Szellovo vedenje ni tako. da bi jasnilo situacij->. Tudi on zastopa >edaj program, ki ~e bolj bliži sTi.li>."u opozicije in je daleč od stališča krone. Ce je namreč r.kar Javljajo danes iz Budimpešte, da je S zel i Izjavil cesarju, da vladna večina >i-cer ne zahteva madjarskega povelj--tvenega jezika, da pa hoče varovati parlamentu pravico do dolačanja v stvareh vojske in da ne priznava rezervat nih pravic kronjt potem se pripravlja konflikt med liberalno večino in krono. V armadnem povelju in cesarjevem ročnem pismu je krona odločno izjavila, da ne odstopi od svojih majestetnih pravic, večina pa jej hoče sedaj odrekati ravno te pravice!!
Položaj se torej poojstruje. Splošno domnevanje je bilo do sedaj, da je le opozicija Košut, Barabas in družba imela namen izzvati konflikt s krono, kteri namen je tudi dosegla: o vladni večini pa se je menilo v obče, da se zgraža pred takim konfliktonj. To domnevanje se hoče izkazati kakor krivo.
i Mi bi rekli celo, da je danes večina v večjo oviro rešitvi krize, nego pa opozicija. Ta poslednja ima vsaj svoj skupen program, v večini pa je — kaos.
Z revolverjem prisiljena poroka. iS a Grškem vladajo orijental -ki običaji, in često se zgodi, da sta-i i-i prisilijo hčer. da se uda. Zato pa postopa pravoslavna cerkev zelo "ku ■ antno". Ako ima mož le denar, loči ara cerkev od žene, ktere se je naveli "al, ako tudi ni nobenega pravega vzroka. Tudi ni redko, da si vzame mož s silo deklico od starišev ali ljubimec ženo možu. Toda strogi sc običaji glede zaroke. Zaročnik moi . dihati dano besedo, sicer ga doleti krvna osveta sorodnikov zaročnice. Tako se je nedavno zaročil v Tirnovu bo-gat mladenič z revno dc-klieo. Xa dan. ko bi se bila morala obhajati poroka, -i je ženin premislil z izgovorom, d
mu stariši protivijo. Nevestini sorodniki pa niso uvaževali tega izgovora, temveč so ga po prijateljih iz vabili k neki svatbi v sosednjo vas Ko so bili gostje najbolje volje, vsto-pila sta v sobo dva rojaka zaročenke ter z revolverjema prisilila nezveste ga zaroenika. da jima je sledil. Peljala sta ga naravnost v rusko kapelo kjer je že čakala nevesta s popom Sorodnika z revolverjema sta bila po ročni priči.
"GLAS NARODA"
prodaja po 1 cent številko:
V	Clevelandu, Ohio, 1778 St. Clair Stret.
V	Johnstown, Pa., Frank Gabre-nja, 521 Power St.
Ako želi kdo rojakov list prodajati naj se oglasi pri upravništvu.
Vožnje listke za te parnike prodaja E r. S a k s e r, 10'J Green w_i c h St., New York. Za ekspresne parnike si je preje potreba zagotoviti prostor, ker so po navadi prenapolnjeni in obilo potnikov zaostane. Naznanite nam odhod rotom brzojava ali pa nas pokličite p*.- telefonu: 3795 CoTtlandt, ako ste na kaki postaji v j* Yorku. Dobro si to zapomnite.
Izvanredci parniki francoske družbe.
svete Bartee
v Forest City, Penna.
Inkorporirano duč 31. januarja 1005 v Pennsylvaniji.
ODBOKXIKI:
Predsednik: Josip Zalar, p. o. box ."i 17. Forest City, Ta. Podpredsednik: Josip Žida>, 1*. o. i;,,x 47S, Forest City, Pa.
I.	tajnik: Ivan Telban, 1*. O. Box «<>7. Forest City, Pa.*
II.	tajnik: Ivan žigan, P. O. Box 57% Forest City. Pa. Blagajnik: Martin Muhič, P. O. Box C>;:-7, Forest City, Pa.
GOSPODARSKI IX RAČUNSKI ODBOR:
Josip Bucineli star., P. O. Box 591. Forest City, Pa. Anton Oven, I' O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 402, Forest City, Pa. Josip Gorenc, P. O. Box 5G9, Forest City, Pa.
POROTNI ODBOR:
Josip Bucineli ml., P. O. Box 591. Forest City. Pa. Karol Zalar, P. O. Box 28, Forest City, Pa. Ivan Opeka, P. O. Box 626. Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, Finest City, Pa.
LA CHAMPAGNE
odpljnje dn£ 7. novembra iz New Yorka v Havre. Prvi razred na teli parnikili bode prirejen za drugi razred in velja do Havre samo $42.50.
Tretji razred je pa prirejen za družine in prostori za 4, 6 in 8 osob skupaj. Ta parnika sta toraj dobro urejena za potnike II. in II1. razreda.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Forest City, Pa.
John Telban. P. O. Box 607,
Društveno glasilo je "Glas Naroda".
PRISTOPILI:
K postaji št. 10 v Coketon, \V. Va., Ivan Merkor 40, Fran Paveie 42 Anton Jakopin 28, Ivan Gruden 2'.». Ivan Yavlcen 29. Josip Yav-ken 23, Jurij Borko«'; 29, Ivan Žust 39 let. Sprejeti dne 4. oktobra 1903.
Ivan Telban, 1. tajnik.
Po vsem svetti slavni
prof.Collins iz newyorske univerze.
Jamči za popolno ozdravljenje vseh bolezni.
On z dobrim vspebom zdravi bolezni pljue, želodca, mehurja, t-rev, grla in glave; nervoznost, slabo pamet, zaspanost in slabo spanje; neredno bit je in slabost srca: revmatizem, katar, astmo, maternico, kašelj, preblajenje, bljuvanje krvi, otekle in bolne no<re, bolezni v l>okili in križu, izpuščaje na obrazu in telesu, krče, ulesa. epilepsijo, bolezni ledvic ter jeter, kile, zlato žilo, tifus, mrzlico itd.
Prof. Collins zdravi tajne bolezni možke in ženske.
Ako ima kedo kako nevarno bolezen in potrebuje izvrstnega zdravnika, naj se obrne osobno ali pa pismeno k prof. Collinsu in v kratkem se mu bode zakvaljal za ozdrav Ijenje.
OROZORITEV!
Da bi profesor Collins zamogel ugoditi vsem pacijentom, ustanovil je izborno urejen zdravilni zavod, ki je sirom Amerike znan pod imenom
PROFESSOR COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE.
V tem zavodu ima on zdravnike-strokovnjake, liter i delajo po njegovem navodilu. Tu je tudi l«*kar-' na, v kteri izdelujejo zdravila pod nadzorstvom samega prof. Collinsa, in sicer iz posebnih zelišč ter kore* nin, ktere so importirane iz vseli strani sveta. Ako toraj veste za ljudi, kteri trpe za kako boleznijo, svetujte jim, naj se obrnejo do prof. Collinsa.
Zastarele bolezni in one z nečiste krvi ter* telesne slabosti zdravi z velikim vspehom«
Najboljšim spričevalom v tem oziru so dopisi, ktere on vsak dan dobiva od po njemu ozdravljenih pacijentov.	v
tm
Berite, poskusite in se prepričajte!
Slab želodec, ki nima moči predelati in prebaviti zavžitih jedi. je vzrok. da iste v njem kisajo. Lz tepa napravijo se vetrovi, kteri pečejo, al; kakor pravimo "peče zpaRa'', kai provzruca slab okus v ustih in smrd ljivo 6-jpo. Ako jedila leie neprebavljena v žeiodeo. se zastrupi kri in človek -^e čuti po celem telesu slabejra. trudnega in izmučenega, vije ^a krt v želodcu, jod mu ne diši, postaja nervozen, čuti se napetega v trebuhi; in pa tiSči v prsih, sosebno pri srcu
Kdor trpi vsled slabe prebavljivosti želodca in druzih prebavnih orga nov. naj redno pije
zdravilno grenko vino,
ktero napravlja Anton Kline \ Clevelandu, O., iz finega naravnepr vina in najboljših zdravilnih zelišč rož in korenin.
Navodila za vporabo ter spričal<> na vsaki steklenici.
Edin« slovensk« podjetja v Amerik i!
Xaroeila sr»«.jema di-užbin tajnik-
Frank Rus s, 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohb
Angležko slovnico imamo zopet v zalogi. Stane 40 centov s poštnino vred.	...
Marija Levickv, Viley, Mason Co., Mich. Popolno ozdravljenje jeter.
Ivan Nag v, Box 123, Bessemer, Mich. Trganje v glavi in neuralgia. Evo še več dopisov od ozdravljenih ljodi, ki se zahvaljujejo prof. dr. Collinsu:
Teofil Sl fnakowicz, Minersville, Pa. Zastarela želodčna bolezen.
Bolezen v glavi in ušesih. Bolezen želodca ozdravljena.
Spoštovan g. prof. Collins:— Vsi zdravila, ktera ste nam pri-p- -s'ali, smo dobili. Moja so-pr ga je ze'o trpela radi bolezni v glavi in ršesih nad leto dni in sedaj je ie popolnoma ozdrav-lj na za kar se vam srčno za-hvabujem. V slučaja prtr=:« se iiino na vas obrnemo ker smo prepričani, da nam Tetino po-"teno p^trežite kako ste nam - daj postregli. Z veleStovar.jem J >-np Svihe'a, Box 63, Silver Lake, Minn.
Bil sem bolan nad sest let na želodcu; poskusil sem obilo zdravnikov, toda nobeden ni zamogel mi pomoči. Končno sem se obrnil k prof dr. Collinsu in on mi je pnposlal zdravila, ktera so me ozdravila, tako da sem postal zopet zdrav in močan.
rriava mu za to!
Mihael Hlavač, 629 Bell alley, Reading, Perm.
Popolno ozdravljenje jeter.
slani g. profesor:—
Zdravila, ktera ste priposlali, je moja soproga zaviila ter se Tin srčno zahvaljujem za n-ih priposlanje, k«r so jej irpo&lo-vala zaSeljeno zdravje. Ako K«demo v prihi-in-r-sti 2<iravci-ško pomoč poTebovali, o" me-su še	na vas.
Spoštovanjem
Josip Lerxkv, Viley,
Maso« Co., Mich.
Ozdravljenje ženske bolezni.
Spoštovani g. doktor:—
sem bolna nad pet let
radi
Bila
za I enako boleznijo 1 tega sem izdala obilo zdravnikom, toda nobeden mi ni zamogel pomoči. Zdravila od vas, g. pr< fesor, az iravila so me tekom	swseca
Z veieš:oranjem
Josipina Golias, Mta : rw Brook, West Va.
Vse bolezni, notranje in spolske, zdravi profesor CoIIins-
Ako vam kaj manjka, opišite natančno svojo bolezen ter odgovorite na spodaj navedena vprašanja in pošljite vse prof. Collinsu. - ko s; vam bolečine množe, on vam pošlje zdravila, ktera vam gotovo pomagajo. V slučaju, da je vaša bolezen neoz-iravljiva, vam to . 3-an: ter ne zahteva za to nikake odškodnine.	—
Košljate? — Se sušite? — Povračate? — Imate polucijo? — Oiekate? — Boli vas bok? — Imate drisko? — Ali vas čelo boli? — \h vas M ža srbi? -- Ali vain srce močno bije'? — Imate beli jezik? — Vas bole kosti? — Ali vas peče ko puščate vodo? — Ali vam ^avija v črevah? — Ali se lahko prestrašite?—Ali se čestokrat prehladite? — Imate nalezljive bolezni? —Čutite mraz v ledjih? — čutite po telesu vročino? — Čutite na vrh glave bolečine? — Ste zaspani? — Vas bole ušesa? — Se čutite trudne? — Imate slab zrak? — \h kratko dihate? — Ali vas bole pleča? — Imate slab tek? — Vas v grlu peče? — Ali vas po jedi boli? — Imate zaprtje? — Tresejo se v. m rokt? — Ali v.-_s p če v hrbtu? —- Vam teče iz ušes? — Imate vrtoglavost? — Se lahko razdralite? — Vas boli maternica? — Ali vam zjutraj tečejo sline? — Imate slabe kosti v križu? — Imate v grlu seženo? — Čutite vnetje?
Odgovorite na navedena vprašanja ter pošljite ista na nižje označeni naslov. — Uradne nre: Od 10. me zjutraj do I. ure pop.; od 2. do 5. ure pop. Ob nedeljah cd 10. ure ziutraj do i. ure pop. V torek in petek od 7. do S. uri zvečer. — Zdravila se razpošiljajo po ekspresu na vse kraje Zjedinjenih držav in Kanade. — Pišite v kte-emkoli jeziku. — Pisma naslovite:
Prof. Collins New York Medical Institute,
140 West 34t2i Street,	Hew York City, Itf.
. > sak boliiik, kteri hoče biti hitro ozdravljen, mora iskati pomoč pri izvrstnem zdravniku, isolnim ponujajo vsakovrstne električne pase, ampak v teh pasih ni nič elektrike in bolnim nič ne .5,Lsrn.|o, temveč se škodujejo, ker jih vzrlržejejo od zdravljenja, radi česar postane bolezen zastarela, ako bi taksne pasi ozdravljali ljudi, bi jih zastonj ne ponujali.	,
Jugoslovanska
Inkorporirana dn
sedež v
24. januarja igoi v državi Minnesota. ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: John IIabjan, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik John Keržišnik, P. O. Box 138, Federal, L tajnik: JURIJ L. BROZICH. Ely, Minn. II. tajnik: Anton Gerzin, 2137 Lop St., Calumet, Mich. Blagajnik: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
Josip Perko, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Ivan Germ, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. Ivan Primožič, P. O. Box 114, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR.
Mihael Klobučar, 115 7th St, Calumet, Mich. Jakob Zabukovec, 5102 Butler St., Pittsburg, Pa. Juku B rožič, Ely, Minn.
Pa.
Samomor na Reki. Iz petega nadstropja se je vrgla 411etna Katarina Dobrila, žena pilota in mati štirih otrok na ulico, in bila takoj mrtva, radi neozdravljive bolezni.
Otrok se je ubil. Iz Pulja poročajo: 2V2letni otrok Eornasari splezal je v II. nadstropju na okno. padel na ulico in se tako poškodoval, da je v eni uri umrl.
Poostrena kazen za srbske častnike-zarotnike. Belgfajsko vojno sodišče je zvišalo častnikom v niški aferi Todoroviču, Georgjeviču, Dra-dareviČu in Cvetkoviču kazen od 10 mesecev na 13 mesecev ter jih obenem tudi degradiralo.
Dopisi n;ij se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brozich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem, drugem.
Denarne pošiljat ve naj se ?R>šljejo blagajniku Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn, in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je „GLAS NARODA".
Drobnosti.
Strašna smrkavec. Is Sinoči nnijili Zadnika nek t kor je v Bol Po končanem gostilniški pi sestnika. ter s-Ondi je bil m ški delavec J StoJaea občin« I.sti se je kma Novakom, kr«> prepiru je "smrkavec" užaljeni Bi ga lahko p< fantje so Vročekrvni začel sekat ženi po ok<
p o s 1 e d i e a besede : Boh. Bistrice 9. okt.: >■0 11a skednju Antona eri domači fantje, ka-linju običujno, turšico. delu podali so se še v ostor imenovanega po-i privoščili irud
'tU
oseili lmilo piiaee. že vinjen železni-rij Biandič, doma iz Sv. Jurij pri Reki. 1 sporekel s Simonom iškim pomočnikom. V Novak Bianiča imenoval Vsled te zabavljice j«' nič Novaka po obrazu in škodoval. Drugi navzoči dednjega začeli braniti. Ilrvat pa je, kakor besen z dolgim dvoreznim no-lu stoječih, ne meneč se.
mu j«- li kdo kaj zalega storil ali ni<*. Nesreča je hotela, da je prišel ondaj v gostilno tudi usnjarski pomočnik Janez Žefran nič hudega sluteč. Kar ga nenadno zahode zdivjani Bianič z opisanim nožem v glavo s tako silo, da se prišedši pred gostilniška vrata zgrudi, izkrvavi ter takoj umre. — Ranjki bil je 33 let star, doma v Kalu 11a Tolminskem. Bil je miroljuben ter v obče priljubljen človek, ki ni nikomur kaj hudega storil. Trenotno veselje plačati je moral s življenjem. Siloviti Bianič ne nadalje sinrtnone-varno ranil še tri domače fante v istem času, namreč Antona Torkar. Matevža Znidar in Valentina Ravnik. Zadnja dva >0 prenesli v bolni-co, kjer bodeta morala biti operiran:'. Težko, tla bi okrevala. Rane so pregloboki1. Ko je zlobnež dovršil svoje d«4o nad nedolžnimi fanti, je zbežal po vasi. Orožnih Indihar, videč ga bežati, mu pot prestriže. Se predno s • je vstavil, je vrgel krvavi noč prof-. — Pogumni orožnik hudodelnika aretira in odvede v zapor. V senci bajonetov so ga orožniki privedli na lice mest§, kjer so ga ranjenci takoj kot storilca spoznali.
P o n a r e j a 1 c i d e n a r j a. Y Hrastniku so prijeli orožnike nekega Mlakarja in njegovega tasta Pusta, tovarniška delavca .ker sta ponarejala srebrnjake in krone. Pripravo je vrgla žena prvega v Savo. toda, ker je padla poleg brega v vodo, jo ta ni odnesla ter so jo orožniki našli. Tudi v Trbovljah so zasledili ponarejalea kron. Kralja, ki pa jo je pravočasno popihal v Ameriko. Brzojavili so za njim.
-in je postopač Ivan Kralj, ki je bival zadnji čas pri svojem očetu, ki je tovarniški delavec v Litiji. V ponedeljek je šel od doma. češ, da gre iskat dela: a po noči se je skrivaj splazil v očetovo stanovanje ter mu odnesel ves 14dnevni zaslužek 18 K, uro in nekaj obleke, skoro vse očetovo imetje. — Radi ponočnega razgrajanja se je moralo dne 10. okt. zagovarjati 23 fantov iz Litije pred okr. glavarjem. — Štrajk v Zagorju in Trbovljah je pri vedel skoro vse de-lavee iz litijske okolice domov. Doma pridno pomagajo pri poljskih delih, ob enem pa željno pričakujejo in upajo, da se bodo njih opravičene zahteve ugodno reiile.
Prste odrezalo. Iz Mosta pri Žirovnici se poroča: Janez Revt, posestnika in lesnega trgovca sin, je pretečem teden žagal na ožetovi žagi pri Cirkularu. Pri tem mu je tako nesrečno izpoddrsnilo, da mu je na levi roki tri prste odrezalo.
Nesreča. V Preski pri Medvo-dal 1 se je 7. okt- ponesrečil posestnik Valentin Babnik. Kopal je skupaj s svojo ženo ilovico za tovarno v Je-senicah. Ker je zemljo preTec izpod-kopal, se je vtrgala velika plast in ga podsula. Sicer je takoj prihitelo nekaj delavcev, ki so Babnika takoj izkopali iz prsti, a vendar je bilo že prepozno, nesrečnež je bil že zadušen. Babnik je oče štirih nedoraslih otrok.
Bosanski lovski bataljon. Že lani se je sklenilo osnovati bosansko lovske bataljone. Štiri stot-nije, ki obsegajo novi lovski bataljoni. so nabrane iz vseh stotnij štirih bosanskih pehotnih polkov, in so te dni dospele iz Sarajeva, Banjaluke Dolnje Tuzle in Mostara na Dunaj. Te stotnije imajo službeni naslov: Bosansko-hercegovinski poljsko-lov-ski bataljon št. 1. Častniki nosijo opravo slično oni drugih lovskih častnikov, vojaki pa tako, kakor bosanska pehota, le da je barva svitlosiva, kakor pri drugih lovskih četah. Za sedaj je osnovan le ta bataljon, ostali trije se osnujejo čim prej.
Strašna mati. V Ivrasso-Szii-renyju je neka Eva Krajovan tako žalovala za svojim možem, da so se opažali na njej znaki duševne abnormalnosti. Nekega dne je zaklenika svojo Sletno hčerko v sobo ter hišo zažgala. Mirno je gledala, kako so plameni objemali hišo. Sosedom, ki so prihiteli gasit, ni niti omenila, da je hči v goreči hiši, šele na obupno ki icanje so skočili po otroka v plamen, toda bil je tako opečen, da je kmalu umrl.

U mor žene. V Černovieah je živel Nikita Popesku, ki je imel več otrok, a se je malo brigal za svojo družino. Seznanil se je bil z mlado, lepo deklico in imel razmerje ž njo. Vzel jo je celo v hišo, in v tožbi se našteva najhujše trpljenje, ki je je morala Žena Nikite pretrpeti od njega; stregel ji je po življenju, da bi poročil svojo ljubico. Neko jutro prisilil je svojo ženo, ki se imenuje v obtožnici mučenica, da je šla ž njim. a nazaj je prišel — sam. Ženo so dobili v vodi, kamor jo je mož od vzadi pahnil. Porotniki so deset proti dvema potrdili zavratni umor in sodni dvor je obsodil Nikit_ — n. vislice.
pošiljam najceneje in najHitt-eje v staro do=
movino. IMilijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti! Kuka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt.
Sedaj pošljem IOO kron za $20.50
in 15 centov poštarine, bodisi da kdo pošlje $5 ali 8500.
PAR0BR0DNE LISTKE
prodajam po izvirnih conah in potnikom koli-
____kor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj
~ ~ ~ 3 : :	-- javi, po kterej železnici m kedaj pride v
JNew 1 ork m nas moz ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede >..^ soliden 111 cen hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postajo h,
indt, ali con-do%renski pogovori ter prihrani dolarje. To je zelo važno!
nika v
, owwvim motril utitt-i. iVKii kuo sam pri tie v i\ew lovk na kako železi i se ne ve kam obrniti, naj grč na postajo k telefonu in pokliče 3795 Cortiar nect three seven nine five Cortlandt in potem'se z nami slovens pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarie. t
plača Z veleštovanjem
iPRAINK SAKSER,
ICQ GREENWICH ST.,	NEW YORK, IN. V.
v.	Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je druga
številka vse eno. \ tem obstoji zvijača in min gokrat prevara.
r
zadnji p o v o d n j i na Ko-roškem. Poročali so že o grozovitosti po vod nji, ki je zadela Koroško sredi ininolega meseca, a vemo, da bodo razne podrobnosti naše čitatelje še vedno zanimale. V Lužnici in Lipalji vasi so uničene hiše posestnikom: Miha Kovač, Tomaž Kovač, Tomaž Kamel, Luka Peml, Ana Grilc, Ana Miklavčič. — Vedno bolj se kaže, da so najhujše prizadete Ukve, ki so v pravem pomenu besede zakopane v kamenju in pesku. Vas bodo morali pozidati na drugem kraju. Brez strehe je tam 27 družin z 127 osobami. Za zimo jim bodo sezidali barake, .^olo v Ukvah so morali opustiti, ker je tudi šolsko poslopje pod peskom.
Ž r » v e letnega semnja v Nižjem N' /gorodu. Sloveči svetovni semenj v Nižjem Novgorodu je zahteval sle-deže žrtve: v zasebnih hišah in bolnicah se je zdravilo omenjene dni 340 osob, 696 osob je bilo v gnječah lahko ranjenih, 317 jih je prišlo v dotiko z noži, 3 pa z orožjem, 1169 osob jo bilo na drugačen način poškodovanih. 14 !si jih je izvinilo roke ali noge, 79. so bile zlomljene noge ali roke, je dobilo opekline. Vseh ponesrečencev je tedaj bilo 2700 — to je že pravcata vojska.
Cortlandt
Telefon: 3795 Cortlandt
Kretanje parnikov. V New York so dospeli:
Ne York, 2. okt. iz Southamptona
562 potniki. Arabic, 24. okt. potniki.
iz Liverpoola s 448
Cesta od Trbiža do Pontablja je okraja v Kijevu
Premembe v višji ruski upravi. Sedanji šef varšavske pokrajine, ge- I	Dofineti "
neral Čertkov, cdstopi. Na njegovo j	imajo:
mesto pride general pi. Wahl, ki ga Astoria iz Glasgowa. prebivalstvo silno sovraži zaradi nje- i Zeeland iz Antwerpena. gove osornosti in ^strogosti, ki jo je Noordam iz Rotterdama. pokazal kot guverner Vilne. Bati se Lalin iz Genove, je, da bo v Varšavi oživil Poljakom Kronprinz Wilhelm iz Bremena, sovražno politiko, kakoršno je uga-' njal Gurko. Tudi sedanji šef vojaškega štaba v Varšavi, general Pu-zyrevskij zapusti svoje mesto ter postane vrhovni poveljnik vojnega
zopet odprta prometu. Neumornemu delu vojakov in drugih ljudi j se je zahvaliti, da se je vsaj cesta zopet
Odpljuli bodo:
Kaiser Wilhelm der Grosse 27. okt.
v Bremen. Teutonic, 28. okt. v Liverpool. Ryndam 28. okt. v Rotterdam. New York 28. okt. v Southampton.
Bradata žena. V Draždanih je Neckar 29. okt. v Bremen, umrla te dni Zenora Pastrana, ki je La Lorraine 29. okt. v Iiavre. odprla. — V Lužnici je utonil tudi \ Prepotovala skoraj ves svet. Imela je Arabic 30. okt. v Liverpool, nek duhovnik, pravijo, da je bil s'popolnoma moški izraz in nenavadno Zeeland 31. okt. v \ntwerpen Kranjskega. Šel je po železnični pro- močno in gosto brado. S 17. letom se Astoria 31. okt. v Glasgow, ni, ko ga je dobila voda in se ni vec]ie Poročila z ameriškim iinprezarijem Graf AValdersee 31. okt. v Hambur mogel rešiti. — V Zgornjih Alah pri jter ž njim potovala, da se svetu kaže. Lucania 31. okt. v Liverpool.
ir\ nf ^vm'1 A i 1 ^ *	' I T tAOr > 1 Q l^An r% m imrtlft 1 ^ ^______ — 1 ____ l.r « ...______\"1 * * 1 1 .
na
CUreifenburgu je utonil 441etni po- j Iz tega zakona je imela lepegra plavo »dišen vjsestnik Smolej; tri druge osobe so ; lasega dečka, ki pa je umrl v 7. letu. i upajo bile tam v veliki nevarnosti, da uto-j Fred 15. leti se je odpovedala napor-in pod- ni jo. a so se rešile, potem pa nevarno
O e r m a 11 i z a c i j a Ljutomeru. <im dalje več apodnještsijerski nemškotarji
rej en i jim n< m-ki uradniki. Ihisi do- zbolele. — Blizo Sovodja je voda od-
bro vedo, da živijo med samimi Slovenci in oil njihovega denarja, vendar ne spoštujejo jezika tega ljudstva. Pred kratkim se je od ljutomerskega sodišča poslal nekterim osobam k Sv. Juriji ob Sčavniei o nekih stvareh popolnoma nemški dopis. In še kak je bil i1 Pisan tako grdo, kakor če bi kure praskale po papirju, ne pa ljudje. Take pisave ni mogoče čitati. Vprašamo se. ali so ti gospodje tam pri sodni j i zavoljo ljudstva, ali ljudstvo zavoljo njih? Ce so zavoljo ljudstva postavljeni, naj pač spoštujejo njih jezik in dopisujejo slovenski ter naj hodijo v ljudske šole tja v prvi razred se lepše pisat učit! V Ljutomeru so pri sodniji sami taki uradniki, ki so sinovi tujega naroda.
nesla neko ribičevo hišo. Ljudje se niso mogli več rešiti in utonili so: mož in žena, dva sinova in jedna hči. Trupla so našli blizo Špitala. — Okr. glavarstva so dobila ukaz, da morajo posebne komisije v vsaki občini pregledati in ceniti škodo, ki jo je napravila zadnja povoden. PL Auer dr. Welsbacn je podaril za po povodnji 1 oškodovane 10,000 K. Deželni pomo-f žni odbor je nabral doslej 67,000 K.
Novice iz litijske okolice. Na Vačah jo dne 4. okt. med 7. in 8. uro ponoči pogorel županov kozolec, v kterem je imel polno sena, fižola in raznega orodja. Re siti niso mogli ničesar. Splošno se sodi. da ja zažgala zlobna roka. Zgorelo mu je sedaj vse. kar je imel. — Povozil je neki voznik iz polšniške fare posestnika Mestnik iz Brezja
Vinska letina v Istri je mnogo slabša kot se je pričakovalo. Poletna suša je mnogo škodovala. V kolikor je pa količina slabša, pa je kakovost letošnjega pridelka nena-vad no dobra. Vztrajno jesensko soln-ce je grozdje zelo lepo ozorilo in osla-dilo. Tudi običajne trsne bolezni so letos grozdju v Istri prizanesli. Nasprotno pa je na Goriškem vinoreja letos mnogo trpela vsled slane in toče.
n emu potovanju ter se še enkrat
omožila. Od taeas je živela s svojim možem stalno / Draždanih, kjer je sedaj umrla 55 let stara. Bila je iz dobre nemške družine v Vogezih Bila pa je izobraženega ter jako finega vedenja.
Kronprinz Wilhelm 3. nov. v Bremen Noordam 4. nov. v Rotterdam. La Tourraine 5. nov. v Havre. Firmland 7. nov, v Antwerpen.
POZOR ROJAKI.
Slovencem, Hrvatom in drugim prijateljem naznanjam, da prienem letošnje novo vino razpošiljati, kterega imam v zalogi 20,000 galon, ~~^	- koncem tega meseca. Omeniti moram
samomorilec. Mlad pa tudi in je najbrže že vsem znano, zidarski pomočnik se je hotel te dni da se je letos grozdje zelo podražilo
L Zo\ kon™U vsled — srčnih bo"	in sem primoran ceno vino povišati
leein. Skočil je iz okna petega nad-	za pet centov pri galoni in velja se-
stropja — a je padel na stekleno stre-	daj: Rudeče vino 50c galona; belo
rer oet?1 nepoškodovan, a to	vino 70 centov galona. Rojake opo-
ga m motilo. Rekel je: "Bo pa treba	ZOrujem, da naj se name obrnejo in
z nova pričeti. In pričel je. Skočil	prepričani bodo, da jim pošljem ne
je zopet iz petega nadstropja druge	]e okusno in dobro temve- tudi yveže
hiše - ker iz prejšnjega niso več pu-	pitno vino_ Vsako naro5ilo se hitro
stili - a zopet mu je bila sreča mila,	in tofno izpolni Naročite fn j.
da je obvisel na nekem oknu m zo-	6ali se bodete. Dro2nik
pet je bil resen. Sedaj je obljubil, da	stari ne bode več pričenjal, ampak bo baje svojo srčno bol zdravil z novo ljubeznijo.
VSEMBOLNIM
2z;a poskušnjo na deset dni
Famozni Električni
Pas "GIANT".
Tisoče bolnih je bilo že ozdravljenih s tem čudotvornim pasom. Revmatizem, zabasanje, bolezni želodca, jeter, pljuč, mehurja in krvi, kašelj, im potenci jo (inožko slabost), nervoznost, gluhost, vnetje mrzlico — splošno nima take bolezni, ktero bi ne bilo mogoče ozdraviti s tem pasom, ki daje novo življenje telesnemu organizmu, izpo-sluje popolno zdravje in odstrani vse uzroke bolezni.
Tudi zdravi ljudje bi morali nositi ta pas, kteri jim pripomore do krepkosti ter čuva pred vsemi boleznimi.
Ako hočete poskusiti, izrežte ta oglas in pošljite ga z vašim naslovom na:
New York Specialty Co.,
982 SixtH Ave., New York,
in takrat bodete dobili pas s pojasnilom, kako se ima rabiti. Ta ugodnost bode trajala samo nekoliko dni, radi tega
pišite š© dories*
Samomor. V P ulju ae je ustrelil z revolverjem domobranski poroČ-
Frank Sakserjeva pisarna v Cleve-landu, O., se nahaja v hiši štev. 1778
se bodete. JJrožnik ostane pri ceni.
Mat. G r i11, 1548 St. Clair St.. Cleveland. O.
KJE JE t
M atija Sod j a, doma iz Bore! pri Karlovcu na Hrvatskem; v Ameriko je prišel dne 27. aprila 1902 in
St. Clair St. Pošilja denar nik Tomašek iz Brna. Vzrok ni znanj*1*** domovino, prodajajo se paro-j sicer. v Crested Butte, Colo. Kdor ve V Pulju je bil šest mesecev. Ko ga je,brodni ^tki in prejema naročnino!za	naslov naj ga^blagovoli na-
v Litiji na hotel dečko (Bursch) zjutraj abuditi, m dnevnik "Glaa Naroda" in to vse' znamtl '
dan semnja dne 5. okt. — Nepošten našel ga je mrtvega.	n« mojo odgovornost.
Marcus Sodia, Crested , Butte, Colo., ali pa "Glas Narodu". (4spt-4nov)
Hallo, rojaki!
Slovencem naznanjam, da sem kupil V
od gospoda J. Stublerja
v Duluth^ IVI inn., 217 W. Superior St,
Točil bodem vsakovrstne dobre pijače, imam lepo prenočišče za potnike, kakor tndi prosti lunch.
Prodajam tudi železniške in parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino. Rojakom preskrbim delo, kteri delajo po šu-mah. Rojake Slovence in Hrvate, kteri i>otujejo eez Duluth, Minn., vabim, da me blagovolijo obiskati, ker bodo gotovo zelo dobro postreženi.
Se spoštovanjem	(31ji)
Josip Scharabon.
Velika zaloga dobrega
^iomaceiavina^
— ter—
doma kuhanega žganja.
Naročila se točno izvrše.
Kdor hoče toraj dobro kapljico ▼ina ali pristnega žganja, naj se obrne na:	(31jl)
John Kracker-ja,
1199 St. Clair St, Cleveland, (K
T ii FTfceHs:.
Pomladanski vetrovi.
Povest iz časov francoskih vojsk.
(Dalje.)
Kmalo potem sta mož in žena zadovoljna s svojim načrtom v kuhinji bila vsak pri svojem delu. Žena je offenj netila, maire je pa zaklanega petelina skubel. Nato je Barba svojega moža podueevala, kako mora pri Dobrihi govoriti, da bode od njega vse zvedel, kar je potreba; med tem pa je bilo kure pečeno in darovi pripravljeni. Urno pograbi maire vse te reči in se napravi na pot v goro proto Dobrihinej koči. Odhajajočemu je žena zadnje nauke v glavo utepala, a maire se je podvizal, da bi se je le prej ko mogoče odkrižal. ker jo zdaj ni več potreboval. "Barbino zvezdo mi pa mora Dobri ha pokazati, naj velja, kar hoče", godrnjal je po poti sam pri sebi. "Barba je čudna ženska, kakš bode šele njena zvezda! Jezična ženska, — repasta zvezda; da, njena zvezda mora repasta biti."
V tem času, ko je maire k Dobrihi posvetovat se, približal se je že major I.ipnici, ki je bila dobre pol ure oddaljena od mairjevega doma. Zamišljeno je stopal navzgor po hribeu, na kterem je stala Roj ar jeva domačija, včasih je malo postal in se oziral po okolici, nato pa zopet urno dalje hitel. Mislil je na dogodke prejšnjega dne. Žal mu je bilo, da je gospa toliko trpela, toda ugovarjal si je. da je za-nj vendar najboljše, da je reč tako iztekla. Po njegovih mislih je bil Vinko jedina zapreka, ktera mu je njegovo srečo odvračevala; spoznal je, da bi nikoli ne mogel za-se pridobiti mlade ženske, dokler bi njeni mož stal na njenej 3trani. Res ga je večkrat unevoljilo njegovo brezvspesno prizadevanje, a prav te zapreke so povečevalo veljavo in dajale neko posebno dražest zaželenemu dobitku. Gospod Besson je bil vojak in trd moški značaj. Pri nikakem početju st-ni na sredi pota ustrašil, polovičnega dejanja on ni poznal. Vinka je sedaj s poti spravil in ni bilo misliti, da bi se se kdaj živ na Lipnico vrnil, kajti v onem vojnem času so bili vojaški poveljniki in uradi z zločinci nenavadno strogi; najmanjše pregreške so včasih s smrtjo kaznovali. Lipniška gospa postane vdova, in major jo sme sedaj snubiti in se z njo poročiti Poročiti ? Pred nekimi dnevi on pač še sam ni na to mislil. Lahko bi že bil Vinka odstranil in ga pogubil, toda on ni hotel tega storiti, vedoč, da bi po moževej smrti on, ki je prouzročil njegovo pogubljenje, samo po častnej poti smel iskali gospejine ljubezni. Do tega se pa prej ni mogel odločiti. A sedaj je imel gospod Besson tudi v tem oziru druge misli. Vsak dan. kolikor jih je na Lipnici preživel, pomnožil je njegovo strastno hrepenenje, sedaj bi on že vse storil, vse daroval, da bi si le od nie izprosil milosti. Kaj pa poreko njegovi tovariši v mestu k temu, da se je on. tak lahko-živec in dobro vol jec za celo življenje v zakon zavezal! Ali se mu ne bodo smejali in ga smešili, da si je tam v samoti meni kmeti izbral svojo nevesto! Mogoče; toda major bi se sedaj malo zmenil za tako oporekanje. Celo vojaško življenje je izgubilo za-nj vso mikavnost, ko si je domišljal, kako bi srečno preživel na strani mlade gospe prav tako kakor Vinko, kako bi skrbno ustrezal vsem njenim željam, kako bi jo ljubil, da iskreno, goreče ljubil, kakor še nikdo poprej. To srečo pa je po Vinko ve j smrti pač lahko možno doseči. Saj ni major še nikoli slišal, da bi ktera mlada vdova rajši celo življenje žalovala, kakor se pa v drugič omožila. Ona pač ne bode delala izjeme, mislil si je sam Dri sebi. Taka ie, kakor vse druge; tri dni se bode jokala, tri dni bode premišljevala, potem se bode pa smejala in po snu-bačih gledala. Kdo bi se pa zamogel tu na kmetih pri snubitvi z majorjem meriti ? V tem oziru se major pač ni nikogar bal.
Edina zapreka, ki je majorju preglavico delala, bila je ta, da on ni zamogel še nekaj mesecev na Lipnici ostati, da bi se moževa smrt malo pozabila ter ženitev mirno in tiho izvršila. Nekaj tednov ostano še tukaj, zato je sklenol se na vse načine potruditi, da si že v tem kratkem času zagotovi prihodnjo srečo in se z gospo postavno poroči. Se ve da se bode gospa s prva proti vila, ali on jo hoče pomiriti s svojo naglost opravičiti z ozirom na sedanje bojne čase. Kdo mu pa je porok, da jo se prosto, ne-oženjeno najde, ako se po končanej vojski morebiti še le čez leta vrne na Lipnieo! Ne, tako dolgo ni hotel odlagati, ampak takoj zjutraj je šel k mairju ter mu zapovedal, da naj ga prihodnjo nedeljo okliče; saj se je trdno nadejal, da do poroke getovo udobi smrtni list gospoda Rojarja, tudi ni dvomil, da bi v tem času z osobno ljubeznivostjo ne pregovoril in r.a so pridobil neskušene gospe, ki je bila od vseh zapuščena.
Ko je major na Lipnico prišel, čakal ga je že posel vojaškega oblast-ništva iz bližnjega mesta z novimi ukazi, kajti na bojnem oolju so se bile takrat že važne reči zgodile, Ge-ralu RadivojeviČu se je res kakor je namerjaval, posrečilo Karlovec vzeti, in sicer z majhnim trudom, ker so se
graničarji francoskemu generalu Ja-nin-u naravnost odpovedali in so vsi k Avstrijcem pribežali. Ko so to francoski poveljniki zvedeli, zaukaže j o vsem svojim manjšim oddelkom, ki so bili na južnem Dolenjskem, ob Kclpi in sosednjih mestih razkropljeni, da se naj umaknejo proti Novemu mestu in dalje proti severu. Dobro so namreč vedeli, da priderejo Avstrijci iz Hrvatskega tudi na Kranjsko, a majhne francoske posadke ne bodo zamogle, niti Kolpe braniti niti jim pota proti Ljubljani zapreti. Res je kmalo potem zmagonosni avstrijski avstrijski general polkovnika Miluti-noviča z jedniin bataljonom grani-čarjev proti Novemu mestu pos* 1, in pozneje bi imele večje čete za njim priti.
Se isti dan. ko so Avstrijci Karlovec zasedli, in prej nego je polkovnik Miluninovič proti Kranjskem odrinil, dobil je že major Besson povelje, da naj v dveh dneh z vsemi svojimi vojaki Lipnico zapusti in v Novo mesto odpotuje. Takrat so Francozi še upali, da bodo vsaj kos Dolenjskega obdržali; zato so pri Novem menstu nekaj vojakov zbrali, v Višnjo goro pa sedem bataljonov pešcev in nekaj konjikov iz Ljubljane poslali, da bi te pokrajine branili. Pozneje pa. ko so se francoske čete na drugih krajih nesrečno Dojevale in se je govorilo o sijajnih avstrijskih zmagah na Lju-belji in v Kranju, jim je seveda tudi to upanje po vodi splavalo.
Major je to novo povelje prebravši dolgo na mestu stal in se ni ganol; osupnen je gledal bkaz svojega pred-Stojništva, V roki je držal list, ktere-ga se je že davno bal. a ni se nadejal, da bodo tako kmalo prišel. Kako vesel je prejemal c drugih časih enaka povelja, kako radostno je pozdravljal poziv, kteri ga je klical v boj ! Saj je bil njegov največji ponos med svojimi tovariši kljub švigajočim svinčen-kam z drznostjo in s pogimmostjo se odlikovati. Nikoli se ni obotavljal, še sam je iskal prilike z bojno slavo si venčati glavo in dičiti ime. A danes i — Otožno se je oziral okolu sebe, gledal je na vrt, v log. zrl je na %-se kraje, kjer je nekdaj hodila —ona. Puščava mu jo postala svetišče, samota se mu je omilila, ker jo je posvetila njena, Ljudmilina miloba. Vse to bo pa moral s<dai zapustiti, izgubiti morebiti za vselej. Ljuta osoda! Zapeljivo vzdigneš človeka iz vsakdanjega življenja, pokažeš mu raj, od-grneš zagriujnlo, da se človeško oko topi v blesku veličastva, nato ga pa zopet neusmiljeno pahneš v brezdno posvetne gnilobe.
(Dalje prihodnjič.)
Konec Alaskine komisije.
London, 25. okt. Izimši v Parizu mudečega se vojnega tajnika. Root a. so včeraj tudi zadnji ameriški člani Alaskine komisije odpotovali v Ameriko. Odpotovali so iz Southampton^ s parnikom "Philadelphia". Angležki prijatelji so jih spremljali do kolodvora Waterloo. Vsi Američani so z izidom komisije zadovoljni.
Nad 33 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV
SVETOVNI, PRENOVLJENI
tt
SIDRO"
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
REUMATIZEM, POKOSTHICO, PODAGRO itd.
in razne revmatične nepriiike.
SAflO: 25d. In S Oct. v vi«h lekarnah
F. Ai Richter L Co.
215 Pearl Street, New York.
J. Radmelich
priporoča Slovencem in Hrvatom STOj
436 Watfton Avenue, Butte, Mont.
Vedno bod em točil s veže pivo, flnakaliforniška v2na, vsake vrste tganje, prodajal izvrstne sin od K e in ptnjcem postregel 8 tečnimi jedili.
Za obilen pose* se priporoča J. RADMELICH, 436 Watson Avenue. Butte, Mont.
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam jvoj lepo urejeni
SALOON,
498 Corner 4th & Bryant Street,
Sap Francisco, Cal.
Vedno točim sveže pivo, dobr^ kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbim stanovanje in hrano s najboljšo postrežbo.
T obilen obisk se priporoča: 13ldc)	John Puh*.
International Mimufacturing Company
Box 948, New York City, RT, Y-
Priporoča slavnim slovenskim, hrvatskim in ostalim slovanskim družtvam svojo bogato zalogo
cerkvenih in društvenih zastav, društvenih znakov (Badges in regalije), gumbe, čepice in uniforme ?a slovanska društva. — Raznih društvenih pečatov iz gumija, vlitega železa (Seil Press), žepnih pečatov (Pocket Sea- Press), gumas ih črk za samostojni tisk v skrinjicah; igralnih Skrinjic, lajn. kitar, goselj. mandolin, harmonik, orgeljc, ur (zlate, srebrne in nikelna-ste). uhanov, prstanov, kravatnih igel j, ženskih zapestnic, verižie in verižnih na-kitov, nožev, britev, škarij, itd., itd.
Velika zaloga najnovejših
NEW GEM SAFETY RAZORS
(varnostnih britev)
ktere najtopleje priporočamo vsem premogarjem, ruda1 jem. tovarniškim delavcem in vsem onim, kteri se ne znajo briti in ne ljubijo svoj denar dajati brivcem; v elegantnih šatuljah
od $2.00 dalje.
Grafofoni, fonografi, amateur-fotografični aparati, camere itd, — Bogata zaloga godbenih inštrumentov, ktere tudi na zahtev popravljamo. Dopisuje se v vseh modern:h jezikih. Za odgovore piiposlati je znamko za 2 centa.
INTERNATIONAL MANUFACTURING COMPANY,
P. 0. Box 948, NEW YOKK CITY, N. Y.
RABI
telefon kadar dospež na kako postajo v Kew York in veš kako priti k Fr. Sakserju. Pokliči številko 3705 Cortland in govori slovensko.
Matija Pogorele

prodajalec
Cnmoapie Generale Transstetiqw,
Francoska parobrodna družba
TO, VERIŽIC, UHANOV,
murčkov iz reškega zlata in druge zlatnine. BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG.
Novi cenik knjig in zlatnine pošljem poštnine prosto. Pište ponj.
Cene uram so naslednje: ,
$6.—j- Boss case 20 let garancije :
$9.—116 Size 7 Jewels ,, 15
$15.— 818.—
Nikel ure 7 Jewels 15 Jewels Waltham Srebrne ure z enim pokrovom	$12.—j" Boss case 25 let garancije: Srebrne ure z 2 pokrovoma — 16 Size 7 Jewels	825.— in višje. j „ „ 17 „ 830.— O pom ba. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovie pri našteti h urali je Elgin ali Waltham, kakoršnega kdo želi. Blago pošiljam po Express. Vse moje blago je garantirano. Razpn»dajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. M m j i zneski naj se poši }jajo v poštnih znamkah. Naslov v naročbo knjig j-1 napraviti:
M. POGORELO, Box 226, Wakefield, Mieh.
Naročila za ure in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej po šiljajo pod naslovom:
M«	m	Care of B. Schuette,
- rogorelc^ 52 State St>) Chicago, 111.
DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE-PARIS-SVICO-!NKSBRUK LJUBLJANA.
POŠTNI PARNIKI	SO!
,,L« Lorraine", b* d*» vijaka.................r	12.000	ton,	35.000 konjskih moči.
j.La Savoie", „ „ „ ..................................72.r.00	,,	aj.coc	„	„
i'L» Touraine'", ,, ,, » ..................................ic.000	,,	12.00c	,,	„
.»L'Aqaitaine", ,, ,, ,, ...........-..........lu.ooe	,,	16.000	„	,,
,,La Bretagne",..........................................S.000	9.000	,,	„
,,La Champagne",........................................S.ooc	, 9.000	,,	,,
„La Gascogne", ______-............................S.ooo	,, 9.000	,,	,,
E/ST Parniki odpljujejo od seuaj naprej veduo ob če trikih ob i3.
uri dopoludne.
Parniki odpljujejo I« prigtaciiča Siv 42 North River, ob Morton Street:
#La Lorraine *La Touraine
La Champagne La Gascogne La Bretagne
29. okt. 1903. 5. nov. 1903. 7. nov. 1903. 12. nov. 1903. 19. nov. 1903.
*La Lorraine
La Champagne *la Touraine *L? Savoie
La Bretagne
20. nov. 1903. 3. dec. 1903. 10. dec. 1903. 17. dec. 1903. 24. dec. 1903.
Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
61im ageieija: 32 BROADWAY. NEW YORK.
Holland
i
Line
(HOLLAND : :r RINK V ČRT ) vozi kral eve Dizozesnrki i i u.;en:h držav
Hočeš razveseliti svojega moža?
Da! Dobro! Kupi ter post reži svojemu mož 2 lepim kosom pečenke, kakoršno dobiš pri
Martin Gersicu,
301 Northern Avenue, Pueblo, Colo
Telefon: 439 Union.
PT Govori se v vseh slovanskih jezikih. "^EJ Priporoča se rojak in drugim bratom Slovanom	Martin Gersič, last:;
Xa.ooTo S'tca^LiaIol^
89 E. Madison Street,
Slika predstavlja srebrno uro za go spode. 18 Size Screw B navijak.
Cena uram:
Nikel ura........$ 6.00
Srebrna ura......
Screw navijak.....$12.00
Srebrnr .ra......
z dvema pokrovima $13.00
Ako želite uro s 15. kamni, potem priložite $2.co navedenim cenam: Cena ,,Fahys Cases Gold-field" jamčene 20 let:
16 Size 7 kamnov $15.00 1« " 15 " $18.00 18 " 7 " $14.v;0 18 " 15 " $17.00 (» Size ura za da*ue s kamnov........$14.00
Opomba: Vse ure so najboljše delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti.
Za obile naročbe se orinoročam.
med NEW Y0RR0M in KO i 1 tHOAMOM preko Boulogne's
fZ/lf
r> r 7 r- 't o^ . i' i va ^
-- — _^
N00RDAM, parnik z dvojnim vija- STATENDAM, parnik z dvojnim
kom 12,500 ton. vijakom, 10,500 ton. RYNDAM, parntk z dvojnim vijakom, 12,500 ton.	-ftTTr.n,..	.. . POTSDAM, varnik z dvijnim vija-	ROTTERDAM, parnik z dvojnim
kom, 12,500 ton.	vijakom, 8300 ton.
^ Naj cenej a vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije.
Iiadi cene glej na posebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih: J
DUNAJ, I. Kolowratring io.'INOMOST, 3 Rudolfstrasse. TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona.
T a r 11 i k i o d p 1 j u j e j o: Iz KOTTKRDAMA vsak reti-tel i a i-. "KW YORK A vsako sredo - ~	--	oh H), uri yj' 1'rji j.
P^MAND AHERICA LINE,
39 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St , CHICAGO, ILL.

ftTAR
a M
NE
Jacob Sfonicli,
89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL.
(7ri M; ncn-ka *;arobrodii:< družba iera xiezda") posredojo redno vožnjo s poštnim, pirniki med
New Yorkom in AfuverpeiiCiii, ' * * * * * +	Philadelphijo in Antwerpenonu
Math. Grill,
1548 St Clair St, Cleveland, Ohic.
Priporoča rojakom svoja
IZVRSTNA VINA.
Rudeče vino po 50 ct. gal., belo po 70 ct. galon. Najboljši domači drožnik štiri galone za $11. Zn Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevozne stroške in dam posodo zastonj. Vino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 galon.
Naročilom je priložiti denar.
NAZNANILO.
Slovensko podporno društvo sv Alojzija št. 31. J. S. K. J. v Brad docku, Pa., ima svoje redno mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu, v dvorani Mr. Kecmajerja, Rankin Pennsylvania.
Za tekoče leto bili 90 izvnbrni sledeči uradniki:
Ivan Germ, predsednikom, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Matev/ Kikil, podpredsednikom, 854 Cherry Alley. Braddoek, Pa.; Jakob Knez, I tajnikom, 1104 Cherry Alley, Brad-lock, Pa.; Anton Sotler, Box 142, II ajnikom. Linhard, Pa.; Alojzij Horvat, blagajnikom, Box 154, Linhard. Pa.; Ivan Gerrn, zastopnikom.
Odborniki: Jos. Pere, Ivan Zg-onc Frank Setina, Jakob Maček. Zastavonoša: Josip Troha. MaršaH: Ivan Troha, Ivan Martinič in Jos. Žefran
Opombo. Tem potom se društveni ki društva sv. Alojzija opominjajo da v najkrajšem času poravnajo sv<\i dobr, ali pa da se pismeno obrnejo do L tajnika, da se jim podaljša obrok ker inttče jih mora društvo sua pen dirati.
Društven i ki atjitirajte v prid dru štva!	ODBOR.
4 apr 04.
Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki:
VADERLAND dva vijaka J1899 ton. KROQNLAND.......... 12760ton.
IEELANB............1190.3ton.' FINNLAKD............127G0ton.
Pri cenali za niedkrovje so vp<»štete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba.
Pot čez Anfwt-rpeu je jedna najkrajših in najprijetnejših za l>otnike i z ali v Avstrijo: na K linijsko. Š,aj«-r.sk<>, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije.
Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. uri dopoludne od pomol i štev. 14 nl> vznožju Fulton Street. — Iz PHILA-DELPU1 JE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St.
Glede vprašanj ali kupovanja vožnji h listkov so je obrniti na:
Office, Z3 Broadway, New York City.
Cor. Dearborn & Washington Sts., CHICAGO. — Cor. 3rd & Pine Sta., ST. LOUIS. — 30 Montgomery St., SAN F KAN CI SCO, ali na njene zastopnike.